Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.24 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 2268 6766470 6700315 2026-10-17T20:50:13Z Octopus 13285 /* Smrti */ Ruidzong 6766470 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 716''' ('''[[rimske številke|DCCXVI]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. == Smrti == * [[22. julij]] - [[Kapagan kagan]], kagan Drugega turškega kaganata (* [[664]]) * [[13. julij]] - [[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzong]], peti in deveti cesar kitajske dinastije Tang (* [[662]]) ; Neznan datum * [[Teodbert Bavarski]], bavarski vojvoda (* [[685]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 716|*]] hjatzdi8ymzkjrvjywr6jq6ak0oc8qo 0 2322 6766469 6687212 2026-10-17T20:48:09Z Octopus 13285 /* Rojstva */ Ruidzong 6766469 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 662''' ('''[[rimske številke|DCLXII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[22. junij]] - [[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzong]], peti in deveti cesar kitajske dinastije Tang († [[716]]) == Smrti == * [[18. oktober]] - [[Hildebert Posvojeni]], kralj [[Avstrazija|Avstrazije]] (* okoli [[650]]) * [[Maksim Spoznavalec]] (Maksim Konfesor), [[cerkveni očetje|cerkveni oče]], [[menih]], [[teolog]] (* [[580]]) * [[Kategorija:Leto 662|*]] 799ep7i9h0jr5p9a8i0gpivwkrrq7j7 0 2741 6766466 6699350 2026-10-17T20:46:27Z Octopus 13285 /* Rojstva */ Ruidzong 6766466 wikitext text/x-wiki '''22. junij''' je 173. [[dan]] [[leto|leta]] (174. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 192 dni. {{JuneCalendar}} == Dogodki == * [[168 pr. n. št.]] – [[Rimljani]] so pod vodstvom [[Lucius Aemilius Paullus|Lucija Emilija Paula]] v [[bitka pri Pidni|bitki pri Pydni]] premagali in zajeli [[Makedonci|makedonskega]] [[kralj]]a [[Perzej (makedonski kralj)|Perzeja]], konec [[tretja makedonska vojna|tretje makedonske vojne]]. * [[1593]] – [[Slovenci|Slovenske]] in [[Hrvati|hrvaške]] [[vojaška enota|enote]] so pri [[Sisak|Sisku]] premagale [[Turki|Turke]]. * [[1825]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanski]] [[parlament]] je odpravil [[fevdalizem]] v [[Severna Amerika|severnoameriških]] [[kolonija (geografija)|kolonija]]h. * [[1846]] – [[Belgijci|Belgijski]] izdelovalec [[glasbilo|glasbil]] [[Adolphe Sax]] je [[patent]]iral [[saksofon]]. * [[1898]] – [[Združene države Amerike|Ameriški]] [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|marinci]] so se izkrcali na [[Kuba|Kubi]]. * [[1933]] – V [[Tretji rajh|Tretjem rajhu]] so prepovedali delovanje Socialdemokratske stranke [[Nemčija|Nemčije]]. * [[1937]] – [[Camille Chautemps]] je postal [[Francija|francoski]] [[predsednik vlade]]. * [[1940]] – [[Francija]] je podpisala [[kapitulacija|kapitulacijo]] [[Nemčija|Nemčiji]]. * [[1941]] – ** [[Nemčija]] je napadla [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. ** Ustanovljeno je bilo [[Slovenija|slovensko]] glavno [[vojska|vojaško]] poveljstvo [[Narodnoosvobodilno gibanje|partizanskih enot]]. ** Pri [[Sisak|Sisku]] so bile ustanovljene prve [[Hrvaška|hrvaške]] protifašistične ([[partizani|partizanske]]) enote. * [[1944]] – Začela se je [[operacija Bagration]] – [[Sovjetska zveza|sovjetska]] ofenziva v [[Belorusija|Belorusiji]]. * [[1962]] – V strmoglavljenju [[Francija|francoskega]] [[Boeing 707|Boeinga 707]] na [[otok]]u [[Gvadelup]] je izgubilo življenje 113 ljudi. * [[1963]] – [[Papež Pavel VI.|Pavel VI.]] je postal [[papež]]. * [[1973]] – [[Leonid Brežnjev]] je med obiskom [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] podpisal dogovor o preprečevanju [[atomska vojna|atomske vojne]] z medsebojnim dogovarjanjem. * [[1976]] – [[Kanada|Kanadski]] [[parlament]] je odpravil [[smrtna kazen|smrtno kazen]]. * [[2002]] – [[Potres]] v zahodnem [[Iran]]u je zahteval 261 smrtnih žrtev. == Rojstva == * [[662]] – [[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzong]], peti in deveti cesar kitajske dinastije Tang († [[716]]) * [[1466]] – [[Marino Sanudo]], italijanski (beneški) zgodovinar († [[1536]]) * [[1735]] – [[John Millar (filozof)|John Millar]], škotski pravnik, zgodovinar in filozof († [[1801]]) * [[1738]] – [[Jacques Delille]], francoski pesnik († [[1813]]) * [[1757]] – [[George Vancouver]], britanski raziskovalec († [[1798]]) * [[1767]] – [[Karl Wilhelm von Humboldt]], nemški filozof, jezikoslovec, diplomat († [[1835]]) * [[1792]] – [[James Beaumont Neilson]], škotski izumitelj († [[1865]]) * [[1805]] – [[Giuseppe Mazzini]], italijanski politik, revolucionar († [[1872]]) * [[1837]] – [[Paul Charles Morphy]], ameriški šahist († [[1884]]) * [[1850]] – [[Ignace Goldziher]], madžarski judovski orientalist in zgodovinar († [[1921]]) * [[1856]] – sir [[Henry Rider Haggard]], angleški pisatelj († [[1925]]) * [[1864]] – [[Hermann Minkowski]], nemški matematik, fizik († [[1909]]) * [[1873]] – [[Filippo Silvestri]], italijanski entomolog († [[1949]]) * [[1885]] – [[Milan Vidmar]], slovenski elektrotehnik, šahist, filozof, pisatelj († [[1962]]) * [[1887]] – sir [[Julian Huxley|Julian Sorell Huxley]], angleški biolog, filozof, pisatelj († [[1975]]) * [[1898]] – [[Erich Maria Remarque]], nemški pisatelj († [[1970]]) * [[1901]] – [[Sergej Vladimirovič Obrazcov]], ruski lutkar († [[1992]]) * [[1903]] – [[John Dillinger]], ameriški bančni ropar († [[1934]]) (možen datum rojstva tudi 28. junij) * [[1906]] – ** [[Anne Morrow Lindbergh]], ameriška letalka, pisateljica († [[2001]]) ** [[Billy Wilder]], ameriški filmski režiser nemškega rodu († [[2002]]) * [[1928]] – [[Alfred M. Gray mlajši]], ameriški general * [[1930]] – [[Jurij Petrovič Artjuhin]], ruski kozmonavt († [[1998]]) * [[1936]] – [[Kris Kristofferson]], ameriški glasbenik * [[1948]] – [[Todd Rundgren]], ameriški glasbenik * [[1949]] – [[Meryl Streep]], ameriška filmska igralka * [[1953]] – [[Cyndi Lauper]], ameriška pevka * [[1956]] – [[Milan Jazbec]], slovenski diplomat in politik, univerzitetni profesor, pisatelj * [[1959]] – [[Bojan Umek]], slovenski dramski igralec == Smrti == * [[207 pr. n. št.]] – [[Hasdrubal Barka]], kartažanski general in [[Hanibal]]ov brat (* [[245 pr. n. št.]]) * [[431]] – sveti [[Pavlin iz Nole]], znan kot [[Pontius Meropius Anicius Paulinus]], rimski pesnik, svetnik (* [[354]]) * [[1101]] – [[Roger I. Sicilski|Roger I.]], sicilski grof (* [[1031]]) * [[1276]] – [[papež Inocenc V.]] (* [[1225]]) * [[1343]] – [[Ajmon Savojski]], grof Savoje (* [[1291]]) * [[1429]] – [[Gijasedin al-Kaši]], tatarski astronom, matematik (* [[1370]]) * [[1691]] – [[Sulejman II.]], sultan Osmanskega cesarstva (* [[1642]]) * [[1885]] – [[Mohamed Ahmed ibn as Said Abd Alah]] - [[Al Mahdi]], sudanski fakir, muslimanski voditelj (* [[1844]]) * [[1906]] – [[Fritz Richard Schaudinn]], nemški zoolog, mikrobiolog (* [[1871]]) * [[1936]] – [[Moritz Schlick]], nemški filozof (* [[1882]]) * [[1969]] – [[Judy Garland]], ameriška filmska igralka (* [[1922]]) * [[1974]] – [[Darius Milhaud]], francoski skladatelj (* [[1892]]) * [[1987]] – [[Fred Astaire]], ameriški pevec, plesalec, filmski igralec (* [[1899]]) * [[1997]] – [[Gérard Pelletier]], kanadski novinar, politik, diplomat (* [[1919]]) * [[2003]] – [[Vasil Uladzimiravič Bikau]], beloruski pisatelj (* [[1924]]) * [[2004]] – [[Thomas Gold]], avstrijsko-ameriški astronom, astrofizik, kozmolog (* [[1920]]) == Prazniki in obredi == * [[Hrvaška]] – dan boja proti [[fašizem|fašizmu]] * dan rodu [[zveze|zvez]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] [[Kategorija:Dnevi v letu|622]] [[Kategorija:Junij|122]] phv40xx6t5kas94f1w7f5xieyw0cbzp 0 2762 6766471 6710886 2026-10-17T20:51:25Z Octopus 13285 /* Smrti */ Ruidzong 6766471 wikitext text/x-wiki '''13. julij''' je 194. [[dan]] [[leto|leta]] (195. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 171 dni. {{JulyCalendar}} == Dogodki == * [[1558]] – [[Španci]] so v bitki pri [[Gravelines]]u premagali [[Francozi|Francoze]]. * [[1643]] – V bitki pri [[Roundway Down]]u so [[Anglija|angleški]] [[rojalisti]] premagali predstavnike [[parlament]]a. * [[1787]] – [[Združene države Amerike|Ameriški]] [[kongres]] je ustanovil Severovzhodno ozemlje (območje [[Velika jezera|Velikih jezer]]). * [[1832]] – Odkrit je bil izvir reke [[Misisipi]]. * [[1854]] – [[Mehičani]] so v bitki pri [[Guaymas]]u zaustavili [[Francija|francosko]] invazijo. * [[1863]] – V [[New York]]u je zaradi vpoklica v vojsko izbruhnila vstaja, ki jo je po treh dneh krvavo zadušila vojska. * [[1870]] – Odposlana je bila [[emska depeša]]. * [[1878]] – Na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] so [[Srbija]], [[Črna gora]] in [[Romunija]] dobile popolno [[neodvisnost]]. * [[1900]] – [[Evropa|Evropski]] zavezniki so znova zasedli [[Kitajska|kitajsko]] mesto [[Tientsin]]. * [[1908]] – Ženske so prvič nastopile na [[olimpijske igre|olimpijskih igrah]] ([[Poletne olimpijske igre 1908|četrte olimpijske igre]]). * [[1909]] – V [[Cochrane|Cochranu]] ([[Ohio]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) so odkrili [[zlato]]. * [[1920]] – [[Fašisti]] so zažgali [[Narodni dom, Trst|Narodni dom]] v [[Trst]]u. * [[1930]] – V [[Urugvaj]]u se je začelo prvo [[svetovno prvenstvo v nogometu 1930|svetovno prvenstvo v nogometu]]. * [[1942]] – [[Nemčija|Nemške]] [[podmornica|podmornice]] so potopile tri trgovske ladje v [[Zaliv sv. Lovrenca|Zalivu sv. Lovrenca]]. * [[1943]] – Končala se je bitka pri [[Kursk]]u. * [[1977]] – V [[New York]]u je prišlo do 25-urnega izpada [[elektrika|električne]] [[energija|energije]]. * [[1985]] – V [[London]]u, [[Philadelphia|Philadelphii]] in drugih mestih je potekal dobrodelni koncert [[Live Aid]]. * [[1996]] – 3 ljudje so izgubili življenje ob strmoglavljenju [[Indonezija|indonezijskega]] [[DC-10]] ob vzletu iz [[Fukuoka|Fukuoke]]. * [[2002]] – Strela je zanetila velik gozdni požar v [[Oregon]]u in [[Kalifornija|Kaliforniji]], ki so ga pogasili šele [[5. september|5. septembra]]. * [[2014]] – V Sloveniji so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasne državnozborske volitve]] [[Slika:Milan Golob, 13 julij 1980, Novo mesto, režiser.jpg|sličica|257x257_pik|[[Milan Golob (režiser)|Milan Golob]]]] == Rojstva == * [[100 pr. n. št.]] – [[Gaj Julij Cezar]], rimski vojskovodja, politik († [[44 pr. n. št.]]) * [[1527]] – [[John Dee]], valižanski matematik, astronom, astrolog, geograf († [[1608]]) * [[1590]] – [[papež Klemen X.|Klemen X.]], papež († [[1676]]) * [[1607]] – [[Václav Hollar]], češki slikar († [[1677]]) * [[1760]] – [[Štefan Pauli|Štefan Pauli (Pavel)]], slovenski ogrski rimokatoliški duhovnik († [[1829]]) * [[1811]] – [[George Gilbert Scott]], angleški arhitekt († [[1878]]) * [[1821]] – [[Nathan Bedford Forrest]], ameriški general († [[1877]]) * [[1826]] – [[Stanislao Cannizzaro]], italijanski kemik († [[1910]]) * [[1841]] – [[Otto Koloman Wagner]], avstrijski arhitekt († [[1918]]) * [[1864]] – [[John Jacob Astor IV.]], ameriški poslovnež († [[1912]]) * [[1878]] – [[Jakob Ukmar]], slovenski duhovnik, filozof, teolog, poliglot in Božji služabnik († [[1971]]) * [[1883]] – [[Hinko Smrekar]], slovenski risar, karikaturist, ilustrator († [[1942]]) * [[1896]] – [[Max Bronstein]] - [[Mordecai Ardon]], izraelski slikar († [[1992]]) * [[1900]] – [[George Lewis]], ameriški jazzovski klarinetist († [[1969]]) * [[1918]] – [[Alberto Ascari]], italijanski avtomobilski dirkač († [[1955]]) * [[1934]] – [[Wole Soyinka]], nigerijski pisatelj, dramatik, politik, nobelovec 1986 * 1934 – [[Aleksej Stanislavovič Jelisejev]], ruski kozmonavt * [[1942]] – [[Ludvik Toplak]], slovenski pravnik, rektor, politik, veleposlanik * 1942 – [[Harrison Ford]], ameriški filmski igralec * 1942 – [[Joseph Roger McGuinn]], ameriški glasbenik * [[1944]] – [[Ernő Rubik]], madžarski kipar, arhitekt, izumitelj ''Rubikove kocke'' * [[1953]] – [[Johnny Clegg]], južnoafriški glasbenik * [[1957]] – [[Cameron Crowe]], ameriški filmski režiser * [[1980]] – [[Milan Golob (režiser)|Milan Golob]], slovenski gledališki režiser == Smrti == * [[716]] – [[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzong]], peti in deveti cesar kitajske dinastije Tang (* [[662]]) * [[939]] – [[Papež Leon VII.|Leon VII.]], papež * [[1024]] – [[Henrik II. Sveti|Henrik II.]], rimsko-nemški cesar (* [[972]]) * [[1105]] – [[Raši]], francoski rabin (* [[1040]]) * [[1142]] – [[Helbirga Babenberška]], češka vojvodinja (* ni znano) * [[1205]] – [[Hubert Walter]], canterburyjski nadškof (* [[1160]]) * [[1298]] – [[Jakob iz Varagine]], genovski nadškof, kronist (* [[1228]]) * [[1357]] – [[Bartolus de Saxoferrato]], italijanski pravnik (* [[1313]]) * [[1380]] – [[Bertrand du Guesclin]], bretonski vitez, francoski vojskovodja (* [[1320]]) * [[1399]] – [[Peter Parler]], nemški arhitekt (* [[1330]]) * [[1629]] – [[Caspar Berthelsen Bartholin]], danski zdravnik, teolog (* [[1585]]) * [[1645]] – [[Marie de Gournay]], francoska pisateljica, esejistka in feministka (* [[1565]]) * [[1762]] – [[James Bradley]], angleški astronom (* [[1693]]) * [[1789]] – markiz [[Victor Riqueti de Mirabeau]], francoski politični ekonomist (* [[1715]]) * [[1793]] – [[Jean-Paul Marat]], francoski revolucionar švicarskega rodu (* [[1743]]) * [[1848]] – [[Blaž Crobath]], slovenski politik, pravnik in mecen (* [[1797]]) * [[1896]] – [[Friedrich August Kekulé von Stradonitz]], nemški kemik (* [[1829]]) * [[1943]] – [[Ivan Goran Kovačić]], hrvaški pesnik (* [[1913]]) * [[1946]] – [[Alfred Stieglitz]], ameriški fotograf (* [[1864]]) * [[1951]] – [[Arnold Schönberg]], avstrijski skladatelj (* [[1874]]) * [[1954]] – [[Frida Kahlo]], mehiška slikarka (* [[1907]]) * [[1979]] – [[Bogo Teply]], slovenski zgodovinar, publicist (* [[1900]]) * [[1983]] – [[Gabrielle Roy]], kanadska pisateljica (* [[1909]]) * [[1997]] – [[Aleksandra Danilova]], ruska plesalka (* [[1906]]) * [[2003]] – [[Máximo Francisco Repilado Muñoz]] - [[Compay Segundo]], kubanski glasbenik (* [[1907]]) * [[2004]] – [[Carlos Kleiber]], avstrijski dirigent (* [[1930]]) * [[2012]] – [[Chiara Corbella Petrillo]], italijanska laikinja in kandidatkinja za svetnico (* [[1984]]) * [[2013]] – [[Cory Monteith]], kanadski igralec in glasbenik (* [[1982]]) == Prazniki in obredi == * [[Kiribati]], dan neodvisnosti, 2. dan * [[Mongolija]] – nadaam, 3.dan [[Kategorija:Dnevi v letu|713]] [[Kategorija:Julij|113]] ixywpx06rhtb69r70ww0gapyxiktldm 0 3538 6766464 6713854 2026-10-17T20:45:46Z Sportomanokin 14776 /* Sklici in opombe */ 6766464 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Franc Rokavec]] |grb=Grb Občine Litija.jpg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Litija.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F60_T1257_vF_b_x493073_y100617.73000000001_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F60_T1257_vF_b_x493073_y100617.73000000001_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.litija.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=221,4 |prebivalstvo=15890 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=8062 |ženske=7828 |sedež=[[Litija]]}} '''Občina Litija''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem [[Litija|Litiji]] in z okoli 15.500 prebivalci (2020). V kraju [[Spodnja Slivna]] na ozemlju litijske občine je natančno [[geometrično središče Slovenije]] (GEOSS). Naselje-mesto [[Litija]], ki je središče občine, je preraslo sosednje, prej veliko pomembnejše naselje, [[Šmartno pri Litiji]], potem, ko je skozi Litijo sredi 19. stoletja stekla [[Južna železnica]]. === Lega === Občina leži v zahodnem delu Posavskega hribovja, na njenem ozemlju, bolj natančno na Vačah, pa se nahaja tudi geometrične središče Slovenije, kar Litijo postavlja v samo središče Slovenije. Litija na zahodu meji na občini [[Ljubljana]] in [[Dol pri Ljubljani|Dol]] pri Ljubljani, severno meji na občino Moravče, vzhodno na [[Zagorje ob Savi]], [[Radeče]] ter [[Sevnica|Sevnico]], na južni strani pa na [[Trebnje]], [[Šentrupert]] in [[Mirna|Mirno]]. Poleg teh pa meji še na njen najbližjo, občino [[Šmartno pri Litiji]], ki je do leta 2002 spadala pod litijsko občino. Celotno ozemlje občine zajema približno 227 kvadratnih kilometrov in 107 naselij, skupno prebivalstvo teh pa naj bi štelo okoli 15 000 ljudi.<ref name="ReferenceA">{{Navedi knjigo|title=Levstikova pot v srcu Slovenije|last=Bregar|first=Rudi|publisher=Narava Bregar|year=2008|isbn=|location=|page=8|cobiss=}}</ref> Litijsko kotlino obkroža Litijsko (Zasavsko) hribovje. Nad Litijo se dviga Sitarjevec, znan po rudniku, ki sodi med največja in zelo bogata rudna nahajališča v Sloveniji. Na zahodnem delu sta Veliki vrh in Širmanski hrib, severno pa Graška Dobrava in Svibno s Straškim vrhom kot najvišjo vzpetino. == Zgodovina občine == Začetki naselitve litijskega prostora sedajo daleč v preteklost, o čemer pa priča tudi več prazgodovinskih nahajališč. Tu je vsekakor potrebno omeniti Vače, kjer so odkrili znamenito [[Vaška situla|vaško situlo]]. Ta je bila odkrita leta 1882, datirana pa je v 5. stoletje pred našim štetjem. To torej kaže na to, da je bil kraj poseljen že v prazgodovini. K prazgodovinskim najdbam štejemo tudi ostanke grobišč, ki so bili odkriti v okolici [[Gabrovka, Litija|Gabrovke]], eni od vasi v občini. Strokovnjaki torej omenjajo najdbe iz tega obdobja na Vačah, pa tudi na Glinjeku, v Javorju, Vintarjevcu, Gornjem Logu pri Litiji in še drugod. Pomembne izkopanine ilustrirajo življenje takratnih staroselcev ter dokazujejo pomen trgovine med severom in jugom v teh krajih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Litija včeraj, danes, jutri|last=Godec|first=Ivan|publisher=|year=2006|isbn=|location=Litija|page=5|cobiss=}}</ref> Prvi naseljenci, so svoja bivališča postavili ob vznožju Sitarjevca, kar jim je omogočalo ohraniti plodno ravnino za poljedelstvo. Na sam razvoj mesta, na stičišču vodnih in kopnih poti, je močno vplivalo brodarstvo na reki Savi. To je bilo močno razvito že v rimskem času, ko je imela Litija na reki tudi svoje pristanišče. Mesto se je sprva začelo razvijati na desnem bregu Save, novejši del na levem bregu, pa se je začel razvijati precej kasneje, v drugi polovici 19. stoletja.<ref name="ReferenceA"/> Današnje mesto Litija leži ob reki Savi, ki je bila naravna prastara pot, že v bronasti dobi. Tej poti se je od severa pridružila pot, po kateri so od srede prvega tisočletja pred našim štetjem prevažali jantar od Baltiškega morja v Italijo. V teh krajih je šla pot preko Svete Gore na Vače in se je med Gornjim Logom in Kresnicami (torej verjetno v okolici Hotiča) združila s savsko potjo. Takratna Litija je bila majhna vas.<ref>{{Navedi knjigo|title=Litija nekoč in danes|last=Godec|first=Ivan|publisher=Košarkarski klub Litija|year=1992|isbn=|location=Litija|page=7|cobiss=}}</ref> Kraj je bil prvič omenjen leta 1145, ko je oglejski patriarh Peregrin podaril svojo kmetijo v Litiji Stiškemu samostanu. Do zdaj znana imena kraja so: villa Litta, Lutija, Lutey, Littai in sedanja Litija. Po Valvasorjevem tolmačenju naj bi ime Litija izhajalo iz latinskega imena litus, kar pomeni obrežje.<ref>{{Navedi knjigo|title=Litija nekoč in danes|last=Godec|first=Ivan|publisher=|year=1992|isbn=|location=Litija|page=7|cobiss=}}</ref> Kot trg se Litija prvič omenja leta 1386, prvi ohranjeni dokument o trških pravicah pa je šele iz leta 1528. Mestne pravice je dobila leta 1952.<ref>{{Navedi knjigo|title=Krajevni leksikon Slovenije|last=|first=|publisher=DZS|year=1995|isbn=|location=Ljubljana|page=218|cobiss=}}</ref> Prebivalstvo je živelo predvsem od kmetijstva in obrti vse do izgradnje železnice leta 1849, ko so se odprle možnosti za razvoj industrije v Litiji. === Razvoj gospodarstva === Pred samim pojavom industrije je tako kot v več drugih slovenskih krajih cvetela obrt. O tem pa še danes pričajo imena ulic v starem mestnem delu – Brodarska, Vrvarska in rudarska ulica. Obrt v Litiji pa se je precej razlikovala od običajnih obrtnih dejavnosti v ostalih mestih. V Litiji je cvetela ladjarska obrt, izdelovali so rečne ladje in čolne, ter močne ladijske vrvi, ki so bile narejene iz laške konoplje. ==== Brodarstvo ==== Brodarstvo je bilo v Litiji razvito že v rimskih časih. To potrjujejo predvsem votivni kamni, posvečeni bogu Savusu, poleg tega, pa je bilo tudi več cerkva v okolici Save posvečenih sv. Miklavžu, zaščitniku brodarjev, čolnarjev in ribičev. Na zemljevidu iz leta 1400, je Litija že bila prikazana kot trg, imela pa je tudi že cestno povezavo z Ljubljano. Kljub temu, je kraj veliko bolj zaznamoval rečni promet. V Litiji je tako posledično deloval čolnarski urad, mitnica in carinarnica. Za potrebe brodarstva sta bili zgrajeni tudi dve ladjedelnici, okoliški prebivalci pa so se ukvarjali tudi z gojenjem lanu in konoplje. Lan in konoplja sta nato igrala pomembno vlogo v vrvarski obrti, izdelovali pa so predvsem ladijske vrvi. Rečni promet je največji razcvet doživljal od 17. stoletja naprej, ko so savsko strugo regulirali, po njej pa so pričele pluti tudi večje ladje, do 50 metrov. Donosna in dobro razvita brodarska obrt je usahnila leta 1849, z izgradnjo južne železnice.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kam.si/mesta/litija.htm|title=Litija|date=2005|accessdate=2020-01-04 |website=kam.si|publisher=|last=Štefe|first=Tomaž}}</ref> ==== Železnica ==== Prihod železnice je bil odločilen za nadaljnji razvoj mesta. Litija je pričela zavzemati vodilno gospodarsko vlogo, hkrati pa tudi vlogo upravnega središča, ki je bilo do takrat v sosednjem Šmartnem. Gradnja se je pričela leta 1839 na Dunaju, kot »[[južna železnica]]«, glavni namen pa je bil povezati avstrijsko prestolnico Dunaj s Trstom, kar bi posledični pomagalo tudi pri gospodarskem razvoju. Leta 1845 je železnica prvič prišla na današnje ozemlje in sicer prvi vlak je pripeljal v Maribor. Leto kasneje je pripeljal v Celje, pri načrtovanju nadaljnje trase pa so se pojavile tri opcije. Prva naj bi potekala po Savinjski in Tuhinjski dolini v Kamnik in do Ljubljane, druga skozi tunel pod Trojanami, tretja pa ob Savinji do Zidanega Mosta in nato ob Savi mimo Litije v Ljubljano. Ker so bile v tem času odkrite nove zaloge premoga v Zasavju, je logično obveljala zadnja varianta. Prvi vlak je tako v Litijo pripeljal 16. septembra leta 1849. Slavnostna vožnja je bila namenjena prihodu vlaka v Ljubljano, udeležil pa naj bi se jo tudi sam avstrijski cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]]. Zaradi bolezni je se slavnostne otvoritve udeležil nadvojvoda Albrecht, katerega je spremljalo 250 uglednih meščanov z Dunaja in Gradca. Z železnico je prišlo do razmaha industrije, poleg tega pa se je razvila tudi stanovanjska gradnja. Število prebivalcev je začelo naraščati, sam kraj pa je začel dobivati novo podobo. Hkrati z industrijskim razvojem je Litija kmalu postala sedež okrajnega glavarstva, kasneje v Kraljevini Jugoslaviji pa še sedež sreza. Po drugi svetovni vojni pa je bila 1952 Litija razglašena za mesto. Vendar pa je železnica sčasoma začela izgubljati svoj pomen. Enako kot je sama pred več kot 150 leti izpodrinila rečni promet, je cesti promet močno izpodrinil železniškega. Tovorni promet je skoraj popolnoma zamrl, redno pa še vedno vozijo potniški vlaki. Teh se poslužujejo predvsem šolarji in posamezniki, ki se vsakodnevno vozijo na delo oziroma v šolo v Ljubljano, seveda pa tudi v Zagorje in Trbovlje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.obcan-litija.si/litija-zgodovina.php|title=Zgodovina Litije|date=2011|accessdate=2020-01-04 |website=www.obcan-litija.si|publisher=|last=Brilej|first=Martin}}</ref> ==== Rudnik Sitarjevec ==== Litija spada med eno najstarejših rudarskih mest na Slovenskem, vedenje o izkoriščanju rude na tem prostoru pa sega štiri tisoč let nazaj. Sprva naj bi tu rudarili Rimljanska in Keltska ljudstva, pisni viri pa rudnik Sitarjevec omenjajo v 16. Stoletju. Prvi pisni vir je nagrobni spomenik rudarskemu mojstru Cristofu Bruckherschmidu z letnico 1537, ki je na ogled v cerkvi sv. Martina v Šmartnem. Rudnik sodi med največja in zelo bogata rudna nahajališča v Sloveniji. V njem so kopali predvsem svinčevo in živosrebrno rudo, nekaj pa tudi bakrove, cinkove, železove in baritne rude. Za potrebe taljenja izkopane rude, so proti koncu 19. stoletja na levem bregu Save zgradili topilnico, kjer so topili predvsem živosrebrno ter svinčevo rudo. V topilnico so rudo prevažali preko reke Save s tovorno žičnico in z vozovi preko lesenega mostu. Proizvodnja topilnice se je pričela zaustavljati po letu 1924. Rudnik je deloval do leta 1965, ko so ga zaprli ter zaminirali vhod. V rudnik so ponovno vstopili leta 2002, leta 2017 pa so rudnik odprli tudi za turistične oglede.<ref>{{Navedi konferenco | conference = Strokovni simpozij o rudniku Sitarjevec in srečanje rudarskih mest|chapter=Predstavitev rudnika Sitarjevec| page=8 |last=Zarnik|first=Blaž|date=2018 |title=Rudnik Sitarjevec odkriti zaklad|location=Litija|publisher=Rudnik Sitarjevec Litija|cobiss=1923829|isbn= 978-961-94521-0-3}}</ref> ==== Predilnica Litija ==== [[Predilnica Litija|Predilnica]] je bila ustanovljena leta 1886, na levem bregu Save, skupaj z že omenjeno topilnico pa sta Litiji dali svojevrsten pečat in pustili dolgotrajne sledi. Komanditna družba, ki je zgradila predilnico v Litiji, je bila ustanovljena z italijanskim, švicarskim, angleškim in nemškim kapitalom. Družabniki so družbeno pogodbo podpisali 19. aprila leta 1886. Naslov komanditne družbe pa se je glasil Baumwollspinnerei und Weberei SCHWARZ, ZUBLIN & Co. Coie, Littai. Nosilca imena družbe sta bila Julius Schwarz, tehnik iz Trsta in Evgen Zublin, trgovec in Manchestra. 24. Aprila leta 1886, je bila družba vpisana v sodni register pri trgovskem registru v Ljubljani. Odločilni razlogi za ustanovitev predilnice v Litiji je bil obstoj najboljših pogojev za proizvodnjo. V Litiji je bilo veliko delavcev, ki so bili pred tem zaposleni v rudnikih svinca. Tik ob poslopju predilnice je tekla železniška proga Trst-Dunaj, ki je imela signifikantni pomen pri ustanavljanju in delovanju. Zelo dobri pa so bili tudi klimatski pogoji. Ti so bili zaradi reke Save, ki se vije mimo nadvse ugodni za predelavo bombaža. Načrt komanditne družbe je bil zgraditi predilnico in tkalnico, vendar pa tkalnica ni bila nikoli postavljena. Pet let po ustanovitvi je bilo v predilnici zaposlenih 145 delavcev, od tega kar 85 žensk. Delavci pa so se soočali s precej težkimi delovnimi razmerami, ki so bile med drugimi tudi vzrok za prvo stavko leta 1905. Leta 1909 je tovarna prešla v last družbe Ritter Rittmayer & Co. S sedežem v Novi Gorici. V začetku 20. Stoletja je prišlo do združevanja kapitala in nastajale so kapitalske povezave – koncerni, holdingi in monopoli. Prišlo je do nastanka tekstilnega koncerna Textilwerke Mautner A. G., ki je imel v lasti tovarne po vsej Avstro-Ogrski in v Nemčiji. Leta 1913 je bila predilnica vključena v firmo Vereinigte osterreichische Tekstilindustri A. G. Wien oz. Združenje avstrijskih tekstilnih podjetij. Leta 1923 so v okviru koncerna obstajala ločena podjetja: Jugoslovanske tekstilne tvornice Mauntner d.d., Avstrijske tekstilne tvornice Mautner d.d., Madžarske tekstilne tvornice Mautner d.d. in Češki Mautner d.d. Družba Jugoslovanske tekstilne tvornice je v dveh tovarnah v Litiji in Preboldu leta 1931 zaposlovala 656 delavcev. Druga svetovna vojna pa je imela na delovanje predilnice precej večji vpliv kot prva. Družba je delovala z imenom Littai Pragwalder Tektilwerke A. G. Zaradi vojnih razmer je predilnica prenehala delovati leta 1944, nato pa je po obnovi po vojni zopet pričela z delom. Litijska predilnica se je kmalu tudi ločila od predilnice v Preboldu, ter 23. Oktobra 1946 postala državno podjetje zveznega značaja s firmo Predilnica Litija v Litiji. Tehnologija se je z leti nenehno izboljševala, proizvodnja pa je rasla. Predilnica je vzdrževala svoj vodilni vpliv v gospodarstvu Litije in posledično tudi na samo okolico in prebivalstvo. Leta 1992 se je predilnica z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij, preoblikovala v delniško družbo.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ob 125-letnici predilnice Litija|last=|first=|publisher=Predilnica Litija d.o.o.|year=2011|isbn=|location=|page=37-41|cobiss=}}</ref> == Naselja v občini == [[Berinjek]], [[Bistrica, Litija|Bistrica]], [[Bitiče]], [[Boltija]], [[Borovak pri Polšniku]], [[Breg pri Litiji]], [[Brezje pri Kumpolju]], [[Brezovo, Litija|Brezovo]], [[Brglez, Litija|Brglez]], [[Cirkuše, Litija|Cirkuše]], [[Čateška Gora]], [[Čeplje, Litija|Čeplje]], [[Dobje, Litija|Dobje]], [[Dobovica]], [[Dole pri Litiji]], [[Dolgo Brdo, Litija|Dolgo Brdo]], [[Gabrovka, Litija|Gabrovka]], [[Gabrska Gora]], [[Gobnik]], [[Golišče]], [[Gorenje Jelenje]], [[Gornje Ravne]], [[Hohovica]], [[Hude Ravne]], [[Javorje pri Gabrovki]], [[Jelenska Reber]], [[Jesenje]], [[Jevnica]], [[Ježevec]], [[Kal pri Dolah]], [[Kamni Vrh, Litija|Kamni Vrh]], [[Kandrše, Litija|Kandrše]], [[Klanec pri Gabrovki]], [[Klenik, Litija|Klenik]], [[Konj, Litija|Konj]], [[Konjšica]], [[Kresnice]], [[Kresniške Poljane]], [[Kresniški Vrh]], [[Kržišče pri Čatežu]], [[Kumpolje]], [[Laze pri Gobniku]], [[Laze pri Vačah]], [[Leše, Litija|Leše]], '''[[Litija]]''', [[Ljubež v Lazih]], [[Lukovec, Litija|Lukovec]], [[Magolnik]], [[Mala Goba]], [[Mala Sela, Litija|Mala Sela]], [[Mamolj]], [[Moravče pri Gabrovki]], [[Moravška Gora]], [[Nova Gora, Litija|Nova Gora]], [[Okrog, Litija|Okrog]], [[Pečice, Litija|Pečice]], [[Podbukovje pri Vačah]], [[Podpeč pod Skalo]], [[Podšentjur]], [[Pogonik]], [[Polšnik]], [[Ponoviče]], [[Potok pri Vačah]], [[Prelesje, Litija|Prelesje]], [[Prevale]], [[Preveg]], [[Preženjske Njive]], [[Radgonica]], [[Ravne, Litija|Ravne]], [[Renke]], [[Ribče]], [[Ržišče, Litija|Ržišče]], [[Sava, Litija|Sava]], [[Selce, Litija|Selce]], [[Slavina, Litija|Slavina]], [[Slivna]], [[Sopota, Litija|Sopota]], [[Spodnje Jelenje]], [[Spodnji Hotič]], [[Spodnji Log, Litija|Spodnji Log]], [[Stranski Vrh]], [[Strmec, Litija|Strmec]], [[Suhadole, Litija|Suhadole]], [[Širmanski Hrib]], [[Široka Set]], [[Šumnik, Litija|Šumnik]], [[Tenetiše, Litija|Tenetiše]], [[Tepe]], [[Tihaboj]], [[Tlaka, Litija|Tlaka]], [[Tolsti Vrh, Litija|Tolsti Vrh]], [[Vače]], [[Velika Goba]], [[Velika Preska]], [[Veliki Vrh pri Litiji]], [[Vernek]], [[Vodice pri Gabrovki]], [[Vovše]], [[Zagorica, Litija|Zagorica]], [[Zagozd]], [[Zapodje]], [[Zavrh, Litija|Zavrh]], [[Zglavnica]], [[Zgornja Jevnica]], [[Zgornji Hotič]], [[Zgornji Log]]. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=2|[[Mirko Kaplja]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]]<br>'''[[Socialni demokrati|ZLSD]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row" rowspan=6|[[Franc Rokavec]] | rowspan=6|[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Leseni most na Savi pri Litiji]] == Zunanje povezave == * [http://www.litija.si/ Litija], uradna stran občine. * [http://www.litija.net Litija.net] * [http://www.kam.si/mesta/litija.html Litija - predstavitev] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=11 gremoVEN.com - Litija] * [http://www.litija.org Litija.org], Nova kultura Litija, Zbor sv. Nikolaja {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Litija]] [[Kategorija:Občina Litija| ]] q1yq09ut7scs7doun7frhckl0d9m1jl 6766467 6766464 2026-10-17T20:47:11Z Sportomanokin 14776 6766467 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Franc Rokavec]] |grb=Grb Občine Litija.jpg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Litija.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F60_T1257_vF_b_x493073_y100617.73000000001_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F60_T1257_vF_b_x493073_y100617.73000000001_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.litija.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=221,4 |prebivalstvo=15890 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=8062 |ženske=7828 |sedež=[[Litija]]}} '''Občina Litija''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem [[Litija|Litiji]] in z okoli 15.500 prebivalci (2020). V kraju [[Spodnja Slivna]] na ozemlju litijske občine je natančno [[geometrično središče Slovenije]] (GEOSS). Naselje-mesto [[Litija]], ki je središče občine, je preraslo sosednje, prej veliko pomembnejše naselje, [[Šmartno pri Litiji]], potem, ko je skozi Litijo sredi 19. stoletja stekla [[Južna železnica]]. === Lega === Občina leži v zahodnem delu Posavskega hribovja, na njenem ozemlju, bolj natančno na Vačah, pa se nahaja tudi geometrične središče Slovenije, kar Litijo postavlja v samo središče Slovenije. Litija na zahodu meji na občini [[Ljubljana]] in [[Dol pri Ljubljani|Dol]] pri Ljubljani, severno meji na občino Moravče, vzhodno na [[Zagorje ob Savi]], [[Radeče]] ter [[Sevnica|Sevnico]], na južni strani pa na [[Trebnje]], [[Šentrupert]] in [[Mirna|Mirno]]. Poleg teh pa meji še na njen najbližjo, občino [[Šmartno pri Litiji]], ki je do leta 2002 spadala pod litijsko občino. Celotno ozemlje občine zajema približno 227 kvadratnih kilometrov in 107 naselij, skupno prebivalstvo teh pa naj bi štelo okoli 15 000 ljudi.<ref name="ReferenceA">{{Navedi knjigo|title=Levstikova pot v srcu Slovenije|last=Bregar|first=Rudi|publisher=Narava Bregar|year=2008|isbn=|location=|page=8|cobiss=}}</ref> Litijsko kotlino obkroža Litijsko (Zasavsko) hribovje. Nad Litijo se dviga Sitarjevec, znan po rudniku, ki sodi med največja in zelo bogata rudna nahajališča v Sloveniji. Na zahodnem delu sta Veliki vrh in Širmanski hrib, severno pa Graška Dobrava in Svibno s Straškim vrhom kot najvišjo vzpetino. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=2|[[Mirko Kaplja]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]]<br>'''[[Socialni demokrati|ZLSD]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row" rowspan=6|[[Franc Rokavec]] | rowspan=6|[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} == Zgodovina občine == Začetki naselitve litijskega prostora sedajo daleč v preteklost, o čemer pa priča tudi več prazgodovinskih nahajališč. Tu je vsekakor potrebno omeniti Vače, kjer so odkrili znamenito [[Vaška situla|vaško situlo]]. Ta je bila odkrita leta 1882, datirana pa je v 5. stoletje pred našim štetjem. To torej kaže na to, da je bil kraj poseljen že v prazgodovini. K prazgodovinskim najdbam štejemo tudi ostanke grobišč, ki so bili odkriti v okolici [[Gabrovka, Litija|Gabrovke]], eni od vasi v občini. Strokovnjaki torej omenjajo najdbe iz tega obdobja na Vačah, pa tudi na Glinjeku, v Javorju, Vintarjevcu, Gornjem Logu pri Litiji in še drugod. Pomembne izkopanine ilustrirajo življenje takratnih staroselcev ter dokazujejo pomen trgovine med severom in jugom v teh krajih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Litija včeraj, danes, jutri|last=Godec|first=Ivan|publisher=|year=2006|isbn=|location=Litija|page=5|cobiss=}}</ref> Prvi naseljenci, so svoja bivališča postavili ob vznožju Sitarjevca, kar jim je omogočalo ohraniti plodno ravnino za poljedelstvo. Na sam razvoj mesta, na stičišču vodnih in kopnih poti, je močno vplivalo brodarstvo na reki Savi. To je bilo močno razvito že v rimskem času, ko je imela Litija na reki tudi svoje pristanišče. Mesto se je sprva začelo razvijati na desnem bregu Save, novejši del na levem bregu, pa se je začel razvijati precej kasneje, v drugi polovici 19. stoletja.<ref name="ReferenceA"/> Današnje mesto Litija leži ob reki Savi, ki je bila naravna prastara pot, že v bronasti dobi. Tej poti se je od severa pridružila pot, po kateri so od srede prvega tisočletja pred našim štetjem prevažali jantar od Baltiškega morja v Italijo. V teh krajih je šla pot preko Svete Gore na Vače in se je med Gornjim Logom in Kresnicami (torej verjetno v okolici Hotiča) združila s savsko potjo. Takratna Litija je bila majhna vas.<ref>{{Navedi knjigo|title=Litija nekoč in danes|last=Godec|first=Ivan|publisher=Košarkarski klub Litija|year=1992|isbn=|location=Litija|page=7|cobiss=}}</ref> Kraj je bil prvič omenjen leta 1145, ko je oglejski patriarh Peregrin podaril svojo kmetijo v Litiji Stiškemu samostanu. Do zdaj znana imena kraja so: villa Litta, Lutija, Lutey, Littai in sedanja Litija. Po Valvasorjevem tolmačenju naj bi ime Litija izhajalo iz latinskega imena litus, kar pomeni obrežje.<ref>{{Navedi knjigo|title=Litija nekoč in danes|last=Godec|first=Ivan|publisher=|year=1992|isbn=|location=Litija|page=7|cobiss=}}</ref> Kot trg se Litija prvič omenja leta 1386, prvi ohranjeni dokument o trških pravicah pa je šele iz leta 1528. Mestne pravice je dobila leta 1952.<ref>{{Navedi knjigo|title=Krajevni leksikon Slovenije|last=|first=|publisher=DZS|year=1995|isbn=|location=Ljubljana|page=218|cobiss=}}</ref> Prebivalstvo je živelo predvsem od kmetijstva in obrti vse do izgradnje železnice leta 1849, ko so se odprle možnosti za razvoj industrije v Litiji. === Razvoj gospodarstva === Pred samim pojavom industrije je tako kot v več drugih slovenskih krajih cvetela obrt. O tem pa še danes pričajo imena ulic v starem mestnem delu – Brodarska, Vrvarska in rudarska ulica. Obrt v Litiji pa se je precej razlikovala od običajnih obrtnih dejavnosti v ostalih mestih. V Litiji je cvetela ladjarska obrt, izdelovali so rečne ladje in čolne, ter močne ladijske vrvi, ki so bile narejene iz laške konoplje. ==== Brodarstvo ==== Brodarstvo je bilo v Litiji razvito že v rimskih časih. To potrjujejo predvsem votivni kamni, posvečeni bogu Savusu, poleg tega, pa je bilo tudi več cerkva v okolici Save posvečenih sv. Miklavžu, zaščitniku brodarjev, čolnarjev in ribičev. Na zemljevidu iz leta 1400, je Litija že bila prikazana kot trg, imela pa je tudi že cestno povezavo z Ljubljano. Kljub temu, je kraj veliko bolj zaznamoval rečni promet. V Litiji je tako posledično deloval čolnarski urad, mitnica in carinarnica. Za potrebe brodarstva sta bili zgrajeni tudi dve ladjedelnici, okoliški prebivalci pa so se ukvarjali tudi z gojenjem lanu in konoplje. Lan in konoplja sta nato igrala pomembno vlogo v vrvarski obrti, izdelovali pa so predvsem ladijske vrvi. Rečni promet je največji razcvet doživljal od 17. stoletja naprej, ko so savsko strugo regulirali, po njej pa so pričele pluti tudi večje ladje, do 50 metrov. Donosna in dobro razvita brodarska obrt je usahnila leta 1849, z izgradnjo južne železnice.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kam.si/mesta/litija.htm|title=Litija|date=2005|accessdate=2020-01-04 |website=kam.si|publisher=|last=Štefe|first=Tomaž}}</ref> ==== Železnica ==== Prihod železnice je bil odločilen za nadaljnji razvoj mesta. Litija je pričela zavzemati vodilno gospodarsko vlogo, hkrati pa tudi vlogo upravnega središča, ki je bilo do takrat v sosednjem Šmartnem. Gradnja se je pričela leta 1839 na Dunaju, kot »[[južna železnica]]«, glavni namen pa je bil povezati avstrijsko prestolnico Dunaj s Trstom, kar bi posledični pomagalo tudi pri gospodarskem razvoju. Leta 1845 je železnica prvič prišla na današnje ozemlje in sicer prvi vlak je pripeljal v Maribor. Leto kasneje je pripeljal v Celje, pri načrtovanju nadaljnje trase pa so se pojavile tri opcije. Prva naj bi potekala po Savinjski in Tuhinjski dolini v Kamnik in do Ljubljane, druga skozi tunel pod Trojanami, tretja pa ob Savinji do Zidanega Mosta in nato ob Savi mimo Litije v Ljubljano. Ker so bile v tem času odkrite nove zaloge premoga v Zasavju, je logično obveljala zadnja varianta. Prvi vlak je tako v Litijo pripeljal 16. septembra leta 1849. Slavnostna vožnja je bila namenjena prihodu vlaka v Ljubljano, udeležil pa naj bi se jo tudi sam avstrijski cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]]. Zaradi bolezni je se slavnostne otvoritve udeležil nadvojvoda Albrecht, katerega je spremljalo 250 uglednih meščanov z Dunaja in Gradca. Z železnico je prišlo do razmaha industrije, poleg tega pa se je razvila tudi stanovanjska gradnja. Število prebivalcev je začelo naraščati, sam kraj pa je začel dobivati novo podobo. Hkrati z industrijskim razvojem je Litija kmalu postala sedež okrajnega glavarstva, kasneje v Kraljevini Jugoslaviji pa še sedež sreza. Po drugi svetovni vojni pa je bila 1952 Litija razglašena za mesto. Vendar pa je železnica sčasoma začela izgubljati svoj pomen. Enako kot je sama pred več kot 150 leti izpodrinila rečni promet, je cesti promet močno izpodrinil železniškega. Tovorni promet je skoraj popolnoma zamrl, redno pa še vedno vozijo potniški vlaki. Teh se poslužujejo predvsem šolarji in posamezniki, ki se vsakodnevno vozijo na delo oziroma v šolo v Ljubljano, seveda pa tudi v Zagorje in Trbovlje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.obcan-litija.si/litija-zgodovina.php|title=Zgodovina Litije|date=2011|accessdate=2020-01-04 |website=www.obcan-litija.si|publisher=|last=Brilej|first=Martin}}</ref> ==== Rudnik Sitarjevec ==== Litija spada med eno najstarejših rudarskih mest na Slovenskem, vedenje o izkoriščanju rude na tem prostoru pa sega štiri tisoč let nazaj. Sprva naj bi tu rudarili Rimljanska in Keltska ljudstva, pisni viri pa rudnik Sitarjevec omenjajo v 16. Stoletju. Prvi pisni vir je nagrobni spomenik rudarskemu mojstru Cristofu Bruckherschmidu z letnico 1537, ki je na ogled v cerkvi sv. Martina v Šmartnem. Rudnik sodi med največja in zelo bogata rudna nahajališča v Sloveniji. V njem so kopali predvsem svinčevo in živosrebrno rudo, nekaj pa tudi bakrove, cinkove, železove in baritne rude. Za potrebe taljenja izkopane rude, so proti koncu 19. stoletja na levem bregu Save zgradili topilnico, kjer so topili predvsem živosrebrno ter svinčevo rudo. V topilnico so rudo prevažali preko reke Save s tovorno žičnico in z vozovi preko lesenega mostu. Proizvodnja topilnice se je pričela zaustavljati po letu 1924. Rudnik je deloval do leta 1965, ko so ga zaprli ter zaminirali vhod. V rudnik so ponovno vstopili leta 2002, leta 2017 pa so rudnik odprli tudi za turistične oglede.<ref>{{Navedi konferenco | conference = Strokovni simpozij o rudniku Sitarjevec in srečanje rudarskih mest|chapter=Predstavitev rudnika Sitarjevec| page=8 |last=Zarnik|first=Blaž|date=2018 |title=Rudnik Sitarjevec odkriti zaklad|location=Litija|publisher=Rudnik Sitarjevec Litija|cobiss=1923829|isbn= 978-961-94521-0-3}}</ref> ==== Predilnica Litija ==== [[Predilnica Litija|Predilnica]] je bila ustanovljena leta 1886, na levem bregu Save, skupaj z že omenjeno topilnico pa sta Litiji dali svojevrsten pečat in pustili dolgotrajne sledi. Komanditna družba, ki je zgradila predilnico v Litiji, je bila ustanovljena z italijanskim, švicarskim, angleškim in nemškim kapitalom. Družabniki so družbeno pogodbo podpisali 19. aprila leta 1886. Naslov komanditne družbe pa se je glasil Baumwollspinnerei und Weberei SCHWARZ, ZUBLIN & Co. Coie, Littai. Nosilca imena družbe sta bila Julius Schwarz, tehnik iz Trsta in Evgen Zublin, trgovec in Manchestra. 24. Aprila leta 1886, je bila družba vpisana v sodni register pri trgovskem registru v Ljubljani. Odločilni razlogi za ustanovitev predilnice v Litiji je bil obstoj najboljših pogojev za proizvodnjo. V Litiji je bilo veliko delavcev, ki so bili pred tem zaposleni v rudnikih svinca. Tik ob poslopju predilnice je tekla železniška proga Trst-Dunaj, ki je imela signifikantni pomen pri ustanavljanju in delovanju. Zelo dobri pa so bili tudi klimatski pogoji. Ti so bili zaradi reke Save, ki se vije mimo nadvse ugodni za predelavo bombaža. Načrt komanditne družbe je bil zgraditi predilnico in tkalnico, vendar pa tkalnica ni bila nikoli postavljena. Pet let po ustanovitvi je bilo v predilnici zaposlenih 145 delavcev, od tega kar 85 žensk. Delavci pa so se soočali s precej težkimi delovnimi razmerami, ki so bile med drugimi tudi vzrok za prvo stavko leta 1905. Leta 1909 je tovarna prešla v last družbe Ritter Rittmayer & Co. S sedežem v Novi Gorici. V začetku 20. Stoletja je prišlo do združevanja kapitala in nastajale so kapitalske povezave – koncerni, holdingi in monopoli. Prišlo je do nastanka tekstilnega koncerna Textilwerke Mautner A. G., ki je imel v lasti tovarne po vsej Avstro-Ogrski in v Nemčiji. Leta 1913 je bila predilnica vključena v firmo Vereinigte osterreichische Tekstilindustri A. G. Wien oz. Združenje avstrijskih tekstilnih podjetij. Leta 1923 so v okviru koncerna obstajala ločena podjetja: Jugoslovanske tekstilne tvornice Mauntner d.d., Avstrijske tekstilne tvornice Mautner d.d., Madžarske tekstilne tvornice Mautner d.d. in Češki Mautner d.d. Družba Jugoslovanske tekstilne tvornice je v dveh tovarnah v Litiji in Preboldu leta 1931 zaposlovala 656 delavcev. Druga svetovna vojna pa je imela na delovanje predilnice precej večji vpliv kot prva. Družba je delovala z imenom Littai Pragwalder Tektilwerke A. G. Zaradi vojnih razmer je predilnica prenehala delovati leta 1944, nato pa je po obnovi po vojni zopet pričela z delom. Litijska predilnica se je kmalu tudi ločila od predilnice v Preboldu, ter 23. Oktobra 1946 postala državno podjetje zveznega značaja s firmo Predilnica Litija v Litiji. Tehnologija se je z leti nenehno izboljševala, proizvodnja pa je rasla. Predilnica je vzdrževala svoj vodilni vpliv v gospodarstvu Litije in posledično tudi na samo okolico in prebivalstvo. Leta 1992 se je predilnica z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij, preoblikovala v delniško družbo.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ob 125-letnici predilnice Litija|last=|first=|publisher=Predilnica Litija d.o.o.|year=2011|isbn=|location=|page=37-41|cobiss=}}</ref> == Naselja v občini == [[Berinjek]], [[Bistrica, Litija|Bistrica]], [[Bitiče]], [[Boltija]], [[Borovak pri Polšniku]], [[Breg pri Litiji]], [[Brezje pri Kumpolju]], [[Brezovo, Litija|Brezovo]], [[Brglez, Litija|Brglez]], [[Cirkuše, Litija|Cirkuše]], [[Čateška Gora]], [[Čeplje, Litija|Čeplje]], [[Dobje, Litija|Dobje]], [[Dobovica]], [[Dole pri Litiji]], [[Dolgo Brdo, Litija|Dolgo Brdo]], [[Gabrovka, Litija|Gabrovka]], [[Gabrska Gora]], [[Gobnik]], [[Golišče]], [[Gorenje Jelenje]], [[Gornje Ravne]], [[Hohovica]], [[Hude Ravne]], [[Javorje pri Gabrovki]], [[Jelenska Reber]], [[Jesenje]], [[Jevnica]], [[Ježevec]], [[Kal pri Dolah]], [[Kamni Vrh, Litija|Kamni Vrh]], [[Kandrše, Litija|Kandrše]], [[Klanec pri Gabrovki]], [[Klenik, Litija|Klenik]], [[Konj, Litija|Konj]], [[Konjšica]], [[Kresnice]], [[Kresniške Poljane]], [[Kresniški Vrh]], [[Kržišče pri Čatežu]], [[Kumpolje]], [[Laze pri Gobniku]], [[Laze pri Vačah]], [[Leše, Litija|Leše]], '''[[Litija]]''', [[Ljubež v Lazih]], [[Lukovec, Litija|Lukovec]], [[Magolnik]], [[Mala Goba]], [[Mala Sela, Litija|Mala Sela]], [[Mamolj]], [[Moravče pri Gabrovki]], [[Moravška Gora]], [[Nova Gora, Litija|Nova Gora]], [[Okrog, Litija|Okrog]], [[Pečice, Litija|Pečice]], [[Podbukovje pri Vačah]], [[Podpeč pod Skalo]], [[Podšentjur]], [[Pogonik]], [[Polšnik]], [[Ponoviče]], [[Potok pri Vačah]], [[Prelesje, Litija|Prelesje]], [[Prevale]], [[Preveg]], [[Preženjske Njive]], [[Radgonica]], [[Ravne, Litija|Ravne]], [[Renke]], [[Ribče]], [[Ržišče, Litija|Ržišče]], [[Sava, Litija|Sava]], [[Selce, Litija|Selce]], [[Slavina, Litija|Slavina]], [[Slivna]], [[Sopota, Litija|Sopota]], [[Spodnje Jelenje]], [[Spodnji Hotič]], [[Spodnji Log, Litija|Spodnji Log]], [[Stranski Vrh]], [[Strmec, Litija|Strmec]], [[Suhadole, Litija|Suhadole]], [[Širmanski Hrib]], [[Široka Set]], [[Šumnik, Litija|Šumnik]], [[Tenetiše, Litija|Tenetiše]], [[Tepe]], [[Tihaboj]], [[Tlaka, Litija|Tlaka]], [[Tolsti Vrh, Litija|Tolsti Vrh]], [[Vače]], [[Velika Goba]], [[Velika Preska]], [[Veliki Vrh pri Litiji]], [[Vernek]], [[Vodice pri Gabrovki]], [[Vovše]], [[Zagorica, Litija|Zagorica]], [[Zagozd]], [[Zapodje]], [[Zavrh, Litija|Zavrh]], [[Zglavnica]], [[Zgornja Jevnica]], [[Zgornji Hotič]], [[Zgornji Log]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Leseni most na Savi pri Litiji]] == Zunanje povezave == * [http://www.litija.si/ Litija], uradna stran občine. * [http://www.litija.net Litija.net] * [http://www.kam.si/mesta/litija.html Litija - predstavitev] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=11 gremoVEN.com - Litija] * [http://www.litija.org Litija.org], Nova kultura Litija, Zbor sv. Nikolaja {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Litija]] [[Kategorija:Občina Litija| ]] ds1qyyc2kgcg5q77ghyqtdv1bkw6gob 6766477 6766467 2026-10-17T21:03:54Z Sportomanokin 14776 /* Seznam županov */ 6766477 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Franc Rokavec]] |grb=Grb Občine Litija.jpg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Litija.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F60_T1257_vF_b_x493073_y100617.73000000001_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F60_T1257_vF_b_x493073_y100617.73000000001_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.litija.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=221,4 |prebivalstvo=15890 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=8062 |ženske=7828 |sedež=[[Litija]]}} '''Občina Litija''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem [[Litija|Litiji]] in z okoli 15.500 prebivalci (2020). V kraju [[Spodnja Slivna]] na ozemlju litijske občine je natančno [[geometrično središče Slovenije]] (GEOSS). Naselje-mesto [[Litija]], ki je središče občine, je preraslo sosednje, prej veliko pomembnejše naselje, [[Šmartno pri Litiji]], potem, ko je skozi Litijo sredi 19. stoletja stekla [[Južna železnica]]. === Lega === Občina leži v zahodnem delu Posavskega hribovja, na njenem ozemlju, bolj natančno na Vačah, pa se nahaja tudi geometrične središče Slovenije, kar Litijo postavlja v samo središče Slovenije. Litija na zahodu meji na občini [[Ljubljana]] in [[Dol pri Ljubljani|Dol]] pri Ljubljani, severno meji na občino Moravče, vzhodno na [[Zagorje ob Savi]], [[Radeče]] ter [[Sevnica|Sevnico]], na južni strani pa na [[Trebnje]], [[Šentrupert]] in [[Mirna|Mirno]]. Poleg teh pa meji še na njen najbližjo, občino [[Šmartno pri Litiji]], ki je do leta 2002 spadala pod litijsko občino. Celotno ozemlje občine zajema približno 227 kvadratnih kilometrov in 107 naselij, skupno prebivalstvo teh pa naj bi štelo okoli 15 000 ljudi.<ref name="ReferenceA">{{Navedi knjigo|title=Levstikova pot v srcu Slovenije|last=Bregar|first=Rudi|publisher=Narava Bregar|year=2008|isbn=|location=|page=8|cobiss=}}</ref> Litijsko kotlino obkroža Litijsko (Zasavsko) hribovje. Nad Litijo se dviga Sitarjevec, znan po rudniku, ki sodi med največja in zelo bogata rudna nahajališča v Sloveniji. Na zahodnem delu sta Veliki vrh in Širmanski hrib, severno pa Graška Dobrava in Svibno s Straškim vrhom kot najvišjo vzpetino. == Seznam županov == === Občinska skupščina === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=110px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1982 ! scope="row"|[[Jožef Dernovšek]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1986 ! scope="row"|[[Branko Pintar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1994 ! scope="row"|[[Mirko Kaplja]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=2|[[Mirko Kaplja]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]]<br>'''[[Socialni demokrati|ZLSD]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row" rowspan=6|[[Franc Rokavec]] | rowspan=6|[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} == Zgodovina občine == Začetki naselitve litijskega prostora sedajo daleč v preteklost, o čemer pa priča tudi več prazgodovinskih nahajališč. Tu je vsekakor potrebno omeniti Vače, kjer so odkrili znamenito [[Vaška situla|vaško situlo]]. Ta je bila odkrita leta 1882, datirana pa je v 5. stoletje pred našim štetjem. To torej kaže na to, da je bil kraj poseljen že v prazgodovini. K prazgodovinskim najdbam štejemo tudi ostanke grobišč, ki so bili odkriti v okolici [[Gabrovka, Litija|Gabrovke]], eni od vasi v občini. Strokovnjaki torej omenjajo najdbe iz tega obdobja na Vačah, pa tudi na Glinjeku, v Javorju, Vintarjevcu, Gornjem Logu pri Litiji in še drugod. Pomembne izkopanine ilustrirajo življenje takratnih staroselcev ter dokazujejo pomen trgovine med severom in jugom v teh krajih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Litija včeraj, danes, jutri|last=Godec|first=Ivan|publisher=|year=2006|isbn=|location=Litija|page=5|cobiss=}}</ref> Prvi naseljenci, so svoja bivališča postavili ob vznožju Sitarjevca, kar jim je omogočalo ohraniti plodno ravnino za poljedelstvo. Na sam razvoj mesta, na stičišču vodnih in kopnih poti, je močno vplivalo brodarstvo na reki Savi. To je bilo močno razvito že v rimskem času, ko je imela Litija na reki tudi svoje pristanišče. Mesto se je sprva začelo razvijati na desnem bregu Save, novejši del na levem bregu, pa se je začel razvijati precej kasneje, v drugi polovici 19. stoletja.<ref name="ReferenceA"/> Današnje mesto Litija leži ob reki Savi, ki je bila naravna prastara pot, že v bronasti dobi. Tej poti se je od severa pridružila pot, po kateri so od srede prvega tisočletja pred našim štetjem prevažali jantar od Baltiškega morja v Italijo. V teh krajih je šla pot preko Svete Gore na Vače in se je med Gornjim Logom in Kresnicami (torej verjetno v okolici Hotiča) združila s savsko potjo. Takratna Litija je bila majhna vas.<ref>{{Navedi knjigo|title=Litija nekoč in danes|last=Godec|first=Ivan|publisher=Košarkarski klub Litija|year=1992|isbn=|location=Litija|page=7|cobiss=}}</ref> Kraj je bil prvič omenjen leta 1145, ko je oglejski patriarh Peregrin podaril svojo kmetijo v Litiji Stiškemu samostanu. Do zdaj znana imena kraja so: villa Litta, Lutija, Lutey, Littai in sedanja Litija. Po Valvasorjevem tolmačenju naj bi ime Litija izhajalo iz latinskega imena litus, kar pomeni obrežje.<ref>{{Navedi knjigo|title=Litija nekoč in danes|last=Godec|first=Ivan|publisher=|year=1992|isbn=|location=Litija|page=7|cobiss=}}</ref> Kot trg se Litija prvič omenja leta 1386, prvi ohranjeni dokument o trških pravicah pa je šele iz leta 1528. Mestne pravice je dobila leta 1952.<ref>{{Navedi knjigo|title=Krajevni leksikon Slovenije|last=|first=|publisher=DZS|year=1995|isbn=|location=Ljubljana|page=218|cobiss=}}</ref> Prebivalstvo je živelo predvsem od kmetijstva in obrti vse do izgradnje železnice leta 1849, ko so se odprle možnosti za razvoj industrije v Litiji. === Razvoj gospodarstva === Pred samim pojavom industrije je tako kot v več drugih slovenskih krajih cvetela obrt. O tem pa še danes pričajo imena ulic v starem mestnem delu – Brodarska, Vrvarska in rudarska ulica. Obrt v Litiji pa se je precej razlikovala od običajnih obrtnih dejavnosti v ostalih mestih. V Litiji je cvetela ladjarska obrt, izdelovali so rečne ladje in čolne, ter močne ladijske vrvi, ki so bile narejene iz laške konoplje. ==== Brodarstvo ==== Brodarstvo je bilo v Litiji razvito že v rimskih časih. To potrjujejo predvsem votivni kamni, posvečeni bogu Savusu, poleg tega, pa je bilo tudi več cerkva v okolici Save posvečenih sv. Miklavžu, zaščitniku brodarjev, čolnarjev in ribičev. Na zemljevidu iz leta 1400, je Litija že bila prikazana kot trg, imela pa je tudi že cestno povezavo z Ljubljano. Kljub temu, je kraj veliko bolj zaznamoval rečni promet. V Litiji je tako posledično deloval čolnarski urad, mitnica in carinarnica. Za potrebe brodarstva sta bili zgrajeni tudi dve ladjedelnici, okoliški prebivalci pa so se ukvarjali tudi z gojenjem lanu in konoplje. Lan in konoplja sta nato igrala pomembno vlogo v vrvarski obrti, izdelovali pa so predvsem ladijske vrvi. Rečni promet je največji razcvet doživljal od 17. stoletja naprej, ko so savsko strugo regulirali, po njej pa so pričele pluti tudi večje ladje, do 50 metrov. Donosna in dobro razvita brodarska obrt je usahnila leta 1849, z izgradnjo južne železnice.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kam.si/mesta/litija.htm|title=Litija|date=2005|accessdate=2020-01-04 |website=kam.si|publisher=|last=Štefe|first=Tomaž}}</ref> ==== Železnica ==== Prihod železnice je bil odločilen za nadaljnji razvoj mesta. Litija je pričela zavzemati vodilno gospodarsko vlogo, hkrati pa tudi vlogo upravnega središča, ki je bilo do takrat v sosednjem Šmartnem. Gradnja se je pričela leta 1839 na Dunaju, kot »[[južna železnica]]«, glavni namen pa je bil povezati avstrijsko prestolnico Dunaj s Trstom, kar bi posledični pomagalo tudi pri gospodarskem razvoju. Leta 1845 je železnica prvič prišla na današnje ozemlje in sicer prvi vlak je pripeljal v Maribor. Leto kasneje je pripeljal v Celje, pri načrtovanju nadaljnje trase pa so se pojavile tri opcije. Prva naj bi potekala po Savinjski in Tuhinjski dolini v Kamnik in do Ljubljane, druga skozi tunel pod Trojanami, tretja pa ob Savinji do Zidanega Mosta in nato ob Savi mimo Litije v Ljubljano. Ker so bile v tem času odkrite nove zaloge premoga v Zasavju, je logično obveljala zadnja varianta. Prvi vlak je tako v Litijo pripeljal 16. septembra leta 1849. Slavnostna vožnja je bila namenjena prihodu vlaka v Ljubljano, udeležil pa naj bi se jo tudi sam avstrijski cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]]. Zaradi bolezni je se slavnostne otvoritve udeležil nadvojvoda Albrecht, katerega je spremljalo 250 uglednih meščanov z Dunaja in Gradca. Z železnico je prišlo do razmaha industrije, poleg tega pa se je razvila tudi stanovanjska gradnja. Število prebivalcev je začelo naraščati, sam kraj pa je začel dobivati novo podobo. Hkrati z industrijskim razvojem je Litija kmalu postala sedež okrajnega glavarstva, kasneje v Kraljevini Jugoslaviji pa še sedež sreza. Po drugi svetovni vojni pa je bila 1952 Litija razglašena za mesto. Vendar pa je železnica sčasoma začela izgubljati svoj pomen. Enako kot je sama pred več kot 150 leti izpodrinila rečni promet, je cesti promet močno izpodrinil železniškega. Tovorni promet je skoraj popolnoma zamrl, redno pa še vedno vozijo potniški vlaki. Teh se poslužujejo predvsem šolarji in posamezniki, ki se vsakodnevno vozijo na delo oziroma v šolo v Ljubljano, seveda pa tudi v Zagorje in Trbovlje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.obcan-litija.si/litija-zgodovina.php|title=Zgodovina Litije|date=2011|accessdate=2020-01-04 |website=www.obcan-litija.si|publisher=|last=Brilej|first=Martin}}</ref> ==== Rudnik Sitarjevec ==== Litija spada med eno najstarejših rudarskih mest na Slovenskem, vedenje o izkoriščanju rude na tem prostoru pa sega štiri tisoč let nazaj. Sprva naj bi tu rudarili Rimljanska in Keltska ljudstva, pisni viri pa rudnik Sitarjevec omenjajo v 16. Stoletju. Prvi pisni vir je nagrobni spomenik rudarskemu mojstru Cristofu Bruckherschmidu z letnico 1537, ki je na ogled v cerkvi sv. Martina v Šmartnem. Rudnik sodi med največja in zelo bogata rudna nahajališča v Sloveniji. V njem so kopali predvsem svinčevo in živosrebrno rudo, nekaj pa tudi bakrove, cinkove, železove in baritne rude. Za potrebe taljenja izkopane rude, so proti koncu 19. stoletja na levem bregu Save zgradili topilnico, kjer so topili predvsem živosrebrno ter svinčevo rudo. V topilnico so rudo prevažali preko reke Save s tovorno žičnico in z vozovi preko lesenega mostu. Proizvodnja topilnice se je pričela zaustavljati po letu 1924. Rudnik je deloval do leta 1965, ko so ga zaprli ter zaminirali vhod. V rudnik so ponovno vstopili leta 2002, leta 2017 pa so rudnik odprli tudi za turistične oglede.<ref>{{Navedi konferenco | conference = Strokovni simpozij o rudniku Sitarjevec in srečanje rudarskih mest|chapter=Predstavitev rudnika Sitarjevec| page=8 |last=Zarnik|first=Blaž|date=2018 |title=Rudnik Sitarjevec odkriti zaklad|location=Litija|publisher=Rudnik Sitarjevec Litija|cobiss=1923829|isbn= 978-961-94521-0-3}}</ref> ==== Predilnica Litija ==== [[Predilnica Litija|Predilnica]] je bila ustanovljena leta 1886, na levem bregu Save, skupaj z že omenjeno topilnico pa sta Litiji dali svojevrsten pečat in pustili dolgotrajne sledi. Komanditna družba, ki je zgradila predilnico v Litiji, je bila ustanovljena z italijanskim, švicarskim, angleškim in nemškim kapitalom. Družabniki so družbeno pogodbo podpisali 19. aprila leta 1886. Naslov komanditne družbe pa se je glasil Baumwollspinnerei und Weberei SCHWARZ, ZUBLIN & Co. Coie, Littai. Nosilca imena družbe sta bila Julius Schwarz, tehnik iz Trsta in Evgen Zublin, trgovec in Manchestra. 24. Aprila leta 1886, je bila družba vpisana v sodni register pri trgovskem registru v Ljubljani. Odločilni razlogi za ustanovitev predilnice v Litiji je bil obstoj najboljših pogojev za proizvodnjo. V Litiji je bilo veliko delavcev, ki so bili pred tem zaposleni v rudnikih svinca. Tik ob poslopju predilnice je tekla železniška proga Trst-Dunaj, ki je imela signifikantni pomen pri ustanavljanju in delovanju. Zelo dobri pa so bili tudi klimatski pogoji. Ti so bili zaradi reke Save, ki se vije mimo nadvse ugodni za predelavo bombaža. Načrt komanditne družbe je bil zgraditi predilnico in tkalnico, vendar pa tkalnica ni bila nikoli postavljena. Pet let po ustanovitvi je bilo v predilnici zaposlenih 145 delavcev, od tega kar 85 žensk. Delavci pa so se soočali s precej težkimi delovnimi razmerami, ki so bile med drugimi tudi vzrok za prvo stavko leta 1905. Leta 1909 je tovarna prešla v last družbe Ritter Rittmayer & Co. S sedežem v Novi Gorici. V začetku 20. Stoletja je prišlo do združevanja kapitala in nastajale so kapitalske povezave – koncerni, holdingi in monopoli. Prišlo je do nastanka tekstilnega koncerna Textilwerke Mautner A. G., ki je imel v lasti tovarne po vsej Avstro-Ogrski in v Nemčiji. Leta 1913 je bila predilnica vključena v firmo Vereinigte osterreichische Tekstilindustri A. G. Wien oz. Združenje avstrijskih tekstilnih podjetij. Leta 1923 so v okviru koncerna obstajala ločena podjetja: Jugoslovanske tekstilne tvornice Mauntner d.d., Avstrijske tekstilne tvornice Mautner d.d., Madžarske tekstilne tvornice Mautner d.d. in Češki Mautner d.d. Družba Jugoslovanske tekstilne tvornice je v dveh tovarnah v Litiji in Preboldu leta 1931 zaposlovala 656 delavcev. Druga svetovna vojna pa je imela na delovanje predilnice precej večji vpliv kot prva. Družba je delovala z imenom Littai Pragwalder Tektilwerke A. G. Zaradi vojnih razmer je predilnica prenehala delovati leta 1944, nato pa je po obnovi po vojni zopet pričela z delom. Litijska predilnica se je kmalu tudi ločila od predilnice v Preboldu, ter 23. Oktobra 1946 postala državno podjetje zveznega značaja s firmo Predilnica Litija v Litiji. Tehnologija se je z leti nenehno izboljševala, proizvodnja pa je rasla. Predilnica je vzdrževala svoj vodilni vpliv v gospodarstvu Litije in posledično tudi na samo okolico in prebivalstvo. Leta 1992 se je predilnica z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij, preoblikovala v delniško družbo.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ob 125-letnici predilnice Litija|last=|first=|publisher=Predilnica Litija d.o.o.|year=2011|isbn=|location=|page=37-41|cobiss=}}</ref> == Naselja v občini == [[Berinjek]], [[Bistrica, Litija|Bistrica]], [[Bitiče]], [[Boltija]], [[Borovak pri Polšniku]], [[Breg pri Litiji]], [[Brezje pri Kumpolju]], [[Brezovo, Litija|Brezovo]], [[Brglez, Litija|Brglez]], [[Cirkuše, Litija|Cirkuše]], [[Čateška Gora]], [[Čeplje, Litija|Čeplje]], [[Dobje, Litija|Dobje]], [[Dobovica]], [[Dole pri Litiji]], [[Dolgo Brdo, Litija|Dolgo Brdo]], [[Gabrovka, Litija|Gabrovka]], [[Gabrska Gora]], [[Gobnik]], [[Golišče]], [[Gorenje Jelenje]], [[Gornje Ravne]], [[Hohovica]], [[Hude Ravne]], [[Javorje pri Gabrovki]], [[Jelenska Reber]], [[Jesenje]], [[Jevnica]], [[Ježevec]], [[Kal pri Dolah]], [[Kamni Vrh, Litija|Kamni Vrh]], [[Kandrše, Litija|Kandrše]], [[Klanec pri Gabrovki]], [[Klenik, Litija|Klenik]], [[Konj, Litija|Konj]], [[Konjšica]], [[Kresnice]], [[Kresniške Poljane]], [[Kresniški Vrh]], [[Kržišče pri Čatežu]], [[Kumpolje]], [[Laze pri Gobniku]], [[Laze pri Vačah]], [[Leše, Litija|Leše]], '''[[Litija]]''', [[Ljubež v Lazih]], [[Lukovec, Litija|Lukovec]], [[Magolnik]], [[Mala Goba]], [[Mala Sela, Litija|Mala Sela]], [[Mamolj]], [[Moravče pri Gabrovki]], [[Moravška Gora]], [[Nova Gora, Litija|Nova Gora]], [[Okrog, Litija|Okrog]], [[Pečice, Litija|Pečice]], [[Podbukovje pri Vačah]], [[Podpeč pod Skalo]], [[Podšentjur]], [[Pogonik]], [[Polšnik]], [[Ponoviče]], [[Potok pri Vačah]], [[Prelesje, Litija|Prelesje]], [[Prevale]], [[Preveg]], [[Preženjske Njive]], [[Radgonica]], [[Ravne, Litija|Ravne]], [[Renke]], [[Ribče]], [[Ržišče, Litija|Ržišče]], [[Sava, Litija|Sava]], [[Selce, Litija|Selce]], [[Slavina, Litija|Slavina]], [[Slivna]], [[Sopota, Litija|Sopota]], [[Spodnje Jelenje]], [[Spodnji Hotič]], [[Spodnji Log, Litija|Spodnji Log]], [[Stranski Vrh]], [[Strmec, Litija|Strmec]], [[Suhadole, Litija|Suhadole]], [[Širmanski Hrib]], [[Široka Set]], [[Šumnik, Litija|Šumnik]], [[Tenetiše, Litija|Tenetiše]], [[Tepe]], [[Tihaboj]], [[Tlaka, Litija|Tlaka]], [[Tolsti Vrh, Litija|Tolsti Vrh]], [[Vače]], [[Velika Goba]], [[Velika Preska]], [[Veliki Vrh pri Litiji]], [[Vernek]], [[Vodice pri Gabrovki]], [[Vovše]], [[Zagorica, Litija|Zagorica]], [[Zagozd]], [[Zapodje]], [[Zavrh, Litija|Zavrh]], [[Zglavnica]], [[Zgornja Jevnica]], [[Zgornji Hotič]], [[Zgornji Log]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Leseni most na Savi pri Litiji]] == Zunanje povezave == * [http://www.litija.si/ Litija], uradna stran občine. * [http://www.litija.net Litija.net] * [http://www.kam.si/mesta/litija.html Litija - predstavitev] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=11 gremoVEN.com - Litija] * [http://www.litija.org Litija.org], Nova kultura Litija, Zbor sv. Nikolaja {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Litija]] [[Kategorija:Občina Litija| ]] 776u3j72u00eiuvzymhmat97xl644ri 6766482 6766477 2026-10-17T21:08:19Z Sportomanokin 14776 /* Občinska skupščina */ 6766482 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Franc Rokavec]] |grb=Grb Občine Litija.jpg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Litija.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F60_T1257_vF_b_x493073_y100617.73000000001_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F60_T1257_vF_b_x493073_y100617.73000000001_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.litija.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=221,4 |prebivalstvo=15890 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=8062 |ženske=7828 |sedež=[[Litija]]}} '''Občina Litija''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem [[Litija|Litiji]] in z okoli 15.500 prebivalci (2020). V kraju [[Spodnja Slivna]] na ozemlju litijske občine je natančno [[geometrično središče Slovenije]] (GEOSS). Naselje-mesto [[Litija]], ki je središče občine, je preraslo sosednje, prej veliko pomembnejše naselje, [[Šmartno pri Litiji]], potem, ko je skozi Litijo sredi 19. stoletja stekla [[Južna železnica]]. === Lega === Občina leži v zahodnem delu Posavskega hribovja, na njenem ozemlju, bolj natančno na Vačah, pa se nahaja tudi geometrične središče Slovenije, kar Litijo postavlja v samo središče Slovenije. Litija na zahodu meji na občini [[Ljubljana]] in [[Dol pri Ljubljani|Dol]] pri Ljubljani, severno meji na občino Moravče, vzhodno na [[Zagorje ob Savi]], [[Radeče]] ter [[Sevnica|Sevnico]], na južni strani pa na [[Trebnje]], [[Šentrupert]] in [[Mirna|Mirno]]. Poleg teh pa meji še na njen najbližjo, občino [[Šmartno pri Litiji]], ki je do leta 2002 spadala pod litijsko občino. Celotno ozemlje občine zajema približno 227 kvadratnih kilometrov in 107 naselij, skupno prebivalstvo teh pa naj bi štelo okoli 15 000 ljudi.<ref name="ReferenceA">{{Navedi knjigo|title=Levstikova pot v srcu Slovenije|last=Bregar|first=Rudi|publisher=Narava Bregar|year=2008|isbn=|location=|page=8|cobiss=}}</ref> Litijsko kotlino obkroža Litijsko (Zasavsko) hribovje. Nad Litijo se dviga Sitarjevec, znan po rudniku, ki sodi med največja in zelo bogata rudna nahajališča v Sloveniji. Na zahodnem delu sta Veliki vrh in Širmanski hrib, severno pa Graška Dobrava in Svibno s Straškim vrhom kot najvišjo vzpetino. == Seznam županov == === Občinska skupščina === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=110px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1963–1967 ! scope="row"|[[Stane Pungerčar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1967–1974 ! scope="row"|[[Stanislav Volk]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1982 ! scope="row"|[[Jožef Dernovšek]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1982–1986 ! scope="row"|[[Branko Pintar]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1986–1994 ! scope="row"|[[Mirko Kaplja]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=2|[[Mirko Kaplja]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]]<br>'''[[Socialni demokrati|ZLSD]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] | [[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row" rowspan=6|[[Franc Rokavec]] | rowspan=6|[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} == Zgodovina občine == Začetki naselitve litijskega prostora sedajo daleč v preteklost, o čemer pa priča tudi več prazgodovinskih nahajališč. Tu je vsekakor potrebno omeniti Vače, kjer so odkrili znamenito [[Vaška situla|vaško situlo]]. Ta je bila odkrita leta 1882, datirana pa je v 5. stoletje pred našim štetjem. To torej kaže na to, da je bil kraj poseljen že v prazgodovini. K prazgodovinskim najdbam štejemo tudi ostanke grobišč, ki so bili odkriti v okolici [[Gabrovka, Litija|Gabrovke]], eni od vasi v občini. Strokovnjaki torej omenjajo najdbe iz tega obdobja na Vačah, pa tudi na Glinjeku, v Javorju, Vintarjevcu, Gornjem Logu pri Litiji in še drugod. Pomembne izkopanine ilustrirajo življenje takratnih staroselcev ter dokazujejo pomen trgovine med severom in jugom v teh krajih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Litija včeraj, danes, jutri|last=Godec|first=Ivan|publisher=|year=2006|isbn=|location=Litija|page=5|cobiss=}}</ref> Prvi naseljenci, so svoja bivališča postavili ob vznožju Sitarjevca, kar jim je omogočalo ohraniti plodno ravnino za poljedelstvo. Na sam razvoj mesta, na stičišču vodnih in kopnih poti, je močno vplivalo brodarstvo na reki Savi. To je bilo močno razvito že v rimskem času, ko je imela Litija na reki tudi svoje pristanišče. Mesto se je sprva začelo razvijati na desnem bregu Save, novejši del na levem bregu, pa se je začel razvijati precej kasneje, v drugi polovici 19. stoletja.<ref name="ReferenceA"/> Današnje mesto Litija leži ob reki Savi, ki je bila naravna prastara pot, že v bronasti dobi. Tej poti se je od severa pridružila pot, po kateri so od srede prvega tisočletja pred našim štetjem prevažali jantar od Baltiškega morja v Italijo. V teh krajih je šla pot preko Svete Gore na Vače in se je med Gornjim Logom in Kresnicami (torej verjetno v okolici Hotiča) združila s savsko potjo. Takratna Litija je bila majhna vas.<ref>{{Navedi knjigo|title=Litija nekoč in danes|last=Godec|first=Ivan|publisher=Košarkarski klub Litija|year=1992|isbn=|location=Litija|page=7|cobiss=}}</ref> Kraj je bil prvič omenjen leta 1145, ko je oglejski patriarh Peregrin podaril svojo kmetijo v Litiji Stiškemu samostanu. Do zdaj znana imena kraja so: villa Litta, Lutija, Lutey, Littai in sedanja Litija. Po Valvasorjevem tolmačenju naj bi ime Litija izhajalo iz latinskega imena litus, kar pomeni obrežje.<ref>{{Navedi knjigo|title=Litija nekoč in danes|last=Godec|first=Ivan|publisher=|year=1992|isbn=|location=Litija|page=7|cobiss=}}</ref> Kot trg se Litija prvič omenja leta 1386, prvi ohranjeni dokument o trških pravicah pa je šele iz leta 1528. Mestne pravice je dobila leta 1952.<ref>{{Navedi knjigo|title=Krajevni leksikon Slovenije|last=|first=|publisher=DZS|year=1995|isbn=|location=Ljubljana|page=218|cobiss=}}</ref> Prebivalstvo je živelo predvsem od kmetijstva in obrti vse do izgradnje železnice leta 1849, ko so se odprle možnosti za razvoj industrije v Litiji. === Razvoj gospodarstva === Pred samim pojavom industrije je tako kot v več drugih slovenskih krajih cvetela obrt. O tem pa še danes pričajo imena ulic v starem mestnem delu – Brodarska, Vrvarska in rudarska ulica. Obrt v Litiji pa se je precej razlikovala od običajnih obrtnih dejavnosti v ostalih mestih. V Litiji je cvetela ladjarska obrt, izdelovali so rečne ladje in čolne, ter močne ladijske vrvi, ki so bile narejene iz laške konoplje. ==== Brodarstvo ==== Brodarstvo je bilo v Litiji razvito že v rimskih časih. To potrjujejo predvsem votivni kamni, posvečeni bogu Savusu, poleg tega, pa je bilo tudi več cerkva v okolici Save posvečenih sv. Miklavžu, zaščitniku brodarjev, čolnarjev in ribičev. Na zemljevidu iz leta 1400, je Litija že bila prikazana kot trg, imela pa je tudi že cestno povezavo z Ljubljano. Kljub temu, je kraj veliko bolj zaznamoval rečni promet. V Litiji je tako posledično deloval čolnarski urad, mitnica in carinarnica. Za potrebe brodarstva sta bili zgrajeni tudi dve ladjedelnici, okoliški prebivalci pa so se ukvarjali tudi z gojenjem lanu in konoplje. Lan in konoplja sta nato igrala pomembno vlogo v vrvarski obrti, izdelovali pa so predvsem ladijske vrvi. Rečni promet je največji razcvet doživljal od 17. stoletja naprej, ko so savsko strugo regulirali, po njej pa so pričele pluti tudi večje ladje, do 50 metrov. Donosna in dobro razvita brodarska obrt je usahnila leta 1849, z izgradnjo južne železnice.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.kam.si/mesta/litija.htm|title=Litija|date=2005|accessdate=2020-01-04 |website=kam.si|publisher=|last=Štefe|first=Tomaž}}</ref> ==== Železnica ==== Prihod železnice je bil odločilen za nadaljnji razvoj mesta. Litija je pričela zavzemati vodilno gospodarsko vlogo, hkrati pa tudi vlogo upravnega središča, ki je bilo do takrat v sosednjem Šmartnem. Gradnja se je pričela leta 1839 na Dunaju, kot »[[južna železnica]]«, glavni namen pa je bil povezati avstrijsko prestolnico Dunaj s Trstom, kar bi posledični pomagalo tudi pri gospodarskem razvoju. Leta 1845 je železnica prvič prišla na današnje ozemlje in sicer prvi vlak je pripeljal v Maribor. Leto kasneje je pripeljal v Celje, pri načrtovanju nadaljnje trase pa so se pojavile tri opcije. Prva naj bi potekala po Savinjski in Tuhinjski dolini v Kamnik in do Ljubljane, druga skozi tunel pod Trojanami, tretja pa ob Savinji do Zidanega Mosta in nato ob Savi mimo Litije v Ljubljano. Ker so bile v tem času odkrite nove zaloge premoga v Zasavju, je logično obveljala zadnja varianta. Prvi vlak je tako v Litijo pripeljal 16. septembra leta 1849. Slavnostna vožnja je bila namenjena prihodu vlaka v Ljubljano, udeležil pa naj bi se jo tudi sam avstrijski cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]]. Zaradi bolezni je se slavnostne otvoritve udeležil nadvojvoda Albrecht, katerega je spremljalo 250 uglednih meščanov z Dunaja in Gradca. Z železnico je prišlo do razmaha industrije, poleg tega pa se je razvila tudi stanovanjska gradnja. Število prebivalcev je začelo naraščati, sam kraj pa je začel dobivati novo podobo. Hkrati z industrijskim razvojem je Litija kmalu postala sedež okrajnega glavarstva, kasneje v Kraljevini Jugoslaviji pa še sedež sreza. Po drugi svetovni vojni pa je bila 1952 Litija razglašena za mesto. Vendar pa je železnica sčasoma začela izgubljati svoj pomen. Enako kot je sama pred več kot 150 leti izpodrinila rečni promet, je cesti promet močno izpodrinil železniškega. Tovorni promet je skoraj popolnoma zamrl, redno pa še vedno vozijo potniški vlaki. Teh se poslužujejo predvsem šolarji in posamezniki, ki se vsakodnevno vozijo na delo oziroma v šolo v Ljubljano, seveda pa tudi v Zagorje in Trbovlje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.obcan-litija.si/litija-zgodovina.php|title=Zgodovina Litije|date=2011|accessdate=2020-01-04 |website=www.obcan-litija.si|publisher=|last=Brilej|first=Martin}}</ref> ==== Rudnik Sitarjevec ==== Litija spada med eno najstarejših rudarskih mest na Slovenskem, vedenje o izkoriščanju rude na tem prostoru pa sega štiri tisoč let nazaj. Sprva naj bi tu rudarili Rimljanska in Keltska ljudstva, pisni viri pa rudnik Sitarjevec omenjajo v 16. Stoletju. Prvi pisni vir je nagrobni spomenik rudarskemu mojstru Cristofu Bruckherschmidu z letnico 1537, ki je na ogled v cerkvi sv. Martina v Šmartnem. Rudnik sodi med največja in zelo bogata rudna nahajališča v Sloveniji. V njem so kopali predvsem svinčevo in živosrebrno rudo, nekaj pa tudi bakrove, cinkove, železove in baritne rude. Za potrebe taljenja izkopane rude, so proti koncu 19. stoletja na levem bregu Save zgradili topilnico, kjer so topili predvsem živosrebrno ter svinčevo rudo. V topilnico so rudo prevažali preko reke Save s tovorno žičnico in z vozovi preko lesenega mostu. Proizvodnja topilnice se je pričela zaustavljati po letu 1924. Rudnik je deloval do leta 1965, ko so ga zaprli ter zaminirali vhod. V rudnik so ponovno vstopili leta 2002, leta 2017 pa so rudnik odprli tudi za turistične oglede.<ref>{{Navedi konferenco | conference = Strokovni simpozij o rudniku Sitarjevec in srečanje rudarskih mest|chapter=Predstavitev rudnika Sitarjevec| page=8 |last=Zarnik|first=Blaž|date=2018 |title=Rudnik Sitarjevec odkriti zaklad|location=Litija|publisher=Rudnik Sitarjevec Litija|cobiss=1923829|isbn= 978-961-94521-0-3}}</ref> ==== Predilnica Litija ==== [[Predilnica Litija|Predilnica]] je bila ustanovljena leta 1886, na levem bregu Save, skupaj z že omenjeno topilnico pa sta Litiji dali svojevrsten pečat in pustili dolgotrajne sledi. Komanditna družba, ki je zgradila predilnico v Litiji, je bila ustanovljena z italijanskim, švicarskim, angleškim in nemškim kapitalom. Družabniki so družbeno pogodbo podpisali 19. aprila leta 1886. Naslov komanditne družbe pa se je glasil Baumwollspinnerei und Weberei SCHWARZ, ZUBLIN & Co. Coie, Littai. Nosilca imena družbe sta bila Julius Schwarz, tehnik iz Trsta in Evgen Zublin, trgovec in Manchestra. 24. Aprila leta 1886, je bila družba vpisana v sodni register pri trgovskem registru v Ljubljani. Odločilni razlogi za ustanovitev predilnice v Litiji je bil obstoj najboljših pogojev za proizvodnjo. V Litiji je bilo veliko delavcev, ki so bili pred tem zaposleni v rudnikih svinca. Tik ob poslopju predilnice je tekla železniška proga Trst-Dunaj, ki je imela signifikantni pomen pri ustanavljanju in delovanju. Zelo dobri pa so bili tudi klimatski pogoji. Ti so bili zaradi reke Save, ki se vije mimo nadvse ugodni za predelavo bombaža. Načrt komanditne družbe je bil zgraditi predilnico in tkalnico, vendar pa tkalnica ni bila nikoli postavljena. Pet let po ustanovitvi je bilo v predilnici zaposlenih 145 delavcev, od tega kar 85 žensk. Delavci pa so se soočali s precej težkimi delovnimi razmerami, ki so bile med drugimi tudi vzrok za prvo stavko leta 1905. Leta 1909 je tovarna prešla v last družbe Ritter Rittmayer & Co. S sedežem v Novi Gorici. V začetku 20. Stoletja je prišlo do združevanja kapitala in nastajale so kapitalske povezave – koncerni, holdingi in monopoli. Prišlo je do nastanka tekstilnega koncerna Textilwerke Mautner A. G., ki je imel v lasti tovarne po vsej Avstro-Ogrski in v Nemčiji. Leta 1913 je bila predilnica vključena v firmo Vereinigte osterreichische Tekstilindustri A. G. Wien oz. Združenje avstrijskih tekstilnih podjetij. Leta 1923 so v okviru koncerna obstajala ločena podjetja: Jugoslovanske tekstilne tvornice Mauntner d.d., Avstrijske tekstilne tvornice Mautner d.d., Madžarske tekstilne tvornice Mautner d.d. in Češki Mautner d.d. Družba Jugoslovanske tekstilne tvornice je v dveh tovarnah v Litiji in Preboldu leta 1931 zaposlovala 656 delavcev. Druga svetovna vojna pa je imela na delovanje predilnice precej večji vpliv kot prva. Družba je delovala z imenom Littai Pragwalder Tektilwerke A. G. Zaradi vojnih razmer je predilnica prenehala delovati leta 1944, nato pa je po obnovi po vojni zopet pričela z delom. Litijska predilnica se je kmalu tudi ločila od predilnice v Preboldu, ter 23. Oktobra 1946 postala državno podjetje zveznega značaja s firmo Predilnica Litija v Litiji. Tehnologija se je z leti nenehno izboljševala, proizvodnja pa je rasla. Predilnica je vzdrževala svoj vodilni vpliv v gospodarstvu Litije in posledično tudi na samo okolico in prebivalstvo. Leta 1992 se je predilnica z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij, preoblikovala v delniško družbo.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ob 125-letnici predilnice Litija|last=|first=|publisher=Predilnica Litija d.o.o.|year=2011|isbn=|location=|page=37-41|cobiss=}}</ref> == Naselja v občini == [[Berinjek]], [[Bistrica, Litija|Bistrica]], [[Bitiče]], [[Boltija]], [[Borovak pri Polšniku]], [[Breg pri Litiji]], [[Brezje pri Kumpolju]], [[Brezovo, Litija|Brezovo]], [[Brglez, Litija|Brglez]], [[Cirkuše, Litija|Cirkuše]], [[Čateška Gora]], [[Čeplje, Litija|Čeplje]], [[Dobje, Litija|Dobje]], [[Dobovica]], [[Dole pri Litiji]], [[Dolgo Brdo, Litija|Dolgo Brdo]], [[Gabrovka, Litija|Gabrovka]], [[Gabrska Gora]], [[Gobnik]], [[Golišče]], [[Gorenje Jelenje]], [[Gornje Ravne]], [[Hohovica]], [[Hude Ravne]], [[Javorje pri Gabrovki]], [[Jelenska Reber]], [[Jesenje]], [[Jevnica]], [[Ježevec]], [[Kal pri Dolah]], [[Kamni Vrh, Litija|Kamni Vrh]], [[Kandrše, Litija|Kandrše]], [[Klanec pri Gabrovki]], [[Klenik, Litija|Klenik]], [[Konj, Litija|Konj]], [[Konjšica]], [[Kresnice]], [[Kresniške Poljane]], [[Kresniški Vrh]], [[Kržišče pri Čatežu]], [[Kumpolje]], [[Laze pri Gobniku]], [[Laze pri Vačah]], [[Leše, Litija|Leše]], '''[[Litija]]''', [[Ljubež v Lazih]], [[Lukovec, Litija|Lukovec]], [[Magolnik]], [[Mala Goba]], [[Mala Sela, Litija|Mala Sela]], [[Mamolj]], [[Moravče pri Gabrovki]], [[Moravška Gora]], [[Nova Gora, Litija|Nova Gora]], [[Okrog, Litija|Okrog]], [[Pečice, Litija|Pečice]], [[Podbukovje pri Vačah]], [[Podpeč pod Skalo]], [[Podšentjur]], [[Pogonik]], [[Polšnik]], [[Ponoviče]], [[Potok pri Vačah]], [[Prelesje, Litija|Prelesje]], [[Prevale]], [[Preveg]], [[Preženjske Njive]], [[Radgonica]], [[Ravne, Litija|Ravne]], [[Renke]], [[Ribče]], [[Ržišče, Litija|Ržišče]], [[Sava, Litija|Sava]], [[Selce, Litija|Selce]], [[Slavina, Litija|Slavina]], [[Slivna]], [[Sopota, Litija|Sopota]], [[Spodnje Jelenje]], [[Spodnji Hotič]], [[Spodnji Log, Litija|Spodnji Log]], [[Stranski Vrh]], [[Strmec, Litija|Strmec]], [[Suhadole, Litija|Suhadole]], [[Širmanski Hrib]], [[Široka Set]], [[Šumnik, Litija|Šumnik]], [[Tenetiše, Litija|Tenetiše]], [[Tepe]], [[Tihaboj]], [[Tlaka, Litija|Tlaka]], [[Tolsti Vrh, Litija|Tolsti Vrh]], [[Vače]], [[Velika Goba]], [[Velika Preska]], [[Veliki Vrh pri Litiji]], [[Vernek]], [[Vodice pri Gabrovki]], [[Vovše]], [[Zagorica, Litija|Zagorica]], [[Zagozd]], [[Zapodje]], [[Zavrh, Litija|Zavrh]], [[Zglavnica]], [[Zgornja Jevnica]], [[Zgornji Hotič]], [[Zgornji Log]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Leseni most na Savi pri Litiji]] == Zunanje povezave == * [http://www.litija.si/ Litija], uradna stran občine. * [http://www.litija.net Litija.net] * [http://www.kam.si/mesta/litija.html Litija - predstavitev] * [http://www.gremoven.com/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=11 gremoVEN.com - Litija] * [http://www.litija.org Litija.org], Nova kultura Litija, Zbor sv. Nikolaja {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Litija]] [[Kategorija:Občina Litija| ]] 6dbmd33kfoa9lka16c8so5b9bp5mpix 0 3540 6766456 6690903 2026-10-17T20:35:32Z Sportomanokin 14776 /* Glej tudi */ 6766456 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Ljubno}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |grb=Grb Občine Ljubno.png |lokacija=Karte Ljubno si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F62_T1257_vF_b_x487975.74950000003_y135866.75_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F62_T1257_vF_b_x487975.74950000003_y135866.75_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.ljubno.si |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Ljubno ob Savinji]] |župan=[[Franjo Naraločnik]] |površina=78,9 |prebivalstvo=2476 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1245 |ženske=1231 }} '''Občina Ljubno''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. == Naselja v občini == * [[Juvanje]] * '''[[Ljubno ob Savinji]]''' * [[Meliše]] * [[Okonina]] * [[Planina, Ljubno|Planina]] * [[Primož pri Ljubnem]] * [[Radmirje]] * [[Savina]] * [[Ter, Ljubno|Ter]] === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan(ja) ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=4|[[Anka Rakun]] | [[Socialdemokratska zveza Slovenije|SDSS]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] | '''{{Abbr|NK|Neodvisni kandidat}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | '''{{Abbr|SV|Stanko Zagozen in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | '''{{Abbr|SV|Matjaž Rakun in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=4|[[Franjo Naraločnik]] | rowspan=4|'''{{Abbr|SV|Greta Naraločnik in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Glej tudi== [[Seznam osebnosti iz Občine Ljubno]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.ljubno.si/ Ljubno], uradna stran občine. {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Ljubno]] [[Kategorija:Občina Ljubno| ]] n06g9cnd7hbx8gy2rnu5hiczgujy2y5 6766458 6766456 2026-10-17T20:35:57Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6766458 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Ljubno}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |grb=Grb Občine Ljubno.png |lokacija=Karte Ljubno si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F62_T1257_vF_b_x487975.74950000003_y135866.75_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F62_T1257_vF_b_x487975.74950000003_y135866.75_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.ljubno.si |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Ljubno ob Savinji]] |župan=[[Franjo Naraločnik]] |površina=78,9 |prebivalstvo=2476 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1245 |ženske=1231 }} '''Občina Ljubno''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. == Naselja v občini == * [[Juvanje]] * '''[[Ljubno ob Savinji]]''' * [[Meliše]] * [[Okonina]] * [[Planina, Ljubno|Planina]] * [[Primož pri Ljubnem]] * [[Radmirje]] * [[Savina]] * [[Ter, Ljubno|Ter]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan(ja) ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=4|[[Anka Rakun]] | [[Socialdemokratska zveza Slovenije|SDSS]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] | '''{{Abbr|NK|Neodvisni kandidat}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | '''{{Abbr|SV|Stanko Zagozen in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | '''{{Abbr|SV|Matjaž Rakun in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=4|[[Franjo Naraločnik]] | rowspan=4|'''{{Abbr|SV|Greta Naraločnik in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Glej tudi== [[Seznam osebnosti iz Občine Ljubno]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.ljubno.si/ Ljubno], uradna stran občine. {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Ljubno]] [[Kategorija:Občina Ljubno| ]] be5xqie8mv0bwloa7qx5ksyz69kh2ug 6766460 6766458 2026-10-17T20:37:00Z Sportomanokin 14776 6766460 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Ljubno}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |grb=Grb Občine Ljubno.png |lokacija=Karte Ljubno si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F62_T1257_vF_b_x487975.74950000003_y135866.75_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F62_T1257_vF_b_x487975.74950000003_y135866.75_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.ljubno.si |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Ljubno ob Savinji]] |župan=[[Franjo Naraločnik]] |površina=78,9 |prebivalstvo=2476 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1245 |ženske=1231 }} '''Občina Ljubno''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki je bila ustanovljena leta 1994 z odcepitvijo od takratne občine [[Občina Mozirje|Mozirje]]. == Naselja v občini == * [[Juvanje]] * '''[[Ljubno ob Savinji]]''' * [[Meliše]] * [[Okonina]] * [[Planina, Ljubno|Planina]] * [[Primož pri Ljubnem]] * [[Radmirje]] * [[Savina]] * [[Ter, Ljubno|Ter]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan(ja) ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=4|[[Anka Rakun]] | [[Socialdemokratska zveza Slovenije|SDSS]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] | '''{{Abbr|NK|Neodvisni kandidat}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | '''{{Abbr|SV|Stanko Zagozen in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | '''{{Abbr|SV|Matjaž Rakun in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=4|[[Franjo Naraločnik]] | rowspan=4|'''{{Abbr|SV|Greta Naraločnik in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Glej tudi== [[Seznam osebnosti iz Občine Ljubno]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.ljubno.si/ Ljubno], uradna stran občine. {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Ljubno]] [[Kategorija:Občina Ljubno| ]] kva34reervtfdt62khvpnsg99acvirn 0 3541 6766434 6690904 2026-10-17T20:05:36Z Sportomanokin 14776 /* Sklici in opombe */ 6766434 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Olga Karba]] |grb=Grb Občine Ljutomer.jpg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Ljutomer.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F63_T1257_vF_b_x587801.5935_y153826.45299999998_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F63_T1257_vF_b_x587801.5935_y153826.45299999998_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.obcinaljutomer.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=107,2 |prebivalstvo=10850 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=5423 |ženske=5427 |sedež=[[Ljutomer]]}} '''Občina Ljutomer''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z več kot 11.000 prebivalci in središčem v [[Ljutomer]]u. == Naselja v občini == [[Babinci]], [[Bodislavci]], [[Branoslavci]], [[Bučkovci]], [[Cezanjevci]], [[Cuber]], [[Cven]], [[Desnjak]], [[Drakovci]], [[Globoka]], [[Godemarci]], [[Gresovščak]], [[Grlava]], [[Ilovci]], [[Jeruzalem, Ljutomer|Jeruzalem]], [[Krapje, Ljutomer|Krapje]], [[Krištanci]], [[Kuršinci]], '''[[Ljutomer]]''', [[Mala Nedelja]], [[Mekotnjak]], [[Moravci v Slovenskih goricah]], [[Mota]], [[Noršinci pri Ljutomeru]], [[Nunska Graba]], [[Plešivica, Ljutomer|Plešivica]], [[Podgradje, Ljutomer|Podgradje]], [[Precetinci]], [[Presika, Ljutomer|Presika]], [[Pristava, Ljutomer|Pristava]], [[Radomerje]], [[Radomerščak]], [[Radoslavci]], [[Rinčetova Graba]], [[Sitarovci]], [[Slamnjak]], [[Spodnji Kamenščak]], [[Stara Cesta]], [[Stročja vas]], [[Šalinci]], [[Vidanovci]], [[Vogričevci]], [[Zgornji Kamenščak]], [[Železne Dveri]] [[Slika:Občina Ljutomer - naselja.jpg|thumb|250px|Občinska naselja]] ==Regionalno in čezmejno sodelovanje== Občina Ljutomer sodeluje v čezmejnem projektu Mura Drava, s katerim se medsebojno povezujejo nekatere občine v [[Slovenija|Sloveniji]] in na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Projekt ima svoj spletni portal Mura Drava TV.<ref>{{navedi splet |url=http://www.muradrava.tv/ |title=Mura Drava TV |accessdate=5. januar 2021 |date= |format= |work= |archive-date=2021-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210108080846/http://www.muradrava.tv/ |url-status=dead }}</ref> == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan(ja) ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Ludvik Bratuša]] | [[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=2|[[Jože Špindler]] | rowspan=2|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row"|[[Franc Jurša]] | '''{{Abbr|SV|Dragotin Kunčič in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=4|[[Olga Karba]] | '''{{Abbr|SV|Cvetko Melin in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | '''{{Abbr|SV|Miran Puconja in skupina volivcev}}'''<br>'''{{Abbr|NOK|Naprej z Olgo Karba}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Miran Puconja in skupina volivcev}}'''<br>'''{{Abbr|ZOISN|Z Olgo in ekipo Sre(č)no naprejǃ}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Ljutomer]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Municipality of Ljutomer|Občina Ljutomer}} * [http://www.obcinaljutomer.si Občina Ljutomer] - uradna stran občine * [http://www.kam.si/mesta/ljutomer.html Ljutomer - predstavitev] * [http://pr4.geopedia.si/rp/print/t1257@1000014510990.4000.410@1000014496214:lsft,t1257@1000014510990.3999.408@1000014230854:lsft?x=588311&y=153826&s=D&w=1807&h=1107&type=image/jpeg&pediaSid=6777308a6001b7e347e5630c26e47b0e6430f2cc63dc96a50db8b8be1e0b836e&hl=l408@1000014230854:63 Zemljevid občine Ljutomer]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Ljutomer]] [[Kategorija:Občina Ljutomer| ]] dsuoxuv2ba86hrdagw0chst6hpsiqfq 6766446 6766434 2026-10-17T20:24:22Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6766446 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Olga Karba]] |grb=Grb Občine Ljutomer.jpg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Ljutomer.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F63_T1257_vF_b_x587801.5935_y153826.45299999998_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F63_T1257_vF_b_x587801.5935_y153826.45299999998_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.obcinaljutomer.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=107,2 |prebivalstvo=10850 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=5423 |ženske=5427 |sedež=[[Ljutomer]]}} '''Občina Ljutomer''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z več kot 11.000 prebivalci in središčem v [[Ljutomer]]u. == Naselja v občini == [[Babinci]], [[Bodislavci]], [[Branoslavci]], [[Bučkovci]], [[Cezanjevci]], [[Cuber]], [[Cven]], [[Desnjak]], [[Drakovci]], [[Globoka]], [[Godemarci]], [[Gresovščak]], [[Grlava]], [[Ilovci]], [[Jeruzalem, Ljutomer|Jeruzalem]], [[Krapje, Ljutomer|Krapje]], [[Krištanci]], [[Kuršinci]], '''[[Ljutomer]]''', [[Mala Nedelja]], [[Mekotnjak]], [[Moravci v Slovenskih goricah]], [[Mota]], [[Noršinci pri Ljutomeru]], [[Nunska Graba]], [[Plešivica, Ljutomer|Plešivica]], [[Podgradje, Ljutomer|Podgradje]], [[Precetinci]], [[Presika, Ljutomer|Presika]], [[Pristava, Ljutomer|Pristava]], [[Radomerje]], [[Radomerščak]], [[Radoslavci]], [[Rinčetova Graba]], [[Sitarovci]], [[Slamnjak]], [[Spodnji Kamenščak]], [[Stara Cesta]], [[Stročja vas]], [[Šalinci]], [[Vidanovci]], [[Vogričevci]], [[Zgornji Kamenščak]], [[Železne Dveri]] [[Slika:Občina Ljutomer - naselja.jpg|thumb|250px|Občinska naselja]] ==Regionalno in čezmejno sodelovanje== Občina Ljutomer sodeluje v čezmejnem projektu Mura Drava, s katerim se medsebojno povezujejo nekatere občine v [[Slovenija|Sloveniji]] in na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Projekt ima svoj spletni portal Mura Drava TV.<ref>{{navedi splet |url=http://www.muradrava.tv/ |title=Mura Drava TV |accessdate=5. januar 2021 |date= |format= |work= |archive-date=2021-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210108080846/http://www.muradrava.tv/ |url-status=dead }}</ref> == Seznam županov == === Občinska skupščina === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=105px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1974–1982 ! scope="row"|[[Franc Štrakl]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1988–1990 ! scope="row"|[[Miro Steržaj]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Milko Prelog]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan(ja) ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Ludvik Bratuša]] | [[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=2|[[Jože Špindler]] | rowspan=2|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row"|[[Franc Jurša]] | '''{{Abbr|SV|Dragotin Kunčič in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=4|[[Olga Karba]] | '''{{Abbr|SV|Cvetko Melin in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | '''{{Abbr|SV|Miran Puconja in skupina volivcev}}'''<br>'''{{Abbr|NOK|Naprej z Olgo Karba}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Miran Puconja in skupina volivcev}}'''<br>'''{{Abbr|ZOISN|Z Olgo in ekipo Sre(č)no naprejǃ}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Ljutomer]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Municipality of Ljutomer|Občina Ljutomer}} * [http://www.obcinaljutomer.si Občina Ljutomer] - uradna stran občine * [http://www.kam.si/mesta/ljutomer.html Ljutomer - predstavitev] * [http://pr4.geopedia.si/rp/print/t1257@1000014510990.4000.410@1000014496214:lsft,t1257@1000014510990.3999.408@1000014230854:lsft?x=588311&y=153826&s=D&w=1807&h=1107&type=image/jpeg&pediaSid=6777308a6001b7e347e5630c26e47b0e6430f2cc63dc96a50db8b8be1e0b836e&hl=l408@1000014230854:63 Zemljevid občine Ljutomer]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Ljutomer]] [[Kategorija:Občina Ljutomer| ]] tuyyo3qcalnl36sum7hpqxcezzowz4j 0 3542 6766422 6739224 2026-10-17T19:06:35Z Sportomanokin 14776 /* Sklici in opombe */ 6766422 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Berto Menard]] |grb=Grb Občine Logatec.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Logatec.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F64_T1257_vF_b_x438306.359_y88970.75_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F64_T1257_vF_b_x438306.359_y88970.75_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.logatec.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=173,1 |prebivalstvo=15129 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=7728 |ženske=7401 |sedež=[[Logatec]]}} '''Občina Logatec''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], 25&nbsp;km jugozahodno od [[Ljubljana|Ljubljane]] z okoli 15.000 prebivalci. Središče občine je v [[Logatec|Logatcu]], ki je daleč največje naselje v občini z dobrimi 10.000 prebivalci. Deli se na naslednje [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: * Krajevna skupnost [[Krajevna skupnost Tabor|Tabor]] obsega naselja: del Logatca ([[Gorenji Logatec]]), Grčarecvec, Kalce in [[Žibrše]]; v njej je tudi [[Osnovna šola Tabor-Logatec]] * Krajevna skupnost Naklo obsega osrednji del Logatca in del [[Zaplana, Logatec|Zaplane]] * Krajevna skupnost [[Laze, Logatec|Laze]]-[[Jakovica]] obsega ti dve naselji * Krajevna skupnost Log-Zaplana obsega del naselja [[Petkovec]] in del [[Zaplana, Logatec|Zaplane]] * Krajevna skupnost Rovte obsega naselja [[Rovte, Logatec|Rovte]], [[Petkovec]] in [[Praprotno Brdo]] * Krajevna skupnost Trate obsega naselji [[Medvedje Brdo]] in [[Rovtarske Žibrše]] * Krajevna skupnost Vrh sv. Treh Kraljev obsega naselja [[Hleviše]], [[Hlevni Vrh]], [[Lavrovec]] in [[Vrh svetih Treh Kraljev|Vrh sv. Treh Kraljev]] * Krajevna skupnost Hotedršica obsega naselja [[Hotedršica]], [[Novi Svet]], [[Ravnik pri Hotedršici]] in [[Žibrše]] (del pošta Hotedršica) == Naselja v občini == [[Grčarevec]], [[Hleviše]], [[Hlevni Vrh]], [[Hotedršica]], [[Jakovica]], [[Kalce, Logatec|Kalce]], [[Lavrovec]], [[Laze, Logatec|Laze]], '''[[Logatec]]''', [[Medvedje Brdo]], [[Novi Svet]], [[Petkovec]], [[Praprotno Brdo]], [[Ravnik pri Hotedršici]], [[Rovtarske Žibrše]], [[Rovte, Logatec|Rovte]], [[Vrh svetih Treh Kraljev|Vrh sv. Treh Kraljev]], [[Zaplana, Logatec|Zaplana]], [[Žibrše]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=116px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Stanislav Brenčič]] | [[Socialdemokratska zveza Slovenije|SDSS]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=3|[[Janez Nagode]] | rowspan=3|[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=4|[[Berto Menard]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Damjan Menard in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | '''{{Abbr|SV|Domen Menard in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.logatec.si Občina Logatec] - uradna stran občine {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{Škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Logatec]] [[Kategorija:Občina Logatec| ]] kc1bg7k0vxm6wp89qfvnyqjaqe3mbbi 6766430 6766422 2026-10-17T19:45:49Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6766430 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Berto Menard]] |grb=Grb Občine Logatec.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Logatec.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F64_T1257_vF_b_x438306.359_y88970.75_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F64_T1257_vF_b_x438306.359_y88970.75_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.logatec.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=173,1 |prebivalstvo=15129 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=7728 |ženske=7401 |sedež=[[Logatec]]}} '''Občina Logatec''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], 25&nbsp;km jugozahodno od [[Ljubljana|Ljubljane]] z okoli 15.000 prebivalci. Središče občine je v [[Logatec|Logatcu]], ki je daleč največje naselje v občini z dobrimi 10.000 prebivalci. Deli se na naslednje [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: * Krajevna skupnost [[Krajevna skupnost Tabor|Tabor]] obsega naselja: del Logatca ([[Gorenji Logatec]]), Grčarecvec, Kalce in [[Žibrše]]; v njej je tudi [[Osnovna šola Tabor-Logatec]] * Krajevna skupnost Naklo obsega osrednji del Logatca in del [[Zaplana, Logatec|Zaplane]] * Krajevna skupnost [[Laze, Logatec|Laze]]-[[Jakovica]] obsega ti dve naselji * Krajevna skupnost Log-Zaplana obsega del naselja [[Petkovec]] in del [[Zaplana, Logatec|Zaplane]] * Krajevna skupnost Rovte obsega naselja [[Rovte, Logatec|Rovte]], [[Petkovec]] in [[Praprotno Brdo]] * Krajevna skupnost Trate obsega naselji [[Medvedje Brdo]] in [[Rovtarske Žibrše]] * Krajevna skupnost Vrh sv. Treh Kraljev obsega naselja [[Hleviše]], [[Hlevni Vrh]], [[Lavrovec]] in [[Vrh svetih Treh Kraljev|Vrh sv. Treh Kraljev]] * Krajevna skupnost Hotedršica obsega naselja [[Hotedršica]], [[Novi Svet]], [[Ravnik pri Hotedršici]] in [[Žibrše]] (del pošta Hotedršica) == Naselja v občini == [[Grčarevec]], [[Hleviše]], [[Hlevni Vrh]], [[Hotedršica]], [[Jakovica]], [[Kalce, Logatec|Kalce]], [[Lavrovec]], [[Laze, Logatec|Laze]], '''[[Logatec]]''', [[Medvedje Brdo]], [[Novi Svet]], [[Petkovec]], [[Praprotno Brdo]], [[Ravnik pri Hotedršici]], [[Rovtarske Žibrše]], [[Rovte, Logatec|Rovte]], [[Vrh svetih Treh Kraljev|Vrh sv. Treh Kraljev]], [[Zaplana, Logatec|Zaplana]], [[Žibrše]] == Seznam županov == === Občinska skupščina === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=145px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1955–1978 ! scope="row"|? |- style="text-align:center;" | align=left bgcolor=#F5F5DC|&nbsp; 1978– ! scope="row"|[[Franc Godina]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC| ! scope="row"|[[Rudi Lipovec]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Anton Silvester Antičevič]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=116px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Stanislav Brenčič]] | [[Socialdemokratska zveza Slovenije|SDSS]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=3|[[Janez Nagode]] | rowspan=3|[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=4|[[Berto Menard]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Damjan Menard in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | '''{{Abbr|SV|Domen Menard in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.logatec.si Občina Logatec] - uradna stran občine {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{Škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Logatec]] [[Kategorija:Občina Logatec| ]] 78pf51katxadleofk6eme68uaowyap0 6766431 6766430 2026-10-17T19:48:13Z Sportomanokin 14776 /* Občinska skupščina */ 6766431 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Berto Menard]] |grb=Grb Občine Logatec.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Logatec.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F64_T1257_vF_b_x438306.359_y88970.75_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F64_T1257_vF_b_x438306.359_y88970.75_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.logatec.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=173,1 |prebivalstvo=15129 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=7728 |ženske=7401 |sedež=[[Logatec]]}} '''Občina Logatec''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], 25&nbsp;km jugozahodno od [[Ljubljana|Ljubljane]] z okoli 15.000 prebivalci. Središče občine je v [[Logatec|Logatcu]], ki je daleč največje naselje v občini z dobrimi 10.000 prebivalci. Deli se na naslednje [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: * Krajevna skupnost [[Krajevna skupnost Tabor|Tabor]] obsega naselja: del Logatca ([[Gorenji Logatec]]), Grčarecvec, Kalce in [[Žibrše]]; v njej je tudi [[Osnovna šola Tabor-Logatec]] * Krajevna skupnost Naklo obsega osrednji del Logatca in del [[Zaplana, Logatec|Zaplane]] * Krajevna skupnost [[Laze, Logatec|Laze]]-[[Jakovica]] obsega ti dve naselji * Krajevna skupnost Log-Zaplana obsega del naselja [[Petkovec]] in del [[Zaplana, Logatec|Zaplane]] * Krajevna skupnost Rovte obsega naselja [[Rovte, Logatec|Rovte]], [[Petkovec]] in [[Praprotno Brdo]] * Krajevna skupnost Trate obsega naselji [[Medvedje Brdo]] in [[Rovtarske Žibrše]] * Krajevna skupnost Vrh sv. Treh Kraljev obsega naselja [[Hleviše]], [[Hlevni Vrh]], [[Lavrovec]] in [[Vrh svetih Treh Kraljev|Vrh sv. Treh Kraljev]] * Krajevna skupnost Hotedršica obsega naselja [[Hotedršica]], [[Novi Svet]], [[Ravnik pri Hotedršici]] in [[Žibrše]] (del pošta Hotedršica) == Naselja v občini == [[Grčarevec]], [[Hleviše]], [[Hlevni Vrh]], [[Hotedršica]], [[Jakovica]], [[Kalce, Logatec|Kalce]], [[Lavrovec]], [[Laze, Logatec|Laze]], '''[[Logatec]]''', [[Medvedje Brdo]], [[Novi Svet]], [[Petkovec]], [[Praprotno Brdo]], [[Ravnik pri Hotedršici]], [[Rovtarske Žibrše]], [[Rovte, Logatec|Rovte]], [[Vrh svetih Treh Kraljev|Vrh sv. Treh Kraljev]], [[Zaplana, Logatec|Zaplana]], [[Žibrše]] == Seznam županov == === Občinski ljudski odbor === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=145px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1955–1962 ! scope="row"|? |} === Občinska skupščina === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=145px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1963–1978 ! scope="row"|? |- style="text-align:center;" | align=left bgcolor=#F5F5DC|&nbsp; 1978– ! scope="row"|[[Franc Godina]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC| ! scope="row"|[[Rudi Lipovec]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Anton Silvester Antičevič]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=116px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Stanislav Brenčič]] | [[Socialdemokratska zveza Slovenije|SDSS]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=3|[[Janez Nagode]] | rowspan=3|[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=4|[[Berto Menard]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Damjan Menard in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | '''{{Abbr|SV|Domen Menard in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.logatec.si Občina Logatec] - uradna stran občine {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{Škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Logatec]] [[Kategorija:Občina Logatec| ]] 7htcvumwwlukmombqv8npknvceq3q7u 6766436 6766431 2026-10-17T20:14:28Z Sportomanokin 14776 /* Seznam županov */ 6766436 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Berto Menard]] |grb=Grb Občine Logatec.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Logatec.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F64_T1257_vF_b_x438306.359_y88970.75_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F64_T1257_vF_b_x438306.359_y88970.75_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.logatec.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=173,1 |prebivalstvo=15129 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=7728 |ženske=7401 |sedež=[[Logatec]]}} '''Občina Logatec''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], 25&nbsp;km jugozahodno od [[Ljubljana|Ljubljane]] z okoli 15.000 prebivalci. Središče občine je v [[Logatec|Logatcu]], ki je daleč največje naselje v občini z dobrimi 10.000 prebivalci. Deli se na naslednje [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: * Krajevna skupnost [[Krajevna skupnost Tabor|Tabor]] obsega naselja: del Logatca ([[Gorenji Logatec]]), Grčarecvec, Kalce in [[Žibrše]]; v njej je tudi [[Osnovna šola Tabor-Logatec]] * Krajevna skupnost Naklo obsega osrednji del Logatca in del [[Zaplana, Logatec|Zaplane]] * Krajevna skupnost [[Laze, Logatec|Laze]]-[[Jakovica]] obsega ti dve naselji * Krajevna skupnost Log-Zaplana obsega del naselja [[Petkovec]] in del [[Zaplana, Logatec|Zaplane]] * Krajevna skupnost Rovte obsega naselja [[Rovte, Logatec|Rovte]], [[Petkovec]] in [[Praprotno Brdo]] * Krajevna skupnost Trate obsega naselji [[Medvedje Brdo]] in [[Rovtarske Žibrše]] * Krajevna skupnost Vrh sv. Treh Kraljev obsega naselja [[Hleviše]], [[Hlevni Vrh]], [[Lavrovec]] in [[Vrh svetih Treh Kraljev|Vrh sv. Treh Kraljev]] * Krajevna skupnost Hotedršica obsega naselja [[Hotedršica]], [[Novi Svet]], [[Ravnik pri Hotedršici]] in [[Žibrše]] (del pošta Hotedršica) == Naselja v občini == [[Grčarevec]], [[Hleviše]], [[Hlevni Vrh]], [[Hotedršica]], [[Jakovica]], [[Kalce, Logatec|Kalce]], [[Lavrovec]], [[Laze, Logatec|Laze]], '''[[Logatec]]''', [[Medvedje Brdo]], [[Novi Svet]], [[Petkovec]], [[Praprotno Brdo]], [[Ravnik pri Hotedršici]], [[Rovtarske Žibrše]], [[Rovte, Logatec|Rovte]], [[Vrh svetih Treh Kraljev|Vrh sv. Treh Kraljev]], [[Zaplana, Logatec|Zaplana]], [[Žibrše]] == Seznam županov == === Občinska skupščina === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=72px|Obdobje ! scope="col" width=145px|Predsednik |- style="text-align:center;" | align=left bgcolor=#F5F5DC|&nbsp; 1978– ! scope="row"|[[Franc Godina]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC| ! scope="row"|[[Rudi Lipovec]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1990–1994 ! scope="row"|[[Anton Silvester Antičevič]] |} === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=116px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row"|[[Stanislav Brenčič]] | [[Socialdemokratska zveza Slovenije|SDSS]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=3|[[Janez Nagode]] | rowspan=3|[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=4|[[Berto Menard]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Damjan Menard in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | '''{{Abbr|SV|Domen Menard in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.logatec.si Občina Logatec] - uradna stran občine {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{Škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Logatec]] [[Kategorija:Občina Logatec| ]] kfyq1nr7iweoe8v0us8zo9kmlexb4xv 0 5054 6766433 6691786 2026-10-17T20:03:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766433 wikitext text/x-wiki {{posodobi|razlog='''monarha in demografijo'''}} {{Infopolje Država | native_name = ''Koninkrijk der Nederlanden'' | conventional_long_name = Kraljevina Nizozemska | common_name = Nizozemska | common_name2 = Nizozemske | image_flag = Flag of the Netherlands.svg | image_coat = Rijkswapen der Nederlanden.svg | image_map = EU-Netherlands.svg | map_caption = Lega Nizozemske (temno zeleno)<br/><small>v [[Evropa|Evropi]] (sivo) — v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zeleno)</small> | national_motto = <span style="line-height:133 %;">''»Je Maintiendrai«''{{presledki|2}}<small>([[francoščina|francosko]])</small><br />''»Ik zal handhaven«''{{presledki|2}}<small>([[nizozemščina|nizozemsko]])<br />»Vztrajal bom«¹</span> | national_anthem = ''[[Wilhelmus]]'' | official_languages = [[nizozemščina]]³ | demonym = Nizozémec, Nizozémka | capital = [[Amsterdam]]² | latd = 52 | latm = 21 | latNS = N | longd = 04 | longm = 52 | longEW = E | largest_city = capital | government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[ustavna monarhija]] | leader_title1 = [[kralj Nizozemske|monarh]] | leader_title2 = [[predsednik vlade Nizozemske|predsednik vlade]] | leader_name1 = [[Viljem-Aleksander Nizozemski|kralj Willem-Alexander]] | leader_name2 = [[Dick Schoof]] | area_rank = | area_km2 = 41.543<ref name="cia">{{navedi splet |title=Netherlands - The World Factbook |access-date=2023-12-29 |publisher=[[CIA]] |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/netherlands/ |archive-date=2022-05-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220513115307/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/netherlands/ |url-status=dead }}</ref>⁵ | percent_water = 18,41<ref name="cia"/> | population_estimate = 18.191.500 | population_estimate_year = 2024 | population_estimate_rank = 69. | population_census = 16.655.799<ref name="2011Census">{{navedi splet|url=https://www.cbs.nl/-/media/imported/documents/2014/44/2014-b57-pub.pdf?la=en-gb|title=Dutch Census 2011 Analysis and Methodology|work=Statistics Netherlands|page=9|date=19 November 2014|accessdate=9 June 2021}}</ref> | population_census_year = 2011 | population_density_km2 = 423 | population_density_rank = 16. | GDP_year = 2023 | GDP_ref = <ref name="IMFWEO.NL">{{navedi splet|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=138,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Netherlands) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |date=10 October 2023 |access-date=10 October 2023}}</ref> | GDP_nominal = 1,09 bilijona $ | GDP_nominal_rank = 17. | GDP_PPP = 1,30 bilijona $ | GDP_PPP_rank = 28. | GDP_nominal_per_capita = 61.769 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 11. | GDP_PPP_per_capita = 73.316 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 11. | sovereignty_type = [[Neodvisnost]] | sovereignty_note = z [[osemdesetletna vojna|osemdesetletno vojno]] od [[Filip II. Španski|Filipa II. Španskega]] | established_event1 = razglašena: | established_event2 = priznana: | established_event3 = Kraljestvo ustanovljeno | established_event4 = Listina Kraljevine Nizozemske | established_date1 = [[26. julij]]a [[1581]] | established_date2 = [[30. januar]]ja [[1648]]⁴ | established_date3 = 16. marec 1815 | established_date4 = 15. december 1954 | accessionEUdate = | Gini = 26,4 | Gini_year = 2021 | Gini_change = | Gini_ref = <ref name=eurogini>{{navedi splet |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en |title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey|publisher=[[Eurostat]] |website=ec.europa.eu |access-date=25 January 2023}}</ref> | Gini_rank = | HDI = 0,941 | HDI_year = 2021 | HDI_change = | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref> | HDI_rank = 10. | currency = [[evro]] ([[znak evra|€]])⁶ | currency_code = EUR | country_code = | time_zone = [[srednjeevropski čas|CET]]⁷ | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | cctld = [[.nl]]⁸ | calling_code = 31 | footnote1 = Dobesedni prevod gesla je »Ohranil bom«. | footnote2 = Sedež vlade je [[Haag]]. | footnote3 = Regionalni uradni jeziki so [[zahodna frizijščina]] v [[Frizija|Friziji]], [[papiamento]] na otoku [[Bonaire]] in [[angleščina]] na [[Saba (otok)|Sabi]] in [[Sveti Evstahij (otok)|Svetem Evstahiju]]. | footnote4 = [[Vestfalski mir]]. | footnote5 = Skupaj s čezmorskimi ozemlji 41.865 km².<ref name="auto2-additional">{{navedi splet|url=https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/caribische-deel-van-het-koninkrijk/vraag-en-antwoord/waaruit-bestaat-het-koninkrijk-der-nederlanden|title=Waaruit bestaat het Koninkrijk der Nederlanden? – Rijksoverheid.nl|first=Ministerie van Algemene|last=Zaken|date=19 May 2015|website=onderwerpen}}</ref> | footnote6 = Pred letom 2001 [[nizozemski gulden]]. | footnote7 = Karibska Nizozemska: vse leto UTC−4 ([[atlantski čas|AST]]). | footnote8 = Uporablja se tudi domena [[.eu]], skupna vsem državam članicam [[Evropska unija|Evropske unije]]. }} '''Kraljevina Nizozemska''' (ali '''Nizozemska''' [nizozémska];<ref>{{Navedi splet|title=Nizozemska – GOVORNI POMOČNIK|url=https://govornipomocnik.rtvslo.si/nizozemska-nizozemci-nizozemski/|accessdate=2023-05-01|language=sl-SI}}</ref> [[nizozemščina|nizozemsko]] ''Nederland'' {{IPA-nl|ˈneːdərlɑnt||Nl-Nederland.ogg}}) je [[Evropa|evropska]] [[ustavna monarhija]] z ozemlji tudi izven [[Evropa|Evrope]]. Nizozemska je v severozahodni Evropi in na severu in zahodu meji na [[Severno morje]], na jugu na [[Belgija|Belgijo]], na vzhodu pa na [[Nemčija|Nemčijo]]. Nizozemska je ena najgosteje naseljenih (skoraj 18 milijonov prebivalcev živi na površini 42.000 km²) in [[zemljepis]]no nizko ležečih na svetu (18 % površine zavzema voda, precejšen del ozemlja pa je bil »iztrgan« morju in leži nižje od morske gladine) in je znana po svojih [[most]]ovih, [[mlin na veter|mlinih na veter]], [[cokla]]h, [[tulipan]]ih in stopnji družbene strpnosti. Njena [[liberalizem|liberalna]] [[politika]] se v tujini pogosto omenja. Država gosti tudi [[Mednarodno kazensko sodišče]] v [[Haag]]u, kjer je tudi administrativno središče s sedežem [[vlada|vlade]], kraljičina rezidenca in večina veleposlaništev, čeprav je [[glavno mesto]] države [[Amsterdam]]. Nizozemsko pogosto napačno imenujejo [[Holandija]], vendar je to le skupno [[ime]] za dve njeni glavni [[provinca|provinci]] (Severna in Južna Holandija). Skupaj z [[Luksemburg]]om in [[Belgija|Belgijo]] je del ekonomske unije [[Beneluks]]. Nizozemska je parlamentarna monarhija. V veljavi je ustava iz [[17. februar]]ja [[1983]], ki temelji na ustavi iz leta [[1815]]. Po njej je bila kraljevina sestavljena iz Nizozemske, [[Aruba|Arube]] in [[Nizozemski Antili|Nizozemskih Antilov]]; po statutu kraljevine iz [[29. december|29. decembra]] [[1954]] so bili vsi trije deli povsem avtonomni in enakopravni, združeni na podlagi skupnih interesov in medsebojne pomoči. Od [[10. oktober|10. oktobra]] [[2010]] pa je v veljavi nova ureditev države, opisana v poglavju Upravna delitev. Na [[Karibi]]h so še njene tri konstitutivne dežele [[Aruba]], [[Kurasav]] in [[Sveti Martin (Nizozemska)|Sveti Martin]], ki skupaj tvorijo [[Kraljevina Nizozemska|Kraljevino Nizozemsko]]. Nadalje pa k državi spadajo še [[Karibska Nizozemska|posebni teritoriji]]: otoki [[Bonaire]], [[Sveti Evstahij (otok)|Sveti Evstahij]] in [[Saba]].<ref>In the Caribbean Sea, the country has maritime borders with Anguilla, Curaçao, France (Collectivity of Saint Martin and Saint Barthélemy), Saint Kitts and Nevis, Sint Maarten, the United States Virgin Islands and Venezuela</ref><ref name="Caribbean-Borders">{{navedi splet|title=Maritime boundaries of the Caribbean part of the Kingdom|url=https://english.defensie.nl/topics/hydrography/maritime-limits-and-boundaries/maritime-boundaries-of-the-caribbean-part-of-the-kingdom|website=Ministry of Defence|date=15 November 2017|access-date=5 August 2020|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20251219090331/https://english.defensie.nl/topics/hydrography/maritime-limits-and-boundaries/maritime-boundaries-of-the-caribbean-part-of-the-kingdom|archive-date=2025-12-19|url-status=dead}}</ref> Aktivno in pasivno volilno pravico imajo vsi nizozemski državljani starejši od 18 let. Od [[30. april]]a [[1980]] je na prestolu kraljica Beatrix Wilhelmina Armgard iz rodbine Oranje-Nassau. Prestol se enakopravno deduje po moški in ženski liniji glede na vrstni red rojstva. Kraljica ima pravico razpustiti oba domova parlamenta. Imenuje in odstavlja predsednika vlade ter ministre in ima še druge pristojnosti zakonodajne in izvršilne oblasti. Uradna rezidenca vladarjev je v Haagu, druga rezidenca v Amsterdamu. Dvodomni parlament je sestavljen iz prve in druge zbornice. Sedež parlamenta je v Haagu. Prva zbornica je sestavljena iz 75 članov, ki jih za štiri leta izvolijo parlamenti provinc. Druga zbornica ima 150 poslancev, za štiri leta jih izvolijo na splošnih volitvah po proporcionalnem sistemu. Zakonski predlogi morajo biti sprejeti v obeh provincah, potrditi pa jih mora kraljica. Če ni izrecno določeno drugače, veljajo zakoni le za evropski del kraljevine. Formalno je del izvršilne oblasti tudi Državni svet, dejansko pa je posvetovalni organ kraljice, njegov oddelek deluje tudi kot ustavno sodišče. Predseduje mu kraljica, sestavljajo ga še predsednik in največ 28 članov, ki jih imenuje kraljica. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Nizozemske}} [[Slika:Leo Belgicus (Dutch-Belgic Lion of the Low Countries) Famiano Strada c1647.jpg|thumb|left|200px|Nizozemska kot lev, v 17. stoletju je Nizozemska postala svetovna trgovska velesila]] Nizozemska je bila ustanovljena leta [[1581]] po dolgem boju proti španski nadvladi. Od takrat naprej državo predstavlja kraljeva rodbina. Kraljice in kralji Nizozemske so potomci princa [[Viljem I. Oranski|Viljema I. Oranskega]], ki je v letih [[1572]]-[[1581]] vodil zmagoviti boj za versko in politično svobodo. V [[Nizozemska zlata doba|zlati dobi]] Nizozemske so pritekala v deželo neznanska bogastva iz daljnih dežel velikanskega nizozemskega kolonialnega imperija. V [[17. stoletje|17. stoletju]] je bila središče [[banka|bančništva]], industrije in umetnosti ter vodilna evropska pomorska sila. Pred tem je bila dolga stoletja pod tujo oblastjo. Od 9. do sredine 16. stoletja so ji zaporedoma vladali francoski kralji, potem [[Vojvodina Burgundija|burgundski vojvode]], ki so jih nasledili [[Sedemnajst provinc|Habsburžani]] in nazadnje španski kralj [[Filip II. Španski|Filip II.]]. Protestantski Nizozemci so se uprli katoliškemu španskemu kralju in po [[Osemdesetletna vojna|80 let trajajoči vojni]] dosegli neodvisnost. V samostojni državi, [[Republika Nizozemska|republiki Nizozemski]], so se še bolj razcvetele [[trgovina]], [[kultura]], [[znanost]] in [[umetnost]], vendar le za dobrih sto let. Vojne z Anglijo in [[Francija|Francijo]] so državo oslabile in v [[18. stoletje|18. stoletju]] je začela stagnirati. Po [[Francoska revolucija|francoski revoluciji]] je nastala na njenem mestu [[Batavska republika]], ki pa jo je [[Napoleon]] že naslednje leto spremenil v kraljevino in potem priključil Franciji. Z [[Dunajski kongres|dunajskim kongresom]] je leta 1815 na ozemlju današnjega [[Beneluks]]a nastala [[kraljevina Združene Nizozemske]] in po odcepitvi kraljevine [[Belgija|Belgije]] (1831) današnja kraljevina Nizozemska. V [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Nizozemska ostala nevtralna, med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] pa je spet [[Nemška invazija na Nizozemsko|doživela tujo oblast]], tokrat nemško. Leta [[1957]] je bila soustanoviteljica [[Evropska gospodarska skupnost|Evropske gospodarske skupnosti]] in sedaj aktivno sodeluje pri oblikovanju [[Evropska unija|Evropske unije]]. Njena liberalna politika se v tujini pogosto omenja. == Upravna delitev == Kraljevina Nizozemska je sestavljena iz štirih 'dežel' ([[nizozemščina|nizozemsko]] ''landen''), in sicer: * '''Nizozemska''' (12 provinc in 3 posebna območja) * '''[[Aruba]]''' (otok v Zavetrnih Antilih) * '''[[Kurasav]]''' (''Curaçao'' – otok v Zavetrnih Antilih) * '''[[Sveti Martin (otok)|Sveti Martin]]''' (''Sint Maarten'' – južni del otoka v Malih Antilih) Vse štiri dežele sestavljajo Kraljevino Nizozemsko in so med seboj enakopravne. Nizozemska je v Zahodni Evropi, ostale tri dežele pa v Karibskem morju. [[Slika:Kraljevina Nizozemska.png|thumb|right|200px|Kraljevina Nizozemska. Slika je v merilu in prikazuje Nizozemsko, Arubo, Kurasav in Sveti Martin. Nizozemska vključuje tudi otoke Bonaire, Sint Eustatius in Saba]] [[Slika:Netherlands (+BES), administrative divisions - de - colored.svg|thumb|right|200px|Prikaz Nizozemskih pokrajin (nemščina)]] Evropski del Nizozemske je razdeljen na 12 provinc (nizozemsko ''provincies''): {| style="background:none;" cellspacing="2" | {| class="sortable wikitable" style="text-align:center" |- style="text-align:left;" ! style="width:40px;" class="unsortable"| Zastava ! style="width:110px;"| Provinca ! style="width:120px;"| Glavno mesto ! style="width:100px;"| Največje mesto ! style="width:60px;"| Celotna površina<br><small>(km²)</small> ! style="width:60px;"| Površina kopna<br><small>(km²)</small> ! style="width:90px;"| Prebivalstvo<ref name="RegionalPop">{{navedi splet|url=https://opendata.cbs.nl/statline/#/CBS/nl/dataset/37230ned/table?dl=543D2|title=Bevolkingsontwikkeling; regio per maand|work=Statistics Netherlands|language=nl|accessdate=9 June 2021}}</ref> <br><small>(november 2019)</small> ! style="width:80px;"|Gostota<br><small>(preb./km²)</small> |- | [[File:Flag_of_Drenthe.svg|50px]] || [[Drenthe]] || [[Assen]] || [[Emmen, Nizozemska|Emmen]] || style="text-align:right"|2.680|| style="text-align:right" |2.634|| style="text-align:right" |493.449|| style="text-align:right"|188 |- | [[File:Flag_of_Flevoland.svg|50px]] || [[Flevoland]] || [[Lelystad]] || [[Almere]] || style="text-align:right"|2.413|| style="text-align:right" |1.413|| style="text-align:right" |422.202|| style="text-align:right"|299 |- | [[File:Frisian_flag.svg|50px]] || [[Frizija]]<br><small>''Friesland''</small> | colspan="2" | [[Leeuwarden]] || style="text-align:right"|5.749|| style="text-align:right" |3.324|| style="text-align:right" |649.988|| style="text-align:right"|196 |- | [[File:Flag_of_Gelderland.svg|50px]] || [[Gelderland]] || [[Arnhem]] || [[Nijmegen]] || style="text-align:right"|5.136|| style="text-align:right" |4.967|| style="text-align:right" |2.084.478|| style="text-align:right"|420 |- | [[File:Flag_of_Groningen.svg|50px]] || [[Groningen (provinca)|Groningen]] || colspan="2" | [[Groningen (mesto)|Groningen]] || style="text-align:right"|2.960|| style="text-align:right" |2.325|| style="text-align:right" |585.881|| style="text-align:right"|252 |- | [[File:Flag_of_Limburg_(Netherlands).svg|50px]] || [[Limburg (Nizozemska)|Limburg]] || colspan="2"| [[Maastricht]] || style="text-align:right"|2.210|| style="text-align:right" |2.148|| style="text-align:right" |1.118.223|| style="text-align:right"|521 |- | [[File:North_Brabant-Flag.svg|50px]] || [[Severni Brabant]]<br><small>''Noord-Brabant''</small> | [['s-Hertogenbosch]]<!-- spelled this way for table-aesthetic reasons--> || [[Eindhoven]] || style="text-align:right"|5.082|| style="text-align:right" |4.908|| style="text-align:right" |2.562.566|| style="text-align:right"|523 |- | [[File:Flag_of_North_Holland.svg|50px]]|| [[Severna Holandija]]<br><small>''Noord-Holland''</small> |[[Haarlem]] || [[Amsterdam]] || style="text-align:right"|4.092|| style="text-align:right" |2.662|| style="text-align:right" |2.877.909|| style="text-align:right"|1.082 |- | [[File:Flag_of_Overijssel.svg|50px]] || [[Overijssel]] || [[Zwolle]] || [[Enschede]] || style="text-align:right"|3.421|| style="text-align:right" |3.323|| style="text-align:right" |1.162.215|| style="text-align:right"|350 |- | [[File:Flag of Zuid-Holland.svg|50px]] || [[Južna Holandija]]<br><small>''Zuid-Holland''</small> | [[Den Haag]] || [[Rotterdam]] || style="text-align:right"|3.419|| style="text-align:right" |2.814|| style="text-align:right" |3.705.625|| style="text-align:right"|1.317 |- | [[File:Utrecht_(province)-Flag.svg|50px]] || [[Utrecht (provinca)|Utrecht]] || colspan="2" | [[Utrecht]] || style="text-align:right"|1.449|| style="text-align:right" |1.380|| style="text-align:right" |1.353.596|| style="text-align:right"|981 |- | [[File:Flag_of_Zeeland.svg|50px]] || [[Zelandija, Nizozemska|Zelandija]]<br><small>''Zeeland''</small> | colspan="2" |[[Middelburg]] || style="text-align:right"|2.934|| style="text-align:right" |1.783|| style="text-align:right" |383.689|| style="text-align:right"|216 |- class="sortbottom" style="text-align:right" ! colspan="4"| Skupaj ! 41.545 ! 33.481 ! 17.399.821 ! 521 |} |} Vse province so nadalje razdeljene na [[občina|občine]], ki jih je skupaj 380 (od 1.januarja 2018), kar je posledica združevanja manjših občin v večje. Tri posebna območja (nizozemsko ''openbare lichamen'') so »Otoki BES«. Ti trije otoki so: * [[Bonaire]] ''(otok v Zavetrnih Antilih)'' * [[Sveti Evstahij (otok)|Sveti Evstahij]] (Sint Eustatius) ''(otok v Malih Antlih)'' * [[Saba (otok)|Saba]] ''(otok v Malih Antilih)'' Nahajajo se v Karibskem morju in niso del nobene province, čeprav spadajo pod evropski del Nizozemske. == Država in politična ureditev == {{multiple image | align = | direction = | total_width = 300 | caption_align = center | header_align = center | header = <big>Vodstvo države</big> | image1 = Willem-Alexander_(Royal_Wedding_in_Stockholm,_2010)_cropped.jpg | alt1 = Kralj Viljem-Aleksander | caption1 = kralj<br>[[Viljem-Aleksander Nizozemski|Viljem-Aleksander]] | image2 = Directeur-generaal AIVD Dick Schoof (cropped).jpg | alt2 = Dick Schoof | caption2 = ''predsednik vlade''<br>[[Dick Schoof]] | image3 = | alt3 = | caption3 = }} Po ustavi spada Kraljevina Nizozemska med evropske [[Ustavna monarhija|ustavne monarhije]]. Spomladi 2013 je [[Beatrika Nizozemska|kraljica Beatrix]] svoj prestol predala sinu [[Viljem-Aleksander Nizozemski|Willem-Alexandru]]. Kralj ni samo predstavnik države, temveč sodeluje tudi pri oblikovanju vlade in s svojim državnim svetom lahko vpliva na zakonodajo. Zakonodaja je seveda večinoma v rokah vlade in [[parlament]]a. Ta se imenuje Generalstaaten (Generalni stanovi), ime izvira iz časov burgundske Nizozemske, ko se je leta [[1464]] prvič sestalo splošno (generalno) zastopstvo stanov, in leta [[1814]] ga je takratni parlament prevzel. Parlament ima dve zbornici. Senatorje (skupno 75) za prvo zbornico izvolijo za šest let deželni zbori enajstih pokrajin (provinc), 150 poslancev druge zbornice pa izvoli za štiri leta ljudstvo na neposrednih volitvah. Druga zbornica lahko spreminja zakonske predloge vlade ali tudi sama daje pobude Za zakone, senatorji v prvi zbornici pa lahko predlagani zakon samo potrdijo ali v celoti zavrnejo. Na razmejevanje strank in združevanje državljanov so dolgo odločilno vplivala verska in družbenopolitična nasprotja. Posledica delovanja dveh različnih verstev je predvsem večstrankarska ureditev. Tako so [[katoliki]] in [[protestanti]] ustanavljali vsak svoje stranke, sindikate, podjetniška združenja, kmečke zveze itd. Iz nasprotovanja verskim strankam sta nastali liberalna stranka in delavska stranka, ki sta sicer zastopali različne razredne koristi, vendar sta se skupno zavzemali za ločitev posvetno-državnega in cerkveno-veroizpovednega področja. V zadnjih desetletjih pa so napetosti med velikimi skupinami vedno bolj izginjale. Krščanski stranki sta se združili v Krščansko-demokratični apel (CDA), s čimer je oslabelo dosedanje nasprotje med protestantskim in rimskokatoliškim deležem v delitvi strank. Socialnodemokratska delavska stranka (PvdA) se zmeraj bolj odpira še drugim socialnim skupinam volivcev. Tudi sindikati in delavske organizacije so se začeli povezovati. Nova družbena gibanja in državljanske pobude pa so poskrbeli za novo pisanost nizozemskega političnega življenja. == Gospodarstvo == Po drugi svetovni vojni se je Nizozemska razvila iz večinoma kmetijske v močno industrijsko državo. Ugodne izhodiščne možnosti: nizki stroški, nizke cene nepremičnin in razvita infrastruktura so spodbudile vlaganja in v petdesetih letih povzročile pospešen gospodarski razvoj. Gospodarska ureditev temelji na načelih svobodnega tržnega gospodarstva, vendar pa država tudi občutno posega v gospodarstvo, na primer z državno pomočjo za izboljševanje gospodarske strukture na manj razvitih območjih. Energetski krizi leta [[1973]] in [[1979]] sta tudi na Nizozemskem povzročili precejšen gospodarski upad, po katerem si dežela še dolgo ni opomogla. Nizozemska nima svojih surovin (razen zemeljskega plina) in je odvisna od neoviranega trgovanja s tujino. Najpomembnejše trgovske partnerice so članice Evropske unije. [[Slika:Euro banknotes.png|thumb|left|200px|Nizozemska je leta 1999 uvedla [[Evro]] in je tako ena izmed 20 držav, ki spadajo v [[evroobmočje]]]] [[Slika:Nijlânnermolen Workum.jpg|sličica|Značilni mlini na veter]] Nizozemska ima na voljo le malo kmetijskih površin, kljub temu pa ima kmetijstvo že dolgo zelo velik gospodarski pomen. Poglavitni pridelki so žito, krompir, pesa in vrtnine. Nizozemci so posebno uspešni pri pridelavi rezanega cvetja in čebulic. Zaščitni znak nizozemskega cvetličarstva je že od nekdaj tulipan. V 16. stoletju so ga uvozili iz [[Azija|Azije]] in kmalu se je pridelovanje [[tulipan]]ov in njihovih čebulic izredno razvilo. Doslej so vzgojili več kot 6000 različnih sort. Tulipane in druge cvetlice, na primer hijacinte in njihove čebulice izvažajo po vsem svetu. Veliko cvetic pridelajo v steklenjakih. Na Nizozemskem je s steklom prekritih več tisoč hektarov obdelovalne zemlje, česar ne premore nobena druga dežela. V steklenjakih pridelujejo poleg cvetlic in njihovih čebulic še [[paradižnik]]e, [[Kumara|kumare]] in [[Jagoda|jagode]]. Malo manj znana je uspešnost Nizozemcev pri gojenju šampinjonov, dežela je po izvozu svežih šampinjonov prav na vrhu svetovne lestvice. Približno dve tretjini skupne vrednosti kmetijske pridelave dajeta živinoreja in mlekarstvo. Izredno pomemben izdelek je sir, večino ga izvozijo in holandski sir velja po vsem svetu za pojem kakovosti. Za domačo živilsko industrijo in izvoz je velikega pomena tudi obrežno in globokomorsko ribištvo. Vsako leto ulovijo okoli pol milijona ton rib (predvsem sledov, skuš, trsk, listov) in školjk. Nizozemska industrija je bila med vodilnimi v Evropi, vendar je zaradi krize v sedemdesetih letih ta položaj izgubila. V skoraj vseh gospodarskih panogah se je zmanjšalo število zaposlenih in brezposelnost je v osemdesetih letih močno presegala mejo desetih odstotkov. Gospodarstva ni zajel samo upad konjunkture, temveč globoka strukturna kriza, zaradi katere se je začelo dolgotrajno prestrukturiranje. V krizi so se znašle številne desetletja uspešne panoge. Položaj ladjedelništva, na primer, je postal naravnost obupen zaradi vzhodnoazijske konkurence so se nizozemske ladjedelniške zmogljivosti morale med letoma [[1975]] in [[1985]] zmanjšati za polovico, število zaposlenih pa je upadlo s 36.000 na 12.000. Država je priskočila na pomoč s subvencijami, da bi ne bilo treba popolnoma opustiti gradnje trgovskih in potniških ladij. Nekatere panoge, recimo kemična industrija, predelava nafte in pridobivanje zemeljskega plina, pa se močno razvijajo. Največ prometa dosegajo živilska in kemična industrija, pridobivanje zemeljskega plina, naftna in elektrotehnična industrija ter izdelava strojev. Za zadovoljevanje energetskih potreb industrije so posebnega pomena domače zaloge zemeljskega plina, ki znašajo po ocenah okoli 2 bilijona kubičnih metrov. Po obsegu zalog zemeljskega plina je torej Nizozemska na drugem mestu v Evropi, takoj za [[Norveška|Norveško]]. Največja nizozemska ležišča so blizu Groningena in pod [[Severno morje|Severnim morjem]]. Nizozemska je že zdavnaj znala izrabiti prednosti, ki jih prinaša lega ob Severnem morju in spodnjem toku plovnega Rena. Razvila je pristanišče [[Rotterdam]], ki je s podaljškom Europoort zdaj po obsegu pretovorjenega blaga vodilno pristanišče na svetu in največje naftno prečrpališče v Evropi Sedaj pretovorijo v rotterdamskem pristanišču več kot četrt milijarde ton blaga; kakšna tretjina te količine odpade na nafto. Zaradi povezave z evropskimi notranjimi plovnimi potmi je Rotterdam postal najpomembnejše uvozno in izvozno pristanišče za evropsko železarstvo in jeklarstvo. == Ljudje == [[Slika:Koningsdag 2017 Amstel.jpg|sličica|[[Nizozemci]] v značilnih [[Oranžna|oranžnih]] opravah slavijo kraljev rojstni dan.]] Nizozemci so narod, ki je nastal v stoletjih z zlivanjem Frizov, Sasov in Spodnjih Frankov. Nizozemščina se je razvila iz starospodnje nemščine in je od 17. stoletja samostojen knjižni jezik. V severni Belgiji imenujejo nizozemščino flamščina. Frizi, ki živijo večinoma v pokrajinah Frizija in Groningen, so ohranili samostojen jezik, uradno priznano zahodno frizijščino. Toda ne samo po jeziku, tudi po običajih in šegah se Frizi precej ločijo od prebivalcev drugih nizozemskih pokrajin. Na nizozemskem prevladujeta dve veri: protestantska in katoliška. Ostra nasprotja med protestantizmom in katolicizmom segajo daleč nazaj, v čas osvobodilnih bojev v 16. in 17. stoletju, ko so se protestantske pokrajine bojevale proti katoliškim španskim okupatorjem. Danes je večino sporov med verama že pozabljenih. Po letu [[1949]] je iz nekdanjih nizozemskih kolonij prišlo priseljencev. Največ je bilo Surinamcev iz nekdanje kolonije Surinam na severovzhodu južne Amerike. V sedemdesetih letih so z nenavadnimi akcijami opozarjali na svojo drugačnost Molučani, ki so prišli z azijskega otočja Moluki v nekdanji koloniji Nizozemska Indija. Zato si je vlada začela prizadevati, da bi se Molučani bolj vključevali v nizozemsko družbo in hkrati imeli boljše možnosti za ohranitev kulturne samobitnosti. == Demografija == === Prebivalstvo === Nizozemska ima 16.491.461 prebivalcev, kar jo z 393 prebivalci na km², uvršča med najgosteje poseljene države na svetu. Pričakovana življenjska doba je 78,96 let. Nizozemska je izrazita država priseljencev. 80,9 % prebivalcev se šteje med Nizozemce, 2,5 % med Indonezijce, 2,4 % med Nemce, 2,2 % kot Turke, ter 2 % kot Surinamce in Maročane. Belcev je približno 87 %. Nizozemci (moški) so s povprečno višino 185 cm, najvišji v Evropi. === Vera === Država se statistično uvršča med vrh tistih držav, ki imajo najnižje število versko usmerjenih prebivalcev. S 27 % je najmočnejša katoliška veroizpoved, sledi ji protestantska z 17 %. Hindujcev je v državi 1,3 %, Budistov pa 1 %, kar je posledica priseljevanja. Zaradi množičnih imigracij v državo, ima [[islam]]ska veroizpoved skoraj 6 % delež med verujočimi. Z nadaljnjimi imigracijami in visoko stopnjo rodnosti, se ta odstotek še povečuje. == Mesta == [[Slika:Rotterdam (6970397299).jpg|levo|sličica|205x205_pik|[[Rotterdam]] - drugo največje mesto v državi.]] Nizozemska je ena najgosteje naseljenih držav na svetu. Na vsak kvadratni kilometer pride več kot 360 ljudi. Tudi delež v mestu živečih prebivalcev je zelo velik. Mestne oblike poselitve so na gosto prepredle zlasti ravne nižine, zato je tam skoraj popolnoma izginil podeželski način življenja. Zaradi velike osredotočenosti trgovine, industrije in ladjarstva, pa tudi zaradi ugodne povezovalne lege med zelo industrializiranim evropskim zaledjem in morjem so mesta na območju provinc južna Holandska, Severna Holandska in Utrecht tako narasla, da se zdaj med seboj dotikajo. Tako je na okoli 70 kilometrov dolgem in 60 kilometrov širokem ozemlju nastal velik splet mest, tako imenovani Randstad. V njem živi okoli 30 odstotkov vsega nizozemskega prebivalstva na samo desetini vse državne površine. Randstad, ime je leta [[1930]] skoval ustanovitelj nizozemske letalske družbe KLM AlbertPelsman, je sestavljen iz več središč, ki imajo različne vloge. V Den Haagu so osredotočene državne upravne naloge (tu je sedež vlade), Rotterdam je značilno pristaniško mesto z veletrgovino, ladjedelništvom in sodobno veliko industrijo, Amsterdam (v njem zaseda parlament) pa se je razvil predvsem v denarniško in kulturno središče dežele. Sredi mestnih središč pa se nahaja ozemlje za kmetovanje. Vzpon nizozemskih mest se je začel v poznem srednjem veku z razcvetom trgovanja med Flandrijo, Anglijo in nemškimi trgovskimi mesti. Zaradi razvoja tkalstva, izdelovanja fajanse in ladjedelništva so od 15. do 17. stoletja nastajala pomembna trgovska naselja, recimo Leiden, Delft, Gouda in Haarlem. V najpomembnejša poslovna središča pa so se razvila pristaniška mesta, predvsem Amsterdam, Edam in Rotterdam. === Amsterdam === [[Slika:Amsterdam (5274298633).jpg|sličica|[[Amsterdam]]]] {{glavni|Amsterdam}} Amsterdam, največje mesto in prestolnica Nizozemske, je mednarodno pomembno trgovsko središče. Mesto je zgrajeno na neštetih globoko v tla zabitih lesenih stebrih, ki so omogočili zidavo značilnih nizozemskih mestnih hiš na močvirnem zemljišču. Glavna ulica, Damrak, se končuje na nekdanjem amsterdamskem tržnem prostoru, imenovanem Dam. Ob njem stojita kraljevi dvorec in Nova cerkev (Niuewe Kirk), ki jo hkrati uporabljajo za galerijo. Podaljšek Damraka je Rokin, s trgovinami in restavracijami obrobljena ulica, ki se konča na Kovniškem trgu (Muntplein). Od tu se odpira pogled na glavno amsterdamsko turistično privlačnost, na Rembrandtov trg (Rembrandtsplein). Zahodno od Damraka poteka nakupovalna ulica Kalverstraat. Na Leidenskem trgu (Leidseplein) je večina amsterdamskih kinematografov, Mestno gledališče (Stadsschouwburg) in velik del več kot 1200 amsterdamskih barov in točilnic. Pozimi pripravijo tam celo umetno drsališče. Samo nekaj sto metrov naprej proti jugu je muzejska četrt z državnim muzejem Rijksmuseum, v katerem je na ogled Rembrandtova Nočna straža, in muzejem Van Gogha. Nasproti Državnega muzeja je svetovno znana koncertna dvorana Concertgebouw. Zahodno od muzejske četrti poteka Hoofstraat s številnimi prodajalnami oblačil in čevljev. Kot javni prevoz v mestu se uporabljajo tramvaji in avtobusi. Veliko Amsterdamčanov pa se vozi s kolesom. Za staro mestno jedro so značilne ozke in visoke mestne hiše. Take hiše so gradili nekdanji varčni trgovci, da so plačevali kar najmanj davka, odmerjenega takrat po razsežnosti pročelja in širini vrat. Okraj Jordaan je bil načrtovan za bivališče uslužbencev velikih poslovnih hiš ob kanalih. Prepredajo ga številne tlakovane uličice, v katerih se gnete nešteto majhnih točilnic, trgovin in obrtnih delavnic. === Den Haag === [[Slika:Den Haag Binnenhof Hofvijver 1.jpg|levo|sličica|240x240_pik|[[Haag]]]] {{glavni|Den Haag}} Zgodovina mesta se je začela z letom [[1250]], ko je Viljem, grof Holandske in nemški kralj, razglasil lovski dvorec grofov Holandske za kraljevi sedež. Uradno ime mesta Den Haag je s'Gravenhage in pomeni »Grofov log«, ki označuje gozdiček, ki je obdajal lovski dvorec. Zdaj je Den Haag upravno središče pokrajine Južna Holandija, prebivališče kraljevske družine in sedež nizozemske vlade. Mesto velja za eno najbolj negovanih in imenitnih evropskih mest, hkrati pa je sedež uglednih mednarodnih ustanov, in sicer Mednarodnega sodišča, Združenih narodov in Stalnega razsodišča. Središče Den Haaga je slikovit štirioglat trg, okoli katerega so nanizane palače. V osrednji palači je Viteška dvorana (Ridderzaal), v kateri kraljica vsako leto slovesno odpre zasedanje parlamenta. Blizu nekdanje kraljevske rezidence je kraljeva galerija Mauritshuis, ki ima dragoceno zbirko slik starih holandskih mojstrov in največjo nizozemsko zbirko Rembrandtovih del. V osrčju starega mesta je Groenmarkt (Zelenjavni trg) s starim rotovžem iz 16. stoletja in Veliko cerkvijo (Grote Kerk) iz 15. in 16. stoletja. Med številnimi muzeji izstopata muzeja Mesdag s Francoskimi in nizozemskimi likovnimi umetninami ter Mestni muzej z največjo zbirko del Pieta Mondriana na svetu. V gaju Haagse Bos je nekdanji zabaviščni dvorec Huis Ten Bos, občasno bivališče kraljevske družine. === Utrecht === {{glavni| Utrecht}} Glavno mesto province enakega imena je v delti Rena ob kanalu Amsterdam-Ren na meji med maršami in greesti. Utrecht je središče cestnega in železniškega omrežja ter se je zato razvil v središče notranje trgovine s pomembnimi sejmi. Od leta [[48]] je bilo tu rimsko oporišče Traiectum ad Rhenum. Utrecht je eno najstarejših nizozemskih mest, od leta [[695]] je sedež škofije (zdaj je sedež edine rimskokatoliške nadškofije in metropolije v državi s kardinalom na čelu) in je že v srednjem veku slovel kot slikovito mesto s številnimi cerkvami in samostani. Z vodnimi jarki obdano in s kanali prepredeno mesto, polno hiš z okrašenimi zatrepi, pritegne vsako leto nešteto turistov. Razpoznavno znamenje Utrechta je gotska stolnica Sv. Martina s 112 m samostojno stoječim zvonikom, ki je najvišjim na Nizozemskem. Z zvonika je čudovit razgled na mesto in okolico. Blizu stolnice je [[univerza]], ki je bila ustanovljena leta [[1636]] in je zdaj ena največjih v državi. Tako kot vsa nizozemska mesta je tudi to znano po muzejih, znan so zlasti: Osrednji muzej, Nadškofijski muzej, Nizozemski muzej glasbenih skrinjic in lajn ter Nizozemski železniški muzej. === Delft === {{glavni|Delft}} Delft leži med Den Haagom in Rotterdamom v provinci Južna Holandska. Ustanovili so ga v 11. stoletju in je leta [[1246]] dobil mestne pravice. Že v srednjem veku je veljal za cvetoče trgovsko središče, v katerem sta bila doma suknarstvo in pivovarstvo. Velik razcvet pa je dosegel zlasti v 17. in 18. stoletju zaradi slovitih porcelanskih izdelkov. Delftsko modro, nekoč najbolj cenjeno fajanso na svetu, izdelujejo še zdaj v dveh manufakturah po starih vzorcih. Hkrati je tu delovala delftska slikarska šola Jana Vermeera in Jana Steena. Mesto je v velikem obsegu ohranilo arhitekturno bogastvo iz teh časov in velja za eno najlepših nizozemskih mest. Na trgu sredi starega mesta je gotska Nieuwe Kerk (Nova cerkev) z nagrobnikom Viljema I. Oranskega, utemeljitelja nizozemske neodvisnosti. Čisto blizu sta rotovž s čudovitim renesančnim pročeljem ne slikami iz 16. do 18. stoletja ter cerkev Oude Kerk iz 13. stoletja. V Prinčevem dvorcu, v katerem je Viljem Oranski živel od leta [[1573]] in bil leta [[1584]] umorjen, je zdaj muzej. == Izsuševanje morja == Ena največjih znamenitosti Nizozemske so polderji. Silni napori celih rodov kmetov, inženirjev, preprostih kopačev jarkov in domiselnih iznajditeljev so omogočili osušitev kake polovice Nizozemske. Koder so se nekoč razprostirala močvirja in plitva rečna ustja so nastali tisoči hektarov plodne zemlje. In še vedno nenehno pridobivajo nova zemljišča. Obalne valovite peščene sipine, ki ločujejo kopno od morja, slabo varujejo zemljo pred razdiralno silo viharjev, bibavice in tokov. Zato Nizozemci ob vsej obali skrbno utrjujejo naravne varovalne nasipe, deloma s čvrsto grajenimi nasipi in lomilci valov, deloma z ohranjanjem trave in grmičja, ki s koreninami utrjujeta tla in preprečujeta odnašanje zemlje. Polderje oz. polja za nasipi, so prepredli z mrežo prekopov, jarkov in nasipov. Te marše (nižine) ležijo večinoma pod morsko gladino, zato nimajo naravnega odtoka in je treba vse leto umetno uravnavati gladino talnice. Sprva so za to uporabljali vetrne mline, zdaj pa so to nalogo prevzele električne črpalke. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Nederland}} {{wikivoyage|Netherlands}} ; Vlada * [http://overheid.nl/english/ Overheid.nl] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100527231402/http://overheid.nl/english |date=2010-05-27 }} – uradni portal nizozemske vlade * [http://www.government.nl/ Government.nl] – uradna spletna stran nizozemske vlade * [http://www.cbs.nl/en-GB/menu/cijfers/default.htm CBS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160330214048/http://www.cbs.nl/en-GB/menu/cijfers/default.htm |date=2016-03-30 }} – statistični podatki države ; Splošne informacije * {{dmoz|Regional/Europe/Netherlands}} ; Potovanja * [http://www.holland.com/ Holland.com] – turistične informacije o nizozemski {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{NATO}} {{OVSE}} [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Nizozemsko govoreče države in ozemlja]] [[Kategorija:Nizozemska|*]] {{normativna kontrola}} 1ulsszhm9n16b9hegj8pzv3gw6c02tw 0 5801 6766414 6561276 2026-10-17T18:56:46Z JoMK 240261 −[[Kategorija:Evropa]]; +[[Kategorija:Medvladne organizacije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766414 wikitext text/x-wiki {{distinguish|text=[[Evropski svet]] ali [[Svet Evropske unije]]}} {{Infopolje Geopolitična organizacija | conventional_long_name = Svet Evrope | common_name = CoE | common_name2 = Sveta Evrope | linking_name = Svet Evrope | native_name = {{lang|fr|Conseil de l'Europe}} | image_flag = Flag of Europe.svg | flag_type_article = Flag of Europe | image_coat = Council of Europe logo (2013 revised version).svg | symbol_type = Logo | anthem = ''[[Oda radosti]]''&nbsp;(orkestrska) | image_map = CoE_members_2024.png | admin_center = [[Europa (stavba)|stavba Europa]], [[Strasbourg]], [[Francija]] | admin_center_type = Sedež | official_languages = [[angleščina]], [[francoščina]]<ref>{{navedi splet |access-date=1 November 2022 |url=https://www.coe.int/en/web/about-us/did-you-know |title=Did you know?|quote= English and French are the official languages of the Council of Europe.}}</ref> | org_type = [[Regionalna organizacija|regionalna]] [[mednarodna organizacija]] | membership = {{unbulleted list |[[Države članice Sveta Evrope|46 držav članic]] |5 opazovalk (Svet) |{{nowrap|3 opazovalke (Skupščina)}}}} | leader_title1 = [[Generalni sekretar Sveta Evrope|Generalni sekretar]] | leader_name1 = [[Alain Berset]] | leader_title2 = [[Podsekretar Sveta Evrope|Podsekretar]] | leader_name2 = [[Bjørn Berge (politician)|Bjørn Berge]] | leader_title3 = Predsednik [[Parlamentarna skupščina Sveta Evrope|parlamentarne skupščine]] | leader_name3 = [[Teodoros Rusopulos]] | leader_title4 = Predsednik [[Odbor ministrov Sveta Evrope|odbora ministrov]] | leader_name4 = [[Ian Borg]] | leader_title5 = Predsednik [[Kongres lokalnih in regionalnih oblasti|kongresa lokalnih in regionalnih oblasti]] | leader_name5 = [[Marc Cools]] | legislature = [[Parlamentarna skupščina Sveta Evrope|Parlamentarna skupščina]] | established_event1 = [[Londonska pogodba (1949)|Londonska pogodba]] | established_date1 = {{start date|1949|05|05}} | official_website = {{URL|https://www.coe.int/|coe.int}} }} '''Svèt Evrópe''' je [[mednarodna organizacija]], ki jo sestavlja 46 [[država|držav]] iz [[Evropa|evropske]] regije, ustanovljena 5. maja 1949 z [[Londonska pogodba (1949)|Londonsko pogodbo]]. Članica Sveta Evrope lahko postane vsaka evropska država pod pogojem, da sprejema načelo vladavine [[pravo|prava]] in jamči [[človekove pravice]] in temeljne svoboščine vsakomur, ki je pod njeno oblastjo. Eden od številnih uspehov Sveta Evrope je bil sprejem [[Evropska konvencija o človekovih pravicah|Evropske konvencije o človekovih pravicah]] v letu 1950, ki je služila kot temelj za ustanovitev [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskega sodišča za človekove pravice]]. Sveta Evrope ne smemo zamenjevati z [[Evropski svet|Evropskim svetom]], niti s [[Svet Evropske unije|Svetom Evropske unije]], dvema telesoma [[Evropska unija|Evropske unije]]. == Cilji == * varovati človekove pravice, pluralistično demokracijo in pravno državo * ozaveščati ljudi in spodbujati razvoj evropske kulturne prepoznavnosti in raznolikosti; * iskati rešitve za težave, s katerimi se srečuje evropska družba (zapostavljanje manjšin, sovraštvo do tujcev, nestrpnost, varstvo okolja, kloniranje ljudi, aids, mamila, organiziran kriminal itd.) * pomagati pri uveljavljanju trdne demokracije v Evropi s podporo političnim, zakonodajnim in ustavnim reformam == Organi in institucije == [[Generalni sekretar Sveta Evrope]] je v celoti odgovoren za strateško vodenje delovnega programa Sveta in proračuna; nadzoruje tudi tekoče upravljanje organizacije in sekretariata. Je depozitar Evropske konvencije človekovih pravic. [[Odbor ministrov Sveta Evrope]] je telo, v katerem se sprejemajo odločitve Sveta Evrope. Sestavljajo ga zunanji ministri vseh držav članic ali njihovi stalni diplomatski predstavniki v Strasbourgu. To je vladno telo, v katerem je mogoče enakopravno razpravljati o stališčih posameznih držav do težav, s katerimi se srečuje evropska družba, in hkrati tudi skupni forum, na katerem se oblikujejo vseevropski odgovori na take izzive. V sodelovanju s Parlamentarno skupščino je Odbor ministrov varuh temeljnih vrednot Sveta in nenehno nadzoruje, da države članice ravnajo skladno s prevzetimi obveznostmi. [[Parlamentarna skupščina Sveta Evrope]] je po statutu Sveta Evrope eden od dveh glavnih organov Sveta in zastopa glavne politične težnje njegovih držav članic. Skupščina se šteje za gonilno silo pri širjenju evropskega sodelovanja na vse demokratične države v Evropi. == Zgodovina == Svet Evrope je 5. maja 1949 ustanovilo 10 držav ([[Belgija]], [[Danska]], [[Francija]], [[Irska]], [[Italija]], [[Luksemburg]], [[Nizozemska]], [[Norveška]], [[Švedska]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]), v avgustu 1949 pa sta se jim pridružili še [[Grčija]] in [[Turčija]]. V Svetu Evrope je danes 45 držav članic, ki so se pridružile prvotnim: [[Islandija]] in [[Nemčija]] (1950), [[Avstrija]] (1956), [[Ciper]] (1961), [[Švica]] (1963), [[Malta]] (1965), [[Portugalska]] (1976), [[Španija]] (1977), [[Lihtenštajn]] (1978), [[San Marino]] (1988), [[Finska]] (1989), [[Madžarska]] (1990), [[Poljska]] ([[1991]]), [[Bolgarija]] ([[1992]]), [[Estonija]], [[Litva]], [[Slovenija]], [[Češka]], [[Slovaška]], [[Romunija]] (1993), [[Andora]] (1994), [[Latvija]], [[Albanija]], [[Moldavija]], [[Ukrajina]], [[Makedonija]] (1995), [[Rusija]] in [[Hrvaška]] (1996), [[Gruzija]] (1999), [[Armenija]] in [[Azerbajdžan]] (2001), [[Bosna in Hercegovina]] (2002), [[Srbija]] (2003), [[Monako]] (2004), [[Črna gora]] (2007). Rusija od leta 2022, ko je začela vojno v Ukrajini ni več članica Sveta Evrope. == Simboli == {{glavni članek|Evropski simboli}} [[Slika:Flag of Europe.svg|thumb|Evropska zastava]] Svet Evrope je pristojen za [[Evropski simboli|evropske simbole]], kot je [[evropska zastava]]: 12 zlatih zvezd v krogu na modri podlagi. Sprejel jo je Odbor ministrov Sveta Evrope leta [[1955]] na predlog Parlamentarne skupščine. Krog zvezd predstavlja zvezo evropskih narodov. Število zvezd v zastavi se ne spreminja, saj število dvanajst simbolizira popolnost in celovitost. Od maja [[1986]] dalje je evropska zastava tudi uradni simbol [[Evropska unija|Evropske unije]]. Leta [[1972]] je Odbor ministrov sprejel glasbeno priredbo preludija [[Oda radosti|Ode radosti]] iz [[Ludvik van Beethoven|Beethovnove]] Devete simfonije za evropsko himno. Priredba je delo [[Herbert von Karajan|Herberta von Karajana]]. Igrajo jo ob evropskih prireditvah in svečanostih. Leta [[1964]] pa je Odbor ministrov odločil, da se 9. maj, obletnica ustanovitve Sveta Evrope, praznuje kot [[Dan Evrope]]. Namen tega praznika je ljudem čim bolj približati idejo o evropskem povezovanju. == Slovenci v delovnih telesih Sveta Evrope == {{posodobi|1=razdelek|datum=junij 2024}} V januarju leta 2019 je bila slovenska [[dramska igralka]], aktivistka, [[političarka]] in [[Poslanec|poslanka]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] (PS [[Levica (politična stranka)|Levica]]) [[Violeta Tomić]] imenovana za poročevalko Sveta Evrope za pravice oseb [[LGBT]]. Dolgoletni član Sveta Evrope pa je bil tudi slovenski politik [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmago Jelinčič]], ki pa je bil leta 2018 iz nje izključen, zaradi suma korupcije<ref>{{Navedi splet|title=Jelinčič do konca življenja izključen iz Sveta Evrope|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/clanek/jelincic-do-konca-zivljenja-izkljucen-iz-sveta-evrope-66329|website=www.slovenskenovice.si|date=2018-06-29|accessdate=2019-05-24|language=sl-si|first=STA, K.|last=R}}</ref>. == Sklici == {{sklici|colwidth=30em}} == Zunanje povezave == * [http://www.coe.int/ Uradna spletna stran Sveta Evrope] * [http://strasbourg.predstavnistvo.si/index.php?id=1484 Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Svetu Evrope] * [http://www.flickr.com/photos/councilofeurope/ Uradni Flickr foto album Sveta Evrope] * [http://issuu.com/councilofeurope Publikacije Sveta Evrope na Issuu.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1949]] [[Kategorija:Svet Evrope|*]] [[Kategorija:Ustanove v Strasbourgu]] [[Kategorija:Medvladne organizacije]] psz0vmqnx2bkpc5go18y38ybqki0hqm 6766415 6766414 2026-10-17T18:56:57Z JoMK 240261 dodal [[Kategorija:Politika Evrope]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766415 wikitext text/x-wiki {{distinguish|text=[[Evropski svet]] ali [[Svet Evropske unije]]}} {{Infopolje Geopolitična organizacija | conventional_long_name = Svet Evrope | common_name = CoE | common_name2 = Sveta Evrope | linking_name = Svet Evrope | native_name = {{lang|fr|Conseil de l'Europe}} | image_flag = Flag of Europe.svg | flag_type_article = Flag of Europe | image_coat = Council of Europe logo (2013 revised version).svg | symbol_type = Logo | anthem = ''[[Oda radosti]]''&nbsp;(orkestrska) | image_map = CoE_members_2024.png | admin_center = [[Europa (stavba)|stavba Europa]], [[Strasbourg]], [[Francija]] | admin_center_type = Sedež | official_languages = [[angleščina]], [[francoščina]]<ref>{{navedi splet |access-date=1 November 2022 |url=https://www.coe.int/en/web/about-us/did-you-know |title=Did you know?|quote= English and French are the official languages of the Council of Europe.}}</ref> | org_type = [[Regionalna organizacija|regionalna]] [[mednarodna organizacija]] | membership = {{unbulleted list |[[Države članice Sveta Evrope|46 držav članic]] |5 opazovalk (Svet) |{{nowrap|3 opazovalke (Skupščina)}}}} | leader_title1 = [[Generalni sekretar Sveta Evrope|Generalni sekretar]] | leader_name1 = [[Alain Berset]] | leader_title2 = [[Podsekretar Sveta Evrope|Podsekretar]] | leader_name2 = [[Bjørn Berge (politician)|Bjørn Berge]] | leader_title3 = Predsednik [[Parlamentarna skupščina Sveta Evrope|parlamentarne skupščine]] | leader_name3 = [[Teodoros Rusopulos]] | leader_title4 = Predsednik [[Odbor ministrov Sveta Evrope|odbora ministrov]] | leader_name4 = [[Ian Borg]] | leader_title5 = Predsednik [[Kongres lokalnih in regionalnih oblasti|kongresa lokalnih in regionalnih oblasti]] | leader_name5 = [[Marc Cools]] | legislature = [[Parlamentarna skupščina Sveta Evrope|Parlamentarna skupščina]] | established_event1 = [[Londonska pogodba (1949)|Londonska pogodba]] | established_date1 = {{start date|1949|05|05}} | official_website = {{URL|https://www.coe.int/|coe.int}} }} '''Svèt Evrópe''' je [[mednarodna organizacija]], ki jo sestavlja 46 [[država|držav]] iz [[Evropa|evropske]] regije, ustanovljena 5. maja 1949 z [[Londonska pogodba (1949)|Londonsko pogodbo]]. Članica Sveta Evrope lahko postane vsaka evropska država pod pogojem, da sprejema načelo vladavine [[pravo|prava]] in jamči [[človekove pravice]] in temeljne svoboščine vsakomur, ki je pod njeno oblastjo. Eden od številnih uspehov Sveta Evrope je bil sprejem [[Evropska konvencija o človekovih pravicah|Evropske konvencije o človekovih pravicah]] v letu 1950, ki je služila kot temelj za ustanovitev [[Evropsko sodišče za človekove pravice|Evropskega sodišča za človekove pravice]]. Sveta Evrope ne smemo zamenjevati z [[Evropski svet|Evropskim svetom]], niti s [[Svet Evropske unije|Svetom Evropske unije]], dvema telesoma [[Evropska unija|Evropske unije]]. == Cilji == * varovati človekove pravice, pluralistično demokracijo in pravno državo * ozaveščati ljudi in spodbujati razvoj evropske kulturne prepoznavnosti in raznolikosti; * iskati rešitve za težave, s katerimi se srečuje evropska družba (zapostavljanje manjšin, sovraštvo do tujcev, nestrpnost, varstvo okolja, kloniranje ljudi, aids, mamila, organiziran kriminal itd.) * pomagati pri uveljavljanju trdne demokracije v Evropi s podporo političnim, zakonodajnim in ustavnim reformam == Organi in institucije == [[Generalni sekretar Sveta Evrope]] je v celoti odgovoren za strateško vodenje delovnega programa Sveta in proračuna; nadzoruje tudi tekoče upravljanje organizacije in sekretariata. Je depozitar Evropske konvencije človekovih pravic. [[Odbor ministrov Sveta Evrope]] je telo, v katerem se sprejemajo odločitve Sveta Evrope. Sestavljajo ga zunanji ministri vseh držav članic ali njihovi stalni diplomatski predstavniki v Strasbourgu. To je vladno telo, v katerem je mogoče enakopravno razpravljati o stališčih posameznih držav do težav, s katerimi se srečuje evropska družba, in hkrati tudi skupni forum, na katerem se oblikujejo vseevropski odgovori na take izzive. V sodelovanju s Parlamentarno skupščino je Odbor ministrov varuh temeljnih vrednot Sveta in nenehno nadzoruje, da države članice ravnajo skladno s prevzetimi obveznostmi. [[Parlamentarna skupščina Sveta Evrope]] je po statutu Sveta Evrope eden od dveh glavnih organov Sveta in zastopa glavne politične težnje njegovih držav članic. Skupščina se šteje za gonilno silo pri širjenju evropskega sodelovanja na vse demokratične države v Evropi. == Zgodovina == Svet Evrope je 5. maja 1949 ustanovilo 10 držav ([[Belgija]], [[Danska]], [[Francija]], [[Irska]], [[Italija]], [[Luksemburg]], [[Nizozemska]], [[Norveška]], [[Švedska]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]), v avgustu 1949 pa sta se jim pridružili še [[Grčija]] in [[Turčija]]. V Svetu Evrope je danes 45 držav članic, ki so se pridružile prvotnim: [[Islandija]] in [[Nemčija]] (1950), [[Avstrija]] (1956), [[Ciper]] (1961), [[Švica]] (1963), [[Malta]] (1965), [[Portugalska]] (1976), [[Španija]] (1977), [[Lihtenštajn]] (1978), [[San Marino]] (1988), [[Finska]] (1989), [[Madžarska]] (1990), [[Poljska]] ([[1991]]), [[Bolgarija]] ([[1992]]), [[Estonija]], [[Litva]], [[Slovenija]], [[Češka]], [[Slovaška]], [[Romunija]] (1993), [[Andora]] (1994), [[Latvija]], [[Albanija]], [[Moldavija]], [[Ukrajina]], [[Makedonija]] (1995), [[Rusija]] in [[Hrvaška]] (1996), [[Gruzija]] (1999), [[Armenija]] in [[Azerbajdžan]] (2001), [[Bosna in Hercegovina]] (2002), [[Srbija]] (2003), [[Monako]] (2004), [[Črna gora]] (2007). Rusija od leta 2022, ko je začela vojno v Ukrajini ni več članica Sveta Evrope. == Simboli == {{glavni članek|Evropski simboli}} [[Slika:Flag of Europe.svg|thumb|Evropska zastava]] Svet Evrope je pristojen za [[Evropski simboli|evropske simbole]], kot je [[evropska zastava]]: 12 zlatih zvezd v krogu na modri podlagi. Sprejel jo je Odbor ministrov Sveta Evrope leta [[1955]] na predlog Parlamentarne skupščine. Krog zvezd predstavlja zvezo evropskih narodov. Število zvezd v zastavi se ne spreminja, saj število dvanajst simbolizira popolnost in celovitost. Od maja [[1986]] dalje je evropska zastava tudi uradni simbol [[Evropska unija|Evropske unije]]. Leta [[1972]] je Odbor ministrov sprejel glasbeno priredbo preludija [[Oda radosti|Ode radosti]] iz [[Ludvik van Beethoven|Beethovnove]] Devete simfonije za evropsko himno. Priredba je delo [[Herbert von Karajan|Herberta von Karajana]]. Igrajo jo ob evropskih prireditvah in svečanostih. Leta [[1964]] pa je Odbor ministrov odločil, da se 9. maj, obletnica ustanovitve Sveta Evrope, praznuje kot [[Dan Evrope]]. Namen tega praznika je ljudem čim bolj približati idejo o evropskem povezovanju. == Slovenci v delovnih telesih Sveta Evrope == {{posodobi|1=razdelek|datum=junij 2024}} V januarju leta 2019 je bila slovenska [[dramska igralka]], aktivistka, [[političarka]] in [[Poslanec|poslanka]] v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] (PS [[Levica (politična stranka)|Levica]]) [[Violeta Tomić]] imenovana za poročevalko Sveta Evrope za pravice oseb [[LGBT]]. Dolgoletni član Sveta Evrope pa je bil tudi slovenski politik [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmago Jelinčič]], ki pa je bil leta 2018 iz nje izključen, zaradi suma korupcije<ref>{{Navedi splet|title=Jelinčič do konca življenja izključen iz Sveta Evrope|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/clanek/jelincic-do-konca-zivljenja-izkljucen-iz-sveta-evrope-66329|website=www.slovenskenovice.si|date=2018-06-29|accessdate=2019-05-24|language=sl-si|first=STA, K.|last=R}}</ref>. == Sklici == {{sklici|colwidth=30em}} == Zunanje povezave == * [http://www.coe.int/ Uradna spletna stran Sveta Evrope] * [http://strasbourg.predstavnistvo.si/index.php?id=1484 Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Svetu Evrope] * [http://www.flickr.com/photos/councilofeurope/ Uradni Flickr foto album Sveta Evrope] * [http://issuu.com/councilofeurope Publikacije Sveta Evrope na Issuu.com] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1949]] [[Kategorija:Svet Evrope|*]] [[Kategorija:Ustanove v Strasbourgu]] [[Kategorija:Medvladne organizacije]] [[Kategorija:Politika Evrope]] c4fkp11up7dvzwb2rb0fysy2cjrofrv 0 6058 6766408 6161986 2026-10-17T18:53:06Z JoMK 240261 −[[Kategorija:Evropa]]; +[[Kategorija:Evropske države]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766408 wikitext text/x-wiki [[Slika:Location Nordic Council.svg|thumb|250px|Države in ozemlja ''Nordijskega sveta'']] '''Nordijske države''' so peterica držav na [[Severna Evropa|severu Evrope]]: [[Danska]], [[Norveška]], [[Švedska]], [[Finska]] in [[Islandija]]. Nordijske države so članice ''[[Nordijski svet|Nordijskega sveta]]''. Poleg njih so pridružene članice Nordijskega sveta tudi naslednja avtonomna ozemlja: * [[Åland]] (Finska) * [[Ferski otoki]] (Danska) * [[Grenlandija]] (Danska) {{škrbina-geo}} {{Nordijski svet}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Evropske države]] rp2cjklp3xn36a1aec4722u2uiyg2xq 6766409 6766408 2026-10-17T18:53:39Z JoMK 240261 6766409 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} [[Slika:Location Nordic Council.svg|thumb|250px|Države in ozemlja ''Nordijskega sveta'']] '''Nordijske države''' so peterica držav na [[Severna Evropa|severu Evrope]]: [[Danska]], [[Norveška]], [[Švedska]], [[Finska]] in [[Islandija]]. Nordijske države so članice ''[[Nordijski svet|Nordijskega sveta]]''. Poleg njih so pridružene članice Nordijskega sveta tudi naslednja avtonomna ozemlja: * [[Åland]] (Finska) * [[Ferski otoki]] (Danska) * [[Grenlandija]] (Danska) {{škrbina-geo}} {{Nordijski svet}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Evropske države]] 23uhx33icdfrfk4ayyhwidowhuy7hda 0 9283 6766419 6684833 2026-10-17T18:59:34Z MaksiKavsek 244409 -- 6766419 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=Sturmabteilung-SA |image= |caption= |country=[[Slika:Flag of German Reich (1935–1945).svg|30px]] [[Tretji rajh]] |allegiance={{Flagicon image|Standarte Adolf Hitlers.svg|size=23px}} [[Adolf Hitler]] |type=[[paravojaška enota|paravojaške enote]] |branch= |dates= {{Start date|1921|10|05}} – {{End date|1945|05|08}} |title= |specialization= |current_commander= |garrison= |ceremonial_chief= |nickname= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles= |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= |patron= |colonel_of_the_regiment= |colonel_in_chief= <!-- Insignia --> |identification_symbol=[[Slika:SA-Logo.svg|40px]] |identification_symbol_label=Simbol SA |identification_symbol_2= |identification_symbol_2_label= }} {{Audio|De-Sturmabteilung.ogg|'''Sturmabteilung'''}} ([[slovenščina|slovensko]] ''Jurišni oddelek''; [[kratica]] [[SA]]) je bila [[paravojaštvo|paravojaška]] [[organizacija]] pod okriljem [[NSDAP]]. Pripadniki SA so predstavljali udarno moč stranke v zgodnjih letih obstoja stranke. Glavni namen njih je bilo širiti [[politična stranka|strankarsko]] [[ideologija|ideologijo]], napadati člane »sovražnih strank« (predvsem [[komunist]]e in [[socialni demokrati|social-demokrate]]) itd. Iz SA se je razvil [[Schutzstaffel]]. Bili so pripadniki različnih nasilniških družbenih skupin, njihovo organizacijo pa je v leta 1921 V Munchnu ustanovil [[Adolf Hitler]]. Oblečeni so bili v rjave uniforme po katerih so dobili ime rjavosrajčniki. Spominjali so na [[Benito Mussolini|Mussolinijeve]] [[črnosrajčniki|črnosrajčnike]]. Z nasiljem so ustrahovali politične nasprotnike in Žide, metode, ki so jih pri tem uporabljali, pa so bile ključne za Hitlerjev vzpon na oblast. Od leta 1931 je bil na čelu SA radikalni nasprotnik kapitalizma [[Ernst Röhm]]. Leta 1933 je bilo rjavosrajčnikov že okoli dva milijona, dvakrat več kot nemške vojske, ki jim ni bila naklonjena. Rohm je želel, da bi bila SA enakopravna z vojsko in z nacistično stranko, in ga je želel uporabiti kot sredstvo za izvedbo nacistične revolucije v državi in družbi. Hitler pa je hotel svojemu režimu zagotoviti predvsem lojalnost vseh oboroženih sil, še posebej nemških častniških korpusov, zato so po njegovem ukazu oddelki SS v t. i. »[[Noč dolgih nožev|noči dolgih nožev]]« usmrtili več kot sedemdeset pripadnikov SA. S tem je bilo konec revolucionarnega obdobja nacizma. {{hist-stub}} [[Kategorija:Tretji rajh]] [[Kategorija:Sturmabteilung|*]] {{normativna kontrola}} bvvrmzbs1r3b6jztkdglykgbkwxmkuk 6766421 6766419 2026-10-17T19:01:36Z Blueginger2 186889 tn 6766421 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=Sturmabteilung-SA |image= |caption= |country=[[Slika:Flag of German Reich (1935–1945).svg|30px]] [[Tretji rajh]] |allegiance={{Flagicon image|Standarte Adolf Hitlers.svg|size=23px}} [[Adolf Hitler]] |type=[[paravojaška enota|paravojaške enote]] |branch= |dates= {{Start date|1921|10|05}} – {{End date|1945|05|08}} |title= |specialization= |current_commander= |garrison= |ceremonial_chief= |nickname= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles= |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= |patron= |colonel_of_the_regiment= |colonel_in_chief= <!-- Insignia --> |identification_symbol=[[Slika:SA-Logo.svg|40px]] |identification_symbol_label=Simbol SA |identification_symbol_2= |identification_symbol_2_label= }} {{Audio|De-Sturmabteilung.ogg|'''Sturmabteilung'''}} ([[slovenščina|slovensko]] ''Jurišni oddelek''; [[kratica]] [[SA]]) je bila [[paravojaštvo|paravojaška]] [[organizacija]] pod okriljem [[NSDAP]]. Pripadniki SA so predstavljali udarno moč stranke v zgodnjih letih obstoja stranke. Glavni namen njih je bilo širiti [[politična stranka|strankarsko]] [[ideologija|ideologijo]], napadati člane »sovražnih strank« (predvsem [[komunist]]e in [[socialni demokrati|social-demokrate]]) itd. Iz SA se je razvil [[Schutzstaffel]]. Bili so pripadniki različnih nasilniških družbenih skupin, njihovo organizacijo pa je v leta 1921 V Munchnu ustanovil [[Adolf Hitler]]. Oblečeni so bili v rjave uniforme po katerih so dobili ime rjavosrajčniki. Spominjali so na [[Benito Mussolini|Mussolinijeve]] [[črnosrajčniki|črnosrajčnike]]. Z nasiljem so ustrahovali politične nasprotnike in Žide, metode, ki so jih pri tem uporabljali, pa so bile ključne za Hitlerjev vzpon na oblast. Od leta 1931 je bil na čelu SA radikalni nasprotnik kapitalizma [[Ernst Röhm]]. Leta 1933 je bilo rjavosrajčnikov že okoli dva milijona, dvakrat več kot nemške vojske, ki jim ni bila naklonjena. Röhm je želel, da bi bila SA enakopravna z vojsko in z nacistično stranko, in ga je želel uporabiti kot sredstvo za izvedbo nacistične revolucije v državi in družbi. Hitler pa je hotel svojemu režimu zagotoviti predvsem lojalnost vseh oboroženih sil, še posebej nemških častniških korpusov, zato so po njegovem ukazu oddelki SS v t. i. »[[Noč dolgih nožev|noči dolgih nožev]]« usmrtili več kot sedemdeset pripadnikov SA. S tem je bilo konec revolucionarnega obdobja nacizma. {{hist-stub}} [[Kategorija:Tretji rajh]] [[Kategorija:Sturmabteilung|*]] {{normativna kontrola}} jiw0ny4jue10tsna568j9bvfovccabp 0 9293 6766403 5520438 2026-10-17T18:46:38Z JoMK 240261 odstranil [[Kategorija:Evropa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766403 wikitext text/x-wiki [[Slika:Baltic countries.png|thumb|300px|Lega Baltskih držav v Evropi]] '''Baltske države''' je skupen naziv za tri [[Evropa|evropske]] [[država|države]], ki ležijo ob [[Baltsko morje|Baltskem morju]]: [[Litva|Litvo]], [[Latvija|Latvijo]] in [[Estonija|Estonijo]]. Estonijo poseljujejo potomci [[Baltski Finci|Baltskih Fincev]], [[Latvijci]] in [[Litovci]] pa so si kulturno bližje med seboj, oboji so potomci [[Balti|Baltov]]. Ti trije narodi so na tem območju vzpostavili svojo neodvisnost tik po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], po več stoletjih tuje prevlade. Po podpisu [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakta Ribbentrop-Molotov]] leta 1939 je [[Rdeča armada]] vkorakala v [[Poljska|Poljsko]] in Baltske države, ki so ob grožnji z invazijo podpisale [[pakt o vzajemni pomoči]]. Do sredine leta 1940 je Rdeča armada zasedla celotno ozemlje teh držav in v vseh nastavila prosovjetsko oblast, ki je izglasovala priključitev [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Pod sovjetsko oblastjo so ostale do leta 1990 oz. 1991, ko so vse tri ponovno razglasile neodvisnost. Sovjetska zveza jih je formalno priznala [[6. september|6. septembra]] [[1991]]. Danes so vse tri Baltske države [[parlamentarna demokracija|parlamentarne demokracije]] s [[tržno gospodarstvo|tržnim gospodarstvom]]. Od leta 2004 so članice [[Evropska unija|Evropske unije]] in zveze [[NATO]]. == Osnovni podatki == {| align = "center" border ="2" cellpadding="5" class="wikitable" |- ! Država !!{{zastava države|Estonija}}!!{{zastava države|Latvija}}!!{{zastava države|Litva}} |- ! Prestolnica |[[Talin]] || [[Riga]] || [[Vilna]] |- ! Prebivalstvo (ocena 2020) | 1.328.889 ||1.907.675 |2.793.694 |- ! Površina | 45.227&nbsp;km² || 64.589&nbsp;km² || 65.200&nbsp;km² |- ![[Bruto domači proizvod|BDP]] ([[Pariteta kupne moči|PPP]]), skupni | 26,85 milijarde USD (2007) || 41,108 milijarde USD (2007) || 66 milijard USD (2008) |- ! BDP (PPP), na prebivalca | 21.800 USD || 18.103 USD || 19.730 USD |- ! BDP (nominalni), skupni | 16,410 milijarde USD || 20,101 milijarde USD || 48,132 milijarde USD |- ! BDP (nominalni), na prebivalca | 15.310 USD || 8.852 USD || 14.273 USD |- ![[Ginijev koeficient|Gini]] (2019) | 30,5 || 35,2 || 35,4 |- ![[Indeks človekovega razvoja|HDI]] (2019) | 0,892 || 0,866 || 0,882 |} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Baltic states}} {{geo-stub}} [[Kategorija:Baltske države|*]] {{normativna kontrola}} n9blbyc8cvj6stn6e7mt7ntu34slbtu 14 12368 6766437 3986054 2026-10-17T20:17:43Z JoMK 240261 {{razprši ktgr}} 6766437 wikitext text/x-wiki {{razprši ktgr}} Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema članke, ki se nanašajo na [[azija|Azijo]]. {{Kategorija v Zbirki|Asia}} [[Kategorija:Celine]] 2lapqp7xr1yuyatly3gfbaizaq95cyn 14 16040 6766451 3973477 2026-10-17T20:26:48Z JoMK 240261 razprši 6766451 wikitext text/x-wiki {{razprši ktgr}} Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema članke o [[Afrika|Afriki]]. {{Kategorija v Zbirki|Africa}} [[Kategorija:Celine]] oyrvhwcnzbzzi787saqnyvnucijgy33 0 16266 6766535 5958237 2026-10-18T04:12:04Z Surajr7 254310 6766535 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|caption=''Paul Gauguin ''}} '''Eugène Henri Paul Gauguin''', [[Francozi|francoski]] [[slikar]], * [[7. junij]] [[1848]], [[Pariz]], [[Francija]], † [[8. maj]] [[1903]], [[Atuana Hiva-Oa]], [[Polinezija]]. == Življenje == Gauguin, ki se je rodil kot Eugène Henri Paul Gauguin, je bil predstavnik [[impresionizem|impresionizma]] ter simbolizma. Leto po Gauguinovem rojstvu se je njegova [[družina]] preselila v [[Peru]]. Med potovanjem je oče umrl in mati je z otrokom našla zatočišče pri sorodnikih v [[Lima|Limi]]. Leta 1855 sta se vrnila v [[Francija|Francijo]] - v [[Orleans]], kjer je Gauguin med letoma 1859 in 1865 začel svoje izobraževanje. V naslednjih letih je opravljal razna dela na [[trgovska ladja|trgovskih ladjah]], pri 18 letih odšel na potovanje okoli sveta in pri 20 letih sodeloval v [[vojna|vojni]] mornarici kot mornar (''matros'') na [[korveta|korveti]] »Jerome Napoleon«. Ob vrnitvi v [[Pariz]] se je njegovo življenje nenadoma spremenilo, saj je postal uspešen in bogat borzni posrednik. Njegov podpornik, [[Gustave Arosa]], premožen zbiralec [[umetnina|umetnin]], mu je predstavil impresioniste. Medtem ko se je med [[teden|tednom]] ukvarjal s posli, je svoj prosti čas posvečal slikanju s [[Paul Cezanne|Paulom Cezanneom]] in [[Camille Pisarro|Camillom Pisarrom]], slednji je kasneje postal njegov učitelj. 22. novembra 1872 se je poročil z Danko Mette Sophie Gad, s katero je imel pet otrok: Emile, Aline, Clovis, Jean-Renè in Pola. Leta 1884 se je Gauguin s svojo družino preselil v [[København]], kjer je poskušal nadaljevati svojo kariero pri ženinih starših, ki so imeli v lasti tekstilski obrat, a brez uspeha. Odločil se je, da bo ves svoj čas posvetil slikanju in se leta 1885 vrnil v Pariz, družino pa za vedno zapustil na [[Danska|Danskem]] pri ženinih starših. Leta 1887 se je prvič odpravil na umetniško potovanje in nekaj mesecev preživel v [[Panama|Panami]] in na [[Martinique]]u. Domov v Francijo ga je pregnala malarija in revščina, s seboj pa je prinesel mnogo tam narejenih slik. Odšel je v tedaj odročno Bretanijo in začel razvijati svoj slog. V letu 1891 je bil sicer že uveljavljen a še vedno reven, zato je odpotoval na [[Tahiti]], kasneje pa, predvsem zaradi kroničnega pomanjkanja finančnih sredstev, na [[Markeški otoki|Markeške otoke]], kjer je preživel večino svojega preostalega življenja in se v Francijo vrnil le enkrat leta 1893. Po dveh letih razočaranj se je vrnil na Tahiti. Bil je bolan, mučila ga je neznana oblika sifilisa, zato je bil večkrat v bolnišnici. Opravljal je nepomembna dela, udejstvoval se je v lokalni politiki in novinarstvu. Leta 1901 je dokončno pobegnil iz civilizacije na Markeške otoke. Zaradi srčnega infarkta je umrl 8. maja 1903. Pokopan je v [[pokopališče|pokopališču]] [[Atuona]], na otoku [[Hiva Oa]] (Markeški otoki) v [[Francoska Polinezija|Francoski Polineziji]]). Nedaleč stran je pokopan [[Belgijci|belgijsko]]-[[Francozi|francoski]] [[šansonjer]] [[Jacques Brel]]. == Delo == Preden je našel svoj slog je slikal je v slogu impresionizma, ki je bilo tedaj v veljavi in so ga učili njegovi prijatelji in učitelji, kot Camille Pissarro. Njegove slike iz tega časa kažejo značilnosti tega sloga (zabrisane oblike in tehnike, različne čiste barve s številnimi majhnimi potegljaji s čopičem). najraje je slikal pokrajine. Edini Gauguinov akt iz tega obdobja je ''Suzanne'' in je posledica občudovanja slikarja [[Edgar Degas|Edgarja Degasa]]. Po potovanju na Karibe leta 1888 je Gauguin začel razvijati nov in neodvisen slog. Leta 1891 je že pokazal svoj ​​vizualni jezik, ki ga ni spremenil do konca svojega življenja. Njegove slike so polne čustev in razmišljanj. V pismu svojemu prijatelju Schuffeneckerju 14. avgusta 1888 je zapisal: »Ne slikaj preveč podobno naravi. Umetniško delo je abstrakcija. Vzemi iz narave, potem razmišljaj in sanjaj o njej.« V literaturi tak slog pogosto imenujejo postimpresionizem, tudi kot sintetizem, simbolizem ali primitivizem. Da bi povečal učinek svojih slik, Gauguin uporablja poenostavitve. Poenostavi obliko ljudi in stvari. Njegove barve niso nujno odraz tistih v naravi (roza plaža, turkizno zeleno morje, rumen pes,...) še posebej to velja za njegove slike iz Južnih morij, kjer uporablja zelo svetle ali kontrastne barve. Njegove slike so sčasoma postale močno dvodimenzionalne in so imele zato le dekorativen učinek. Kot njegovega prijatelja [[Vincent van Gogh|Vincenta Van Gogha]], s katerim je v Arlesu slikal devet tednov, je tudi Paula Gauguina mučila depresija in enkrat je poskusil [[samomor]]. Impresionizem ga je razočaral - menil je, da je tradicionalno evropsko [[slikarstvo]] postalo preveč posnemovalno in mu je primanjkovala globina ter [[simbolizem]]. Nasprotno sta se mu zdeli [[Afrika|afriška]] in [[Azija|azijska]] [[umetnost]] polni [[mistika|mističnega]] simbolizma in energije. V njegovih slikah iz tistega obdobja so oblike prikazane kot obsežne ploskve bogate barve, obrobljene z zavitimi črtami. Gauguinovo slikanje je bilo odprto za različne vplive. Na svojih potovanjih v Južnem morju je zbral obsežno zbirko reprodukcij umetniških del in umetniških razglednic, katerih motive je uporabljal v svojih slikah. Taka je na primer podoba ženske na sliki ''La Orana Maria'' (Zdrava Marija)(1891), ki jo pripisujejo stenskemu reliefu templjskega kompleksa [[Borobudur]] na [[Java|Javi]]. Tematika na Gauguinovih slikah je preprosta in najpogosteje odraža enostavno življenje. Čeprav je dolgo živel v Parizu, ni slikal mestnega življenja. Raje je imel Bretanijo in kasneje tropske kraje. Najbolj je seveda posznan po svojih slikah z motivi iz Južnega morja. S svojimi svetlimi barvami, bujnim zelenjem, barvito in pomanjkljivo oblečenimi ljudmi, je prikazoval eksotični raj, ki ga je sanjal kot slikar, a zaman iskal vživljenju. Cela vrsta slik priča o tem, da se je Gauguin ukvarjal tudi z vprašanji vere in teozofije. O tem govorijo slike ''Boj Jakoba z angelom'' (1888), ''Duh umrlega, pazi!'' (1892), ''Božji Sin'' (1896), ''Od kod prihajamo? Kdo smo? Kam gremo?'' (1897). Potem, ko se je razočaran umaknil iz impresionizma je navdih našel pri bujnem načinu življenja na Tahitiju, kjer so nastale umetnine, kot so ''Ženski na obrežju'' (1891; poimenovana tudi ''Ženske Tahitija''), ''Bretonske delavke'' (1894), ''Arearea'' (Radost) (1892), ''Spravilo morskih halog'' (1889), ''Nirvana'' (1890)... Njegove znamenite ''Bretonske delavke'' so nastale po navdihu Tahitija, kot vrelca življenja in prostosti. Dela, polna skoraj [[religija|religioznega]] simbolizma in sočutja do [[otok|otoških]] [[domorodci|domorodcev]], je Gauguin pošiljal naprodaj v Pariz. Paul Gauguin se je občasno ukvarjal tudi s [[Keramika|keramiko]] in lesenimi [[Rezbarstvo|rezbarijami]]. Pozimi leta 1886/87, ki ga je preživel v Parizu, je pod vodstvom prijatelja keramika izdel skulpture in posode iz gline. Navdih je našel v pododah, ki jih je srečal kot otrok v Peruju. Med bivanjem v Južnem morju je izdeloval lesene reliefe in kipe z lokalno motiviko. <div align="center"> <gallery> image:Arearea, by Paul Gauguin.jpg|<center>''Arearea''</center> image:Paul Gauguin 016.jpg|<center>''Bretonske delavke''</center> image:Paul Gauguin 007.jpg|<center>''Umivajoči''</center> image:Paul Gauguin 022.jpg|<center>''Bretonska vas v snegu''</center> image:Paul Gauguin 009.jpg|<center>''Umivajoči bretonski dečki''</center> image:Paul Gauguin 003.jpg|<center>''Ob morju''</center> image:Paul Gauguin 013.jpg image:Paul Gauguin - Contes barbares (1902).jpg|<center>''Barbarske pripovedke''</center> image:Paul Gauguin 033.jpg image:Landscape from Arles (Paul Gauguin) - Nationalmuseum - 18739.tif image:Paul Gauguin 053.jpg image:Paul Gauguin 064.jpg|<center>''Sadna drevesa v Vauguirardu''</center> image:Paul Gauguin 044.jpg|<center>''Opoldanski počitek''</center> image:Paul Gauguin 048.jpg|<center>''Pot v vas''</center> image:Gauguin - La Belle Angèle (1889).jpg|<center>''La belle Angèle''</center> image:Paul Gauguin 087.jpg </gallery> </div> == Literatura in film == Paul Gauguin je avtor knjig: ''The Intimate Journals'' in ''Noa-Noa: Voyage to Tahiti'', ''Six Gauguin Paintings Cards'' ter ''Gauguin's Intimate Journals''. Leta 1919 je W. Somerset Maugham napisal [[roman]] ''The Moon and Sixpence'' o borznem posredniku, ki zapusti svojo družino, da se lahko posveti izključno slikarstvu, in na koncu umre na Tahitiju. Perujski pisatelj Mario Vargas Llosa Paradise je leta 2003 objavil dvojno [[biografija|biografijo]] francoske socialistke in feministke Flore Tristan in vnuka Paula Gauguina. Celovečerni [[film]] ''Gauguin, le loup dans le soleil'', Danska, Francija 1985-1986, 87 min, ki ga je režiral Henning Carlsen, z [[Donald Sutherland|Donaldom Sutherlandom]] kot Gauguinom in [[Max von Sydow|Maxom von Sydowom]] kot [[August Strindberg|Augustom Strindbergom]]. == Viri == * Douglas Mannering, Gauguin, Mladinska knjiga, 1997, ISBN 86-11-15046-5 == Glej tudi == * [[seznam francoskih slikarjev]] * [[Seznam najdražjih umetniških slik]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Paul Gauguin|Paul Gauguin}} * [http://www.moreeuw.com/histoire-art/biographie-paul-gauguin.htm Paul Gauguin] * [http://www.malarze.walhalla.pl/galeria.php5?art=9 Art Gallery - Paul Gauguin] * [http://www.bc.edu/bc_org/avp/cas/fnart/art/gauguin_ptg.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060403162530/http://bc.edu/bc_org/avp/cas/fnart/art/gauguin_ptg.html |date=2006-04-03 }} * [http://perso.wanadoo.fr/art-deco.france/Gauguin.htm] * [http://www.impressionniste.net/gauguin.htm] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gauguin, Paul}} [[Kategorija:Francoski slikarji]] [[Kategorija:Impresionistični slikarji]] [[Kategorija:Umrli za miokardnim infarktom]] acz9chnsjm4hhrjfkpgawvyrtijgh67 0 23022 6766412 5977551 2026-10-17T18:55:08Z JoMK 240261 odstranil [[Kategorija:Evropa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766412 wikitext text/x-wiki '''Skandinávci''' so prebivalci [[Skandinavija|Skandinavije]]. Mednje uvrščamo: * [[Danci|Dance]], ki živijo na [[Danska|Danskem]] in govorijo [[danščina|dansko]], * [[Norvežani|Norvežane]], ki živijo na [[Norveška|Norveškem]] in govorijo [[norveščina|norveško]] in * [[Švedi|Švede]], ki živijo na [[Švedska|Švedskem]] in govorijo [[švedščina|švedsko]]. Včasih sem štejemo tudi prebivalce drugih skandinavskih držav, čeprav ti ne živijo na [[Skandinavski polotok|Skandinavskem polotok]]u: * [[Finci|Fince]], ki živijo na [[Finska|Finskem]] in govorijo [[finščina|finsko]] in * [[Islandci|Islandce]], ki živijo na [[Islandija|Islandiji]] in govorijo [[islandščina|islandsko]]. {{škrbina-etnična}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skandinavija]] l5434bl8yyei1d44ath5o6kpyginnec 6766413 6766412 2026-10-17T18:56:10Z JoMK 240261 dodal [[Kategorija:Etnične skupnosti v Evropi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766413 wikitext text/x-wiki '''Skandinávci''' so prebivalci [[Skandinavija|Skandinavije]]. Mednje uvrščamo: * [[Danci|Dance]], ki živijo na [[Danska|Danskem]] in govorijo [[danščina|dansko]], * [[Norvežani|Norvežane]], ki živijo na [[Norveška|Norveškem]] in govorijo [[norveščina|norveško]] in * [[Švedi|Švede]], ki živijo na [[Švedska|Švedskem]] in govorijo [[švedščina|švedsko]]. Včasih sem štejemo tudi prebivalce drugih skandinavskih držav, čeprav ti ne živijo na [[Skandinavski polotok|Skandinavskem polotok]]u: * [[Finci|Fince]], ki živijo na [[Finska|Finskem]] in govorijo [[finščina|finsko]] in * [[Islandci|Islandce]], ki živijo na [[Islandija|Islandiji]] in govorijo [[islandščina|islandsko]]. {{škrbina-etnična}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skandinavija]] [[Kategorija:Etnične skupnosti v Evropi]] o52dq60qik14o240q2c4yl17owdao0d 0 23514 6766580 6288675 2026-10-18T10:16:59Z Erardo Galbi 166658 6766580 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Božanstvo |type=Mesopotamian | Ime= Anu<br>{{lang-akk|𒀭𒀭|label=none}} | Funkcija = oče neba, kralj bogov, gospodar ozvezdij | Slika = Cuneiform sumer dingir.svg | Opis = Anu, sumerski [[klinopis]]ni znak za Anuja iz obdobja Ur III | Grški zapis= | Ime v hieroglifih= | Ime v tuji pisavi= | Prebivališče= severni pol, ozvezdje [[Zmaj (ozvezdje)|Zmaj]] | Kultno središče= | Orožje= | Gora= | Simbol= ''[[dingir]]'' | Smer neba= | Letni čas= | Dan= |planet=[[Uran (planet)|Uran]],{{sfn|Burkert|2005|page=295}}<ref>Also in the fringe theories of [[Zecharia Sitchin]]</ref> possibly [[Saturn]]<ref name="Talbott">{{navedi knjigo|author=David N. Talbott|title=The Saturn Myth|publisher=Knopf Doubleday & Company, Inc.|location=Garden City, New York, USA|date= 1980|pages=419|url=https://books.google.com/books?id=tNVlQgAACAAJ|isbn=0-385-11376-5|accessdate=2013-01-03 }}</ref> | Mantra= | consort= [[Uraš]] (zgodnja Sumerija),<br />[[Ki (mitologija)|Ki]] (pozna Sumerija),<br />[[Antu]] (vzhodnosemitska) | Starši= [[Abzu|Apsu]] in [[Tiamat]] (sumerski),<br />[[Anšar]] in [[Kišar]] (vzhodnosemitski) | Sorodniki= [[Ereškigal]] (starejša sestra) in [[Inana]] (sestra dvojčica), v nekaterih virih Iškur/[[Hadad]] | Otroci= [[Enlil]], [[Enki]], Nikikurga, [[Nisaba|Nidaba]], [[Baba (mitologija)|Baba]], v nekaterih različicah [[Inana]] | Predhodnik= | Naslednik= | Nasprotnik= |Greek_equivalent=[[Uran (mitologija)|Uran]], [[Zevs]]{{sfn|Jordan|1993|page=22}}{{sfn|Burkert|2005|pages=295, 299–300}} |Roman_equivalent=[[Caelus]], [[Jupiter (mitologija)|Jupiter]]{{sfn|Jordan|1993|page=22}}{{sfn|Burkert|2005|pages=295, 299–300}} |Canaanite_equivalent= [[El (deity)|El]] }} '''Anu''' ali '''An''' je božansko poosebljenje neba, vrhovnega boga in prednika vseh božanstev starodavne [[Mezopotamska religija|mezopotamske religije]]. Za Anuja je veljalo, da je vrhovni vir vse oblasti nad drugimi bogovi in umrljivimi vladarji. V enem od besedil je opisan kot »tisti, ki vsebuje celotno vesolje«. Poistovetili so ga s severnim ekliptičnim polom s središčem v ozvezdju [[Zmaj (ozvezdje)|Zmaj]]. S sinovoma [[Enlil]]om in [[Enki]]jem je tvoril najvišjo božansko triadi, ki je poosebljala tri pasove ozvezdij nebeškega oboka. V času najzgodnejših pisnih besedil so ga častili bolj redko. Častili so predvsem njegoveg sina Enlila, za najvišje božanstvo svojega [[panteon]]a pa so skozi celo mezopotamsko zgodovino govorili, da poseduje ''anûtu'', se pravi ''božansko moč''. Anujeva primarna vloga v [[Mitologija|mitologiji]] je bila vloga praočeta [[Anunaki|Anunakov]], glavnih božanstev sumerske religije. Njegovo primarno kultno središče je bil [[Uruk]]. V [[Akadsko kraljestvo|akadskem]] obdobju (okoli 2334-2154 pr. n. št.) je njegovo vlogo v Uruku prevzela kraljica nebes [[Inana]]. Unujeva družica v najzgodnejših sumerskih besedilih je bila boginja [[Uraš]], kasnejša boginja [[Ki (mitologija)|Ki]], v akadskih besedilih boginja Antu, katere ime je ženska oblika imena Anu. Anu se na kratko pojavi v akadskem ''[[Ep o Gilgamešu|Epu o Gilgamešu]]'', v katerem ga njegova hčerka [[Ištar]] (vzhodnosemitska različica Inane) pregovori, da ji da nebeškega bika, da bi ga poslala v napad na Gilgameša. Postranska posledica napada je bila Enkidujeva smrt. V drugi legendi Anu ukaže umrljivemu junaku Adapi, naj zlomi krilo južnemu vetru. Ponudi mu hrano in vodo nesmrtnosti, kar Adapa zavrne, ker ga je [[Enki]] opozoril, da mu bo Anu ponudil hrano in vodo smrti. V starodavni [[Hetiti|hetitski]] religiji je Anu bivši vladar bogov, ki ga je strmoglavil sin [[Kumarbi]], mu odgriznil spolovilo in rodil boga viharja Tešuba. [[Tešub]] je strmoglavil Kumarbija, maščeval Anujevo pohabljenje in postal novi kralj bogov. Zgodba je bila osnova za kasnejšo zgodbo o kastraciji [[Uran (mitologija)|Urana]] v [[Heziod|Heziodovi]] ''Teogoniji''. ==Čaščenje== [[Slika:Part of front of Inanna temple of Kara Indasch from Uruk Vorderasiatisches Museum Berlin.jpg|thumb|250px|levo|Del pročelja babilonskega [[Ištari]]nega templja v [[Uruk]]u, zgrajenega v kasitskem obdobju (okoli 1600-1155 pr. n. št.) okoli 1415 pr. n. št.<ref>Piveteau 1981, str. 16–17.</ref> Eanov tempelj v Uruku je bil sprva posvečen Anuju, kasneje pa Inani.<ref name=ref6>Harris 1991, str. 261–278.</ref> ]] V mezopotamski mitologiji je bil Anu poosebljenje neba, najvišja sila,<ref name=ref7>James 1963, str. 140.</ref> najvišji bog<ref>James 1963, str. 23 ff.</ref> in tisti, ''"ki vsebuje celotno vesolje"''.<ref>Parpola 1993, str. 180, opomba 77.</ref> Poistoveten je bil s severnim ekliptičnim polom s središčev v ozvezdju [[Zmaj (ozvezdje)|Zmaj]].<ref>Vv.Aa. 1951, str. 300–301.</ref> Njegovo ime pomeni ''"tisti v nebesih"''.<ref name=ref7/> Skupaj s sinovoma Enlilom in Enkijem (akadsko Elil<ref>Stone 2016.</ref> in Ea<ref>Horry 2016.</ref>) je tvoril troedini pojem božanskosti, v katerem je Anu predstavljal transcedentalno nerazločnost.<ref name=ref7/> Enlil je bil transcendentni, Enki pa imanentni vidik božanskosti.<ref>Saggs 1987, str. 191.</ref> Trije najvišji bogovi in trije deli neba so bili Anu (starodavni bog nebes), Enlil (Anujev sin, bog zraka in naravnih sil in vladar bogov) in Ea (dobrovoljni bog zemlje in življenja, ki je živel v največjih vodnih globinah). Babilonci so delili nebo na tri dele in jih imenovali po njih: ekvator in večino [[zodiak]]a je zasedala Anujeva cesta, severno nebo je bilo Enlilova cesta in južno nebo Eajeva cesta.<ref>Rogers 1998, str. 12.</ref> Meji cest sta bili na 17°S in 17°J.<ref>Rogers 1998, str. 16.</ref> Anuja so kljub temu, da je bil najvišji bog,<ref name=ref4>y</ref> <ref name=ref16>Black & Green 1992, str. 30.</ref> častili bolj redko. V času, ko je nastala [[pisava]], je bil najpomembnejši kult njegovega sina Enlila.<ref name=ref17>Schneider 2011, str. 58.</ref><ref name=ref18>Kramer 1963, str. 118.</ref> Anujeva primarna vloga v sumerskem panteonu je bila vloga prednika. Najmočnejša in najpomembnejša božanstva v sumerskem panteonu so bili Anujevi potomci in v soproga Ki,<ref name=ref16/><ref>Katz 2003, str. 403.</ref><ref>Leick 1998, str. 8.</ref> znani kot [[Anunaki]], kar pomeni "Anujevi potomci".<ref name=ref21>Black & Green 1992, str. 34.</ref> Kateri bogovi so se šteli za njegove potomce, ni povsem jasno.<ref name=ref22>Kramer 1963, str. 123.</ref> Mednje je verjetno spadalo ''"sedem bogov, ki so bili za to določeni"'':<ref name=ref22/> Anu, Enlil, Enki, Ninhursag, Nana, Utu, in Inana.<ref>Kramer 1963, str. 122–123.</ref> Anujevo glavno kultno središče je bil Eajev tempelj (sumersko e2-anna; klinopisno 𒂍𒀭 E2.AN) v Uruku. Njegovo ime pomeni "nebeška hiša". Tempelj je bil prvotno posvečen Anuju,<ref name=ref6/> a se je kasneje pretvoril v primarno sedišče Inaninega kulta.<ref name=ref6/> Po posvetitvi Inani je, zgleda, postal tudi bivališče Inaninih svečenic. <ref name=ref6/> Za Anuja je veljalo, da je vir vse zakonite oblasti. Bil je tisti, ki je imel pravico do vladanja bogovom in kraljem.<ref name=ref4/><ref name=ref16/><ref name=ref25>Mark 2017. </ref> Napis, posvečen [[Sargon Akadski|Sargonu Akadskemu]], osvajalcu Sumerije in ustanovitelju [[Akadsko kraljestvo|Akadskega kraljestva]], razglaša Anuja in Inano za vira njegove oblasti.<ref name=ref25/> Hvalnica iz zgodnjega 2. tisočletja pr. n. št. pravi, da ''"njegova beseda vlada poslušnemu spremstvu bogov"''.<ref name=ref25/> Anujevo izvirno ime v [[Sumerščina|sumerščini]] je An. Anu je semitska oblika tega imena.<ref name=ref26>Pope 1955, str. 2.</ref><ref>Clay 2006, str. 100–101.</ref> Anu se je istovetil tudi z zgodnejšim semitskim bogom Ilujem ali Elom.<ref name=ref26/> Anujeva in Enlilova vloga sta se pogosto prekrivali, zlasti v kasnejšem obdobju, ko je Anujev kult začel izginjati, Enlilov pa se je krepil.<ref name=ref17/><ref name=ref18/> Še kasneje je Anuja v celoti nadomestil Enlil.<ref name=ref4/> Enlila je nazadnje nadomestil [[Marduk]], nacionalni bog starodavnega [[Babilon]]a.<ref name=ref4/> Anujeva moč se je kljub temu ohranila v arhaičnih frazah, ki so se uporabljale v omembah vladarja bogov.<ref name=ref4/> Za najvišjega boga panteona se je vedno reklo, da poseduje ''anûtu'', kar dobesedno pomeni ''božansko moč''.<ref name=ref4/> V babilonski molitvi ''[[Enuma Eliš|Enûma Eliš]]'' bogovi častijo Marduka z vzklikanjem ''"Tvoja beseda je Anu!"''<ref name=ref4/> Četudi je bil Anu zelo pomembno božanstvo, je bila njegova čud pogosto dvoumna in nedoločena.<ref name=ref16/> V mezopotamskih umetniških delih se skoraj nikoli ne pojavlja<ref name=ref16/> in nima nobene znane počlovečene ikonografije.<ref name=ref16/> V [[Kasiti|kasitskem]] obdobju (okoli 1600—1155 pr. n. št.) in [[Tretja urska dinastija|novoasirskem obdobju]] (911—609 pr. n. št.) se je Anu upodabljal z rogato kapo.<ref name=ref16/><ref name=ref25/> Z Anujem se je včasih enačil [[Amoriti|amoritski]] bog Amurru.<ref name=ref4/> V [[Selevkidsko cesarstvo|selevkidskem]] obdobju (213-63 pr. n. št.) se je včasih istovetil z [[Enmešara|Enmešaro]] in [[Dumuzi]]jem.<ref name=ref4/> ==Družina== Najzgodnejša sumerska besedila ne omenjajo, od kod je prišel in kako je postal vladar bogov.<ref name=ref4/> Njegova prevlada je preprosto nastala.<ref name=ref4/> V zgodnjih sumerskih besedilih iz 3. tisočletja pr. n. št. je Anujeva soproga [[Uraš]].<ref name=ref4/><ref name=ref16/> Kasnejša sumerska besedila to vlogo pripisujejo [[Ki (mitologija)|Ki]], poosebljenju zemlje. <ref name=ref4/><ref name=ref16/> Sumerci so verjeli, da je dež Anujevo seme,<ref name=ref28>Nemet-Nejat 1998, str. 182.</ref> ki oplodi Ki, da rodi vse rastline na zemlji.<ref name=ref28/> V akadskem obdobju je Ki spodrinila boginja Antu, katere ime je verjetno ženska oblika imena Anu.<ref name=ref4/><ref name=ref16/> Akadci so verjeli, da je dež mleko iz oblakov<ref name=ref28/> in teče iz Antujinih prsi.<ref name=ref28/> Anu je običajno opisan kot "oče bogov",<ref name=ref4/> ki je imel med bogovi veliko svojih potomcev.<ref name=ref4/> Napisi iz [[Lagaš]]a do poznega 3. tisočletja pr. n. št. imajo Anuja za očeta Gatumduga, Babe in [[Ninurta|Ninurte]].<ref name=ref4/> V kasnejših besedilih se kot Anujevi sinovi omenjajo [[Adad]], [[Enki]], [[Enlil]], Gira, Nana-Suen, [[Nergal]] in Šara, kot hčerke pa [[Inana]]-[[Ištar]], [[Nanaja]], Nidaba, Ninisina, Ninkarak, Ninmug, Ninibru, Ninsumun, Nungal in Nusku<ref name=ref4/> Njegova stvaritev so bili tudi [[demon]]i Lamaštu, Asag in Sebetu.<ref name=ref4/> V hetitski mitologiji je bil [[Anu]] sin [[Alalu]]ja.<ref name=ref29>Puhvel 1987, str. 25.</ref><ref name=ref30>Coleman & Davidson 2015, str. 19.</ref> ==Mitologija== ===Sumerci=== ====Sumerski mit o ustvaritvi sveta==== Glavni vir podatkov o sumerskem mitu o ustvatitvi sveta je v predgovoru epske pesnitve ''Gilgameš, Enkidu in podzemni svet'',<ref>''Gilgamesh, Enkidu, and the Netherworld''. ETCSL. Oxford, UK: Oriental Institute, Oxford University. 1.8.1.4.</ref><ref>Kramer 1961, str. 30–33.</ref> v katerem je kratek opis poteka ustvarjanja. Sprva je bilo samo prvobitno morje Nammu<ref name=ref33>Kramer 1961, str. 37–40.</ref> Nammu je zatem rodil Ana (sumerska različica imena Anu) – nebo in Ki – zemljo.<ref name=ref33/> An in Ki sta se združila in Ki je rodila Enlila – boga vetra.<ref name=ref33/> Enlil je nato ločil Ana in Ki in vzel v svojo domeno zemljo, An pa nebo.<ref>Kramer 1961, str. 37–41.</ref> Pri Sumercih je bil izraz An enakovreden izrazu "nebesa", zato pogosto ni jasno, za kateri pomen izraza gre.<ref>Levine 2000, str. 4.</ref><ref>Leeming & Page 1996, str. 109.</ref> V sumerskem mitu o ustvarjenju sveta so plosko zemljo pokrivale tri kupole.<ref name=ref4/><ref name=ref37>Nemet-Nejat 1998, str. 180.</ref> Vsaka nebeška kupola je bila iz drugačnih draguljev.<ref name=ref37/> Najvišja in najbolj znanja je bila iz rdečkastih draguljev.<ref name=ref4/> Izven nje je bila prvobitna voda, znana kot Nammu.<ref name=ref33/> Njen spremljevalec (''sukkal'') je bil bog [[Ilabrat]].<ref name=ref4/> ====Inanini miti==== [[Slika:Tablet describing goddess Inanna's battle with the mountain Ebih, Sumerian - Oriental Institute Museum, University of Chicago - DSC07117.JPG|thumb|Izvirna sumerska Inanina in Ebihova glinasta tablica; Institut za orientalistiko Univerze v Čikagu]] ''Inana in Ebih'',<ref>Enheduanna. ''Inanna and Ebih (''alt: Goddess of the Fearsome Divine Powers). ETCSL. Oxford, UK: Oriental Institute, Oxford University. 1.3.2.</ref> sicer znana kot boginja strahovitih božanskih moči, je 184 vrstična pesnitev, ki jo je v sumerščini napisala akadska pesnica [[Enheduana]].<ref name=ref39>Karahashi 2004, str. 111.</ref> Pesnitev opisuje soočenje Anove vnukinje Inane z goro Ebih v gorovju [[Zagros]].<ref name=ref39/> An se na kratko pojavi v prizoru, ko ga Inana prosi, naj ji dovoli uničiti goro Ebih. <ref name=ref39/> An jo svari, naj gore ne napade,<ref name=ref39/> ona pa se na to ne ozira in jo poskuša uničiti.<ref name=ref39/> Pesnitev ''Inana prevzame zapovedovanje v nebesih'' je izjemno razdrobljena, vendar pomembna, in govori o Inanini zmagi nad Eaninim templjem v [[Uruk]]u.<ref name=ref6/> Začne se z Inaninim razgovorom z bratom [[Utu]]jem, v katerem se Inana pritožuje, da Eanin tempelj v Uruku ni v njeni domeni in ga odločno zahteva zase.<ref name=ref6/> Besedilo je v nadaljevanju postane zelo razdrobljeno,<ref name=ref6/> zgleda pa, da Inana išče pot do templja čez težko prehodno močvirje, pri čemer ji ribič pomaga najti najboljšo pot.<ref name=ref6/> Inana na koncu sreča Ana, ki je šokiran zaradi njene predrznosti, a ji kljub temu prizna, da ji je uspelo in da je tempelj zdaj njen.<ref name=ref6/> Besedilo se konča s hvalnico, ki opeva Inanino veličino.<ref name=ref6/> Mit bi lahko predstavljal konec oblasti Anovih svečenikov v Uruku in prenos moči na Inanine svečenice.<ref name=ref6/> === Akadci === [[Slika:O.1054 color.jpg|thumb|right|Starodavni mezopotamski relief iz [[Terakota|terakote]] z Gilgamešem, ki ubija nebeškega bika; bika je Anu dal svoji hčerki Ištar (IV. tablica Epa o Gilgamešu), ko je Gilgameš prezirljivo zavrnil njeno dvorjenje<ref>Dalley 1989, str. 80–82.</ref>]] ====''Ep o Gilgamešu''==== V enem od prizorov v akadskem ''[[Ep o Gilgamešu|Epu o Gilgamešu]]'', napisanem v poznem 2. tisočletju pr. n. št., Anujeva hčerka [[Ištar]], vzhodnosemitski ekvivalent Inane, poskuša zapeljati junaka [[Gilgameš]]a.<ref name=ref41>Dalley 1989, str. 80.</ref> Ko Gilgameš njen poskus zavrne, odide jezna Ištar v nebesa in pove Anuju, da jo je Gilgameš osramotil.<ref name=ref41/> Anu jo vpraša, zakaj se mu pritožuje, namesto da bi se spopadla z njim.<ref name=ref41/> Ištar nato zaheva, da ji Anu da nebeškega bika in priseže, da bo vlomila vrata v podzemni svet in izpustila smrt, da bo požrla življenje, če ji ga ne da.<ref name=ref41/> Anu ji da nebeškega bika in Ištar ga pošlje v napad na Gilgameša in njegovega prijatelja Enkiduja.<ref>Dalley 1989, str. 81–82.</ref> ====''Mit o Adapi''==== V ''Mitu o Adapi'', prvič dokazanem v kasitskem obdobju, Anu opazi, da južni veter že sedem dni ne piha proti kopnemu<ref name=ref43>McCall 1990, str. 65.</ref> in vpraša svojega ''sukkala'' (svetovalca) Ilabrata, zakaj je temu tako.<ref name=ref43/> Ilabrat mu odgovori, da zaradi Adape, svečenika boga Ea (vzhodnosemitski ekvivalent Enkija) v [[Eridu]]ju, ki je južni veter ustavil.<ref name=ref43/> Anu od Adape zahteva, da pride predenj na zagovor, Adapo pa Ea tik pred odhodom posvari, naj ne je ponujenih jedi in ne pije vode, ker je oboje zastrupljeno.<ref>McCall 1990, str. 65–66.</ref> Adapa po prihodu pred Anuja pojasni, da je južni veter ustavil zato, ker je med ribarjenjem za Ea južni veter povzročil vihar in potopil njegovo barko.<ref name=ref45>McCall 1990, str. 66.</ref> Anujev vratar Dumuzi in Ningišzida sta spregovorila v Adapovo korist.<ref name=ref45/> Zagovora sta pomirila Anujev srd, da je ukazal, naj odnesejo zastrupljene jedi in vodo in namesto z njimi Adapu za nagrado postrežejo z jedjo nesmrtnosti.<ref name=ref45/> Adapa se je držal Enovega nasveta in jed zavrnil.<ref name=ref45/> Zgodba o Adapi je bila priljubljena med pisarji, ki so ga šteli za ustanovitelja njihove obrti.<ref> Sanders 2017, str. 38–39.</ref> Po celi Mezopotamiji so zato razširili veliko prepisov in različic mita in s tem popolnoma spremenili tok mezopotamske zgodovine.<ref>Sanders 2017, str. 38–65.</ref> Zgodbo o Adapovem nastopu pred Anujem je mogoče primerjati s kasnejšo [[Judje|judovsko]] zgodbo o [[Adam in Eva|Adamu in Evi]] v [[Prva Mojzesova knjiga|Prvi Mojzesovi knjigi]].<ref>Liverani 2004, str. 21–23.</ref> Na enak način kot je Anu prisilil Adapo na vrnitev na zemljo, ker ni sprejel jedi nesmrtnosti, je [[Jahve]] v svetopisemski zgodbi izgnal Adama iz raja, da ne bi jedel sadja z drevesa življenja.<ref name=ref49>Liverani 2004, str. 22.</ref> Podobno, kot se na Adapo gleda kot na pralik vseh svečenikov,<ref name=ref49/> se na Adama gleda kot na pralik človeštva.<ref name=ref49/> ====''Erra in Išum''==== V epski pesnitvi ''Erra in Išum'', napisani v akadščini v 8. stoletju pr. n. št., Anu da bogu uničenja Erri ''senettu'', ki je opisan kot poosebljenje orožja.<ref name=ref4/> Anu mu da tudi navodila, kako z njim uničiti čleveštvo, če bo postalo preštevilčno in zato preglasno (Tablica I, 38ff).<ref name=ref4/> ===Hetiti=== V hetitiski mitologiji Anu strmoglavi svojega očeta [[Alalu]]ja<ref name=ref29/><ref name=ref30/> in se proglasi za vladarja vesolja. Njega samega kasneje strmoglavi njegov sin [[Kumarbi]].<ref name=ref29/><ref name=ref30/> Anu poskuša pobegniti, Kumarbi pa mu odgrizne spolovilo in ga požre.<ref name=ref29/><ref name=ref50>Burkert 2005, str. 295.</ref> Anuja in njegove zaveznike, stare bogove, ki so jih Hetiti istovetili z Anunaki,<ref name=ref51>Leick 1998, str. 141.</ref> prežene v podzemni svet. Kumarbi je bil zaradi zaužitja Anujevega spolovila prepojen z Anujevim sinom [[Tešub]]om in štirimi drugimi potomci.<ref name=ref29/><ref name=ref50/> Ko je Tešub odrasel, je strmoglavil svojega očeta Kumarbija in se maščeval za strmoglavljenje in pohabljenje svojega drugega očeta.<ref name=ref29/> ===Vpliv na druga verstva in kasnejšo književnost === [[Slika:The Mutilation of Uranus by Saturn.jpg|thumb|upright=2|[[Giorgio Vasari]] in [[Cristofano Gherardi]] (okoli 1560): ''Saturnovo pohabljenje Urana'']] Niz božanskih prevratov, opisanih v mitu o hetitskem ustvarjanju sveta, je kasneje postal osnova za grško zgodbo o ustvarjanju, opisano v dolgi [[Heziod]]ovi pesnitvi ''Teogonija'' iz 7. stoletja pr. n. št.<ref name=ref50/><ref name=ref53>Puhvel 1987, str. 25–27.</ref> V tej pesnitvi je prvobitnega boga neba [[Uran (mitologija)|Urana]] strmoglavil in kastriral njegov sin [[Kronos]] na zelo podoben način kot v hetitski zgodbi o Anuju in Kumarbiju.<ref name=ref50/><ref name=ref53/><ref>Mondi 1990, str. 168–170.</ref> Kronosu se maščuje in ga strmoglavi sin [[Zevs]].<ref name=ref50/><ref name=ref53/> V enem od orfičnih mitov je Kronos odgriznil spolovilo Uranu na povsem enak način, kot je to naredil Kumarbi Anuju v hetitskem mitu.<ref name=ref50/> Robert Mondi trdi, da Uran za Grke nikoli ni imel tako velikega mitološkega pomena, kot ga je imel Anu za Mezopotamce.<ref>Mondi 1990, str. 169–170.</ref> Urana ima za ''"bledo Anujevo senco<ref name=ref56>Mondi 1990, str. 170.</ref> brez ključnega vpliva v grški mitologiji"''.<ref name=ref56/> Po mnenju Walterja Burkerta, eksperta za grško verovanje, obstajajo tudi neposredne vzporednice med Anujem in grškim bogom Zevsom,<ref>Burkert 2005, str. 295, 299–300.</ref> zlasti v prizoru na Tablici VI ''Epa o Gilgamešu'', v katerem Ištar pride pred Anuja in se pritožuje svoji materi Antu, da jo je Gilgameš zavrnil. Prizor je primerljiv tudi s prizorom iz V. knige ''[[Iliada|Iliade]]'',<ref>Burkert 2005, str. 299–300.</ref> v katerem [[Afrodita|Afrodito]], grško različico Ištar, rani grški junak Diomed med poskusom reševanja njenega sina [[Enej (mitologija)|Enej]]a.<ref name=ref58>Burkert 2005, str. 300.</ref> Afrodita pobegne na [[Olimp]], kjer joka pred svojo materjo [[Diona|Diono]], pri čemer se ji sestra [[Atena]] posmehuje, oče Zevs pa jo nežno graja.<ref name=ref58/> Najbolj neposreden ekvivalent Anuja v [[kanaan]]skem panteonu je Šamem, poosebljenje neba,<ref name=ref56/> vendar se Šamem skoraj nikoli ne pojavlja v mitih<ref name=ref56/> in ni jasno ali so ga Kanaanci kdajkoli sploh obravnavali kot prejšnjega vladarja vseh bogov.<ref name=ref56/> Namesto tega se zdi, da so Kanaanci Anujeve atribute pripisovali [[El]]u, tedanjemu vladarju bogov.<ref name=ref56/> V kasnejših časih so Kanaanci Ela izenačili s Kronosom in ne z Uranom, Elovega sina [[Baal]]a pa z Zevsom.<ref name=ref56/> Pripoved iz kanaanske mitologije opisuje boginjo-bojevnico [[Anat]], ki je užaljena prišla pred Ela, na povsem enako način kot Ištar pred Anuja v Epu o Gilgamešu.<ref name=ref56/> El je označen kot malk olam (večni kralj) in je, podobno kot Anu, dosledno prikazan kot star, pravičen, sočuten in patriarhalen.<ref name=ref56/> Na enak način, kot se je gledalo na Anujevo Tablico usod, se v kanaanskih besedilih omenjajo uredbe, ki jih je objavil in ji lahko spremeni samo El.<ref name=ref56/> V pozni antiki so pisci, kot je bil Filon iz Biblosa, poskušali prenesti dinastični okvir nasledstva hetitskih in heziodskih zgodb v kanaansko mitologijo.<ref name=ref59>Mondi 1990, str. 170–171.</ref> Ta prizadevanja so bila nenaravna in v nasprotju s tistim, kar je večina Kanaancev resnično verjela.<ref name=ref59/> Zdi se, da je večina Kanaancev menila, da sta El in Baal vladala sočasno:<ref>Mondi 1990, str. 171.</ref> : ''"El je kralj, Baal postane kralj. Oba sta kralja drugih bogov, toda Elovo kraljevanje je brezčasno in nespremenljivo. Baal mora pridobiti svoje kraljestvo, ga potrditi z gradnjo svojega templja in braniti pred nasprotniki; če ga izgubi, mora biti znova ustoličen. Elovo kraljestvo je statično, Baalovo pa dinamično."'' <ref name=ref56/> ==Rodoslovje sumerskih bogov== {{Rodoslovje sumerskih bogov}} ==Sklici== {{sklici|2}} == Viri== {{refbegin|2}} *{{citation|author=Vv.Aa.|title=University of California Publications in Semitic Philology|volume=11–12|date=1951|publisher=University of California Press|oclc=977787419}} *Bertman,Stephen. Handbook to Life in Ancient Mesopotamia,Facts On File,2003, {{ISBN|0-8160-4346-9}}. *{{citation|last=Black|first=Jeremy|first2=Anthony|last2=Green|title=Gods, Demons and Symbols of Ancient Mesopotamia: An Illustrated Dictionary|publisher=The British Museum Press|year=1992|isbn=0-7141-1705-6}} *{{citation|last=Burkert|first=Walter|authorlink=|date=2005|chapter=Chapter Twenty: Near Eastern Connections|title=A Companion to Ancient Epic|url=https://books.google.com/books?id=V4mZmoZhG68C&printsec=frontcover&dq=Epic+of+Gilgamesh+Iliad+and+Odyssey#v=onepage|editor-last=Foley|editor-first=John Miles|location=New York City, New York and London, England|publisher=Blackwell Publishing|isbn=978-1-4051-0524-8}} *{{citation|last1=Coleman|first1=J. A.|last2=Davidson|first2=George|title=The Dictionary of Mythology: An A-Z of Themes, Legends, and Heroes|date=2015|publisher=Arcturus Publishing Limited|location=London, England|isbn=978-1-78404-478-7}} *{{citation|last1=Clay|first1=Albert Tobias|title=The Origin of Biblical Traditions: Hebrew Legends in Babylonia and Israel|url=https://books.google.com/books?id=JKBLAwAAQBAJ&pg=PA101&dq=Anu+Ilu#v=onepage|date=2006|orig-year=1923|location=Eugene, Oregon|publisher=Wipf & Stock Publishers|isbn=978-1-59752-718-7}} *{{citation|last=Dalley|first=Stephanie|authorlink=|title=Myths from Mesopotamia: Creation, the Flood, Gilgamesh, and Others|date=1989|publisher=Oxford University Press|location=Oxford, England|isbn=0-19-283589-0|url=https://books.google.com/books?id=7ERp_y_w1nIC&printsec=frontcover&dq=Ishtar+in+the+Epic+of+Gilgamesh#v=snippet}} *{{citation|last=Halloran|first=John A.|title=Sumerian Lexicon: Version 3.0|date=2006|url=http://sumerian.org/sumerlex.htm}} *{{citation|last=Harris|first=Rivkah|title=Inanna-Ishtar as Paradox and a Coincidence of Opposites|journal=History of Religions|volume=30|issue=3|pages=261–278|date=February 1991|jstor=1062957|doi=10.1086/463228}} *{{citation|last=Horry|first=Ruth|date=2016|title=Enki/Ea (god)|url=http://oracc.iaas.upenn.edu/amgg/listofdeities/enki/|website=Ancient Mesopotamian Gods and Goddesses|publisher=Open Richly Annotated Cuneiform Corpus, UK Higher Education Academy|accessdate=2020-08-26|archive-date=2020-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20201018185859/http://oracc.iaas.upenn.edu/amgg/listofdeities/enki/|url-status=dead}} *{{citation|last=James|first=Edwin Oliver|title=The Worship of the Sky-god: A Comparative Study in Semitic and Indo-European Religion|url=https://books.google.com/books?id=-1nXAAAAMAAJ|date=1963|publisher=Athlone Press}} *{{citation|last=Jordan|first=Michael|title=Encyclopedia of Gods: Over 2,500 Deities of the World|publisher=Facts on File, Inc.|location=New York|year=1993|isbn=978-0-8160-2909-9|url=https://archive.org/details/encyclopediaofgo00jord}} *{{citation|last=Karahashi|first=Fumi|title=Fighting the Mountain: Some Observations on the Sumerian Myths of Inanna and Ninurta|journal=Journal of Near Eastern Studies|volume=63|issue=2|pages=111–118|date=April 2004|doi=10.1086/422302|jstor=422302}} *{{citation|last=Katz|first=D.|title=The Image of the Underworld in Sumerian Sources|date=2003|publisher=CDL Press|location=Bethesda, Maryland|isbn=978-1-883053-77-2}} *{{citation|last=Kramer|first=Samuel Noah|authorlink=|date=1961|title=Sumerian Mythology: A Study of Spiritual and Literary Achievement in the Third Millennium B.C.: Revised Edition|publisher=University of Pennsylvania Press|location=Philadelphia, Pennsylvania|isbn=0-8122-1047-6|url=http://www.sacred-texts.com/ane/sum/}} *{{citation|last1=Kramer|first1=Samuel Noah|title=The Sumerians: Their History, Culture, and Character|date=1963|publisher=University of Chicago Press|location=Chicago, Illinois|isbn=0-226-45238-7|url-access=registration|url=https://archive.org/details/sumerianstheirhi00samu}} *{{citation|last1=Leeming|first1=David Adams|last2=Page|first2=Jack|date=1996|title=God: Myths of the Male Divine|url=https://books.google.com/books?id=FdXgvMV89S0C&pg=PA109&dq=Anu+means+sky#v=onepage|location=Oxford, England|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-511387-7}} *{{citation|last=Leick|first=Gwendolyn|title=A Dictionary of Ancient Near Eastern Mythology|location=New York City, New York|publisher=Routledge|date=1998|origyear=1991|url=https://books.google.com/books?id=CeEZD-9L5ogC&pg=PA8&dq=Anunnaki#v=onepage|isbn=0-415-19811-9}} *{{citation|last=Levine|first=Etan|date=2000|chapter=Air in Biblical Thought|title=Heaven and Earth, Law and Love: Studies in Biblical Thought|url=https://books.google.com/books?id=6Vsg7VLyxuwC&pg=PA4&dq=Anu+means+sky#v=onepage|location=Berlin, Germany and New York City, New York|publisher=Walter de Gruyter|series=Herausgegeben von Otto Kaiser|isbn=3-11-016952-5}} *{{citation|last=Liverani|first=Mario|date=2004|title=Myth and Politics in Ancient Near Eastern Historiography|url=https://books.google.com/books?id=57CEOK0R4IMC&pg=PA21&dq=Adapa+myth#v=onepage|location=Ithaca, New York|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0-8014-7358-6}} *{{citation|last=Mark|first=Joshua|date=20 January 2017|title=Anu|website=Ancient History Encyclopedia|publisher=Ancient History Encyclopedia|url=https://www.ancient.eu/Anu/}} *{{citation|last=McCall|first=Henrietta|date=1990|title=Mesopotamian Myths|url=https://books.google.com/books?id=pjyCCwZg5LAC&pg=PA65&dq=Anu+myths#v=onepage|series=The Legendary Past|location=Austin, Texas|publisher=University of Texas Press|isbn=0-292-75130-3}} *{{citation|last=Mondi|first=Robert|date=1990|chapter=Greek and Near Eastern Mythology: Greek Mythic Thought in the Light of the Near East|title=Approaches to Greek Myth|url=https://books.google.com/books?id=Vl_zWHnSkJAC&pg=PA170&dq=Anu+myth#v=onepage|editor-last=Edmunds|editor-first=Lowell|location=Baltimore, Maryland|publisher=The Johns Hopkins University Press|isbn=0-8018-3864-9}} *{{citation|last=Nemet-Nejat|first=Karen Rhea|date=1998|title=Daily Life in Ancient Mesopotamia|publisher=Greenwood|series=Daily Life|isbn=978-0-313-29497-6|url=https://archive.org/details/dailylifeinancie00neme}} *{{citation|last=Parpola|first=Simo|authorlink=|title=The Assyrian Tree of Life: Tracing the Origins of Jewish Monotheism and Greek Philosophy|url=http://www.atour.com/education/pdf/SimoParpola-TheAssyrianTreeOfLife.pdf|date=1993|journal=Journal of Near Eastern Studies|volume=52|number=3|pages=161–208|doi=10.1086/373622|jstor=545436}} *{{citation|last=Piveteau|first=Jean|date=1981|orig-year=1964|chapter=Man Before History|title=The Larousse Encyclopedia of Ancient and Medieval History|editor1-last=Dunan|editor1-first=Marcel|editor2-last=Bowle|editor2-first=John|location=New York City, New York|publisher=Excaliber Books|isbn=0-89673-083-2|url-access=registration|url=https://archive.org/details/larousseencyclop0000unse}} *{{citation|last=Pope|first=Marvin H.|date=1955|title=El in the Ugaritic Texts|volume=2|url=https://books.google.com/books?id=ns4UAAAAIAAJ&pg=PA2&dq=Anu+Ilu#v=onepage|location=Leiden, The Netherlands|publisher=E. J. Brill|issn=0083-5889}} *{{citation|last=Puhvel|first=Jaan|authorlink=|title=Comparative Mythology|date=1987|publisher=Johns Hopkins University Press|location=Baltimore, Maryland|isbn=0-8018-3938-6}} *{{citation|last=Rogers|first=John H.|date=1998|title=Origins of the Ancient Astronomical Constellations: I: The Mesopotamian Traditions|journal=Journal of the British Astronomical Association|volume=108|issue=1|pages=9–28|location=London, England|publisher=The British Astronomical Association|bibcode=1998JBAA..108....9R}} *{{citation|last=Saggs|first=H. W. F.|authorlink=|title=Everyday Life in Babylonia & Assyria|date=1987|publisher=Dorset Press|isbn=0-88029-127-3|url=https://archive.org/details/everydaylifeinba00sagg}} *{{citation|last=Schneider|first=Tammi J.|title=An Introduction to Ancient Mesopotamian Religion|publisher=William B. Eerdman's Publishing Company|location=Grand Rapids, Michigan|date=2011|isbn=978-0-8028-2959-7|url=https://books.google.com/books?id=2HfU9gv0fXYC&pg=PA58&lpg=PA58&dq=Iconography+of+Enlil#v=onepage}} *{{citation|last=Sanders|first=Seth L.|date=2017|title=From Adapa to Enoch: Scribal Culture and Religious Vision in Judea and Babylonia|url=https://books.google.com/books?id=TGz93hSO5k0C&pg=PA38&dq=Adapa+myth#v=onepage|location=Tübingen, Germany|publisher=Mohr Siebeck|isbn=978-3-16-154456-9}} *{{citation|last=Stephens|first=Kathryn|title=An/Anu (god): Mesopotamian sky-god, one of the supreme deities; known as An in Sumerian and Anu in Akkadian|url=http://oracc.museum.upenn.edu/amgg/listofdeities/an/|website=Ancient Mesopotamian Gods and Goddesses|publisher=Open Richly Annotated Cuneiform Corpus, UK Higher Education Academy|date=2013}} *{{citation|last=Stone|first=Adam|date=2016|title=Enlil/Ellil (god)|url=http://oracc.iaas.upenn.edu/amgg/listofdeities/enlil/|website=Ancient Mesopotamian Gods and Goddesses|publisher=Open Richly Annotated Cuneiform Corpus, UK Higher Education Academy}}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} *{{citation|last=Van Scott|first=Miriam|date=1998|title=The Encyclopedia of Hell: A Comprehensive Survey of the Underworld|location=New York City, New York|publisher=Thomas Dunne Books/St. Martin's Griffin|isbn=0-312-18574-X|url=https://books.google.com/books?id=N1EnBgAAQBAJ&pg=PA187&dq=the+Underworld+in+Hittite+mythology#v=onepage}} {{refend}} {{Mezopotamska mitologija}} {{Sumerska mitologija}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Huritska mitologija]] [[Kategorija:Mezopotamska božanstva]] [[Kategorija:Bogovi neba in vremena]] qfthwb7bygfc08zihildbv4coesbk3i 0 26351 6766557 6745129 2026-10-18T07:58:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766557 wikitext text/x-wiki {{short description|Splošni programski jezik.}} {{infopolje Programski jezik | name = C | logo = [[slika:C1stEdition.svg|140px|alt=Text in light blue serif capital letters on white background and very large light blue sans-serif letter C.]] | logo alt = Text says "The C Programming Language" | logo size = 100px | logo caption = Logotip, rabljen na prvi izdaji knjige ''[[Programski jezik C (knjiga)|Programski jezik C]]'' (''The C Programming Language''){{r|kern-1978}}{{r|prin-2005}} | paradigm = [[programska paradigma|multiparadigmatična]]: [[imperativno programiranje|imperativna]] ([[proceduralno programiranje|proceduralna]]), [[strukturalno programiranje|strukturalna]] | year = {{start date and age|1972}}{{efn|name="op13"}} | designer = <!-- wd --> | developer = <!-- wd --> | latest release version = [[C23 (standardna različica C)|C23]] | latest release date = {{start date and age|2024|10|31}}{{r|spl21}} | latest preview version = [[C2Y (standardna različica C|C2Y]] (N3220]) | latest preview date = {{start date and age|2024|02|21}}{{r|N3221}} | turing-complete = da | typing = [[sistem tipov|statična]], [[močna in šibka tipizacija|šibka]], [[manifestna tipizacija|manifestna]], [[imenski sistem tipov|imenska]] | implementations = [[C++Builder]], [[Clang]], [[GNU Compiler Collection|GCC]], {{brez preloma|[[prevajalnik Intel C++|Intel C]],}} [[Programski jezik C (knjiga)|K&R]], [[LCC (prevajalnik)|LCC]], [[Microsoft Visual C++|MSVC]], [[Portable C Compiler|pcc]], {{brez preloma|[[Watcom C/C++]]}} | influenced_by = <!-- wd --> | influenced = [[:kategorija:Družina programskega jezika C|mnoge]]: [[AMPL]], [[AWK]], [[C shell|csh]], [[C++]], [[C--]], [[programski jezik C sharp|C#]], [[Objective-C]], [[BitC]], [[D (programski jezik)|D]], [[Go (programski jezik)|Go]], [[java (programski jezik)|java]], [[JavaScript]], [[JS++]], [[Julia (programski jezik)|Julia]], [[Limbo (programski jezik)|Limbo]], [[LPC (programski jezik)|LPC]], [[nim (programski jezik)|nim]], [[Perl]], [[PHP]], [[Pike (programski jezik)|Pike]], [[Processing (programski jezik)|Processing]], [[Python (programski jezik)|Python]], [[Rust (programski jezik)|Rust]], [[Seed7]], [[Swift (programski jezik)|Swift]], [[V (programski jezik)|V (Vlang)]], [[Vala (programski jezik)|Vala]], [[Verilog]] ([[strojni opisni jezik|HDL]]),{{r|spl40}} [[zig (programski jezik)|zig]] | dialects = [[Cyclone (programski jezik)|Cyclone]], [[Unified Parallel C]], [[Split-C]], [[Cilk]], [[C*]] | operating_system = <!-- wd --> | file_ext = .c, .h | website = {{ubl|{{URL|https://www.c-language.org/|c-language.org}}|{{URL|https://www.iso.org/standard/82075.html|iso.org}}|{{URL|http://www.open-std.org/jtc1/sc22/wg14/|open-std.org}}}} | wikibooks = C Programming }} [[slika:Gedit hello world.png|thumb|right|250px|[[izvorna koda|Koda]] za [[računalniški program|program]] [[Pozdravljen, svet]] v [[urejevalnik besedil|urejevalniku]] [[Gedit]]]] '''Prográmski jêzik C''' ali kar '''[[C]]''' (izgovorjava [cé]{{efn | name="op17"}}) je [[nizkonivojski jezik|nizkonivojski]] [[imperativno programiranje|imperativni]] [[standardizacija|standardizirani]] [[računalnik|računalniški]] [[programski jezik]] [[jezik tretje generacije|tretje]] generacije (3GL) [[splošnonamenski programski jezik|za splošno rabo]]. Podpira [[strukturalno programiranje]], [[leksično območje spremenljivk]] in [[rekurzija (računalništvo)|rekurzijo]], [[sistem tipov|statični sistem tipov]] pa preprečuje mnogo nenameravanih operacij. Zasnova jezika C omogoča konstrukte, ki se učinkovito preslikujejo v tipične [[strojna koda|strojne ukaze]]. Po zasnovi gradniki C jasno odražajo zmogljivosti ciljnih [[centralni procesor|procesorjev]]. Zaradi tega se je C začel rabiti v aplikacijah, ki so bile prej razvite v [[zbirni jezik|zbirnem jeziku]], še posebej v [[sistemska programska oprema|sistemski programski opremi]], kot je npr. računalniški [[operacijski sistem]] [[Unix]].{{r|lawl-1997}} Našel je trajno rabo v kodi operacijskih sistemov (zlasti v [[jedro (računalništvo)|jedrih]]{{r|muno-2025}}), [[gonilnik]]ih naprav in [[protokolski sklad|protokolskih skladih]], vendar se njegova raba v [[aplikacija (računalništvo)|aplikacijski programski opremi]] zmanjšuje.{{r|spl28}} C se pogosto rabi v [[računalniška arhitektura|računalniških arhitekturah]] v različnih [[uporabniška programska oprema|uporabniških programskih opremah]] od največjih [[superračunalnik]]ov do najmanjših [[mikrokrmilnik]]ov in [[vgradni sistem|vgradnih sistemov]]. Programski jezik C je prvotno razvil [[Dennis Ritchie]] med letoma 1969 in 1973 v [[Bellovi laboratoriji|AT&T Bellovih laboratorijih]].{{r|stew-2000a}}{{r|ritc-1993a}}{{r|gian-2004}} Ritchie in [[Kenneth Thompson|Ken Thompson]] sta najprej razvila [[prevajalnik]] za operacijski sistem Unix, ki je bil v osnovi napisan v zbirnem jeziku. [[Jedro Unix]] je bilo tako prvo napisano v drugem jeziku in ne v zbirnem. Kasneje se je C hitro pojavil tudi na drugih operacijskih sistemih. V 1980-ih je C postopoma pridobival na priljubljenosti. Postal je eden najbolj razširjenih programskih jezikov{{r|AutoTX-2}}{{r|AutoTX-3}} s prevajalniki C, ki so na voljo za praktično vse sodobne računalniške arhitekture in operacijske sisteme. Pred uradnim standardom za C se je mnogo uporabnikov in izvršiteljev opiralo na neuradno specifikacijo, opisano v knjigi ''[[Programski jezik C (knjiga)|Programski jezik C]]'' [[Brian Wilson Kernighan|Briana Wilsona Kernighana]] in Ritchieja.{{r|ward-1983}}{{r|prin-2005}} Ta različica je v splošnem znana kot »K&R« C. Leta 1989 je [[Ameriški državni inštitut za standarde]] (ANSI) objavil standard za C (v splošnem imenovan »[[ANSI C]]« ali »C89«). Naslednje leto sta to specifikacijo potrdili [[Mednarodna organizacija za standardizacijo]] (ISO) in [[Mednarodna komisija za elektrotehniko]] (IEC) kot mednarodni standard (v splošnem imenovan »C90«). ISO in IEC sta kasneje izdali razširitev standarda za podporo [[internacionalizacija in lokalizacija|internacionalizacije]] leta 1995 in popravljeni standard (znan kot »[[C99]]«) leta 1999. Ta standard je do sedaj najbolj razširjen. Trenutna različica standarda (sedaj imenovana »[[C23 (standardna različica C)|C23]]«) je ISO kot ISO/IEC 9899:2014 potrdila 31. oktobra 2024.{{r|N3132}} == Zasnova == C je [[imperativno programiranje|imperativni]] [[proceduralno programiranje|proceduralni]] jezik. Izdelan je bil za prevajanje na relativno preprostem [[prevajalnik]]u in da bi zagotavljal nizkonivojski dostop do [[pomnilnik]]a, jezikovne konstrukte, ki bi se učinkovito preslikali v tipične strojne ukaze in, da bi potreboval najmanjšo [[sistem izvajanja|podporo izvajanja]]. Zaradi tega se je C začel rabiti v mnogih aplikacijah, ki so bile prej razvite z zbirnem jeziku, še posebej v [[sistemsko programiranje|sistemskem programiranju]]. Navkljub svojim nizkonivojskim zmožnostim se je jezik C razvil v smislu boljšega programiranja na [[mnogovrstna platforma|mnogih platformah]]. Program zapisan v C, ki je v skladu s standardom in napisan [[prenosljivost programske opreme|prenosljivo]], se lahko prevede za zelo širok nabor računalniških platform in operacijskih sistemov z zelo malo spremembami v izvorni kodi. Tako je C postal razpoložljiv na mnogih platformah od vgrajenih [[mikrokrmilnik]]ov do superračunalnikov. C velja za učinkovit jezik in je primeren za sistemska opravila, ni pa najprimernejši za učenje [[računalniško programiranje|programiranja]], čeprav se pogosto pojavlja v [[računalniško izobraževanje|izobraževanju]]. Je tudi [[meritev priljubljenosti programskega jezika|eden od najbolj razširjenih programskih jezikov]], skupaj z [[programski jezik java|javo]], [[C++]] ali [[PHP]], od leta 2008 pa mu priljubljenost celo rahlo narašča.{{r|AutoTX-2}}{{r|AutoTX-3}} Od leta 2000 se C stalno uvršča med prve štiri jezike v [[indeks TIOBE|indeksu TIOBE]], ki meri priljubljenost programskih jezikov.{{r|spl29}} Obstaja zelo malo [[računalniška arhitektura|arhitektur]] in operacijskih sistemov za katere ni na voljo prevajalnika za C. C se veliko rabi tudi za razvoj prenosljive uporabniške programske opreme.{{r|lawl-1997}} {{citatni blok | text= Vendar C ni namenjen razvoju programske opreme in karieri. C je namenjen svobodi. Zaslovel je na podlagi tehnologij sodelovanja in svobode{{snd}} Unixa, Linuxa in gibanja Libre Software Movement. Pooseblja zamisel osebne svobode v računalništvu. Spodbuja vas, da prevzamete nadzor nad tehnologijo, ki vpliva na vaše življenje. V sedanjem času, ko je tehnologija močnejša kot kdaj koli prej, to ne bi moglo biti pomembnejše. Ideologija svobode se odraža v samem jeziku C. C vam ne more prikriti veliko stvari, vključno s svojimi napakami in pomanjkljivostmi. C vam ne more preprečiti, vključno z grozljivim razbijanjem programov. Ko programirate v jeziku C, ne stojite na poti, temveč na ravni odločanja, in C vas izziva, da se odločite, kaj boste storili. | author= Daniel Holden{{r|spl41}}}} == Pregled in osnovne značilnosti jezika == Kot večina imperativnih jezikov v tradiciji [[ALGOL]]a je C zmožen [[strukturalno programiranje|strukturalnega programiranja]] in omogoča [[leksično območje spremenljivk]] ter [[rekurzija|rekurzijo]], [[sistem tipov|statični sistem tipov]] pa preprečuje mnogo nenameravanih operacij. C je dokaj skop programski jezik, ki deluje blizu [[strojna oprema|strojne opreme]], in je za razliko od večine programskih jezikov bolj podoben [[zbirnik]]u. Včasih ga imenujejo »prenosljivi zbirnik«, kar tudi označuje njegovo pomembno razliko od zbirniškega jezika. [[izvorna koda|Izvorno kodo]], napisano v C, se da prevesti in pognati na skoraj vsakem [[stroj]]u. Tega ne zmore skoraj noben obstoječ programski jezik in tudi kodo, zapisano v zbirniku, se lahko požene le na določenih vrstah strojev. C po navadi imenujejo ''nizkonivojski'' ali ''srednjenivojski'' jezik, kar označuje kako blizu strojne opreme lahko deluje. V C-ju je vsa [[izvršna datoteka|izvršna koda]] vsebovana znotraj [[podprogram]]ov, imenovanih »funkcije«, čeprav ne v strogem pomenu [[funkcionalno programiranje|funkcionalnega programiranja]]. [[parameter (računalništvo)|Parametri]] funkcij se ''prenašajo po vrednosti''. [[polje (računalništvo)|Polja]] se prenašajo kot [[kazalec (računalništvo)|kazalci]], to je kot naslov prvega elementa v polju. ''Prenos po sklicu'' se v C simulira z eksplicitnim prenašanjem vrednosti kazalcev na objekt, na katerega se sklicuje. Izvorno besedilo programa v C je v [[neoblikovani jezik|prostem formatu]] in za končnik [[stavek (računalništvo)|stavkov]] rabi [[podpičje]] (<code>;</code>), ter [[zaviti oklepaj|zavita oklepaja]] (<code>{ }</code>) za združevanje [[blok (računalništvo)|blokov]] stavkov. C so naredili zaradi enega samega pomembnega namena, kar ni slučajnost, da bi bilo moč pisati velike programe z manj napakami v proceduralnem programiranju in, da pisec programov ne bi nosil bremena tvorjenja prevajalnika za C, ki ga otežujejo zapleteni gradniki jezika. V tem smislu ima C naslednje pomembne značilnosti:{{r|spl46}} * majhno fiksno število [[rezervirana beseda|rezerviranih besed]], ki vključuje polno množico primitivov [[nadzorni pretok|nadzornega pretoka]]: <code>[[pogojni operator|if/else]]</code>, <code>[[zanka for|for]]</code>, <code>[[zanka while|while]]</code>, <code>[[stavek switch|switch]]</code> in <code>[[zanka do while|do/while]]</code>. Obstaja en [[imenski prostor]], imena, ki jih opredeli uporabnik, se ne morejo razlikovati od rezerviranih besed z nobeno vrsto [[sigla (računalništvo)|sigle]], * veliko število aritmetičnih, [[bitna operacija|bitnih]], logičnih ([[enočlena operacija|enočlenih]], [[dvočlena operacija|dvočlenih]], [[tročleni pogojni operator|tročlenih]]) in pozapisnih operatorjev, kot so npr.: <code>+</code>, <code>-</code>, <code>!</code>, <code>*</code>, <code>&</code>, <code>~</code>, <code>+=</code>, <code>++</code>, <code>||</code>, <code><<</code>, <code>? :</code>, <code>.</code>, <code>-></code> ipd., * v enem stavku se lahko izvede več kot ena [[prireditev (računalništvo)|prireditev]], * funkcije: ** vrnjene vrednosti funkcij se lahko prezrejo, kadar se ne rabijo ** [[funkcijski kazalec|funkcijski]] in podatkovni kazalci omogočajo osnovno obliko [[zaprtje (računalništvo)|zaprtja]] (''closure'') in ''ad hoc'' izvajalnega [[polimorfizem (računalništvo)|polimorfizma]], ** funkcije se ne morejo opredeliti znotraj slovarskega področja drugih funkcij, ** spremenljivke so lahko definirane znotraj funkcije z [[doseg (računalništvo)|dosegom]] (''scope''), ** funkcija lahko kliče samo sebe, zato je [[rekurzija (računalništvo)|rekurzija]] podprta, * podatkovna [[sistem tipov|tipizacija]] je [[sistem tipov|statična]], vendar prisiljeno [[močna in šibka tipizacija|šibka]]: vsi podatki imajo tip, lahko pa se izvede [[pretvorba tipov|implicitno pretvorbo]]. Znaki se lahko na primer rabijo kot cela števila, * uporabniško definirani tipi (<code>[[typedef]]</code>) in sestavljeni tipi, ** [[zapis (podatkovna struktura)|zapisi]] (''records'') ali skupki raznovrstnih podatkovnih tipov (<code>[[struktura (podatkovni tip)|struct]]</code>), ki jih določi uporabnik, in omogočajo združevanje in upravljanje podobnih [[podatek|podatkovnih]] elementov v celoti. Vsebine celih struktur ni mogoče primerjati z enim samim vgrajenim operatorjem (elemente je treba primerjati posamezno), ** [[unija (podatkovni tip)|unija]] je struktura s prekrivajočimi se člani; omogoča, da več tipov podatkov deli isto pomnilniško lokacijo. ** indeksiranje [[polje (podatkovni tip)|polj]] je sekundarni zapis, opredeljen s pomočjo kazalčne aritmetike. Z razliko od unij polja niso prvorazredni objekti{{snd}} ni jih moč prirediti ali primerjati s pomočjo posameznih vgrajenih operatorjev. Pri rabi ali opredelitvi ne obstaja rezervirana beseda »array«. Namesto tega [[oglati oklepaj|oglata oklepaja]] (<code>[ ]</code>) nakazujeta polja skladenjsko, na primer <code>mesec[11]</code>, ** [[naštevni tip]]i (''enumerated types'') z rezervirano besedo <code>enum</code>. Niso opremljeni z označbami in so prosto medsebojno spremenljivi s celimi števili, ** [[znakovni niz (računalništvo)|znakovni nizi]] niso posebni podatkovni tip, ampak so po navadi [[obravnavanje znakovnih nizov C|izvedeni]] kot [[ničelno omejeni niz|ničelno omejena]] polja znakov z [[nadzorni znak|nadzornim]] [[ničelni znak|ničelnim znakom]] <code>'\0'</code>,{{efn|name="op00"}} * nizkonivojski nepreverjeni dostop do pomnilnika s pomočjo pretvorbe strojnih naslovov v tipske kazalce,{{efn|name="op01"}}{{r|john-1983}} * [[podprogram]]i, ki ne vračajo vrednosti, so posebni primer funkcij z netipskim vrnitvenim tipom <code>[[void (podatkovni tip)|void]]</code>, * pomnilnik je mogoče [[ročno upravljanje pomnilnika|dodeliti]] programu s klici [[knjižnica (računalništvo)|knjižniških]] podprogramov, * raba [[predprocesor]]skega jezika, [[predprocesor C|predprocesorja C]], za naloge kot so določevanje [[makro]]jev, vključevanje večkratnih datotek z izvorno kodo in [[pogojno prevajanje]], * osnovna oblika [[modularno programiranje|modularnosti]]: datoteke se lahko prevedejo samostojno in [[povezovalnik|povežejo]] skupaj, z nadzorom katere funkcije in podatkovni objekti so vidni v drugih datotekah prek atributov <code>[[static]]</code> ali <code>[[zunanja spremenljivka|extern]]</code>, * preprost [[jedrski jezik]] s pomembno kompleksno funkcionalnostjo, kot na primer upravljanje [[vhod-izhod|vhodnoizhodnih]] (V/I) nalog in delo z [[znakovni niz (računalništvo)|znakovnimi nizi]], [[matematična funkcija|matematične funkcije]] ali delo z datotekami omogočajo knjižniški podprogrami, * preprost sistem [[podatkovni tip|podatkovnih tipov]], ki obvaruje pred brezpredmetnimi operacijami, * [[statično področje|slovarsko področje spremenljivk]], * usmeritev na [[proceduralno programiranje]] z zmožnostjo programiranja v slogu [[strukturalno programiranje|strukturalnega programiranja]], * [[označitev (računalništvo)|označitvena]] [[skladnja jezika C|skladnja]] posnema kontekst rabe. C nima rezervirane besede »define« in se namesto tega stavek, ki se začne z imenom tipa, vzame kot označitev. Ne obstaja rezervirana beseda »function«, namesto tega je funkcija naznačena z oklepajema, ki objemata seznam njenih [[parameter (računalništvo)|parametrov]], * [[parameter (računalništvo)|parametri]], ki prehajajo v [[podprogram|funkcije]] po vrednosti in ne po sklicu (referenci), * zelo omejena raba ukaza <code>[[pogojni operator|else]]</code> ([[načelo KISS]]), * ustvarjena koda ima po prevajanju razmeroma enostavne potrebe na osnovni platformi, zaradi česar je primerna za ustvarjanje operacijskih sistemov in za rabo v [[vgrajeni sistem|vgrajenih sistemih]]. C ne vsebuje nekaterih gradnikov, ki so sestavni deli novejših, sodobnejših visokonivojskih jezikov, kot na primer [[objektno usmerjeno programiranje|objektne usmerjenosti]] ali samodejnega [[čiščenje pomnilnika|čiščenja pomnilnika]], tako da ima [[ročno upravljanje pomnilnika]]. Ti gradniki se lahko velikokrat izvedejo ali emulirajo s pomočjo zunanjih knjižnic (na primer s knjižnico [[GObject|GLib Object System]] ali z [[Boemovo čiščenje pomnilnika|Boemovim čiščenjem pomnilnika]]). == Razvoj == === Zgodnji razvoj === [[slika:Ken Thompson and Dennis Ritchie.jpg|thumb|right|250px|[[Kenneth Thompson|Ken Thompson]] in [[Dennis Ritchie]], glavna tvorca programskega jezika C]] {| class="wikitable floatright" style="margin-left: 1.5em;" |+Časovnica razvoja jezika C{{r|spl05}}{{r|spl42}} |- ! leto ! {{ubl| neuradno | ime}} ! {{ubl| uradni | standard}} |- | 1972 | ''prva izdaja'' | {{sdash}} |- | 1978 | [[#K&R C|K&R C]], ''C78'' | {{sdash}} |- | {{ubl| 1989, | 1990}} | {{ubl| [[ANSI C]], C89, | ISO C, C90}} | {{ubl| ANSI X3.159-1989 | ISO/IEC 9899:1990}} |- | 1995 | C95 | ISO/IEC 989/AMD1:1995 |- | 1999 | [[C99]], C9X | ISO/IEC 9899:1999 |- | 2011 | [[C11 (standardna različica C)|C11]], C1X | ISO/IEC 9899:2011 |- | 2018 | [[C17 (standardna različica C)|C17]], C18 | ISO/IEC 9899:2018 |- | 2024 | [[C23 (standardna različica C)|C23]], C2X | ISO/IEC 9899:2024 |- | ''prihodnost'' | [[C2Y (standardna različica C)|C2Y]] | {{sdash}} |} [[slika:Pdp7-oslo-2005.jpeg|thumb|right|250px|[[18-bitna arhitektura|18-bitni]] [[miniračunalnik]] [[Digital Equipment Corporation|DEC]] [[PDP-7|PDP-7A]] (S#115) pred restavriranjem v Oslu leta 2005. Na takšnem stroju so leta 1969 Thompson, Ritchie, [[Joseph Ossana|Ossana]], Canaday in [[Douglas McIlroy|McIlroy]] v [[zbirni jezik|zbirnem jeziku]] razvili [[operacijski sistem]] [[Unix]]]] Izvor jezika C je tesno povezan z razvojem operacijskega sistema [[Unix]], ki so ga izvirno razvili v [[zbirni jezik|zbirnem jeziku]] na [[miniračunalnik]]u [[Digital Equipment Corporation|DEC]] [[PDP-7]] Ritchie, Thompson, [[Joseph Ossanna|Joe Ossana]], Rudd Canaday in [[Douglas McIlroy|Doug McIlroy]] v AT&T Bellovih laboratorijih, in vključili več zamisli svojih kolegov.{{r|stew-2000b}} V začetku Thompson niti ni programiral na samem PDP-7, ampak je rabil množico makrojev za zbirni jezik GEMAP na [[32-bitna arhitektura|32-bitnem]] [[osrednji računalnik|osrednjem]] stroju [[General Electric]] [[GE-635]]. Nato je poprocesor tvoril papirni trak, ki ga je PDP-7 lahko prebiral.{{r|ritc-1993a}} Kmalu je Unix s preprostim jedrom, zbirnim jezikom, preprosto [[lupina (računalništvo)|lupino]] (tolmačem ukazov) in z nekaterimi pripomočki (kot npr. Unixovi ukazi <code>[[rm (Unix)|rm]]</code>, <code>[[cat]]</code>, <code>[[cp]]</code>) leta 1969 postal samozadosten, in razvoj se je lahko nadaljeval neodvisno na samem PDP-7. McIlroy je kmalu zatem tvoril prvi visokonivojski jezik sistema Unix, izvedbo [[prevajanik prevajalnikov|prevajalnika prevajalnikov]] [[TMG (jezik)|TMG]] Roberta M. McClurea. McIlroy in [[Robert H. Morris|Bob Morris]] sta uporabila TMG za zgodnji prevajalnik jezika [[PL/I]] v operacijskem sistemu [[Multics]]. Thompson se je zaradi McIlroyjevega uspeha reproduciranja TMG odločil, da je Unix, ki verjetno tedaj še ni bil imenovan tako, potreboval lasten [[sistemski programski jezik]]. ==== B ==== {{glavni|programski jezik B}} Pisanje v zbirnem jeziku novonastalega Unixa je bilo nerodno. Za pisanje programskih struktur se je porabilo več časa, kodo je bilo težje razhroščevati in jo razumeti.{{r|vand-1994}} Thomson je želel imeti prednosti visokonivojskega jezika vendar ne v smislu operacijskega sistema Multics, napisanega v PL/I in zbirnem jeziku. Bil je vodja neformalne skupine v AT&T, ki je začela pregledovati možnosti drugih operacijskih sistemov in višjenivojskih jezikov. Najprej je s pomočjo TMG leta 1970 neuspešno hotel rabiti [[Fortran]],{{r|ritc-1979}} nato pa je ustvaril [[programski jezik B|jezik B]] s poenostavitvijo raziskovalnega sistemskega jezika [[BCPL]], ki ga je leta 1967 razvil Martin Richards, tako da je lahko njegov [[interpreter|tolmač]] šel v 8 [[bajt|kB]] [[18-bitna arhitektura|18-]][[bit]]ni [[strojna beseda|besedni]] pomnilnik računalnika PDP-7. Uradni opis jezika BCPL tedaj ni bil na voljo.{{r|NFDsZ}} Thompson je spremenil njegovo skladnjo z manj [[beseda (računalniška arhitektura)|besedami]] in podobno poenostavljenemu [[ALGOL|Algolu]], znanemu kot SMALGOL.{{r|jens-2020}} Jezik je imenoval ''B'' in ga opisal kot »semantika BCPL z veliko skladnje SMALGOL.«{{r|ritc-1993a}}{{r|jens-2020}} Tako kot BCPL je imel B [[bootstrapping|zagonski]] prevajalnik za lažji prenos na nove stroje.{{r|jens-2020}} Vendar je bilo le nekaj pripomočkov na koncu napisanih v B, ker je bil prepočasen in ni mogel izkoristiti funkcij PDP-11, kot je na primer [[bajt]]no naslovljivost. B se je izkazal za zelo počasnega in nezmožnega za sistemsko programiranje v samem Unixu. Tako kot BCPL je bil brez tipov. Pri novem zmogljivejšem računalniku DEC [[PDP-11]] je bil jezik brez tipov neizvršljiv. Njegov procesor je podpiral podatkovne tipe različnih velikosti in z jezikom B tega ni bilo moč izraziti. Problem je bilo tudi izvajanje. Thompson in Ritchie sta se odločila prenesti operacijski sistem na PDP-11. Prva različica PDP-11 je imela 16 kB pomnilnika za operacijski sistem in 8 kB za uporabniške programe.{{r|stew-2000b}} Tudi njegov operacijski sistem je bil napisan v zbirnem jeziku.{{r|ritc-1993a}} Želela sta napisati operacijski sistem v jeziku B. ==== Novi B in prva izdaja C ==== Najprej je zaradi nezmožnosti rabe nekaterih prednosti računalnika PDP-11, še posebej bajtno naslovljivost, v letu 1971 nastal »novi B« (NB), ki je rešil te probleme.{{r|spl05}}{{r|jens-2020}} Pomemben dodatek je bil znakovni podatkovni tip. Thompson je začel rabiti NB za pisanje jedra [[Research Unix|Unix]] in njegove zahteve so oblikovale smer razvoja jezika.{{r|jens-2020}}{{r|john-1978}} Do leta 1972 so bili jeziku NB dodani bogatejši tipi: NB je imel [[polje (podatkovni tip)|polja]] tipov <code>int</code> in <code>char</code>. Dodani so bili tudi [[kazalec|kazalci]], zmožnost ustvarjanja kazalcev na druge tipe, polja vseh tipov in tipe, ki jih vračajo funkcije. Polja znotraj izrazov so postala kazalci. Napisan je bil nov prevajalnik in jezik se je leta 1972 preimenoval v C.{{r|ritc-1993a}} Postal je prevajalni in ne tolmačitveni jezik. Prevajalnik C in nekateri pripomočki, izdelani z njim, so bili vključeni v različico [[Version 2 Unix]], ki je znana tudi kot [[Research Unix]].{{r|mcil-1987}} ==== Strukture in ponovni zapis jedra Unix ==== Začetni razvoj jezika C je po Ritchiejevih besedah potekal v AT&T Bellovih laboratorijih med letoma 1969 in 1973.{{r|ritc-1993a}} Najbolj kreativno obdobje je bilo leta 1972. Tedaj je bila večina Unixa ponovno napisana v C-ju.{{r|stal-2012}} Do leta 1973 z dodatkom podatkovnega tipa [[zapis (podatkovna struktura)|zapisov]] <code>struct</code> je C postal dovolj močan za prevod [[jedro (računalništvo)|jedra]] Unix. Novi jezik je dobil ime »C«, ker so bili njegovi gradniki izvedeni iz jezika »B«, ta pa je bil po Thompsonovih besedah okleščena različica jezika BCPL.{{r|spl06}} Novo jedro z reimplementacijo jezika C je imela različica [[Version 4 Unix]], izdana novembra 1973.{{r|ritc-1993a}} [[predprocesor C|Predprocesor]] je bil predstavljen okoli leta 1973 na poziv [[Alan Snyder|Alana Snyderja]] in tudi kot priznanje uporabnosti mehanizmov za vključitev datotek, ki so na voljo v BCPL in PL/I. Njegova izvirna različica je vsebovala samo vključene datoteke in preproste zamenjave znakovnih nizov (stringov): makrov <code>#include</code> in <code>#define</code> brez parametrov. Kmalu za tem ga je razširil predvsem [[Mike Lesk]] in nato John Reiser, da je vključeval makre z argumenti in [[pogojno prevajanje]].{{r|ritc-1993a}} Tako je bilo jedro Unix prvo jedro kakšnega operacijskega sistema napisano v drugem jeziku od zbirnega. Pred tem sta bila na primer še operacijska sistema Multics (napisan v PL/I) in MCP ([[Burroughs MCP|Master Control Program]]) za sistem [[veliki sistemi Burroughs|Burroughs B5000]] (napisan v [[ALGOL]]u) leta 1961. Leta 1977 sta Ritchie in [[Stephen Curtis Johnson]] dodatno spremenila jezik C za pospešitev [[prenosljivost programske opreme|prenosljivosti]] operacijskega sistema Unix. Johnsonov [[Portable C Compiler]] (PCC) je služil kot osnova za več izvedb C-ja na novih platformah.{{r|john-1978}} === K&R C === [[slika:The C Programming Language, First Edition Cover (2).svg|thumb|right|240x240px|Naslovnica izvirne prve izdaje knjige ''[[Programski jezik C (knjiga)|Programski jezik C]]'' (''The C Programming Language'') iz leta 1978]] Leta 1978 sta Kernighan in Ritchie objavila prvo izdajo knjige ''[[Programski jezik C (knjiga)|Programski jezik C]]'' (''The C Programming Language'').{{r|kern-1978}} Ta knjiga, pri programerjih v C-ju znana kot »bela knjiga« (''white book''), oziroma »K&R«,{{r|ritc-1993a}} je bila mnogo let neformalna [[specifikacija]] jezika. Različica jezika C, ki ga knjiga opisuje, se navadno imenuje »'''K&R C'''«. Ker je bila izdana leta 1978, se včasih imenuje tudi ''C78''.{{r|qOvzA}} Druga izdaja knjige{{r|kern-1988}} pokriva kasnejši standard [[ANSI C]], opisan spodaj. ''K&R'' je uvedla nekaj jezikovnih gradnikov: * [[datotečni vhod-izhod v C|standardna vhodnoizhodna knjižnica]] * [[podatkovni tip]] <code>[[celo število (računalništvo)|long int]]</code> * podatkovni tip <code>unsigned int</code> * sestavljeni prireditveni operatorji v obliki <code>=''op''</code> (kot npr. <code>=-</code>) so bili spremenjeni v obliko <code>''op''=</code> (to je <code>-=</code>) zaradi semantične dvoumnosti pri tvorjenju takšnih konstruktov kot npr. <code>i=-10</code>, kar je bilo tolmačeno kot <code>i&nbsp;=-&nbsp;10</code> (zmanjšaj <code>i</code> za vrednost 10) namesto možno predvidenega <code>i&nbsp;=&nbsp;-10</code> (priredi <code>i</code> vrednost -10). Tudi po objavi standarda ANSI leta 1989, je K&R C še vedno mnogo let veljala za »[[izbira ukazov|najmanjši skupni imenovalec]]« na katerega so se programerji v C-ju omejili, kadar je bila zaželena največja možna prenosljivost, saj je bilo v rabi še vedno več starejših prevajalnikov, skrbno napisana koda v K&R C pa je bila lahko tudi veljavni standard za C. V zgodnejših različicah C-ja je bilo treba pred opredelitvijo (definicijo) uvesti le funkcije, ki so vračale vrednosti razen tipov <code>int</code>. Funkcije, ki so se rabile brez predhodnih označitev (deklaracij), so privzeto vračale vrednosti <code>int</code>, če so uporabile njihove vrednosti. Na primer: <syntaxhighlight lang="C" line> long neka_funkcija(); /* To je označitev funkcije, tako da */ /* prevajalnik lahko pozna ime in tip */ /* vrednosti, ki jo funkcija vrača. */ /* int */ druga_funkcija(); /* Druga označitev funkcije. Ker je */ /* to zgodnja različica C, je tukaj */ /* implicitni tip 'int'. Komentar kaže,*/ /* kje bi bil v kasnejših različicah */ /* potreben izrecni določilnik tipa */ /* 'int'. */ /* int */ klicna_funkcija() /* To je opredelitev funkcije, ki */ /* vključuje njeno telo s kodo med */ /* { zavitima oklepajema }. Ker ni */ /* določen tip vračane vrednosti, */ /* funkcija implicitno vrača tip 'int' */ /* v tej zgodnji različici C. */ { long test1; register /* int */ test2; /* Tukaj navedba tipa 'int' ni */ /* potrebna. Določilnik tipa 'int' v */ /* komentarju bi bil potreben v */ /* kasnejših različicah C. Ključna */ /* beseda 'register' nakazuje */ /* prevajalniku, da se naj ta */ /* spremenljivka idealno shrani v */ /* register v nasprotju znotraj okvirja*/ /* sklada. */ test1 = neka_funkcija(); if (test1 > 0) { test2 = 0; } else { test2 = druga_funkcija(); } return test2; } </syntaxhighlight> Določilnike (specifikatorje) tipa <code>int</code>, ki so izpuščeni, v K&R C ni bilo treba navajati, kasnejši standardi pa so jih zahtevali. Ker označitev funkcij v K&R C ni vsebovala nobenega podatka o parametrih funkcije, se [[sistem tipov|njihovo preverjanje]] ni izvedlo, čeprav je nekaj prevajalnikov javljalo opozorilno sporočilo, če je bila lokalna funkcija klicana z napačnim številom parametrov, ali, če je več klicev zunanje funkcije rabilo različno število tipov parametrov. Razvili so več ločenih [[programsko orodje|orodij]], kot na primer Unixov pripomoček <code>[[lint (programsko orodje)|lint]]</code>, ki so poleg drugih stvari lahko preverjala doslednost rabe funkcij križem v več datotekah izvorne kode. Po objavi K&R C so k jeziku dodali več gradnikov, ki so jih podpirali prevajalniki, na primer od AT&T (še posebej [[Portable C Compiler|PCC]]{{r|stro-2002}}) in od nekaterih drugih ponudnikov. Med njimi so: * funkcije tipa <code>[[void (podatkovni tip)|void]]</code> (funkcije, ki ne vračajo vrednosti) * funkcije, ki vračajo podatkovne tipe <code>[[struktura (podatkovni tip)|struct]]</code> ali <code>[[unija (podatkovni tip)|union]]</code> (namesto [[kazalec (računalništvo)|kazalcev]]. Pred tem so funkcije lahko vračale le en kazalec, celo število <code>int</code> ali število s plavajočo vejico <code>float</code>) * [[prireditev (računalništvo)|prireditev]] za podatkovne tipe <code>struct</code> * [[naštevni tip]]i (''enumerated types'', pred tem so se rabile predporocesorske opredelitve za cele fiksne vrednosti, na primer <code>#define dZELENA 3</code>) Veliko število razširitev, pomanjkanje dogovora o [[standardna knjižnica jezika C|standardni knjižnici]], priljubljenost jezika in dejstvo, da tudi na operacijskem sistemu Unix prevajalniki niso dosledno izvrševali specifikacije K&R, je vodilo do potrebe za standardizacijo.{{r|spl26}} === ANSI C in ISO C === {{glavni|ANSI C}} V poznih 1970-ih in 1980-ih so izvedli različice C-ja za širok razpon [[osrednji računalnik|osrednjih računalnikov]], [[miniračunalnik]]ov in [[mikroračunalnik]]ov, vključno z [[osebni računalnik|osebnim računalnikom]] [[IBM Personal Computer|IBM PC]], saj se je tedaj njegova priljubljenost zelo povečala. Leta 1983 je [[Ameriški državni inštitut za standarde]] (ANSI) ustanovil odbor X3J11 za ustanovitev standardne specifikacije jezika C. X3J11 je osnoval standard za C na Unixovi izvedbi; vendar so neprenosljivi del Unixove knjižnice C predali [[delovna skupina|delovni skupini]] 1003 [[Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike|IEEE]], ki je postala osnova za standard [[POSIX]] leta 1988. Leta 1989 so standard C potrdili kot ANSI X3.159-1989 »Programming Language C«. Ta različica jezika se po navadi imenuje [[ANSI C]], Standard C ali včasih '''C89'''. Leta 1990 je standard ANSI C (z oblikovnimi spremembami) sprejela [[Mednarodna organizacija za standardizacijo]] (ISO) kot ISO/IEC 9899:1990, kar se včasih imenuje '''C90'''. Tako se izraza »C89« in »C90« nanašata na isto različico programskega jezika. Kakor druge nacionalne ustanove za standarde ANSI ni več razvijal standarda C neodvisno, ampak ga je odložil k mednarodnemu standardu C, ki ga vzdržuje delovna skupina [[ISO/IEC JTC 1/SC 22|ISO/IEC JTC1/SC22]]/WG14. Nacionalna usvojitev posodobitve mednarodnega standarda se po navadi izvede še v letu publikacije ISO. Eden od ciljev procesa standardizacije jezika C je bilo tvorjenje [[supermnožica|supermnožice]] K&R C, ki bi vključevala več predhodno uvedenih neuradnih gradnikov. Standardizacijski odbor je vključil tudi več dodatnih gradnikov, kot so npr. [[prototip funkcije|prototipi funkcij]] (izposojeno od C++), kazalci <code>void</code>, podpora za mednarodni [[nabor znakov]] in [[lokalni parameter|lokalnih parametrov]], ter predprocesorske izboljšave. Čeprav je bila [[skladnja jezika C|skladnja]] za označitev parametrov povečana, da bi vključevala slog rabljen v C++, je bil vmesnik K&R zaradi združljivosti z obstoječo izvorno kodo še naprej dovoljen. C89 podpirajo trenutni prevajalniki za C, večina kode v C-ju, ki je zapisana sedaj, temelji na njem. Vsak program, zapisan le v ANSI C in brez privzetkov odvisne [[strojna oprema računalnika|strojne opreme]], se bo izvajal pravilno na katerikoli [[računalniška platforma|platformi]] v skladu z izvedbo C-ja v mejah svojih virov. Brez takšnih previdnosti se lahko programi prevedejo le na določenih platformah ali z določenim prevajalnikom zaradi na primer rabe nestandardnih knjižnic, kot so knjižnice [[grafični uporabniški vmesnik|grafičnih uporabniških vmesnikov]] (GUI), ali oslonitev na računalniške ali specifične platformske atribute, kot je točna velikost podatkovnih tipov in [[ureditev bajtov]] ([[endianost]], ''endianness''). V primerih, ko mora biti koda prevedljiva tako v skladu s standardom ali s prevalniki na osnovi K&R C, se lahko rabi makro <code>__STDC__</code>, ki razdeli kodo na dele z ANSI C in K&R, ter tako prepreči prevajalnikom na osnovi K&R C uporabo gradnikov, razpoložljivih le v ANSI C. Po standardizacijskem procesu ANSI/ISO je specifikacija jezika C več let ostala statična. Leta 1995 so k standardu C iz leta 1990 dodali Normative Amendment 1 (ISO/IEC 9899/AMD1:1995, neformalno znan kot C95). Z njim so popravili nekaj podrobnosti in dodali obsežnejšo podporo mednarodnega nabora znakov.{{r|NWUon}} === C99 === {{glavni|C99}} Standard C so v poznih 1990-ih na novo popravili, kar je leta 1999 vodilo do objave standarda ISO/IEC 9899:1999, ki je v splošnem znan kot »[[C99]]«. Od tedaj so ga s tehniškimi popravki dopolnili trikrat.{{r|spl07}} C99 je uvedel več novih gradnikov. Na primer [[vrinjena funkcija|vrinjene funkcije]] (''inline functions''), nove [[podatkovni tip|podatkovne tipe]] (na primer <code>long long int</code> in <code>complex</code> za delo s [[kompleksno število|kompleksnimi števili]]), [[polje s spremenljivo dolžino|polja s spremenljivo dolžino]] (''variable-length arrays'' (VLA)),{{r|spl24}} [[prilagodljivi član polja|prilagodljive člane polj]] (''flexible array members''),{{r|spl24}} izboljšano podporo aritmetike s [[plavajoča vejica|plavajočo vejico]] [[IEEE 754]], podporo [[variadični makro v predprocesorju C|variadičnih makrojev]] (''variadic macros'', makrojev s spremenljivo [[mestnost]]jo ([[arnost]]jo)) in podporo enovrstičnih komentarjev, ki se začnejo z dvema [[poševnica]]ma <code>//</code>, kot v [[BCPL]] ali C++. Več teh gradnikov je kot razširitve tedaj že podpiralo nekaj prevajalnikov za C. C 99 je večinoma nazaj združljiv s C90, vendar je na nekaterih mestih strožji. Še posebej, označitev, ki je brez določilnika tipa, implicitno privzeto ni več tipa <code>int</code>. Standardni makro <code>__STDC_VERSION__</code> je določen z vrednostjo <code>199901L</code> in nakazuje, da je na voljo podpora C99. [[GNU Compiler Collection|GCC]], [[Oracle Solaris Studio|Solaris Studio]] in drugi prevajalniki za C sedaj podpirajo mnogo ali pa vse nove gradnike C-ja v standardu C99. Prevajalnik za C v [[Microsoft Visual C++]] izpolnjuje standard C89 in tiste dele C99, ki so zahtevani za združljivost z različico standarda [[C++11]].{{r|bins-2011}} Poleg tega standard C99 zahteva podporo za [[označevalnik (računalništvo)|označevalnike]] ([[identifikator]]je) [[Unicode]] v obliki [[ubežni znak|ubežnih znakov]] (''escape characters'') (na primer {{code|\u0040}} ali {{code|\U0001f431}}) in predlaga podporo za surova imena Unicode. === C11 === {{glavni|C11 (standardna različica C)}} Leta 2007 so se začela dela na novi različici standarda C, ANSI C11 ali ISO/IEC 9899:2011, do objave 8. decembra 2011 neformalno imenovane »C1X«. Standardizacijski odbor C je sprejel smernice za omejitev usvojitve novih gradnikov, ki jih niso preskusili z obstoječimi izvedbami. V standardu C11 se je pojavilo več novih gradnikov jezika C in knjižnic, na primer: makroji rodovnih tipov, anonimne strukture, izboljšana podpora [[kodiranje|kodirnega]] standarda [[Unicode]], atomske operacije, [[mnogonitnost]] in funkcije s preverjanjem mej. Neketeri deli obstoječe knjižnice C99 so postali izbirni, izboljšana je bila tudi združljivost s C++. Standardni [[makro]] <code>__STDC_VERSION__</code> je opredeljen kot <code>201112L</code> in tako označuje, da je na voljo podpora standardu C11. === C17 === {{glavni|C17 (standardna različica C)}} C17 je neuradno ime za standard programskega jezika C, objavljen junija 2018 kot ISO/IEC 9899:2018. Ne uvaja novih jezikovnih gradnikov, le tehnične popravke in pojasnila za napake v C11. Standardni makro <code>__STDC_VERSION__</code> je opredeljen kot <code>201710L</code> in tako označuje podporo standardu C17. === C23 === {{glavni|C23 (standardna različica C)}} C23 je neformalno ime za trenutno večjo standardno različico jezika C. Med celotnim razvojem je bila neuradno znana kot »C2X«. C23 je bila objavljena 31. oktobra 2024 kot ISO/IEC 9899:2024.{{r|N3132}} Standardni makro <code>__STDC_VERSION__</code> je opredeljen kot <code>202311L</code> in tako označuje podporo standardu C23. Med najbolj opaznimi spremembami in dodatki so tiste za cela števila: na voljo so novi bitno točni tipi, imenovani <code>_BitInt(N)</code>, nova zaglavni datoteki knjižnice C <code><stdckdint.h></code> (za aritmetiko s preverjanjem prelivanja) in <code><stdbit.h></code> (za manipulacijo z bitmi), možnosti za 128-bitne tipe na sodobnih arhitekturah in bistvene izboljšave za tipe naštevanja. Drugi novi koncepti v C23 vključujejo konstanto <code>nullptr</code> in njen osnovni tip, skladenjsko označevanje z atributi, več orodij za generično programiranje tipov, kot je sklepanje tipov z <code>auto</code> in <code>typeof</code>, privzeta inicializacija z <code>{}</code>, tudi za polja spremenljive dolžine, in <code>constexpr</code> za imenske konstante poljubnega tipa. Poleg tega je bilo dodano novo gradivo, ki obravnava sestavljene izraze in lambde {{snd}} »internacionalizacijo«, celovit pristop k napakam programa.{{r|gust-2019}} === C2Y === {{glavni|C2Y (standardna različica C)}} C2Y je neuradno ime za naslednjo večjo standardno različico jezika C po C23 (C2X), ki bo verjetno objavljena v kasnejših 2020-ih. Zato nosi ime '2' in »C2Y«. Delovna skupina [[ISO/IEC JTC 1/SC 22|ISO/IEC JTC1/SC22]]/WG14 je 21. februarja 2024 objavila zgodnji delovni osnutek kot N3220.{{r|N3220}} === Vgradni C === {{glavni|vgradni C}} Programiranje z [[vgradni C|vgradnim C-jem]] (''embedded C'') zgodovinsko zahteva nestandardne razširitve k jeziku C, da se lahko podpirajo C-ju tuji gradniki, kot so npr.: [[aritmetika s fiksno vejico|aritmetika s]] [[fiksna vejica|fiksno vejico]], mnogokratne različne [[pomnilniška vrstica|pomnilniške vrstice]] in osnovne [[vhodno-izhodna enota|vhodnoizhodne]] operacije. Leta 2008 je [[ISO/IEC JTC 1/SC 22|standardizacijski pododbor SC 22]] objavil [[tehniško poročilo]] z razširitvijo jezika C,{{r|spl08}} ki se je nanašala na probleme med razširitvami jezika C za različne [[vgradni sistem|vgradne sisteme]], in tako zagotovila splošni standard za vse ustrezne izvedbe. Vključuje več gradnikov, ki v normalnem C niso na voljo: aritmetika s fiksno vejico, prostori z imenovanimi naslovi in osnovno vhodnoizhodno naslavljanje strojne opreme. Vgradni C rabi večino skladnje in semantike standardnega C-ja: funkcija <code>main</code>, opredelitev spremenljivk, označitev podatkovnih tipov, pogojni stavki (<code>if</code>, <code>switch</code>, <code>case</code>), [[zanka (računalništvo)|zanke]] (<code>while</code>, <code>for</code>), funkcije, polja in znakovni nizi, strukture in unije, bitne operacije, makroji ipd. == Skladnja == {{glavni|skladnja jezika C}} C ima [[formalna slovnica|formalno slovnico]], ki jo določa standard C.{{r|harb-2002}} Z razliko od nekaterih drugih jezikov, kot je npr. [[FORTRAN 77]], je izvorna koda C-ja proste oblike, kjer se [[znak za prazni prostor|znaki za prazni prostor]] lahko rabijo poljubno, koda pa ni odvisna od stolpčnih ali besedilno-vrstičnih omejitev. Konci vrstic v C na splošno niso pomembni, meje vrstic pa so drugače med predprocesorsko fazo pomembne. === Komentarji === [[komentar (programiranje)|Komentarji]] so lahko med razmejilnima znakoma <code>/*</code> in <code>*/</code> enovrstično ali mnogovrstično, od standarda C99 naprej pa tudi za razmejilnima znakoma <code>//</code> enovrstično do konca vrstice. (Blokovni) komentarji, ki jih razmejujeta <code>/*</code> in <code>*/</code>, ne smejo biti vgnezdeni. Če se zaporedje teh dveh znakov pojavi znotraj [[literal znakovnega niza|znakovnega niza]] ali znakovnega [[literal|črkovnega simbola]], se ne obravnavata kot razmejilna znaka komentarja.{{r|kern-1988}}{{rp|192}} Komentarji oblike: <syntaxhighlight lang="C"> /* ... */ /* ... */ /* ... // ... */ // ... /* ... // ... */ </syntaxhighlight> so v redu, vgnezdeni enovrstično pa npr. ne: <syntaxhighlight lang="C"> /* /* ... */ ... */ </syntaxhighlight> ali vgnezdeni mnogovrstično: <syntaxhighlight lang="C"> /* /* ... */ ... */ </syntaxhighlight> saj drugo zaporedje <code>/*</code> ne velja za razmejilni znak komentarja, kot tudi ne drugo zaporedje <code>*/</code>, ki je sedaj zunaj komentarja, in prevajalnik bi v obeh primerih javil napako. === Izrazi === Datoteke s C-jevsko izvorno kodo vsebujejo označitev (deklaracijo) in opredelitev (definicijo) funkcij. Opredelitve funkcij po vrsti vsebujejo označitve in [[stavek (računalništvo)|stavke]]. Označitve opredeljujejo nove podatkovne tipe z rezerviranimi besedami, kot so: <code>struct</code>, <code>union</code> in <code>enum</code>, ali prirejajo tipe in morda rezervirajo pomnilniška mesta novim spremenljivkam, po navadi z zapisom tipa, ki mu sledi ime spremenljivke. Rezervirane besede, kot sta <code>char</code> in <code>int</code>, označujejo vgrajene tipe. Deli kode so obdani z [[zaviti oklepaj|zavitima oklepajema]] <code>{</code> in <code>}</code>, ki omejujeta označitveni [[doseg (računalništvo)|doseg]] ali pa delujeta kot samostojni stavek za [[nadzorna struktura|nadzorne strukture]]. C kot imperativni jezik za označitev dejanj rabi ''stavke''. Najbolj razširjeni stavek je ''izrazni stavek'', ki vsebuje izraz, kateremu je treba določiti vrednost, izrazu pa sledi [[podpičje]]. Zaradi še večje preglednosti se podpičje velikokrat razmakne od označitvenih/ukaznih besed z dodatnim presledkom. Na primer: <syntaxhighlight lang="C"> int a; | int a ; for (i=0; i<max; i++) | for (i = 0 ; i < max ; i++) </syntaxhighlight> Kot [[stranski pojav (računalništvo)|stranski pojav]] določitve vrednosti se funkcije lahko [[podprogram|kličejo]] in spremenljivkam se lahko [[prireditev (računalništvo)|priredijo]] nove vrednosti. Za spreminjanje normalne zaporedne izvršitve stavkov ima C več stavkov za nadzor pretoka, ki jih označujejo rezervirane besede. [[Strukturalno programiranje]] je podprto s pogojno izvršitvijo <code>if</code> ... [<code>else</code>], z iterativnimi izvršitvami ([[nadzorni pretok|zankami]]) <code>do</code> ... <code>while</code>, <code>while</code> in <code>for</code>. Stavek <code>for</code> ima ločene dodelitvene izraze, izraze za preverjanje in izraze za ponovno dodelitev{{snd}} vsak od njih pa se lahko opusti. Izraza <code>break</code> in <code>continue</code> se lahko rabita v zankah. <code>break</code> se rabi za zapustitev najbolj notranjega zančnega stavka, <code>continue</code> pa za preskočitev na njeno ponovno dodelitev (alokacijo). Obstaja tudi nestrukturalni stavek <code>[[goto]]</code>, ki preusmerja neposredno na imenovano [[oznaka (računalništvo)|oznako]] (''label'') znotraj funkcije. Oznake so tvorijo z imeni, ki jim sledi [[dvopičje]]{{snd}} na primer <code>oznaka:</code>. <code>[[stavek switch|switch]]</code> izbere primer <code>case</code>, ki se izvede na podlagi vrednosti celoštevilskega izraza. Za razliko od mnogih drugih jezikov bo nadzorni pretok padel v naslednji primer <code>case</code>, razen če ga prekine prekinitev <code>break</code>. Izrazi lahko rabijo različne vgrajene operatorje in lahko vsebujejo klice funkcij. Vrstni red po katerem se določijo vrednosti parametrom funkcij in operandom večine operatorjev ni določen. Določevanje vrednost je lahko tudi vloženo vmes. Vendar se bodo vsi stranski pojavi (vključno s pomnilnikom do spremenljivk) pojavili pred naslednjo »[[zaporedna točka|zaporedno točko]]«. Zaporedne točke vsebujejo zaključek vsakega izraznega stavka ter vstop in vračanje iz vsakega klica funkcije. Zaporedne točke se pojavijo tudi med določevanjem vrednosti izrazov, ki vsebujejo določene operatorje (<code>&&</code>, <code>||</code>, <code>[[tročleni pogojni operator|?:]]</code> in [[operator vejica]]). To dovoljuje visoko stopnjo optimizacije kode prevajalnika, vendar od programerjev v C zahteva večjo skrb za dosego zanesljivih rezultatov kot je potrebna pri drugih programskih jezikih. Kernighan in Ritchie v uvodu knjige ''Programski jezik C'' pravita: »Kakor drugi jeziki ima C svoje hibe. Nekateri od operatorjev imajo napačno prednost; nekateri deli skladnje bi lahko bili boljši.«{{r|kern-1978}}{{rp|3}} Standard C ni poskušal popraviti veliko od teh hib zaradi vpliva takšnih sprememb na že obstoječo programsko opremo. === Nabor znakov === Osnovni nabor znakov izvorne kode jezika C vsebuje: * neštevilske znake: ** [[26 (število)|26]] velikih in 26 majhnih [[angleščina|angleških]] [[latinica|latiničnih]] črk iz standardnega nabora [[ASCII]], oziroma [[osnovna latinična abeceda ISO|osnovne latinične abecede ISO]] (ISO/IEC 646): *: <code>A</code>, <code>B</code>, <code>C</code>, <code>D</code>, <code>E</code>, <code>F</code>, <code>G</code>, <code>H</code>, <code>I</code>, <code>J</code>, <code>K</code>, <code>L</code>, <code>M</code>, <code>N</code>, <code>O</code>, <code>P</code>, <code>Q</code>, <code>R</code>, <code>S</code>, <code>T</code>, <code>U</code>, <code>V</code>, <code>W</code>, <code>X</code>, <code>Y</code>, <code>Z</code> *: <code>a</code>, <code>b</code>, <code>c</code>, <code>d</code>, <code>e</code>, <code>f</code>, <code>g</code>, <code>h</code>, <code>i</code>, <code>j</code>, <code>k</code>, <code>l</code>, <code>m</code>, <code>n</code>, <code>o</code>, <code>p</code>, <code>q</code>, <code>r</code>, <code>s</code>, <code>t</code>, <code>u</code>, <code>v</code>, <code>w</code>, <code>x</code>, <code>y</code>, <code>z</code> ** [[podčrtaj]]: <code>_</code> * številske znake: ** [[10 (število)|10]] [[desetiški številski sistem|desetiških]] [[števka|števk]]: <code>0</code> <code>1</code> <code>2</code> <code>3</code> <code>4</code> <code>5</code> <code>6</code> <code>7</code> <code>8</code> <code>9</code> * dodatnih [[28 (število)|28]] grafičnih znakov: <code>! " # % & ' ( ) * + , - . / : ; < = > ? [ \ ] ^ { | } ~</code> * [[znak za prazni prostor|znake za prazni prostor]] (''whitespace''): ''[[presledek]]'', ''vodoravni [[tabulator]]'', ''navpični tabulator'', ''[[prelom strani|pomik na novo stran]]'', ''[[nova vrstica]]'' (''newline'') Nova vrstica označuje konec besedilne vrstice. Ni treba da odgovarja dejanskemu posameznemu znaku, čeprav je v C zaradi prikladnosti to posamezen znak. Lahko se rabijo tudi dodatni mnogobitno zakodirani znaki v prikazu [[literal znakovnega niza|literalov znakovnih nizov]], vendar niso povsem [[prenosljivost programske opreme|prenosljivi]]. Od standarda C99 se lahko prenosljivo vgradijo mnogonacionalni znaki kodirnega standarda [[Unicode]] v besedilo izvorne kode C s pomočjo kodiranj <code>\uXXXX</code> ali <code>\UXXXXXXXX</code>, kjer <code>X</code> označuje [[šestnajstiški številski sistem|šestnajstiško]] zapisan znak. Osnovni izvršni nabor znakov C obsega enake znake, skupaj s prikazom [[zvončni znak|opozorila]] (''alert''), [[povratni znak|povratnega znaka]] (''backspace'') in [[pomik na začetek vrstice|pomika na začetek vrstice]] (''carriage return''). Podpora [[izvajalni čas|izvajalnemu času]] (''runtime'') za razširjene nabore znakov se je z vsako različico standarda za C povečevala. === Rezervirane besede === Naslednje besede (''keywords''; ''reserved words'') so v jeziku C [[rezervirana beseda|rezervirane]] in imajo strog pomen kot posamezni znaki (''tokens'').{{r|kell-1984}}{{r|N1570}} C89 ima 32 rezerviranih besed. Ne smejo se na novo opredeliti ali se rabiti kot [[označevalnik (računalništvo)|označevalniki]] v drugih kontekstih: {{div col|colwidth=13em}} : <code>auto</code> : <code>[[nadzor pretoka|break]]</code> : <code>case</code> : <code>char</code> : {{bg|col=#ceeef2|<code>[[const (programiranje)|const]]</code>}} : <code>[[nadzor pretoka|continue]]</code> : <code>default</code> : <code>[[zanka do while|do]]</code> : <code>[[format plavajoče vejice z dvojno točnostjo|double]]</code> : <code>[[pogojni operator|else]]</code> : {{bg|col=#7fffd4|<code>[[naštevni tip|enum]]</code>}} : <code><s>entry</s></code> : <code>[[zunanja spremenljivka|extern]]</code> : <code>[[plavajoča vejica|float]]</code> : <code>[[zanka for|for]]</code> : <code>[[goto]]</code> : <code>[[pogojni operator|if]]</code> : <code>[[celo število (računalništvo)|int]]</code> : <code>long</code> : <code>[[register (rezervirana beseda)|register]]</code> : <code>[[ukaz vrnitve|return]]</code> : <code>short</code> : {{bg|col=#ceeef2|<code>[[zapis predznačenih števil|signed]]</code>}} : <code>[[sizeof]]</code> : <code>[[static (rezervirana beseda)|static]]</code> : <code>[[struct (programski jezik C)|struct]]</code> : <code>[[ukaz switch|switch]]</code> : <code>[[typedef]]</code> : <code>[[unija (podatkovni tip)|union]]</code> : <code>unsigned</code> : {{bg|col=#7fffd4|<code>[[void (podatkovni tip)|void]]</code>}} : {{bg|col=#ceeef2|<code>[[nestalnost (programiranje)|volatile]]</code>}} : <code>[[zanka while|while]]</code>{{r|spl09}} {{div col end}} Besede so [[ločevanje malih in velikih črk|občutljive na male ali velike črke]]. <code>INT</code>, <code>INt</code>, <code>InT</code>, <code>Int</code>, <code>iNT</code>, <code>iNt</code> ali <code>inT</code> na primer ni enako kot <code>int</code>. V različnih izvedbah prevajalnikov za C se lahko pojavijo tudi druge rezervirane besede, npr. <code>ada</code>, <code>asm</code>, <code>fortran</code>, <code>pascal</code>, čeprav se tam običajno nestandardne besede začnejo z enim ali dvema [[podčrtaj]]ema, npr. <code>__asm</code>, <code>_Cdecl</code> ipd.{{r|spl09}} V primerjavi z drugimi velikimi jeziki je imel C majhno število rezerviranih besed. [[Ada (programski jezik)|Ada]] jih ima na primer 62. Ena od značilnosti jezika C je, da lahko naredi veliko z relativno malo posebnimi [[simbol]]i in rezerviranimi besedami.{{r|kell-1984}} C99 je dodal pet rezerviranih besed (‡ označuje drugačen črkovalni vzdevek za rezervirano besedo C23): {{div col|colwidth=13em}} : <code>[[vrinjena funkcija|inline]]</code> : <code>[[restrict]]</code> : <code>_Bool</code> ‡ : <code>[[kompleksni podatkovni tip|_Complex]]</code> : <code>_Imaginary</code> {{div col end}} C11 je dodal še sedem razerviranih besed (‡ označuje drugačen črkovalni vzdevek za rezervirano besedo C23): {{div col|colwidth=13em}} : {{bg|col=#ffdead|<code>_Alignas</code>}} ‡ : {{bg|col=#ffdead|<code>_Alignof</code>}} ‡ : {{bg|col=#ffdead|<code>_Atomic</code>}} : {{bg|col=#ffdead|<code>_Generic</code>}} : {{bg|col=#ffdead|<code>_Noreturn</code>}} : {{bg|col=#ffdead|<code>_Static_assert</code>}} ‡ : {{bg|col=#ffdead|<code>_Thread_local</code>}} ‡ {{div col end}} C23 je dodal še 15 rezerviranih besed: {{div col|colwidth=13em}} * <code>alignas</code> * <code>alignof</code> * <code>bool</code> * <code>constexpr</code> * <code>false</code> * <code>nullptr</code> * <code>static_assert</code> * <code>thread_local</code> * <code>true</code> * <code>typeof</code> * <code>typeof_unqual</code> * <code>_BitInt</code> * <code>_Decimal32</code> * <code>_Decimal64</code> * <code>_Decimal128</code> {{div col end}} Večina nedavno rezerviranih besed se začne s podčrtajem, ki mu sledi velika začetnica, ker so bili označevalniki te oblike predhodno rezervirani s standardom C za rabo samo v izvedbah. Ker obstoječa izvorna koda programa ne bi smela rabiti teh označevalnikov, na to ne bi vplivalo, ko bi izvedbe C začele podpirati te razširitve programskega jezika. Nekatere standardne zaglavne datoteke opredeljujejo bolj priročne sinonime za podčrtane označevalnike. Nekatere od teh besed so bile dodane kot rezervirane besede z običajnim črkovanjem v C23, ustrezni makri pa so bili odstranjeni. Na začetku je imel C manj rezerviranih besed, na primer 29, sedaj pa jih pozna 63. Beseda <code>entry</code> se je redko ali pa nikoli rabila in sedaj ni več rezervirana. V drugi izdaji knjige ''[[Programski jezik C (knjiga)|Programski jezik C]]'' sta Kernighan in Richie zapisala: »... [rezervirana beseda] <code>entry</code>, prej rezervirana, a nikoli rabljena, ni več rezervirana.« in: »Mrtvorojena rezervirana beseda <code>entry</code> je umaknjena.« {{r|kern-1988}}{{rp|192, 259}} === Operatorji === {{glavni|operatorji v C in C++}} C podpira bogat nabor [[operator (računalništvo)|operatorjev]], ki so simboli znotraj [[izraz (računalništvo)|izraza]] za določevanje potrebnih opravil med njegovim izvajanjem. Njegovi operatorji so razdeljeni na osemnajst kategorij. C ima operatorje za: * [[aritmetika|aritmetiko]]: [[seštevanje|<code>+</code>]], [[odštevanje|<code>-</code>]], [[množenje|<code>*</code>]], [[deljenje|<code>/</code>]], [[modulo|<code>%</code>]] * [[prireditev (računalništvo)|prireditev]]: <code>=</code> * [[obogatena prireditev|obogateno prireditev]]: <code>+=</code>, <code>-=</code>, <code>*=</code>, <code>/=</code>, <code>%=</code>, <code>&=</code>, <code>|=</code>, <code>^=</code>, <code>&lt;&lt;=</code>, <code>&gt;&gt;=</code> * [[bitna operacija|bitno logiko]]: <code>~</code>, <code>&</code>, <code>|</code>, <code>^</code> * [[bitni pomik]]: <code>&lt;&lt;</code>, <code>&gt;&gt;</code> * [[Boolova algebra|Boolovo logiko]]: <code>!</code>, <code>&&</code>, <code>||</code> * [[tročleni pogojni operator|pogojno določitev vrednosti]]: [[?:|<code>? :</code>]] * primerjanje [[enakost]]i: [[enakost (matematika)|<code>==</code>]], [[neenakost|<code>!=</code>]] * [[podprogram|klicanje funkcij]]: <code>( )</code> * [[operatorja povečanja in zmanjšanja|povečanje in zmanjšanje]]: <code>++</code>, <code>--</code> * [[zapis (računalništvo)|izbiro elementa]]: <code>.</code>, <code>-></code> * velikost objekta: <code>[[sizeof]]</code> * tip: <code>[[typeof]]</code>, <code>typeof_unqual</code> ''od C23'' * [[relacija urejenosti|relacije urejenosti]]: <code><</code>, <code><=</code>, <code>></code>, <code>>=</code> * [[kazalec (računalništvo)|referenco in dereferenco]]: <code>&</code>, <code>*</code>, <code>[ ]</code> * vrstni red: [[operator vejica|<code>,</code>]] * [[vrstni red operacij|združevanje podizrazov]]: <code>( )</code> * [[pretvorba tipov|tipsko pretvorbo]]: <code>(''typename'')</code> C rabi operator <code>=</code>, ki je v matematiki rezerviran za izražanje [[enakost (matematika)|enakosti]], za naznanitev prireditve po zgledu predhodnih jezikov [[Fortran]]a in [[PL/I]], vendar z razliko od [[ALGOL]]a in njegovih izpeljank. Podobnost med cejevskima operatorjema za prireditev in za primerjanje enakosti (<code>==</code>) so kritizirali, saj se ju lahko preprosto zamenja. V mnogih primerih mora biti vsak rabljen v kontekstu drugega brez napak prevajalnika, čeprav nekateri prevajalniki tvorijo opozorila. Pogojni izraz <code>if (a == b + 1)</code> se na primer lahko napačno zapiše kot <code>if (a = b + 1)</code> in bo njegova vrednost po izvršitvi pravilna (<code>true</code>), če je <code>a</code> enak <code>0</code> po prireditvi.{{r|spl10}} [[vrstni red operacij|Operatorska prednost]] v C ni vedno intuitivna, saj se na primer operator <code>==</code> zvezuje tesneje (se izvrši pred) kot operatorja <code>&</code> (bitni IN (''AND'') in <code>|</code> (bitni ALI (''OR'') v izrazih, kot je <code>x & 1 == 0</code>, ki bi moral biti zapisan kot <code>(x & 1) == 0</code>, če je bil to namen programerja.{{r|schu-2004}} == Zgradba, oblika programa in slog v C == Osnovni gradnik programa v C je funkcija.{{r|spl11}} Vsak program v C je zbirka ene ali več funkcij. Funkcije sestavljajo označitve spremenljivk in stavki, ali zapleteni ukazi, obkrožata pa jih zavita oklepaja (<code>{</code> in <code>}</code>). === Zgleda programov === ==== Program Pozdravljen, svet ==== [[slika:Hello World Brian Kernighan 1974.jpg|thumb|right|250px|[[Program »Hello, World!«]] [[Brian Wilson Kernighan|Briana Wilsona Kernighana]] (1978)]] Izvirni program [[Pozdravljen, svet]] (»''Hello, World!''«) se je pojavil v prvi izdaji knjige ''[[Programski jezik C (knjiga)|Programski jezik C]]'' in je postal model za uvodni program v večini učbenikov programskih jezikov:{{r|kern-1978}}{{rp|6}} <syntaxhighlight lang="C"> main() { printf("hello, world\n"); } </syntaxhighlight> Spodnji zgled izpiše znakovni niz »Pozdravljen, svet!« na [[standardni tokovi|standardni izhod]] s funkcijo <code>printf</code>. Navadno je standardni izhod povezan s terminalom ali z zaslonom monitorja, lahko pa je tudi datoteka ali kakšna druga strojna naprava. Program je napisan v skladu s standardom [[ANSI C]].{{efn|name="op15"}} <syntaxhighlight lang="C"> #include <stdio.h> int main(void) { printf("Pozdravljen, svet!\r\n"); return 0; } </syntaxhighlight> Sledi analiza programa po vrsticah: <syntaxhighlight lang="C">#include <stdio.h></syntaxhighlight> Prva vrstica v programu je [[predprocesor]]ski ukaz (navodilo, direktiva) <code>#include</code>. Pred samim prevajanjem programa predprocesor pregleda izvorno kodo in izvrši vse predprocesorske ukaze. Ti ukazi se vedno začnejo z [[znak (računalništvo)|znakom]] <code>#</code>. Ukaz <code>#include</code> povzroči, da se na njegovo mesto v izvorno kodo vključi datoteka <code>[[stdio.h]]</code>, ki vsebuje standardne vhodnoizhodne funkcije. <syntaxhighlight lang="C">int main(void)</syntaxhighlight> V naslednji vrstici se opredeli funkcija z imenom <code>main</code>. Ta funkcija ima poseben pomen v C programih. Pri začetku [[izvajalni sistem|izvajanja]] programa se najprej kliče ta funkcija. Rezervirana beseda <code>int</code> na začetku vrstice pove, da funkcija <code>main</code> izvajalnemu sistemu vrne celo število, rezervirana beseda <code>void</code> pa, da funkcija ne sprejme nobenih parametrov. Funkcija <code>main</code> po standardu [[ANSI C]] vedno vrača vrednost, čeprav nekateri prevajalniki prevedejo kodo uspešno, četudi temu ni tako. Tudi v jeziku C++ je ta funkcija še vedno C-jevska. Funkcija <code>main</code> je lahko opredeljena s pomočjo naslednjih štirih oblik ob označitvi:{{r|spl12-wg14-n1256-12}}{{efn|name="op04"}}{{efn|name="op05"}}{{efn|name="op06"}}{{efn|name="op07"}} <syntaxhighlight lang="C"> int main() { /* ... */ } int main(void) { /* ... */ } int main(int argc, char *argv[]) { /* ... */ } int main(int argc, char **argv) { /* ... */ } </syntaxhighlight> oziroma [[prototip funkcije|prototipno]]: <syntaxhighlight lang="C"> int main(); int main(void); int main(int, char *[]); int main(int, char **); </syntaxhighlight> Prvi dve opredelitvi sta enakovredni (in združljivi s C++). <syntaxhighlight lang="C">{</syntaxhighlight> Odprti zaviti oklepaj pomeni začetek opredelitve funkcije <code>main</code>. <syntaxhighlight lang="C">printf("Pozdravljen, svet!\r\n");</syntaxhighlight> V tej vrstici se kliče funkcija <code>printf</code>, ki je označena v datoteki <code>stdio.h</code>. Pri tem klicu se funkciji <code>printf</code> poda en parameter v obliki znakovnega niza, ki je [[pomnilniški naslov]] prvega znaka v [[literal znakovnega niza|literalu znakovnega niza]] <code>"Pozdravljen, svet\r\n"</code>. Literal znakovnega niza je neimenovano [[polje (računalništvo)|polje]], ki jo samodejno nastavi prevajalnik, z elementi tipa <code>char</code> in končnim [[znak NULL|znakom NULL]] (vrednost ASCII 0), ki označuje konec polja, kar omogoča funkciji <code>printf</code>, da določi dolžino niza). Znak NULL se lahko zapiše tudi kot [[ubežna zaporedja v C|ubežno zaporedje]] <code>\0</code>. Dvoznakovni niz <code>\n</code> je standardno ubežno zaporedje, ki se v C prevede v znak [[nova vrstica|nove vrstice]] (EOL, ''end of line''). Znak je namenjen kot ukaz izhodni napravi, da postavi trenutno lego na začetek naslednje vrstice. Vrnjena vrednost funkcije <code>printf</code> je tipa <code>int</code>, vendar je tiho zavržena, ker se ne rabi. Previdnejši program lahko preizkusi vrnjeno vrednost, da preveri, ali je funkcija <code>printf</code> uspela. [[Podpičje]] <code>;</code> prekine stavek. <syntaxhighlight lang="C">return 0;</syntaxhighlight> Vrstica zaključi izvajanje funkcije <code>main</code> in vrne celo število <code>0</code>. <syntaxhighlight lang="C">}</syntaxhighlight> Zaprti zaviti oklepaj pomeni zaključek opredelitve funkcije <code>main</code>. Po specifikaciji standarda C99 in novejših bo funkcija <code>main</code> (za razliko od vseh drugih funkcij) implicitno vrnila vrednost <code>0</code> preden doseže <code>}</code>, ki prekine funkcijo.{{efn|name="op14"}} Vrnjeno vrednost <code>0</code> izvajalni sistem tolmači kot izhodno kodo, ki označuje uspešno izvedbo funkcije <code>main</code>.{{r|klem-2014}} ==== Najmanjši program ==== Katera opredelitev funkcije <code>main</code> se rabi v programu, je verjetno odvisno od posamezne izbire. Trenutni standard C vsebuje dva zgleda rabe <code>main()</code> in dva <code>main(void)</code>, standard C++ pa rabi <code>main()</code>. Vrednost, ki jo <code>main</code> vrača (in mora biti tipa <code>int</code>), služi kot ''status prekinitve''. Tega program vrne gostiteljevemu okolju. Standard C opredeljuje vrnitveni vrednosti <code>0</code> (»nič napak« (''zero errors'')) in <code>EXIT_SUCCESS</code>, ki označujeta uspeh, ter <code>EXIT_FAILURE</code> za označevanje neuspešnega izvajanja programa. (<code>EXIT_SUCCESS</code> in <code>EXIT_FAILURE</code> sta opredeljeni v standardni zaglavni datoteki <code>[[stdlib.h]]</code>). Druge vrnitvene vrednosti služijo kot izvedbeni opredelitveni pomeni. V [[Linux]]u na primer program, ki ga je prekinil ukaz [[signal (računalništvo)|signal]], vrne kodo številske vrednosti signala plus 128. Najmanjši pravilen program v C vsebuje prazno funkcijo <code>main</code> brez parametrov: <syntaxhighlight lang="C"> int main(void){} </syntaxhighlight> Lahko se zapiše tudi v več vrsticah: <syntaxhighlight lang="C"> int main(void) { /* začetek telesa funkcije v prvem */ } /* stolpcu vrstice */ </syntaxhighlight> ali redkeje sicer v skladu z dobrim slogom: <syntaxhighlight lang="C"> int /* podatkovni tip vrnjene vrednosti */ main(void) /* funkcije. Ime funkcije v prvem */ { /* stolpcu vrstice. Začetek telesa */ } /* funkcije v prvem stolpcu vrstice */ </syntaxhighlight> Sploh pa je slaba praksa pisati neporavnano, kot npr: <syntaxhighlight lang="C"> int main /* ** * * * **/ ( void ) { } </syntaxhighlight> ali: <syntaxhighlight lang="C"> int main/* ** * * * **/(void){ } </syntaxhighlight> oziroma poravnano brez reda: <syntaxhighlight lang="C"> int main /* ** * * ***/ ( void ) { } </syntaxhighlight> Preveden program bo sicer deloval, izvorna koda pa je že v preprostem zgledu nepregledna. Seveda je treba rezervirane besede, imena spremenljivk in funkcij pisati brez presledkov. Okrogla [[oklepaj]]a (), ki sledita imenu funkcije, morata biti vključena, saj na ta način C razlikuje funkcije od navadnih spremenljivk. Načeloma pri funkcijah za imenom funkcije in odprtim oklepajem ni presledka, npr. <code>main(void)</code> in ne <code>main (void)</code>, z razliko od <code>[[sizeof|sizeof ()]]</code>, ki dejansko strogo ni funkcija, in je skladenjska rezervirana beseda za [[enočlena operacija|enočleni]] [[operator (računalniško programiranje)|operator]].{{r|lars-1996b}} <code>sizeof</code> je lahko podobno kot <code>return</code> brez okroglih oklepajev. Pri <code>return</code> je to celo zaželeno, razen če je dvoumno. Ker nista navedena <code>return</code> ali <code>exit</code>, funkcija <code>main</code> ob izhodu vrne <code>0</code>.{{r|klem-2014}} To je poseben primer predstavljen v standardu [[C99]], ki velja le za funkcijo <code>main</code>. Če se zahteva še ta navedba, ima najmanjši program obliko: <syntaxhighlight lang="C"> int main(void) { return 0; } </syntaxhighlight> Funkcija <code>main</code> bo za uspešno delovanje programa po navadi klicala druge funkcije. Ni treba, da je na vrhu programa, tako da se program v C ne začne v prvi vrstici, ampak tam kjer je navedena funkcija <code>main</code>.{{r|spl11}} Funkcije <code>main</code> ni možno klicati ali jo zagnati s kakšno drugo funkcijo v programu. Kliče jo lahko le [[operacijski sistem]] in na ta način se zažene program v C. Funkcija <code>main</code> ni nikoli statična, in, če je navedena kot <code>static int main()</code>, bo prevajalnik običajno javil napako. Nekatere izvedbe niso izvedljive, po navadi zaradi tega, ker niso mišljene za rabo z operacijskim sistemom. Takšne izvedbe se v standardu C imenujejo ''prostostoječe'' (''free-standing''). V prostostoječi izvedbi ni podrobnega opisa kako naj obravnava izvajanje programa. V programu še posebej ni treba opredeliti funkcije <code>main</code>. Druge funkcije se lahko imenujejo poljubno v skladu s skladnjo jezika. Lahko jih napiše programer sam ali pa se rabijo obstoječe iz knjižnic. Vmesniki za knjižniške funkcije so običajno navedeni z vključitvijo [[zaglavna datoteka|zaglavnih datotek]] s [[predprocesor C|predprocesorskim]] ukazom <code>#include</code>, objekti knjižnice pa se povežejo v končno izvršno sliko. Določene knjižniške funkcije, kot sta na primer [[printf|<code>printf</code>]] ali [[scanf|<code>scanf</code>]], so opredeljene s standardom C, in se imenujejo [[standardna knjižnica jezika C|standardne knjižniške]] funkcije. Funkcija lahko vrne vrednost klicatelju{{snd}} po navadi drugi funkciji C-ja, ali gostiteljevemu okolju za funkcijo <code>main</code>. Zgoraj omenjena funkcija <code>printf</code> vrne koliko znakov je bilo izpisano, vendar se ta vrednost običajno prezre. == Podatkovni tipi == {{glavni|podatkovni tipi v C}} [[slika:1999 ISO C Concepts.png|thumb|right|250px|Koncepti jezika C po standardu [[C99]]]] C ima [[sistem tipov|statični]] [[močna in šibka tipizacija|šibki]] [[sistem tipov]], ki je deloma podoben sistemom tipov potomcev [[ALGOL]]a, kot je npr. [[paskal (programski jezik)|paskal]], vendar C sam ni potomec Algola.{{r|feue-1982}} V C obstajajo vgrajeni tipi za [[celo število|cela števila]] različnih velikosti, tako predznačena in nepredznačena, števila s [[plavajoča vejica|plavajočo vejico]] (npr. [[racionalno število|racionalna števila]]), [[znak (računalništvo)|znake]] (<code>char</code>) in [[naštevni tip|naštevne tipe]] (<code>enum</code>). Celoštevilski tip <code>char</code> je pogosto rabi za enobajtne znake. C99 je z rezervirano besedo <code>_Bool</code> dodal [[Boolov podatkovni tip]] ([[Boolova spremenljivka]]). Obstajajo tudi izpeljani tipi, kot so: [[polje (podatkovni tip)|polja]] ([[tabela (računalništvo)|tabele]], ''arrays''), [[kazalec (računalništvo)|kazalci]] (''pointers''), [[zapis (računalništvo)|zapisi]] (''records'', <code>[[struktura (podatkovni tip)|struct]]</code>) in nenaznačene [[unija (podatkovni tip)|unije]] (''unions'', <code>union</code>). C se velikokrat rabi v programiranju nizkonivojskih sistemov, kjer morda ni potrebe za sistemom tipov. Prevajalnik poskuša zagotoviti pravilnost tipov večine izrazov, vendar lahko programer zaobide preverbe na več načinov, ali s pomočjo [[pretvorba tipov|tipske opustitve]] (''type cast''), kjer ekscplicitno pretvori vrednost iz enega tipa v drugega, ali s pomočjo kazalcev ali unij, kjer se osnovni biti podatkovnega objekta na novo tolmačijo na kakšen drug način. Za nekatere je označitvena skladnja v C neintuitivna, še posebej [[funkcijski kazalec|kazalci na funkcije]]. (Ritchiejeva zamisel je bila, da se določilniki označijo v kontekstu njihove rabe: »[[podatkovni tipi v C|označitev zrcali rabo]].«){{r|kern-1988}}{{rp|122}} C-jevske ''običajne aritmetične pretvorbe'' dovoljujejo tvorjenje učinkovite kode, vendar lahko včasih pride do nepričakovanih rezultatov. Primerjava predznačenih in nepredznačenih celih števil enake širine na primer zahteva pretvorbo predznačene vrednosti v nepredznačeno. To lahko povzroči nepričakovane rezultate, če je predznačena vrednost negativna. === Osnovni podatkovni tipi === V jeziku C je več [[primitivni podatkovni tip|osnovnih podatkovnih tipov]]. Večina od njih se tvori iz enega od štirih osnovnih aritmetičnih določilnikov tipov v C (<code>char</code>, <code>int</code>, <code>float</code> in <code>double</code>), ter štirih izbirnih določilnikov (<code>signed</code>, <code>unsigned</code>, <code>short</code> in <code>long</code>). Vsi razpoložljivi osnovni aritmetični tipi so navedeni v razpredelnici: {{hidden begin|border=#aaa 1px solid|titlestyle=text-align: center|title=Osnovni podatkovni tipi}} {| class="wikitable" |- ! style="width:14em;"| {{ubl| [[podatkovni tip]] | in [[sopomenka|sopomenke]]}} !| pojasnilo !| {{ubl| najmanjša velikost | &#00091;[[bit]]i&#00093;}} !| {{ubl| mejne vrednosti | v <code>[[limits.h]]</code>}} !| formatno določilo !| pripona za desetiške konstante |- | <syntaxhighlight lang="C" enclose="none">char</syntaxhighlight> || najmanjša naslovljiva enota stroja, ki lahko vsebuje osnovni nabor znakov. Njen tip je [[celo število (računalništvo)|celoštevilski]]. Dejanski tip je lahko predznačen ali nepredznačen, kar je odvisno od izvedbe. Vsebuje <code>CHAR_BIT</code> bitov in njegov obseg je [−128,&nbsp;+127].{{r|c99sizes}} || [[8-bitna arhitektura|8]] || {{ubl| <code>CHAR_MIN</code> / | <code>CHAR_MAX</code>}} || <code>%c</code> || — |- | <syntaxhighlight lang="C" enclose="none">signed char</syntaxhighlight> || enaka velikost kot <code>char</code>, vendar je zagotovo predznačena in njegov obseg je [−128,&nbsp;+127].{{r|c99sizes}}{{efn|name="op08"}} || 8 || {{ubl| <code>SCHAR_MIN</code> / | <code>SCHAR_MAX</code>}} || <code>%c</code> <small>(ali <code>%hhi</code> za numerični vnos)</small> || — |- | <syntaxhighlight lang="C" enclose="none">unsigned char</syntaxhighlight> || enaka velikost kot <code>char</code>, vendar je zagotovo nepredznačena. V dvojiškem zapisu je predstavljen brez zapolnjevalnih bitov, tako je njegov obseg točno [0,&nbsp;2^{<code>CHAR_BIT</code>}−1],{{r|spl12-wg14-n1256-37}} običajno [0,&nbsp;+255]{{r|c99generalrepr}} || 8 || {{ubl| 0 / | <code>UCHAR_MAX</code>}} || <code>%c</code> <small>(ali <code>%hhu</code> za numerični vnos)</small> || — |- | {{ubl| <syntaxhighlight lang="C" enclose="none">short</syntaxhighlight> | <syntaxhighlight lang="C" enclose="none">short int</syntaxhighlight> | <syntaxhighlight lang="C" enclose="none">signed short</syntaxhighlight> | <syntaxhighlight lang="C" enclose="none">signed short int</syntaxhighlight>}} || predznačeni celoštevilski tip ''short''. Njegov obseg je vsaj [−32.768,&nbsp;+32.767].{{r|spl12-wg14-n1256-22}}{{r|c99sizes}}{{efn|name="op08"}} || [[16-bitna arhitektura|16]] || {{ubl| <code>SHRT_MIN</code> / | <code>SHRT_MAX</code>}} || {{ubl|<code>%hi</code>&nbsp;<code>%hd</code>}} || — |- | {{ubl| <syntaxhighlight lang="C" enclose="none">unsigned short</syntaxhighlight> | <syntaxhighlight lang="C" enclose="none">unsigned short int</syntaxhighlight>}} || podobno kot <code>short</code>, vendar nepredznačeno, in njegov obseg je vsaj [0,&nbsp;+65.535].{{r|c99sizes}} || 16 || {{ubl| 0 / | <code>USHRT_MAX</code> || <code>%hu</code>}} || — |- | {{ubl| <syntaxhighlight lang="C" enclose="none">int</syntaxhighlight> | <syntaxhighlight lang="C" enclose="none">signed</syntaxhighlight> | <syntaxhighlight lang="C" enclose="none">signed int</syntaxhighlight>}} || osnovni predznačeni celoštevilski tip. Njegov obseg je vsaj [−32.768,&nbsp;+32.767].{{r|spl12-wg14-n1256-22}}{{r|c99sizes}}{{efn|name="op08"}} || 16 || {{ubl| <code>INT_MIN</code> / | <code>INT_MAX</code>}} || {{ubl|<code>%i</code>&nbsp;<code>%d</code>}} || ''brez''{{r|c99intconst}} |- | {{ubl| <syntaxhighlight lang="C" enclose="none">unsigned</syntaxhighlight> | <syntaxhighlight lang="C" enclose="none">unsigned int</syntaxhighlight>}} || podobno kot <code>int</code>, vendar nepredznačeno, in njegov obseg je vsaj [0,&nbsp;+65.535].{{r|c99sizes}} || 16 || {{ubl| 0 / | <code>UINT_MAX</code>}} || <code>%u</code> || <code>u</code> ali <code>U</code>{{r|c99intconst}} |- | {{ubl| <syntaxhighlight lang="C" enclose="none">long</syntaxhighlight> | <syntaxhighlight lang="C" enclose="none">long int</syntaxhighlight> | <syntaxhighlight lang="C" enclose="none">signed long</syntaxhighlight> | <syntaxhighlight lang="C" enclose="none">signed long int</syntaxhighlight>}} || predznačeni celoštevilski tip ''long''. Njegov obseg je vsaj [−2.147.483.648,&nbsp;+2.147.483.647].{{r|spl12-wg14-n1256-22}}{{r|c99sizes}}{{efn|name="op08"}} || [[32-bitna arhitektura|32]] || {{ubl| <code>LONG_MIN</code> / | <code>LONG_MAX</code>}} || {{ubl|<code>%li</code>&nbsp;<code>%ld</code>}} || <code>l</code> ali <code>L</code>{{r|c99intconst}} |- | {{ubl| <syntaxhighlight lang="C" enclose="none">unsigned long</syntaxhighlight> | <syntaxhighlight lang="C" enclose="none">unsigned long int</syntaxhighlight>}} || podobno kot <code>long</code>, vendar nepredznačeno, in njegov obseg je vsaj [0,&nbsp;+4.294.967.295].{{r|c99sizes}} || 32 || {{ubl| 0 / | <code>ULONG_MAX</code>}} || <code>%lu</code> || obe <code>u</code> ali <code>U</code> in <code>l</code> ali <code>L</code>{{r|c99intconst}} |- | {{ubl| <syntaxhighlight lang="C" enclose="none">long long</syntaxhighlight> | <syntaxhighlight lang="C" enclose="none">long long int</syntaxhighlight> | <syntaxhighlight lang="C" enclose="none">signed long long</syntaxhighlight> | <syntaxhighlight lang="C" enclose="none">signed long long int</syntaxhighlight>}} || predznačeni celoštevilski tip ''long long''. Njegov obseg je vsaj [−9.223.372.036.854.775.808,&nbsp;+9.223.372.036.854.775.807].{{r|spl12-wg14-n1256-22}}{{r|c99sizes}}{{efn|name="op08"}} Uveden s standardom [[C99]]. || [[64-bitna arhitektura|64]] || {{ubl| <code>LLONG_MIN</code> / | <code>LLONG_MAX</code>}} || {{ubl|<code>%lli</code>&nbsp;<code>%lld</code>}} || <code>ll</code> ali <code>LL</code>{{r|c99intconst}} |- | {{ubl| <syntaxhighlight lang="C" enclose="none">unsigned long long</syntaxhighlight> | <syntaxhighlight lang="C" enclose="none">unsigned long long int</syntaxhighlight>}} || podobno kot <code>long long</code>, vendar nepredznačeno in njegov obseg je vsaj [0,&nbsp;+18.446.744.073.709.551.615].{{r|c99sizes}} Uveden s standardom [[C99]]. || 64 || {{ubl| 0 / | <code>ULLONG_MAX</code>}} || <code>%llu</code> || obe <code>u</code> ali <code>U</code> in <code>ll</code> ali <code>LL</code>{{r|c99intconst}} |- | <syntaxhighlight lang="C" enclose="none">float</syntaxhighlight> || tip za realna števila s [[plavajoča vejica|plavajočo vejico]] in enojno točnostjo. Dejanske značilnosti niso navedene (razen spodnjih mej), vendar je na večini sistemov to [[format števila z enojno točnostjo|dvojiški format števila s plavajočo vejico in enojno točnostjo IEEE 754]] (32 bitov). Ta format zahteva izbirni Annex F »IEC 60559 floating-point arithmetic.« || &nbsp; || {{ubl| <code>FLT_MIN</code> / | <code>FLT_MAX</code>}} || {{ubl | <code>%f</code>{{efn|name="op09"}}&nbsp;<code>%F</code> | <code>%g</code>&nbsp;<code>%G</code> | <code>%e</code>&nbsp;<code>%E</code> | <code>%a</code>&nbsp;<code>%A</code>}} || <code>f</code> ali <code>F</code> |- | <syntaxhighlight lang="C" enclose="none">double</syntaxhighlight> || tip za realna števila s plavajočo vejico in dvojno točnostjo. Dejanske značinosti niso navedene (razen spodnjih mej), vendar je na večini sistemov to [[format števila z dvojno točnostjo|dvojiški format števila s plavajočo vejico in dvojno točnostjo IEEE 754]] (64 bitov). Ta format zahteva izbirni Annex F »IEC 60559 floating-point arithmetic.« || &nbsp; || {{ubl| <code>DBL_MIN</code> / | <code>DBL_MAX</code>}} || {{ubl | <code>%f</code>{{efn|name="op10"}} | <code>%lf</code>&nbsp;<code>%lF</code> | <code>%lg</code>&nbsp;<code>%lG</code> | <code>%le</code>&nbsp;<code>%lE</code> | <code>%la</code>&nbsp;<code>%lA</code>{{efn|name="op11"}} }} || &nbsp; |- | <syntaxhighlight lang="C" enclose="none">long double</syntaxhighlight> || tip za realna števila s plavajočo vejico in [[razširjena točnost|razširjeno točnostjo]]. Dejanske značilnosti niso navedene. Z razliko od tipov <syntaxhighlight lang="C" enclose="none">float</syntaxhighlight> in <syntaxhighlight lang="C" enclose="none">double</syntaxhighlight> je lahko [[razširjena točnost|format števila s plavajočo vejico in razširjeno točnostjo x86]] (80 bitov, tipično pa 96 ali 128 bitov v pomnilniku z [[poravnavanje podatkovne strukture|zapolnjevanimi bajti]]), »double-double«, ki ni v skladu z IEEE (128 bitov), [[format števila s štirikratno točnostjo|dvojiški format števila s plavajočo vejico in štirikratno točnostjo IEEE 754]] (128 bitov), če je format s povišano točnostjo zagotovljen, ali drugače enako kot <syntaxhighlight lang="C" enclose="none">double</syntaxhighlight>. Za podrobnosti glej članek o [[long double]]. || &nbsp; || {{ubl| <code>LDBL_MIN</code> / | <code>LDBL_MAX</code>}} || {{ubl|<code>%Lf</code>&nbsp;<code>%LF</code>|<code>%Lg</code>&nbsp;<code>%LG</code>|<code>%Le</code>&nbsp;<code>%LE</code>|<code>%La</code>&nbsp; <code>%LA</code>{{efn|name="op11"}} }} || <code>l</code> ali <code>L</code> |} {{hidden end}} Dejanska velikost celoštevilskih tipov se v izvedbah razlikuje. Standar zahteva le velikostne povezave med podatkovnimi tipi in najmanšimi vrednostmi za vsak podatkovni tip: Zahteve za povezave so, da <code>long long</code> ni manjši od <code>long</code>, ki ni manjši od <code>int</code>, ta pa ne manjši od <code>short</code>. Ker je velikost <code>char</code> vedno najmanjši podprti podatkovni tip, vsi drugi podatkovni tipi ne morejo biti manjši. Najmanjša velikost za <code>char</code> je [[8-bitna arhitektura|8 bitov]], najmanjši velikosti za <code>short</code> in <code>int</code> sta 16 bitov, za <code>long</code> 32 bitov in za <code>long long</code> mora vsebovati vsaj 64 bitov. Tip <code>int</code> mora biti celoštevilski tip, za katerega je ciljni procesor najbolj učinkovit. To omogoča veliko prilagodljivost, saj so lahko na primer vsi tipi 64-bitni. Vendar je priljubljeno več različnih shem celoštevilskih širin (podatkovnih modelov). To je zato ker podatkovni model opredeljuje kako različni programi med seboj komunicirajo, enotni podatkovni model se rabi znotraj uporabniškega vmesnika danega operacijskega sistema.{{r|spl20}} Treba je omeniti, da je v praksi velikost tipa <code>char</code> po navadi 8 bitov, tipa <code>short</code> pa 16 bitov (kakor tudi njihova nepredznačena dvojnika). To velja za platforme pogoste v 1990-ih, kot so: [[SunOS]] 4 Unix, Microsoft [[MS-DOS]], sodobni [[Linux]] in Microchip MCC18 za vgradne 8-bitne mikrokontrolerje PIC. [[POSIX]] zahteva, da je velikost <code>char</code> točno 8 bitov. Tudi dejanska velikost in obnašanje tipov s plavajočo vejico se razlikuje v izvedbah. Edino zagotovilo je, da <code>long double</code> ni manjši od <code>double</code>, ki ni manjši od <code>float</code>. Če ju strojna oprema podpira, se po navadi rabita 32-bitna in 64-bitna dvojiška formata s plavajočo vejico [[IEEE 754]]. === Kazalci === C podpira rabo [[kazalec (računalništvo)|kazalcev]], vrsto [[referenca (računalništvo)|sklica]], ki zapisuje naslov ali mesto objekta ali funkcije v pomnilniku. Naslov objekta je odvisen od sistema. Kazalci v C so izpeljani podatkovni tipi in se lahko ''dereferencirajo'' za dostop podatkov, ki so shranjeni na naslovu na katere kažejo, ali kličejo funkcije na katere kažejo. S kazalci se lahko upravlja s pomočjo prirejanja ali [[kazalčna aritmetika|kazalčne aritmetike]]. Predstavitev vrednosti kazalca pri izvajanju je običajno surov pomnilniški naslov (mogoče povečan z izravnavo znotraj besedilnega polja), vendar ker kazalčni tip vsebuje tip objekta na katerega kaže, se lahko izrazi, ki vključujejo kazalce, preverijo glede na tip že med prevajanjem. Kazalčna aritmetika se samodejno skalira z velikostjo podatkovnega tipa na katero se kaže. Osnovna skladnja za opredelitev kazalca v C je:{{r|spl12-wg14-n1256-114}}{{efn|name="op12"}} <syntaxhighlight lang="C"> podatkovni_tip *ime_kazalca; </syntaxhighlight> Na primer: <syntaxhighlight lang="C"> int *ptr; </syntaxhighlight> To označi <code>ptr</code> kot označevalnik objekta naslednjega tipa: * kazalec, ki kaže na objekt tipa <code>int</code> To se običajno navede bolj zgoščeno kot '<code>ptr</code> je kazalec na <code>int</code>'. Pri tem znak »*« (zvezdica) pomeni unarni ali nomadski operator posrednosti (indirektnosti, ''indirection operator'') ali dereferenčni operator (''dereference operator''). Slogov zapisa kazalcev je lahko več. Na primer:{{efn|name="op12"}} <syntaxhighlight lang="C"> int* ptr; int *ptr; int * ptr; </syntaxhighlight> Običajno se rabi zapis operatorja posrednosti brez presledka (desnostično) pred imenom kazalca <code>int *ptr;</code>, predvsem zaradi nedvomljivosti pri hkratnih večkratnih opredelitvah: <syntaxhighlight lang="C"> int *ptr1, *ptr2, a, b; </syntaxhighlight> <syntaxhighlight lang="C"> int* ptr1, ptr2, a, b; </syntaxhighlight> V zadnjem zapisu je kazalec samo spremenljivka <code>ptr1</code>. Ker C ne opredeljuje implicitne dodelitve za objekte s samodejnim pomnilniškim trajanjem,{{r|spl12-wg14-n1256-126}} je treba biti velikokrat previden pri zagotavljanju, da je naslov, na katerega kaže <code>ptr</code>, veljaven. Zaradi tega včasih predlagajo, da se kazalcu eksplicitno dodeli vrednost [[#ničelni kazalec|ničelnega kazalca]] (''null pointer value''), ki je v C tradicionalno določena s standardiziranim makrojem <code>NULL</code>:{{r|spl12-wg14-n1256-254}} <syntaxhighlight lang="C"> int *ptr = NULL; </syntaxhighlight> Sicer v tem primeru kazalec še ne 'kaže nikamor', razen da ima vrednost ničelnega kazalca. Pri tem je npr. izpis 'neobstoječe' vrednosti (ničelnega kazalca), kamor naj bi kazal kazalec v funkciji <code>printf</code> s formatom izpisa podatkovnega tipa int <code>%d</code> in formatom izpisa kazalcev <code>%p</code> v redu, izpis 'praznega' naslova, pa ne: <syntaxhighlight lang="C"> printf("\n%d %p", ptr, ptr); /* program izpiše 0 in npr. (nil) */ printf("\n%p", *ptr); /* program javi napako sklica na */ /* naslov pomnilniškega mesta */ </syntaxhighlight> Vrednost ničelnega kazalca tako eksplicitno ne kaže na nobeno veljavno mesto v pomnilniku. Dereferenciranje njegove vrednosti je nedoločeno, kar velikokrat povzroča [[segmentacijska odpoved|segmentacijsko odpoved]] (''segmentation fault'') ali popolno [[zrušenje (računalništvo)|sesutje]] programa:{{r|hall-2025}}{{rp|33}} <syntaxhighlight lang="C"> int *ptr = NULL; *ptr = 42; /* dereferenciranje vrednosti ničelnega */ /* kazalca je nedoločeno */ </syntaxhighlight> Vrednosti ničelnih kazalcev so uporabne pri nakazovanju posebnih primerov, kot so brez »naslednjega« kazalca v končnem vozlišču [[povezani seznam|povezanega seznama]], ali kot naznanitev napake iz funkcij, ki vračajo kazalce. V ustreznih kontekstih izvorne kode, kot je prirejanje kazalčne spremenljivke, se lahko ''konstanta ničelnega kazalca'' zapiše kot <code>0</code>, z ali brez eksplicitne opustitve na tip kazalca, ali kot makro <code>NULL</code>, ki je opredeljen v več standardnih zaglavnih datotekah, ali od standarda C23 naprej kot konstanta <code>nullptr</code>. V pogojnih zvezah imajo vrednosti ničelnih kazalcev napačno vrednost (<code>false</code>), vse druge vrednosti kazalcev pa pravilno (<code>true</code>). Kazalci se v C rabijo za več namenov. Z besedilnimi [[znakovni niz (računalništvo)|znakovnimi nizi]] se običajno upravlja s pomočjo kazalcev v polja znakov. [[Dinamična dodelitev pomnilnika]] se izvaja s kazalci. Rezultat funkcije <code>malloc</code> je običajno pretvorjen v podatkovni tip podatkov, ki jih je treba shraniti. Mnogo podatkovnih tipov, kot so na primer povezani seznami ali [[drevo (podatkovna struktura)|drevesa]], je velikokrat izvedeno kot dinamično dodeljeni objekti <code>struct</code>, ki so med seboj povezani s kazalci. Kazalci na druge kazalce se pogosto rabijo v večrazsežnostnih poljih in poljih strukturnih objektov. Kazalci na funkcije (''[[funkcijski kazalec|funkcijski kazalci]]'') so uporabni za prenašanje funkcij kot parametrov [[funkcija višjega reda|funkcij višjega reda]], kot na primer [[qsort]] ali [[dvojiško iskanje|bsearch]], v [[tabela prekinitev|tabelah prekinitev]] (''dispatch tables''), ali kot [[povratni klic (računaništvo)|povratni klici]] (''callbacks''), ki ga izvedejo obdelovalniki [[dogodek (računalništvo)|dogodkov]] (''event handlers'').{{r|klem-2014}} Prazni kazalci (<code>void *</code>) kažejo na objekte nedoločenega tipa, in se lahko zaradi tega rabijo kot »generični« podatkovni kazalci. Ker velikost in tip nakazanih objektov nista znana, se prazni kazalci ne morejo dereferencirati, in tudi kazalčna aritmetika nad njimi ni dovoljena. Enostavno jih je tudi pretvoriti v in iz poljubnega tipa objektnega kazalca. V mnogih zvezah se jih dejansko implicitno pretvori.{{r|klem-2014}} Neprevidna raba kazalcev je potencialno nevarna. Ker se njihov tip ne preverja, lahko kazalčna spremenljivka kaže na poljubno mesto v pomnilniku, kar lahko povzroči nezaželene učinke. Čeprav pravilno rabljeni kazalci kažejo na varna mesta, lahko kažejo na nevarna mesta, če se zanje rabi nepravilna kazalčna aritmetika. Objekti na katera kažejo se lahko ponovno dodelijo in rabijo ([[viseči kazalec|obviseli kazalci]]) (''dangling pointers''){{snd}} lahko se rabijo brez, da bi se jim dodelila vrednost ([[divji kazalec|divji kazalci]] (''wild pointers'')), ali pa se jim lahko neposredno dodeli nevarno vrednost s pomočjo opustitve, unije ali prek drugega pokvarjenega kazalca. V splošnem C dopušča upravljanje in pretvarjanje med tipi kazalcev, čeprav običajno prevajalniki preskrbijo možnosti za različne nivoje preverjanja. Nekateri drugi programski jeziki te probleme rešujejo z bolj omejevalnimi tipi sklicev. === Polja === {{glej tudi|obravnavanje znakovnih nizov C}} Podatkovni tipi [[polje (podatkovni tip)|polj]] imajo v C tradicionalno fiksno, statično velikost med prevajanjem. Standard C99 dovoljuje tudi obliko [[polje s spremenljivo dolžino|polj s spremenljivo dolžino]]. Možno je tudi dodeliti blok pomnilnika (poljubne velikosti) pri izvajanju s pomočjo standardne knjižniške funkcije <code>malloc</code> (<code>calloc</code>) in ga obravnavati kot polje. Cejevska združitev polj in kazalcev pomeni, da so označena polja in ta dinamično dodeljena simulirana polja dejansko zamenljiva med seboj. Ker se do polj (v bistvu) vedno dostopa prek kazalcev, se dostopi polj tipično ''ne'' preverjajo za vezano velikost polja, čeprav nekateri prevajalniki lahko preskrbijo [[preverjanje mej]] kot možnost.{{r|AutoTX-10}}{{r|aims-2016}} Zaradi tega so možne prekršitve mej polj in te so kar vsakdanje v neprevidno napisani kodi. Lahko vodijo do različnih neugodnih stranskih pojavov, kot so: nepravilni dostopi do pomnilnika, popačenje podatkov, [[prekoračitev vmesnega pomnilnika|prekoračitve medpomnilnika]] in izjeme med izvajanjem. Če je zahtevano preverjanje mej, mora biti izvedeno ročno. C nima posebnega predpisa za označitev mnogorazsežnih polj, in se raje zanaša na rekurzijo znotraj sistema tipov tako da označuje polja polj, ki učinkovito opravljajo enako stvar. Vrednosti indeksov nastalega »mnogorazsežnega polja« se lahko obravnava kot (linearno) povečevanje [[ureditev po vrsticah|ureditve po vrsticah]]. Mnogorazsežna polja se velikokrat rabijo v numeričnih algoritmih, večinoma iz uporabne [[linearna algebra|linearne algebra]] za hranjenje podatkov [[matrika|matrik]]. Zgradba cejevskega polja je za to posebno nalogo zelo primerna. Ker se polja večinoma prenašajo kot kazalci, morajo biti, sploh v zgodnjih različicah jezika C, njihove meje fiksne vrednosti ali pa jih je treba izrecno prenesti v poljubni podprogram, ki jih zahteva. Dinamično oblikovana polja polj se ne morejo dostopati s pomočjo dvojnega indeksiranja. To se lahko naredi z dodelitvijo polja z dodatnim »vrstičnim vektorjem« kazalcev k stolpcem. Polje <code>polje</code> se na primer lahko označi in rabi na naslednje načine: <syntaxhighlight lang="C"> int polje[5]; /* označi 5 sosednjih celih števil */ int *vptr = polje; /* polja se lahko rabijo kot kazalci */ vptr[0] = 1; /* kazalci se lahko indeksirajo s */ /* skladnjo polj */ *(polje + 1) = 2; /* polja se lahko dereferencirajo s */ /* skladnjo kazalcev */ *(1 + polje) = 2; /* kazalčno seštevanje je komutativno */ 2[polje] = 4; /* operator indeksa je komutativen */ </syntaxhighlight> Standard C99 je uvedel »[[polje s spremenljivo dolžino|polja s spremenljivo dolžino]]« (''variable-length array'', VLA), ki rešujejo nekatere, vendar ne vse, probleme običajnih cejevskih polj. Naslednji zgled z rabo sodobnega jezika C (C99 ali novejši) prikazuje dodelitev dvorazsežnega polja na [[kopica|kopico]] s pomočjo funkcije <code>malloc</code> in rabo večrazsežnega indeksiranja polja za dostope (ki lahko rabi preverjanje meja na mnogih prevajalnikih C): <syntaxhighlight lang="C" line> int func(int n, int m) { float (*p)[n][m] = malloc(sizeof *p); if (p == 0) { return -1; } for (int i = 0; i < n; i++) { for (int j = 0; j < m; j++) { (*p)[i] [j] = i + j; } } print_array(n, m, p); free(p); return 1; } </syntaxhighlight> In tukaj je podobna izvedba z rabo gradnika samodejnega VLA standarda C99:{{efn|name="op16"}} <syntaxhighlight lang="C" line> int func(int n, int m) { /* Pozor: preveriti je treba, da */ /* n * m * sizeof(float) NE presega */ /* omejitev za samodejne VLA in je */ /* znotraj razpoložljive velikosti */ /* sklada. */ float p[n][m]; /* Samodejni VLA se hrani na skladu in */ /* se spremeni v velikost, ko je */ for (int i = 0; i < n; i++) { /* funkcija priklicana */ for (int j = 0; j < m; j++) { p[i] [j] = i + j; } } print_array(n, m, p); /* ni potrebe za funkcijo free(p), saj */ /* bo objekt pri izhodu iz funkcije */ /* func() izginil, vključno s */ return 1; /* preostankom okvirja sklada */ } </syntaxhighlight> ==== Izmenljivost polj in kazalcev ==== Zapis s spuščenimi indeksi <code>x[i]</code> (kjer <code>x</code> označuje kazalec) je [[skladenjski sladkor]] za <code>*(x+i)</code>.{{r|raym-1996}} S prednostjo pomnilnikovega znanja o kazalčnem tipu naslov, na katerega kaže <code>x + i</code>, ni osnovni naslov (na katerega kaže <code>x</code>), povečan za <code>i</code> bitov, ampak je določen kot osnovni naslov, povečan z <code>i</code> pomnoženim z velikostjo elementa, na katerega kaže <code>x</code>. Tako <code>x[i]</code> označuje <code>i+1</code>-ti element polja. V večini izraznih kontekstov, kjer je večja izjema operand <code>[[sizeof]]</code>, se naprej izraz tipa polja samodejno pretvori v kazalec na prvi element polja. To pomeni, da se polje nikoli v celoti ne skopira, ko je imenovan kot parameter funkciji, ampak se prenese le naslov njegovega prvega elementa. Čeprav klici funkcij v C rabijo semantiko [[klic po vrednosti|klicev po vrednosti]], so tako polja učinkovito prenesena po sklicu. Skupna velikost polja <code>x</code> se lahko določi s pomočjo operatorja <code>sizeof</code> na izraz tipa polja. Velikost elementa se lahko določi z operatorjem <code>sizeof</code> na poljubni dereferenciran element <code>x</code>, kot v izrazu <code>n = sizeof *x</code> ali <code>n = sizeof x[0]</code>, tako, da se število elementov v označenem polju <code>x</code> lahko določi kot <code>sizeof x / sizeof x[0]</code>. Zadnji izraz velja le za imena polj: spremenljivke označene s spuščenimi indeksi (<code>int x[20]</code>). Zaradi semantike C-ja ni mogoče določiti celotne velikosti polj prek kazalcev na polja ali polj tvorjenih z dinamično dodelitvijo (<code>[[dinamična dodelitev pomnilnika v C|malloc]]</code>). Tako izrazi, kot je <code>sizeof vptr / sizeof vptr[0]</code> (kjer <code>vptr</code> označuje kazalec), ne bodo delovali, saj prevajalnik privzame, da se zahteva velikost kazalca samega.{{r|summ-1995b-cfaq623}}{{r|summ-1995b-cfaq728}} Ker parametri imena polja na <code>sizeof</code> niso pretvorjeni v kazalce, ne kažejo takšne nejasnosti. V polja tvorjena z dinamično dodelitvijo pa se dostopa s kazalci in ne kot prave spremenljivke polja, zato imajo enake težave z operatorjem <code>sizeof</code> kot kazalci na polja. Če se v kakšni funkciji potrebuje vrednost velikosti (enorazsežnega) polja<code>vptr</code>, jo je treba vključiti kot njen parameter (npr. <code>velikost</code>). Na primer: <syntaxhighlight lang="C" line> /* ... */ { int *vptr = NULL; static const int velikost = 10; vptr = (int *) malloc(velikost * sizeof(vptr)); funkcija(vptr, velikost); free(vptr); /* ... */ } funkcija(int *v, int n) /* funkcija ima (vsaj) dva parametra – */ { /* kazalec na polje in njegovo velikost*/ /* (n) */ /* ... */ } </syntaxhighlight> Podobno velja za mnogorazsežna polja. Navkljub tej navidezni enakosti med polji in kazalčnimi spremenljivkami je tako med njimi še vedno razlika. Čeprav se v večini izraznih kontekstih ime polja pretvori v kazalec (na njegov prvi element), kazalec sam ne zajema nobega dela pomnilnika{{snd}} ime polja ni [[vrednost (računalništvo)|l-vrednost]] in njegov naslov je konstanta, z razliko od kazalčne spremenljivke. Zaradi tega se področje »na katerega kaže polje, ne more spremeniti, in na ime polja je nemogoče prirediti nov naslov. Vsebina polj pa se lahko kopira, na primer s pomočjo funkcije <code>memcpy</code> ali z dostopanjem do posameznih elementov. === Strukture in unije === {{glavni|struct (programski jezik C)|unija (podatkovni tip)}} [[struktura (podatkovni tip)|Struktura]] <code>[[struct (programski jezik C)|struct]]</code> je označitev [[sestavljeni podatkovni tip|sestavljenega podatkovnega tipa]] (ali [[zapis (podatkovna struktura)|zapisa]]), ki opredeljuje fizično združen seznam spremenljivk pod enim imenom v bloku pomnilnika, kar omogoča dostop do različnih spremenljivk prek enega samega kazalca ali z označenim imenom [[struktura (podatkovni tip)|strukture]], ki vrne isti naslov. Podatkovni tip <code>struct</code> lahko vsebuje druge podatkovne tipe, zato se rabi za zapise mešanega tipa podatkov, kot je vnos imenika trdega diska (dolžina datoteke, ime, pripona, fizični naslov itd.) ali druge zapise mešanega tipa (ime , naslov, telefon, stanje itd.). Struktura se neposredno sklicuje na sosednji blok fizičnega pomnilnika, ki je običajno razmejen (po velikosti) z mejami dolžine besede. Ustreza funkciji s podobnim imenom, ki je na voljo v nekaterih [[zbirnik]]ih za procesorje Intel. Ker je vsako polje v strukturi blok neprekinjenega pomnilnika, se od začetka nahaja na določenem fiksnem odmiku. Ker je vsebina strukture shranjena v neprekinjenem pomnilniku, je treba za pridobitev števila bajtov, potrebnih za shranjevanje določene vrste strukture, rabiti operator <code>[[sizeof]]</code>, tako kot se lahko rabi za [[primitivni podatkovni tip|primitive]]. Poravnava določenih polj v strukturi (glede na meje [[beseda (računalniška arhitektura)|besed]]) je specifična za izvedbo in lahko vključuje oblazinjenje, čeprav sodobni prevajalniki običajno podpirajo ukaz <code>#pragma pack</code>, ki spremeni velikost v bajtih, rabljenih za poravnavo.{{r|spl25}} V jeziku [[C++]] je struktura enaka [[razred C++|razredu C++]], vendar ima drugačno privzeto vidnost: člani razreda so privzeto zasebni, medtem ko so člani strukture privzeto javni. V C in C++ so neoznačene [[unija (podatkovni tip)|unije]] <code>union</code> izražene skoraj tako kot strukture (<code>struct</code>), le da se vsak podatkovni član začne na isti lokaciji v pomnilniku. Podatkovni člani, tako kot v strukturah, niso nujno primitivne vrednosti in so dejansko lahko strukture ali celo druge unije. Glavna raba unije je omogočanje dostopa do skupne lokacije z različnimi podatkovnimi tipi, na primer dostop do vhodnoizhodne strojne opreme, skupna raba bitnih polj in besed, ali [[tipsko sprevračanje]] (''type punning''). Unije lahko zagotovijo tudi nizko stopnjo [[polimorfizem (računalništvo)|polimorfizma]]. Vendar ni tipskega preverjanja, zato mora programer zagotoviti, da se v različnih kontekstih dostopa do ustreznih polj. Ustrezno polje spremenljivke unije je običajno določeno s stanjem drugih spremenljivk, po možnosti v obdajajoči strukturi. En pogost programski idiom, ki ga C rabi z unijami za izvajanje tega, kar C++ imenuje <code>reinterpret_cast</code>, z dodelitvijo enemu polju unije in branjem iz drugega, kot je storjeno v kodi, ki je odvisna od neobdelane predstavitve vrednosti. Praktični primer je [[metode računanja kvadratnih korenov|metoda računanja kvadratnih korenov z rabo reprezentacije IEEE]]. Vendar to ni varna raba unij na splošno. Strukture in unije imajo enako skladnjo. V C++ so unije načeloma bolj zaradi združljivosti za nazaj s C.{{r|spl25}} == Upravljanje pomnilnika == Ena od najpomembnejših funkcij programskega jezika je zagotovitev pripomočkov za [[upravljanje pomnilnika]] in objektov, ki so shranjeni v njem. C zagotavlja tri glavne načine dodelitve pomnilnika objektom:{{r|klem-2014}} * [[statična dodelitev pomnilnika|statični]]: prostor za objekt je zagotovljen v dvojiški obliki med prevajanjem. [[spremenljivka (računalništvo)|Življenjska doba]] teh objektov je enaka času, ko je dvojiška datoteka, ki jih vsebuje, naložena v pomnilnik. * [[samodejna dodelitev pomnilnika|samodejni]]: začasni objekti se lahko shranijo na [[klicni sklad|sklad]], ta prostor pa se samodejno sprosti in je ponovno uporaben po tem ko se izstopi iz bloka v katerem so objekti označeni. * [[dinamična dodelitev pomnilnika|dinamični]]: bloki pomnilnika poljubne velikosti se lahko zahtevajo med izvajanjem s pomočjo funkcij, kot sta <code>[[dinamična dodelitev pomnilnika v C|malloc]]</code> ali <code>[[calloc]]</code>, iz dela pomnilnika, ki se imenuje kopica. Ti bloki obstajajo dokler se jih s klicanjem knjižničnih funkcij <code>[[dinamična dodelitev pomnilnika v C|realloc]]</code> ali <code>[[dinamična dodelitev pomnilnika v C|free]]</code> ne sprosti za ponovno rabo. Ti trije pristopi so primerni v različnih razmerah in imajo različne izkupnine. Statična dodelitev pomnilnika ima majhno dodelitveno povprečnino, samodejna dodelitev jo lahko vsebuje nekaj več, dinamična dodelitev pomnilnika pa ima lahko precej večjo povprečnino tako za dodelitev kot za sprostitev. Trajna narava statičnih objektov je uporabna za ohranjanje stanja informacij med klici funkcij. Samodejna dodelitev je preprosta za rabo, vendar je običajno prostor sklada tipično bolj omejen in prehoden tako od statičnega pomnilnika ali od prostora kopice. Dinamična dodelitev pomnilnika omogoča priročno dodelitev objektov, katerih velikost je znana le med izvajanjem. Večina programov v C s pridom rabi vse tri načine. Kjer je možno, sta samodejna in statična dodelitev najpreprostjši, ker pomnilnik upravlja prevajalnik, in programerju ni treba paziti na opravila, ki so potencialno dovzetna za napake ročnega dodeljevanja in sproščanja pomnilnika. Vendar se lahko veliko podatkovnih struktur med izvajanjem spreminja po velikosti, in, ker morajo imeti statične dodelitve (in samodejne dodelitve pred standardom C99) fiksno velikost med prevajanjem, je velikokrat potrebna dinamična dodelitev.{{r|klem-2014}} Pred standardom C99 so bila polja s spreminjajočo velikostjo običajen primer tega. (Glej članek o funkciji <code>[[dinamična dodelitev pomnilnika v C|malloc]]</code> za primer dinamično dodeljenih polj.) Z razliko od samodejne dodelitve, ki lahko med izvajanjem odpove z nepredvidljivimi posledicami, funkcije dinamične dodelitve vračajo pokazatelj (v obliki vrednosti ničelnega kazalca) kadar zahtevan pomnilnik ne more biti dodeljen. (Statično dodelitev, ki je prevelika, po navadi zazna [[povezovalnik]] ali [[nalagalnik (računalništvo)|nalagalnik]] (''loader''), preden program sploh začne izvajanje.) Dokler ni posebej označeno, statični objekti vsebujejo vrednosti nič ali ničelnih kazalcev pri izvajanju programa. Samodejnim in dinamičnim dodeljenim objektom se dodeli vrednost le, če je začetna vrednost eksplicitno označena, drugače imajo na začetku nedoločene vrednosti (tipično, katerikoli [[bit]]ni vzorec, ki se nahaja v [[notranji pomnilnik|pomnilniku]], in lahko predstavlja tudi nepravilno vrednost za določeni tip). Če program poskuša dostopati do nedodeljene vrednosti, so rezultati nedoločeni. Veliko sodobnih prevajalnikov poskuša zaznati in opozoriti na ta problem, vendar se lahko pojavijo tako [[napake prve in druge vrste|napačno pozitivni kot napačno negativni]]. Drug problem je, da mora biti dodelitev pomnilnika s kopico sinhronizirana s svojo dejansko rabo v kateremkoli programu da se lahko ponovno rabi kolikokrat je mogoče. Če na primer vrednost edinega kazalca na pomnilniško dodelitev s kopico uide iz svojega dosega ali se prepiše preko preden je klicana funkcija <code>[[dinamična dodelitev pomnilnika v C|free]]</code>, oziroma se izrecno ponovno dodeli, potem se tisti del pomnilnika ne more obnoviti za kasnejšo ponovno rabo in je dejansko za program izgubljen. Ta pojav je znan kot [[puščanje pomnilnika]] (''memory leak''). Možno je tudi obratno, da se pomnilnik sprosti, vendar se nanj še vedno sklicuje, kar lahko spet povzroči neprevidljive rezultate. Tipično se bodo simptomi pokazali v delu programa, ki je zelo oddaljen od dejanske napake, kar bo oteževalo sledenje problemu. Takšni problemi so izboljšani v jezikih s samodejnim [[čiščenje spomina (računalništvo)|čiščenjem pomnilnika]]. == Knjižnice == Osnovno razširitev jezika C predstavljajo [[knjižnica (računalništvo)|knjižnice]]. Knjižnica je v C množica funkcij zbrana v eni »arhivski« datoteki. Vsaka knjižnica ima po navadi [[zaglavna datoteka|zaglavno datoteko]] s prototipi funkcij, ki jih vsebuje knjižnica in se lahko rabijo v programu, in označitvami posebnih podatkovnih tipov in makro simbolov znotraj teh funkcij. Da lahko program rabi knjižnico, mora vsebovati njeno zaglavno datoteko, knjižnica pa mora biti povezana s programom, kar v mnogih primerih zahteva [[vmesnik z ukazno vrstico|prevajalnikove zastavice]] (na primer <code>-lm</code>, okrajšano za »poveži z matematično knjižnico« (''link the math library'')).{{r|klem-2014}} Najobičajnejša knjižnica C je [[standardna knjižnica jezika C]], ki jo navajata standarda [[Mednarodna organizacija za standardizacijo|ISO]] in [[ANSI C]]. Standardna knjižnica je del vsake izvedbe C. Izvedbe, ki ciljajo na omejena okolja, kot so na primer [[vgradni sistem]]i, lahko zagotavljajo le podmnožico standardne knjižnice. Standardna knjižnica C podpira vhodnoizhodni tok, dodelitev pomnilnika, matematične funkcije in količine, znakovne nize in časovne vrednosti. Več ločenih standardnih zaglavnih datotek (na primer <code>stdio.h</code>) določa vmesnike zanje in druge pripomočke standardne knjižnice. Druge običajne množice funkcij knjižnice C so tiste, ki se rabijo v aplikacijah, posebej prirejenih za [[Unix]] in [[operacijski sistemi podobni Unix|sisteme podobne Unix]], še posebej funkcije, ki zagotavljajo vmesnik za [[jedro (računalništvo)|jedro]]. Te funkcije v podrobnosti navajajo standardi, kot sta [[POSIX]] in [[Single UNIX Specification]]. Ker je veliko programov napisanih v C, so na voljo raznolike druge knjižnice. Knjižnice so običajno napisane v C, ker C-jevski prevajalniki tvorijo učinkovito [[objektna koda|objektno kodo]]. Programerji nato naredijo vmesnike h knjižnici, tako da se lahko njeni podprogrami rabijo v visokonivojskih jezikih, kot so [[programski jezik java|java]], [[Perl]] in [[Python (programski jezik)|Python]].{{r|klem-2014}} === Obravnavanje datotek in tokov === Datotečni vhod in izhod nista del samega jezika C, temveč ju upravljajo knjižnice (kot je standardna knjižnica C) in z njimi povezane zaglavne datoteke (na primer <code>stdio.h</code>). Obravnavanje datotek se na splošno izvaja prek V/I na visoki ravni, ki deluje prek [[tok (računalništvo)|tokov]] (''streams''). Tok je s tega vidika tok podatkov, ki je neodvisen od naprav, medtem ko je datoteka konkretna naprava. V/I na visoki ravni poteka prek povezave toka z datoteko. V standardni knjižnici C se [[podatkovni medpomnilnik|medpomnilnik]] (pomnilniško območje ali čakalna vrsta) začasno rabi za shranjevanje podatkov, preden se pošljejo na končni cilj. To skrajša čas čakanja na počasnejše naprave, na primer [[trdi disk]] ali [[negibljivi disk]] (SSD). Vhodnoizhodne funkcije nizke ravni niso del standardne knjižnice C, ampak so na splošno del »golega« programiranja (programiranja, ki je neodvisno od katerega koli operacijskega sistema, kot je večina [[vdelana programska oprema|vdelanega programiranja]]). Z nekaj izjemami izvedbe vključujejo nizkonivojski V/I. == Jezikovna orodja == Za pomoč programerjem v C pri iskanju in popravljanju stavkov z neopredeljenim obnašanjem ali z možnimi napačnimi izrazi so razvili več [[programsko orodje|orodij]] z večjo strogostjo, ki jo zagotavljajo prevajalniki. Med prvimi takšnimi orodji je bilo orodje [[lint (programsko orodje)|lint]]. Njegov razvoj je vodil do nastanka mnogih drugih. Avtomatizirano preverjanje izvorne kode in pregledovanje je koristno v vsakem jeziku. Za C obstaja več takšnih orodij, kot na primer lint. Običajna praksa je, da se z orodjem lint odkrije vprašljiva koda, ko je program prvič napisan. Ko program preveri lint, se ga s prevajalnikom za C prevede. Poleg tega lahko mnogi prevejalniki opcijsko opozorijo o skladenjsko pravilnih konstruktih, ki bodo verjetno dejansko napake. [[MISRA C]] je lastniška množica navodil v izogib takšni vprašljivi kodi, razvita za vgradne sisteme.{{r|spl13}} Obstajajo tudi prevajalniki, knjižnice in mehanizmi na nivoju operacijskih sistemov za izvajanje procesov, ki niso standardni deli jezika C, kot na primer: [[preverjanje mej]] polj, odkrivanje [[prekoračitev medpomnilnika]], [[serializacija]], sledenje [[upravljanje pomnilnika|dinamičnemu pomnilniku]] in samodejno [[čiščenje spomina (računalništvo)|čiščenje pomnilnika]]. Orodja, kot so [[pomnilniški razhroščevalnik]]i: [[Rational Purify|Purify]], [[Valgrind]], [[Insure++]], [[dmalloc]], [[Electric Fence]], [[Intel Inspector|Inspector]], [[libcwd]], [[Memwatch]], [[MTuner]], [[Oracle Developer Studio]], [[Splint (programsko orodje)|Splint]], [[TotalView]] ali [[WinDbg]] skupaj s povezovanjem knjižnic, ki vsebujejo posebne različice funkcij [[dinamična dodelitev pomnilnika v C|dinamičnih dodelitev pomnilnika]], lahko pomagajo odkrivati napake v rabi pomnilnika pri izvajanju. Za zgodnje odkrivanje hroščev je vsaj tako pomembno kot prevajalnik:{{r|spl44}} * omogočanje dodatnih opozoril prevajalnika in -Werror * preverjanje puščanja pomnilnika z Valgrindom * preverjanje [[nedefinirano vedenje|nedefiniranega vedenja]] z [[UBSan]] * raba mešanice orodij za [[statična programska analiza|analizo statične kode]], kot so [[Coverity]], [[PVS-Studio]] in [[Clang]] Static Analyzer == Rabe == {{citatni blok | text= C ni le temelj sodobnih programskih jezikov{{snd}} je sodoben jezik, idealen za pisanje učinkovitih in najsodobnejših aplikacij. Preskočite idiome, ki so bili smiselni na velikih računalnikih, in se naučite orodij, ki jih potrebujete za delo s tem razvitim in agresivno preprostim jezikom. Ne glede na to, kateri program... | author= [[Ben Klemens]]{{r|klem-2014}}}} === Aplikacije za končne uporabnike === C se pogosto rabi za izvajanje aplikacij za [[končni uporabnik|končne uporabnike]].{{r|muno-2025}} Vendar pa je takšne aplikacije mogoče napisati tudi v novejših višjenivojskih jezikih. === Sistemsko programiranje === [[slika:The C Programming Language.png|thumb|right|250px|Nekatere aplikacije, jeziki, pogoni, knjižnice, vmesniki, kompleti orodij, spletni strežniki razviti iz ali v programskem jeziku C: [[jedro Linux]], [https://www.nongnu.org/avr-libc/ AVR Libc], [[GNU Compiler Collection|GCC]], [[Python (programski jezik)|Python]], [[PostgreSQL]], [[SQLite]], [[OpenGL]], [[GTK]], [[strežnik HTTP Apache|Apache]], [[nginx]]]] C se pogosto rabi za [[sistemsko programiranje]] pri izvajanju operacijskih sistemov in vgrajenih sistemskih aplikacij.{{r|dale-2014}} To je iz več razlogov: * C omogoča dostop do platformske strojne opreme in pomnilnika s kazalci in [[tipsko sprevračanje]], tako da je mogoče sistemsko specifične funkcije (npr. [[nadzornostatustni register|nadzornostatusne registre]], [[vhodnoizhodna vrata|vhodnoizhodne registre]]) konfigurirati in rabiti s kodo, napisano v C{{snd}} to popoln nadzor nad platformo, na kateri se izvaja. * koda, ustvarjena po prevajanju, ne zahteva veliko [[sistem izvajanja|sistemskih gradnikov]] in jo je mogoče priklicati iz neke zagonske kode na enostaven način{{snd}} preprosto jo je izvesti. * stavki in izrazi v C se običajno dobro preslikajo v zaporedja navodil za ciljni procesor in zato je sistemska poraba v času [[izvajanje (računalništvo)|izvajanja]] nizka{{snd}} izvajanje je hitro. * s svojim bogatim naborom operatorjev lahko C rabi mnoge funkcije ciljnih procesorjev. Kjer ima določena CPE bolj ezoterična navodila, je mogoče sestaviti jezikovno različico z morda [[intriznična funkcija|intrinzičnimi funkcijami]] za izkoriščanje teh navodil{{snd}} rabi lahko praktično vse funkcije ciljne CPE. * C omogoča preprosto prekrivanje struktur na bloke dvojiških podatkov, kar omogoča razumevanje podatkov, navigacijo in spreminjanje{{snd}} lahko zapiše podatkovne strukture, celo datotečne sisteme. * C podpira bogat nabor operatorjev, vključno z bitno manipulacijo, za celoštevilsko aritmetiko in logiko ter morda različne velikosti števil s plavajočo vejico{{snd}} lahko učinkovito obdela ustrezno strukturirane podatke. * C je dokaj majhen jezik z le peščico stavkov in brez preveč gradnikov, ki ustvarjajo obsežno ciljno kodo{{snd}} je razumljiv. * C ima neposreden nadzor nad dodelitvijo in ponovno dodelitvijo (sprostitvijo) pomnilnika, kar zagotavlja razumno učinkovitost in predvidljiv časovni razpored za operacije obravnavanja pomnilnika, brez kakršnih koli skrbi za občasne dogodke zbiranja smeti ob ''[[sledenje čiščenju pomnilnika|zaustavitvi sveta]]''{{snd}} ima predvidljivo delovanje. * C dovoljuje rabo in izvajanje različnih shem [[dinamična dodelitev pomnilnika v C|dodelitve pomnilnika]], vključno s tipičnima funkcijama <code>malloc</code> in <code>free</code>, bolj izpopolnjen mehanizem z [[regijsko upravljanje pomnilnika|arenami]] ali različico za jedro operacijskega sistema, ki lahko ustreza [[neposredni dostop do pomnilnika|neposrednemu dostopu do pomnilnika]] (DMA), rabi znotraj [[obdelovalnik prekinitev|obdelovalnikov prekinitev]] ali integrirano s sistemom [[navidezni pomnilnik|navideznega pomnilnika]]. * odvisno od povezovalnika in okolja lahko koda C kliče tudi knjižnice, napisane v [[zbirni jezik|zbirnem jeziku]], in se lahko kliče iz zbirnega jezika{{snd}} dobro deluje z drugo nizkopnivojsko kodo. * C in njegovi [[dogovor o klicanju|dogovori o klicanju]] ter povezovalnikove strukture se običajno rabijo v povezavi z drugimi visokonivojskimi jeziki, pri čemer so podprti klici v C in iz C{{snd}} dobro deluje z drugo visokonivojsko kodo. * C ima zelo zrel in širok ekosistem, vključno s knjižnicami, ogrodji, odprtokodnimi prevajalniki, razhroščevalniki in pripomočki, in je de facto standard. Verjetno gonilniki že obstajajo v C ali pa obstaja podobna arhitektura CPE kot zaledje prevajalnika C, zato je manj spodbude za izbiro drugega jezika. === Računsko zahtevne knjižnice === C programerjem omogoča ustvarjanje učinkovitih izvedb algoritmov in podatkovnih struktur, ker je plast abstrakcije iz strojne opreme tanka, njeni stroški pa nizki, kar je pomembno merilo za računalniško intenzivne programe. Na primer, [[GNU Multiple Precision Arithmetic Library]] (GMP), [[GNU Scientific Library]] (GSL), [[Mathematica]] in [[MATLAB]] so v celoti ali delno napisani v C. Mnogi jeziki podpirajo klicanje knjižniških funkcij v C. Ogrodje [[NumPy]], ki temelji na [[Python (programski jezik)|Pythonu]], na primer rabi C za vidike visoke zmogljivosti in interakcije s strojno opremo. === Igre === [[računalniška igra|Računalniške igre]] so pogosto zgrajene iz kombinacije jezikov. C se je zelo izkazal, zlasti za tiste igre, ki poskušajo doseči najboljšo zmogljivost računalniških platform. Med te igre spada igra ''[[Doom]]'' iz leta 1993.{{r|spl30}} === Spletni razvoj === V preteklosti se je C včasih rabil za [[spletni razvoj]] z rabo [[Common Gateway Interface|skupnega prehodnega vmesnika]] (CGI) kot »prehoda« za informacije med spletno aplikacijo, [[spletni strežnik|spletnim strežnikom]] in [[spletni brskalnik|spletnim brskalnik]]om.{{r|kim--1995}} C je bil morda izbran namesto tolmačenih jezikov zaradi njegove hitrosti, stabilnosti in skoraj univerzalne dostopnosti.{{r|dowl-2005}} Ni več običajna praksa, da se spletni razvoj izvaja v C,{{r|perk-2013}} zanj so priljubljeni mnogi drugi jeziki. Aplikacije, kjer se spletni razvoj na osnovi C nadaljuje, vključujejo konfiguracijske strani [[HTTP]] na [[usmerjevalnik]]ih, napravah [[internet stvari|interneta stvari]] (IoT) in podobno, čeprav imajo tudi tukaj nekateri projekti dele v višjenivojskih jezikih, npr. raba jezika [[Lua (programski jezik)|Lua]] znotraj odkprtokodnega projekta [[OpenWRT]]. === Razvoj spletnih strežnikov === Dva najbolj priljubljena [[spletni strežnik|spletna strežnika]], [[strežnik HTTP Apache]] in [[nginx]], sta oba napisana v C. Ti spletni strežniki komunicirajo z operacijskim sistemom, poslušajo vrata TCP za zahteve HTTP in nato strežejo statično spletno vsebino ali povzročijo izvajanje obdelave drugih jezikov za 'upodabljanje' vsebine, kot je PHP, ki je sam primarno napisan v C. C-jev surovi pristop omogoča konstrukcijo teh visoko zmogljivih programskih sistemov. === C kot vmesni jezik === C se včasih rabi kot [[vmesni jezik]] pri izvedbah drugih jezikov. Ta pristop se lahko rabi zaradi prenosljivosti ali udobja. Z rabo C kot vmesnega jezika dodatni strojnospecifični generatorji kode niso potrebni. C ima nekaj gradnikov, kot so predprocesorski ukazi številk vrstic in neobvezne odvečne vejice na koncu seznamov dodeljevalnikov, ki podpirajo prevajanje ustvarjene kode. Vendar pa so nekatere pomanjkljivosti C-ja spodbudile razvoj drugih jezikov, ki [[seznam programskih jezikov družine C|temeljijo na C-ju]] in so posebej zasnovani za rabo kot vmesni jeziki, kot je [[C--]]. Poleg tega imata sodobna glavna prevajalnika [[GNU Compiler Collection|GCC]] in [[LLVM]] [[vmesna reprezentacija|vmesno reprezentacijo]], ki ni C, in ti prevajalniki podpirajo čelne dele za mnoge jezike, vključno s C. === Razvijanje drugih jezikov === Posledica široke razpoložljivosti in učinkovitosti jezika C je, da so prevajalniki, knjižnice in [[interpreter|tolmači]] drugih programskih jezikov pogosto izvedeni v C.{{r|spl31}} Na primer, [[referenčna izvedba|referenčne izvedbe]] Pythona,{{r|spl32}} [[Perl]]a,{{r|spl33}} [[Ruby (programski jezik)|Rubyja]]{{r|spl34}} in [[PHP]]{{r|spl35}} so napisane v C. == Omejitve == {{citatni blok | text= {{ubl| moč zbirnega jezika in priročnost ... | zbirnega jezika}} | author= Dennis Ritchie{{r|metz-2011}}}} Čeprav je bil C priljubljen, vpliven in izjemno uspešen, ima naslednje slabosti: * standardno obravnavanje [[upravljanje pomnilnika|dinamičnega pomnilnika]] s funkcijama <code>malloc</code> in <code>free</code> je nagnjena k napakam. Napake vključujejo: [[puščanje pomnilnika]], ko je pomnilnik dodeljen, vendar ni sproščen, in dostop do predhodno sproščenega pomnilnika ([[viseči kazalec|obviseli kazalci]]).{{r|spl36}} * raba kazalcev in neposredna manipulacija pomnilnika pomenita, da je možna poškodba pomnilnika, morda zaradi napake programerja ali nezadostnega preverjanja slabih podatkov. * nekaj [[sistem tipov|tipskega preverjanja]] obstaja, vendar ne velja za področja, kot so [[variadična funkcija|variadične funkcije]] (''variadic functions''), tipsko preverjanje pa je mogoče trivialno ali nenamerno zaobiti. Jezik je [[močna in šibka tipizacija|šibko tipiziran]]. * ker koda, ki jo ustvari prevajalnik, sama vsebuje malo preverjanj, je programer obremenjen z upoštevanjem vseh možnih izidov, zaščito pred [[prekoračitev medpomnilnika|prekoračitvami medpomnilnika]], preverjanji meja polj, [[prekoračitev sklada|preplavljanji sklada]], izčrpanostjo pomnilnika in upoštevanjem [[tekmovalni pogoj|tekmovalnih pogojev]], izolacijo niti itd. * raba kazalcev in njihova manipulacija med izvajanjem pomenita, da lahko obstajata dva načina za dostop do istih podatkov ([[prekrivanje (računalništvo)|prekrivanje]] (''aliasing'')), ki ju med prevajanjem ni mogoče določiti. To pomeni, da nekatere optimizacije, ki so morda na voljo za druge jezike, niso mogoče v C. [[Fortran]] v tem smislu velja za hitrejšega. * nekatere [[standardna knjižnica jezika C|standardne knjižniške]] funkcije, kot sta na primer <code>scanf</code> ali <code>strncat</code>, lahko vodijo do [[standardna knjižnica jezika C|prekoračitev medpomnilnika]]. * obstaja omejena standardizacija pri podpori za nizkonivojske različice v generirani kodi. Na primer različni [[dogovor o klicanju|dogovori o klicanju]] funkcij in [[aplikacijski dvojiški vmesnik]] (ABI , ''application binary interface'')); različni dogovori [[pakiranje podatkovnih struktur|pakiranja podatkovnih struktur]]; različno razvrščanje [[bajt]]ov znotraj večjih [[celo število|celih števil]] (vključno z [[ureditev bajtov|ureditvijo bajtov]] ([[endianost]]jo)). V mnmogih jezikovnih izvedbah je mogoče nekatere od teh možnosti obravnavati s [[predprocesor C|predprocesorskim]] ukazom <code>[[predprocesor C|#pragma]]</code>,{{r|coro-2022}}{{r|spl22}} nekatere pa z dodatnimi rezerviranimi besedami, na primer z rabo klicnega dogovora <code>[[klicni dogovori x86|__cdecl]]</code>. Toda ta ukaz in možnosti niso dosledno podprte.{{r|spl23}} * [[obravnavanje znakovnih nizov C|obravnavanje znakovnih nizov]] s standardno knjižnico zahteva veliko kode in zahteva izrecno upravljanje pomnilnika. * jezik neposredno ne podpira objektne usmerjenosti, [[introspekcija tipov|introspekcije]], vrednotenja izrazov med izvajanjem, generikov ipd. * malo je varoval pred neustrezno rabo jezikovnih gradnikov, ki lahko vodijo do [[vzdrževanje programske opreme|nevzdrževane kode]]. Zlasti lahko [[predprocesor C]] skrije moteče učinke, kot je dvojno vrednotenje ali še hujše.{{r|spl37}} To možnost za zapleteno kodo so proslavili s tekmovanji, kot sta ''[[Mednarodno tekmovanje v zakriti kodi C]]'' (''International Obfuscated C Code Contest'') in ''[[Underhanded C Contest]]''. * C nima standardne podpore za [[obravnavanje izjem]] in ponuja le [[izhodno stanje|povratne kode]] za preverjanje napak. Funkciji standardne knjižnice [[setjmp.h|<code>setjmp</code> in <code>longjmp</code>]] sta bili rabljeni za izvedbo mehanizma poskusnega ulova prek makrov.{{r|robe-1989}} === Ukrepi za težave C === Za nekatere namene so bili sprejeti omejeni slogi C-ja, na primer [[MISRA C]] ali [[CERT Coding Standards|CERT C]], v poskusu zmanjšanja možnosti nastanka [[hrošč (računalništvo)|hroščev]] in neželenega vedenja.{{r|spl38}} [[podatkovna zbirka|Podatkovne zbirke]], kot je [[Common Weakness Enumeration|CWE]], poskušajo prešteti načine, na katere ima C itd. ranljivosti, skupaj s priporočili za ublažitev. Obstajajo [[#Jezikovna orodja|orodja]], ki lahko ublažijo nekatere pomanjkljivosti. Sodobni prevajalniki C vključujejo preverjanja, ki lahko ustvarijo opozorila za pomoč pri prepoznavanju mnogih morebitnih hroščev. Raba kazalcev v jeziku C je lahko manj tvegana z rabo razširitev [[arhitektura nabora ukazov|arhitekture nabora ukazov]], kot sta [[Capability Hardware Enhanced RISC Instructions]] (CHERI) ali Permission Overlay Extensions. Te tehnike spreminjajo temeljno naravo kazalcev na ravni strojne opreme, da vključujejo preverjanje meja in namenov, kar lahko pomaga preprečiti preobremenitve medpomnilnika in neprimerne dostope do kopice. Nekatere od teh pomanjkljivosti so spodbudile izdelavo drugih jezikov. Od začetka 2020-ih ima [[jedro Linux]] dele, napisane v [[Rust (programski jezik)|Rustu]], jeziku, ki ima posebne ukrepe za izboljšanje varnosti.{{r|spl39}} === Zgledi slabih praks === * raba funkcije <code>[[sleep (sistemski klic)|nanosleep()]]</code>{{r|spl47}}{{r|spl48}}{{r|spl49}} ([[time.h]]) Funkcijo je v mnogočem in še posebej v časovno občutljivh aplikacijah v C nadomestila funkcija <code>[[sleep (sistemski klic)|clock_nanosleep()]]</code>.{{r|spl50}} * raba funkcije <code>[[strncpy|strncpy()]]</code>{{r|spl45}} ([[string.h]]){{snd}} skrajševanje znakovnih nizov spremenljive širine z rabo funkcij, kot je <code>strncpy()</code>, lahko na koncu znakovnega niza ustvari neveljavna zaporedja. To je lahko nevarno, če skrajšane dele interpretira koda, ki predpostavlja, da je vnos veljaven. Kljub dobro uveljavljeni potrebi po zamenjavi funkcij <code>[[strcat|strcat()]]</code> in <code>[[strcpy|strcpy()]]</code> s funkcijami, ki ne dovoljujejo prelivanja medpomnilnika, ni bil sprejet noben standard. To je deloma posledica zmotnega prepričanja mnogih programerjev v jeziku C, da imata funkciji <code>[[strncat|strncat()]]</code> in <code>strncpy()</code> želeno delovanje{{snd}} vendar nobena od funkcij ni bila zasnovana za to (namenjena sta manipulaciji z ničelno dopolnjenimi medpomnilniki fiksne velikosti znakovnih nizov, kar je format podatkov, ki se v sodobni programski opremi manj pogosto rabi), delovanje in argumenti pa niso intuitivni in jih pogosto napačno napišejo celo izkušeni programerji.{{r|mill-1999}} == Sorodni jeziki == {{glavni|seznam programskih jezikov družine C}} [[slika:C Cpp compare.png|thumb|right|250px|[[združljivost C in C++|Primerjava]] jezikov C in [[C++]] s kodo programa [[Pozdravljen, svet]]]] [[slika:TIOBE Index.webp|alt=|thumb|right|250px|Graf [[indeks TIOBE|indeksa TIOBE]] (2001&ndash;2025) kaže primerjavo med priljubljenostjo različnih programskih jezikov{{r|mcmi-2013}}]] Razvoj jezika C je zelo vplival na [[:kategorija:Družina programskega jezika C|druge programske jezike]], še posebej na C++, ki se je razvil kot razširitev C-ja.{{r|oreg-2015}} Mnogo kasnejših jezikov si je neposredno ali posredno sposodilo določene gradnike C-ja, na primer: [[programski jezik C sharp|C#]], Unixova [[C shell]], [[D (programski jezik)|D]], [[Go (programski jezik)|Go]], [[programski jezik java|java]], [[JavaScript]] (vključno s [[prevajalnik od vira do vira|prevajalniki od vira do vira]]), [[JS++]], [[julia (programski jezik)|julia]], [[Limbo (programski jezik)|Limbo]], [[LPC (programski jezik)|LPC]], [[nim (programski jezik)|nim]], [[Objective-C]], [[Perl]], [[PHP]], [[pike (programski jezik)|pike]], [[processing]], [[Python (programski jezik)|Python]], [[Ruby (programski jezik)|Ruby]], [[Rust (programski jezik)|Rust]], [[seed7]], [[Swift (programski jezik)|Swift]], [[Vala (programski jezik)|Vala]], [[Verilog]], [[SystemVerilog]] ([[strojni opisni jezik]] (HDL) in [[strojni preverljivostni jezik]] (HVL)){{r|spl40}} in [[zig (programski jezik)|zig]]. Najprodornejši vpliv je bil [[skladnja (programski jeziki)|skladenjski]]. Ti jeziki so dobili mnogo svojih [[nadzorni pretok|nadzornih struktur]] in drugih osnovnih gradnikov od C-ja. Večina od njih, kjer je Python največja izjema, je tudi skladenjsko zelo podobnih C-ju v splošnem in so usmerjeni na združevanje prepoznavnih izrazov in stavkov [[skladnja jezika C|skladnje jezika C]] z osnovo sistemov tipa, [[podatkovni model|podatkovnih modelov]] in semantiko, ki je lahko popolnoma drugačna. Skladnja pri teh jezikih včasih vključuje tudi enakovredne preproste nadzorne strukture.{{r|spl00}}{{efn|name="op02"}}{{r|simp-2013}}{{r|spl01}}{{efn|name="op03"}} {{citatni blok | text= Java še zdaleč ni prvi poskus prenosljivosti. Ne pozabimo, da je bila prvotna motivacija za jezik C v zgodnjih 1970-ih ustvariti prenosni računalniški jezik. Teorija je bila, da bi lahko programer vzel program, napisan v C, in ga lahko pognal na različnih računalnikih preprosto s ponovnim prevajanjem izvorne kode. In v ta namen je bil C izjemno uspešen. Imam veliko programov, ki jih je mogoče prevesti in izvajati v sistemu Windows, na delovnih postajah Unix, ki temeljijo na Intelu, in celo na strežnikih Sun Ultra-SPARC. Ena od prednosti jave pred C-jem naj bi bila ta, da bi se programi lahko selili iz računalnika v računalnik, ne da bi jih bilo treba znova prevesti. Čeprav prenosljivost deluje večino časa, java ni in nikoli ne bo zamenjava za C ali njegovega naslednika C++. | author= [[Simson Leon Garfinkel]]{{r|garf-2001}}}} {{citatni blok | text= Rust je super, ampak mislim, da je C veliko lažji. | author= rhodysurf{{r|spl43}}}} Obstaja več tolmačev C ali skoraj C, vključno s [[Ch (programiranje)|Ch]] in [[CINT]], ki jih je mogoče rabiti tudi za skriptiranje. Ko so [[objektno usmerjeno programiranje|objektno usmerjeni programski]] jeziki postali priljubljeni, sta bila C++ in Objective-C dve različni razširitvi jezika C, ki sta zagotavljali objektno usmerjene zmogljivosti. Oba jezika sta bila prvotno izvedena kot [[prevajalnik od vira do vira|prevajalnika od vira do vira]]{{snd}} izvorna koda je bila prevedena v C in nato prevedena s prevajalnikom C.{{r|rauc-2004}} Programski jezik [[C++]] (prvotno imenovan »C z [[razred (programiranje)|razredi]]«) je zasnoval [[Bjarne Stroustrup]] kot pristop k zagotavljanju objektno usmerjene funkcionalnosti s skladnjo, podobno C-ju.{{r|stro-1993}} C++ dodaja večjo moč tipizacije, doseg in druga orodja, uporabna pri objektno usmerjenem programiranju, ter omogoča [[generično programiranje]] prek predlog (''templates''). C++ je trenutno skoraj supermnožica C in podpira večino C, z nekaj [[združljivost C in C++|izjemami]].{{r|stro-1993}} [[Objective-C]] je bil prvotno zelo »tanek« sloj na vrhu C-ja in ostaja stroga [[supermnožica]] C-ja, ki dovoljuje objektno usmerjeno programiranje z rabo hibridne paradigme dinamične/statične tipizacije.{{r|spl02}}{{r|dawk-2006}}{{r|lee--2013}} Objective-C izpeljuje svojo skladnjo iz C-ja in [[Smalltalka]]: skladnja, ki vključuje predprocesiranje, izraze, označitve funkcij in klice funkcij, je podedovana iz C-ja, skladnja za objektno usmerjene funkcije pa je bila prvotno vzeta iz Smalltalka. Poleg C++ in Objective-C so [[Ch (programski jezik)|Ch]], [[Cilk]] in [[Unified Parallel C]] (UPC) skoraj supermnožice C-ja. C se rabi tudi kot [[posredni jezik]] za druge jezike{{r|spl03}} ter za ustvarjanje [[standardna knjižnica|standardnih knjižnic]] in [[izvajalni sistem|izvajalnih sistemov]] za [[visokonivojski programski jezik|višjenivojske jezike]], kot je npr. [[CPython]].{{r|spl04}} == Glej tudi == {{div col|colwidth=27em}} * [[C++]] * [[programski jezik C sharp|C#]] * [[C--]] * [[Objective-C]] * {{medjezikovna povezava|Cyclone (programski jezik)|lt=Cyclone|en|Cyclone (programming language)}} * {{medjezikovna povezava|standardna knjižnica jezika C|en|C standard library}} * [[Go (programski jezik)|Go]] * {{medjezikovna povezava|združljivost C in C++|en|Compatibility of C and C++}} * {{medjezikovna povezava|primerjava paskala in C|en|comparison of Pascal and C}} * {{medjezikovna povezava|primerjava programskih jezikov|en|comparison of programming languages}} * {{medjezikovna povezava|Mednarodno tekmovanje v zakriti kodi C|en|International Obfuscated C Code Contest}} * {{medjezikovna povezava|seznam programskih jezikov družine C|en|list of C-family programming languages}} * {{medjezikovna povezava|seznam prevajalnikov|en|list of compilers}} * {{medjezikovna povezava|seznam računalniških knjig|en|list of computer books}} * {{medjezikovna povezava|oris programskega jezika C|en|outline of the C programming language}} {{div col end}} == Opombe == {{seznam opomb|close|refs= {{efn | name="op00"|Izvedli so več poskusov, da bi bilo v C postopanje z [[znakovni niz (računalništvo)|znakovnimi nizi]] manj nagnjeno k napakam. Ena strategija je dodajanje varnejših in uporabnejših funkcij, kot sta <code>[[strdup]]</code> in <code>[[strlcpy]]</code>, in izogibanje nevarnim funkcijam, kot je npr. <code>[[gets]]</code>. Druga je dodajanje objektno usmerjene ovojnice okrog C-jevskih nizov, tako da so možna le varna klicanja.}} {{efn | name="op01"|Z razliko od C-ja imata npr. [[Fortran]] in [[BASIC]] omejeni model, ki ne vsebuje kazalcev. V [[paskal (programski jezik)|paskalu]] so kazalci dinamični objekti, sam jezik pa ne dovoljuje kazalčne aritmetike. }} {{efn | name="op02"|Če se pozna programski jezik C, se pozna ukaz [[zanka for|for]]. Ukaz for v jeziku [[Perl]] je skladenjsko enakovreden ukazu for v C-ju.}} {{efn | name="op03"|Brez [[kazalec (računalništvo)|kazalcev]] bi C izgledal skoraj enako kot [[PHP]]}} {{efn | name="op04"|Funkcija <code>main</code> ima pravzaprav dva argumenta, <code>int argc</code> in <code>char *argv[]</code>, ki ju je mogoče rabiti za obdelavo [[vmesnik z ukazno vrstico|argumentov ukazne vrstice]]. Standard ISO C (§ 5.1.2.2.1) zahteva veljavnost obeh oblik funkcije <code>main</code>, brez parametrov: <code>int main()</code> oziroma: <code>int main(void)</code>, ali z dvema parametroma: <code>int main(int argc, char *argv[])</code>, kar je izjema le za to funkcijo.}} {{efn | name="op05"|Če se navede funkcija <code>main</code> samo s prvim parametrom: <syntaxhighlight lang="C"> int main(int argc) { /* ... */ } </syntaxhighlight> bo prevajalnik javil opozorilo, če pa se navede samo z drugim parametrom: <syntaxhighlight lang="C"> int main(char *argv[]) { /* ... */ } </syntaxhighlight> bo javil napako, ker mora sicer funkcija <code>main</code> biti brez parametrov ali imeti strogo dva parametra, prvi parameter pa mora biti tipa <code>int</code>.}} {{efn | name="op06"|V nekaterih operacijskih sistemih, še posebej v starejših različicah [[Unix]]a, ima lahko funkcija <code>main</code> tri parametre v obliki: <syntaxhighlight lang="C"> int main(int argc, char *argv[], char *envp[]) { /* ... */ } </syntaxhighlight> kjer je tretji parameter kazalec na vektor predvsem imen spremenljivk okolja. Tretji parameter <code>envp</code> v funkciji <code>main</code> pa ni v skladu s standardom [[POSIX]] in se podatki o obstoječih spremenljivkah okolja pridobivajo z drugimi funkcijami, na primer <code>getenv</code>. Prevajalnik <code>[[GNU Compiler Collection|gcc]]</code> za [[Linux]] na primer to možnost podpira.}} {{efn | name="op07"|Argumentoma funkcije <code>main</code> se lahko dodatno določi konstantnost: <syntaxhighlight lang="C"> int main(const int argc, const char **argv) { /* ... */ } int main(const int argc, const char * const *argv) { /* ... */ } </syntaxhighlight> To je priporočljivo, saj je možno zapisat na primer: <syntaxhighlight lang="C"> strcpy(argv[0], "brezveze"); </syntaxhighlight> kar želi spremeniti vrednost prvega znakovnega niza drugega argumenta, označenega kot konstantnega (<code>./ime_programa</code>).}} {{efn | name="op08"|1=Najmanjši obsegi <math> - \left( 2^{n-1} - 1 \right) \!\, </math> do <math> + 2^{n-1} - 1 \!\, </math> (na primer [−127, +127]) izhajajo iz različnih predstavitev celih števil, ki jih je dovolil standard ([[eniški komplement]], [[zapis predznačenih števil|predznačna velikost]], [[dvojiški komplement]]).(Glej {{citat|title= ISO/IEC 9899:1999 specification, TC3|at= str. 22, § 5.2.4.2.1 ''Sizes of integer types <limits.h>''|lang= en|url= https://www.open-std.org/jtc1/sc22/wg14/www/docs/n1256.pdf}}) Vendar pa večina platform rabi dvojiški komplement, kar za te implementacije implicira obseg v obliki <math> - 2^{m-1} \!\, </math> do <math> + 2^{m-1} - 1 \!\, </math> za <math> m \ge n </math>, na primer [−128, +127] (<code>SCHAR_MIN</code>&nbsp;=&nbsp;−128 in <code>SCHAR_MAX</code>&nbsp;=&nbsp;+127) za 8-bitni ''signed char''. Od standarda C23 naprej je edina dovoljena predstavitev dvojiški komplement, zato se vrednosti gibljejo od <math> - 2^{n-1} \!\, </math> do <math> + 2^{n-1} - 1 \!\, </math>.(Glej <!-- "c232compl" -->{{citat|title= ISO/IEC 9899:2023 specification draft|at= str. 41, § 6.2.6 ''Representations of types''|lang= en|url= https://open-std.org/JTC1/SC22/WG14/www/docs/n3096.pdf}})}} {{efn | name="op09"|Samodejno razglašen na <code>double</code> v funkciji <code>printf()</code>.}} {{efn | name="op10"|<code>%lf</code> za funkcijo <code>scanf()</code>.}} {{efn | name="op11"|Velike črke se v izpisu razlikujejo od malih. Določilniki za velike črke ustvarijo vrednosti v velikih črkah, za male črke pa v malih (%A, %E, %F, %G ustvarijo vrednosti, kot so INF, NAN in E (eksponent) v velikih črkah).}} {{efn | name="op12"|Mnogi dereferenčni operator <code>*</code> pišejo levostično s podatkovnim tipom in ne z imenom kazalca, pa redkeje tudi nestično od obeh: <syntaxhighlight lang="C"> podatkovni_tip* ime_kazalca; podatkovni_tip * ime_kazalca; </syntaxhighlight> }} {{efn | name="op13"|Thompson je leta 1972 na kratko poskušal izdelati sistem, kodiran v zgodnji različici C (pred strukturami), vendar je zamisel opustil <!--{{r|ritc-1993a}}-->({{sktxt|Ritchie|1993a}}).}} {{efn | name="op14"|Pred standardom C99 je bil na koncu funkcije <code>main</code> zahtevan eksplicitni ukaz <code>return 0;</code>.}} {{efn | name="op15"|Izvirna vzorčna koda se bo prevedla v večini sodobnih prevajalnikov, ki niso v načinu stroge standardne skladnosti, vendar ni v celoti v skladu z zahtevami C89 ali C99. C99 pravzaprav zahteva, da se ustvari diagnostično sporočilo.}} {{efn | name="op16"|Koda za funkcijo <code>print_array</code> (ni prikazana) se tudi rahlo razlikuje.}} {{efn | name="op17" | Ali po izvirniku [sí].}} }} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="aims-2016">[[#SKL-aims-2016|Aimsiriwong (2016)]].</ref> <ref name="bins-2011">[[#SKL-bins-2011|Binstock (2011)]].</ref> <ref name="coro-2022">[[#SKL-coro-2022|corob-msft (2022)]].</ref> <ref name="dale-2014">[[#SKL-dale-2014|Dale; Weems (2014)]].</ref> <ref name="dawk-2006">[[#SKL-dawk-2006|Dawkins (2006)]].</ref> <ref name="dowl-2005">[[#SKL-dowl-2005|Dowling (2005)]].</ref> <ref name="feue-1982">[[#SKL-feue-1982|Feuer; Gehani (1982)]].</ref> <ref name="garf-2001">[[#SKL-garf-2001|Garfinkel (2001)]].</ref> <ref name="gian-2004">[[#SKL-gian-2004|Giannini; Code Fighter, Inc.; Univerza Columbia (2004)]], str. 164.</ref> <ref name="gust-2019">[[#SKL-gust-2019|Gusted (2019)]].</ref> <ref name="hall-2025">[[#SKL-hall-2025|Hall (2025)]].</ref> <ref name="harb-2002">[[#SKL-harb-2002|Harbison; Steele (2002)]].</ref> <ref name="jens-2020">[[#SKL-jens-2020|Jensen (2020)]].</ref> <ref name="john-1978">[[#SKL-john-1978|Johnson; Ritchie (1978)]].</ref> <ref name="john-1983">[[#SKL-john-1983|Johnson; Kernighan (1983)]], str. 52.</ref> <ref name="kell-1984">[[#SKL-kell-1984|Kelley; Pohl (1984)]], str. 61.</ref> <ref name="kern-1978">[[#SKL-kern-1978|Kernighan; Ritchie (1978)]].</ref> <ref name="kern-1988">[[#SKL-kern-1988|Kernighan; Ritchie (1988)]].</ref> <ref name="kim--1995">[[#SKL-kim--1995|Kim (1995)]].</ref> <ref name="klem-2014">[[#SKL-klem-2014|Klemens (2014)]].</ref> <ref name="lars-1996b">[[#SKL-lars-1996b|Larson (1996b)]].</ref> <ref name="lawl-1997">[[#SKL-lawl-1997|Lawlis (1997)]].</ref> <ref name="lee--2013">[[#SKL-lee--2013|Lee (2013)]].</ref> <ref name="mcil-1987">[[#SKL-mcil-1987|McIlroy (1987)]].</ref> <ref name="mcmi-2013">[[#SKL-mcmi-2013|McMillan (2013)]].</ref> <ref name="metz-2011">[[#SKL-metz-2011|Metz (2011)]].</ref> <ref name="mill-1999">[[#SKL-mill-1999|Miller; de Raadt (1999)]].</ref> <ref name="muno-2025">[[#SKL-muno-2025|Munoz (2025)]].</ref> <ref name="oreg-2015">[[#SKL-oreg-2015|O'Regan (2015)]].</ref> <ref name="perk-2013">[[#SKL-perk-2013|Perkins (2013)]].</ref> <ref name="prin-2005">[[#SKL-prin-2005|Prinz; Crawford (2005)]], str. 3.</ref> <ref name="rauc-2004">[[#SKL-rauc-2004|Rauchwerger (2004)]].</ref> <ref name="raym-1996">[[#SKL-raym-1996|Raymond (1996)]], str. 432.</ref> <ref name="ritc-1979">[[#SKL-ritc-1979|Ritchie (1979)]].</ref> <ref name="ritc-1993a">[[#SKL-ritc-1993a|Ritchie (1993a)]].</ref> <ref name="robe-1989">[[#SKL-robe-1989|Roberts (1989)]].</ref> <ref name="schu-2004">[[#SKL-schu-2004|Schultz (2004)]], str. 20.</ref> <ref name="simp-2013">[[#SKL-simp-2013|Simpson (2013)]].</ref> <ref name="stal-2012">[[#SKL-stal-2012|Stallings (2012)]], str. 91.</ref> <ref name="stew-2000a">[[#SKL-stew-2000a|Stewart (2000a)]].</ref> <ref name="stew-2000b">[[#SKL-stew-2000b|Stewart (2000b)]].</ref> <ref name="stro-1993">[[#SKL-stro-1993|Stroustrup (1993)]].</ref> <ref name="stro-2002">[[#SKL-stro-2002|Stroustrup (2002)]].</ref> <ref name="summ-1995b-cfaq623">[[#SKL-summ-1995b|Summit (1995b)]], [http://www.c-faq.com/aryptr/arraynels.html Question 6.23].</ref> <ref name="summ-1995b-cfaq728">[[#SKL-summ-1995b|Summit (1995b)]], [http://www.c-faq.com/malloc/sizeof.html Question 7.28].</ref> <ref name="vand-1994">[[#SKL-vand-1994|Van der Linden (1994)]].</ref> <ref name="ward-1983">[[#SKL-ward-1983|Ward (1983)]].</ref> <ref name="AutoTX-2">{{citat | title= Programming Language Popularity | date= 2009 | lang= en | url= http://www.langpop.com/ | accessdate= 2009-01-16 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20090116080326/http://www.langpop.com/ | archivedate= 2009-01-16 | url-status= dead}}</ref> <ref name="AutoTX-3">{{citat | title= TIOBE Programming Community Index | date= 2009 | lang= en | url= http://www.tiobe.com/index.php/content/paperinfo/tpci/index.html | accessdate= 2009-05-06 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20130702204820/http://www.tiobe.com/index.php/content/paperinfo/tpci/index.html | archivedate= 2013-07-02 | url-status= dead}}</ref> <ref name="AutoTX-10">gcc ima za ta namen na primer makro _FORTIFY_SOURCE. {{citat | title= Security Features: Compile Time Buffer Checks (FORTIFY_SOURCE) | date= | publisher= fedoraproject.org | lang= en | url= http://fedoraproject.org/wiki/Security/Features | accessdate= 2012-08-05 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20070107153447/http://fedoraproject.org/wiki/Security/Features | archivedate= 2007-01-07 | url-status= live}}</ref> <ref name="c99generalrepr">{{citat | title= ISO/IEC 9899:1999 specification, TC3 | at= str. 37, § 6.2.6.1 ''Representations of types – General'' | lang= en | url= https://www.open-std.org/jtc1/sc22/wg14/www/docs/n1256.pdf}}</ref> <ref name="c99intconst">{{citat | title= ISO/IEC 9899:1999 specification, TC3 | at= str. 56, § 6.4.4.1 ''Integer constants'' | lang= en | url= https://www.open-std.org/jtc1/sc22/wg14/www/docs/n1256.pdf}}</ref> <ref name="c99sizes">{{citat | title= ISO/IEC 9899:1999 specification, TC3 | at= str. 22, § 5.2.4.2.1 ''Sizes of integer types <limits.h>'' | lang= en | url= https://www.open-std.org/jtc1/sc22/wg14/www/docs/n1256.pdf}}</ref> <ref name="spl12-wg14-n1256-37">[[#c-std|WG14 N1256...]]. Str. 37, klavzula 3, § 6.2.6 ''Representations of types — §6.2.6.1 General''.</ref> <ref name="N1570">{{citat | title= WG14 N1570 Committee Draft — April 12, 2011 | date= | lang= en | url= http://www.open-std.org/jtc1/sc22/wg14/www/docs/n1570.pdf | accessdate= 2014-10-13}}</ref> <ref name="N3132">{{citat | title= WG14-N3132 : Revised C23 Schedule | date= 2023-06-04 | website= open-std.org | lang= en | url= https://www.open-std.org/jtc1/sc22/wg14/www/docs/n3132.pdf | archiveurl= https://web.archive.org/web/20230609204739/https://www.open-std.org/jtc1/sc22/wg14/www/docs/n3132.pdf | archivedate= 2023-06-09 | url-status= live}}</ref> <ref name="N3220">{{citat | title= WG14-N3220 : Working Draft, C2y | date= 2024-02-21 | website= open-std.org | lang= en | url= https://www.open-std.org/jtc1/sc22/wg14/www/docs/n3220.pdf | archiveurl= https://web.archive.org/web/20240226053735/https://www.open-std.org/jtc1/sc22/wg14/www/docs/n3220.pdf | archivedate= 2024-02-26 | url-status=live}}</ref> <ref name="N3221">{{citat | title= N3221 – Editor's Report, Post January 2024 Strasbourg France Meeting | date= 2024-02-21 | work= ISO/IEC JTC1/SC22/WG14 | publisher= Open Standards | lang= en | url= https://www.open-std.org/jtc1/sc22/wg14/www/docs/n3221.htm | accessdate= 2024-05-24}}</ref> <ref name="NFDsZ">{{citat | last1= Ritchie | first1= Dennis | title= BCPL to B to C | lang= en | url= https://www.lysator.liu.se/c/dmr-on-histories.html | accessdate= 2019-09-10 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20191212221532/http://www.lysator.liu.se/c/dmr-on-histories.html | archivedate= 2019-12-12 | url-status= live}}</ref> <ref name="NWUon">{{citat | author1= <!--Staff writer(s); no by-line.--> | title= C Integrity | date= 1995-03-30 | publisher= [[Mednarodna organizacija za standardizacijo]] | lang= en | url= https://www.iso.org/standard/23909.html | accessdate= 2018-07-24 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20180725033429/https://www.iso.org/standard/23909.html | archivedate= 2018-07-25 | url-status= live}}</ref> <ref name="qOvzA">{{citat | title= FreeBSD Miscellaneous Information Manual | date= 2011-05-30 | edition= FreeBSD 13.0 | chapter= C manual pages | lang= en | url= https://nxmnpg.lemoda.net/7/c78 | accessdate= 2021-01-15 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20210121024455/https://nxmnpg.lemoda.net/7/c78 | archivedate= 2021-01-21 | url-status= live}} [https://www.freebsd.org/cgi/man.cgi?query=c78&apropos=0&sektion=0&manpath=FreeBSD+9-current&arch=default&format=html] {{Webarchive | url= https://web.archive.org/web/20210121033654/https://www.freebsd.org/cgi/man.cgi?query=c78&apropos=0&sektion=0&manpath=FreeBSD+9-current&arch=default&format=html | date= 2021-01-21}}</ref> <ref name="spl00">{{citat | title= More Control Structures | date= | lang= en | url= http://wwwacs.gantep.edu.tr/docs/perl-ebook/ch8.htm | accessdate= }}</ref> <ref name="spl01">{{citat | title= Learn C | date= | lang= en | url= http://cocoadevcentral.com/articles/000081.php | accessdate= | archiveurl= https://web.archive.org/web/20150913022454/http://cocoadevcentral.com/articles/000081.php | archivedate= 2015-09-13 | url-status= dead}}</ref> <ref name="spl02">{{citat | title= Write Objective-C Code | date= 2013-04-23 | publisher= apple.com | lang= en | url= https://developer.apple.com/library/mac/referencelibrary/GettingStarted/RoadMapOSX/books/WriteObjective-CCode/WriteObjective-CCode/WriteObjective-CCode.html | accessdate= 2013-12-22}}</ref> <ref name="spl03">{{citat | title= How EiffelStudio Compiles | date= | website= docs.eiffel.com | lang= en | url= https://docs.eiffel.com/book/eiffelstudio/how-eiffelstudio-compiles | accessdate= 2015-02-02}}</ref> <ref name="spl04">{{citat | title= Extending Python with C or C++ | date= | website= docs.python.org | lang= en | url= https://docs.python.org/2/extending/extending.html | accessdate= 2015-02-02}}</ref> <ref name="spl05">{{citat | title= History of C | date= 2014-08-19 | work= en.cppreference.com | lang= en | url= http://en.cppreference.com/w/c/language/history | accessdate= 2014-11-10 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20180529130541/http://en.cppreference.com/w/c/language/history | archivedate= 2018-05-29 | url-status= live}}</ref> <ref name="spl06">{{citat | title= A Brief History of C | date= | lang= en | url= http://www.le.ac.uk/users/rjm1/cotter/page_06.htm | accessdate= }}</ref> <ref name="spl07">{{citat | title= JTC1/SC22/WG14&nbsp;– C | work= Domača stran | publisher= ISO/IEC | lang= en | url= http://www.open-std.org/jtc1/sc22/wg14/ | accessdate= 2011-06-02 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20180212100115/http://www.open-std.org/JTC1/SC22/WG14/ | archivedate= 2018-02-12 | url-status= live}}</ref> <ref name="spl08">{{citat | title= TR 18037: Embedded C | date= 2006-05-04 | publisher= ISO / IEC | website= open-std.org | lang= en | url= http://www.open-std.org/jtc1/sc22/wg14/www/docs/n1169.pdf | accessdate= 2011-07-26 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20210225224616/http://www.open-std.org/jtc1/sc22/wg14/www/docs/n1169.pdf | archivedate= 2021-02-25 | url-status= live}}</ref> <ref name="spl09">{{citat | title= C Language Reference | work= www.openwatcom.org | format= PDF | lang= en | url= http://www.openwatcom.org/ftp/manuals/current/clr.pdf | accessdate= 2010-12-31 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20110513013839/http://www.openwatcom.org/ftp/manuals/current/clr.pdf | archivedate= 2011-05-13 | url-status= dead}}</ref> <ref name="spl10">{{citat | title= 10 Common Programming Mistakes in C++ | publisher= cs.ucr.edu | lang= en | url= http://www.cs.ucr.edu/~nxiao/cs10/errors.htm | accessdate= 2009-06-26}}</ref> <ref name="spl11">{{citat | title= The form of a C program | work= The GNU C Programming Tutorial | lang= en | url= http://crasseux.com/books/ctutorial/The-form-of-a-C-program.html#The%20form%20of%20a%20C%20program | accessdate= 2014-10-10}}</ref> <ref name="spl12-wg14-n1256-12">{{citat | title= WG14 N1256 Committee Draft — September 7, 2007 (ISO/IEC 9899:TC3 | lang= en | url= http://www.open-std.org/jtc1/sc22/wg14/www/docs/n1256.pdf | accessdate= 2014-10-13}} Str. 12, klavzula 1, § 5.1.2.2.1 ''Program startup''.</ref> <ref name="spl12-wg14-n1256-22">[[#c-std|WG14 N1256...]]. Str. 22, klavzula 1, § 5.2.4.2.1 ''Sizes of integer types <code><limits.h></code>''.</ref> <ref name="spl12-wg14-n1256-114">[[#c-std|WG14 N1256...]]. Str. 114, klavzula 1, § 6.7.5 ''Declarators''.</ref> <ref name="spl12-wg14-n1256-126">[[#c-std|WG14 N1256...]]. Str. 126, klavzula 10, § 6.7.8 ''Initialization''.</ref> <ref name="spl12-wg14-n1256-254">[[#c-std|WG14 N1256...]]. Str. 254, klavzula 3, § 7.17 ''Common definitions <code><stddef.h></code>'': »''NULL..., ki se razširi na izvedbeno določeno kazalčno konstanto...''«.</ref> <ref name="spl13">{{citat | title= Man Page for lint (freebsd Section 1) | date= 2001-05-24 | website= unix.com | lang= en | url= http://www.unix.com/man-page/FreeBSD/1/lint | accessdate= 2014-07-15}}{{slepa povezava | date= september 2024 | bot= InternetArchiveBot | fix-attempted= yes}}</ref> <ref name="spl20">{{citat | title= 64-Bit Programming Models: Why LP64? | date= 1997 | publisher= The Open Group | lang= en | url= http://www.unix.org/version2/whatsnew/lp64_wp.html | accessdate= 2011-11-09}}</ref> <ref name="spl21">{{citat | author1= ISO/IEC JTC1/SC22/WG14 | title= C - Project status and milestones | date= 2023-04-05 | lang= en | url= https://www.open-std.org/jtc1/sc22/wg14/www/projects | accessdate= 2023-08-09}}</ref> <ref name="spl22">{{citat | title= Pragmas (The C Preprocessor) | website= gcc.gnu.org | lang= en | url= https://gcc.gnu.org/onlinedocs/cpp/Pragmas.html | accessdate= 2022-09-24 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20020617041757/https://gcc.gnu.org/onlinedocs/cpp/Pragmas.html | archivedate= 2002-06-17 | url-status= live}}</ref> <ref name="spl23">{{citat | title= Pragmas | website= [[Intel]] | lang= en | url= https://www.intel.com/content/www/us/en/develop/documentation/cpp-compiler-developer-guide-and-reference/top/compiler-reference/pragmas.html | accessdate= 2022-04-10 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20220410113529/https://www.intel.com/content/www/us/en/develop/documentation/cpp-compiler-developer-guide-and-reference/top/compiler-reference/pragmas.html | archivedate= 2022-04-10 | url-status= live}}</ref> <ref name="spl24">{{citat | title= Lesser known C features | publisher= | lang= en | url= http://d3s.mff.cuni.cz/~holub/c_features.html | accessdate= 2014-12-30}}</ref> <ref name="spl25">{{citat | title= Struct memory layout in C | date= 2010-05-01 | website= Stack Overflow | lang= en | url= https://stackoverflow.com/questions/2748995/struct-memory-layout-in-c}}</ref> <ref name="spl26">{{citat | title= Rationale for American National Standard for Information Systems – Programming Language – C | lang= en | url= https://www.cs.man.ac.uk/~pjj/cs211/c_rationale/node2.html | accessdate= 2024-07-17 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20240717164722/https://www.cs.man.ac.uk/~pjj/cs211/c_rationale/node2.html | archivedate= 2024-07-17}}</ref> <ref name="spl28">{{citat | title= C Language Drops to Lowest Popularity Rating | date= 2016-08-09 | website= developer.com | lang= en-US |url= https://www.developer.com/news/c-language-drops-to-lowest-popularity-rating/ | accessdate= 2022-08-01 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20220822225609/https://www.developer.com/news/c-language-drops-to-lowest-popularity-rating/ | archivedate= 2022-08-22 | url-status= dead}}</ref> <ref name="spl29">{{citat | title= TIOBE Index for September 2024 | lang= en | url= https://www.tiobe.com/tiobe-index/ | accessdate= 2024-09-20 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20240918165843/https://www.tiobe.com/tiobe-index/ | archivedate= 2024-09-18 | url-status= live}}</ref> <ref name="spl30">{{citat | title= Development of Doom | date= 2025-03-02 | website= DoomWiki.org | lang= en | url= https://doomwiki.org/wiki/Development_of_Doom | accessdate= 2025-03-02}}</ref> <ref name="spl31">{{citat | title= C - the mother of all languages | date= 2018-11-13 | website= ICT Academy at IITK | lang= en-US | url= https://ict.iitk.ac.in/c-the-mother-of-all-languages/ | accessdate= 2022-10-11 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20210531161841/https://ict.iitk.ac.in/c-the-mother-of-all-languages/ | archivedate= 2021-05-31 | url-status= live}}</ref> <ref name="spl32">{{citat | title= 1. Extending Python with C or C++ — Python 3.10.7 documentation | website= docs.python.org | lang= en | url= https://docs.python.org/3/extending/extending.html | accessdate= 2022-10-11 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20121105232707/https://docs.python.org/3/extending/extending.html | archivedate= 2012-11-05 | url-status= live}}</ref> <ref name="spl33">{{citat | title= An overview of the Perl 5 engine {{!}} Opensource.com | website= opensource.com | lang= en | url= https://opensource.com/article/18/1/perl-5-engine | accessdate= 2022-10-11 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20220526105419/https://opensource.com/article/18/1/perl-5-engine | archivedate= 2022-05-26 | url-status= live}}</ref> <ref name="spl34">{{citat | title= To Ruby From C and C++ | website= www.ruby-lang.org | lang= en | url= https://www.ruby-lang.org/en/documentation/ruby-from-other-languages/to-ruby-from-c-and-cpp/ | accessdate= 2022-10-11 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20130812003928/https://www.ruby-lang.org/en/documentation/ruby-from-other-languages/to-ruby-from-c-and-cpp/ | archivedate= 2013-08-12 |url-status= live}}</ref> <ref name="spl35">{{citat | title= What is PHP? How to Write Your First PHP Program | date= 2022-08-03 | website= freeCodeCamp.org | lang= en | url= https://www.freecodecamp.org/news/what-is-php-write-your-first-php-program/ | accessdate= 2022-10-11 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20220804050401/https://www.freecodecamp.org/news/what-is-php-write-your-first-php-program/ | archivedate= 2022-08-04 | url-status= live}}</ref> <ref name="spl36">{{citat | author1= Internet Security Research Group | title= What is memory safety and why does it matter? | website= Prossimo | lang= en | url= https://www.memorysafety.org/docs/memory-safety/ | accessdate= 2025-03-03}}</ref> <ref name="spl37">{{citat | title= In praise of the C preprocessor | website= apenwarr.ca | lang= en | url= https://apenwarr.ca/log/20070813 | accessdate= 2023-07-09}}</ref> <ref name="spl38">{{citat | title= Secure Coding Overview | publisher= Inštitut za programsko inženirstvo, Univerza Carnegie | lang= en | url= https://apps.dtic.mil/sti/pdfs/AD1090471.pdf | access-date= 2025-12-15}}</ref> <ref name="spl39">{{citat | title= New Linux Patch Confirms: Rust Experiment Is Done, Rust Is Here To Stay | website= www.phoronix.com | lang= en | url=https://www.phoronix.com/news/Rust-To-Stay-Linux-Kernel | access-date= 2025-12-15}}</ref> <ref name="spl40">{{citat | title= Verilog HDL (and C) | date= 2010-06-03 | publisher= The Research School of Computer Science at the Australian National University | lang= en | url= http://cs.anu.edu.au/courses/ENGN3213/lectures/lecture6_VERILOG_2010.pdf | accessdate= 2013-08-19 | quote= 1980-ta: ; Verilog prvič predstavljen ; na Verilog je vplival programski jezik C | archiveurl= https://web.archive.org/web/20131106064022/http://cs.anu.edu.au/courses/ENGN3213/lectures/lecture6_VERILOG_2010.pdf | archivedate= 2013-11-06 | url-status= dead}}</ref> <ref name="spl41">{{citat | last1= Holden | first1= Daniel | title= Build Your Own Lisp | website= buildyourownlisp.com | lang= en | url= https://www.buildyourownlisp.com/contents | accessdate= 2026-05-18}}</ref> <ref name="spl42">{{citat | title= C Notes for Professionals | website= goalkicker.com | lang= en | url= https://goalkicker.com/CBook | accessdate= 2026-05-18}}</ref> <ref name="spl43">{{citat | title= How to C in 2016 | website= news.ycombinator.com | publisher= Hacker News | lang= en | url= https://news.ycombinator.com/item?id=10864176 | accessdate= 2026-08-14}}</ref> <ref name="spl44">{{citat | title= Why I Write Games in C (yes, C) | website= news.ycombinator.com | publisher= [[Hacker News]] | lang= en | url= https://news.ycombinator.com/item?id=21036037 | accessdate= 2026-08-14}}</ref> <ref name="spl45">{{citat | title= strncpy, strncpy_s | date= 2013-10-04 | website= en.cppreference.com | lang= en | url= https://en.cppreference.com/w/c/string/byte/strncpy | access-date= 2014-03-06}}</ref> <ref name="spl46">{{citat | title= Basic concepts | date= 2021-10-01 | website= en.cppreference.com | lang= en | url= https://en.cppreference.com/index.php?title=c/language/basic_concepts&action=history | access-date= 2026-08-15}}</ref> <ref name="spl47">{{citat | title= nanosleep(2) — Linux manual | website= man7.org | lang= en | url= https://www.man7.org/linux/man-pages/man2/nanosleep.2.html | accessdate= 2026-08-15}}</ref> <ref name="spl48">{{citat | title= Name {{!}} nanosleep — high-resolution sleep | website= man.linuxexplore.com | lang= en | url= https://man.linuxexplore.com/htmlman2/nanosleep.2.html | accessdate= 2026-08-15 | archive-url= https://web.archive.org/web/20260816114854/https://man.linuxexplore.com/htmlman2/nanosleep.2.html | archive-date= 2026-08-16 | url-status= dead}}</ref> <ref name="spl49">{{citat | title= nanosleep | date= 2017 | website= manned.org | publisher= IEEE/The Open Group | lang= en | url= https://manned.org/nanosleep.3p | accessdate= 2026-08-15 | archive-date= 2026-08-14 | archive-url= https://web.archive.org/web/20260814181129/https://manned.org/nanosleep.3p | url-status= dead }}</ref> <ref name="spl50">{{citat | title= Why clock_nanosleep is Preferred Over nanosleep for Sleep Times in C: Key Differences Explained | date= 2026-01-16<!--2015-12--> | website= linuxvox.com | publisher= LinuxVox| lang= en | url= https://linuxvox.com/blog/why-is-clock-nanosleep-preferred-over-nanosleep-to-create-sleep-times-in-c/ | accessdate= 2026-08-15}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat | last1= Aimsiriwong | first1= Opas | title= Programming with C | date= 2016 | publisher= SE-EDUCATION PUBLIC COMPANY LIMITED | location= Bangkok, Tajska | pages= 225&ndash;230 | isbn= 978-6-16-082740-4 | ref= SKL-aims-2016}} (เอี่ยมสิริวงศ์, โอภาศ) * {{citat | last1= Ashley | first1= Michael | title= PHYS2020 - Computational Physics, based on the C programming language | date= 2004 | work= Šola za fiziko, [[Univerza Novega Južnega Walesa]] (UNSW) | lang= en | url= http://newt.phys.unsw.edu.au/~mcba/phys2020/ | accessdate= 2014-10-08}} * {{citat | last1= Banahan | first1= Mike | last2= Brady | first2= Declan | last3= Doran | first3= Mark | title= The C Book : Featuring the ANSI C Standard /| date= 1991 | edition= 2. | publisher= [[Addison-Wesley]] | isbn= 978-0-20-154433-6 | cobiss= 2500705 | url= http://publications.gbdirect.co.uk/c_book/}}. {{small|[https://github.com/wardvanwanrooij/thecbook ''(prosti dostop)'']}}. * {{citat | last1= Binstock | first1= Andrew | title= Interview with Herb Sutter | date= 2011-10-12 | website= [[Dr. Dobb's Journal|Dr. Dobb's]] | lang= en | url= http://www.drdobbs.com/cpp/interview-with-herb-sutter/231900562 | accessdate= 2013-09-07 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20130802070446/http://www.drdobbs.com/cpp/interview-with-herb-sutter/231900562 | archivedate= 2013-08-02 | url-status= live | ref= SKL-bins-2011}} * {{citat | author1= [[British Standard Institute]] | title= The C Standard | publisher= John Wiley & Sons | isbn= 0-470-84573-2}}, uradni standard ISO (C99) v knjižni obliki. * {{citat | last1= Copes | first1= Flavio | title= C Handbook | website= thevalleyofcode.com | lang= en | url= https://thevalleyofcode.com/c/ | accessdate= 2026-05-18}} * {{citat | author1= corob-msft | title= Pragma directives and the __pragma and _Pragma keywords | date= 2022-03-31 | website= learn.microsoft.com | lang= en-us | url= https://learn.microsoft.com/en-us/cpp/preprocessor/pragma-directives-and-the-pragma-keyword | accessdate= 2022-09-24 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20220924075131/https://learn.microsoft.com/en-us/cpp/preprocessor/pragma-directives-and-the-pragma-keyword | archivedate= 2022-09-24 | url-status= live | ref= SKL-coro-2022}} * {{citat | last1= Dale | first1= Nell Boylan | authorlink1= Nell Boylan Dale | last2= Weems | first2= Chip | title= Programming and problem solving with C++ | date= 2014 | edition= 6. | publisher= Jones & Bartlett Learning | location= Burlington, MA | isbn= 978-1-44-969428-9 | oclc= 894992484 | ref= SKL-dale-2014}} * {{citat | last1= Dawkins | first1= Kyle | title= Examining Objective-C | date= 2006-01-01 | lang= en | url= http://www.drdobbs.com/examining-objective-c/184402055 | accessdate= 2014-10-13 | quote= Objective-C je objektno usmerjena stroga supermnožica C | ref= SKL-dawk-2006}} * {{citat | last1= Dobravec | first1= Tomaž | title= abC | date= 2010 | edition= 2. | publisher= [[Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani|Fakulteta za računalništvo in informatiko]] | location= Ljubljana | isbn= 978-9-61-620975-5 | cobiss= 249744896}} * {{citat | last1= Dowling | first1= Clay | title= Using C for CGI Programming | date= 2005-03-01 | publisher= linuxjournal.com | lang= en | url= http://www.linuxjournal.com/article/6863 | accessdate= 2010-01-04 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20100213075858/http://www.linuxjournal.com/article/6863 | archivedate= 2010-02-13 | url-status= live | ref= SKL-dowl-2005}} * {{citat | last1= Feofiloff | first1= Paulo | title= Algorithms Design (in C) | date= 2018-10-02 | website= ime.usp.br | lang= en | url= https://www.ime.usp.br/~pf/algorithms/ | accessdate= 2026-05-18}} * {{citat | last1= Feuer | first1= Alan R. | title= The C Puzzle Book | date= 1998 | edition= 1. | publisher= Addison-Wesley | isbn= 978-0-20-160461-0}} * {{citat | last1= Feuer | first1= Alan R. | last2= Gehani | first2= Narain H. | title= Comparison of the Programming Languages C and Pascal | journal= [[ACM Computing Surveys]] | date= 1982-03-01 | volume= 14 | issue= 1 | pages= 73&ndash;92 | doi= 10.1145/356869.356872 | url= https://dl.acm.org/doi/pdf/10.1145/356869.356872 | doi-access= free | url-access= subscription | ref= SKL-feue-1982}} * {{citat | last1= Garfinkel | first1= Simson Leon | authorlink1= Simson Leon Garfinkel | title= Java: Slow, ugly and irrelevant | date= 2001-01-08 | website= [[salon.com]] | lang= en | url= https://www.salon.com/2001/01/08/bad_java/ | accessdate= 2025-04-04 | ref= SKL-garf-2001}} * {{navedi enciklopedijo | last1= Giannini | first1= Mario | author2= Code Fighter, Inc. | author3= Univerza Columbia |authorlink3= Univerza Columbia | editor1-last= Hossein | editor1-first= Bidgoli | title= C/C++ | encyclopedia= The Internet encyclopedia | date= 2004 | volume= 1 | publisher= John Wiley and Sons | location= Hoboken, New Jersey | isbn= 0-471-22201-1 | cobiss= 25439493 | url= http://www.wiley.com/WileyCDA/WileyTitle/productCd-0471222011.html | accessdate= 2012-12-16 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20131213023923/http://www.wiley.com/WileyCDA/WileyTitle/productCd-0471222011.html | archivedate= 2013-12-13 | url-status= dead | ref= SKL-gian-2004}} * {{citat | last1= Gustedt | first1= Jens | title= Modern C | date= 2019 | edition= 2. | publisher= Manning | isbn= 978-1-61-729581-2 | ref= SKL-gust-2019}} {{small|[https://gustedt.gitlabpages.inria.fr/modern-c/ ''(prosti dostop)]''}} * {{citat | last1= Hall | first1= Brian »Beej Jorgensen« | title= Beej's Guide to C Programming | date= 2025-12-04 | url= https://beej.us/guide/bgc/ | accessdate= 2025-12-08 | ref= SKL-hall-2025}} * {{citat | last1= Harbison | first1= Samuel P. | authorlink1= Samuel P. Harbison | last2= Steele | first2= Guy Lewis | authorlink2= Guy Lewis Steele | title= C: A Reference Manual | date= 1994 | edition= 5. | publisher= [[Prentice Hall]] | location= [[Englewood Cliffs, New Jersey]] | isbn= 0-13-326224-3 | cobiss= 1868566}} {{small|[https://archive.org/details/creferencemanual00harb ''(arhiv)'']}} ** {{citat | last1= Harbison | first1= Samuel P. | authorlink1= | last2= Steele | first2= Guy Lewis | authorlink2= | title= C: A Reference Manual | date= 2002 | edition=5. | publisher= Prentice Hall | location= Englewood Cliffs, New Jersey | isbn= 0-13-089592-X | cobiss= 3299924 | ref= SKL-harb-2002}}. Ta knjiga je odlična kot definitivni referenčni priročnik, ter za tiste, ki delajo na prevajalniku za C in procesorjih. Vsebuje skladnjo [[Backus-Naurova oblika|BNF]] za C. * {{citat | last1= Jenko | first1= Marjan | title= Osnove programskega inženirstva, C | date= 2014 | publisher= [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|Fakulteta za strojništvo]] | location= Ljubljana | isbn= 978-9-61-653680-6 | cobiss= 276199168 | url= http://www2.arnes.si/~mjenko9/OPI-C/OPI-C.pdf | accessdate= 2016-11-16 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20161116231638/http://www2.arnes.si/~mjenko9/OPI-C/OPI-C.pdf | archivedate= 2016-11-16 | url-status= dead}} * {{citat | last1= Jensen | first1= Richard | title= "A damn stupid thing to do"—the origins of C | date= 2020-12-09 | website= Ars Technica | lang= en-us | url= https://arstechnica.com/features/2020/12/a-damn-stupid-thing-to-do-the-origins-of-c/ | accessdate= 2022-03-28 | ref= SKL-jens-2020}} * {{citat | last1= Jensen | first1= Ted | title= A tutorial on pointers and arrays in C | date= september 2003 | website= home.earthlink.net | lang= en | url= http://home.earthlink.net/~momotuk/pointers.pdf | archiveurl= https://web.archive.org/web/20180827131006/http://home.earthlink.net/~momotuk/pointers.pdf | archivedate= 2018-08-27}} * {{citat | last1= Johnson | first1= Stephen Curtis | authorlink1= Stephen Curtis Johnson | last2= Ritchie | first2= Dennis MacAlistair | authorlink2= | title= Portability of C Programs and the UNIX System | journal= Bell System Technical Journal | date= 1978 | volume= 57 | issue= 6 | pages= 2021&ndash;2048 | url= http://cm.bell-labs.com/cm/cs/who/dmr/portpap.pdf | accessdate= 2012-12-16 | doi= 10.1002/j.1538-7305.1978.tb02141.x | citeseerx= 10.1.1.138.35 | s2cid= 17510065 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20150203071356/http://cm.bell-labs.com/cm/cs/who/dmr/portpap.pdf | archivedate= 2015-02-03 | url-status= dead | ref= SKL-john-1978}} (Opomba: PDF je optično prebran izvirnik in vsebuje upodobitev »IBM 370« kot »IBM 310«.) * {{citat | last1= Johnson | first1= Stephen Curtis | authorlink1= | last2= Kernighan | first2= Brian Wilson | authorlink2= | title= The C language and Models for Systems Programming | journal= [[Byte (revija)|Byte]] | date= avgust 1983 | volume= 8 | issue= 8 | pages= 48&ndash;60 | url= https://archive.org/details/byte-magazine-1983-08 | ref= SKL-john-1983}} * {{citat | last1= Jones | first1= Derek M. | title= The New C Standard: A Cultural and Economic Commentary | date= 2005 | publisher= Addison-Wesley | isbn= 0-201-70917-1 | url= http://www.coding-guidelines.com/cbook/cbook1_2.pdf}} * {{citat | last1= Juvan | first1= Martin | authorlink1= Martin Juvan | last2= Zaveršnik | first2= Matjaž | authorlink2= Matjaž Zaveršnik | title= Vaje iz programiranja: C, C++ in Mathematica | date= 2000 | publisher= Študentska založba | location= Ljubljana | isbn= 961-6356-29-1 | cobiss= 109207552}} * {{citat | last1= Kelley | first1= Al | authorlink= Al Kelley | last2= Pohl | first2= Ira | authorlink2= Ira Pohl | title= A Book on C: Programming in C | date= 1984 | edition= 4. | publisher= Benjamin/Cummings Publishing Company, Inc. | location= Menlo Park, Kalifornija | isbn= 0-201-18399-4 | cobiss= 871463 | ref= SKL-kell-1984}} * {{citat | last1= Kernighan | first1= Brian Wilson | authorlink1= Brian Wilson Kernighan | last2= Ritchie | first2= Dennis | authorlink2= | title= [[Programski jezik C (knjiga)|The C Programming Language]] | date= 1978 | publisher= Prentice Hall | location= Englewood Cliffs, New Jersey | edition= 1. | isbn= 0-13-110163-3 | cobiss= 11632406 | ref= SKL-kern-1978}}. Znana tudi kot K&R &ndash; izvirna knjiga o C-ju. Pred standardom ANSI C. ** {{citat | last1= Kernighan | first1= Brian Wilson | authorlink1= | last2= Ritchie | first2= Dennis | authorlink2= | title= The C Programming Language |date= 1988 |publisher= Prentice Hall |location= Upper Saddle River, New Jersey |edition= 2. | isbn= 0-13-110362-8 | cobiss= 519902 | ref= SKL-kern-1988}}, ANSI C. * {{citat | last1= Kim | first1= Eugene Eric | title= Programming CGI in C | journal= Dr. Dobb's Sourcebook | date= november-december 1995 | publisher= Miller Freeman, Inc. | url= https://eekim.com/pubs/cgiinc/index.html | accessdate= 2025-03-12 | ref= SKL-kim--1995}} * {{citat | last1= King | first1= Kim N. | title= C Programming: A Modern Approach | date= april 2008 | edition= 2. | publisher= [[W. W. Norton & Company]] | isbn= 978-0-39-397950-3 | cobiss= 1940037}}. {{small|[https://archive.org/details/cprogrammingmode0000king ''(arhiv)'']}}. * {{citat | last1= Klemens | first1= Ben | authorlink1= Ben Klemens | title= 21st Century C | date= 2014 | edition= 2. | publisher= [[O'Reilly Media]] | isbn= 1-491-90389-9 | cobiss= 706856 | url= http://shop.oreilly.com/product/0636920033677.do | ref= SKL-klem-2014}} * {{citat | last1= Kochan | first1= Stephen G. | title= Programming in C | date= 2014 | publisher= Addison-Wesley | location= Upper Saddle River [etc.] | isbn= 0-321-77641-0 | cobiss= 10745940 | url= http://books.google.si/books?id=jc5-3BArEjQC&}} * {{citat | last1= Koenig | first1= Andrew Richard | authorlink1= Andrew Richard Koenig | title= [[C Traps and Pitfalls]] | date= 1989 | publisher= Addison-Wesley | location= Reading, Mass. | isbn= 0-201-17928-8 | cobiss= 2987248 | oclc= 18014955}} * {{citat | last1= Larson | first1= Jim | title= High and Low-Level C | date= 1996-09-13 | lang= en | url= http://www.jetcafe.org/jim/highlowc.html | accessdate= 2014-10-17 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20150410030723/http://www.jetcafe.org/jim/highlowc.html | archivedate= 2015-04-10 | url-status= dead}} * {{citat | last1= Larson | first1= Jim | title= Standards and Style for Coding in ANSI C | date= 1996-12-31 | lang= en | url= http://www.jetcafe.org/jim/c-style.html | accessdate= 2014-10-29 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20140824101912/http://www.jetcafe.org/jim/c-style.html | archivedate= 2014-08-24 | url-status= dead | ref= SKL-lars-1996b}} * {{citat | last1= Lawlis | first1= Patricia Kite | title= Guidelines for Choosing a Computer Language: Support for the Visionary Organization | date= avgust 1997 | work= c.j. kemp systems, inc. | publisher= Ada Information Clearinghouse | lang= en | url= http://archive.adaic.com/docs/reports/lawlis/k.htm | accessdate= 2006-07-18 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20130714122624/http://archive.adaic.com/docs/reports/lawlis/k.htm | archivedate= 2013-07-14 | url-status= dead | ref= SKL-lawl-1997}} * {{citat | last1= Lazić | first1= Ranko | title= Programski jezik C kroz primere | date= 1991 | edition= 2. | publisher= Tehnička knjiga | location= Beograd | isbn= 86-325-0285-9 | cobiss= 2088972}} * {{citat | last1= Lee | first1= Keith | title= Pro Objective-C | date= 2013 | publisher= Apres | isbn= 1-4302-5050-X | url= http://books.google.si/books?id=ec6zAAAAQBAJ | ref= SKL-lee--2013}} * {{citat | last1= Marshall | first1= A. Dave | title= Programming in C : UNIX System Calls and Subroutines using C | date= 1999 | work= [[Univerza v Cardiffu]] | lang= en | url= http://www.cs.cf.ac.uk/Dave/C/CE.html | accessdate= 2014-10-17}} * {{citat | last1= McIlroy | first1= Malcolm Douglas | authorlink1= Douglas McIlroy | title= A Research Unix reader: annotated excerpts from the Programmer's Manual, 1971&ndash;1986 | date= 1987 | page= 10. 139 | publisher= [[Bellovi laboratoriji]] | format= PDF | lang= en |url= http://www.cs.dartmouth.edu/~doug/reader.pdf | series= (CSTR) | accessdate= 2015-02-01 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20171111151817/http://www.cs.dartmouth.edu/~doug/reader.pdf | archivedate= 2017-11-11 | url-status= live | ref= SKL-mcil-1987}} * {{citat | last1= McMillan | first1= Robert | title= Is Java Losing Its Mojo? | date= 2013-08-01 | magazine= [[Wired (revija)|Wired]] | lang= en | url= https://www.wired.com/2013/01/java-no-longer-a-favorite/ | accessdate= 2017-06-05 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20170215115409/https://www.wired.com/2013/01/java-no-longer-a-favorite/ | archivedate= 2017-02-15 | url-status= live | ref= SKL-mcmi-2013}} * {{citat | last1= Metz | first1= Cade | title= Dennis Ritchie: The Shoulders Steve Jobs Stood On | date= 2011-10-13 | magazine= Wired | lang= en | url= https://www.wired.com/2011/10/thedennisritchieeffect/ | accessdate= 2022-04-19 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20220412005125/http://www.wired.com/2011/10/thedennisritchieeffect/ | archivedate= 2022-04-12 | url-status= live | ref= SKL-metz-2011}} * {{citat | last1= Miller | first1= Todd C. |last2= de Raadt | first2= Theo | title= strlcpy and strlcat – consistent, safe, string copy and concatenation. | date= 1999 | publisher= USENIX '99 | website= millert.dev | url= https://www.millert.dev/papers/strlcpy | ref= SKL-mill-1999}} * {{citat | last1= Munoz | first1= Daniel | title= After All These Years, the World is Still Powered by C Programming | date= 2025-06-10 | website= Toptal Engineering Blog | lang= en | url= https://www.toptal.com/c/after-all-these-years-the-world-is-still-powered-by-c-programming | accessdate= 2023-11-17 | ref= SKL-muno-2025}} * {{citat | last1= O'Regan | first1= Gerard | title= Pillars of computing : a compendium of select, pivotal technology firms | date= 2015-09-24 | publisher= Springer | isbn= 978-3-31-921464-1 | oclc= 922324121 | ref= SKL-oreg-2015}} * {{citat | last1= Oualline | first1= Steve | title= C Elements of Style | date= 1992 | website= oualline.com | lang= en | url= http://www.oualline.com/books.free/style/ | accessdate= 2026-05-18}} * {{citat | last1= Oualline | first1= Steve | title= Practical C Programming | date= 1997 | edition= 3. | publisher= O'Reilly Media | isbn= 1-56592-306-5 | cobiss= 820587 | url= http://shop.oreilly.com/product/9781565923065.do}} * {{citat | last1= Ocepek | first1= Uroš | authorlink1= Uroš Ocepek | title= 128 rešenih programerskih nalog : rešitve v jezikih C++, C#, Java in Python ter z diagramom poteka | date= 2018 | edition= 1. | publisher= Pipinova knjiga | location= Podsmreka | isbn= 978-9-61-943573-1 | cobiss= 296257024}} * {{citat | last1= Perkins | first1= Luc | title= Web development in C: crazy? Or crazy like a fox? | date= 2013-09-17 | website= Medium | lang= en | url= https://medium.com/@lucperkins/web-development-in-c-crazy-or-crazy-like-a-fox-ff723209f8f5 | accessdate= 2022-04-08 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20141004135317/https://medium.com/@lucperkins/web-development-in-c-crazy-or-crazy-like-a-fox-ff723209f8f5 | archivedate= 2014-10-04 | url-status= live | ref= SKL-perk-2013}} * {{citat | last1= Pike | first1= Rob | authorlink1= Rob Pike | title= Notes on Programming in C | date= 1989 | website= lysator.liu.se | lang= en | url= http://www.lysator.liu.se/c/pikestyle.html | accessdate= 2014-10-17}} * {{citat | last1= Plauger | first1= Phillip James | authorlink1= Phillip James Plauger | last2= Brodie | first2= Jim | title= Standard C | date= 1989 | publisher= Microsoft | isbn= 1-55615-158-6 | cobiss= 1958951}} * {{citat | last1= Plauger | first1= Phillip James | authorlink1= | title= The Standard C Library | date= 1991 | publisher= Prentice Hall | isbn= 978-0-13-838012-0 | cobiss= 365693}}. {{small|[https://github.com/wuzhouhui/c_standard_lib ''(izvorna koda)]}}. * {{citat | last1= Podbelski | first1= Vadim Valerijevič | authorlink1= Vadim Valerijevič Podbelski | last2= Fomin | first2= Sergej Sergejevič | title= Курс программирования на языке Си: учебник | date= 2012 | pages= 384 | publisher= DMK Press | location= Moskva | isbn= 978-5-94-074449-8 | url= https://books.google.com/books?id=EKVXAwAAQBAJ}} * {{citat | last1= Prata | first1= Stephen | title= C primer plus | date= 2005 | edition= 5. | publisher= Sams | location= Indianapolis | isbn= 0-672-32696-5 | cobiss= 11265330}} * {{citat | last1= Press | first1= William Henry | authorlink1= William Henry Press | last2= Teukolsky | first2= Saul Arno | authorlink2= Saul Arno Teukolsky | last3= Vetterling | first3= William Thomas | authorlink3= William Thomas Vetterling | last4= Flannery | first4= Brian Paul |authorlink4= Brian Paul Flannery | title= [[Numerical Recipes|Numerical Recipes in C: The Art of Scientific Computing]] | date= 1992 | edition= 2. | publisher= [[Cambridge University Press]] | location= New York | isbn= 0-521-43108-5 | cobiss= 3301927}} ([http://www2.units.it/ipl/students_area/imm2/files/Numerical_Recipes.pdf Razpoložljivo na spletu] {{Webarchive|url= https://web.archive.org/web/20130806091928/http://www2.units.it/ipl/students_area/imm2/files/Numerical_Recipes.pdf|date= 2013-08-06}}) * {{citat | last1= Prinz | first1= Peter | last2= Crawford | first2= Tony | title= C in a Nutshell | date= 2005-12-16 | publisher= O'Reilly Media, Inc. | lang= en | isbn= 978-0-59-655071-4 | cobiss= 292992 | url= {{Google Books URL|id=4Mfe4sAMFUYC}} | ref= SKL-prin-2005}} * {{citat | last1= Rauchwerger | first1= Lawrence | title= Languages and compilers for parallel computing : 16th international workshop, LCPC 2003, College Station, TX, USA, October 2–4, 2003 : revised papers | date= 2004 | publisher= Springer | isbn= 978-3-54-024644-2 | oclc= 57965544 | ref= SKL-rauc-2004}} * {{citat | last1= Raymond | first1= Eric Steven | authorlink1= Eric Steven Raymond | title= The New Hacker's Dictionary | date= 1996-10-11 | edition= 3. | publisher= MIT Press | url= https://books.google.si/books?id=g80P_4v4QbIC&pg=PA432 | accessdate= 2012-08-05 | isbn= 978-0-26-268092-9 | page= 432 | ref= SKL-raym-1996}} * {{citat | last1= Ritchie | first1= Dennis | authorlink1= Dennis Ritchie | title= C Reference Manual | date= 1974 | work= [[Bellovi laboratoriji]] | url= http://cm.bell-labs.com/who/dmr/cman.pdf}}{{slepa povezava | date= oktober 2022 | bot= InternetArchiveBot | fix-attempted= yes}} * {{navedi konferenco | last1= Ritchie | first1= Dennis | authorlink1= | title= The Evolution of the Unix Time-sharing System | date= 1979 | conference= Language Design and Programming Methodology conference | doi= | url= http://cm.bell-labs.com/cm/cs/who/dmr/hist.html | accessdate= 2014-10-25 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20150408054606/http://cm.bell-labs.com/cm/cs/who/dmr/hist.html | archivedate= 2015-04-08 | url-status= dead | ref= SKL-ritc-1979}} * {{citat | last1= Ritchie | first1= Dennis | authorlink1= | title= The Development of the C Language | journal= The second ACM [[SIGPLAN]] History of Programming Languages Conference (HOPL-II) | date= marec 1993a | volume= 28 | issue= 3 | pages= 201&ndash;208 | editor-last1= Wexelblat | editor-first1= Richard L. | editor-link1= Richard Wexelblat | publisher= [[Association for Computing Machinery|ACM]] | isbn= 0-89791-570-4 | doi= 10.1145/154766.155580 | url= http://cm.bell-labs.com/cm/cs/who/dmr/chist.html | accessdate= 2005-04-04 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20130523224817/http://cm.bell-labs.com/cm/cs/who/dmr/chist.html | archivedate= 2013-05-23 | url-status= dead | ref= SKL-ritc-1993a}} * {{navedi konferenco | last1= Ritchie | first1= Dennis | authorlink1= | title= The Development of the C Language | conference= The Second ACM SIGPLAN Conference on History of Programming Languages (HOPL-II) | date= 1993b |editor-last1= Bergin |editor-first1= Thomas J. | editor-last2= Gibson | editor-first2= Richard G.| publisher= ACM | location= New York City | pages= | pages= 201&ndash;208 | doi= 10.1145/154766.155580}} * {{citat | last1= Roberts | first1= Eric S. | authorlink1= Eric S. Roberts | title= Implementing Exceptions in C | date= 1989-03-21 | publisher= [[DEC Systems Research Center]] | lang= en | id= SRC-RR-40 | url= http://bitsavers.informatik.uni-stuttgart.de/pdf/dec/tech_reports/SRC-RR-40.pdf | accessdate= 2022-01-04 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20170115152453/http://bitsavers.informatik.uni-stuttgart.de/pdf/dec/tech_reports/SRC-RR-40.pdf | archivedate= 2017-01-15 | url-status= live | ref= SKL-robe-1989}} * {{citat | last1= Roberts | first1= Eric S. | authorlink1= | title= The Art and Science of C | date= 1994 | publisher= Prentice Hall | isbn= 978-0-20-154322-3 | url= https://archive.org/details/artscienceofclib0000robe}} * {{citat | last1= Roberts | first1= Eric S. | authorlink1= | title= Programming Abstractions in C | date= 1998 | publisher= Addison-Wesley | isbn= 978-0-20-154541-8 | url= https://archive.org/details/programmingabstr00robe}} * {{citat | last1= Sawtell | first1= Chris | title= C Lesson | date= 1994 | work= | lang= en | url= http://gd.tuwien.ac.at/languages/c/cref-mleslie/CONTRIB/SAWTELL/intro.html | accessdate= 2014-10-17 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20141017134926/http://gd.tuwien.ac.at/languages/c/cref-mleslie/CONTRIB/SAWTELL/intro.html | archivedate= 2014-10-17 | url-status= dead}} * {{citat | last1= Scheffler | first1= Thomas | title= How to Think Like a Computer Scientist - 'C-Version' | date= 2013 | url= http://prof.beuth-hochschule.de/scheffler/lehre/programmieren-in-c/ | accessdate= 2015-09-19 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20150525185030/http://prof.beuth-hochschule.de/scheffler/lehre/programmieren-in-c | archivedate= 2015-05-25 | url-status= dead}}. Predelava knjige Downey, Allen B., ''How to Think Like a Computer Scientist - C++-Version''. * {{citat | last1= Schildt | first1= Herbert | authorlink1= Herbert Schildt | title= Artificial intelligence using C | date= 1987 | publisher= Osborne/McGraw-Hill | location= Berkeley | isbn= 0-07-881255-0 | cobiss= 773}} * {{citat | last1= Schildt | first1= Herbert | authorlink1= | title= Advanced C | date= 1988 | edition= 2. | publisher= Osborne/McGraw-Hill | location= Berkeley | isbn= 0-07-881348-4 | cobiss= 17012736}} * {{citat | last1= Schildt | first1= Herbert | authorlink1= | title= C : The Complete Reference | date= 2000 | edition= 4. | publisher= Osborne/McGraw-Hill | location= Berkeley | isbn= 0-07-212124-6 | cobiss= 25067781}} * {{citat | last1= Schreiner | first1= Axel-Tobias | title= Object oriented programming with ANSI-C | date= 2011 | publisher= Hanser | pages= 223 | url= http://www.cs.rit.edu/~ats/books/ooc.pdf | isbn= 3-446-17426-5}} * {{citat | last1= Schultz | first1= Thomas W. | title= C and the 8051 | date= 2004 | edition= 3. | publisher= PageFree Publishing Inc. | location= Otsego, MI | isbn= 1-58961-237-X | url= https://books.google.si/?id=rI0c8kWbxooC | accessdate= 2012-02-10 | ref= SKL-schu-2004}} * {{citat | last1= Sedgewick | first1= Robert | authorlink1= Robert Sedgewick | title= Algorithms in C | date= 2009 | publisher= Addison-Wesley | isbn= 0-201-31452-5 | cobiss= 23760935}} (deli 1&ndash;4) * {{citat | last1= Sedgewick | first1= Robert | authorlink1= | title= Algorithms in C | date= 2009 | publisher= Addison-Wesley | isbn= 0-201-31663-3 | cobiss= 23760679}} (del 5) * {{citat | last1= Simpson | first1= Michael T. | title= Hands-On Ethical Hacking and Network Defense | date= 2013 | lang= en | url= https://books.google.com/books?id=MWsKAAAAQBAJ&lpg=PA169&pg=PA169#v=onepage&q&f=false | accessdate= | archiveurl= https://web.archive.org/web/20150913022454/http://cocoadevcentral.com/articles/000081.php | archivedate= 2015-09-13 | url-status= dead | ref= SKL-simp-2013}} * {{citat | last1= Stallings | first1= William | title= Operating Systems: Internals and Design Principles | date= 2012 | edition= 7. | publisher= Pearson Education, Inc. | isbn= 0-273-75150-6 | cobiss= 15525910 | ref= SKL-stal-2012}} * {{citat | last1= Stewart | first1= William | title= History of the C Programming Language | date= 2000-01-07 | work= Living Internet | lang= en | url= http://www.livinginternet.com/i/iw_unix_c.htm | accessdate= 2006-10-31 | ref= SKL-stew-2000a}} * {{citat | last1= Stewart | first1= William | title= Unix History | date= 2000-01-07 | work= Living Internet | lang= en | url= http://www.livinginternet.com/i/iw_unix_dev.htm | accessdate= 2015-09-21 | ref= SKL-stew-2000b}} * {{citat | last1= Stöcker | first1= Horst | authorlink1= Horst Stöcker | title= Matematični priročnik z osnovami računalništva | date= 2006 | publisher= [[Tehniška založba Slovenije]] | location= Ljubljana | isbn= 86-365-0587-9 | cobiss= 229576192}} * {{citat | last1= Stoljarov | first1= A. V. | title= Язык Си и начальное обучение программированию | journal= Sbornik statej molodih učjonih fakulteta VMK MGU | date= 2010 | volume= | issue= 7 | pages= 78&ndash;90 | publisher= Izdatelskij otdel fakulteta VMK MGU | url= http://www.croco.net/croco/papers/stolyarov_2010.pdf | accessdate= 2018-05-09 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20180517103748/http://www.croco.net/croco/papers/stolyarov_2010.pdf | archivedate= 2018-05-17 | url-status= dead}} * {{citat | last1= Stroustrup | first1= Bjarne | authorlink1= Bjarne Stroustrup | title= A History of C++: 1979−1991 | date= 1993 | lang= en | url= http://www.stroustrup.com/hopl2.pdf | accessdate= 2011-06-09 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20190202050609/http://www.stroustrup.com/hopl2.pdf | archivedate= 2019-02-02 | url-status= live | ref= SKL-stro-1993}} * {{navedi poročilo | last1= Stroustrup | first1= Bjarne | authorlink1= | title= Sibling rivalry: C and C++ | date= 2002 | publisher= AT&T Labs | number= TD-54MQZY | lang= en | url= http://stroustrup.com/sibling_rivalry.pdf | accessdate= 2014-08-24 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20140824072719/http://www.stroustrup.com/sibling_rivalry.pdf | archivedate= 2014-08-24 | url-status= live | ref= SKL-stro-2002}} * {{citat | last1= Summit | first1= Steve | authorlink1= Steve Summit | title= C Programming Notes | date= 1995a | work= [[Univerza Washingtona]] | lang= en | url= http://www.eskimo.com/~scs/cclass/notes/top.html | accessdate= 2014-10-17}} * {{citat | last1= Summit | first1= Steve | authorlink1= | title= C Programming FAQs: Frequently Asked Questions | date= 1995b | publisher= Addison-Wesley | isbn= 0-201-84519-9 | cobiss= 38837505 | url= http://c-faq.com/ | ref= SKL-summ-1995b}} * {{citat | last1= Thompson | first1= Kenneth | authorlink1= Kenneth Thompson | title= A New C Compiler | publisher= AT&T Bellovi laboratoriji | location= Murray Hill, New Jersey | url= http://doc.cat-v.org/bell_labs/new_c_compilers/new_c_compiler.pdf}} * {{citat | last1= Van der Linden | first1= Peter | title= Expert C Programming: Deep C Secrets | date= 1994 | publisher= Prentice Hall Professional | isbn= 0-13-177429-8 | cobiss= 7454041 | url= http://books.google.si/books?id=9f9uAQAAQBAJ | ref= SKL-vand-1994}} * {{citat | last1= Vrabič | first1= Rok | last2= Kuščer | first2= Lovro | title= Osnove programskega jezika C | date= 2014 | publisher= [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|Fakulteta za strojništvo]] | location= Ljubljana | cobiss= 13344283 | url= http://www.lakos.fs.uni-lj.si/images/stories/predmeti/MS/osnove%20c.pdf | accessdate= 2016-05-05 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20161109171440/http://www.lakos.fs.uni-lj.si/images/stories/predmeti/MS/osnove%20c.pdf | archivedate= 2016-11-09 | url-status= dead}} * {{citat | last1= Vujičić | first1 = Vladan | title = Uvod u C jezik | date= 1990 | edition= 3. | publisher= Institut za nuklearne nauke "Boris Kidrič" | location= Vinča | isbn= 86-80055-04-2 | cobiss= 1652748}} * {{citat | last1= Ward | first1= Terry A. | title= Annotated C / A Bibliography of the C Language | date= avgust 1983 | work= Byte | pages= 268 | lang= en | url= https://archive.org/stream/byte-magazine-1983-08/1983_08_BYTE_08-08_The_C_Language#page/n267/mode/2up | accessdate= 2015-01-31 | ref= SKL-ward-1983}} * {{citat | last1= Životić | first1= Zoran | authorlink1= Zoran Životić | title= Moja škola C-a | date= 1990 | journal= [[Računari]] | volume= | issue= 65 | series= (Mala PC biblioteka) | publisher= Duga | location= Beograd | cobiss= 28921601 | url= }} {{refend}} == Nadaljnje branje == * {{citat | last1= Deitel | first1= Paul | last2= Deitel | first2= Harvey | title= C: How to Program | date= 2015 | edition= 8. | publisher= Pearson | isbn= 978-0-13-397689-2}} * {{citat | last1= Griffiths | first1= David | last2= Griffiths | first2= Dawn | title= Head First C | date= 2012 | edition= 1. | publisher= O'Reilly | isbn= 978-1-44-939991-7}} * {{citat | last1= Perry | first1= Greg | last2= Miller | first2= Dean | title= C Programming: Absolute Beginner's Guide | date= 2013 | edition= 3. | publisher= Que | isbn= 978-0-78-975198-0 | cobiss= 17337110}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|C (programming language)}} * {{citat |url= http://www.e-student.si/index.php/C | title= Stran o programskem jeziku C | website= e-student.si | archiveurl= https://web.archive.org/web/20060216103752/http://www.e-student.si/index.php/C | archivedate= 2006-02-16 }} * http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/2001/di/Rupar/izobrazevanje/tutorc/index.html * {{citat | last1= Burden | first1= Peter | url= http://www.tti.unipa.it/~ricrizzo/KS/Data/PBurden/default.htm | title= Programming in C | lang= en | archiveurl= https://web.archive.org/web/20160404100556/http://www.tti.unipa.it/~ricrizzo/KS/Data/PBurden/default.htm | archivedate=2016-04-04}} * {{citat | title= C | publisher= Dictionary of Programming Languages | lang= en | url= http://cgibin.erols.com/ziring/cgi-bin/cep/cep.pl?_alpha=c}} * {{citat | title= Programming in C | id= zbirka dokumentov | website= lysator.liu.se | lang= en | url= http://www.lysator.liu.se/c/}} * {{citat | title= Spletišče wiki IRC-kanala ##C | website= [[Freenode]] {{!}} [[Libera Chat]] | lang= en | url= http://www.iso-9899.info/wiki/Main_Page}} * {{citat | title= Category/Library/C | publisher= [[Free Software Foundation|FSF]] | lang= en | url= http://directory.fsf.org/wiki/Category/Library/C}} * {{citat | title= ISO/IEC JTC1/SC22/WG14 - C | website= open-std.org | lang= en | url= http://www.open-std.org/JTC1/SC22/WG14/}} * {{citat | title= Free Online C / C++ Tutorials and Documentation | website= thefreecountry.com | lang= en | url= http://www.thefreecountry.com/documentation/onlinecpp.shtml}} * {{citat | title= C reference | website= cppreference.com | lang= en | url= http://en.cppreference.com/w/c}} === Spletni prevajalniki === {{hidden begin|border=#aaa 1px solid|titlestyle=text-align: center|title=Spletni prevajalniki}} {| class="wikitable sortable<!-- mw-collapsible"--> ! {{ubl| url | &nbsp;}} ! {{ubl| barvanje | skladnje}} ! {{ubl| različni | [[urejevalnik besedil|urejevalniki]]}} ! {{ubl| preverjanje | prevoda}} ! {{ubl| izvajanje | kode}} ! {{ubl| podprti | [[programski jezik|jeziki]]}} ! {{ubl| izhod v [[zbirni jezik|zbirnem]] | [[zbirni jezik|jeziku]]}} ! {{ubl| [[prevajalnik|prevajalnik(i)]] | &nbsp;}} ! {{ubl| opombe | &nbsp;}} |- | [http://codepad.org/ codepad.org] || {{da|da}} || {{da|da}} || {{ne|ne}} || {{da|da}} || {{da|C, [[C++]], ...}} || {{ne|ne}} || {{da|&ndash;}} || {{v jeziku|en}} |- | [http://gcc.godbolt.org/ godbolt.org] || {{da|da}} || {{ne|ne}} || {{da|da}} || {{ne|ne}} || {{da|C, C++}} || {{da|da}} || {{da|gcc, clang}} || {{v jeziku|en}} |- | [http://ideone.com ideone.com] || {{da|da}} || {{ne|ne}} || {{da|da}} || {{da|da}} || {{da|C, C++}} || {{ne|ne}} || {{da|gcc, clang}} || {{v jeziku|en}} |- | [https://repl.it/languages/c repl.it] || {{da|da}} || {{ne|ne}} || {{da|da}} || {{da|da}} || {{da|C, C++, [[programski jezik C sharp|C#]], ...}} || {{ne|ne}} || {{da|gcc}} || {{v jeziku|en}} |- | [http://rextester.com/runcode rextester.com] || {{da|da}} || {{da|3×}} || {{da|da}} || {{da|da}} || {{da|C, C++, C#, ...}} || {{ne|ne}} || {{da|gcc, clang, vs C}} || {{v jeziku|en}} |- | [http://coliru.stacked-crooked.com/ stacked-crooked.com] || {{da|da}} || {{ne|ne}} || {{da|da}} || {{da|da}} || {{da|C, C++}} || {{ne|ne}} || {{da|gcc, g++}} || {{v jeziku|en}} |- | [https://linuxvox.com/online-c-compiler/ linuxvox.com] || {{da|da}} || {{ne|ne}} || {{da|da}} || {{da|da}} || {{da|C, (C++)}} || {{ne|ne}} || {{da|gcc, (g++})} || {{v jeziku|en}} <!-- /* e-slama z metinega črnega seznama */ |- | [http://www.tutorialspoint.com/compile_c_online.php tutorialspoint.com] || {{da|20×}} || {{da|da}} || {{da|da}} || {{da|da}} || {{da|C, C++, C#, ...}} || {{ne|ne}} || {{da|gcc}} || {{v jeziku|en}} --> <!-- /* e-slama z metinega črnega seznama */ |- | [http://webcompiler.cloudapp.net/ cloudapp.net] || {{da|da}} || {{ne|ne}} || {{da|da}} || {{da|da}} || {{da|C}} || {{ne|ne}} || {{da|[[gcc]], [[clang]]}} || {{v jeziku|en}} --> |- | [http://comeaucomputing.com/tryitout/ comeaucomputing.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160416065008/http://www.comeaucomputing.com/tryitout/ |date=2016-04-16 }} || &ndash; || &ndash; || &ndash; || &ndash; || {{da|C, C++}} || &ndash; || &ndash; || {{slepa povezava|date=2016-04-01}} |- | [http://www.compilr.com/ compilr.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160316104520/http://compilr.com/ |date=2016-03-16 }} || &ndash; || &ndash; || &ndash; || &ndash; || &ndash; || &ndash; || &ndash; || {{slepa povezava|date=2016-04-10}} |- | [http://www.delorie.com/djgpp/compile/ delorie.com] || &ndash; || &ndash; || &ndash; || &ndash; || &ndash; || &ndash; || &ndash; || {{slepa povezava|date=2016-04-10}} |- | [http://melpon.org/wandbox melpon.org] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160411111120/http://melpon.org/wandbox |date=2016-04-11 }} || {{da|da}} || {{da|3×}} || {{da|da}} || {{da|da}} || {{da|C, C++, C#, ...}} || {{ne|ne}} || {{da|gcc, clang}} || {{slepa povezava|date=2016-04-10}} |} {{hidden end}} {{glavni programski jeziki}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Programski jezik C| ]] [[Kategorija:Programski jeziki|C]] [[Kategorija:Družina programskega jezika C|C]] [[Kategorija:Proceduralni programski jeziki|C]] [[Kategorija:Sistemski programski jeziki|C]] [[Kategorija:Programski jeziki s statičnimi tipi]] [[Kategorija:Programska oprema, napisana v C]] [[Kategorija:1972 v znanosti]] h40wupncmc2u1j43j8v3619houjh3zb 0 26532 6766438 6383514 2026-10-17T20:18:20Z JoMK 240261 −[[Kategorija:Azija]]; +[[Kategorija:Politika Azije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766438 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Geopolitična organizacija |name = Arabska liga |native_name = جامعة الدول العربية |image_flag = Flag of the Arab League.svg |image_map = Arab League (orthographic projection) updated.svg |map_caption = Države članice Arabske lige |membership = ''Soustanoviteljice:''<br>{{zastava|Egipt}}<br>{{zastava|Irak}}<br>{{JOR}}<br>{{zastava|Libanon}}<br>{{zastava|Saudova Arabija}}<br>{{zastava|Sirija}}<br>{{zastava|Jemen}}<br>''Ostale države članice:''<br>{{zastava|Libanon}}<br>{{zastava|Sudan}}<br>{{zastava|Maroko}}<br>{{zastava|Tunizija}}<br>{{zastava|Kuvajt}}<br>{{zastava|Alžirija}}<br>{{zastava|Združeni arabski emirati}}<br>{{zastava|Bahrajn}}<br>{{zastava|Katar}}<br>{{zastava|Oman}}<br>{{zastava|Mavretanija}}<br>{{zastava|Somalija}}<br>{{zastava|Palestina}}</small><br>{{zastava|Džibuti}}<br>{{zastava|Komori}} }} '''Arabska liga''' ([[arabščina|arabsko]] جامعة الدول العربية) je [[politika|politična]] zveza [[Arabci|arabskih]] [[država|držav]], s katero te medsebojno usklajujejo [[gospodarstvo|gospodarsko]]-[[trgovina|trgovinske]], [[komunikacija|komunikacijske]], [[kultura|kulturne]] zadeve, [[državljanstvo|državljanstva]], [[potni list|potne liste]] in [[vizum]]e, [[sociala|socialne]] in [[zdravstvo|zdravstvene]] zadeve. Stalni sedež Lige je v [[egipt]]ovskem [[Kairo|Kairu]]. Arabsko ligo je [[22. marec|22. marca]] [[1945]] v [[Aleksandrija|Aleksandriji]] ustanovilo sedem držav ([[Egipt]], [[Irak]], [[Transjordanija (regija)|Transjordanija]], [[Libanon]], [[Saudova Arabija]], [[Sirija]] in [[Jemen]]) kot nasproten odgovor na [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanski]] projekt federacije arabskih držav pod njeno kontrolo, s katerim si je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] že od leta [[1942]] želelo zagotoviti zavezništvo arabskih držav proti [[Tretji rajh|Nemčiji]] v [[Druga svetovna vojna|II. svetovni vojni]]. Deklarirani cilj Lige je bil »''služiti javnemu dobru vseh arabskih držav, zagotavljati boljše pogoje za vse arabske države, zagotoviti prihodnost vseh arabskih držav in izpolniti upanja in pričakovanja vseh arabskih držav''«. Do danes Liga vključuje 22 članic, [[Afrika|afriških]] in [[Azija|azijskih]] arabskih držav. Ustanovna listina tudi prepoveduje uporabo sile ene članice proti drugi, članice pa si prizadevajo za mirno reševanje sporov znotraj Lige. Leta 1979 so [[Egipt]] suspendirali iz Lige, ker je po vojaškem porazu podpisal [[mirovni sporazum]] z [[Izrael]]om, egiptovski predsednik [[Anvar Sadat|Sadat]] pa je obiskal [[Jeruzalem]]. Sedež lige so preselili v [[Tunis]]. Leta [[1989]] so Egipt znova sprejeli in sedež lige preselili nazaj v Kairo. Leta [[2002]] je [[Libija|libijski]] voditelj [[Moamer Gadafi|Gadafi]] oznanil, da namerava Libija zapustiti Ligo zaradi »arabske nezmožnosti« razrešiti krize med [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Irak]]om ter [[izraelsko-palestinski konflikt]]. Libija Lige uradno kljub temu še ni zapustila. == Države članice == Trenutne članice Arabske lige (z datumom vstopa v zvezo): * {{zastava|Egipt}} – 22. marec 1945 (soustanovitelj; suspendiran 1979–1989) * {{zastava|Irak}} – 22. marec 1945 (soustanovitelj) * {{zastava|Jordanija}} – 22. marec 1945 (soustanoviteljica, še s starim imenom Transjordanija) * {{zastava|Libanon}} – 22. marec 1945 (soustanovitelj) * {{zastava|Saudova Arabija}} – 22. marec 1945 (soustanoviteljica) * {{zastava|Sirija}} – 22. marec 1945 (soustanoviteljica; suspendirana 2011–2023) * {{zastava|Jemen}} – 5. maj 1945 (soustanoviteljica) * {{zastava|Libanon}} – 28. marec 1953 * {{zastava|Sudan}} – 19. januar 1956 * {{zastava|Maroko}} – 1. oktober 1958 * {{zastava|Tunizija}} – 1. oktober 1958 * {{zastava|Kuvajt}} – 20. julij 1961 * {{zastava|Alžirija}} – 16. avgust 1962 * {{zastava|Združeni arabski emirati}} – 12. junij 1971 * {{zastava|Bahrajn}} – 11. september 1971 * {{zastava|Katar}} – 11. september 1971 * {{zastava|Oman}} – 29. september 1971 * {{zastava|Mavretanija}} – 26. november 1973 * {{zastava|Somalija}} – 14. februar 1974 * {{zastava|Palestina}} – 9. september 1976 (tedaj zastopana s strani [[Palestinska osvobodilna organizacija|PLO]]) * {{zastava|Džibuti}} – 9. april 1977 * {{zastava|Komori}} – 20. november 1993 == Organi == Arabska liga deluje izključno politično kot nekakšna regionalna različica [[Organizacija združenih narodov|OZN]]; podobno kot [[Svet Evrope]], [[Organizacija ameriških držav]] in bivša [[Organizacija afriške enotnosti]] (zdaj [[Afriška unija]]). Organi lige so: * Svet arabske lige, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic (večinoma [[zunanji minister|zunanji ministri]]), stalna komisija in generalni sekretariat. * Srečanje [[kralj]]ev in [[Vodja države|vodij držav]], ki se sklicuje se po potrebi (nazadnje v letih [[1990]] in [[2001]]). * Generalni sekretariat vodi generalni sekretar lige. ==Srečanja== [[File:Arab League Summit Logo.png|right|thumb|350px|Logo [[Srečanje vrha Arabske lige 2013|srečanja vrha Arabske lige 2013]]]] {| class="wikitable sortable" |- ! Št. !! Datum !! Mesto gostitelj!!Država gostiteljica |- | [[Srečanje vrha Arabske lige 1964 (Kairo)|1]] || 13. – 17. januar 1964 || {{flag|Egipt|UAR}} ||[[Kairo]] |- | [[Srečanje vrha Arabske lige 1958|2]] || 5. – 11. september 1964 || {{flag|Egipt|UAR}} ||[[Aleksandrija]] |- | [[Srečanje vrha Arabske lige 1965|3]] || 13. –17. september 1965 || {{flag|Maroko}} ||[[Casablanca]] |- | [[Srečanje vrha Arabske lige 1967|4]] || 29. avgust 1967 || {{flag|Sudan}} ||[[Kartum]] |- | [[Srečanje vrha Arabske lige 1968|5]] || 21. – 23. december 1969 || {{flag|Maroko}} ||[[Rabat]] |- | [[Srečanje vrha Arabske lige 1973|6]] || 26. – 28. november.1973 || {{flag|Alžirija}} ||[[Alžir]] |- | [[Srečanje vrha Arabske lige 1974|7]] || 29. oktober 1974 || {{flag|Maroko}} ||[[Rabat]] |- | [[Srečanje vrha Arabske lige 1976 (Kairo)|8]] || 25.– 26. oktober 1976 || {{flag|Egipt|1972}} ||[[Kairo]] |- | [[Srečanje vrha Arabske lige 1978|9]] || 2. – 5. november.1978 || {{flag|Irak|1963}} ||[[Bagdad]] |- | [[Srečanje vrha Arabske lige 1979|10]] || 20. – 22 .november 1979 || {{flag|Tunizija}} ||[[Tunis]] |- | [[Srečanje vrha Arabske lige 1980|11]] || 21. – 22. november 1980 || {{flag|Jordanija}} ||[[Aman]] |- | [[Srečanje vrha Arabske lige 1982|12]] || 6. – 9. september 1982 || {{flag|Maroko}} ||[[Fes, Maroko|Fez]] |- | [[Srečanje vrha Arabske lige 1985|13]] || 1985 || {{flag|Maroko}} ||[[Casablanca]] |- | [[Srečanje vrha Arabske lige 1987|14]] || 1987 || {{flag|Jordanija}} ||[[Aman]] |- |[[Srečanje vrha Arabske lige 1988|15]] || junij 1988 || {{flag|Alžirija}} ||[[Alžir]] |- | [[Srečanje vrha Arabske lige 1989|16]] || 1989 || {{flag|Maroko}} ||[[Casablanca]] |- | [[Srečanje vrha Arabske lige 1990|17]] || 1990 || {{flag|Iraq|1963}} ||[[Bagdad]] |- | [[Srečanje vrha Arabske lige 1996|18]] || 1996 || {{flag|Egipt}} ||[[Kairo]] |- | [[Srečanje vrha Arabske lige 2001|19]] || 27. – 28. marec 2001 || {{flag|Jordanija}} ||[[Aman]] |- | [[Srečanje vrha Arabske lige 2002|20]] || 27. – 28. marec 2002 || {{flag|Libanon}} ||[[Bejrut]] |- | [[Srečanje vrha Arabske lige 2003|21]] || 1. marec 2003 || {{flag|Egipt}} ||[[Šarm el Šejk]] |- | [[Srečanje vrha Arabske lige 2004|22]] || 22. – 23. maj 2004 || {{flag|Tunizija}} ||[[Tunis]] |- | [[Srečanje vrha Arabske lige 2005|23]] || 22. – 23. marec 2005 || {{flag|Alžirija}} ||[[Alžir]] |- | [[Srečanje vrha Arabske lige 2006|24]] || 28. – 30. marec 2006 || {{flag|Sudan}} ||[[Kartum]] |- | [[Srečanje vrha Arabske lige 2007|25]] || 27.– 28. marec 2007 || {{flag|Saudova Arabija}} ||[[Riad]] |- | [[Srečanje vrha Arabske lige 2008|26]] || 29. – 30. marec 2008 || {{flag|Sirija}} ||[[Damask]] |- | [[Srečanje vrha Arabske lige 2009|27]] || 28. – 30. marec 2009 || {{flag|Katar}} ||[[Doha]] |- | [[Srečanje vrha Arabske lige 2010|28]] || 27. – 28. marec 2010 || {{flag|Libija|1977}} ||[[Sirta]] |- | [[Srečanje vrha Arabske lige 2012|29]] || 27. – 29. marec 2012 || {{flag|Irak}} ||[[Bagdad]] |- | [[Srečanje vrha Arabske lige 2013|30]] || 21. – 27. marec 2013 || {{flag|Katar}} ||[[Doha]]<ref>[http://qatarconferences.org/arableaguesummit2013/ Arab League Summit 2013] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181004164041/http://qatarconferences.org/arableaguesummit2013/ |date=2018-10-04 }}. Qatarconferences.org (2013-03-27). Dostopano 2014-04-28.</ref> |- | [[Srečanje vrha Arabske lige 2014|31]] || 25. – 26. marec 2014 || {{flag|Kuvajt}} ||[[Kuvajt (mesto)|Kuvajt]]<ref>[http://www.aljazeera.com/indepth/features/2014/03/arab-league-summit-hit-new-rifts-201432173625331320.html Arab League summit hit by new rifts - Features]. Al Jazeera English. Dostopano 2014-04-28.</ref> |- | [[Srečanje vrha Arabske lige 2015|32]] || 28. – 29. marec 2015 || {{flag|Egipt}} ||[[Šarm el Šejk]]<ref>[http://www.aljazeera.com/news/middleeast/2014/03/opposition-fail-get-syria-arab-league-seat-2014326144447997621.html Opposition fail to get Syria Arab League seat - Middle East]. Al Jazeera English. Dostopano 2014-04-28.</ref> |- | [[Srečanje vrha Arabske lige 2016|33]] || 20. julij 2016 || {{flag|Mavretanija}} ||[[Nouakchott]] |- | [[Srečanje vrha Arabske lige 2017|34]] || marec 2017 || {{flag|Jordanija}} ||[[Aman]]<ref>[https://www.alarabiya.net/ar/arab-and-world/2016/11/02/%D8%A7%D9%84%D8%A3%D8%B1%D8%AF%D9%86-%D9%8A%D8%B3%D8%AA%D8%B6%D9%8A%D9%81-%D8%A7%D9%84%D9%82%D9%85%D8%A9-%D8%A7%D9%84%D8%B9%D8%B1%D8%A8%D9%8A%D8%A9-%D9%81%D9%8A-%D9%85%D8%A7%D8%B1%D8%B3.html]</ref> |} ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Arabska liga| ]] [[Kategorija:Politika Afrike]] [[Kategorija:Bližnji vzhod]] [[Kategorija:Naddržavne zveze]] [[Kategorija:Ustanove v Kairu]] [[Kategorija:Politika Azije]] 9jmk645sg26p5uktcoc4ojbqmipgi1d 0 27249 6766565 6376290 2026-10-18T08:30:36Z Niegodzisie 169269 6766565 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = U2 | Landscape = yes | Background = group_or_band | Alias = | Origin = [[Dublin]], [[Irska]] | Genre = [[Rock]], [[post-punk]], [[alternativni rock]] | Years_active = 1976–danes | Label = [[Interscope Records|Interscope]] (1997–danes)<br />[[Island Records|Island]] (1979–1997) | Current_members = [[Bono]]<br />[[The Edge]]<br />[[Adam Clayton]]<br />[[Larry Mullen Jr.]] }} '''U2''' [jú tú] (v pomenu ''you two'' - ''vidva'' ali ''you too'' - ''ti tudi'' oziroma ''vi tudi'') je [[irska]] [[rock]] [[glasbena skupina|skupina]], ki sodi med najbolj znane v svoji [[seznam glasbenih zvrsti|zvrsti]]. Izdali so že več kot deset studijskih albumov. Skupina je nastala v poznih [[1970.|sedemdesetih]] letih [[20. stoletje|20. stoletja]] in je znana tudi po delovanju v [[dobrodelne organizacije|dobrodelnih organizacijah]]. == Zasedba == * [[Bono]] (Paul David Hewson) - [[vokal]] * [[The Edge]] (David Howell Evans) - kitara in [[klaviature]] * [[Adam Clayton]] - [[bas kitara]] * [[Larry Mullen|Larry Mullen ml.]] - [[bobni]] == Biografija == === Prva leta === Skupina je začela nastajati že jeseni leta 1976, ko je štirinajstletni [[bobnar]] [[Larry Mullen]] na oglasno desko svoje [[srednja šola|srednje šole]] obesil razglas, da išče člane za rock band. Na avdiciji pri njem doma so se zbrali [[basist]] [[Adam Clayton]], brata Dick in [[The Edge|David Evans]], ki sta igrala [[kitarist|kitari]], in [[Bono|Paul Hewson]], ki ni znal nič koristnega. Tako so mu prepustili mesto [[pevec|pevca]], tudi zaradi tega, ker so bila preostala že oddana. Skupina se je najprej imenovala Feedback, a se kmalu preimenovala v The Hype. 5 fantov je začelo s skupnimi vajami. Na začetku leta 1978 je starejši izmed bratov Evans (Dick) odšel iz banda, takoj zatem pa se je skupina primenovala v U2. V marcu istega leta so sodelovali na natečaju za mlade glasbene talente v [[Limerick]]u, kjer so zmagali in dobili nagrado v višini 500 [[Funt šterling|funtov]] ter pravice za studijsko snemanje demo posnetka. Naslednje leto in pol je skupina igrala v glavnem kot predskupina bolj uveljavljenim bandom. Po nabiranju izkušenj na Irskem je leto 1980 za U2 prineslo prve pomembnejše dogodke. Že v decembru 1979 so igrali v [[Anglija|Angliji]], ob vrnitvi na Irsko pa so 26. februarja 1980 nastopili v Dublinu pred večtisočglavo množico na nacionalnem stadionu. Nastop je bil tako prepričljiv in poln energije, da so po koncertu U2 podpisali pogodbo z založbo [[Island (založba)|Island]]. === Boy === Oktobra 1980 so U2 izdali svoj prvi album z naslovom ''[[Boy (album)|Boy]]''. Sledila je turneja, ki je trajala od septembra 1980 pa vse do konca maja 1981. V tem obdobju je skupina prvič igrala v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], na [[Švedska|Švedskem]], [[Nizozemska|Nizozemskem]], v [[Švica|Švici]], [[Belgija|Belgiji]] in [[Nemčija|Nemčiji]]. V zaključnem delu turneje po ZDA so U2 v treh mesecih odigrali 60 koncertov, včasih celo več v enem dnevu. == Diskografija == === Albumi === # ''[[Boy (album)|Boy]]'' (1980) # ''[[October (album)|October]]'' (1981) # ''[[War (album)|War]]'' (Februar 1983) # ''[[Under a Blood Red Sky]]'' (September 1983) # ''[[The Unforgettable Fire]]'' (1984) # ''[[The Joshua Tree]]'' (1987) # ''[[Rattle & Hum]]'' (1989) # ''[[Achtung Baby]]'' (1991) # ''[[Zooropa]]'' (1993) # ''[[Pop (album)|Pop]]'' (1997) # ''[[All That You Can't Leave Behind]]'' (2000) # ''[[How to Dismantle an Atomic Bomb]]'' (2004) # ''[[No Line on the Horizon]]'' (2009) # ''[[Songs of Innocence]]'' (2014) # ''[[Songs of Experience]]'' (2017) # ''Songs of Surrender'' (2023) # ''Carnaval de Luz'' (2026) === Kompilacije === * ''The Best of 1980-1990'' (1998) * ''Million Dollar Hotel'' (2000), soundtrack * ''The Best of 1990-2000'' (2002), * ''The Complete U2'' (2004) === Posnetki koncertov in zbirke videospotov === * ''Under a Blood Red Sky'' (1983) * ''The Unforgettable Fire Collection'' (1985) * ''Rattle and Hum'' (1988) * ''Achtung Baby'' (1992) * ''Zoo TV Live From Sydney'' (1994) * ''Popmart Live From Mexico City'' (1997) * ''The Best Of 1980-1990'' (1999) * ''Elevation 2001: U2 Live From Boston'' (2001) * ''U2 Go Home: Live From Slane Castle'' (2004) * ''The Best Of 1990-2000'' (2002) * ''Vertigo Tour - Live From Chicago'' (2005) * 360° Tour - Live from Rose Bowl L.A. (2010) * Innocence + Experience Tour - Live in Paris (2015) * Experience + Innocence Tour - Live in Berlin (2020) === Singli === Pripisano je doseženo mesto na [[Združene države Amerike|ameriških]] (ZDA) in [[Anglija|angleških]] (VB) lestvicah. * 1979 "U2-3" * 1980 "Another Day" * 1980 "11 O'clock Tick Tock" * 1980 "A Day Without Me" * 1980 "I Will Follow" * 1981 "Fire" #35 VB * 1981 "Gloria" #55 VB * 1982 "A Celebration" #47 VB * 1983 "New Year's Day" #10 VB; #53 ZDA * 1983 "Two Hearts Beat as One" #18 VB * 1983 "Sunday Bloody Sunday" #7 VB (izdan samo v [[Evropa|Evropi]] in na [[Japonska|Japonskem]]) * 1983 "40" (izdan samo v [[Nemčija|Nemčiji]]) * 1984 "I Will Follow" #81 ZDA * 1984 "Pride (In the Name of Love)" #3 VB; #33 ZDA * 1985 "The Unforgettable Fire" #6 VB * 1987 "With or Without You" #4 VB; #1 ZDA * 1987 "I Still Haven't Found What I'm Looking For" #6 VB; #1 ZDA * 1987 "Where the Streets Have No Name" #4 VB; #13 ZDA * 1987 "One Tree Hill" (izdan samo v [[Avstralija|Avstraliji]] in [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]]) * 1987 "In God's Country" #48 VB; #44 ZDA * 1988 "Desire" #1 VB; #3 ZDA * 1988 "Angel of Harlem" #9 VB; #14 ZDA * 1989 "When Love Comes to Town" (Z [[B.B. King]]om) #6 VB; #68 ZDA * 1989 "All I Want Is You" #4 VB; #83 ZDA * 1991 "The Fly" #1 VB; #61 ZDA * 1991 "Mysterious Ways" #13 VB; #9 ZDA * 1992 "One" #7 VB; ZDA #10 * 1992 "Even Better Than the Real Thing" #12 VB; #32 ZDA * 1992 "Even Better Than the Real Thing" (remix) #8 VB * 1992 "Who's Gonna Ride Your Wild Horses" #14 VB; #35 ZDA * 1993 "Numb" (samo videospot) * 1993 "Lemon" (izdan samo v Avstraliji in na Japonskem) * 1993 "Stay (Faraway, So Close!)" #4 VB; ZDA #61 * 1995 "Hold Me, Thrill Me, Kiss Me, Kill Me" #2 VB; #16 ZDA * 1997 "Discothèque" #1 VB; #10 ZDA * 1997 "Staring at the Sun" #3 VB; #26 ZDA * 1997 "Last Night on Earth" #10 VB; #57 ZDA * 1997 "Please" #7 VB * 1997 "Mofo" * 1997 "If God Will Send His Angels" #12 VB * 1998 "The Sweetest Thing" #3 VB; #63 ZDA * 2000 "Beautiful Day" #1 VB; #21 ZDA * 2001 "Stuck in a Moment You Can't Get Out Of" #2 VB; #52 ZDA * 2001 "Elevation" #3 VB * 2001 "Walk On" #5 VB * 2002 "Electrical Storm" #5 VB; #77 ZDA * 2004 "Vertigo" #1 VB; #31 ZDA * 2005 "Sometimes You Can't Make It On Your Own" #1 VB; #99 ZDA * 2005 "All Because of You" (izdan samo v [[Kanada|Kanadi]]) * 2005 "City of Blinding Lights" * 2015 Every Breaking Wave == Glej tudi == * [[seznam rock skupin]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{official}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:U2| ]] [[Kategorija:Irske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1976]] [[Kategorija:Sprejeti v Hram slavnih rokenrola]] do4zrl3xjj5pmmz4vthhixsuz1ho1un 0 36066 6766308 6748518 2026-10-17T12:36:27Z TadejM 738 fmt 6766308 wikitext text/x-wiki '''Horvat''' je priimek [[Hrvati|hrvaškega]] izvora. Je najpogostejši priimek na [[Hrvaška|Hrvaškem]]<ref name="hrcensus2011">{{Croatian Census 2011|N|tabid=31|tabname=Most frequent surnames}}</ref> in [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|drugi najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan [[1. januar]]ja [[2010]] uporabljalo 9.975 oseb. V obliki Horvath je zelo pogost na Madžarskem in Slovaškem. Priimek izvira iz Hrvaške in je starejša oblika besede Hrvat, avtonima Hrvatov. Starejša oblika avtonima je ohranjena v kajkavskih govorih severne in osrednje Hrvaške, kjer svoji domovini še dandanes pravijo Horvatska. V Sloveniji je med najpogostejšemi kombinacijami imena in priimka na prvem mestu ''Jožef Horvat'', med ženskami pa je na drugem mestu ''Marija Horvat''. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Aleksander Horvat]] (1915–1997), dr. teologije, salezijanec v Čilu * [[Aleksander Horvat|Aleks(ander) Horvat]] (1923–2012), slikar * [[Aleksander Horvat, geolog|Aleksander Horvat]] (*1961), geolog, paleontolog * [[Alenka Horvat]] (*1963), konservatorka * [[Alenka Horvat Ledinek]], zdravnica nevrologinja, strokovnjakinja za multiplo sklerozo * [[Aleš Horvat]] (1957–2007), gozdar, hudourničar *[[Alja Horvat]] (*1996), ilustratorka * [[Andraš Horvat]] (1744–1789?), hrvaški učitelj in kantor (pesnik) v [[Slovensko Porabje|Slovenskem Porabju]] * [[Anika Horvat]] (*1977), pevka zabvne glasbe * [[Anita Horvat]] (*1996), atletinja tekačica * [[Ante Horvat]], goslar (izdelovalec violin) * [[Avgust Horvat]] (1920–?), sociolog (SKA, Argentina) * [[Barbara Horvat]], klinična psihologinja, terapevtka * [[Bogdan Horvat]] (1961–2016), zoolog, muzealec * [[Bogomir Horvat]] (1936–2013), elektronik, univ. prof. * [[Boris Horvat]] (*1956), izdelovalec glasbil * Boris Horvat Tihi, invalidski aktivist * [[Borut Horvat]] (*1978), kanuist na divjih vodah * [[Boštjan Horvat]] (*1975), atlet - tekač * [[Branko Horvat]] (*1950), nogometaš, trener * [[Darko Horvat]] (*1966), finančni-privatizacijski mogotec * [[Drago Horvat]] (*1958), hokejist * [[Etelka Korpič - Horvat]] (*1948), pravnica, ustavna sodnica * [[Ferry Horvat]], skladatelj popularne glasbe (oče Anike) * [[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]] (1941–2020), ekonomist, gospodarstvenik in politik * [[Franc Horvat (slikar)|Franc (Frančišek) Horvat]] (1870–1944), cerkveni slikar * [[Franc Horvat Meštrovič]] (*1948), športni novinar, trener in publicist * [[Franci Horvat]] - Frenk (*1956), alpinist, fotograf, publicist * [[Goran Horvat]] (*1955), slikar samouk (sin Jakija) * [[Ines Horvat]], atletinja * [[Ivan Horvat]], politični delavec ? * [[Jana Horvat]] (*1959), arheologinja, izr. članica [[SAZU]] * [[Jana Horvat (*1992)|Jana Horvat]] (*1992), nogometašica * [[Jasna Horvat]] (*1945), (umetnostna) zgodovinarka, muzeologinja * [[Jože Horvat - Jaki]] (1930–2009), slikar samouk * [[Jože Horvat]] (*1942), novinar, urednik, publicist, pisatelj * [[Jožef Hovat (duhovnik)|Jožef Hovat]] (1880–1932), duhovnik, narodni buditelj v Prekmurju * [[Jožef Horvat]] (*1955), fizik in politik * [[Jožek Horvat - Muc]] (*1965), romolog, pisatelj, publicist in aktivist * [[Kaja Horvat]], oblikovalka in kiparka * [[Katja Horvat]] (*1993), alpska smučarka * [[Ksenija Horvat]] (*1970), novinarka, TV voditeljica, direktorica * [[Ksenija Vidmar Horvat]] (*1966), sociologinja, univ. prof. * [[Lucas Mario Horvat]] (*1985), slovansko-argentinski nogometaš * [[Ludvik Horvat]] (*1949), psiholog, univ. profesor in politik * [[Marička Horvat]] ([[Marija Hlavaty|Marija (por.) Hlavaty]] - Marička), alpinistka * [[Marina Horvat|Mar(t)ina Horvat]], psihologinja *[[Marjan Horvat]], veteran *[[Marjan Horvat (novinar)|Marjan Horvat]], novinar, organizator? *[[Marjan Horvat (sociolog)|Marjan Horvat]] (*1978), sociolog * [[Martin Horvat]] (1910–1972), zdravnik ortoped in travmatolog * [[Martin Horvat (*1983)|Martin Horvat]] (*1983), (filozof, grecist), filmski scenarist (ZDA) * [[Matija Horvat]] (1935–2014), zdravnik internist, kardiolog, akademik * [[Miha Horvat]] (*1976), vizualni-digitalni umetnik * [[Miha Horvat]] (*1982), igralec badmintona * [[Milan Horvat]] (*1957), policist, veteran vojne za Slovenijo * [[Milena Horvat (arheologinja)|Milena Horvat]] (*1948), arheologinja * [[Milena Horvat]] (*1958), kemičarka, okoljska znanstvenica, ambasadorka znanosti RS * [[Mirjam Horvat]], mezzosporanistka * [[Mitja Horvat]] (*1961), pravnik, prof., poslanec (politik) * [[Mitja Horvat]] (*1990), atlet * [[Mojca Horvat]] (*1958), plesalka, koreografinja, plesna pedagoginja *[[Mojca Kumin Horvat]] (*1984), jezikoslovka dialektologinja *[[Nika Horvat]] (*1989), smučarka * [[Petra Horvat]], saksofonistka * [[Renato Horvat]], RTV-napovedovalec * [[Rok Horvat]] (*1997), nogometaš * Rok Horvat, slikar * [[Roman Horvat]] (*1971), košarkar * [[Rudolf Horvat]] (1870–?), učitelj, poslanec * [[Samoel Horvat]] (1924–1995), generalpodpolkovnik JLA * [[Sandi Horvat]] Sunny (*1985), glasbenik; novinar, urednik in voditelj romskih oddaj RTVS, preds. Romskega akademskega kluba * [[Sebastijan Horvat]] (*1971), gledališki režiser * [[Simon Horvat]] (*1963), sintezni biolog, biotehnolog, genetik * [[Sonja Horvat Marolt]] (1930–2022), znanstvenica, gozdarka * [[Štefan Horvat]] (1932–2022), slikar in elektronik, inovator * [[Tadej Horvat]] (*1982), pianist * [[Tina Horvat]] (r. [[Mihelič]]), novinarka, alpinistka (hči [[Tine Mihelič|Tineta Miheliča]]) * [[Tomaž Horvat]] (*1971), baletnik * [[Tomaž Horvat]], cineast, programski vodja [[Grossmannov festival filma in vina|Grossmannovega festivala]] * [[Tomi Horvat]] (*1999), nogometaš * [[Urban Horvat]] (1865–?), časnikar, publicist * [[Uroš Horvat]] (*1961), geograf (prof. UM) * [[Urška Horvat]], violončelistka * [[Vera Horvat]] (1906–2000), slikarka in likovna pedagoginja * [[Vladimir Horvat]] (*1958), vrhovni sodnik == Znani tuji nosilci priimka == * [[Aleksandar Horvat|Aleksandar (Aleksander, Aleksa, Šandor) Horvat]] (1875–1928), hrvaški politik, pravaš * [[Anđela Horvat]] (1911–1985), hrvaška umetnostna zgodovinarka in konservtorka * [[Anka Horvat- Gottlieb|Anka Horvat-Gottlieb]] (1884–1948), hrvaška operna pevka * [[Benko Horvat]] (1873–1955), hrvaški numizmatik in umetnostni kolekcionar * [[Bo Horvat]] (*1995), kanadski hokejist * [[Branko Horvat]] (1928–2003), hrvaški ekonomist, univ. profesor, politik in publicist *[[Branko Horvat]] (*1963), hrvaški tenisač in športni delavec (vnuk [[Vinko Cajnko|Vinka Cajnka]]) * [[Damjan Horvat od Litve]] (15. stoletje), hrvaško-slavnosnko-dalmatinski ban * [[Darko Horvat]] (*1973), hrvaški nogometaš * [[Franjo Horvat-Kiš]] (1876–1924), hrvaški književnik * [[Franjo Horvat]] (1920–1997), hrvaški baletnik in koreograf * [[Frank Horvat]] (1928–2020), hrvaško-francoski fotograf svetovnega slovesa * [[Gabrijela Horvat]] ([[Horvátová]]) (1877–1967) hrvaško-češka mezzosopranistka * [[Hrvoje Horvat]] (*1946), hrvaški rokometaš in trener * [[Ignac Horvat]] ([[Horvath]]) (1895–1973), gradiščansko-hrvaški pisec in kulturni delavec * [[Ivan Horvat]] (1594–1656), slovensko-hrvaški misijonar (jezuit) * [[Ivan Horvat (1732|Ivan Horvat]] (1732–1799), hrvaški pedagog in filozof (jezuit) * [[Ivan Horvat Hlebinski]] (*1932), hrvaški kajkavski pesnik * [[Ivo Horvat]] (1897–1963), hrvaški botanik in planinec * [[Ivo Horvat (1903|Ivo Horvat]] (1903–1994), hrvaški pesnik in bibliograf * [[Ivaniš Horvat]] (14. stoletje), mačvanski ban * [[Ivica Horvat]] (1926–2012), hrvaški nogometaš in trener * [[Josip Horvat]] (Horvath) (1896–1968), hrvaški publicist in kulturni zgodovinar * [[Josip Horvat Međimurec]] (1904–1945), hrvaški slikar * [[Joža Horvat]] (1915–2012), hrvaški pisatelj in pomorščak * [[Juro Horvat]] (1882–1954), hrvaški elektrotehnik (tudi v Sloveniji) * [[Karlo Horvat]] (1874–1920), hrvaški zgodovinar * [[Lavoslav Horvat]] (1901–1989), hrvaški arhitekt * [[Lidija Horvat]] (*1982), hrvaška rokometašica * [[Lidija Horvat-Dunjko]] (*1967), hrvaška sopranistka * [[Marijan Horvat]] (1903–1967), hrvaški pravni zgodovinar * [[Miho Horvat (]][[Mihály Horváth]]) (1733–1810) gradiščansko-hrvaški teolog, zgodovinar in pesnik * [[Milan Horvat (hrvaški dirigent)|Milan Horvat]] (1919–2014), hrvaški dirigent (tudi v Ljubljani) * [[Miljenko Horvat]] (1935–2012), hrvatški avantgardni/večmedijski umetnik, arhitekt, pesnik, fotograf in slikar. * [[Nikolina Horvat]] (*1986), hrvaška atletinja * [[Pavao Horvat]] (14. stoletje), zagrebški škof * [[Rudolf Horvat]] (1873–1947), zgodovinar in politik * [[Srećko Horvat]] (*1983), hrvaški filozof, publicist in aktivist * [[Stanko Horvat]] (1930–2006), hrvaški skladatelj, pedagog in akademik * [[Stevan Horvat]] (1932–2018), srbski (vojvodinski) rokoborec in kineziolog * [[Steve Horvat]] (*1971), avstralski nogometaš * [[Stjepan Horvat]] (1895–1985), hrvaški geodet, univ. profesor in publicist (od 1945 v izgnanstvu) * [[Vera Horvat-Pintarić]] (1926–2024), hrvaška umetnostna zgodovinarka in akademkinja * [[Vladimir Horvat]] (1891–1962), hrvaški novinar, fotograf, planinec in jamar * [[Vladimir Horvat (1923|Vladimir Horvat]] (1923–?), hrvaški kineziolog * [[Vladimir Horvat (1923|Vladimir Horvat]] (1935–2019), hrvaški filolog in publicist, jezuit * [[Zdravko Horvat]] (1946–1998), hrvaški aforist * [[Zlatko Horvat]] (*1984), hrvaški rokometaš * [[Zorislav Horvat]] (*1937), hrvaški arhitekt in konservator * [[Zvonko Horvat]] (1912–1975), hrvaški kegljač === Horvath === * [[Alexander Horváth]] (*1938) (češko-)slovaško-belgijski nogometaš in trener * [[Andrea Horwath]] (*1962), kanadska političarka * [[Attila Horváth]] (*1966), madžarski rokometaš * [[Attila Horváth]] (*1967), madža''r''ski metalec diska * [[Attila Horváth]] (*1971), madžarski nogometaš (tudi v Sloveniji) * [[Bronco (Joseph Rudolph) Horvath]] (*1930), kanadsko-ameriški hokejist * [[Csaba Horváth]] (1930–2004), madžarsko-ameriški kemijski inženir in fizikalni kemik * [[Csaba Horváth (*1968)|Csaba Horváth]] (*1968), madžarski šahovski velemojster * [[Csaba Horváth]] (*1971), madžarski kanuist * [[Cyrill Horváth]] (1804–1884), madžarski filozof * [[Emmerich Horvath]] (1912–2003), avstrijski teolog in biograf * [[Ethan Horvath]] (*1995), ameriško-belgijski nogometaš * [[Gábor Horváth]] (*1971), madžarski kajakaš in kanuist * [[Gergely Horváth]] (*1975), madžarski metalec kopja * [[Géza Horváth]] (1847–1937), madžarski biolog in entomolog * [[Ivan Horvath]] (1904–1960), slovaški književnik, diplomat in politik * [[Joan Horvath]], ameriška astronomka in aeronavtična strokovnjakinja * [[Johann "Hans" Horvath]] (1903–1968), avstrijski nogometaš * [[Jozef Horváth]] ([[Chorváth]]) (1840–1913), slovaški prosvetni delavec in pedagog * [[Jozef Horváth]] (*1964), madžarski šahovski velemojster * [[Karoly Horvath]], madžarsko-ameriški pediater in gastroenterolog * [[Károly Horváth (|Károly Horváth]] (1950–2015), romunsko-madžarski skladatelj in glasbenik * [[Keresztély János Horváth]] (1732–1799), madžarsko-slovaški jezuit, profesor in fizik * [[Les Horvath]] (1921–1995), igralec ameriškega nogometa * [[Mihály Horváth]] (1809–1878), madžarski zgodovinar, škof in politik * [[Marián Horváth]] (*1965), slovaški hokejist in trener * [[Marián Horváth]] (*1968), madžarska sabljačica * [[Nick Horvath]] (*1981), ameriško-novozelandski košarkar * [[Ödön Horváth|Ödön von Horváth]] (1901–1938), avstrijski književnik * [[Opika von Méray Horváth]] (1889–1977), madžarska umetnostna drsalka * [[Pavel Horváth (1926|Pavel Horváth]] (1926–1999), slovaški zgodovinar * [[Pavel Horváth]] (*1975), češki nogometaš * [[Péter Horváth]] (*1974), madžarski plavalec * [[Polly Horvath]] (*1957), ameriško-kanadska pisateljica * [[Rudolf Horváth]] (*1947), (češko-)slovaški rokometaš * [[Scott Horvath]] (*1982), ameriški hokejist * [[Steve Horvath]] (*1967), ameriški biogenetik, proučevalec staranja ("Horvathova ura") * [[Zoltan Horváth|Zoltán Horváth]] (*1937) madžarski sabljač * [[Zoltan Horváth|Zoltán Horváth]] (*1966), švicarski filmski animator * [[Zoltán Horváth (1979–2009)|Zoltán Horváth]] (1979–2009), madžarski košarkar * [[Zsofi Horvath]] (*1980), belgijska manenka/fotomodel == Glej tudi == * priimek [[Crobath]] * priimek [[Hrovat]] *priimek [[Hrvatin]] == Zunanje povezave == <!-- {{baza imen SURS|priimek=Horvat}} ---> * https://www.stat.si/ImenaRojstva#/names?lastname=Horvat {{Priimki}} [[Kategorija:Hrvaški priimki]] [[Kategorija:Slovenski priimki]] [[Kategorija:Madžarski priimki]] [[Kategorija:Slovaški priimki]] 0qz39dpj39mug1bape0v5x1wicafies 0 38801 6766459 6229893 2026-10-17T20:36:13Z JoMK 240261 −[[Kategorija:Afrika]]; −[[Kategorija:Turizem]]; +[[Kategorija:Gospodarstvo Afrike]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766459 wikitext text/x-wiki :''Glej [[Safari (spletni brskalnik)]] za privzeti spletni brskalnik v operacijskem sistemu [[Mac OS X]] podjetja [[Apple Computer]].'' '''Safari''' ([[arabščina|arabsko]] سفر ''potovanje'') je prvotno pomenilo [[potovanje]] po [[ekvator]]ialni [[Vzhodna Afrika|vzhodni]] [[Afrika|Afriki]] v [[karavana|karavani]] z nosači in tovornimi [[žival]]mi, z raziskovalnim in lovskim namenom. Danes safari pomeni odpravo oziroma skupinsko [[turizem|turistično]] potovanje zlasti po [[Osrednja Afrika|osrednji]] in vzhodni Afriki. Glavni namen safarija je [[lov]] oziroma [[fotografiranje]] in opazovanje velikih divjih živali v naravnem [[okolje|okolju]]. == Etimologija == Beseda safari v afriškem jeziku [[Svahili]] pomeni potovanje, vendar naj bi izvirala iz arabskega pridevnika سفر (safar), kar tudi pomeni potovanje <ref>Hans Wehr Arabic-English Dictionary</ref>. Glagol ''potovati'' je v Svahiliju namreč kusafiri in se uporablja za vsakršno obliko potovanja. Beseda safari s pomenom, kot ga poznamo danes, je v angleščino vstopila v petdesetih letih devetnajstega stoletja, ko jo je vpeljal britanski raziskovalec [[Richard Francis Burton]] <ref>2. ^ "safari". oed.com. Retrieved 2 December 2014</ref>. == Zgodovina == Prvi safari naj bi izvedel britanski raziskovalec Sir [[William Cornwallis Harris]], ko je leta 1836 vodil odpravo raziskovalcev, ki je bila namenjena zgolj opazovanju tamkajšnje narave, živali in pokrajine. Harris velja tudi za ustanovitelja ''klasičnih safari potovanj'', ki so se začela z zgodnjim pohodom takoj ob zori, počitkom ob popoldanski vročini in se zaključila z uradno večerjo in pripovedovanjem zgodb <ref>3. ^ pp.6-7 Balfour, Daryl & Balfour, Sharna Simply Safari Struik, 2001</ref>. Lovski pridih podobnih izletov pa naj bi že v zgodnjih letih 19. stoletja uvedli kar [[Portugalci]], ko so se vaščani zbrali ob lovu na [[divje prašiče]]. Oblika [[komercialni lov|komercialnega lov]]<nowiki/>a velike divjadi pa izvira iz [[Kolonializem|kolonialnih]] časov, ko so se lovski izleti izvajali predvsem na območju južne in vzhodne Afrike <ref>Anderson, D., and R. Grove 1987 The Scramble for Eden:Past, Present and Future in African Conservation. NewYork: Cambridge University Press</ref>. == Safari kot turistična panoga == [[Slika:African elephant (Addo) 23.jpg|alt=Afriški slon je ena izmed živali, ki spada v veliko peterico afriških živali. To je največji kopenski sesalec.|sličica|Afriški sloni]]Safari turizem se je izoblikoval v času kolonialne oblasti na afriškem [[kontinent]]u in je bil dolgo časa namenjen zgolj lovu divjih živali, ki so [[Endemit|endemične]] za to [[Celina|celino]]. To je omogočal predhodni družbeno-ekonomski režim. Toda z [[Dekolonizacija|dekolonizacijo]] in postopnim zavedanjem prekomernega lova, [[Degradacija|degradacije]] naravnega okolja in resursov, se je spremenila tudi definicija safari turizma. Danes gre predvsem za opazovanje, snemanje in fotografiranje edinstvenih divjih živali in narave ter poučevanju o njih. Safariji so se neprestano razvijali in so danes postali glavna ekonomska panoga v marsikateri državi vzhodne in jugovzhodne Afrike in so nadomestili tradicionalne gospodarske panoge, kot je bilo [[kmetijstvo]]. Safari turizem danes pozna mnogo oblik in različic, od vodenih, samostojnih in mobilnih izletov z džipi, pohodništva, trekinga, ogledov iz zraka s pomočjo letal, helikopterjev in balonov na topli zrak, ježe slonov ali konjev, rečnih safarijev s čolnom, nočnega opazovanja divjih živali, foto lova… Nekatere oblike safarijev so opredeljene tudi kot eko turizem, saj se obiskovalci učijo o ekosistemih in domorodni [[Rastlinstvo|flori]] in [[Favna|favni]], poudarek je na čim manjšem vplivu na okolje, zato večinoma pešačijo. Drugačna oblika izvajanja safarija je pripomogla tudi k ustanovitvi mnogih [[Nacionalni park|nacionalnih parkov]] in [[Naravni rezervat|naravnih rezervatov]] po vsej Afriki. Obiskovalci safarija naj bi stremeli k srečanju tako imenovane velike peterice, ki jo sestavljajo [[lev]], [[leopard]], [[afriški slon]], [[črni nosorog]] in [[Bivol|kafrski bivol]]. Gre za res značilne predstavnike Afrike, ki jih je [[globalizacija]] predstavila širnemu svetu. A te živali so bile tudi v preteklosti najbolj lovljene in so danes na seznamu [[Ogrožene vrste|ogroženih vrst]], zato obiskovalci nemalokrat ostanejo brez stika z vsaj enim od predstavnikov <ref>Sinclair, M. 1992 Tour Operators and Policies in Kenya.Annals of Tourism Research 19:555-558</ref>.[[Slika:PikiWiki Israel 1507 Rehovot חייל בריטי.jpg|alt=Uniforma z značilno čelado, ki so jo nosili britanski vojaki med služenjem v Afriki, kasneje pa je veljala kot nekakšna uniforma za prve obiskovalce safarija.|sličica|Uniforma britanskih vojakov v Afriki]] == Safari kot vir navdiha == Safari potovanja po eksotičnih divjinah Afrike z vsemi pripadajočimi dogodivščinami so bila tudi navdihujoča podlaga za mnoge literarne in filmske uspešnice. Tako [[Jules Verne]] z romanom Five Weeks in a Balloon (1863) kot H. Rider Haggard s King Salomon's Mines (1885) sta bili v svojem času pravi uspešnici. O safariju je pisal tudi [[Ernest Hemingway]], in svoji kratki zgodbi "The Short Happy Life of Francis Macomber" ter "The Snows of Kilimanjaro" sta bili celo napisani po njegovih lastnih izkušnjah s safarija, ki ga je doživel. [[Žanr]] safari dogodivščin je s filmi kot so bili [[Tarzan]], Jungle Jim, Bomba the Jungle Boy filmske serije in The Naked Prey (1965) kmalu prešel tudi na filmska platna. Safari pa je na nek način vplival tudi na modne smernice. Iz vseh filmov poznamo oblačila v kaki barvi, tako imenovane safari jopiče z veliko žepi in zaponkami z ujemajočimi kratkimi hlačami ter safari čelade. Vsa oprema dejansko izvira iz uniforme britanskih [[častnik]]ov, ki so taka lahka oblačila nosili v času kolonialne vladavine in osvajalskih pohodov v Afriki <ref>4.^ Jump up to:a b Cunningham, Patricia. ""Dressing for Success: The Re-Suiting of Corporate America in the 1970s"". Twentieth-Century American Fashion: 191–208</ref>. Nekateri kosi in barve so popularni še danes, tudi v okoljih, ki so daleč od izvornega območja uporabe, najbolj popularna pa so postala v obdobju med 1870 in 1950 <ref>5. Wrong, Michela. "A Brief History of Safari Style". Condé Nast Traveler. Retrieved 2020-04-18</ref>. == Reference == <references/> {{normativna kontrola}} {{škrbina}} [[Kategorija:Gospodarstvo Afrike]] e7rv1w3ln8kcol60oelwxzgxrvmdk74 0 40511 6766496 6757693 2026-10-17T22:07:36Z ~2026-56007-82 267522 /* */ 6766496 wikitext text/x-wiki Alkoholizem je kadar nehaš piti in začneš nazaj ne takrat ko samo piješ v eno skos brez da prenehaš{{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Alkoholizem | synonyms = zasvojenost z alkoholom, sindrom odvisnosti od alkohola, motnja uživanja alkohola<ref name=MESH2020>{{cite web |title=Alcoholism MeSH Descriptor Data 2020 |url=https://meshb.nlm.nih.gov/record/ui?ui=D000437 |website=meshb.nlm.nih.gov |access-date=9 May 2020 |archive-date=23 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200623014248/https://meshb.nlm.nih.gov/record/ui?ui=D000437 |url-status=live }}</ref> | image = A wife asking her drunkard husband to hand over a bottle Wellcome L0067935.jpg | caption = Plakat francoske organizacije za boj proti alkoholizmu, ki prikazuje [[alkoholizem v družinskih sistemih|posledice alkoholizma v družini]], {{circa|1915}}: »Ah! Kdaj se bomo znebili alkohola?« | field = [[psihiatrija]], [[klinična psihologija]], [[toksikologija]], [[medicina zasvojenosti]] | symptoms = pitje velikih količin [[alkohol (droga)|alkohola]] v daljšem obdobju, težave pri zmanjševanju uživanja alkohola, posvečanje veliko časa pridobivanju ali pitju alkohola, uživanje alkohola, ki povzroča težave, [[sindrom odtegnitve alkohola|odtegnitveni sindrom]] ob prenehanju<ref name=NIH2013>{{cite web|title=Alcohol Use Disorder: A Comparison Between DSM–IV and DSM–5|url=https://www.niaaa.nih.gov/publications/brochures-and-fact-sheets/alcohol-use-disorder-comparison-between-dsm|access-date=9 May 2015|date=November 2013|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150518080640/http://pubs.niaaa.nih.gov/publications/dsmfactsheet/dsmfact.htm|archive-date=18 May 2015}}</ref> | complications = [[duševna motnja]], [[delirium tremens|delirij]], [[Wernicke–Korsakovov sindrom]], [[aritmija|nereden srčni utrip]], [[ciroza]], [[rak (bolezen)|rak]], [[spekter fetalnih alkoholnih motenj]], [[samomor]]<ref name="FAS2015">{{cite web|title=Fetal Alcohol Exposure|url=https://www.niaaa.nih.gov/publications/brochures-and-fact-sheets/understanding-fetal-alcohol-spectrum-disorders|access-date=9 May 2015|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150404182156/http://www.niaaa.nih.gov/alcohol-health/fetal-alcohol-exposure|archive-date=4 April 2015|date=14 September 2011}}</ref><ref name=DSM5>{{cite book |title=Diagnostic and statistical manual of mental disorders: DSM-5|date=2013|publisher=American Psychiatric Association|location=Washington, DC|isbn=978-0-89042-554-1|pages=[https://archive.org/details/diagnosticstatis0005unse/page/490 490–97]|edition=5|url=https://archive.org/details/diagnosticstatis0005unse/page/490}}</ref><ref name="NIHHx">{{cite web|title=Alcohol's Effects on the Body|url=http://www.niaaa.nih.gov/alcohol-health/alcohols-effects-body|access-date=9 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150603230352/http://www.niaaa.nih.gov/alcohol-health/alcohols-effects-body|archive-date=3 June 2015|date=14 September 2011}}</ref><ref>{{cite journal | vauthors = Borges G, Bagge CL, Cherpitel CJ, Conner KR, Orozco R, Rossow I | title = A meta-analysis of acute use of alcohol and the risk of suicide attempt | journal = Psychological Medicine | volume = 47 | issue = 5 | pages = 949–957 | date = April 2017 | pmid = 27928972 | pmc = 5340592 | doi = 10.1017/S0033291716002841 }}</ref> | onset = | duration = dolgotrajno<ref name=NIH2013 /> | causes = okoljski in genetski dejavniki<ref name=DSM5/> | risks = [[stres]], tesnoba, lahek dostop<ref name=DSM5/><ref name="Moon2012">{{cite journal | vauthors = Moonat S, Pandey SC | title = Stress, epigenetics, and alcoholism | journal = Alcohol Research | volume = 34 | issue = 4 | pages = 495–505 |year = 2012 | doi = 10.35946/arcr.v34.4.13 | pmid = 23584115 | pmc = 3860391 }}</ref> | diagnosis = vprašalniki, [[krvna preiskava|krvne preiskave]]s<ref name=DSM5/> | differential = | prevention = | treatment = [[prenehanje uživanja alkohola]], običajno z [[benzodiazepin]]i, svetovanjem, [[akamprosat]]om, [[disulfiram]]om, [[naltrekson]]om<ref name="Morgan-Lopez-2006">{{cite journal | vauthors = Morgan-Lopez AA, Fals-Stewart W | title = Analytic complexities associated with group therapy in substance abuse treatment research: problems, recommendations, and future directions | journal = Experimental and Clinical Psychopharmacology | volume = 14 | issue = 2 | pages = 265–73 | date = May 2006 | pmid = 16756430 | pmc = 4631029 | doi = 10.1037/1064-1297.14.2.265 }}</ref><ref>{{cite journal | vauthors = Albanese AP | title = Management of alcohol abuse | journal = Clinics in Liver Disease | volume = 16 | issue = 4 | pages = 737–62 | date = November 2012 | pmid = 23101980 | doi = 10.1016/j.cld.2012.08.006 }}</ref><ref name="Blondell-2005">{{cite journal | vauthors = Blondell RD | title = Ambulatory detoxification of patients with alcohol dependence | journal = American Family Physician | volume = 71 | issue = 3 | pages = 495–502 | date = February 2005 | pmid = 15712624 }}</ref><ref name=Test2014>{{cite journal | vauthors = Testino G, Leone S, Borro P | title = Treatment of alcohol dependence: recent progress and reduction of consumption | journal = Minerva Medica | volume = 105 | issue = 6 | pages = 447–66 | date = December 2014 | pmid = 25392958 }}</ref> [[Alcoholics Anonymous]] (AA) and other [[twelve-step program]]s, AA/Twelve Step Facilitation (AA/TSF)<ref>{{cite journal | pmc=7065341 | year=2020 | last1=Kelly | first1=J. F. | last2=Humphreys | first2=K. | last3=Ferri | first3=M. | title=Alcoholics Anonymous and other 12-step programs for alcohol use disorder | journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews | volume=2020 | issue=3 | article-number=CD012880 | doi=10.1002/14651858.CD012880.pub2 | pmid=32159228 }}</ref> | medication = | prognosis = | frequency = Leta 2015 je globalno imelo ali ima motnjo uživanja alkohola 8,6&nbsp;% ljudi, 2,2&nbsp;pa jo je imelo v preteklih 12 mesecih<ref name="Glantz 2020">{{cite journal |last1=Glantz |first1=Meyer D. |last2=Bharat |first2=Chrianna |last3=Degenhardt |first3=Louisa |display-authors=etal |title=The epidemiology of alcohol use disorders cross-nationally: Findings from the World Mental Health Surveys |journal=Addictive Behaviors |date=March 2020 |volume=102 |article-number=106128 |doi=10.1016/j.addbeh.2019.106128 |pmid=31865172 |pmc=7416527 }}</ref> | deaths = Leta 2012 je alkohol povzročil 3,3 milijona smrti ali 5,9&nbsp;% vseh smrti<ref name=NIH2015Stats>{{cite web|title=Alcohol Facts and Statistics|work=National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism (NIAAA) |date=14 September 2011 |url=http://www.niaaa.nih.gov/alcohol-health/overview-alcohol-consumption/alcohol-facts-and-statistics|access-date=9 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150518081638/http://www.niaaa.nih.gov/alcohol-health/overview-alcohol-consumption/alcohol-facts-and-statistics|archive-date=18 May 2015}}</ref> | alt = }}{{popravi}}[[File:William Hogarth - Gin Lane.jpg|thumb|William Hogarth: Gin Lane]] '''Alkoholízem''' ima več nasprotujočih si opredelitev. Je pretirano in stalno oziroma periodično zauživanje [[alkohol]]nih pijač, ki povzroča veliko [[bolezen|bolezni]] ([[ciroza jeter|cirozo jeter]], [[vnetje]] [[živec|živcev]], duševno razkrojenost ipd.). Alkoholizem lahko prizadane tudi [[otrok]]a, če [[nosečnica]] uživa alkohol (alkoholni fetalni sindrom). == Znaki alkoholizma == Znaki alkoholizma so: * velika oz. nepremagljiva želja po alkoholu, * oslabljen [[nadzor]] nad količino zaužitega alkohola (oseba se ne zaveda količine zaužitega alkohola in tako težko preneha s pitjem), * povečana [[Toleranca (medicina)|toleranca]] za [[alkohol]] (za enak učinek opojnosti je potrebna vedno večja količina alkohola), * telesna odvisnost od alkohola (v primeru daljšega časovnega obdobja neuživanja alkohola se oseba znoji, pojavi se [[tresavica]] [[roka|rok]], [[slabost]], [[bruhanje]], [[tesnoba]], nasilnost, alkoholik tako rabi alkohol, da se povrne v normalno stanje oz. da se pomiri). == Alkohol kot droga == Alkohol spada med [[droge]], ki povzročajo največjo fizično in psihično odvisnost. Klasificiran je kot depresor, kar pomeni, da upočasnjuje dejavnost živčnega sistema. Alkohol ima tudi protibolečinski učinek, ki se pojavi nekje pri koncentraciji 0.8‰, z višanjem le-te pa se učinek krepi. Prekomerno zauživanje alkohola privede do pojava, ki se imenuje alkoholizem. Odtegnitev te droge, lahko povzroči [[alkoholni delirij]]. Z osebami, povezanimi z alkoholizmom, ki se jih napoti na [[zdravljenje]] odvisnosti, se ukvarjata [[psihiater]] in [[psihiatrija]]. Potrebno je dolgoročno mentalno zdravljenje osebe, povezane z alkoholom, in ustrezno nudenje pomoči njegovi družini ali drugim bližnjim. Rezultat alkohola v družini je v večji meri psihološkega in prav tako fizičnega [[nasilje|nasilja]], kjer so v največji meri prizadeti [[otrok|otroci]] v njihovi fazi razvoja. == Dejavniki tveganja == Raziskave kažejo, da prekomerno uživanje alkohola v zgodnjih najstniških letih lahko samo neposredno vpliva na tveganje za nastanek alkoholizma, saj na takšno tveganje vplivajo tudi [[geni]], znanstveniki jim pripisujejo 40 odstotno krivdo za odvisnost od alkohola. Približno 40 odstotkov tistih, ki pričnejo piti alkohol pred 14 letom postanejo kasneje v življenju odvisni, 10 odstotkov tistih, ki do 20-tega leta alkohola ne uživajo, pa imajo težave z alkoholom kasneje v življenju. Okrog 40 odstotkov alkoholikov začne pretirano piti alkohol do konca adolescence. Obstajajo [[dokaz]]i, da se večina alkoholikov razvije v najstniških letih, ko okoljski dejavniki najbolj vplivajo na [[Človeško telo|človeško]] [[telo]]. [[Stres]]no otroštvo močno vpliva na razvoj alkoholizma in na težave z drugimi drogami. Hkrati pa dobri medsebojni [[odnos]]i zmanjšujejo tveganje za razvoj alkoholizma. == Socialne ovire == Odnosi in socialni stereotipi lahko povzročijo ovire v odkrivanju in zdravljenju prekomernega uživanja alkohola. To predstavlja večje ovire za ženske kot moške. Strah pred stigmatizacijo lahko pripravi ženske zanikati, da skrivajo svoje pitje in da pričnejo piti same in ne v družbi. Ta vzorec, po drugi strani vodi družino, zdravnike in druge v sum, da je ta ženska alkoholik. V nasprotju z ženskami pri moških strah pred posledicami lahko pripravi moške priznati, da so zboleli za alkoholizmom, a ravno nasprotno kot ženske. Moški javno pokažejo svoje pitje, in pijejo v skupinah. Ta vzorec, po drugi strani vodi družino, zdravnike in druge v sum, da je ta človek alkoholik. == Jellinekova razdelitev alkoholikov == [[Slika:Alkoholismus.jpg|thumb|left|120px|'''Biti ali ne piti''']] * α - alkoholik: Pije zaradi duševnih razlogov. [[Alkohol]] mu služi kot sredstvo za odpravljanje raznih težav. Pije več, kot je to v njegovem okolju v navadi. Posledice so vidne npr: telesno, v družini, v službi... * β - alkoholik: Pojavljajo se že telesne posledice pitja (tudi zelo hude), vendar ni ne [[telesna odvisnost|telesno]] ne [[psihična odvisnost|duševno odvisen]]. Pije zato, ker je to v [[navada|navadi]] v [[okolje|okolju]] v katerem živi. * γ - alkoholik: Kaže jasno napredovanje od duševne v telesno odvisnost. Ima hudo okvarjen [[nadzor]] nad količino zaužitega alkohola, hkrati pa ni sposoben abstiniranja. Ko ne dobi alkohola, čuti močno željo po njem in kaže odtegnitvene znake. Posledice so hude na vseh področjih njegovega življenja. * δ - alkoholik: Je izrazito telesno odvisen. Tak človek ni sposoben abstinirati, niti dneva ne more biti trezen, ne pojavljajo se odtegnitveni znaki. Ima pa nadzor nad zaužito količino pijače. == Definicija sindroma odvisnosti od alkohola == Po definiciji [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] (WHO) je alkoholizem uživanje večjih količin alkoholnih pijač več kot leto dni, z izgubo nadzora nad pitjem ter pojavom telesnih, [[psihične motnje|psihičnih]] in socialnih motenj. V splošnem pa moramo za diagnozo alkoholizma zadostiti vsaj trem od šestih simptomov<ref>Tomori, M. in Ziherl, S. (Ur.). (1999). ''Psihiatrija''. Ljubljana: Littera picta: Medicinska fakulteta.</ref>: * hrepenenje (sla po zaužitju), * abstinenčni sindrom ali odtegnitveno stanje (v primeru pomanjkanja alkohola), * zvišana [[toleranca]] (potreba po vse večji količini alkohola za enak učinek opoja). * zanemarjanje drugih dejavnosti zaradi pitja alkohola * težave pri obvladovanju pitja * vztrajanje pri pitju kljub škodljivim posledicam == Odtegnitveno stanje == Odtegnitveno stanje je fiziološko in duševno stanje, ki se pojavi po nenadnem prenehanju uživanja alkohola ali druge snovi, od katere je bila oseba odvisna. Znaki odtegnitvenega stanja so pri različnih snoveh različni, pri alkoholu pa so to: * tresenje * znojenje * siljenje na bruhanje * vznemirjenost [[Slika:Alcohol consumption per capita world map.PNG|thumb|right|250px|Konzumiranje alkohola širom sveta]] == Lastnosti alkohola == {{glavni|Alkohol}} Alkoholne pijače najpogosteje sestavlja [[etanol]]. [[Molekula]] etanola je majhna, polarna, vodotopna molekula in spada med alifatske alkohole. Etanol z lahkoto prehaja preko celičnih membran in prehaja tudi preko [[hematoencefalna bariera|hematoencefalne bariere]] ter placente. Nekaj, približno 3 g/dan, ga nastaja pri bakterijski fermentaciji ogljikovih hidratov v [[tanko črevo|tankem črevesu]]. == Absorbcija alkohola == Alkohol se po zaužitju absorbira v [[gastrointestinalni trakt|''gastrointestinalnem traktu'']] (GIT) s prosto difuzijo: * 75 % v proksimalnem delu tankega črevesa * 20 % v želodcu * 5 % drugje Koncentracija alkohola v posameznih tkivih je odvisna od prekrvljenosti le-teh in deleža vode v tkivih. == Izločanje alkohola iz telesa == Alkohol se izloči iz [[kri|krvi]] v 8-10 urah. Večji del se razgradi v [[jetra|jetrih]] (90-98 %), medtem ko se preostali del izloči nespremenjen z [[urin]]om, [[znoj]]em in izdihanim [[zrak]]om. [[Jetra]] 70&nbsp;kg težkega človeka zmorejo v eni uri razgraditi do 10 ml (8g) alkohola, oksidacija pa poteka po treh metabolnih poteh: * alkoholna dehidrogenaza (ADH): encim, ki se nahaja v [[citosol]]u [[hepatocit]]ov (zelo majhne količine tega [[encim]]a je mogoče najti še v [[možgani]]h in [[testis]]ih); po tej poti se metabolizira 90 % [[alkohol]]a == Akutna intoksikacija z alkoholom == Akutna intoksikacija je posledica zaužitja večje količine alkohola v sorazmerno kratkem času. Koncentracija alkohola[‰] in simptomi:<ref>Tabela: Posledice različnih koncentracij alkohola v krvi. Može A. 2007: Odvisnost od alkohola. Idrija: Založba Bogataj, stran 22.</ref> * 0,05 - 0,1 – Zelo šibek učinek, običajno brez značilnih [[simptom]]ov, * 0,1 - 0,49 – Pojavi se blaga evforija in običajno večja socialnost ter pomiritev, * 0,5 - 0,79 – Zmanjšana globinska ostrina [[vid]]a in daljši reakcijski čas, pojavi se uspavalni učinek, * 0,8 - 1,1 – Pojavi se proti-bolečinski učinek, uspavalni učinek se ojača, pri nekaterih se pojavi nihanje razpoloženja * 1,2 - 1,7 – Precej podaljšan reakcijski čas, rahle/zmerne motnje ravnovesja in koordinacije, prihaja lahko do nenadnih dremežev * 1,8 - 2,4 – Izredno podaljšan reakcijski čas, močne motnje koordinacije in ravnovesja, nenadni dremeži, raztrupitev naslednji dan * 2,5 - 3,4 – Znaki paralize, grobe motnje zavesti, koordinacije in ravnovesja, [[bruhanje]], * 3,5 - 4,0 – Možnost globoke [[koma|kome]], * 4,0 - 5,0 – Možna [[smrt]] zaradi ustavitve dihalnih [[mišica|mišic]] in/ali srca. == Centralni živčni sistem (CŽS) == Čeprav laiki pojmujejo alkohol kot stimulator, je ta v resnici depresor CŽS. V začetni fazi je navidezna stimulacija posledica dezinhibicije določenih predelov CŽS - zaradi depresije inhibicijskih mehanizmov (pri nižjih koncentracijah deluje alkohol selektivno, saj je njegov učinek večji na ''inhibitorne'' kot na ''ekscitacijske sinapse''). Alkohol zaradi inhibicije poveča tudi hitrost [[kitni refleks|kitnega refleksa]].<ref>Snov napisana iz razgovora z Dr. Mitjom Perušom, docentom za nevroznanosti na univerzi v Gradcu. ''(Najboljša referenca je tista, ki jo lahko preverimo v knjigi, na spletu...)''</ref><br /> Nekateri predeli CŽS so bolj občutljivi na alkohol. ''Retikularna formacija'' , predel v podaljšani [[hrbtenjača|hrbtenjači]], je nanj še posebej občutljiv, zato so pri intoksikaciji z alkoholom prizadete funkcije raznih centrov, ki se v ''retikularni formaciji'' nahajajo. Eden izmed njih je ''ascendentni retikularni aktivacijski sistem'' (ARAS), ki skrbi za koordinacijo in integracijo vseh možganskih funkcij. <br />Posledice delovanja alkohola na ta sistem so motorične, senzorične in [[psihične motnje]]. Predvsem so prizadete tiste višje funkcije zavesti, ki se jih moramo priučiti: človekova usmerjenost, razsodnost, njegovo samoobvladovanje, itd. Moteni so tudi spomin, koncentracija in razumevanje. V višjih merah prihaja tudi do motenj spanca (zaradi nezmožnosti možganov, da sprožijo spanec REM), je pa v merah do približno 1.4‰ lahko koristen kot uspavalo, saj povzroča daljši globoki spanec in manjšo občutljivost na okolico, ni pa uporaba alkohola kot <nowiki>''</nowiki>zdravilo za spanje<nowiki>''</nowiki> primerna za vsak dan, saj lahko povzroča nezmožnost prehoda v način spanja prez le tega (odvisnost). Vse te spremembe spremljajo še senzorične in motorične motnje (na primer motnje govora, ravnotežja).<br /> Pri hujši intoksikaciji alkohol prizadane tudi ostale dele CŽS in pride do splošnega [[inhibitorni učinek|inhibitornega učinka]], zaradi katerega začno odpovedovati tudi razni drugi centri: * '''Respiratorni center''': :Zmanšana je odzivnost na spremembe pCO2; pri velikih koncentracijah (400 mg/dl ali vec) lahko nastopi [[depresija dihanja]], ki je običajno vzrok [[smrt]]i pri ''intoksikaciji'' z alkoholom. * '''Termoregulacijski center''': :Alkohol poveča izgubljanje toplote iz telesa zaradi povečanega pretoka krvi skozi kožo in GIT; višje koncentracije alkohola v krvi onesposobijo termoregulacijski center.<ref>Hein L. 2005: Color Atlas of Pharmacology. Stuttgart: Thieme Medical Publishers, stran 212.</ref> * '''Srčno-žilni sistem''': :Alkohol na [[kardiovaskularni sistem]] vpliva z vazodilacijo (razširitvijo žil) in z znižanjem krvnega tlaka, kar pa lahko pri nekaterih povzroči nekoliko višji srčni utrip. Z vazodilacijo zmanjša možnost popolne zamašitve žile, z znižanim krvnim tlakom pa lahko pomaga tistim, ki imajo tlak običajno previsok, ni pa alkohol zdravilo, saj lahko ob uporabi kot le-to povzroča zasvojenost. == Posledice odvisnosti od alkohola<ref>Fišer Zobovič, M. (2004). ''Razširjenost alkoholizma med obiskovalci zdravstvene ambulante Lovrenc na Pohorju v starosti med 20 in 85 let in odnos manj tveganih pivcev do zmernega in kulturnega pitja alkohola ter do abstinentov''. Pridobljeno z: http://www.lovrenc.si/datoteke/vsebina/las-v-obcini-lovrenc-na-pohorju/70_Razsirjenost_alkoholizma_-_diplomska.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160310013422/http://www.lovrenc.si/datoteke/vsebina/las-v-obcini-lovrenc-na-pohorju/70_Razsirjenost_alkoholizma_-_diplomska.pdf |date=2016-03-10 }}.</ref> == [[Slika:Alcohol diagram.png|thumb|left|270px|Vpliv alkohola na telo]] Posledice odvisnosti od alkohola lahko razdelimo na tri velika področja: telesne, duševne in družbene posledice. === Telesne posledice === Odvisnost od alkohola pušča posledice na telesu iz dveh vzrokov. Najprej alkohol, ki je za telo pravzaprav strup, deluje neposredno na telesne organe. Poleg tega pusti telesne posledice tudi način življenja, ki ga odvisne osebe pogosto živijo. Odvisnost od alkohola povzroča naslednje telesne posledice: ==== Jetra ==== Akutno uživanje alkohola, tudi v prekomernih dozah, kratkotrajno ne povzroča sprememb v delovanju [[jetra|jeter]]. Po dolgih letih uživanja alkohola pa lahko iz jeter nastane [[ciroza jeter]]. ==== Kri ==== Alkohol zaradi povečanega izločanja [[adrenalin]]a v začetni fazi povzroča ''hiperglikemijo'', kasneje pa se lahko pojavi ''hipoglikemija''.<br /> Alkohol zvišuje koncentracijo HDL in znižuje koncentracijo LDL v krvi. Učinek, ki ga zaradi tega ima na [[človeško ožilje|ožilje]], je koristen, saj znižuje ''incidenco ateroskleroticnih'' obolenj ožilja (ugotovili so, da je doza alkohola, ki organizmu še ne škoduje, vendar že ima koristne učinke na ožilje, 1 dl rdečega vina na dan).<br /> Alkohol direktno vpliva na celice [[kostni mozeg|kostnega mozga]] in zavira produkcijo [[levkociti|levkocitov]] ter [[trombociti|trombocitov]]. Pojavijo se tudi blažje anemije (''sideroblastna'' in ''megaloblastna'').<ref>Hein L. 2005: Color Atlas of Pharmacology. Stuttgart: Thieme Medical Publishers, stran 260</ref> ==== Koža ==== Alkohol tudi širi kapilare, kar lahko v velikih količinah povzroča zelo rahlo rdečico, rdeči učinek kože na obrazu pa je večinoma posledica ''acetaldehid'', ki nastane med prebavo alkohola. ==== Spolni organi ==== Alkohol ima lahko [[afrodiziak|afrodizični]] učinek - povečuje spolno poželjenje, vendar pri moških zmanjšuje sposobnost [[erekcija|erekcije]]. Pri moških se pojavijo [[impotenca]], sterilnost, atrofija testisov, ginekomastija; včasih možna feminizacija je posledica zvišanja razmerja [[estrogen]]/[[testosteron]] (zaradi ''atrofije testisov'' se zmanjša produkcija testosterona, koncentracija estrogena pa je zvišana zaradi slabše sposobnosti jeter za razgradnjo tega hormona).<ref>Hein L. 2005: Color Atlas of Pharmacology. Stuttgart: Thieme Medical Publishers, stran 240.</ref> ==== Trebušna slinavka ==== Alkohol lahko povzroči nastanek kroničnega alkoholnega ''kalcifirajočega pankreatitisa'' - posledica ponavljajočih se akutnih [[pankreatitis]]ov. ==== Želodec ==== Dologotrajno prekomerno uživanje alkohola lahko povzroči kronični [[gastritis]]. Če se pitje nadaljuje se lahko razvije tudi čir na želodcu, ki se lahko konča tudi z rakom na želodcu. ==== Mišičje ==== Alkohol lahko tudi neposredno škoduje mišicam in povzroča alkoholne skeletne miopatije. V poškodovanih mišicah je povečana aktivnost encima kreatin fosfokinaze.<ref>Hein L. 2005: Color Atlas of Pharmacology. Stuttgart: Thieme Medical Publishers, stran 256.</ref> ==== Živčevje ==== Alkohol prizadane tudi možgane in periferno živčevje. Okvar možganov zaradi alkohola povzročajo različne motnje kot so motnje spomina, motnje koncentracije in [[epileptični napad]]i, nastanejo pa bodisi zaradi neposrednega delovanja alkohola na možgane bodisi zaradi pomanjkanja vitamina B ali pa zaradi poškodb, ki nastanejo v stanju opitosti (raznih udarcev). Bolezensko prizadetost več perifernih živcev, ki je tudi lahko posledica odvisnosti od alkohla, pa imenujemo polinevropatija. Oseba s tovrstno prizadetostjo občuti ohromitve, mravljinčenje ali bolečine v oddaljenih delih telesa, najpogosteje na prstih rok in stopal. ==== Alkoholni fetalni sindrom ==== Alkohol je v [[zahodni svet|zahodnem svetu]] najpogostejši ''teratogeni'' dejavnik in povzroča mentalno prizadetost otrok. Tudi zmerno uživanje alkohola je med nosečnostjo kontraindicirano. Prekomerno uživanje alkohola vodi v prezgodnja rojstva, spontane splave in povzroča nizko porodno težo. Alkohol direktno zavira celično rast v zgodnji nosečnosti, kar naj bi bil eden od vzrokov za razvojne nenormalnosti.<ref>Marušič A. 2009: Javno duševno zdravje. Celje: Mohorjeva družba, stran 45, 47.</ref><br /> [[Fetalni alkoholni sindrom]] je trajna motnja, ki jo zaznamujejo počasnejša rast, neobičajen izgled obraza ter poškodbe [[centralni živčni sistem|centralnega živčnega sistema]]. Otroci s fetalnim alkoholnim sindromom rastejo počasneje tako v maternici kot tudi kasneje. Poleg neobičajnega videza obraza imajo pogosto manjšo glavo, možgane, [[srce]] in [[hrbtenica|hrbtenico]]. Poleg tega imajo tudi druge anatomske posebnosti. Otroci s fetalnim alkoholnim sindromom se rodijo manjši kot ostali novorojenčki, pogosto imajo težave s hranjenjem in spanjem. Pogosto imajo drugačen fizični izgled obraza in zaostajajo v rasti. Imajo tudi težave z vidom, sluhom, pozornostjo, učenjem preprostih stvari, vedenjem v družbi in nadzorovanjem lastnega vedenja. Pogosto uživanje alkohola (7 ali več enot alkohola tedensko) ali opijanje (5 ali več enot alkohola ob določeni priložnosti) močno poveča tveganje za razvoj fetalnega alkoholnega sindroma. Treba je opozoriti, da lahko otrok razvije fetalni alkoholni sindrom, kljub manjšim zaužitim količinam alkohola. Če je plod v maternici izpostavljen alkoholu, pa vendarle ne razvije fetalnega alkoholnega sindroma, je kljub temu rizičen za razvoj številnih duševnih, telesnih ali vedenjskih motenj. Otroci s fetalnim alkoholnim sindromom kot tudi vsemi motnjami, ki nastanejo kot posledica uživanja alkohola v nosečnosti, pogosto potrebujejo posebno pomoč v šoli ter stalni zdravstveni nadzor. === Duševne posledice === Med duševnimi posledicami odvisnih od alkohola prevladujejo osebnostne spremembe in psihiatrične motnje. Človek, ki je odvisen od alkohola osebnostno propada. Da bi se obranil zavedanja tega, si oblikuje različne obrambne mehanizme (npr. [[zanikanje]], izgovori, drobljenje, zmanjševanje, projekcija). Med psihiatrične motnje, ki so (lahko) posledica alkoholizma pa sodijo: alkoholni bledež (halucinoza), psihoza korsakova, demenca, organski psihosindrom, alkoholna ljubosumnostna blodnjavost, depresija, samomorilnost. === Družbene posledice === Te posledice alkoholizma so opazne predvsem v družini in na delovnem mestu, lahko pa tudi na drugih področjih, npr. v prometu. == Preventiva == [[Motnja|Motnje]] zaradi uživanja alkohola močno vplivajo na [[družba|družbo]] kot celoto, zato Svetovna zdravstvena organizacija, vlada in številne druge regionalne [[institucija|institucije]] nastopajo s številnimi ukrepi, načrti in programi, da bi zmanjšali škodo zaradi alkoholizma. V boju proti zdravstvenem, socialnem in izbobraževalnem neuspehu, ki je posledica alkoholizma, se šteje prepoved in omejitev oglaševanja alkohola ter starost, pri kateri je mogoča zloraba alkohola, kot pomemben korak k zmanjševanju zlorabe alkohola. == Alkoholizem na Slovenskem == V Sloveniji je poraba alkohola 10,5 litra na prebivalca na leto, kar je blizu povprečja v EU (11 litrov).<ref>Bojan Macuh. [http://www.slovenskenovice.si/lifestyle/zdravje/alkoholizem-zlo-sodobnega-casa Alkoholizem, zlo sodobnega časa.] ''Novice'' 15. 1. 2014.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.stat.si/doc/pub/mladi2009-SLO.pdf Mladi v Sloveniji.] Ljubljana: Statistični urad republike Slovenije, 2009. {{Medical condition classification and resources | DiseasesDB = | ICD11 = {{ICD11|6C40.2}} | ICD10 = {{ICD10|F10.2}} | ICD9 = {{ICD9|303}} | ICDO = | OMIM = 103780 | MedlinePlus = 000944 | eMedicineSubj = article | eMedicineTopic = 285913 | MeshID = D000437 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zloraba alkohola]] [[Kategorija:Kultura pitja]] [[Kategorija:Družbena stigma]] [[Kategorija:S snovmi povezane motnje]] [[Kategorija:Teratogeni]] [[Kategorija:Alkohol in zdravje]] prscskj4e6imiv5521rr15s1jsvw4s9 6766497 6766496 2026-10-17T22:08:46Z MZaplotnik 13263 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-56007-82|~2026-56007-82]] ([[User talk:~2026-56007-82|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:TadejM|TadejM]] 6757693 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Alkoholizem | synonyms = zasvojenost z alkoholom, sindrom odvisnosti od alkohola, motnja uživanja alkohola<ref name=MESH2020>{{cite web |title=Alcoholism MeSH Descriptor Data 2020 |url=https://meshb.nlm.nih.gov/record/ui?ui=D000437 |website=meshb.nlm.nih.gov |access-date=9 May 2020 |archive-date=23 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200623014248/https://meshb.nlm.nih.gov/record/ui?ui=D000437 |url-status=live }}</ref> | image = A wife asking her drunkard husband to hand over a bottle Wellcome L0067935.jpg | caption = Plakat francoske organizacije za boj proti alkoholizmu, ki prikazuje [[alkoholizem v družinskih sistemih|posledice alkoholizma v družini]], {{circa|1915}}: »Ah! Kdaj se bomo znebili alkohola?« | field = [[psihiatrija]], [[klinična psihologija]], [[toksikologija]], [[medicina zasvojenosti]] | symptoms = pitje velikih količin [[alkohol (droga)|alkohola]] v daljšem obdobju, težave pri zmanjševanju uživanja alkohola, posvečanje veliko časa pridobivanju ali pitju alkohola, uživanje alkohola, ki povzroča težave, [[sindrom odtegnitve alkohola|odtegnitveni sindrom]] ob prenehanju<ref name=NIH2013>{{cite web|title=Alcohol Use Disorder: A Comparison Between DSM–IV and DSM–5|url=https://www.niaaa.nih.gov/publications/brochures-and-fact-sheets/alcohol-use-disorder-comparison-between-dsm|access-date=9 May 2015|date=November 2013|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150518080640/http://pubs.niaaa.nih.gov/publications/dsmfactsheet/dsmfact.htm|archive-date=18 May 2015}}</ref> | complications = [[duševna motnja]], [[delirium tremens|delirij]], [[Wernicke–Korsakovov sindrom]], [[aritmija|nereden srčni utrip]], [[ciroza]], [[rak (bolezen)|rak]], [[spekter fetalnih alkoholnih motenj]], [[samomor]]<ref name="FAS2015">{{cite web|title=Fetal Alcohol Exposure|url=https://www.niaaa.nih.gov/publications/brochures-and-fact-sheets/understanding-fetal-alcohol-spectrum-disorders|access-date=9 May 2015|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150404182156/http://www.niaaa.nih.gov/alcohol-health/fetal-alcohol-exposure|archive-date=4 April 2015|date=14 September 2011}}</ref><ref name=DSM5>{{cite book |title=Diagnostic and statistical manual of mental disorders: DSM-5|date=2013|publisher=American Psychiatric Association|location=Washington, DC|isbn=978-0-89042-554-1|pages=[https://archive.org/details/diagnosticstatis0005unse/page/490 490–97]|edition=5|url=https://archive.org/details/diagnosticstatis0005unse/page/490}}</ref><ref name="NIHHx">{{cite web|title=Alcohol's Effects on the Body|url=http://www.niaaa.nih.gov/alcohol-health/alcohols-effects-body|access-date=9 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150603230352/http://www.niaaa.nih.gov/alcohol-health/alcohols-effects-body|archive-date=3 June 2015|date=14 September 2011}}</ref><ref>{{cite journal | vauthors = Borges G, Bagge CL, Cherpitel CJ, Conner KR, Orozco R, Rossow I | title = A meta-analysis of acute use of alcohol and the risk of suicide attempt | journal = Psychological Medicine | volume = 47 | issue = 5 | pages = 949–957 | date = April 2017 | pmid = 27928972 | pmc = 5340592 | doi = 10.1017/S0033291716002841 }}</ref> | onset = | duration = dolgotrajno<ref name=NIH2013 /> | causes = okoljski in genetski dejavniki<ref name=DSM5/> | risks = [[stres]], tesnoba, lahek dostop<ref name=DSM5/><ref name="Moon2012">{{cite journal | vauthors = Moonat S, Pandey SC | title = Stress, epigenetics, and alcoholism | journal = Alcohol Research | volume = 34 | issue = 4 | pages = 495–505 |year = 2012 | doi = 10.35946/arcr.v34.4.13 | pmid = 23584115 | pmc = 3860391 }}</ref> | diagnosis = vprašalniki, [[krvna preiskava|krvne preiskave]]s<ref name=DSM5/> | differential = | prevention = | treatment = [[prenehanje uživanja alkohola]], običajno z [[benzodiazepin]]i, svetovanjem, [[akamprosat]]om, [[disulfiram]]om, [[naltrekson]]om<ref name="Morgan-Lopez-2006">{{cite journal | vauthors = Morgan-Lopez AA, Fals-Stewart W | title = Analytic complexities associated with group therapy in substance abuse treatment research: problems, recommendations, and future directions | journal = Experimental and Clinical Psychopharmacology | volume = 14 | issue = 2 | pages = 265–73 | date = May 2006 | pmid = 16756430 | pmc = 4631029 | doi = 10.1037/1064-1297.14.2.265 }}</ref><ref>{{cite journal | vauthors = Albanese AP | title = Management of alcohol abuse | journal = Clinics in Liver Disease | volume = 16 | issue = 4 | pages = 737–62 | date = November 2012 | pmid = 23101980 | doi = 10.1016/j.cld.2012.08.006 }}</ref><ref name="Blondell-2005">{{cite journal | vauthors = Blondell RD | title = Ambulatory detoxification of patients with alcohol dependence | journal = American Family Physician | volume = 71 | issue = 3 | pages = 495–502 | date = February 2005 | pmid = 15712624 }}</ref><ref name=Test2014>{{cite journal | vauthors = Testino G, Leone S, Borro P | title = Treatment of alcohol dependence: recent progress and reduction of consumption | journal = Minerva Medica | volume = 105 | issue = 6 | pages = 447–66 | date = December 2014 | pmid = 25392958 }}</ref> [[Alcoholics Anonymous]] (AA) and other [[twelve-step program]]s, AA/Twelve Step Facilitation (AA/TSF)<ref>{{cite journal | pmc=7065341 | year=2020 | last1=Kelly | first1=J. F. | last2=Humphreys | first2=K. | last3=Ferri | first3=M. | title=Alcoholics Anonymous and other 12-step programs for alcohol use disorder | journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews | volume=2020 | issue=3 | article-number=CD012880 | doi=10.1002/14651858.CD012880.pub2 | pmid=32159228 }}</ref> | medication = | prognosis = | frequency = Leta 2015 je globalno imelo ali ima motnjo uživanja alkohola 8,6&nbsp;% ljudi, 2,2&nbsp;pa jo je imelo v preteklih 12 mesecih<ref name="Glantz 2020">{{cite journal |last1=Glantz |first1=Meyer D. |last2=Bharat |first2=Chrianna |last3=Degenhardt |first3=Louisa |display-authors=etal |title=The epidemiology of alcohol use disorders cross-nationally: Findings from the World Mental Health Surveys |journal=Addictive Behaviors |date=March 2020 |volume=102 |article-number=106128 |doi=10.1016/j.addbeh.2019.106128 |pmid=31865172 |pmc=7416527 }}</ref> | deaths = Leta 2012 je alkohol povzročil 3,3 milijona smrti ali 5,9&nbsp;% vseh smrti<ref name=NIH2015Stats>{{cite web|title=Alcohol Facts and Statistics|work=National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism (NIAAA) |date=14 September 2011 |url=http://www.niaaa.nih.gov/alcohol-health/overview-alcohol-consumption/alcohol-facts-and-statistics|access-date=9 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150518081638/http://www.niaaa.nih.gov/alcohol-health/overview-alcohol-consumption/alcohol-facts-and-statistics|archive-date=18 May 2015}}</ref> | alt = }}{{popravi}}[[File:William Hogarth - Gin Lane.jpg|thumb|William Hogarth: Gin Lane]] '''Alkoholízem''' ima več nasprotujočih si opredelitev. Je pretirano in stalno oziroma periodično zauživanje [[alkohol]]nih pijač, ki povzroča veliko [[bolezen|bolezni]] ([[ciroza jeter|cirozo jeter]], [[vnetje]] [[živec|živcev]], duševno razkrojenost ipd.). Alkoholizem lahko prizadane tudi [[otrok]]a, če [[nosečnica]] uživa alkohol (alkoholni fetalni sindrom). == Znaki alkoholizma == Znaki alkoholizma so: * velika oz. nepremagljiva želja po alkoholu, * oslabljen [[nadzor]] nad količino zaužitega alkohola (oseba se ne zaveda količine zaužitega alkohola in tako težko preneha s pitjem), * povečana [[Toleranca (medicina)|toleranca]] za [[alkohol]] (za enak učinek opojnosti je potrebna vedno večja količina alkohola), * telesna odvisnost od alkohola (v primeru daljšega časovnega obdobja neuživanja alkohola se oseba znoji, pojavi se [[tresavica]] [[roka|rok]], [[slabost]], [[bruhanje]], [[tesnoba]], nasilnost, alkoholik tako rabi alkohol, da se povrne v normalno stanje oz. da se pomiri). == Alkohol kot droga == Alkohol spada med [[droge]], ki povzročajo največjo fizično in psihično odvisnost. Klasificiran je kot depresor, kar pomeni, da upočasnjuje dejavnost živčnega sistema. Alkohol ima tudi protibolečinski učinek, ki se pojavi nekje pri koncentraciji 0.8‰, z višanjem le-te pa se učinek krepi. Prekomerno zauživanje alkohola privede do pojava, ki se imenuje alkoholizem. Odtegnitev te droge, lahko povzroči [[alkoholni delirij]]. Z osebami, povezanimi z alkoholizmom, ki se jih napoti na [[zdravljenje]] odvisnosti, se ukvarjata [[psihiater]] in [[psihiatrija]]. Potrebno je dolgoročno mentalno zdravljenje osebe, povezane z alkoholom, in ustrezno nudenje pomoči njegovi družini ali drugim bližnjim. Rezultat alkohola v družini je v večji meri psihološkega in prav tako fizičnega [[nasilje|nasilja]], kjer so v največji meri prizadeti [[otrok|otroci]] v njihovi fazi razvoja. == Dejavniki tveganja == Raziskave kažejo, da prekomerno uživanje alkohola v zgodnjih najstniških letih lahko samo neposredno vpliva na tveganje za nastanek alkoholizma, saj na takšno tveganje vplivajo tudi [[geni]], znanstveniki jim pripisujejo 40 odstotno krivdo za odvisnost od alkohola. Približno 40 odstotkov tistih, ki pričnejo piti alkohol pred 14 letom postanejo kasneje v življenju odvisni, 10 odstotkov tistih, ki do 20-tega leta alkohola ne uživajo, pa imajo težave z alkoholom kasneje v življenju. Okrog 40 odstotkov alkoholikov začne pretirano piti alkohol do konca adolescence. Obstajajo [[dokaz]]i, da se večina alkoholikov razvije v najstniških letih, ko okoljski dejavniki najbolj vplivajo na [[Človeško telo|človeško]] [[telo]]. [[Stres]]no otroštvo močno vpliva na razvoj alkoholizma in na težave z drugimi drogami. Hkrati pa dobri medsebojni [[odnos]]i zmanjšujejo tveganje za razvoj alkoholizma. == Socialne ovire == Odnosi in socialni stereotipi lahko povzročijo ovire v odkrivanju in zdravljenju prekomernega uživanja alkohola. To predstavlja večje ovire za ženske kot moške. Strah pred stigmatizacijo lahko pripravi ženske zanikati, da skrivajo svoje pitje in da pričnejo piti same in ne v družbi. Ta vzorec, po drugi strani vodi družino, zdravnike in druge v sum, da je ta ženska alkoholik. V nasprotju z ženskami pri moških strah pred posledicami lahko pripravi moške priznati, da so zboleli za alkoholizmom, a ravno nasprotno kot ženske. Moški javno pokažejo svoje pitje, in pijejo v skupinah. Ta vzorec, po drugi strani vodi družino, zdravnike in druge v sum, da je ta človek alkoholik. == Jellinekova razdelitev alkoholikov == [[Slika:Alkoholismus.jpg|thumb|left|120px|'''Biti ali ne piti''']] * α - alkoholik: Pije zaradi duševnih razlogov. [[Alkohol]] mu služi kot sredstvo za odpravljanje raznih težav. Pije več, kot je to v njegovem okolju v navadi. Posledice so vidne npr: telesno, v družini, v službi... * β - alkoholik: Pojavljajo se že telesne posledice pitja (tudi zelo hude), vendar ni ne [[telesna odvisnost|telesno]] ne [[psihična odvisnost|duševno odvisen]]. Pije zato, ker je to v [[navada|navadi]] v [[okolje|okolju]] v katerem živi. * γ - alkoholik: Kaže jasno napredovanje od duševne v telesno odvisnost. Ima hudo okvarjen [[nadzor]] nad količino zaužitega alkohola, hkrati pa ni sposoben abstiniranja. Ko ne dobi alkohola, čuti močno željo po njem in kaže odtegnitvene znake. Posledice so hude na vseh področjih njegovega življenja. * δ - alkoholik: Je izrazito telesno odvisen. Tak človek ni sposoben abstinirati, niti dneva ne more biti trezen, ne pojavljajo se odtegnitveni znaki. Ima pa nadzor nad zaužito količino pijače. == Definicija sindroma odvisnosti od alkohola == Po definiciji [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] (WHO) je alkoholizem uživanje večjih količin alkoholnih pijač več kot leto dni, z izgubo nadzora nad pitjem ter pojavom telesnih, [[psihične motnje|psihičnih]] in socialnih motenj. V splošnem pa moramo za diagnozo alkoholizma zadostiti vsaj trem od šestih simptomov<ref>Tomori, M. in Ziherl, S. (Ur.). (1999). ''Psihiatrija''. Ljubljana: Littera picta: Medicinska fakulteta.</ref>: * hrepenenje (sla po zaužitju), * abstinenčni sindrom ali odtegnitveno stanje (v primeru pomanjkanja alkohola), * zvišana [[toleranca]] (potreba po vse večji količini alkohola za enak učinek opoja). * zanemarjanje drugih dejavnosti zaradi pitja alkohola * težave pri obvladovanju pitja * vztrajanje pri pitju kljub škodljivim posledicam == Odtegnitveno stanje == Odtegnitveno stanje je fiziološko in duševno stanje, ki se pojavi po nenadnem prenehanju uživanja alkohola ali druge snovi, od katere je bila oseba odvisna. Znaki odtegnitvenega stanja so pri različnih snoveh različni, pri alkoholu pa so to: * tresenje * znojenje * siljenje na bruhanje * vznemirjenost [[Slika:Alcohol consumption per capita world map.PNG|thumb|right|250px|Konzumiranje alkohola širom sveta]] == Lastnosti alkohola == {{glavni|Alkohol}} Alkoholne pijače najpogosteje sestavlja [[etanol]]. [[Molekula]] etanola je majhna, polarna, vodotopna molekula in spada med alifatske alkohole. Etanol z lahkoto prehaja preko celičnih membran in prehaja tudi preko [[hematoencefalna bariera|hematoencefalne bariere]] ter placente. Nekaj, približno 3 g/dan, ga nastaja pri bakterijski fermentaciji ogljikovih hidratov v [[tanko črevo|tankem črevesu]]. == Absorbcija alkohola == Alkohol se po zaužitju absorbira v [[gastrointestinalni trakt|''gastrointestinalnem traktu'']] (GIT) s prosto difuzijo: * 75 % v proksimalnem delu tankega črevesa * 20 % v želodcu * 5 % drugje Koncentracija alkohola v posameznih tkivih je odvisna od prekrvljenosti le-teh in deleža vode v tkivih. == Izločanje alkohola iz telesa == Alkohol se izloči iz [[kri|krvi]] v 8-10 urah. Večji del se razgradi v [[jetra|jetrih]] (90-98 %), medtem ko se preostali del izloči nespremenjen z [[urin]]om, [[znoj]]em in izdihanim [[zrak]]om. [[Jetra]] 70&nbsp;kg težkega človeka zmorejo v eni uri razgraditi do 10 ml (8g) alkohola, oksidacija pa poteka po treh metabolnih poteh: * alkoholna dehidrogenaza (ADH): encim, ki se nahaja v [[citosol]]u [[hepatocit]]ov (zelo majhne količine tega [[encim]]a je mogoče najti še v [[možgani]]h in [[testis]]ih); po tej poti se metabolizira 90 % [[alkohol]]a == Akutna intoksikacija z alkoholom == Akutna intoksikacija je posledica zaužitja večje količine alkohola v sorazmerno kratkem času. Koncentracija alkohola[‰] in simptomi:<ref>Tabela: Posledice različnih koncentracij alkohola v krvi. Može A. 2007: Odvisnost od alkohola. Idrija: Založba Bogataj, stran 22.</ref> * 0,05 - 0,1 – Zelo šibek učinek, običajno brez značilnih [[simptom]]ov, * 0,1 - 0,49 – Pojavi se blaga evforija in običajno večja socialnost ter pomiritev, * 0,5 - 0,79 – Zmanjšana globinska ostrina [[vid]]a in daljši reakcijski čas, pojavi se uspavalni učinek, * 0,8 - 1,1 – Pojavi se proti-bolečinski učinek, uspavalni učinek se ojača, pri nekaterih se pojavi nihanje razpoloženja * 1,2 - 1,7 – Precej podaljšan reakcijski čas, rahle/zmerne motnje ravnovesja in koordinacije, prihaja lahko do nenadnih dremežev * 1,8 - 2,4 – Izredno podaljšan reakcijski čas, močne motnje koordinacije in ravnovesja, nenadni dremeži, raztrupitev naslednji dan * 2,5 - 3,4 – Znaki paralize, grobe motnje zavesti, koordinacije in ravnovesja, [[bruhanje]], * 3,5 - 4,0 – Možnost globoke [[koma|kome]], * 4,0 - 5,0 – Možna [[smrt]] zaradi ustavitve dihalnih [[mišica|mišic]] in/ali srca. == Centralni živčni sistem (CŽS) == Čeprav laiki pojmujejo alkohol kot stimulator, je ta v resnici depresor CŽS. V začetni fazi je navidezna stimulacija posledica dezinhibicije določenih predelov CŽS - zaradi depresije inhibicijskih mehanizmov (pri nižjih koncentracijah deluje alkohol selektivno, saj je njegov učinek večji na ''inhibitorne'' kot na ''ekscitacijske sinapse''). Alkohol zaradi inhibicije poveča tudi hitrost [[kitni refleks|kitnega refleksa]].<ref>Snov napisana iz razgovora z Dr. Mitjom Perušom, docentom za nevroznanosti na univerzi v Gradcu. ''(Najboljša referenca je tista, ki jo lahko preverimo v knjigi, na spletu...)''</ref><br /> Nekateri predeli CŽS so bolj občutljivi na alkohol. ''Retikularna formacija'' , predel v podaljšani [[hrbtenjača|hrbtenjači]], je nanj še posebej občutljiv, zato so pri intoksikaciji z alkoholom prizadete funkcije raznih centrov, ki se v ''retikularni formaciji'' nahajajo. Eden izmed njih je ''ascendentni retikularni aktivacijski sistem'' (ARAS), ki skrbi za koordinacijo in integracijo vseh možganskih funkcij. <br />Posledice delovanja alkohola na ta sistem so motorične, senzorične in [[psihične motnje]]. Predvsem so prizadete tiste višje funkcije zavesti, ki se jih moramo priučiti: človekova usmerjenost, razsodnost, njegovo samoobvladovanje, itd. Moteni so tudi spomin, koncentracija in razumevanje. V višjih merah prihaja tudi do motenj spanca (zaradi nezmožnosti možganov, da sprožijo spanec REM), je pa v merah do približno 1.4‰ lahko koristen kot uspavalo, saj povzroča daljši globoki spanec in manjšo občutljivost na okolico, ni pa uporaba alkohola kot <nowiki>''</nowiki>zdravilo za spanje<nowiki>''</nowiki> primerna za vsak dan, saj lahko povzroča nezmožnost prehoda v način spanja prez le tega (odvisnost). Vse te spremembe spremljajo še senzorične in motorične motnje (na primer motnje govora, ravnotežja).<br /> Pri hujši intoksikaciji alkohol prizadane tudi ostale dele CŽS in pride do splošnega [[inhibitorni učinek|inhibitornega učinka]], zaradi katerega začno odpovedovati tudi razni drugi centri: * '''Respiratorni center''': :Zmanšana je odzivnost na spremembe pCO2; pri velikih koncentracijah (400 mg/dl ali vec) lahko nastopi [[depresija dihanja]], ki je običajno vzrok [[smrt]]i pri ''intoksikaciji'' z alkoholom. * '''Termoregulacijski center''': :Alkohol poveča izgubljanje toplote iz telesa zaradi povečanega pretoka krvi skozi kožo in GIT; višje koncentracije alkohola v krvi onesposobijo termoregulacijski center.<ref>Hein L. 2005: Color Atlas of Pharmacology. Stuttgart: Thieme Medical Publishers, stran 212.</ref> * '''Srčno-žilni sistem''': :Alkohol na [[kardiovaskularni sistem]] vpliva z vazodilacijo (razširitvijo žil) in z znižanjem krvnega tlaka, kar pa lahko pri nekaterih povzroči nekoliko višji srčni utrip. Z vazodilacijo zmanjša možnost popolne zamašitve žile, z znižanim krvnim tlakom pa lahko pomaga tistim, ki imajo tlak običajno previsok, ni pa alkohol zdravilo, saj lahko ob uporabi kot le-to povzroča zasvojenost. == Posledice odvisnosti od alkohola<ref>Fišer Zobovič, M. (2004). ''Razširjenost alkoholizma med obiskovalci zdravstvene ambulante Lovrenc na Pohorju v starosti med 20 in 85 let in odnos manj tveganih pivcev do zmernega in kulturnega pitja alkohola ter do abstinentov''. Pridobljeno z: http://www.lovrenc.si/datoteke/vsebina/las-v-obcini-lovrenc-na-pohorju/70_Razsirjenost_alkoholizma_-_diplomska.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160310013422/http://www.lovrenc.si/datoteke/vsebina/las-v-obcini-lovrenc-na-pohorju/70_Razsirjenost_alkoholizma_-_diplomska.pdf |date=2016-03-10 }}.</ref> == [[Slika:Alcohol diagram.png|thumb|left|270px|Vpliv alkohola na telo]] Posledice odvisnosti od alkohola lahko razdelimo na tri velika področja: telesne, duševne in družbene posledice. === Telesne posledice === Odvisnost od alkohola pušča posledice na telesu iz dveh vzrokov. Najprej alkohol, ki je za telo pravzaprav strup, deluje neposredno na telesne organe. Poleg tega pusti telesne posledice tudi način življenja, ki ga odvisne osebe pogosto živijo. Odvisnost od alkohola povzroča naslednje telesne posledice: ==== Jetra ==== Akutno uživanje alkohola, tudi v prekomernih dozah, kratkotrajno ne povzroča sprememb v delovanju [[jetra|jeter]]. Po dolgih letih uživanja alkohola pa lahko iz jeter nastane [[ciroza jeter]]. ==== Kri ==== Alkohol zaradi povečanega izločanja [[adrenalin]]a v začetni fazi povzroča ''hiperglikemijo'', kasneje pa se lahko pojavi ''hipoglikemija''.<br /> Alkohol zvišuje koncentracijo HDL in znižuje koncentracijo LDL v krvi. Učinek, ki ga zaradi tega ima na [[človeško ožilje|ožilje]], je koristen, saj znižuje ''incidenco ateroskleroticnih'' obolenj ožilja (ugotovili so, da je doza alkohola, ki organizmu še ne škoduje, vendar že ima koristne učinke na ožilje, 1 dl rdečega vina na dan).<br /> Alkohol direktno vpliva na celice [[kostni mozeg|kostnega mozga]] in zavira produkcijo [[levkociti|levkocitov]] ter [[trombociti|trombocitov]]. Pojavijo se tudi blažje anemije (''sideroblastna'' in ''megaloblastna'').<ref>Hein L. 2005: Color Atlas of Pharmacology. Stuttgart: Thieme Medical Publishers, stran 260</ref> ==== Koža ==== Alkohol tudi širi kapilare, kar lahko v velikih količinah povzroča zelo rahlo rdečico, rdeči učinek kože na obrazu pa je večinoma posledica ''acetaldehid'', ki nastane med prebavo alkohola. ==== Spolni organi ==== Alkohol ima lahko [[afrodiziak|afrodizični]] učinek - povečuje spolno poželjenje, vendar pri moških zmanjšuje sposobnost [[erekcija|erekcije]]. Pri moških se pojavijo [[impotenca]], sterilnost, atrofija testisov, ginekomastija; včasih možna feminizacija je posledica zvišanja razmerja [[estrogen]]/[[testosteron]] (zaradi ''atrofije testisov'' se zmanjša produkcija testosterona, koncentracija estrogena pa je zvišana zaradi slabše sposobnosti jeter za razgradnjo tega hormona).<ref>Hein L. 2005: Color Atlas of Pharmacology. Stuttgart: Thieme Medical Publishers, stran 240.</ref> ==== Trebušna slinavka ==== Alkohol lahko povzroči nastanek kroničnega alkoholnega ''kalcifirajočega pankreatitisa'' - posledica ponavljajočih se akutnih [[pankreatitis]]ov. ==== Želodec ==== Dologotrajno prekomerno uživanje alkohola lahko povzroči kronični [[gastritis]]. Če se pitje nadaljuje se lahko razvije tudi čir na želodcu, ki se lahko konča tudi z rakom na želodcu. ==== Mišičje ==== Alkohol lahko tudi neposredno škoduje mišicam in povzroča alkoholne skeletne miopatije. V poškodovanih mišicah je povečana aktivnost encima kreatin fosfokinaze.<ref>Hein L. 2005: Color Atlas of Pharmacology. Stuttgart: Thieme Medical Publishers, stran 256.</ref> ==== Živčevje ==== Alkohol prizadane tudi možgane in periferno živčevje. Okvar možganov zaradi alkohola povzročajo različne motnje kot so motnje spomina, motnje koncentracije in [[epileptični napad]]i, nastanejo pa bodisi zaradi neposrednega delovanja alkohola na možgane bodisi zaradi pomanjkanja vitamina B ali pa zaradi poškodb, ki nastanejo v stanju opitosti (raznih udarcev). Bolezensko prizadetost več perifernih živcev, ki je tudi lahko posledica odvisnosti od alkohla, pa imenujemo polinevropatija. Oseba s tovrstno prizadetostjo občuti ohromitve, mravljinčenje ali bolečine v oddaljenih delih telesa, najpogosteje na prstih rok in stopal. ==== Alkoholni fetalni sindrom ==== Alkohol je v [[zahodni svet|zahodnem svetu]] najpogostejši ''teratogeni'' dejavnik in povzroča mentalno prizadetost otrok. Tudi zmerno uživanje alkohola je med nosečnostjo kontraindicirano. Prekomerno uživanje alkohola vodi v prezgodnja rojstva, spontane splave in povzroča nizko porodno težo. Alkohol direktno zavira celično rast v zgodnji nosečnosti, kar naj bi bil eden od vzrokov za razvojne nenormalnosti.<ref>Marušič A. 2009: Javno duševno zdravje. Celje: Mohorjeva družba, stran 45, 47.</ref><br /> [[Fetalni alkoholni sindrom]] je trajna motnja, ki jo zaznamujejo počasnejša rast, neobičajen izgled obraza ter poškodbe [[centralni živčni sistem|centralnega živčnega sistema]]. Otroci s fetalnim alkoholnim sindromom rastejo počasneje tako v maternici kot tudi kasneje. Poleg neobičajnega videza obraza imajo pogosto manjšo glavo, možgane, [[srce]] in [[hrbtenica|hrbtenico]]. Poleg tega imajo tudi druge anatomske posebnosti. Otroci s fetalnim alkoholnim sindromom se rodijo manjši kot ostali novorojenčki, pogosto imajo težave s hranjenjem in spanjem. Pogosto imajo drugačen fizični izgled obraza in zaostajajo v rasti. Imajo tudi težave z vidom, sluhom, pozornostjo, učenjem preprostih stvari, vedenjem v družbi in nadzorovanjem lastnega vedenja. Pogosto uživanje alkohola (7 ali več enot alkohola tedensko) ali opijanje (5 ali več enot alkohola ob določeni priložnosti) močno poveča tveganje za razvoj fetalnega alkoholnega sindroma. Treba je opozoriti, da lahko otrok razvije fetalni alkoholni sindrom, kljub manjšim zaužitim količinam alkohola. Če je plod v maternici izpostavljen alkoholu, pa vendarle ne razvije fetalnega alkoholnega sindroma, je kljub temu rizičen za razvoj številnih duševnih, telesnih ali vedenjskih motenj. Otroci s fetalnim alkoholnim sindromom kot tudi vsemi motnjami, ki nastanejo kot posledica uživanja alkohola v nosečnosti, pogosto potrebujejo posebno pomoč v šoli ter stalni zdravstveni nadzor. === Duševne posledice === Med duševnimi posledicami odvisnih od alkohola prevladujejo osebnostne spremembe in psihiatrične motnje. Človek, ki je odvisen od alkohola osebnostno propada. Da bi se obranil zavedanja tega, si oblikuje različne obrambne mehanizme (npr. [[zanikanje]], izgovori, drobljenje, zmanjševanje, projekcija). Med psihiatrične motnje, ki so (lahko) posledica alkoholizma pa sodijo: alkoholni bledež (halucinoza), psihoza korsakova, demenca, organski psihosindrom, alkoholna ljubosumnostna blodnjavost, depresija, samomorilnost. === Družbene posledice === Te posledice alkoholizma so opazne predvsem v družini in na delovnem mestu, lahko pa tudi na drugih področjih, npr. v prometu. == Preventiva == [[Motnja|Motnje]] zaradi uživanja alkohola močno vplivajo na [[družba|družbo]] kot celoto, zato Svetovna zdravstvena organizacija, vlada in številne druge regionalne [[institucija|institucije]] nastopajo s številnimi ukrepi, načrti in programi, da bi zmanjšali škodo zaradi alkoholizma. V boju proti zdravstvenem, socialnem in izbobraževalnem neuspehu, ki je posledica alkoholizma, se šteje prepoved in omejitev oglaševanja alkohola ter starost, pri kateri je mogoča zloraba alkohola, kot pomemben korak k zmanjševanju zlorabe alkohola. == Alkoholizem na Slovenskem == V Sloveniji je poraba alkohola 10,5 litra na prebivalca na leto, kar je blizu povprečja v EU (11 litrov).<ref>Bojan Macuh. [http://www.slovenskenovice.si/lifestyle/zdravje/alkoholizem-zlo-sodobnega-casa Alkoholizem, zlo sodobnega časa.] ''Novice'' 15. 1. 2014.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.stat.si/doc/pub/mladi2009-SLO.pdf Mladi v Sloveniji.] Ljubljana: Statistični urad republike Slovenije, 2009. {{Medical condition classification and resources | DiseasesDB = | ICD11 = {{ICD11|6C40.2}} | ICD10 = {{ICD10|F10.2}} | ICD9 = {{ICD9|303}} | ICDO = | OMIM = 103780 | MedlinePlus = 000944 | eMedicineSubj = article | eMedicineTopic = 285913 | MeshID = D000437 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zloraba alkohola]] [[Kategorija:Kultura pitja]] [[Kategorija:Družbena stigma]] [[Kategorija:S snovmi povezane motnje]] [[Kategorija:Teratogeni]] [[Kategorija:Alkohol in zdravje]] pdk764rdsso4x5gyoek44fa6xhaogd6 6766498 6766497 2026-10-17T22:12:09Z ~2026-56007-82 267522 /* */ 6766498 wikitext text/x-wiki Lp. Sara K.{{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Alkoholizem | synonyms = zasvojenost z alkoholom, sindrom odvisnosti od alkohola, motnja uživanja alkohola<ref name=MESH2020>{{cite web |title=Alcoholism MeSH Descriptor Data 2020 |url=https://meshb.nlm.nih.gov/record/ui?ui=D000437 |website=meshb.nlm.nih.gov |access-date=9 May 2020 |archive-date=23 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200623014248/https://meshb.nlm.nih.gov/record/ui?ui=D000437 |url-status=live }}</ref> | image = A wife asking her drunkard husband to hand over a bottle Wellcome L0067935.jpg | caption = Plakat francoske organizacije za boj proti alkoholizmu, ki prikazuje [[alkoholizem v družinskih sistemih|posledice alkoholizma v družini]], {{circa|1915}}: »Ah! Kdaj se bomo znebili alkohola?« | field = [[psihiatrija]], [[klinična psihologija]], [[toksikologija]], [[medicina zasvojenosti]] | symptoms = pitje velikih količin [[alkohol (droga)|alkohola]] v daljšem obdobju, težave pri zmanjševanju uživanja alkohola, posvečanje veliko časa pridobivanju ali pitju alkohola, uživanje alkohola, ki povzroča težave, [[sindrom odtegnitve alkohola|odtegnitveni sindrom]] ob prenehanju<ref name=NIH2013>{{cite web|title=Alcohol Use Disorder: A Comparison Between DSM–IV and DSM–5|url=https://www.niaaa.nih.gov/publications/brochures-and-fact-sheets/alcohol-use-disorder-comparison-between-dsm|access-date=9 May 2015|date=November 2013|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150518080640/http://pubs.niaaa.nih.gov/publications/dsmfactsheet/dsmfact.htm|archive-date=18 May 2015}}</ref> | complications = [[duševna motnja]], [[delirium tremens|delirij]], [[Wernicke–Korsakovov sindrom]], [[aritmija|nereden srčni utrip]], [[ciroza]], [[rak (bolezen)|rak]], [[spekter fetalnih alkoholnih motenj]], [[samomor]]<ref name="FAS2015">{{cite web|title=Fetal Alcohol Exposure|url=https://www.niaaa.nih.gov/publications/brochures-and-fact-sheets/understanding-fetal-alcohol-spectrum-disorders|access-date=9 May 2015|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150404182156/http://www.niaaa.nih.gov/alcohol-health/fetal-alcohol-exposure|archive-date=4 April 2015|date=14 September 2011}}</ref><ref name=DSM5>{{cite book |title=Diagnostic and statistical manual of mental disorders: DSM-5|date=2013|publisher=American Psychiatric Association|location=Washington, DC|isbn=978-0-89042-554-1|pages=[https://archive.org/details/diagnosticstatis0005unse/page/490 490–97]|edition=5|url=https://archive.org/details/diagnosticstatis0005unse/page/490}}</ref><ref name="NIHHx">{{cite web|title=Alcohol's Effects on the Body|url=http://www.niaaa.nih.gov/alcohol-health/alcohols-effects-body|access-date=9 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150603230352/http://www.niaaa.nih.gov/alcohol-health/alcohols-effects-body|archive-date=3 June 2015|date=14 September 2011}}</ref><ref>{{cite journal | vauthors = Borges G, Bagge CL, Cherpitel CJ, Conner KR, Orozco R, Rossow I | title = A meta-analysis of acute use of alcohol and the risk of suicide attempt | journal = Psychological Medicine | volume = 47 | issue = 5 | pages = 949–957 | date = April 2017 | pmid = 27928972 | pmc = 5340592 | doi = 10.1017/S0033291716002841 }}</ref> | onset = | duration = dolgotrajno<ref name=NIH2013 /> | causes = okoljski in genetski dejavniki<ref name=DSM5/> | risks = [[stres]], tesnoba, lahek dostop<ref name=DSM5/><ref name="Moon2012">{{cite journal | vauthors = Moonat S, Pandey SC | title = Stress, epigenetics, and alcoholism | journal = Alcohol Research | volume = 34 | issue = 4 | pages = 495–505 |year = 2012 | doi = 10.35946/arcr.v34.4.13 | pmid = 23584115 | pmc = 3860391 }}</ref> | diagnosis = vprašalniki, [[krvna preiskava|krvne preiskave]]s<ref name=DSM5/> | differential = | prevention = | treatment = [[prenehanje uživanja alkohola]], običajno z [[benzodiazepin]]i, svetovanjem, [[akamprosat]]om, [[disulfiram]]om, [[naltrekson]]om<ref name="Morgan-Lopez-2006">{{cite journal | vauthors = Morgan-Lopez AA, Fals-Stewart W | title = Analytic complexities associated with group therapy in substance abuse treatment research: problems, recommendations, and future directions | journal = Experimental and Clinical Psychopharmacology | volume = 14 | issue = 2 | pages = 265–73 | date = May 2006 | pmid = 16756430 | pmc = 4631029 | doi = 10.1037/1064-1297.14.2.265 }}</ref><ref>{{cite journal | vauthors = Albanese AP | title = Management of alcohol abuse | journal = Clinics in Liver Disease | volume = 16 | issue = 4 | pages = 737–62 | date = November 2012 | pmid = 23101980 | doi = 10.1016/j.cld.2012.08.006 }}</ref><ref name="Blondell-2005">{{cite journal | vauthors = Blondell RD | title = Ambulatory detoxification of patients with alcohol dependence | journal = American Family Physician | volume = 71 | issue = 3 | pages = 495–502 | date = February 2005 | pmid = 15712624 }}</ref><ref name=Test2014>{{cite journal | vauthors = Testino G, Leone S, Borro P | title = Treatment of alcohol dependence: recent progress and reduction of consumption | journal = Minerva Medica | volume = 105 | issue = 6 | pages = 447–66 | date = December 2014 | pmid = 25392958 }}</ref> [[Alcoholics Anonymous]] (AA) and other [[twelve-step program]]s, AA/Twelve Step Facilitation (AA/TSF)<ref>{{cite journal | pmc=7065341 | year=2020 | last1=Kelly | first1=J. F. | last2=Humphreys | first2=K. | last3=Ferri | first3=M. | title=Alcoholics Anonymous and other 12-step programs for alcohol use disorder | journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews | volume=2020 | issue=3 | article-number=CD012880 | doi=10.1002/14651858.CD012880.pub2 | pmid=32159228 }}</ref> | medication = | prognosis = | frequency = Leta 2015 je globalno imelo ali ima motnjo uživanja alkohola 8,6&nbsp;% ljudi, 2,2&nbsp;pa jo je imelo v preteklih 12 mesecih<ref name="Glantz 2020">{{cite journal |last1=Glantz |first1=Meyer D. |last2=Bharat |first2=Chrianna |last3=Degenhardt |first3=Louisa |display-authors=etal |title=The epidemiology of alcohol use disorders cross-nationally: Findings from the World Mental Health Surveys |journal=Addictive Behaviors |date=March 2020 |volume=102 |article-number=106128 |doi=10.1016/j.addbeh.2019.106128 |pmid=31865172 |pmc=7416527 }}</ref> | deaths = Leta 2012 je alkohol povzročil 3,3 milijona smrti ali 5,9&nbsp;% vseh smrti<ref name=NIH2015Stats>{{cite web|title=Alcohol Facts and Statistics|work=National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism (NIAAA) |date=14 September 2011 |url=http://www.niaaa.nih.gov/alcohol-health/overview-alcohol-consumption/alcohol-facts-and-statistics|access-date=9 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150518081638/http://www.niaaa.nih.gov/alcohol-health/overview-alcohol-consumption/alcohol-facts-and-statistics|archive-date=18 May 2015}}</ref> | alt = }}{{popravi}}[[File:William Hogarth - Gin Lane.jpg|thumb|William Hogarth: Gin Lane]] '''Alkoholízem''' ima več nasprotujočih si opredelitev. Je pretirano in stalno oziroma periodično zauživanje [[alkohol]]nih pijač, ki povzroča veliko [[bolezen|bolezni]] ([[ciroza jeter|cirozo jeter]], [[vnetje]] [[živec|živcev]], duševno razkrojenost ipd.). Alkoholizem lahko prizadane tudi [[otrok]]a, če [[nosečnica]] uživa alkohol (alkoholni fetalni sindrom). == Znaki alkoholizma == Znaki alkoholizma so: * velika oz. nepremagljiva želja po alkoholu, * oslabljen [[nadzor]] nad količino zaužitega alkohola (oseba se ne zaveda količine zaužitega alkohola in tako težko preneha s pitjem), * povečana [[Toleranca (medicina)|toleranca]] za [[alkohol]] (za enak učinek opojnosti je potrebna vedno večja količina alkohola), * telesna odvisnost od alkohola (v primeru daljšega časovnega obdobja neuživanja alkohola se oseba znoji, pojavi se [[tresavica]] [[roka|rok]], [[slabost]], [[bruhanje]], [[tesnoba]], nasilnost, alkoholik tako rabi alkohol, da se povrne v normalno stanje oz. da se pomiri). == Alkohol kot droga == Alkohol spada med [[droge]], ki povzročajo največjo fizično in psihično odvisnost. Klasificiran je kot depresor, kar pomeni, da upočasnjuje dejavnost živčnega sistema. Alkohol ima tudi protibolečinski učinek, ki se pojavi nekje pri koncentraciji 0.8‰, z višanjem le-te pa se učinek krepi. Prekomerno zauživanje alkohola privede do pojava, ki se imenuje alkoholizem. Odtegnitev te droge, lahko povzroči [[alkoholni delirij]]. Z osebami, povezanimi z alkoholizmom, ki se jih napoti na [[zdravljenje]] odvisnosti, se ukvarjata [[psihiater]] in [[psihiatrija]]. Potrebno je dolgoročno mentalno zdravljenje osebe, povezane z alkoholom, in ustrezno nudenje pomoči njegovi družini ali drugim bližnjim. Rezultat alkohola v družini je v večji meri psihološkega in prav tako fizičnega [[nasilje|nasilja]], kjer so v največji meri prizadeti [[otrok|otroci]] v njihovi fazi razvoja. == Dejavniki tveganja == Raziskave kažejo, da prekomerno uživanje alkohola v zgodnjih najstniških letih lahko samo neposredno vpliva na tveganje za nastanek alkoholizma, saj na takšno tveganje vplivajo tudi [[geni]], znanstveniki jim pripisujejo 40 odstotno krivdo za odvisnost od alkohola. Približno 40 odstotkov tistih, ki pričnejo piti alkohol pred 14 letom postanejo kasneje v življenju odvisni, 10 odstotkov tistih, ki do 20-tega leta alkohola ne uživajo, pa imajo težave z alkoholom kasneje v življenju. Okrog 40 odstotkov alkoholikov začne pretirano piti alkohol do konca adolescence. Obstajajo [[dokaz]]i, da se večina alkoholikov razvije v najstniških letih, ko okoljski dejavniki najbolj vplivajo na [[Človeško telo|človeško]] [[telo]]. [[Stres]]no otroštvo močno vpliva na razvoj alkoholizma in na težave z drugimi drogami. Hkrati pa dobri medsebojni [[odnos]]i zmanjšujejo tveganje za razvoj alkoholizma. == Socialne ovire == Odnosi in socialni stereotipi lahko povzročijo ovire v odkrivanju in zdravljenju prekomernega uživanja alkohola. To predstavlja večje ovire za ženske kot moške. Strah pred stigmatizacijo lahko pripravi ženske zanikati, da skrivajo svoje pitje in da pričnejo piti same in ne v družbi. Ta vzorec, po drugi strani vodi družino, zdravnike in druge v sum, da je ta ženska alkoholik. V nasprotju z ženskami pri moških strah pred posledicami lahko pripravi moške priznati, da so zboleli za alkoholizmom, a ravno nasprotno kot ženske. Moški javno pokažejo svoje pitje, in pijejo v skupinah. Ta vzorec, po drugi strani vodi družino, zdravnike in druge v sum, da je ta človek alkoholik. == Jellinekova razdelitev alkoholikov == [[Slika:Alkoholismus.jpg|thumb|left|120px|'''Biti ali ne piti''']] * α - alkoholik: Pije zaradi duševnih razlogov. [[Alkohol]] mu služi kot sredstvo za odpravljanje raznih težav. Pije več, kot je to v njegovem okolju v navadi. Posledice so vidne npr: telesno, v družini, v službi... * β - alkoholik: Pojavljajo se že telesne posledice pitja (tudi zelo hude), vendar ni ne [[telesna odvisnost|telesno]] ne [[psihična odvisnost|duševno odvisen]]. Pije zato, ker je to v [[navada|navadi]] v [[okolje|okolju]] v katerem živi. * γ - alkoholik: Kaže jasno napredovanje od duševne v telesno odvisnost. Ima hudo okvarjen [[nadzor]] nad količino zaužitega alkohola, hkrati pa ni sposoben abstiniranja. Ko ne dobi alkohola, čuti močno željo po njem in kaže odtegnitvene znake. Posledice so hude na vseh področjih njegovega življenja. * δ - alkoholik: Je izrazito telesno odvisen. Tak človek ni sposoben abstinirati, niti dneva ne more biti trezen, ne pojavljajo se odtegnitveni znaki. Ima pa nadzor nad zaužito količino pijače. == Definicija sindroma odvisnosti od alkohola == Po definiciji [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] (WHO) je alkoholizem uživanje večjih količin alkoholnih pijač več kot leto dni, z izgubo nadzora nad pitjem ter pojavom telesnih, [[psihične motnje|psihičnih]] in socialnih motenj. V splošnem pa moramo za diagnozo alkoholizma zadostiti vsaj trem od šestih simptomov<ref>Tomori, M. in Ziherl, S. (Ur.). (1999). ''Psihiatrija''. Ljubljana: Littera picta: Medicinska fakulteta.</ref>: * hrepenenje (sla po zaužitju), * abstinenčni sindrom ali odtegnitveno stanje (v primeru pomanjkanja alkohola), * zvišana [[toleranca]] (potreba po vse večji količini alkohola za enak učinek opoja). * zanemarjanje drugih dejavnosti zaradi pitja alkohola * težave pri obvladovanju pitja * vztrajanje pri pitju kljub škodljivim posledicam == Odtegnitveno stanje == Odtegnitveno stanje je fiziološko in duševno stanje, ki se pojavi po nenadnem prenehanju uživanja alkohola ali druge snovi, od katere je bila oseba odvisna. Znaki odtegnitvenega stanja so pri različnih snoveh različni, pri alkoholu pa so to: * tresenje * znojenje * siljenje na bruhanje * vznemirjenost [[Slika:Alcohol consumption per capita world map.PNG|thumb|right|250px|Konzumiranje alkohola širom sveta]] == Lastnosti alkohola == {{glavni|Alkohol}} Alkoholne pijače najpogosteje sestavlja [[etanol]]. [[Molekula]] etanola je majhna, polarna, vodotopna molekula in spada med alifatske alkohole. Etanol z lahkoto prehaja preko celičnih membran in prehaja tudi preko [[hematoencefalna bariera|hematoencefalne bariere]] ter placente. Nekaj, približno 3 g/dan, ga nastaja pri bakterijski fermentaciji ogljikovih hidratov v [[tanko črevo|tankem črevesu]]. == Absorbcija alkohola == Alkohol se po zaužitju absorbira v [[gastrointestinalni trakt|''gastrointestinalnem traktu'']] (GIT) s prosto difuzijo: * 75 % v proksimalnem delu tankega črevesa * 20 % v želodcu * 5 % drugje Koncentracija alkohola v posameznih tkivih je odvisna od prekrvljenosti le-teh in deleža vode v tkivih. == Izločanje alkohola iz telesa == Alkohol se izloči iz [[kri|krvi]] v 8-10 urah. Večji del se razgradi v [[jetra|jetrih]] (90-98 %), medtem ko se preostali del izloči nespremenjen z [[urin]]om, [[znoj]]em in izdihanim [[zrak]]om. [[Jetra]] 70&nbsp;kg težkega človeka zmorejo v eni uri razgraditi do 10 ml (8g) alkohola, oksidacija pa poteka po treh metabolnih poteh: * alkoholna dehidrogenaza (ADH): encim, ki se nahaja v [[citosol]]u [[hepatocit]]ov (zelo majhne količine tega [[encim]]a je mogoče najti še v [[možgani]]h in [[testis]]ih); po tej poti se metabolizira 90 % [[alkohol]]a == Akutna intoksikacija z alkoholom == Akutna intoksikacija je posledica zaužitja večje količine alkohola v sorazmerno kratkem času. Koncentracija alkohola[‰] in simptomi:<ref>Tabela: Posledice različnih koncentracij alkohola v krvi. Može A. 2007: Odvisnost od alkohola. Idrija: Založba Bogataj, stran 22.</ref> * 0,05 - 0,1 – Zelo šibek učinek, običajno brez značilnih [[simptom]]ov, * 0,1 - 0,49 – Pojavi se blaga evforija in običajno večja socialnost ter pomiritev, * 0,5 - 0,79 – Zmanjšana globinska ostrina [[vid]]a in daljši reakcijski čas, pojavi se uspavalni učinek, * 0,8 - 1,1 – Pojavi se proti-bolečinski učinek, uspavalni učinek se ojača, pri nekaterih se pojavi nihanje razpoloženja * 1,2 - 1,7 – Precej podaljšan reakcijski čas, rahle/zmerne motnje ravnovesja in koordinacije, prihaja lahko do nenadnih dremežev * 1,8 - 2,4 – Izredno podaljšan reakcijski čas, močne motnje koordinacije in ravnovesja, nenadni dremeži, raztrupitev naslednji dan * 2,5 - 3,4 – Znaki paralize, grobe motnje zavesti, koordinacije in ravnovesja, [[bruhanje]], * 3,5 - 4,0 – Možnost globoke [[koma|kome]], * 4,0 - 5,0 – Možna [[smrt]] zaradi ustavitve dihalnih [[mišica|mišic]] in/ali srca. == Centralni živčni sistem (CŽS) == Čeprav laiki pojmujejo alkohol kot stimulator, je ta v resnici depresor CŽS. V začetni fazi je navidezna stimulacija posledica dezinhibicije določenih predelov CŽS - zaradi depresije inhibicijskih mehanizmov (pri nižjih koncentracijah deluje alkohol selektivno, saj je njegov učinek večji na ''inhibitorne'' kot na ''ekscitacijske sinapse''). Alkohol zaradi inhibicije poveča tudi hitrost [[kitni refleks|kitnega refleksa]].<ref>Snov napisana iz razgovora z Dr. Mitjom Perušom, docentom za nevroznanosti na univerzi v Gradcu. ''(Najboljša referenca je tista, ki jo lahko preverimo v knjigi, na spletu...)''</ref><br /> Nekateri predeli CŽS so bolj občutljivi na alkohol. ''Retikularna formacija'' , predel v podaljšani [[hrbtenjača|hrbtenjači]], je nanj še posebej občutljiv, zato so pri intoksikaciji z alkoholom prizadete funkcije raznih centrov, ki se v ''retikularni formaciji'' nahajajo. Eden izmed njih je ''ascendentni retikularni aktivacijski sistem'' (ARAS), ki skrbi za koordinacijo in integracijo vseh možganskih funkcij. <br />Posledice delovanja alkohola na ta sistem so motorične, senzorične in [[psihične motnje]]. Predvsem so prizadete tiste višje funkcije zavesti, ki se jih moramo priučiti: človekova usmerjenost, razsodnost, njegovo samoobvladovanje, itd. Moteni so tudi spomin, koncentracija in razumevanje. V višjih merah prihaja tudi do motenj spanca (zaradi nezmožnosti možganov, da sprožijo spanec REM), je pa v merah do približno 1.4‰ lahko koristen kot uspavalo, saj povzroča daljši globoki spanec in manjšo občutljivost na okolico, ni pa uporaba alkohola kot <nowiki>''</nowiki>zdravilo za spanje<nowiki>''</nowiki> primerna za vsak dan, saj lahko povzroča nezmožnost prehoda v način spanja prez le tega (odvisnost). Vse te spremembe spremljajo še senzorične in motorične motnje (na primer motnje govora, ravnotežja).<br /> Pri hujši intoksikaciji alkohol prizadane tudi ostale dele CŽS in pride do splošnega [[inhibitorni učinek|inhibitornega učinka]], zaradi katerega začno odpovedovati tudi razni drugi centri: * '''Respiratorni center''': :Zmanšana je odzivnost na spremembe pCO2; pri velikih koncentracijah (400 mg/dl ali vec) lahko nastopi [[depresija dihanja]], ki je običajno vzrok [[smrt]]i pri ''intoksikaciji'' z alkoholom. * '''Termoregulacijski center''': :Alkohol poveča izgubljanje toplote iz telesa zaradi povečanega pretoka krvi skozi kožo in GIT; višje koncentracije alkohola v krvi onesposobijo termoregulacijski center.<ref>Hein L. 2005: Color Atlas of Pharmacology. Stuttgart: Thieme Medical Publishers, stran 212.</ref> * '''Srčno-žilni sistem''': :Alkohol na [[kardiovaskularni sistem]] vpliva z vazodilacijo (razširitvijo žil) in z znižanjem krvnega tlaka, kar pa lahko pri nekaterih povzroči nekoliko višji srčni utrip. Z vazodilacijo zmanjša možnost popolne zamašitve žile, z znižanim krvnim tlakom pa lahko pomaga tistim, ki imajo tlak običajno previsok, ni pa alkohol zdravilo, saj lahko ob uporabi kot le-to povzroča zasvojenost. == Posledice odvisnosti od alkohola<ref>Fišer Zobovič, M. (2004). ''Razširjenost alkoholizma med obiskovalci zdravstvene ambulante Lovrenc na Pohorju v starosti med 20 in 85 let in odnos manj tveganih pivcev do zmernega in kulturnega pitja alkohola ter do abstinentov''. Pridobljeno z: http://www.lovrenc.si/datoteke/vsebina/las-v-obcini-lovrenc-na-pohorju/70_Razsirjenost_alkoholizma_-_diplomska.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160310013422/http://www.lovrenc.si/datoteke/vsebina/las-v-obcini-lovrenc-na-pohorju/70_Razsirjenost_alkoholizma_-_diplomska.pdf |date=2016-03-10 }}.</ref> == [[Slika:Alcohol diagram.png|thumb|left|270px|Vpliv alkohola na telo]] Posledice odvisnosti od alkohola lahko razdelimo na tri velika področja: telesne, duševne in družbene posledice. === Telesne posledice === Odvisnost od alkohola pušča posledice na telesu iz dveh vzrokov. Najprej alkohol, ki je za telo pravzaprav strup, deluje neposredno na telesne organe. Poleg tega pusti telesne posledice tudi način življenja, ki ga odvisne osebe pogosto živijo. Odvisnost od alkohola povzroča naslednje telesne posledice: ==== Jetra ==== Akutno uživanje alkohola, tudi v prekomernih dozah, kratkotrajno ne povzroča sprememb v delovanju [[jetra|jeter]]. Po dolgih letih uživanja alkohola pa lahko iz jeter nastane [[ciroza jeter]]. ==== Kri ==== Alkohol zaradi povečanega izločanja [[adrenalin]]a v začetni fazi povzroča ''hiperglikemijo'', kasneje pa se lahko pojavi ''hipoglikemija''.<br /> Alkohol zvišuje koncentracijo HDL in znižuje koncentracijo LDL v krvi. Učinek, ki ga zaradi tega ima na [[človeško ožilje|ožilje]], je koristen, saj znižuje ''incidenco ateroskleroticnih'' obolenj ožilja (ugotovili so, da je doza alkohola, ki organizmu še ne škoduje, vendar že ima koristne učinke na ožilje, 1 dl rdečega vina na dan).<br /> Alkohol direktno vpliva na celice [[kostni mozeg|kostnega mozga]] in zavira produkcijo [[levkociti|levkocitov]] ter [[trombociti|trombocitov]]. Pojavijo se tudi blažje anemije (''sideroblastna'' in ''megaloblastna'').<ref>Hein L. 2005: Color Atlas of Pharmacology. Stuttgart: Thieme Medical Publishers, stran 260</ref> ==== Koža ==== Alkohol tudi širi kapilare, kar lahko v velikih količinah povzroča zelo rahlo rdečico, rdeči učinek kože na obrazu pa je večinoma posledica ''acetaldehid'', ki nastane med prebavo alkohola. ==== Spolni organi ==== Alkohol ima lahko [[afrodiziak|afrodizični]] učinek - povečuje spolno poželjenje, vendar pri moških zmanjšuje sposobnost [[erekcija|erekcije]]. Pri moških se pojavijo [[impotenca]], sterilnost, atrofija testisov, ginekomastija; včasih možna feminizacija je posledica zvišanja razmerja [[estrogen]]/[[testosteron]] (zaradi ''atrofije testisov'' se zmanjša produkcija testosterona, koncentracija estrogena pa je zvišana zaradi slabše sposobnosti jeter za razgradnjo tega hormona).<ref>Hein L. 2005: Color Atlas of Pharmacology. Stuttgart: Thieme Medical Publishers, stran 240.</ref> ==== Trebušna slinavka ==== Alkohol lahko povzroči nastanek kroničnega alkoholnega ''kalcifirajočega pankreatitisa'' - posledica ponavljajočih se akutnih [[pankreatitis]]ov. ==== Želodec ==== Dologotrajno prekomerno uživanje alkohola lahko povzroči kronični [[gastritis]]. Če se pitje nadaljuje se lahko razvije tudi čir na želodcu, ki se lahko konča tudi z rakom na želodcu. ==== Mišičje ==== Alkohol lahko tudi neposredno škoduje mišicam in povzroča alkoholne skeletne miopatije. V poškodovanih mišicah je povečana aktivnost encima kreatin fosfokinaze.<ref>Hein L. 2005: Color Atlas of Pharmacology. Stuttgart: Thieme Medical Publishers, stran 256.</ref> ==== Živčevje ==== Alkohol prizadane tudi možgane in periferno živčevje. Okvar možganov zaradi alkohola povzročajo različne motnje kot so motnje spomina, motnje koncentracije in [[epileptični napad]]i, nastanejo pa bodisi zaradi neposrednega delovanja alkohola na možgane bodisi zaradi pomanjkanja vitamina B ali pa zaradi poškodb, ki nastanejo v stanju opitosti (raznih udarcev). Bolezensko prizadetost več perifernih živcev, ki je tudi lahko posledica odvisnosti od alkohla, pa imenujemo polinevropatija. Oseba s tovrstno prizadetostjo občuti ohromitve, mravljinčenje ali bolečine v oddaljenih delih telesa, najpogosteje na prstih rok in stopal. ==== Alkoholni fetalni sindrom ==== Alkohol je v [[zahodni svet|zahodnem svetu]] najpogostejši ''teratogeni'' dejavnik in povzroča mentalno prizadetost otrok. Tudi zmerno uživanje alkohola je med nosečnostjo kontraindicirano. Prekomerno uživanje alkohola vodi v prezgodnja rojstva, spontane splave in povzroča nizko porodno težo. Alkohol direktno zavira celično rast v zgodnji nosečnosti, kar naj bi bil eden od vzrokov za razvojne nenormalnosti.<ref>Marušič A. 2009: Javno duševno zdravje. Celje: Mohorjeva družba, stran 45, 47.</ref><br /> [[Fetalni alkoholni sindrom]] je trajna motnja, ki jo zaznamujejo počasnejša rast, neobičajen izgled obraza ter poškodbe [[centralni živčni sistem|centralnega živčnega sistema]]. Otroci s fetalnim alkoholnim sindromom rastejo počasneje tako v maternici kot tudi kasneje. Poleg neobičajnega videza obraza imajo pogosto manjšo glavo, možgane, [[srce]] in [[hrbtenica|hrbtenico]]. Poleg tega imajo tudi druge anatomske posebnosti. Otroci s fetalnim alkoholnim sindromom se rodijo manjši kot ostali novorojenčki, pogosto imajo težave s hranjenjem in spanjem. Pogosto imajo drugačen fizični izgled obraza in zaostajajo v rasti. Imajo tudi težave z vidom, sluhom, pozornostjo, učenjem preprostih stvari, vedenjem v družbi in nadzorovanjem lastnega vedenja. Pogosto uživanje alkohola (7 ali več enot alkohola tedensko) ali opijanje (5 ali več enot alkohola ob določeni priložnosti) močno poveča tveganje za razvoj fetalnega alkoholnega sindroma. Treba je opozoriti, da lahko otrok razvije fetalni alkoholni sindrom, kljub manjšim zaužitim količinam alkohola. Če je plod v maternici izpostavljen alkoholu, pa vendarle ne razvije fetalnega alkoholnega sindroma, je kljub temu rizičen za razvoj številnih duševnih, telesnih ali vedenjskih motenj. Otroci s fetalnim alkoholnim sindromom kot tudi vsemi motnjami, ki nastanejo kot posledica uživanja alkohola v nosečnosti, pogosto potrebujejo posebno pomoč v šoli ter stalni zdravstveni nadzor. === Duševne posledice === Med duševnimi posledicami odvisnih od alkohola prevladujejo osebnostne spremembe in psihiatrične motnje. Človek, ki je odvisen od alkohola osebnostno propada. Da bi se obranil zavedanja tega, si oblikuje različne obrambne mehanizme (npr. [[zanikanje]], izgovori, drobljenje, zmanjševanje, projekcija). Med psihiatrične motnje, ki so (lahko) posledica alkoholizma pa sodijo: alkoholni bledež (halucinoza), psihoza korsakova, demenca, organski psihosindrom, alkoholna ljubosumnostna blodnjavost, depresija, samomorilnost. === Družbene posledice === Te posledice alkoholizma so opazne predvsem v družini in na delovnem mestu, lahko pa tudi na drugih področjih, npr. v prometu. == Preventiva == [[Motnja|Motnje]] zaradi uživanja alkohola močno vplivajo na [[družba|družbo]] kot celoto, zato Svetovna zdravstvena organizacija, vlada in številne druge regionalne [[institucija|institucije]] nastopajo s številnimi ukrepi, načrti in programi, da bi zmanjšali škodo zaradi alkoholizma. V boju proti zdravstvenem, socialnem in izbobraževalnem neuspehu, ki je posledica alkoholizma, se šteje prepoved in omejitev oglaševanja alkohola ter starost, pri kateri je mogoča zloraba alkohola, kot pomemben korak k zmanjševanju zlorabe alkohola. == Alkoholizem na Slovenskem == V Sloveniji je poraba alkohola 10,5 litra na prebivalca na leto, kar je blizu povprečja v EU (11 litrov).<ref>Bojan Macuh. [http://www.slovenskenovice.si/lifestyle/zdravje/alkoholizem-zlo-sodobnega-casa Alkoholizem, zlo sodobnega časa.] ''Novice'' 15. 1. 2014.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.stat.si/doc/pub/mladi2009-SLO.pdf Mladi v Sloveniji.] Ljubljana: Statistični urad republike Slovenije, 2009. {{Medical condition classification and resources | DiseasesDB = | ICD11 = {{ICD11|6C40.2}} | ICD10 = {{ICD10|F10.2}} | ICD9 = {{ICD9|303}} | ICDO = | OMIM = 103780 | MedlinePlus = 000944 | eMedicineSubj = article | eMedicineTopic = 285913 | MeshID = D000437 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zloraba alkohola]] [[Kategorija:Kultura pitja]] [[Kategorija:Družbena stigma]] [[Kategorija:S snovmi povezane motnje]] [[Kategorija:Teratogeni]] [[Kategorija:Alkohol in zdravje]] q5lzdq1c7sfcu801mq5w8fcqlafsk0j 6766499 6766498 2026-10-17T22:15:10Z ~2026-56007-82 267522 /* */ 6766499 wikitext text/x-wiki Lp. Sara K. Alkoholizem je kadar nekdo enkrat prenehau z alkoholiziranjem in spet začeu nazaj. {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Alkoholizem | synonyms = zasvojenost z alkoholom, sindrom odvisnosti od alkohola, motnja uživanja alkohola<ref name=MESH2020>{{cite web |title=Alcoholism MeSH Descriptor Data 2020 |url=https://meshb.nlm.nih.gov/record/ui?ui=D000437 |website=meshb.nlm.nih.gov |access-date=9 May 2020 |archive-date=23 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200623014248/https://meshb.nlm.nih.gov/record/ui?ui=D000437 |url-status=live }}</ref> | image = A wife asking her drunkard husband to hand over a bottle Wellcome L0067935.jpg | caption = Plakat francoske organizacije za boj proti alkoholizmu, ki prikazuje [[alkoholizem v družinskih sistemih|posledice alkoholizma v družini]], {{circa|1915}}: »Ah! Kdaj se bomo znebili alkohola?« | field = [[psihiatrija]], [[klinična psihologija]], [[toksikologija]], [[medicina zasvojenosti]] | symptoms = pitje velikih količin [[alkohol (droga)|alkohola]] v daljšem obdobju, težave pri zmanjševanju uživanja alkohola, posvečanje veliko časa pridobivanju ali pitju alkohola, uživanje alkohola, ki povzroča težave, [[sindrom odtegnitve alkohola|odtegnitveni sindrom]] ob prenehanju<ref name=NIH2013>{{cite web|title=Alcohol Use Disorder: A Comparison Between DSM–IV and DSM–5|url=https://www.niaaa.nih.gov/publications/brochures-and-fact-sheets/alcohol-use-disorder-comparison-between-dsm|access-date=9 May 2015|date=November 2013|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150518080640/http://pubs.niaaa.nih.gov/publications/dsmfactsheet/dsmfact.htm|archive-date=18 May 2015}}</ref> | complications = [[duševna motnja]], [[delirium tremens|delirij]], [[Wernicke–Korsakovov sindrom]], [[aritmija|nereden srčni utrip]], [[ciroza]], [[rak (bolezen)|rak]], [[spekter fetalnih alkoholnih motenj]], [[samomor]]<ref name="FAS2015">{{cite web|title=Fetal Alcohol Exposure|url=https://www.niaaa.nih.gov/publications/brochures-and-fact-sheets/understanding-fetal-alcohol-spectrum-disorders|access-date=9 May 2015|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150404182156/http://www.niaaa.nih.gov/alcohol-health/fetal-alcohol-exposure|archive-date=4 April 2015|date=14 September 2011}}</ref><ref name=DSM5>{{cite book |title=Diagnostic and statistical manual of mental disorders: DSM-5|date=2013|publisher=American Psychiatric Association|location=Washington, DC|isbn=978-0-89042-554-1|pages=[https://archive.org/details/diagnosticstatis0005unse/page/490 490–97]|edition=5|url=https://archive.org/details/diagnosticstatis0005unse/page/490}}</ref><ref name="NIHHx">{{cite web|title=Alcohol's Effects on the Body|url=http://www.niaaa.nih.gov/alcohol-health/alcohols-effects-body|access-date=9 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150603230352/http://www.niaaa.nih.gov/alcohol-health/alcohols-effects-body|archive-date=3 June 2015|date=14 September 2011}}</ref><ref>{{cite journal | vauthors = Borges G, Bagge CL, Cherpitel CJ, Conner KR, Orozco R, Rossow I | title = A meta-analysis of acute use of alcohol and the risk of suicide attempt | journal = Psychological Medicine | volume = 47 | issue = 5 | pages = 949–957 | date = April 2017 | pmid = 27928972 | pmc = 5340592 | doi = 10.1017/S0033291716002841 }}</ref> | onset = | duration = dolgotrajno<ref name=NIH2013 /> | causes = okoljski in genetski dejavniki<ref name=DSM5/> | risks = [[stres]], tesnoba, lahek dostop<ref name=DSM5/><ref name="Moon2012">{{cite journal | vauthors = Moonat S, Pandey SC | title = Stress, epigenetics, and alcoholism | journal = Alcohol Research | volume = 34 | issue = 4 | pages = 495–505 |year = 2012 | doi = 10.35946/arcr.v34.4.13 | pmid = 23584115 | pmc = 3860391 }}</ref> | diagnosis = vprašalniki, [[krvna preiskava|krvne preiskave]]s<ref name=DSM5/> | differential = | prevention = | treatment = [[prenehanje uživanja alkohola]], običajno z [[benzodiazepin]]i, svetovanjem, [[akamprosat]]om, [[disulfiram]]om, [[naltrekson]]om<ref name="Morgan-Lopez-2006">{{cite journal | vauthors = Morgan-Lopez AA, Fals-Stewart W | title = Analytic complexities associated with group therapy in substance abuse treatment research: problems, recommendations, and future directions | journal = Experimental and Clinical Psychopharmacology | volume = 14 | issue = 2 | pages = 265–73 | date = May 2006 | pmid = 16756430 | pmc = 4631029 | doi = 10.1037/1064-1297.14.2.265 }}</ref><ref>{{cite journal | vauthors = Albanese AP | title = Management of alcohol abuse | journal = Clinics in Liver Disease | volume = 16 | issue = 4 | pages = 737–62 | date = November 2012 | pmid = 23101980 | doi = 10.1016/j.cld.2012.08.006 }}</ref><ref name="Blondell-2005">{{cite journal | vauthors = Blondell RD | title = Ambulatory detoxification of patients with alcohol dependence | journal = American Family Physician | volume = 71 | issue = 3 | pages = 495–502 | date = February 2005 | pmid = 15712624 }}</ref><ref name=Test2014>{{cite journal | vauthors = Testino G, Leone S, Borro P | title = Treatment of alcohol dependence: recent progress and reduction of consumption | journal = Minerva Medica | volume = 105 | issue = 6 | pages = 447–66 | date = December 2014 | pmid = 25392958 }}</ref> [[Alcoholics Anonymous]] (AA) and other [[twelve-step program]]s, AA/Twelve Step Facilitation (AA/TSF)<ref>{{cite journal | pmc=7065341 | year=2020 | last1=Kelly | first1=J. F. | last2=Humphreys | first2=K. | last3=Ferri | first3=M. | title=Alcoholics Anonymous and other 12-step programs for alcohol use disorder | journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews | volume=2020 | issue=3 | article-number=CD012880 | doi=10.1002/14651858.CD012880.pub2 | pmid=32159228 }}</ref> | medication = | prognosis = | frequency = Leta 2015 je globalno imelo ali ima motnjo uživanja alkohola 8,6&nbsp;% ljudi, 2,2&nbsp;pa jo je imelo v preteklih 12 mesecih<ref name="Glantz 2020">{{cite journal |last1=Glantz |first1=Meyer D. |last2=Bharat |first2=Chrianna |last3=Degenhardt |first3=Louisa |display-authors=etal |title=The epidemiology of alcohol use disorders cross-nationally: Findings from the World Mental Health Surveys |journal=Addictive Behaviors |date=March 2020 |volume=102 |article-number=106128 |doi=10.1016/j.addbeh.2019.106128 |pmid=31865172 |pmc=7416527 }}</ref> | deaths = Leta 2012 je alkohol povzročil 3,3 milijona smrti ali 5,9&nbsp;% vseh smrti<ref name=NIH2015Stats>{{cite web|title=Alcohol Facts and Statistics|work=National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism (NIAAA) |date=14 September 2011 |url=http://www.niaaa.nih.gov/alcohol-health/overview-alcohol-consumption/alcohol-facts-and-statistics|access-date=9 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150518081638/http://www.niaaa.nih.gov/alcohol-health/overview-alcohol-consumption/alcohol-facts-and-statistics|archive-date=18 May 2015}}</ref> | alt = }}{{popravi}}[[File:William Hogarth - Gin Lane.jpg|thumb|William Hogarth: Gin Lane]] '''Alkoholízem''' ima več nasprotujočih si opredelitev. Je pretirano in stalno oziroma periodično zauživanje [[alkohol]]nih pijač, ki povzroča veliko [[bolezen|bolezni]] ([[ciroza jeter|cirozo jeter]], [[vnetje]] [[živec|živcev]], duševno razkrojenost ipd.). Alkoholizem lahko prizadane tudi [[otrok]]a, če [[nosečnica]] uživa alkohol (alkoholni fetalni sindrom). == Znaki alkoholizma == Znaki alkoholizma so: * velika oz. nepremagljiva želja po alkoholu, * oslabljen [[nadzor]] nad količino zaužitega alkohola (oseba se ne zaveda količine zaužitega alkohola in tako težko preneha s pitjem), * povečana [[Toleranca (medicina)|toleranca]] za [[alkohol]] (za enak učinek opojnosti je potrebna vedno večja količina alkohola), * telesna odvisnost od alkohola (v primeru daljšega časovnega obdobja neuživanja alkohola se oseba znoji, pojavi se [[tresavica]] [[roka|rok]], [[slabost]], [[bruhanje]], [[tesnoba]], nasilnost, alkoholik tako rabi alkohol, da se povrne v normalno stanje oz. da se pomiri). == Alkohol kot droga == Alkohol spada med [[droge]], ki povzročajo največjo fizično in psihično odvisnost. Klasificiran je kot depresor, kar pomeni, da upočasnjuje dejavnost živčnega sistema. Alkohol ima tudi protibolečinski učinek, ki se pojavi nekje pri koncentraciji 0.8‰, z višanjem le-te pa se učinek krepi. Prekomerno zauživanje alkohola privede do pojava, ki se imenuje alkoholizem. Odtegnitev te droge, lahko povzroči [[alkoholni delirij]]. Z osebami, povezanimi z alkoholizmom, ki se jih napoti na [[zdravljenje]] odvisnosti, se ukvarjata [[psihiater]] in [[psihiatrija]]. Potrebno je dolgoročno mentalno zdravljenje osebe, povezane z alkoholom, in ustrezno nudenje pomoči njegovi družini ali drugim bližnjim. Rezultat alkohola v družini je v večji meri psihološkega in prav tako fizičnega [[nasilje|nasilja]], kjer so v največji meri prizadeti [[otrok|otroci]] v njihovi fazi razvoja. == Dejavniki tveganja == Raziskave kažejo, da prekomerno uživanje alkohola v zgodnjih najstniških letih lahko samo neposredno vpliva na tveganje za nastanek alkoholizma, saj na takšno tveganje vplivajo tudi [[geni]], znanstveniki jim pripisujejo 40 odstotno krivdo za odvisnost od alkohola. Približno 40 odstotkov tistih, ki pričnejo piti alkohol pred 14 letom postanejo kasneje v življenju odvisni, 10 odstotkov tistih, ki do 20-tega leta alkohola ne uživajo, pa imajo težave z alkoholom kasneje v življenju. Okrog 40 odstotkov alkoholikov začne pretirano piti alkohol do konca adolescence. Obstajajo [[dokaz]]i, da se večina alkoholikov razvije v najstniških letih, ko okoljski dejavniki najbolj vplivajo na [[Človeško telo|človeško]] [[telo]]. [[Stres]]no otroštvo močno vpliva na razvoj alkoholizma in na težave z drugimi drogami. Hkrati pa dobri medsebojni [[odnos]]i zmanjšujejo tveganje za razvoj alkoholizma. == Socialne ovire == Odnosi in socialni stereotipi lahko povzročijo ovire v odkrivanju in zdravljenju prekomernega uživanja alkohola. To predstavlja večje ovire za ženske kot moške. Strah pred stigmatizacijo lahko pripravi ženske zanikati, da skrivajo svoje pitje in da pričnejo piti same in ne v družbi. Ta vzorec, po drugi strani vodi družino, zdravnike in druge v sum, da je ta ženska alkoholik. V nasprotju z ženskami pri moških strah pred posledicami lahko pripravi moške priznati, da so zboleli za alkoholizmom, a ravno nasprotno kot ženske. Moški javno pokažejo svoje pitje, in pijejo v skupinah. Ta vzorec, po drugi strani vodi družino, zdravnike in druge v sum, da je ta človek alkoholik. == Jellinekova razdelitev alkoholikov == [[Slika:Alkoholismus.jpg|thumb|left|120px|'''Biti ali ne piti''']] * α - alkoholik: Pije zaradi duševnih razlogov. [[Alkohol]] mu služi kot sredstvo za odpravljanje raznih težav. Pije več, kot je to v njegovem okolju v navadi. Posledice so vidne npr: telesno, v družini, v službi... * β - alkoholik: Pojavljajo se že telesne posledice pitja (tudi zelo hude), vendar ni ne [[telesna odvisnost|telesno]] ne [[psihična odvisnost|duševno odvisen]]. Pije zato, ker je to v [[navada|navadi]] v [[okolje|okolju]] v katerem živi. * γ - alkoholik: Kaže jasno napredovanje od duševne v telesno odvisnost. Ima hudo okvarjen [[nadzor]] nad količino zaužitega alkohola, hkrati pa ni sposoben abstiniranja. Ko ne dobi alkohola, čuti močno željo po njem in kaže odtegnitvene znake. Posledice so hude na vseh področjih njegovega življenja. * δ - alkoholik: Je izrazito telesno odvisen. Tak človek ni sposoben abstinirati, niti dneva ne more biti trezen, ne pojavljajo se odtegnitveni znaki. Ima pa nadzor nad zaužito količino pijače. == Definicija sindroma odvisnosti od alkohola == Po definiciji [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] (WHO) je alkoholizem uživanje večjih količin alkoholnih pijač več kot leto dni, z izgubo nadzora nad pitjem ter pojavom telesnih, [[psihične motnje|psihičnih]] in socialnih motenj. V splošnem pa moramo za diagnozo alkoholizma zadostiti vsaj trem od šestih simptomov<ref>Tomori, M. in Ziherl, S. (Ur.). (1999). ''Psihiatrija''. Ljubljana: Littera picta: Medicinska fakulteta.</ref>: * hrepenenje (sla po zaužitju), * abstinenčni sindrom ali odtegnitveno stanje (v primeru pomanjkanja alkohola), * zvišana [[toleranca]] (potreba po vse večji količini alkohola za enak učinek opoja). * zanemarjanje drugih dejavnosti zaradi pitja alkohola * težave pri obvladovanju pitja * vztrajanje pri pitju kljub škodljivim posledicam == Odtegnitveno stanje == Odtegnitveno stanje je fiziološko in duševno stanje, ki se pojavi po nenadnem prenehanju uživanja alkohola ali druge snovi, od katere je bila oseba odvisna. Znaki odtegnitvenega stanja so pri različnih snoveh različni, pri alkoholu pa so to: * tresenje * znojenje * siljenje na bruhanje * vznemirjenost [[Slika:Alcohol consumption per capita world map.PNG|thumb|right|250px|Konzumiranje alkohola širom sveta]] == Lastnosti alkohola == {{glavni|Alkohol}} Alkoholne pijače najpogosteje sestavlja [[etanol]]. [[Molekula]] etanola je majhna, polarna, vodotopna molekula in spada med alifatske alkohole. Etanol z lahkoto prehaja preko celičnih membran in prehaja tudi preko [[hematoencefalna bariera|hematoencefalne bariere]] ter placente. Nekaj, približno 3 g/dan, ga nastaja pri bakterijski fermentaciji ogljikovih hidratov v [[tanko črevo|tankem črevesu]]. == Absorbcija alkohola == Alkohol se po zaužitju absorbira v [[gastrointestinalni trakt|''gastrointestinalnem traktu'']] (GIT) s prosto difuzijo: * 75 % v proksimalnem delu tankega črevesa * 20 % v želodcu * 5 % drugje Koncentracija alkohola v posameznih tkivih je odvisna od prekrvljenosti le-teh in deleža vode v tkivih. == Izločanje alkohola iz telesa == Alkohol se izloči iz [[kri|krvi]] v 8-10 urah. Večji del se razgradi v [[jetra|jetrih]] (90-98 %), medtem ko se preostali del izloči nespremenjen z [[urin]]om, [[znoj]]em in izdihanim [[zrak]]om. [[Jetra]] 70&nbsp;kg težkega človeka zmorejo v eni uri razgraditi do 10 ml (8g) alkohola, oksidacija pa poteka po treh metabolnih poteh: * alkoholna dehidrogenaza (ADH): encim, ki se nahaja v [[citosol]]u [[hepatocit]]ov (zelo majhne količine tega [[encim]]a je mogoče najti še v [[možgani]]h in [[testis]]ih); po tej poti se metabolizira 90 % [[alkohol]]a == Akutna intoksikacija z alkoholom == Akutna intoksikacija je posledica zaužitja večje količine alkohola v sorazmerno kratkem času. Koncentracija alkohola[‰] in simptomi:<ref>Tabela: Posledice različnih koncentracij alkohola v krvi. Može A. 2007: Odvisnost od alkohola. Idrija: Založba Bogataj, stran 22.</ref> * 0,05 - 0,1 – Zelo šibek učinek, običajno brez značilnih [[simptom]]ov, * 0,1 - 0,49 – Pojavi se blaga evforija in običajno večja socialnost ter pomiritev, * 0,5 - 0,79 – Zmanjšana globinska ostrina [[vid]]a in daljši reakcijski čas, pojavi se uspavalni učinek, * 0,8 - 1,1 – Pojavi se proti-bolečinski učinek, uspavalni učinek se ojača, pri nekaterih se pojavi nihanje razpoloženja * 1,2 - 1,7 – Precej podaljšan reakcijski čas, rahle/zmerne motnje ravnovesja in koordinacije, prihaja lahko do nenadnih dremežev * 1,8 - 2,4 – Izredno podaljšan reakcijski čas, močne motnje koordinacije in ravnovesja, nenadni dremeži, raztrupitev naslednji dan * 2,5 - 3,4 – Znaki paralize, grobe motnje zavesti, koordinacije in ravnovesja, [[bruhanje]], * 3,5 - 4,0 – Možnost globoke [[koma|kome]], * 4,0 - 5,0 – Možna [[smrt]] zaradi ustavitve dihalnih [[mišica|mišic]] in/ali srca. == Centralni živčni sistem (CŽS) == Čeprav laiki pojmujejo alkohol kot stimulator, je ta v resnici depresor CŽS. V začetni fazi je navidezna stimulacija posledica dezinhibicije določenih predelov CŽS - zaradi depresije inhibicijskih mehanizmov (pri nižjih koncentracijah deluje alkohol selektivno, saj je njegov učinek večji na ''inhibitorne'' kot na ''ekscitacijske sinapse''). Alkohol zaradi inhibicije poveča tudi hitrost [[kitni refleks|kitnega refleksa]].<ref>Snov napisana iz razgovora z Dr. Mitjom Perušom, docentom za nevroznanosti na univerzi v Gradcu. ''(Najboljša referenca je tista, ki jo lahko preverimo v knjigi, na spletu...)''</ref><br /> Nekateri predeli CŽS so bolj občutljivi na alkohol. ''Retikularna formacija'' , predel v podaljšani [[hrbtenjača|hrbtenjači]], je nanj še posebej občutljiv, zato so pri intoksikaciji z alkoholom prizadete funkcije raznih centrov, ki se v ''retikularni formaciji'' nahajajo. Eden izmed njih je ''ascendentni retikularni aktivacijski sistem'' (ARAS), ki skrbi za koordinacijo in integracijo vseh možganskih funkcij. <br />Posledice delovanja alkohola na ta sistem so motorične, senzorične in [[psihične motnje]]. Predvsem so prizadete tiste višje funkcije zavesti, ki se jih moramo priučiti: človekova usmerjenost, razsodnost, njegovo samoobvladovanje, itd. Moteni so tudi spomin, koncentracija in razumevanje. V višjih merah prihaja tudi do motenj spanca (zaradi nezmožnosti možganov, da sprožijo spanec REM), je pa v merah do približno 1.4‰ lahko koristen kot uspavalo, saj povzroča daljši globoki spanec in manjšo občutljivost na okolico, ni pa uporaba alkohola kot <nowiki>''</nowiki>zdravilo za spanje<nowiki>''</nowiki> primerna za vsak dan, saj lahko povzroča nezmožnost prehoda v način spanja prez le tega (odvisnost). Vse te spremembe spremljajo še senzorične in motorične motnje (na primer motnje govora, ravnotežja).<br /> Pri hujši intoksikaciji alkohol prizadane tudi ostale dele CŽS in pride do splošnega [[inhibitorni učinek|inhibitornega učinka]], zaradi katerega začno odpovedovati tudi razni drugi centri: * '''Respiratorni center''': :Zmanšana je odzivnost na spremembe pCO2; pri velikih koncentracijah (400 mg/dl ali vec) lahko nastopi [[depresija dihanja]], ki je običajno vzrok [[smrt]]i pri ''intoksikaciji'' z alkoholom. * '''Termoregulacijski center''': :Alkohol poveča izgubljanje toplote iz telesa zaradi povečanega pretoka krvi skozi kožo in GIT; višje koncentracije alkohola v krvi onesposobijo termoregulacijski center.<ref>Hein L. 2005: Color Atlas of Pharmacology. Stuttgart: Thieme Medical Publishers, stran 212.</ref> * '''Srčno-žilni sistem''': :Alkohol na [[kardiovaskularni sistem]] vpliva z vazodilacijo (razširitvijo žil) in z znižanjem krvnega tlaka, kar pa lahko pri nekaterih povzroči nekoliko višji srčni utrip. Z vazodilacijo zmanjša možnost popolne zamašitve žile, z znižanim krvnim tlakom pa lahko pomaga tistim, ki imajo tlak običajno previsok, ni pa alkohol zdravilo, saj lahko ob uporabi kot le-to povzroča zasvojenost. == Posledice odvisnosti od alkohola<ref>Fišer Zobovič, M. (2004). ''Razširjenost alkoholizma med obiskovalci zdravstvene ambulante Lovrenc na Pohorju v starosti med 20 in 85 let in odnos manj tveganih pivcev do zmernega in kulturnega pitja alkohola ter do abstinentov''. Pridobljeno z: http://www.lovrenc.si/datoteke/vsebina/las-v-obcini-lovrenc-na-pohorju/70_Razsirjenost_alkoholizma_-_diplomska.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160310013422/http://www.lovrenc.si/datoteke/vsebina/las-v-obcini-lovrenc-na-pohorju/70_Razsirjenost_alkoholizma_-_diplomska.pdf |date=2016-03-10 }}.</ref> == [[Slika:Alcohol diagram.png|thumb|left|270px|Vpliv alkohola na telo]] Posledice odvisnosti od alkohola lahko razdelimo na tri velika področja: telesne, duševne in družbene posledice. === Telesne posledice === Odvisnost od alkohola pušča posledice na telesu iz dveh vzrokov. Najprej alkohol, ki je za telo pravzaprav strup, deluje neposredno na telesne organe. Poleg tega pusti telesne posledice tudi način življenja, ki ga odvisne osebe pogosto živijo. Odvisnost od alkohola povzroča naslednje telesne posledice: ==== Jetra ==== Akutno uživanje alkohola, tudi v prekomernih dozah, kratkotrajno ne povzroča sprememb v delovanju [[jetra|jeter]]. Po dolgih letih uživanja alkohola pa lahko iz jeter nastane [[ciroza jeter]]. ==== Kri ==== Alkohol zaradi povečanega izločanja [[adrenalin]]a v začetni fazi povzroča ''hiperglikemijo'', kasneje pa se lahko pojavi ''hipoglikemija''.<br /> Alkohol zvišuje koncentracijo HDL in znižuje koncentracijo LDL v krvi. Učinek, ki ga zaradi tega ima na [[človeško ožilje|ožilje]], je koristen, saj znižuje ''incidenco ateroskleroticnih'' obolenj ožilja (ugotovili so, da je doza alkohola, ki organizmu še ne škoduje, vendar že ima koristne učinke na ožilje, 1 dl rdečega vina na dan).<br /> Alkohol direktno vpliva na celice [[kostni mozeg|kostnega mozga]] in zavira produkcijo [[levkociti|levkocitov]] ter [[trombociti|trombocitov]]. Pojavijo se tudi blažje anemije (''sideroblastna'' in ''megaloblastna'').<ref>Hein L. 2005: Color Atlas of Pharmacology. Stuttgart: Thieme Medical Publishers, stran 260</ref> ==== Koža ==== Alkohol tudi širi kapilare, kar lahko v velikih količinah povzroča zelo rahlo rdečico, rdeči učinek kože na obrazu pa je večinoma posledica ''acetaldehid'', ki nastane med prebavo alkohola. ==== Spolni organi ==== Alkohol ima lahko [[afrodiziak|afrodizični]] učinek - povečuje spolno poželjenje, vendar pri moških zmanjšuje sposobnost [[erekcija|erekcije]]. Pri moških se pojavijo [[impotenca]], sterilnost, atrofija testisov, ginekomastija; včasih možna feminizacija je posledica zvišanja razmerja [[estrogen]]/[[testosteron]] (zaradi ''atrofije testisov'' se zmanjša produkcija testosterona, koncentracija estrogena pa je zvišana zaradi slabše sposobnosti jeter za razgradnjo tega hormona).<ref>Hein L. 2005: Color Atlas of Pharmacology. Stuttgart: Thieme Medical Publishers, stran 240.</ref> ==== Trebušna slinavka ==== Alkohol lahko povzroči nastanek kroničnega alkoholnega ''kalcifirajočega pankreatitisa'' - posledica ponavljajočih se akutnih [[pankreatitis]]ov. ==== Želodec ==== Dologotrajno prekomerno uživanje alkohola lahko povzroči kronični [[gastritis]]. Če se pitje nadaljuje se lahko razvije tudi čir na želodcu, ki se lahko konča tudi z rakom na želodcu. ==== Mišičje ==== Alkohol lahko tudi neposredno škoduje mišicam in povzroča alkoholne skeletne miopatije. V poškodovanih mišicah je povečana aktivnost encima kreatin fosfokinaze.<ref>Hein L. 2005: Color Atlas of Pharmacology. Stuttgart: Thieme Medical Publishers, stran 256.</ref> ==== Živčevje ==== Alkohol prizadane tudi možgane in periferno živčevje. Okvar možganov zaradi alkohola povzročajo različne motnje kot so motnje spomina, motnje koncentracije in [[epileptični napad]]i, nastanejo pa bodisi zaradi neposrednega delovanja alkohola na možgane bodisi zaradi pomanjkanja vitamina B ali pa zaradi poškodb, ki nastanejo v stanju opitosti (raznih udarcev). Bolezensko prizadetost več perifernih živcev, ki je tudi lahko posledica odvisnosti od alkohla, pa imenujemo polinevropatija. Oseba s tovrstno prizadetostjo občuti ohromitve, mravljinčenje ali bolečine v oddaljenih delih telesa, najpogosteje na prstih rok in stopal. ==== Alkoholni fetalni sindrom ==== Alkohol je v [[zahodni svet|zahodnem svetu]] najpogostejši ''teratogeni'' dejavnik in povzroča mentalno prizadetost otrok. Tudi zmerno uživanje alkohola je med nosečnostjo kontraindicirano. Prekomerno uživanje alkohola vodi v prezgodnja rojstva, spontane splave in povzroča nizko porodno težo. Alkohol direktno zavira celično rast v zgodnji nosečnosti, kar naj bi bil eden od vzrokov za razvojne nenormalnosti.<ref>Marušič A. 2009: Javno duševno zdravje. Celje: Mohorjeva družba, stran 45, 47.</ref><br /> [[Fetalni alkoholni sindrom]] je trajna motnja, ki jo zaznamujejo počasnejša rast, neobičajen izgled obraza ter poškodbe [[centralni živčni sistem|centralnega živčnega sistema]]. Otroci s fetalnim alkoholnim sindromom rastejo počasneje tako v maternici kot tudi kasneje. Poleg neobičajnega videza obraza imajo pogosto manjšo glavo, možgane, [[srce]] in [[hrbtenica|hrbtenico]]. Poleg tega imajo tudi druge anatomske posebnosti. Otroci s fetalnim alkoholnim sindromom se rodijo manjši kot ostali novorojenčki, pogosto imajo težave s hranjenjem in spanjem. Pogosto imajo drugačen fizični izgled obraza in zaostajajo v rasti. Imajo tudi težave z vidom, sluhom, pozornostjo, učenjem preprostih stvari, vedenjem v družbi in nadzorovanjem lastnega vedenja. Pogosto uživanje alkohola (7 ali več enot alkohola tedensko) ali opijanje (5 ali več enot alkohola ob določeni priložnosti) močno poveča tveganje za razvoj fetalnega alkoholnega sindroma. Treba je opozoriti, da lahko otrok razvije fetalni alkoholni sindrom, kljub manjšim zaužitim količinam alkohola. Če je plod v maternici izpostavljen alkoholu, pa vendarle ne razvije fetalnega alkoholnega sindroma, je kljub temu rizičen za razvoj številnih duševnih, telesnih ali vedenjskih motenj. Otroci s fetalnim alkoholnim sindromom kot tudi vsemi motnjami, ki nastanejo kot posledica uživanja alkohola v nosečnosti, pogosto potrebujejo posebno pomoč v šoli ter stalni zdravstveni nadzor. === Duševne posledice === Med duševnimi posledicami odvisnih od alkohola prevladujejo osebnostne spremembe in psihiatrične motnje. Človek, ki je odvisen od alkohola osebnostno propada. Da bi se obranil zavedanja tega, si oblikuje različne obrambne mehanizme (npr. [[zanikanje]], izgovori, drobljenje, zmanjševanje, projekcija). Med psihiatrične motnje, ki so (lahko) posledica alkoholizma pa sodijo: alkoholni bledež (halucinoza), psihoza korsakova, demenca, organski psihosindrom, alkoholna ljubosumnostna blodnjavost, depresija, samomorilnost. === Družbene posledice === Te posledice alkoholizma so opazne predvsem v družini in na delovnem mestu, lahko pa tudi na drugih področjih, npr. v prometu. == Preventiva == [[Motnja|Motnje]] zaradi uživanja alkohola močno vplivajo na [[družba|družbo]] kot celoto, zato Svetovna zdravstvena organizacija, vlada in številne druge regionalne [[institucija|institucije]] nastopajo s številnimi ukrepi, načrti in programi, da bi zmanjšali škodo zaradi alkoholizma. V boju proti zdravstvenem, socialnem in izbobraževalnem neuspehu, ki je posledica alkoholizma, se šteje prepoved in omejitev oglaševanja alkohola ter starost, pri kateri je mogoča zloraba alkohola, kot pomemben korak k zmanjševanju zlorabe alkohola. == Alkoholizem na Slovenskem == V Sloveniji je poraba alkohola 10,5 litra na prebivalca na leto, kar je blizu povprečja v EU (11 litrov).<ref>Bojan Macuh. [http://www.slovenskenovice.si/lifestyle/zdravje/alkoholizem-zlo-sodobnega-casa Alkoholizem, zlo sodobnega časa.] ''Novice'' 15. 1. 2014.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.stat.si/doc/pub/mladi2009-SLO.pdf Mladi v Sloveniji.] Ljubljana: Statistični urad republike Slovenije, 2009. {{Medical condition classification and resources | DiseasesDB = | ICD11 = {{ICD11|6C40.2}} | ICD10 = {{ICD10|F10.2}} | ICD9 = {{ICD9|303}} | ICDO = | OMIM = 103780 | MedlinePlus = 000944 | eMedicineSubj = article | eMedicineTopic = 285913 | MeshID = D000437 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zloraba alkohola]] [[Kategorija:Kultura pitja]] [[Kategorija:Družbena stigma]] [[Kategorija:S snovmi povezane motnje]] [[Kategorija:Teratogeni]] [[Kategorija:Alkohol in zdravje]] hkx4pjz9hehpzuud79w0ez0euz5j8wb 6766500 6766499 2026-10-17T22:29:00Z MZaplotnik 13263 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-56007-82|~2026-56007-82]] ([[User talk:~2026-56007-82|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:MZaplotnik|MZaplotnik]] 6757693 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Alkoholizem | synonyms = zasvojenost z alkoholom, sindrom odvisnosti od alkohola, motnja uživanja alkohola<ref name=MESH2020>{{cite web |title=Alcoholism MeSH Descriptor Data 2020 |url=https://meshb.nlm.nih.gov/record/ui?ui=D000437 |website=meshb.nlm.nih.gov |access-date=9 May 2020 |archive-date=23 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200623014248/https://meshb.nlm.nih.gov/record/ui?ui=D000437 |url-status=live }}</ref> | image = A wife asking her drunkard husband to hand over a bottle Wellcome L0067935.jpg | caption = Plakat francoske organizacije za boj proti alkoholizmu, ki prikazuje [[alkoholizem v družinskih sistemih|posledice alkoholizma v družini]], {{circa|1915}}: »Ah! Kdaj se bomo znebili alkohola?« | field = [[psihiatrija]], [[klinična psihologija]], [[toksikologija]], [[medicina zasvojenosti]] | symptoms = pitje velikih količin [[alkohol (droga)|alkohola]] v daljšem obdobju, težave pri zmanjševanju uživanja alkohola, posvečanje veliko časa pridobivanju ali pitju alkohola, uživanje alkohola, ki povzroča težave, [[sindrom odtegnitve alkohola|odtegnitveni sindrom]] ob prenehanju<ref name=NIH2013>{{cite web|title=Alcohol Use Disorder: A Comparison Between DSM–IV and DSM–5|url=https://www.niaaa.nih.gov/publications/brochures-and-fact-sheets/alcohol-use-disorder-comparison-between-dsm|access-date=9 May 2015|date=November 2013|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150518080640/http://pubs.niaaa.nih.gov/publications/dsmfactsheet/dsmfact.htm|archive-date=18 May 2015}}</ref> | complications = [[duševna motnja]], [[delirium tremens|delirij]], [[Wernicke–Korsakovov sindrom]], [[aritmija|nereden srčni utrip]], [[ciroza]], [[rak (bolezen)|rak]], [[spekter fetalnih alkoholnih motenj]], [[samomor]]<ref name="FAS2015">{{cite web|title=Fetal Alcohol Exposure|url=https://www.niaaa.nih.gov/publications/brochures-and-fact-sheets/understanding-fetal-alcohol-spectrum-disorders|access-date=9 May 2015|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150404182156/http://www.niaaa.nih.gov/alcohol-health/fetal-alcohol-exposure|archive-date=4 April 2015|date=14 September 2011}}</ref><ref name=DSM5>{{cite book |title=Diagnostic and statistical manual of mental disorders: DSM-5|date=2013|publisher=American Psychiatric Association|location=Washington, DC|isbn=978-0-89042-554-1|pages=[https://archive.org/details/diagnosticstatis0005unse/page/490 490–97]|edition=5|url=https://archive.org/details/diagnosticstatis0005unse/page/490}}</ref><ref name="NIHHx">{{cite web|title=Alcohol's Effects on the Body|url=http://www.niaaa.nih.gov/alcohol-health/alcohols-effects-body|access-date=9 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150603230352/http://www.niaaa.nih.gov/alcohol-health/alcohols-effects-body|archive-date=3 June 2015|date=14 September 2011}}</ref><ref>{{cite journal | vauthors = Borges G, Bagge CL, Cherpitel CJ, Conner KR, Orozco R, Rossow I | title = A meta-analysis of acute use of alcohol and the risk of suicide attempt | journal = Psychological Medicine | volume = 47 | issue = 5 | pages = 949–957 | date = April 2017 | pmid = 27928972 | pmc = 5340592 | doi = 10.1017/S0033291716002841 }}</ref> | onset = | duration = dolgotrajno<ref name=NIH2013 /> | causes = okoljski in genetski dejavniki<ref name=DSM5/> | risks = [[stres]], tesnoba, lahek dostop<ref name=DSM5/><ref name="Moon2012">{{cite journal | vauthors = Moonat S, Pandey SC | title = Stress, epigenetics, and alcoholism | journal = Alcohol Research | volume = 34 | issue = 4 | pages = 495–505 |year = 2012 | doi = 10.35946/arcr.v34.4.13 | pmid = 23584115 | pmc = 3860391 }}</ref> | diagnosis = vprašalniki, [[krvna preiskava|krvne preiskave]]s<ref name=DSM5/> | differential = | prevention = | treatment = [[prenehanje uživanja alkohola]], običajno z [[benzodiazepin]]i, svetovanjem, [[akamprosat]]om, [[disulfiram]]om, [[naltrekson]]om<ref name="Morgan-Lopez-2006">{{cite journal | vauthors = Morgan-Lopez AA, Fals-Stewart W | title = Analytic complexities associated with group therapy in substance abuse treatment research: problems, recommendations, and future directions | journal = Experimental and Clinical Psychopharmacology | volume = 14 | issue = 2 | pages = 265–73 | date = May 2006 | pmid = 16756430 | pmc = 4631029 | doi = 10.1037/1064-1297.14.2.265 }}</ref><ref>{{cite journal | vauthors = Albanese AP | title = Management of alcohol abuse | journal = Clinics in Liver Disease | volume = 16 | issue = 4 | pages = 737–62 | date = November 2012 | pmid = 23101980 | doi = 10.1016/j.cld.2012.08.006 }}</ref><ref name="Blondell-2005">{{cite journal | vauthors = Blondell RD | title = Ambulatory detoxification of patients with alcohol dependence | journal = American Family Physician | volume = 71 | issue = 3 | pages = 495–502 | date = February 2005 | pmid = 15712624 }}</ref><ref name=Test2014>{{cite journal | vauthors = Testino G, Leone S, Borro P | title = Treatment of alcohol dependence: recent progress and reduction of consumption | journal = Minerva Medica | volume = 105 | issue = 6 | pages = 447–66 | date = December 2014 | pmid = 25392958 }}</ref> [[Alcoholics Anonymous]] (AA) and other [[twelve-step program]]s, AA/Twelve Step Facilitation (AA/TSF)<ref>{{cite journal | pmc=7065341 | year=2020 | last1=Kelly | first1=J. F. | last2=Humphreys | first2=K. | last3=Ferri | first3=M. | title=Alcoholics Anonymous and other 12-step programs for alcohol use disorder | journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews | volume=2020 | issue=3 | article-number=CD012880 | doi=10.1002/14651858.CD012880.pub2 | pmid=32159228 }}</ref> | medication = | prognosis = | frequency = Leta 2015 je globalno imelo ali ima motnjo uživanja alkohola 8,6&nbsp;% ljudi, 2,2&nbsp;pa jo je imelo v preteklih 12 mesecih<ref name="Glantz 2020">{{cite journal |last1=Glantz |first1=Meyer D. |last2=Bharat |first2=Chrianna |last3=Degenhardt |first3=Louisa |display-authors=etal |title=The epidemiology of alcohol use disorders cross-nationally: Findings from the World Mental Health Surveys |journal=Addictive Behaviors |date=March 2020 |volume=102 |article-number=106128 |doi=10.1016/j.addbeh.2019.106128 |pmid=31865172 |pmc=7416527 }}</ref> | deaths = Leta 2012 je alkohol povzročil 3,3 milijona smrti ali 5,9&nbsp;% vseh smrti<ref name=NIH2015Stats>{{cite web|title=Alcohol Facts and Statistics|work=National Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism (NIAAA) |date=14 September 2011 |url=http://www.niaaa.nih.gov/alcohol-health/overview-alcohol-consumption/alcohol-facts-and-statistics|access-date=9 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150518081638/http://www.niaaa.nih.gov/alcohol-health/overview-alcohol-consumption/alcohol-facts-and-statistics|archive-date=18 May 2015}}</ref> | alt = }}{{popravi}}[[File:William Hogarth - Gin Lane.jpg|thumb|William Hogarth: Gin Lane]] '''Alkoholízem''' ima več nasprotujočih si opredelitev. Je pretirano in stalno oziroma periodično zauživanje [[alkohol]]nih pijač, ki povzroča veliko [[bolezen|bolezni]] ([[ciroza jeter|cirozo jeter]], [[vnetje]] [[živec|živcev]], duševno razkrojenost ipd.). Alkoholizem lahko prizadane tudi [[otrok]]a, če [[nosečnica]] uživa alkohol (alkoholni fetalni sindrom). == Znaki alkoholizma == Znaki alkoholizma so: * velika oz. nepremagljiva želja po alkoholu, * oslabljen [[nadzor]] nad količino zaužitega alkohola (oseba se ne zaveda količine zaužitega alkohola in tako težko preneha s pitjem), * povečana [[Toleranca (medicina)|toleranca]] za [[alkohol]] (za enak učinek opojnosti je potrebna vedno večja količina alkohola), * telesna odvisnost od alkohola (v primeru daljšega časovnega obdobja neuživanja alkohola se oseba znoji, pojavi se [[tresavica]] [[roka|rok]], [[slabost]], [[bruhanje]], [[tesnoba]], nasilnost, alkoholik tako rabi alkohol, da se povrne v normalno stanje oz. da se pomiri). == Alkohol kot droga == Alkohol spada med [[droge]], ki povzročajo največjo fizično in psihično odvisnost. Klasificiran je kot depresor, kar pomeni, da upočasnjuje dejavnost živčnega sistema. Alkohol ima tudi protibolečinski učinek, ki se pojavi nekje pri koncentraciji 0.8‰, z višanjem le-te pa se učinek krepi. Prekomerno zauživanje alkohola privede do pojava, ki se imenuje alkoholizem. Odtegnitev te droge, lahko povzroči [[alkoholni delirij]]. Z osebami, povezanimi z alkoholizmom, ki se jih napoti na [[zdravljenje]] odvisnosti, se ukvarjata [[psihiater]] in [[psihiatrija]]. Potrebno je dolgoročno mentalno zdravljenje osebe, povezane z alkoholom, in ustrezno nudenje pomoči njegovi družini ali drugim bližnjim. Rezultat alkohola v družini je v večji meri psihološkega in prav tako fizičnega [[nasilje|nasilja]], kjer so v največji meri prizadeti [[otrok|otroci]] v njihovi fazi razvoja. == Dejavniki tveganja == Raziskave kažejo, da prekomerno uživanje alkohola v zgodnjih najstniških letih lahko samo neposredno vpliva na tveganje za nastanek alkoholizma, saj na takšno tveganje vplivajo tudi [[geni]], znanstveniki jim pripisujejo 40 odstotno krivdo za odvisnost od alkohola. Približno 40 odstotkov tistih, ki pričnejo piti alkohol pred 14 letom postanejo kasneje v življenju odvisni, 10 odstotkov tistih, ki do 20-tega leta alkohola ne uživajo, pa imajo težave z alkoholom kasneje v življenju. Okrog 40 odstotkov alkoholikov začne pretirano piti alkohol do konca adolescence. Obstajajo [[dokaz]]i, da se večina alkoholikov razvije v najstniških letih, ko okoljski dejavniki najbolj vplivajo na [[Človeško telo|človeško]] [[telo]]. [[Stres]]no otroštvo močno vpliva na razvoj alkoholizma in na težave z drugimi drogami. Hkrati pa dobri medsebojni [[odnos]]i zmanjšujejo tveganje za razvoj alkoholizma. == Socialne ovire == Odnosi in socialni stereotipi lahko povzročijo ovire v odkrivanju in zdravljenju prekomernega uživanja alkohola. To predstavlja večje ovire za ženske kot moške. Strah pred stigmatizacijo lahko pripravi ženske zanikati, da skrivajo svoje pitje in da pričnejo piti same in ne v družbi. Ta vzorec, po drugi strani vodi družino, zdravnike in druge v sum, da je ta ženska alkoholik. V nasprotju z ženskami pri moških strah pred posledicami lahko pripravi moške priznati, da so zboleli za alkoholizmom, a ravno nasprotno kot ženske. Moški javno pokažejo svoje pitje, in pijejo v skupinah. Ta vzorec, po drugi strani vodi družino, zdravnike in druge v sum, da je ta človek alkoholik. == Jellinekova razdelitev alkoholikov == [[Slika:Alkoholismus.jpg|thumb|left|120px|'''Biti ali ne piti''']] * α - alkoholik: Pije zaradi duševnih razlogov. [[Alkohol]] mu služi kot sredstvo za odpravljanje raznih težav. Pije več, kot je to v njegovem okolju v navadi. Posledice so vidne npr: telesno, v družini, v službi... * β - alkoholik: Pojavljajo se že telesne posledice pitja (tudi zelo hude), vendar ni ne [[telesna odvisnost|telesno]] ne [[psihična odvisnost|duševno odvisen]]. Pije zato, ker je to v [[navada|navadi]] v [[okolje|okolju]] v katerem živi. * γ - alkoholik: Kaže jasno napredovanje od duševne v telesno odvisnost. Ima hudo okvarjen [[nadzor]] nad količino zaužitega alkohola, hkrati pa ni sposoben abstiniranja. Ko ne dobi alkohola, čuti močno željo po njem in kaže odtegnitvene znake. Posledice so hude na vseh področjih njegovega življenja. * δ - alkoholik: Je izrazito telesno odvisen. Tak človek ni sposoben abstinirati, niti dneva ne more biti trezen, ne pojavljajo se odtegnitveni znaki. Ima pa nadzor nad zaužito količino pijače. == Definicija sindroma odvisnosti od alkohola == Po definiciji [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] (WHO) je alkoholizem uživanje večjih količin alkoholnih pijač več kot leto dni, z izgubo nadzora nad pitjem ter pojavom telesnih, [[psihične motnje|psihičnih]] in socialnih motenj. V splošnem pa moramo za diagnozo alkoholizma zadostiti vsaj trem od šestih simptomov<ref>Tomori, M. in Ziherl, S. (Ur.). (1999). ''Psihiatrija''. Ljubljana: Littera picta: Medicinska fakulteta.</ref>: * hrepenenje (sla po zaužitju), * abstinenčni sindrom ali odtegnitveno stanje (v primeru pomanjkanja alkohola), * zvišana [[toleranca]] (potreba po vse večji količini alkohola za enak učinek opoja). * zanemarjanje drugih dejavnosti zaradi pitja alkohola * težave pri obvladovanju pitja * vztrajanje pri pitju kljub škodljivim posledicam == Odtegnitveno stanje == Odtegnitveno stanje je fiziološko in duševno stanje, ki se pojavi po nenadnem prenehanju uživanja alkohola ali druge snovi, od katere je bila oseba odvisna. Znaki odtegnitvenega stanja so pri različnih snoveh različni, pri alkoholu pa so to: * tresenje * znojenje * siljenje na bruhanje * vznemirjenost [[Slika:Alcohol consumption per capita world map.PNG|thumb|right|250px|Konzumiranje alkohola širom sveta]] == Lastnosti alkohola == {{glavni|Alkohol}} Alkoholne pijače najpogosteje sestavlja [[etanol]]. [[Molekula]] etanola je majhna, polarna, vodotopna molekula in spada med alifatske alkohole. Etanol z lahkoto prehaja preko celičnih membran in prehaja tudi preko [[hematoencefalna bariera|hematoencefalne bariere]] ter placente. Nekaj, približno 3 g/dan, ga nastaja pri bakterijski fermentaciji ogljikovih hidratov v [[tanko črevo|tankem črevesu]]. == Absorbcija alkohola == Alkohol se po zaužitju absorbira v [[gastrointestinalni trakt|''gastrointestinalnem traktu'']] (GIT) s prosto difuzijo: * 75 % v proksimalnem delu tankega črevesa * 20 % v želodcu * 5 % drugje Koncentracija alkohola v posameznih tkivih je odvisna od prekrvljenosti le-teh in deleža vode v tkivih. == Izločanje alkohola iz telesa == Alkohol se izloči iz [[kri|krvi]] v 8-10 urah. Večji del se razgradi v [[jetra|jetrih]] (90-98 %), medtem ko se preostali del izloči nespremenjen z [[urin]]om, [[znoj]]em in izdihanim [[zrak]]om. [[Jetra]] 70&nbsp;kg težkega človeka zmorejo v eni uri razgraditi do 10 ml (8g) alkohola, oksidacija pa poteka po treh metabolnih poteh: * alkoholna dehidrogenaza (ADH): encim, ki se nahaja v [[citosol]]u [[hepatocit]]ov (zelo majhne količine tega [[encim]]a je mogoče najti še v [[možgani]]h in [[testis]]ih); po tej poti se metabolizira 90 % [[alkohol]]a == Akutna intoksikacija z alkoholom == Akutna intoksikacija je posledica zaužitja večje količine alkohola v sorazmerno kratkem času. Koncentracija alkohola[‰] in simptomi:<ref>Tabela: Posledice različnih koncentracij alkohola v krvi. Može A. 2007: Odvisnost od alkohola. Idrija: Založba Bogataj, stran 22.</ref> * 0,05 - 0,1 – Zelo šibek učinek, običajno brez značilnih [[simptom]]ov, * 0,1 - 0,49 – Pojavi se blaga evforija in običajno večja socialnost ter pomiritev, * 0,5 - 0,79 – Zmanjšana globinska ostrina [[vid]]a in daljši reakcijski čas, pojavi se uspavalni učinek, * 0,8 - 1,1 – Pojavi se proti-bolečinski učinek, uspavalni učinek se ojača, pri nekaterih se pojavi nihanje razpoloženja * 1,2 - 1,7 – Precej podaljšan reakcijski čas, rahle/zmerne motnje ravnovesja in koordinacije, prihaja lahko do nenadnih dremežev * 1,8 - 2,4 – Izredno podaljšan reakcijski čas, močne motnje koordinacije in ravnovesja, nenadni dremeži, raztrupitev naslednji dan * 2,5 - 3,4 – Znaki paralize, grobe motnje zavesti, koordinacije in ravnovesja, [[bruhanje]], * 3,5 - 4,0 – Možnost globoke [[koma|kome]], * 4,0 - 5,0 – Možna [[smrt]] zaradi ustavitve dihalnih [[mišica|mišic]] in/ali srca. == Centralni živčni sistem (CŽS) == Čeprav laiki pojmujejo alkohol kot stimulator, je ta v resnici depresor CŽS. V začetni fazi je navidezna stimulacija posledica dezinhibicije določenih predelov CŽS - zaradi depresije inhibicijskih mehanizmov (pri nižjih koncentracijah deluje alkohol selektivno, saj je njegov učinek večji na ''inhibitorne'' kot na ''ekscitacijske sinapse''). Alkohol zaradi inhibicije poveča tudi hitrost [[kitni refleks|kitnega refleksa]].<ref>Snov napisana iz razgovora z Dr. Mitjom Perušom, docentom za nevroznanosti na univerzi v Gradcu. ''(Najboljša referenca je tista, ki jo lahko preverimo v knjigi, na spletu...)''</ref><br /> Nekateri predeli CŽS so bolj občutljivi na alkohol. ''Retikularna formacija'' , predel v podaljšani [[hrbtenjača|hrbtenjači]], je nanj še posebej občutljiv, zato so pri intoksikaciji z alkoholom prizadete funkcije raznih centrov, ki se v ''retikularni formaciji'' nahajajo. Eden izmed njih je ''ascendentni retikularni aktivacijski sistem'' (ARAS), ki skrbi za koordinacijo in integracijo vseh možganskih funkcij. <br />Posledice delovanja alkohola na ta sistem so motorične, senzorične in [[psihične motnje]]. Predvsem so prizadete tiste višje funkcije zavesti, ki se jih moramo priučiti: človekova usmerjenost, razsodnost, njegovo samoobvladovanje, itd. Moteni so tudi spomin, koncentracija in razumevanje. V višjih merah prihaja tudi do motenj spanca (zaradi nezmožnosti možganov, da sprožijo spanec REM), je pa v merah do približno 1.4‰ lahko koristen kot uspavalo, saj povzroča daljši globoki spanec in manjšo občutljivost na okolico, ni pa uporaba alkohola kot <nowiki>''</nowiki>zdravilo za spanje<nowiki>''</nowiki> primerna za vsak dan, saj lahko povzroča nezmožnost prehoda v način spanja prez le tega (odvisnost). Vse te spremembe spremljajo še senzorične in motorične motnje (na primer motnje govora, ravnotežja).<br /> Pri hujši intoksikaciji alkohol prizadane tudi ostale dele CŽS in pride do splošnega [[inhibitorni učinek|inhibitornega učinka]], zaradi katerega začno odpovedovati tudi razni drugi centri: * '''Respiratorni center''': :Zmanšana je odzivnost na spremembe pCO2; pri velikih koncentracijah (400 mg/dl ali vec) lahko nastopi [[depresija dihanja]], ki je običajno vzrok [[smrt]]i pri ''intoksikaciji'' z alkoholom. * '''Termoregulacijski center''': :Alkohol poveča izgubljanje toplote iz telesa zaradi povečanega pretoka krvi skozi kožo in GIT; višje koncentracije alkohola v krvi onesposobijo termoregulacijski center.<ref>Hein L. 2005: Color Atlas of Pharmacology. Stuttgart: Thieme Medical Publishers, stran 212.</ref> * '''Srčno-žilni sistem''': :Alkohol na [[kardiovaskularni sistem]] vpliva z vazodilacijo (razširitvijo žil) in z znižanjem krvnega tlaka, kar pa lahko pri nekaterih povzroči nekoliko višji srčni utrip. Z vazodilacijo zmanjša možnost popolne zamašitve žile, z znižanim krvnim tlakom pa lahko pomaga tistim, ki imajo tlak običajno previsok, ni pa alkohol zdravilo, saj lahko ob uporabi kot le-to povzroča zasvojenost. == Posledice odvisnosti od alkohola<ref>Fišer Zobovič, M. (2004). ''Razširjenost alkoholizma med obiskovalci zdravstvene ambulante Lovrenc na Pohorju v starosti med 20 in 85 let in odnos manj tveganih pivcev do zmernega in kulturnega pitja alkohola ter do abstinentov''. Pridobljeno z: http://www.lovrenc.si/datoteke/vsebina/las-v-obcini-lovrenc-na-pohorju/70_Razsirjenost_alkoholizma_-_diplomska.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160310013422/http://www.lovrenc.si/datoteke/vsebina/las-v-obcini-lovrenc-na-pohorju/70_Razsirjenost_alkoholizma_-_diplomska.pdf |date=2016-03-10 }}.</ref> == [[Slika:Alcohol diagram.png|thumb|left|270px|Vpliv alkohola na telo]] Posledice odvisnosti od alkohola lahko razdelimo na tri velika področja: telesne, duševne in družbene posledice. === Telesne posledice === Odvisnost od alkohola pušča posledice na telesu iz dveh vzrokov. Najprej alkohol, ki je za telo pravzaprav strup, deluje neposredno na telesne organe. Poleg tega pusti telesne posledice tudi način življenja, ki ga odvisne osebe pogosto živijo. Odvisnost od alkohola povzroča naslednje telesne posledice: ==== Jetra ==== Akutno uživanje alkohola, tudi v prekomernih dozah, kratkotrajno ne povzroča sprememb v delovanju [[jetra|jeter]]. Po dolgih letih uživanja alkohola pa lahko iz jeter nastane [[ciroza jeter]]. ==== Kri ==== Alkohol zaradi povečanega izločanja [[adrenalin]]a v začetni fazi povzroča ''hiperglikemijo'', kasneje pa se lahko pojavi ''hipoglikemija''.<br /> Alkohol zvišuje koncentracijo HDL in znižuje koncentracijo LDL v krvi. Učinek, ki ga zaradi tega ima na [[človeško ožilje|ožilje]], je koristen, saj znižuje ''incidenco ateroskleroticnih'' obolenj ožilja (ugotovili so, da je doza alkohola, ki organizmu še ne škoduje, vendar že ima koristne učinke na ožilje, 1 dl rdečega vina na dan).<br /> Alkohol direktno vpliva na celice [[kostni mozeg|kostnega mozga]] in zavira produkcijo [[levkociti|levkocitov]] ter [[trombociti|trombocitov]]. Pojavijo se tudi blažje anemije (''sideroblastna'' in ''megaloblastna'').<ref>Hein L. 2005: Color Atlas of Pharmacology. Stuttgart: Thieme Medical Publishers, stran 260</ref> ==== Koža ==== Alkohol tudi širi kapilare, kar lahko v velikih količinah povzroča zelo rahlo rdečico, rdeči učinek kože na obrazu pa je večinoma posledica ''acetaldehid'', ki nastane med prebavo alkohola. ==== Spolni organi ==== Alkohol ima lahko [[afrodiziak|afrodizični]] učinek - povečuje spolno poželjenje, vendar pri moških zmanjšuje sposobnost [[erekcija|erekcije]]. Pri moških se pojavijo [[impotenca]], sterilnost, atrofija testisov, ginekomastija; včasih možna feminizacija je posledica zvišanja razmerja [[estrogen]]/[[testosteron]] (zaradi ''atrofije testisov'' se zmanjša produkcija testosterona, koncentracija estrogena pa je zvišana zaradi slabše sposobnosti jeter za razgradnjo tega hormona).<ref>Hein L. 2005: Color Atlas of Pharmacology. Stuttgart: Thieme Medical Publishers, stran 240.</ref> ==== Trebušna slinavka ==== Alkohol lahko povzroči nastanek kroničnega alkoholnega ''kalcifirajočega pankreatitisa'' - posledica ponavljajočih se akutnih [[pankreatitis]]ov. ==== Želodec ==== Dologotrajno prekomerno uživanje alkohola lahko povzroči kronični [[gastritis]]. Če se pitje nadaljuje se lahko razvije tudi čir na želodcu, ki se lahko konča tudi z rakom na želodcu. ==== Mišičje ==== Alkohol lahko tudi neposredno škoduje mišicam in povzroča alkoholne skeletne miopatije. V poškodovanih mišicah je povečana aktivnost encima kreatin fosfokinaze.<ref>Hein L. 2005: Color Atlas of Pharmacology. Stuttgart: Thieme Medical Publishers, stran 256.</ref> ==== Živčevje ==== Alkohol prizadane tudi možgane in periferno živčevje. Okvar možganov zaradi alkohola povzročajo različne motnje kot so motnje spomina, motnje koncentracije in [[epileptični napad]]i, nastanejo pa bodisi zaradi neposrednega delovanja alkohola na možgane bodisi zaradi pomanjkanja vitamina B ali pa zaradi poškodb, ki nastanejo v stanju opitosti (raznih udarcev). Bolezensko prizadetost več perifernih živcev, ki je tudi lahko posledica odvisnosti od alkohla, pa imenujemo polinevropatija. Oseba s tovrstno prizadetostjo občuti ohromitve, mravljinčenje ali bolečine v oddaljenih delih telesa, najpogosteje na prstih rok in stopal. ==== Alkoholni fetalni sindrom ==== Alkohol je v [[zahodni svet|zahodnem svetu]] najpogostejši ''teratogeni'' dejavnik in povzroča mentalno prizadetost otrok. Tudi zmerno uživanje alkohola je med nosečnostjo kontraindicirano. Prekomerno uživanje alkohola vodi v prezgodnja rojstva, spontane splave in povzroča nizko porodno težo. Alkohol direktno zavira celično rast v zgodnji nosečnosti, kar naj bi bil eden od vzrokov za razvojne nenormalnosti.<ref>Marušič A. 2009: Javno duševno zdravje. Celje: Mohorjeva družba, stran 45, 47.</ref><br /> [[Fetalni alkoholni sindrom]] je trajna motnja, ki jo zaznamujejo počasnejša rast, neobičajen izgled obraza ter poškodbe [[centralni živčni sistem|centralnega živčnega sistema]]. Otroci s fetalnim alkoholnim sindromom rastejo počasneje tako v maternici kot tudi kasneje. Poleg neobičajnega videza obraza imajo pogosto manjšo glavo, možgane, [[srce]] in [[hrbtenica|hrbtenico]]. Poleg tega imajo tudi druge anatomske posebnosti. Otroci s fetalnim alkoholnim sindromom se rodijo manjši kot ostali novorojenčki, pogosto imajo težave s hranjenjem in spanjem. Pogosto imajo drugačen fizični izgled obraza in zaostajajo v rasti. Imajo tudi težave z vidom, sluhom, pozornostjo, učenjem preprostih stvari, vedenjem v družbi in nadzorovanjem lastnega vedenja. Pogosto uživanje alkohola (7 ali več enot alkohola tedensko) ali opijanje (5 ali več enot alkohola ob določeni priložnosti) močno poveča tveganje za razvoj fetalnega alkoholnega sindroma. Treba je opozoriti, da lahko otrok razvije fetalni alkoholni sindrom, kljub manjšim zaužitim količinam alkohola. Če je plod v maternici izpostavljen alkoholu, pa vendarle ne razvije fetalnega alkoholnega sindroma, je kljub temu rizičen za razvoj številnih duševnih, telesnih ali vedenjskih motenj. Otroci s fetalnim alkoholnim sindromom kot tudi vsemi motnjami, ki nastanejo kot posledica uživanja alkohola v nosečnosti, pogosto potrebujejo posebno pomoč v šoli ter stalni zdravstveni nadzor. === Duševne posledice === Med duševnimi posledicami odvisnih od alkohola prevladujejo osebnostne spremembe in psihiatrične motnje. Človek, ki je odvisen od alkohola osebnostno propada. Da bi se obranil zavedanja tega, si oblikuje različne obrambne mehanizme (npr. [[zanikanje]], izgovori, drobljenje, zmanjševanje, projekcija). Med psihiatrične motnje, ki so (lahko) posledica alkoholizma pa sodijo: alkoholni bledež (halucinoza), psihoza korsakova, demenca, organski psihosindrom, alkoholna ljubosumnostna blodnjavost, depresija, samomorilnost. === Družbene posledice === Te posledice alkoholizma so opazne predvsem v družini in na delovnem mestu, lahko pa tudi na drugih področjih, npr. v prometu. == Preventiva == [[Motnja|Motnje]] zaradi uživanja alkohola močno vplivajo na [[družba|družbo]] kot celoto, zato Svetovna zdravstvena organizacija, vlada in številne druge regionalne [[institucija|institucije]] nastopajo s številnimi ukrepi, načrti in programi, da bi zmanjšali škodo zaradi alkoholizma. V boju proti zdravstvenem, socialnem in izbobraževalnem neuspehu, ki je posledica alkoholizma, se šteje prepoved in omejitev oglaševanja alkohola ter starost, pri kateri je mogoča zloraba alkohola, kot pomemben korak k zmanjševanju zlorabe alkohola. == Alkoholizem na Slovenskem == V Sloveniji je poraba alkohola 10,5 litra na prebivalca na leto, kar je blizu povprečja v EU (11 litrov).<ref>Bojan Macuh. [http://www.slovenskenovice.si/lifestyle/zdravje/alkoholizem-zlo-sodobnega-casa Alkoholizem, zlo sodobnega časa.] ''Novice'' 15. 1. 2014.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.stat.si/doc/pub/mladi2009-SLO.pdf Mladi v Sloveniji.] Ljubljana: Statistični urad republike Slovenije, 2009. {{Medical condition classification and resources | DiseasesDB = | ICD11 = {{ICD11|6C40.2}} | ICD10 = {{ICD10|F10.2}} | ICD9 = {{ICD9|303}} | ICDO = | OMIM = 103780 | MedlinePlus = 000944 | eMedicineSubj = article | eMedicineTopic = 285913 | MeshID = D000437 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zloraba alkohola]] [[Kategorija:Kultura pitja]] [[Kategorija:Družbena stigma]] [[Kategorija:S snovmi povezane motnje]] [[Kategorija:Teratogeni]] [[Kategorija:Alkohol in zdravje]] pdk764rdsso4x5gyoek44fa6xhaogd6 0 60144 6766367 6720548 2026-10-17T17:11:27Z Stebunik 55592 6766367 wikitext text/x-wiki '''Perko''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|53. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.697 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 1.684 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zasedel 55. mesto. Na dan 1. januarja 2024 je ta priimek uporabljalo 1.630 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe v [[Republika Slovenija|Sloveiji]] zasedel 61. mesto; to pomeni, da je njegova uporaba v rahlem upadanju. Na dan 1. januarja 2025 pa je ta priimek uporabljalo 1.624 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe v [[Republika Slovenija|Sloveiji]] zasedel 60. mesto.<ref>{{navedi splet|url=https://www.stat.si/ImenaRojstva/sl#/names?lastname=Perko|title=Imena in rojstni dnevi|publisher=Statistični urad Republike Slovenije|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=1. januar 2025|accessdate=18. oktober 2025}}</ref> == Znani nosilci priimka == === Slovenija === * [[Andrej Perko (veterinar)]] (1842—1917), veterinar * [[Andrej Perko (fotograf)]] (*1946), fotograf (inž. strojništva) * [[Andrej Perko (psiholog)]] (*1953), klinični psiholog, terapevt po metodi [[Janez Rugelj|Janeza Ruglja]] * [[Anton Perko]] (1833—1905), pomorski častnik in slikar * [[Anton Perko (pevec)]] (1898—1983), pevec * [[Avgust Perko]] (August von Perko; 1804—1866), veletrgovec, humanist in dobrotnik<ref>Avguštin pl. Perko (trgovec in dobrodelnik, rojen v Celju 6. januarja 1804, umrl v Spodnjem-Št.Vidu blizu Dunaja 26. septembra 1866)</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.literature.at/viewer.alo?objid=11774&viewmode=fullscreen&scale=3.33&rotate=&page=30|title=22 Biographisches Lexikon des Kaisertums Österreich /Perinet-Perko/|publisher=K.u.K. Hof- und Staatsdruckerei|author=|place=Wien|date=1870|accessdate=27. september 2024}}</ref> * [[Bogdan Perko]] (*1948), živilski tehnolog, mlekarski strokovnjak * [[Borut Perko]] (1954/5—2025), novinar, tehnični urednik * [[Drago Perko]] (*1961), geograf * [[Franc Perko]] (1929—2008), teolog, beograjski nadškof in metropolit * [[Franc Perko (župan)]] (1855—1932), novomeški župan * [[Franc Valentin Perko]] (*1942), gozdar in publicist * [[Friderik Perko]] (Friedrich von Perko, brat Avguština; *1804), , pravnik, vzgojitelj in akademik<ref>rojen v Celju 10. decembra 1804)</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.literature.at/viewer.alo?objid=11774&viewmode=fullscreen&scale=3.33&rotate=&page=31|title=22 Biographisches Lexikon des Kaisertums Österreich /Perinet-Perko/|publisher=K.u.K. Hof- und Staatsdruckerei|author=|place=Wien|date=1870|accessdate=27. september 2024}}</ref> * [[Gorazd Perko]], filmski scenarist in dramaturg * [[Gregor Perko]] (1973—2020), jezikoslovec francist, prof. FF UL, prevajalec * [[Ivan Andrej Perko]] (1876—1941), speleolog in krasoslovec * [[Jožef Perko]] (Josef Perko von Greiffenbühl; 1835-1900), general * [[Leopold Perko]] (1848—1918), podobar * [[Lojze Perko]] (1909—1980), slikar in ilustrator * [[Lovro Perko]] (1865—1948), učitelj in publicist * [[Milivoj Perko]] (1928—2008), stomatolog, maksilofacialni kirurg, prof. MF * [[Pavel Perko]] (1877—1970), duhovnik in pisatelj * [[Rok Perko]] (*1985), alpski smučar * [[Roman Perko]] (*1977), smučar nordijski kombinatorec * [[Saška Rakef Perko]] (*1980), dramatičarka, dramaturginja, prof. AGRFT * [[Sebastjan Perko]], ''doktor dentalne medicine'' – strokovnjak za integrativno medicino in integrativno oralno kirurgijo * [[Slavko Perko]] (1905—1963), zdavnik ginekolog * [[Tomaž Perko]] (Tomaž Izidor Perko - sin Lojzeta; *1947), slikar * [[Uroš Perko]] (*1976), plezalec, trener, psihoterapevt * [[Valentin Perko]] (*1950), filmski snemalec * [[Vencelj Perko]] (1906—1991), kovinar in politični delavec * [[Vencelj Perko (sindikalec)|Vencelj Perko]] (1898—1944), delavski politik, sindikalist * [[Verena Vidrih Perko]] (*1952), arheologinja, muzeologinja, dediščinarka, pesnica === Evropska zveza === ==== Avstrija ==== *[[Franz Perko]] (1868–1919), avstrijski zdravnik in politik *[[Friedrich Perko]] (Friedrich Josef Anton Perko, potomec celjske plemiške rodovine Perko; 1922–1999), obnovitelj evropskega skavtizma (1953) in več društev ter bratovščin, častnik in politik<ref>{{navedi splet|url=http://www.ordenskunde.info/dtPerkoBio.htm|title=Friedrich Josef Perko Ritter von Greiffenbühl|publisher=Ordenskunde.info|author=Jörg C. Steiner|place=|date=|accessdate=29. september 2024|archive-date=2024-06-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20240616090128/http://www.ordenskunde.info/dtPerkoBio.htm|url-status=dead}}</ref> *[[Gudrun Perko]] (* 1962), avstrijska socialna delavka in filozofinja ==== Finska ==== *[[Aapo Perko]] (1924–2021), finski kroglometalec *[[Aarni Perko]] (1933–2017), finski matematik in akademik *[[Jukka Perko]] (*1968), finski saksofonist *[[Touko Perko]] (*1941), finski raziskovalec in pisatelj ==== Nemčija ==== *[[Gustav Reinhold Perko]] (1905-1961), nemški slikar<ref>Ko je bil Gustav Reinhold Perko * 3. oktobra 1905 v [[Cottbus]]u, [[Brandenburg]], [[Nemčija]], je bil njegov oče Christian Perko, star 30, a njegova mati Anna Perko r. Huschmann, 24 let. Rodil se je pravzaprav v kraju ''Lacoma bei Cottbus'', a ženi je bilo ime ''Maria''. Umrl je 28. decembra 1961, v [[Hamburg]]u, [[Zvezna republika Nemčija|Nemčija]], star 56 let.</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ancestors.familysearch.org/en/L5R4-YJ8/gustav-reinhold-perko-1905-1961|title=Gustav Reinhold Perko|publisher=Familysearch.org|author=|place=|date=|accessdate=29. september 2024}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ancestors.familysearch.org/en/search|title=Ancestors in Family Tree - Gustav Reinhold Perko|publisher=Familysearch.org|author=|place=|date=|accessdate=29. september 2024}}</ref> ==== Poljska ==== *[[Stanislav Perko]] (1894-1959), poljski polkovnik (inženirske enote) <ref>''Stanisław Perko'' (*29. april 1894 Varšava, †10. oktober 1959 Piastów) – polkovnik inženirske enote (Saperji), poljska ljudska armada.</ref> === Makedonija === *[[Perko Kolevski]] (1944–2021), makedonski zdravnik in politik<ref>Pri [[Makedonci|Makedoncih]] in [[Bolgari|Bolgarih]], med drugimi pa celo med [[Vojvodina|vojvodinskimi]] [[Madžari]] je Perko sorazmerno pogosten: toda ne kot ''priimek'', ampak kot ''ime'' - ki izhaja iz imena ''Peter''.</ref> === ZDA === *[[John Perko (obramba)]] (1914-1973), ameriški nogometaš (igral za Pittsburgh Pirates, Card-Pitt and the Pittsburgh Steelers) *[[John Perko (napad)]] (1918-1984), ameriški nogometaš (igral za Buffalo Bisons) *[[Kenneth Perko]] (*1943), ustanovil Perkovo teorijo vozlov *[[Lynn Truell Perko]] (*1964),ameriški glasbenik *[[Mike Perko]] (*1957), ameriški nogometaš *[[Tom Perko]] (*1954), ameriški nogometaš == Izvor in razširjenost == === Poreklo === Družina Perko, ki ji pripada tudi gori omenjeni ter v Celju rojeni plemič [[Avgust Perko]],<ref>Perko, August von (Kaufmann und Humanist, geb. Zu Cilli in Steiermark 6. Jänner 1804, gest. Zu Unter-St.Veit nächst Wien 26. September 1866). </ref> izhaja iz [[Ogrska|Ogrske]]; v plemiški stan jo je povzdignil avstrijski cesar [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] leta 1628. <ref>{{navedi splet|url=http://www.literature.at/viewer.alo?objid=11774&viewmode=fullscreen&scale=3.33&rotate=&page=30 |title=22 Biographisches Lexikon des Kaisertums Österreich /Perinet-Perko/|publisher=K.u.K. Hof- und Staatsdruckerei|author=Constant von Wurzbach|place=Dunaj|date=1870 |accessdate=29. september 2024}}</ref> == Glej tudi == *[[Leopold Perco]] (1884–1955), slikar in restavrator <ref>{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi940940/|title= Perco, Leopoldo (1884–1955) slikar in restavrator|publisher=Slovenska biografija|author=Verena Koršič|place=Ljubljana|date=2013|accessdate=30. september 2024}}</ref> *[[Rudolf Perco]] (1884–1942), arhitekt<ref>{{navedi splet|url=https://www.archinform.net/arch/52285.htm|title=Dr. Rudolf Perco – Rodolfo Perco|publisher=Archinform|author=|place=Dunaj|date=|accessdate=30. september 2024}}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref>Rudolf Perco (*14. julij 1884 Gorica †31. januar 1942 na Dunaju) je bil avstrijski arhitekt slovensko-italijanskega porekla. Oče je bil Andrea Perco (=Andrej Perko), mati pa Elisa r. Manaigo. Deloval je največ na Dunaju, pa tudi na Češkem, v ZDA in v Beogradu, kjer je napravil obnovitvene načrte po Prvi svetovni vojni.</ref> *priimke [[Perič]]/[[Perić]], [[Perčič]], [[Perc]], [[Perman]], [[Perat]], [[Pernat]], [[Perkovič]]/[[Perković]], [[Pernarčič]] itd. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Perko}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] [[Kategorija:Angleški priimki]] [[Kategorija:Finski priimki]] [[Kategorija:Italijanski priimki]] [[Kategorija:Nemški priimki]] [[Kategorija:Poljski priimki]] otw92s36dgv5bwbrw09o1n97stvy5dd 6766423 6766367 2026-10-17T19:09:07Z Stebunik 55592 6766423 wikitext text/x-wiki '''Perko''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|53. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.697 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 1.684 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zasedel 55. mesto. Na dan 1. januarja 2024 je ta priimek uporabljalo 1.630 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe v [[Republika Slovenija|Sloveiji]] zasedel 61. mesto; to pomeni, da je njegova uporaba v rahlem upadanju. Na dan 1. januarja 2025 je ta priimek uporabljalo 1.624 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe v Sloveiji zasedel 60. mesto.<ref>{{navedi splet|url=https://www.stat.si/ImenaRojstva/sl#/names?lastname=Perko|title=Imena in rojstni dnevi|publisher=Statistični urad Republike Slovenije|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=1. januar 2025|accessdate=18. oktober 2025}}</ref> Na dan 1. januarja 2026, ko je Slovenija imela 2.135.107 prebivalcev, pa je ta priimek uporobljalo 1.610 oseb in je torej bil ta priimek po pogostosti uporabe v Sloveiji na 61. mestu (na istem mestu torej, kot je bil 1. januarja 2024). == Znani nosilci priimka == === Slovenija === * [[Andrej Perko (veterinar)]] (1842—1917), veterinar * [[Andrej Perko (fotograf)]] (*1946), fotograf (inž. strojništva) * [[Andrej Perko (psiholog)]] (*1953), klinični psiholog, terapevt po metodi [[Janez Rugelj|Janeza Ruglja]] * [[Anton Perko]] (1833—1905), pomorski častnik in slikar * [[Anton Perko (pevec)]] (1898—1983), pevec * [[Avgust Perko]] (August von Perko; 1804—1866), veletrgovec, humanist in dobrotnik<ref>Avguštin pl. Perko (trgovec in dobrodelnik, rojen v Celju 6. januarja 1804, umrl v Spodnjem-Št.Vidu blizu Dunaja 26. septembra 1866)</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.literature.at/viewer.alo?objid=11774&viewmode=fullscreen&scale=3.33&rotate=&page=30|title=22 Biographisches Lexikon des Kaisertums Österreich /Perinet-Perko/|publisher=K.u.K. Hof- und Staatsdruckerei|author=|place=Wien|date=1870|accessdate=27. september 2024}}</ref> * [[Bogdan Perko]] (*1948), živilski tehnolog, mlekarski strokovnjak * [[Borut Perko]] (1954/5—2025), novinar, tehnični urednik * [[Drago Perko]] (*1961), geograf * [[Franc Perko]] (1929—2008), teolog, beograjski nadškof in metropolit * [[Franc Perko (župan)]] (1855—1932), novomeški župan * [[Franc Valentin Perko]] (*1942), gozdar in publicist * [[Friderik Perko]] (Friedrich von Perko, brat Avguština; *1804), , pravnik, vzgojitelj in akademik<ref>rojen v Celju 10. decembra 1804)</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.literature.at/viewer.alo?objid=11774&viewmode=fullscreen&scale=3.33&rotate=&page=31|title=22 Biographisches Lexikon des Kaisertums Österreich /Perinet-Perko/|publisher=K.u.K. Hof- und Staatsdruckerei|author=|place=Wien|date=1870|accessdate=27. september 2024}}</ref> * [[Gorazd Perko]], filmski scenarist in dramaturg * [[Gregor Perko]] (1973—2020), jezikoslovec francist, prof. FF UL, prevajalec * [[Ivan Andrej Perko]] (1876—1941), speleolog in krasoslovec * [[Jožef Perko]] (Josef Perko von Greiffenbühl; 1835-1900), general * [[Leopold Perko]] (1848—1918), podobar * [[Lojze Perko]] (1909—1980), slikar in ilustrator * [[Lovro Perko]] (1865—1948), učitelj in publicist * [[Milivoj Perko]] (1928—2008), stomatolog, maksilofacialni kirurg, prof. MF * [[Pavel Perko]] (1877—1970), duhovnik in pisatelj * [[Rok Perko]] (*1985), alpski smučar * [[Roman Perko]] (*1977), smučar nordijski kombinatorec * [[Saška Rakef Perko]] (*1980), dramatičarka, dramaturginja, prof. AGRFT * [[Sebastjan Perko]], ''doktor dentalne medicine'' – strokovnjak za integrativno medicino in integrativno oralno kirurgijo * [[Slavko Perko]] (1905—1963), zdavnik ginekolog * [[Tomaž Perko]] (Tomaž Izidor Perko - sin Lojzeta; *1947), slikar * [[Uroš Perko]] (*1976), plezalec, trener, psihoterapevt * [[Valentin Perko]] (*1950), filmski snemalec * [[Vencelj Perko]] (1906—1991), kovinar in politični delavec * [[Vencelj Perko (sindikalec)|Vencelj Perko]] (1898—1944), delavski politik, sindikalist * [[Verena Vidrih Perko]] (*1952), arheologinja, muzeologinja, dediščinarka, pesnica === Evropska zveza === ==== Avstrija ==== *[[Franz Perko]] (1868–1919), avstrijski zdravnik in politik *[[Friedrich Perko]] (Friedrich Josef Anton Perko, potomec celjske plemiške rodovine Perko; 1922–1999), obnovitelj evropskega skavtizma (1953) in več društev ter bratovščin, častnik in politik<ref>{{navedi splet|url=http://www.ordenskunde.info/dtPerkoBio.htm|title=Friedrich Josef Perko Ritter von Greiffenbühl|publisher=Ordenskunde.info|author=Jörg C. Steiner|place=|date=|accessdate=29. september 2024|archive-date=2024-06-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20240616090128/http://www.ordenskunde.info/dtPerkoBio.htm|url-status=dead}}</ref> *[[Gudrun Perko]] (* 1962), avstrijska socialna delavka in filozofinja ==== Finska ==== *[[Aapo Perko]] (1924–2021), finski kroglometalec *[[Aarni Perko]] (1933–2017), finski matematik in akademik *[[Jukka Perko]] (*1968), finski saksofonist *[[Touko Perko]] (*1941), finski raziskovalec in pisatelj ==== Nemčija ==== *[[Gustav Reinhold Perko]] (1905-1961), nemški slikar<ref>Ko je bil Gustav Reinhold Perko * 3. oktobra 1905 v [[Cottbus]]u, [[Brandenburg]], [[Nemčija]], je bil njegov oče Christian Perko, star 30, a njegova mati Anna Perko r. Huschmann, 24 let. Rodil se je pravzaprav v kraju ''Lacoma bei Cottbus'', a ženi je bilo ime ''Maria''. Umrl je 28. decembra 1961, v [[Hamburg]]u, [[Zvezna republika Nemčija|Nemčija]], star 56 let.</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ancestors.familysearch.org/en/L5R4-YJ8/gustav-reinhold-perko-1905-1961|title=Gustav Reinhold Perko|publisher=Familysearch.org|author=|place=|date=|accessdate=29. september 2024}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ancestors.familysearch.org/en/search|title=Ancestors in Family Tree - Gustav Reinhold Perko|publisher=Familysearch.org|author=|place=|date=|accessdate=29. september 2024}}</ref> ==== Poljska ==== *[[Stanislav Perko]] (1894-1959), poljski polkovnik (inženirske enote) <ref>''Stanisław Perko'' (*29. april 1894 Varšava, †10. oktober 1959 Piastów) – polkovnik inženirske enote (Saperji), poljska ljudska armada.</ref> === Makedonija === *[[Perko Kolevski]] (1944–2021), makedonski zdravnik in politik<ref>Pri [[Makedonci|Makedoncih]] in [[Bolgari|Bolgarih]], med drugimi pa celo med [[Vojvodina|vojvodinskimi]] [[Madžari]] je Perko sorazmerno pogosten: toda ne kot ''priimek'', ampak kot ''ime'' - ki izhaja iz imena ''Peter''.</ref> === ZDA === *[[John Perko (obramba)]] (1914-1973), ameriški nogometaš (igral za Pittsburgh Pirates, Card-Pitt and the Pittsburgh Steelers) *[[John Perko (napad)]] (1918-1984), ameriški nogometaš (igral za Buffalo Bisons) *[[Kenneth Perko]] (*1943), ustanovil Perkovo teorijo vozlov *[[Lynn Truell Perko]] (*1964),ameriški glasbenik *[[Mike Perko]] (*1957), ameriški nogometaš *[[Tom Perko]] (*1954), ameriški nogometaš == Izvor in razširjenost == === Poreklo === Družina Perko, ki ji pripada tudi gori omenjeni ter v Celju rojeni plemič [[Avgust Perko]],<ref>Perko, August von (Kaufmann und Humanist, geb. Zu Cilli in Steiermark 6. Jänner 1804, gest. Zu Unter-St.Veit nächst Wien 26. September 1866). </ref> izhaja iz [[Ogrska|Ogrske]]; v plemiški stan jo je povzdignil avstrijski cesar [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] leta 1628. <ref>{{navedi splet|url=http://www.literature.at/viewer.alo?objid=11774&viewmode=fullscreen&scale=3.33&rotate=&page=30 |title=22 Biographisches Lexikon des Kaisertums Österreich /Perinet-Perko/|publisher=K.u.K. Hof- und Staatsdruckerei|author=Constant von Wurzbach|place=Dunaj|date=1870 |accessdate=29. september 2024}}</ref> == Glej tudi == *[[Leopold Perco]] (1884–1955), slikar in restavrator <ref>{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi940940/|title= Perco, Leopoldo (1884–1955) slikar in restavrator|publisher=Slovenska biografija|author=Verena Koršič|place=Ljubljana|date=2013|accessdate=30. september 2024}}</ref> *[[Rudolf Perco]] (1884–1942), arhitekt<ref>{{navedi splet|url=https://www.archinform.net/arch/52285.htm|title=Dr. Rudolf Perco – Rodolfo Perco|publisher=Archinform|author=|place=Dunaj|date=|accessdate=30. september 2024}}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref>Rudolf Perco (*14. julij 1884 Gorica †31. januar 1942 na Dunaju) je bil avstrijski arhitekt slovensko-italijanskega porekla. Oče je bil Andrea Perco (=Andrej Perko), mati pa Elisa r. Manaigo. Deloval je največ na Dunaju, pa tudi na Češkem, v ZDA in v Beogradu, kjer je napravil obnovitvene načrte po Prvi svetovni vojni.</ref> *priimke [[Perič]]/[[Perić]], [[Perčič]], [[Perc]], [[Perman]], [[Perat]], [[Pernat]], [[Perkovič]]/[[Perković]], [[Pernarčič]] itd. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Perko}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] [[Kategorija:Angleški priimki]] [[Kategorija:Finski priimki]] [[Kategorija:Italijanski priimki]] [[Kategorija:Nemški priimki]] [[Kategorija:Poljski priimki]] n17ptljyrg39ln931jv7awyjml2gyz0 0 61818 6766309 6710491 2026-10-17T12:37:00Z TadejM 738 dolgi pomišljaj -> pomišljaj 6766309 wikitext text/x-wiki '''Kovačič''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|tretji najbolj pogost priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2013 uporabljalo oseb 5.666 oseb. Podoben priimek [[Kovačić (priimek)|Kovačić]] nosi 314 oseb. Zelo verjetno je nastal s prepono -ič iz priimka [[Kovač (priimek)|Kovač]] (po rokodelcu kovaču). V tej obliki ga najdemo z zapisih v Gorici (Covacic, Covacig) in Vidmu (Covacich, Covacci). Leta 1498 se v zapisih pojavi Andre Kowatschutsch v Landolu. Priimek je [[patronimik]], izveden iz imena in poklica [[Kovač]]. == Znani nosilci priimka == * [[Adriano Kovačič]] (*1967), ekonomist, finančnik, bančnik... * [[Ajda Kovačič]], pevka ženske hard rock/metal skupine [[Hellcats]] * [[Alenka Kovačič]] (*1979), bolnišnična farmacevtka * [[Alfonz Kovačič]], atlet * [[Aljoša Kovačič]] (*1978), igralec * [[Alojz Kovačič]] (1902–1945), kovač, član organizacije TIGR * [[Andrej Kovačič]], agronom, upravitelj posestev v Vojvodini, oče [[Jelena De Belder-Kovačič|Jelene De Belder-Kovačič]] * [[Andrej Kovačič]] (*1948), ekonomist, informatik, univ. prof. * [[Anica Kovačič roj. Mislej]] (1923–2019), slovenska prijateljica Ane Frank * [[Bine Kovačič]], konservatorsko-restavratorski svetnik *[[Blaž Kovačič Mlinar]], pravnik, odvetnik, doc. * [[Bojan Kovačič]] (1949–2017), slikar in grafik, likovni pedagog * [[Boris Kovačič]] (1934–1999), klarinetist in skladatelj zabavne glasbe * [[Boštjan Kovačič]] (*1950), sociolog, politik, diplomat * [[Boštjan Kovačič (gradbenik)|Boštjan Kovačič]] (*1967), gradbenik, univ. prof. UM * [[Božidar Kovačič]] (1920–2011), strojnik, generalmajor JLA *[[Damijan Kovačič]] ([[Ledeni|Ledeni Denile]]), izvajalec [[hip hop]] glasbe, raper, producent * [[Danilo Kovačič]] (*1940), poslovnež (gospodarstvenik) * [[Dare Kovačič (*1|Dare Kovačič]] (*1951), pedagog, klinični psiholog (raziskovalec psiholingvistike) * [[Darija Kovačič]], fotografinja * [[David Kovačič]] (*1971), slikar, likovni pedagog * [[David Kovačič (nogometaš)|David Kovačič]] (*1999), nogometaš * [[Dimitrij Kovačič]] (*1954), politik * [[Dragica Kovačič]] (1951–2002), operna in koncertna pevka, mezzosopranistka * [[Emanuel Josip Kovačič]] (1808–1867), duhovnik in nabožni pisatelj * [[Emil Kovačič]] (1907–2001), geodet, hidrolog, univerzitetni profesor * [[Erik Kovačič]] (1921–1990), bibliotekar, pesnik * [[Eva Kovačič]] (*1998), pevka (zab. glasbe), violinistka in violistka * [[Fran Kovačič]] (1867–1939), teolog, zgodovinar, urednik, prof. * [[Gabrijela Kovačič]], umetnostna zgodovinarka, kustosinja ([[Celjski strop]]) * [[Gorazd Kovačič]] (*1977), sociolog FF UL, univ. sindikalist * [[Gregor Kovačič]] (*1960), matematik, prof. ZDA *[[Gregor Kovačič (geograf)|Gregor Kovačič]] (*1976), geograf, prof. FHŠ UP, župan Občine Ilirska Bistrica * [[Gregor Kovačič (atlet)|Gregor Kovačič]] (*1977), atlet, deseterobojec * Gregor Kovačič (*1977), klarinetist, dirigent, glasbeni pedagog * [[Helena Kovačič]] (*1979), sociologinja, strok. za kadrovsko dejavnost in menedžment * [[Ignacij Kovačič]] (1839–1914), posestnik in politik * [[Ines Kovačič]] (*1968), unikatna oblikovalka keramike * [[Irena Kovačič]] (1951–2021), jezikoslovka, prevajalka, prevodoslovka, prof. FF UL * [[Ivan Kovačič Efenka]] (1921–1963), partizanski komandant in narodni heroj * [[Iztok Kovačič]] (*1945), tehniški fizik, računalničar (FGG) * [[Janez Kovačič]] (*1942), slikar * [[Jani Kovačič]] (*1953), glasbenik, kantavtor in literat (prof. filozofije) * [[Jani Kovačič (odbojkar)]] * [[Janko Kovačič]] (1877–1922), telovadec *[[Jaroslav Kovačič]], triatlonec * [[Jelena De Belder-Kovačič]] (1925–2003), botaničarka, hortikulturnica (vrtnarka) * [[Jože Kovačič]] (1912–1995), fotograf * [[Jože Kovačič]] (1916–1942), narodni heroj * [[Jože Kovačič (igralec)|Jože Kovačič]] (1922–1983), igralec * [[Jožef Kovačič]] (1827–1909), rimskokatoliški duhovnik * [[Jule Kovačič]] (1922–2015), zdravnik ginekolog in porodničar * [[Karmen Salmič Kovačič]], bibliotekarka UKM * [[Klemen Kovačič]] (*1998), igralec * [[Kristina Kovačič]] (*1965), pedagoginja, etnološka raziskovalka Krasa (Trst) * [[Lev Kovačič]] (1910–1991), partizan, družbenopolitični in društveni delavec (ZOTKS...) * [[Lojze Kovačič]] (1928–2004), pisatelj in lutkovni pedagog, akademik * [[Lojze Kováčič (1941)|Lojze Kováčič]] (*1941), prevajalec (mdr. filmov) * [[Maja Kovačič]] (*2006), smučarska skakalka *[[Marija Vida Kovačič]] (1926–1978), urednica [[Pionirski list|Pionirskega lista]], prevajalka mladinske literature * [[Marko Kovačič|Marko A. Kovačič]] (1956–2025), kipar, konceptualni in videoumetnik *[[Matej Kovačič]] (*1974), strokovnjak za informacijsko varnost * [[Matija Kovačič]] (*1942), agronom, strok. za agrarno politiko in sociologijo podeželja * [[Matjaž Kovačič]] (*1951), politik, diplomat * [[Matjaž Kovačič]], enolog * [[Matjaž Kovačič]], bančnik, politik? * [[Miloš Kovačič]] (1934–2016), farmacevtski gospodarstvenik * [[Mojca Kovačič]] (*1976), etnomuzikologinja * [[Moni Kovačič]] (*1960), pevka zabavne glasbe *[[Nadja Kovačič]], umetnostna zgodovinarka * [[Oskar Kovačič]] (1908–1944), politični aktivist, narodni heroj * [[Peter Kovačič Peršin]] (*1945), književnik, publicist in urednik * [[Petra Kovačič]] (*1990), prva violinistka Dunajskih filharmonikov * [[Pina Kovačič]] (1913-1980), žena boksarja Prima Carnere *[[Pšena Kovačič|Pšen(ic)a Kovačič]] (*1981), ilustratorka, oblikovalka, slikarka * [[Radko Kovačič]] (*1925), filmski scenarist in urednik * [[Rafaela Kovačič]] (1856–1912), šolska sestra * [[Rok Kovačič]], podvodni fotograf * [[Ruža Kovačič]] (1920–2008), športna delavka (gimnastika) * [[Saša Kovačič]], fotograf in grafični oblikovalec * [[Sebastijan Kovačič]] (*1977), kemik * [[Simon Kovačič]], naravoslovni fotograf. ornitolog... * [[Slavc L. Kovačič]] (*1950), glasbenik, kitarist (Čudežna polja) * [[Slavko Kovačič]] (*1973), klarinetist, glasbeni pedagog * [[Stanislav Kovačič]] (*1952), elektrotehnik * [[Stanka Kovačič]] (*1941), pevka narodnozabavne glasbe * [[Stanko Kovačič]] (1898–1977), agrokemik * [[Srečko Kovačič]] (*1950), glasbenik * [[Tomaž Kovačič]] (*1976), operni in koncertni pevec, basbaritonist * [[Vili Kovačič]] (*1941), ekonomist, publicist in civilnodružbeni aktivist * Viljem Kovačič, [[Cistercijanski samostan Stična|stiški opat]] 1734–64 * [[Vladimir Kovačič]] (*1953), violončelist in pisatelj == Znani tuji nosilci priimka (hrvaška oblika: Kovačić) == * [[Ante Kovačić]] (1854–1889), hrvaški pisatelj, klasik hrvaške književnosti * [[Anto (Slavko) Kovačić]] (1935–1993), hrvaški zgodovinar in bibliograf * [[Branko Kovačić]] (1893–1976), hrvaški pevec, igralec in režiser * [[Bruno Kovačić]] (*1967), hrvaški glasbenik in skladatelj * [[Dieter Kovačič ("Dieb13")]] (*1973), avstrijski (dunajski) avantgardni glasbenik, skladatelj in performer * [[Dinko Kovačić]] (*1938), hrvaški arhitekt in akademik * [[Dragutin (Dragan) Kovačić|Dragan (Dragutin) Kovačić]] (1939–1999), hrvaški košarkar * [[Đuro Kovačić]] (1932–2002), hrvaški gozdar (mdr. v Istri) * [[Emilio Kovačić]] (*1968), hrvaški košarkar * [[Hrvoje Kovačić]] (*1932), hrvaški veterinar * [[Igor Kovačić]] (*1979), srbski kanuist * [[Ivan Goran Kovačić]] (1913–1943), hrvaški pesnik in pisatelj * [[Ivan (Ivko) Kovačić]] (1897–1981), hrvaški (dalmatinski) pisec * [[Ivan (Ivo) Kovačić]] (*1928), hrvaški zgodovinar * [[Josip Kovačić]] (1935–2017), hrvaški umetnostni zbiralec * [[Josip Nikola Kovačić-Šenkvički]] (1798–1878), hrvaški zgodovinsko-pravni publicist * [[Krešimir Kovačić]] (1889–1960), hrvaški novinar, pisatelj in publicist; humorist (sin Anteja) * [[Krešo Kovačić]] (1910–1994), hrvaški farmacevt * [[Kuzma Kovačić]] (*1952), hrvaški kipar in oblikovalec kovancev - hrvaških kun * [[Ladislav Kovačić]] (1916–1974), hrvaški pilot in letalski inštruktor * [[Ladislav Kovačić]] (1942–2003), pesnik in pisatelj (baški-vojvodinski Hrvat) * [[Lucijan Kovačić]] (1899–1960), hrvaški (jugoslovanski) atlet in športni delavec * [[Luka Kovačić]] (1940–2015), hrvaški socialni medicinec in zdravstveni organizator * [[Mateo Kovačić]] (*1994), hrvaški nogometaš * [[Martin Juraj Kovačić-Šenkvički]] (1744–1821), hrvaški zgodovinsko-pravni pisec * [[Matija (Matej) Kovačić]] (1901–1972), hrvaški novinar, publicist in politik (NDH) * [[Mijo Kovačić]] (*1935), hrvaški naivni slikar * [[Miljenko Kovačić]] (1973–2005), hrvaški nogometaš * [[Risto (Hristifor) Kovačić]] (1845–1909), črnogorsko-srbski zgodovinar * [[Vasilije Kovačić]] (1779–1857), srbsko-vojvodinski šolnik in pisec * [[Slavko Kovačić]] (*1938), hrvaški cerkveni zgodovinar in arhivist * [[Sonja (Sofija) Kovačić-Tajćević]] (1894–1968), hrvaška slikarka (soproga Krešimirja) * [[Viktor Kovačić]] (1874–1924), hrvaški arhitekt, urbanist in konservator (slovenskega rodu) * [[Vladimir Kovačić|Vladimir (Vlado) Kovačić]] (1907–1959), hrvaški pisatelj, pesnik in publicist * [[William E. Kovacic]] (*1952), ameriški državni funkcionar (trgovinski komisar) * [[Zdravko Kovačić|Zdravko (Ćiro) Kovačić]] (1925–2015), hrvaški vaterpolist * [[Željko Kovačić]] (*1937), hrvaški folklorist in publicist == Glej tudi == * priimek [[Kovač (priimek)]] * priimek [[Kovačec]] * priimek [[Kovačević]] *priimek [[Kovič]] *[[Kovačić]], naselje na Hrvaškem == Zunanje povezave == * {{Baza imen SURS|priimek=Kovačič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] kplg9fne4ur7ie0ff7r771hx98p5nfs 0 62105 6766399 6759734 2026-10-17T18:39:50Z JoMK 240261 nepravilna fotografija 6766399 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni4|morebitni prihodnosti evropske federalizacije|trenutno zvezo evropskih suverenih držav|Evropska unija}} {{multiple image | perrow = 2/2 | align = right | image1 = European Union (orthographic projection).svg | width1 = 150 | alt1 = | caption1 = [[Evropska unija]] | image2 = Council of Europe (blue).svg | width2 = 150 | alt2 = | caption2 = [[Svet Evrope]] | image3 = Map of the Schengen Area.svg | width3 = 150 | alt3 = | caption3 = [[Schengensko območje]] {{legend|#003399|Schengensko območje}} {{legend|#ffd617|države članice EU, ki so v postopku priključitve k območju}} {{legend|#46a43b|Države z odprtimi mejami}} | image4 = European Economic Area.svg | width4 = 150 | alt4 = | caption4 = [[Evropski gospodarski prostor]] {{legend|#003399|Evropska unija (brez Hrvaške)}} {{legend|#276d3a|Islandija, Norveška (brez Svalbarda) in Liechtenstein}} | footer = }}Pojem '''Združene države Evrope''' ('''ZDE'''), znane tudi kot '''Zvezne države Evrope''' ('''ZDE'''),<ref name=Keleman>{{navedi splet|title=Built to Last? The durability of EU federalism |first=R Daniel |last=Kelemen |others=(University of Oxford) |date=September 2005 |url=http://www.princeton.edu/~smeunier/Kelemen%20Memo.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20130120153312/http://www.princeton.edu/~smeunier/Kelemen%20Memo.pdf |url-status=dead |archive-date=20 January 2013 }} in {{navedi knjigo |title=Making History: State of the European Union |volume= 8 |editor-first1=Sophie |editor-last1 = Meunier |editor-first2=Kate |editor-last2=McNamara |publisher=Oxford University Press |page=52}}</ref> '''Evropska država''',<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=tN_fwWqFMLcC&pg=PA44 |title=Implementing European Union Education and Training Policy: A Comparative Study of Issues in Four Member States |page=44 |first1= D. |last1=Phillips|first2=Hubert |last2=Ertl|date=30 June 2003 |isbn=978-1-4020-1292-1 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=iPKIM-JNc_YC&pg=PA107 |page=107 |title= The European Miracle: Environments, Economies and Geopolitics in the History of Europe and Asia |first=Eric |last=Jones|date=4 August 2003 |isbn=978-0-521-52783-5 }}</ref> '''Evropska superdržava''', '''Evropska federacija''' ali '''Zvezna Evropa''', predstavlja hipotetični scenarij suverene evropske superdržave (podobne [[Združene države Amerike|Združenim državam Amerike]]), organizirane kot [[federacija]] držav [[Članice Evropske unije|članic Evropske unije]] (EU), ki so ga opredelili mnogi politologi, politiki, geografi, zgodovinarji, futurologi in pisatelij fikcij. Čeprav EU trenutno ni federacija, ima po mnenju različnih akademskih opazovalcev nekatere značilnosti [[Federalizem|zveznega sistema]].<ref name=Keleman /> [[Evroskepticizem|Evroskeptiki]] v Združenem kraljestvu uporabljajo izraz »evropska superdržava« za kritiko procesa evropskega združevanja.<ref>{{navedi splet|first=Nigel|last=Farage|author-link=Nigel Farage|title=The EU and what it costs you|url=http://www.sovereignty.org.uk/features/articles/eucost.html|website=Sovereignty Journal|access-date=29 January 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20040813190522/http://www.sovereignty.org.uk/features/articles/eucost.html|archive-date=13 August 2004|url-status=dead|via=the [[Wayback Machine]]|date=19 June 2000|quote=On the table is the abolition of our national veto in 39 more aspects of legislative competence, a plan to give the EU its own national identity, the creation of a "single judicial space" and further moves to develop the EU's own defence and foreign policy, with plans eventually to create a European army. There can be no doubt about it. The plan is to create a European superstate.}}</ref> == Zgodovina == {{Main article|Ideje o evropski enotnosti pred letom 1945|Zgodovina Evropske unije}} Skozi stoletja so se razvile različne različice tega koncepta, od katerih so številne med seboj nezdružljive (vključitev ali izključitev Združenega kraljestva, posvetna ali verska unija itd. ). Takšni predlogi so med drugim predlogi češkega kralja [[Jurij Podjebradski|Jurija Podjebradskega]] iz leta 1464,<ref>Colette Beaune: [https://journals.openedition.org/chretienssocietes/68 Chrétienté et Europe: le projet de Georges de Podiebrad au xve siècle], in: Chrétiens et sociétés, vol. 1 | 1994,</ref> francoskega [[Vojvoda de Sully|vojvode de Sullyja]] iz 17. stoletja<ref>Bogumil Terminski, "The Evolution of The Concept of Perpetual Peace in The History of Political-Legal Thought," Perspectivas Internacionales, 2010, p286</ref> in načrt [[William Penn|Williama Penna]], [[Kvekerji|kvekerskega]] ustanovitelja [[Pensilvanija|Pensilvanije]], za ustanovitev »evropskega parlamenta ali države«.<ref>[https://www.opendemocracy.net/en/can-europe-make-it/william-penn-englishman-who-invented-european-parliament/ William Penn, the Englishman who invented the European Parliament] by [[Daniele Archibugi]] in [[openDemocracy]]. Access 9 February 2019</ref> Tudi [[George Washington]] se naj bi zavzemal za »Združene države Evrope«,<ref>{{citation|author=J. William Fulbright|title=A United States of Europe?|jstor=1026642|journal=The Annals of the American Academy of Political and Social Science|issue=257, Peace Settlements of World War II|publisher=Sage Publications, Inc. in association with the American Academy of Political and Social Science|date=May 1948|volume=257|pages=151–156|doi=10.1177/000271624825700116|s2cid=145490100}}</ref> čeprav je pristnost te izjave vprašljiva.<ref>''Disputed'' [[wikiquote:Europe|"Europe" on Wikiquote]]</ref> === 19. stoletje === [[Felix Markham]] je zapisal, da je [[Napoleon Bonaparte]] med pogovorom na [[Sveta Helena (otok)|Sveti Heleni]] pripomnil: »Če bi bila Evropa razdeljena na svobodno oblikovane in notranje svobodne narodnosti, bi bil mir med državami lažji: Združene države Evrope bi postale možne.«<ref>Felix Markham, ''Napoleon'' (New York: Penguin Books USA Inc., 1966), 257 as quoted in Matthew Zarzeczny, ''Napoleon's European Union: The Grand Empire of the United States of Europe'' (Kent State University Master's thesis), 2.</ref> »Združene države Evrope« je bilo tudi ime koncepta, ki ga je [[Wojciech Jastrzębowski]] predstavil v knjigi ''O večnem miru med narodi'', objavljeni 31. maja 1831. Projekt je obsegal 77 člankov. Predvidene Združene države Evrope naj bi bile mednarodna organizacija in ne superdržava. [[Giuseppe Mazzini]], zgodnji zagovornik »Združenih držav Evrope«, je združitev Evrope razumel kot logično nadaljevanje [[Združitev Italije|združitve Italije]].<ref>{{navedi knjigo|title=A Cosmopolitanism of Nations|first=Giuseppe|last=Mazzini|chapter=From a Revolutionary Alliance to the United States of Europe|pages=131–135|editor1=Steffano Reccia|editor2=Nadia Urbinati|year=2009|publisher=Princeton University Press|isbn=978-1-4008-3131-9|url=https://books.google.com/books?id=ACLiOPrOW2kC}}</ref> Mazzini je ustanovil gibanje [[Mlada Evropa]]. Izraz »Združene države Evrope« ({{lang-fr|États-Unis d'Europe}}) je uporabil [[Victor Hugo]], med drugim v govoru na [[Mednarodni mirovni kongres|mednarodnem mirovnem kongresu]] v Parizu leta 1849.<ref>{{navedi splet|url=https://fr.wikisource.org/wiki/Congr%C3%A8s_de_la_Paix_1849|title=Congrès de la Paix 1849 – Wikisource|website=fr.wikisource.org}}</ref> Hugo se je zavzemal za ustanovitev »vrhovnega, suverenega senata, ki bo za Evropo to, kar je za Anglijo parlament«, in dejal: »Prišel bo dan, ko bodo vsi narodi na naši celini tvorili evropsko bratstvo ... Prišel bo dan, ko bomo videli ... Združene države Amerike in Združene države Evrope iz oči v oči, ki si segajo v roke prek morja.« Med izgnanstvom iz Francije je Hugo v svoji rezidenci na otoku [[Guernsey]] posadil drevo in dejal, da bodo, ko bo to drevo dozorelo, nastale Združene države Evrope. To drevo še danes raste na vrtovih hiše Maison de Hauteville v [[St. Peter Port|St. Peter Portu]] v Guernseyju. Leta 1867 sta se [[Giuseppe Garibaldi]] in [[John Stuart Mill]] pridružila Victorju Hugu na prvem kongresu [[Liga za mir in svobodo|Lige za mir in svobodo]] v [[Ženeva|Ženevi]]. Na kongresu je anarhist [[Mihail Bakunin]] izjavil: »Da bi dosegli zmago svobode, pravičnosti in miru v mednarodnih odnosih Evrope in onemogočili državljanske vojne med različnimi narodi, ki sestavljajo evropsko družino, je na voljo le ena pot: ustanoviti Združene države Evrope.«<ref>{{navedi knjigo|last1=Bakunin|first1=Mikhail Aleksandrovich|last2=Avrich|first2=Paul|last3=Dolgoff|first3=Sam|title=Bakunin on Anarchy: Selected Works by the Activist-founder of World Anarchism|url=https://archive.org/details/bakuninonanarchy0000baku_m2a9|date=1972|publisher=Vintage Books|location=New York|isbn=0-394-71783-X|pages=[https://archive.org/details/bakuninonanarchy0000baku_m2a9/page/102 102]–104|edition=1. Vintage Books}}</ref> K ustanovitvi Združenih držav Evrope je 1. marca 1871 prav tako pozvala francoska narodna skupščina.{{Citation needed|date=December 2017|reason=dubious}} === Zgodnje 20. stoletje === {{Quote box|»V kapitalističnem režimu so Združene države Evrope nemogoče ali reakcionarne.«|source=[[Vladimir Lenin|V. I. Lenin]]<ref>[https://www.theguardian.com/commentisfree/2018/aug/17/genoa-tragedy-europhobic-europe-sceptics Politicising the Genoa tragedy is just the latest Europhobic ruse] Natalie Nougayrède, [[The Guardian]], 17 Aug 2018 </ref>|align=right|width=33%}}Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so nekateri misleci in vizionarji ponovno začeli razmišljati o politično združeni Evropi. Leta 1923 je avstrijski grof [[Richard von Coudenhove-Kalergi]] ustanovil [[Panevropska unija|Panevropsko gibanje]] in leta 1926 na [[Dunaj|Dunaju]] gostil prvi panevropski kongres.<ref>{{navedi splet|title=Jews Participate in Pan-europe Congress Sessions in Vienna|url=http://www.jta.org/1926/10/05/archive/jews-participate-in-pan-europe-congress-sessions-in-vienna|website=Jewish Telegraphic Agency|publisher=Jewish Telegraphic Agency|access-date=12 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170409060558/http://www.jta.org/1926/10/05/archive/jews-participate-in-pan-europe-congress-sessions-in-vienna|archive-date=9 April 2017|location=Vienna|language=en|date=5 October 1926}}</ref> Cilj je bila Evropa, ki temelji na načelih [[Liberalizem|liberalizma]], [[Krščanstvo|krščanstva]] in [[Družbena odgovornost podjetij|družbene odgovornosti]].<ref name="paneuropa.org">{{navedi splet|url=http://www.paneuropa.org/|title=Internationale Paneuropa Union – Union Paneuropeénne Internationale – International Paneuropean Union<!-- Bot generated title -->|access-date=15 February 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130215145537/http://www.paneuropa.org/|archive-date=15 February 2013|url-status=dead}}</ref> [[Lev Trocki|Leon Trocki]] je pred [[Oktobrska revolucija|komunistično revolucijo]] v Rusiji predvidel »Federativno republiko Evropo — Združene države Evrope«, ki jo bo ustvaril [[proletariat]].<ref>John Reed, "Ten Days That Shook The World", Boni & Liveright, New York, (March 1919) ch. 3.</ref> Leta 1929 je [[Predsednik vlade Francije|francoski ministrski predsednik]] [[Aristide Briand]] v govoru pred skupščino [[Društvo narodov|Društva narodov]] predlagal idejo o federaciji evropskih narodov, ki bi temeljila na solidarnosti in si prizadevala za gospodarsko blaginjo ter politično in socialno sodelovanje.{{citation needed|date=January 2018}} Na zahtevo Društva je Briand leta 1930 predstavil »Memorandum o organizaciji sistema evropske zvezne unije«.{{citation needed|date=January 2018}} Leta 1931 sta francoski politik [[Édouard Herriot]] in britanski državni uradnik [[Arthur Salter]] napisala knjigi ''Združene države Evrope.''{{Citation needed|date=December 2017|reason=ISBNs please}} Po prvi svetovni vojni je [[Winston Churchill]] v celinski Evropi videl vir groženj in si prizadeval, da bi se Združeno kraljestvo izognilo vpletenosti v evropske konflikte. 15. februarja 1930 je Churchill v ameriški reviji ''[[The Saturday Evening Post]]'' zapisal, da je »Evropska unija« med celinskimi državami mogoča, vendar brez sodelovanja Združenega kraljestva: {{blockquote|V bogatejši, svobodnejši in bolj zadovoljni evropski skupnosti vidimo le dobro in upanje. Vendar imamo svoje sanje in svojo nalogo. Smo z Evropo, vendar ne del nje. Povezani smo, vendar ne ogroženi. Smo zainteresirani in povezani, vendar ne prevzeti.<ref name="Biddeleux 2002">{{navedi knjigo|chapter=A revision|first=Clive|last=Ponting |editor1-last=Biddeleux| editor1-first=Robert| editor2-last=Taylor |editor2-first=Richard |title= European Integration and Disintegration: east and west|publisher=Routledge|year=1996|pages=36–38 |chapter-url= https://books.google.com/books?id=bu2S8bXsirIC&pg=PA36 |isbn=978-1-134-77522-4 }}</ref>}} V tridesetih letih 20. stoletja so na Churchilla vplivale ideje [[Richard von Coudenhove-Kalergi|Richarda von Coudenhove-Kalerga]] in njegove [[Panevropska unija|Panevropske unije]],{{citation needed|date=January 2018}} čeprav Churchill ni zagovarjal članstva Združenega kraljestva v takšni uniji (Churchill je zamisel obnovil leta 1946). Med vojaškimi zmagami [[Nacistična Nemčija|nacistične Nemčije]] v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] leta 1940 je [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]] izjavil, da »Božja roka ustvarja nov svet in dela čudeže. ... Pod nemškim vodstvom postajamo Združene države Evrope, združena evropska celina.«<ref>Jonathan Petropoulos, ''Royals and the Reich'', Oxford University Press (2006) p. 170</ref> Leta 1941 sta italijanska antifašista [[Altiero Spinelli]] in [[Ernesto Rossi]] končala pisanje [[Ventotenski manifest|Ventotenskega manifesta]], ki je spodbujal federacijo evropskih držav.<ref>Bertrand Vayssière, "Le Manifeste de Ventotene (1941): Acte de Naissance du Federalisme Europeen," ''Guerres Mondiales et Conflits Contemporains'' (Jan 2005), Vol. 55 Issue 217</ref> [[Evropska konfederacija]] ({{lang-de|Europäischer Staatenbund}}) je bila predlagana politična institucija evropske enotnosti, ki naj bi bila del širšega prestrukturiranja (Neuordnung). Koncept je marca 1943 predlagal nemški zunanji minister [[Joachim von Ribbentrop]], a ga je Reichsführer [[Adolf Hitler]] zavrnil.<ref>{{navedi knjigo|title=Documents on the History of European Integration: Continental plans for European union, 1939–1945 (including 250 documents in their original languages on 6&nbsp;microfiches)|first1=Walter|last1=Lipgens|first2=Wilfried|last2=Loth|author-link2=Wilfried Loth|publisher=Walter de Gruyter|year=1985|isbn=978-3-11-009724-5}}</ref> === Po drugi svetovni vojni === Izraz »Združene države Evrope« je Churchill uporabil v govoru 19. septembra 1946 na [[Univerzi v Zürichu]] v Švici.<ref>{{navedi splet|url=http://assembly.coe.int/Main.asp?link=%2FAboutUs%2Fzurich_e.htm|title=Speech of Sir Winston Churchill|date=19 September 1946|website=PACE website|publisher=[[Parliamentary Assembly of the Council of Europe]]|location=Zürich, Switzerland|archive-url=https://web.archive.org/web/20140822200844/http://assembly.coe.int/Main.asp?link=%2FAboutUs%2Fzurich_e.htm|archive-date=2014-08-22|access-date=18 November 2013|url-status=dead}}</ref> Churchill je v govoru po koncu druge svetovne vojne dejal: {{blockquote|Vzpostaviti moramo nekakšne Združene države Evrope. Le tako bo lahko na stotine milijonov delavcev ponovno začutilo preproste radosti in upanje, zaradi katerih je vredno živeti.<ref>{{cite speech|last=Churchill|first=Winston|title=Speech to the Academic Youth|date=19 September 1946|location=Zürich, Switzerland|url=https://winstonchurchill.org/resources/speeches/1946-1963-elder-statesman/united-states-of-europe/|access-date=27 June 2019|df=dmy-all}}</ref>}} Že 21. oktobra 1942 je premier Churchill v pismu zunanjemu ministru zapisal: »Veselim se Združenih držav Evrope, v katerih bodo ovire med narodi močno zmanjšane in bo mogoče neomejeno potovati.«<ref>{{navedi knjigo|title=The Hinge of Fate|url=https://archive.org/details/hingeoffate00chur|date=1950|page=[https://archive.org/details/hingeoffate00chur/page/562 562]|publisher=Houghton Mifflin|location=Boston|isbn=978-0-395-41058-5|first=Winston S.|last=Churchill}}<!--ISBN is for 1988 edition reprint--></ref> Churchillov pristop k evropskemu povezovanju je bil bolj previden (»unionistično stališče«) kot celinski pristop, ki je bil znan kot »federalistično stališče«.{{sfn|Dinan|2005|pages=14–15}} Federalisti so zagovarjali popolno integracijo z ustavo, unionistično Gibanje za združeno Evropo pa posvetovalni organ; federalisti so na Kongresu Evrope prevladali.{{sfn|Dinan|2005|pages=14–15}} Glavni dosežek Kongresa Evrope je bilo [[Evropsko sodišče za človekove pravice]], ki je nastalo pred Evropsko unijo.{{sfn|Dinan|2005|page=15}} [[Unionistično gibanje]] je bila britanska stranka, ki jo je [[Oswald Mosley]] ustanovil po razpustu svoje [[Britanska fašistična zveza|Britanske fašistične zveze]]. Mosley je svojo idejo »Evrope kot naroda« prvič predstavil leta 1947 v knjigi ''Alternativa''. Trdil je, da je bila tradicionalna vizija nacionalizma, ki so ji sledili različni odtenki predvojnega fašizma, preozka in da povojno obdobje zahteva novo paradigmo, v kateri se bo Evropa združila v enotno državo. Oktobra 1948, ko je Mosley pozval k volitvam v Evropsko skupščino kot prvemu koraku k uresničitvi svoje vizije.<ref name="Harris31">Harris, Geoffrey, ''The Dark Side of Europe: The Extreme Right Today'', Edinburgh University Press, 1994, p. 31</ref> ''[[Nation Europa]]'' je bila nemška revija, ki so jo navdihovale Mosleyjeve ideje, leta 1951 pa sta jo ustanovila nekdanji poveljnik [[Schutzstaffel|SS]] [[Arthur Ehrhardt]] in [[Herbert Boehme]] s podporo [[Carl-Ehrenfried Carlberg|Carla-Ehrenfrieda Carlberga]].<ref>[[Philip Rees]], ''[[Biographical Dictionary of the Extreme Right Since 1890]]'', p. 54</ref> V petdesetih in šestdesetih letih dvajsetega stoletja sta v Evropi nastala dva različna projekta: [[Evropsko združenje za prosto trgovino]] in veliko bolj politična [[Evropska gospodarska skupnost]]. === Zgodnje 21. stoletje === Nekdanji nemški zunanji minister [[Joschka Fischer]] je leta 2000 izjavil, da mora po njegovem mnenju EU na koncu postati enotna federacija, katere politični voditelj bo izbran na neposrednih volitvah med vsemi državljani.<ref name="BBC European Superstate">{{navedi novice|last1=Horsley|first1=William|title=Fears of a European superstate|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/1058155.stm|access-date=29 January 2016|work=BBC News|date=7 December 2000}}</ref> Vendar naj bi takratno predlagano [[Pogodba iz Nice|Pogodbo iz Nice]], katere cilj je bil ustvariti »evropsko superdržavo«, zavrnili nekdanji [[evropski komisar]] Združenega kraljestva [[Chris Patten]] in številne vlade držav članic.<ref name="BBC European Superstate" /> == Predlogi za tesnejšo unijo == [[Države članice Evropske unije]] imajo številne skupne politike znotraj EU in v njenem imenu, kar včasih spominja na enotno državo. Ima skupno izvršilno oblast ([[Evropska komisija]]), enega samega [[Visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko|visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko]], skupno [[Evropska varnostna in obrambna politika|evropsko varnostno in obrambno politiko]], vrhovno sodišče ([[Evropsko sodišče]]{{spaced ndash}}vendar le v zadevah [[Pravo Evropske unije|prava Evropske unije]]) in medvladno raziskovalno organizacijo (EIROforum s članicami, kot je [[CERN]]). [[Evro]] se pogosto imenuje »enotna evropska valuta«, ki jo je uradno sprejelo devetnajst držav EU, tri druge države članice Evropske unije pa so svoje valute povezale z evrom v okviru [[ERM-2|ERM II.]] Države [[Andora]], [[Monako]], [[San Marino]] in [[Vatikan]], ki niso članice EU, so z EU sklenile monetarne sporazume o uporabi evra. [[Kosovo]] in [[Črna gora]], ki nista članici EU, sta enostransko uvedli evro.{{citation needed|date=December 2014}} Poleg EU obstaja več vseevropskih institucij. [[Evropska vesoljska agencija]] šteje med svoje člane skoraj vse države članice EU, vendar je neodvisna od EU, med njenimi članicami pa so tudi države, ki niso članice EU, zlasti Švica, Norveška in zaradi [[Brexit|brexita]] tudi Združeno kraljestvo. [[Evropsko sodišče za človekove pravice]] (ne smemo ga zamenjati z [[Evropsko sodišče|Evropskim sodiščem]]) je prav tako neodvisno od EU. Je sestavni del [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], ki tako kot ESA vključuje tako članice kot nečlanice EU. Evropska unija je trenutno svobodno združenje suverenih držav (de facto, ne pa tudi de jure konfederacija), namenjeno uresničevanju njihovih skupnih ciljev.{{citation needed|date=October 2018}} Razen nejasnega cilja »vedno tesnejše unije« v [[Slavnostna deklaracija o Evropski uniji|slavnostni deklaraciji o Evropski uniji]], EU (torej njene vlade članic) trenutno nima politike oblikovanja zvezne unije. Vendar je v preteklosti [[Jean Monnet]], oseba, povezana z EU in njeno predhodnico [[Evropska gospodarska skupnost|Evropsko gospodarsko skupnostjo]], že podal takšne predloge. Za opis morebitne prihodnje politične strukture Evrope kot celote in/ali EU se uporabljajo številni drugi izrazi. Nekatere od njih, kot je »Združena Evropa«, se uporabljajo pogosto in v različnih kontekstih, vendar nimajo določenega ustavnega statusa. V Združenih državah Amerike se ta koncept vključuje v resne razprave o tem, ali je združena Evropa izvedljiva in kakšen vpliv bi imela večja evropska enotnost na relativno politično in gospodarsko moč Združenih držav Amerike. Glyn Morgan, izredni profesor vladnih in družbenih študij na [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]], ga brez zadržkov uporablja v naslovu svoje knjige ''The Idea of a European Superstate: Public Justification and European Integration''. Medtem ko se Morgan v svojem besedilu osredotoča na varnostne posledice združene Evrope, se številna druga nedavna besedila osredotočajo na gospodarske posledice takšne entitete. Med pomembnejšimi novejšimi besedili sta ''The United States of Europe'' [[T. R. Reid|T. R. Reida]] in ''The European Dream'' [[Jeremy Rifkin|Jeremyja Rifkina]]. Niti ''[[National Review]]'' niti ''[[Chronicle of Higher Education]]'' v svojih recenzijah ne dvomita o ustreznosti izraza.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nationalreview.com/comment/ramosmrosovsky200412200804.asp|title=Carlos Ramos-Mrosovsky on United States of Europe on National Review Online|website=[[National Review]]|access-date=2 October 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20081029005255/http://www.nationalreview.com/comment/ramosmrosovsky200412200804.asp|archive-date=29 October 2008}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://chronicle.com/free/v51/i44/44a01201.htm|title=Making the Case for a United States of Europe – Research – The Chronicle of Higher Education<!-- Bot generated title -->}}</ref> === Evropske federalistične organizacije === Sčasoma so bile ustanovljene različne federalistične organizacije, ki so podpirale idejo o federalni Evropi. Med njimi so [[Zveza evropskih federalistov]], [[Mednarodno evropsko gibanje]], (nekdanja) [[Evropska federalistična stranka]], [[Vstani za Evropo]] in [[Volt Europa]].{{citation needed|date=December 2014}} ==== Zveza evropskih federalistov ==== [[Zveza evropskih federalistov]] (UEF) je evropska nevladna organizacija, ki se zavzema za zvezno Evropo. Sestavlja jo 20 organizacij in že več kot 50 let deluje na evropski, nacionalni in lokalni ravni. V 30 evropskih državah obstaja tudi mlada veja [[Mladi evropski federalisti|Mladih evropskih federalistov]].{{citation needed|date=December 2014}} ==== Mednarodno evropsko gibanje ==== [[Mednarodno evropsko gibanje]] je lobistično združenje, ki usklajuje prizadevanja združenj in nacionalnih svetov za spodbujanje evropskega povezovanja in širjenje informacij o njem.{{citation needed|date=December 2014}} ==== Evropska federalistična stranka ==== [[Evropska federalistična stranka]] je bila proevropska, panevropska in federalistična politična stranka med letoma 2011 in 2016, ki se je zavzemala za nadaljnje povezovanje Evropske unije. ==== Vstani za Evropo (Stand Up for Europe) ==== Kot naslednica Evropske federalistične stranke je gibanje [[Vstani za Evropo]]<ref>{{navedi splet|title=Website of Stand Up for Europe|url=https://www.standupforeurope.eu/|website=Stand Up for Europe|access-date=2 February 2018|archive-date=2017-04-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20170424103240/https://www.standupforeurope.eu/|url-status=dead}}</ref> vseevropska nevladna organizacija, ki se zavzema za ustanovitev Evropske federacije. V nasprotju z gibanji, kot sta UEF ali nekdanja EFP, gibanje Vstani za Evropo ne vodi več nacionalnih ravni, temveč je sestavljeno le iz regionalnih mestnih skupin in evropske ravni. ==== Volt Europa ==== [[Volt Europa]] se opisuje kot vseevropsko progresivno gibanje, ki se zavzema za nov in vključujoč način vodenja politike ter želi zagotoviti spremembe za evropske državljane.<ref>{{navedi splet|url=https://www.volteuropa.org/about|title=About us|work=Volt|access-date=13 June 2018}}</ref>{{better source needed|reason=[[WP:PRIMARY]]|date=November 2021}} Stranka trdi, da je potreben nov vseevropski pristop za premagovanje sedanjih in prihodnjih izzivov, kot so med drugim podnebne spremembe, gospodarska neenakost, migracije, mednarodni konflikti, terorizem in vpliv tehnološke revolucije na delovna mesta. Volt pravi, da so nacionalne stranke pred temi izzivi nemočne, saj presegajo nacionalne meje in se z njimi morajo spopasti Evropejci kot en narod. Kot nadnacionalna stranka verjame, da lahko pomaga Evropejcem pri združevanju, oblikovanju skupne vizije in razumevanja, izmenjavi dobrih praks po vsej celini in oblikovanju delujočih politik. Volt Europa je prvo evropsko federalistično gibanje, ki ima izvoljene poslance v dveh nacionalnih parlamentih, in sicer na Nizozemskem in v Bolgariji, ter enega poslanca Evropskega parlamenta iz Nemčije. === Politiki === ==== Guy Verhofstadt ==== Po negativnih referendumih o [[Evropska ustava|evropski ustavi]] v Franciji in na Nizozemskem je nekdanji belgijski premier [[Guy Verhofstadt]] novembra 2005 izdal knjigo ''Verenigde Staten van Europa'' (»Združene države Evrope«), napisano v nizozemščini, v kateri na podlagi rezultatov vprašalnika [[Eurobarometer|Eurobarometra]] trdi, da si povprečen evropski državljan želi več Evrope. Meni, da bi bilo treba federativno Evropo ustanoviti med državami, ki želijo imeti federativno Evropo (kot obliko okrepljenega sodelovanja). Z drugimi besedami, jedro federalne Evrope bi obstajalo znotraj sedanje EU. Prav tako navaja, da bi morale te osrednje države federalizirati naslednjih pet političnih področij: evropsko socialno-ekonomsko politiko, tehnološko sodelovanje, skupno pravosodno in varnostno politiko, skupno diplomacijo in [[Evropska vojska|evropsko vojsko]]. Potem ko so vse države članice EU decembra 2009 ratificirale [[Lizbonska pogodba|Lizbonsko pogodbo]], je bil oblikovan osnutek skupne diplomatske službe, imenovane [[Evropska služba za zunanje delovanje]] (ESZD). Evropski parlament je 20. februarja 2009 podprl ustanovitev [[Usklajene oborožene sile Evrope|usklajenih oboroženih sil Evrope]] (SAFE) kot prvi korak k oblikovanju pravih evropskih vojaških sil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/eu/4689736/Blueprint-for-EU-army-to-be-agreed.html|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220112/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/eu/4689736/Blueprint-for-EU-army-to-be-agreed.html|archive-date=12 January 2022|url-access=subscription|url-status=live|title=Blueprint for EU army to be agreed|author=Bruno Waterfield in Brussels|date=18 February 2009|work=Telegraph.co.uk|access-date=30 December 2014}}{{cbignore}}</ref> Verhofstadtova knjiga je prejela prvo [[Evropska književna nagrada|evropsko knjižno nagrado]], ki jo podeljuje združenje Esprit d'Europe in podpira nekdanji [[predsednik Evropske komisije]] [[Jacques Delors]]. Nagrada je znašala 20.000 evrov. Nagrado so razglasili v Evropskem parlamentu v Bruslju 5. decembra 2007. Predsednik žirije evropskih novinarjev, ki je izbirala prvega prejemnika, je bil švedski pisatelj kriminalk Henning Mankell.{{citation needed|date=December 2014}} Verhofstadt je ob prejemu nagrade dejal: »Ko sem napisal to knjigo, je bila dejansko namenjena kot provokacija vsem tistim, ki niso želeli evropske ustave. Na srečo smo na koncu našli rešitev s pogodbo, ki je bila potrjena.«<ref>{{navedi splet|url=http://www.euronews.net/index.php?page=europa&article=457865&lng=1|title=International news – euronews, latest international news|access-date=30 December 2014|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120206143409/http://www.euronews.net/index.php?page=europa&article=457865&lng=1|archive-date=6 February 2012}}</ref> ==== Viviane Reding ==== Leta 2012 je [[Viviane Reding]], luksemburška podpredsednica [[Evropska komisija|Evropske komisije]], v govoru v nemškem [[Passau]] ter v številnih člankih in intervjujih pozvala k ustanovitvi Združenih držav Evrope kot načinu za krepitev enotnosti Evrope.<ref>{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/commission/presscorner/home/en|title=Press corner|website=European Commission – European Commission}}</ref> ==== Matteo Renzi ==== Italijanski premier [[Matteo Renzi]] je leta 2014 dejal, da bo Italija pod njegovim vodstvom šestmesečno predsedovanje Evropski uniji izkoristila za prizadevanje za ustanovitev Združenih držav Evrope.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/eu/10918134/Italy-to-push-for-United-States-of-Europe-when-it-holds-the-EU-presidency.html|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220112/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/eu/10918134/Italy-to-push-for-United-States-of-Europe-when-it-holds-the-EU-presidency.html|archive-date=12 January 2022|url-access=subscription|url-status=live|title=Italy to push for 'United States of Europe' when it holds the EU presidency|date=22 June 2014|work=Telegraph.co.uk|access-date=30 December 2014}}{{cbignore}}</ref> ==== Martin Schulz ==== Decembra 2017 je [[Martin Schulz]], takrat novi vodja [[Socialdemokratska stranka Nemčije|nemške socialdemokratske stranke]], pozval k novi ustavni pogodbi za »Združene države Evrope«.<ref name="Schulz">[https://www.theguardian.com/world/2017/dec/07/martin-schulz-united-states-of-europe-germany-sdp Martin Schulz wants 'United States of Europe' within five years ] – [[The Guardian]], 7 December 2017</ref> Predlagal je, da bi to ustavo napisala »konvencija, ki bi vključevala civilno družbo in ljudi«, in da bi morala vsaka država, ki ne bi želela sprejeti te predlagane ustave, zapustiti blok.<ref name="Schulz" /> [[The Guardian|Guardian]] je menil, da bo njegov predlog »verjetno naletel na odpor [[Angela Merkel|Angele Merkel]] in drugih voditeljev EU«.<ref name="Schulz" /> Tega dne je tudi izjavil, da si želi »Združene države Evrope« videti do leta 2025.<ref name="Martin Schulz">[https://www.politico.eu/article/spds-martin-schulz-wants-united-states-of-europe-by-2025/ SPD's Martin Schulz wants United States of Europe by 2025 ] – [[Politico]], 7 December 2017</ref> === Omembe vredne osebe === ==== Freddy Heineken ==== [[Slika:United_States_of_Europe_in_2025.png|sličica|Združene države Evrope v Heinekenov osnutku s popravki po letu 2016.{{legend|#3F48CC|Članice Združenih držav Evrope (50 držav)|border=1px solid #666}}{{legend|#DDC84E|Članice Evropske unije (10 držav)|border=1px solid #666}}]] Leta 1992 je nizozemski poslovnež [[Freddy Heineken]] po posvetovanju z zgodovinarjema z [[Univerza v Leidnu|Univerze v Leidnu]] [[Henk Wesseling|Henkom Wesselingom]] in [[Willem van den Doel|Willemom van den Doelom]] objavil brošuro »Združene države Evrope, Evrotopija?«. V svojem delu je predstavil zamisel o ustanovitvi Združenih držav Evrope kot konfederacije 75 držav, ki bi bile oblikovane po etničnem in jezikovnem načelu in bi imele od 5 do 10 milijonov prebivalcev.<ref name="Tuesday Map: Heineken's „Eurotopia“">{{navedi novice|last1=Keating|first1=Joshua|title=Tuesday Map: Heineken's "Eurotopia"|url=https://foreignpolicy.com/2009/05/26/tuesday-map-heinekens-eurotopia/|access-date=26 May 2009|work=Foreign Policy|date=1992}}</ref> == Predvidevanja == [[Slika:EU_membership_possible_map.svg|sličica|Države, ki bi se lahko pridružile Evropski uniji{{legend|#003399|Trenutne članice}}{{legend|#ff8c00|Države prosilke}}{{legend|#2782bb|Države kandidatke}}{{legend|#77bbbc|Potencialne kandidatke}}{{legend|#a0e200|Članstvo možno}}]] === Bodoča velesila === {{main article|Potencialne velesile}} Nekateri, kot so [[T. R. Reid]], Andrew Reding in [[Mark Leonard]], trdijo, da bi lahko moč hipotetičnih Združenih držav Evrope v enaindvajsetem stoletju konkurirala moči Združenih držav Amerike. Leonard navaja več dejavnikov: [[Demografija Evrope|veliko število prebivalcev Evrope]], obseg združenega [[Evropsko gospodarstvo|evropskega gospodarstva]], nizke stopnje inflacije v Evropi, osrednji geografski položaj Evrope v svetu ter razmeroma visoko razvito [[Družbena organizacija|družbeno organizacijo]] in [[kakovost življenja]] v nekaterih evropskih državah (merjeno z vidika števila delovnih ur na teden in porazdelitve dohodka).<ref>[http://www.cer.org.uk/in-the-press/europe-new-superpower Europe: the new superpower by Mark Leonard] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170528031645/http://www.cer.org.uk/in-the-press/europe-new-superpower |date=2017-05-28 }}, ''Irish Times'', Accessed 13 March 2014</ref> Nekateri strokovnjaki{{who|date=January 2016}} trdijo, da je Evropa razvila območje vpliva, imenovano »[[evrosfera]]«. Domneve o morebitnem statusu popolne ali skorajšnje velesile nadnacionalne evrske države so hipotetične narave, po drugi strani pa med analitiki, strokovnjaki in poznavalci obstajajo nasprotni pogledi in širok spekter argumentov.<ref>{{navedi splet|url=https://socialeurope.eu/declining-power|title=Why Europe Must Be Classed As A Declining Power|first=Douglas|last=Webber|date=6 February 2015|website=Social Europe|access-date=2022-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20220926131307/https://socialeurope.eu/declining-power|archive-date=2022-09-26|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.wsj.com/articles/whats-behind-the-eus-decline-11579462041|title=What's Behind the EU's Decline|first=Stephen|last=Fidler|newspaper=Wall Street Journal|date=19 January 2020|via=www.wsj.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.heritage.org/europe/commentary/europe-paves-the-way-its-decline|title=Europe Paves the Way for Its Decline|first=Ted R.|last=Bromund|website=The Heritage Foundation}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/voices/commentators/why-europe-will-never-be-a-superpower-637767.html|title=Why Europe will never be a superpower|date=22 September 2011|website=The Independent}}</ref> === Skepticizem === Nekateri menijo, da se Evropska unija zaradi političnega nasprotovanja nekaterih članic verjetno ne bo razvila v enotno zvezno superdržavo. Norveški strokovnjak za zunanjo politiko in komentator [[Asle Toje]] trdi, da sta moč in doseg Evropske unije bolj podobna [[Majhna sila|majhni sili]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.palgrave.com/products/title.aspx?pid=396412|title=The European Union as a Small Power|access-date=30 December 2014}}</ref> V svoji knjigi ''EU kot mala sila'' trdi, da je EU odziv na edinstveno zgodovinsko izkušnjo Evrope, saj vsebuje ostanke ne ene, temveč petih preteklih evropskih ureditev. Čeprav so devetdeseta in zgodnja leta 2000 pokazala, da obstaja politični prostor za večjo vključenost EU v evropsko varnost, EU teh pričakovanj ni mogla izpolniti.<ref>[http://www.ft.com/cms/s/0/84efd5fe-bc55-11df-a42b-00144feab49a,s01=1.html Europe heads for Japanese irrelevance] ''Financial Times''</ref> Asle Toje izraža posebno zaskrbljenost glede varnostne in obrambne razsežnosti EU{{Ndash}}[[Skupna varnostna in obrambna politika|skupne varnostne in obrambne politike]], kjer poskusi združevanja virov in oblikovanja političnega soglasja niso prinesli pričakovanih rezultatov. Te trende je skupaj s spremembami v svetovnih vzorcih moči spremljal tudi premik v strateškem razmišljanju EU, pri čemer so se ambicije velikih sil zmanjšale, nadomestile pa so jih težnje po varovanju v odnosu do velikih sil. Avtor na primeru posredovanja EUFOR v [[Darfur|Darfurju]] in [[Čad|Čadu]] ponazori, da učinkovitost EU ovira [[razkorak med soglasjem in pričakovanji]], predvsem zaradi pomanjkanja učinkovitega mehanizma odločanja. Po njegovem mnenju je vsota teh dogodkov takšna, da EU – v sedanjih razmerah – ne bo velika sila in v nastajajočem večpolarnem mednarodnem redu prevzema mesto majhne sile.{{citation needed|date=October 2018}} === Ankete === [[Slika:EU_members_where_more_people_in_favor_of_the_European_Federation.png|sličica|Odnos do nadaljnjega razvoja EU v federacijo nacionalnih držav po raziskavi Eurobarometra spomladi 2014.{{legend|#0e5e1b|Članice EU, v katerih je več ljudi, ki podpirajo federacijo, kot tistih, ki ji nasprotujejo|border=1px solid #666}}]] Po podatkih [[Eurobarometer|Eurobarometra]] (2013) je 69 % državljanov EU podprlo [[neposredne volitve]] [[Predsednik Evropske komisije|predsednika Evropske komisije]], 46 % pa vzpostavitev enotne vojske EU.<ref>{{navedi splet|url=http://europa.eu/rapid/press-release_IP-14-321_en.htm|title=European Commission – PRESS RELEASES – Press release – Making the European elections more democratic and boosting participation – Ground is prepared, say two Commission reports|publisher=Europa.eu|access-date=24 January 2016}}</ref> Dve tretjini anketirancev menita, da bi morala EU (in ne le nacionalna vlada) sprejemati odločitve o zunanji politiki, več kot polovica anketirancev pa meni, da bi morala EU sprejemati tudi odločitve o obrambi.<ref>{{navedi splet|title=A Divided Union: Public Opinion and the EU's Common Foreign, Security and Defense Policy|url=http://www.reconproject.eu/main.php/RECON_wp_1119.pdf?fileitem=50512030|date=June 2011|first1=Dirk|last1=Peters}}</ref> 44 % vprašanih podpira prihodnji razvoj Evropske unije kot federacije nacionalnih držav, 35 % pa temu nasprotuje. V tej študiji so bile nordijske države najbolj nenaklonjene združeni Evropi, saj je 73 % nordijskih držav tej zamisli nasprotovalo.<ref name="europa1">{{navedi splet|url=http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/eb/eb79/eb79_publ_en.pdf|title=Standard Eurobarometer 79 Spring 2013}}</ref> Velika večina ljudi, ki jim EU predstavlja pozitivno podobo, podpira nadaljnji razvoj EU v federacijo nacionalnih držav (56 % proti 27 %).<ref name="europa1" /> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Predlagane države]] [[Kategorija:Evropska unija]] s15p40w7i5qq6i5llrvpjktukvktvcn 0 63493 6766555 3865733 2026-10-18T07:50:10Z Yerpo 8417 +opisi 6766555 wikitext text/x-wiki '''Erebus''' je lahko: * [[Erebus]], bog teme in regija podzemlja v grški mitologiji * [[HMS Erebus]], ime več plovilo Kraljeve vojne mornarice * [[Erebus (gora)]] – gora na Antarktiki * [[Erebus (krater)]] – krater na Marsu {{razločitev}} mmcj5lh9jqkmz9c4qha8fnnnq76wcii 6766559 6766555 2026-10-18T08:02:36Z Yerpo 8417 dp 6766559 wikitext text/x-wiki '''Erebus''' je lahko: * [[Erebus]], bog teme in regija podzemlja v grški mitologiji * [[HMS Erebus]], ime več plovil Kraljeve vojne mornarice * [[Erebus (gora)]] – gora na Antarktiki * [[Erebus (krater)]] – krater na Marsu == Glej tudi == * [[Ines Erbus]], slovenska pevka {{razločitev}} aj4fhbd52mk20n08cfn94a978r9winh 0 67630 6766599 6759757 2026-10-18T10:52:01Z ~2026-55778-34 267541 6766599 wikitext text/x-wiki [[Slika:Paul Avril - Les Sonnetts Luxurieux (1892) de Pietro Aretino, 2.jpg|thumb|direita|300px|Spolni odnos v [[misijonarski položaj|misijonarskem položaju]], najpogostejšem [[spolni položaj|spolnem položaju]] pri ljudeh,<ref name="Roberts">{{cite book|title=Sex|editor=Lotus Press|year=2006|page=145|isbn = 8189093592|accessdate=3. april 2015|url=http://books.google.com/?id=zDS9kC03x2IC&pg=PA145&lpg=PA145|author=Keath Roberts}}</ref><ref name="Weiten, 2008">{{cite book|title=Psychology Applied to Modern Life: Adjustment in the 21st Century|isbn = 0495553395|editor=Cengage Learning|year=2008|pages=422–423|accessdate=3. april 2015|url=http://books.google.com/books?id=Y6QRJb40C84C&pg=PA422&lpg=PA422|author=Wayne Weiten, Margaret A. Lloyd, Dana S. Dunn, Elizabeth Yost Hammer}}</ref> na sliki [[Édouard-Henri Avril|Édouard-Henrija Avrila]]]] '''Spolni odnos''' je intimna fizična združitev (občevanje) dveh ali več [[človek|ljudi]], pri kateri pride do [[dražljaj|draženja]] [[spolovilo|spolovil]] in ki običajno vključuje prodiranje moškega [[penis|spolnega uda]] v [[vagina|žensko spolovilo]]. Biološka funkcija spolnega odnosa je [[razmnoževanje]] in s tem nadaljevanje [[vrsta (biologija)|vrste]], a tudi doseganje ugodja. Zato se izraz uporablja tudi širše, za draženje spolovil z drugimi deli telesa (prsti, jezikom ipd.) ali predmeti, ali pa spolno občevanje med človekoma istega spola. [[Slika:Missionary sex position.jpg | sličica | desno]] S tujko lahko spolni odnos poimenujemo tudi z besedo '''seks''', ki je [[izposojenka]] iz [[angleščina|angleščine]] (izvirno ''sex''), ali [[latinščina|latinsko]] izposojenko '''koitus''' (''coitus''). V vsakdanji rabi s temi izrazi označujemo le občevanje med ljudmi, za ustrezno [[vedenje]] pri [[živali]]h pa se uporablja izraz [[parjenje]] (kopulacija), ki je povečini namenjeno izključno razmnoževanju. == Vrste spolnih odnosov == === Vaginalni spolni odnos === Vaginalni spolni odnos je najbolj splošno znan spolni odnos. Najpogosteje se ga izvaja tako, da moški s penisom prodre v [[Nožnica|nožnico]] ženske. === Oralni spolni odnos === [[Oralni spolni odnos]] lahko izvaja tako moški kot ženska. Je način spolnega zadovoljevanja z usti oz. jezikom. === Analni spolni odnos === Zelo pogost pri istospolnih moških spolnih odnosih, kjer penis prodre skozi analno odprtino oz. anus. Pogosto se ga prakticira tudi pri dvospolnih parih. Ob tem spolnem odnosu je priporočljiv lubrikant. == Glej tudi == * [[človeška spolnost]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Sexual intercourse in humans|Spolni odnos}} {{normativna kontrola}} {{biološka škrbina}} [[Kategorija:Spolnost]] [[Kategorija:Spolni odnos| ]] 51em1jak3kwb2zpdhmhhqzuojxqs79e 6766600 6766599 2026-10-18T10:52:37Z ~2026-55778-34 267541 6766600 wikitext text/x-wiki [[Slika:Paul Avril - Les Sonnetts Luxurieux (1892) de Pietro Aretino, 2.jpg|thumb|direita|300px|Spolni odnos v [[misijonarski položaj|misijonarskem položaju]], najpogostejšem [[spolni položaj|spolnem položaju]] pri ljudeh,<ref name="Roberts">{{cite book|title=Sex|editor=Lotus Press|year=2006|page=145|isbn = 8189093592|accessdate=3. april 2015|url=http://books.google.com/?id=zDS9kC03x2IC&pg=PA145&lpg=PA145|author=Keath Roberts}}</ref><ref name="Weiten, 2008">{{cite book|title=Psychology Applied to Modern Life: Adjustment in the 21st Century|isbn = 0495553395|editor=Cengage Learning|year=2008|pages=422–423|accessdate=3. april 2015|url=http://books.google.com/books?id=Y6QRJb40C84C&pg=PA422&lpg=PA422|author=Wayne Weiten, Margaret A. Lloyd, Dana S. Dunn, Elizabeth Yost Hammer}}</ref> na sliki [[Édouard-Henri Avril|Édouard-Henrija Avrila]]]] '''Spolni odnos''' je intimna fizična združitev (občevanje) dveh ali več [[človek|ljudi]], pri kateri pride do [[dražljaj|draženja]] [[spolovilo|spolovil]] in ki običajno vključuje prodiranje moškega [[penis|spolnega uda]] v [[vagina|žensko spolovilo]]. Biološka funkcija spolnega odnosa je [[razmnoževanje]] in s tem nadaljevanje [[vrsta (biologija)|vrste]], a tudi doseganje ugodja. Zato se izraz uporablja tudi širše, za draženje spolovil z drugimi deli telesa (prsti, jezikom ipd.) ali predmeti, ali pa spolno občevanje med človekoma istega spola. [[Slika:Male 2 male Anal Sex.jpg | sličica | desno]] S tujko lahko spolni odnos poimenujemo tudi z besedo '''seks''', ki je [[izposojenka]] iz [[angleščina|angleščine]] (izvirno ''sex''), ali [[latinščina|latinsko]] izposojenko '''koitus''' (''coitus''). V vsakdanji rabi s temi izrazi označujemo le občevanje med ljudmi, za ustrezno [[vedenje]] pri [[živali]]h pa se uporablja izraz [[parjenje]] (kopulacija), ki je povečini namenjeno izključno razmnoževanju. == Vrste spolnih odnosov == === Vaginalni spolni odnos === Vaginalni spolni odnos je najbolj splošno znan spolni odnos. Najpogosteje se ga izvaja tako, da moški s penisom prodre v [[Nožnica|nožnico]] ženske. === Oralni spolni odnos === [[Oralni spolni odnos]] lahko izvaja tako moški kot ženska. Je način spolnega zadovoljevanja z usti oz. jezikom. === Analni spolni odnos === Zelo pogost pri istospolnih moških spolnih odnosih, kjer penis prodre skozi analno odprtino oz. anus. Pogosto se ga prakticira tudi pri dvospolnih parih. Ob tem spolnem odnosu je priporočljiv lubrikant. == Glej tudi == * [[človeška spolnost]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Sexual intercourse in humans|Spolni odnos}} {{normativna kontrola}} {{biološka škrbina}} [[Kategorija:Spolnost]] [[Kategorija:Spolni odnos| ]] bs0cqotd5t8lp87p850x0piw4faqep2 6766601 6766600 2026-10-18T10:53:48Z ~2026-55778-34 267541 6766601 wikitext text/x-wiki [[Slika:Paul Avril - Les Sonnetts Luxurieux (1892) de Pietro Aretino, 2.jpg|thumb|direita|300px|Spolni odnos v [[misijonarski položaj|misijonarskem položaju]], najpogostejšem [[spolni položaj|spolnem položaju]] pri ljudeh,<ref name="Roberts">{{cite book|title=Sex|editor=Lotus Press|year=2006|page=145|isbn = 8189093592|accessdate=3. april 2015|url=http://books.google.com/?id=zDS9kC03x2IC&pg=PA145&lpg=PA145|author=Keath Roberts}}</ref><ref name="Weiten, 2008">{{cite book|title=Psychology Applied to Modern Life: Adjustment in the 21st Century|isbn = 0495553395|editor=Cengage Learning|year=2008|pages=422–423|accessdate=3. april 2015|url=http://books.google.com/books?id=Y6QRJb40C84C&pg=PA422&lpg=PA422|author=Wayne Weiten, Margaret A. Lloyd, Dana S. Dunn, Elizabeth Yost Hammer}}</ref> na sliki [[Édouard-Henri Avril|Édouard-Henrija Avrila]]]] '''Spolni odnos''' je intimna fizična združitev (občevanje) dveh ali več [[človek|ljudi]], pri kateri pride do [[dražljaj|draženja]] [[spolovilo|spolovil]] in ki običajno vključuje prodiranje moškega [[penis|spolnega uda]] v [[vagina|žensko spolovilo]]. Biološka funkcija spolnega odnosa je [[razmnoževanje]] in s tem nadaljevanje [[vrsta (biologija)|vrste]], a tudi doseganje ugodja. Zato se izraz uporablja tudi širše, za draženje spolovil z drugimi deli telesa (prsti, jezikom ipd.) ali predmeti, ali pa spolno občevanje med človekoma istega spola. [[Slika:Penis Insertion 5.jpg | sličica | desno]] S tujko lahko spolni odnos poimenujemo tudi z besedo '''seks''', ki je [[izposojenka]] iz [[angleščina|angleščine]] (izvirno ''sex''), ali [[latinščina|latinsko]] izposojenko '''koitus''' (''coitus''). V vsakdanji rabi s temi izrazi označujemo le občevanje med ljudmi, za ustrezno [[vedenje]] pri [[živali]]h pa se uporablja izraz [[parjenje]] (kopulacija), ki je povečini namenjeno izključno razmnoževanju. == Vrste spolnih odnosov == === Vaginalni spolni odnos === Vaginalni spolni odnos je najbolj splošno znan spolni odnos. Najpogosteje se ga izvaja tako, da moški s penisom prodre v [[Nožnica|nožnico]] ženske. === Oralni spolni odnos === [[Oralni spolni odnos]] lahko izvaja tako moški kot ženska. Je način spolnega zadovoljevanja z usti oz. jezikom. === Analni spolni odnos === Zelo pogost pri istospolnih moških spolnih odnosih, kjer penis prodre skozi analno odprtino oz. anus. Pogosto se ga prakticira tudi pri dvospolnih parih. Ob tem spolnem odnosu je priporočljiv lubrikant. == Glej tudi == * [[človeška spolnost]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Sexual intercourse in humans|Spolni odnos}} {{normativna kontrola}} {{biološka škrbina}} [[Kategorija:Spolnost]] [[Kategorija:Spolni odnos| ]] ee43xp4beubbevpi69q0hl81pzhpu3u 6766608 6766601 2026-10-18T11:04:07Z JoMK 240261 razveljavljene 3 redakcije od [[Special:Diff/6766599|6766599]] do [[Special:Diff/6766601|6766601]] 6766608 wikitext text/x-wiki [[Slika:Paul Avril - Les Sonnetts Luxurieux (1892) de Pietro Aretino, 2.jpg|thumb|direita|300px|Spolni odnos v [[misijonarski položaj|misijonarskem položaju]], najpogostejšem [[spolni položaj|spolnem položaju]] pri ljudeh,<ref name="Roberts">{{cite book|title=Sex|editor=Lotus Press|year=2006|page=145|isbn = 8189093592|accessdate=3. april 2015|url=http://books.google.com/?id=zDS9kC03x2IC&pg=PA145&lpg=PA145|author=Keath Roberts}}</ref><ref name="Weiten, 2008">{{cite book|title=Psychology Applied to Modern Life: Adjustment in the 21st Century|isbn = 0495553395|editor=Cengage Learning|year=2008|pages=422–423|accessdate=3. april 2015|url=http://books.google.com/books?id=Y6QRJb40C84C&pg=PA422&lpg=PA422|author=Wayne Weiten, Margaret A. Lloyd, Dana S. Dunn, Elizabeth Yost Hammer}}</ref> na sliki [[Édouard-Henri Avril|Édouard-Henrija Avrila]]]] '''Spolni odnos''' je intimna fizična združitev (občevanje) dveh ali več [[človek|ljudi]], pri kateri pride do [[dražljaj|draženja]] [[spolovilo|spolovil]] in ki običajno vključuje prodiranje moškega [[penis|spolnega uda]] v [[vagina|žensko spolovilo]]. Biološka funkcija spolnega odnosa je [[razmnoževanje]] in s tem nadaljevanje [[vrsta (biologija)|vrste]], a tudi doseganje ugodja. Zato se izraz uporablja tudi širše, za draženje spolovil z drugimi deli telesa (prsti, jezikom ipd.) ali predmeti, ali pa spolno občevanje med človekoma istega spola. S tujko lahko spolni odnos poimenujemo tudi z besedo '''seks''', ki je [[izposojenka]] iz [[angleščina|angleščine]] (izvirno ''sex''), ali [[latinščina|latinsko]] izposojenko '''koitus''' (''coitus''). V vsakdanji rabi s temi izrazi označujemo le občevanje med ljudmi, za ustrezno [[vedenje]] pri [[živali]]h pa se uporablja izraz [[parjenje]] (kopulacija), ki je povečini namenjeno izključno razmnoževanju. == Vrste spolnih odnosov == === Vaginalni spolni odnos === Vaginalni spolni odnos je najbolj splošno znan spolni odnos. Najpogosteje se ga izvaja tako, da moški s penisom prodre v [[Nožnica|nožnico]] ženske. === Oralni spolni odnos === [[Oralni spolni odnos]] lahko izvaja tako moški kot ženska. Je način spolnega zadovoljevanja z usti oz. jezikom. === Analni spolni odnos === Zelo pogost pri istospolnih moških spolnih odnosih, kjer penis prodre skozi analno odprtino oz. anus. Pogosto se ga prakticira tudi pri dvospolnih parih. Ob tem spolnem odnosu je priporočljiv lubrikant. == Glej tudi == * [[človeška spolnost]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Sexual intercourse in humans|Spolni odnos}} {{normativna kontrola}} {{biološka škrbina}} [[Kategorija:Spolnost]] [[Kategorija:Spolni odnos| ]] 3pc420zjs5olbhzk58v1fl1wrgfiwmf 0 67634 6766405 6737384 2026-10-17T18:49:39Z JoMK 240261 −[[Kategorija:Evropa]]; −[[Kategorija:Etnične skupine]]; +[[Kategorija:Etnične skupnosti v Evropi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766405 wikitext text/x-wiki '''Evropejci''' so [[prebivalstvo|prebivalci]] [[Evropa|Evrope]], pod katero se običajno štejejo naslednje države: [[Albanija]], [[Andora]], [[Avstrija]], [[Belgija]], [[Belorusija]], [[Bolgarija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Češka]], [[Danska]], [[Estonija]], [[Finska]], [[Francija]], [[Grčija]], [[Hrvaška]], [[Irska]], [[Islandija]], [[Italija]], [[Latvija]], [[Lihtenštajn]], [[Litva]], [[Luksemburg]], [[Madžarska]], [[Makedonija]], [[Malta]], [[Moldavija]], [[Monako]], [[Nemčija]], [[Nizozemska]], [[Norveška]], [[Poljska]], [[Portugalska]], [[Romunija]], [[Rusija]], [[San Marino]], [[Slovaška]], [[Slovenija]], [[Srbija in Črna gora]], [[Španija]], [[Švedska]], [[Švica]], [[Turčija]], [[Ukrajina]], [[Vatikan]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. Med evropske države se lahko uvrstijo tudi [[Ciper]], [[Gruzija]], [[Armenija]] in [[Azerbajdžan]]. V Evropi živi 700.990.000 ljudi, od katerih je 456.953.258 prebivalcev [[Evropska unija|Evropske unije]]. {{škrbina-etnična}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Etnične skupnosti v Evropi]] 26ijfyp9h9oneucod9dw2e586fa3rtp 6766406 6766405 2026-10-17T18:50:43Z JoMK 240261 {{brez virov}} 6766406 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} '''Evropejci''' so [[prebivalstvo|prebivalci]] [[Evropa|Evrope]], pod katero se običajno štejejo naslednje države: [[Albanija]], [[Andora]], [[Avstrija]], [[Belgija]], [[Belorusija]], [[Bolgarija]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Češka]], [[Danska]], [[Estonija]], [[Finska]], [[Francija]], [[Grčija]], [[Hrvaška]], [[Irska]], [[Islandija]], [[Italija]], [[Latvija]], [[Lihtenštajn]], [[Litva]], [[Luksemburg]], [[Madžarska]], [[Makedonija]], [[Malta]], [[Moldavija]], [[Monako]], [[Nemčija]], [[Nizozemska]], [[Norveška]], [[Poljska]], [[Portugalska]], [[Romunija]], [[Rusija]], [[San Marino]], [[Slovaška]], [[Slovenija]], [[Srbija in Črna gora]], [[Španija]], [[Švedska]], [[Švica]], [[Turčija]], [[Ukrajina]], [[Vatikan]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. Med evropske države se lahko uvrstijo tudi [[Ciper]], [[Gruzija]], [[Armenija]] in [[Azerbajdžan]]. V Evropi živi 700.990.000 ljudi, od katerih je 456.953.258 prebivalcev [[Evropska unija|Evropske unije]]. {{škrbina-etnična}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Etnične skupnosti v Evropi]] 2w2o0cv3kd9ydaj8kwfdm28khsi8hl0 0 71407 6766307 6751355 2026-10-17T12:35:42Z TadejM 738 dolgi pomišljaj -> pomišljaj 6766307 wikitext text/x-wiki {{zapomen|osebno ime|Novak (ime)}} '''Novak''' [novák] je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|najbolj pogost]] [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]] (10.936 oseb), kar velja tudi za osrednjeslovensko, savinjsko in spodnjeposavsko statistično regijo, med najpogostejšimi pa je na Dolenjskem, v Prekmurju in Podravju. Pri drugih narodih je ta priimek na prvem mestu še na [[Češka|Češkem]] (Novák z žensko obliko Nováková) in [[Poljska|Poljskem]] (Nowak). Na Hrvaškem je absolutno število oseb s priimkom Novak skoraj tolikšno kot v Sloveniji (okoli 10.000). Je najpogostejši priimek v [[Medžimurje|Medžimurju]], veliko jih je v Zagrebu ter v Dalmaciji (otok oz. mesto [[Hvar, Hvar|Hvar]]), pojavlja pa se tudi ponekod v Bosni in Hercegovini.<ref>{{Navedi splet|title=Prezime Novak @ Acta Croatica|url=https://actacroatica.com/hr/surname/Novak/|website=actacroatica.com|accessdate=2021-10-26|archive-date=2021-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20211026100718/https://actacroatica.com/hr/surname/Novak/|url-status=dead}}</ref> Priimek je sicer dokaj razširjen po srednji in vzhodni Evropi (od nemškega govornega področja do Ukrajine), od koder je s priseljenci prišel tudi izven Evrope, v Ameriko in drugam. == Izvor ter razlaga pomena in rabe == Priimek, ki je slovanskega izvora, izhaja iz besede ''nov'' v pomenu ''novinec'' (novodošli v neko vas, skupnost). Novák je bil sicer nekdaj tudi moški, določen za vojaško službo. Novak je lahko tudi poklicno ime za človeka, ki s sekanjem in požiganjem ustvarja nove površine za obdelavo - [[novina|novino]].<ref name="Mladina - Tednik">{{navedi splet | url = http://www.mladina.si/tednik/200420/clanek/slo-intervju--bernard_nezmah/ | title = Izvor priimkov | accessdate = 3.12.2008 | publisher = Mladina - Tednik }}</ref>. Slovenski (knjižni) naglas je '''Novák''', v vseh drugih jezikih pa je na prvem zlogu: '''Nóvak;''' pri Srbih in Črnogorcih je to [[Novak (ime)|osebno ime]] (npr. [[Novak Đoković]]), iz katerega je mdr. izveden priimek [[Novaković]] (z varianto [[Novković]]). '''Sorodni priimki''' so še: [[Novinc]], [[Novina]], [[Novačan]], [[Novinc]], [[Novinec]], [[Novič]], [[Novinšek]], [[Novljan]]. V Sloveniji je med najpogostejšimi kombinacijami imena in priimka na drugem mestu [[Franc Novak]] (prvi je Jožef Horvat), na četrtem pa [[Janez Novak]], med ženskami pa je na prvem mestu [[Marija Novak]]. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Ajda Novak]] (* 1993), kanuistka na divjih vodah * [[Albin Novak]] (1926–2018), pilot, graditelj letal in modelar * [[Albina Krizman-Novak]] (1900–1971), urednica in izseljenska delavka v Ameriki * [[Aleksander Novak]] (''več znanih ljudi'') (1928–2003), elektrotehnik *[[Aleksander Saša Novak]] (1928–2015), slovenski narodni delavec v BIH * [[Alenka Novak]] (* 1977), kolesarka * [[Aleš Novak (režiser)|Aleš Novak]] (* 1973), gledališki režiser, kulturni delavec in organizator * [[Aleš Novak (pravnik)|Aleš Novak]] (* 1974), pravnik, univ. prof. * [[Alja Novak Viryent]], industrijska oblikovalka in izdelovalka čevljev * [[Aljaž Novak]] (* 1990), hokejist * Alojz(ij) Novak (1881–1967), duhovnik, dekan, kanonik, prosvetni delavec, urednik * [[Alojz Novak]] (1919–1999), pedagog, dvojezični šolnik (Lendava) * [[Alojzij Novak]], ime več znanih ljudi * [[Andrej Novak]], ime več znanih ljudi * [[Anja Novak - Anjuta]] (* 1991), igralka, pesnica, šansonjerka * [[Anka Novak]] (* 1932), etnologinja, muzealka * [[Ante Novak]] (1911–1991), partizan, politični delavec in statistik * [[Anton Nowak]] (tudi Anton Novak, 1865–1932), slovensko-avstrijski slikar in grafik *[[Anton Novak]] (* 1956), dr. prava, diplomat, generalni konzul RS v Celovcu * [[Anzej Novak]] (1888–1966), koroški ljudski pevec in glasbenik * [[Barbara Novak]] (* 1969), pravnica, univ. prof. * [[Beno Novak]] (* 1991), plesalec, koreograf * [[Bogdan Novak]] (1944–2026), novinar, urednik in pisatelj * [[Bogdan Ciril Novak]] (1919–2011), slovensko-ameriški zgodovinar * [[Bogomir Novak]] (* 1944), filozof, pedagoški antropolog, publicist * [[Bojan Novak]] (* 1958), elektrotehnik, prof. UM * Bojan Novak, galerist, založnik (= pesnik?) * [[Bojan Novak (balinar)|Bojan Novak]] (* 1971), balinar * [[Boris A. Novak]] (* 1953), pesnik, dramatik, esejist, prevajalec, pisatelj, literarni teoretik * [[Boris Novak]] (* 1963), menedžer, generalni direktor Pošte Slovenije * [[Boštjan Novak (kipar)|Boštjan Novak]] (* 1966), kipar * [[Boštjan Novak (častnik)|Boštjan Novak]] (* 1972), častnik SV * [[Božidar Novak]] (* 1965), podjetnik, strokovnjak za komuniciranje, publicist * [[Branka Tancig Novak]] (1927–2013), arhitektka * [[Cvetka Novak]], pesnica * [[Čarli Novak]] (* 1949), popularni glasbenik * [[Daniel Novak]] (* 1982), igralec badmintona * [[David Novak]] (18. stoletje), prekmurski pesnik * [[Doljana Novak]] (* 1948), kineziologinja, gimnastičarka * [[Domen Novak]], ime več znanih ljudi * [[Drago Novak]], slikar * Drago Novak (1930–2008), zgodovinar, pedagoški svetovalec, šolnik * [[Dušan Novak]] (1931–1998), geolog, jamar * [[Dušan Novak (namizni tenisač)]] (1931–1997), namiznoteniški (športni) delavec * [[Džoni Novak]] (* 1969), nogometaš * [[Edvina Novak]] (* 1939), založnica, knjigotržka, publicistka o kulinariki... * [[Ernest Novak (vinar)|Ernest Novak]] (1960–2022), vinar (enolog) * [[Ernest Novak]] (* 1977), košarkar * [[Ferdinand Novak|Ferdinand (Nande) Novak]] (1892–1973), politik * [[Feri Novak]] (1906–1959), arhitekt in urbanist * [[Fran Novak]] (1877–1944), pravnik, politik * [[Franc Novak]], ime več znanih oseb * [[France Novak]] (* 1934), jezikoslovec slovenist * [[Franci Novak (športni delavec)|Franci Novak]] (1922–1995), športni delavec * [[Franci Novak]] (* 1969), grafični oblikovalec, pesnik in pisec kratkih zgodb * [[Franjo Novak]] (1896–1980), publicist, urednik, turistični delavec (Mb) * [[Fredi Novak]], trener športnega plesa * [[Fric (Mirko) Novak]] (1918–1943), partizanski komisar * [[Gabrijela Novak]] (* 1942), papirniška tehnologinja * [[Gorazd Novak]] (* 1978), gradbenik hidrotehnik * [[Gregor Novak (zdravnik)]], zdravnik internist * [[Gregor Novak (energetik)]] * [[Gvido Novak]], sindikalist (predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije) * [[Helena Novak]] (* 1934), pedagoginja, psihologinja * [[Irena Novak - Popov|Irena Novak Popov]] (* 1952), literarna zgodovinarka * [[Irena Zorko Novak]] (* 1954), pesnica, prevajalka * [[Iva L. Novak]] (* 1986), fotografinja, pisateljica * [[Ivan Novak]], ime več znanih ljudi * [[Ivana Novak]] (* 1987), glasbenica (pianistka, pevka), cinefilka, filmska kritičarka/publicistka, urednica filmskega programa TVS *[[Iztok Novak - Easy]] (* 1967), kantavtor, glasbenik, pevec, radijski voditelj * [[Jakob Novak]] (* 1998), nogometaš * [[Jan Novak (novinar)]] (* 1971), novinar * [[Jan Novak (nogometaš)]] (* 1997), nogometaš * [[Jani Novak]] (* 1967), metalurg, fotograf * [[Janez Novak]], ime več znanih ljudi * [[Janez Krstnik Novak]] (1756–1833), glasbenik in skladatelj * [[Janže Novak]] (1893–1934), pravnik, politični in kulturni delavec * [[Jaroslav Novak]] (* 1943), publicist, prevajalec, urednik, založnik * [[Jasna Novak]] (* 1932), kostumografinja * [[Jelka Ovaska Novak]] (* 1947), prevajalka, založnica, pisateljica * [[Jerca Rožnik Novak]], plesalka, koreografinja * [[Jerko Novak]] (* 1957), kitarist, skladatelj, glasbeni pedagog * [[Jernej Novak]], ime več znanih ljudi * [[Josip Novak]], ime več znanih ljudi * [[Jože Novak]] (* 1957), kranjinski arhitekt, politik * [[Jožef Novak]], ime več znanih ljudi * [[Jure Novak]] (* 1980), gledališki režiser, performer, pesnik, glasbenik * [[Jure Novak (nogometaš)]] * [[Karl Novak|Karel Novak]] (1905–1975), oficir, četniški poveljnik in obveščevalec * [[Klemen Novak]], igralec * [[Koloman Novak]] (* 1933), slovensko-srbski likovni umetnik in teoretik * [[Ksenija Novak]] (* 1987), šahistka * [[Lea Novak]] (* 2000), kanuistka na divjih vodah * [[Leon Novak]], ime več znanih ljudi * [[Ljudmila Novak]] (* 1959), specialna pedagoginja, političarka * [[Lojze Novak]] (1927–1986), izseljenski pesnik, pisatelj in literarni kritik *[[Lovro Novak]] (1886–1968), ekonomist?, davčni strokovnjak * [[Ludvik Novak]], ime več znanih ljudi * [[Luka Novak]] (* 1963), slovenski založnik, pisatelj, prevajalec, TV voditelj * [[Maja Novak]] (* 1960), pisateljica in prevajalka * [[Majda Novak Šijanec]], prevajalka * [[Marija Novak - Tršar]] (* 1934), oblikovalka * [[Marjan Novak (Jovo)]] - Mihajlo (1915–1943), partizan *[[Marjana Novak]], političarka, menedžerka? * [[Marjeta Novak Kajzer]] (* 1951), pisateljica, novinarka, prevajalka * [[Marko Novak]] (* 1967), pravnik, univ. prof. * [[Martin Novak]] (* 1970), hokejist * [[Mateja Kožuh-Novak]] (* 1943), zdravnica ginekologinja in političarka * [[Matevž Novak]] (* 1976), klarinetist in dirigent * [[Matevž Novak, geolog|Matevž Novak]] (* 197?), geolog/paleontolog * [[Matjaž Novak]] (* 1979), ekonomist, univ. prof. (UP) * [[Medea Novak]] (* 1983), igralka * [[Metka Novak]], biologinja, raziskovalka tumorjev/raka * [[Mihaela Novak|Mihaela Novak (-Mahnič)]] (1930–2024), igralka * [[Mija Novak]] (* 1993), glasbenica, kantavtorica (kitaristka, pianistka, pevka) * [[Milan Novak]] (1921–2004), agronom, univ. prof. * [[Milan Novak (pesnik)|Milan Novak]] (* 1965), pesnik * [[Miro Novak (slikar)|Miro Novak]] (* 1953), slikar samouk * [[Miro Novak]] (* 1960), kitarist, skladatelj, pevec, glasbeni pedagog in kantavtor * [[Miroslav Novak]] (* 1961), arhivist dokumentolog * [[Miša Novak]] (* 1975), fotomodel, germanistka, plesna pedagoginja * [[Mitja Novak]] (* 1947), pravnik, univ. prof. * [[Mojca Novak]] (* 1953), sociologinja * [[Nace Novak]] (* 1971), novinar, potopisec * [[Nada Novak]] (* 1928), športna pilotka in učiteljica letenja * [[Nataša Novak Tušar]] (*{{c.}} 1960), kemičarka * [[Neža Novak]] (r. [[Černe]]) (1933–2005), kineziologinja, gimnastičarka * [[Nežika Novak|Nežika (Agnes) Novak]] (* 1961), slovenskokoroška kiparka, keramičarka * [[Niko Novak]], rock pevec, kantavtor, scenograf, oblikovalec, filmski igralec *[[Nina Novak Oiseau]], muzikologinja, pesnica, pisateljica, kantavtorica * [[Olga Novak Markovič]] (1938–2003), kulinaričarka/gastronomka * [[Pavle Novak]] (* 1960), duhovnik lazarist, provincial * [[Peter Novak]], ime več znanih ljudi * [[Petra Novak]] (* 1984), atletinja, metalka kopja *Primož Novak, zdravnik fiziater * [[Primož Novak]] (* 1973), kipar, konceptualni umetnik *[[Ranko Novak]] (* 1948), grafični oblikovalec, profesor ALUO (hrvaškega rodu) *[[Renata Novak Klemenčič]], umetnostna zgodovinarka * [[Robert Novak]] (* 1983), arhitekt, glasbenik, fotograf, oblikovalec *[[Robi Novak]] (* 1970), bas kitarist *[[Sandi Novak]] (* 1973), paraolimpijski atlet tekač * [[Saša Novak]] Krmpotič (* 1957), kemičarka, raziskovalka materialov, komunikatorica/popularizatorka znanosti (IJS) * [[Sonja Novak Lukanovič]] (* 1954), uporabna jezikoslovka * [[Stane Novak (biolog)]] (1903–1956), biolog, pesnik, pisatelj * [[Stane Novak (okulist)]] (1920–1995), zdravnik oftalmolog * [[Stanislav Novak]] (1926–1979), novinar, urednik in taborniški organizator * [[Špela Novak]], novinarka * [[Špela Novak - Pupa]], pevka *[[Tadej Novak]], subatomski fizik * [[Tereza Novak]], filantropistka * [[Tone Novak]] (* 1950), biolog, jamski ekolog * [[Urban Novak]], alpinist * [[Uroš Novak]], kemik (drug= geolog, jamar) * [[Valentina Smej Novak]] (* 1976), kolumnistka, prevajalka, TV voditeljica * [[Vesna Novak|Vesna (D.) Novak]], elektrotehnica, univ. prof. * [[Victor Novak]] (1923–2011), politolog in bibliotekar (v ZDA) * [[Viktor Novak]] (1883–1950), gozdarski strokovnjak in kartograf * [[Vida Novak]] (r. [[Treo]]) (1894–1984), kulturna mecenka, "narodna dama" * [[Vilko Novak]] (1909–2003), etnolog in slavist, univerzitetni profesor * [[Vilko Novak (novinar)|Vilko Novak]] - Čipči (1937–2010), novinar, urednik in prevajalec * [[Vincenc Novak]] (1807–1869), duhovnik * [[Vinko Novak]] (1842–1923), risar in slikar * [[Vlado Novak]], ime več znanih ljudi * [[Zdenka Novak]] (* 1934), pianistka, klavirska pedagoginja * [[Zdravko Novak]] (1876–??) igralec, bibliograf, čitalniški igralec, zborovodja) * [[Zeko Novak]] - Gandi, uradnik in komik * [[Zmago Novak]], arhitekt, oblikovalec * [[Zoran Novak]], kemik, FKKT UM * [[Zorka Novak Pintarič]], kemijska tehnologinja, univ. prof. (UM) * [[Zvonko Novak]] (1882–1953), pisatelj in publicist * [[Živa Novak Antolič]] (* 1948), porodničarka, prof. MF == Znani tuji nosilci priimka == * [[Aleksandr Novak|Aleksand(e)r Novak]] (* 1971), ruski ekonomist in politik * [[Andriy Novak (|Andrij Novak]] (* 1988), ukrajinski nogometaš * [[Arne Novak|Arne Novák]] (1880–1939), češki literarni zgodovinar, univ. profesor * [[Augustin Novak|Augustin Novák]] (1890–1970), avstro-ogrski vojaški pilot češkega? rodu * [[Bořivoj Novák]] (1906–1973), češki jezikoslovec rusist * [[Božidar (Božo) Novak]] (1925–2013), hrvaški novinar, publicist in akter "hrvaške pomladi" * [[Božidar Novak, hrvaški|Božidar Novak]], hrvaški zgodovinar (novinarstva in komunikolog =?) * [[Božo Novak]], polkovnik JLA v Sloveniji 1991, kasneje general in poveljnik protizračne obrambe Republike Srbske * [[Branko Novak]], hrvaški ekonomist * [[Damir Novak]] (* 1935), hrvaški športnik (skakalec v vodo, telovadec; rokomet, tenis) in baletni plesalec *[[Dennis Novak]] (* 1993), avstrijski tenisač * [[Dezső Novák]] (1939–2014), madžarski nogometaš * [[Dragutin Karlo Novak]] (1892–1978), prvi hrvaški pilot (letalec) * [[Eduard Novák]] (1946–2010), češki hokejist * [[Elliot Novak]], ? * [[Emil Novak]] (* 1931), bosenski kineziolog in športni delavec (atletika, smučarski skoki, kajakaštvo); profesor v Sarajevu * [[Eszter Novák]] (* 1964), madžarska režiserka in igralka * [[Ethan Novak]], ameriški glasbenik * [[Eva Barbara Novak]] (1898–1988), ameriška filmska igralka * [[Éva Novák-Gerard]] (1930–2005), madžarska plavalka * [[Evelin Novak]], hrvaško-nemška sopranistka * [[Filip Novák]] (* 1982), češki hokejist * [[Filip Novák]] (* 1990), češki nogometaš * [[Ferenc Novák]] (1931–2024), madžarski plesalec in koreograf * [[Ferenc Novák]] (* 1969), madžarski kanuist * [[Franc Novak (1915–1990)|Franc Novak]] (1915–1990), bosensko-hercegovski prvoborec in politik (slov. rodu)? * [[Franz Novak]] (1913–1983), avstrijski nacistični zločinec * [[Gabi Novak]] (1936–2025), hrvaška pevka zabavne glasbe * [[Grga Novak]] (1888–1978), hrvaški zgodovinar, arheolog in akademik (preds. [[JAZU]]) * [[Grigory Irmovich Novak|Grigorij Novak]] (1919–1980), sovjetski dvigovalec uteži (ukrajinskega rodu) * [[Guido Novak von Arienti]] (1859–1928), avstro-ogrski general (po očetu slov. rodu) * [[Helga M. Novak]] (1935–2013), nemško-islandska pisateljica * [[Ilona Novák]] (1925–2019), madžarska plavalka * [[Ivan Krstitelj Novak]], hrvaški entomolog * Ivan Novak (1884–1934), hrvaški narodni preporoditelj v [[Medžimurje|Medžimurju]] * Ivana Novak (*1948), italijanska filmska igralka * [[Ivo Novák]] (1918–2004), češki filmski režiser *[[Ivo Novák]] (* 1967), češki igralec * [[Jan Novák]] (1921–1984), češki skladatelj * [[Jan Novák]] (* 1953), češko-ameriški pisatelj, scenarist in dramatik * [[Jan Novák]] (* 1979), češki hokejist * [[Jan Novák]] (* 1985), slovaški nogometaš * [[Jane Novak]] (1896–1990), ameriška filmska igralka * [[Jasna Novak]] (1932–2008), hrvaška igralka (=? kostumografka)? *[[Jason Novak]], ameriški glasbenik * [[Jiří Novák (kipar)|Jiří Novák]] (1922–2010), češki kipar in restavrator * [[Jiří Novák]] (* 1950), češki hokejist * [[Jiří Novak]] (* 1975), češki teniški igralec * [[Joe Novak]] (* 1945), ameriški nogometaš in trener * Josef (Josip, Giuseppe de Paula) Novak (1767–1844), nadškof v Zadru (češ. rodu) * [[Josef Vincenc Novák]] (1842–1918), češki industrialec, pivovar in umetnostni zbiralec * [[Josef Novák]] (1849–1927), češki klasični filolog in umetnostni publicist * [[Josef Novák]] (1893–1934), češki (avstrijski) vojaški pilot * [[Josef Novák]] (1902–1987), češki grafik, karikaturist, fotograf in kurator * [[Josef Petr Novák]] (* 1936), češki fizikalni kemik * [[Josef Novák-Wajda]], češki filmski igralec in režiser * [[Joseph Donald Novak]] (* 1932), ameriški pedagog (grafične miselne sheme) * Josip Novak (1866–1961), hrvaški sokolski in športni delavec, telovadec (športna gimnastika) * Josip Novak (1902–1970), hrvaško-srbski (jugoslovanski) filmski snemalec in režiser * [[Jozef Novák]] (1930–2024), slovaški zgodovinar, genealog, heraldik, profesor * [[Jozsef Novák]] (1910–1986), madžarski muzealec ... *[[Katalin Novák]] (* 1977), madžarska političarka, predsednica Madžarske * [[Kim Novak]] (* 1933), ameriška filmska igralka * [[Kristian Novak]] (* 1979), hrvaški (međimurski) pisatelj, karateist in jezikoslovec (sociolingvist) * Láďa (Ladislav) Novák (1865–1944), češki slikar * Ladislav Novák (1872–1946), češki politik * Ladislav Novák (1931–2011), češki nogometaš *[[Mario Novak]], hrvaški bioarheolog (antropolog) *[[Mark Nowak]] (* 1964), ameriški pesnik, pisatelj, publicist, dramatik; delavski aktivist in družbeni kritik *[[Marzenka Novak]] (1945–2011) (polj.-argent.) *[[Marina Novak]], lihtenštajnska tenisačica * [[Michael Novak]] (1933–2017), ameriški konservativni filozof in diplomat * [[Michael Novak]] (* 1988), hrvaško-lihtenštajnski hokejist * [[Michal Novák]] (* 1982), slovaški hokejist * Michal Novák (* 1996), češki smučarski tekač * [[Mike Novak]] (1915–1978), ameriški košarkar *[[Mirjam Novak]] (* 1981), nemška igralka * [[Mirko (Alojz/ije) Novak|Mirko]] ([[Mirko (Alojz/ije) Novak|Alojz/ije]]) [[Mirko (Alojz/ije) Novak|Novak]] (1910–2000), hrvaško-slovenski kapucin, provincial * [[Mirko Novák]] (1930–2020), češki elektronik * [[Mirko (Miroslav) Novák|Mirko]] ([[Mirko (Miroslav) Novák|Miroslav]]) [[Mirko (Miroslav) Novák|Novák]] (* 1965), slovaško-nemški bližnjevzhodni arheolog (orientalist) *[[Miroslav Novák]] (1907–2000), češki husitski partiarh * [[Novak Novak]] (1928–1995), srbski pisatelj, novinar in humorist * [[Petar Novak]] (1879–1968), hrvaški kmetijski strokovnjak, entomolog * [[Péter Novák]] (* 1970), madžarski igralec * [[Petr Novák]] (1945–1997), češki pevec in rock glasbenik * [[Radvít Novák]] (1952–2015), češki igralec, 1. mož Dagmar Havlove * [[Robert "Bob" Novak]] (1931–2009), ameriški novinar, publicist in pisec *[[Silvije Novak]], hrvaški arhitekt * [[Slobodan Novak]] (1924–2016), hrvaški pisatelj in akademik * [[Slobodan Prosperov Novak]] (* 1951), hrvaški literarni zgodovinar, komparativist in teatrolog, univ. profesor * [[Starina Novak]] (romun. [[Baba Novac]]) (~1530–1601), srbsko-romunski hajduk, protiturški bojevnik, narodni junak * [[Steven Michael Novak|Steve Novak]] (* 1983), ameriški košarkar * [[Štefan Novák]] (1879–1932), slovaški grškokatoliški škof * [[Tereza Nováková|Teréza Nováková]] (1853–1922), češka pisateljica * [[Veronica Novak]], francoska filmska igralka * [[:en:Viktor_Novak|Viktor Novak]] (1889–1977), hrvaško-srbski zgodovinar, muzikolog in akademik * Vilko Novak (1865–1918), hrvaški glasbeni pedgog, skladatelj in zborovodja * [[Vilmos Aba Novák]] (1894–1941), madžarski slikar, grafik, kipar * [[Vítězslav Novák|Vítězslav (Viktor) Novák]] (1870–1949), češki skladatelj * [[Vivienne Novak]], ameriška filmska igralka * [[Vjenčeslav Novak|Vjenceslav Novak]] (1859–1905), hrvaški pisatelj in muzikolog (po očetu češkega rodu) * [[Vladimir Novák]] (1869–1944), češki fizik * [[Vladimir Novak]] (1870–1943), hrvaški sokolski starešina in učitelj gimnastike * [[Vladimír Jan Amos Novák]] (1919–1997), češki naravoslovec, evolucijski biolog * [[Vladimír Novák]] (* 1947), češki slikar * [[Vratislava Nováková]] (*193/?), češka kanuistka * [[Zdeněk Novák]] (1891–1988), češki general, soorganizator odpora med nemško okupacijo *[[Zdenka Lušin Novak]] - Špela (1913–1994), partizanska zdravnica *Zdravko Novak (* 1966), hrvaški nogometaš * [[Zygmunt Jan Novák]] (1897–1972), poljski krajinski arhitekt === Nowak === * [[Amram Nowak]] (1927–2005), judovsko-ameriški cineast * [[Andrzej Nowak]] - več oseb (poljsko-ameriški psiholog, r. 1953; poljski zgodovinar in sovjetolog, r. 1960; poljski rock-kitarist, r. 1959; poljski hokejist 1956-2013) * [[Anna Maria Nowak-Ibisz]] (* 1966), poljska igralka * [[Anton Nowak]] (1865–1932), avstrijski slikar in grafik (po rodu iz Maribora) * [[Dorothea Nowak]] (1926–2011), nemška baptistična teologinja * [[Ernst Nowak (1851|Ernst Nowak]] (Novak) (1851–1919), avstrijski slikar (šlezijskega rodu) * [[Ernst Nowak]] (* 1944), avstrijski pisatelj, kakfkoslovec * [[Hans Nowak]] (1937–2012), avstrijski nogometaš * [[Jan Nowak]] (1880–1940), poljski geolog in paleontolog * [[Jan Nowak-Jeziorański]] (1914–2005), poljski emigrantski novinar, politik in publicist (varšavski vstajnik) * [[Jerzy Nowak]] (1923–2013), poljski igralec * [[Józef Nowak]] (1895–1978), gornjelužiškosrbski pesnik * [[Józef Nowak]] (1925–1984), poljski igralec * [[Julian Ignacy Nowak]] (1865–1946), poljski bakteriolog, znanstvenik in politik * [[Juliusz Nowak-Dłużewski]] (1893–1972), poljski literarni zgodovinar * [[Kazimierz Nowak]] (1897–1937), poljski popotnik, fotograf in reporter * [[Leopold Nowak (muzikolog)|Leopold Nowak]] (1904–1991), avstrijski muzikolog * [[Leopold Nowak (škof)|Leopold Nowak]] (1929–2026), nemški škof, prvi rezidencialni rimskokatoliški škof v [[Magdeburg|Magdeburgu]] * [[Leszek Nowak]] (1943–2009), poljski filozof * [[Lisa Marie Nowak|Lisa (Marie) Nowak]] (* 1963), ameriška astronavtka * [[Małgorzata Bożena Guzowska-Nowak]] (* 1959), poljska lahkoatletinja * [[Mark Nowak]] (* 1964), ameriški pesnik in literat * [[Martin Nowak|Martin (Andreas) Nowak]] (* 1965), avstrijsko-ameriški evolucijski biolog in matematik (na univerzi Harvard). * [[Měrćin Nowak-Njechorński]] (1900–1990), gornjelužiškosrbski slikar in pisatelj * [[Mieczysław Nowak]] (1936–2006), poljski dvigovalec uteži * [[Oskar Nowak]] (1913– ?), avstrijski hokejist * [[Otto Robert Nowak]] (1874–1945), avstrijski slikar * Paul Nowak (* 1921), (vzhodno-) nemški nogometaš * Paul Nowak (1914–1983), ameriški košarkar *[[Matthias Akeo Nowak]] (* 1976), nemški jazz-glasbenik, kontabasist * [[Piotr Nowak]] (* 1964), poljski nogometaš in trener * [[Roman Nowak]] (1900–1980), poljski delavski politik * [[Siegfried Nowak]] (1930–2013), (vzhodno-)nemški kemik in akademik * [[Stanisław Nowak]] (1859–1936) poljski šolnik, organizator * [[Stanisław Nowak]] (1935–2021), poljski nadškof v Częstochowi * [[Stefan Nowak]] (1924–1989), poljski sociolog * [[Tadeusz Nowak]] (1930–1991), poljski pesnik in pisatelj * [[Véronique Nowak]] (* 1967), francoska nogometašica * [[Willi Nowak]] (1886–1977), češki slikar in grafik * [[Zenon Nowak]] (1905–1980), poljski sindikalist in prosovjetski politik * [[Zenon Hubert Nowak]] (1934–1999), poljski zgodovinar - medievist == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Novak}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] mtbm0715uva146h7fwwd1fq04y5ge2o 0 78746 6766592 4051568 2026-10-18T10:34:00Z G-Cup 10746 6766592 wikitext text/x-wiki {{ležeč naslov}} [[Slika:Cankar Smrekar.jpg|thumb|Karikatura Ivana Cankarja kot mučenika in zapornika, potem ko so ga priprli zaradi njegovega predavanja ''Slovenci in Jugoslovani''. Avtor karikature: [[Hinko Smrekar]].]] '''''Slovenci in Jugoslovani''''' je naslov znamenitega predavanja slovenskega književnika [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]] v [[Mestni dom, Ljubljana|Mestnem domu]] v Ljubljani 12. aprila 1913. Predavanje ni poželo pohval v tedanjem dnevnem tisku, npr. v Slovenskem Narodu 14. aprila 1913 (št. 84.). Bolj znano je postalo zaradi odmeva takratnih oblasti. Zaradi vsebine predavanja in obdomnevni naklonjenosti politični zvezi jugoslovanskih narodov so Cankarja tedanje oblasti obsodile na teden dni zapora. Odslužil jo je septembra. {{wikivir|Predavanja in članki}} [[Kategorija:Dela Ivana Cankarja]] [[Kategorija:Dela leta 1913]] {{književna škrbina}} g9udpl79gp98rp9t9xglg1aux3ah6ow 0 80021 6766444 6718471 2026-10-17T20:23:14Z JoMK 240261 odstranil [[Kategorija:Azija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766444 wikitext text/x-wiki {{Infobox continent | title = Jugovzhodna Azija | image = Southeast Asia (orthographic projection).svg | area = 4.545.792 km² | elevation_max_point = [[Hkakabo Razi]] | population = {{IncreaseNeutral}} {{UN_Population|South-Eastern Asia}} (3.){{UN_Population|ref}} | density = 135,6 /km² | GDP_nominal = $3,317 biljonov (menjalni tečaj)<ref name="IMF">{{navedi splet|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/April/weo-report?c=516,522,536,544,548,518,566,576,578,537,582,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2022&ey=2022&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=subject&ds=.&br=1|title=World Economic Outlook Database, April 2023|date=April 2022 |publisher=International Monetary Fund|access-date=22 August 2023}}</ref> | GDP_PPP = $9,727 biljonov<ref name=ACIF2013>{{navedi knjigo|title=ASEAN Community in Figures (ACIF) 2013|date=Feb 2014|publisher=ASEAN|location=Jakarta|isbn=978-602-7643-73-4| page=1| edition=6th|url=http://www.asean.org/images/resources/2014/May/2.%20Feb%202014%20-%20ASEAN%20Community%20in%20Figures%202013.pdf|access-date=9 May 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150904103519/http://www.asean.org/images/resources/2014/May/2.%20Feb%202014%20-%20ASEAN%20Community%20in%20Figures%202013.pdf|archive-date=4 September 2015}}</ref> | GDP_per_capita = $5017 (exchange rate) | HDI = {{increase}} 0,723 | ethnic_groups = '''Avtohtoni prebivalci (jugovzhodni Azijci)'''<br />Avstronezijski, avstroazijski, negritski, sino-tibetanski in tajski narodi<br />'''Vzhodni Azijci'''<br />'''Južni Azijci''' | religions = * [[islam]] (večina v Indoneziji, Maleziji in Bruneju) * [[budizem]] (večina na Tajskem, v Mjanmaru, Kambodži in Laosu; pluralnost v Singapurju) * [[krščanstvo]] (večina na Filipinih in Vzhodnem Timorju) * drugo: [[konfucijanstvo]], [[ljudska verovanja]],{{efn|Večino predstavljajo vietnamska ljudska religija}} [[hinduizem]], nereligioznost, [[taoizem]] |demonym = Jugovzhodna Azija |countries = {{collapsible list | list_style = text-align:left; | title = 11 <!-- PLEASE DO NOT ADD BANGLADESH, NORTHEAST INDIA, CHRISTMAS ISLAND OR THE COCOS (KEELING) ISLANDS TO THIS LIST. THE DEFINITION OR THE ADDITION OF THESE COUNTRIES OR TERRITORIES TO SOUTHEAST ASIA IS NOT A COMMONLY ACCEPTED DEFINITION/PRACTICE BY ORGANISATIONS SUCH AS THE UNITED NATIONS AND THE CIA. BANGLADESH AND NORTHEAST INDIA ARE COMMONLY ACCEPTED AS PART OF SOUTH ASIA WHILE CHRISTMAS ISLAND OR THE COCOS (KEELING) ISLANDS ARE COMMONLY ACCEPTED AS PART OF AUSTRALIA/OCEANIA. THE CURRENT COUNTRIES LISTED HERE (BRUNEI, CAMBODIA, INDONESIA, LAOS, MALAYSIA, MYANMAR/BURMA, THE PHILIPPINES, EAST TIMOR/TIMOR-LESTE, THAILAND, AND VIETNAM) ARE THE MOST ACCEPTED DEFINITION OF SOUTHEAST ASIA. PLEASE DISCUSS CHANGES REGARDING THE ADDITION OF ABOVE-MENTIONED ENTITIES IN THE TALK PAGE. PLEASE ALSO REFER TO THE CURRENT MAPS OF SOUTHEAST ASIA BEING USED FOR THIS ARTICLE FOR FURTHER INFORMATION. --> | 1 = {{flag|Brunej}} | 2 = {{flag|Kambodža}} | 3 = {{flag|Indonezija}}{{NoteTag|A transcontinental country, bordered with Oceania}} | 4 = {{flag|Laos}} | 5 = {{flag|Malezija}} | 6 = {{flag|Mjanmar}} | 7 = {{flag|Filipini}} | 8 = {{flag|Singapur}} | 9 = {{flag|Tajska}} | 10 = {{flag|Timor-Leste}} | 11 = {{flag|Vietnam}} }} |languages = {{collapsible list | list_style = text-align:left; | title = Uradni jeziki | Burmanščina | [[angleščina]] | [[filipinščina]] | [[kmerščina]] | [[laoščina]] | [[indonezijščina]] | [[malajščina]] | [[mandarinščina]] | [[portugalščina]] | [[tamilščina]] | [[tetumščina]] | [[tajščina]] | [[vietnamščina]] }} {{collapsible list | title = Drugi materni jeziki | titlestyle = text-align:left;padding-right:4em;font-weight:normal;background-color:whitesmoke; | bullets = true | '''Afroazijski jeziki''':<br />[[arabščina]] (indonezijska arabščina) | '''Avstroazijski jeziki''': {{hlist | mon | kmerščina | vietnamščina | aslian }} | '''Austronezijski jeziki''': {{hlist | javanščina | sundanščina | madureščina | minangkabau | bugineščina | acehnese | batak | banjar | balijščina | tagaloščina | tetumščina | cebuanščina | ilocano | hiligaynon | varajščina | kapampangan | pangasinan | bikolščina | masbateño | cham | iban | bidayuh | dusun | kadazan | lun Bawang/Lundayeh | moken }} | '''Kreolski jeziki''': {{hlist | betawi | amboneščina | chavacano | tok pisin | kristang }} | '''Dravidski jeziki''': {{hlist | tamilščina | teluščina | malajščina }} | '''Velikoandamanski jeziki''': {{hlist | aka-jeru (sedaj Great Andamanese) }} | '''[[Indoevropski jeziki]]''': {{hlist | bengalščina | [[angleščina]] | [[francoščina]] | [[perzijščina]] | [[portugalščina]] | [[španščina]] | hindijščina/[[urdujščina]] | [[nizozemščina]] | sinhalščina | rohinščina }} | '''onganski jeziki''': {{hlist | onge | jarawa | sentinelese ? }} | '''taj-kadajski jeziki''': {{hlist | tajščina | laoščina | šan }} | '''Sino-tibetanski jeziki''': {{hlist | burmanščina | rakhine | karenščina | mandarinščina | kantonščina | min | hakka }} |Jeziki v Aziji – Vsi jeziki Azije }} |time = {{collapsible list | title = 5 časovnih pasov | titlestyle = text-align:left;padding-right:4em;font-weight:normal;background-color:whitesmoke; | {{bulleted list | [[UTC+5:30|'''UTC+5:30''': Andamanski in Nikobarski otoki]] | [[UTC+6:30|'''UTC+6:30''': Kokosovi (Keelingovi) otoki • Mjanmar]] | [[UTC+7|'''UTC+7:00''': Kambodža • Božični otok • Indonezija • Laos • Tajska • Vietnam]] | [[UTC+8|'''UTC+8:00''': Brunej • Indonezija • Malezija • Filipini • Singapur]] | [[UTC+9|'''UTC+9:00''': Indonezija • Timor-Leste]] }} }} |internet = .bn, .id, .kh, .la, .mm, .my, .ph, .sg, .th, .tl, .vn |calling_code = Zone 6, 8 & 9 |cities = <!-- PLEASE LIMIT THE CITIES LISTED HERE TO CITIES LISTED IN [[List of urban areas by population]], AND LIST PER ALPHABETICAL ORDER. THANKS! --> {{Collapsible list | title = List | {{flagicon|Indonezija}} [[Bandung]] | {{flagicon|Tajska}} [[Bangkok]] | {{flagicon|Filipini}} [[Cebu]] | {{flagicon|Vietnam}} [[Hanoj]] | {{flagicon|Vietnam}} [[Ho Ši Minh]] | {{flagicon|Indonezija}} [[Džakarta]] | {{flagicon|Filipini}} [[Manila]] | {{flagicon|Singapur}} [[Singapur]] | {{flagicon|Indonezija}} [[Surabaja]] | {{flagicon|Mjanmar}} [[Jangon]] }} |m49 = <code>035</code> – South-eastern Asia<br /><code>142</code> – [[Asia]]<br /><code>001</code> – [[World]] |footnotes = <!-- PLEASE LIMIT THE CITIES LISTED HERE TO CITIES LISTED IN [[List of urban areas by population]]. ALSO, PLEASE LIMIT THE NUMBER OF CITIES TO THE 3 LARGEST CITIES OF EACH ASEAN NATION. THANKS! --> |image_caption=Geopolitični zemljevid jugovzhodne Azije, vključno z zahodno [[Nova Gvineja|Novo Gvinejo]], ki je geografsko del [[Oceanija|Oceanije]]|dependencies={{flagicon|Christmas Island}} [[Božični otok]]<br>{{flagicon|Cocos (Keeling) Islands}} [[Kokosovi (Keelingovi) otoki]]<br>{{Flagicon|Indija}} [[Andamanski in Nikobarski otoki]]}} '''Jugovzhodna Azija''' je geografska regija na jugovzhodu [[Azija|Azije]], ki jo sestavljajo regije južno od [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]], vzhodno od [[Indijska podcelina|Indijske podceline]] in severozahodno od celinske [[Avstralija|Avstralije]], ki je del [[Oceanija|Oceanije]].<ref>{{navedi splet | url = http://www.nationsonline.org/oneworld/map_of_southeast_asia.htm | title = Map of Southeast Asia Region | author = Klaus Kästle | date = 10 September 2013 | website = Nations Online Project | publisher = One World – Nations Online | access-date = 10 September 2013 | quote = Southeast Asia is a vast subregion of Asia, roughly described as geographically situated east of the Indian subcontinent, south of China, and northwest of Australia. The region is located between the Indian Ocean and the Bay of Bengal in the west, the Philippine Sea, the South China Sea, and the Pacific Ocean in the east. | archive-date = 20 September 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130920020837/http://www.nationsonline.org/oneworld/map_of_southeast_asia.htm | url-status = live }}</ref> Jugovzhodna Azija na severu meji na [[Vzhodna Azija|Vzhodno Azijo]], na zahodu na [[Južna Azija|Južno Azijo]] in [[Bengalski zaliv]], na vzhodu na [[Oceanija|Oceanijo]] in [[Tihi ocean]], na jugu pa na Avstralijo in [[Indijski ocean]]. Poleg Britanskega ozemlja v Indijskem oceanu in dveh od 26 atolov Maldivov v Južni Aziji je pomorska jugovzhodna Azija edina druga podregija Azije, ki delno leži na južni polobli. Celinska jugovzhodna Azija je v celoti na severni polobli. Edina dela jugovzhodne Azije, ki ležita na južni polobli, sta [[Vzhodni Timor]] in jug Indonezije. Regija leži blizu stičišča tektonskih plošč in jo zaznamuje tako seizmična kot vulkanska aktivnost.<ref>{{Cite journal |last1=Whelley |first1=Patrick L. |last2=Newhall |first2=Christopher G. |last3=Bradley |first3=Kyle E. |date=2015 |title=The frequency of explosive volcanic eruptions in Southeast Asia |journal=Bulletin of Volcanology |volume=77 |issue=1 |article-number=1 |doi=10.1007/s00445-014-0893-8 |issn=0258-8900 |pmc=4470363 |pmid=26097277|bibcode=2015BVol...77....1W }}</ref> Glavna tektonska plošča je [[Sundska plošča]], ki zajema skoraj vse države jugovzhodne Azije razen [[Mjanmar|Mjanmara]], severne [[Tajska|Tajske]], severnega [[Laos|Laosa]], severnega [[Vietnam|Vietnama]] in severnega [[Luzon|Luzona]] na Filipinih, na jugovzhodu pa sega do province Bali. Gorske verige v Mjanmaru, na Tajskem, na Malajskem polotoku in na indonezijskih otokih [[Sumatra|Sumatri]], [[Java|Javi]], [[Bali|Baliju]], [[Mali Sundski otoki|Malih Sundskih otokih]] in [[Timor|Timoru]] so del [[Alpidska orogeneza|Alpskega pasu]], Filipinsko otočje, Indonezija ter [[Vzhodni Timor]] pa so del [[Pacifiški ognjeni obroč|Pacifiškega ognjenega obroča]]. Oba potresno aktivna pasova se stikata v Indoneziji, zaradi česar je v regiji relativno veliko potresov in vulkanskih izbruhov, zlasti na Filipinih in v Indoneziji.<ref>{{navedi knjigo|last1=Chester|first1=Roy|title=Furnace of Creation, Cradle of Destruction: A Journey to the Birthplace of Earthquakes, Volcanoes, and Tsunamis|publisher=AMACOM|isbn=978-0-8144-0920-6|date=16 July 2008|url=https://archive.org/details/furnaceofcreatio00ches}}</ref> Regija pokriva približno 4.500.000 km², kar je 8 % skupne površine Evrazije in 3 % celotne kopenske površine Zemlje. Njeno skupno prebivalstvo je več kot 675 milijonov, kar je približno 8,5 % svetovnega prebivalstva. Je tretja najbolj naseljena azijska geografska regija, takoj za Južno Azijo in Vzhodno Azijo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.worldometers.info/world-population/asia-population/|title=Population of Asia (2018)|website=worldometers.info|language=en|access-date=30 December 2018|archive-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106164745/http://www.worldometers.info/world-population/asia-population/|url-status=live}}</ref> Regija je kulturno in etnično raznolika, saj različne etnične skupine govorijo na stotine jezikov.<ref>{{navedi knjigo|last1=Zide; Baker|first1=Norman H.; Milton E.|title=Studies in comparative Austroasiatic linguistics|date=1966|publisher=Foreign Language Study}}</ref> V regiji je deset držav članic [[Zveza držav Jugovzhodne Azije|Zveze držav Jugovzhodne Azije]] (ASEAN), regionalne organizacije, ki je bila ustanovljena za gospodarsko, politično, vojaško, izobraževalno in kulturno povezovanje med njenimi članicami.<ref>{{navedi novice |title=ASEAN Member States - ASEAN {{!}} ONE VISION ONE IDENTITY ONE COMMUNITY |url=https://asean.org/asean/asean-member-states/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20190810104747/https://asean.org/asean/asean-member-states/ |archive-date=2019-08-10 |access-date=2025-09-02 |work=ASEAN {{!}} ONE VISION ONE IDENTITY ONE COMMUNITY |language=en-US}}</ref> Jugovzhodna Azija je ena najbolj kulturno raznolikih regij sveta. V regiji je veliko različnih jezikov in etničnih skupin. Zgodovinsko gledano so na jugovzhodno Azijo močno vplivale indijska, kitajska, muslimanska in kolonialna kultura, ki so postale osrednje sestavine kulturnih in političnih institucij v regiji. Večino sodobnih držav jugovzhodne Azije so kolonizirale evropske sile. Evropska kolonizacija je izkoriščala naravne vire in delovno silo iz osvojenih dežel ter poskušala razširiti evropske institucije v regijo.<ref>{{navedi splet |date=2017-01-30 |title=The economic impact of colonialism |url=http://cepr.org/voxeu/columns/economic-impact-colonialism |access-date=2025-09-02 |website=CEPR |language=en}}</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je več držav jugovzhodne Azije na kratko okupiral tudi [[Japonski imperij]]. Po drugi svetovni vojni je bila večina regije dekolonizirana. Danes jugovzhodno Azijo pretežno upravljajo neodvisne države.<ref>{{navedi splet |last=Paseng |first=Rohayati |title=Research Guides: Southeast Asia Research Guide: Imperialism, Colonialism, & Nationalism |url=https://guides.library.manoa.hawaii.edu/c.php?g=105536&p=687513 |access-date=9 July 2022 |website=guides.library.manoa.hawaii.edu |language=en |archive-date=9 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220709151235/https://guides.library.manoa.hawaii.edu/c.php?g=105536&p=687513 |url-status=dead }}</ref> == Definicija == Regija je bila skupaj z delom Južne Azije Evropejcem do 20. stoletja dobro znana kot [[Vzhodna Indija]] ali preprosto Indija. Kitajski viri so regijo imenovali Nanyang ("南洋"), kar dobesedno pomeni 'Južni ocean'. Celinski del jugovzhodne Azije so evropski geografi zaradi lege med Kitajsko in Indijsko podcelino ter kulturnih vplivov obeh sosednjih regij imenovali [[Indokitajski polotok|Indokina]]. V 20. stoletju se je ta izraz bolj omejil na ozemlja nekdanje [[Francoska Indokina|Francoske Indokine]] (Kambodža, Laos in Vietnam). Pomorski del jugovzhodne Azije je znan tudi kot Malajsko otočje, izraz pa izhaja iz evropskega koncepta malajske rase.<ref name=Wallace>{{navedi knjigo | last = Wallace | first = Alfred Russel | author-link = Alfred Russel Wallace | title = The Malay Archipelago | url = https://archive.org/details/bub_gb_pZ4hwlbaOkwC | publisher = Macmillan | year = 1869 | location = London | page = [https://archive.org/details/bub_gb_pZ4hwlbaOkwC/page/n10 1] }}</ref> Izraz ''Jugovzhodna Azija'' je leta 1839 prvič uporabil ameriški pastor Howard Malcolm v svoji knjigi ''Potovanja po jugovzhodni Aziji''. Malcolm je v svojo definicijo jugovzhodne Azije vključil le celinski del in izključil pomorski del.<ref>{{navedi knjigo | date=1996 | first1=Joshua | last1=Eliot | title=Indonesia, Malaysia & Singapore Handbook | publisher=Trade & Trade & Travel Publications | location=New York City | first2=Jane | first3=Sebastian | last2=Bickersteth | last3=Ballard}}</ref> Izraz so zavezniki uradno uporabljali sredi druge svetovne vojne z ustanovitvijo Poveljstva za jugovzhodno Azijo (SEAC) leta 1943.<ref>{{navedi knjigo|last1=Park; King|first1=Seung-Woo; Victor T.|title=The Historical Construction of Southeast Asian Studies: Korea and Beyond |date=2013 |publisher=Institute of Southeast Asian Studies |location=Singapore |isbn=978-981-4414-58-6}}</ref> SEAC je populariziral uporabo izraza jugovzhodna Azija, čeprav njena sestava ni bila določena; SEAC je na primer izključil Filipine in velik del Indonezije, vključil pa je [[Šrilanka|Šrilanko]]. Standardizirana oznaka se je pojavila v 70. letih 20. stoletja. Čeprav se definicije jugovzhodne Azije s kulturnega ali jezikovnega vidika lahko razlikujejo, danes najpogostejše definicije vključujejo območje, ki ga predstavljajo spodaj navedene države (suverene države in odvisna ozemlja). === Politične enote === [[File:Southeast Asia Political Map World Factbook 2020.png|thumb|Politični zemljevid jugovzhodne Azije]] ====Suverene države==== {| class="sortable wikitable" style="text-align:right;" |- ! scope="col" | Država ! scope="col" | Površina<br />(km²) ! scope="col" | Prebivalstvo<br />(2020)<ref name="Population">{{navedi splet |date=6 February 2020 |title=South-Eastern Asia Population (LIVE) |url=https://www.https://www.worldometers.info/world-population/south-eastern-asia-population/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130819141428/http://https/ |archive-date=19 August 2013 |access-date=6 February 2020 |publisher=worldometers/}}</ref> ! scope="col" | Gostota<br />(km²) ! scope="col" | HDI<br />(2021)<ref>"Human Development Report 2021/2022" (PDF). United Nations Development Programme. 8 September 2022. Retrieved 28 September 2022.</ref> ! scope="col" |Glavno mesto |- ! scope="row" style="text-align:left;" | [[Brunej]] | 5,765<ref name="CIAGov-BN">{{navedi splet |title=East Asia/Southeast Asia :: Brunei – The World Factbook|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/brunei/ |website=cia.gov |publisher=Central Intelligence Agency |access-date=11 November 2019 |archive-date=21 July 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150721102115/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bx.html |url-status=live }}</ref> | 449.002 | {{#expr:{{formatnum:{{UN_Population|Brunei Darussalam}}|R}}/5765 round 0}} | 0,829 | style="text-align:left;" | [[Bandar Seri Begawan]] |- ! scope="row" style="text-align:left;" | [[Kambodža]] | 181.035<ref name="CIAGov-KH">{{navedi splet |title=East Asia/Southeast Asia :: Cambodia – The World Factbook|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/cambodia/ |website=cia.gov |publisher=Central Intelligence Agency |access-date=11 November 2019 |archive-date=10 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210610095311/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/cambodia/ |url-status=live }}</ref> | 16.718.965 | {{#expr:{{formatnum:{{UN_Population|Cambodia}}|R}}/181035 round 0}} | 0,593 | style="text-align:left;" | [[Phnom Penh]] |- ! scope="row" style="text-align:left;" | [[Indonezija]] | 1.904.569<ref name="CIAGov-ID">{{navedi splet |title=East Asia/Southeast Asia :: Indonesia – The World Factbook|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/indonesia/ |website=cia.gov |publisher=Central Intelligence Agency |access-date=11 November 2019 |archive-date=13 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210413004319/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/indonesia |url-status=live }}</ref> | {{UN_Population|Indonesia}} | {{#expr:{{formatnum:{{UN_Population|Indonesia}}|R}}/1904569 round 0}} | 0,728 | style="text-align:left;" | [[Džakarta]] |- ! scope="row" style="text-align:left;" | [[Laos]] | 236.800<ref name="CIAGov-LA">{{navedi splet |title=East Asia/Southeast Asia :: Laos – The World Factbook|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/laos/ |website=cia.gov |publisher=Central Intelligence Agency |access-date=11 November 2019 |archive-date=7 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210307193820/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/laos/ |url-status=live }}</ref> | {{UN_Population|Lao People's Democratic Republic}} | {{#expr:{{formatnum:{{UN_Population|Lao People's Democratic Republic}}|R}}/236800 round 0}} | 0,607 | style="text-align:left;" | [[Vientiane]] |- ! scope="row" style="text-align:left;" | [[Malezija]] | 329.847<ref name="CIAGov-MY">{{navedi splet |title=East Asia/Southeast Asia :: Malaysia – The World Factbook|publisher=Central Intelligence Agency |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/malaysia/ |website=cia.gov |access-date=16 October 2021 |archive-date=15 October 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211015225421/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/malaysia/ |url-status=live }}</ref> | {{UN_Population|Malaysia}} | {{#expr:{{formatnum:{{UN_Population|Malaysia}}|R}}/329847 round 0}} | 0,803 | style="text-align:left;" | [[Kuala Lumpur]] [[#Putrajaya|*]] |- ! scope="row" style="text-align:left;" | [[Mjanmar]] | 676.578<ref name="CIAGov-MM">{{navedi splet |title=East Asia/Southeast Asia :: Burma – The World Factbook|publisher=Central Intelligence Agency |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/burma/ |website=cia.gov |access-date=11 November 2019 |archive-date=1 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211201171209/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/burma/ |url-status=live }}</ref> | {{UN_Population|Myanmar}} | {{#expr:{{formatnum:{{UN_Population|Myanmar}}|R}}/676578 round 0}} | 0,585 | style="text-align:left;" | [[Nepjido]] |- ! scope="row" style="text-align:left;" | [[Filipini]] | 300.000<ref name="CIAGov-PH">{{navedi splet |title=East Asia/Southeast Asia :: Philippines – The World Factbook|publisher=Central Intelligence Agency |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/philippines/ |website=cia.gov |access-date=11 November 2019 |archive-date=20 August 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210820022910/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/philippines/ |url-status=live }}</ref> | 114.163.719 | {{#expr:{{formatnum:{{UN_Population|Philippines}}|R}}/300000 round 0}} | 0,710 | style="text-align:left;" | [[Manila]] |- ! scope="row" style="text-align:left;" | [[Singapur]] | 719,2<ref name="CIAGov-SG">{{navedi splet |title=East Asia/Southeast Asia :: Singapore – The World Factbook|publisher=Central Intelligence Agency |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/singapore/ |website=cia.gov |access-date=11 November 2019 |archive-date=20 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210320131051/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/singapore |url-status=live }}</ref> | 5.921.231 | {{formatnum:{{#expr:{{formatnum:{{UN_Population|Singapore}}|R}}/719.200 round 0}}}} | 0,939 | scope="row" style="text-align:left;" | [[Singapur]] |- ! scope="row" style="text-align:left;" | [[Tajska]] | 513.120<ref name="CiaGov-TH">{{navedi splet |title=East Asia/Southeast Asia :: Thailand – The World Factbook|publisher=Central Intelligence Agency |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/thailand/ |website=cia.gov |access-date=11 November 2019 |archive-date=10 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210610164345/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/thailand/ |url-status=live }}</ref> | {{UN_Population|Thailand}} | {{#expr:{{formatnum:{{UN_Population|Thailand}}|R}}/513120 round 0}} | 0,800 | style="text-align:left;" | [[Bangkok]] |- ! scope="row" style="text-align:left;" | Vzhodni Timor | 14.874<ref name="CIAGov-TL">{{navedi splet |title=East Asia/Southeast Asia :: Timor-Leste – The World Factbook|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/timor-leste/ |website=cia.gov |publisher=Central Intelligence Agency |access-date=11 November 2019 |archive-date=10 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210110035005/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/timor-leste |url-status=live }}</ref> | {{UN_Population|Timor-Leste}} | {{#expr:{{formatnum:{{UN_Population|Timor-Leste}}|R}}/14874 round 0}} | 0,607 | style="text-align:left;" | [[Dili]] |- ! scope="row" style="text-align:left;" | [[Vietnam]] | 331.210<ref name="CIA-Gov-VN">{{navedi splet |title=East Asia/Southeast Asia :: Vietnam – The World Factbook|publisher=Central Intelligence Agency |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/vietnam/ |website=cia.gov |access-date=11 November 2019 |archive-date=10 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210610173010/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/vietnam/ |url-status=live }}</ref> | {{UN_Population|Viet Nam}} | {{#expr:{{formatnum:{{UN_Population|Viet Nam}}|R}}/331210 round 0}} | 0,703 | style="text-align:left;" | [[Hanoj]] |} {{small|{{anchor|Putrajaya}}[[#Kuala Lumpur|*]] Upravno središče [[Putrajaya]]}} [[File:Location-Asia-UNsubregions.png|thumb|upright=1.15|right|Statistični oddelek Združenih narodov|Statistični oddelek Združenih narodov za Azijo temelji na priročnosti in ne na kakršni koli predpostavki glede politične ali druge pripadnosti držav ali ozemelj:<ref>{{navedi splet|url=http://millenniumindicators.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm|title=United Nations Statistics Division - Standard Country and Area Codes Classifications (M49)|publisher=United Nations Statistics Division|access-date=24 July 2010|date=6 May 2015|archive-date=13 July 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110713041240/http://millenniumindicators.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm|url-status=live}}</ref> {{legend|#E000E0|[[Srednja Azija]]}} {{legend|#FFFF20|[[Vzhodna Azija]]}} {{legend|#0000E0|[[Severna Azija]]}} {{legend|#FFC000|'''Jugovzhodna Azija'''}} {{legend|#E00000|[[Južna Azija]]}} {{legend|#00E000|[[Zahodna Azija]]}}]] == Geografske delitve == Jugovzhodna Azija je geografsko razdeljena na dve podregiji in sicer na celinsko jugovzhodno Azijo (ali [[Indokitajski polotok]]) in pomorsko jugovzhodno Azijo. Celinska jugovzhodna Azija vključuje: {{Div col|colwidth=10em}} * [[Kambodža]] * [[Laos]] * [[Mjanmar]] * [[Malajski polotok]] * [[Tajska]] * [[Vietnam]] {{Div col end}} Pomorska jugovzhodna Azija vključuje: {{Div col|colwidth=10em}} * [[Brunej]] * Vzhodna Malezija * [[Indonezija]] * [[Filipini]] * [[Singapur]]<ref>{{navedi splet |last=nationsonline.org |first=klaus kaestle- |title=Singapore - A Country Profile - Nations Online Project |url=https://www.nationsonline.org/oneworld/singapore.htm |access-date=12 September 2022 |website=www.nationsonline.org |language=en-us}}</ref> * Timor-Leste {{Div col end}} Čeprav je Malajski polotok geografsko v celinski jugovzhodni Aziji, ima veliko podobnih kulturnih in ekoloških sorodnosti z okoliškimi otoki, zato jo pogosto združujejo z njimi kot del pomorske jugovzhodne Azije.<ref>{{navedi novice |title=Southeast Asia {{!}} Map, Islands, Countries, Culture, & Facts |url=https://www.britannica.com/place/Southeast-Asia |archive-url=https://web.archive.org/web/20210424080510/https://www.britannica.com/place/Southeast-Asia |archive-date=2021-04-24 |access-date=2025-09-02 |work=Encyclopedia Britannica |language=en}}</ref> Geografsko se občasno za del jugovzhodne Azije prišteva tudi [[Andamanski in Nikobarski otoki|Andamanske in Nikobarske otoke]] v Indiji. Zaradi močnih kulturnih vezi s celinsko jugovzhodno Azijo se vzhodni [[Bangladeš]] in severovzhodna Indija včasih štejeta za medregijski območji med Južno Azijo in Jugovzhodno Azijo.<ref>{{navedi knjigo|last1=Baruah|first1=Sanjib|title=Durable Disorder: Understanding the Politics of Northeast India|url=https://archive.org/details/durabledisorderu0000baru|date=2005|publisher=Oxford University Press}}</ref> Občasno se k jugovzhodni Aziji prišteva tudi [[Hongkong]]. Podobno imajo [[Božični otok]] in [[Kokosovi (Keelingovi) otoki]] močne kulturne vezi s pomorsko jugovzhodno Azijo in se včasih štejejo za medregijska območja med jugovzhodno Azijo in Avstralijo/Oceanijo. Ob nekaterih priložnostih se [[Šrilanka]] šteje za del jugovzhodne Azije zaradi svojih kulturnih in verskih vezi s celinsko jugovzhodno Azijo. Včasih se k pomorski jugovzhodni Aziji prištev tudi vzhodno polovico otoka Nova Gvineja, ki ni del Indonezije, znano kot [[Papuanska Nova Gvineja]], prav tako pa tudi [[Guam]], [[Severni Marijanski otoki|Severni Marianski otoki]] in [[Palau]], ki so bili vsi deli Španske Vzhodne Indije z močnimi kulturnimi in jezikovnimi vezmi z regijo, natančneje s Filipini.<ref>{{navedi knjigo|author=Inoue, Yukiko|title=Teaching with Educational Technology in the 21st Century: The Case of the Asia-Pacific Region: The Case of the Asia-Pacific Region|url=https://books.google.com/books?id=nU-9AQAAQBAJ&pg=PA5|year=2005|publisher=Idea Group Inc (IGI)|isbn=978-1-59140-725-6|page=5|access-date=15 May 2018|archive-date=29 July 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200729210244/https://books.google.com/books?id=nU-9AQAAQBAJ&pg=PA5|url-status=live}}</ref> Vzhodni Timor in vzhodna polovica Indonezije (vzhodno od [[Wallaceova linija|Wallaceove linije]]) veljata za geografsko povezana z Oceanijo zaradi svojih značilnih živalskih vrst. Geološko se otok Nova Gvineja in okoliški otoki štejejo za dele avstralske celine, ki sta povezani prek Sahulskega jarka. Božični otok in Kokosovi (Keelingovi) otoki so na avstralski plošči, južno od Sundskega jarka. Čeprav sta geografsko bližje pomorski jugovzhodni Aziji kot celinski Avstraliji, ti dve avstralski zunanji ozemlji geološko nista povezani z Azijo, saj nobeno od njiju dejansko ni na Sundski plošči. Geoshema Statističnega oddelka ZN, ki je orodje ZN za politično geografijo, ustvarjeno posebej za statistične namene, je obe otoški ozemlji uvrstila kot dele Oceanije v podregijo UNSD ''Avstralija in Nova Zelandija'' (Avstralazija). Nekatere definicije jugovzhodne Azije lahko vključujejo [[Tajvan]]. Tajvan je bil včasih vključen v jugovzhodno Azijo in vzhodno Azijo, vendar ni član ASEAN.<ref>{{navedi splet |title=A Nation Reborn? Taiwan's Belated Recognition of Its Southeast Asian Heritage |url=https://thediplomat.com/2018/09/a-nation-reborn-taiwans-belated-recognition-of-its-southeast-asian-heritage/ |access-date=1 July 2022 |website=thediplomat.com |language=en-US}}</ref> Podobno bi lahko argument uporabili tudi za nekatere južne dele celinske Kitajske, pa tudi za Hongkong in [[Makav]], ki se lahko prav tako štejeta za del jugovzhodne Azije in vzhodne Azije, vendar nista člana ASEAN. {{Clear}} {{Location map many | Southeast Asia | width = 600 | float = center | border = #AAC6D5 | caption = <div style="text-align:center;font-weight:bold;">Islands in Southeast Asia</div> | alt = Location map of islands, island chains, and archipelagos in Southeast Asia | relief = yes | AlternativeMap = | <!--first label/marker--> | label1 = Sumatra | label1_size = <!-- or: label_size --> | position1 = top | background1 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark1 = Blue pog.svg | mark1size = | link1 = Sumatra | lat1_deg = 0 | lat1_min = <!-- or: lat_min --> | lat1_sec = <!-- or: lat_sec --> | lat1_dir = S | lon1_deg = 102 | lon1_min = <!-- or: lon_min --> | lon1_sec = <!-- or: lon_sec --> | lon1_dir = E | <!--second label/marker--> | label2 = Simeulue | label2_size = 60<!-- or: label_size --> | position2 = top | background2 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark2 = Blue pog.svg | mark2size = 5 | link2 = Simeulue | lat2_deg = 2 | lat2_min = 37<!-- or: lat_min --> | lat2_sec = 48<!-- or: lat_sec --> | lat2_dir = N | lon2_deg = 96 | lon2_min = 5<!-- or: lon_min --> | lon2_sec = 24<!-- or: lon_sec --> | lon2_dir = E | <!--third label/marker--> | label3 = Krakatoa | label3_size = 60<!-- or: label_size --> | position3 = top | background3 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark3 = Blue pog.svg | mark3size = 5 | link3 = Krakatoa Archipelago | lat3_deg = 6 | lat3_min = 6<!-- or: lat_min --> | lat3_sec = 7<!-- or: lat_sec --> | lat3_dir = S | lon3_deg = 105 | lon3_min = 25<!-- or: lon_min --> | lon3_sec = 22<!-- or: lon_sec --> | lon3_dir = E | <!--fourth label/marker--> | label4 = Bangka | label4_size = 60<!-- or: label_size --> | position4 = top | background4 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark4 = Blue pog.svg | mark4size = 5 | link4 = Bangka Belitung Islands | lat4_deg = 2 | lat4_min = 8<!-- or: lat_min --> | lat4_sec = 0<!-- or: lat_sec --> | lat4_dir = S | lon4_deg = 106 | lon4_min = 7<!-- or: lon_min --> | lon4_sec = 0<!-- or: lon_sec --> | lon4_dir = E | <!--fifth label/marker--> | label5 = Riau Islands | label5_size = 60<!-- or: label_size --> | position5 = top | background5 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark5 = Blue pog.svg | mark5size = 5 | link5 = Riau Islands | lat5_deg = 3 | lat5_min = 56<!-- or: lat_min --> | lat5_sec = 0<!-- or: lat_sec --> | lat5_dir = N | lon5_deg = 108 | lon5_min = 9<!-- or: lon_min --> | lon5_sec = 0<!-- or: lon_sec --> | lon5_dir = E | <!--sixth label/marker--> | label6 = Enggano | label6_size = 60<!-- or: label_size --> | position6 = top | background6 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark6 = Blue pog.svg | mark6size = 5 | link6 = Enggano Island | lat6_deg = 5 | lat6_min = 24<!-- or: lat_min --> | lat6_sec = 4<!-- or: lat_sec --> | lat6_dir = S | lon6_deg = 102 | lon6_min = 14<!-- or: lon_min --> | lon6_sec = 42<!-- or: lon_sec --> | lon6_dir = E | <!--seventh label/marker--> | label7 = Mentawai Islands | label7_size = 60<!-- or: label_size --> | position7 = top | background7 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark7 = Blue pog.svg | mark7size = 5 | link7 = Mentawai Islands Regency | lat7_deg = 2 | lat7_min = 11<!-- or: lat_min --> | lat7_sec = 0<!-- or: lat_sec --> | lat7_dir = S | lon7_deg = 99 | lon7_min = 39<!-- or: lon_min --> | lon7_sec = 0<!-- or: lon_sec --> | lon7_dir = E | <!--eighth label/marker--> | label8 = Nias | label8_size = 60<!-- or: label_size --> | position8 = top | background8 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark8 = Blue pog.svg | mark8size = 5 | link8 = Nias | lat8_deg = 1 | lat8_min = 6<!-- or: lat_min --> | lat8_sec = 0<!-- or: lat_sec --> | lat8_dir = N | lon8_deg = 97 | lon8_min = 32<!-- or: lon_min --> | lon8_sec = 0<!-- or: lon_sec --> | lon8_dir = E | <!--Ninth label/marker--> | label9 = Borneo | label9_size = <!-- or: label_size --> | position9 = top | background9 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark9 = Blue pog.svg | mark9size = | link9 = Borneo | lat9_deg = 0 | lat9_min = <!-- or: lat_min --> | lat9_sec = <!-- or: lat_sec --> | lat9_dir = S | lon9_deg = 114 | lon9_min = <!-- or: lon_min --> | lon9_sec = <!-- or: lon_sec --> | lon9_dir = E | <!--Tenth label/marker--> | label10 = Java | label10_size = <!-- or: label_size --> | position10 = top | background10 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark10 = Blue pog.svg | mark10size = | link10 = Java | lat10_deg = 7 | lat10_min = 20<!-- or: lat_min --> | lat10_sec = <!-- or: lat_sec --> | lat10_dir = S | lon10_deg = 109 | lon10_min = 37<!-- or: lon_min --> | lon10_sec = <!-- or: lon_sec --> | lon10_dir = E | <!--eleventh label/marker--> | label11 = Madura | label11_size = 60<!-- or: label_size --> | position11 = top | background11 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark11 = Blue pog.svg | mark11size = 5 | link11 = Madura | lat11_deg = 7 | lat11_min = 3<!-- or: lat_min --> | lat11_sec = 37<!-- or: lat_sec --> | lat11_dir = S | lon11_deg = 113 | lon11_min = 24<!-- or: lon_min --> | lon11_sec = 0<!-- or: lon_sec --> | lon11_dir = E | <!--Twelfth label/marker--> | label12 = Sulawesi | label12_size = <!-- or: label_size --> | position12 = top | background12 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark12 = Blue pog.svg | mark12size = | link12 = Sulawesi | lat12_deg = 2 | lat12_min = 0<!-- or: lat_min --> | lat12_sec = <!-- or: lat_sec --> | lat12_dir = S | lon12_deg = 121 | lon12_min = 0<!-- or: lon_min --> | lon12_sec = <!-- or: lon_sec --> | lon12_dir = E | <!--thirteenth label/marker--> | label13 = Sulu Archipelago | label13_size = 60<!-- or: label_size --> | position13 = top | background13 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark13 = Blue pog.svg | mark13size = 5 | link13 = Sulu Archipelago | lat13_deg = 6 | lat13_min = <!-- or: lat_min --> | lat13_sec = <!-- or: lat_sec --> | lat13_dir = N | lon13_deg = 121 | lon13_min = <!-- or: lon_min --> | lon13_sec = <!-- or: lon_sec --> | lon13_dir = E | <!--Fourteenth label/marker--> | label14 = Mindanao | label14_size = <!-- or: label_size --> | position14 = top | background14 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark14 = Blue pog.svg | mark14size = | link14 = Sulawesi | lat14_deg = 8 | lat14_min = 0<!-- or: lat_min --> | lat14_sec = <!-- or: lat_sec --> | lat14_dir = N | lon14_deg = 125 | lon14_min = 0<!-- or: lon_min --> | lon14_sec = <!-- or: lon_sec --> | lon14_dir = E | <!--fifteenth label/marker--> | label15 = Visayan Islands | label15_size = 60<!-- or: label_size --> | position15 = top | background15 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark15 = Blue pog.svg | mark15size = 5 | link15 = Visayas | lat15_deg = 10 | lat15_min = <!-- or: lat_min --> | lat15_sec = <!-- or: lat_sec --> | lat15_dir = N | lon15_deg = 123 | lon15_min = 30<!-- or: lon_min --> | lon15_sec = <!-- or: lon_sec --> | lon15_dir = E | <!--sixteenth label/marker--> | label16 = Mindoro | label16_size = 60<!-- or: label_size --> | position16 = top | background16 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark16 = Blue pog.svg | mark16size = 5 | link16 = Mindoro | lat16_deg = 12 | lat16_min = 55<!-- or: lat_min --> | lat16_sec = 49<!-- or: lat_sec --> | lat16_dir = N | lon16_deg = 121 | lon16_min = 5<!-- or: lon_min --> | lon16_sec = 40<!-- or: lon_sec --> | lon16_dir = E | <!--Seventeenth label/marker--> | label17 = Luzon | label17_size = <!-- or: label_size --> | position17 = top | background17 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark17 = Blue pog.svg | mark17size = | link17 = Luzon | lat17_deg = 16 | lat17_min = 0<!-- or: lat_min --> | lat17_sec = <!-- or: lat_sec --> | lat17_dir = N | lon17_deg = 121 | lon17_min = 0<!-- or: lon_min --> | lon17_sec = <!-- or: lon_sec --> | lon17_dir = E | <!--eighteenth label/marker--> | label18 = Catanduanes | label18_size = 60<!-- or: label_size --> | position18 = top | background18 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark18 = Blue pog.svg | mark18size = 5 | link18 = Catanduanes | lat18_deg = 13 | lat18_min = 48<!-- or: lat_min --> | lat18_sec = <!-- or: lat_sec --> | lat18_dir = N | lon18_deg = 124 | lon18_min = 15<!-- or: lon_min --> | lon18_sec = <!-- or: lon_sec --> | lon18_dir = E | <!--nineteenth label/marker--> | label19 = Polillo | label19_size = 60<!-- or: label_size --> | position19 = top | background19 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark19 = Blue pog.svg | mark19size = 5 | link19 = Polillo Islands | lat19_deg = 14 | lat19_min = 51<!-- or: lat_min --> | lat19_sec = <!-- or: lat_sec --> | lat19_dir = N | lon19_deg = 122 | lon19_min = 4<!-- or: lon_min --> | lon19_sec = <!-- or: lon_sec --> | lon19_dir = E | <!--twentieth label/marker--> | label20 = Babuyan | label20_size = 60<!-- or: label_size --> | position20 = top | background20 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark20 = Blue pog.svg | mark20size = 5 | link20 = Babuyan Islands | lat20_deg = 19 | lat20_min = 15<!-- or: lat_min --> | lat20_sec = <!-- or: lat_sec --> | lat20_dir = N | lon20_deg = 121 | lon20_min = 40<!-- or: lon_min --> | lon20_sec = <!-- or: lon_sec --> | lon20_dir = E | <!--twenty-first label/marker--> | label21 = Batanes | label21_size = 60<!-- or: label_size --> | position21 = top | background21 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark21 = Blue pog.svg | mark21size = 5 | link21 = Batanes | lat21_deg = 20 | lat21_min = 35<!-- or: lat_min --> | lat21_sec = <!-- or: lat_sec --> | lat21_dir = N | lon21_deg = 121 | lon21_min = 54<!-- or: lon_min --> | lon21_sec = <!-- or: lon_sec --> | lon21_dir = E | <!--twenty-second label/marker--> | label22 = Maluku Islands | label22_size = 60<!-- or: label_size --> | position22 = top | background22 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark22 = Blue pog.svg | mark22size = 5 | link22 = Maluku Islands | lat22_deg = 3 | lat22_min = <!-- or: lat_min --> | lat22_sec = <!-- or: lat_sec --> | lat22_dir = S | lon22_deg = 129 | lon22_min = <!-- or: lon_min --> | lon22_sec = <!-- or: lon_sec --> | lon22_dir = E | <!--twenty-third label/marker--> | label23 = Tanimbar | label23_size = 60<!-- or: label_size --> | position23 = top | background23 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark23 = Blue pog.svg | mark23size = 5 | link23 = Tanimbar Islands | lat23_deg = 7 | lat23_min = 30<!-- or: lat_min --> | lat23_sec = <!-- or: lat_sec --> | lat23_dir = S | lon23_deg = 131 | lon23_min = 30<!-- or: lon_min --> | lon23_sec = <!-- or: lon_sec --> | lon23_dir = E | <!--twenty-fourth label/marker--> | label24 = Barat Daya | label24_size = 60<!-- or: label_size --> | position24 = top | background24 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark24 = Blue pog.svg | mark24size = 5 | link24 = Barat Daya Islands | lat24_deg = 7 | lat24_min = 45<!-- or: lat_min --> | lat24_sec = <!-- or: lat_sec --> | lat24_dir = S | lon24_deg = 126 | lon24_min = 15<!-- or: lon_min --> | lon24_sec = <!-- or: lon_sec --> | lon24_dir = E | <!--twenty-fifth label/marker--> | label25 = Atauro | label25_size = 60<!-- or: label_size --> | position25 = top | background25 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark25 = Blue pog.svg | mark25size = 5 | link25 = Atauro | lat25_deg = 8 | lat25_min = 14<!-- or: lat_min --> | lat25_sec = 24<!-- or: lat_sec --> | lat25_dir = S | lon25_deg = 125 | lon25_min = 34<!-- or: lon_min --> | lon25_sec = 48<!-- or: lon_sec --> | lon25_dir = E | <!--twenty-sixth label/marker--> | label26 = Rote | label26_size = 60<!-- or: label_size --> | position26 = bottom | background26 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark26 = Blue pog.svg | mark26size = 5 | link26 = Rote Island | lat26_deg = 10 | lat26_min = 45<!-- or: lat_min --> | lat26_sec = <!-- or: lat_sec --> | lat26_dir = S | lon26_deg = 123 | lon26_min = 08<!-- or: lon_min --> | lon26_sec = <!-- or: lon_sec --> | lon26_dir = E | <!--Twenty-Seventh label/marker--> | label27 = Timor | label27_size = <!-- or: label_size --> | position27 = bottom | background27 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark27 = Blue pog.svg | mark27size = | link27 = Timor | lat27_deg = 9 | lat27_min = 14<!-- or: lat_min --> | lat27_sec = <!-- or: lat_sec --> | lat27_dir = S | lon27_deg = 124 | lon27_min = 56<!-- or: lon_min --> | lon27_sec = <!-- or: lon_sec --> | lon27_dir = E | <!--twenty-eighth label/marker--> | label28 = Savu | label28_size = 60<!-- or: label_size --> | position28 = top | background28 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark28 = Blue pog.svg | mark28size = 5 | link28 = Savu | lat28_deg = 10 | lat28_min = 29<!-- or: lat_min --> | lat28_sec = <!-- or: lat_sec --> | lat28_dir = S | lon28_deg = 121 | lon28_min = 54<!-- or: lon_min --> | lon28_sec = <!-- or: lon_sec --> | lon28_dir = E | <!--twenty-ninth label/marker--> | label29 = Flores | label29_size = 60<!-- or: label_size --> | position29 = top | background29 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark29 = Blue pog.svg | mark29size = 5 | link29 = Flores | lat29_deg = 8 | lat29_min = 40<!-- or: lat_min --> | lat29_sec = 29<!-- or: lat_sec --> | lat29_dir = S | lon29_deg = 121 | lon29_min = 23<!-- or: lon_min --> | lon29_sec = 4<!-- or: lon_sec --> | lon29_dir = E | <!--thirtieth label/marker--> | label30 = Komodo | label30_size = 60<!-- or: label_size --> | position30 = bottom | background30 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark30 = Blue pog.svg | mark30size = 5 | link30 = Komodo (island) | lat30_deg = 8 | lat30_min = 33<!-- or: lat_min --> | lat30_sec = <!-- or: lat_sec --> | lat30_dir = S | lon30_deg = 119 | lon30_min = 27<!-- or: lon_min --> | lon30_sec = <!-- or: lon_sec --> | lon30_dir = E | <!--thirtieth-first label/marker--> | label31 = Sumba | label31_size = 60<!-- or: label_size --> | position31 = bottom | background31 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark31 = Blue pog.svg | mark31size = 5 | link31 = Sumba | lat31_deg = 9 | lat31_min = 50<!-- or: lat_min --> | lat31_sec = <!-- or: lat_sec --> | lat31_dir = S | lon31_deg = 120 | lon31_min = 10<!-- or: lon_min --> | lon31_sec = <!-- or: lon_sec --> | lon31_dir = E | <!--thirtieth-second label/marker--> | label32 = Sumbawa | label32_size = 60<!-- or: label_size --> | position32 = top | background32 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark32 = Blue pog.svg | mark32size = 5 | link32 = Sumbawa | lat32_deg = 8 | lat32_min = 47<!-- or: lat_min --> | lat32_sec = <!-- or: lat_sec --> | lat32_dir = S | lon32_deg = 118 | lon32_min = 5<!-- or: lon_min --> | lon32_sec = <!-- or: lon_sec --> | lon32_dir = E | <!--thirtieth-third label/marker--> | label33 = Bali | label33_size = 60<!-- or: label_size --> | position33 = top | background33 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark33 = Blue pog.svg | mark33size = 5 | link33 = Bali | lat33_deg = 8 | lat33_min = 20<!-- or: lat_min --> | lat33_sec = 6<!-- or: lat_sec --> | lat33_dir = S | lon33_deg = 115 | lon33_min = 5<!-- or: lon_min --> | lon33_sec = 17<!-- or: lon_sec --> | lon33_dir = E | <!--thirtieth-fourth label/marker--> | label34 = Lombok | label34_size = 60<!-- or: label_size --> | position34 = bottom | background34 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark34 = Blue pog.svg | mark34size = 5 | link34 = Lombok | lat34_deg = 8 | lat34_min = 33<!-- or: lat_min --> | lat34_sec = 54<!-- or: lat_sec --> | lat34_dir = S | lon34_deg = 116 | lon34_min = 21<!-- or: lon_min --> | lon34_sec = 4<!-- or: lon_sec --> | lon34_dir = E | <!--thirty-fifth label/marker--> | label35 = New Guinea | label35_size = <!-- or: label_size --> | position35 = top | background35 = <!-- or: background, bg1, bg --> | mark35 = Blue pog.svg | mark35size = | link35 = New Guinea | lat35_deg = 6 | lat35_min = <!-- or: lat_min --> | lat35_sec = <!-- or: lat_sec --> | lat35_dir = S | lon35_deg = 142 | lon35_min = <!-- or: lon_min --> | lon35_sec = <!-- or: lon_sec --> | lon35_dir = E }} * == Gospodarstvo == Ljudje se večinoma ukvarjajo s plantažnim poljedelstvom, kjer pridelujejo čaj, kakav, kavo, koruzo, sladkorni trst in kokosove orehe. Tajska in Malezija sta v zadnjih dveh letih doživeli hiter razvoj industrije, posledično so se začela graditi velika moderna mesta z revnimi predmestji. == Opombe == {{seznam opomb}} {{sklici|group=op.}} == Sklici == {{sklici}} {{regije sveta}} [[Kategorija:Jugovzhodna Azija|*]] {{normativna kontrola}} ioyyihjv5om54hcswzfefnv5zd7435t 0 80023 6766447 6410668 2026-10-17T20:24:37Z JoMK 240261 {{brez virov}} 6766447 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} [[Slika:Location-Asia-UNsubregions.png|thumb|220px|Delitev Azije po shemi [[Organizacija združenih narodov|OZN]]; severna Azija je označena s temno modro]] '''Séverna Ázija''' je [[regija]] [[Azija|Azije]]. Po navadi prištevamo pod to regijo celotno [[Rusija|Rusijo]] vzhodno od [[Ural]]a, ki je meja z [[Evropa|Evropo]], posebej pa [[Sibirija|Sibirijo]]. Nekatere definicije prištevajo k Severni Aziji še [[Mongolija|Mongolijo]] oz. jo izključujejo ali dodajajo različne obmejne predele s Sibirijo. == Geografija == Severno Azijo oblivajo [[Baltsko morje|Baltsko]], [[Karsko morje|Karsko]], [[Laptevsko morje|Laptevsko]], [[Vzhodnosibirsko morje|Vzhodnosibirsko]], [[Beringovo morje|Beringovo]] in [[Ohotsko morje]]. Vanje se iztegujejo [[Tajmir]], [[Jamal]], [[Gidanski polotok]] in [[Kamčatka]], večji otoki v njih pa so [[Nova zemlja]] in [[Novosibirski otoki]]. Večja nižavja so [[Prikaspijsko nižavje|Prikaspijsko]], [[Zahodnosibirsko nižavje|Zahodno-]] in [[Severnosibirsko nižavje]]. Prekinjajo jih gorovja - [[Kamčatsko gorovje|Kamčatsko]], [[Korjaško gorovje|Korjaško]], [[Kolimsko gorovje|Kolimsko]], [[Čersko gorovje|Čersko]], [[Verhojansko gorovje|Verhojansko]] in [[Stanovojsko gorovje]] ter [[Moma]], [[Suntar-Hajata]] in [[Ural]]. Najpomembnejši reki sta [[Ob]] in [[Volga]], pa tudi [[Jenisej]] (njen pritok napaja [[Bajkalsko jezero]]), [[Lena]] in [[Amur]]. === Podnebje in rastje === Podnebje je [[celinsko podnebje|celinsko]], od vzhoda do zahoda padavine padajo. Ker ni večjih gorovij, površje ne preprečuje pretok hladnega zraka iz [[Arktika|Arktičnega]] območja. Severneje je podnebje subpolarno, tu uspeva [[tajga]] oz. je površje [[stepa|stepsko]]. Na skrajnem severu je podnebje polarno, vladata večni sneg in led. Srednje- in Zahodnosibirsko višavje sta najhladnejši stalno poseljeni območji na svetu. == Demografija == V severni Aziji živi okoli 120 [[narod]]ov. Močno prevladuje [[pravoslavje|pravoslavna vera]]. Tu po ocenah živi 40 milijonov [[Rusi|Rusov]] in [[Ukrajinci|Ukrajincev]]. Največja avtohtona manjšina so [[Burjati]] z okrog 450.000 pripadniki. == Gospodarstvo == [[nafta|Nafto]] in [[zemeljski plin]] črpajo v Zahodnosibirskem nižavju; regija je tudi bogata z rudami ([[cink]], [[srebro]]). Pridelujejo predvsem žita, [[pšenica|pšenico]], [[ječmen]], [[rž]], [[koruza|koruzo]]. Od [[živinoreja|živinoreje]] prevladujeta govedoreja in prašičjereja. [[Sadjarstvo]] je razvito ob črnem morju, kjer pridelujejo [[sadje]] za vso [[Rusija|Rusijo]]. {{regije sveta}} {{normativna kontrola}} {{geo-stub}} [[Kategorija:Azija]] [[Kategorija:Severna Azija| ]] 0g531qq6st6ks52wwuohdq3qi5l5iw8 6766449 6766447 2026-10-17T20:25:06Z JoMK 240261 odstranil [[Kategorija:Severna Azija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766449 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} [[Slika:Location-Asia-UNsubregions.png|thumb|220px|Delitev Azije po shemi [[Organizacija združenih narodov|OZN]]; severna Azija je označena s temno modro]] '''Séverna Ázija''' je [[regija]] [[Azija|Azije]]. Po navadi prištevamo pod to regijo celotno [[Rusija|Rusijo]] vzhodno od [[Ural]]a, ki je meja z [[Evropa|Evropo]], posebej pa [[Sibirija|Sibirijo]]. Nekatere definicije prištevajo k Severni Aziji še [[Mongolija|Mongolijo]] oz. jo izključujejo ali dodajajo različne obmejne predele s Sibirijo. == Geografija == Severno Azijo oblivajo [[Baltsko morje|Baltsko]], [[Karsko morje|Karsko]], [[Laptevsko morje|Laptevsko]], [[Vzhodnosibirsko morje|Vzhodnosibirsko]], [[Beringovo morje|Beringovo]] in [[Ohotsko morje]]. Vanje se iztegujejo [[Tajmir]], [[Jamal]], [[Gidanski polotok]] in [[Kamčatka]], večji otoki v njih pa so [[Nova zemlja]] in [[Novosibirski otoki]]. Večja nižavja so [[Prikaspijsko nižavje|Prikaspijsko]], [[Zahodnosibirsko nižavje|Zahodno-]] in [[Severnosibirsko nižavje]]. Prekinjajo jih gorovja - [[Kamčatsko gorovje|Kamčatsko]], [[Korjaško gorovje|Korjaško]], [[Kolimsko gorovje|Kolimsko]], [[Čersko gorovje|Čersko]], [[Verhojansko gorovje|Verhojansko]] in [[Stanovojsko gorovje]] ter [[Moma]], [[Suntar-Hajata]] in [[Ural]]. Najpomembnejši reki sta [[Ob]] in [[Volga]], pa tudi [[Jenisej]] (njen pritok napaja [[Bajkalsko jezero]]), [[Lena]] in [[Amur]]. === Podnebje in rastje === Podnebje je [[celinsko podnebje|celinsko]], od vzhoda do zahoda padavine padajo. Ker ni večjih gorovij, površje ne preprečuje pretok hladnega zraka iz [[Arktika|Arktičnega]] območja. Severneje je podnebje subpolarno, tu uspeva [[tajga]] oz. je površje [[stepa|stepsko]]. Na skrajnem severu je podnebje polarno, vladata večni sneg in led. Srednje- in Zahodnosibirsko višavje sta najhladnejši stalno poseljeni območji na svetu. == Demografija == V severni Aziji živi okoli 120 [[narod]]ov. Močno prevladuje [[pravoslavje|pravoslavna vera]]. Tu po ocenah živi 40 milijonov [[Rusi|Rusov]] in [[Ukrajinci|Ukrajincev]]. Največja avtohtona manjšina so [[Burjati]] z okrog 450.000 pripadniki. == Gospodarstvo == [[nafta|Nafto]] in [[zemeljski plin]] črpajo v Zahodnosibirskem nižavju; regija je tudi bogata z rudami ([[cink]], [[srebro]]). Pridelujejo predvsem žita, [[pšenica|pšenico]], [[ječmen]], [[rž]], [[koruza|koruzo]]. Od [[živinoreja|živinoreje]] prevladujeta govedoreja in prašičjereja. [[Sadjarstvo]] je razvito ob črnem morju, kjer pridelujejo [[sadje]] za vso [[Rusija|Rusijo]]. {{regije sveta}} {{normativna kontrola}} {{geo-stub}} [[Kategorija:Azija]] anj5adfinibth1sq9z7dz6w87vhhf0o 6766450 6766449 2026-10-17T20:25:32Z JoMK 240261 ups, −[[Kategorija:Azija]]; +[[Kategorija:Severna Azija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766450 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} [[Slika:Location-Asia-UNsubregions.png|thumb|220px|Delitev Azije po shemi [[Organizacija združenih narodov|OZN]]; severna Azija je označena s temno modro]] '''Séverna Ázija''' je [[regija]] [[Azija|Azije]]. Po navadi prištevamo pod to regijo celotno [[Rusija|Rusijo]] vzhodno od [[Ural]]a, ki je meja z [[Evropa|Evropo]], posebej pa [[Sibirija|Sibirijo]]. Nekatere definicije prištevajo k Severni Aziji še [[Mongolija|Mongolijo]] oz. jo izključujejo ali dodajajo različne obmejne predele s Sibirijo. == Geografija == Severno Azijo oblivajo [[Baltsko morje|Baltsko]], [[Karsko morje|Karsko]], [[Laptevsko morje|Laptevsko]], [[Vzhodnosibirsko morje|Vzhodnosibirsko]], [[Beringovo morje|Beringovo]] in [[Ohotsko morje]]. Vanje se iztegujejo [[Tajmir]], [[Jamal]], [[Gidanski polotok]] in [[Kamčatka]], večji otoki v njih pa so [[Nova zemlja]] in [[Novosibirski otoki]]. Večja nižavja so [[Prikaspijsko nižavje|Prikaspijsko]], [[Zahodnosibirsko nižavje|Zahodno-]] in [[Severnosibirsko nižavje]]. Prekinjajo jih gorovja - [[Kamčatsko gorovje|Kamčatsko]], [[Korjaško gorovje|Korjaško]], [[Kolimsko gorovje|Kolimsko]], [[Čersko gorovje|Čersko]], [[Verhojansko gorovje|Verhojansko]] in [[Stanovojsko gorovje]] ter [[Moma]], [[Suntar-Hajata]] in [[Ural]]. Najpomembnejši reki sta [[Ob]] in [[Volga]], pa tudi [[Jenisej]] (njen pritok napaja [[Bajkalsko jezero]]), [[Lena]] in [[Amur]]. === Podnebje in rastje === Podnebje je [[celinsko podnebje|celinsko]], od vzhoda do zahoda padavine padajo. Ker ni večjih gorovij, površje ne preprečuje pretok hladnega zraka iz [[Arktika|Arktičnega]] območja. Severneje je podnebje subpolarno, tu uspeva [[tajga]] oz. je površje [[stepa|stepsko]]. Na skrajnem severu je podnebje polarno, vladata večni sneg in led. Srednje- in Zahodnosibirsko višavje sta najhladnejši stalno poseljeni območji na svetu. == Demografija == V severni Aziji živi okoli 120 [[narod]]ov. Močno prevladuje [[pravoslavje|pravoslavna vera]]. Tu po ocenah živi 40 milijonov [[Rusi|Rusov]] in [[Ukrajinci|Ukrajincev]]. Največja avtohtona manjšina so [[Burjati]] z okrog 450.000 pripadniki. == Gospodarstvo == [[nafta|Nafto]] in [[zemeljski plin]] črpajo v Zahodnosibirskem nižavju; regija je tudi bogata z rudami ([[cink]], [[srebro]]). Pridelujejo predvsem žita, [[pšenica|pšenico]], [[ječmen]], [[rž]], [[koruza|koruzo]]. Od [[živinoreja|živinoreje]] prevladujeta govedoreja in prašičjereja. [[Sadjarstvo]] je razvito ob črnem morju, kjer pridelujejo [[sadje]] za vso [[Rusija|Rusijo]]. {{regije sveta}} {{normativna kontrola}} {{geo-stub}} [[Kategorija:Severna Azija]] 5u7cfjzdmn63bviw23uogla4bs1f0zo 0 82135 6766435 5771854 2026-10-17T20:08:08Z G-Cup 10746 6766435 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Erik Lovko''', [[Slovenci|slovenski]] [[likovni umetnik]], * [[21. maj]] [[1953]], [[Postojna]], † [[8. avgust]] [[2009]]. V Postojni je obiskoval osnovno šolo, v [[Ljubljana|Ljubljani]] pa Srednjo šolo strojne stroke, kjer si je pridobil poklic strojnega tehnika. Svojo študijsko pot je začel leta [[1972]] na umetnostni akademiji v [[Benetke|Benetkah]], smer slikarstvo. Po končanem prvem letniku (pri profesorju [[Edmond Baccio|Edmondu Bacciju]]) je beneško akademijo zapustil in odšel v [[Firence]]. Študij je nadaljeval na tamkajšnji ''Akademiji lepih umetnosti''. Leta [[1976]] je pri profesorju [[Silviu Loffredu]] tudi diplomiral. Po končanem študiju v [[Italija|Italiji]] je vpisal specialistični študij kiparstva na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]] in ga leta [[1979]] pri profesorju [[Slavko Tihec|Slavku Tihcu]] končal. Po končanem študiju je dve leti deloval kot [[svobodni umetnik]] v rodni Postojni. Nato pa je sprejel mesto profesorja umetnostne vzgoje v ''Šolskem centru Postojna''. Poleg [[kiparstvo|kiparstva]], [[slikarstvo|slikarstva]] in [[grafika|grafike]] se je Erik Lovko na svoji umetniški poti ukvarjal tudi z [[ilustracija|ilustracijo]] in [[karikatura|karikaturo]]. Znane so njegove risbe in slike s tematiko argentinskega tanga. == Glej tudi == *[[seznam slovenskih slikarjev]] *[[seznam slovenskih kiparjev]] == Viri == Erik Lovko, Korotan, Ljubljana, 2005 {{COBISS|ID=220565760}} == Zunanje povezave == *[http://www.mgng.net/info-eriklovko.html Erik Lovko, predstavitvena stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927222154/http://www.mgng.net/info-eriklovko.html |date=2007-09-27 }} {{likovnik-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lovko, Erik}} [[Kategorija:Rojeni leta 1953]] [[Kategorija:Umrli leta 2009]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski kiparji]] [[Kategorija:Postojnčani]] j26f8lyb6abd87sw7s3qtpiouifpc5d 0 86347 6766611 6147859 2026-10-18T11:10:16Z Erardo Galbi 166658 6766611 wikitext text/x-wiki '''Misijonár''' (dob. »tisti, ki je odposlan«) je oseba, ki širi [[krščanstvo|krščansko]] vero med nekristjani, v katoliški cerkvi zlasti [[duhovnik]] ali [[redovnik]]. Misijonarjevo delo je vezano je na poslanstvo krajevnega škofa, ki misijonarja lahko pošlje v različne kraje, kjer poleg duhovniškega dela skrbi tudi za izboljšanje življenjskih razmer tamkajšnjih prebivalcev. Misijonarjem pri njihovem delu pomagajo t. i. laični misijonarji – prostovoljci, ki niso [[duhovnik]]i. == Drugi pomeni== '''Misijonar''' je tudi duhovnik, ki vodi [[misijon]] v [[župnija|župniji]]. ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih misijonarjev]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|misijonar|Misijonar}} {{normativna kontrola}} {{reli-stub}} [[Kategorija:Verski poklici]] [[Kategorija:Krščanski nazivi]] [[Kategorija:Misijonarji|*]] mjory5oc78apwjyv92wzu6006vmwdjh 0 87111 6766369 5983392 2026-10-17T17:19:28Z Yerpo 8417 /* Seznam */ osvežitev, popravki, dodatne slike 6766369 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[zgradba|zgradb]] in [[objekt]]ov v [[Škofja Loka|Škofji Loki]].''' == Seznam == {| class="wikitable" align=center |- ! Slika || Ime || Lega || Gradnja || [[Arhitekturni slog|Slog]]/[[arhitekt]] || Namen |- | [[slika:AjmanovGrad.JPG|100px|Ajmanov grad]] || [[Ajmanov grad]]<br /> Uršulinski Samostan || Sv. duh 244 || 1679 || pozna renesansa/Franc Matija pl. Lampfritzheimb || dvorec |- | [[Slika:BrlcovaHisa-SkLoka.JPG|100px|Brlcova Hiša]] || [[Brlcova Hiša, Škofja Loka|Brlcova hiša]] || Mestni trg 23, 24 || || [[renesansa]]<br />[[barok]] || stanovanjski objekt |- | [[Slika:Burjevc.jpg|100px|Hiša pri Burjevcu]] || [[Hiša pri Burjevcu]] || Puštal 87 || || [[kmečko stavbarstvo]]<br />[[17. stoletje]] || stanovanjski objekt |- | || [[Cerkev Marije Brezmadežne, Škofja Loka|Cerkev Marije Brezmadežne]]<br /> Nunska cerkev || Blaževa ul. || 1358 || barok (po požaru 1669) || cerkev |- | [[Slika:Cerkev Svetega Jakoba, Škofja Loka.jpg|levo|brezokvirja|113x113_pik]] ||[[Cerkev sv. Jakoba, Škofja Loka|Cerkev sv. Jakoba]] || Cankarjev trg || [[1471]] <br />[[1532]] (zvonik) || [[gotika]] || [[župnijska cerkev]] |- | || [[Cerkev sv. Jurija, Škofja Loka|Cerkev sv. Jurija]] || Stara Loka || 1118 || neoromanski (pogoste prezidave) || cerkev |- | [[Slika:Sv-Kriz-Pustal-Hribec-SkLoka.jpg|100px|Cerkev sv. Križa na Hribcu]] || [[Cerkev sv. Križa na Hribcu, Škofja Loka|Cerkev sv. Križa na Hribcu]] || Puštal || 1710 (zvonik 1863) || || |- | [[Slika:Škofja Loka - Mestni trg 8 (Flisova hiša).jpg|100px|Flisova hiša]] || [[Flisova hiša, Škofja Loka|Flisova hiša]] || Mestni trg 8 || [[16. stoletje]] || [[barok]]<br />fasada: [[bidermajer]]|| stanovanjski objekt |- | || [[Funtkova hiša, Škofja Loka|Funtkova hiša]] || || || || |- | || [[Grajska kapela, Škofja Loka|Grajska kapela, Loški grad]] || Loški grad || 1526 || || |- | [[slika:22 Spodnji trg, Škofja Loka (EŠD 5862).jpg|100px|Grohčeva hiša]] || [[Grohčeva hiša, Škofja Loka|Grohčeva hiša]] || Spodnji trg 22 || || || |- | || [[Hiša Pri Bargelnu, Škofja Loka|Hiša pri Bargelnu]] || || || || |- | [[slika:2 Mestni trg, Škofja Loka (EŠD 9572).jpg|100px|Homanova hiša]] || [[Homanova hiša, Škofja Loka|Homanova hiša]] || Mestni trg 2 || 16. st. || renesansa || meščanski dvorec |- | || [[Hudičeva brv, Škofja Loka|Seunigova hiša]] || || || || |- | || [[Jozefova hiša, Škofja Loka|Jozefova hiša]] || || || || |- | [[slika:5 Mestni trg, Škofja Loka (EŠD 5782).jpg|100px|Kajbetova hiša]] || [[Kajbetova hiša, Škofja Loka|Kajbetova hiša]] || Mestni trg 5 || || || |- | [[Slika:Škofja Loka kapucinski most čez Soro 18052012 222.jpg|100px]] ||[[Kamniti most, Škofja Loka|Kamniti most]]<br/>Kapucinski most || Blaževa ul. || 14. st. || || |- | [[Slika:Sv-Ana-SkLoka.JPG|100px|Kapucinska cerkev sv. Ane]] || [[Kapucinska cerkev sv. Ane, Škofja Loka|Kapucinska cerkev sv. Ane]] || Kapucinski trg || 1709 || || cerkev |- | [[slika:Škofja Loka - nunska kašča.jpg|100px]] || [[Kašča, Škofja Loka|Kašča]] || Spodnji trg 1 || 16. st. || || shramba naturalnih dajatev |- | || [[Kmečki dvorec, Škofja Loka|Kmečki dvorec]] <br /> Španova Domačija|| Suška c. 52 || || || kmetija |- | || [[Križev pot, Škofja Loka|Križev pot]] || || || || |- | || [[Kronbirt, Škofja Loka|Kronbirt]] || || || || |- | || [[Kumrova Hiša, Škofja Loka|Kumrova Hiša]] || || || || |- | [[Slika:Lepo znamenje Škofja Loka.JPG|100px|Lepo znamenje]] || [[Lepo znamenje, Škofja Loka|Lepo znamenje]] || Kopališka ul. || || || |- | [[slika:14-15 Mestni trg, Škofja Loka (EŠD 5791, 5792).jpg|100px|Martinčkova hiša]] || [[Martinčkova hiša, Škofja Loka|Martinčkova hiša]] || Mestni trg 14 || 16. st. || || |- | [[slika:Marian column, Škofja Loka (EŠD 5880).jpg|100px|Marijino znamenje]] || [[Marijino znamenje, Škofja Loka|Marijino znamenje]] || Mestni trg || 1751 || barok || zahvala za odvrnitev kuge in ognja |- | [[Slika:26 Mestni trg, Škofja Loka (EŠD 5800).jpg|100px|Martinova hiša]] || [[Martinova hiša, Škofja Loka|Martinova hiša]] || Mestni trg 26 || [[17. stoletje]] || [[gotika|pozna gotika]]<br />fasada: [[renesansa]] || |- | || [[Mestni obrambni sistem, Škofja Loka|Mestni obrambni sistem]] || || || || |- | [[Slika:MestniTrg-SkLoka.JPG|100px|Mestni trg]] || [[Mestni trg, Škofja Loka|Mestni trg]] || || || || |- | [[Slika:MestniVodnjak-SkLoka.JPG|100px|Mestni vodnjak]] || [[Mestni vodnjak, Škofja Loka|Mestni vodnjak]] || Mestni trg || 1883 || || vodnjak |- | [[Slika:NacetovaHisa-SkLoka-Pustal.JPG|100px|Nacetova hiša]] || [[Nacetova hiša, Škofja Loka|Nacetova hiša]] || Puštal 74 || 15. st. || ohranjena prvotna zunanja oblika in stara notranja oprema || stanovanjski objekt |- | || [[Pokopališče Stara Loka, Škofja Loka|Pokopališče Stara Loka]] || ob cerkvi sv. Jurija (Stara Loka) || || || |- | [[Slika:Castle Pustal 01.jpg|100px|Puštalski grad]] || [[Puštalski grad, Škofja Loka|Puštalski grad]] || Puštal || 1220 || renesansa || dvorec |- | [[Slika:Rotovz-SkLoka.JPG|100px|Rotovž]] || [[Rotovž , Škofja Loka|Rotovž]] || Mestni trg 35 || [[16. stoletje]] || [[gotika|pozna gotika]] || nekdanja [[mestna hiša]] |- | || [[Selška vrata, Škofja Loka|Selška vrata]] || || || || |- | [[Slika:StaroloskiGrad.jpg|100px|Starološki grad]] || [[Grad Stara Loka]] / Strahlov grad || konec 14. st. || pozna gotika || || |- | || [[Staro župnišče, Škofja Loka|Staro župnišče]] || || || || |- | [[slika:Škofja Loka Castle (Škofjeloški grad, Slovenija).jpg|100px|Loški grad]] || [[Loški grad, Škofja Loka|Škofjeloški grad]] <br />Loški grad || Grajska pot 13 || 13. st. (prvič omenjen v začetku 14. st.) || freisinški škofje || grad |- | [[slika:9 Spodnji trg, Škofja Loka (EŠD 5849).jpg|100px|Špital]] || [[Špital, Škofja Loka|Špital]]<br /> Mestna ubožnica || Spodnji trg 9 || 16. st. || || ubožnica, stanovanja |- | [[slika:Our Lady of Sorrows Church, Škofja Loka (EŠD 2526).jpg|100px|cerkev Žalostne Matere Božje]] || [[Špitalska cerkev Žalostne Matere Božje, Škofja Loka|Špitalska cerkev Žalostne Matere Božje]] || Spodnji trg || 1720 || gotika, barok || cerkev |- | [[slika:11 Mestni trg, Škofja Loka (EŠD 740).jpg|100px|Štablova hiša]] || [[Štablova hiša, Škofja Loka|Štablova hiša]] || Mestni trg 11 || [[16. stoletje]] || [[gotika|pozna gotika]]<br />[[renesansa]] || |- | [[slika:11 Spodnji trg, Škofja Loka (EŠD 5851).jpg|100px|Žebljarjeva hiša]] || [[Žebljarjeva hiša, Škofja Loka|Žebljarjeva hiša]] || Spodnji trg 11 || || || |- | [[Slika:Skofja Loka-train station.jpg|100px|Železniška postaja Škofja Loka]] || [[Železniška postaja Škofja Loka]] || Kidričeva c. 61 || || || [[železniška postaja]] |- | [[Slika:ZigonovaHisa-SkLoka.JPG|100px|Žigonova hiša]] || [[Žigonova hiša, Škofja Loka|Žigonova hiša]] || Mestni trg 16 || [[16. stoletje]] || || |- | [[slika:13 Cankarjev trg, Škofja Loka (EŠD 745) - 2.jpg|100px|Župnijski dvorec]] || [[Župnijski dvorec, Škofja Loka|Župnijski dvorec]] <br />Meščanski Dvorec || Cankarjev trg 13 || 16. st. || || aristokratska rezidenca |- | [[Slika:Partizanska.JPG|100px|Partizanska cesta]] || [[Stolpnice v Škofji Loki]] || Partizanska cesta in Podlubnik || 20. stoletje || || večstanovanjski objekti |} == Viri == * Ivan Jakič: Vsi slovenski gradovi (1997, DZS) * [http://www.skofjaloka.si Skofjaloka.si] {{Zgradbe in objekti v Sloveniji}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Škofji Loki| ]] [[Kategorija:Seznami zgradb in objektov v Sloveniji|Zgradbe Škofja Loka]] 7rqpxj6tlmwjb0u94bwnwhtitrt2h0f 6766370 6766369 2026-10-17T17:23:14Z Yerpo 8417 še ena slika 6766370 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[zgradba|zgradb]] in [[objekt]]ov v [[Škofja Loka|Škofji Loki]].''' == Seznam == {| class="wikitable" align=center |- ! Slika || Ime || Lega || Gradnja || [[Arhitekturni slog|Slog]]/[[arhitekt]] || Namen |- | [[slika:AjmanovGrad.JPG|100px|Ajmanov grad]] || [[Ajmanov grad]]<br /> Uršulinski Samostan || Sv. duh 244 || 1679 || pozna renesansa/Franc Matija pl. Lampfritzheimb || dvorec |- | [[Slika:BrlcovaHisa-SkLoka.JPG|100px|Brlcova hiša]] || [[Brlcova hiša, Škofja Loka|Brlcova hiša]] || Mestni trg 23, 24 || || [[renesansa]]<br />[[barok]] || stanovanjski objekt |- | [[Slika:Burjevc.jpg|100px|Hiša pri Burjevcu]] || [[Hiša pri Burjevcu]] || Puštal 87 || || [[kmečko stavbarstvo]]<br />[[17. stoletje]] || stanovanjski objekt |- | [[slika:Škofja Loka - cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja in uršulinski samostan.jpg|100px|Nunska cerkev]] || [[Cerkev Marije Brezmadežne, Škofja Loka|Cerkev Marije Brezmadežne]]<br /> Nunska cerkev || Blaževa ul. || 1358 || barok (po požaru 1669) || cerkev |- | [[Slika:Cerkev Svetega Jakoba, Škofja Loka.jpg|levo|brezokvirja|113x113_pik]] ||[[Cerkev sv. Jakoba, Škofja Loka|Cerkev sv. Jakoba]] || Cankarjev trg || 1471 <br />1532 (zvonik) || [[gotika]] || [[župnijska cerkev]] |- | || [[Cerkev sv. Jurija, Škofja Loka|Cerkev sv. Jurija]] || Stara Loka || 1118 || neoromanski (pogoste prezidave) || cerkev |- | [[Slika:Sv-Kriz-Pustal-Hribec-SkLoka.jpg|100px|Cerkev sv. Križa na Hribcu]] || [[Cerkev sv. Križa na Hribcu, Škofja Loka|Cerkev sv. Križa na Hribcu]] || Puštal || 1710 (zvonik 1863) || || |- | [[Slika:Škofja Loka - Mestni trg 8 (Flisova hiša).jpg|100px|Flisova hiša]] || [[Flisova hiša, Škofja Loka|Flisova hiša]] || Mestni trg 8 || [[16. stoletje]] || [[barok]]<br />fasada: [[bidermajer]]|| stanovanjski objekt |- | || [[Funtkova hiša, Škofja Loka|Funtkova hiša]] || || || || |- | || [[Grajska kapela, Škofja Loka|Grajska kapela, Loški grad]] || Loški grad || 1526 || || |- | [[slika:22 Spodnji trg, Škofja Loka (EŠD 5862).jpg|100px|Grohčeva hiša]] || [[Grohčeva hiša, Škofja Loka|Grohčeva hiša]] || Spodnji trg 22 || || || |- | || [[Hiša Pri Bargelnu, Škofja Loka|Hiša pri Bargelnu]] || || || || |- | [[slika:2 Mestni trg, Škofja Loka (EŠD 9572).jpg|100px|Homanova hiša]] || [[Homanova hiša, Škofja Loka|Homanova hiša]] || Mestni trg 2 || 16. st. || renesansa || meščanski dvorec |- | || [[Hudičeva brv, Škofja Loka|Seunigova hiša]] || || || || |- | || [[Jozefova hiša, Škofja Loka|Jozefova hiša]] || || || || |- | [[slika:5 Mestni trg, Škofja Loka (EŠD 5782).jpg|100px|Kajbetova hiša]] || [[Kajbetova hiša, Škofja Loka|Kajbetova hiša]] || Mestni trg 5 || || || |- | [[Slika:Škofja Loka kapucinski most čez Soro 18052012 222.jpg|100px]] ||[[Kamniti most, Škofja Loka|Kamniti most]]<br/>Kapucinski most || Blaževa ul. || 14. st. || || |- | [[Slika:Sv-Ana-SkLoka.JPG|100px|Kapucinska cerkev sv. Ane]] || [[Kapucinska cerkev sv. Ane, Škofja Loka|Kapucinska cerkev sv. Ane]] || Kapucinski trg || 1709 || || cerkev |- | [[slika:Škofja Loka - nunska kašča.jpg|100px]] || [[Kašča, Škofja Loka|Kašča]] || Spodnji trg 1 || 16. st. || || shramba naturalnih dajatev |- | || [[Kmečki dvorec, Škofja Loka|Kmečki dvorec]] <br /> Španova Domačija|| Suška c. 52 || || || kmetija |- | || [[Križev pot, Škofja Loka|Križev pot]] || || || || |- | || [[Kronbirt, Škofja Loka|Kronbirt]] || || || || |- | || [[Kumrova Hiša, Škofja Loka|Kumrova hiša]] || || || || |- | [[Slika:Lepo znamenje Škofja Loka.JPG|100px|Lepo znamenje]] || [[Lepo znamenje, Škofja Loka|Lepo znamenje]] || Kopališka ul. || || || |- | [[slika:14-15 Mestni trg, Škofja Loka (EŠD 5791, 5792).jpg|100px|Martinčkova hiša]] || [[Martinčkova hiša, Škofja Loka|Martinčkova hiša]] || Mestni trg 14 || 16. st. || || |- | [[slika:Marian column, Škofja Loka (EŠD 5880).jpg|100px|Marijino znamenje]] || [[Marijino znamenje, Škofja Loka|Marijino znamenje]] || Mestni trg || 1751 || barok || zahvala za odvrnitev kuge in ognja |- | [[Slika:26 Mestni trg, Škofja Loka (EŠD 5800).jpg|100px|Martinova hiša]] || [[Martinova hiša, Škofja Loka|Martinova hiša]] || Mestni trg 26 || [[17. stoletje]] || [[gotika|pozna gotika]]<br />fasada: [[renesansa]] || |- | || [[Mestni obrambni sistem, Škofja Loka|Mestni obrambni sistem]] || || || || |- | [[Slika:MestniTrg-SkLoka.JPG|100px|Mestni trg]] || [[Mestni trg, Škofja Loka|Mestni trg]] || || || || |- | [[Slika:MestniVodnjak-SkLoka.JPG|100px|Mestni vodnjak]] || [[Mestni vodnjak, Škofja Loka|Mestni vodnjak]] || Mestni trg || 1883 || || vodnjak |- | [[Slika:NacetovaHisa-SkLoka-Pustal.JPG|100px|Nacetova hiša]] || [[Nacetova hiša, Škofja Loka|Nacetova hiša]] || Puštal 74 || 15. st. || ohranjena prvotna zunanja oblika in stara notranja oprema || stanovanjski objekt |- | || [[Pokopališče Stara Loka, Škofja Loka|Pokopališče Stara Loka]] || ob cerkvi sv. Jurija (Stara Loka) || || || |- | [[Slika:Castle Pustal 01.jpg|100px|Puštalski grad]] || [[Puštalski grad, Škofja Loka|Puštalski grad]] || Puštal || 1220 || renesansa || dvorec |- | [[Slika:Rotovz-SkLoka.JPG|100px|Rotovž]] || [[Rotovž , Škofja Loka|Rotovž]] || Mestni trg 35 || [[16. stoletje]] || [[gotika|pozna gotika]] || nekdanja [[mestna hiša]] |- | || [[Selška vrata, Škofja Loka|Selška vrata]] || || || || |- | [[Slika:StaroloskiGrad.jpg|100px|Starološki grad]] || [[Grad Stara Loka]] / Strahlov grad || konec 14. st. || pozna gotika || || |- | || [[Staro župnišče, Škofja Loka|Staro župnišče]] || || || || |- | [[slika:Škofja Loka Castle (Škofjeloški grad, Slovenija).jpg|100px|Loški grad]] || [[Loški grad, Škofja Loka|Škofjeloški grad]] <br />Loški grad || Grajska pot 13 || 13. st. (prvič omenjen v začetku 14. st.) || freisinški škofje || grad |- | [[slika:9 Spodnji trg, Škofja Loka (EŠD 5849).jpg|100px|Špital]] || [[Špital, Škofja Loka|Špital]]<br /> Mestna ubožnica || Spodnji trg 9 || 16. st. || || ubožnica, stanovanja |- | [[slika:Our Lady of Sorrows Church, Škofja Loka (EŠD 2526).jpg|100px|cerkev Žalostne Matere Božje]] || [[Špitalska cerkev Žalostne Matere Božje, Škofja Loka|Špitalska cerkev Žalostne Matere Božje]] || Spodnji trg || 1720 || gotika, barok || cerkev |- | [[slika:11 Mestni trg, Škofja Loka (EŠD 740).jpg|100px|Štablova hiša]] || [[Štablova hiša, Škofja Loka|Štablova hiša]] || Mestni trg 11 || [[16. stoletje]] || [[gotika|pozna gotika]]<br />[[renesansa]] || |- | [[slika:11 Spodnji trg, Škofja Loka (EŠD 5851).jpg|100px|Žebljarjeva hiša]] || [[Žebljarjeva hiša, Škofja Loka|Žebljarjeva hiša]] || Spodnji trg 11 || || || |- | [[Slika:Skofja Loka-train station.jpg|100px|Železniška postaja Škofja Loka]] || [[Železniška postaja Škofja Loka]] || Kidričeva c. 61 || || || [[železniška postaja]] |- | [[Slika:ZigonovaHisa-SkLoka.JPG|100px|Žigonova hiša]] || [[Žigonova hiša, Škofja Loka|Žigonova hiša]] || Mestni trg 16 || [[16. stoletje]] || || |- | [[slika:13 Cankarjev trg, Škofja Loka (EŠD 745) - 2.jpg|100px|Župnijski dvorec]] || [[Župnijski dvorec, Škofja Loka|Župnijski dvorec]] <br />Meščanski Dvorec || Cankarjev trg 13 || 16. st. || || aristokratska rezidenca |- | [[Slika:Partizanska.JPG|100px|Partizanska cesta]] || [[Stolpnice v Škofji Loki]] || Partizanska cesta in Podlubnik || 20. stoletje || || večstanovanjski objekti |} == Viri == * Ivan Jakič: Vsi slovenski gradovi (1997, DZS) * [http://www.skofjaloka.si Skofjaloka.si] {{Zgradbe in objekti v Sloveniji}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Škofji Loki| ]] [[Kategorija:Seznami zgradb in objektov v Sloveniji|Zgradbe Škofja Loka]] a05jjgv2ozv8pw05t0jn3tdwt96eng7 0 92180 6766396 6712158 2026-10-17T18:29:00Z JoMK 240261 /* Zgodovina */ sklic 6766396 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji |image= |caption= |ustanovljena=[[1509]] |prej= |skofija=[[Škofija Novo mesto]] |sedez= }} '''[[Župnija]] [[Črmošnjice]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Novo mesto|Dekanije Novo mesto]], ki je del [[škofija Novo mesto|škofije Novo mesto]]. == Zgodovina == Sredi vasi stoji marijina cerkev, katere prednica se v zgodovinskih virih prvič omenja v 14. stoletju, že pred naselitvijo [[Kočevarji|Kočevarjev]]. Leta 1363 je na mestu današnje cerkve verjetno že stala manjša stavba, ki je bila podružnica [[župnija Kočevje|župnije Kočevje]]. Samostojna župnija so postale leta [[1509]], ta je do leta 1792 obsegala tudi vasi kasnejših župnij Kočevske Poljane in Planine, ter je imela do konca 18. stoletja kar 20 podružnic. Do leta 1964 je imela župnija lastnega župnika, nato je prešla pod upravo [[Župnija Poljane - Dolenjske Toplice|Župnije Dolenjske Toplice]], od leta 1991 pa jo upravlja župnik [[Župnija Semič|Župnije Semič]]<ref>{{Navedi splet |title=Naš kraj |url=https://zupnija-semic.rkc.si/o-zupnijah/zupnija-crmosnjice/nas-kraj/ |access-date=2026-10-17 |website=Župnija Semič in Črmošnjice |language=sl-SI}}</ref>. Do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila ustanovljena [[škofija]] [[Novo mesto]], je bila župnija del [[Nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. ==Sakralni objekti== {| class="wikitable" |- ! ! Slika ! Cerkev ! Kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q105695096|100px}} | [[cerkev Marijinega vnebovzetja, Črmošnjice|cerkev Marijinega vnebovzetja ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]] |- | 2. | {{Slika d|Q105641227|100px}} | [[cerkev sv. Filipa in Jakoba, Srednja vas|cerkev sv. Filipa in Jakoba]] <br> [[podružnična cerkev|podružnica]] | [[Srednja vas, Semič|Srednja vas]] |- | 3. | {{Slika d|Q128789108|100px}} | [[cerkev sv. Petra in Pavla, Ćrmošnice|cerkev sv. Petra in Pavla]] <br> ruševinska cerkev | [[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]] |- |} Na območju župnije stoji še več kapelic, znamenj in križev. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *{{navedi knjigo |author= |year=2009 |title=Župnija Črmošnjice 500 let : 1509-2009 |publisher=Župnija Semič |isbn=978-961-269-095-3 |cobiss=246764544 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Gale, Jakob|year=1996 |title=Cerkve na Slovenskem, Knj. 1 Farne cerkve ljubljanske nadškofije |publisher=Krašovec publikacije |isbn= |cobiss=59107584 |pages=}} == Glej tudi == * [[Črmošnjice, Semič]] * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Črmošnjice]] [[Kategorija:Dekanija Novo mesto]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1509]] {{normativna kontrola}} k9izj1zzjcmltkme4h5fsjelhtzpgt4 0 97687 6766558 6694044 2026-10-18T07:59:59Z Yerpo 8417 boljša slika 6766558 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10132002_b4 | latd = 45 |latm = 49 |lats = 23.87 |latNS = N | longd = 13 |longm = 50 |longs = 38.46 |longEW = E |najdisi=Štanjel |slika=DJI 0096 - frame at 5m27s.jpg |obcina=Komen |nadmorska=312,1 |postna=6222 |posta=Štanjel |povrsina=3,76 |prebivalstvo=366 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |pokrajina=Primorska |regija=Obalno-kraška regija |drzava=Slovenija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Štanjel - Vas | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip = 25. april 1992 | refšt = 760 | občina = Komen }} }} '''Štanjel''' [štánjeu̯]<ref>{{Navedi splet|title=Štanjel – GOVORNI POMOČNIK|url=https://govornipomocnik.rtvslo.si/stanjel-stanjelci-stanjelski/|accessdate=2023-04-20|language=sl-SI}}</ref> je slikovito [[kras (področje)|kraško]] naselje v [[občina Komen|občini Komen]]. Deli se na staro jedro ([[Gornja vas]]), ki je terasasto razporejeno proti vrhu 363 metrov visokega griča [[Turn]], in novejše razloženo naselje hiš pod njim ([[Dolnja vas]]). Značilnost naselja so ozke ulice s strnjenimi nizi kamnitih hiš. Stavbe vasi in pritikline hiš imajo raznolike kamnoseške izdelke. Izjemnost vasi dajejo delno ohranjeno obzidje z vhodnimi stolpi, prenovljeni [[Grad Štanjel|grad]] (muzej), [[Cerkev sv. Danijela, Štanjel|župnijska gotska cerkev]] z značilnim zvonikom in [[Vrtni park v Štanjelu|Ferrarijev vrt]]. == Zgodovina == Zaradi prometno-geografske in strateške razgledne lege je bil Štanjel pomemben že od mlajše [[Železna doba|železne dobe]] dalje. Naselje je razcvet doživelo že v [[rimsko cesarstvo|rimski dobi]], ko se je širilo po gozdiču proti vrhu Turna navzgor. V 11. in 12. stoletju je bil grič na novo utrjen – še danes so vidni ostanki stolpa na vrhu Turna. Zaradi nevarnosti [[turški vpadi|turških vpadov]] so Štanjel ob koncu 15. stoletja zavarovali z obzidjem. Veliko je [[gotika|gotskih]] elementov, ki dokazujejo, da je naselje že v srednjem veku doseglo današnji obseg. Najstarejši ostanki gradu segajo v [[srednji vek]], dozidali so renesančne obrambne stolpe. Novo podobo so mu dali grofje [[Cobenzli]] ob koncu 17. stoletja. Požgan grad, ohranjeni so bili samo obodni zidovi, so po drugi svetovni vojni prenovili po načrtih arhitektke dr. Nataše Suhadolc Šumi. V najprej prenovljeni polovici gradu so uredili zbirko del kraškega slikarja Lojzeta Spacala. Kasneje so jo dopolnili z zbirko lokalne zgodovine. Drugi, za tem prenovljeni del gradu, ima razstavo s predstavitvijo Krasa. V grajski dvorani imajo pogosto koncerte in poroke. V pritličju gradu je gostinski lokal. Poseben pečat kraju je dal [[Maks Fabiani|Fabianijev]] [[Trst|tržaški]] prijatelj in sorodnik zdravnik [[Enrico Ferrari]]. Ferrari se je zaljubil v Štanjel. Govoril je dobro slovensko in vsako poletje tu preživel po več mesecev. V Štanjel je redno prihajal tudi vse druge proste dneve. Leta 1924 sta skupaj s Fabianijem pričela velikopotezno delo, ki je trajalo vse do leta 1942. V tem času sta pod [[obrambni zid|obrambnim zidom]] na južni strani naselja uredila obsežen terasast [[park]]. Ferrari je imel zaposlenega stalnega oskrbnika. Pri gradnji parka pa je bilo občasno zaposlenih tudi po dvajset in več delavcev. Kamenje, ki so ga rabili pri gradnji, so vozili iz kamnoloma pri naselju [[Tupelče]]. Ferrari je v Štanjelu kupil sedem hiš in skoraj vsa prosta zemljišča okoli vasi vse do Podlasov, tako da je v smeri proti Gornji Branici lahko hodil malone pol ure po svoji lastnini. Fabiani je med vojnama pomagal prenoviti tudi grad in številne hiše v vasi in v bližnjem Kobdilju. Znana je manj verjetna zgodba, da naj bi tik pred koncem [[druga svetovna vojna|vojne]] nemška vojska hotela porušiti [[grad Štanjel]], kar naj bi z intervencijo preprečil arhitekt Maks Fabiani. Ta naj bi se skliceval na znanstvo s [[Adolf Hitler|Hitlerjem]] iz obdobja, ko je ta želel postati slikar na Dunaju. Poveljujoči častnik je baje poklical v Berlin in morda dobil odgovor, »naj staremu gnjavežu ustreže«. Zgodba je bolj kot ne le legenda, saj je Fabianijevo znanstvo s Hitlerjem bilo verjetno le bežno, čeprav si je ta želel študirati arhitekturo na Dunaju.<ref>Brigitte Hamann, ''Hitlers Wien'', žepna izdaja, München, Zürich, 1998, 282.</ref> Po drugi svetovni vojni so naselje zelo počasi popravljali. Številni domačini so se izselili, ker je bila vas do leta 2015 brez vodovoda. Sedaj stari in številni novi naseljenci prenavljajo posamezne hiše. Ob značilnih kraških motivih, vodnjakih in šapah so na cerkvi in v ulici ob Kraški hiši spominske portretne glave [[Taras Ševčenko|Tarasa Ševčenka]], [[Jože Abram|Jožeta Abrama]] in [[Anton Mahnič|Antona Mahniča]]. Ob kipu Ševčenka se vsako leto marca ob obletnici njegovega rojstva zbirajo predstavniki ukrajinske diaspore v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/kultura/vilenica/ukrajino-in-kras-je-povezal-josip-abram|title=Ukrajino in Kras je povezal Josip Abram|date=2017-09-05|accessdate=2024-05-13|website=primorske.svet24.si|publisher=Primotske novice|last=Mezinec|first=Petra}}</ref> == Znamenitosti == * [[Grad Štanjel]], delno rekonstruiran po načrtih arhitektke Nataše Šumi Suhadolc * Ledenica ali Gledanica – najvišja točka na vrhu hriba Turn, kjer so vidni ostanki rimskega obrambnega stolpa * Galerija slikarja [[Lojze Spacal|Lojzeta Spacala]] (v gradu) * Poznogotska župnijska [[cerkev sv. Danijela]] z značilnim limonastim zaključkom zvonika iz leta 1609 * Stolp na vratih ali Kobdiljski stolp (drugi vhodni stolp v Štanjel) * Kraška hiša, domnevno najstarejša stavba, t. i. »romanska« hiša, ki odraža arhitekturne značilnosti prvotnih kraških hiš, grajenih v času romanike in gotike. V pritličju je gospodarski del, v prvem nadstropju pa spalni in kuhinjski del. Na hiši so še ohranjeni obnovljeni kamniti žlebovi po katerih je pritekala deževnica v bližnji vaški vodnjak. V njej je etnološka razstava * [[Vrtni park v Štanjelu|Ferrarijev vrt]] je park, ki ga je Maks Fabiani uredil za sorodnika Enrica Ferrarija in je kot najpomembnejša parkovna ureditev iz časa med obema vojnama uvrščen med [[Kulturni spomenik Slovenije|spomenike državnega pomena]] in ima danes status [[krajinski park|parka]] * Spomeniki: bronasti portreti Josipu Abramu, Tarasu Ševčenku in Antonu Mahniču (kipar M. Begić) * Fabianijeva pot, krožna pešpot med Štanjelom in [[Kobdilj]]em * Avstro-ogrsko vojaško pokopališče v spodnjem delu vasi * Stara parna lokomotiva na [[Železniška postaja Štanjel|železniški postaji]] == Znameniti vaščani == * [[Maks Fabiani]], slovenski arhitekt in urbanist * [[Jože Abram]], slovenski pisatelj in prevajalec == Galerija == <gallery> Slika:Stanjel2.JPG|Štanjelski grad in cerkev sv. Danijela Slika:Štanjel 1.JPG|Stolp na vratih Slika:Štanjel 2.JPG|Golobnjak-uta v Ferrarijevem vrtu Slika:Cerkev sv Danijela Štanjel.JPG|Poznogotska cerkev sv. Danijela Slika:Grad Štanjel.JPG|Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spacala Slika:Štanjel 4950.JPG|Stara kmečka hiša z lepo ohranjenimi kamnitimi žlebovi Slika:Štanjel 4396.JPG|Vaški vodnjak Slika:Štanjel 4911.JPG|Dimnik, biser kraške arhitekture </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kladnik, Darinka ''Sto slovenskih krajev'' Prešernova družba, Ljubljana, 1994 {{COBISS|ID=43138304}} * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} == Glej tudi == * [[Železniška postaja Štanjel]] == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}} * [http://www.kam.si/slovenske_pespoti/fabianijeva_pot_od_stanjela_do_kobdilja.html Fabianijeva pot od Štanjela do Kobdilja] {{Komen}} [[Kategorija:Štanjel| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Komen]] {{škrbina-naselje-sl}} {{normativna kontrola}} rdgij9ecquoei8yoow6bd5yowlii7gx 4 99060 6766494 6766214 2026-10-17T21:42:59Z MZaplotnik 13263 -2, +2 6766494 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Izbrane_slike/Glava}} |- | width="60%" style="border:1px solid #B1A3BF; padding:1em; background-color:#F2E6FF" | <div style="font-size:14pt;text-align:center">Navodila</div><div style="font-size:11pt;text-align:center;"> | valign="top" style="border:1px solid #B1A3BF; padding:1em; background-color:#F2E6FF" | <div style="font-size:14pt;text-align:center">Trenutni kandidati</div><div style="font-size:11pt;text-align:center;"> |- | width="60%" style="border:1px solid #B1A3BF; padding:1em; background-color:#FAF5FF;" valign=top| Za '''Izbrane slike''' lahko predlagate dobre [[slika|slike]] in [[fotografija|fotografije]], ki zadostujejo vsem [[Wikipedija:Izbrane slike|kriterijem]]. Za stara glasovanja glejte [[Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Dnevnik|dnevnik]]. Če nobena slika ni izglasovana, lahko uporabite eno izmed izbranih slik v [[commons:Featured pictures|Wikimedijini zbirki]]. == Navodila == === Dodajanje novih slik === Če želite dodati nov predlog, skopirajte ime datoteke s sliko v spodnje okence in sledite navodilom na vrhu podstrani za predlog, ki se odpre. Preden dodate nov predlog, se prepričajte, da slika ne krši [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorskih pravic]]. <inputbox> type=create width=70 buttonlabel=Dodaj nov predlog default=Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika: editintro=Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Obrazec </inputbox> Nato ročno dodajte pravkar ustvarjeno stran v poglavje [[#Predlogi|Predlogi]]. === Glasovanje === Za glasovanje je potrebno biti registriran, sicer se glas ne šteje. Obvezna je tudi vsaj 2-mesečna prisotnost ter 50 urejanj v tem obdobju na tem ali katerem izmed sorodnih projektov. <ol> <li>Če se s predlogom strinjate, na konec razdelka dodajte: : <code><nowiki>* {{za}} --~~~~</nowiki></code></li> <li>Če se s predlogom ne strinjate, na konec razdelka dodajte: : <code><nowiki>* {{proti}} --~~~~</nowiki></code></li> <li>Če pa se s predlogom strinjate le delno, na konec razdelka dodajte: : <code><nowiki>* {{vzdržan}} --~~~~</nowiki></code></li> <li>Če bi radi dodali komentar, na konec razdelka dodajte: : <code><nowiki>* {{komentar}} --~~~~</nowiki></code></li> <li>Če bi radi dodali informacijo o sliki, na konec razdelka dodajte: : <code><nowiki>* {{info}} --~~~~</nowiki></code></li> </ol> <small>Če se vaš glas še ni pojavil, poskusite <span class="navadnapovezava">[http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Izbrane_slike/Predlogi?action=purge osvežiti predpomnjenje strani]</span>.</small> ===Navodila za ustvarjanje predloge === * Predlogo za naslednji teden v letu {{CURRENTYEAR}} se ustvari tako: **V predlogo {{Nova_vsebina_za_glavno_stran|tl=da|vsebina=slika|preload=Wikipedija:Izbrane_slike/Predlogi/GS-predloga|editintro=Wikipedija:Izbrane_slike/Predlogi/GS-navodila}} se dodata slika in njen opis. **Če je posnetek panoramski, se to ustrezno navede na [[Wikipedija:Izbrane slike/panorama|tej strani]]. *Urednik to stori najmanj dan pred menjavo (začetek novega tedna je ponedeljek). *Glej tudi [[Wikipedija:Izbrane slike/Podrobna pravila|podrobna pravila]]. | valign="top" align="right" style="padding:1em; border:1px solid #A3B1BF; background-color:#FAF5FF;<!-- font-size:90%; -->" | __TOC__ |} == Predlogi == {{Za-proti}} <!-- nove predloge dodajajte na vrh --> {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Castle Ponoviče, Municipality Litija, Slovenia (2026).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:FIFA World Cup 2026 at 2026 FIFA World Cup by YantsImages.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Kranj 19.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana 14.jpg}} == Glej tudi == * [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek]] [[Kategorija:Organizacija izbranih slik]] 8gjq6gc4n78zmhe8xqzipbcn0eb7abn 0 104357 6766329 6666809 2026-10-17T13:04:40Z JoMK 240261 novo infopolje 6766329 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dogodek | title = Ljubljanski maraton | image = Ljubljana Marathon, Slovenia (25904370335).jpg | caption = Leta 2015 | date = Tretja nedelja v oktobru<br />(od leta 1996) | place = [[Ljubljana]], Slovenija | participants = * 2.246 (2024) * 1.611 (2023) * 1.208 (2022) | blank_label = Razdalja | blank_data = [[Maraton]] (cestni tek) | blank1_label = Sponzor | blank1_data = [[NLB|NLB d.d.]] | blank2_label = Rekord proge | blank2_data = Moški: 2:04:58 (2018)<br />{{flagicon|ETH}} [[Sisay Lemma]]<br />Ženske: 2:20:17 (2024)<br />{{flagicon|KEN}} [[Joyce Chepkemoi Tele]] | website = [https://ljubljanskimaraton.si/ ljubljanskimaraton.si] }} '''Ljubljanski maraton''' je največja [[tek|tekaška]] prireditev v Sloveniji, ki jo vsako leto, od leta 1996 naprej, organizira Mestna občina [[Ljubljana]], izvaja pa Društvo Timing Ljubljana. Poteka vsako leto na tretji vikend v oktobru. Osrednji dogodek je Heineken 0.0 maraton (42 km), na voljo pa so še polmaraton Generali ZAME (21 km), Garmin tek 10 km, vse v nedeljskem sporedu. Sobotni program je namenjen mlajšim: predšolskim, Šolskim tekom (za učence in dijake) ter dobrodelni tek. Od 2024 je generalni sponzor NLB d.d. == Trase == Start je na Slovenski cesti pri Figovcu (Trg Ajdovščina), vse proge so krožne (v enem krogu), ravninske, cilj pa je na Kongresnem trgu. ==Od začetka do danes== [[Slika:Marius Kimutai winning the 2017 Ljubljana Marathon.jpg|sličica|Maraton leta 2017]] [[Slika:Human running gait - terminal swing to heel strike (runner with Asics Metaspeed Edge Paris - 2024 Ljubljana Marathon).jpg|sličica|Motiv z maratona leta 2024]] Sedemindvajseti oktober 1996 za Ljubljano ni bil povsem navaden dan. To se je pravzaprav pokazalo šele čez leta, a tistega dne je bilo posejano seme, ki je uspešno vzklilo in začelo rasti bolj, kot si je kdo lahko mislil. Tisti, ki so si več let prizadevali zanj, so poznali vlogo maratonskih prireditev v velikih mestih in si zato znali predstavljati, da bi lahko sčasoma tudi Ljubljanski maraton prerasel v kaj večjega. Tistega lepega nedeljskega jutra so ceste Ljubljane prvič zavzeli tekači, ki jih je bilo skupaj 673. Leta 2024 je na NLB Ljubljanskem maratonu sodelovalo skupaj 21.242 tekačev in tekačic. Najbolj množičen je bil Ljubljanski maraton leta 2015, ko je teklo skupaj 24.372 tekačev. ==Zmagovalci== '''Legenda:''' {{legend2|#A9F5A9|'''Rekord proge'''|border=solid 1px #AAAAAA}} {| class="wikitable sortable" !Leto !Moški !Čas !Ženske !Čas |- |2025 |{{Flagathlete|[[Heftamu Abadi]]|ETH}} |align=center|2:06:52 |{{Flagathlete|[[Tigist Gezahagn Menigstu]]|ETH}} |align=center |2:22:45 |- |2024 |{{Flagathlete|[[Tamire Getaneh Molla]]|ETH}} |align=center|2:06:29 |{{Flagathlete|[[Joyce Chepkemoi Tele]]|KEN}} |align=center bgcolor=#A9F5A9 |'''2:20:17''' |- |2023 |{{Flagathlete|[[Edmond Kipngetich]]|KEN}} |align=center|2:06:47 |{{Flagathlete|[[Zinash Gerado Senbeta]]|ETH}} |align=center |2:21:05 |- |2022 |{{Flagathlete|[[Gebretsadik Abraha]]|ETH}} |align=center|2:06:09 |{{Flagathlete|[[Dagne Siranesh Yirga]]|ETH}} |2:21:08 |- |2021 |{{Flagathlete|[[Ernest Kibet Tarus]]|KEN}} |2:22:39 |{{Flagathlete|[[Kwamboka Momanyi Grace ]]|KEN}} |2:38:10 |- | 2020 || colspan="4" align="center" data-sort-value="" | ''[[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|odložen zaradi pandemije]]'' |- |2019 | {{flagathlete|[[Kelkile Gezahegn Woldaregay]]|ETH}} |2:07:29 | {{flagathlete|[[Bornes Chepkirui Kitur]]|KEN}} |2:21:26 |- |2018 | {{flagathlete|[[Sisay Lemma]]|ETH}} |align=center bgcolor=#A9F5A9 |'''2:04:58 | {{flagathlete|[[Visiline Jepkesho]]|KEN}} |2:22:58 |- |2017 | {{flagathlete|[[Marius Kimutai]]|KEN}} |2:08:33 | {{flagathlete|[[Shuko Genemo Wote]]|ETH}} |2:27:02 |- |2016 | {{flagathlete|[[Laban Mutai]]|KEN}} |2:09:16 | {{flagathlete|[[Purity Changwony]]|KEN}} |2:29:31 |- |2015 | {{flagathlete|[[Limenih Getachew]]|ETH}} |2:08:19 | {{flagathlete|[[Melkam Gizew]]|ETH}} |2:25:42 |- |2014 | {{flagathlete|[[Ishmael Bushendich]]|KEN}} |2:08:25 | {{flagathlete|[[Janet Rono]]|KEN}} |2:29:16 |- |2013 | {{flagathlete|[[Mulugeta Wami]]|ETH}} |2:10:26 | {{flagathlete|[[Caroline Chepkwony]]|KEN}} |2:27:27 |- |2012 | {{flagathlete|[[Berhanu Shiferaw]]|ETH}} |2:09:40 | {{flagathlete|[[Worknesh Tola]]|ETH}} |2:30:45 |- |2011 | {{flagathlete|[[Daniel Too]]|KEN}} |2:08:25 | {{flagathlete|[[Lydia Kurgat]]|KEN}} |2:33:01 |- |2010 | {{flagathlete|[[Evans Kipkosgei Ruto]]|KEN}} |2:10:17 | {{flagathlete|[[Tiruwork Mekonnen]]|ETH}} |2:37:16 |- |2009 | {{flagathlete|[[William Biama]]|KEN}} |2:10:12 | {{flagathlete|[[Caroline Cheptanui Kilel]]|KEN}} |2:25:24 |- |2008 | {{flagathlete|[[Abraham Mulu]]|ETH}} | 2:14:41 | {{flagathlete|[[Tetjana Mezenceva]]|UKR}} | 2:37:13 |- |2007 | {{flagathlete|[[Oleksandr Sitkovski]]|UKR}} | 2:12:49 | {{flagathlete|[[Tetjana Filonjuk]]|UKR}} | 2:34:58 |- |2006 | {{flagathlete|[[Joachim Nshimirimana]]|BDI}} | 2:14:14 | {{flagathlete|[[Inga Juodeškiene]]|LTU}} | 3:01:55 |- |2005 | {{flagathlete|[[Samuel Njoroge Nganga]]|KEN}} | 2:15:47 | {{flagathlete|[[Daneja Grandovec]]|SLO}} | 2:50:42 |- |2004 | {{flagathlete|[[Joachim Nshimirimana]]|BDI}} | 2:13:31 | {{flagathlete|[[Jelena Razdrogina]]|RUS}} | 2:46:30 |- |2003 | {{flagathlete|[[Andrij Naumov]]|UKR}} | 2:13:58 | {{flagathlete|[[Galina Žuljeva]]|UKR}} | 2:38:13 |- |2002 | {{flagathlete|[[Andrij Naumov]]|UKR}} | 2:14:30 | {{flagathlete|[[Galina Žuljeva]]|UKR}} | 2:39:36 |- |2001 | {{flagathlete|[[Roman Kejžar]]|SLO}} | 2:22:57 | {{flagathlete|[[Nada Rotovnik Kozjek]]|SLO}} | 3:09:47 |- |2000 | {{flagathlete|[[Patrick Chumba]]|KEN}} | 2:13:35 | {{flagathlete|[[Maria Luisa Costetti]]|ITA}} | 3:08:38 |- |1999 | {{flagathlete|[[Woliye Jara]]|ETH}} | 2:20:53 | {{flagathlete|[[Ljudmila Petrova]]|RUS}} | 2:52:25 |- |1998 | {{flagathlete|[[Piotr Pobłocki]]|POL}} | 2:18:20 | {{flagathlete|[[Helena Javornik]]|SLO}} | 2:32:33 |- |1997 | {{flagathlete|[[Charles Subano]]|KEN}} | 2:19:28 | {{flagathlete|[[Helena Javornik]]|SLO}} | 2:40:05 |- |1996 | {{flagathlete|[[Roman Kejžar]]|SLO}} | 2:20:12 | {{flagathlete|[[Helena Javornik]]|SLO}} | 2:37:58 |} == Glej tudi == *[[Seznam maratonov v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ljubljana Marathon}} {{SocialLinks}} {{šport v Sloveniji}} {{Ljubljana}} {{ljubljana-stub}} [[Kategorija:Maratoni]] [[Kategorija:Športne prireditve v Ljubljani|Maraton]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1996]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Atletika v Sloveniji]] 7xwlyzdsslc7g5oatadzwer721bhmr7 6766331 6766329 2026-10-17T13:06:05Z JoMK 240261 6766331 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dogodek | title = Ljubljanski maraton | image = Ljubljana Marathon, Slovenia (25904370335).jpg | caption = Leta 2015 | date = Tretja nedelja v oktobru<br />(od leta 1996) | place = [[Ljubljana]], Slovenija | participants = * 2.246 (2024) * 1.611 (2023) * 1.208 (2022) | blank_label = Vrsta | blank_data = Cestni tek | blank1_label = Sponzor | blank1_data = [[NLB|NLB d.d.]] | blank2_label = Rekord proge | blank2_data = Moški: 2:04:58 (2018)<br />{{flagicon|ETH}} [[Sisay Lemma]]<br />Ženske: 2:20:17 (2024)<br />{{flagicon|KEN}} [[Joyce Chepkemoi Tele]] | website = [https://ljubljanskimaraton.si/ ljubljanskimaraton.si] }} '''Ljubljanski maraton''' je največja [[tek|tekaška]] prireditev v Sloveniji, ki jo vsako leto, od leta 1996 naprej, organizira Mestna občina [[Ljubljana]], izvaja pa Društvo Timing Ljubljana. Poteka vsako leto na tretji vikend v oktobru. Osrednji dogodek je Heineken 0.0 maraton (42 km), na voljo pa so še polmaraton Generali ZAME (21 km), Garmin tek 10 km, vse v nedeljskem sporedu. Sobotni program je namenjen mlajšim: predšolskim, Šolskim tekom (za učence in dijake) ter dobrodelni tek. Od 2024 je generalni sponzor NLB d.d. == Trase == Start je na Slovenski cesti pri Figovcu (Trg Ajdovščina), vse proge so krožne (v enem krogu), ravninske, cilj pa je na Kongresnem trgu. ==Od začetka do danes== [[Slika:Marius Kimutai winning the 2017 Ljubljana Marathon.jpg|sličica|Maraton leta 2017]] [[Slika:Human running gait - terminal swing to heel strike (runner with Asics Metaspeed Edge Paris - 2024 Ljubljana Marathon).jpg|sličica|Motiv z maratona leta 2024]] Sedemindvajseti oktober 1996 za Ljubljano ni bil povsem navaden dan. To se je pravzaprav pokazalo šele čez leta, a tistega dne je bilo posejano seme, ki je uspešno vzklilo in začelo rasti bolj, kot si je kdo lahko mislil. Tisti, ki so si več let prizadevali zanj, so poznali vlogo maratonskih prireditev v velikih mestih in si zato znali predstavljati, da bi lahko sčasoma tudi Ljubljanski maraton prerasel v kaj večjega. Tistega lepega nedeljskega jutra so ceste Ljubljane prvič zavzeli tekači, ki jih je bilo skupaj 673. Leta 2024 je na NLB Ljubljanskem maratonu sodelovalo skupaj 21.242 tekačev in tekačic. Najbolj množičen je bil Ljubljanski maraton leta 2015, ko je teklo skupaj 24.372 tekačev. ==Zmagovalci== '''Legenda:''' {{legend2|#A9F5A9|'''Rekord proge'''|border=solid 1px #AAAAAA}} {| class="wikitable sortable" !Leto !Moški !Čas !Ženske !Čas |- |2025 |{{Flagathlete|[[Heftamu Abadi]]|ETH}} |align=center|2:06:52 |{{Flagathlete|[[Tigist Gezahagn Menigstu]]|ETH}} |align=center |2:22:45 |- |2024 |{{Flagathlete|[[Tamire Getaneh Molla]]|ETH}} |align=center|2:06:29 |{{Flagathlete|[[Joyce Chepkemoi Tele]]|KEN}} |align=center bgcolor=#A9F5A9 |'''2:20:17''' |- |2023 |{{Flagathlete|[[Edmond Kipngetich]]|KEN}} |align=center|2:06:47 |{{Flagathlete|[[Zinash Gerado Senbeta]]|ETH}} |align=center |2:21:05 |- |2022 |{{Flagathlete|[[Gebretsadik Abraha]]|ETH}} |align=center|2:06:09 |{{Flagathlete|[[Dagne Siranesh Yirga]]|ETH}} |2:21:08 |- |2021 |{{Flagathlete|[[Ernest Kibet Tarus]]|KEN}} |2:22:39 |{{Flagathlete|[[Kwamboka Momanyi Grace ]]|KEN}} |2:38:10 |- | 2020 || colspan="4" align="center" data-sort-value="" | ''[[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|odložen zaradi pandemije]]'' |- |2019 | {{flagathlete|[[Kelkile Gezahegn Woldaregay]]|ETH}} |2:07:29 | {{flagathlete|[[Bornes Chepkirui Kitur]]|KEN}} |2:21:26 |- |2018 | {{flagathlete|[[Sisay Lemma]]|ETH}} |align=center bgcolor=#A9F5A9 |'''2:04:58 | {{flagathlete|[[Visiline Jepkesho]]|KEN}} |2:22:58 |- |2017 | {{flagathlete|[[Marius Kimutai]]|KEN}} |2:08:33 | {{flagathlete|[[Shuko Genemo Wote]]|ETH}} |2:27:02 |- |2016 | {{flagathlete|[[Laban Mutai]]|KEN}} |2:09:16 | {{flagathlete|[[Purity Changwony]]|KEN}} |2:29:31 |- |2015 | {{flagathlete|[[Limenih Getachew]]|ETH}} |2:08:19 | {{flagathlete|[[Melkam Gizew]]|ETH}} |2:25:42 |- |2014 | {{flagathlete|[[Ishmael Bushendich]]|KEN}} |2:08:25 | {{flagathlete|[[Janet Rono]]|KEN}} |2:29:16 |- |2013 | {{flagathlete|[[Mulugeta Wami]]|ETH}} |2:10:26 | {{flagathlete|[[Caroline Chepkwony]]|KEN}} |2:27:27 |- |2012 | {{flagathlete|[[Berhanu Shiferaw]]|ETH}} |2:09:40 | {{flagathlete|[[Worknesh Tola]]|ETH}} |2:30:45 |- |2011 | {{flagathlete|[[Daniel Too]]|KEN}} |2:08:25 | {{flagathlete|[[Lydia Kurgat]]|KEN}} |2:33:01 |- |2010 | {{flagathlete|[[Evans Kipkosgei Ruto]]|KEN}} |2:10:17 | {{flagathlete|[[Tiruwork Mekonnen]]|ETH}} |2:37:16 |- |2009 | {{flagathlete|[[William Biama]]|KEN}} |2:10:12 | {{flagathlete|[[Caroline Cheptanui Kilel]]|KEN}} |2:25:24 |- |2008 | {{flagathlete|[[Abraham Mulu]]|ETH}} | 2:14:41 | {{flagathlete|[[Tetjana Mezenceva]]|UKR}} | 2:37:13 |- |2007 | {{flagathlete|[[Oleksandr Sitkovski]]|UKR}} | 2:12:49 | {{flagathlete|[[Tetjana Filonjuk]]|UKR}} | 2:34:58 |- |2006 | {{flagathlete|[[Joachim Nshimirimana]]|BDI}} | 2:14:14 | {{flagathlete|[[Inga Juodeškiene]]|LTU}} | 3:01:55 |- |2005 | {{flagathlete|[[Samuel Njoroge Nganga]]|KEN}} | 2:15:47 | {{flagathlete|[[Daneja Grandovec]]|SLO}} | 2:50:42 |- |2004 | {{flagathlete|[[Joachim Nshimirimana]]|BDI}} | 2:13:31 | {{flagathlete|[[Jelena Razdrogina]]|RUS}} | 2:46:30 |- |2003 | {{flagathlete|[[Andrij Naumov]]|UKR}} | 2:13:58 | {{flagathlete|[[Galina Žuljeva]]|UKR}} | 2:38:13 |- |2002 | {{flagathlete|[[Andrij Naumov]]|UKR}} | 2:14:30 | {{flagathlete|[[Galina Žuljeva]]|UKR}} | 2:39:36 |- |2001 | {{flagathlete|[[Roman Kejžar]]|SLO}} | 2:22:57 | {{flagathlete|[[Nada Rotovnik Kozjek]]|SLO}} | 3:09:47 |- |2000 | {{flagathlete|[[Patrick Chumba]]|KEN}} | 2:13:35 | {{flagathlete|[[Maria Luisa Costetti]]|ITA}} | 3:08:38 |- |1999 | {{flagathlete|[[Woliye Jara]]|ETH}} | 2:20:53 | {{flagathlete|[[Ljudmila Petrova]]|RUS}} | 2:52:25 |- |1998 | {{flagathlete|[[Piotr Pobłocki]]|POL}} | 2:18:20 | {{flagathlete|[[Helena Javornik]]|SLO}} | 2:32:33 |- |1997 | {{flagathlete|[[Charles Subano]]|KEN}} | 2:19:28 | {{flagathlete|[[Helena Javornik]]|SLO}} | 2:40:05 |- |1996 | {{flagathlete|[[Roman Kejžar]]|SLO}} | 2:20:12 | {{flagathlete|[[Helena Javornik]]|SLO}} | 2:37:58 |} == Glej tudi == *[[Seznam maratonov v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ljubljana Marathon}} {{SocialLinks}} {{šport v Sloveniji}} {{Ljubljana}} {{ljubljana-stub}} [[Kategorija:Maratoni]] [[Kategorija:Športne prireditve v Ljubljani|Maraton]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1996]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Atletika v Sloveniji]] aptfqddpbrhzqib6n5r1imam37bk9fz 6766622 6766331 2026-10-18T11:55:46Z JoMK 240261 /* Zmagovalci */ 2026! 6766622 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dogodek | title = Ljubljanski maraton | image = Ljubljana Marathon, Slovenia (25904370335).jpg | caption = Leta 2015 | date = Tretja nedelja v oktobru<br />(od leta 1996) | place = [[Ljubljana]], Slovenija | participants = * 2.246 (2024) * 1.611 (2023) * 1.208 (2022) | blank_label = Vrsta | blank_data = Cestni tek | blank1_label = Sponzor | blank1_data = [[NLB|NLB d.d.]] | blank2_label = Rekord proge | blank2_data = Moški: 2:04:58 (2018)<br />{{flagicon|ETH}} [[Sisay Lemma]]<br />Ženske: 2:20:17 (2024)<br />{{flagicon|KEN}} [[Joyce Chepkemoi Tele]] | website = [https://ljubljanskimaraton.si/ ljubljanskimaraton.si] }} '''Ljubljanski maraton''' je največja [[tek|tekaška]] prireditev v Sloveniji, ki jo vsako leto, od leta 1996 naprej, organizira Mestna občina [[Ljubljana]], izvaja pa Društvo Timing Ljubljana. Poteka vsako leto na tretji vikend v oktobru. Osrednji dogodek je Heineken 0.0 maraton (42 km), na voljo pa so še polmaraton Generali ZAME (21 km), Garmin tek 10 km, vse v nedeljskem sporedu. Sobotni program je namenjen mlajšim: predšolskim, Šolskim tekom (za učence in dijake) ter dobrodelni tek. Od 2024 je generalni sponzor NLB d.d. == Trase == Start je na Slovenski cesti pri Figovcu (Trg Ajdovščina), vse proge so krožne (v enem krogu), ravninske, cilj pa je na Kongresnem trgu. ==Od začetka do danes== [[Slika:Marius Kimutai winning the 2017 Ljubljana Marathon.jpg|sličica|Maraton leta 2017]] [[Slika:Human running gait - terminal swing to heel strike (runner with Asics Metaspeed Edge Paris - 2024 Ljubljana Marathon).jpg|sličica|Motiv z maratona leta 2024]] Sedemindvajseti oktober 1996 za Ljubljano ni bil povsem navaden dan. To se je pravzaprav pokazalo šele čez leta, a tistega dne je bilo posejano seme, ki je uspešno vzklilo in začelo rasti bolj, kot si je kdo lahko mislil. Tisti, ki so si več let prizadevali zanj, so poznali vlogo maratonskih prireditev v velikih mestih in si zato znali predstavljati, da bi lahko sčasoma tudi Ljubljanski maraton prerasel v kaj večjega. Tistega lepega nedeljskega jutra so ceste Ljubljane prvič zavzeli tekači, ki jih je bilo skupaj 673. Leta 2024 je na NLB Ljubljanskem maratonu sodelovalo skupaj 21.242 tekačev in tekačic. Najbolj množičen je bil Ljubljanski maraton leta 2015, ko je teklo skupaj 24.372 tekačev. ==Zmagovalci== '''Legenda:''' {{legend2|#A9F5A9|'''Rekord proge'''|border=solid 1px #AAAAAA}} {| class="wikitable sortable" !Leto !Moški !Čas !Ženske !Čas |- |2026 |{{Flagathlete|[[Enock Onchari]]|KEN}} |allign=center bgcolor=#A9F5A9|'''2:04:55''' |{{Flagathlete|[[Tesfaj Haylu]]|ETH}} |allign=center bgcolor=#A9F5A9 |'''2:19:17''' |- |2025 |{{Flagathlete|[[Heftamu Abadi]]|ETH}} |align=center|2:06:52 |{{Flagathlete|[[Tigist Gezahagn Menigstu]]|ETH}} |align=center |2:22:45 |- |2024 |{{Flagathlete|[[Tamire Getaneh Molla]]|ETH}} |align=center|2:06:29 |{{Flagathlete|[[Joyce Chepkemoi Tele]]|KEN}} |align=center |2:20:17 |- |2023 |{{Flagathlete|[[Edmond Kipngetich]]|KEN}} |align=center|2:06:47 |{{Flagathlete|[[Zinash Gerado Senbeta]]|ETH}} |align=center |2:21:05 |- |2022 |{{Flagathlete|[[Gebretsadik Abraha]]|ETH}} |align=center|2:06:09 |{{Flagathlete|[[Dagne Siranesh Yirga]]|ETH}} |2:21:08 |- |2021 |{{Flagathlete|[[Ernest Kibet Tarus]]|KEN}} |2:22:39 |{{Flagathlete|[[Kwamboka Momanyi Grace ]]|KEN}} |2:38:10 |- | 2020 || colspan="4" align="center" data-sort-value="" | ''[[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|odložen zaradi pandemije]]'' |- |2019 | {{flagathlete|[[Kelkile Gezahegn Woldaregay]]|ETH}} |2:07:29 | {{flagathlete|[[Bornes Chepkirui Kitur]]|KEN}} |2:21:26 |- |2018 | {{flagathlete|[[Sisay Lemma]]|ETH}} |align=center |2:04:58 | {{flagathlete|[[Visiline Jepkesho]]|KEN}} |2:22:58 |- |2017 | {{flagathlete|[[Marius Kimutai]]|KEN}} |2:08:33 | {{flagathlete|[[Shuko Genemo Wote]]|ETH}} |2:27:02 |- |2016 | {{flagathlete|[[Laban Mutai]]|KEN}} |2:09:16 | {{flagathlete|[[Purity Changwony]]|KEN}} |2:29:31 |- |2015 | {{flagathlete|[[Limenih Getachew]]|ETH}} |2:08:19 | {{flagathlete|[[Melkam Gizew]]|ETH}} |2:25:42 |- |2014 | {{flagathlete|[[Ishmael Bushendich]]|KEN}} |2:08:25 | {{flagathlete|[[Janet Rono]]|KEN}} |2:29:16 |- |2013 | {{flagathlete|[[Mulugeta Wami]]|ETH}} |2:10:26 | {{flagathlete|[[Caroline Chepkwony]]|KEN}} |2:27:27 |- |2012 | {{flagathlete|[[Berhanu Shiferaw]]|ETH}} |2:09:40 | {{flagathlete|[[Worknesh Tola]]|ETH}} |2:30:45 |- |2011 | {{flagathlete|[[Daniel Too]]|KEN}} |2:08:25 | {{flagathlete|[[Lydia Kurgat]]|KEN}} |2:33:01 |- |2010 | {{flagathlete|[[Evans Kipkosgei Ruto]]|KEN}} |2:10:17 | {{flagathlete|[[Tiruwork Mekonnen]]|ETH}} |2:37:16 |- |2009 | {{flagathlete|[[William Biama]]|KEN}} |2:10:12 | {{flagathlete|[[Caroline Cheptanui Kilel]]|KEN}} |2:25:24 |- |2008 | {{flagathlete|[[Abraham Mulu]]|ETH}} | 2:14:41 | {{flagathlete|[[Tetjana Mezenceva]]|UKR}} | 2:37:13 |- |2007 | {{flagathlete|[[Oleksandr Sitkovski]]|UKR}} | 2:12:49 | {{flagathlete|[[Tetjana Filonjuk]]|UKR}} | 2:34:58 |- |2006 | {{flagathlete|[[Joachim Nshimirimana]]|BDI}} | 2:14:14 | {{flagathlete|[[Inga Juodeškiene]]|LTU}} | 3:01:55 |- |2005 | {{flagathlete|[[Samuel Njoroge Nganga]]|KEN}} | 2:15:47 | {{flagathlete|[[Daneja Grandovec]]|SLO}} | 2:50:42 |- |2004 | {{flagathlete|[[Joachim Nshimirimana]]|BDI}} | 2:13:31 | {{flagathlete|[[Jelena Razdrogina]]|RUS}} | 2:46:30 |- |2003 | {{flagathlete|[[Andrij Naumov]]|UKR}} | 2:13:58 | {{flagathlete|[[Galina Žuljeva]]|UKR}} | 2:38:13 |- |2002 | {{flagathlete|[[Andrij Naumov]]|UKR}} | 2:14:30 | {{flagathlete|[[Galina Žuljeva]]|UKR}} | 2:39:36 |- |2001 | {{flagathlete|[[Roman Kejžar]]|SLO}} | 2:22:57 | {{flagathlete|[[Nada Rotovnik Kozjek]]|SLO}} | 3:09:47 |- |2000 | {{flagathlete|[[Patrick Chumba]]|KEN}} | 2:13:35 | {{flagathlete|[[Maria Luisa Costetti]]|ITA}} | 3:08:38 |- |1999 | {{flagathlete|[[Woliye Jara]]|ETH}} | 2:20:53 | {{flagathlete|[[Ljudmila Petrova]]|RUS}} | 2:52:25 |- |1998 | {{flagathlete|[[Piotr Pobłocki]]|POL}} | 2:18:20 | {{flagathlete|[[Helena Javornik]]|SLO}} | 2:32:33 |- |1997 | {{flagathlete|[[Charles Subano]]|KEN}} | 2:19:28 | {{flagathlete|[[Helena Javornik]]|SLO}} | 2:40:05 |- |1996 | {{flagathlete|[[Roman Kejžar]]|SLO}} | 2:20:12 | {{flagathlete|[[Helena Javornik]]|SLO}} | 2:37:58 |} == Glej tudi == *[[Seznam maratonov v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ljubljana Marathon}} {{SocialLinks}} {{šport v Sloveniji}} {{Ljubljana}} {{ljubljana-stub}} [[Kategorija:Maratoni]] [[Kategorija:Športne prireditve v Ljubljani|Maraton]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1996]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Atletika v Sloveniji]] f77495qw5hms1or0n7rq9fpo3kgg3wg 0 107015 6766573 6766251 2026-10-18T09:36:25Z Octopus 13285 /* Ustanovitev */ urejanje 6766573 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | native_name = {{nobold|{{lang|zh-hant|唐|nocat=true}}}} | conventional_long_name = Tang | common_name = Dinastija Tang | era = vzhodnoazijski srednji vek | status = Cesarstvo | p1 = Dinastija Sui | p2 = Zahodni turški kaganat | p3 = Vzhodni turški kaganat | p4 = | s1 = Kasnejši Ljang | s2 = Jang Vu | s3 = Vujue | s4 = Min | s5 = Bivši Šu | s6 = Dinastija Ljao | s7 = Drugi turški kaganat | image_map = Tang outline map, 661.svg | image_map_caption = Cesarstvo leta 661, ko je doseglo svoj največji obseg{{sfnp|Blunden|Elvin|1983|pp=92–93}}{{sfnp|Twitchett|Wechsler|1979|p=281}}{{sfnp|Shin|2014|pp=39, 47}} <!-- {{legend-table|style="border:0;" |#c11e1e|Civil administration |#df8d83|Military administration |#f7dcca|Briefly-controlled areas}} --> | capital = {{plainlist| * [[Čangan]]<br />(618–683 and 705–904) * [[Luojang]]<br />(''[[de facto]]'' 664–683; ''[[de jure]]'' 683–705 in 904–907)}} | common_languages = [[Kitajščina|srednja kitajščina]] | religion = {{ublist |[[Budizem|kitajski budizem]] |[[daoizem]] |[[kitajska ljudska verovanja]] |[[nestorijanstvo]] |[[manihejstvo]] |[[zaratustrstvo]] |[[islam]]}} | government_type = [[monarhija|absolutna monarhija]] | title_leader = Cesar | leader1 = [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu ]] | year_leader1 = 618–626 (prvi) | leader2 = [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]] | year_leader2 = 626–649 | leader3 = [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] | year_leader3 = 712–756 | leader4 = [[Ajdi (dinastija Tang)|Ajdi]] | year_leader4 = 904–907 (zadnji) | life_span = {{plainlist| * 618–690, 705–907 * {{nowrap|{{midsize|{{nobold|(690–705: [[Vu Džov]])}}}}}}}} | event_start = ustanovitev | date_start = 18. junij | year_start = 618 | event1 = medvladje dinastije Vu Džov | date_event1 = 690–705^b | event2 = An Lušanov upor | date_event2 = 755–763^c | event_end = odstop v korist Kasnejšega Ljanga | date_end = 1. junij | year_end = 907 | stat_year2 = 715 | ref_area2 = <ref>{{cite journal |last1= Turchin|first1= Peter|last2= Adams|first2= Jonathan M.|last3= Hall|first3= Thomas D | title = East-West Orientation of Historical Empires |journal = Journal of World-Systems Research|date= December 2006 |volume= 12 |issue=2 |page=222 |url = http://jwsr.pitt.edu/ojs/index.php/jwsr/article/view/369/381 |issn = 1076-156X }}</ref><ref>{{cite journal |title= Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia |first= Rein |last= Taagepera |author-link= |journal= International Studies Quarterly |year= 1997 |volume= 41 |issue= 3 |page= 492 |doi= 10.1111/0020-8833.00053 |jstor= 2600793 |url= http://www.escholarship.org/uc/item/3cn68807 }}</ref> | stat_area2 = 5.400.000 | stat_year3 = | stat_area3 = | stat_year4 = 7. stoletje | stat_area4 = | stat_pop4 = 50 milijonov | stat_year5 = 9. stoletje | stat_area5 = | stat_pop5 = 80 milijonov | currency = kitajski kovanci | footnotes = ^b&nbsp;8. oktober 690 – 3. marec 705.<br />^c&nbsp;16. december 755 – 17. februar 763. }} {{Infobox Chinese | pic = Tang dynasty (Chinese characters).svg | piccap="Dinastija Tang" v kitajski hanski pisavi | picupright = 0.5 | c = {{linktext|唐朝}} | p = Tángcháo | w = Tʻang²-chʻao² | gr = Tarngchaur | bpmf = ㄊㄤˊ&nbsp;&nbsp;&nbsp;ㄔㄠˊ | myr = Tángcháu | mi = {{IPAc-cmn|t|ang|2|.|ch|ao|2}} | tp = Tángcháo | showflag = p | y = Tòhngchìuh | j = Tong4ciu4 | ci = {{IPAc-yue|t|ong|4|.|c|iu|4}} | tl = Tông-tiâu | poj = Tông-tiâu | wuu = Daon zau | mc = dang djew }} '''Dinastija Tang''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 唐朝, Táng cháo) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je vladala od 18. junija 618 do 4. junija 907, s prekinitvijo od leta 690 in 705. Pred njo je vladala [[dinastija Sui]], njej pa je sledilo [[obdobje petih dinastij in desetih kraljestev]]. Zgodovinarji obdobje dinastije Tang na splošno štejejo za vrhunec kitajske civilizacije in zlato dobo kozmopolitske kulture.{{sfn|Lewis|2012|p=1}} Ozemlje dinastije Tang, pridobljeno z vojaškimi pohodi njenih zgodnjih vladarjev, je presegalo ozemlje [[Dinastija Han|dinastije Han]] (202 pr. n. št.–9 n. št, 25–220 n. št.). Dinastijo Tang je ustanovila družina Li (李), ki je izkoristila zaton dinastije Sui in celo pospešila njen dokončni propad. Prva polovica vladavine dinastije Li je bila obdobje napredka in stabilnosti. Vladavina dinastije je bila uradno prekinjena med letoma 690 in 705, ko je prestol zasedla cesarica [[Vu Dzetjan]] in razglasila dinastijo [[Vu Džov]]. Vu Dzetjan je bila edina zakonita kitajska cesarica. [[An Lušanov upor]] (755–763) v drugi polovici vladavine dinastije je povzročil opustošenje in slabljenje osrednje vlade. Dinastija Tang je ohranjala državno upravo z zaposlovanjem izobraženih uradnikov na podlagi standardiziranih državnih izpitov in priporočil. V 9. stoletju je vzpon regionalnih vojaških guvernerjev, znanih kot [[džjeduši]]ji, omajal civilni red. V drugi polovici 9. stoletja sta dinastija in osrednja oblast začeli propadati. Kmečki upori so povzročili množično izgubo prebivalstva in razseljevanje, vsesplošno revščino ter nadaljnje nedelovanje vlade, kar je leta 907 privedlo do konca dinastije. [[Čangan]] (današnji [[Šian]]), prestolnica dinastije Tang, je bil večino časa obstoja dinastije mesto z največjim številom prebivalcev na svetu. Popisa prebivalstva v 7. in 8. stoletju sta pokazala, da je cesarstvo imelo približno 50 milijonov prebivalcev.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}{{sfn|Ebrey|1999|pp=111, 141}} Do konca vladavine dinastije je to število naraslo na ocenjenih 80 milijonov prebivalcev.{{sfn|Du|1998|p=37}}{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=106}}{{efn|Med vladavino dinastije Tang se je svetovna populacija povečala s približno 190 milijonov na približno 240 milijonov, se pravi za približno 50 milijonov.}} Dinastija je imela poklicno vojsko in vojsko nabornikov z nekaj sto tisoč vojaki. Vojska se je borila predvsem z nomadskimi vojskami za nadzor nad [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] in donosnim trgovanjem vzdolž [[Svilna pot|svilne poti]]. Oddaljena kraljestva in države so dvoru dinastije Tang plačevale davek. Dinastija je prek sistema protektoratov posredno nadzirala tudi številna druga območja. Dinastija Tang je s svojo politično močjo močno vplivala tudi na politiko in kulturo sosednjih vzhodnoazijskih držav [[Japonska|Japonske]] in [[Koreja|Koreje]]. Kitajska kultura je v obdobju dinastije Tang zacvetela in dozorela. Obdobje tradicionalno velja za največje obdobje kitajske poezije.{{sfn|Yu|1998|pp=73–87}} V tem obdobju sta ustvarjala najbolj znana kitajska pesnika [[Li Baj]] in [[Du Fu]]. Pesnika sta skupaj z drugimi pesniki, kot je bil [[Vang Vej]], prispevala k monumentalnemu delu ''[[Tristo tanških pesmi]]''. Aktivni so bili številni znani slikarji, med njimi [[Han Gan]], [[Džang Šuan]] in [[Džov Fang]]. Cvetela je tudi kitajska dvorna glasba z instrumenti, kot je priljubljena [[Pipa (glasbilo)|pipa]]. Učenjaki dinastije Tang so sestavili bogato paleto zgodovinskih zapisov, enciklopedij in geografskih del. Med pomembnejšimi novostmi je bil razvoj lesotiska. V kitajski kulturi je dobil pomemben vpliv [[budizem]], zlasti njegove domače kitajske sekte. Cesar [[Vudzong (dinastija Tang)|Vudzong]] je v 840. letih uvedel politiko zatiranja budizma, katerega vpliv je nato upadel. == Zgodovina == ===Ustanovitev=== Dinastijo Tang je ustanovil cesar [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]], rojen kot Li Juan. Med propadanjem dinastije [[Dinastija Sui|Sui]] (581–618) je bil vojvoda Tanga in guverner Tajjuana, glavnega mesta sedanjega [[Šanši]]ja.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=90–91}}{{sfn|Graff|2000|p=78, 93}} Rodbina Li je bila [[Kitajci Han|hanskega]] porekla in pripadala severozahodni vojaški aristokraciji, ki je prevladovala v času dinastije Sui.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=90–91}}{{sfn|Adshead|2004|p=40–41}} Po uradnih zapisih dinastije Tang so bili Liji po očetovi strani potomci [[Laodzi]]ja, tradicionalnega ustanovitelja [[Daoizem|daoizma]], Li Guanga, generala dinastije [[Dinastija Han|Han]], in Li Gaoja, ustanovitelja kraljestva [[Zahodni Ljang (555-587)|Zahodni Ljang]], ki mu je vladala dinastija Han.{{sfn|Latourette|1934|p=191}}{{sfn|Drompp|2004|p=126}}{{sfn|Drompp|2005|p=376}} Pomembnen član družine je bil pesnik [[Li Baj]]. Cesarji Tanga so bili delno [[Šianbeji|šjanbejskega]] porekla, saj je bila mati cesarja Gaodzuja, vojvodinja Dugu, delno Šjanbejka.{{sfn|Skaff|2012|p=125}}{{sfn|Togan|2011|p=177}} Nekateri zgodovinarji trdijo, da so vezi cesarske družine Tang z uglednim klanom Longši Li, ki je bil hanskega porekla, morda izmišljene. Genetska študija hčerke Li Huja, vojvode Longšija, starega očeta ustanovitelja dinastije Tang, in njene jedrne družine kaže, da je bila družina povezana predvsem s kmečkimi skupnostmi na severu Kitajske. Ugotovitve kažejo, da so bili verjetno hanski aristokrati.{{sfn|Skaff|2012|p=125}}{{sfn|Togan|2011|p=177}} Li Juan je bil ugleden mož z vojaškimi izkušnjami in pa materini strani bratranec cesarja Janga iz Suija.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Li Juan se je leta 617 skupaj s sinom in enako militantno hčerko, princeso Pingjang, ki je imela svojo vojsko, uprl dinastiji Sui. Pozimi 617 je Li Juan zasedel [[Čangan]] in cesarju Jangu namenil položaj upokojenega cesarja. Li Juan je deloval kot regent marionetnega otroškega cesarja Jang Jouja.{{sfn|Adshead|2004|p=40}} Ko je 18. junija 618 izvedel, da je general Juven Huadži umoril cesarja Janga, se je Li Juan razglasil za cesarja novo ustanovljene dinastije Tang.{{sfn|Adshead|2004|p=40}}{{sfn|Graff|2000|p=78}} Cesar Gaodzu je vladal do leta 626, ko ga je nasilno odstavil njegov sin [[Tajdzong|Li Šimin]], knez Čina. Li Šimin je že od 18. leta poveljeval vojakom. Bil je spreten z lokom in puščico, mečem in sulico ter znan po svojih učinkovitih napadih s konjenico.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}{{sfn|Graff|2000|p=80}} 28. maja 621 je v bitki pri Hulaoju premagal številčnejšo vojsko kmečkega upornika Dou Džjandeja.{{sfn|Adshead|2004|p=40–42}}{{sfn|Graff|2000|p=78, 82, 85–86, 95}} 2. julija 626 je v strahu pred atentatom v Šuanvuju iz zasede ubil svoja brata Li Juandžija in prestolonaslednika Li Džjančenga.{{sfn|Adshead|2004|p=42}} Kmalu zatem je njegov oče abdiciral v njegovo korist in Li Šimin je postal cesar Tanga. Znan je predvsem pod svoji tempeljskim imenom [[Tajdzong]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Uboj bratov in očetova odstavitev so bili v nasprotju s [[Konfucijanstvo|konfucijansko]] vrednoto sinovske pobožnosti.{{sfn|Adshead|2004|p=42}} Tajdzong se je kljub temu izkazal za sposobnega voditelja, ki je upošteval nasvete najmodrejših članov svojega sveta.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Leta 628 je imel budistično spominsko slovesnost za žrtve vojne in leta 629 ukazal, da se na prizoriščih večjih bitk zgradijo budistični samostani, v katerih bi menihi molili za padle na obeh sprtih straneh.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=93}} Med kampanjo dinastije Tang proti vzhodnim Turkom je uničil [[Vzhodni turški kaganat]]. Slavni tanški vojaški častnik Li Džing je ujel [[Ilig kagan]]a in kasneje postal kancler dinastije Tang. Turki so po svojem porazu sprejeli Tajdzonga za svojega kagana. Naslavljali so ga 'tian kehan' – 'sin nebes'.{{sfn|Adshead|2004|p=42–43}}{{sfn|Twitchett|2000|p=124}} Tajdzonga je nasledil njegov sin Li Dži in vladal kot cesar [[Gaodzong]]. {{multiple image | perrow = 3 | total_width = 650 | caption_align = center | align = center | direction = horizontal | image1 = China, 742.svg | caption1 = Okrožja dinastije Tang leta 742; ''The Cambridge History of China'' | image2 = Tang Dynasty emissaries at the court of Varkhuman in Samarkand carrying silk and a string of silkworm cocoons, 648-651 CE, Afrasiyab murals, Samarkand.jpg | caption2 = Odposlanci Tanga na dvoru [[Sogdija|sogdijskega]] kralja [[Varhuman]]a v [[Samarkand]]u; [[Afrasiabske stenske slike]] (648–651)]] | image3 = Huteng dancer.jpg | caption3 = Sogdijski plesalec; [[pagoda]] templja Šjuding, [[Anjang]], [[Henan]] }} Dinastija Tang se je lotila vojaških pohodov proti zahodnim Turkom in izkoriščala rivalstvo med zahodnimi in vzhodnimi Turki, da bi oboje oslabila. Pod cesarjem Tajdzongom so bili v zahodnih regijah izvedeni pohodi proti [[Gaočang]]u leta 640, Karasahru leta 644 in 648 ter Kučiju leta 648. Vojne proti zahodnim Turkom so se nadaljevale pod cesarjem Gaodzongom. [[Zahodni turški kaganat]] je bil dokončno priključen k dinastiji Tang po zmagi generala Su Dingfanga nad kaganom [[Ašina Helu]]jem leta 657. Približno v tistem obdobju je dvor Tanga užival v obiskih številnih dostojanstvenikov iz tujih dežel. Slednji so upodobljeni na ''[[Portreti občasnih darovalcev|Portretih občasnih darovalcev]]'', ki jih je verjetno naslikal [[Jan Liben]] (601–673).<ref>{{Citation |last1=Zhou |first1=Xiuqin |title=Zhaoling: The Mausoleum of Emperor Tang Taizong |journal=Sino-Platonic Papers |date=April 2009 |volume=187 |page=155 |url=http://www.sino-platonic.org/complete/spp187_taizong_emperor.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221010/http://www.sino-platonic.org/complete/spp187_taizong_emperor.pdf |archive-date=2022-10-10 |url-status=live}}</ref>{{efn|Od desne proti levi so upodobljeni predstavniki Luja ({{lang|zh|魯國}}), [[Rouranski kaganat|Rouran]]a, [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]] ({{lang|zh|波斯國}}), Pekčeja ([[Koreja]]),({{lang|zh|百濟國}}), Kunduza ({{lang|zh|胡密丹}}), [[Balh]]a ({{lang|zh|白題國}}), [[Merv]]a ({{lang|zh|靺國}}), srednje [[Indija|Indije]] ({{lang|zh|中天竺}}), [[Šri Lanka|Šri Lanke]] ({{lang|zh|獅子國}}), severne [[Indija|Indije]] ({{lang|zh|北天竺}}), [[Taškurgan]]a ({{lang|zh|謁盤陀}}), [[Šaanši]]ja (({{lang|zh|武興國}}), [[Kuča|Kuče]] (({{lang|zh|龜茲國}}), [[Japonska|Japonske]] ({{lang|zh|倭國}}), [[Kogurjo]]ja ({{lang|zh|高麗國}}), [[Hotan]]a ({{lang|zh|于闐國}}), [[Silla|Sille]] (Koreja) ({{lang|zh|新羅國}}), [[Dangčang]]a ({{lang|zh|宕昌國}}), [[Malezija|Malezije]] ({{lang|zh|狼牙修}}), [[Čjang]]a ({{lang|zh|鄧至國}}), [[Jarkend]]a ({{lang|zh|周古柯}}), [[Kabadijan]]a ({{lang|zh|阿跋檀}}), [[Barbari Džjanpinga|barbarov Džjanpinga]] ({{lang|zh|建平蠻}}) in [[Tanki|Tankov]] ({{lang|zh|女蜑國}}).}} {{Wide image|王会图 唐阎立本 (annotations).jpg|1000px|align-cap=center|Tuji ambasadorji na obisku dvora Tanga; Jan Liben (601–673): ''[[Portreti občasnih darovalcev]]''}} ==Vu Dzetjanina uzurpacija prestola== {{Glavni|Vu Dzetjan}} [[Slika:武曌像.jpg|thumb|upright=0.8|[[Vu Dzetjan]], edina priznana cesarica v kitajski zgodovini]] Vu Dzetjan je prišla na dvor dinastije Tang kot nižja soproga cesarja [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzonga]]. Leta 690 se je povzpela na najvišji položaj v cesarstvu in ustanovila kratkotrajno dinastijo [[Vu Džov]] (690–705). Cesar Gaodzong je leta 655 doživel možgansko kap in Vu Dzetjan je začela namesto njega sprejemati številne dvorne odločitve ter se o državnih zadevah pogovarjati s svojimi svetniki, ki so od nje sprejemali ukaze, medtem ko je ona sedela za paravanom.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=97–98}} Ko je začel njen najstarejši sin in prestolonaslednik uveljavljati svojo avtoriteto in zagovarjati politiko, ki ji je cesarica Vu nasprotovala, je leta 675 nenadoma umrl. Mnogi so sumili, da ga je zastrupila cesarica Vu. Naslednji dedič prestola se je očitno izogibal politiki, a ga je Vu leta 680 obtožila načrtovanja upora. Bil je izgnan in kasneje prisiljen storiti samomor.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}} Leta 683 je cesar Gaodzong umrl. Nasledil ga je cesar [[Džongdzong]], njegov najstarejši preživeli sin s cesarico Vu. Džongdzonga je po samo šestih tednih na prestolu cesarica Vu odstavila v korist njegovega mlajšega brata, cesarja [[Ruidzong]]a.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}} Odstavitev je leta 684 izzvala upor skupine knezov dinastije Tang. Vujina vojska je upor v dveh mesecih zatrla.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}} 16. oktobra 690 je Vu razglasila vladarsko obdobje Tjanšov dinastije Vu Džov{{sfn|Forte|1988|p=234}} in tri dni kasneje cesarja Ruidzonga degradirala v prestolonaslednika. Prisilila ga je, da se je odpovedal očetovemu priimku Li in prevzel njen priimek Vu.{{sfn|Marlowe|2008|p=64}} Zatem je vladala sama kot edina legitimna cesarica v kitajski zgodovini. {{multiple image | perrow = 2 | image1 = 20210220 A model of Luoyang in Sui and Tang dynasty, Henan Museum.jpg| | image2 = 洛阳明堂天堂遗址中明堂的复原模型 (cropped).jpg | footer = Risba cesarske palače Luojang v času vladavine Vu Dzetja. Med njeno vladavino je bilo zgrajenih veliko pomembnih zgradb, med njimi Svetla dvorana Luojanga (desno). Dvorana je bila visoka 93 metrov. <ref>{{Citation |title=Zizhi Tongjian |title-link=|year=1084 |editor-last=Sima |editor-first=Guang |editor-link= |script-title=zh:資治通鑑 |trans-chapter=Tang #20 |script-chapter=zh:卷第二百四·唐紀二十 |chapter-url=https://ctext.org/wiki.pl?chapter=416283 |language=lzh |via=the Chinese Text Project |script-quote=zh:｢辛亥，明堂成，高二百九十四尺，方三百尺。凡三层：下层法四时，各随方色。中层法十二辰；上为圆盖，九龙捧之。上层法二十四气；亦为圆盖，上施铁凤，高一丈，饰以黄金。中有巨木十围，上下通贯，栭栌棤藉以为本。下施铁渠，为辟雍之象。号曰万象神宫。｣}}</ref> }} Dvorni udar 20. februarja 705 je cesarico Vu prisilil, da je 22. februarja odstopila s položaja cesarice. Naslednji dan je oblast ponovno prevzel njen sin Džongdzong. Dinastija Tang je bila uradno obnovljena 3. marca 705. Vu je kmalu zatem je umrla.{{sfn|Adshead|2004|p=45}} Da bi legitimizirala svojo vladavino, je Vu Dzetjan objavila dokument, znan kot ''Velika oblačna sutra'', ki je napovedoval, da bo reinkarnacija Maitreje Bude ženska vladarica, ki bo s sveta pregnala bolezni, skrbi in nesreče.{{sfn|Ebrey|1999|p=116}}{{sfn|Sen|2003|p=97–98}} V dokumentu je uporabila številne revidirane pismenke, ki so jih po njeni smrti vrnili v izvirno obliko.{{sfn|Whitfield|2004|p=74}} Verjetno najpomembnejši del njene zapuščine je bilo zmanjšanje hegemonije severozahodne aristokracije, kar je ljudem iz drugih klanov in regij Kitajske omogočilo, da so bili bolj zastopani v kitajski politiki in vladi.{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=82}}{{sfn|Schafer|1985|p=8}} ===Vladavina cesarja Šuandzonga=== {{multiple image | align = right | total_width = 320 | image_style = border:none; | image1 = 西安大雁塔.jpg | alt1 = 西安大雁塔 | caption1 = [[Velika pagoda divje gosi]] v Čanganu, zgrajena leta 652 in obnovljena leta 704 | image2 = Xi'anwildgoosepagoda2.JPG | alt2 = Xi'anwildgoosepagoda2 | caption2 = [[Mala pagoda divje gosi]], zgrajena leta 709 ob templju Dadžijanfu v Čanganu; v njej so se zbirali budistični menihi in prevajali besedila iz sanskrta v kitajščino{{sfn|Kiang|1999|p=12}}}} [[Slika:西方淨土變.jpg|thumb|Mural, ki prikazuje arhitekturo dinastije Tang v letih 707-710; Jame Mogao, jama 217]] Med vladavino cesarice Vu Dzetjan in po njej je bilo na dvoru veliko uglednih žensk, med njimi Šangguan Vaner (664-710), pesnica, pisateljica in zaupanja vredna uradnica, pristojna za cesaričin zasebni urad.{{sfn|Adshead|2004|p=46}} Leta 706 je cesarica Vej (umrla leta 710), žena cesarja [[Džongdzong]]a, prepričala moža, naj na vladne položaje imenuje svojo sestro in njene hčere. Leta 709 je zahtevala, da se ženskam podeli pravica do prenosa dednih privilegijev na sinove, kar je bilo prej izključna domena moških.{{sfn|Benn|2002|p=6}} Cesarica Vej je kasneje zastrupila Džongdzonga in leta 710 na prestol postavila njegovega petnajstletnega sina. Dva tedna pozneje je Li Longdži, kasnejši cesar [[Šuandzong]], z nekaj privrženci v dvorni palači ubil cesarico Vej in njene pristaše. Na prestol je postavil svojega očeta, cesarja [[Ruidzong]]a (vladal 710-712).{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=99}} Podobno kot je ob cesarju Džongdzongu vladala cesarica Vej, je ob cesarju Ruidzongu vladala princesa Tajping. {{sfn|Adshead|2004|p=47}} To se je končalo po Tajpinginem spodletelem državnem udaru leta 712. Cesar Ruidzong je prestol prepustil cesarju Šuandzongu.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=99}}{{sfn|Benn|2002|p=6}} Dinastija Tang je dosegla svoj vrhunec med 44-letnim vladanjem cesarja Šuandzonga. To obdobje velja za zlato dobo gospodarskega razcveta in udobnega življenja na cesarskem dvoru.{{sfn|Benn|2002|p=7}}{{sfn|Schafer|1985|p=8}} Šuandzong je veljal za naprednega in blagega vladarja, ki je leta 747 odpravil smrtno kazen. Pred tem je moral vse usmrtitve odobriti cesar. Leta 730 je bilo izvedenih le 24 usmrtitev.{{sfn|Benn|2002|p=47}} Šuandzong je pri sprejemanju političnih odločitev upošteval mnenje svojih ministrov in si prizadeval za pravično kadrovanje v vladnih resorjih z vključevanjem predstavnikov različnih političnih frakcij.{{sfn|Adshead|2004|p=47}} Njegov kancler Džang Džjuling (673–740), zagovornik [[Konfucijanstvo|konfucijanstva]], si je prizadeval povečati količino denarja v obtoku s podpiranjem zasebnega kovništva, medtem ko je njego naslednik Li Linfu (umrl 753), aristokrat in tehnokrat, zagovarjal državni monopol nad kovanjem denarja.{{sfn|Adshead|2004|p=89}} Po letu 737 je Šuandzong najbolj zaupal svojemu dolgoletnemu kanclerju Li Linfuju, ki je zagovarjal agresivnejšo zunanjo politiko z uporabo generalov, ki niso bili kitajskega rodu. Prav ta politika je na koncu ustvarila pogoje za obsežen upor proti cesarju Šuandzongu.{{sfn|Adshead|2004|pp=47–48}} ===An Lušanov upor in uničenje=== [[An Lušanov upor]], ki je trajal od leta 755 do 763, je uničil blaginjo dinastije Tang, ki je bila pred uporom na vrhuncu svoje moči. An Lušan je bil vojaški poveljnik dinastije Tang. Bil je mešanega sogdijsko-turškega porekla in služboval od leta 744. Leta 744 je premagal [[Kitani|Kitane]] iz [[Mandžurija|Mandžurije]], vendar je bila večina pohodov proti njim neuspešna.{{sfn|Xu|1993|p=455–467}} V Hebeju je imel obsežna pooblastila, kar mu je omogočilo, da se je uprl z vojsko, ki je štela več kot 100.000 mož. Po zavzetju [[Luojang]]a se je razglasil za cesarja nove, a kratkotrajne države [[Jan (Anši)|Jan]]. Tanški general Guo Dzidži je na začetku dosegel nekaj zmag proti upornikom, kasneje pa novoustanovljene tanške enote niso bile kos An Lušanivim prekaljenim veteranom. Dvor Tanga je pobegnil iz Čangana, cesar Šuandzong pa je med zbiranjem nove vojske v [[Šanši]]ju pobegnil v [[Sečuan]] in leta 756 zaprosili za pomoč [[Ujgurski kaganat]]. Ujgurski kan [[Bajančur kan|Bajančur]] je bil nad nad tem navdušen. Kitajskemu diplomatskemu odposlacu je dal za ženo svojo hčerko in v zameno dobil za ženo kitajsko princeso. Ujguri so pomagali osvoboditi prestolnico dinastije Tang, vendar so jo zapustili šele, ko jim je dinastija Tang plačala ogromno odkupnino v svili. Upor so pomagali zatirati celo [[Arabci]] iz [[Abasidski kalifat|Abasidskega kalifata]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}}{{sfn|Eberhard|2005|p=184–185}}{{sfn|Schafer|1985|p=9}} Med An Lušanovim uporom je leta 760 prišlo do pokola tujih arabskih in perzijskih muslimanskih trgovcev v Jangdžovu, ki ga je zagrešil kitajski general Tjan Šengong.{{sfn|Wan|2017|p=11}}{{sfn|Qi|2010|p=221–227}} Tibetanci so izkoristili priložnost in vdrli na številna območja pod kitajsko oblastjo. Po razpadu [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskega cesarstva]] leta 842 in ujgurskega kraljestva [[Kočo]] malo kasneje, dinastija Tang po letu 763 ni bila več dovolj močna, da bi izkoristila priložnost in ponovno osvojila Srednjo Azijo.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}}{{sfn|Sen|2003|p=34}} Izguba ozemlja je bila tako pomembna, da so morali kandidati na državnem izpitu še pol stoletja pozneje pisati esej o vzrokih za propad dinastije Tang.{{sfn|Gascoigne|Gascoigne|2003|p=97}} An Lušana je leta 757 ubil eden od njegovih evnuhov, obdobje nemirov in vsesplošni upori pa so se kljub temu nadaljevali vse do leta 763, ko je upornika Ši Siminga ubil njegov lastni sin.{{sfn|Eberhard|2005|p=185}} [[Slika:Leshan Buddha Statue View.JPG|thumb|Gradnja [[Lešanski veliki Buda|Lešanskega velikega Bude]] se je začela leta 713 in končala leta 803; kip je visok 71 metrov]] [[Slika:Nanchan Temple 1.JPG|thumb|Nančanski tempelj je bil zgrajen v 8. stoletju]] Po letu 710 so regionalni vojaški guvernerji [[džjeduši]]ji postopoma začeli izpodbijati centralno oblast.{{sfn|Wang|2003|p=91}} Po An Lušanovem uporu je moč džjedušijev v Hebeju presegla moč centralne vlade. Po vrsti uporov med letoma 781 in 784 v današnjih provincah Hebej, Henan, Šandong in Hubej je bila vlada prisiljena uradno priznati dedno vladavino džjedušijev brez predhodne potrditve s strani države. Vlada dinastije Tang se je namreč pri zagotavljanju varnosti in zatiranju lokalnih uporov zanašala ravno na te guvernerje in njihove vojske. V zameno za te usluge jim je vlada priznala pravico do lastne vojske, pobiranja davkov in celo prenašanja privilegijev na dediče.{{sfn|Graff|2008|p=43–44}} Ti vojaški guvernerji so postopoma zmanjšali vpliv civilnih uradnikov, izbranih prek državnega izpitnega sistema, in postajali vse bolj neodvisni od centralne oblasti. Vladavina teh mogočnih vojaških guvernerjev je trajala do leta 960, ko je bila pod dinastijo [[Dinastija Song|Song]] vzpostavljena nova civilna ureditev. Sistem enakih zemljišč je bil opuščen, kar je pomenilo, da so lahko ljudje prosto kupovali in prodajali zemljo. Številni revni kmetje so se zaradi tega zadolžili in bili prisiljeni prodati svojo zemljo premožnim, kar je vodilo v hitro širjenje velikih posestev.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}} Po propadu sistema dodeljevanja zemljišč se centralna kitajska država po letu 755 skorajda ni več vmešavala v upravljanje kmetijstva in je približno tisočletje delovala zgolj kot pobiralec davkov. Izjema je bil neuspešen poskus nacionalizacije zemljišč v času dinastije Song med vojno z [[Mongolsko cesarstvo|Mongoli]] v 13. stoletju.{{sfn|Adshead|2004|pp=90–91}} Ko je osrednja oblast izgubljala nadzor nad različnimi deli cesarstva, so leta 845 zabeležili, da so tolpe razbojnikov in rečnih piratov, ki so štele sto ali več članov, začele brez večjega odpora pleniti naselja ob reki [[Jangce]]. Leta 858 so silovite poplave vzdolž [[Veliki prekop (Kitajska)|Velikega prekopa]] zalile ogromna območja [[Severnokitajska nižina|Severnokitajske nižine]] in pri tem terjale življenja več deset tisoč ljudi. Kitajsko verovanje v "nebeški mandat", podeljen slabeči dinastiji Tang, je bilo omajano, saj so številni podložniki zaradi naravnih nesreč menili, da je dinastija izgubila pravico do vladanja. Leta 873 je katastrofalna letina zamajala temelje cesarstva. Na nekaterih območjih so pridelali le polovico običajnega pridelka in več deset tisoč ljudi se je soočilo s pomanjkanjem hrane in lakoto. V zgodnejšem obdobju vladavine dinastije Tang se je osrednja oblast uspešno spopadala s krizami pri pridelavi hrane. Zapisi kažejo, da se je vlada med letoma 714 in 719 učinkovito odzvala na naravne nesreče z razširitvijo sistema državnih žitnic za uravnavanje cen živil po vsej državi. Osrednja oblast je takrat uspela ustvariti velike zaloge živil za preprečevanje vse večje nevarnosti lakote ter povečati kmetijsko pridelavo s pridobivanjem novih obdelovalnih površin.{{sfn|Benn|2002|p=7}}{{sfn|Bowman|2000|p=105}} ===Obnova in okrevanje=== [[Slika:Xumipagodazhengding.jpg|thumb|upright=0.8|Pagoda Šumi, zgrajena leta 636]] Čeprav so naravne nesreče in upori omajali ugled in zmanjšali učinkovitost osrednje vlade, obdobje v začetku 9. stoletja kljub temu velja za čas okrevanja dinastije Tang.{{sfn|Benn|2002|p=15–17}} Umik vlade iz upravljanja gospodarstva je imel nepričakovan pozitiven učinek spodbujanja trgovine. Odprlo se veliko trgov z manj birokratskimi omejitvami.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=101}}{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=85}} Do leta 780 sta bila davek v žitu in obvezna delovna služba, uvedena v 7. stoletju, nadomeščena s polletnim davkom v denarju, kar je pomenilo prehod na denarno gospodarstvo, ki ga je krepil trgovski sloj.{{sfn|Schafer|1985|p=9}} V poznem obdobju dinastije Tang so gospodarsko najbolj cvetela mesta v južni regiji Džjengnan, med njimi Jangdžov, Sudžov in Hangdžov.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=101}} Državni monopol nad proizvodnjo soli, ki je po An Lušanovem uporu oslabel, je prešel pod pristojnost Komisije za sol. Komisija je postala ena najmočnejših državnih ustanov, ki so je vodili sposobni ministri, izbrani na podlagi njihovega strokovnega znanja. Komisija je uvedla prakso prodaje pravic trgovcem za nakup monopolne soli, ki so jo ti nato prevažali in prodajali na lokalnih trgih. Leta 799 je sol predstavljala več kot polovico državnih prihodkov.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}} Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je davek na sol postal glavni vir prihodkov kakšne velike države. Tudi potem, ko je moč osrednje vlade v drugi polovici 8. stoletja začela upadati, je ravno ta davek omogočal, da je država še vedno delovala in v velikem obsegu izdajala cesarske odloke. V ''[[Stara knjiga Tanga|Stari knjigi Tanga]]'' je zapis, da je vladni odlok iz leta 828 po vsej državi poenotil uporabo verižnih črpalk za namakanja s pravokotnimi lopatami.{{sfn|Needham|1986b|p=347}} Zadnji ambiciozni vladar dinastije Tang je bil cesar [[Šjandzong]] (vladal 805–820). Njegovemu vladanju so veliko pripomogle fiskalne reforme iz 80. let 8. stoletja, vključno z uvedbo državnega monopola nad proizvodnjo soli. V prestolnici je imel nastanjeno učinkovito in dobro usposobljeno cesarsko vojsko pod poveljstvom dvornih evnuhov. Njegova Vojska božanske strategije je leta 806 štela 240.000 mož. Med letoma 806 in 819 je cesar Šjandzong izvedel sedem obsežnih vojaških pohodov za zatiranje uporov v provincah, ki so zahtevale avtonomijo in se odcepile od osrednje oblasti. Pokoril je vse province, razen dveh. V času njegovega vladanja je bilo za kratek čas prekinjeno dedovanje položajev vojaških guvernerjev ''[[džjeduši]]jev''. Na njihove položaje je imenoval svoje vojaške častnike, regionalne civilne upravne organe pa znova zapolnil s civilnimi uradniki.{{sfn|Adshead|2004|p=51}} Šjandzongovi nasledniki so se izkazali za manj sposobne. Bolj kot vladanju so se posvečali užitkom, kot so lov, gostije in športi na prostem, s čimer so evnuhom omogočili kopičenje moči. Moč evnuhov ni bila ogrožena niti po incidentu Ganlu, v katerem cesarju [[Vendzong]]u (vladal 826–840) ni uspelo odstraniti evnuhov z oblasti. Namesto tega so bili Vendzongovi zavezniki na ukaz evnuhov javno usmrčeni na Zahodni tržnici v prestolnici Čangan.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=101}} [[Slika:Mogao Cave 156 battle.jpg|thumb|upright=1.3|Freska iz poznega obdobja dinastije Tang, ki slavi zmago generala Džang Jičaa nad Tibetanskim cesarstvom leta 848; Jame Mogao, jama 156]] Več desetletij po An Lušanovem uporu dinastija Tang uspela zbrati dovolj moči za nekaj vojaških pohodov, vključno z uničenjem [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]] v [[Mongolija|Mongoliji]] med letoma 840 in 847.{{sfn|Baumer|2012|p=310}} Dinastiji Tang je uspelo ponovno vzpostaviti posredno oblast nad nekdanjimi ozemlji vse do koridorja Heši in mesta Dunhuang v provinci Gansu na zahodu. Ozemlja, v posesti Tibetanskega cesarstva, je leta 848 med državljansko vojno v Tibetanskem cesarstvu osvojil general Džang Jičao (799–872).{{sfn|Taenzer|2016|p=35–37}} Cesar Šuandzong ga je za uspehe nagradil s položajem zaščitnika (''fangjuši'') prefekture Ša in vojaškega guvernerja novega okrožja Guiji.<ref>''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 249]].</ref> ===Konec dinastije Tang=== Dinastijo Tang je poleg naravnih nesreč, prizadevanj džjedušijev za pridobitev avtonomije tako na severu kot na jugu opustošil [[Huang Čaov upor]] v letih 874 do 884. Njegovo zatrtje je trajalo celo desetletje in privedlo do plenjenja mest Čangan in Luojang.{{sfn|Eberhard|2005|p=189–190}} V letih 878 in 879 je Huangova vojska v južnem pristanišču [[Guangdžov]]u pobila tuje trgovce, arabske in perzijske muslimane, zaratustrovce, Jude in kristjane.{{sfn|Gernet|1996|p=292}} Srednjeveški kitajski vir navaja, da je bilo med Huang Čaovim uporom ubitih osem milijonov ljudi.<ref>{{zhi|c=《殘唐五代史演義傳》：“卓吾]]子評：‘僖宗以貌取人，失之巢賊，致令殺人八百萬，血流三千里’”}}</ref> Dinastija Tang si po Huangovem uporu ni nikoli več opomogla in malo kasneje propadla. V zadnjih letih dinastije Tang so podeželje pustošile velike tolpe razbojnikov, po velikosti enake manjšim vojskam. Tolpe so se ukvarjale s tihotapljenjem soli, napadi na trgovce in trgovske karavane in celo obleganji številnih utrjenih mest.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=108}} Starejši zapisi Huang Čaov upor opisujejo kot dogodek, ki je uničil aristokracijo dinastije Tang, novejše raziskave pa kažejo, da je aristokracija na uradniških položajih začela propadati že dolgo pred tem.{{sfn|Wen|Wang|Hout|2024}}{{sfn|Wang Haixiao|2025}}{{sfn|Zhou Ding|2024}} Razen tega je dejanska fizična škoda, ki jo je upor povzročil eliti dinastije Tang, močno precenjena. Dinastija je ponovno utrdila svoj položaj v provinci Džjangnan in drugih južnih provincah in ohranila svoj vpliv še globoko v 10. stoletje.{{sfn|Zhou Ding|2024}} Plenjenje mest in nenehni frakcijski boji med evnuhi in uradniki, ki so imeli za posledico zlom državne uprave, so zagotovo osiromašili številne stare metropolitanske družine ali jih celo prisilili zapustiti svoje domove, kar je pripravilo teren za vzpon novega regionalnega plemstva v [[Obdobje petih dinastij in desetih kraljestev|obdobjih petih dinastij]] in dinastije [[Dinastija Song|Song]].{{sfn|Mote|2003|pp=6–7}}<ref>{{citation |last1=Scheidel |first1=Walter |title=The Great Leveler: Violence and the History of Inequality from the Stone Age to the Twenty-First Century |year=2018 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-18325-1 |pages=276–278}}</ref>{{sfn|Zhou Ding|2024}} V zadnjih dveh desetletjih dinastije Tang je postopni razpad osrednje oblasti privedel do vzpona tekmujočih vojaških voditeljev [[Li Kejong]]a in [[Džu Ven]]a na severu Kitajske.{{sfn|Mote|2003|pp=7–12}} Sile dinastije Tang so s pomočjo zavezniških [[Šatuoji|Šatuojev]], turškega ljudstva z območja današnje province [[Šanši]], pod vodstvom Li Kejonga, zatrle Huangov upor. Li Kejong je bil imenovan za džjedušija in pozneje za kneza Džina. Dvor dinastije Tang mu je podelil cesarski priimek Li.{{sfn|Mote|2003|p=6–7, 10, 12}} Džu Ven, sprva tihotapec soli in častnik v vojski upornika Huang Čaa, se je predal silam dinastije Tang, kar je pripomoglo k Huangovemu porazu. Džu Vena so preimenovali v Džu Čuandžonga (Džu popolne zvestobe) in ga po nizu hitrih napredovanj imenovali za vojaškega guvernerja okrožja Šuanvu.{{sfn|Mote|2003|p=7, 10, 12}}{{sfn|Needham|1986c|p=320–321|loc=footnote h}} Leta 901 je Džu Ven iz svojega oporišča v Kajfengu prevzel nadzor nad Čanganom, prestolnico dinastije Tang, in s tem tudi nad cesarsko družino.{{sfn|Mote|2003|p=7}} Do leta 903 je cesarja [[Džaodzong]]a prisilil, da prestolnico preseli v Luojang, s čimer se je že pripravljal na prevzem prestola. Leta 904 je Džu Ven umoril cesarja Džaodzonga in ga nadomestil z njegovim mladim sinom, cesarjem Aijem. Leta 905 je Džu ukazal usmrtiti Aijeve brate, številne uradnike in cesarico vdovo He. Dinastija Tang se je končala leta 907, ko je Džu Ven usmrtil tudi Aija in zasedel prestol Tanga kot cesar Tajdzu. Ustanovil je dinastijo [[Kasnejši Ljang]], s čimer se je začelo [[obdobje petih dinastij in desetih kraljestev]]. Leto pozneje je Džu ukazal zastrupiti odstavljenega cesarja Aija.{{sfn|Mote|2003|p=7, 10, 12}} Džu Venov sovražnik Li Kejong je umrl leta 908. Zaradi zvestobe dinastiji Tang si ni nikoli nadel cesarskega naslova. Njegov sin Li Cunšu, cesar [[Džuangdzong]], je podedoval očetov naslov kneza Džina in z njim tudi očetovo rivalstvo z Džujem. Leta 923 je Li Cunšu razglasil obnovljeno dinastijo Tang, znano kot [[Kasnejši Tang]], in še istega leta strmoglavil dinastijo [[Kasnejši Ljang]]. Južna Kitajska je kljub temu ostala razdrobljena na številna majhna kraljestva, vse dokler ni bila večina Kitajske ponovno združena pod dinastijo [[Dinastija Song|Song]] (960–1279). Iz tega obdobja izvira tudi oblast [[Kitani|kitanske]] dinastije Ljao nad deli severovzhodne Kitajske in [[Mandžurija|Mandžurije]]. Leta 905 je kitanski voditelj [[Abaodzi]] sklenil vojaško zavezništvo z Li Kejongom proti Džu Venu, vendar so se Kitani sčasoma obrnili proti dinastiji Kasnejši Tang in pomagali šatuojskemu voditelju [[Ši Džintang]]u iz dinastije [[Kasnejši Džin]], da je leta 936 strmoglavil dinastijo Kasnejši Tang.{{sfn|Mote|2003|p=10–13}} ==Uprava in politika== ===Prve reforme=== [[Slika:李隆基像.jpg|thumb|upright=0.8|Cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] z oblačili in pokrivalom učenjaka]] Cesar Tajdzong se je najprej lotil reševanja težav znotraj vlade, ki so nenehno pestile pretekle dinastije. Na podlagi ''Zakonika dinastije Sui'' je izdal nov ''[[Zakonik dinastije Tang]]'', po katerem so se zgledovale naslednje kitajske dinastije, pa tudi sosednje države v [[Vietnam]]u, [[Koreja|Koreji]] in na [[Japonska|Japonskem]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Najstarejši ohranjeni zakonik je iz leta 653. Razdeljen je bil na 500 členov, ki so zajemali različna kazniva dejanja in kazni: od desetih udarcev z lahko palico do stotih udarcev s težko palico, izgnanstva, prisilnega dela do usmrtitve. Za enako kaznivo dejanje, ki so ga storili pripadniki različnih družbenih in političnih razredov, je zakonik zazlikoval različne stopnje strogosti. Če je služabnik ali nečak ubil svojega gospodarja oziroma strica, je bila kazen drugačna kot v primeru, če je gospodar ubil služabnika ali ali stric nečaka.{{sfn|Ebrey|1999|pp=111–112}} [[Slika:CMOC Treasures of Ancient China exhibit - tri-coloured figure of a civil official.jpg|thumb|upright=0.8| Grobna figura iz dinastije Tang, ki prikazuje uradnika, oblečenega v ''hanfu'']] ''Zakonik dinastija Tang'' so v veliki meri prevzeli kasnejši zakoniki, kot je ''Zakonik zgodnje dinastije Ming'' (1368–1644) iz leta 1397.{{sfn|Andrew|Rapp|2000|p=25}} Kasneje je doživel več revizij, na primer tisto, ki je izboljšala lastninske pravice žensk v času dinastije [[Dinastija Song|Song]] (960–1279).{{sfn|Ebrey|1999|p=158}}{{sfn|Bernhardt|1995|p=274–275}} Državna uprava Tanga je imela tri urade (省, ''šeng''), ki so bili dolžni pripraviti, pregledati in izvajati državno politiko. V uradu, ki je izvajal politiko, je bilo šest ministrstev (部, ''bù'') z različnimi nalogami. Ti [[trije uradi in šest ministrstev]] so vključevali upravo za kadre, finance, obrede, vojsko, pravosodje in javna dela – upravni model, ki je trajal do padca dinastije [[Dinastija Čing|Čing]] (1644–1912).{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=78}} Ustanovitelji dinastije Tang so svojo slavo prevzeli predvsem iz slave prejšnje dinastije [[Dinastija Han|Han]] (202 pr. n. št. – 220 n. št.), vendar je bila osnova večine njihove upravne organizacije zelo podobna tisti iz prejšnjih severnih in južnih dinastij. Sistem divizijske milice iz dinastije [[Severni Džov]] (6. stoletje) je nadaljeval tudi Tang, vključno s kmečkimi vojaki, ki so služili v zameno za pridobljeno kmetijsko zemljišče. Ohranil se je tudi sistem enakih polj iz dinastije [[Severni Vej]] (4.–6. stoletje), vendar z nekaj prilagoditvami.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Četudi so centralna oblast in lokalne oblasti vodile obsežne evidence o zemljiški lastnini za odmero davkov, je v dinastiji Tang postala običajna praksa, da so pismeni in premožni ljudje ustvarjali lastne zasebne dokumente in sklepali pogodbe. Ustvarjalci teh dokumentov so s svojim podpisom in podpisoma priče in pisarja na sodišču, če je bilo potrebno, dokazali, da je njihova zahteva po lastnini legitimna. Prototip tega postopka je dejansko obstajal že v starodavni dinastiji Han, vendar je v dinastiji Tang postal bolj pogost in se je v kasnejših dinastijah vtisnil v kitajsko kulturo.{{sfn|Brook|1998|p=59}} Središče politične moči dinastije Tang je bilo glavno mesto [[Čangan]], današnji [[Šian]], kjer je cesar vzdrževal svojo veliko palačo in sprejemal in zabaval politične odposlance z glasbo, športom, akrobati, poezijo, slikami in dramatičnimi gledališkimi predstavami. Prestolnica je bila neverjetno bogata. Ko so leta 643 kitajski prefekturni vladni uradniki dopotovali v prestolnico, da bi predstavili letno poročilo o zadevah v svojih okrožjih, je cesar Tajdzong ugotovil, da mnogi nimajo ustreznih prostorov za bivanje in najemajo sobe od trgovcev. Tajdzong je vladnim agencijam, odgovornim za občinsko gradnjo, naročil, naj vsakemu gostujočemu uradniku v prestolnici zgradijo zasebni dvorec.{{sfn|Benn|2002|p=59}} ===Državni izpiti=== [[Slika:Civilserviceexam1.jpg|thumb|[[Čju Jing]]ova (1494–1552) slika iz dinastije [[Dinastija Ming|Ming]] prikazuje kandidate za civilne službe, ki berejo na zidu objavljene rezultate izpitov]] Študenti [[Konfucijanstvo|konfucijanskih]] študij so bili kandidati za cesarske izpite, pogoj za imenovanje v lokalne, pokrajinske in osrednje vladne birokracije. Obstajali sta dve vrsti izpitov: ''mingdžing'' (明經, ''osvetljevanje klasik'') in ''džinši'' (進士, ''predstavljeni učenjak''). ''Mingdžing'' je temeljil na konfucijanskih klasikah in je preverjal študentovo poznavanje širokega nabora besedil. ''Džinši'' je preverjal študentove literarne sposobnosti pri pisanju esejev kot odgovor na vprašanja o upravljanju in politiki ter pri pisanju poezije.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91–92}} Kandidati so bili ocenjeni tudi po primernem vedenju, videzu, govoru in kaligrafiji, kar so bila subjektivna merila, ki so dajala prednost bogatim pred tistimi s skromnejšimi sredstvi, ki si niso mogli plačati učiteljev retorike in pisanja. Čeprav je nesorazmerno veliko civilnih uradnikov prihajalo iz aristokratskih družin, bogastvo in plemiški status nista bila pogoja, izpiti pa so bili odprti za vse moške podložnike, katerih očetje niso bili iz obrtniškega ali trgovskega razreda.{{sfn|Gascoigne|Gascoigne|2003|p=95}}{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=97}} Za spodbujanje široke konfucijanske izobrazbe je vlada dinastije Tang ustanovila državne šole in izdala standardne različice ''[[Štiri knjige in Pet klasik|Pet klasik]]'' s komentarji.{{sfn|Ebrey|1999|p=112}} Odprt natečaj je bil zasnovan tako, da bi v vlado pritegnil najboljše talente. Takšna zasnova je bila pomembna zato, da bi vladarji dinastije Tang z zaposlovanjem kariernih uradnikov brez družinske ali lokalne opore moči, ne bi bili odvisni od močnih aristokratskih družin in vojskovodij. ''Zakonik dinastije Tang'' je zagotavljal enakomerno delitev podedovanega premoženja med legitimne dediče, in spodbujal družbeno mobilnost, saj je preprečeval močnim družinam, da bi s prvorojenstvom postale zemljiško plemstvo.{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=83}} V nasprotju s starejšimi poročili, ki so cesarski izpit v času dinastije Tang prikazovala kot obrobnega, nedavne kvantitativne raziskave kažejo, da je do konca 7. stoletja stopnja ''džinši'' že postala glavna pot do visokih položajev, medtem ko je rodovnik aristokratske družine v veliki meri izgubil svojo napovedno moč za birokratsko imenovanje.{{sfn|Wen|Wang|Hout|2024}}<ref>Wang, E. H., &amp; Yang, C. Z. (2025). ''The Political Economy of China’s Imperial Examination System''. Cambridge University Press. [https://www.cambridge.org/core/elements/political-economy-of-chinas-imperial-examination-system/3DA0EC88AE5901AEE641FD5686C7F8B8 Open-access Cambridge University Press link].</ref>{{sfn|Wang Haixiao|2025}} Izpitni sistem dinastije Tang je tako igral odločilno institucionalno vlogo pri izpodrivanju dednih privilegijev in spodbujanju birokratske elite, izbrane po zaslugah. Od časov dinastije Tang do konca dinastije Čing leta 1912 so učenjaki-uradniki služili kot posredniki med ljudstvom in vlado, njihova avtoriteta pa je izhajala manj iz porekla kot iz uspeha na izpitih. === Religija in politika === [[Slika:Audience by Emperor Tang Xuanzong.jpg|thumb|right| Ren Renfa (1254–1327): Džang Guo na sprejemu pri cesarju Šuandzongu]] Religija je od samega začetka igrala pomembno vlogo v politiki dinastije Tang. Li Juan je v svojem prizadevanju za prihod oblast pritegnil privržence s trditvijo, da izvira od [[Daoizem|daoističnega]] modreca [[Laodzi]]ja (ok. 6. stoletje pr. n. št.).{{sfn|Graff|2000|p=79}} Študentje, ki so opravljali državne izpite, so prosili budistične menihe, naj molijo za njihov uspeh, uspešni diplomanti pa so jim v zameno darovali. Pred obdobjem preganjanja budizma v 9. stoletju sta bila sprejemljiva tako [[budizem]] kot [[daoizem]]. Religija je bila osrednjega pomena v času vladavine cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]] (vladal 712–756). Cesar je na svoj dvor povabil daoistične in budistične menihe in klerike, zasul Laodzija z visokimi nazivi, pisal komentarje k daoističnim svetim spisom in ustanovil šolo za usposabljanje kandidatov za daoistične izpite. Leta 726 je pozval indijskega meniha Vadžrabodhija (671–741), naj izvede tantrične obrede za preprečitev suše. Leta 742 je osebno držal kadilnico, medtem ko je patriarh šingonske šole Amoghavajra (705–774) recitiral ''"mistična zaklinjanja, da bi zagotovil zmago sil dinastije Tang"''.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=99}} Cesar Šuandzong je strogo reguliral financiraje verskih dejavnosti. V začetku svoje vladavine je leta 713 ukinil neizčrpno zakladnico uglednega budističnega samostana v Čanganu. Samostan je zbral ogromno bogastvo, saj so množice anonimnih skesancev pred njegovimi vrati puščale denar, svilo in dragocenosti. Čeprav je samostan svoja sredstva radodarno razdajal, ga je cesar obsodil goljufivih bančnih praks in njegovo bogastvo razdelil drugim budističnim in daoističnim samostanom ter za popravilo lokalnih kipov, dvoran in mostov.{{sfn|Benn|2002|p=61}} Leta 714 je trgovinam v Čanganu prepovedal prodajo prepisov budističnih suter in monopol nad to trgovino prepustil budistični duhovščini.{{sfn|Benn|2002|p=57}} ===Davki in popisi prebivalstva=== Vlada dinastije Tang je poskušala izvesti natančne [[popis prebivalstva|popise prebivalstva]] cesarstva, predvsem zaradi učinkovitega obdavčevanja in novačenja vojakov. Dinastija je v zgodnjem obdobju za gospodinjstva uvedla skromne davke na žito in tkanine, s čimer jih je spodbujala k registraciji in posredovanju natančnih demografskih podatkov vladi.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} V uradnem popisu prebivalstva leta 609 je bilo zabeleženih 9 milijonov gospodinjstev, se pravi približno 50 milijonov ljudi.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Število se v popisu leta 742 ni povečalo.{{sfn|Ebrey|1999|p=141}} Število se ni povečalo niti v primerjavi z dinastijo [[Dinastija Han|Han]], ki je leta 2 n. št. zabeležila 58 milijonov prebivalcev.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}{{sfn|Nishijima|1986|p=595–596}} Adshead meni, da število prebivalcev v popisu leta 742 ni realno in ocenjuje, da je imelo cesarstvo leta 750 približno 75 milijonov prebivalcev.{{sfn|Adshead|2004|p=72}} V popisu prebivalstva dinastije Tang iz leta 754 je bilo v celotnem cesarstvu zabeleženih 1859 mest, 321 prefektur in 1538 okrožij.{{sfn|Benn|2002|p=45}} Četudi je bilo v cesarstvu veliko velikih in pomembnih mest, so podeželska in kmetijska območja predstavljala 80–90 % prebivalstva.{{sfn|Benn|2002|p=32}} V tem času so se dogajale tudi dramatične selitve prebivalstva s severa na jug cesarstva. Na začetku dinastije je na severu države živelo 75 % celotnega prebivalstva. Do konca dinastije se je število zmanjšalo na 50 %.{{sfn|Adshead|2004|p=75}} Kitajsko prebivalstvo se ni dramatično povečalo vse do dinastije Song, ko se je povečalo na 100 milijonov. Vzrok za povečanje je bilo zlasti obsežno povečanje gojenja riža v osrednji in južni Kitajski in s tem večji tržni presežki.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=156}} ==Vojska in zunanja politika== ===Protektorati in davkoplačevalci=== [[Slika:Emperor Taizong gives an audience to the ambassador of Tibet.jpg|thumb|upright=1.35|Cesar Tajdzong (626-649) sprejema Gar Tonngcena Juslunga, ambasadorja [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskega cesarstva]]]] 7. stoletje in prva polovica 8. stoletja veljata za obdobje, v katerem je dinastija Tang dosegla vrhunec svoje moči. V tem času se je oblast dinastije Tang raztezala dlje proti zahodu kot v kateri koli prejšnji dinastiji. Država je segala od severnega [[Vietnam]]a na jugu prek območja severno od [[Kašmirska dolina|Kašmirja]], ki je na zahodu mejil na [[Perzija|Perzijo]], vse do severne [[Koreja|Koreje]] na severovzhodu.{{sfn|Benn|2002|pp=xii, 4}} Med kraljestva, ki so dinastiji Tang plačevala davek, so spadala Kašmir, Nepal, Hotan, Kuča, Kašgar, Silla, Čampa ter kraljestva v dolinah [[Amu Darja|Amu Darje]] in [[Sir Darja|Sir Darje]].{{sfn|Whitfield|2004|p=47}}{{sfn|Twitchett|2000|p=116–118}} Turški nomadi so cesarja dinastije Tang nazivali s ''tjan kehan'' – ''božanski kan''.{{sfn|Twitchett|2000|p=124}} Potem ko je Su Dingfang (591–667) leta 657 pri jezeru [[Isik Kul]] zadušil obsežen upor [[Gokturki|Gokturkov]] pod vodstvom kana [[Ašina Helu]]ja (u. 658), je cesar [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzong]] ustanovil več protektoratov pod upravo generalnih protektorjev ali velikih generalnih protektorjev, s čimer se je kitajska vplivna sfera razširila vse do [[Herat]]a v zahodnem [[Afganistan]]u.{{sfn|Twitchett|2000|p=118, 122}} Generalni protektorji so imeli veliko avtonomije pri reševanju lokalnih kriz, ne da bi morali čakati na odobritev osrednje oblasti. Med vladavino cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]] so vojaški guvernerji [[džjeduši]]ji pridobili ogromna pooblastila, vključno s pravico do vzdrževanja lastnih vojsk, pobiranja davkov in dednega prenosa svojih nazivov. To obdobje velja za začetek propada centralne oblasti dinastije Tang.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}}{{sfn|Wang|2003|p=91}} [[Slika:Officer of the Guard of Honour. Tomb of Princess Changle (长乐公主墓), Zhao Mausoleum, Shaanxi province. Tang Zhenguan year 17, ie 644 CE.jpg|thumb|left|upright=0.8| Kitajski častnik Častne straže v grobnici princese Čangle, mavzolej Džao, Šaanši]] === Vojska in novačenje=== Do leta 737 je cesar Šuandzong opustil politiko novačenja vojakov, ki so jih menjavali vsaka tri leta, in jih nadomestil z bolj prekaljenimi in učinkovitimi stalnimi vojaki. Sistem je bil bolj gospodaren, saj je usposabljanje rekrutov in njihovo pošiljanje na mejo vsaka tri leta izčrpavalo državno blagajno.{{sfn|Benn|2002|p=9}} Konec 7. stoletja so vojaki lolalnih milic, vključeni v sistem ''[[fubing]]'', začeli zapuščati vojaško službo in domove, ki so jim bili zagotovljeni v sistemu enakih polj. Domnevni standard 100 [[mu]] zemlje, dodeljene vsaki družini, se je v krajih, kjer se je prebivalstvo znatno povečalo in so bogati pokupili večino zemlje, dejansko zmanjšal. Osiromašeni kmetje in potepuhi so bili prisiljeni oditi v vojaško službo z ugodnostmi oprostitve davkov in dela, pa tudi z določbami o kmetijskih zemljiščih in bivališčih za vzdrževane osebe, ki so spremljale vojake na meji.{{sfn|Graff|2002|p=208–209}} Do leta 742 se je skupno število vpoklicanih vojakov v vojskah Tanga povečalo na približno 500.000 mož.{{sfn|Benn|2002|p=9}} ===Vzhodne regije=== V vzhodni Aziji so bile vojaške kampanje dinastije Tang povsod manj uspešne kot v prejšnjih kitajskih cesarskih dinastijah. Tako kot cesarji dinastije Sui pred njim, je tudi Tajdzong leta 644 začel vojno proti korejskemu kraljestvu [[Kogurjo]]. V prvi kampanji se je moral umakniti, ker ni uspel premagati uspešne obrambe Korejcev pod poveljstvom generala Jon Kesomuna. Tajdzong se je zato povezal s kraljestvom [[Silla]]. Kitajci in vojaki Sille so se avgusta 663 v bitki pri Baekgangu borili proti kraljestvu [[Baekje]] in njegovemu japonskemu zavezniku Jamatu in odločilno zmagali. Mornarica dinastije Tang je imela na voljo več različnih tipov ladij, ki jih je opisal Li Čuan v svojem delu ''Kanon belega in mračnega planeta vojne'' (''Taipai Jinjing'') iz leta 759.{{sfn|Needham|1986c|p=685–687}} V drugi skupni invaziji s kraljestvom Silla je vojska dinastije Tang močno oslabila kraljestvo Kogurjo na severu Korejskega polotoka, tako da je leta 645 uničila njegove obmejne utrdbe. Skupni napadi vojsk Sille in Tanga pod poveljnikom Li Šidžijem (594–669) so do leta 668 uničili kraljestvo Kogurjo.{{sfn|Benn|2002|p=4}} [[Slika:Mogao Cave 61, painting of Mount Wutai monasteries.jpg|thumb|300px| Stenska poslikava iz 10. stoletja v jamah [[Jame Mogao|Mogao]] v [[Dunhuang]]u, ki prikazuje samostansko arhitekturo na gori Vutaj v dinastiji Tang]] Cesarstvo Tang je po uničenju v svojo upravo in vojsko sprejelo uradnike in generale iz Kogurjoja, čeprav sta bila prej sovražnika. Med sprejetimi generali sta bila brata Jon Namsaeng (634–679) in Jon Namsan (639–701). Dinastija Tang je v severni Koreji vladala od leta 668 do 676. Leta 671 je Silla prekinila zavezništvo in začela vojno z dinastijo Tang, da bi jo pregnala iz Koreje. Tang se je hkrati soočal z grožnjami na svoji zahodni meji, ko so Tibetanci leta 670 na reki Dafei premagali veliko kitajsko vojsko. Do leta 676 je Silla izgnala Kitajce iz Koreje.{{sfn|Kang|2006|p=54}} Po uporu vzhodnih Turkov leta 679 je Tang opustil svoje pohode na Korejo.{{sfn|Graff|2002|p=201}} Čeprav se je dinastija Tang občasno vojskovala z Japonci, je z Japonsko ohranjala prisrčne odnose. Sprejela je veliko japonskih cesarskih veleposlaništev in diplomatskih misij, ki jih je cesar [[Cesar Uda|Uda]] (vladal 887–897) ustavil šele leta 894 na prepričevanje svojega svetovalca Sugavare no Mičidzane (845–903).{{sfn|Kitagawa|Tsuchida|1975|p=222}} Japonski cesar [[Cesar Tenmu|Tenmu]] (vladal 672–686) je po kitajskem vzoru ustanovil svojo naborniško vojsko, organiziral državne slovesnosti in zgradil svojo palačo v Fudživari.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=144}} Na Japonsko je prišlo tudi veliko kitajskih budističnih menihov, da bi pomagali pri širjenju budizma. Dva meniha iz 7. stoletja, Dži Ju in Dži Jov, sta obiskala dvor cesarja [[Cesar Tendži|Tendžija]] (vladal 661–672) in mu podarila [[Voz, ki kaže jug|voz, ki kaže jug]], ki sta ga sama izdelala.{{sfn|Needham|1986b|p=289}} V ''[[Nihon Šoki]]ju'' (720) je zapis, da so leta 666 po zgledu na ta voz za cesarja Tendžija izdelali več različnih voz z enakim diferencialnim pogono. Kitajsko so hkrati obiskovali japonski menihi, med njimi Ennin (794–864), ki je pisal o svojih potovalnih izkušnjah, vključno s potovanjem po [[Veliki prekop (Kitajska)|Velikem prekopu]].{{sfn|Needham|1986c|p=308}}{{sfn|Reischauer|1940|p=152}} Japonski menih Enčin (814–891) je bil Kitajskem od leta 839 do 847 in nato ponovno od leta 853 do 858. Pristal je blizu Fudžova v Fudžjanu in med svojim drugim potovanjem na Kitajsko odplul na Japonsko iz Tadžova v Džedžjangu.{{sfn|Reischauer|1940|p=155}}{{sfn|Adshead|2004|p=51}} ===Zahodne in severne regije=== [[Slika:Tang Pottery Horse & Rider2.jpg|thumb|Grobna figurica konjenika, podobna tisti iz grobnice prestolonaslednika Li Čongruna]] [[Slika:Tang Dynasty circa 700 CE.png|alt=Tang Dynasty circa 700 CE|thumb|Dinastija Tang okoli leta 700]] Vladarji dinastij Sui in Tang so izvedli uspešne vojaške pohode proti stepskim nomadom. Kitajska zunanja politika na severu in zahodu se je morala soočiti s turškimi nomadi, ki so postajali prevladujoča etnična skupina v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=113}}{{sfn|Xue|1992|p=149–152, 257–264}} Da bi obvladala oziroma preprečila grožnje Turkov, je vlada dinastije Sui obnovila obmejne utrdbe ter sprejemala njihove trgovske in politične delegacije.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=92}} Dinastija Sui je v koviru politike poročnih zavezništev (''hečin'') v letih 597, 599, 614 in 617 poročila štiri svoje princese s turškimi plemenskimi voditelji. Ob tem je med drugimi etničnimi skupinami spodbujala nemire in spore, usmerjene proti Turkom.{{sfn|Benn|2002|p=2–3}}{{sfn|Cui|2005|p=655–659}} Turki so že v obdobju dinastije Sui postali pomembna vojaška sila, ki so jo Kitajci vključevali v svoje vrste. Ko so [[Kitani]] leta 605 začeli vdirati v severovzhodno Kitajsko, je kitajski general proti njim povedel 20.000 Turkov. Za nagrado je mednje razdelil kitansko živino in ženske.{{sfn|Ebrey|1999|p=111}} V obdobju med letoma 635 in 636 so bile cesarske princese dinastije Tang dvakrat poročene s turškimi najemniki ali generali v kitajski službi.{{sfn|Cui|2005|pp=655–659}} V celotnem obdobju dinastije Tang, vse do konca leta 755, je v kitajski vojski služilo približno deset turških generalov.{{sfn|Xue|1992|p=788}}{{sfn|Twitchett|2000|p=125}} Medtem ko so večino vojske dinastije Tang sestavljali kitajski naborniki iz sistema ''[[fubing]]'', so enote pod poveljstvom turških generalov sestavljali večinoma pripadniki nekitajskih ljudstev. Te enote so delovale predvsem na zahodnih mejnih območjih, kjer je bila prisotnost vojakov iz sistema ''fubing'' majhna.{{sfn|Liu|2000|p=85–95}} Nekatere turške enote so v resnici sestavljali pripadniki kitajskih Hanov, ki so prevzeli turški način življenja in izgubili svojo kitajsko kulturno identiteto.{{sfn|Gernet|1996|p=248}} Do leta 626 je bila državljanska vojna na Kitajskem skoraj povsem končana. Leta 628 je sledil še poraz vojskovodje Liang Šiduja v Ordoški regiji. Po končanju notranjih spopadov je dinastija Tang sprožila ofenzivo proti Turkom.{{sfn|Xue|1992|p=226–227}} Leta 630 so vojske dinastije Tang zavzele območja puščave Ordos v današnji provinci [[Notranja Mongolija]] in južno [[Mongolija|Mongolijo]].{{sfn|Ebrey|1999|p=111}}{{sfn|Xue|1992|p=380–386}} Po tej vojaški zmagi je cesar [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]] 11. junija 631 poslal k [[Šuejantuoji|Šuejantuojem]] odposlance z zlatom in svilo, da bi izpogajali osvoboditev kitajskih ujetnikov, ki so bili zajeti na severni meji v času prehoda z dinastije Sui v dinastijo Tang. Delegaciji je uspelo osvoboditi 80.000 Kitajcev in Kitajk, ki so se nato vrnili na Kitajsko.{{sfn|Benn|2002|p=2}}{{sfn|Xue|1992|p=222–225}} [[Slika:Cernuschi Museum 20060812 162.jpg|thumb|left|upright=0.8|Čuvaj grobnice, najden v grobnici dinastije Tang, zgodnje 8. stoletje]] V času, ko so bili Turki še naseljeni v regiji Ordos na nekdanjem ozemlju [[Šiungnu]]jev, je vlada dinastije Tang sprejela politiko vzpostavljanja vojaške prevlade v Srednjeazijski stepi. Vojska dinastije Tang in njeni turški zavezniki v 40. in 50. letih 7. stoletja osvojili in podredili Srednjo Azijo.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=92}} Pohodi, ne le proti [[Gokturki|Gokturkom]], temveč tudi proti drugim ljudstvom, so se začeli že med vladavino cesarja Tajdzonga. V času cesarja [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzonga]] je bil pod poveljstvom generala Su Dingfanga organiziran pohod proti [[Zahodni turški kaganat|Zahodnim Turkom]], ki jim je vladal [[Ašina Helu]].{{sfn|Skaff|2009|p=183}} Cesartvo Tang je s [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskim cesarstvom]] tekmovalo za nadzor nad ozemlji v Notranji in Srednji Aziji. Spori so bili včasih rešeni s sklepanjem zakonskih zvez. Takšna je bila na primer poroka princese Venčeng (u. 680) s Songcen Gampojem (u. 649).{{sfn|Whitfield|2004|p=193}}{{sfn|Sen|2003|p=24, 30–31}} Tibetansko izročilo navaja, da so kitajske čete po smrti Songcen Gampoja zavzele [[Lasa (prefekturno mesto)|Laso]],<ref>{{citation |url=https://books.google.com/books?id=U7C0I2KRyEUC&q=chinese+captured+lhasa+650&pg=PA28 |title=Tibet Past and Present |author-link= |first=Charles |last=Bell |year=1924 |publisher=Oxford University Press |edition=Repr. |isbn=978-81-208-1048-8 |page=28 |access-date=July 17, 2010}}</ref> vendar tega ne omenjajo niti kitajski letopisi niti tibetanski rokopisi iz [[Dunhuang]]a.<ref>{{citation |title=The historical status of Tibet |first=Tieh-tseng |last=Li |author-mask=Li Tieh-tseng (李鐵錚) |year=1956 |publisher=King's Crown |page=6 |url=https://books.google.com/books?id=hdVwAAAAMAAJ&q=lhasa+gampo++captured}}</ref> Med letoma 670 in 692 je prišlo do niza spopadov s Tibetom zaradi ozemelj v [[Tarimska kotlina|Tarimski kotlini]]. Med [[An Lušanov upor|An Lušanovim uporom]] so Tibetanci leta 763 za petnajst dni zavzeli [[Čangan]].{{sfn|Beckwith|1987|p=146}}{{sfn|Stein|1972|p=65}} Med tem uporom je dinastija Tang umaknila svoje zahodne garnizije, nameščene na območju današnjih provinc [[Gansu]] in [[Činghaj]]. Ta ozemlja so nato zasedli Tibetanci, skupaj z ozemljem današnjega [[Šindžjang]]a.{{sfn|Twitchett|2000|p=109}} Sovražnosti med dinastijo Tang in Tibetom so trajale vse do podpisa Čangčinskega sporazuma leta 821.{{sfn|Benn|2002|p=11}} Določbe sporazuma, vključno z natančno določenimi mejami med državama, so bile zapisane v dvojezičnem besedilu na kamnitem stebru pred templjem [[Jokang|Jokhang]] v Lasi.{{sfn|Richardson|1985|p=106–143}} [[Slika:Emperor Taizongs horses by Yan Liben.jpg|thumb|Jan Liben (okoli 650): plitvi relief vojaka in cesarjevega konja Jesenska rosa z bogato okrašenim sedlom in stremeni, grobnica cesarja Tajdzonga]] Med islamskim osvajanjem [[Perzija|Perzije]] (633–656) sta se princ [[Peroz III.]], sin zadnjega vladarja [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]], in njegov dvor umaknila na Kitajsko.{{sfn|Whitfield|2004|p=47}}{{sfn|Schafer|1985|p=10, 25–26}} Po navedbah v ''[[Stara knjiga Tanga|Stari knjigi Tanga]]'' je bil Peroz imenovan za vladarja perzijske province s sedežem v današnjem Zarandžu v [[Afganistan]]u. Med osvajanjem Perzije je [[Rašidunski kalifat|rašidunski]] kalif [[Osman ibn Afan|Utman]] (vladal 644–656) poslal delegacijo na dvor dinastije Tang v Čanganu.{{sfn|Twitchett|2000|p=125}} Arabski viri trdijo, da je [[Omajadski kalifat|omajadski]] poveljnik [[Kutajba ibn Muslim]] za kratek čas zavzel Kašgar, a se je po sklenitvi mirovnega sporazuma umaknil.<ref>{{citation |first=Muhamad S. |last=Olimat |title=China and Central Asia in the Post-Soviet Era: A Bilateral Approach |url=https://books.google.com/books?id=cLqpCwAAQBAJ&q=715+Alutar+Ikhshid&pg=PA10 |year=2015 |publisher=Lexington |isbn=978-1-4985-1805-5 |page=10}}</ref> Sodobni zgodovinarji to trditev v celoti zavračajo.<ref>{{citation |chapter=The Arab Conquest |first1=B. A. |last1=Litvinsky |first2=A. H. |last2=Jalilov |first3=A. I. |last3=Kolesnikov |pages=449–472 |editor-first=B. A. |editor-last=Litvinsky |title=History of civilizations of Central Asia, Volume III: The crossroads of civilizations: A.D. 250 to 750 |location=Paris |publisher=UNESCO Publishing |year=1996 |isbn=978-92-3-103211-0 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=883OZBe2sMYC&pg=PA458}}</ref><ref>Bosworth, C. E. (1986). »Ḳutayba b. Muslim«. V Bosworth, C. E.; van Donzel, E.; Lewis, B. & Pellat, Ch. (ur.). Enciklopedija Islama, 2. izdaja. Zvezek V: Khe–Mahi. Leiden: E. J. Brill. str. 541–542. ISBN 978-90-04-07819-2.</ref> <ref>{{citation |title=The Arab Conquests in Central Asia |first=H. A. R. |last=Gibb |author-link=|publisher=The Royal Asiatic Society |location=London |year=1923 |url=https://archive.org/details/arabconquestsinc00gibbuoft |oclc=685253133 |pages=[https://archive.org/details/arabconquestsinc00gibbuoft/page/48 48]–51}}</ref> Leta 715 je arabski [[Omajadski kalifat]] odstavil Ihšida, kralja [[Ferganska dolina|Ferganske doline]], in na prestol postavil novega vladarja Alutarja. Odstavljeni kralj je pobegnil v [[Kuča|Kučo]] in zaprosil za kitajsko posredovanje. Kitajci so v Fergansko dolino poslali 10.000 vojakov pod poveljstvom Džang Šjaosonga, ki je pri Namanganu premagal Alutarja in arabske okupacijske sile ter na prestol ponovno postavil Ihšida.{{sfn|Bai|2003|p=235–236}} Dinastija Tang je v bitki pri Aksuju leta 717 premagala arabske omajadske napadalce. Arabski poveljnik al-Jaškuri je po porazu s svojo vojsko pobegnil v [[Taškent]].<ref>{{citation |first=Christopher I. |last=Beckwith |title=The Tibetan Empire in Central Asia: A History of the Struggle for Great Power Among Tibetans, Turks, Arabs, and Chinese During the Early Middle Ages |url=https://books.google.com/books?id=oeI9DwAAQBAJ&q=aksu+717&pg=PA88 |year=1993 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-02469-1 |pages=88–89}}</ref> Turgeši so nato uničili arabske Omajade in jih pregnali. Do 40. let 8. stoletja so Arabci iz [[Abasidski kalifat|Abasidskega kalifata]] ponovno vzpostavili svojo prisotnost v Sogdiji in Ferganski dolini. Propad Omajadskega kalifata leta 750 je v kombinaciji s širitveno politiko cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]]a dinastiji Tang omogočil, da je ponovno uveljavila svoj vpliv v [[Transoksanija|Transoksaniji]] in postala prevladujoča sila v kitajskem [[Turkestan]]u.<ref name=Chaffee>{{cite book|last=Chaffee |first=John W. |title=The Muslim Merchants of Premodern China:The History of a Maritime Asian Trade Diaspora, 750-1400 |year=2018 |publisher=Cambridge University Press |url=https://www.cambridge.org/core/books/muslim-merchants-of-premodern-china/merchants-of-an-imperial-trade/2736CF75BA700D965FAA934381F261EC |page=17}}</ref> Ponovni vzpon se je nenadoma končal v bitki pri Talasu v bližini današnjega Taškenta leta 751,<ref name=Chaffee/> v karteri je bila vojska dinastije Tang pod poveljstvom Gao Šjandžija poražena proti abasidski vojski, ki jo je vodil Zijad ibn Salih. Število vojakov in žrtev je v različnih virih različno. V kitajski vojski naj bi bilo od 10.000 do 100.000 vojakov, v arabski pa od 30.000 do 200.000 vojakov. Višji številki sta v obeh primerih verjetno pretirane. Kitajski viri navajajo, da je vojska dinastije Tang utrpela od 20.000 do 30.000 žrtev, medtem ko arabski viri poročajo o 50.000 ubitih in 20.000 zajetih vojakih dinastije Tang. Poraz je pomenil konec vpliva dinastije Tang v Transoksaniji in ustavil njeno širjenje proti zahodu. V Transoksaniji so se utrdili Abasidi.<ref>{{cite book|last=Monro|first=Alexander|year=2016|title=The Paper Trail: An Unexpected History of a Revolutionary Invention|publisher=Alfred A. Knopf |page=151}}</ref><ref>{{Cite book|last=Park |first=Hyunhee |title=Mapping the Chinese and Islamic Worlds: Cross-Cultural Exchange in Pre-Modern Asia |year=2012 |publisher=Cambridge University Press |page=25 |isbn=978-1-139-53662-2}}</ref><ref>Daniel Elton L. New Cambridge History of Islam, zv. 1. Poglavje: ''The Islamic East''. str. 457–458.</ref><ref name="donvito">{{Cite journal |last=Donvito |first=Filippo |year=2015 |title=Treacherous auxiliaries: The Battle of the River Talas |journal=Medieval Warfare |volume=5 |issue=1 |pages=22–27 |issn=2211-5129 |jstor=48578413}}</ref><ref>{{cite book|last=Daniel |first=Elton L. |author-link= |title=The political and social history of Khurasan under Abbasid rule, 747-820 |year=1979 |publisher=Bibliotheca Islamica |page=89 |quote=}}</ref> S širjenjem kitajske oblasti v regije zahodno od Kitajske se je razširilo kitajsko znanje izdelave [[papir]]ja, ki so ga kitajski ujetniki prenesli na Arabce.{{sfn|Bai|2003|pp=242–243}}{{sfn|Eberhard|2005|p=183}} Tehnika izdelave papirja je do 12. stoletja prek [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]], ki je bil pod arabsko oblastjo, naposled dosegle tudi [[Evropa|Evropo]].<ref>{{citation |last=Fuller |first=Neathery Batsell |title=A Brief history of paper |year=2002 |url=http://users.stlcc.edu/nfuller/paper/ |access-date=September 14, 2016 |archive-date=August 22, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180822144311/http://users.stlcc.edu/nfuller/paper/ |url-status=dead}}</ref> 11. junija 758 je kljub spopadu pri Talasu v prestolnico Čangan prispela abasidska delegacija z darili za kitajskega cesarja.{{sfn|Schafer|1985|p=26}} Istočasno je v Čangan prišla tudi delegacija [[Ujgurski kaganat|Ujgurov]]. V letih 788–789 so Kitajci sklenili vojaško zavezništvo z Ujguri, ki so dvakrat premagali Tibetance: leta 789 v bližini mesta [[Gaočang]] v [[Džungarija|Džungariji]] in leta 791 v bližini [[Ningšja|Ningšje]] ob [[Rumena reka|Rumeni reki]].<ref>{{Citation |url=https://books.google.com/books?id=EYlxAAAAMAAJ&q=chinese+captured+lhasa+650 |title=Encyclopaedia of Tibet: History and geography of Tibet |first=S. K. |last=Sharma |first2=Usha |last2=Sharma |year=1996 |publisher=Anmol |isbn=978-81-7488-414-5 |page=46 |access-date=July 17, 2010}}</ref> Leta 643 naj bi na dvor cesarja Tajdzonga prispela delegacija [[Antiohija|antiohijskega]] patriarha z darili za cesarja.{{sfn|Needham|1986b|p=476}} Delegacije verjetno ni poslal antiohijski patriarh ampak cesar [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] [[Konstans II. |Konstans II. Pogonat]].{{sfn|Adshead|1995|pp=104–106}}<ref name="Hirth2000">{{citation |orig-year=1885 |year=2000 |last=Hirth |first=Friedrich |author-link= |editor-first=Jerome S. |editor-last=Arkenberg |url=http://www.fordham.edu/halsall/eastasia/romchin1.html |title=East Asian History Sourcebook: Chinese Accounts of Rome, Byzantium and the Middle East, c. 91 B.C.E. – 1643 C.E. |publisher=Fordham University |access-date=September 14, 2016 |archive-date=September 10, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910050947/http://www.fordham.edu/halsall/eastasia/romchin1.html |url-status=dead}}</ref>{{sfn|Yule|1915|p=54–55}} Obiski bizantinskih delegacij so se nadaljevali vse do 8. stoletja.<ref name="Hirth2000" />{{sfn|Yule|1915|p=54–55}}{{sfn|Adshead|1995|p=104–106}} ''[[Stara knjiga Tanga|Stara]]'' in ''[[Nova knjiga Tanga]]'' vsebujeta opis bizantinske prestolnice [[Konstantinopel]],{{sfn|Ball|2016|p=152–153|loc=endnote 114}}{{sfn|Yule|1915|p=46–48}} vključno z obleganjem mesta pod vodstvom omajadskega kalifa [[Muavija I.|Muavije I.]], ki je prebivalce prisilil k plačevanju davka Arabcem.<ref name="Hirth2000" />{{sfn|Yule|1915|p=48–49}} ==Gospodarstvo== [[Slika:Gilt silver jar with pattern of dancing horses.jpg|thumb|200px|Pozlačena srebrna posoda v obliki nomadske usnjene torbe,{{sfn|Ebrey|1999|p=127}} okrašena s plesočim konjem s čašo v ustih; konj naj bi pripadal cesarju [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzongu]] in bil zdresiran, da je plesal{{sfn|Ebrey|1999|p=127}}]] S kopenskimi trgovskimi potmi vzdolž [[Svilna pot|svilne poti]] in pomorsko trgovino z ladjami na jadra je dinastija Tang pridobila številne nove tehnologije, kulturne prakse, redke luksuzne predmete in sodobne izdelke. Iz [[Evropa|Evrope]], [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] ter [[Srednja Azija|Srednje]] in [[Južna Azija|Južne Azije]] je prevzela nove modne zamisli, nove vrste keramike in izpopolnjene tehnike obdelave srebra. V tem obdobju so se postopoma začeli uporabljati tudi stoli in pručke za sedenje. Kitajci so dotlej vedno sedeli na podlogah, položenih na tla.{{sfn|Ebrey|1999|p=118–119}} Med prebivalci Bližnjega vzhoda je bilo kitajsko blago zelo cenjeno in so ga kupovali v velikih količinah. Med najbolj cenjeno blago so spadali svila, porcelan in lakirani izdelki.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=112}} V času dinastije Tang so na Kitajskem postale priljubljene pesmi, plesi in glasbila iz tujih dežel.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=114}}{{sfn|Whitfield|2004|p=255}} Med temi glasbili so bili [[Oboa|oboe]], piščali in majhni lakirani bobni iz [[Kuča|Kuče]] v [[Tarimska kotlina|Tarimski kotlini]] ter indijska tolkala, na primer činele.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=114}} Na dvoru se je število glasbenih zasedb povečalo s sedem v dinastij [[Dinastija Sui|Sui]] na devet. Zsedbe so izvajale raznoliko azijsko glasbo.{{sfn|Benn|2002|p=134}} V dinastiji Tang je potekala živahna kulturna izmenjava z [[Indija|Indijo]], središčem [[Budizem|budističnega]] znanja. Indijo so obiskali znameniti kitajski popotniki, med njimi [[Šuandzang]] (u. 664). Šuandzangu je po sedemnajstletnem potovanju uspelo na Kitajsko prinesti dragocena besedila v [[Sanskrt|sanskrtu]], ki so jih nato prevedli v kitajščino. Učenjakom in študentom je bil na voljo tudi turško-kitajski slovar, turške ljudske pesmi pa so navdihnile nekatere kitajske pesnitve.{{sfn|Schafer|1985|p=28}}{{sfn|Eberhard|2005|p=182}} V notranjosti Kitajske je trgovino omogočal [[Veliki prekop (Kitajska)|Veliki prekop]]. Vlada dinastije Tang je tudi sicer vzdrževala obsežen sistem prekopov, kar je znižalo stroške prevoza žita in drugega blaga.{{sfn|Benn|2002|p=7}} Država je upravljala tudi približno 32.100 km dolg poštni sistem, ki je deloval s pomočjo konj in plovil.{{sfn|Adshead|2004|p=90}} ===Svilna pot=== [[Slika:Tang Sancai Porcelain with Musicians on a Camel (no background).jpg|thumb|200px|Kipec [[Sogdija|sogdijskih]] glasbenikov na [[Dvogrba kamela|dvogrbi kameli]]]] Svilna pot od Kitajske do Evrope in zahodnega sveta je bila prvotno vzpostavljena v času vladavine [[Vu, cesar Hana|cesarja Vuja]] (141–87 pr. n. št.) iz dinastije [[Dinastija Han|Han]]. Ponovno jo je leta 639 odprla dinastija Tang, ko je njen general in kancler Hov Džundži (u. 643) osvojil zahodna ozemlja. Pot je ostala odprta skoraj štiri desetletja do leta 678, ko so jo zavzeli [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanci]] in jo prekinili. Ponovno se je odprla leta 699, ko so Kitajci pregnali Tibetance{{sfn|Twitchett|2000|p=118}} in znova po kopnem neposredno povezala Kitajsko z zahodom.{{sfn|Eberhard|2005|p=179}} Leta 722 je dinastija Tang od Tibeta zavzela ključno pot skozi dolino [[Gilgit]] in jo leta 737 izgubila. Znova jo je pridobila s pomočjo korejskega generala Gao Šjandžija in [[Kogurjo]]ja.{{sfn|Sen|2003|pp=30–32}} Po koncu [[An Lušanov upor|An Lušanovega upora]] leta 763 je cesarstvo Tang umaknilo svoje čete z zahodnih ozemelj, s čimer je Tibetanskemu cesarstvu omogočilo, da je v veliki meri prekinilo neposreden dostop Kitajske do svilne poti. Upor v Tibetu leta 848 je odstavil tibetanske vladarje in dinastija Tang je leta 851 znova prevzela severozahodna okrožja. V teh okrožjih so bili obsežni pašniki, ključni za vzrejo konj, ki jih je dinastija Tang nujno potrebovala.{{sfn|Benn|2002|p=11}}{{sfn|Whitfield|2004|pp=57, 228}} V nasprotju s številnim evropskim popotniki, ki so prihajali na Kitajsko živet in trgovat, so mnogi popotniki, predvsem menihi in misijonarji, zabeležili stroge kitajske zakone o priseljencih. Njihovi zapisi omenjajo, da je bilo vzdolž svilne poti veliko kontrolnih točk, ki so preverjale potovalna dovoljenja v cesarstvo Tang. Zapisi omenjajo tudi razbojništvo. [[Šuandzang]] omenja, da so njegovo skupino popotnikov večkrat napadli razbojniki.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=112}} Svilna pot je vplivala tudi na umetnost tistega obdobja. Konji so postali pomemben simbol blaginje in moči ter orodje vojaške in diplomatske politike. Konje so častili kot sorodnike zmaja.{{sfn|Andrews|2010|p=25}} <gallery widths="200px" heights="200px"> Slika:20090822 Shanghai Museum 3596.jpg|Tanški glaziran kip konjenika Slika:CMOC Treasures of Ancient China exhibit - pottery horse, detail 1.jpg|Tanški glaziran kip konja, izkopan v [[Šian]]u </gallery> === Morska pristanišča in pomorska trgovina === == Cesarji dinastije Tang == [[Slika:Westerner on a camel.jpg|200px|thumb|right|Zahodnjak na kameli, dinastija Tang, [[Šanghajski muzej]]]] [[Slika:Tang dynasty.PNG|right|thumb|200px|Ozemlje dinastije Tang (rumeno) in nekaterih zavezniških in sovražnih dežel, okrog leta 660]] {{clear}} <table border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" class="wikitable"> <tr> <th style="background:#efefef;">[[Tempeljsko ime]]</th> <th style="background:#efefef;">[[Kitajski priimek]] in ime</th> <th style="background:#efefef;">Vladavina</th> <th style="background:#efefef;">Ime in trajanje vladarskega obdobja</th> </tr> <tr> <!-- <td colspan="4" align="center">''Konvencija: "Tang" + tempeljsko ime''<br /> Opomba: Vu Hou (武后 Wǔ Hòu) (Cesarica Vu) je [[posthumno ime]].</td> </tr> --> <tr> <td>[[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]] <br> (高祖, Gāo Zǔ)</td> <td>Li Juan (李淵, Lǐ Yuān)</td> <td>618–626</td> <td>Vude (武德, Wǔ dé) 618–626<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]] <br> (太宗, Tài Zōng)</td> <td>Li Šimin <br> (李世民, Lǐ Shì Mín)</td> <td>626–649</td> <td>Dženguan (貞觀, Zhēn guān) 627–649<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzong]] <br> (高宗, Gāo zōng)</td> <td>Li Dži (李治, Lǐ Zhì)</td> <td>650–683</td> <td>Jonghui (永徽, Yǒng huī) 650–655<br /> Čjančing (顯慶, Xiǎn qìng) 656–661<br /> Longšuo (龍朔, Lóng shuò) 661–663<br /> Linde (麟德, Lín dé) 664–665<br /> Čjanfeng (乾封, Qían fēng) 666–668<br /> Dzongdžang (總章, Zǒng zhāng) 668–670<br /> Šjanheng (咸亨, Xián hēng) 670–674<br /> Šangjuan (上元, Shàng yuán) 674–676<br /> Jifeng (儀鳳, Yí fèng) 676]–679<br /> Tiaolu (調露, Tiáo lù) 679–680<br /> Jonglong (永隆, Yǒng lóng) 680–681<br /> Kaijao (開耀, Kāi yào) 681–682<br /> Jongčun (永淳, Yǒng chún) 682–683<br /> Hongdao (弘道, Hóng dào) 683<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Džongdzong]] <br> (中宗, Zhōng zōng)<br />(razrešila ga je [[Vu Dzetjan]])</td> <td>Li Šjan (李顯, Lǐ Xiǎn) ali <br />Li Dže (李哲, Lǐ Zhé)</td> <td>684<br />(tudi 705–710)</td> <td>Sišeng (嗣聖, Sì shèng) 684<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzong]] <br> (睿宗, Ruì zōng)<br />(razrešila ga je [[Vu Dzetjan]])</td> <td>Li Dan (李旦, Lǐ Dàn)</td> <td>684<br />(tudi 710–712)</td> <td>Venming (文明, Wén míng) 684<br /> </td> </tr> <tr> <td>Vu Hou (武后 Wǔ hòu)</td> <td>cesarica [[Vu Dzetjan]] <br> (武則天, Wǔ Zé Tiān)</td> <td>684–705</td> <td>Guangdžai (光宅, Guāng zhái) 684<br /> Čuigong (垂拱, Chuí gǒng) 685–688<br /> Jongčang (永昌, Yǒng chāng) 689<br /> Zaiču (載初, Zài chū) 690<br /> </td> </tr> <tr> <td colspan="4" align="center" style="background:#efefef;">'''[[Dinastija Džov]] (690–705)'''</td> </tr> <tr> <td colspan="4" align="center" style="background:#efefef;">Nadaljevanje dinastije Tang '''</td> </tr> <tr> <td>[[Džongdzong]] <br> (中宗, Zhōng zōng)<br />(drugo vladanje)</td> <td>Li Šjan (李顯, Lǐ Xiǎn) or<br />Li Zhe (李哲, Lǐ Zhé)</td> <td>(tudi 684)<br />705–710</td> <td>Šenlong (神龍, Shén lóng) 705–707<br /> Džinglong (景龍, Jǐng lóng) 707–710<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šang (dinastija Tang)|Šang]]<br> (殤帝, Shāng dì) </td> <td>Li Čong Mao (李重茂, Lǐ Chóng Mào)</td> <td>710</td> <td>Tanglong (唐隆, Táng lóng) 710</td> </td> </tr> <tr> <td>[[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzong ]] <br> (睿宗, Ruì zōng)<br />(drugo vladanje)</td> <td>Li Dan (李旦, Lǐ Dàn)</td> <td>(tudi 684)<br />710–712</td> <td>Džingjun (景雲, Jǐng yún) 710–711<br /> Taidži (太極, Tài jí) 712<br /> Janhe (延和, Yán hé) 712<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] <br> (玄宗 Xuán zōng)</td> <td>Li Long Ji (李隆基 Lǐ Lóng Jī)</td> <td>712–756</td> <td>Šjantian (先天, Xiān tiān) 712–713<br /> Kaijuan (開元, Kāi yuán) 713–741<br /> Tianbao (天寶, Tiān bǎo) 742–756<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Sudzong]] <br> (肅宗, Sù zōng)</td> <td>Li Heng (李亨, Lǐ Hēng)</td> <td>756–762</td> <td>Džide (至德, Zhì dé) 756–758<br /> Čjanjuan (乾元, Qián yuán) 758–760<br /> Šangjuan (上元, Shàng yuán) 760–761<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Dajdzong]] <br> (代宗, Dài zōng)</td> <td>Li Ju (李豫, Lǐ Yù)</td> <td>762–779</td> <td>Baojing (寶應, Bǎo yìng) 762–763<br /> Guangde (廣德, Guǎng dé) 763–764<br /> Jongtai (永泰, Yǒng tài) 765–766<br /> Dali (大曆, Dà lì) 766–779<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Dedzong]] <br>(德宗 Dé zōng)</td> <td>Li Kuo (李适, Lǐ Kuò)</td> <td>780–805</td> <td>Džjandžong (建中, Jiàn zhōng) 780–783<br /> Šingjuan (興元, Xīng yuán) 784<br /> Dženjuan (貞元, Zhēn yuán) 785–805<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šundzong]] <br> (順宗, Shùn zōng)</td> <td>Li Song (李誦, Lǐ Sòng)</td> <td>805</td> <td>Jongdžen (永貞, Yǒng zhēn) 805<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šjandzong]] <br> (憲宗, Xiàn zōng)</td> <td>Li Čun (李純, Lǐ Chún)</td> <td>806–820</td> <td>Juanhe (元和, Yuán hé) 806–820<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Mudzong (dinastija Tang)|Mudzong]] <br> (穆宗, Mù zōng)</td> <td>Li Heng (李恆, Lǐ Héng)</td> <td>821–824</td> <td>Čangčing (長慶, Cháng qìng) 821–824<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Džingdzong (dinastija (Tang)|Džingdzong]] <br> (敬宗, Jìng zōng)</td> <td>Li Džan (李湛, Lǐ Zhàn)</td> <td>824–826</td> <td>Baoli (寶曆, Bǎo lì) 824–826<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Vendzong]] <br> (文宗, Wén zōng)</td> <td>Li Ang (李昂, Lǐ Áng)</td> <td>826–840</td> <td>Baoli (寶曆, Bǎo lì) 826<br /> Dahe (大和, Dà hé) ali Tajhe (太和, Tài hé) 827–835<br /> Kaičeng (開成, Kāi chéng) 836–840<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Vudzong (dinastija Tang)|Vudzong]] <br> (武宗, Wǔ zōng)</td> <td>Li Jan (李炎, Lǐ Yán)</td> <td>840–846</td> <td>Huičang (會昌, Huì chāng) 841–846<br /> </td> </tr> <tr> <td> [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] (drugič) <br> (宣宗, Xuān zōng)</td> <td>Li Čen (李忱, Lǐ Chén)</td> <td>846–859</td> <td>Dačong (大中, Dà chōng) 847–859<br /> </td> </tr> <tr> <td> [[Jidzong]] <br> (懿宗, Yì zōng)</td> <td>Li Cui (李漼, Lǐ Cuǐ)</td> <td>859–873</td> <td>Dačong (大中, Dà chōng) 859<br /> Šjantong (咸通, Xián tōng) 860–873<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šidzong (dinastija Tang)|Šidzong]] <br> (僖宗, Xī zōng)</td> <td>Li Šuan (李儇, Lǐ Xuān)</td> <td>873–888</td> <td>Šjantong (咸通, Xián tōng) 873–874<br /> Čjanfu (乾符, Qián fú) 874–879<br /> Guangming (廣明, Guǎng míng) 880–881<br /> Džonghe (中和, Zhōng hé) 881–885<br /> Guangči (光啟, Guāng qǐ) 885–888<br /> Vende (文德, Wén dé) 888<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Džaodzong]]<br> (昭宗, Zhāo zōng)</td> <td>Li Je (李曄, Lǐ Yè)</td> <td>888–904</td> <td>LongDŽi (龍紀, Lóng jì) 889<br /> Dašun (大順, Dà shùn) 890–891<br /> Džingfu (景福, Jǐng fú) 892–893<br /> Čjanning (乾寧, Qián níng) 894–898<br /> Guanghua (光化, Guāng huà) 898–901<br /> Tjanfu (天復, Tiān fù) 901–904<br /> Tjanjou (天佑, Tiān yòu) 904<br /> </td> </tr> <tr> <td> [[Ajdi (dinastija Tang)|Ajdi]] <br> (哀帝, Aī dì) ali <br />Džaošuan di <br> (昭宣帝, Zhāo xuān dì)</td> <td>Li Džu (李柷, Lǐ Zhù)</td> <td>904–907</td> <td>Tjanjou (天佑, Tiān yòu) 904–907<br /> </td> </tr> </table> == Opombe == {{Notelist|2}} ==Sklici== {{sklici|20em}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dinastije v kitajski zgodovini|Tang]] [[Kategorija:Dinastija Tang|*]] b5j8pp95ouy2qhlmy87kvhfg7erllbw 6766590 6766573 2026-10-18T10:32:19Z Octopus 13285 /* Morska pristanišča in pomorska trgovina */ 6766590 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | native_name = {{nobold|{{lang|zh-hant|唐|nocat=true}}}} | conventional_long_name = Tang | common_name = Dinastija Tang | era = vzhodnoazijski srednji vek | status = Cesarstvo | p1 = Dinastija Sui | p2 = Zahodni turški kaganat | p3 = Vzhodni turški kaganat | p4 = | s1 = Kasnejši Ljang | s2 = Jang Vu | s3 = Vujue | s4 = Min | s5 = Bivši Šu | s6 = Dinastija Ljao | s7 = Drugi turški kaganat | image_map = Tang outline map, 661.svg | image_map_caption = Cesarstvo leta 661, ko je doseglo svoj največji obseg{{sfnp|Blunden|Elvin|1983|pp=92–93}}{{sfnp|Twitchett|Wechsler|1979|p=281}}{{sfnp|Shin|2014|pp=39, 47}} <!-- {{legend-table|style="border:0;" |#c11e1e|Civil administration |#df8d83|Military administration |#f7dcca|Briefly-controlled areas}} --> | capital = {{plainlist| * [[Čangan]]<br />(618–683 and 705–904) * [[Luojang]]<br />(''[[de facto]]'' 664–683; ''[[de jure]]'' 683–705 in 904–907)}} | common_languages = [[Kitajščina|srednja kitajščina]] | religion = {{ublist |[[Budizem|kitajski budizem]] |[[daoizem]] |[[kitajska ljudska verovanja]] |[[nestorijanstvo]] |[[manihejstvo]] |[[zaratustrstvo]] |[[islam]]}} | government_type = [[monarhija|absolutna monarhija]] | title_leader = Cesar | leader1 = [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu ]] | year_leader1 = 618–626 (prvi) | leader2 = [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]] | year_leader2 = 626–649 | leader3 = [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] | year_leader3 = 712–756 | leader4 = [[Ajdi (dinastija Tang)|Ajdi]] | year_leader4 = 904–907 (zadnji) | life_span = {{plainlist| * 618–690, 705–907 * {{nowrap|{{midsize|{{nobold|(690–705: [[Vu Džov]])}}}}}}}} | event_start = ustanovitev | date_start = 18. junij | year_start = 618 | event1 = medvladje dinastije Vu Džov | date_event1 = 690–705^b | event2 = An Lušanov upor | date_event2 = 755–763^c | event_end = odstop v korist Kasnejšega Ljanga | date_end = 1. junij | year_end = 907 | stat_year2 = 715 | ref_area2 = <ref>{{cite journal |last1= Turchin|first1= Peter|last2= Adams|first2= Jonathan M.|last3= Hall|first3= Thomas D | title = East-West Orientation of Historical Empires |journal = Journal of World-Systems Research|date= December 2006 |volume= 12 |issue=2 |page=222 |url = http://jwsr.pitt.edu/ojs/index.php/jwsr/article/view/369/381 |issn = 1076-156X }}</ref><ref>{{cite journal |title= Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia |first= Rein |last= Taagepera |author-link= |journal= International Studies Quarterly |year= 1997 |volume= 41 |issue= 3 |page= 492 |doi= 10.1111/0020-8833.00053 |jstor= 2600793 |url= http://www.escholarship.org/uc/item/3cn68807 }}</ref> | stat_area2 = 5.400.000 | stat_year3 = | stat_area3 = | stat_year4 = 7. stoletje | stat_area4 = | stat_pop4 = 50 milijonov | stat_year5 = 9. stoletje | stat_area5 = | stat_pop5 = 80 milijonov | currency = kitajski kovanci | footnotes = ^b&nbsp;8. oktober 690 – 3. marec 705.<br />^c&nbsp;16. december 755 – 17. februar 763. }} {{Infobox Chinese | pic = Tang dynasty (Chinese characters).svg | piccap="Dinastija Tang" v kitajski hanski pisavi | picupright = 0.5 | c = {{linktext|唐朝}} | p = Tángcháo | w = Tʻang²-chʻao² | gr = Tarngchaur | bpmf = ㄊㄤˊ&nbsp;&nbsp;&nbsp;ㄔㄠˊ | myr = Tángcháu | mi = {{IPAc-cmn|t|ang|2|.|ch|ao|2}} | tp = Tángcháo | showflag = p | y = Tòhngchìuh | j = Tong4ciu4 | ci = {{IPAc-yue|t|ong|4|.|c|iu|4}} | tl = Tông-tiâu | poj = Tông-tiâu | wuu = Daon zau | mc = dang djew }} '''Dinastija Tang''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 唐朝, Táng cháo) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je vladala od 18. junija 618 do 4. junija 907, s prekinitvijo od leta 690 in 705. Pred njo je vladala [[dinastija Sui]], njej pa je sledilo [[obdobje petih dinastij in desetih kraljestev]]. Zgodovinarji obdobje dinastije Tang na splošno štejejo za vrhunec kitajske civilizacije in zlato dobo kozmopolitske kulture.{{sfn|Lewis|2012|p=1}} Ozemlje dinastije Tang, pridobljeno z vojaškimi pohodi njenih zgodnjih vladarjev, je presegalo ozemlje [[Dinastija Han|dinastije Han]] (202 pr. n. št.–9 n. št, 25–220 n. št.). Dinastijo Tang je ustanovila družina Li (李), ki je izkoristila zaton dinastije Sui in celo pospešila njen dokončni propad. Prva polovica vladavine dinastije Li je bila obdobje napredka in stabilnosti. Vladavina dinastije je bila uradno prekinjena med letoma 690 in 705, ko je prestol zasedla cesarica [[Vu Dzetjan]] in razglasila dinastijo [[Vu Džov]]. Vu Dzetjan je bila edina zakonita kitajska cesarica. [[An Lušanov upor]] (755–763) v drugi polovici vladavine dinastije je povzročil opustošenje in slabljenje osrednje vlade. Dinastija Tang je ohranjala državno upravo z zaposlovanjem izobraženih uradnikov na podlagi standardiziranih državnih izpitov in priporočil. V 9. stoletju je vzpon regionalnih vojaških guvernerjev, znanih kot [[džjeduši]]ji, omajal civilni red. V drugi polovici 9. stoletja sta dinastija in osrednja oblast začeli propadati. Kmečki upori so povzročili množično izgubo prebivalstva in razseljevanje, vsesplošno revščino ter nadaljnje nedelovanje vlade, kar je leta 907 privedlo do konca dinastije. [[Čangan]] (današnji [[Šian]]), prestolnica dinastije Tang, je bil večino časa obstoja dinastije mesto z največjim številom prebivalcev na svetu. Popisa prebivalstva v 7. in 8. stoletju sta pokazala, da je cesarstvo imelo približno 50 milijonov prebivalcev.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}{{sfn|Ebrey|1999|pp=111, 141}} Do konca vladavine dinastije je to število naraslo na ocenjenih 80 milijonov prebivalcev.{{sfn|Du|1998|p=37}}{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=106}}{{efn|Med vladavino dinastije Tang se je svetovna populacija povečala s približno 190 milijonov na približno 240 milijonov, se pravi za približno 50 milijonov.}} Dinastija je imela poklicno vojsko in vojsko nabornikov z nekaj sto tisoč vojaki. Vojska se je borila predvsem z nomadskimi vojskami za nadzor nad [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] in donosnim trgovanjem vzdolž [[Svilna pot|svilne poti]]. Oddaljena kraljestva in države so dvoru dinastije Tang plačevale davek. Dinastija je prek sistema protektoratov posredno nadzirala tudi številna druga območja. Dinastija Tang je s svojo politično močjo močno vplivala tudi na politiko in kulturo sosednjih vzhodnoazijskih držav [[Japonska|Japonske]] in [[Koreja|Koreje]]. Kitajska kultura je v obdobju dinastije Tang zacvetela in dozorela. Obdobje tradicionalno velja za največje obdobje kitajske poezije.{{sfn|Yu|1998|pp=73–87}} V tem obdobju sta ustvarjala najbolj znana kitajska pesnika [[Li Baj]] in [[Du Fu]]. Pesnika sta skupaj z drugimi pesniki, kot je bil [[Vang Vej]], prispevala k monumentalnemu delu ''[[Tristo tanških pesmi]]''. Aktivni so bili številni znani slikarji, med njimi [[Han Gan]], [[Džang Šuan]] in [[Džov Fang]]. Cvetela je tudi kitajska dvorna glasba z instrumenti, kot je priljubljena [[Pipa (glasbilo)|pipa]]. Učenjaki dinastije Tang so sestavili bogato paleto zgodovinskih zapisov, enciklopedij in geografskih del. Med pomembnejšimi novostmi je bil razvoj lesotiska. V kitajski kulturi je dobil pomemben vpliv [[budizem]], zlasti njegove domače kitajske sekte. Cesar [[Vudzong (dinastija Tang)|Vudzong]] je v 840. letih uvedel politiko zatiranja budizma, katerega vpliv je nato upadel. == Zgodovina == ===Ustanovitev=== Dinastijo Tang je ustanovil cesar [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]], rojen kot Li Juan. Med propadanjem dinastije [[Dinastija Sui|Sui]] (581–618) je bil vojvoda Tanga in guverner Tajjuana, glavnega mesta sedanjega [[Šanši]]ja.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=90–91}}{{sfn|Graff|2000|p=78, 93}} Rodbina Li je bila [[Kitajci Han|hanskega]] porekla in pripadala severozahodni vojaški aristokraciji, ki je prevladovala v času dinastije Sui.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=90–91}}{{sfn|Adshead|2004|p=40–41}} Po uradnih zapisih dinastije Tang so bili Liji po očetovi strani potomci [[Laodzi]]ja, tradicionalnega ustanovitelja [[Daoizem|daoizma]], Li Guanga, generala dinastije [[Dinastija Han|Han]], in Li Gaoja, ustanovitelja kraljestva [[Zahodni Ljang (555-587)|Zahodni Ljang]], ki mu je vladala dinastija Han.{{sfn|Latourette|1934|p=191}}{{sfn|Drompp|2004|p=126}}{{sfn|Drompp|2005|p=376}} Pomembnen član družine je bil pesnik [[Li Baj]]. Cesarji Tanga so bili delno [[Šianbeji|šjanbejskega]] porekla, saj je bila mati cesarja Gaodzuja, vojvodinja Dugu, delno Šjanbejka.{{sfn|Skaff|2012|p=125}}{{sfn|Togan|2011|p=177}} Nekateri zgodovinarji trdijo, da so vezi cesarske družine Tang z uglednim klanom Longši Li, ki je bil hanskega porekla, morda izmišljene. Genetska študija hčerke Li Huja, vojvode Longšija, starega očeta ustanovitelja dinastije Tang, in njene jedrne družine kaže, da je bila družina povezana predvsem s kmečkimi skupnostmi na severu Kitajske. Ugotovitve kažejo, da so bili verjetno hanski aristokrati.{{sfn|Skaff|2012|p=125}}{{sfn|Togan|2011|p=177}} Li Juan je bil ugleden mož z vojaškimi izkušnjami in pa materini strani bratranec cesarja Janga iz Suija.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Li Juan se je leta 617 skupaj s sinom in enako militantno hčerko, princeso Pingjang, ki je imela svojo vojsko, uprl dinastiji Sui. Pozimi 617 je Li Juan zasedel [[Čangan]] in cesarju Jangu namenil položaj upokojenega cesarja. Li Juan je deloval kot regent marionetnega otroškega cesarja Jang Jouja.{{sfn|Adshead|2004|p=40}} Ko je 18. junija 618 izvedel, da je general Juven Huadži umoril cesarja Janga, se je Li Juan razglasil za cesarja novo ustanovljene dinastije Tang.{{sfn|Adshead|2004|p=40}}{{sfn|Graff|2000|p=78}} Cesar Gaodzu je vladal do leta 626, ko ga je nasilno odstavil njegov sin [[Tajdzong|Li Šimin]], knez Čina. Li Šimin je že od 18. leta poveljeval vojakom. Bil je spreten z lokom in puščico, mečem in sulico ter znan po svojih učinkovitih napadih s konjenico.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}{{sfn|Graff|2000|p=80}} 28. maja 621 je v bitki pri Hulaoju premagal številčnejšo vojsko kmečkega upornika Dou Džjandeja.{{sfn|Adshead|2004|p=40–42}}{{sfn|Graff|2000|p=78, 82, 85–86, 95}} 2. julija 626 je v strahu pred atentatom v Šuanvuju iz zasede ubil svoja brata Li Juandžija in prestolonaslednika Li Džjančenga.{{sfn|Adshead|2004|p=42}} Kmalu zatem je njegov oče abdiciral v njegovo korist in Li Šimin je postal cesar Tanga. Znan je predvsem pod svoji tempeljskim imenom [[Tajdzong]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Uboj bratov in očetova odstavitev so bili v nasprotju s [[Konfucijanstvo|konfucijansko]] vrednoto sinovske pobožnosti.{{sfn|Adshead|2004|p=42}} Tajdzong se je kljub temu izkazal za sposobnega voditelja, ki je upošteval nasvete najmodrejših članov svojega sveta.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Leta 628 je imel budistično spominsko slovesnost za žrtve vojne in leta 629 ukazal, da se na prizoriščih večjih bitk zgradijo budistični samostani, v katerih bi menihi molili za padle na obeh sprtih straneh.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=93}} Med kampanjo dinastije Tang proti vzhodnim Turkom je uničil [[Vzhodni turški kaganat]]. Slavni tanški vojaški častnik Li Džing je ujel [[Ilig kagan]]a in kasneje postal kancler dinastije Tang. Turki so po svojem porazu sprejeli Tajdzonga za svojega kagana. Naslavljali so ga 'tian kehan' – 'sin nebes'.{{sfn|Adshead|2004|p=42–43}}{{sfn|Twitchett|2000|p=124}} Tajdzonga je nasledil njegov sin Li Dži in vladal kot cesar [[Gaodzong]]. {{multiple image | perrow = 3 | total_width = 650 | caption_align = center | align = center | direction = horizontal | image1 = China, 742.svg | caption1 = Okrožja dinastije Tang leta 742; ''The Cambridge History of China'' | image2 = Tang Dynasty emissaries at the court of Varkhuman in Samarkand carrying silk and a string of silkworm cocoons, 648-651 CE, Afrasiyab murals, Samarkand.jpg | caption2 = Odposlanci Tanga na dvoru [[Sogdija|sogdijskega]] kralja [[Varhuman]]a v [[Samarkand]]u; [[Afrasiabske stenske slike]] (648–651)]] | image3 = Huteng dancer.jpg | caption3 = Sogdijski plesalec; [[pagoda]] templja Šjuding, [[Anjang]], [[Henan]] }} Dinastija Tang se je lotila vojaških pohodov proti zahodnim Turkom in izkoriščala rivalstvo med zahodnimi in vzhodnimi Turki, da bi oboje oslabila. Pod cesarjem Tajdzongom so bili v zahodnih regijah izvedeni pohodi proti [[Gaočang]]u leta 640, Karasahru leta 644 in 648 ter Kučiju leta 648. Vojne proti zahodnim Turkom so se nadaljevale pod cesarjem Gaodzongom. [[Zahodni turški kaganat]] je bil dokončno priključen k dinastiji Tang po zmagi generala Su Dingfanga nad kaganom [[Ašina Helu]]jem leta 657. Približno v tistem obdobju je dvor Tanga užival v obiskih številnih dostojanstvenikov iz tujih dežel. Slednji so upodobljeni na ''[[Portreti občasnih darovalcev|Portretih občasnih darovalcev]]'', ki jih je verjetno naslikal [[Jan Liben]] (601–673).<ref>{{Citation |last1=Zhou |first1=Xiuqin |title=Zhaoling: The Mausoleum of Emperor Tang Taizong |journal=Sino-Platonic Papers |date=April 2009 |volume=187 |page=155 |url=http://www.sino-platonic.org/complete/spp187_taizong_emperor.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221010/http://www.sino-platonic.org/complete/spp187_taizong_emperor.pdf |archive-date=2022-10-10 |url-status=live}}</ref>{{efn|Od desne proti levi so upodobljeni predstavniki Luja ({{lang|zh|魯國}}), [[Rouranski kaganat|Rouran]]a, [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]] ({{lang|zh|波斯國}}), Pekčeja ([[Koreja]]),({{lang|zh|百濟國}}), Kunduza ({{lang|zh|胡密丹}}), [[Balh]]a ({{lang|zh|白題國}}), [[Merv]]a ({{lang|zh|靺國}}), srednje [[Indija|Indije]] ({{lang|zh|中天竺}}), [[Šri Lanka|Šri Lanke]] ({{lang|zh|獅子國}}), severne [[Indija|Indije]] ({{lang|zh|北天竺}}), [[Taškurgan]]a ({{lang|zh|謁盤陀}}), [[Šaanši]]ja (({{lang|zh|武興國}}), [[Kuča|Kuče]] (({{lang|zh|龜茲國}}), [[Japonska|Japonske]] ({{lang|zh|倭國}}), [[Kogurjo]]ja ({{lang|zh|高麗國}}), [[Hotan]]a ({{lang|zh|于闐國}}), [[Silla|Sille]] (Koreja) ({{lang|zh|新羅國}}), [[Dangčang]]a ({{lang|zh|宕昌國}}), [[Malezija|Malezije]] ({{lang|zh|狼牙修}}), [[Čjang]]a ({{lang|zh|鄧至國}}), [[Jarkend]]a ({{lang|zh|周古柯}}), [[Kabadijan]]a ({{lang|zh|阿跋檀}}), [[Barbari Džjanpinga|barbarov Džjanpinga]] ({{lang|zh|建平蠻}}) in [[Tanki|Tankov]] ({{lang|zh|女蜑國}}).}} {{Wide image|王会图 唐阎立本 (annotations).jpg|1000px|align-cap=center|Tuji ambasadorji na obisku dvora Tanga; Jan Liben (601–673): ''[[Portreti občasnih darovalcev]]''}} ==Vu Dzetjanina uzurpacija prestola== {{Glavni|Vu Dzetjan}} [[Slika:武曌像.jpg|thumb|upright=0.8|[[Vu Dzetjan]], edina priznana cesarica v kitajski zgodovini]] Vu Dzetjan je prišla na dvor dinastije Tang kot nižja soproga cesarja [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzonga]]. Leta 690 se je povzpela na najvišji položaj v cesarstvu in ustanovila kratkotrajno dinastijo [[Vu Džov]] (690–705). Cesar Gaodzong je leta 655 doživel možgansko kap in Vu Dzetjan je začela namesto njega sprejemati številne dvorne odločitve ter se o državnih zadevah pogovarjati s svojimi svetniki, ki so od nje sprejemali ukaze, medtem ko je ona sedela za paravanom.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=97–98}} Ko je začel njen najstarejši sin in prestolonaslednik uveljavljati svojo avtoriteto in zagovarjati politiko, ki ji je cesarica Vu nasprotovala, je leta 675 nenadoma umrl. Mnogi so sumili, da ga je zastrupila cesarica Vu. Naslednji dedič prestola se je očitno izogibal politiki, a ga je Vu leta 680 obtožila načrtovanja upora. Bil je izgnan in kasneje prisiljen storiti samomor.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}} Leta 683 je cesar Gaodzong umrl. Nasledil ga je cesar [[Džongdzong]], njegov najstarejši preživeli sin s cesarico Vu. Džongdzonga je po samo šestih tednih na prestolu cesarica Vu odstavila v korist njegovega mlajšega brata, cesarja [[Ruidzong]]a.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}} Odstavitev je leta 684 izzvala upor skupine knezov dinastije Tang. Vujina vojska je upor v dveh mesecih zatrla.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}} 16. oktobra 690 je Vu razglasila vladarsko obdobje Tjanšov dinastije Vu Džov{{sfn|Forte|1988|p=234}} in tri dni kasneje cesarja Ruidzonga degradirala v prestolonaslednika. Prisilila ga je, da se je odpovedal očetovemu priimku Li in prevzel njen priimek Vu.{{sfn|Marlowe|2008|p=64}} Zatem je vladala sama kot edina legitimna cesarica v kitajski zgodovini. {{multiple image | perrow = 2 | image1 = 20210220 A model of Luoyang in Sui and Tang dynasty, Henan Museum.jpg| | image2 = 洛阳明堂天堂遗址中明堂的复原模型 (cropped).jpg | footer = Risba cesarske palače Luojang v času vladavine Vu Dzetja. Med njeno vladavino je bilo zgrajenih veliko pomembnih zgradb, med njimi Svetla dvorana Luojanga (desno). Dvorana je bila visoka 93 metrov. <ref>{{Citation |title=Zizhi Tongjian |title-link=|year=1084 |editor-last=Sima |editor-first=Guang |editor-link= |script-title=zh:資治通鑑 |trans-chapter=Tang #20 |script-chapter=zh:卷第二百四·唐紀二十 |chapter-url=https://ctext.org/wiki.pl?chapter=416283 |language=lzh |via=the Chinese Text Project |script-quote=zh:｢辛亥，明堂成，高二百九十四尺，方三百尺。凡三层：下层法四时，各随方色。中层法十二辰；上为圆盖，九龙捧之。上层法二十四气；亦为圆盖，上施铁凤，高一丈，饰以黄金。中有巨木十围，上下通贯，栭栌棤藉以为本。下施铁渠，为辟雍之象。号曰万象神宫。｣}}</ref> }} Dvorni udar 20. februarja 705 je cesarico Vu prisilil, da je 22. februarja odstopila s položaja cesarice. Naslednji dan je oblast ponovno prevzel njen sin Džongdzong. Dinastija Tang je bila uradno obnovljena 3. marca 705. Vu je kmalu zatem je umrla.{{sfn|Adshead|2004|p=45}} Da bi legitimizirala svojo vladavino, je Vu Dzetjan objavila dokument, znan kot ''Velika oblačna sutra'', ki je napovedoval, da bo reinkarnacija Maitreje Bude ženska vladarica, ki bo s sveta pregnala bolezni, skrbi in nesreče.{{sfn|Ebrey|1999|p=116}}{{sfn|Sen|2003|p=97–98}} V dokumentu je uporabila številne revidirane pismenke, ki so jih po njeni smrti vrnili v izvirno obliko.{{sfn|Whitfield|2004|p=74}} Verjetno najpomembnejši del njene zapuščine je bilo zmanjšanje hegemonije severozahodne aristokracije, kar je ljudem iz drugih klanov in regij Kitajske omogočilo, da so bili bolj zastopani v kitajski politiki in vladi.{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=82}}{{sfn|Schafer|1985|p=8}} ===Vladavina cesarja Šuandzonga=== {{multiple image | align = right | total_width = 320 | image_style = border:none; | image1 = 西安大雁塔.jpg | alt1 = 西安大雁塔 | caption1 = [[Velika pagoda divje gosi]] v Čanganu, zgrajena leta 652 in obnovljena leta 704 | image2 = Xi'anwildgoosepagoda2.JPG | alt2 = Xi'anwildgoosepagoda2 | caption2 = [[Mala pagoda divje gosi]], zgrajena leta 709 ob templju Dadžijanfu v Čanganu; v njej so se zbirali budistični menihi in prevajali besedila iz sanskrta v kitajščino{{sfn|Kiang|1999|p=12}}}} [[Slika:西方淨土變.jpg|thumb|Mural, ki prikazuje arhitekturo dinastije Tang v letih 707-710; Jame Mogao, jama 217]] Med vladavino cesarice Vu Dzetjan in po njej je bilo na dvoru veliko uglednih žensk, med njimi Šangguan Vaner (664-710), pesnica, pisateljica in zaupanja vredna uradnica, pristojna za cesaričin zasebni urad.{{sfn|Adshead|2004|p=46}} Leta 706 je cesarica Vej (umrla leta 710), žena cesarja [[Džongdzong]]a, prepričala moža, naj na vladne položaje imenuje svojo sestro in njene hčere. Leta 709 je zahtevala, da se ženskam podeli pravica do prenosa dednih privilegijev na sinove, kar je bilo prej izključna domena moških.{{sfn|Benn|2002|p=6}} Cesarica Vej je kasneje zastrupila Džongdzonga in leta 710 na prestol postavila njegovega petnajstletnega sina. Dva tedna pozneje je Li Longdži, kasnejši cesar [[Šuandzong]], z nekaj privrženci v dvorni palači ubil cesarico Vej in njene pristaše. Na prestol je postavil svojega očeta, cesarja [[Ruidzong]]a (vladal 710-712).{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=99}} Podobno kot je ob cesarju Džongdzongu vladala cesarica Vej, je ob cesarju Ruidzongu vladala princesa Tajping. {{sfn|Adshead|2004|p=47}} To se je končalo po Tajpinginem spodletelem državnem udaru leta 712. Cesar Ruidzong je prestol prepustil cesarju Šuandzongu.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=99}}{{sfn|Benn|2002|p=6}} Dinastija Tang je dosegla svoj vrhunec med 44-letnim vladanjem cesarja Šuandzonga. To obdobje velja za zlato dobo gospodarskega razcveta in udobnega življenja na cesarskem dvoru.{{sfn|Benn|2002|p=7}}{{sfn|Schafer|1985|p=8}} Šuandzong je veljal za naprednega in blagega vladarja, ki je leta 747 odpravil smrtno kazen. Pred tem je moral vse usmrtitve odobriti cesar. Leta 730 je bilo izvedenih le 24 usmrtitev.{{sfn|Benn|2002|p=47}} Šuandzong je pri sprejemanju političnih odločitev upošteval mnenje svojih ministrov in si prizadeval za pravično kadrovanje v vladnih resorjih z vključevanjem predstavnikov različnih političnih frakcij.{{sfn|Adshead|2004|p=47}} Njegov kancler Džang Džjuling (673–740), zagovornik [[Konfucijanstvo|konfucijanstva]], si je prizadeval povečati količino denarja v obtoku s podpiranjem zasebnega kovništva, medtem ko je njego naslednik Li Linfu (umrl 753), aristokrat in tehnokrat, zagovarjal državni monopol nad kovanjem denarja.{{sfn|Adshead|2004|p=89}} Po letu 737 je Šuandzong najbolj zaupal svojemu dolgoletnemu kanclerju Li Linfuju, ki je zagovarjal agresivnejšo zunanjo politiko z uporabo generalov, ki niso bili kitajskega rodu. Prav ta politika je na koncu ustvarila pogoje za obsežen upor proti cesarju Šuandzongu.{{sfn|Adshead|2004|pp=47–48}} ===An Lušanov upor in uničenje=== [[An Lušanov upor]], ki je trajal od leta 755 do 763, je uničil blaginjo dinastije Tang, ki je bila pred uporom na vrhuncu svoje moči. An Lušan je bil vojaški poveljnik dinastije Tang. Bil je mešanega sogdijsko-turškega porekla in služboval od leta 744. Leta 744 je premagal [[Kitani|Kitane]] iz [[Mandžurija|Mandžurije]], vendar je bila večina pohodov proti njim neuspešna.{{sfn|Xu|1993|p=455–467}} V Hebeju je imel obsežna pooblastila, kar mu je omogočilo, da se je uprl z vojsko, ki je štela več kot 100.000 mož. Po zavzetju [[Luojang]]a se je razglasil za cesarja nove, a kratkotrajne države [[Jan (Anši)|Jan]]. Tanški general Guo Dzidži je na začetku dosegel nekaj zmag proti upornikom, kasneje pa novoustanovljene tanške enote niso bile kos An Lušanivim prekaljenim veteranom. Dvor Tanga je pobegnil iz Čangana, cesar Šuandzong pa je med zbiranjem nove vojske v [[Šanši]]ju pobegnil v [[Sečuan]] in leta 756 zaprosili za pomoč [[Ujgurski kaganat]]. Ujgurski kan [[Bajančur kan|Bajančur]] je bil nad nad tem navdušen. Kitajskemu diplomatskemu odposlacu je dal za ženo svojo hčerko in v zameno dobil za ženo kitajsko princeso. Ujguri so pomagali osvoboditi prestolnico dinastije Tang, vendar so jo zapustili šele, ko jim je dinastija Tang plačala ogromno odkupnino v svili. Upor so pomagali zatirati celo [[Arabci]] iz [[Abasidski kalifat|Abasidskega kalifata]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}}{{sfn|Eberhard|2005|p=184–185}}{{sfn|Schafer|1985|p=9}} Med An Lušanovim uporom je leta 760 prišlo do pokola tujih arabskih in perzijskih muslimanskih trgovcev v Jangdžovu, ki ga je zagrešil kitajski general Tjan Šengong.{{sfn|Wan|2017|p=11}}{{sfn|Qi|2010|p=221–227}} Tibetanci so izkoristili priložnost in vdrli na številna območja pod kitajsko oblastjo. Po razpadu [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskega cesarstva]] leta 842 in ujgurskega kraljestva [[Kočo]] malo kasneje, dinastija Tang po letu 763 ni bila več dovolj močna, da bi izkoristila priložnost in ponovno osvojila Srednjo Azijo.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}}{{sfn|Sen|2003|p=34}} Izguba ozemlja je bila tako pomembna, da so morali kandidati na državnem izpitu še pol stoletja pozneje pisati esej o vzrokih za propad dinastije Tang.{{sfn|Gascoigne|Gascoigne|2003|p=97}} An Lušana je leta 757 ubil eden od njegovih evnuhov, obdobje nemirov in vsesplošni upori pa so se kljub temu nadaljevali vse do leta 763, ko je upornika Ši Siminga ubil njegov lastni sin.{{sfn|Eberhard|2005|p=185}} [[Slika:Leshan Buddha Statue View.JPG|thumb|Gradnja [[Lešanski veliki Buda|Lešanskega velikega Bude]] se je začela leta 713 in končala leta 803; kip je visok 71 metrov]] [[Slika:Nanchan Temple 1.JPG|thumb|Nančanski tempelj je bil zgrajen v 8. stoletju]] Po letu 710 so regionalni vojaški guvernerji [[džjeduši]]ji postopoma začeli izpodbijati centralno oblast.{{sfn|Wang|2003|p=91}} Po An Lušanovem uporu je moč džjedušijev v Hebeju presegla moč centralne vlade. Po vrsti uporov med letoma 781 in 784 v današnjih provincah Hebej, Henan, Šandong in Hubej je bila vlada prisiljena uradno priznati dedno vladavino džjedušijev brez predhodne potrditve s strani države. Vlada dinastije Tang se je namreč pri zagotavljanju varnosti in zatiranju lokalnih uporov zanašala ravno na te guvernerje in njihove vojske. V zameno za te usluge jim je vlada priznala pravico do lastne vojske, pobiranja davkov in celo prenašanja privilegijev na dediče.{{sfn|Graff|2008|p=43–44}} Ti vojaški guvernerji so postopoma zmanjšali vpliv civilnih uradnikov, izbranih prek državnega izpitnega sistema, in postajali vse bolj neodvisni od centralne oblasti. Vladavina teh mogočnih vojaških guvernerjev je trajala do leta 960, ko je bila pod dinastijo [[Dinastija Song|Song]] vzpostavljena nova civilna ureditev. Sistem enakih zemljišč je bil opuščen, kar je pomenilo, da so lahko ljudje prosto kupovali in prodajali zemljo. Številni revni kmetje so se zaradi tega zadolžili in bili prisiljeni prodati svojo zemljo premožnim, kar je vodilo v hitro širjenje velikih posestev.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}} Po propadu sistema dodeljevanja zemljišč se centralna kitajska država po letu 755 skorajda ni več vmešavala v upravljanje kmetijstva in je približno tisočletje delovala zgolj kot pobiralec davkov. Izjema je bil neuspešen poskus nacionalizacije zemljišč v času dinastije Song med vojno z [[Mongolsko cesarstvo|Mongoli]] v 13. stoletju.{{sfn|Adshead|2004|pp=90–91}} Ko je osrednja oblast izgubljala nadzor nad različnimi deli cesarstva, so leta 845 zabeležili, da so tolpe razbojnikov in rečnih piratov, ki so štele sto ali več članov, začele brez večjega odpora pleniti naselja ob reki [[Jangce]]. Leta 858 so silovite poplave vzdolž [[Veliki prekop (Kitajska)|Velikega prekopa]] zalile ogromna območja [[Severnokitajska nižina|Severnokitajske nižine]] in pri tem terjale življenja več deset tisoč ljudi. Kitajsko verovanje v "nebeški mandat", podeljen slabeči dinastiji Tang, je bilo omajano, saj so številni podložniki zaradi naravnih nesreč menili, da je dinastija izgubila pravico do vladanja. Leta 873 je katastrofalna letina zamajala temelje cesarstva. Na nekaterih območjih so pridelali le polovico običajnega pridelka in več deset tisoč ljudi se je soočilo s pomanjkanjem hrane in lakoto. V zgodnejšem obdobju vladavine dinastije Tang se je osrednja oblast uspešno spopadala s krizami pri pridelavi hrane. Zapisi kažejo, da se je vlada med letoma 714 in 719 učinkovito odzvala na naravne nesreče z razširitvijo sistema državnih žitnic za uravnavanje cen živil po vsej državi. Osrednja oblast je takrat uspela ustvariti velike zaloge živil za preprečevanje vse večje nevarnosti lakote ter povečati kmetijsko pridelavo s pridobivanjem novih obdelovalnih površin.{{sfn|Benn|2002|p=7}}{{sfn|Bowman|2000|p=105}} ===Obnova in okrevanje=== [[Slika:Xumipagodazhengding.jpg|thumb|upright=0.8|Pagoda Šumi, zgrajena leta 636]] Čeprav so naravne nesreče in upori omajali ugled in zmanjšali učinkovitost osrednje vlade, obdobje v začetku 9. stoletja kljub temu velja za čas okrevanja dinastije Tang.{{sfn|Benn|2002|p=15–17}} Umik vlade iz upravljanja gospodarstva je imel nepričakovan pozitiven učinek spodbujanja trgovine. Odprlo se veliko trgov z manj birokratskimi omejitvami.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=101}}{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=85}} Do leta 780 sta bila davek v žitu in obvezna delovna služba, uvedena v 7. stoletju, nadomeščena s polletnim davkom v denarju, kar je pomenilo prehod na denarno gospodarstvo, ki ga je krepil trgovski sloj.{{sfn|Schafer|1985|p=9}} V poznem obdobju dinastije Tang so gospodarsko najbolj cvetela mesta v južni regiji Džjengnan, med njimi Jangdžov, Sudžov in Hangdžov.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=101}} Državni monopol nad proizvodnjo soli, ki je po An Lušanovem uporu oslabel, je prešel pod pristojnost Komisije za sol. Komisija je postala ena najmočnejših državnih ustanov, ki so je vodili sposobni ministri, izbrani na podlagi njihovega strokovnega znanja. Komisija je uvedla prakso prodaje pravic trgovcem za nakup monopolne soli, ki so jo ti nato prevažali in prodajali na lokalnih trgih. Leta 799 je sol predstavljala več kot polovico državnih prihodkov.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}} Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je davek na sol postal glavni vir prihodkov kakšne velike države. Tudi potem, ko je moč osrednje vlade v drugi polovici 8. stoletja začela upadati, je ravno ta davek omogočal, da je država še vedno delovala in v velikem obsegu izdajala cesarske odloke. V ''[[Stara knjiga Tanga|Stari knjigi Tanga]]'' je zapis, da je vladni odlok iz leta 828 po vsej državi poenotil uporabo verižnih črpalk za namakanja s pravokotnimi lopatami.{{sfn|Needham|1986b|p=347}} Zadnji ambiciozni vladar dinastije Tang je bil cesar [[Šjandzong]] (vladal 805–820). Njegovemu vladanju so veliko pripomogle fiskalne reforme iz 80. let 8. stoletja, vključno z uvedbo državnega monopola nad proizvodnjo soli. V prestolnici je imel nastanjeno učinkovito in dobro usposobljeno cesarsko vojsko pod poveljstvom dvornih evnuhov. Njegova Vojska božanske strategije je leta 806 štela 240.000 mož. Med letoma 806 in 819 je cesar Šjandzong izvedel sedem obsežnih vojaških pohodov za zatiranje uporov v provincah, ki so zahtevale avtonomijo in se odcepile od osrednje oblasti. Pokoril je vse province, razen dveh. V času njegovega vladanja je bilo za kratek čas prekinjeno dedovanje položajev vojaških guvernerjev ''[[džjeduši]]jev''. Na njihove položaje je imenoval svoje vojaške častnike, regionalne civilne upravne organe pa znova zapolnil s civilnimi uradniki.{{sfn|Adshead|2004|p=51}} Šjandzongovi nasledniki so se izkazali za manj sposobne. Bolj kot vladanju so se posvečali užitkom, kot so lov, gostije in športi na prostem, s čimer so evnuhom omogočili kopičenje moči. Moč evnuhov ni bila ogrožena niti po incidentu Ganlu, v katerem cesarju [[Vendzong]]u (vladal 826–840) ni uspelo odstraniti evnuhov z oblasti. Namesto tega so bili Vendzongovi zavezniki na ukaz evnuhov javno usmrčeni na Zahodni tržnici v prestolnici Čangan.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=101}} [[Slika:Mogao Cave 156 battle.jpg|thumb|upright=1.3|Freska iz poznega obdobja dinastije Tang, ki slavi zmago generala Džang Jičaa nad Tibetanskim cesarstvom leta 848; Jame Mogao, jama 156]] Več desetletij po An Lušanovem uporu dinastija Tang uspela zbrati dovolj moči za nekaj vojaških pohodov, vključno z uničenjem [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]] v [[Mongolija|Mongoliji]] med letoma 840 in 847.{{sfn|Baumer|2012|p=310}} Dinastiji Tang je uspelo ponovno vzpostaviti posredno oblast nad nekdanjimi ozemlji vse do koridorja Heši in mesta Dunhuang v provinci Gansu na zahodu. Ozemlja, v posesti Tibetanskega cesarstva, je leta 848 med državljansko vojno v Tibetanskem cesarstvu osvojil general Džang Jičao (799–872).{{sfn|Taenzer|2016|p=35–37}} Cesar Šuandzong ga je za uspehe nagradil s položajem zaščitnika (''fangjuši'') prefekture Ša in vojaškega guvernerja novega okrožja Guiji.<ref>''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 249]].</ref> ===Konec dinastije Tang=== Dinastijo Tang je poleg naravnih nesreč, prizadevanj džjedušijev za pridobitev avtonomije tako na severu kot na jugu opustošil [[Huang Čaov upor]] v letih 874 do 884. Njegovo zatrtje je trajalo celo desetletje in privedlo do plenjenja mest Čangan in Luojang.{{sfn|Eberhard|2005|p=189–190}} V letih 878 in 879 je Huangova vojska v južnem pristanišču [[Guangdžov]]u pobila tuje trgovce, arabske in perzijske muslimane, zaratustrovce, Jude in kristjane.{{sfn|Gernet|1996|p=292}} Srednjeveški kitajski vir navaja, da je bilo med Huang Čaovim uporom ubitih osem milijonov ljudi.<ref>{{zhi|c=《殘唐五代史演義傳》：“卓吾]]子評：‘僖宗以貌取人，失之巢賊，致令殺人八百萬，血流三千里’”}}</ref> Dinastija Tang si po Huangovem uporu ni nikoli več opomogla in malo kasneje propadla. V zadnjih letih dinastije Tang so podeželje pustošile velike tolpe razbojnikov, po velikosti enake manjšim vojskam. Tolpe so se ukvarjale s tihotapljenjem soli, napadi na trgovce in trgovske karavane in celo obleganji številnih utrjenih mest.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=108}} Starejši zapisi Huang Čaov upor opisujejo kot dogodek, ki je uničil aristokracijo dinastije Tang, novejše raziskave pa kažejo, da je aristokracija na uradniških položajih začela propadati že dolgo pred tem.{{sfn|Wen|Wang|Hout|2024}}{{sfn|Wang Haixiao|2025}}{{sfn|Zhou Ding|2024}} Razen tega je dejanska fizična škoda, ki jo je upor povzročil eliti dinastije Tang, močno precenjena. Dinastija je ponovno utrdila svoj položaj v provinci Džjangnan in drugih južnih provincah in ohranila svoj vpliv še globoko v 10. stoletje.{{sfn|Zhou Ding|2024}} Plenjenje mest in nenehni frakcijski boji med evnuhi in uradniki, ki so imeli za posledico zlom državne uprave, so zagotovo osiromašili številne stare metropolitanske družine ali jih celo prisilili zapustiti svoje domove, kar je pripravilo teren za vzpon novega regionalnega plemstva v [[Obdobje petih dinastij in desetih kraljestev|obdobjih petih dinastij]] in dinastije [[Dinastija Song|Song]].{{sfn|Mote|2003|pp=6–7}}<ref>{{citation |last1=Scheidel |first1=Walter |title=The Great Leveler: Violence and the History of Inequality from the Stone Age to the Twenty-First Century |year=2018 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-18325-1 |pages=276–278}}</ref>{{sfn|Zhou Ding|2024}} V zadnjih dveh desetletjih dinastije Tang je postopni razpad osrednje oblasti privedel do vzpona tekmujočih vojaških voditeljev [[Li Kejong]]a in [[Džu Ven]]a na severu Kitajske.{{sfn|Mote|2003|pp=7–12}} Sile dinastije Tang so s pomočjo zavezniških [[Šatuoji|Šatuojev]], turškega ljudstva z območja današnje province [[Šanši]], pod vodstvom Li Kejonga, zatrle Huangov upor. Li Kejong je bil imenovan za džjedušija in pozneje za kneza Džina. Dvor dinastije Tang mu je podelil cesarski priimek Li.{{sfn|Mote|2003|p=6–7, 10, 12}} Džu Ven, sprva tihotapec soli in častnik v vojski upornika Huang Čaa, se je predal silam dinastije Tang, kar je pripomoglo k Huangovemu porazu. Džu Vena so preimenovali v Džu Čuandžonga (Džu popolne zvestobe) in ga po nizu hitrih napredovanj imenovali za vojaškega guvernerja okrožja Šuanvu.{{sfn|Mote|2003|p=7, 10, 12}}{{sfn|Needham|1986c|p=320–321|loc=footnote h}} Leta 901 je Džu Ven iz svojega oporišča v Kajfengu prevzel nadzor nad Čanganom, prestolnico dinastije Tang, in s tem tudi nad cesarsko družino.{{sfn|Mote|2003|p=7}} Do leta 903 je cesarja [[Džaodzong]]a prisilil, da prestolnico preseli v Luojang, s čimer se je že pripravljal na prevzem prestola. Leta 904 je Džu Ven umoril cesarja Džaodzonga in ga nadomestil z njegovim mladim sinom, cesarjem Aijem. Leta 905 je Džu ukazal usmrtiti Aijeve brate, številne uradnike in cesarico vdovo He. Dinastija Tang se je končala leta 907, ko je Džu Ven usmrtil tudi Aija in zasedel prestol Tanga kot cesar Tajdzu. Ustanovil je dinastijo [[Kasnejši Ljang]], s čimer se je začelo [[obdobje petih dinastij in desetih kraljestev]]. Leto pozneje je Džu ukazal zastrupiti odstavljenega cesarja Aija.{{sfn|Mote|2003|p=7, 10, 12}} Džu Venov sovražnik Li Kejong je umrl leta 908. Zaradi zvestobe dinastiji Tang si ni nikoli nadel cesarskega naslova. Njegov sin Li Cunšu, cesar [[Džuangdzong]], je podedoval očetov naslov kneza Džina in z njim tudi očetovo rivalstvo z Džujem. Leta 923 je Li Cunšu razglasil obnovljeno dinastijo Tang, znano kot [[Kasnejši Tang]], in še istega leta strmoglavil dinastijo [[Kasnejši Ljang]]. Južna Kitajska je kljub temu ostala razdrobljena na številna majhna kraljestva, vse dokler ni bila večina Kitajske ponovno združena pod dinastijo [[Dinastija Song|Song]] (960–1279). Iz tega obdobja izvira tudi oblast [[Kitani|kitanske]] dinastije Ljao nad deli severovzhodne Kitajske in [[Mandžurija|Mandžurije]]. Leta 905 je kitanski voditelj [[Abaodzi]] sklenil vojaško zavezništvo z Li Kejongom proti Džu Venu, vendar so se Kitani sčasoma obrnili proti dinastiji Kasnejši Tang in pomagali šatuojskemu voditelju [[Ši Džintang]]u iz dinastije [[Kasnejši Džin]], da je leta 936 strmoglavil dinastijo Kasnejši Tang.{{sfn|Mote|2003|p=10–13}} ==Uprava in politika== ===Prve reforme=== [[Slika:李隆基像.jpg|thumb|upright=0.8|Cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] z oblačili in pokrivalom učenjaka]] Cesar Tajdzong se je najprej lotil reševanja težav znotraj vlade, ki so nenehno pestile pretekle dinastije. Na podlagi ''Zakonika dinastije Sui'' je izdal nov ''[[Zakonik dinastije Tang]]'', po katerem so se zgledovale naslednje kitajske dinastije, pa tudi sosednje države v [[Vietnam]]u, [[Koreja|Koreji]] in na [[Japonska|Japonskem]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Najstarejši ohranjeni zakonik je iz leta 653. Razdeljen je bil na 500 členov, ki so zajemali različna kazniva dejanja in kazni: od desetih udarcev z lahko palico do stotih udarcev s težko palico, izgnanstva, prisilnega dela do usmrtitve. Za enako kaznivo dejanje, ki so ga storili pripadniki različnih družbenih in političnih razredov, je zakonik zazlikoval različne stopnje strogosti. Če je služabnik ali nečak ubil svojega gospodarja oziroma strica, je bila kazen drugačna kot v primeru, če je gospodar ubil služabnika ali ali stric nečaka.{{sfn|Ebrey|1999|pp=111–112}} [[Slika:CMOC Treasures of Ancient China exhibit - tri-coloured figure of a civil official.jpg|thumb|upright=0.8| Grobna figura iz dinastije Tang, ki prikazuje uradnika, oblečenega v ''hanfu'']] ''Zakonik dinastija Tang'' so v veliki meri prevzeli kasnejši zakoniki, kot je ''Zakonik zgodnje dinastije Ming'' (1368–1644) iz leta 1397.{{sfn|Andrew|Rapp|2000|p=25}} Kasneje je doživel več revizij, na primer tisto, ki je izboljšala lastninske pravice žensk v času dinastije [[Dinastija Song|Song]] (960–1279).{{sfn|Ebrey|1999|p=158}}{{sfn|Bernhardt|1995|p=274–275}} Državna uprava Tanga je imela tri urade (省, ''šeng''), ki so bili dolžni pripraviti, pregledati in izvajati državno politiko. V uradu, ki je izvajal politiko, je bilo šest ministrstev (部, ''bù'') z različnimi nalogami. Ti [[trije uradi in šest ministrstev]] so vključevali upravo za kadre, finance, obrede, vojsko, pravosodje in javna dela – upravni model, ki je trajal do padca dinastije [[Dinastija Čing|Čing]] (1644–1912).{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=78}} Ustanovitelji dinastije Tang so svojo slavo prevzeli predvsem iz slave prejšnje dinastije [[Dinastija Han|Han]] (202 pr. n. št. – 220 n. št.), vendar je bila osnova večine njihove upravne organizacije zelo podobna tisti iz prejšnjih severnih in južnih dinastij. Sistem divizijske milice iz dinastije [[Severni Džov]] (6. stoletje) je nadaljeval tudi Tang, vključno s kmečkimi vojaki, ki so služili v zameno za pridobljeno kmetijsko zemljišče. Ohranil se je tudi sistem enakih polj iz dinastije [[Severni Vej]] (4.–6. stoletje), vendar z nekaj prilagoditvami.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Četudi so centralna oblast in lokalne oblasti vodile obsežne evidence o zemljiški lastnini za odmero davkov, je v dinastiji Tang postala običajna praksa, da so pismeni in premožni ljudje ustvarjali lastne zasebne dokumente in sklepali pogodbe. Ustvarjalci teh dokumentov so s svojim podpisom in podpisoma priče in pisarja na sodišču, če je bilo potrebno, dokazali, da je njihova zahteva po lastnini legitimna. Prototip tega postopka je dejansko obstajal že v starodavni dinastiji Han, vendar je v dinastiji Tang postal bolj pogost in se je v kasnejših dinastijah vtisnil v kitajsko kulturo.{{sfn|Brook|1998|p=59}} Središče politične moči dinastije Tang je bilo glavno mesto [[Čangan]], današnji [[Šian]], kjer je cesar vzdrževal svojo veliko palačo in sprejemal in zabaval politične odposlance z glasbo, športom, akrobati, poezijo, slikami in dramatičnimi gledališkimi predstavami. Prestolnica je bila neverjetno bogata. Ko so leta 643 kitajski prefekturni vladni uradniki dopotovali v prestolnico, da bi predstavili letno poročilo o zadevah v svojih okrožjih, je cesar Tajdzong ugotovil, da mnogi nimajo ustreznih prostorov za bivanje in najemajo sobe od trgovcev. Tajdzong je vladnim agencijam, odgovornim za občinsko gradnjo, naročil, naj vsakemu gostujočemu uradniku v prestolnici zgradijo zasebni dvorec.{{sfn|Benn|2002|p=59}} ===Državni izpiti=== [[Slika:Civilserviceexam1.jpg|thumb|[[Čju Jing]]ova (1494–1552) slika iz dinastije [[Dinastija Ming|Ming]] prikazuje kandidate za civilne službe, ki berejo na zidu objavljene rezultate izpitov]] Študenti [[Konfucijanstvo|konfucijanskih]] študij so bili kandidati za cesarske izpite, pogoj za imenovanje v lokalne, pokrajinske in osrednje vladne birokracije. Obstajali sta dve vrsti izpitov: ''mingdžing'' (明經, ''osvetljevanje klasik'') in ''džinši'' (進士, ''predstavljeni učenjak''). ''Mingdžing'' je temeljil na konfucijanskih klasikah in je preverjal študentovo poznavanje širokega nabora besedil. ''Džinši'' je preverjal študentove literarne sposobnosti pri pisanju esejev kot odgovor na vprašanja o upravljanju in politiki ter pri pisanju poezije.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91–92}} Kandidati so bili ocenjeni tudi po primernem vedenju, videzu, govoru in kaligrafiji, kar so bila subjektivna merila, ki so dajala prednost bogatim pred tistimi s skromnejšimi sredstvi, ki si niso mogli plačati učiteljev retorike in pisanja. Čeprav je nesorazmerno veliko civilnih uradnikov prihajalo iz aristokratskih družin, bogastvo in plemiški status nista bila pogoja, izpiti pa so bili odprti za vse moške podložnike, katerih očetje niso bili iz obrtniškega ali trgovskega razreda.{{sfn|Gascoigne|Gascoigne|2003|p=95}}{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=97}} Za spodbujanje široke konfucijanske izobrazbe je vlada dinastije Tang ustanovila državne šole in izdala standardne različice ''[[Štiri knjige in Pet klasik|Pet klasik]]'' s komentarji.{{sfn|Ebrey|1999|p=112}} Odprt natečaj je bil zasnovan tako, da bi v vlado pritegnil najboljše talente. Takšna zasnova je bila pomembna zato, da bi vladarji dinastije Tang z zaposlovanjem kariernih uradnikov brez družinske ali lokalne opore moči, ne bi bili odvisni od močnih aristokratskih družin in vojskovodij. ''Zakonik dinastije Tang'' je zagotavljal enakomerno delitev podedovanega premoženja med legitimne dediče, in spodbujal družbeno mobilnost, saj je preprečeval močnim družinam, da bi s prvorojenstvom postale zemljiško plemstvo.{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=83}} V nasprotju s starejšimi poročili, ki so cesarski izpit v času dinastije Tang prikazovala kot obrobnega, nedavne kvantitativne raziskave kažejo, da je do konca 7. stoletja stopnja ''džinši'' že postala glavna pot do visokih položajev, medtem ko je rodovnik aristokratske družine v veliki meri izgubil svojo napovedno moč za birokratsko imenovanje.{{sfn|Wen|Wang|Hout|2024}}<ref>Wang, E. H., &amp; Yang, C. Z. (2025). ''The Political Economy of China’s Imperial Examination System''. Cambridge University Press. [https://www.cambridge.org/core/elements/political-economy-of-chinas-imperial-examination-system/3DA0EC88AE5901AEE641FD5686C7F8B8 Open-access Cambridge University Press link].</ref>{{sfn|Wang Haixiao|2025}} Izpitni sistem dinastije Tang je tako igral odločilno institucionalno vlogo pri izpodrivanju dednih privilegijev in spodbujanju birokratske elite, izbrane po zaslugah. Od časov dinastije Tang do konca dinastije Čing leta 1912 so učenjaki-uradniki služili kot posredniki med ljudstvom in vlado, njihova avtoriteta pa je izhajala manj iz porekla kot iz uspeha na izpitih. === Religija in politika === [[Slika:Audience by Emperor Tang Xuanzong.jpg|thumb|right| Ren Renfa (1254–1327): Džang Guo na sprejemu pri cesarju Šuandzongu]] Religija je od samega začetka igrala pomembno vlogo v politiki dinastije Tang. Li Juan je v svojem prizadevanju za prihod oblast pritegnil privržence s trditvijo, da izvira od [[Daoizem|daoističnega]] modreca [[Laodzi]]ja (ok. 6. stoletje pr. n. št.).{{sfn|Graff|2000|p=79}} Študentje, ki so opravljali državne izpite, so prosili budistične menihe, naj molijo za njihov uspeh, uspešni diplomanti pa so jim v zameno darovali. Pred obdobjem preganjanja budizma v 9. stoletju sta bila sprejemljiva tako [[budizem]] kot [[daoizem]]. Religija je bila osrednjega pomena v času vladavine cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]] (vladal 712–756). Cesar je na svoj dvor povabil daoistične in budistične menihe in klerike, zasul Laodzija z visokimi nazivi, pisal komentarje k daoističnim svetim spisom in ustanovil šolo za usposabljanje kandidatov za daoistične izpite. Leta 726 je pozval indijskega meniha Vadžrabodhija (671–741), naj izvede tantrične obrede za preprečitev suše. Leta 742 je osebno držal kadilnico, medtem ko je patriarh šingonske šole Amoghavajra (705–774) recitiral ''"mistična zaklinjanja, da bi zagotovil zmago sil dinastije Tang"''.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=99}} Cesar Šuandzong je strogo reguliral financiraje verskih dejavnosti. V začetku svoje vladavine je leta 713 ukinil neizčrpno zakladnico uglednega budističnega samostana v Čanganu. Samostan je zbral ogromno bogastvo, saj so množice anonimnih skesancev pred njegovimi vrati puščale denar, svilo in dragocenosti. Čeprav je samostan svoja sredstva radodarno razdajal, ga je cesar obsodil goljufivih bančnih praks in njegovo bogastvo razdelil drugim budističnim in daoističnim samostanom ter za popravilo lokalnih kipov, dvoran in mostov.{{sfn|Benn|2002|p=61}} Leta 714 je trgovinam v Čanganu prepovedal prodajo prepisov budističnih suter in monopol nad to trgovino prepustil budistični duhovščini.{{sfn|Benn|2002|p=57}} ===Davki in popisi prebivalstva=== Vlada dinastije Tang je poskušala izvesti natančne [[popis prebivalstva|popise prebivalstva]] cesarstva, predvsem zaradi učinkovitega obdavčevanja in novačenja vojakov. Dinastija je v zgodnjem obdobju za gospodinjstva uvedla skromne davke na žito in tkanine, s čimer jih je spodbujala k registraciji in posredovanju natančnih demografskih podatkov vladi.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} V uradnem popisu prebivalstva leta 609 je bilo zabeleženih 9 milijonov gospodinjstev, se pravi približno 50 milijonov ljudi.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Število se v popisu leta 742 ni povečalo.{{sfn|Ebrey|1999|p=141}} Število se ni povečalo niti v primerjavi z dinastijo [[Dinastija Han|Han]], ki je leta 2 n. št. zabeležila 58 milijonov prebivalcev.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}{{sfn|Nishijima|1986|p=595–596}} Adshead meni, da število prebivalcev v popisu leta 742 ni realno in ocenjuje, da je imelo cesarstvo leta 750 približno 75 milijonov prebivalcev.{{sfn|Adshead|2004|p=72}} V popisu prebivalstva dinastije Tang iz leta 754 je bilo v celotnem cesarstvu zabeleženih 1859 mest, 321 prefektur in 1538 okrožij.{{sfn|Benn|2002|p=45}} Četudi je bilo v cesarstvu veliko velikih in pomembnih mest, so podeželska in kmetijska območja predstavljala 80–90 % prebivalstva.{{sfn|Benn|2002|p=32}} V tem času so se dogajale tudi dramatične selitve prebivalstva s severa na jug cesarstva. Na začetku dinastije je na severu države živelo 75 % celotnega prebivalstva. Do konca dinastije se je število zmanjšalo na 50 %.{{sfn|Adshead|2004|p=75}} Kitajsko prebivalstvo se ni dramatično povečalo vse do dinastije Song, ko se je povečalo na 100 milijonov. Vzrok za povečanje je bilo zlasti obsežno povečanje gojenja riža v osrednji in južni Kitajski in s tem večji tržni presežki.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=156}} ==Vojska in zunanja politika== ===Protektorati in davkoplačevalci=== [[Slika:Emperor Taizong gives an audience to the ambassador of Tibet.jpg|thumb|upright=1.35|Cesar Tajdzong (626-649) sprejema Gar Tonngcena Juslunga, ambasadorja [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskega cesarstva]]]] 7. stoletje in prva polovica 8. stoletja veljata za obdobje, v katerem je dinastija Tang dosegla vrhunec svoje moči. V tem času se je oblast dinastije Tang raztezala dlje proti zahodu kot v kateri koli prejšnji dinastiji. Država je segala od severnega [[Vietnam]]a na jugu prek območja severno od [[Kašmirska dolina|Kašmirja]], ki je na zahodu mejil na [[Perzija|Perzijo]], vse do severne [[Koreja|Koreje]] na severovzhodu.{{sfn|Benn|2002|pp=xii, 4}} Med kraljestva, ki so dinastiji Tang plačevala davek, so spadala Kašmir, Nepal, Hotan, Kuča, Kašgar, Silla, Čampa ter kraljestva v dolinah [[Amu Darja|Amu Darje]] in [[Sir Darja|Sir Darje]].{{sfn|Whitfield|2004|p=47}}{{sfn|Twitchett|2000|p=116–118}} Turški nomadi so cesarja dinastije Tang nazivali s ''tjan kehan'' – ''božanski kan''.{{sfn|Twitchett|2000|p=124}} Potem ko je Su Dingfang (591–667) leta 657 pri jezeru [[Isik Kul]] zadušil obsežen upor [[Gokturki|Gokturkov]] pod vodstvom kana [[Ašina Helu]]ja (u. 658), je cesar [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzong]] ustanovil več protektoratov pod upravo generalnih protektorjev ali velikih generalnih protektorjev, s čimer se je kitajska vplivna sfera razširila vse do [[Herat]]a v zahodnem [[Afganistan]]u.{{sfn|Twitchett|2000|p=118, 122}} Generalni protektorji so imeli veliko avtonomije pri reševanju lokalnih kriz, ne da bi morali čakati na odobritev osrednje oblasti. Med vladavino cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]] so vojaški guvernerji [[džjeduši]]ji pridobili ogromna pooblastila, vključno s pravico do vzdrževanja lastnih vojsk, pobiranja davkov in dednega prenosa svojih nazivov. To obdobje velja za začetek propada centralne oblasti dinastije Tang.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}}{{sfn|Wang|2003|p=91}} [[Slika:Officer of the Guard of Honour. Tomb of Princess Changle (长乐公主墓), Zhao Mausoleum, Shaanxi province. Tang Zhenguan year 17, ie 644 CE.jpg|thumb|left|upright=0.8| Kitajski častnik Častne straže v grobnici princese Čangle, mavzolej Džao, Šaanši]] === Vojska in novačenje=== Do leta 737 je cesar Šuandzong opustil politiko novačenja vojakov, ki so jih menjavali vsaka tri leta, in jih nadomestil z bolj prekaljenimi in učinkovitimi stalnimi vojaki. Sistem je bil bolj gospodaren, saj je usposabljanje rekrutov in njihovo pošiljanje na mejo vsaka tri leta izčrpavalo državno blagajno.{{sfn|Benn|2002|p=9}} Konec 7. stoletja so vojaki lolalnih milic, vključeni v sistem ''[[fubing]]'', začeli zapuščati vojaško službo in domove, ki so jim bili zagotovljeni v sistemu enakih polj. Domnevni standard 100 [[mu]] zemlje, dodeljene vsaki družini, se je v krajih, kjer se je prebivalstvo znatno povečalo in so bogati pokupili večino zemlje, dejansko zmanjšal. Osiromašeni kmetje in potepuhi so bili prisiljeni oditi v vojaško službo z ugodnostmi oprostitve davkov in dela, pa tudi z določbami o kmetijskih zemljiščih in bivališčih za vzdrževane osebe, ki so spremljale vojake na meji.{{sfn|Graff|2002|p=208–209}} Do leta 742 se je skupno število vpoklicanih vojakov v vojskah Tanga povečalo na približno 500.000 mož.{{sfn|Benn|2002|p=9}} ===Vzhodne regije=== V vzhodni Aziji so bile vojaške kampanje dinastije Tang povsod manj uspešne kot v prejšnjih kitajskih cesarskih dinastijah. Tako kot cesarji dinastije Sui pred njim, je tudi Tajdzong leta 644 začel vojno proti korejskemu kraljestvu [[Kogurjo]]. V prvi kampanji se je moral umakniti, ker ni uspel premagati uspešne obrambe Korejcev pod poveljstvom generala Jon Kesomuna. Tajdzong se je zato povezal s kraljestvom [[Silla]]. Kitajci in vojaki Sille so se avgusta 663 v bitki pri Baekgangu borili proti kraljestvu [[Baekje]] in njegovemu japonskemu zavezniku Jamatu in odločilno zmagali. Mornarica dinastije Tang je imela na voljo več različnih tipov ladij, ki jih je opisal Li Čuan v svojem delu ''Kanon belega in mračnega planeta vojne'' (''Taipai Jinjing'') iz leta 759.{{sfn|Needham|1986c|p=685–687}} V drugi skupni invaziji s kraljestvom Silla je vojska dinastije Tang močno oslabila kraljestvo Kogurjo na severu Korejskega polotoka, tako da je leta 645 uničila njegove obmejne utrdbe. Skupni napadi vojsk Sille in Tanga pod poveljnikom Li Šidžijem (594–669) so do leta 668 uničili kraljestvo Kogurjo.{{sfn|Benn|2002|p=4}} [[Slika:Mogao Cave 61, painting of Mount Wutai monasteries.jpg|thumb|300px| Stenska poslikava iz 10. stoletja v jamah [[Jame Mogao|Mogao]] v [[Dunhuang]]u, ki prikazuje samostansko arhitekturo na gori Vutaj v dinastiji Tang]] Cesarstvo Tang je po uničenju v svojo upravo in vojsko sprejelo uradnike in generale iz Kogurjoja, čeprav sta bila prej sovražnika. Med sprejetimi generali sta bila brata Jon Namsaeng (634–679) in Jon Namsan (639–701). Dinastija Tang je v severni Koreji vladala od leta 668 do 676. Leta 671 je Silla prekinila zavezništvo in začela vojno z dinastijo Tang, da bi jo pregnala iz Koreje. Tang se je hkrati soočal z grožnjami na svoji zahodni meji, ko so Tibetanci leta 670 na reki Dafei premagali veliko kitajsko vojsko. Do leta 676 je Silla izgnala Kitajce iz Koreje.{{sfn|Kang|2006|p=54}} Po uporu vzhodnih Turkov leta 679 je Tang opustil svoje pohode na Korejo.{{sfn|Graff|2002|p=201}} Čeprav se je dinastija Tang občasno vojskovala z Japonci, je z Japonsko ohranjala prisrčne odnose. Sprejela je veliko japonskih cesarskih veleposlaništev in diplomatskih misij, ki jih je cesar [[Cesar Uda|Uda]] (vladal 887–897) ustavil šele leta 894 na prepričevanje svojega svetovalca Sugavare no Mičidzane (845–903).{{sfn|Kitagawa|Tsuchida|1975|p=222}} Japonski cesar [[Cesar Tenmu|Tenmu]] (vladal 672–686) je po kitajskem vzoru ustanovil svojo naborniško vojsko, organiziral državne slovesnosti in zgradil svojo palačo v Fudživari.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=144}} Na Japonsko je prišlo tudi veliko kitajskih budističnih menihov, da bi pomagali pri širjenju budizma. Dva meniha iz 7. stoletja, Dži Ju in Dži Jov, sta obiskala dvor cesarja [[Cesar Tendži|Tendžija]] (vladal 661–672) in mu podarila [[Voz, ki kaže jug|voz, ki kaže jug]], ki sta ga sama izdelala.{{sfn|Needham|1986b|p=289}} V ''[[Nihon Šoki]]ju'' (720) je zapis, da so leta 666 po zgledu na ta voz za cesarja Tendžija izdelali več različnih voz z enakim diferencialnim pogono. Kitajsko so hkrati obiskovali japonski menihi, med njimi Ennin (794–864), ki je pisal o svojih potovalnih izkušnjah, vključno s potovanjem po [[Veliki prekop (Kitajska)|Velikem prekopu]].{{sfn|Needham|1986c|p=308}}{{sfn|Reischauer|1940|p=152}} Japonski menih Enčin (814–891) je bil Kitajskem od leta 839 do 847 in nato ponovno od leta 853 do 858. Pristal je blizu Fudžova v Fudžjanu in med svojim drugim potovanjem na Kitajsko odplul na Japonsko iz Tadžova v Džedžjangu.{{sfn|Reischauer|1940|p=155}}{{sfn|Adshead|2004|p=51}} ===Zahodne in severne regije=== [[Slika:Tang Pottery Horse & Rider2.jpg|thumb|Grobna figurica konjenika, podobna tisti iz grobnice prestolonaslednika Li Čongruna]] [[Slika:Tang Dynasty circa 700 CE.png|alt=Tang Dynasty circa 700 CE|thumb|Dinastija Tang okoli leta 700]] Vladarji dinastij Sui in Tang so izvedli uspešne vojaške pohode proti stepskim nomadom. Kitajska zunanja politika na severu in zahodu se je morala soočiti s turškimi nomadi, ki so postajali prevladujoča etnična skupina v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=113}}{{sfn|Xue|1992|p=149–152, 257–264}} Da bi obvladala oziroma preprečila grožnje Turkov, je vlada dinastije Sui obnovila obmejne utrdbe ter sprejemala njihove trgovske in politične delegacije.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=92}} Dinastija Sui je v koviru politike poročnih zavezništev (''hečin'') v letih 597, 599, 614 in 617 poročila štiri svoje princese s turškimi plemenskimi voditelji. Ob tem je med drugimi etničnimi skupinami spodbujala nemire in spore, usmerjene proti Turkom.{{sfn|Benn|2002|p=2–3}}{{sfn|Cui|2005|p=655–659}} Turki so že v obdobju dinastije Sui postali pomembna vojaška sila, ki so jo Kitajci vključevali v svoje vrste. Ko so [[Kitani]] leta 605 začeli vdirati v severovzhodno Kitajsko, je kitajski general proti njim povedel 20.000 Turkov. Za nagrado je mednje razdelil kitansko živino in ženske.{{sfn|Ebrey|1999|p=111}} V obdobju med letoma 635 in 636 so bile cesarske princese dinastije Tang dvakrat poročene s turškimi najemniki ali generali v kitajski službi.{{sfn|Cui|2005|pp=655–659}} V celotnem obdobju dinastije Tang, vse do konca leta 755, je v kitajski vojski služilo približno deset turških generalov.{{sfn|Xue|1992|p=788}}{{sfn|Twitchett|2000|p=125}} Medtem ko so večino vojske dinastije Tang sestavljali kitajski naborniki iz sistema ''[[fubing]]'', so enote pod poveljstvom turških generalov sestavljali večinoma pripadniki nekitajskih ljudstev. Te enote so delovale predvsem na zahodnih mejnih območjih, kjer je bila prisotnost vojakov iz sistema ''fubing'' majhna.{{sfn|Liu|2000|p=85–95}} Nekatere turške enote so v resnici sestavljali pripadniki kitajskih Hanov, ki so prevzeli turški način življenja in izgubili svojo kitajsko kulturno identiteto.{{sfn|Gernet|1996|p=248}} Do leta 626 je bila državljanska vojna na Kitajskem skoraj povsem končana. Leta 628 je sledil še poraz vojskovodje Liang Šiduja v Ordoški regiji. Po končanju notranjih spopadov je dinastija Tang sprožila ofenzivo proti Turkom.{{sfn|Xue|1992|p=226–227}} Leta 630 so vojske dinastije Tang zavzele območja puščave Ordos v današnji provinci [[Notranja Mongolija]] in južno [[Mongolija|Mongolijo]].{{sfn|Ebrey|1999|p=111}}{{sfn|Xue|1992|p=380–386}} Po tej vojaški zmagi je cesar [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]] 11. junija 631 poslal k [[Šuejantuoji|Šuejantuojem]] odposlance z zlatom in svilo, da bi izpogajali osvoboditev kitajskih ujetnikov, ki so bili zajeti na severni meji v času prehoda z dinastije Sui v dinastijo Tang. Delegaciji je uspelo osvoboditi 80.000 Kitajcev in Kitajk, ki so se nato vrnili na Kitajsko.{{sfn|Benn|2002|p=2}}{{sfn|Xue|1992|p=222–225}} [[Slika:Cernuschi Museum 20060812 162.jpg|thumb|left|upright=0.8|Čuvaj grobnice, najden v grobnici dinastije Tang, zgodnje 8. stoletje]] V času, ko so bili Turki še naseljeni v regiji Ordos na nekdanjem ozemlju [[Šiungnu]]jev, je vlada dinastije Tang sprejela politiko vzpostavljanja vojaške prevlade v Srednjeazijski stepi. Vojska dinastije Tang in njeni turški zavezniki v 40. in 50. letih 7. stoletja osvojili in podredili Srednjo Azijo.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=92}} Pohodi, ne le proti [[Gokturki|Gokturkom]], temveč tudi proti drugim ljudstvom, so se začeli že med vladavino cesarja Tajdzonga. V času cesarja [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzonga]] je bil pod poveljstvom generala Su Dingfanga organiziran pohod proti [[Zahodni turški kaganat|Zahodnim Turkom]], ki jim je vladal [[Ašina Helu]].{{sfn|Skaff|2009|p=183}} Cesartvo Tang je s [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskim cesarstvom]] tekmovalo za nadzor nad ozemlji v Notranji in Srednji Aziji. Spori so bili včasih rešeni s sklepanjem zakonskih zvez. Takšna je bila na primer poroka princese Venčeng (u. 680) s Songcen Gampojem (u. 649).{{sfn|Whitfield|2004|p=193}}{{sfn|Sen|2003|p=24, 30–31}} Tibetansko izročilo navaja, da so kitajske čete po smrti Songcen Gampoja zavzele [[Lasa (prefekturno mesto)|Laso]],<ref>{{citation |url=https://books.google.com/books?id=U7C0I2KRyEUC&q=chinese+captured+lhasa+650&pg=PA28 |title=Tibet Past and Present |author-link= |first=Charles |last=Bell |year=1924 |publisher=Oxford University Press |edition=Repr. |isbn=978-81-208-1048-8 |page=28 |access-date=July 17, 2010}}</ref> vendar tega ne omenjajo niti kitajski letopisi niti tibetanski rokopisi iz [[Dunhuang]]a.<ref>{{citation |title=The historical status of Tibet |first=Tieh-tseng |last=Li |author-mask=Li Tieh-tseng (李鐵錚) |year=1956 |publisher=King's Crown |page=6 |url=https://books.google.com/books?id=hdVwAAAAMAAJ&q=lhasa+gampo++captured}}</ref> Med letoma 670 in 692 je prišlo do niza spopadov s Tibetom zaradi ozemelj v [[Tarimska kotlina|Tarimski kotlini]]. Med [[An Lušanov upor|An Lušanovim uporom]] so Tibetanci leta 763 za petnajst dni zavzeli [[Čangan]].{{sfn|Beckwith|1987|p=146}}{{sfn|Stein|1972|p=65}} Med tem uporom je dinastija Tang umaknila svoje zahodne garnizije, nameščene na območju današnjih provinc [[Gansu]] in [[Činghaj]]. Ta ozemlja so nato zasedli Tibetanci, skupaj z ozemljem današnjega [[Šindžjang]]a.{{sfn|Twitchett|2000|p=109}} Sovražnosti med dinastijo Tang in Tibetom so trajale vse do podpisa Čangčinskega sporazuma leta 821.{{sfn|Benn|2002|p=11}} Določbe sporazuma, vključno z natančno določenimi mejami med državama, so bile zapisane v dvojezičnem besedilu na kamnitem stebru pred templjem [[Jokang|Jokhang]] v Lasi.{{sfn|Richardson|1985|p=106–143}} [[Slika:Emperor Taizongs horses by Yan Liben.jpg|thumb|Jan Liben (okoli 650): plitvi relief vojaka in cesarjevega konja Jesenska rosa z bogato okrašenim sedlom in stremeni, grobnica cesarja Tajdzonga]] Med islamskim osvajanjem [[Perzija|Perzije]] (633–656) sta se princ [[Peroz III.]], sin zadnjega vladarja [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]], in njegov dvor umaknila na Kitajsko.{{sfn|Whitfield|2004|p=47}}{{sfn|Schafer|1985|p=10, 25–26}} Po navedbah v ''[[Stara knjiga Tanga|Stari knjigi Tanga]]'' je bil Peroz imenovan za vladarja perzijske province s sedežem v današnjem Zarandžu v [[Afganistan]]u. Med osvajanjem Perzije je [[Rašidunski kalifat|rašidunski]] kalif [[Osman ibn Afan|Utman]] (vladal 644–656) poslal delegacijo na dvor dinastije Tang v Čanganu.{{sfn|Twitchett|2000|p=125}} Arabski viri trdijo, da je [[Omajadski kalifat|omajadski]] poveljnik [[Kutajba ibn Muslim]] za kratek čas zavzel Kašgar, a se je po sklenitvi mirovnega sporazuma umaknil.<ref>{{citation |first=Muhamad S. |last=Olimat |title=China and Central Asia in the Post-Soviet Era: A Bilateral Approach |url=https://books.google.com/books?id=cLqpCwAAQBAJ&q=715+Alutar+Ikhshid&pg=PA10 |year=2015 |publisher=Lexington |isbn=978-1-4985-1805-5 |page=10}}</ref> Sodobni zgodovinarji to trditev v celoti zavračajo.<ref>{{citation |chapter=The Arab Conquest |first1=B. A. |last1=Litvinsky |first2=A. H. |last2=Jalilov |first3=A. I. |last3=Kolesnikov |pages=449–472 |editor-first=B. A. |editor-last=Litvinsky |title=History of civilizations of Central Asia, Volume III: The crossroads of civilizations: A.D. 250 to 750 |location=Paris |publisher=UNESCO Publishing |year=1996 |isbn=978-92-3-103211-0 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=883OZBe2sMYC&pg=PA458}}</ref><ref>Bosworth, C. E. (1986). »Ḳutayba b. Muslim«. V Bosworth, C. E.; van Donzel, E.; Lewis, B. & Pellat, Ch. (ur.). Enciklopedija Islama, 2. izdaja. Zvezek V: Khe–Mahi. Leiden: E. J. Brill. str. 541–542. ISBN 978-90-04-07819-2.</ref> <ref>{{citation |title=The Arab Conquests in Central Asia |first=H. A. R. |last=Gibb |author-link=|publisher=The Royal Asiatic Society |location=London |year=1923 |url=https://archive.org/details/arabconquestsinc00gibbuoft |oclc=685253133 |pages=[https://archive.org/details/arabconquestsinc00gibbuoft/page/48 48]–51}}</ref> Leta 715 je arabski [[Omajadski kalifat]] odstavil Ihšida, kralja [[Ferganska dolina|Ferganske doline]], in na prestol postavil novega vladarja Alutarja. Odstavljeni kralj je pobegnil v [[Kuča|Kučo]] in zaprosil za kitajsko posredovanje. Kitajci so v Fergansko dolino poslali 10.000 vojakov pod poveljstvom Džang Šjaosonga, ki je pri Namanganu premagal Alutarja in arabske okupacijske sile ter na prestol ponovno postavil Ihšida.{{sfn|Bai|2003|p=235–236}} Dinastija Tang je v bitki pri Aksuju leta 717 premagala arabske omajadske napadalce. Arabski poveljnik al-Jaškuri je po porazu s svojo vojsko pobegnil v [[Taškent]].<ref>{{citation |first=Christopher I. |last=Beckwith |title=The Tibetan Empire in Central Asia: A History of the Struggle for Great Power Among Tibetans, Turks, Arabs, and Chinese During the Early Middle Ages |url=https://books.google.com/books?id=oeI9DwAAQBAJ&q=aksu+717&pg=PA88 |year=1993 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-02469-1 |pages=88–89}}</ref> Turgeši so nato uničili arabske Omajade in jih pregnali. Do 40. let 8. stoletja so Arabci iz [[Abasidski kalifat|Abasidskega kalifata]] ponovno vzpostavili svojo prisotnost v Sogdiji in Ferganski dolini. Propad Omajadskega kalifata leta 750 je v kombinaciji s širitveno politiko cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]]a dinastiji Tang omogočil, da je ponovno uveljavila svoj vpliv v [[Transoksanija|Transoksaniji]] in postala prevladujoča sila v kitajskem [[Turkestan]]u.<ref name=Chaffee>{{cite book|last=Chaffee |first=John W. |title=The Muslim Merchants of Premodern China:The History of a Maritime Asian Trade Diaspora, 750-1400 |year=2018 |publisher=Cambridge University Press |url=https://www.cambridge.org/core/books/muslim-merchants-of-premodern-china/merchants-of-an-imperial-trade/2736CF75BA700D965FAA934381F261EC |page=17}}</ref> Ponovni vzpon se je nenadoma končal v bitki pri Talasu v bližini današnjega Taškenta leta 751,<ref name=Chaffee/> v karteri je bila vojska dinastije Tang pod poveljstvom Gao Šjandžija poražena proti abasidski vojski, ki jo je vodil Zijad ibn Salih. Število vojakov in žrtev je v različnih virih različno. V kitajski vojski naj bi bilo od 10.000 do 100.000 vojakov, v arabski pa od 30.000 do 200.000 vojakov. Višji številki sta v obeh primerih verjetno pretirane. Kitajski viri navajajo, da je vojska dinastije Tang utrpela od 20.000 do 30.000 žrtev, medtem ko arabski viri poročajo o 50.000 ubitih in 20.000 zajetih vojakih dinastije Tang. Poraz je pomenil konec vpliva dinastije Tang v Transoksaniji in ustavil njeno širjenje proti zahodu. V Transoksaniji so se utrdili Abasidi.<ref>{{cite book|last=Monro|first=Alexander|year=2016|title=The Paper Trail: An Unexpected History of a Revolutionary Invention|publisher=Alfred A. Knopf |page=151}}</ref><ref>{{Cite book|last=Park |first=Hyunhee |title=Mapping the Chinese and Islamic Worlds: Cross-Cultural Exchange in Pre-Modern Asia |year=2012 |publisher=Cambridge University Press |page=25 |isbn=978-1-139-53662-2}}</ref><ref>Daniel Elton L. New Cambridge History of Islam, zv. 1. Poglavje: ''The Islamic East''. str. 457–458.</ref><ref name="donvito">{{Cite journal |last=Donvito |first=Filippo |year=2015 |title=Treacherous auxiliaries: The Battle of the River Talas |journal=Medieval Warfare |volume=5 |issue=1 |pages=22–27 |issn=2211-5129 |jstor=48578413}}</ref><ref>{{cite book|last=Daniel |first=Elton L. |author-link= |title=The political and social history of Khurasan under Abbasid rule, 747-820 |year=1979 |publisher=Bibliotheca Islamica |page=89 |quote=}}</ref> S širjenjem kitajske oblasti v regije zahodno od Kitajske se je razširilo kitajsko znanje izdelave [[papir]]ja, ki so ga kitajski ujetniki prenesli na Arabce.{{sfn|Bai|2003|pp=242–243}}{{sfn|Eberhard|2005|p=183}} Tehnika izdelave papirja je do 12. stoletja prek [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]], ki je bil pod arabsko oblastjo, naposled dosegle tudi [[Evropa|Evropo]].<ref>{{citation |last=Fuller |first=Neathery Batsell |title=A Brief history of paper |year=2002 |url=http://users.stlcc.edu/nfuller/paper/ |access-date=September 14, 2016 |archive-date=August 22, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180822144311/http://users.stlcc.edu/nfuller/paper/ |url-status=dead}}</ref> 11. junija 758 je kljub spopadu pri Talasu v prestolnico Čangan prispela abasidska delegacija z darili za kitajskega cesarja.{{sfn|Schafer|1985|p=26}} Istočasno je v Čangan prišla tudi delegacija [[Ujgurski kaganat|Ujgurov]]. V letih 788–789 so Kitajci sklenili vojaško zavezništvo z Ujguri, ki so dvakrat premagali Tibetance: leta 789 v bližini mesta [[Gaočang]] v [[Džungarija|Džungariji]] in leta 791 v bližini [[Ningšja|Ningšje]] ob [[Rumena reka|Rumeni reki]].<ref>{{Citation |url=https://books.google.com/books?id=EYlxAAAAMAAJ&q=chinese+captured+lhasa+650 |title=Encyclopaedia of Tibet: History and geography of Tibet |first=S. K. |last=Sharma |first2=Usha |last2=Sharma |year=1996 |publisher=Anmol |isbn=978-81-7488-414-5 |page=46 |access-date=July 17, 2010}}</ref> Leta 643 naj bi na dvor cesarja Tajdzonga prispela delegacija [[Antiohija|antiohijskega]] patriarha z darili za cesarja.{{sfn|Needham|1986b|p=476}} Delegacije verjetno ni poslal antiohijski patriarh ampak cesar [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] [[Konstans II. |Konstans II. Pogonat]].{{sfn|Adshead|1995|pp=104–106}}<ref name="Hirth2000">{{citation |orig-year=1885 |year=2000 |last=Hirth |first=Friedrich |author-link= |editor-first=Jerome S. |editor-last=Arkenberg |url=http://www.fordham.edu/halsall/eastasia/romchin1.html |title=East Asian History Sourcebook: Chinese Accounts of Rome, Byzantium and the Middle East, c. 91 B.C.E. – 1643 C.E. |publisher=Fordham University |access-date=September 14, 2016 |archive-date=September 10, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910050947/http://www.fordham.edu/halsall/eastasia/romchin1.html |url-status=dead}}</ref>{{sfn|Yule|1915|p=54–55}} Obiski bizantinskih delegacij so se nadaljevali vse do 8. stoletja.<ref name="Hirth2000" />{{sfn|Yule|1915|p=54–55}}{{sfn|Adshead|1995|p=104–106}} ''[[Stara knjiga Tanga|Stara]]'' in ''[[Nova knjiga Tanga]]'' vsebujeta opis bizantinske prestolnice [[Konstantinopel]],{{sfn|Ball|2016|p=152–153|loc=endnote 114}}{{sfn|Yule|1915|p=46–48}} vključno z obleganjem mesta pod vodstvom omajadskega kalifa [[Muavija I.|Muavije I.]], ki je prebivalce prisilil k plačevanju davka Arabcem.<ref name="Hirth2000" />{{sfn|Yule|1915|p=48–49}} ==Gospodarstvo== [[Slika:Gilt silver jar with pattern of dancing horses.jpg|thumb|200px|Pozlačena srebrna posoda v obliki nomadske usnjene torbe,{{sfn|Ebrey|1999|p=127}} okrašena s plesočim konjem s čašo v ustih; konj naj bi pripadal cesarju [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzongu]] in bil zdresiran, da je plesal{{sfn|Ebrey|1999|p=127}}]] S kopenskimi trgovskimi potmi vzdolž [[Svilna pot|svilne poti]] in pomorsko trgovino z ladjami na jadra je dinastija Tang pridobila številne nove tehnologije, kulturne prakse, redke luksuzne predmete in sodobne izdelke. Iz [[Evropa|Evrope]], [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] ter [[Srednja Azija|Srednje]] in [[Južna Azija|Južne Azije]] je prevzela nove modne zamisli, nove vrste keramike in izpopolnjene tehnike obdelave srebra. V tem obdobju so se postopoma začeli uporabljati tudi stoli in pručke za sedenje. Kitajci so dotlej vedno sedeli na podlogah, položenih na tla.{{sfn|Ebrey|1999|p=118–119}} Med prebivalci Bližnjega vzhoda je bilo kitajsko blago zelo cenjeno in so ga kupovali v velikih količinah. Med najbolj cenjeno blago so spadali svila, porcelan in lakirani izdelki.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=112}} V času dinastije Tang so na Kitajskem postale priljubljene pesmi, plesi in glasbila iz tujih dežel.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=114}}{{sfn|Whitfield|2004|p=255}} Med temi glasbili so bili [[Oboa|oboe]], piščali in majhni lakirani bobni iz [[Kuča|Kuče]] v [[Tarimska kotlina|Tarimski kotlini]] ter indijska tolkala, na primer činele.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=114}} Na dvoru se je število glasbenih zasedb povečalo s sedem v dinastij [[Dinastija Sui|Sui]] na devet. Zsedbe so izvajale raznoliko azijsko glasbo.{{sfn|Benn|2002|p=134}} V dinastiji Tang je potekala živahna kulturna izmenjava z [[Indija|Indijo]], središčem [[Budizem|budističnega]] znanja. Indijo so obiskali znameniti kitajski popotniki, med njimi [[Šuandzang]] (u. 664). Šuandzangu je po sedemnajstletnem potovanju uspelo na Kitajsko prinesti dragocena besedila v [[Sanskrt|sanskrtu]], ki so jih nato prevedli v kitajščino. Učenjakom in študentom je bil na voljo tudi turško-kitajski slovar, turške ljudske pesmi pa so navdihnile nekatere kitajske pesnitve.{{sfn|Schafer|1985|p=28}}{{sfn|Eberhard|2005|p=182}} V notranjosti Kitajske je trgovino omogočal [[Veliki prekop (Kitajska)|Veliki prekop]]. Vlada dinastije Tang je tudi sicer vzdrževala obsežen sistem prekopov, kar je znižalo stroške prevoza žita in drugega blaga.{{sfn|Benn|2002|p=7}} Država je upravljala tudi približno 32.100 km dolg poštni sistem, ki je deloval s pomočjo konj in plovil.{{sfn|Adshead|2004|p=90}} ===Svilna pot=== [[Slika:Tang Sancai Porcelain with Musicians on a Camel (no background).jpg|thumb|200px|Kipec [[Sogdija|sogdijskih]] glasbenikov na [[Dvogrba kamela|dvogrbi kameli]]]] Svilna pot od Kitajske do Evrope in zahodnega sveta je bila prvotno vzpostavljena v času vladavine [[Vu, cesar Hana|cesarja Vuja]] (141–87 pr. n. št.) iz dinastije [[Dinastija Han|Han]]. Ponovno jo je leta 639 odprla dinastija Tang, ko je njen general in kancler Hov Džundži (u. 643) osvojil zahodna ozemlja. Pot je ostala odprta skoraj štiri desetletja do leta 678, ko so jo zavzeli [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanci]] in jo prekinili. Ponovno se je odprla leta 699, ko so Kitajci pregnali Tibetance{{sfn|Twitchett|2000|p=118}} in znova po kopnem neposredno povezala Kitajsko z zahodom.{{sfn|Eberhard|2005|p=179}} Leta 722 je dinastija Tang od Tibeta zavzela ključno pot skozi dolino [[Gilgit]] in jo leta 737 izgubila. Znova jo je pridobila s pomočjo korejskega generala Gao Šjandžija in [[Kogurjo]]ja.{{sfn|Sen|2003|pp=30–32}} Po koncu [[An Lušanov upor|An Lušanovega upora]] leta 763 je cesarstvo Tang umaknilo svoje čete z zahodnih ozemelj, s čimer je Tibetanskemu cesarstvu omogočilo, da je v veliki meri prekinilo neposreden dostop Kitajske do svilne poti. Upor v Tibetu leta 848 je odstavil tibetanske vladarje in dinastija Tang je leta 851 znova prevzela severozahodna okrožja. V teh okrožjih so bili obsežni pašniki, ključni za vzrejo konj, ki jih je dinastija Tang nujno potrebovala.{{sfn|Benn|2002|p=11}}{{sfn|Whitfield|2004|pp=57, 228}} V nasprotju s številnim evropskim popotniki, ki so prihajali na Kitajsko živet in trgovat, so mnogi popotniki, predvsem menihi in misijonarji, zabeležili stroge kitajske zakone o priseljencih. Njihovi zapisi omenjajo, da je bilo vzdolž svilne poti veliko kontrolnih točk, ki so preverjale potovalna dovoljenja v cesarstvo Tang. Zapisi omenjajo tudi razbojništvo. [[Šuandzang]] omenja, da so njegovo skupino popotnikov večkrat napadli razbojniki.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=112}} Svilna pot je vplivala tudi na umetnost tistega obdobja. Konji so postali pomemben simbol blaginje in moči ter orodje vojaške in diplomatske politike. Konje so častili kot sorodnike zmaja.{{sfn|Andrews|2010|p=25}} <gallery widths="200px" heights="200px"> Slika:20090822 Shanghai Museum 3596.jpg|Tanški glaziran kip konjenika Slika:CMOC Treasures of Ancient China exhibit - pottery horse, detail 1.jpg|Tanški glaziran kip konja, izkopan v [[Šian]]u </gallery> === Morska pristanišča in pomorska trgovina === [[Slika:Chinese Slave trade.jpg|thumb|upright=0.8| Pogodba iz obdobja dinastije Tang, najdena na pokopališču Astana v Turfanu, ki beleži nakup petnajstletnega sužnja za šest kosov navadne svile in pet kitajskih kovancev]] Kitajski odposlanci so po [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] pluli že v 2. stoletju pr. n. št.{{sfn|Sun|1989|p=161–167}}{{sfn|Chen|2002|p=67–71}} V času dinastije Tang so kitajske ladje zelo pogosto plule tudi po [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]] in [[Rdeče morje|Rdečem morju]] vse do [[Perzija|Perzije]] in [[Mezopotamija|Mezopotamije]], [[Arabski polotok|Arabije]], [[Egipt]]a, [[Etiopija|Etiopije]] in [[Somalija|Somalije]] na [[Afriški rog|Afriškem rogu]].{{sfn|Bowman|2000|p=104–105}} V času dinastije Tang so v številna kitajska mesta prišli in se v njih naselili tuji trgovci, ki so poslovali s Kitajsko. Med njimi so bili Perzijci, Arabci, Indijci, Malajci, Bengalci, Singalci, Kmeri, Čami, Judje in nestorijanski kristjani z Bližnjega vzhoda.{{sfn|Benn|2002|p=46}}{{sfn|Schafer|1985|p=20}} Leta 748 je budistični menih Džjan Džen opisal [[Guangdžov]] kot živahno trgovsko središče, v katerem so pristajale številne velike tuje ladje. Zapisal je, da so številne ladje prihajale z [[Borneo|Bornea]], iz Perzije in [[Java|Jave]] in tovorile [[Začimba|začimbe]], [[biser]]e ter ogromne količine [[žad]]a.{{sfn|Tang|1991|p=61}}{{sfn|Schafer|1985|p=15}} Odnosi z Arabci so bili pogosto napeti. Med An Lušanovim uporom so arabski in perzijski pirati 30. oktobra 758 požgali in oplenili Guangdžov.{{Sfn|Benn|2002|p=11}} Oblasti dinastije Tang so se odzvale tako, da so pristanišče v Guangdžovu zaprle za približno petdeset let. Tuje ladje so zato začele pristajati v [[Hanoj]]u.{{sfn|Schafer|1985|p=16}} Ko so pristanišče znova odprli, je znova zacvetelo. Leta 851 je arabski trgovec Sulejman al-Tadžir opazoval izdelavo [[porcelan]]a v Guangdžovu in občudoval njegovo prosojnost.{{sfn|Shen|1996|p=163}} Opisal je tudi znamenitosti mesta, žitnice, lokalno upravo in odnos do popotnikov ter omenil uporabo keramike, riža, vina in čaja.{{sfn|Woods|1996|p=143}} Prisotnost tujcev se je končala leta 878 z maščevalnim pokolom v Guangdžovu, ki ga je izvedel upornik Huang Čao. Ubitih je bilo več tisoč ljudi, ne glede na njihovo etnično pripadnost.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=108}}{{sfn|Schafer|1985|p=10, 16}}{{sfn|Eberhard|2005|p=190}} Huangov upor je bil zadušen leta 884. V trgovanje v [[Rumeno morje|Rumenem morju]], v katerem je prevladovala korejska država [[Silla]], so bile vključene tudi ladje iz drugih vzhodnoazijskih držav in japonske province Hizen. Ko so se v poznem 7. stoletju med Sillo in Japonsko znova razplamtele sovražnosti, se je večina japonskih pomorskih trgovcev, da bi se v Rumenem morju izognila korejskim ladjam, odločila za plovbo iz [[Nagasaki]]ja proti izlivu reke Huai, [[Jangce]]ju in celo bolj proti jugu do [[Hangdžov]]a.{{sfn|Schafer|1985|p=11}}{{sfn|Reischauer|1940|p=157}} Japonsko odposlanstvo na Kitajskem je za vrnitev na Japonsko leta 838 najelo devet ladij in šestdeset korejskih mornarjev iz korejskih četrti v mestih Čudžov in Ljanšui ob reki Huaj.{{sfn|Reischauer|1940|p=162}} Znano je tudi, da so kitajske trgovske ladje, namenjene na Japonsko, izplule iz različnih pristanišč ob obalah provinc Džedžjang in Fudžjan.{{sfn|Reischauer|1940|pp=155–156}} Kitajci so vsaj že v dinastiji Tang veliko proizvajali za izvoz v tujino. Trditev dokazuje najdba razbitine arabske ladje (''[[dhov]]''), pri otoku Belitung, ki se je ohranila v morskem mulju. Na njej so našli 63.000 predmetov iz keramike iz obdobja dinastije Tang ter predmete iz srebra in zlata. Med slednjimi je bila skleda iz Čangšaja z zapisanim datumom, ki ustreza letu 826. Datum je okvirno potrdilo tudi radiokarbonsko datiranje [[janež|zvezdastega janeža]], najdenega na razbitini.<ref>{{Citation |access-date=October 21, 2008 |date=October 18, 2008 |title=The treasure trove making waves: Simon Worrall explains why a recent discovery on the seabed of the Indian Ocean will revolutionise our understanding of two ancient civilisations |newspaper=BBC News |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/programmes/from_our_own_correspondent/7675866.stm}}</ref> Od leta 785 dalje so Kitajci začeli redno pristajati v Sufali na vzhodni afriški obali, da bi se izognili arabskim posrednikom.{{sfn|Shen|1996|p=155}} Različni kitajski viri iz tistega časa podrobno opisujejo trgovanje v Afriki. Uradnik in geograf Džja Dan (730–805) je opisal dve pogosti pomorski trgovski poti iz svojega časa. Prva je vodila od obale [[Bohajsko morje|Bohajskega morja]] proti [[Koreja|Koreji]], druga pa od Guangdžova prek Malake proti Nikobarskim otokom, Šrilanki in Indiji ter naprej ob vzhodni in severni obali Arabskega morja vse do Evfrata.{{sfn|Hsu|1988|p=96}} Leta 863 je kitajski avtor Duan Čengši (umrl 863) podrobno opisal trgovanje s sužnji, slonovino in ambro v deželi, imenovani Bobali. Zgodovinarji menijo, da gre za Berberu v današnji Somaliji.{{sfn|Levathes|1994|p=38}} V egiptovskem [[Fustat]]u je bila kitajska keramika tako cenjena in povpraševanje tako veliko, da so Kitajci pogosto pluli tja.{{sfn|Shen|1996|p=158}}{{sfn|Adshead|2004|p=80}} Iz tega obdobja je zapis arabskega trgovca Šulame, ki je občudoval kitajske ladje ([[džunka|džunke]]), a hkrati opozoril, da je njihov ugrez prevelik za plovbo po Evfratu. Tovor in potnike so morali zato preložiti na manjša plovila. Šulama je zapisal tudi to, da so bile kitajske ladje pogosto tako velike, da so lahko sprejele do 700 potnikov.{{sfn|Hsu|1988|p=96}}{{sfn|Liu|1991|p=178}} ==Kultura in družba== {{wide image|EightySevenCelestials3.jpg|1000px|Vu Daodzi: ''Sedeminosemdeset nebesnikov'', skica za fresko}} Tako dinastija Sui kot Tang sta se odvrnili od bolj fevdalne kulture prejšnjih severnih dinastij v korist trdnega civilnega [[Konfucijanstvo|konfucijanstva]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Državni sistem je podpiral obsežen razred konfucijanskih intelektualcev, izbranih bodisi z izpiti za državne uslužbence bodisi s priporočili. V obdobju Tanga sta bila [[daoizem]] in [[budizem]] pogosto prakticirani ideologiji, ki sta igrali veliko vlogo v vsakdanjem življenju ljudi. Kitajci v dinastiji Tang so uživali v gostijah, pitju, praznikih, športu in vseh vrstah zabave. Kitajska književnost je cvetela in bila zaradi novih tehnik tiskanja širše dostopna. Bogati meščani in plemiči, ki so častili duhove, so želeli povedati, kako pomembni in občudovanja vredni so, in so zato sami pisali ali naročili pisanje lastnih osmrtnic. V grobove so prilagali kipce, da bi odgnali zle duhove.<ref>{{Citation |last=MacGregor |first=Neil |title=A History of the World in 100 Objects |publisher=Viking |year=2011 |isbn=978-0-670-02270-0 |edition=First American |location=New York |pages=351, 357 |author-link=}}</ref> ===Čangan=== [[Slika:Prince Yide's tomb, towers.jpg|thumb|left|upright=0.8|Stenska poslikava 706, ki prikazuje vogalni stolp, najverjetneje v Čanganu; grobnica princa Jideja (u. 701) v mavzoleju Čjanling]] Čangan je bil prestolnica že v času dinastij Han in Džin, vendar je svojo podobo prestolnice v obdobju dinastije Tang dobil po vojnah v času dinastije Sui. Mesto je imelo približno kvadraten tloris. Zunanje obzidje je v smeri vzhod–zahod merilo 10 km, v smeri sever–jug pa več kot 8 km.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=93}} Kraljeva palača Tajdži je stala severno od osrednje osi mesta.<ref>{{Citation |last=McMullen |first=David L. |title=State and court ritual in China |year=1999 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-62157-1 |page=166 |editor-last=McDermott |editor-first=Joseph P.}}</ref> Od velikih vrat Mingde sredi južnega južnega obzidja je široka mestna avenija vodila do osrednjega upravnega dela mesta. Za njim so stala vrata Čentjan, ki so vodila v kraljevo palačo oziroma cesarsko mesto. To os je prečkalo štirinajst glavnih ulic v smeri vzhod–zahod in enajst glavnih ulic v smeri sever–jug. Mreža ulic je ustvarila 108 pravokotnih mestnih četrti, obdanih z obzidjem s štirimi vrati. Vsaka četrt je imela več manjših mestnih blokov. Mesto je postalo znano prav po tej šahovniški razporeditvi glavnih ulic in obzidanih četrti z vrati. Ureditev je opisana celo v eni od Du Fujevih pesmi.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=103}} Po vzoru na Čangan je bilo zasnovano tudi japonsko mesto Heian-kjo, današnji [[Kjoto]]. Od 108 mestnih četrti v Čanganu sta bili dve namenjeni tržnicam pod vladnim nadzorom, preostali prostor pa je bil rezerviran za templje, vrtove, ribnike in drugo.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=92–93}} V mestu je bilo 111 budističnih samostanov, 41 daoističnih samostanov, 38 družinskih svetišč, 2 uradna templja, 7 cerkva tujih verstev, 10 četrti s pokrajinskimi uradi za zveze, 12 večjih gostišč in 6 pokopališč. Nekatere mestne četrti so bile dobesedno zapolnjene z odprtimi javnimi igrišči ali dvorišči razkošnih palač, namenjenimi igranju pola na konjih in igre cuju, kitajske različice nogometa.{{sfn|Benn|2002|p=xiv–xviii}} Leta 662 je cesar [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzong]] cesarski dvor preselil v palačo Daming, ki je postala politično središče cesarstva in je več kot 220 let služila kot kraljeva rezidenca cesarjev iz dinastije Tang.<ref>{{Citation |title=A Journey into China's Antiquity |year=1997 |publisher=Morning Glory |location=Beijing |isbn=978-7-5054-0507-3 |page=56 |editor-last=Yu |editor-first=Weichao}}</ref> [[Slika:Chang'an of Tang.jpg|upright=1.35|thumb|Zemljevid Čangana o obdobju dinastije Tang]] Prestolnica dinastije Tang je bila v svojem času največje mesto na svetu. Število prebivalcev v samem mestu in v okolici je doseglo številko dva milijona.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=93}} Mesto je bilo izjemno kozmopolitsko, saj so v njem prebivali pripadniki različnih narodnosti iz Perzije, Srednje Azije, Japonske, Koreje, Vietnama, Tibeta, Indije in drugod. Zaradi prisotnosti tako raznolikih etničnih skupin so mestu prakticirali številne različne vere, med drugim [[budizem]], [[Nestorijanstvo|nestorijansko]] krščanstvo, [[islam]] in [[zaratustrstvo]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=79}} Zahvaljujoč svilni poti se je na Kitajsko priselilo veliko tujcev. Samo v Čanganu jih je živelo približno 25.000.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=112}} Gostom so v gostilnah stregle eksotične [[Tohari|Toharke]] z zelenimi očmi in svetlimi lasmi, ki so točile vino v čaše iz [[ahat]]a in [[jantar]]ja ter ob tem pele in plesale. Če je tujec na Kitajskem želel poročiti s Kitajko, je moral ostati na Kitajskem in svoje neveste ni smel odpeljati v svojo domovino. To je določal zakon iz leta 628, sprejet za zaščito žensk pred začasnimi zakonskimi zvezami s tujimi odposlanci. V času dinastije Tang je bilo sprejetih več zakonov, ki so zahtevali razlikovanje tujcev od domačega prebivalstva. Leta 779 je cesarska oblast izdala odlok, ki je [[Ujguri|Ujgure]] v prestolnici Čanganu prisilil k nošenju njihovih tradicionalnih oblačil, jim prepovedal sklepanje zakonskih zvez s Kitajkami ter jim onemogočil, da bi se izdajali za Kitajce.{{sfn|Schafer|1985|p=21–22, 25}} [[Slika:Jingyun Bell.JPG|thumb|left|200px|Bronast zvon Džingjun, ulit leta 711; visok je 247 cm in tehta 6.500 kg; zvon je zdaj obešen v [[Šian]]u]] Čangan je bil središče osrednje oblasti in dom cesarske družine, poln sijaja in bogastva, vendar v času dinastije Tang ni bil tudi gospodarsko središče. Največje gospodarsko središče je bilo mesto Jangdžov ob [[Veliki prekop (Kitajska)|Velikem prekopu]], nedaleč od reke [[Jangce]].{{sfn|Benn|2002|p=46}}{{sfn|Schafer|1985|p=17–18}} Jangdžov je bil sedež državnega monopola na sol in tudi največje industrijsko središče na Kitajskem. Deloval je kot vmesna postaja pri prevozu tujega blaga, namenjenega večjim mestom na severu.{{sfn|Benn|2002|p=46}} Podobno kot pristaniško mesto Guangdžov na jugu je tudi Jangdžov gostil na tisoče tujih trgovcev iz vse Azije.{{sfn|Schafer|1985|p=17–18}}{{sfn|Reischauer|1940|p=143–144}} Cesarstvo je imelo tudi pomožno prestolnico [[Luojang]], ki je bila cesarici [[Vu Dzetjan]] ljubša od Čangana. Leta 691 je ukazala, naj se več kot 100.000 družin iz okolice Čangana preseli v Luojang. Po preselitvi je imel Luojang okoli milijonom prebivalcev in postal drugo največje mesto v cesarstvu. Zaradi bližine reke Luo je imel veliko koristi od rodovitnih kmetijskih zemljišč na jugu in trgovskega prometa po Velikem prekopu. Dvor dinastije Tang je sčasoma znižal status Luojanga kot prestolnice in ga po letu 743, ko so v Čanganu rešili težavo z oskrbo za celo leto, ni več obiskoval.{{sfn|Benn|2002|p=46}} Leta 736 so na ključnih točkah vzdolž poti od Jangdžova do Čangana zgradili žitnice, s čimer so odpravili zamude pri prevozu, kvarjenje blaga in tatvine. Leta 743 so vzhodno od Čangana uredili umetno jezero, ki je služilo kot pretovorno pristanišče. Tam so si lahko radovedni prebivalci s severa končno ogledali raznolike ladje, značilne za južno Kitajsko.{{sfn|Schafer|1985|p=18–20}} ===Književnost=== == Cesarji dinastije Tang == [[Slika:Westerner on a camel.jpg|200px|thumb|right|Zahodnjak na kameli, dinastija Tang, [[Šanghajski muzej]]]] [[Slika:Tang dynasty.PNG|right|thumb|200px|Ozemlje dinastije Tang (rumeno) in nekaterih zavezniških in sovražnih dežel, okrog leta 660]] {{clear}} <table border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" class="wikitable"> <tr> <th style="background:#efefef;">[[Tempeljsko ime]]</th> <th style="background:#efefef;">[[Kitajski priimek]] in ime</th> <th style="background:#efefef;">Vladavina</th> <th style="background:#efefef;">Ime in trajanje vladarskega obdobja</th> </tr> <tr> <!-- <td colspan="4" align="center">''Konvencija: "Tang" + tempeljsko ime''<br /> Opomba: Vu Hou (武后 Wǔ Hòu) (Cesarica Vu) je [[posthumno ime]].</td> </tr> --> <tr> <td>[[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]] <br> (高祖, Gāo Zǔ)</td> <td>Li Juan (李淵, Lǐ Yuān)</td> <td>618–626</td> <td>Vude (武德, Wǔ dé) 618–626<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]] <br> (太宗, Tài Zōng)</td> <td>Li Šimin <br> (李世民, Lǐ Shì Mín)</td> <td>626–649</td> <td>Dženguan (貞觀, Zhēn guān) 627–649<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzong]] <br> (高宗, Gāo zōng)</td> <td>Li Dži (李治, Lǐ Zhì)</td> <td>650–683</td> <td>Jonghui (永徽, Yǒng huī) 650–655<br /> Čjančing (顯慶, Xiǎn qìng) 656–661<br /> Longšuo (龍朔, Lóng shuò) 661–663<br /> Linde (麟德, Lín dé) 664–665<br /> Čjanfeng (乾封, Qían fēng) 666–668<br /> Dzongdžang (總章, Zǒng zhāng) 668–670<br /> Šjanheng (咸亨, Xián hēng) 670–674<br /> Šangjuan (上元, Shàng yuán) 674–676<br /> Jifeng (儀鳳, Yí fèng) 676]–679<br /> Tiaolu (調露, Tiáo lù) 679–680<br /> Jonglong (永隆, Yǒng lóng) 680–681<br /> Kaijao (開耀, Kāi yào) 681–682<br /> Jongčun (永淳, Yǒng chún) 682–683<br /> Hongdao (弘道, Hóng dào) 683<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Džongdzong]] <br> (中宗, Zhōng zōng)<br />(razrešila ga je [[Vu Dzetjan]])</td> <td>Li Šjan (李顯, Lǐ Xiǎn) ali <br />Li Dže (李哲, Lǐ Zhé)</td> <td>684<br />(tudi 705–710)</td> <td>Sišeng (嗣聖, Sì shèng) 684<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzong]] <br> (睿宗, Ruì zōng)<br />(razrešila ga je [[Vu Dzetjan]])</td> <td>Li Dan (李旦, Lǐ Dàn)</td> <td>684<br />(tudi 710–712)</td> <td>Venming (文明, Wén míng) 684<br /> </td> </tr> <tr> <td>Vu Hou (武后 Wǔ hòu)</td> <td>cesarica [[Vu Dzetjan]] <br> (武則天, Wǔ Zé Tiān)</td> <td>684–705</td> <td>Guangdžai (光宅, Guāng zhái) 684<br /> Čuigong (垂拱, Chuí gǒng) 685–688<br /> Jongčang (永昌, Yǒng chāng) 689<br /> Zaiču (載初, Zài chū) 690<br /> </td> </tr> <tr> <td colspan="4" align="center" style="background:#efefef;">'''[[Dinastija Džov]] (690–705)'''</td> </tr> <tr> <td colspan="4" align="center" style="background:#efefef;">Nadaljevanje dinastije Tang '''</td> </tr> <tr> <td>[[Džongdzong]] <br> (中宗, Zhōng zōng)<br />(drugo vladanje)</td> <td>Li Šjan (李顯, Lǐ Xiǎn) or<br />Li Zhe (李哲, Lǐ Zhé)</td> <td>(tudi 684)<br />705–710</td> <td>Šenlong (神龍, Shén lóng) 705–707<br /> Džinglong (景龍, Jǐng lóng) 707–710<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šang (dinastija Tang)|Šang]]<br> (殤帝, Shāng dì) </td> <td>Li Čong Mao (李重茂, Lǐ Chóng Mào)</td> <td>710</td> <td>Tanglong (唐隆, Táng lóng) 710</td> </td> </tr> <tr> <td>[[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzong ]] <br> (睿宗, Ruì zōng)<br />(drugo vladanje)</td> <td>Li Dan (李旦, Lǐ Dàn)</td> <td>(tudi 684)<br />710–712</td> <td>Džingjun (景雲, Jǐng yún) 710–711<br /> Taidži (太極, Tài jí) 712<br /> Janhe (延和, Yán hé) 712<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] <br> (玄宗 Xuán zōng)</td> <td>Li Long Ji (李隆基 Lǐ Lóng Jī)</td> <td>712–756</td> <td>Šjantian (先天, Xiān tiān) 712–713<br /> Kaijuan (開元, Kāi yuán) 713–741<br /> Tianbao (天寶, Tiān bǎo) 742–756<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Sudzong]] <br> (肅宗, Sù zōng)</td> <td>Li Heng (李亨, Lǐ Hēng)</td> <td>756–762</td> <td>Džide (至德, Zhì dé) 756–758<br /> Čjanjuan (乾元, Qián yuán) 758–760<br /> Šangjuan (上元, Shàng yuán) 760–761<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Dajdzong]] <br> (代宗, Dài zōng)</td> <td>Li Ju (李豫, Lǐ Yù)</td> <td>762–779</td> <td>Baojing (寶應, Bǎo yìng) 762–763<br /> Guangde (廣德, Guǎng dé) 763–764<br /> Jongtai (永泰, Yǒng tài) 765–766<br /> Dali (大曆, Dà lì) 766–779<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Dedzong]] <br>(德宗 Dé zōng)</td> <td>Li Kuo (李适, Lǐ Kuò)</td> <td>780–805</td> <td>Džjandžong (建中, Jiàn zhōng) 780–783<br /> Šingjuan (興元, Xīng yuán) 784<br /> Dženjuan (貞元, Zhēn yuán) 785–805<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šundzong]] <br> (順宗, Shùn zōng)</td> <td>Li Song (李誦, Lǐ Sòng)</td> <td>805</td> <td>Jongdžen (永貞, Yǒng zhēn) 805<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šjandzong]] <br> (憲宗, Xiàn zōng)</td> <td>Li Čun (李純, Lǐ Chún)</td> <td>806–820</td> <td>Juanhe (元和, Yuán hé) 806–820<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Mudzong (dinastija Tang)|Mudzong]] <br> (穆宗, Mù zōng)</td> <td>Li Heng (李恆, Lǐ Héng)</td> <td>821–824</td> <td>Čangčing (長慶, Cháng qìng) 821–824<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Džingdzong (dinastija (Tang)|Džingdzong]] <br> (敬宗, Jìng zōng)</td> <td>Li Džan (李湛, Lǐ Zhàn)</td> <td>824–826</td> <td>Baoli (寶曆, Bǎo lì) 824–826<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Vendzong]] <br> (文宗, Wén zōng)</td> <td>Li Ang (李昂, Lǐ Áng)</td> <td>826–840</td> <td>Baoli (寶曆, Bǎo lì) 826<br /> Dahe (大和, Dà hé) ali Tajhe (太和, Tài hé) 827–835<br /> Kaičeng (開成, Kāi chéng) 836–840<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Vudzong (dinastija Tang)|Vudzong]] <br> (武宗, Wǔ zōng)</td> <td>Li Jan (李炎, Lǐ Yán)</td> <td>840–846</td> <td>Huičang (會昌, Huì chāng) 841–846<br /> </td> </tr> <tr> <td> [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] (drugič) <br> (宣宗, Xuān zōng)</td> <td>Li Čen (李忱, Lǐ Chén)</td> <td>846–859</td> <td>Dačong (大中, Dà chōng) 847–859<br /> </td> </tr> <tr> <td> [[Jidzong]] <br> (懿宗, Yì zōng)</td> <td>Li Cui (李漼, Lǐ Cuǐ)</td> <td>859–873</td> <td>Dačong (大中, Dà chōng) 859<br /> Šjantong (咸通, Xián tōng) 860–873<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šidzong (dinastija Tang)|Šidzong]] <br> (僖宗, Xī zōng)</td> <td>Li Šuan (李儇, Lǐ Xuān)</td> <td>873–888</td> <td>Šjantong (咸通, Xián tōng) 873–874<br /> Čjanfu (乾符, Qián fú) 874–879<br /> Guangming (廣明, Guǎng míng) 880–881<br /> Džonghe (中和, Zhōng hé) 881–885<br /> Guangči (光啟, Guāng qǐ) 885–888<br /> Vende (文德, Wén dé) 888<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Džaodzong]]<br> (昭宗, Zhāo zōng)</td> <td>Li Je (李曄, Lǐ Yè)</td> <td>888–904</td> <td>LongDŽi (龍紀, Lóng jì) 889<br /> Dašun (大順, Dà shùn) 890–891<br /> Džingfu (景福, Jǐng fú) 892–893<br /> Čjanning (乾寧, Qián níng) 894–898<br /> Guanghua (光化, Guāng huà) 898–901<br /> Tjanfu (天復, Tiān fù) 901–904<br /> Tjanjou (天佑, Tiān yòu) 904<br /> </td> </tr> <tr> <td> [[Ajdi (dinastija Tang)|Ajdi]] <br> (哀帝, Aī dì) ali <br />Džaošuan di <br> (昭宣帝, Zhāo xuān dì)</td> <td>Li Džu (李柷, Lǐ Zhù)</td> <td>904–907</td> <td>Tjanjou (天佑, Tiān yòu) 904–907<br /> </td> </tr> </table> == Opombe == {{Notelist|2}} ==Sklici== {{sklici|20em}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dinastije v kitajski zgodovini|Tang]] [[Kategorija:Dinastija Tang|*]] nj8euni1a4mma094jjfrbvvky6cg0yq 6766591 6766590 2026-10-18T10:33:19Z Octopus 13285 /* Cesarji dinastije Tang */ urejanje 6766591 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | native_name = {{nobold|{{lang|zh-hant|唐|nocat=true}}}} | conventional_long_name = Tang | common_name = Dinastija Tang | era = vzhodnoazijski srednji vek | status = Cesarstvo | p1 = Dinastija Sui | p2 = Zahodni turški kaganat | p3 = Vzhodni turški kaganat | p4 = | s1 = Kasnejši Ljang | s2 = Jang Vu | s3 = Vujue | s4 = Min | s5 = Bivši Šu | s6 = Dinastija Ljao | s7 = Drugi turški kaganat | image_map = Tang outline map, 661.svg | image_map_caption = Cesarstvo leta 661, ko je doseglo svoj največji obseg{{sfnp|Blunden|Elvin|1983|pp=92–93}}{{sfnp|Twitchett|Wechsler|1979|p=281}}{{sfnp|Shin|2014|pp=39, 47}} <!-- {{legend-table|style="border:0;" |#c11e1e|Civil administration |#df8d83|Military administration |#f7dcca|Briefly-controlled areas}} --> | capital = {{plainlist| * [[Čangan]]<br />(618–683 and 705–904) * [[Luojang]]<br />(''[[de facto]]'' 664–683; ''[[de jure]]'' 683–705 in 904–907)}} | common_languages = [[Kitajščina|srednja kitajščina]] | religion = {{ublist |[[Budizem|kitajski budizem]] |[[daoizem]] |[[kitajska ljudska verovanja]] |[[nestorijanstvo]] |[[manihejstvo]] |[[zaratustrstvo]] |[[islam]]}} | government_type = [[monarhija|absolutna monarhija]] | title_leader = Cesar | leader1 = [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu ]] | year_leader1 = 618–626 (prvi) | leader2 = [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]] | year_leader2 = 626–649 | leader3 = [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] | year_leader3 = 712–756 | leader4 = [[Ajdi (dinastija Tang)|Ajdi]] | year_leader4 = 904–907 (zadnji) | life_span = {{plainlist| * 618–690, 705–907 * {{nowrap|{{midsize|{{nobold|(690–705: [[Vu Džov]])}}}}}}}} | event_start = ustanovitev | date_start = 18. junij | year_start = 618 | event1 = medvladje dinastije Vu Džov | date_event1 = 690–705^b | event2 = An Lušanov upor | date_event2 = 755–763^c | event_end = odstop v korist Kasnejšega Ljanga | date_end = 1. junij | year_end = 907 | stat_year2 = 715 | ref_area2 = <ref>{{cite journal |last1= Turchin|first1= Peter|last2= Adams|first2= Jonathan M.|last3= Hall|first3= Thomas D | title = East-West Orientation of Historical Empires |journal = Journal of World-Systems Research|date= December 2006 |volume= 12 |issue=2 |page=222 |url = http://jwsr.pitt.edu/ojs/index.php/jwsr/article/view/369/381 |issn = 1076-156X }}</ref><ref>{{cite journal |title= Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia |first= Rein |last= Taagepera |author-link= |journal= International Studies Quarterly |year= 1997 |volume= 41 |issue= 3 |page= 492 |doi= 10.1111/0020-8833.00053 |jstor= 2600793 |url= http://www.escholarship.org/uc/item/3cn68807 }}</ref> | stat_area2 = 5.400.000 | stat_year3 = | stat_area3 = | stat_year4 = 7. stoletje | stat_area4 = | stat_pop4 = 50 milijonov | stat_year5 = 9. stoletje | stat_area5 = | stat_pop5 = 80 milijonov | currency = kitajski kovanci | footnotes = ^b&nbsp;8. oktober 690 – 3. marec 705.<br />^c&nbsp;16. december 755 – 17. februar 763. }} {{Infobox Chinese | pic = Tang dynasty (Chinese characters).svg | piccap="Dinastija Tang" v kitajski hanski pisavi | picupright = 0.5 | c = {{linktext|唐朝}} | p = Tángcháo | w = Tʻang²-chʻao² | gr = Tarngchaur | bpmf = ㄊㄤˊ&nbsp;&nbsp;&nbsp;ㄔㄠˊ | myr = Tángcháu | mi = {{IPAc-cmn|t|ang|2|.|ch|ao|2}} | tp = Tángcháo | showflag = p | y = Tòhngchìuh | j = Tong4ciu4 | ci = {{IPAc-yue|t|ong|4|.|c|iu|4}} | tl = Tông-tiâu | poj = Tông-tiâu | wuu = Daon zau | mc = dang djew }} '''Dinastija Tang''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 唐朝, Táng cháo) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je vladala od 18. junija 618 do 4. junija 907, s prekinitvijo od leta 690 in 705. Pred njo je vladala [[dinastija Sui]], njej pa je sledilo [[obdobje petih dinastij in desetih kraljestev]]. Zgodovinarji obdobje dinastije Tang na splošno štejejo za vrhunec kitajske civilizacije in zlato dobo kozmopolitske kulture.{{sfn|Lewis|2012|p=1}} Ozemlje dinastije Tang, pridobljeno z vojaškimi pohodi njenih zgodnjih vladarjev, je presegalo ozemlje [[Dinastija Han|dinastije Han]] (202 pr. n. št.–9 n. št, 25–220 n. št.). Dinastijo Tang je ustanovila družina Li (李), ki je izkoristila zaton dinastije Sui in celo pospešila njen dokončni propad. Prva polovica vladavine dinastije Li je bila obdobje napredka in stabilnosti. Vladavina dinastije je bila uradno prekinjena med letoma 690 in 705, ko je prestol zasedla cesarica [[Vu Dzetjan]] in razglasila dinastijo [[Vu Džov]]. Vu Dzetjan je bila edina zakonita kitajska cesarica. [[An Lušanov upor]] (755–763) v drugi polovici vladavine dinastije je povzročil opustošenje in slabljenje osrednje vlade. Dinastija Tang je ohranjala državno upravo z zaposlovanjem izobraženih uradnikov na podlagi standardiziranih državnih izpitov in priporočil. V 9. stoletju je vzpon regionalnih vojaških guvernerjev, znanih kot [[džjeduši]]ji, omajal civilni red. V drugi polovici 9. stoletja sta dinastija in osrednja oblast začeli propadati. Kmečki upori so povzročili množično izgubo prebivalstva in razseljevanje, vsesplošno revščino ter nadaljnje nedelovanje vlade, kar je leta 907 privedlo do konca dinastije. [[Čangan]] (današnji [[Šian]]), prestolnica dinastije Tang, je bil večino časa obstoja dinastije mesto z največjim številom prebivalcev na svetu. Popisa prebivalstva v 7. in 8. stoletju sta pokazala, da je cesarstvo imelo približno 50 milijonov prebivalcev.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}{{sfn|Ebrey|1999|pp=111, 141}} Do konca vladavine dinastije je to število naraslo na ocenjenih 80 milijonov prebivalcev.{{sfn|Du|1998|p=37}}{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=106}}{{efn|Med vladavino dinastije Tang se je svetovna populacija povečala s približno 190 milijonov na približno 240 milijonov, se pravi za približno 50 milijonov.}} Dinastija je imela poklicno vojsko in vojsko nabornikov z nekaj sto tisoč vojaki. Vojska se je borila predvsem z nomadskimi vojskami za nadzor nad [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] in donosnim trgovanjem vzdolž [[Svilna pot|svilne poti]]. Oddaljena kraljestva in države so dvoru dinastije Tang plačevale davek. Dinastija je prek sistema protektoratov posredno nadzirala tudi številna druga območja. Dinastija Tang je s svojo politično močjo močno vplivala tudi na politiko in kulturo sosednjih vzhodnoazijskih držav [[Japonska|Japonske]] in [[Koreja|Koreje]]. Kitajska kultura je v obdobju dinastije Tang zacvetela in dozorela. Obdobje tradicionalno velja za največje obdobje kitajske poezije.{{sfn|Yu|1998|pp=73–87}} V tem obdobju sta ustvarjala najbolj znana kitajska pesnika [[Li Baj]] in [[Du Fu]]. Pesnika sta skupaj z drugimi pesniki, kot je bil [[Vang Vej]], prispevala k monumentalnemu delu ''[[Tristo tanških pesmi]]''. Aktivni so bili številni znani slikarji, med njimi [[Han Gan]], [[Džang Šuan]] in [[Džov Fang]]. Cvetela je tudi kitajska dvorna glasba z instrumenti, kot je priljubljena [[Pipa (glasbilo)|pipa]]. Učenjaki dinastije Tang so sestavili bogato paleto zgodovinskih zapisov, enciklopedij in geografskih del. Med pomembnejšimi novostmi je bil razvoj lesotiska. V kitajski kulturi je dobil pomemben vpliv [[budizem]], zlasti njegove domače kitajske sekte. Cesar [[Vudzong (dinastija Tang)|Vudzong]] je v 840. letih uvedel politiko zatiranja budizma, katerega vpliv je nato upadel. == Zgodovina == ===Ustanovitev=== Dinastijo Tang je ustanovil cesar [[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]], rojen kot Li Juan. Med propadanjem dinastije [[Dinastija Sui|Sui]] (581–618) je bil vojvoda Tanga in guverner Tajjuana, glavnega mesta sedanjega [[Šanši]]ja.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=90–91}}{{sfn|Graff|2000|p=78, 93}} Rodbina Li je bila [[Kitajci Han|hanskega]] porekla in pripadala severozahodni vojaški aristokraciji, ki je prevladovala v času dinastije Sui.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=90–91}}{{sfn|Adshead|2004|p=40–41}} Po uradnih zapisih dinastije Tang so bili Liji po očetovi strani potomci [[Laodzi]]ja, tradicionalnega ustanovitelja [[Daoizem|daoizma]], Li Guanga, generala dinastije [[Dinastija Han|Han]], in Li Gaoja, ustanovitelja kraljestva [[Zahodni Ljang (555-587)|Zahodni Ljang]], ki mu je vladala dinastija Han.{{sfn|Latourette|1934|p=191}}{{sfn|Drompp|2004|p=126}}{{sfn|Drompp|2005|p=376}} Pomembnen član družine je bil pesnik [[Li Baj]]. Cesarji Tanga so bili delno [[Šianbeji|šjanbejskega]] porekla, saj je bila mati cesarja Gaodzuja, vojvodinja Dugu, delno Šjanbejka.{{sfn|Skaff|2012|p=125}}{{sfn|Togan|2011|p=177}} Nekateri zgodovinarji trdijo, da so vezi cesarske družine Tang z uglednim klanom Longši Li, ki je bil hanskega porekla, morda izmišljene. Genetska študija hčerke Li Huja, vojvode Longšija, starega očeta ustanovitelja dinastije Tang, in njene jedrne družine kaže, da je bila družina povezana predvsem s kmečkimi skupnostmi na severu Kitajske. Ugotovitve kažejo, da so bili verjetno hanski aristokrati.{{sfn|Skaff|2012|p=125}}{{sfn|Togan|2011|p=177}} Li Juan je bil ugleden mož z vojaškimi izkušnjami in pa materini strani bratranec cesarja Janga iz Suija.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Li Juan se je leta 617 skupaj s sinom in enako militantno hčerko, princeso Pingjang, ki je imela svojo vojsko, uprl dinastiji Sui. Pozimi 617 je Li Juan zasedel [[Čangan]] in cesarju Jangu namenil položaj upokojenega cesarja. Li Juan je deloval kot regent marionetnega otroškega cesarja Jang Jouja.{{sfn|Adshead|2004|p=40}} Ko je 18. junija 618 izvedel, da je general Juven Huadži umoril cesarja Janga, se je Li Juan razglasil za cesarja novo ustanovljene dinastije Tang.{{sfn|Adshead|2004|p=40}}{{sfn|Graff|2000|p=78}} Cesar Gaodzu je vladal do leta 626, ko ga je nasilno odstavil njegov sin [[Tajdzong|Li Šimin]], knez Čina. Li Šimin je že od 18. leta poveljeval vojakom. Bil je spreten z lokom in puščico, mečem in sulico ter znan po svojih učinkovitih napadih s konjenico.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}{{sfn|Graff|2000|p=80}} 28. maja 621 je v bitki pri Hulaoju premagal številčnejšo vojsko kmečkega upornika Dou Džjandeja.{{sfn|Adshead|2004|p=40–42}}{{sfn|Graff|2000|p=78, 82, 85–86, 95}} 2. julija 626 je v strahu pred atentatom v Šuanvuju iz zasede ubil svoja brata Li Juandžija in prestolonaslednika Li Džjančenga.{{sfn|Adshead|2004|p=42}} Kmalu zatem je njegov oče abdiciral v njegovo korist in Li Šimin je postal cesar Tanga. Znan je predvsem pod svoji tempeljskim imenom [[Tajdzong]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Uboj bratov in očetova odstavitev so bili v nasprotju s [[Konfucijanstvo|konfucijansko]] vrednoto sinovske pobožnosti.{{sfn|Adshead|2004|p=42}} Tajdzong se je kljub temu izkazal za sposobnega voditelja, ki je upošteval nasvete najmodrejših članov svojega sveta.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Leta 628 je imel budistično spominsko slovesnost za žrtve vojne in leta 629 ukazal, da se na prizoriščih večjih bitk zgradijo budistični samostani, v katerih bi menihi molili za padle na obeh sprtih straneh.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=93}} Med kampanjo dinastije Tang proti vzhodnim Turkom je uničil [[Vzhodni turški kaganat]]. Slavni tanški vojaški častnik Li Džing je ujel [[Ilig kagan]]a in kasneje postal kancler dinastije Tang. Turki so po svojem porazu sprejeli Tajdzonga za svojega kagana. Naslavljali so ga 'tian kehan' – 'sin nebes'.{{sfn|Adshead|2004|p=42–43}}{{sfn|Twitchett|2000|p=124}} Tajdzonga je nasledil njegov sin Li Dži in vladal kot cesar [[Gaodzong]]. {{multiple image | perrow = 3 | total_width = 650 | caption_align = center | align = center | direction = horizontal | image1 = China, 742.svg | caption1 = Okrožja dinastije Tang leta 742; ''The Cambridge History of China'' | image2 = Tang Dynasty emissaries at the court of Varkhuman in Samarkand carrying silk and a string of silkworm cocoons, 648-651 CE, Afrasiyab murals, Samarkand.jpg | caption2 = Odposlanci Tanga na dvoru [[Sogdija|sogdijskega]] kralja [[Varhuman]]a v [[Samarkand]]u; [[Afrasiabske stenske slike]] (648–651)]] | image3 = Huteng dancer.jpg | caption3 = Sogdijski plesalec; [[pagoda]] templja Šjuding, [[Anjang]], [[Henan]] }} Dinastija Tang se je lotila vojaških pohodov proti zahodnim Turkom in izkoriščala rivalstvo med zahodnimi in vzhodnimi Turki, da bi oboje oslabila. Pod cesarjem Tajdzongom so bili v zahodnih regijah izvedeni pohodi proti [[Gaočang]]u leta 640, Karasahru leta 644 in 648 ter Kučiju leta 648. Vojne proti zahodnim Turkom so se nadaljevale pod cesarjem Gaodzongom. [[Zahodni turški kaganat]] je bil dokončno priključen k dinastiji Tang po zmagi generala Su Dingfanga nad kaganom [[Ašina Helu]]jem leta 657. Približno v tistem obdobju je dvor Tanga užival v obiskih številnih dostojanstvenikov iz tujih dežel. Slednji so upodobljeni na ''[[Portreti občasnih darovalcev|Portretih občasnih darovalcev]]'', ki jih je verjetno naslikal [[Jan Liben]] (601–673).<ref>{{Citation |last1=Zhou |first1=Xiuqin |title=Zhaoling: The Mausoleum of Emperor Tang Taizong |journal=Sino-Platonic Papers |date=April 2009 |volume=187 |page=155 |url=http://www.sino-platonic.org/complete/spp187_taizong_emperor.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221010/http://www.sino-platonic.org/complete/spp187_taizong_emperor.pdf |archive-date=2022-10-10 |url-status=live}}</ref>{{efn|Od desne proti levi so upodobljeni predstavniki Luja ({{lang|zh|魯國}}), [[Rouranski kaganat|Rouran]]a, [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]] ({{lang|zh|波斯國}}), Pekčeja ([[Koreja]]),({{lang|zh|百濟國}}), Kunduza ({{lang|zh|胡密丹}}), [[Balh]]a ({{lang|zh|白題國}}), [[Merv]]a ({{lang|zh|靺國}}), srednje [[Indija|Indije]] ({{lang|zh|中天竺}}), [[Šri Lanka|Šri Lanke]] ({{lang|zh|獅子國}}), severne [[Indija|Indije]] ({{lang|zh|北天竺}}), [[Taškurgan]]a ({{lang|zh|謁盤陀}}), [[Šaanši]]ja (({{lang|zh|武興國}}), [[Kuča|Kuče]] (({{lang|zh|龜茲國}}), [[Japonska|Japonske]] ({{lang|zh|倭國}}), [[Kogurjo]]ja ({{lang|zh|高麗國}}), [[Hotan]]a ({{lang|zh|于闐國}}), [[Silla|Sille]] (Koreja) ({{lang|zh|新羅國}}), [[Dangčang]]a ({{lang|zh|宕昌國}}), [[Malezija|Malezije]] ({{lang|zh|狼牙修}}), [[Čjang]]a ({{lang|zh|鄧至國}}), [[Jarkend]]a ({{lang|zh|周古柯}}), [[Kabadijan]]a ({{lang|zh|阿跋檀}}), [[Barbari Džjanpinga|barbarov Džjanpinga]] ({{lang|zh|建平蠻}}) in [[Tanki|Tankov]] ({{lang|zh|女蜑國}}).}} {{Wide image|王会图 唐阎立本 (annotations).jpg|1000px|align-cap=center|Tuji ambasadorji na obisku dvora Tanga; Jan Liben (601–673): ''[[Portreti občasnih darovalcev]]''}} ==Vu Dzetjanina uzurpacija prestola== {{Glavni|Vu Dzetjan}} [[Slika:武曌像.jpg|thumb|upright=0.8|[[Vu Dzetjan]], edina priznana cesarica v kitajski zgodovini]] Vu Dzetjan je prišla na dvor dinastije Tang kot nižja soproga cesarja [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzonga]]. Leta 690 se je povzpela na najvišji položaj v cesarstvu in ustanovila kratkotrajno dinastijo [[Vu Džov]] (690–705). Cesar Gaodzong je leta 655 doživel možgansko kap in Vu Dzetjan je začela namesto njega sprejemati številne dvorne odločitve ter se o državnih zadevah pogovarjati s svojimi svetniki, ki so od nje sprejemali ukaze, medtem ko je ona sedela za paravanom.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=97–98}} Ko je začel njen najstarejši sin in prestolonaslednik uveljavljati svojo avtoriteto in zagovarjati politiko, ki ji je cesarica Vu nasprotovala, je leta 675 nenadoma umrl. Mnogi so sumili, da ga je zastrupila cesarica Vu. Naslednji dedič prestola se je očitno izogibal politiki, a ga je Vu leta 680 obtožila načrtovanja upora. Bil je izgnan in kasneje prisiljen storiti samomor.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}} Leta 683 je cesar Gaodzong umrl. Nasledil ga je cesar [[Džongdzong]], njegov najstarejši preživeli sin s cesarico Vu. Džongdzonga je po samo šestih tednih na prestolu cesarica Vu odstavila v korist njegovega mlajšega brata, cesarja [[Ruidzong]]a.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}} Odstavitev je leta 684 izzvala upor skupine knezov dinastije Tang. Vujina vojska je upor v dveh mesecih zatrla.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=98}} 16. oktobra 690 je Vu razglasila vladarsko obdobje Tjanšov dinastije Vu Džov{{sfn|Forte|1988|p=234}} in tri dni kasneje cesarja Ruidzonga degradirala v prestolonaslednika. Prisilila ga je, da se je odpovedal očetovemu priimku Li in prevzel njen priimek Vu.{{sfn|Marlowe|2008|p=64}} Zatem je vladala sama kot edina legitimna cesarica v kitajski zgodovini. {{multiple image | perrow = 2 | image1 = 20210220 A model of Luoyang in Sui and Tang dynasty, Henan Museum.jpg| | image2 = 洛阳明堂天堂遗址中明堂的复原模型 (cropped).jpg | footer = Risba cesarske palače Luojang v času vladavine Vu Dzetja. Med njeno vladavino je bilo zgrajenih veliko pomembnih zgradb, med njimi Svetla dvorana Luojanga (desno). Dvorana je bila visoka 93 metrov. <ref>{{Citation |title=Zizhi Tongjian |title-link=|year=1084 |editor-last=Sima |editor-first=Guang |editor-link= |script-title=zh:資治通鑑 |trans-chapter=Tang #20 |script-chapter=zh:卷第二百四·唐紀二十 |chapter-url=https://ctext.org/wiki.pl?chapter=416283 |language=lzh |via=the Chinese Text Project |script-quote=zh:｢辛亥，明堂成，高二百九十四尺，方三百尺。凡三层：下层法四时，各随方色。中层法十二辰；上为圆盖，九龙捧之。上层法二十四气；亦为圆盖，上施铁凤，高一丈，饰以黄金。中有巨木十围，上下通贯，栭栌棤藉以为本。下施铁渠，为辟雍之象。号曰万象神宫。｣}}</ref> }} Dvorni udar 20. februarja 705 je cesarico Vu prisilil, da je 22. februarja odstopila s položaja cesarice. Naslednji dan je oblast ponovno prevzel njen sin Džongdzong. Dinastija Tang je bila uradno obnovljena 3. marca 705. Vu je kmalu zatem je umrla.{{sfn|Adshead|2004|p=45}} Da bi legitimizirala svojo vladavino, je Vu Dzetjan objavila dokument, znan kot ''Velika oblačna sutra'', ki je napovedoval, da bo reinkarnacija Maitreje Bude ženska vladarica, ki bo s sveta pregnala bolezni, skrbi in nesreče.{{sfn|Ebrey|1999|p=116}}{{sfn|Sen|2003|p=97–98}} V dokumentu je uporabila številne revidirane pismenke, ki so jih po njeni smrti vrnili v izvirno obliko.{{sfn|Whitfield|2004|p=74}} Verjetno najpomembnejši del njene zapuščine je bilo zmanjšanje hegemonije severozahodne aristokracije, kar je ljudem iz drugih klanov in regij Kitajske omogočilo, da so bili bolj zastopani v kitajski politiki in vladi.{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=82}}{{sfn|Schafer|1985|p=8}} ===Vladavina cesarja Šuandzonga=== {{multiple image | align = right | total_width = 320 | image_style = border:none; | image1 = 西安大雁塔.jpg | alt1 = 西安大雁塔 | caption1 = [[Velika pagoda divje gosi]] v Čanganu, zgrajena leta 652 in obnovljena leta 704 | image2 = Xi'anwildgoosepagoda2.JPG | alt2 = Xi'anwildgoosepagoda2 | caption2 = [[Mala pagoda divje gosi]], zgrajena leta 709 ob templju Dadžijanfu v Čanganu; v njej so se zbirali budistični menihi in prevajali besedila iz sanskrta v kitajščino{{sfn|Kiang|1999|p=12}}}} [[Slika:西方淨土變.jpg|thumb|Mural, ki prikazuje arhitekturo dinastije Tang v letih 707-710; Jame Mogao, jama 217]] Med vladavino cesarice Vu Dzetjan in po njej je bilo na dvoru veliko uglednih žensk, med njimi Šangguan Vaner (664-710), pesnica, pisateljica in zaupanja vredna uradnica, pristojna za cesaričin zasebni urad.{{sfn|Adshead|2004|p=46}} Leta 706 je cesarica Vej (umrla leta 710), žena cesarja [[Džongdzong]]a, prepričala moža, naj na vladne položaje imenuje svojo sestro in njene hčere. Leta 709 je zahtevala, da se ženskam podeli pravica do prenosa dednih privilegijev na sinove, kar je bilo prej izključna domena moških.{{sfn|Benn|2002|p=6}} Cesarica Vej je kasneje zastrupila Džongdzonga in leta 710 na prestol postavila njegovega petnajstletnega sina. Dva tedna pozneje je Li Longdži, kasnejši cesar [[Šuandzong]], z nekaj privrženci v dvorni palači ubil cesarico Vej in njene pristaše. Na prestol je postavil svojega očeta, cesarja [[Ruidzong]]a (vladal 710-712).{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=99}} Podobno kot je ob cesarju Džongdzongu vladala cesarica Vej, je ob cesarju Ruidzongu vladala princesa Tajping. {{sfn|Adshead|2004|p=47}} To se je končalo po Tajpinginem spodletelem državnem udaru leta 712. Cesar Ruidzong je prestol prepustil cesarju Šuandzongu.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=99}}{{sfn|Benn|2002|p=6}} Dinastija Tang je dosegla svoj vrhunec med 44-letnim vladanjem cesarja Šuandzonga. To obdobje velja za zlato dobo gospodarskega razcveta in udobnega življenja na cesarskem dvoru.{{sfn|Benn|2002|p=7}}{{sfn|Schafer|1985|p=8}} Šuandzong je veljal za naprednega in blagega vladarja, ki je leta 747 odpravil smrtno kazen. Pred tem je moral vse usmrtitve odobriti cesar. Leta 730 je bilo izvedenih le 24 usmrtitev.{{sfn|Benn|2002|p=47}} Šuandzong je pri sprejemanju političnih odločitev upošteval mnenje svojih ministrov in si prizadeval za pravično kadrovanje v vladnih resorjih z vključevanjem predstavnikov različnih političnih frakcij.{{sfn|Adshead|2004|p=47}} Njegov kancler Džang Džjuling (673–740), zagovornik [[Konfucijanstvo|konfucijanstva]], si je prizadeval povečati količino denarja v obtoku s podpiranjem zasebnega kovništva, medtem ko je njego naslednik Li Linfu (umrl 753), aristokrat in tehnokrat, zagovarjal državni monopol nad kovanjem denarja.{{sfn|Adshead|2004|p=89}} Po letu 737 je Šuandzong najbolj zaupal svojemu dolgoletnemu kanclerju Li Linfuju, ki je zagovarjal agresivnejšo zunanjo politiko z uporabo generalov, ki niso bili kitajskega rodu. Prav ta politika je na koncu ustvarila pogoje za obsežen upor proti cesarju Šuandzongu.{{sfn|Adshead|2004|pp=47–48}} ===An Lušanov upor in uničenje=== [[An Lušanov upor]], ki je trajal od leta 755 do 763, je uničil blaginjo dinastije Tang, ki je bila pred uporom na vrhuncu svoje moči. An Lušan je bil vojaški poveljnik dinastije Tang. Bil je mešanega sogdijsko-turškega porekla in služboval od leta 744. Leta 744 je premagal [[Kitani|Kitane]] iz [[Mandžurija|Mandžurije]], vendar je bila večina pohodov proti njim neuspešna.{{sfn|Xu|1993|p=455–467}} V Hebeju je imel obsežna pooblastila, kar mu je omogočilo, da se je uprl z vojsko, ki je štela več kot 100.000 mož. Po zavzetju [[Luojang]]a se je razglasil za cesarja nove, a kratkotrajne države [[Jan (Anši)|Jan]]. Tanški general Guo Dzidži je na začetku dosegel nekaj zmag proti upornikom, kasneje pa novoustanovljene tanške enote niso bile kos An Lušanivim prekaljenim veteranom. Dvor Tanga je pobegnil iz Čangana, cesar Šuandzong pa je med zbiranjem nove vojske v [[Šanši]]ju pobegnil v [[Sečuan]] in leta 756 zaprosili za pomoč [[Ujgurski kaganat]]. Ujgurski kan [[Bajančur kan|Bajančur]] je bil nad nad tem navdušen. Kitajskemu diplomatskemu odposlacu je dal za ženo svojo hčerko in v zameno dobil za ženo kitajsko princeso. Ujguri so pomagali osvoboditi prestolnico dinastije Tang, vendar so jo zapustili šele, ko jim je dinastija Tang plačala ogromno odkupnino v svili. Upor so pomagali zatirati celo [[Arabci]] iz [[Abasidski kalifat|Abasidskega kalifata]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}}{{sfn|Eberhard|2005|p=184–185}}{{sfn|Schafer|1985|p=9}} Med An Lušanovim uporom je leta 760 prišlo do pokola tujih arabskih in perzijskih muslimanskih trgovcev v Jangdžovu, ki ga je zagrešil kitajski general Tjan Šengong.{{sfn|Wan|2017|p=11}}{{sfn|Qi|2010|p=221–227}} Tibetanci so izkoristili priložnost in vdrli na številna območja pod kitajsko oblastjo. Po razpadu [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskega cesarstva]] leta 842 in ujgurskega kraljestva [[Kočo]] malo kasneje, dinastija Tang po letu 763 ni bila več dovolj močna, da bi izkoristila priložnost in ponovno osvojila Srednjo Azijo.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}}{{sfn|Sen|2003|p=34}} Izguba ozemlja je bila tako pomembna, da so morali kandidati na državnem izpitu še pol stoletja pozneje pisati esej o vzrokih za propad dinastije Tang.{{sfn|Gascoigne|Gascoigne|2003|p=97}} An Lušana je leta 757 ubil eden od njegovih evnuhov, obdobje nemirov in vsesplošni upori pa so se kljub temu nadaljevali vse do leta 763, ko je upornika Ši Siminga ubil njegov lastni sin.{{sfn|Eberhard|2005|p=185}} [[Slika:Leshan Buddha Statue View.JPG|thumb|Gradnja [[Lešanski veliki Buda|Lešanskega velikega Bude]] se je začela leta 713 in končala leta 803; kip je visok 71 metrov]] [[Slika:Nanchan Temple 1.JPG|thumb|Nančanski tempelj je bil zgrajen v 8. stoletju]] Po letu 710 so regionalni vojaški guvernerji [[džjeduši]]ji postopoma začeli izpodbijati centralno oblast.{{sfn|Wang|2003|p=91}} Po An Lušanovem uporu je moč džjedušijev v Hebeju presegla moč centralne vlade. Po vrsti uporov med letoma 781 in 784 v današnjih provincah Hebej, Henan, Šandong in Hubej je bila vlada prisiljena uradno priznati dedno vladavino džjedušijev brez predhodne potrditve s strani države. Vlada dinastije Tang se je namreč pri zagotavljanju varnosti in zatiranju lokalnih uporov zanašala ravno na te guvernerje in njihove vojske. V zameno za te usluge jim je vlada priznala pravico do lastne vojske, pobiranja davkov in celo prenašanja privilegijev na dediče.{{sfn|Graff|2008|p=43–44}} Ti vojaški guvernerji so postopoma zmanjšali vpliv civilnih uradnikov, izbranih prek državnega izpitnega sistema, in postajali vse bolj neodvisni od centralne oblasti. Vladavina teh mogočnih vojaških guvernerjev je trajala do leta 960, ko je bila pod dinastijo [[Dinastija Song|Song]] vzpostavljena nova civilna ureditev. Sistem enakih zemljišč je bil opuščen, kar je pomenilo, da so lahko ljudje prosto kupovali in prodajali zemljo. Številni revni kmetje so se zaradi tega zadolžili in bili prisiljeni prodati svojo zemljo premožnim, kar je vodilo v hitro širjenje velikih posestev.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}} Po propadu sistema dodeljevanja zemljišč se centralna kitajska država po letu 755 skorajda ni več vmešavala v upravljanje kmetijstva in je približno tisočletje delovala zgolj kot pobiralec davkov. Izjema je bil neuspešen poskus nacionalizacije zemljišč v času dinastije Song med vojno z [[Mongolsko cesarstvo|Mongoli]] v 13. stoletju.{{sfn|Adshead|2004|pp=90–91}} Ko je osrednja oblast izgubljala nadzor nad različnimi deli cesarstva, so leta 845 zabeležili, da so tolpe razbojnikov in rečnih piratov, ki so štele sto ali več članov, začele brez večjega odpora pleniti naselja ob reki [[Jangce]]. Leta 858 so silovite poplave vzdolž [[Veliki prekop (Kitajska)|Velikega prekopa]] zalile ogromna območja [[Severnokitajska nižina|Severnokitajske nižine]] in pri tem terjale življenja več deset tisoč ljudi. Kitajsko verovanje v "nebeški mandat", podeljen slabeči dinastiji Tang, je bilo omajano, saj so številni podložniki zaradi naravnih nesreč menili, da je dinastija izgubila pravico do vladanja. Leta 873 je katastrofalna letina zamajala temelje cesarstva. Na nekaterih območjih so pridelali le polovico običajnega pridelka in več deset tisoč ljudi se je soočilo s pomanjkanjem hrane in lakoto. V zgodnejšem obdobju vladavine dinastije Tang se je osrednja oblast uspešno spopadala s krizami pri pridelavi hrane. Zapisi kažejo, da se je vlada med letoma 714 in 719 učinkovito odzvala na naravne nesreče z razširitvijo sistema državnih žitnic za uravnavanje cen živil po vsej državi. Osrednja oblast je takrat uspela ustvariti velike zaloge živil za preprečevanje vse večje nevarnosti lakote ter povečati kmetijsko pridelavo s pridobivanjem novih obdelovalnih površin.{{sfn|Benn|2002|p=7}}{{sfn|Bowman|2000|p=105}} ===Obnova in okrevanje=== [[Slika:Xumipagodazhengding.jpg|thumb|upright=0.8|Pagoda Šumi, zgrajena leta 636]] Čeprav so naravne nesreče in upori omajali ugled in zmanjšali učinkovitost osrednje vlade, obdobje v začetku 9. stoletja kljub temu velja za čas okrevanja dinastije Tang.{{sfn|Benn|2002|p=15–17}} Umik vlade iz upravljanja gospodarstva je imel nepričakovan pozitiven učinek spodbujanja trgovine. Odprlo se veliko trgov z manj birokratskimi omejitvami.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=101}}{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=85}} Do leta 780 sta bila davek v žitu in obvezna delovna služba, uvedena v 7. stoletju, nadomeščena s polletnim davkom v denarju, kar je pomenilo prehod na denarno gospodarstvo, ki ga je krepil trgovski sloj.{{sfn|Schafer|1985|p=9}} V poznem obdobju dinastije Tang so gospodarsko najbolj cvetela mesta v južni regiji Džjengnan, med njimi Jangdžov, Sudžov in Hangdžov.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=101}} Državni monopol nad proizvodnjo soli, ki je po An Lušanovem uporu oslabel, je prešel pod pristojnost Komisije za sol. Komisija je postala ena najmočnejših državnih ustanov, ki so je vodili sposobni ministri, izbrani na podlagi njihovega strokovnega znanja. Komisija je uvedla prakso prodaje pravic trgovcem za nakup monopolne soli, ki so jo ti nato prevažali in prodajali na lokalnih trgih. Leta 799 je sol predstavljala več kot polovico državnih prihodkov.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}} Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je davek na sol postal glavni vir prihodkov kakšne velike države. Tudi potem, ko je moč osrednje vlade v drugi polovici 8. stoletja začela upadati, je ravno ta davek omogočal, da je država še vedno delovala in v velikem obsegu izdajala cesarske odloke. V ''[[Stara knjiga Tanga|Stari knjigi Tanga]]'' je zapis, da je vladni odlok iz leta 828 po vsej državi poenotil uporabo verižnih črpalk za namakanja s pravokotnimi lopatami.{{sfn|Needham|1986b|p=347}} Zadnji ambiciozni vladar dinastije Tang je bil cesar [[Šjandzong]] (vladal 805–820). Njegovemu vladanju so veliko pripomogle fiskalne reforme iz 80. let 8. stoletja, vključno z uvedbo državnega monopola nad proizvodnjo soli. V prestolnici je imel nastanjeno učinkovito in dobro usposobljeno cesarsko vojsko pod poveljstvom dvornih evnuhov. Njegova Vojska božanske strategije je leta 806 štela 240.000 mož. Med letoma 806 in 819 je cesar Šjandzong izvedel sedem obsežnih vojaških pohodov za zatiranje uporov v provincah, ki so zahtevale avtonomijo in se odcepile od osrednje oblasti. Pokoril je vse province, razen dveh. V času njegovega vladanja je bilo za kratek čas prekinjeno dedovanje položajev vojaških guvernerjev ''[[džjeduši]]jev''. Na njihove položaje je imenoval svoje vojaške častnike, regionalne civilne upravne organe pa znova zapolnil s civilnimi uradniki.{{sfn|Adshead|2004|p=51}} Šjandzongovi nasledniki so se izkazali za manj sposobne. Bolj kot vladanju so se posvečali užitkom, kot so lov, gostije in športi na prostem, s čimer so evnuhom omogočili kopičenje moči. Moč evnuhov ni bila ogrožena niti po incidentu Ganlu, v katerem cesarju [[Vendzong]]u (vladal 826–840) ni uspelo odstraniti evnuhov z oblasti. Namesto tega so bili Vendzongovi zavezniki na ukaz evnuhov javno usmrčeni na Zahodni tržnici v prestolnici Čangan.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=101}} [[Slika:Mogao Cave 156 battle.jpg|thumb|upright=1.3|Freska iz poznega obdobja dinastije Tang, ki slavi zmago generala Džang Jičaa nad Tibetanskim cesarstvom leta 848; Jame Mogao, jama 156]] Več desetletij po An Lušanovem uporu dinastija Tang uspela zbrati dovolj moči za nekaj vojaških pohodov, vključno z uničenjem [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]] v [[Mongolija|Mongoliji]] med letoma 840 in 847.{{sfn|Baumer|2012|p=310}} Dinastiji Tang je uspelo ponovno vzpostaviti posredno oblast nad nekdanjimi ozemlji vse do koridorja Heši in mesta Dunhuang v provinci Gansu na zahodu. Ozemlja, v posesti Tibetanskega cesarstva, je leta 848 med državljansko vojno v Tibetanskem cesarstvu osvojil general Džang Jičao (799–872).{{sfn|Taenzer|2016|p=35–37}} Cesar Šuandzong ga je za uspehe nagradil s položajem zaščitnika (''fangjuši'') prefekture Ša in vojaškega guvernerja novega okrožja Guiji.<ref>''[[Dzidži tongdžjan]]'', zv. 249]].</ref> ===Konec dinastije Tang=== Dinastijo Tang je poleg naravnih nesreč, prizadevanj džjedušijev za pridobitev avtonomije tako na severu kot na jugu opustošil [[Huang Čaov upor]] v letih 874 do 884. Njegovo zatrtje je trajalo celo desetletje in privedlo do plenjenja mest Čangan in Luojang.{{sfn|Eberhard|2005|p=189–190}} V letih 878 in 879 je Huangova vojska v južnem pristanišču [[Guangdžov]]u pobila tuje trgovce, arabske in perzijske muslimane, zaratustrovce, Jude in kristjane.{{sfn|Gernet|1996|p=292}} Srednjeveški kitajski vir navaja, da je bilo med Huang Čaovim uporom ubitih osem milijonov ljudi.<ref>{{zhi|c=《殘唐五代史演義傳》：“卓吾]]子評：‘僖宗以貌取人，失之巢賊，致令殺人八百萬，血流三千里’”}}</ref> Dinastija Tang si po Huangovem uporu ni nikoli več opomogla in malo kasneje propadla. V zadnjih letih dinastije Tang so podeželje pustošile velike tolpe razbojnikov, po velikosti enake manjšim vojskam. Tolpe so se ukvarjale s tihotapljenjem soli, napadi na trgovce in trgovske karavane in celo obleganji številnih utrjenih mest.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=108}} Starejši zapisi Huang Čaov upor opisujejo kot dogodek, ki je uničil aristokracijo dinastije Tang, novejše raziskave pa kažejo, da je aristokracija na uradniških položajih začela propadati že dolgo pred tem.{{sfn|Wen|Wang|Hout|2024}}{{sfn|Wang Haixiao|2025}}{{sfn|Zhou Ding|2024}} Razen tega je dejanska fizična škoda, ki jo je upor povzročil eliti dinastije Tang, močno precenjena. Dinastija je ponovno utrdila svoj položaj v provinci Džjangnan in drugih južnih provincah in ohranila svoj vpliv še globoko v 10. stoletje.{{sfn|Zhou Ding|2024}} Plenjenje mest in nenehni frakcijski boji med evnuhi in uradniki, ki so imeli za posledico zlom državne uprave, so zagotovo osiromašili številne stare metropolitanske družine ali jih celo prisilili zapustiti svoje domove, kar je pripravilo teren za vzpon novega regionalnega plemstva v [[Obdobje petih dinastij in desetih kraljestev|obdobjih petih dinastij]] in dinastije [[Dinastija Song|Song]].{{sfn|Mote|2003|pp=6–7}}<ref>{{citation |last1=Scheidel |first1=Walter |title=The Great Leveler: Violence and the History of Inequality from the Stone Age to the Twenty-First Century |year=2018 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-18325-1 |pages=276–278}}</ref>{{sfn|Zhou Ding|2024}} V zadnjih dveh desetletjih dinastije Tang je postopni razpad osrednje oblasti privedel do vzpona tekmujočih vojaških voditeljev [[Li Kejong]]a in [[Džu Ven]]a na severu Kitajske.{{sfn|Mote|2003|pp=7–12}} Sile dinastije Tang so s pomočjo zavezniških [[Šatuoji|Šatuojev]], turškega ljudstva z območja današnje province [[Šanši]], pod vodstvom Li Kejonga, zatrle Huangov upor. Li Kejong je bil imenovan za džjedušija in pozneje za kneza Džina. Dvor dinastije Tang mu je podelil cesarski priimek Li.{{sfn|Mote|2003|p=6–7, 10, 12}} Džu Ven, sprva tihotapec soli in častnik v vojski upornika Huang Čaa, se je predal silam dinastije Tang, kar je pripomoglo k Huangovemu porazu. Džu Vena so preimenovali v Džu Čuandžonga (Džu popolne zvestobe) in ga po nizu hitrih napredovanj imenovali za vojaškega guvernerja okrožja Šuanvu.{{sfn|Mote|2003|p=7, 10, 12}}{{sfn|Needham|1986c|p=320–321|loc=footnote h}} Leta 901 je Džu Ven iz svojega oporišča v Kajfengu prevzel nadzor nad Čanganom, prestolnico dinastije Tang, in s tem tudi nad cesarsko družino.{{sfn|Mote|2003|p=7}} Do leta 903 je cesarja [[Džaodzong]]a prisilil, da prestolnico preseli v Luojang, s čimer se je že pripravljal na prevzem prestola. Leta 904 je Džu Ven umoril cesarja Džaodzonga in ga nadomestil z njegovim mladim sinom, cesarjem Aijem. Leta 905 je Džu ukazal usmrtiti Aijeve brate, številne uradnike in cesarico vdovo He. Dinastija Tang se je končala leta 907, ko je Džu Ven usmrtil tudi Aija in zasedel prestol Tanga kot cesar Tajdzu. Ustanovil je dinastijo [[Kasnejši Ljang]], s čimer se je začelo [[obdobje petih dinastij in desetih kraljestev]]. Leto pozneje je Džu ukazal zastrupiti odstavljenega cesarja Aija.{{sfn|Mote|2003|p=7, 10, 12}} Džu Venov sovražnik Li Kejong je umrl leta 908. Zaradi zvestobe dinastiji Tang si ni nikoli nadel cesarskega naslova. Njegov sin Li Cunšu, cesar [[Džuangdzong]], je podedoval očetov naslov kneza Džina in z njim tudi očetovo rivalstvo z Džujem. Leta 923 je Li Cunšu razglasil obnovljeno dinastijo Tang, znano kot [[Kasnejši Tang]], in še istega leta strmoglavil dinastijo [[Kasnejši Ljang]]. Južna Kitajska je kljub temu ostala razdrobljena na številna majhna kraljestva, vse dokler ni bila večina Kitajske ponovno združena pod dinastijo [[Dinastija Song|Song]] (960–1279). Iz tega obdobja izvira tudi oblast [[Kitani|kitanske]] dinastije Ljao nad deli severovzhodne Kitajske in [[Mandžurija|Mandžurije]]. Leta 905 je kitanski voditelj [[Abaodzi]] sklenil vojaško zavezništvo z Li Kejongom proti Džu Venu, vendar so se Kitani sčasoma obrnili proti dinastiji Kasnejši Tang in pomagali šatuojskemu voditelju [[Ši Džintang]]u iz dinastije [[Kasnejši Džin]], da je leta 936 strmoglavil dinastijo Kasnejši Tang.{{sfn|Mote|2003|p=10–13}} ==Uprava in politika== ===Prve reforme=== [[Slika:李隆基像.jpg|thumb|upright=0.8|Cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] z oblačili in pokrivalom učenjaka]] Cesar Tajdzong se je najprej lotil reševanja težav znotraj vlade, ki so nenehno pestile pretekle dinastije. Na podlagi ''Zakonika dinastije Sui'' je izdal nov ''[[Zakonik dinastije Tang]]'', po katerem so se zgledovale naslednje kitajske dinastije, pa tudi sosednje države v [[Vietnam]]u, [[Koreja|Koreji]] in na [[Japonska|Japonskem]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Najstarejši ohranjeni zakonik je iz leta 653. Razdeljen je bil na 500 členov, ki so zajemali različna kazniva dejanja in kazni: od desetih udarcev z lahko palico do stotih udarcev s težko palico, izgnanstva, prisilnega dela do usmrtitve. Za enako kaznivo dejanje, ki so ga storili pripadniki različnih družbenih in političnih razredov, je zakonik zazlikoval različne stopnje strogosti. Če je služabnik ali nečak ubil svojega gospodarja oziroma strica, je bila kazen drugačna kot v primeru, če je gospodar ubil služabnika ali ali stric nečaka.{{sfn|Ebrey|1999|pp=111–112}} [[Slika:CMOC Treasures of Ancient China exhibit - tri-coloured figure of a civil official.jpg|thumb|upright=0.8| Grobna figura iz dinastije Tang, ki prikazuje uradnika, oblečenega v ''hanfu'']] ''Zakonik dinastija Tang'' so v veliki meri prevzeli kasnejši zakoniki, kot je ''Zakonik zgodnje dinastije Ming'' (1368–1644) iz leta 1397.{{sfn|Andrew|Rapp|2000|p=25}} Kasneje je doživel več revizij, na primer tisto, ki je izboljšala lastninske pravice žensk v času dinastije [[Dinastija Song|Song]] (960–1279).{{sfn|Ebrey|1999|p=158}}{{sfn|Bernhardt|1995|p=274–275}} Državna uprava Tanga je imela tri urade (省, ''šeng''), ki so bili dolžni pripraviti, pregledati in izvajati državno politiko. V uradu, ki je izvajal politiko, je bilo šest ministrstev (部, ''bù'') z različnimi nalogami. Ti [[trije uradi in šest ministrstev]] so vključevali upravo za kadre, finance, obrede, vojsko, pravosodje in javna dela – upravni model, ki je trajal do padca dinastije [[Dinastija Čing|Čing]] (1644–1912).{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=78}} Ustanovitelji dinastije Tang so svojo slavo prevzeli predvsem iz slave prejšnje dinastije [[Dinastija Han|Han]] (202 pr. n. št. – 220 n. št.), vendar je bila osnova večine njihove upravne organizacije zelo podobna tisti iz prejšnjih severnih in južnih dinastij. Sistem divizijske milice iz dinastije [[Severni Džov]] (6. stoletje) je nadaljeval tudi Tang, vključno s kmečkimi vojaki, ki so služili v zameno za pridobljeno kmetijsko zemljišče. Ohranil se je tudi sistem enakih polj iz dinastije [[Severni Vej]] (4.–6. stoletje), vendar z nekaj prilagoditvami.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Četudi so centralna oblast in lokalne oblasti vodile obsežne evidence o zemljiški lastnini za odmero davkov, je v dinastiji Tang postala običajna praksa, da so pismeni in premožni ljudje ustvarjali lastne zasebne dokumente in sklepali pogodbe. Ustvarjalci teh dokumentov so s svojim podpisom in podpisoma priče in pisarja na sodišču, če je bilo potrebno, dokazali, da je njihova zahteva po lastnini legitimna. Prototip tega postopka je dejansko obstajal že v starodavni dinastiji Han, vendar je v dinastiji Tang postal bolj pogost in se je v kasnejših dinastijah vtisnil v kitajsko kulturo.{{sfn|Brook|1998|p=59}} Središče politične moči dinastije Tang je bilo glavno mesto [[Čangan]], današnji [[Šian]], kjer je cesar vzdrževal svojo veliko palačo in sprejemal in zabaval politične odposlance z glasbo, športom, akrobati, poezijo, slikami in dramatičnimi gledališkimi predstavami. Prestolnica je bila neverjetno bogata. Ko so leta 643 kitajski prefekturni vladni uradniki dopotovali v prestolnico, da bi predstavili letno poročilo o zadevah v svojih okrožjih, je cesar Tajdzong ugotovil, da mnogi nimajo ustreznih prostorov za bivanje in najemajo sobe od trgovcev. Tajdzong je vladnim agencijam, odgovornim za občinsko gradnjo, naročil, naj vsakemu gostujočemu uradniku v prestolnici zgradijo zasebni dvorec.{{sfn|Benn|2002|p=59}} ===Državni izpiti=== [[Slika:Civilserviceexam1.jpg|thumb|[[Čju Jing]]ova (1494–1552) slika iz dinastije [[Dinastija Ming|Ming]] prikazuje kandidate za civilne službe, ki berejo na zidu objavljene rezultate izpitov]] Študenti [[Konfucijanstvo|konfucijanskih]] študij so bili kandidati za cesarske izpite, pogoj za imenovanje v lokalne, pokrajinske in osrednje vladne birokracije. Obstajali sta dve vrsti izpitov: ''mingdžing'' (明經, ''osvetljevanje klasik'') in ''džinši'' (進士, ''predstavljeni učenjak''). ''Mingdžing'' je temeljil na konfucijanskih klasikah in je preverjal študentovo poznavanje širokega nabora besedil. ''Džinši'' je preverjal študentove literarne sposobnosti pri pisanju esejev kot odgovor na vprašanja o upravljanju in politiki ter pri pisanju poezije.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91–92}} Kandidati so bili ocenjeni tudi po primernem vedenju, videzu, govoru in kaligrafiji, kar so bila subjektivna merila, ki so dajala prednost bogatim pred tistimi s skromnejšimi sredstvi, ki si niso mogli plačati učiteljev retorike in pisanja. Čeprav je nesorazmerno veliko civilnih uradnikov prihajalo iz aristokratskih družin, bogastvo in plemiški status nista bila pogoja, izpiti pa so bili odprti za vse moške podložnike, katerih očetje niso bili iz obrtniškega ali trgovskega razreda.{{sfn|Gascoigne|Gascoigne|2003|p=95}}{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=97}} Za spodbujanje široke konfucijanske izobrazbe je vlada dinastije Tang ustanovila državne šole in izdala standardne različice ''[[Štiri knjige in Pet klasik|Pet klasik]]'' s komentarji.{{sfn|Ebrey|1999|p=112}} Odprt natečaj je bil zasnovan tako, da bi v vlado pritegnil najboljše talente. Takšna zasnova je bila pomembna zato, da bi vladarji dinastije Tang z zaposlovanjem kariernih uradnikov brez družinske ali lokalne opore moči, ne bi bili odvisni od močnih aristokratskih družin in vojskovodij. ''Zakonik dinastije Tang'' je zagotavljal enakomerno delitev podedovanega premoženja med legitimne dediče, in spodbujal družbeno mobilnost, saj je preprečeval močnim družinam, da bi s prvorojenstvom postale zemljiško plemstvo.{{sfn|Fairbank|Goldman|2006|p=83}} V nasprotju s starejšimi poročili, ki so cesarski izpit v času dinastije Tang prikazovala kot obrobnega, nedavne kvantitativne raziskave kažejo, da je do konca 7. stoletja stopnja ''džinši'' že postala glavna pot do visokih položajev, medtem ko je rodovnik aristokratske družine v veliki meri izgubil svojo napovedno moč za birokratsko imenovanje.{{sfn|Wen|Wang|Hout|2024}}<ref>Wang, E. H., &amp; Yang, C. Z. (2025). ''The Political Economy of China’s Imperial Examination System''. Cambridge University Press. [https://www.cambridge.org/core/elements/political-economy-of-chinas-imperial-examination-system/3DA0EC88AE5901AEE641FD5686C7F8B8 Open-access Cambridge University Press link].</ref>{{sfn|Wang Haixiao|2025}} Izpitni sistem dinastije Tang je tako igral odločilno institucionalno vlogo pri izpodrivanju dednih privilegijev in spodbujanju birokratske elite, izbrane po zaslugah. Od časov dinastije Tang do konca dinastije Čing leta 1912 so učenjaki-uradniki služili kot posredniki med ljudstvom in vlado, njihova avtoriteta pa je izhajala manj iz porekla kot iz uspeha na izpitih. === Religija in politika === [[Slika:Audience by Emperor Tang Xuanzong.jpg|thumb|right| Ren Renfa (1254–1327): Džang Guo na sprejemu pri cesarju Šuandzongu]] Religija je od samega začetka igrala pomembno vlogo v politiki dinastije Tang. Li Juan je v svojem prizadevanju za prihod oblast pritegnil privržence s trditvijo, da izvira od [[Daoizem|daoističnega]] modreca [[Laodzi]]ja (ok. 6. stoletje pr. n. št.).{{sfn|Graff|2000|p=79}} Študentje, ki so opravljali državne izpite, so prosili budistične menihe, naj molijo za njihov uspeh, uspešni diplomanti pa so jim v zameno darovali. Pred obdobjem preganjanja budizma v 9. stoletju sta bila sprejemljiva tako [[budizem]] kot [[daoizem]]. Religija je bila osrednjega pomena v času vladavine cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]] (vladal 712–756). Cesar je na svoj dvor povabil daoistične in budistične menihe in klerike, zasul Laodzija z visokimi nazivi, pisal komentarje k daoističnim svetim spisom in ustanovil šolo za usposabljanje kandidatov za daoistične izpite. Leta 726 je pozval indijskega meniha Vadžrabodhija (671–741), naj izvede tantrične obrede za preprečitev suše. Leta 742 je osebno držal kadilnico, medtem ko je patriarh šingonske šole Amoghavajra (705–774) recitiral ''"mistična zaklinjanja, da bi zagotovil zmago sil dinastije Tang"''.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=99}} Cesar Šuandzong je strogo reguliral financiraje verskih dejavnosti. V začetku svoje vladavine je leta 713 ukinil neizčrpno zakladnico uglednega budističnega samostana v Čanganu. Samostan je zbral ogromno bogastvo, saj so množice anonimnih skesancev pred njegovimi vrati puščale denar, svilo in dragocenosti. Čeprav je samostan svoja sredstva radodarno razdajal, ga je cesar obsodil goljufivih bančnih praks in njegovo bogastvo razdelil drugim budističnim in daoističnim samostanom ter za popravilo lokalnih kipov, dvoran in mostov.{{sfn|Benn|2002|p=61}} Leta 714 je trgovinam v Čanganu prepovedal prodajo prepisov budističnih suter in monopol nad to trgovino prepustil budistični duhovščini.{{sfn|Benn|2002|p=57}} ===Davki in popisi prebivalstva=== Vlada dinastije Tang je poskušala izvesti natančne [[popis prebivalstva|popise prebivalstva]] cesarstva, predvsem zaradi učinkovitega obdavčevanja in novačenja vojakov. Dinastija je v zgodnjem obdobju za gospodinjstva uvedla skromne davke na žito in tkanine, s čimer jih je spodbujala k registraciji in posredovanju natančnih demografskih podatkov vladi.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} V uradnem popisu prebivalstva leta 609 je bilo zabeleženih 9 milijonov gospodinjstev, se pravi približno 50 milijonov ljudi.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Število se v popisu leta 742 ni povečalo.{{sfn|Ebrey|1999|p=141}} Število se ni povečalo niti v primerjavi z dinastijo [[Dinastija Han|Han]], ki je leta 2 n. št. zabeležila 58 milijonov prebivalcev.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}}{{sfn|Nishijima|1986|p=595–596}} Adshead meni, da število prebivalcev v popisu leta 742 ni realno in ocenjuje, da je imelo cesarstvo leta 750 približno 75 milijonov prebivalcev.{{sfn|Adshead|2004|p=72}} V popisu prebivalstva dinastije Tang iz leta 754 je bilo v celotnem cesarstvu zabeleženih 1859 mest, 321 prefektur in 1538 okrožij.{{sfn|Benn|2002|p=45}} Četudi je bilo v cesarstvu veliko velikih in pomembnih mest, so podeželska in kmetijska območja predstavljala 80–90 % prebivalstva.{{sfn|Benn|2002|p=32}} V tem času so se dogajale tudi dramatične selitve prebivalstva s severa na jug cesarstva. Na začetku dinastije je na severu države živelo 75 % celotnega prebivalstva. Do konca dinastije se je število zmanjšalo na 50 %.{{sfn|Adshead|2004|p=75}} Kitajsko prebivalstvo se ni dramatično povečalo vse do dinastije Song, ko se je povečalo na 100 milijonov. Vzrok za povečanje je bilo zlasti obsežno povečanje gojenja riža v osrednji in južni Kitajski in s tem večji tržni presežki.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=156}} ==Vojska in zunanja politika== ===Protektorati in davkoplačevalci=== [[Slika:Emperor Taizong gives an audience to the ambassador of Tibet.jpg|thumb|upright=1.35|Cesar Tajdzong (626-649) sprejema Gar Tonngcena Juslunga, ambasadorja [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskega cesarstva]]]] 7. stoletje in prva polovica 8. stoletja veljata za obdobje, v katerem je dinastija Tang dosegla vrhunec svoje moči. V tem času se je oblast dinastije Tang raztezala dlje proti zahodu kot v kateri koli prejšnji dinastiji. Država je segala od severnega [[Vietnam]]a na jugu prek območja severno od [[Kašmirska dolina|Kašmirja]], ki je na zahodu mejil na [[Perzija|Perzijo]], vse do severne [[Koreja|Koreje]] na severovzhodu.{{sfn|Benn|2002|pp=xii, 4}} Med kraljestva, ki so dinastiji Tang plačevala davek, so spadala Kašmir, Nepal, Hotan, Kuča, Kašgar, Silla, Čampa ter kraljestva v dolinah [[Amu Darja|Amu Darje]] in [[Sir Darja|Sir Darje]].{{sfn|Whitfield|2004|p=47}}{{sfn|Twitchett|2000|p=116–118}} Turški nomadi so cesarja dinastije Tang nazivali s ''tjan kehan'' – ''božanski kan''.{{sfn|Twitchett|2000|p=124}} Potem ko je Su Dingfang (591–667) leta 657 pri jezeru [[Isik Kul]] zadušil obsežen upor [[Gokturki|Gokturkov]] pod vodstvom kana [[Ašina Helu]]ja (u. 658), je cesar [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzong]] ustanovil več protektoratov pod upravo generalnih protektorjev ali velikih generalnih protektorjev, s čimer se je kitajska vplivna sfera razširila vse do [[Herat]]a v zahodnem [[Afganistan]]u.{{sfn|Twitchett|2000|p=118, 122}} Generalni protektorji so imeli veliko avtonomije pri reševanju lokalnih kriz, ne da bi morali čakati na odobritev osrednje oblasti. Med vladavino cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzonga]] so vojaški guvernerji [[džjeduši]]ji pridobili ogromna pooblastila, vključno s pravico do vzdrževanja lastnih vojsk, pobiranja davkov in dednega prenosa svojih nazivov. To obdobje velja za začetek propada centralne oblasti dinastije Tang.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=100}}{{sfn|Wang|2003|p=91}} [[Slika:Officer of the Guard of Honour. Tomb of Princess Changle (长乐公主墓), Zhao Mausoleum, Shaanxi province. Tang Zhenguan year 17, ie 644 CE.jpg|thumb|left|upright=0.8| Kitajski častnik Častne straže v grobnici princese Čangle, mavzolej Džao, Šaanši]] === Vojska in novačenje=== Do leta 737 je cesar Šuandzong opustil politiko novačenja vojakov, ki so jih menjavali vsaka tri leta, in jih nadomestil z bolj prekaljenimi in učinkovitimi stalnimi vojaki. Sistem je bil bolj gospodaren, saj je usposabljanje rekrutov in njihovo pošiljanje na mejo vsaka tri leta izčrpavalo državno blagajno.{{sfn|Benn|2002|p=9}} Konec 7. stoletja so vojaki lolalnih milic, vključeni v sistem ''[[fubing]]'', začeli zapuščati vojaško službo in domove, ki so jim bili zagotovljeni v sistemu enakih polj. Domnevni standard 100 [[mu]] zemlje, dodeljene vsaki družini, se je v krajih, kjer se je prebivalstvo znatno povečalo in so bogati pokupili večino zemlje, dejansko zmanjšal. Osiromašeni kmetje in potepuhi so bili prisiljeni oditi v vojaško službo z ugodnostmi oprostitve davkov in dela, pa tudi z določbami o kmetijskih zemljiščih in bivališčih za vzdrževane osebe, ki so spremljale vojake na meji.{{sfn|Graff|2002|p=208–209}} Do leta 742 se je skupno število vpoklicanih vojakov v vojskah Tanga povečalo na približno 500.000 mož.{{sfn|Benn|2002|p=9}} ===Vzhodne regije=== V vzhodni Aziji so bile vojaške kampanje dinastije Tang povsod manj uspešne kot v prejšnjih kitajskih cesarskih dinastijah. Tako kot cesarji dinastije Sui pred njim, je tudi Tajdzong leta 644 začel vojno proti korejskemu kraljestvu [[Kogurjo]]. V prvi kampanji se je moral umakniti, ker ni uspel premagati uspešne obrambe Korejcev pod poveljstvom generala Jon Kesomuna. Tajdzong se je zato povezal s kraljestvom [[Silla]]. Kitajci in vojaki Sille so se avgusta 663 v bitki pri Baekgangu borili proti kraljestvu [[Baekje]] in njegovemu japonskemu zavezniku Jamatu in odločilno zmagali. Mornarica dinastije Tang je imela na voljo več različnih tipov ladij, ki jih je opisal Li Čuan v svojem delu ''Kanon belega in mračnega planeta vojne'' (''Taipai Jinjing'') iz leta 759.{{sfn|Needham|1986c|p=685–687}} V drugi skupni invaziji s kraljestvom Silla je vojska dinastije Tang močno oslabila kraljestvo Kogurjo na severu Korejskega polotoka, tako da je leta 645 uničila njegove obmejne utrdbe. Skupni napadi vojsk Sille in Tanga pod poveljnikom Li Šidžijem (594–669) so do leta 668 uničili kraljestvo Kogurjo.{{sfn|Benn|2002|p=4}} [[Slika:Mogao Cave 61, painting of Mount Wutai monasteries.jpg|thumb|300px| Stenska poslikava iz 10. stoletja v jamah [[Jame Mogao|Mogao]] v [[Dunhuang]]u, ki prikazuje samostansko arhitekturo na gori Vutaj v dinastiji Tang]] Cesarstvo Tang je po uničenju v svojo upravo in vojsko sprejelo uradnike in generale iz Kogurjoja, čeprav sta bila prej sovražnika. Med sprejetimi generali sta bila brata Jon Namsaeng (634–679) in Jon Namsan (639–701). Dinastija Tang je v severni Koreji vladala od leta 668 do 676. Leta 671 je Silla prekinila zavezništvo in začela vojno z dinastijo Tang, da bi jo pregnala iz Koreje. Tang se je hkrati soočal z grožnjami na svoji zahodni meji, ko so Tibetanci leta 670 na reki Dafei premagali veliko kitajsko vojsko. Do leta 676 je Silla izgnala Kitajce iz Koreje.{{sfn|Kang|2006|p=54}} Po uporu vzhodnih Turkov leta 679 je Tang opustil svoje pohode na Korejo.{{sfn|Graff|2002|p=201}} Čeprav se je dinastija Tang občasno vojskovala z Japonci, je z Japonsko ohranjala prisrčne odnose. Sprejela je veliko japonskih cesarskih veleposlaništev in diplomatskih misij, ki jih je cesar [[Cesar Uda|Uda]] (vladal 887–897) ustavil šele leta 894 na prepričevanje svojega svetovalca Sugavare no Mičidzane (845–903).{{sfn|Kitagawa|Tsuchida|1975|p=222}} Japonski cesar [[Cesar Tenmu|Tenmu]] (vladal 672–686) je po kitajskem vzoru ustanovil svojo naborniško vojsko, organiziral državne slovesnosti in zgradil svojo palačo v Fudživari.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=144}} Na Japonsko je prišlo tudi veliko kitajskih budističnih menihov, da bi pomagali pri širjenju budizma. Dva meniha iz 7. stoletja, Dži Ju in Dži Jov, sta obiskala dvor cesarja [[Cesar Tendži|Tendžija]] (vladal 661–672) in mu podarila [[Voz, ki kaže jug|voz, ki kaže jug]], ki sta ga sama izdelala.{{sfn|Needham|1986b|p=289}} V ''[[Nihon Šoki]]ju'' (720) je zapis, da so leta 666 po zgledu na ta voz za cesarja Tendžija izdelali več različnih voz z enakim diferencialnim pogono. Kitajsko so hkrati obiskovali japonski menihi, med njimi Ennin (794–864), ki je pisal o svojih potovalnih izkušnjah, vključno s potovanjem po [[Veliki prekop (Kitajska)|Velikem prekopu]].{{sfn|Needham|1986c|p=308}}{{sfn|Reischauer|1940|p=152}} Japonski menih Enčin (814–891) je bil Kitajskem od leta 839 do 847 in nato ponovno od leta 853 do 858. Pristal je blizu Fudžova v Fudžjanu in med svojim drugim potovanjem na Kitajsko odplul na Japonsko iz Tadžova v Džedžjangu.{{sfn|Reischauer|1940|p=155}}{{sfn|Adshead|2004|p=51}} ===Zahodne in severne regije=== [[Slika:Tang Pottery Horse & Rider2.jpg|thumb|Grobna figurica konjenika, podobna tisti iz grobnice prestolonaslednika Li Čongruna]] [[Slika:Tang Dynasty circa 700 CE.png|alt=Tang Dynasty circa 700 CE|thumb|Dinastija Tang okoli leta 700]] Vladarji dinastij Sui in Tang so izvedli uspešne vojaške pohode proti stepskim nomadom. Kitajska zunanja politika na severu in zahodu se je morala soočiti s turškimi nomadi, ki so postajali prevladujoča etnična skupina v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=113}}{{sfn|Xue|1992|p=149–152, 257–264}} Da bi obvladala oziroma preprečila grožnje Turkov, je vlada dinastije Sui obnovila obmejne utrdbe ter sprejemala njihove trgovske in politične delegacije.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=92}} Dinastija Sui je v koviru politike poročnih zavezništev (''hečin'') v letih 597, 599, 614 in 617 poročila štiri svoje princese s turškimi plemenskimi voditelji. Ob tem je med drugimi etničnimi skupinami spodbujala nemire in spore, usmerjene proti Turkom.{{sfn|Benn|2002|p=2–3}}{{sfn|Cui|2005|p=655–659}} Turki so že v obdobju dinastije Sui postali pomembna vojaška sila, ki so jo Kitajci vključevali v svoje vrste. Ko so [[Kitani]] leta 605 začeli vdirati v severovzhodno Kitajsko, je kitajski general proti njim povedel 20.000 Turkov. Za nagrado je mednje razdelil kitansko živino in ženske.{{sfn|Ebrey|1999|p=111}} V obdobju med letoma 635 in 636 so bile cesarske princese dinastije Tang dvakrat poročene s turškimi najemniki ali generali v kitajski službi.{{sfn|Cui|2005|pp=655–659}} V celotnem obdobju dinastije Tang, vse do konca leta 755, je v kitajski vojski služilo približno deset turških generalov.{{sfn|Xue|1992|p=788}}{{sfn|Twitchett|2000|p=125}} Medtem ko so večino vojske dinastije Tang sestavljali kitajski naborniki iz sistema ''[[fubing]]'', so enote pod poveljstvom turških generalov sestavljali večinoma pripadniki nekitajskih ljudstev. Te enote so delovale predvsem na zahodnih mejnih območjih, kjer je bila prisotnost vojakov iz sistema ''fubing'' majhna.{{sfn|Liu|2000|p=85–95}} Nekatere turške enote so v resnici sestavljali pripadniki kitajskih Hanov, ki so prevzeli turški način življenja in izgubili svojo kitajsko kulturno identiteto.{{sfn|Gernet|1996|p=248}} Do leta 626 je bila državljanska vojna na Kitajskem skoraj povsem končana. Leta 628 je sledil še poraz vojskovodje Liang Šiduja v Ordoški regiji. Po končanju notranjih spopadov je dinastija Tang sprožila ofenzivo proti Turkom.{{sfn|Xue|1992|p=226–227}} Leta 630 so vojske dinastije Tang zavzele območja puščave Ordos v današnji provinci [[Notranja Mongolija]] in južno [[Mongolija|Mongolijo]].{{sfn|Ebrey|1999|p=111}}{{sfn|Xue|1992|p=380–386}} Po tej vojaški zmagi je cesar [[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]] 11. junija 631 poslal k [[Šuejantuoji|Šuejantuojem]] odposlance z zlatom in svilo, da bi izpogajali osvoboditev kitajskih ujetnikov, ki so bili zajeti na severni meji v času prehoda z dinastije Sui v dinastijo Tang. Delegaciji je uspelo osvoboditi 80.000 Kitajcev in Kitajk, ki so se nato vrnili na Kitajsko.{{sfn|Benn|2002|p=2}}{{sfn|Xue|1992|p=222–225}} [[Slika:Cernuschi Museum 20060812 162.jpg|thumb|left|upright=0.8|Čuvaj grobnice, najden v grobnici dinastije Tang, zgodnje 8. stoletje]] V času, ko so bili Turki še naseljeni v regiji Ordos na nekdanjem ozemlju [[Šiungnu]]jev, je vlada dinastije Tang sprejela politiko vzpostavljanja vojaške prevlade v Srednjeazijski stepi. Vojska dinastije Tang in njeni turški zavezniki v 40. in 50. letih 7. stoletja osvojili in podredili Srednjo Azijo.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=92}} Pohodi, ne le proti [[Gokturki|Gokturkom]], temveč tudi proti drugim ljudstvom, so se začeli že med vladavino cesarja Tajdzonga. V času cesarja [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzonga]] je bil pod poveljstvom generala Su Dingfanga organiziran pohod proti [[Zahodni turški kaganat|Zahodnim Turkom]], ki jim je vladal [[Ašina Helu]].{{sfn|Skaff|2009|p=183}} Cesartvo Tang je s [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanskim cesarstvom]] tekmovalo za nadzor nad ozemlji v Notranji in Srednji Aziji. Spori so bili včasih rešeni s sklepanjem zakonskih zvez. Takšna je bila na primer poroka princese Venčeng (u. 680) s Songcen Gampojem (u. 649).{{sfn|Whitfield|2004|p=193}}{{sfn|Sen|2003|p=24, 30–31}} Tibetansko izročilo navaja, da so kitajske čete po smrti Songcen Gampoja zavzele [[Lasa (prefekturno mesto)|Laso]],<ref>{{citation |url=https://books.google.com/books?id=U7C0I2KRyEUC&q=chinese+captured+lhasa+650&pg=PA28 |title=Tibet Past and Present |author-link= |first=Charles |last=Bell |year=1924 |publisher=Oxford University Press |edition=Repr. |isbn=978-81-208-1048-8 |page=28 |access-date=July 17, 2010}}</ref> vendar tega ne omenjajo niti kitajski letopisi niti tibetanski rokopisi iz [[Dunhuang]]a.<ref>{{citation |title=The historical status of Tibet |first=Tieh-tseng |last=Li |author-mask=Li Tieh-tseng (李鐵錚) |year=1956 |publisher=King's Crown |page=6 |url=https://books.google.com/books?id=hdVwAAAAMAAJ&q=lhasa+gampo++captured}}</ref> Med letoma 670 in 692 je prišlo do niza spopadov s Tibetom zaradi ozemelj v [[Tarimska kotlina|Tarimski kotlini]]. Med [[An Lušanov upor|An Lušanovim uporom]] so Tibetanci leta 763 za petnajst dni zavzeli [[Čangan]].{{sfn|Beckwith|1987|p=146}}{{sfn|Stein|1972|p=65}} Med tem uporom je dinastija Tang umaknila svoje zahodne garnizije, nameščene na območju današnjih provinc [[Gansu]] in [[Činghaj]]. Ta ozemlja so nato zasedli Tibetanci, skupaj z ozemljem današnjega [[Šindžjang]]a.{{sfn|Twitchett|2000|p=109}} Sovražnosti med dinastijo Tang in Tibetom so trajale vse do podpisa Čangčinskega sporazuma leta 821.{{sfn|Benn|2002|p=11}} Določbe sporazuma, vključno z natančno določenimi mejami med državama, so bile zapisane v dvojezičnem besedilu na kamnitem stebru pred templjem [[Jokang|Jokhang]] v Lasi.{{sfn|Richardson|1985|p=106–143}} [[Slika:Emperor Taizongs horses by Yan Liben.jpg|thumb|Jan Liben (okoli 650): plitvi relief vojaka in cesarjevega konja Jesenska rosa z bogato okrašenim sedlom in stremeni, grobnica cesarja Tajdzonga]] Med islamskim osvajanjem [[Perzija|Perzije]] (633–656) sta se princ [[Peroz III.]], sin zadnjega vladarja [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]], in njegov dvor umaknila na Kitajsko.{{sfn|Whitfield|2004|p=47}}{{sfn|Schafer|1985|p=10, 25–26}} Po navedbah v ''[[Stara knjiga Tanga|Stari knjigi Tanga]]'' je bil Peroz imenovan za vladarja perzijske province s sedežem v današnjem Zarandžu v [[Afganistan]]u. Med osvajanjem Perzije je [[Rašidunski kalifat|rašidunski]] kalif [[Osman ibn Afan|Utman]] (vladal 644–656) poslal delegacijo na dvor dinastije Tang v Čanganu.{{sfn|Twitchett|2000|p=125}} Arabski viri trdijo, da je [[Omajadski kalifat|omajadski]] poveljnik [[Kutajba ibn Muslim]] za kratek čas zavzel Kašgar, a se je po sklenitvi mirovnega sporazuma umaknil.<ref>{{citation |first=Muhamad S. |last=Olimat |title=China and Central Asia in the Post-Soviet Era: A Bilateral Approach |url=https://books.google.com/books?id=cLqpCwAAQBAJ&q=715+Alutar+Ikhshid&pg=PA10 |year=2015 |publisher=Lexington |isbn=978-1-4985-1805-5 |page=10}}</ref> Sodobni zgodovinarji to trditev v celoti zavračajo.<ref>{{citation |chapter=The Arab Conquest |first1=B. A. |last1=Litvinsky |first2=A. H. |last2=Jalilov |first3=A. I. |last3=Kolesnikov |pages=449–472 |editor-first=B. A. |editor-last=Litvinsky |title=History of civilizations of Central Asia, Volume III: The crossroads of civilizations: A.D. 250 to 750 |location=Paris |publisher=UNESCO Publishing |year=1996 |isbn=978-92-3-103211-0 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=883OZBe2sMYC&pg=PA458}}</ref><ref>Bosworth, C. E. (1986). »Ḳutayba b. Muslim«. V Bosworth, C. E.; van Donzel, E.; Lewis, B. & Pellat, Ch. (ur.). Enciklopedija Islama, 2. izdaja. Zvezek V: Khe–Mahi. Leiden: E. J. Brill. str. 541–542. ISBN 978-90-04-07819-2.</ref> <ref>{{citation |title=The Arab Conquests in Central Asia |first=H. A. R. |last=Gibb |author-link=|publisher=The Royal Asiatic Society |location=London |year=1923 |url=https://archive.org/details/arabconquestsinc00gibbuoft |oclc=685253133 |pages=[https://archive.org/details/arabconquestsinc00gibbuoft/page/48 48]–51}}</ref> Leta 715 je arabski [[Omajadski kalifat]] odstavil Ihšida, kralja [[Ferganska dolina|Ferganske doline]], in na prestol postavil novega vladarja Alutarja. Odstavljeni kralj je pobegnil v [[Kuča|Kučo]] in zaprosil za kitajsko posredovanje. Kitajci so v Fergansko dolino poslali 10.000 vojakov pod poveljstvom Džang Šjaosonga, ki je pri Namanganu premagal Alutarja in arabske okupacijske sile ter na prestol ponovno postavil Ihšida.{{sfn|Bai|2003|p=235–236}} Dinastija Tang je v bitki pri Aksuju leta 717 premagala arabske omajadske napadalce. Arabski poveljnik al-Jaškuri je po porazu s svojo vojsko pobegnil v [[Taškent]].<ref>{{citation |first=Christopher I. |last=Beckwith |title=The Tibetan Empire in Central Asia: A History of the Struggle for Great Power Among Tibetans, Turks, Arabs, and Chinese During the Early Middle Ages |url=https://books.google.com/books?id=oeI9DwAAQBAJ&q=aksu+717&pg=PA88 |year=1993 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-02469-1 |pages=88–89}}</ref> Turgeši so nato uničili arabske Omajade in jih pregnali. Do 40. let 8. stoletja so Arabci iz [[Abasidski kalifat|Abasidskega kalifata]] ponovno vzpostavili svojo prisotnost v Sogdiji in Ferganski dolini. Propad Omajadskega kalifata leta 750 je v kombinaciji s širitveno politiko cesarja [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]]a dinastiji Tang omogočil, da je ponovno uveljavila svoj vpliv v [[Transoksanija|Transoksaniji]] in postala prevladujoča sila v kitajskem [[Turkestan]]u.<ref name=Chaffee>{{cite book|last=Chaffee |first=John W. |title=The Muslim Merchants of Premodern China:The History of a Maritime Asian Trade Diaspora, 750-1400 |year=2018 |publisher=Cambridge University Press |url=https://www.cambridge.org/core/books/muslim-merchants-of-premodern-china/merchants-of-an-imperial-trade/2736CF75BA700D965FAA934381F261EC |page=17}}</ref> Ponovni vzpon se je nenadoma končal v bitki pri Talasu v bližini današnjega Taškenta leta 751,<ref name=Chaffee/> v karteri je bila vojska dinastije Tang pod poveljstvom Gao Šjandžija poražena proti abasidski vojski, ki jo je vodil Zijad ibn Salih. Število vojakov in žrtev je v različnih virih različno. V kitajski vojski naj bi bilo od 10.000 do 100.000 vojakov, v arabski pa od 30.000 do 200.000 vojakov. Višji številki sta v obeh primerih verjetno pretirane. Kitajski viri navajajo, da je vojska dinastije Tang utrpela od 20.000 do 30.000 žrtev, medtem ko arabski viri poročajo o 50.000 ubitih in 20.000 zajetih vojakih dinastije Tang. Poraz je pomenil konec vpliva dinastije Tang v Transoksaniji in ustavil njeno širjenje proti zahodu. V Transoksaniji so se utrdili Abasidi.<ref>{{cite book|last=Monro|first=Alexander|year=2016|title=The Paper Trail: An Unexpected History of a Revolutionary Invention|publisher=Alfred A. Knopf |page=151}}</ref><ref>{{Cite book|last=Park |first=Hyunhee |title=Mapping the Chinese and Islamic Worlds: Cross-Cultural Exchange in Pre-Modern Asia |year=2012 |publisher=Cambridge University Press |page=25 |isbn=978-1-139-53662-2}}</ref><ref>Daniel Elton L. New Cambridge History of Islam, zv. 1. Poglavje: ''The Islamic East''. str. 457–458.</ref><ref name="donvito">{{Cite journal |last=Donvito |first=Filippo |year=2015 |title=Treacherous auxiliaries: The Battle of the River Talas |journal=Medieval Warfare |volume=5 |issue=1 |pages=22–27 |issn=2211-5129 |jstor=48578413}}</ref><ref>{{cite book|last=Daniel |first=Elton L. |author-link= |title=The political and social history of Khurasan under Abbasid rule, 747-820 |year=1979 |publisher=Bibliotheca Islamica |page=89 |quote=}}</ref> S širjenjem kitajske oblasti v regije zahodno od Kitajske se je razširilo kitajsko znanje izdelave [[papir]]ja, ki so ga kitajski ujetniki prenesli na Arabce.{{sfn|Bai|2003|pp=242–243}}{{sfn|Eberhard|2005|p=183}} Tehnika izdelave papirja je do 12. stoletja prek [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]], ki je bil pod arabsko oblastjo, naposled dosegle tudi [[Evropa|Evropo]].<ref>{{citation |last=Fuller |first=Neathery Batsell |title=A Brief history of paper |year=2002 |url=http://users.stlcc.edu/nfuller/paper/ |access-date=September 14, 2016 |archive-date=August 22, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180822144311/http://users.stlcc.edu/nfuller/paper/ |url-status=dead}}</ref> 11. junija 758 je kljub spopadu pri Talasu v prestolnico Čangan prispela abasidska delegacija z darili za kitajskega cesarja.{{sfn|Schafer|1985|p=26}} Istočasno je v Čangan prišla tudi delegacija [[Ujgurski kaganat|Ujgurov]]. V letih 788–789 so Kitajci sklenili vojaško zavezništvo z Ujguri, ki so dvakrat premagali Tibetance: leta 789 v bližini mesta [[Gaočang]] v [[Džungarija|Džungariji]] in leta 791 v bližini [[Ningšja|Ningšje]] ob [[Rumena reka|Rumeni reki]].<ref>{{Citation |url=https://books.google.com/books?id=EYlxAAAAMAAJ&q=chinese+captured+lhasa+650 |title=Encyclopaedia of Tibet: History and geography of Tibet |first=S. K. |last=Sharma |first2=Usha |last2=Sharma |year=1996 |publisher=Anmol |isbn=978-81-7488-414-5 |page=46 |access-date=July 17, 2010}}</ref> Leta 643 naj bi na dvor cesarja Tajdzonga prispela delegacija [[Antiohija|antiohijskega]] patriarha z darili za cesarja.{{sfn|Needham|1986b|p=476}} Delegacije verjetno ni poslal antiohijski patriarh ampak cesar [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] [[Konstans II. |Konstans II. Pogonat]].{{sfn|Adshead|1995|pp=104–106}}<ref name="Hirth2000">{{citation |orig-year=1885 |year=2000 |last=Hirth |first=Friedrich |author-link= |editor-first=Jerome S. |editor-last=Arkenberg |url=http://www.fordham.edu/halsall/eastasia/romchin1.html |title=East Asian History Sourcebook: Chinese Accounts of Rome, Byzantium and the Middle East, c. 91 B.C.E. – 1643 C.E. |publisher=Fordham University |access-date=September 14, 2016 |archive-date=September 10, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910050947/http://www.fordham.edu/halsall/eastasia/romchin1.html |url-status=dead}}</ref>{{sfn|Yule|1915|p=54–55}} Obiski bizantinskih delegacij so se nadaljevali vse do 8. stoletja.<ref name="Hirth2000" />{{sfn|Yule|1915|p=54–55}}{{sfn|Adshead|1995|p=104–106}} ''[[Stara knjiga Tanga|Stara]]'' in ''[[Nova knjiga Tanga]]'' vsebujeta opis bizantinske prestolnice [[Konstantinopel]],{{sfn|Ball|2016|p=152–153|loc=endnote 114}}{{sfn|Yule|1915|p=46–48}} vključno z obleganjem mesta pod vodstvom omajadskega kalifa [[Muavija I.|Muavije I.]], ki je prebivalce prisilil k plačevanju davka Arabcem.<ref name="Hirth2000" />{{sfn|Yule|1915|p=48–49}} ==Gospodarstvo== [[Slika:Gilt silver jar with pattern of dancing horses.jpg|thumb|200px|Pozlačena srebrna posoda v obliki nomadske usnjene torbe,{{sfn|Ebrey|1999|p=127}} okrašena s plesočim konjem s čašo v ustih; konj naj bi pripadal cesarju [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzongu]] in bil zdresiran, da je plesal{{sfn|Ebrey|1999|p=127}}]] S kopenskimi trgovskimi potmi vzdolž [[Svilna pot|svilne poti]] in pomorsko trgovino z ladjami na jadra je dinastija Tang pridobila številne nove tehnologije, kulturne prakse, redke luksuzne predmete in sodobne izdelke. Iz [[Evropa|Evrope]], [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] ter [[Srednja Azija|Srednje]] in [[Južna Azija|Južne Azije]] je prevzela nove modne zamisli, nove vrste keramike in izpopolnjene tehnike obdelave srebra. V tem obdobju so se postopoma začeli uporabljati tudi stoli in pručke za sedenje. Kitajci so dotlej vedno sedeli na podlogah, položenih na tla.{{sfn|Ebrey|1999|p=118–119}} Med prebivalci Bližnjega vzhoda je bilo kitajsko blago zelo cenjeno in so ga kupovali v velikih količinah. Med najbolj cenjeno blago so spadali svila, porcelan in lakirani izdelki.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=112}} V času dinastije Tang so na Kitajskem postale priljubljene pesmi, plesi in glasbila iz tujih dežel.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=114}}{{sfn|Whitfield|2004|p=255}} Med temi glasbili so bili [[Oboa|oboe]], piščali in majhni lakirani bobni iz [[Kuča|Kuče]] v [[Tarimska kotlina|Tarimski kotlini]] ter indijska tolkala, na primer činele.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=114}} Na dvoru se je število glasbenih zasedb povečalo s sedem v dinastij [[Dinastija Sui|Sui]] na devet. Zsedbe so izvajale raznoliko azijsko glasbo.{{sfn|Benn|2002|p=134}} V dinastiji Tang je potekala živahna kulturna izmenjava z [[Indija|Indijo]], središčem [[Budizem|budističnega]] znanja. Indijo so obiskali znameniti kitajski popotniki, med njimi [[Šuandzang]] (u. 664). Šuandzangu je po sedemnajstletnem potovanju uspelo na Kitajsko prinesti dragocena besedila v [[Sanskrt|sanskrtu]], ki so jih nato prevedli v kitajščino. Učenjakom in študentom je bil na voljo tudi turško-kitajski slovar, turške ljudske pesmi pa so navdihnile nekatere kitajske pesnitve.{{sfn|Schafer|1985|p=28}}{{sfn|Eberhard|2005|p=182}} V notranjosti Kitajske je trgovino omogočal [[Veliki prekop (Kitajska)|Veliki prekop]]. Vlada dinastije Tang je tudi sicer vzdrževala obsežen sistem prekopov, kar je znižalo stroške prevoza žita in drugega blaga.{{sfn|Benn|2002|p=7}} Država je upravljala tudi približno 32.100 km dolg poštni sistem, ki je deloval s pomočjo konj in plovil.{{sfn|Adshead|2004|p=90}} ===Svilna pot=== [[Slika:Tang Sancai Porcelain with Musicians on a Camel (no background).jpg|thumb|200px|Kipec [[Sogdija|sogdijskih]] glasbenikov na [[Dvogrba kamela|dvogrbi kameli]]]] Svilna pot od Kitajske do Evrope in zahodnega sveta je bila prvotno vzpostavljena v času vladavine [[Vu, cesar Hana|cesarja Vuja]] (141–87 pr. n. št.) iz dinastije [[Dinastija Han|Han]]. Ponovno jo je leta 639 odprla dinastija Tang, ko je njen general in kancler Hov Džundži (u. 643) osvojil zahodna ozemlja. Pot je ostala odprta skoraj štiri desetletja do leta 678, ko so jo zavzeli [[Tibetansko cesarstvo|Tibetanci]] in jo prekinili. Ponovno se je odprla leta 699, ko so Kitajci pregnali Tibetance{{sfn|Twitchett|2000|p=118}} in znova po kopnem neposredno povezala Kitajsko z zahodom.{{sfn|Eberhard|2005|p=179}} Leta 722 je dinastija Tang od Tibeta zavzela ključno pot skozi dolino [[Gilgit]] in jo leta 737 izgubila. Znova jo je pridobila s pomočjo korejskega generala Gao Šjandžija in [[Kogurjo]]ja.{{sfn|Sen|2003|pp=30–32}} Po koncu [[An Lušanov upor|An Lušanovega upora]] leta 763 je cesarstvo Tang umaknilo svoje čete z zahodnih ozemelj, s čimer je Tibetanskemu cesarstvu omogočilo, da je v veliki meri prekinilo neposreden dostop Kitajske do svilne poti. Upor v Tibetu leta 848 je odstavil tibetanske vladarje in dinastija Tang je leta 851 znova prevzela severozahodna okrožja. V teh okrožjih so bili obsežni pašniki, ključni za vzrejo konj, ki jih je dinastija Tang nujno potrebovala.{{sfn|Benn|2002|p=11}}{{sfn|Whitfield|2004|pp=57, 228}} V nasprotju s številnim evropskim popotniki, ki so prihajali na Kitajsko živet in trgovat, so mnogi popotniki, predvsem menihi in misijonarji, zabeležili stroge kitajske zakone o priseljencih. Njihovi zapisi omenjajo, da je bilo vzdolž svilne poti veliko kontrolnih točk, ki so preverjale potovalna dovoljenja v cesarstvo Tang. Zapisi omenjajo tudi razbojništvo. [[Šuandzang]] omenja, da so njegovo skupino popotnikov večkrat napadli razbojniki.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=112}} Svilna pot je vplivala tudi na umetnost tistega obdobja. Konji so postali pomemben simbol blaginje in moči ter orodje vojaške in diplomatske politike. Konje so častili kot sorodnike zmaja.{{sfn|Andrews|2010|p=25}} <gallery widths="200px" heights="200px"> Slika:20090822 Shanghai Museum 3596.jpg|Tanški glaziran kip konjenika Slika:CMOC Treasures of Ancient China exhibit - pottery horse, detail 1.jpg|Tanški glaziran kip konja, izkopan v [[Šian]]u </gallery> === Morska pristanišča in pomorska trgovina === [[Slika:Chinese Slave trade.jpg|thumb|upright=0.8| Pogodba iz obdobja dinastije Tang, najdena na pokopališču Astana v Turfanu, ki beleži nakup petnajstletnega sužnja za šest kosov navadne svile in pet kitajskih kovancev]] Kitajski odposlanci so po [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] pluli že v 2. stoletju pr. n. št.{{sfn|Sun|1989|p=161–167}}{{sfn|Chen|2002|p=67–71}} V času dinastije Tang so kitajske ladje zelo pogosto plule tudi po [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]] in [[Rdeče morje|Rdečem morju]] vse do [[Perzija|Perzije]] in [[Mezopotamija|Mezopotamije]], [[Arabski polotok|Arabije]], [[Egipt]]a, [[Etiopija|Etiopije]] in [[Somalija|Somalije]] na [[Afriški rog|Afriškem rogu]].{{sfn|Bowman|2000|p=104–105}} V času dinastije Tang so v številna kitajska mesta prišli in se v njih naselili tuji trgovci, ki so poslovali s Kitajsko. Med njimi so bili Perzijci, Arabci, Indijci, Malajci, Bengalci, Singalci, Kmeri, Čami, Judje in nestorijanski kristjani z Bližnjega vzhoda.{{sfn|Benn|2002|p=46}}{{sfn|Schafer|1985|p=20}} Leta 748 je budistični menih Džjan Džen opisal [[Guangdžov]] kot živahno trgovsko središče, v katerem so pristajale številne velike tuje ladje. Zapisal je, da so številne ladje prihajale z [[Borneo|Bornea]], iz Perzije in [[Java|Jave]] in tovorile [[Začimba|začimbe]], [[biser]]e ter ogromne količine [[žad]]a.{{sfn|Tang|1991|p=61}}{{sfn|Schafer|1985|p=15}} Odnosi z Arabci so bili pogosto napeti. Med An Lušanovim uporom so arabski in perzijski pirati 30. oktobra 758 požgali in oplenili Guangdžov.{{Sfn|Benn|2002|p=11}} Oblasti dinastije Tang so se odzvale tako, da so pristanišče v Guangdžovu zaprle za približno petdeset let. Tuje ladje so zato začele pristajati v [[Hanoj]]u.{{sfn|Schafer|1985|p=16}} Ko so pristanišče znova odprli, je znova zacvetelo. Leta 851 je arabski trgovec Sulejman al-Tadžir opazoval izdelavo [[porcelan]]a v Guangdžovu in občudoval njegovo prosojnost.{{sfn|Shen|1996|p=163}} Opisal je tudi znamenitosti mesta, žitnice, lokalno upravo in odnos do popotnikov ter omenil uporabo keramike, riža, vina in čaja.{{sfn|Woods|1996|p=143}} Prisotnost tujcev se je končala leta 878 z maščevalnim pokolom v Guangdžovu, ki ga je izvedel upornik Huang Čao. Ubitih je bilo več tisoč ljudi, ne glede na njihovo etnično pripadnost.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=108}}{{sfn|Schafer|1985|p=10, 16}}{{sfn|Eberhard|2005|p=190}} Huangov upor je bil zadušen leta 884. V trgovanje v [[Rumeno morje|Rumenem morju]], v katerem je prevladovala korejska država [[Silla]], so bile vključene tudi ladje iz drugih vzhodnoazijskih držav in japonske province Hizen. Ko so se v poznem 7. stoletju med Sillo in Japonsko znova razplamtele sovražnosti, se je večina japonskih pomorskih trgovcev, da bi se v Rumenem morju izognila korejskim ladjam, odločila za plovbo iz [[Nagasaki]]ja proti izlivu reke Huai, [[Jangce]]ju in celo bolj proti jugu do [[Hangdžov]]a.{{sfn|Schafer|1985|p=11}}{{sfn|Reischauer|1940|p=157}} Japonsko odposlanstvo na Kitajskem je za vrnitev na Japonsko leta 838 najelo devet ladij in šestdeset korejskih mornarjev iz korejskih četrti v mestih Čudžov in Ljanšui ob reki Huaj.{{sfn|Reischauer|1940|p=162}} Znano je tudi, da so kitajske trgovske ladje, namenjene na Japonsko, izplule iz različnih pristanišč ob obalah provinc Džedžjang in Fudžjan.{{sfn|Reischauer|1940|pp=155–156}} Kitajci so vsaj že v dinastiji Tang veliko proizvajali za izvoz v tujino. Trditev dokazuje najdba razbitine arabske ladje (''[[dhov]]''), pri otoku Belitung, ki se je ohranila v morskem mulju. Na njej so našli 63.000 predmetov iz keramike iz obdobja dinastije Tang ter predmete iz srebra in zlata. Med slednjimi je bila skleda iz Čangšaja z zapisanim datumom, ki ustreza letu 826. Datum je okvirno potrdilo tudi radiokarbonsko datiranje [[janež|zvezdastega janeža]], najdenega na razbitini.<ref>{{Citation |access-date=October 21, 2008 |date=October 18, 2008 |title=The treasure trove making waves: Simon Worrall explains why a recent discovery on the seabed of the Indian Ocean will revolutionise our understanding of two ancient civilisations |newspaper=BBC News |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/programmes/from_our_own_correspondent/7675866.stm}}</ref> Od leta 785 dalje so Kitajci začeli redno pristajati v Sufali na vzhodni afriški obali, da bi se izognili arabskim posrednikom.{{sfn|Shen|1996|p=155}} Različni kitajski viri iz tistega časa podrobno opisujejo trgovanje v Afriki. Uradnik in geograf Džja Dan (730–805) je opisal dve pogosti pomorski trgovski poti iz svojega časa. Prva je vodila od obale [[Bohajsko morje|Bohajskega morja]] proti [[Koreja|Koreji]], druga pa od Guangdžova prek Malake proti Nikobarskim otokom, Šrilanki in Indiji ter naprej ob vzhodni in severni obali Arabskega morja vse do Evfrata.{{sfn|Hsu|1988|p=96}} Leta 863 je kitajski avtor Duan Čengši (umrl 863) podrobno opisal trgovanje s sužnji, slonovino in ambro v deželi, imenovani Bobali. Zgodovinarji menijo, da gre za Berberu v današnji Somaliji.{{sfn|Levathes|1994|p=38}} V egiptovskem [[Fustat]]u je bila kitajska keramika tako cenjena in povpraševanje tako veliko, da so Kitajci pogosto pluli tja.{{sfn|Shen|1996|p=158}}{{sfn|Adshead|2004|p=80}} Iz tega obdobja je zapis arabskega trgovca Šulame, ki je občudoval kitajske ladje ([[džunka|džunke]]), a hkrati opozoril, da je njihov ugrez prevelik za plovbo po Evfratu. Tovor in potnike so morali zato preložiti na manjša plovila. Šulama je zapisal tudi to, da so bile kitajske ladje pogosto tako velike, da so lahko sprejele do 700 potnikov.{{sfn|Hsu|1988|p=96}}{{sfn|Liu|1991|p=178}} ==Kultura in družba== {{wide image|EightySevenCelestials3.jpg|1000px|Vu Daodzi: ''Sedeminosemdeset nebesnikov'', skica za fresko}} Tako dinastija Sui kot Tang sta se odvrnili od bolj fevdalne kulture prejšnjih severnih dinastij v korist trdnega civilnega [[Konfucijanstvo|konfucijanstva]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=91}} Državni sistem je podpiral obsežen razred konfucijanskih intelektualcev, izbranih bodisi z izpiti za državne uslužbence bodisi s priporočili. V obdobju Tanga sta bila [[daoizem]] in [[budizem]] pogosto prakticirani ideologiji, ki sta igrali veliko vlogo v vsakdanjem življenju ljudi. Kitajci v dinastiji Tang so uživali v gostijah, pitju, praznikih, športu in vseh vrstah zabave. Kitajska književnost je cvetela in bila zaradi novih tehnik tiskanja širše dostopna. Bogati meščani in plemiči, ki so častili duhove, so želeli povedati, kako pomembni in občudovanja vredni so, in so zato sami pisali ali naročili pisanje lastnih osmrtnic. V grobove so prilagali kipce, da bi odgnali zle duhove.<ref>{{Citation |last=MacGregor |first=Neil |title=A History of the World in 100 Objects |publisher=Viking |year=2011 |isbn=978-0-670-02270-0 |edition=First American |location=New York |pages=351, 357 |author-link=}}</ref> ===Čangan=== [[Slika:Prince Yide's tomb, towers.jpg|thumb|left|upright=0.8|Stenska poslikava 706, ki prikazuje vogalni stolp, najverjetneje v Čanganu; grobnica princa Jideja (u. 701) v mavzoleju Čjanling]] Čangan je bil prestolnica že v času dinastij Han in Džin, vendar je svojo podobo prestolnice v obdobju dinastije Tang dobil po vojnah v času dinastije Sui. Mesto je imelo približno kvadraten tloris. Zunanje obzidje je v smeri vzhod–zahod merilo 10 km, v smeri sever–jug pa več kot 8 km.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=93}} Kraljeva palača Tajdži je stala severno od osrednje osi mesta.<ref>{{Citation |last=McMullen |first=David L. |title=State and court ritual in China |year=1999 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-62157-1 |page=166 |editor-last=McDermott |editor-first=Joseph P.}}</ref> Od velikih vrat Mingde sredi južnega južnega obzidja je široka mestna avenija vodila do osrednjega upravnega dela mesta. Za njim so stala vrata Čentjan, ki so vodila v kraljevo palačo oziroma cesarsko mesto. To os je prečkalo štirinajst glavnih ulic v smeri vzhod–zahod in enajst glavnih ulic v smeri sever–jug. Mreža ulic je ustvarila 108 pravokotnih mestnih četrti, obdanih z obzidjem s štirimi vrati. Vsaka četrt je imela več manjših mestnih blokov. Mesto je postalo znano prav po tej šahovniški razporeditvi glavnih ulic in obzidanih četrti z vrati. Ureditev je opisana celo v eni od Du Fujevih pesmi.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=103}} Po vzoru na Čangan je bilo zasnovano tudi japonsko mesto Heian-kjo, današnji [[Kjoto]]. Od 108 mestnih četrti v Čanganu sta bili dve namenjeni tržnicam pod vladnim nadzorom, preostali prostor pa je bil rezerviran za templje, vrtove, ribnike in drugo.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=92–93}} V mestu je bilo 111 budističnih samostanov, 41 daoističnih samostanov, 38 družinskih svetišč, 2 uradna templja, 7 cerkva tujih verstev, 10 četrti s pokrajinskimi uradi za zveze, 12 večjih gostišč in 6 pokopališč. Nekatere mestne četrti so bile dobesedno zapolnjene z odprtimi javnimi igrišči ali dvorišči razkošnih palač, namenjenimi igranju pola na konjih in igre cuju, kitajske različice nogometa.{{sfn|Benn|2002|p=xiv–xviii}} Leta 662 je cesar [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzong]] cesarski dvor preselil v palačo Daming, ki je postala politično središče cesarstva in je več kot 220 let služila kot kraljeva rezidenca cesarjev iz dinastije Tang.<ref>{{Citation |title=A Journey into China's Antiquity |year=1997 |publisher=Morning Glory |location=Beijing |isbn=978-7-5054-0507-3 |page=56 |editor-last=Yu |editor-first=Weichao}}</ref> [[Slika:Chang'an of Tang.jpg|upright=1.35|thumb|Zemljevid Čangana o obdobju dinastije Tang]] Prestolnica dinastije Tang je bila v svojem času največje mesto na svetu. Število prebivalcev v samem mestu in v okolici je doseglo številko dva milijona.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=93}} Mesto je bilo izjemno kozmopolitsko, saj so v njem prebivali pripadniki različnih narodnosti iz Perzije, Srednje Azije, Japonske, Koreje, Vietnama, Tibeta, Indije in drugod. Zaradi prisotnosti tako raznolikih etničnih skupin so mestu prakticirali številne različne vere, med drugim [[budizem]], [[Nestorijanstvo|nestorijansko]] krščanstvo, [[islam]] in [[zaratustrstvo]].{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=79}} Zahvaljujoč svilni poti se je na Kitajsko priselilo veliko tujcev. Samo v Čanganu jih je živelo približno 25.000.{{sfn|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=112}} Gostom so v gostilnah stregle eksotične [[Tohari|Toharke]] z zelenimi očmi in svetlimi lasmi, ki so točile vino v čaše iz [[ahat]]a in [[jantar]]ja ter ob tem pele in plesale. Če je tujec na Kitajskem želel poročiti s Kitajko, je moral ostati na Kitajskem in svoje neveste ni smel odpeljati v svojo domovino. To je določal zakon iz leta 628, sprejet za zaščito žensk pred začasnimi zakonskimi zvezami s tujimi odposlanci. V času dinastije Tang je bilo sprejetih več zakonov, ki so zahtevali razlikovanje tujcev od domačega prebivalstva. Leta 779 je cesarska oblast izdala odlok, ki je [[Ujguri|Ujgure]] v prestolnici Čanganu prisilil k nošenju njihovih tradicionalnih oblačil, jim prepovedal sklepanje zakonskih zvez s Kitajkami ter jim onemogočil, da bi se izdajali za Kitajce.{{sfn|Schafer|1985|p=21–22, 25}} [[Slika:Jingyun Bell.JPG|thumb|left|200px|Bronast zvon Džingjun, ulit leta 711; visok je 247 cm in tehta 6.500 kg; zvon je zdaj obešen v [[Šian]]u]] Čangan je bil središče osrednje oblasti in dom cesarske družine, poln sijaja in bogastva, vendar v času dinastije Tang ni bil tudi gospodarsko središče. Največje gospodarsko središče je bilo mesto Jangdžov ob [[Veliki prekop (Kitajska)|Velikem prekopu]], nedaleč od reke [[Jangce]].{{sfn|Benn|2002|p=46}}{{sfn|Schafer|1985|p=17–18}} Jangdžov je bil sedež državnega monopola na sol in tudi največje industrijsko središče na Kitajskem. Deloval je kot vmesna postaja pri prevozu tujega blaga, namenjenega večjim mestom na severu.{{sfn|Benn|2002|p=46}} Podobno kot pristaniško mesto Guangdžov na jugu je tudi Jangdžov gostil na tisoče tujih trgovcev iz vse Azije.{{sfn|Schafer|1985|p=17–18}}{{sfn|Reischauer|1940|p=143–144}} Cesarstvo je imelo tudi pomožno prestolnico [[Luojang]], ki je bila cesarici [[Vu Dzetjan]] ljubša od Čangana. Leta 691 je ukazala, naj se več kot 100.000 družin iz okolice Čangana preseli v Luojang. Po preselitvi je imel Luojang okoli milijonom prebivalcev in postal drugo največje mesto v cesarstvu. Zaradi bližine reke Luo je imel veliko koristi od rodovitnih kmetijskih zemljišč na jugu in trgovskega prometa po Velikem prekopu. Dvor dinastije Tang je sčasoma znižal status Luojanga kot prestolnice in ga po letu 743, ko so v Čanganu rešili težavo z oskrbo za celo leto, ni več obiskoval.{{sfn|Benn|2002|p=46}} Leta 736 so na ključnih točkah vzdolž poti od Jangdžova do Čangana zgradili žitnice, s čimer so odpravili zamude pri prevozu, kvarjenje blaga in tatvine. Leta 743 so vzhodno od Čangana uredili umetno jezero, ki je služilo kot pretovorno pristanišče. Tam so si lahko radovedni prebivalci s severa končno ogledali raznolike ladje, značilne za južno Kitajsko.{{sfn|Schafer|1985|p=18–20}} ===Književnost=== == Cesarji dinastije Tang == <table border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" class="wikitable"> <tr> <th style="background:#efefef;">[[Tempeljsko ime]]</th> <th style="background:#efefef;">[[Kitajski priimek]] in ime</th> <th style="background:#efefef;">Vladavina</th> <th style="background:#efefef;">Ime in trajanje vladarskega obdobja</th> </tr> <tr> <!-- <td colspan="4" align="center">''Konvencija: "Tang" + tempeljsko ime''<br /> Opomba: Vu Hou (武后 Wǔ Hòu) (Cesarica Vu) je [[posthumno ime]].</td> </tr> --> <tr> <td>[[Gaodzu (dinastija Tang)|Gaodzu]] <br> (高祖, Gāo Zǔ)</td> <td>Li Juan (李淵, Lǐ Yuān)</td> <td>618–626</td> <td>Vude (武德, Wǔ dé) 618–626<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Tajdzong (dinastija Tang)|Tajdzong]] <br> (太宗, Tài Zōng)</td> <td>Li Šimin <br> (李世民, Lǐ Shì Mín)</td> <td>626–649</td> <td>Dženguan (貞觀, Zhēn guān) 627–649<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzong]] <br> (高宗, Gāo zōng)</td> <td>Li Dži (李治, Lǐ Zhì)</td> <td>650–683</td> <td>Jonghui (永徽, Yǒng huī) 650–655<br /> Čjančing (顯慶, Xiǎn qìng) 656–661<br /> Longšuo (龍朔, Lóng shuò) 661–663<br /> Linde (麟德, Lín dé) 664–665<br /> Čjanfeng (乾封, Qían fēng) 666–668<br /> Dzongdžang (總章, Zǒng zhāng) 668–670<br /> Šjanheng (咸亨, Xián hēng) 670–674<br /> Šangjuan (上元, Shàng yuán) 674–676<br /> Jifeng (儀鳳, Yí fèng) 676]–679<br /> Tiaolu (調露, Tiáo lù) 679–680<br /> Jonglong (永隆, Yǒng lóng) 680–681<br /> Kaijao (開耀, Kāi yào) 681–682<br /> Jongčun (永淳, Yǒng chún) 682–683<br /> Hongdao (弘道, Hóng dào) 683<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Džongdzong]] <br> (中宗, Zhōng zōng)<br />(razrešila ga je [[Vu Dzetjan]])</td> <td>Li Šjan (李顯, Lǐ Xiǎn) ali <br />Li Dže (李哲, Lǐ Zhé)</td> <td>684<br />(tudi 705–710)</td> <td>Sišeng (嗣聖, Sì shèng) 684<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzong]] <br> (睿宗, Ruì zōng)<br />(razrešila ga je [[Vu Dzetjan]])</td> <td>Li Dan (李旦, Lǐ Dàn)</td> <td>684<br />(tudi 710–712)</td> <td>Venming (文明, Wén míng) 684<br /> </td> </tr> <tr> <td>Vu Hou (武后 Wǔ hòu)</td> <td>cesarica [[Vu Dzetjan]] <br> (武則天, Wǔ Zé Tiān)</td> <td>684–705</td> <td>Guangdžai (光宅, Guāng zhái) 684<br /> Čuigong (垂拱, Chuí gǒng) 685–688<br /> Jongčang (永昌, Yǒng chāng) 689<br /> Zaiču (載初, Zài chū) 690<br /> </td> </tr> <tr> <td colspan="4" align="center" style="background:#efefef;">'''[[Dinastija Džov]] (690–705)'''</td> </tr> <tr> <td colspan="4" align="center" style="background:#efefef;">Nadaljevanje dinastije Tang '''</td> </tr> <tr> <td>[[Džongdzong]] <br> (中宗, Zhōng zōng)<br />(drugo vladanje)</td> <td>Li Šjan (李顯, Lǐ Xiǎn) or<br />Li Zhe (李哲, Lǐ Zhé)</td> <td>(tudi 684)<br />705–710</td> <td>Šenlong (神龍, Shén lóng) 705–707<br /> Džinglong (景龍, Jǐng lóng) 707–710<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šang (dinastija Tang)|Šang]]<br> (殤帝, Shāng dì) </td> <td>Li Čong Mao (李重茂, Lǐ Chóng Mào)</td> <td>710</td> <td>Tanglong (唐隆, Táng lóng) 710</td> </td> </tr> <tr> <td>[[Ruidzong (dinastija Tang)|Ruidzong ]] <br> (睿宗, Ruì zōng)<br />(drugo vladanje)</td> <td>Li Dan (李旦, Lǐ Dàn)</td> <td>(tudi 684)<br />710–712</td> <td>Džingjun (景雲, Jǐng yún) 710–711<br /> Taidži (太極, Tài jí) 712<br /> Janhe (延和, Yán hé) 712<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] <br> (玄宗 Xuán zōng)</td> <td>Li Long Ji (李隆基 Lǐ Lóng Jī)</td> <td>712–756</td> <td>Šjantian (先天, Xiān tiān) 712–713<br /> Kaijuan (開元, Kāi yuán) 713–741<br /> Tianbao (天寶, Tiān bǎo) 742–756<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Sudzong]] <br> (肅宗, Sù zōng)</td> <td>Li Heng (李亨, Lǐ Hēng)</td> <td>756–762</td> <td>Džide (至德, Zhì dé) 756–758<br /> Čjanjuan (乾元, Qián yuán) 758–760<br /> Šangjuan (上元, Shàng yuán) 760–761<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Dajdzong]] <br> (代宗, Dài zōng)</td> <td>Li Ju (李豫, Lǐ Yù)</td> <td>762–779</td> <td>Baojing (寶應, Bǎo yìng) 762–763<br /> Guangde (廣德, Guǎng dé) 763–764<br /> Jongtai (永泰, Yǒng tài) 765–766<br /> Dali (大曆, Dà lì) 766–779<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Dedzong]] <br>(德宗 Dé zōng)</td> <td>Li Kuo (李适, Lǐ Kuò)</td> <td>780–805</td> <td>Džjandžong (建中, Jiàn zhōng) 780–783<br /> Šingjuan (興元, Xīng yuán) 784<br /> Dženjuan (貞元, Zhēn yuán) 785–805<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šundzong]] <br> (順宗, Shùn zōng)</td> <td>Li Song (李誦, Lǐ Sòng)</td> <td>805</td> <td>Jongdžen (永貞, Yǒng zhēn) 805<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šjandzong]] <br> (憲宗, Xiàn zōng)</td> <td>Li Čun (李純, Lǐ Chún)</td> <td>806–820</td> <td>Juanhe (元和, Yuán hé) 806–820<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Mudzong (dinastija Tang)|Mudzong]] <br> (穆宗, Mù zōng)</td> <td>Li Heng (李恆, Lǐ Héng)</td> <td>821–824</td> <td>Čangčing (長慶, Cháng qìng) 821–824<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Džingdzong (dinastija (Tang)|Džingdzong]] <br> (敬宗, Jìng zōng)</td> <td>Li Džan (李湛, Lǐ Zhàn)</td> <td>824–826</td> <td>Baoli (寶曆, Bǎo lì) 824–826<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Vendzong]] <br> (文宗, Wén zōng)</td> <td>Li Ang (李昂, Lǐ Áng)</td> <td>826–840</td> <td>Baoli (寶曆, Bǎo lì) 826<br /> Dahe (大和, Dà hé) ali Tajhe (太和, Tài hé) 827–835<br /> Kaičeng (開成, Kāi chéng) 836–840<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Vudzong (dinastija Tang)|Vudzong]] <br> (武宗, Wǔ zōng)</td> <td>Li Jan (李炎, Lǐ Yán)</td> <td>840–846</td> <td>Huičang (會昌, Huì chāng) 841–846<br /> </td> </tr> <tr> <td> [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] (drugič) <br> (宣宗, Xuān zōng)</td> <td>Li Čen (李忱, Lǐ Chén)</td> <td>846–859</td> <td>Dačong (大中, Dà chōng) 847–859<br /> </td> </tr> <tr> <td> [[Jidzong]] <br> (懿宗, Yì zōng)</td> <td>Li Cui (李漼, Lǐ Cuǐ)</td> <td>859–873</td> <td>Dačong (大中, Dà chōng) 859<br /> Šjantong (咸通, Xián tōng) 860–873<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Šidzong (dinastija Tang)|Šidzong]] <br> (僖宗, Xī zōng)</td> <td>Li Šuan (李儇, Lǐ Xuān)</td> <td>873–888</td> <td>Šjantong (咸通, Xián tōng) 873–874<br /> Čjanfu (乾符, Qián fú) 874–879<br /> Guangming (廣明, Guǎng míng) 880–881<br /> Džonghe (中和, Zhōng hé) 881–885<br /> Guangči (光啟, Guāng qǐ) 885–888<br /> Vende (文德, Wén dé) 888<br /> </td> </tr> <tr> <td>[[Džaodzong]]<br> (昭宗, Zhāo zōng)</td> <td>Li Je (李曄, Lǐ Yè)</td> <td>888–904</td> <td>LongDŽi (龍紀, Lóng jì) 889<br /> Dašun (大順, Dà shùn) 890–891<br /> Džingfu (景福, Jǐng fú) 892–893<br /> Čjanning (乾寧, Qián níng) 894–898<br /> Guanghua (光化, Guāng huà) 898–901<br /> Tjanfu (天復, Tiān fù) 901–904<br /> Tjanjou (天佑, Tiān yòu) 904<br /> </td> </tr> <tr> <td> [[Ajdi (dinastija Tang)|Ajdi]] <br> (哀帝, Aī dì) ali <br />Džaošuan di <br> (昭宣帝, Zhāo xuān dì)</td> <td>Li Džu (李柷, Lǐ Zhù)</td> <td>904–907</td> <td>Tjanjou (天佑, Tiān yòu) 904–907<br /> </td> </tr> </table> == Opombe == {{Notelist|2}} ==Sklici== {{sklici|20em}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dinastije v kitajski zgodovini|Tang]] [[Kategorija:Dinastija Tang|*]] ce4878k3hy2bvq400rmj49fzgyagrv1 1 111376 6766292 5847144 2026-10-17T12:11:33Z Upwinxp 126544 {{nepodpisan}} 6766292 wikitext text/x-wiki Podatki so izredno pomanjkljivi. Bili so trije Zbori Skupščine Slovenije: Družbeno-politični zbor, Zbor občin in Zbor združenega dela. V vsakem zboru je bilo po 80 delegatov (l.1992 že imenovani kot poslanci). Skupaj torej 240 izvoljenih. V prikazanem seznamu jih ni niti polovico. {{nepodpisan|84.41.52.116|19:53, 21. november 2008}} 7b256tb95a2evdz5us375n2s9ph0uw1 0 112254 6766452 6720692 2026-10-17T20:27:03Z JoMK 240261 odstranil [[Kategorija:Afrika]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766452 wikitext text/x-wiki [[Slika:Africa satellite plane.jpg|thumb|right|250px|Satelitska slika Afrike]] '''[[Afrika]]''' je celina, ki obsega 63 političnih ozemelj, ki predstavljajo največji od velikih južnih izboklin glavne mase zemeljske površine.<ref name=EB1911>{{EB1911 |inline=y |wstitle=Africa |volume=1 |pages=320–322 |first1=Edward |last1=Heawood |first2=Frank Richardson |last2=Cana}}</ref> Znotraj svojega običajnega obrisa obsega površino 30.368.609 km², brez sosednjih otokov. Njena najvišja gora je [[Kilimandžaro]]; njeno največje jezero je [[Viktorijino jezero]]. Afriko od [[Evropa|Evrope]] ločuje [[Sredozemsko morje]], od večjega dela [[Azija|Azije]] pa [[Rdeče morje]], na severovzhodnem koncu pa jo z Azijo povezuje Sueška ožina (ki jo prečka [[Sueški prekop]]), široka 130 km. Zaradi geopolitičnih razlogov se [[Sinajski polotok]] v Egiptu – vzhodno od Sueškega prekopa – pogosto šteje za del Afrike. Od najsevernejše točke, Ras ben Sakka v [[Tunizija|Tuniziji]], na 37°21′ S, do najjužnejše točke, Cape Agulhas v [[Južna Afrika|Južni Afriki]], 34°51′15″ J, je razdalja približno 8000 km; od [[Zeleni rt|Cap-Verta]], 17°31′13″ Z, najzahodnejše točke, do Ras Hafuna v somalski regiji Puntland na [[Afriški rog|Afriškem rogu]], 51°27′52″ V, najvzhodnejše projekcije, je razdalja (prav tako približno) 7400 km. Glavne strukturne linije celine kažejo tako smer od vzhoda proti zahodu, ki je značilna, vsaj na vzhodni polobli, za bolj severne dele sveta, kot tudi smer od severa proti jugu, ki jo vidimo na južnih polotokih. Afrika je tako v glavnem sestavljena iz dveh segmentov pod pravim kotom, severni poteka od vzhoda proti zahodu, južni pa od severa proti jugu. == Glavne značilnosti == [[File:1916-Africa-physical-map.png|thumb|right|Fizični zemljevid Afrike iz leta 1916]] Povprečna nadmorska višina celine se približuje 600 m, kar je približno blizu povprečne nadmorske višine Severne in Južne Amerike, vendar precej manj kot v Aziji, ki znaša 950 m. V nasprotju z drugimi celinami jo zaznamuje sorazmerno majhna površina zelo visokih ali zelo nizkih tal, pri čemer zemljišča pod 180 m zavzemajo nenavadno majhen del površine; medtem ko so najvišje nadmorske višine ne le nižje od tistih v Aziji ali Južni Ameriki, ampak je tudi površina kopnega nad 3000 m precej neznatna, saj jo skoraj v celoti predstavljajo posamezni vrhovi in ​​gorske verige. Zmerno dvignjene planote so torej značilna značilnost celine, čeprav njihovo površino prekinjajo višji vrhovi in ​​grebeni. (Ti izolirani vrhovi in ​​grebeni so tako razširjeni, da so v Nemčiji za opis te vrste dežele sprejeli poseben izraz – Inselberg-Landschaft, otoška gorska pokrajina, za katerega velja, da je v veliki meri posledica delovanja vetra.) Praviloma višje planote ležijo na vzhodu in jugu, medtem ko je proti zahodu in severu opaziti postopno zmanjševanje nadmorske višine. Razen nižin in [[Atlas (gorovje)|Atlaškega gorovja]] lahko celino razdelimo na dve regiji: višje in nižje planote, pri čemer ločnica (nekoliko konkavna proti severozahodu) poteka od sredine Rdečega morja do približno 6 stopinj južne zemljepisne širine na zahodni obali. Afriko lahko razdelimo na več geografskih območij: * Obalne ravnice – pogosto obrobljene proti morju z mangrovskimi močvirji – se nikoli ne raztezajo daleč od obale, razen ob spodnjih tokovih potokov. Nedavne aluvialne ravnice najdemo predvsem v deltah pomembnejših rek. Drugod obalne nižine tvorijo le najnižje stopnice sistema teras, ki predstavljajo vzpon na notranje planote. * Gorovje Atlas se ortografsko razlikuje od preostalega dela celine, saj ni povezano z jugom in ga od njega ločuje nizko in puščavsko območje ([[Sahara]]). == Planote == [[File:Topography of africa.png|thumb|Topografija Afrike]] V Afriki je veliko planot. Visoke južne in vzhodne planote, ki redko padejo pod 600 m, imajo povprečno nadmorsko višino približno 1000 m. Južnoafriška planota, ki sega do približno 12° J, je na vzhodu, zahodu in jugu omejena s pasovi višjega terena, ki se strmo spuščajo proti obalam. Zaradi tega je Južna Afrika na splošno podobna obrnjenemu krožniku. Proti jugu rob planote tvorijo tri vzporedne stopnice z ravnim terenom med njimi. Največje od teh ravnih območij, Veliki [[Karu]], je suho, neplodno območje, velik del same planote pa je še bolj sušnega značaja in je znan kot puščava [[Kalahari]]. Južnoafriška planota je povezana z vzhodnoafriško planoto, ki ima verjetno nekoliko višjo povprečno nadmorsko višino in jo zaznamujejo nekatere posebne značilnosti. Nastane z razširitvijo vzhodne osi višjega terena, ki se deli na več con, ki potekajo proti severu in jugu in so sestavljene iz gorovij, planot in kotlin. Najbolj presenetljiva značilnost je obstoj dveh velikih linij kotlin, ki sta v veliki meri posledica posedanja celih segmentov zemeljske skorje, katerih najnižje dele zasedajo ogromna jezera. Proti jugu se obe liniji zbližata in se umakneta eni veliki dolini (ki jo zaseda [[Malavijsko jezero]]), katere južni del je zaradi prelomov in posedanja manj izrazit kot preostali del sistema. Dalje severno je zahodna kotanja, znana kot [[Albertov tektonski jarek]], ki je več kot polovico svoje dolžine zasedena z vodo in tvori Velika jezera [[Tanganjiško jezero|Tanganjika]], [[Kivu (jezero)|Kivu]], [[Edvardovo jezero]] in [[Albertovo jezero]], prvo imenovano je dolgo več kot 640 km in je najdaljše sladkovodno jezero na svetu. S temi velikimi dolinami je povezanih več vulkanskih vrhov, od katerih so največji na meridionalni črti vzhodno od [[Veliki tektonski jarek|Velikega tektonskega jarka]]. Vzhodna veja Velikega tektonskega jarka vsebuje veliko manjših jezer, mnoga so brakična in brez iztoka, edino, ki je primerljivo s tistimi v zahodni dolini, pa je [[Turkansko jezero]] ali Basso Norok. Nedaleč vzhodno od te riftne doline je Kilimandžaro – z dvema vrhovoma Kibo in Mawenzi, slednji je visok 5889 m in predstavlja vrhunec celotne celine – ter [[Mount Kenya]], visoka 5184 m. Nič manj pomembno ni gorovje [[Ruwenzori]], visoko več kot 5060 m, ki leži vzhodno od zahodne doline. Drugi vulkanski vrhovi se dvigajo z dna dolin, nekateri iz skupine Kirunga (Mfumbiro), severno od jezera Kivu, so še vedno delno aktivni. To bi lahko povzročilo, da bi večino mest in držav poplavila lava in pepel. Tretji del višjega območja Afrike tvori [[Etiopsko višavje]], razgibana gorska gmota, ki tvori največje neprekinjeno območje te nadmorske višine na celotni celini, saj le malo površine pade pod 1500 m, vrhovi pa segajo od 4400 m do 4550 m. Ta del države leži zahodno od linije Velikega tektonskega jarka, katere severno nadaljevanje poteka vzdolž njene vzhodne strmine, ko se vzpenja do Rdečega morja. V središču pa je krožna kotlina, ki jo zaseda jezero Tsana. Tako na vzhodu kot na zahodu celine se mejno višavje nadaljuje kot pasovi planote, vzporedni z obalo, Etiopsko gorovje pa se nadaljuje proti severu vzdolž obale Rdečega morja z vrsto grebenov, ki ponekod dosežejo višino 2000 m. Na zahodu je območje višavja širše, a nekoliko nižje. Najbolj gorata območja ležijo v notranjosti od konice [[Gvinejski zaliv|Gvinejskega zaliva]] (Adamawa itd.), kjer se višine gibljejo od 1800 do 2400 m. Točno na konici zaliva se veliki vrh [[Kamerun]]a, ki je na liniji vulkanskega delovanja, ki jo otoki nadaljujejo proti jugozahodu, dviga 4075 m, vrh Clarence na otoku Fernando Po, prvem v vrsti otokov, pa se dviga na več kot 2700 m. Proti skrajnemu zahodu tvori višavje Futa Jallon pomembno razvodje, toda onkraj tega območja, vse do gorovja Atlas, dvignjenega roba celine skoraj ni. == Ravnine == Velik del Afrike sestavljajo ravnine pediplenskega in etčplenskega tipa, ki se pogosto pojavljajo kot stopnice.<ref name=Coltortietal2007>{{cite journal |last1=Coltorti |first1=M. |last2=Dramis |first2=F.|last3=Ollier |first3=C.D|author-link3= |date=2007 |title=Planation surfaces in Northern Ethiopia |journal=Geomorphology |volume=89 |issue=3–4 |pages=287–296 |doi= 10.1016/j.geomorph.2006.12.007| bibcode=2007Geomo..89..287C }}</ref> Etčpleni so običajno povezane z lateritnimi tlemi in [[osamelec|osamelci]].<ref name=Guillocheauetal2017>{{cite journal |last1=Guillocheau |first1=François |last2=Simon |first2=Brendan|last3=Baby |first3=Guillaume|last4=Bessin |first4=Paul|last5=Robin |first5=Cécile|last6=Dauteuil |first6=Olivier |date=2017 |title=Planation surfaces as a record of mantle dynamics: The case example of Africa |journal=Gondwana Research |volume=53 |page=82 |doi=10.1016/j.gr.2017.05.015 |bibcode=2018GondR..53...82G |url=https://hal-insu.archives-ouvertes.fr/insu-01534695/file/guillocheau-GondRes-2017.pdf }}</ref> Ravnine z osamelci so pogoste v Afriki, vključno s [[Tanzanija|Tanzanijo]],<ref>Åke Sundborg, & Anders Rapp (1986). Erosion and sedimentation by water: problems and prospects. ''Ambio'', 215-225.</ref> Antiatlasom v [[Maroko|Maroku]], [[Namibija|Namibijo]]<ref name=Namibiainselbergreport>{{navedi splet|url=http://www.nbri.org.na/sites/default/files/Agricola1998_99_No10_07_de_Pauw_et_al.PDF |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.nbri.org.na/sites/default/files/Agricola1998_99_No10_07_de_Pauw_et_al.PDF |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|title=PRODUCTION OF AN AGRO.ECOLOGICAL ZONES MAP OF NAMIBIA (first approximation)|work=nbri.org.na}}</ref> in notranjostjo [[Angola|Angole]].<ref name=InselbergAngola>{{navedi splet |url=https://library.wur.nl/isric/fulltext/isricu_i27864_001.pdf |title=DEVELOPMENT OF A SOIL AND TERRAIN MAP/DATABASE FOR ANGOLA |access-date=2018-01-01 |archive-date=2021-03-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210309024343/https://library.wur.nl/isric/fulltext/isricu_i27864_001.pdf |url-status=dead }}</ref> Ena najbolj razširjenih ravnin je Afriško površje, sestavljena etčplenska ravnina, ki se pojavlja na večjem delu celine.<ref>{{navedi knjigo |last1=Burke |first1=Kevin |last2=Gunnell |first2=Yanni |date=2008 |title=The African Erosion Surface: A Continental-Scale Synthesis of Geomorphology, Tectonics, and Environmental Change over the Past 180 Million Years |url=https://archive.org/details/africanerosionsu0000burk |publisher=The Geological Society of America |isbn=978-0-8137-1201-7}}</ref><ref>{{cite journal|author-last=Beauvais|author-first=A.|author-last2=Ruffet|author-first2=G. |author-last3=Henócque|author-first3=O.|author-last4=Colin|author-first4=F.|date= 2008|title=Chemical and physical erosion rhythms of the West African Cenozoic morphogenesis: The 39Ar-40Ar dating of supergene K-Mn oxides. |journal=Journal of Geophysical Research|volume=113 |number=113|pages=F04007|doi=10.1029/2008JF000996 |bibcode=2008JGRF..113.4007B |s2cid=14145710 |url=https://hal.archives-ouvertes.fr/hal-01097306/file/2008JF000996.pdf }}</ref> Območje med vzhodnim in zahodnim obalnim višavjem, ki je severno od 17° severne zemljepisne širine večinoma puščavsko, je razdeljeno na ločene kotline z drugimi pasovi višjega terena, od katerih ena poteka skoraj centralno skozi Severno Afriko v črti, ki približno ustreza ukrivljeni osi celotne celine. Najbolje označena od tako nastalih kotlin (kongovska kotlina) zavzema krožno območje, ki ga prepolavlja [[ekvator]], nekoč verjetno območje celinskega morja. Južno od puščave se razteza ravninsko območje, znano kot [[Sahel]]. Sušno območje, [[Sahara]] – največja vroča puščava na svetu, ki pokriva 9.000.000 km² – se razteza od Atlantika do Rdečega morja. Čeprav je na splošno rahlo vzvišena, vsebuje gorske verige z vrhovi, ki se dvigajo do 2400 m. Na severozahodu jo omejuje gorovje Atlas, na severovzhodu pa jo od Sredozemlja ločuje skalnata planota; ta planota na skrajnem vzhodu odstopa [[Delta Nila|delti Nila]]. Ta reka (glej spodaj) prebada puščavo, ne da bi spremenila njen značaj. Gorovje Atlas, severozahodni del celine, med svojimi višinami proti morju in kopnemu obdaja dvignjene stepe na mestih, široke 160 km. Z notranjih pobočij planote se številni [[vadi]]ji raztezajo proti Sahari. Večji del tega zdaj puščavskega območja je dejansko prepreden s starimi vodnimi kanali. == Gore == Gore so izjema od splošne afriške pokrajine. Geografi so si izmislili idejo ''visoke Afrike'' in ''nizke Afrike'', da bi lažje razlikovali v geografiji; ''visoka Afrika'' se razteza od Etiopije proti jugu do Južne Afrike in Rta dobrega upanja, medtem ko ''nizka Afrika'' predstavlja ravnice preostalega dela celine.<ref>{{navedi knjigo|title=Africa, Fourth Edition|last=Delehanty|first=James|publisher=Indiana University Press|year=2014|isbn=978-0-253-01302-6|pages=15}}</ref> Naslednja tabela prikazuje podrobnosti o glavnih gorah in gorskih verigah celine: {| class="wikitable sortable mw-collapsible mw-collapsed" border="0" |+ |- style="vertical-align: top;" | {| class="wikitable sortable" |- ! Gora !! Pogorje !! Država !! Višina (m) !! Višina (ft) !! Prominenca (m) !! Izolacija (km) |- | [[Kilimandžaro]] || [[Veliki tektonski jarek]] || [[Tanzanija]] || style="text-align: center;" | 5895 || style="text-align: center;" | 19.340 || style="text-align: center;" | 5885 || style="text-align: center;" | 5510 |- | [[Mount Kenya]] || Veliki tektonski jarek || [[Kenija]] | style="text-align: center;" | 5199 || style="text-align: center;" | 17.058 || style="text-align: center;" | 3825 || style="text-align: center;" | &nbsp;323 |- | [[Mount Stanley]] || [[Rwenzori]] || [[Uganda]]/DRC | style="text-align: center;" | 5109 || style="text-align: center;" | 16.762 || style="text-align: center;" | 3951 || style="text-align: center;" | &nbsp;830 |- | [[Meru (gora)]] || Veliki tektonski jarek || Tanzanija | style="text-align: center;" | 4566 || style="text-align: center;" | 14.980 || style="text-align: center;" | 3170 || style="text-align: center;" | &nbsp;&nbsp;70 |- | [[Ras Dashen]] || [[Simiensko gorovje]] || [[Etiopija]] | style="text-align: center;" | 4533 || style="text-align: center;" | 14.872 || style="text-align: center;" | 3997 || style="text-align: center;" | 1483 |- | [[Mount Karisimbi]] || [[Gorovje Virunga]] || Ruanda/DRC | style="text-align: center;" | 4507 || style="text-align: center;" | 14.787 || style="text-align: center;" | 3312 || style="text-align: center;" | &nbsp;207 |- | [[Mount Elgon]] || Veliki tektonski jarek || Uganda | style="text-align: center;" | 4321 || style="text-align: center;" | 14.178 || style="text-align: center;" | 2458 || style="text-align: center;" | &nbsp;339 |- | [[Toubkal]] || [[Atlas (gorovje)]] || [[Maroko]] | style="text-align: center;" | 4167 || style="text-align: center;" | 13.671 || style="text-align: center;" | 3755 || style="text-align: center;" | 2078 |- | [[Mount Cameroon]] || [[Cameroon line]] || [[Cameroon]] | style="text-align: center;" | 4095 || style="text-align: center;" | 13.435 || style="text-align: center;" | 3901 || style="text-align: center;" | 2338 |- | [[Mount Satima]] || [[Aberdare range]] || Kenija | style="text-align: center;" | 4001 || style="text-align: center;" | 13.120 || style="text-align: center;" | 2081 || style="text-align: center;" | 77 |- | | [[Teide]] || [[Kanarski otoki]] || Španija | style="text-align: center;" | 3718 || style="text-align: center;" | 12.198 || style="text-align: center;" | 3715 || style="text-align: center;" | 893 |- | [[Thabana Ntlenyana]] || [[Zmajevo gorovje]] || [[Lesoto]] | style="text-align: center;" | 3482 || style="text-align: center;" | 11.422 || style="text-align: center;" | 2390 || style="text-align: center;" | 3003 |- | [[Emi Koussi]] || [[Tibesti]] || [[Čad]] | style="text-align: center;" | 3445 || style="text-align: center;" | 11.302 || style="text-align: center;" | 2934 || style="text-align: center;" | 2001 |- | Emba mossino|| [[Emba Soira ]] || [[Eritreja]] | style="text-align: center;" | 3038 || style="text-align: center;" | &nbsp;9849 || style="text-align: center;" | 2319 || style="text-align: center;" | 1272 |} |} == Reke == [[File:Karte der Einzugsgebiete der großen Gewässer Afrikas.png|thumb|350px|Porečja Afrike]] Z zunanjega roba afriških planot teče veliko število vodotokov v morje s sorazmerno kratkimi tokovi, medtem ko večje reke tečejo na dolge razdalje po notranjem višavju, preden prebijejo zunanje gorske verige. Glavni odtok celine poteka proti severu in zahodu oziroma proti [[Atlantski ocean|Atlantskemu oceanu]]. Med glavne afriške reke spadajo: [[Nil]] (najdaljša afriška reka), [[Kongo (reka)|Kongo]] (reke z največjim pretokom vode na celini) in [[Niger (reka)|Niger]], ki polovico svoje dolžine teče skozi sušna območja. Največja jezera so naslednja: [[Viktorijino jezero]] (jezero Ukerewe), [[Čadsko jezero]] v središču celine in [[Tanganjiško jezero]] med Demokratično republiko Kongo, Burundijem, Tanzanijo in Zambijo. Ob vzhodni meji Malavija se razteza tudi precej veliko [[Malavijsko jezero]]. Po vsej celini so tudi številni jezovi: Kariba na reki Zambezi, Asuan v Egiptu na reki Nil in Akosombo, največji jez na celini na reki Volti v Gani (Fobil 2003). Visoka jezerska planota v območju [[Afriška velika jezera|Velikih afriških jezer]] vsebuje izvire Nila in Konga. Razpad [[Gondvana|Gondvane]] v pozni [[kreda|kredi]] in [[kenozoik]]u je privedel do večje reorganizacije rečnih tokov različnih velikih afriških rek, vključno z rekami Kongo, Niger, Nil, [[Oranje (reka)|Oranje]], [[Limpopo (reka)|Limpopo]] in [[Zambezi]].<ref>{{cite journal |last1=Goudie |first1=A.S.|author-link= |date=2005 |title=The drainage of Africa since the Cretaceous |journal=Geomorphology |volume=67 |issue=3–4 |pages=437–456 |doi= 10.1016/j.geomorph.2004.11.008|bibcode=2005Geomo..67..437G }}</ref> === Izliv v Sredozemsko morje === Zgornji Nil prejema glavno vodo iz goratega območja, ki meji na srednjeafriško dolino v bližini ekvatorja. Od tam se potoki izlivajo proti vzhodu v Viktorijino jezero, največje jezero v Afriki (ki pokriva več kot 26.000 kvadratnih metrov), proti zahodu in severu pa v Edwardovo in Albertovo jezero. Slednjemu se dodajajo iztoki drugih dveh jezer. Nil, ki izvira od tam, teče proti severu in med 7. in 10. stopinjo severne zemljepisne širine prečka obsežno močvirno raven, kjer je njegov tok lahko blokiran s plavajočo vegetacijo. Potem ko z zahoda sprejme Bahr-el-Ghazal in z Etiopskega višavja (glavnega zbirališča poplavne vode) Sobat, [[Modri Nil]] in Atbaro, loči veliko puščavo z njenim rodovitnim porečjem in se v Sredozemlje izliva skozi obsežno delto. === Izliv v Atlantski ocean === Najbolj oddaljen izvir Konga je Chambezi, ki teče proti jugozahodu v močvirnato jezero Bangweulu. Iz tega jezera izvira Kongo, v zgornjem toku znan pod različnimi imeni. Najprej teče proti jugu, nato se obrne proti severu skozi jezero Mweru in se spusti v gozdnato kotlino zahodne ekvatorialne Afrike. Prečka jo v veličastnem severnem ovinku in prejema ogromne zaloge vode iz številnih velikih pritokov, nato pa se končno obrne proti jugozahodu in si skozi zahodno višavje utira pot do Atlantskega oceana. Površina porečja Konga je večja od površine katere koli druge reke razen Amazonke, medtem ko je površina afriškega notranjega drenažnega območja večja od površine katere koli celine razen Azije, kjer je ustrezna površina 1.000.000 km². Zahodno od jezera Čad je porečje Nigra, tretje največje reke v Afriki. Z glavnim izvirom na skrajnem zahodu obrne smer toka kot Nil in Kongo in se na koncu izliva v Atlantik – dejstvo, ki se je evropskim geografom dolga stoletja izmikalo. Pomembna veja – Benue – pa teče z jugovzhoda. Ta štiri porečja zasedajo večji del nižjih planot severne in zahodne Afrike – preostanek pa sestavljajo sušna območja, ki jih namakajo le občasni potoki, ki ne dosežejo morja. Od preostalih rek atlantskega porečja Oranje na skrajnem jugu prinaša odtoke iz Zmajevega gorovja na nasprotni strani celine, medtem ko Kunene, Kwanza, Ogowe in Sanaga odvajajo vodo iz zahodnega obalnega višavja južnega roba; [[Volta (reka)|Volta]], Komoe, Bandama, [[Gambija (reka)|Gambija]] in [[Senegal (reka)|Senegal]] pa višavje zahodnega roba. Severno od Senegala se sušno območje na več kot 1500 km obale razteza do Atlantika. Dlje proti severu so reke s sorazmerno kratkimi tokovi, ki iz gorovja Atlas dosežejo Atlantik in Sredozemlje. === Izliv v Indijski ocean === Od rek, ki se izlivajo v [[Indijski ocean]], je edina, ki odvaja vodo z večjega dela notranjih planot, Zambezi, katere zahodne veje izvirajo v zahodnem obalnem višavju. Glavni tok izvira na 11°21′3″ J 24°22′ V, na nadmorski višini 1500 m. Teče precej proti zahodu in jugu, preden se obrne proti vzhodu. Vsi največji pritoki, vključno s Shire, izlivom jezera Njasa, tečejo po južnih pobočjih pasu višavja, ki se razteza čez celino od 10° do 12° J. Na jugozahodu se sistem Zambezi prepleta s sistemom Taukhe (ali Tioghe), od koder včasih prejema odvečno vodo. Preostanek vode Taukhe, v srednjem toku znane kot [[Okavango]], se izgubi v sistemu močvirij in solin, ki je bil prej osredotočen na jezero Ngami, ki je zdaj izsušeno. Dlje proti jugu Limpopo odvaja vodo iz dela notranje planote, vendar prebija mejno višavje na strani celine, ki je najbližje njenemu izviru. Rovuma, Rufiji in Tana odvajajo vodo predvsem iz zunanjih pobočij višavja Velikih afriških jezer. V regiji Horn na severu izvirata reki Jubba in Shebelle v Etiopskem višavju. Ti reki tečeta večinoma proti jugu, Jubba pa se izliva v Indijski ocean. Reka Shebelle doseže točko na jugozahodu. Nato jo sestavljajo močvirja in suhi tokovi, preden dokončno izgine v puščavskem terenu blizu reke Jubba.<ref>{{navedi splet |title=Shebeli River {{!}} Kenya, Somalia & Ethiopia {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/place/Shebeli-River |access-date=2025-02-09 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> Drug velik potok, Hawash, ki izvira v etiopskih gorah, se izgubi v slani depresiji blizu Adenskega zaliva. === Notranje porečja === Med porečji Atlantskega in Indijskega oceana je območje notranjega odtekanja vzdolž središča Etiopske planote, ki se odteka predvsem v jezera v Veliki riftni dolini. Največja reka je [[Omo (reka)|Omo]], ki jo napaja deževje etiopskega višavja in s seboj odteka veliko vodno telo v Turkansko jezero. Afriške reke so običajno zaprte bodisi z prepadnimi stenami na ustjih bodisi s katarakti nedaleč gorvodno. Ko pa so te ovire premagane, reke in jezera ponujajo obsežno mrežo plovnih voda. Severno od porečja Konga, ločeno od njega s širokim valovanjem površine, je porečje Čadskega jezera – plitvo jezero z ravnimi obalami, ki ga polni predvsem reka Chari, ki prihaja z jugovzhoda. == Jezera == Glavna jezera Afrike ležijo na planoti Velikih afriških jezer. Jezera v Velikem tektonskem jarku imajo strme stene in so zelo globoka. To velja za dve največji te vrste, Tanganjiško in Njasa, slednji z globino 800 m. Druga pa so plitvejša in v sušnem obdobju komaj dosežejo strme stene dolin. Takšna so jezero Rukwa v stranski depresiji severno od Njase ter Eiassi in Manjara v sistemu Velike riftne doline. Jezera širokega tipa so zmerne globine, najgloblje v Viktorijinem jezeru pa je pod 90 m. Poleg afriških Velikih jezer so glavna jezera na celini še: Čadsko jezero v severnem celinskem porečju; Bangweulu in Mweru, ki ju prečka izvir Konga; ter jezero Mai-Ndombe in Ntomba (Mantumba) v velikem ovinku te reke. Vsa, razen morda Mweruja, so bolj ali manj plitva, jezero Čad pa se zdi, da se izsušuje. O nastanku Velikih afriških jezer obstajajo različna mnenja, zlasti Tanganjiokega, za katerega nekateri geologi menijo, da predstavlja star morski rokav, ki izvira iz časa, ko je bila celotna osrednja kotlina Konga pod vodo; drugi pa menijo, da se je jezerska voda nabrala v depresiji, ki jo je povzročilo posedanje. Prvo stališče temelji na obstoju organizmov izrazito morskega tipa v jezeru. Mednje spadajo meduze, mehkužci, kozice, raki itd. {| class="wikitable sortable mw-collapsible mw-collapsed" border="1" |+ |- ! rowspan="2" | Jezero ! rowspan="2" | Država ! rowspan="2" | Površina ! rowspan="2" | Globina ! colspan="2" | NMV površja |- ! m ! ft |- | [[Čadsko jezero]] || |Čad, Kamerun, Niger, Nigerija || || || 259 m | |- | [[jezero Mai-Ndombe]] || |Dem. Rep. Kongo || || || 335 m |- | [[Turkansko jezero]] || |Kenija || || || 381 m |- | [[Malavijsko jezero]] || |Malavi, Mozambik, Tanzanija || || || 501 m |- | [[Albertovo jezero]] || |Dem. Rep. Kongo, Uganda || || || 618 m |- | [[Tanganjiško jezero]] || |Tanzanija, Dem. Rep Kongo, Burundi, Zambija || || || 800 m | |- | [[Jezero Ngami]] || |Bocvana || || || 899 m |- | [[Jezero Mweru]] || |Dem. Rep. Kongo, Zambija || || || 914 m | |- | [[Edvardovo jezero]] || |Dem. Rep. Kongo, Uganda || || || 916 m | |- | [[Jezero Bangweulu]] || |Zambija || || || 1128 m |- | [[Viktorijino jezero]] || |Tanzanija, Uganda, Kenija || || || 1134 m | |- | [[Abaja (jezero)]] || |Etiopija || || || 1280 m | |- | [[Kivu (jezero)]] || |Dem. Rep. Kongo, Ruanda || || || 1472 m | |- | [[Jezero Tana]] || |Etiopija || || || 1734 m |- | [[Jezero Naivaša]] || |Kenija || || || 1870 m | |} == Otoki == Z izjemo [[Madagaskar]]ja so afriški otoki majhni. Madagaskar s površino 587.041 km² je po [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Nova Gvineja|Novi Gvineji]] in [[Borneo|Borneu]] četrti največji otok na Zemlji. Leži v Indijskem oceanu, ob jugovzhodni obali celine, od katere ga loči globok [[Mozambiški preliv]], ki je na najožji točki širok 400 km. Madagaskar po svoji splošni strukturi, tako kot po flori in favni, tvori povezovalno vez med Afriko in južno Azijo. Vzhodno od Madagaskarja sta majhna otoka [[Mavricij]] in [[Réunion]]. V Gvinejskem zalivu so tudi otoki, na katerih leži Republika [[Sao Tomé in Príncipe]] (otoki Sao Tomé in Príncipe). Del Republike Ekvatorialna Gvineja leži na otoku Bioko (z glavnim mestom Malabo in mestom Lubu) in otoku Annobón. [[Sokotra]] leži vzhod-severovzhod od rta Guardafui. Ob severozahodni obali so [[Kanarski otoki]] in [[Zelenortski otoki]], ki so, tako kot nekateri majhni otoki v Gvinejskem zalivu, vulkanskega izvora. Južnoatlantski otoki [[Sveta Helena (otok)|Sveta Helena]] in [[Ascension]] sodijo v Afriko, vendar ležijo na Srednjeatlantskem hrbtu na pol poti do Južne Amerike. == Podnebne razmere == {{multiple image | image1 = Africa_1971_2000_mean_temperature.png | image2 = Africa_1971-2000_mean_precipitation.png | caption1 = Povprečna letna temperatura v Afriki | caption2 = Povprečna letna količina padavin v Afriki | width1 = 120 | width2 = 120 }} [[File:Africa map of Köppen climate classification.svg|thumb|300px|Zemljevid Afrike po Köppnovi podnebni klasifikaciji]] Afrika leži skoraj v celoti v tropih in enakomerno severno in južno od [[ekvator]]ja, zato ne kaže prevelikih temperaturnih nihanj.<ref name= "Africa geography">{{navedi splet| title= Key Elements of Africa's Geographic Landscape and Climate Patterns| work= The Saylor Foundation| access-date= May 4, 2012| url= http://www.saylor.org/site/wp-content/uploads/2012/05/hist252-1.3-Key-Elements-of-Africa’s-Geographic-Landscape-and-Climate-Patterns.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.saylor.org/site/wp-content/uploads/2012/05/hist252-1.3-Key-Elements-of-Africa’s-Geographic-Landscape-and-Climate-Patterns.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live}}</ref> V nižjih ravnicah in puščavskih predelih Severne Afrike je velika vročina, ki jo zaradi velike širine celine loči od vpliva oceana, in tudi tukaj je kontrast med dnevom in nočjo ter med poletjem in zimo največji. (Redkost zraka in veliko sevanje ponoči povzročita, da temperatura v Sahari občasno pade do ledišča.) Dlje proti jugu vročino do neke mere spreminja vlaga, ki jo prinaša ocean, in večja nadmorska višina velikega dela površja, zlasti v vzhodni Afriki, kjer je razpon temperatur širši kot v porečju Konga ali na obali Gvineje. Na skrajnem severu in jugu je podnebje toplo zmerno, severne države so na splošno bolj vroče in suhe kot tiste v južnem pasu; ker je jug celine ožji od severa, je vpliv okoliškega oceana bolj čutiti. Najpomembnejše podnebne razlike so posledica razlik v količini padavin. Široke ogrevane ravnice Sahare in v manjši meri ustrezno območje [[Kalahari]]ja na jugu imajo izjemno malo padavin, saj vetrovi, ki pihajo čeznje iz oceana, izgubljajo del vlage, ko prehajajo čez zunanje višavje, in postajajo zaradi segrevanja tal v notranjosti nenehno bolj suhi; medtem ko pomanjkanje gorskih verig v bolj osrednjih delih prav tako preprečuje kondenzacijo. V medtropskem pasu poletnih padavin je največ padavin, ko je sonce navpično ali kmalu zatem. Zato je največ padavin blizu ekvatorja, kjer je sonce dvakrat navpično, in manj v smeri obeh tropov. [[File:Africa FebAug.gif|thumb|left|Vegetacija februarja in avgusta]] Vendar so padavinska območja nekoliko odklonjena od smeri od zahoda proti vzhodu, bolj suhi severni pogoji se raztezajo proti jugu vzdolž vzhodne obale, južni pa proti severu vzdolž zahoda. Znotraj ekvatorialnega pasu imajo nekatera območja, zlasti na obalah Gvinejskega zaliva in v zgornjem porečju Nila, intenzivnejše padavine, vendar se te le redko približajo najbolj deževnim območjem sveta. Najbolj deževno območje v vsej Afriki je pas obale zahodno od gore Kamerun, kjer je povprečna letna količina padavin približno 10.000 mm v primerjavi s povprečjem 11.600 mm v Cherrapunjiju v Meghalayi v Indiji. Dve različni deževni dobi ekvatorialnega pasu, kjer je sonce navpično v polletnih intervalih, se postopoma združita v eno v smeri tropov, kjer je sonce nad glavo le enkrat. Sneg pada na vseh višjih gorskih verigah, na najvišjih pa je podnebje povsem alpsko. Države, ki mejijo na Saharo, so zelo izpostavljene zelo suhemu vetru, polnemu drobnih delcev peska, ki piha iz puščave proti morju. V Egiptu je znan kot ''[[kamsin]]'', v Sredozemlju kot ''[[Jugo|široko]]'', na gvinejski obali pa kot ''[[harmatan]]''. Ta veter ni vedno vroč; njegova velika suhost povzroča toliko izhlapevanja, da je posledica pogosto mraz. Podobni suhi vetrovi pihajo iz puščave Kalahari na jugu. Na vzhodni obali se redno čutijo [[monsun]]i Indijskega oceana, na jugovzhodu pa občasno [[orkan]]i. == Ekstremne točke Afrike == == Zemljepisna širina in dolžina == Geografske koordinate, izražene v [[WGS 84]]. ===Afrika=== :'''Afrika''' * Najsevernejša točka — [[Galitski otoki|Iles des Chiens]], [[Tunizija]] (37°32'S) * Najjužnejša točka — [[Agelski rt]], [[Južna Afrika]] (34°51'15"J). Če so [[Otoki princa Edvarda]] vključeni v Afriko, potem je [[Otok Marion]] najjužnejša točka na 46°54'J. * Najzahodnejša točka — [[Santo Antão, Zelenortski otoki|Santo Antão]], [[Zelenortski otoki]] (25°25'Z) * Najvzhodnejša točka — [[Rodrigues (otok)|Rodrigues]], [[Mavricij]] (63°30'V) :'''Afrika (celina)''' [[Slika:Pointe des Almadies - Senegal.jpg|thumb|250px|Najzahodnejša točka (celina) — Pointe des Almadies]] * Najsevernejša točka — [[Ras ben Sakka]], [[Tunizija]] * Najjužnejša točka — [[Rt Agulhas]], [[Južna Afrika]] * Najzahodnejša točka — [[Pointe des Almadies]], polotok [[Zeleni rt]], [[Dakar]], [[Senegal]] (17°33'22"Z) * Najvzhodnejša točka — [[Ras Hafun]], [[Somalija]] (51°27'52"V) :'''Afrika (središče)''' * Afriško geografsko središče je blizu Epena, [[Republika Kongo]] {{coord|2.07035|17.05291|region:CG-7_type:landmark|name=Schwerpunkt von Afrika}} * Afriški pol nedostopnosti je blizu meja Srednjeafriške republike, Južnega Sudana in Demokratične republike Kongo, blizu mesta Obo, Srednjeafriška republika. ===Nadmorska višina=== Najvišja točka v Afriki je [[Kilimandžaro]], 5891,8 m<ref>{{navedi splet|url=http://www.fig.net/pub/fig2009/papers/ts08c/ts08c_fernandes_teamkili2008_3438.pdf|title=Precise Determination of the Orthometric Height of Mt. Kilimanjaro |author = the Kilimanjaro 2008 Precise Height Measurement Expedition|access-date=May 16, 2009}}</ref> v Tanzaniji. Najnižja točka je [[Asalsko jezero]], 153 m pod morsko gladino, v [[Džibuti]]ju. == Države in odvisna ozemlja == === [[Vzhodna Afrika]] === {{refbegin|20em}} * [[Burundi]] * [[Komori]] * [[Džibuti]] * [[Eritreja]] * [[Etiopija]] * [[Kenija]] * [[Ruanda]] * [[Sejšeli]] * [[Somalija]] — [[Somaliland]] — [[Puntland]] — [[Jugozahodna Somalija]] * [[Tanzanija]] * [[Uganda]] {{refend}} === [[Srednja Afrika]] === {{refbegin|20em}} * [[Kamerun]] * [[Srednjeafriška republika]] * [[Republika Kongo|Kongo]] * [[Demokratična republika Kongo]] * [[Ekvatorialna Gvineja]] * [[Gabon]] * [[Sveti Tomaž in Princ]] {{refend}} === [[Severna Afrika]] === (Nekatere države so po drugih virih vključene med [[Srednji vzhod]] {{refbegin|20em}} * [[Alžirija]] * [[Ceuta]] (pod [[Španija|Španijo]]) * [[Egipt]] * [[Libija]] * [[Melilla]] (pod [[Španija|Španijo]]) * [[Maroko]] * [[Sudan]] * [[Tunizija]] * [[Zahodna Sahara]] (pod [[Maroko|maroško]] okupacijo) {{refend}} === [[Južna Afrika (regija)|Južna Afrika]] === {{refbegin|20em}} * [[Angola]] * [[Bocvana]] * [[Esvatini]] * [[Lesoto]] * [[Malavi]] * [[Madagaskar]] * [[Mavricij]] * [[Mozambik]] * [[Namibija]] * [[Réunion]] (pod [[Francija|Francijo]]) * [[Republika Južna Afrika]] * [[Zambija]] * [[Zimbabve]] {{refend}} === [[Zahodna Afrika]] === {{refbegin|20em}} * [[Benin]] * [[Burkina Faso]] * [[Zelenortski otoki]] * [[Čad]] * [[Slonokoščena obala]] * [[Gambija]] * [[Gana]] * [[Gvineja]] * [[Gvineja Bissau]] * [[Liberija]] * [[Mali]] * [[Mavretanija]] * [[Niger]] * [[Nigerija]] * [[Sveta Helena]] (pod [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]]) * [[Senegal]] * [[Sierra Leone]] * [[Togo]] {{refend}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikiatlas|Africa}} {{kategorija v zbirki|Geography of Africa}} * {{navedi splet |title=Africa |publisher=Norman B. Leventhal Map Center at the Boston Public Library |url=https://collections.leventhalmap.org/search?f%5Bsubject_geographic_sim%5D%5B%5D=Africa |access-date=1 January 2023 |url-status= |archive-url= |archive-date=}} * {{navedi splet |title=Regions of the African Union |url=https://www.grida.no/resources/13700 |publisher=[[UNEP/GRID-Arendal]] |access-date=1 January 2023 |archive-url= |archive-date= |url-status=}} {{Celina Afrika}} {{Države Afrike}} [[Kategorija:Geografija Afrike|*]] [[Kategorija:Geografija po celinah|Afrika]] 1ksphv5tcwtcyrskqk9tyhudpjab5mt 0 112372 6766411 6665280 2026-10-17T18:54:49Z JoMK 240261 −[[Kategorija:Evropa]]; +[[Kategorija:Reke v Evropi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766411 wikitext text/x-wiki {{popravi|razlog=številna neslovenska imena oz. prečrkovanja, zgrešene povezave}} [[Slika:Volga Ulyanovsk-oliv.jpg|thumb|right|250px|Volga pri Uljanovsku]] Naštete so le glavne '''[[reka|reke]]''' v [[Evropa|Evropi]]. Najdaljše evropske reke so: * [[Volga]], ki se izliva v [[Kaspijsko jezero]]; * [[Donava]] in [[Dneper]], ki se izlivata v [[Črno morje]]; * [[Ren]] in [[Laba]], ki se izlivata v [[Severno morje]]; * [[Visla]], ki se izliva v [[Baltsko morje]]; * [[Loara]] in [[Tajo]], ki se izlivata v [[Atlantski ocean]]; * [[Ebro]], ki se izliva v [[Sredozemsko morje]] * [[Rona]], ki se izliva v [[Sredozemsko morje]]; * [[Pad]], ki se izliva v [[Jadransko morje]]. * [[Temza]] * [[Don (reka)|Don]] * [[Sena]] V spodnjem seznamu so evropske reke razvrščene v razdelke po tem, v katero [[morje]] oz. [[ocean]] se iztekajo. Reke, ki se iztekajo v druge reke, pa so razvrščene orografsko. <!-- Opomba za urejevalce: Kjer je smiselno, je poleg imena reke vpisano ime mesta ob njenem izlivu. --> == [[Barentsovo morje]] in [[Belo morje]] ([[Arktični ocean]]) == Reke v tem poglavju so razvrščene od vzhoda ([[Nova Zemlja]]) proti zahodu ([[Nordkap]]). === [[Rusija]] === [[Slika:dvina.jpg|thumb|250px|[[Severna Dvina]] se prične kot sotočje rek [[Jug, reka|Jug]] (levo) in [[Suhona|Suhone]] (zgoraj) blizu kraja [[Veliki Ustjug]] ]] * [[Pečora]] (severovzhodno od mesta [[Narjan-Mar]]) ** [[Usa (reka)|Usa]] (zahodno od mesta [[Uskinsk]]) * [[Mezen (reka)|Mezen]] (blizu mesta [[Mezen]]) * [[Severna Dvina]] (rusko ''Severnaja Dvina'') (v mestu [[Severodvinsk]]) ** [[Pinega]] (v mestu [[Ust-Pinega]]) ** Vaga (blizu mesta [[Bereznik]]) ** [[Uftjuga]] (blizu mesta [[Kotlas]]) ** [[Jug, reka|Jug]] (v mestu [[Veliki Ustjug]]) ** [[Suhona]] (v mestu [[Veliki Ustjug]]) * [[Onega]] (v mestu [[Onega]]) === [[Norveška]] === * [[Pasvikelva]] (vzhodni [[Finnmark]] pri meji z Rusijo) * [[Neidenelva]] (v [[Bøkfjorden]] blizu mesta [[Kirkenes]]) * [[Tana (reka)|Tana]] (v [[Tanafjord]] v severovzhodnem [[Finnmark]]) * [[Lakselva]] (v mestu [[Lakselv]]) == [[Atlantski ocean]] == === [[Islandija]] === [[Slika:Tindfjallajökull Sept. 2004.jpg|thumb|right|250px|Reka [[Ţhjórsá]] z ledenikoma Tindfjallajökull in Eyjafjallajökull]] * [[Jökulsá á Fjöllum]] (severna obala) * [[Ţhjórsá]] (južna obala) === Obala Norveške === '''[[Norveška]]''': * [[Altaelva]] (v mestu [[Alta, Norveška|Alta]], [[Finnmark]]) * [[Reisaelva]] (v mestu [[Nordreisa]], [[Troms]]) * [[Mĺlselva]] (v mestu [[Malangen]], [[Troms]]) * [[Ranelva]] (v mestu [[Rana, Norveška|Rana]], [[Nordland]]) * [[Vefsna]] (v mestu [[Mosjøen]], [[Nordland]]) * [[Namsen]] (v mestu [[Namsos]], [[Nord-Trøndelag]]) * [[Orkla]] (pri mestu [[Orkdal]], [[Sør-Trøndelag]]) * [[Gaula]] (v mestu [[Trondheim]], [[Sør-Trøndelag]]) * [[Nidelva]] (v [[Trondheimsfjord]] pri Trondheim, [[Sør-Trøndelag]]) * [[Rauma]] (v mestu [[Åndalsnes]], [[Møre og Romsdal]]) === Obala Škotske, Irske, Walesa in Anglije === '''[[Severna Irska]]''': * [[Bann]] (v mestu [[Coleraine]]) '''[[Irska]]''' (vključno z [[Keltsko morje|Keltskim morjem]]): * [[Shannon (reka)|Shannon]] (blizu mesta [[Limerick]]) ** [[Swilly]] (v mestu [[Letterkenny]]) ** [[Suck]] (blizu mesta [[Ballinasloe]]) ** [[Brosna]] * Barrow (blizu mesta [[Waterford]]) - [[Irska]] ** [[Suir]] (blizu mesta [[Waterford]]) ** [[Nore]] (v mestu [[New Ross]]) '''[[Anglija]]''' ([[Bristolski zaliv]]): * [[Severn]] (blizu mesta [[Bristol]]) - [[Wales]], [[Anglija]] ** [[Wye (reka)|Wye]] (blizu mesta [[Chepstow]]) *** [[Trothy]] (blizu mesta [[Monmouth]]) *** [[Monnow]] (v mestu [[Monmouth]]) ** [[Avon, Warwickshire|Avon]] (v mestu [[Tewkesbury]]) === Obala Francije, Španije in Portugalske === Reke v tem poglavju so razvrščene od severa ([[Brest, Francija|Brest]]) proti jugu ([[Tarifa]]). '''[[Francija]]''': * [[Aulne]] (blizu mesta [[Brest, Francija|Brest]]) * [[Odet]] (blizu mesta [[Quimper]]) * [[Blavet]] (v mestu [[Lorient]]) * [[Vilaine]] (v mestu [[Pénestin]]u) ** [[Oust (reka)|Oust]] (v mestu [[Redon]]) * [[Loara]] (francosko ''Loire'') (v mestu [[Saint-Nazaire]]) [[Slika:Loire river DSC02485.jpg|thumb|250px|[[Loara]] v [[Orléans]]u]] ** [[Sèvre Nantaise]] (v mestu [[Nantes]]) ** [[Erdre]] (v mestu [[Nantes]]) ** [[Maine (reka)|Maine]] (blizu mesta [[Angers]]) *** [[Mayenne (reka)|Mayenne]] (blizu mesta [[Angers]]) *** [[Sarthe (reka)|Sarthe]] (blizu Angersa) **** [[Loir]] (severno od Angersa) ***** [[Braye]] (v mestu [[Pont-de-Braye]]) **** [[Huisne]] (v mestu [[Le Mans]]) ** [[Vienne (reka)|Vienne]] (v mestu [[Candes-Saint-Martin]]) *** [[Creuse (reka)|Creuse]] (severno od mesta [[Châtellerault]]a) **** [[Gartempe (reka)|Gartempe]] (v mestu [[La Roche-Posay]]) *** [[Clain]] (v mestu [[Chatellerault|Châtellerault]]) ** [[Indre (reka)|Indre]] (vzhodno od mesta [[Candes-Saint-Martin]]) ** [[Cher (reka)|Cher]] (v mestu [[Villandry]]) *** [[Sauldre]] (v mestu [[Selles-sur-Cher]]) *** [[Arnon (Francija)|Arnon]] (blizu mesta [[Vierzon]]) ** [[Beuvron (Loara)|Beuvron]] (v mestu [[Chaumont-sur-Loire]]) ** [[Allier (reka)|Allier]] (blizu mesta [[Nevers]]) *** [[Sioule]] (blizu mesta [[Saint-Pourçain-sur-Sioule]]) *** [[Dore (Francija)|Dore]] (blizu mesta [[Puy-Guillaume]]) ** [[Besbre]] (blizu mesta [[Dompierre-sur-Besbre]]) ** [[Arroux]] (v [[Digoin]]) * [[Sèvre Niortaise]] (severno od [[La Rochelle]]) ** [[Vendée]] (v mestu [[Marans]]) * [[Charente (reka)|Charente]] (blizu [[Rochefort, Charente-Maritime|Rochefort]]) * [[Garona]] (francosko [[''Garonne'']] (v [[Gironde (estuarij)|estuarij Gironde]] blizu mesta [[Bordeaux]]) [[Slika:Le Pont-Neuf de Toulouse.jpg|thumb|250px|[[Garona]] v kraju [[Toulouse]] ]] ** [[Dordogne (reka)|Dordogne]] (blizu mesta [[Bordeaux]]) *** [[Isle (reka)|Isle]] (v mestu [[Libourne]]) **** [[Dronne]] (blizu Libourne) *** [[Vézère]] (blizu mesta [[Le Bugue]]) **** [[Corrèze (reka)|Corrèze]] (v mestu [[Brive-la-Gaillarde]]) *** [[Cère]] (blizu mesta [[Bretenoux]]) ** [[Lot (reka)|Lot]] (blizu mesta [[Aiguillon]]) *** [[Truyère]] (v mestu [[Entraygues-sur-Truyère]]) ** [[Baïse]] (blizu Aiguillon) ** [[Gers (reka)|Gers]] (blizu mesta [[Agen]]) ** [[Tarn (reka)|Tarn]] (blizu mesta [[Castelsarassin]]) *** [[Aveyron (reka)|Aveyron]] (blizu mesta [[Montauban]]) **** [[Viaur]] (v mestu [[Laguépie]]) *** [[Agout]] (v mestu [[Saint-Sulpice, Tarn|Saint-Sulpice]]) ** [[Gimone]] (blizu mesta [[Castelsarassin]]) ** [[Save]] (v mestu [[Grenade, Haute-Garona|Grenade]]) ** [[Ariège (reka)|Ariège]] (v mestu [[Toulouse]]) *** [[Hers-Vif]] (v mestu [[Cintegabelle]]) * [[Adour]] (v mestu [[Bayonne]]) ** [[Gave de Pau]] (blizu mesta [[Peyrehorade]]) ** [[Gave d'Oloron]] (v mestu [[Peyrehorade]]) '''[[Portugalska]]''': * [[Douro]]/''Duero'' ([[Portugalska]], [[Španija]] ** [[Tâmega]] (blizu mesta [[Penafiel]]) ** [[Pisuerga]] (blizu mesta [[Valladolid]]) * [[Mondego]] (v mestu [[Figueira da Foz]]) * [[Tajo]] (špansko ''Tejo'', portugalsko ''Tagus'') (blizu mesta [[Lizbona]]) - [[Portugalska]], [[Španija]] [[Slika:Tagus Povoa 1.JPG|thumb|right|250px|[[Tajo]] pri [[Póvoa]], [[Portugalska]] ]] ** [[Zęzere]] (v mestu [[Constância]]) ** [[Alagón]] (blizu mesta [[Alcántara]]) ** [[Jarama]] (v [[Aranjuez]]) *** [[Manzanares]] (blizu mesta [[Madrid]]) * [[Sado]] (v mestu [[Setúbal]]) '''[[Španija]]''': * [[Ebro]] * [[Douro]] * [[Nervión]] (blizu mesta [[Bilbao]]) * [[Minho]]/Mińo (blizu mesta [[Caminha]]) - [[Portugalska]], [[Španija]] ** [[Sil]] (blizu mesta [[Ourense]]) * [[Guadiana]] (blizu mesta [[Ayamonte]]) - [[Španija]], [[Portugalska]] ** [[Záncara]] (blizumesta [[Alcázar de San Juan]]) * [[Tinto]] (v mestu [[Huelva]]) * [[Guadalquivir]] ([[Gvadalkivir;]] v mestu [[Sanlúcar de Barrameda]]) - [[Španija]] * [[Tajo]] == [[Baltsko morje]] == Reke v tem poglavju so razvrščene v smeri urinega kazalca, z začetkom pri [[Helsingborg]] (južna [[Švedska]]). === [[Švedska]] === [[Slika:2006maj09 dalalven sedd fran riksvag 70 mellan avesta och hedemora.jpg|thumb|250px|Reka [[Dalälven]] med [[Avesta]] in [[Hedemora]] ]] * [[Dalälven]] (mesto [[Gävle]]) * [[Umeälven]] (mesto [[Umeå]]) * [[Luleälven]] (mesto [[Luleå]]) * [[Torneälven]]/''Tornionjoki'' (mesto [[Tornio]]) - [[Švedska]], [[Finska]] ** [[Muonioälven]]/''Muonionjoki'' (blizu mesta [[Pajala]]) - [[Finska]], [[Švedska]] *** [[Könkamäälven]]/''Könkämäeno'' (blizu mesta [[Kaaresuvanto]]) - [[Finska]], [[Švedska]] *** [[Lätäseno]] (blizu mesta [[Kaaresuvanto]]) - [[Finska]] ** [[Lainoälven]] (blizu mesta [[Junosuando]]) - [[Švedska]] === [[Finska]] === * [[Kemijoki]] (v mestu [[Kemi]]) ** [[Ounasjoki]] (v mestu [[Rovaniemi]]) ** [[Kitinen]] (blizu mesta [[Pelkosenniemi]]) * [[Iijoki]] (v mestu [[Ii]]) * [[Oulujoki]] (v mestu [[Oulu]]) * [[Pyhäjoki]] (v mestu Kalajoki) * [[Kyrönjoki]] (blizu mesta [[Vaasa]]) * [[Kokemäenjoki]] (v mestu [[Pori]]) * [[Kymijoki]] (v mestu [[Kotka]] in blizu [[Ruotsinpyhtää]]) === [[Rusija]] === [[Slika:San pietroburgo-neva.jpg|thumb|250px|[[Neva]] v [[Sankt Peterburg]]u ]] * [[Neva]] (v mestu [[Sankt Peterburg]]) ** [[Ohta]] (v mestu Sankt Peterburg) ** [[Ižora]] (v mestu [[Ust Ižora]]) ** [[Ladoško jezero]] (v mestu [[Šlisselburg]]) *** [[Volhov]] (blizu mesta [[Volhov]]) **** [[Tigoda]] (blizu mesta [[Kiriši]]) **** [[Višera]] (blizu mesta [[Novgorod]]) **** [[Ilmensko jezero]] (v mestu Novgorod) ***** [[Msta]] (blizu mesta Novgorod) ****** [[Mstinsko jezero]] (blizu mesta [[Višni Voločok]]) ******* [[Cna]] (blizu mesta Višni Voločok) ***** [[Pola]] (blizu mesta [[Stara Russa]]) ***** [[Lovat]] (blizu mesta Stara Russa) ****** [[Polist]] (blizu mesta Stara Russa) ****** [[Kunya]] (v mestu [[Holm]]) ***** [[Šelon]] (blizu mesta [[Šimsk]]) *** [[Sjas]] (v mestu [[Sjasstroj]]) *** [[Svir]] (blizu mesta [[Lodejnoe Pole]]) **** Paša (blizu mesta Lodejnoe Pole) **** [[Ojat]] (blizu mesta Lodejnoe Pole) **** [[Oneško jezero]] ***** [[Vodla]] (blizu mesta [[Pudož]]) ***** [[Vitegra (reka)|Vitegra]] (blizu mesta [[Vitegra]]) * [[Luga]] (v mestu [[Ust-Luga]]) ** [[Oredež]] (blizu mesta [[Luga]]) === [[Estonija]] === [[Slika:Narva jõgi 1999.jpg|thumb|250px|Reka [[Narva (reka)|Narva]] z gradom Narva na levi in gradom Ivangorod na desni. ]] * [[Emajõgi]] (v mestu [[Tartu]]) - [[Estonija]] * [[Narva (reka)|Narva]] (blizu mesta [[Narva]]) - [[Estonija]], [[Rusija]] * [[Pärnu (reka)|Pärnu]] (v mestu [[Pärnu]]) - [[Estonija]] === [[Latvija]] === * [[Gauja (reka)|Gauja]]''/Koiva'' (blizu mesta [[Riga]]) - Latvija, [[Estonija]] * [[Zahodna Dvina]]/''Daugava''/''Zahodniaja Dzvina''/''Zapadnaya Dvina'' (blizu mesta Riga) - Latvija, [[Belorusija]], [[Rusija]] * [[Lielupe]] (blizu mesta [[Jūrmala]]) - Latvija, [[Litva]] * [[Venta]] (v mestu [[Ventspils]]) - Latvija, Litva === [[Litva]] === * [[Nemunas]] /''[[Nemen]]''/''Nioman''/''Memel'' (blizu mesta [[Šilute]]) - [[Belorusija]], [[Litva]], [[Rusija]] ** [[Šjašupe]]/''Šešupe'' (blizu mesta [[Neman]]) ** [[Neris]] (v mestu [[Kaunas]]) *** [[Šventoji]] (v mestu [[Jonava]]) === [[Rusija]] ([[Kaliningrajska oblast]]) === * [[Pregolja]] (blizu mesta [[Kaliningrad]]) ** [[Lava]]/''Lyna'' (v naselju [[Znamensk, Kaliningrajska oblast|Znamensk]]) - Kaliningrajska oblast, [[Poljska]] ** [[Instruč]]/''Inster'' (v mestu [[Černjahovsk]]) *** [[Pissa]] (blizu mesta Černjahovsk) === [[Poljska]] === * [[Pasleka]] (blizu mesta [[Braniewo]]) * [[Nogat]] (blizu mesta [[Elbląg]]) ** rečni rokav reke [[Visla]] (blizu mesta [[Malbork]]) * [[Visla]]/Wisla/Vistula (blizu mesta [[Gdansk]]) [[Slika:Torun-most-drogowy.jpg|thumb|250px|Most čez [[Visla|Vislo]] v [[Torunj]]u]] ** [[Vda]] (v mestu [[Chelmno]]) ** [[Brda (reka)|Brda]] (v mest [[Bidgošč]]) ** [[Drveca]] (blizu mesta [[Torunj]]) ** [[Bzura]] (v mestu [[Wyszogród]]) ** [[Narev]] (v mestu [[Nowy Dwór Mazowiecki]]) *** [[Vkra]] (blizu mesta Nowy Dwór Mazowiecki) *** [[Bug]]/''Buh'' (blizu mesta [[Serock]]) - Poljska, [[Ukrajina]] *** [[Biebrza]] (blizu mesta [[Wizna]]) ** [[Pilica]] (blizu mesta [[Warka]]) ** [[Vieprz]] (v mestu [[Deblin]]) ** [[San (reka)|San]] (blizu mesta [[Sandomierz]]) *** [[Vislok]] (v mestu [[Tryncza]]) ** [[Visloka]] (v mestu [[Gawluszowice]]) ** [[Nida]] (v mestu [[Nowy Korczyn]]) ** [[Dunajec]] (v mestu [[Opatowiec]]) * [[Leba (reka)|Leba]] (blizu mesta [[Leba (mesto)|Leba]]) * [[Slupia]] (v mestu [[Ustka]]) * [[Vieprza]] (v mestu [[Darlowo]]) * [[Parseta]] (v mestu [[Kolobrzeg]]) * [[Rega]] (blizu mesta [[Trzebiatów]]) * [[Dzivna]] (v mestu [[Dziwnow]]) ** rečni rokav reke [[Odra]] via [[Ščečinski zaliv]]/''Zalew Szczeciński''/''Oderhaff'' * [[Odra]]/''Oder'' (glavni rokav reke [[Swina]], v mestu [[Swinoujscie]]) - [[Nemčija]], [[Poljska]], [[Češka]][[Slika:2006-01 Oder 4.jpg|thumb|250px|[[Odra]] pozimi med krajema [[Frankfurt na Odri]] in [[Słubice]], [[Poljska]] ]] ** [[Ina]]/Ihna (blizu mesta [[Ščečin]]) ** [[Varta]] (v mestu [[Kostrzyn]]) *** [[Notec]] (v mestu [[Santok]]) **** [[Drava, Poljska|Drava]] (v mestu [[Krzyz]]) *** [[Obra]] (v mestu [[Skwierzyna]]) *** [[Prosna]] (blizu mesta [[Pyzdry]]) ** [[Lužiška Nisa]]/[[Nysa Luzycka|Nysa Łuźycka]]/''Lusatian Neisse''/''Lausitzer Neiβe''/''Luzicka nisa'' (v mestu [[Kosarzyn]]) - [[Češka]], [[Nemčija]], Poljska ** [[Bóbr]] (v mestu [[Krosno Odrzanskie]]) ** [[Barycz]] (blizu mesta [[Glogów]]) ** Klodska Nisa/[[Nysa Kłodzka]] (blizu mesta [[Brzeg]]) ** [[Mala Panev]] (blizu mesta [[Opole]]) ** [[Opava (reka)|Opava]] (v mestu [[Ostrava]]) === [[Nemčija]] === * [[Peene]] (v mestu [[Peenemünde]]) ** [[Tollense]] (v mestu [[Demmin]]) ** rečni rokav reke [[Odra|Odre]] pri [[Ščečinski zaliv|Ščečinskem zalivu]]/''Oderhaff''/''Zalew Szczeciński'' * [[Recknitz]] (v mestu [[Ribnitz-Damgarten]]) * [[Warnow]] (v mestu [[Warnemünde]]) * [[Trave]] (v mestu [[Lübeck]]-[[Travemünde]]) == [[Črno morje]] == Reke v tem poglavju so razvrščene od zahoda ([[Istanbul]]) proti vzhodu ([[Soči, Rusija|Soči]]). === [[Romunija]] === * [[Donava]]/''Donau''/''Dunaj''/''Danubi''/''Duna''/''Dunav''/''Dunăre''/''Dunay''/''Danubio''/''Danuvius''/''Tuna'' (v mestu [[Sulina]]) - [[Nemčija]], [[Avstrija]], [[Slovaška]], [[Madžarska]], [[Hrvaška]], [[Srbija]], [[Romunija]], [[Bolgarija]], [[Ukrajina]] [[Slika:Ulm2-midsize.jpg|thumb|right|250px|[[Donava]] pri mestu [[Ulm]]]] ** [[Prut]] (blizu mesta [[Reni]]) *** [[Bahlui]] (blizu mesta [[Iași]]) ** [[Siret]] (v mestu [[Galați]]) *** [[Buzău]] (blizu mesta [[Galați]]) *** [[Bârlad]] (v mestu [[Liești]]) *** [[Bistrița]] (blizu mesta [[Bacău]]) *** [[Moldova (reka)|Moldova]] (blizu mesta [[Roman, Romunija|Roman]]) *** [[Suceava]] (v mestu [[Liteni]]) ** [[Ialomița]] (blizu mesta [[Hârșova]]) *** [[Prahova]] (blizu mesta [[Adâncata]]) ** [[Argeș (reka)|Argeș]] (v mestu [[Oltenița]]) *** [[Dâmbovița (reka)|Dâmbovița]] (v mestu [[Budești]]) ** [[Vedea]] (blizu mesta [[Giurgiu]]) ** Yantra/[[Jantra]] (blizu mesta [[Svištov]]) ** [[Osam]] (blizu mesta [[Nikopol]]) ** [[Olt]] (blizu mesta [[Turnu Măgurele]]) *** [[Cibin]] (v mestu [[Tălmaciu]]) ** Vit (blizu mesta [[Gulyantsi]]) ** [[Iskăr (reka)|Iskar]] (blizu mesta [[Corabia]]) ** [[Jiu]] (blizu mesta [[Orjahovo]]) *** [[Motru]] (blizu mesta [[Filiași]]) ** [[Nera]] (blizu mesta [[Bela Crkva]]) ** [[Caras]] (blizu [[Bela Crkva|Bele Crkve]]) ==== [[Srbija]] ==== * [[Donava]] ** [[Velika Morava]] (blizu mesta [[Smederevo]]) *** [[Južna Morava]] (blizu mesta [[Kruševac]]) *** [[Zahodna Morava]] (blizu Kruševca) **** [[Ibar]] (v mestu [[Kraljevo]]) ** [[Tamiš]]/''Timiș''/''Temes'' (v mestu [[Pančevo]]) ====[[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Srbija]]==== * [[Donava]] ** [[Sava]] (v mestu [[Beograd]]) *** [[Bosut]] (blizu mesta [[Ravnje]]) *** [[Drina]] (blizu mesta [[Bijeljina]]) **** [[Tara (reka)|Tara]] **** [[Piva (reka)|Piva]] *** [[Bosna (reka)|Bosna]] (v mestu [[Bosanski Šamac]]) *** [[Vrbas (reka)|Vrbas]] (v mestu [[Srbac]]) *** [[Una]] (v mestu [[Jasenovac]]) *** [[Lonja]]-[[Trebež (reka)|Trebež]]-[[Veliki Strug]] (blizu mest [[Lipovljani]], [[Trebež]], [[Veliki Strug]]) **** [[Ilova]] (blizu mesta Lipovljani) ***** [[Toplica]] (v mestu [[Garešnica]]) **** [[Pakra]] (blizu Lipovljanov) **** [[Česma]] (blizu mesta [[Novoselec]]) *** [[Sunja]] (v [[Puska]], blizu [[Novska]]) *** [[Kolpa]]/Kupa (v mestu [[Sisak]]) **** [[Odra (Hrvaška)|Odra]] (blizu mesta Sisak) **** [[Glina]] (blizu mesta [[Glina]]) **** [[Korana (reka)|Korana]] (v mestu [[Karlovec]]) **** [[Dobra]] (blizu Karlovca) **** [[Lahinja]] (blizu naselja [[Primostek]]) *** [[Sotla]]/Sutla (v [[Brdovec]] blizu [[Zaprešic]]a) *** [[Krka]] (pri mestu [[Brežice]]) *** [[Savinja]] (pri mestu [[Zidani most]]) ====[[Ukrajina]], [[Romunija]], [[Slovaška]], [[Madžarska]], [[Srbija]] ==== * [[Donava]] ** [[Tisa]]/''Tisza''/''Theiß'' (blizu mesta [[Titel]]) [[Slika:Szeged-tisza3.jpg|thumb|right|250px|[[Tisa]] v mestu [[Szeged]], Madžarska]] *** [[Mureș (reka)|Mureș]]/''Maros'' (v mestu [[Szeged]]) - [[Madžarska]], [[Romunija]] **** [[Târnava]]/''Küküllo'' (blizu mesta [[Teius]]) **** [[Aries]]/''Aranyos'' (blizu mesta [[Ludus]]) *** [[Körös]]/''Criș/''Kriš (blizu mesta [[Csongrád]]) **** [[Crișul Repede]]/''Sebes-Körös'' (blizu mesta [[Gyoma]]) **** [[Crișul Alb]]/''Fehér-Körös'' (blizu mesta [[Gyula]]) **** [[Crișul Negru]]/''Fekete-Körös'' (blizu mesta Gyula) *** [[Zagyva]] (v mestu [[Szolnok]]) *** [[Sajó]]/''Slaná'' (v [[Tiszaújváros]]) **** [[Hornád]]/''Hernád'' (blizu mesta [[Miskolc]]) *** [[Bodrog]] (v mestu [[Tokaj]]) **** [[Ondava]] (blizu mesta [[Cejkov]]) **** [[Latorica]]/Liatorytsia (blizu mesta [[Cejkov]]) *** [[Crasna]]/''Kraszna'' (v mestu [[Vásárosnamény]]) *** [[Somes]]/''Szamos'' (blizu mesta Vásárosnamény) **** [[Somesul Mic]] (v mestu [[Dej]]) **** [[Somesul Mare]] (v mestu Dej) ====[[Avstrija]], [[Slovenija]], [[Hrvaška]] ==== * [[Donava]] ** [[Drava]]/''Drau'' (pri mestu [[Osijek]]) [[Slika:Maribor Lent.jpg|thumb|right|250px|[[Drava]] v [[Maribor]]u]] *** [[Vučica (reka)]] (blizu mesta [[Petrijevci]]) *** [[Karašica]] (blizu mesta [[Belišce]]) *** [[Komarnica (reka)]] (blizu mesta [[Novo Virje]]) **** [[Koprivnica]] - kanal reke [[Bistra]] (blizu mesta [[Hlebine]]) **** [[Civicevac]] - [[Rogstrug]] - kanal reke [[Matocina]] (blizu mesta [[Molve]]) *** [[Mura]]/''Mur'' (blizu mesta [[Legrad]]) - [[Avstrija]], [[Slovenija]], [[Hrvaška]] **** [[Mürz]] (v mestu [[Bruck an der Mur]]) *** [[Bednja (reka)]] (blizu mesta [[Mali Bukovec]]) *** [[Plitvica (razločitev)|Plitvica]] (blizu mesta [[Veliki Bukovec]]) *** [[Krka, Avstrija (reka)|Gurk]]/Krka (blizu mesta [[Völkermarkt]]) *** [[Zilja]] (nemško ''Gail'') (v mestu [[Beljak]]) ** [[Sió]] (blizu mesta [[Szekszárd]]) *** [[Blatno jezero]] (madžarsko ''Balaton'', nemško ''Plattensee'') (v mestu [[Siófok]]) **** [[Zala]] (blizu mesta [[Keszthely]]) ** [[Ipel]] (v mestu [[Szob]]) ** [[Hron]] (blizu mesta [[Esztergom]]) ** [[Váh]] (v mestu [[Komárno]]) *** [[Nitra (reka)]] (blizu mesta [[Komárno]]) *** [[Malý Dunaj]]/''Kis-Duna'' (v mestu [[Kolárovo]]) **** rečni rokav reke Donave(v mestu [[Bratislava]]) *** [[Orava]] (v mestu [[Kralovany]]) ** [[Raba]]/''Raab''/''Rába'' (blizu mesta [[Győr]]) - [[Avstrija]], [[Madžarska]] ** [[Leitha]]/''Lajta'' (blizu mesta [[Mosonmagyaróvár]]) - [[Avstrija]], [[Madžarska]] ** [[Morava (reka)|Morava]] (v mestu [[Bratislava]]-Devin) *** [[Thaya]]/''Dyje'' (blizu mesta [[Hohenau]]) *** [[Becva]] (blizu mesta [[Prerov]]) ** [[Wien (reka)|Wien]] (v mestu [[Dunaj]]) ** [[Kamp]] (v mestu [[Grafenwörth]]) ** [[Ybbs]] (v mestu [[Ybbs an der Donau]]) ** [[Aniža (reka)|Aniža]] (nemško ''Enns'') (v mestu [[Enns]]) ** [[Traun]] (v mestu [[Linz]]) ** [[Inn]] (v mestu [[Passau]]) - [[Švica]], [[Avstrija]], [[Nemčija]] *** [[Rott]] (v mestu [[Schärding]]) *** [[Salzach]] (v mestu [[Haiming]]) *** [[Ziller]] (v mestu [[Münster, Avstrija|Münster]]) ** [[Vils]] (v mestu [[Vilshofen]]) ** [[Isar]] (blizu mesta [[Deggendorf]]) [[Slika:Isar Georgenstein.jpg|thumb|right|250px|[[Isar]] blizu [[München|Münchna]]]] *** [[Ammer]]/''Amper'' (blizu mesta [[Moosburg]]) *** [[Loisach]] ** [[Große Laaber]] (blizu mesta [[Straubing]]) ** [[Regen]] (v mestu [[Regensburg]]) ** [[Naab]] (blizu mesta [[Regensburg]]) *** [[Vils (Naab)|Vils]] (v mestu [[Kallmünz]]) ** [[Altmühl]] (v mestu [[Kelheim]]) ** [[Abens]] (blizu mesta [[Neustadt]]) ** [[Paar]] (blizu mesta [[Vohburg]]) ** [[Lech]] (blizu mesta [[Donauwörth]]) *** [[Wertach]] (v mestu [[Augsburg]]) ** [[Wörnitz]] (v mestu [[Donauwörth]]) ** [[Iller]] (v mestu [[Ulm]]) === [[Ukrajina]] === *[[Dnester]]/''Dnister''/''Nistru'' (blizu mesta [[Bilhorod-Dnistrovski]]) - [[Ukrajina]], [[Moldavija]], [[Pridnjestrska republika|Transnistrija]] **[[Zbruč]] (blizu mesta [[Khotyn]]) ** [[Tysmenytsia]] *** [[Seret]] (blizu mesta [[Zalischyky]]) ** [[Bystrytsia]] (blizu mesta [[Ivano-Frankivsk]]) * [[Pivdennyi Buh]] (blizu mesta [[Mykolajiv]]) ** [[Inhul]] (v mestu Mykolayjiv) * [[Dneper]]/''Dnepr''/''Dniapro''/''Dnipro'') (blizu mesta [[Herson]]) - [[Rusija]], [[Belorusija]], [[Ukrajina]] **[[Inhulec]]/''Inchulec'' (blizu mesta [[Kropivnicki]]) ** [[Bazavluk]] (blizu mesta [[Pokrov]]) ** [[Bilozerka]] (blizu mesta [[Nikopol]]) ** [[Konka]] (blizu mesta [[Zaporižža]]) ** [[Samara (reka)|Samara]] (blizu mesta [[Dnipro]]) ** [[Vorskla]] (blizu mesta [[Verkhn'odniprovs'k]]) ** [[Ps'ol]]/''Psel''/''Pslo'' (v mestu [[Kremenčuk]]) ** [[Sula]] (blizu mesta Kremenčuk) ** [[Supiy]] (blizu [[Čerkasi]]) ** [[Tiasmyn]] (blizu [[Čigirin|Čihirin]]) ** [[Ros]] (blizu mesta [[Kaniv]]) ** [[Trubiž]] (v mestu [[Perejaslav]]) ** [[Stuhna]] (blizu mesta [[Kijev]]) ** [[Desna]] (v mestu [[Kijev]]) *** [[Oster]] (blizu mesta [[Oster]]) *** [[Sejm (reka)|Sejm]] (v mestu [[Sosnicja]]) *** [[Sudost]] (severno od [[Novhorod-Siverskyj]]) ** [[Irpin (reka)|Irpin]] (blizu mesta Kijev) ** [[Teteriv]] (blizu mesta [[Černobil]]) ** [[Pripjat]]/''Pripyat'' (blizu mesta Černobil) ***[[Horyn]]/''Horyn'' (Ukrajina) ****[[Sluč]] (blizu mesta [[Novohrad-Volinski]]) ** [[Sož]] (v [[Loev]]/''Loeu'', Belorusija) ** [[Berezina]] (blizu mesta [[Rečyca]], Belorusija) ** [[Druc]] (v mestu [[Rogačev]], Belorusija) * [[Salgir]]/''Salgyr'' (v jezero [[Syvaš]], severovzhodni [[Krim, Ukrajina|Krim]]) === [[Rusija]] === [[Slika:Don River near Kalininsky.jpg|thumb|250px|right|[[Don (reka)|Don]] blizu vasi Kalininsky, [[Rostovska oblast]] ]] * [[Mius]] (v [[Azovsko morje]] blizu mesta [[Taganrog]]) - [[Rusija]], [[Ukrajina]] * [[Don (reka)|Don]] (v Azovsko morje blizu mesta [[Azov]]) ** [[Manič]] (vzhodno od mesta [[Rostov na Donu]]) ** [[Sal]] (v mestu [[Semikarakorsk]]) ** [[Donec]] (blizu mesta [[Semikarakorsk]]) - [[Rusija]], [[Ukrajina]] ** [[Voronež (reka)|Voronež]] (blizu mesta [[Voronež]]) * [[Kuban (reka)|Kuban]] (v Azovsko morje blizu mesta [[Temrjuk]]) ** [[Laba]] (v mestu [[Ust-Labinsk]]) == [[Kaspijsko jezero]] == Reke v tem poglavju so razvrščene od zahoda proti severovzhodu. === [[Rusija]] === * [[Terek]] (blizu mesta [[Kizljar]]) * [[Volga]] (blizu mesta [[Astrahan]]) ** [[Samara (reka)|Samara]] (v mestu [[Samara]]) ** [[Kama (reka)|Kama]] (južno od mesta [[Kazan]]) *** [[Vjatka (reka)|Vjatka]] (blizu mesta [[Nižnekamsk]]) *** [[Belaja]] (blizu mesta [[Neftekamsk]]) **** [[Ufa]] (v mestu [[Ufa]]) *** [[Čusovaja]] (blizu mesta [[Perm, Rusija|Perm]]) **** [[Silva]] (blizu mesta [[Perm, Rusija|Perm]]) *** [[Jegošiha]] (v mestu [[Perm, Rusija|Perm]]) *** [[Muljanka]] (v mestu [[Perm, Rusija|Perm]]) *** [[Višera]] (blizu mesta [[Solikamsk]]) ** [[Kazanka]] (v mestu Kazan) ** [[Svijaga]] (zahodno od mesta Kazan) ** [[Vetluga]] (blizu mesta [[Kozmodemjansk]]) ** [[Sura (reka)|Sura]] (v mestu [[Vasilsursk]]) ** [[Kerženec]] (blizu mesta [[Liskovo]]) ** [[Oka, reka|Oka]] (v mestu [[Nižni Novgorod]]) *** [[Kljazma]] (v mestu [[Gorbatov]]) *** [[Mokša]] (blizu mesta [[Yelatma]]) *** [[Pra]] (blizu mesta [[Kasimov]]) *** [[Moskva (reka)|Moskva]] (v mestu [[Kolomna]]) **** [[Pahra]] (blizu [[Moskva|Moskve]]) **** [[Istra (reka)|Istra]] (blizu Moskve) *** [[Upa]] (blizu mesta [[Suvorov, Rusija|Suvorov]]) ** [[Unža]] (blizu mesta [[Jurevec]]) ** [[Kostroma]] (v mestu [[Kostroma]]) ** [[Kotoroselj]] (v mestu [[Jaroslavelj]]) ** [[Šeksna]] (blizu mesta [[Ribinsk]]) ** [[Mologa]] (blizu mesta Ribinsk) === [[Kazahstan]] === * [[Ural (reka)|Ural]]/''Oral'' (v mestu [[Atyrau]]) == [[Rokavski preliv]] == === Severna obala === Reke v tem poglavju so razvrščene od zahoda ([[Lizard Point]]) do vzhoda ([[Ramsgate]]). '''[[Anglija]]''': * [[Tamar (reka)|Tamar]] (blizu mesta [[Plymouth]]) * [[Dart]] (v mestu [[Dartmouth]]) [[Slika:Totnes River Dart.jpg|thumb|250px|right|[[Dart]] pri kraju [[Totnes]] ]] * [[Teign]] (v mestu [[Teignmouth]]) * [[Exe]] (v mestu [[Exmouth]]) * [[Frome]] (blizu [[Bournemouth]]) * [[Stour]] (v mestu [[Christchurch]]) * [[Avon, Hampshire|Avon]] (v mestu Christchurch) * [[Test]] (blizu mesta [[Southampton]]) * [[Arun]] (v mestu [[Littlehampton]]) * [[Adur]] (v mestu [[Shoreham-by-Sea]]) * [[Ouse, Sussex]] (v mestu [[Newhaven]]) * [[Rother]] (v mestu [[Rye]]) * [[Stour]] (blizu mesta [[Ramsgate]]) === Južna obala === Reke v tem poglavju so razvrščene od vzhoda ([[Calais]]) proti zahodu ([[Brest, Francija|Brest]]). '''[[Francija]]''': * [[Authie]] (blizu mesta [[Berck]]) * [[Soma]]/''Somme'' (blizu mesta [[Abbeville]]) * [[Sena]]/''Seine'' (v mestu [[Le Havre]]) [[Slika:The Seine as seen from the Eiffel Tower, June 2002.jpg|thumb|right|250px|[[Sena]] v [[Pariz]]u]] ** [[Risle]] (v mestu [[Berville-sur-Mer]]) ** [[Eure (reka)|Eure]] (v mestu [[Pont-de-l'Arche]]ju) *** [[Iton]] (blizu mesta [[Louviers]]) ** [[Epte]] (blizu mesta [[Vernon]]) ** [[Oise (reka)|Oise]] (v mestu [[Conflans-Sainte-Honorine]], zahodno od [[Pariz]]a) *** [[Aisne (reka)|Aisne]] (v mestu [[Compiègne]]) ** [[Marna]]/''Marne'' (v mestu [[Ivry-sur-Seine]], jugovzhodno od [[Pariz]]a) *** [[Grand Morin]] (blizu mesta [[Meaux]]) ** [[Loing]] (blizu mesta [[Moret-sur-Loing]]) ** [[Yonne (reka)|Yonne]] (v mestu [[Montereau-Fault-Yonne]]) *** [[Armançon]] (v mestu [[Migennes]]) *** [[Cure]] (blizu mesta [[Vermenton]]) ** [[Aube]] (blizu mesta [[Romilly-sur-Seine]]) * [[Touques]] (v mestu [[Deauville]]) * [[Dives]] (v mestu [[Cabourg]]) * [[Orne]] (v mestu [[Ouistreham]]) * [[Vire]] (v mestu [[Isigny-sur-Mer]]) * [[Rance]] (v mestu [[Saint-Malo]]) == [[Irsko morje]] == Reke v tem poglavju so razvrščene v smeri urinega kazalca, z začetkom pri ([[Mull of Kintyre]]). '''[[Škotska]]''': * [[Clyde]] (blizu mesta [[Glasgow]]) [[Slika:Wfm river clyde.jpg|thumb|right|250px|[[Clyde]] pri [[Glasgow]]u]] * [[Dee, Galloway|Dee (Galloway)]] (v mestu [[Kirkcudbright]]) '''[[Anglija]]''': * [[Eden, Cumbria|Eden]] (blizu mesta [[Carlisle]]) * [[Ribble]] (v mestu [[Lytham St Annes]]) * [[Mersey]] (blizu mesta [[Liverpool]]) '''[[Wales]]''': * [[Dee, Wales|Dee (Wales)]] (v mestu [[Flint]]) '''[[Irska]]''': * [[Slaney]] (v mestu [[Wexford]]) * [[Avoca]] (v mestu [[Arklow]]) * [[Liffey]] (v mestu [[Dublin]]) * [[Boyne]] (v mestu [[Drogheda]]) == [[Sredozemsko morje]] == === Zahodno Sredozemlje === To poglavje vključuje [[Ligursko morje]] in [[Tirensko morje]]. Reke so razvrščene od zahoda ([[Tarifa]]) proti vzhodu ([[Reggio di Calabria]]). '''[[Španija]]''': * [[Segura]] (v mestu [[Guardamar del Segura]]) [[Slika:Desembocadura del río Segura en Guardamar.jpg|thumb|right|250px|Izliv [[Segura|Segure]] pri [[Guardamar del Segura]] ]] ** [[Guadalentin]] (blizu mesta [[Murcia]]) ** [[Mula]] (v mestu [[Molina de Segura]]) ** [[Benamor]] (v mestu [[Calasparra]]) ** [[Mundo]] (blizu mesta [[Hellín]]) * [[Júcar]]/''Xúquer'' (v mestu [[Cullera]]) * [[Turia]] (v mestu [[Valencia]]) * [[Ebro]]/''Ebre'' (blizu mesta [[Tortosa]]) ** [[Segre (reka)|Segre]] (v mestu [[Mequinenza]]) *** [[Cinca]] (blizu mesta [[Mequinenza]]) *** [[Noguera Ribargorzana]] (blizu mesta [[Lleida]]) *** [[Noguera Pallaresa]] (blizu mesta [[Balaguer]]) *** [[Valira (reka)|Valira]] (v mestu [[La Seu d'Urgell]]) ** [[Aragón]] (blizu mesta [[Tudela]]) * [[Francolí]] (blizu mesta [[Tarragona]]) * [[Gaià]] (blizu mesta Tarragona) * [[Foix (reka)|Foix]] (blizu mesta [[Vilanova i la Geltrú]]) * [[Llobregat]] (med [[Barcelona|Barcelono]] in mestom [[El Prat de Llobregat]]) * [[Besòs]] (pri mestu [[Sant Adrià del Besòs]]) * [[Tordera]] (v mestu [[Blanes]]) * [[Ter]] (v mestu [[l'Estartit]]) * [[Fluvià]] (blizu mesta [[l'Escala]]) '''[[Francija]]''': * [[Têt]] (blizu mesta [[Perpignan]]) * [[Aude (reka)|Aude]] (blizu mesta [[Narbonne]]) * [[Orb]] (v mestu [[Valras-Plage]]) * [[Hérault (reka)|Hérault]] (blizu mesta [[Agde]]) * [[Rona]]/''Rhône''/''Rôno''/''Rhone'' (v [[Port-Saint-Louis-du-Rhône]]) - [[Švica]], [[Francija]] [[Slika:Rhône, château de Beaucaire.jpg|thumb|right|250px|[[Rona]] pri [[Beaucaire]]]] ** [[Gardon]] (v mestu [[Beaucaire]]) ** [[Durance]] (v mestu [[Avignon]]) *** [[Verdon (reka)|Verdon]] (v mestu [[Saint-Paul-lès-Durance]]) ** [[Ardèche (reka)|Ardèche]] (v mestu [[Pont-Saint-Esprit]]) ** [[Drôme (reka)|Drôme]] (v [[Loriol-sur-Drôme]]) ** [[Isère (reka)|Isère]] (blizu mesta [[Valence]]) *** [[Drac]] (v mestu [[Grenoble]]) *** [[Arc]] (blizu [[Albertville]]) ** [[Saona]]/''Saône'' (v [[Lyon]]u) *** [[Doubs (reka)|Doubs]] (pri [[Verdun-sur-le-Doubs]]) **** [[Loue]] (blizu mesta [[Dole, Jura|Dole]]) *** [[Ognon]] (v mestu [[Pontailler-sur-Saône]]) ** [[Ain (reka)|Ain]] (blizu mesta [[Pont-de-Chéruy]]) ** [[Arve]] (v mestu [[Geneva]]) * [[Argens]] (v mestu [[Fréjus]]) * [[Var (reka)|Var]] (blizu mesta [[Nica]]) '''[[Italija]]''': * [[Arno (reka)|Arno]] (blizu mesta [[Pisa]]) [[Slika:Arno river.jpg|thumb|right|250px|Reka Arno skozi [[Firence]]]] * [[Ombrone]] (blizu mesta [[Grosseto]]) * [[Tibera]]/''Tevere'' (v mestu [[Ostia]]) ** [[Aniene]] (v mestu [[Rim]]) ** [[Nera]] (blizu mesta [[Orte]]) * [[Volturno]] (v mestu [[Castel Volturno]]) === [[Jadransko morje]] === Reke v tem poglavju so razvrščene v smeri urinega kazalca, od mesta [[Otranto]], južna Italija, do mesta [[Vlorë]] v južni Albaniji. '''[[Italija]]''': * [[Ofanto]] (blizu mesta [[Barletta]]) * [[Trigno]] (blizu mesta [[Vasto]]) * [[Sangro]] (blizu mesta [[Ortona]]) * [[Tronto]] (blizu mesta [[San Benedetto del Tronto]]) * [[Metauro]] (v mestu [[Fano]]) * [[Reno]] (blizu mesta [[Comacchio]]) * [[Pad]]/Po (več rečnih rokavov blizu mesta [[Porto Tolle]]) [[Slika:Torino-lungopo01.jpg|thumb|right|250px|Obrežje [[Pad]]a v [[Torino|Torinu]] ]] ** [[Panaro]] (blizu mesta [[Ferrara]]) ** [[Secchia]] (blizu mesta [[Mantova]]) ** [[Mincio]] (blizu Mantove) ** [[Oglio]] (blizu Mantove) *** [[Chiese]] (blizu mesta [[Asola (Italija)|Asola]]) ** [[Taro]] (severno od mesta [[Parma]]) ** [[Adda]] (v mestu mestu [[Cremona]]) ** [[Trebbia]] (v mestu [[Piacenza]]) ** [[Ticino]] (v mestu mestu [[Pavia]]) ** [[Tanaro]] (blizu mesta [[Alessandria]]) *** [[Stura di Demonte]] (blizu mesta [[Bra]]) ** [[Sesia]] (blizu mesta [[Casale Monferrato]]) ** [[Dora Baltea]] (v mestu [[Crescentino]]) ** [[Orco]] (v mestu [[Chivasso]]) ** [[Dora Riparia]] (v mestu [[Torino]]) * [[Adiža]]/''Adige'' (južno od mesta [[Chioggia]]) ** [[Isarco]]/''Eisack'' (blizu mesta [[Bolzano]]) * [[Bacchiglione]] (blizu Chioggia) * [[Brenta (reka)|Brenta]] (blizu Chioggia) * [[Piava]]/''Piave'' (severovzhodno od mesta [[Benetke]]) * [[Soča]]/''Isonzo'' (blizu mesta [[Tržič, Italija|Tržič]]/''Monfalcone'' v Italiji) - [[Slovenija]], [[Italija]] * [[Timav]]/''Timavo'' ([[Štivan]]/''San Giovanni di Duino'' v Italiji) '''[[Slovenija]]''': * [[Rižana]] (blizu mesta [[Koper]]) * [[Dragonja]] (v naselju [[Sečovlje]]) '''[[Hrvaška]]''': [[Slika:National park Krka 3.JPG|thumb|right|250px|[[Krka (Hrvaška)|Krka]], Hrvaška ]] * [[Zrmanja]] (blizu mesta [[Obrovac]]) * [[Krka (Hrvaška)|Krka]] (blizu mesta [[Šibenik]]) ** [[Čikola]] (blizu mesta [[Skradin]]) * [[Cetina]] (v mestu [[Omiš]]) * [[Neretva]] (blizu mesta [[Ploče]]) - [[Bosna in Hercegovina]], Hrvaška ** [[Rama (reka)|Rama]] ** [[Krupa (reka, Hrvaška)|Krupa]] '''[[Črna gora]]''': * [[Bojana]] (blizu mesta [[Ulcinj]]) - [[Albanija]], Črna gora ** [[Skadrsko jezero]] *** [[Morača]] (v Skadrsko jezero) **** [[Zeta]] (blizu mesta [[Podgorica]]) '''[[Albanija]]''': * [[Drim]] (v mestu [[Lezhë]]) ** [[Beli Drin|Beli Drim]] (v mestu [[Kukës]]) ** [[Črni Drim]] (v Kukës) * [[Mat (reka)|Mat]] (blizu mesta [[Laç]]) * [[Shkumbin]] (blizu mesta [[Lushnjë]]) * [[Seman]] (blizu mesta [[Fier]]) ** [[Devoll]] (blizu mesta [[Kuçovë]]) * [[Vjosë]]/''Aoos'' (blizu mesta [[Vlorë]]) - [[Grčija]], [[Albanija]] === [[Jonsko morje]] === '''Zahodna obala''' Reke v tem poglavju so razvrščene od jugozahoda proti severovzhodu, od [[Reggio Calabria]] do mesta [[Otranto]]. '''[[Italija]]''': * [[Sinni]] (blizu mesta [[Policoro]]) * [[Agri]] (v Policoro) * [[Basento]] (v mestu [[Metaponto]]) '''Vzhodna obala''' Reke v tem poglavju so razvrščene od severozahoda proti jugovzhodu od mesta [[Vlorë]] do [[Rt Malea|Rta Malea]]. '''[[Grčija]]''': * [[Achelóos]] (blizu mesta [[Aitoliko]]) * [[Pineiós]] (blizu mesta [[Gastouni]]) * [[Alfeiós]] (blizu mesta [[Pyrgos]]) === [[Egejsko morje]] === Reke v tem poglavju so razvrščene od zahoda ([[Rt Malea]]) proti vzhodu ([[Istanbul]]). '''[[Grčija]]''': [[Slika:Skopje2 ved Vardar den 19 04 2005.jpg|thumb|right|250px|[[Vardar]] v [[Skopje|Skopju]] ]] * [[Spercheiós]] (blizu mesta [[Lamia]]) * [[Pineiós]] (blizu mesta [[Larissa]]) * [[Aliákmon]] (blizu mesta [[Solun]]) * [[Vardar]] (blizu mesta [[Solun]]) - [[Makedonija]], Grčija * [[Struma]] (v mestu [[Amphipolis]]) - [[Bolgarija]], Grčija * [[Mesta (reka)]] (blizu mesta [[Thasos]]) '''[[Turčija]]''': * [[Marica]]/''Hebrus''/''Évros''/''Meriç'' (blizu mesta [[Alexandroupolis]]) - [[Bolgarija]], [[Turčija]], Grčija ** [[Tundzha]] (v mestu [[Edirne]]) ** [[Arda, Rodopi|Arda]] (blizu mesta Edirne) == [[Severno morje]] == Reke v tem poglavju so razvrščene v smeri urinega kazalca ob obali Severnega morja, z začetkom pri mestu [[Bergen]] (Norveška). === [[Norveška]] === * [[Glomma]] (pri mestu [[Fredrikstad]]) * [[Numedalslågen]] (v mestu [[Larvik]]) * [[Hallingdalselva]]/Hellingdalelvi (skozi [[Hallingdal]] v [[Krøderen|jezero Krøderen]], [[Buskerud]]) * [[Begna]] (v mestu [[Buskerud]]) * [[Dramselva]] (v mestu [[Drammen]]) * [[Skien]] (v [[Møsvatn|jezero Møsvatn]]/Møsvann) * [[Tinn]] (v [[Møsvatn|jezero Møsvatn]]/Møsvann) * [[Nidelva]] (v mestu [[Arendal]]) * [[Otra]] (v mestu [[Kristiansand]]) === [[Švedska]] === * [[Göta älv]]/Göta (v mestu [[Göthenburg]]) - [[Norveška]], [[Švedska]] [[Slika:Trollhattefallen.jpg|thumb|right|250px|[[Göta älv]] v [[Trollhättan]]u, Švedska]] ** Jezero [[Vänern]] *** [[Klarälven]]/Trysilelva (blizu mesta [[Karlstad]])) - [[Norveška]], [[Švedska]] * [[Ätran]] (v mestu [[Falkenberg]]) * [[Nissan (reka)|Nissan]] (v mestu [[Halmstad]]) === [[Danska]] === * [[Gudenå]] (blizu mesta [[Randers]]) * [[Skjern Å]] (blizu mesta [[Skjern]]) === [[Nemčija]] === * [[Eider]] (v mestu [[Tönning]]) * [[Laba]]/Elbe/Labe (blizu mesta [[Cuxhaven]]) - [[Češka]], [[Nemčija]] [[Slika:Elbe River at Dresden.jpg|thumb|right|250px|[[Laba]] v [[Dresden|Dresdnu]]]] ** [[Oste]] (blizu mesta [[Otterndorf]]) ** [[Stör]] (blizu mesta [[Glückstadt]]) ** [[Alster]] (v mestu [[Hamburg]]) ** [[Ilmenau]] (blizu mesta [[Winsen]]) ** [[Löcknitz]] (blizu mesta [[Dömitz]]) *** [[Elde]] (blizu mesta [[Dömitz]]) ** [[Aland (reka)|Aland]] (v mestu [[Schnackenburg]]) ** [[Stepenitz]] (v mestu [[Wittenberge]]) ** [[Havel]] (blizu mesta [[Havelberg]]) *** [[Dosse]] (blizu mesta [[Kuhlhausen]]) *** [[Rhin]] (blizu mesta [[Warnau]]) *** [[Spree]] (v mestu Berlin-[[Spandau]]) ** [[Tanger]] (blizu mesta [[Tangermünde]]) ** [[Ohre]] (blizu mesta [[Burg]]) ** [[Saale]] (v mesta [[Barby, Nemčija|Barby]]) *** [[Bode]] (v mestu [[Nienburg]]) *** [[Weiße Elster]] (blizu mesta [[Halle]]) **** [[Pleisse]] (v mestu [[Leipzig]]) *** [[Unstrut]] (blizu mesta [[Naumburg]]) *** [[Ilm]] (v mestu [[Großheringen]]) ** [[Mulde]] (v mestu [[Dessau]]) *** [[Zwickauer Mulde]] (blizu mesta [[Colditz]]) *** [[Freiberger Mulde]] (blizu mesta Colditz) ** [[Schwarze Elster]] (blizu mesta [[Wittenberg]]) ** [[Wesenitz]] (v mestu [[Pirna]]) ** [[Bilina]] (v [[Ústí nad Labem]]) ** [[Ohre]] (v mestu [[Litomerice]]) ** [[Vltava]] (v mestu [[Melník]]) *** [[Berounka]] (blizu mesta [[Praga]]) *** [[Lužnice]] (v [[Týn nad Vltavou]]) ** [[Jizera]] (blizu mesta [[Celákovice]]) ** [[Cidlina]] (blizu mesta [[Podebrady]]) * [[Weser]] (blizu mesta [[Bremerhaven]]) [[Slika:Weser2.JPG|thumb|right|250px|[[Weser]] blizu [[Bad Oeynhausen]]a ]] ** [[Hunte]] (v mestu [[Elsfleth]]) ** [[Lesum]] (v mestu [[Bremen]]-Vegesack) *** [[Hamme]] (v mestu [[Ritterhude]]) *** [[Wümme]] (v mestu [[Ritterhude]]) ** [[Aller]] (blizu mesta [[Verden]]) *** [[Leine]] (blizu mesta [[Schwarmstedt]]) *** [[Fuhse]] (v mestu [[Celle]]) *** [[Oker]] (v mestu [[Müden]] ** [[Werre]] (v mestu [[Bad Oeynhausen]]) ** [[Diemel]] (v mestu [[Bad Karlshafen]]) ** [[Fulda]] (v mestu [[Hannoversch Münden]]) *** [[Eder]] (v mestu [[Edermünde]]) ** [[Werra]] (v [[Hannoversch Münden]]) * [[Ems]] (blizu mesta [[Delfzijl]]) - [[Nemčija]], [[Nizozemska]] ** [[Hase]] (v mestu [[Meppen]]) === [[Nizozemska]] === * [[Zwarte Water]] (v [[IJsselmeer]] blizu mesta [[Genemuiden]]) - [[Nizozemska]] ** [[Vecht]]/''Vechte'' (blizu mesta [[Zwolle]]) - [[Nizozemska]], [[Nemčija]] *** [[Regge]] (blizu mesta [[Ommen]]) *** [[Dinkel]] (v mestu [[Neuenhaus]]) * [[IJssel]] (v [[IJsselmeer]] blizu mesta [[Kampen, Overijssel|Kampen]]) ** [[Berkel]] (v mestu [[Zutphen]]) ** [[Oude IJssel]]/''Issel'' (v mestu [[Doesburg]]) [[Nizozemska]], [[Nemčija]] ** rečni rokav reke [[Ren]]/''Rhine''/''Rijn''/''Rhin''/''Rhein''/''Reno''/''Rein'' (blizu mesta [[Pannerden]]) [[Slika:Loreley von Spitznack.jpg|thumb|right|250px|[[Ren]] pri [[Lorelaj]], [[Nemčija]] ]] * [[Ren]]/Rhin(glavni rečni rokav pri mestu [[Hoek van Holland]]) - [[Švica]], [[Liechtenstein]], [[Avstrija]], [[Nemčija]], [[Francija]], [[Belgija]], [[Nizozemska]] ** [[Linge]] (v mestu [[Gorinchem]]) ** [[Lippe]] (v mestu [[Wesel]]) ** [[Emscher]] (blizu mesta [[Dinslaken]]) ** [[Ruhr]] (v mestu [[Duisburg]]) *** [[Lenne]] (blizu mesta [[Hagen]]) ** [[Düssel]] (v mestu [[Düsseldorf]]) ** [[Erft]] (v mestu [[Neuss]]) ** [[Wupper]] (v mestu [[Leverkusen]]) ** [[Sieg]] (v mestu [[Bonn]]) ** [[Ahr]] (blizu mesta [[Sinzig]]) ** [[Wied]] (v mestu [[Neuwied]]) ** [[Mozela]]/''Mosel''/''Moselle'' (v mestu [[Koblenz]]) - [[Francija]], [[Belgija]], [[Luksemburg]], [[Nemčija]] *** [[Kyll]] (blizu nesta [[Trier]]) *** [[Ruwer]] (blizu mesta [[Trier]]) *** [[Saar]] (blizu mesta [[Konz]]) **** [[Nied]] (blizu mesta [[Rehlingen-Siersburg]]) *** [[Sauer]] (v mestu [[Wasserbillig]]) **** [[Prüm]] (blizu mesta [[Echternach]]) **** [[Our (reka)|Our]] (v mestu [[Wallendorf]]) - [[Belgija]], [[Luksemburg]], [[Nemčija]] **** [[Alzette]] (v mestu [[Ettelbrück]]) *** [[Seille]] (v mestu [[Metz]]) *** [[Meurthe]] (v mestu [[Frouard]]) *** [[Madon]] (v mestu [[Neuves-Maisons]]) *** [[Vologne]] (blizu mesta [[Éloyes]]) *** [[Moselotte]] (v mestu [[Remiremont]]) ** [[Lahn]] (v mestu [[Lahnstein]]) *** [[Ohm (reka)|Ohm]] (v mestu [[Cölbe]]) ** [[Nahe]] (v mestu [[Bingen]]) ** [[Majna]]/''Main'' (v mestu [[Mainz]]) [[Slika:JuliusBeckmannMainFrankfurt gobeirne.jpg|thumb|right|250px|Prevoz tovora po reki [[Majna|Majni]] pri [[Frankfurt ob Majni|Franfurtu]], [[Nemčija]] ]] *** [[Nidda]] (v mestu [[Höchst (Frankfurt am Main)|Höchst]] ) *** [[Kinzig]] (v mestu [[Hanau am Main]]) *** [[Tauber]] (v mestu [[Wertheim]]) *** [[Fränkische Saale]] (v mestu [[Gemünden]]) *** [[Regnitz]] (v mestu [[Bamberg]]) ** [[Neckar]] (v mestu [[Mannheim]]) *** [[Jagst]] (blizu mesta [[Bad Friedrichshall]]) *** [[Kocher]] (v mestu [[Bad Friedrichshall]]) *** [[Enz]] (v mestu [[Besigheim]]) *** [[Fils]] (v mestu [[Plochingen]]) ** [[Lauter]] (v mestu [[Lauterbourg]]) ** [[Murg]] (blizu mesta [[Rastatt]]) ** [[Ill (Francija)|Ill]] (blizu [[Strasbourg]]a) ** [[Kinzig]] (blizu mesta [[Kehl]]) ** [[Elz]] (blizu mesta [[Lahr]]) ** [[Wiese]] (v mestu [[Basel]]) ** [[Aare]] (v mestu [[Koblenz]]) *** [[Limmat]] (v mestu [[Brugg]]) *** [[Reuss]] (v mestu [[Brugg]]) *** [[Emme]] (blizu mesta [[Solothurn]]) *** [[Saane]]/''Sarine'' (blizu mesta [[Bern]]) ** [[Thur]] (blizu [[Schaffhausen]]) ** [[Ill (Avstrija)|Ill]] (blizu mesta [[Feldkirch]]) ** [[Vorderrhein]] (blizu mesta [[Chur]]) ** [[Hinterrhein]] (blizu mesta [[Chur]]) [[Slika:Hotton JPG01.jpg|thumb|right|250px|Pogled na reko [[Ourthe]], [[Hotton]], [[Belgija]]]] * [[Meuse]]/''Maas'' (glavni rečni rokav blizu mesta [[Hellevoetsluis]]) - [[Francija]], [[Belgija]], [[Nizozemska]] ** [[Dieze]] (blizu mesta [['s-Hertogenbosch]]) *** [[Aa]] (v [['s-Hertogenbosch]]) *** [[Dommel]] (v mestu [['s-Hertogenbosch]]) ** [[Niers]] (v mestu [[Gennep]]) ** [[Swalm]] (v mestu [[Swalmen]]) ** [[Rur]]/''Roer'' (v mestu [[Roermond]]) ** [[Geul]] (blizu mesta [[Meerssen]]) ** [[Jeker]]/''Geer'' (v mestu [[Maastricht]]) ** [[Ourthe]] (v mestu [[Liège (mesto)|Liège]]) *** [[Vesdre]] (blizu [[Liège (mesto)|Liège]]) *** [[Amblève]] (v mestu [[Comblain-au-Pont]]) ** [[Sambre]] (v mestu [[Namur (mesto)|Namur]]) ** [[Lesse]] (v mestu [[Dinant]]-[[Anseremme]]) ** [[Viroin]] (v mestu [[Vireux-Molhain]]) ** [[Semois]]/''Semoy'' (v mestu [[Monthermé]]) ** [[Bar (reka|Bar]] (blizu mesta [[Dom-le-Mesnil]]) ** [[Chiers]] (v mestu [[Bazeilles]]) - [[Francija]], [[Belgija]], [[Luksemburg]] * [[Šelda]]/''Schelde''/''Escaut'' (blizu mesta [[Flushing]]) - [[Francija]], [[Belgija]], [[Nizozemska]] [[Slika:Schelde Antwerpen.jpg|thumb|right|250px|[[Šelda]] v [[Antwerpen|Antwerpnu]]]] ** [[Rupel]] (v mestu [[Rupelmonde]]) *** [[Nete]] (v mestu [[Rumst]]) *** [[Dijle]] (v mestu Rumst) ** [[Durme]] (v mestu [[Temse]]) ** [[Dender]] (v mestu [[Dendermonde]]) ** [[Leie]] (v mestu [[Gent]]) *** [[Deűle]] (v mestu [[Deűlémont]]) ** [[Scarpe]] ([[Mortagne-du-Nord]]) ** [[Haine]] (v mestu [[Condé-sur-l'Escaut]]) === [[Belgija]] === * [[Yser]]/''IJzer'' (v mestu [[Nieuwpoort]]) - [[Francija]], [[Belgija]] === [[Francija]] === * [[Aa, Francija|Aa]] (v mestu [[Gravelines]]) === [[Anglija]] === * [[Temza]]/''Thames'' (blizu [[Southend-on-Sea]]) [[Slika:View from the London Eye 10-2003 02.jpg|thumb|right|250px|[[Temza]] v [[London]]u ]] ** [[Medway (reka), Medway]] (blizu mesta [[Sheerness]]) * [[Great Ouse]] (v mestu [[King's Lynn]]) * [[Nene]] (blizu mesta [[King's Lynn]]) * [[Humber]] (blizu mesta [[Cleethorpes]]) ** [[Trent]] (blizu mesta [[Scunthorpe]]) ** Ouse (blizu mesta [[Scunthorpe]]) *** [[Aire]] (v mestu [[Goole]]) * [[Tees]] (blizu mesta [[Middlesbrough]]) * [[Tyne, Anglija|Tyne]] (at [[South Shields]]) ** [[North Tyne]] (v mestu [[Acomb]]) ** [[South Tyne]] (v mestu [[Acomb]]) * [[Tweed]] (v [[Berwick-upon-Tweed]]) - [[Škotska]], [[Anglija]] === [[Škotska]] === * [[Dee, Aberdeenshire|Dee]] (v mestu [[Aberdeen]]) * [[Don, Aberdeenshire|Don]] (v mestu [[Aberdeen]]) *Esk (na jugu Škotske) *[[Tyne, Škotska|Tyne]] (blizu mesta [[Dunbar]]) * [[Tay]] (blizu mesta [[Dundee]]) * [[Ythan]] (v mestu [[Newburgh, Aberdeenshire]]) * [[Spey, Škotska|Spey]] (blizu mesta [[Elgin]]) == Glej tudi == * [[Geografija Evrope]] === Države Evrope === {{Evropa po temah|Seznam rek|Seznam rek v Evropi}} === Druge celine === * [[Seznam rek v Aziji]] * [[Seznam rek v Afriki]] * [[Seznam rek v Ameriki]] * [[Seznam rek v Avstraliji]] [[Kategorija:Seznami rek|Evropa]] [[Kategorija:Reke v Evropi]] {{normativna kontrola}} ebqskmzk2aetq0iytpq0kb5suzl12i2 0 115326 6766305 6740213 2026-10-17T12:32:33Z TadejM 738 dolgi pomišljaj -> pomišljaj 6766305 wikitext text/x-wiki '''Potočnik''' [potóčnik] je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|sedmi najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], katerega je na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 4.759 oseb. == Znani nosilci priimka == *[[Aleksander Potočnik]] (*1956), matematik, pedagog *[[Aleksander Jankovič Potočnik]] (*1961), ilustrator, animator, publicist, grafični oblikovalec *[[Alenka Potočnik Anžič]], košarkarica *[[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] (1876–1954), učitelj in lokalni zgodovinar (domoznanec) * [[Alojzij Potočnik (politik)|Alojzij Potočnik]] (*1951), ekonomist, planer in politik * [[Anton Potočnik]] (*1984), fizik * [[Blaž Potočnik]] (1799–1872), duhovnik, pesnik, skladatelj, nabožni pisec * [[Bojan Potočnik]] (*1954), polkovnik SV, policist, vojaški in letalski ataše * [[Borut Potočnik]] (*1969), hokejist * [[Branka Potočnik Krajnik]], zborovodkinja, glasbena pedagoginja * [[Ciril Potočnik]] (1894–1950), profesor teologije, publicist * [[Darja Potočnik Benčič]], farmacevtka, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije * [[Domen Potočnik]] (*1996), nogometaš; 2. smučarski tekač * [[Dragan Potočnik]] (*1959), zgodovinar, univ. profesor, pesnik, pisatelj, svetovni popotnik, religiolog? * [[Drago Potočnik]] (1904–1962), ekonomist, gospodarski publicist * [[Ervin Potočnik]] (*1957), kipar in slikar * [[Fran Potočnik]] (1811–1892), inženir, stavbenik * [[Franjo Potočnik]] (1927–1997), operni režiser * [[Franc Potočnik (častnik)|Franc Potočnik]] (1903–1984), pomorski častnik, aktivist OF in publicist *Franc Potočnik (1937–2019), elektroenergetik, direktor [[EIMV]] *[[Franc Potočnik]] (1955–2005), inženir kmetijstva, kmet in politik *[[Goran Potočnik Černe]], literarni kritik * [[Gorazd Potočnik]], kuhar * [[Gregor Potočnik]] (*1992), rokometaš * [[Herman Potočnik|Herman Potočnik - Noordung]] (1892–1929), raketni inženir, avstrijski častnik, pionir vesoljske tehnike, publicist * [[Hubert Potočnik]], biolog, ekolog gozdnih živali * [[Igor Potočnik (stomatolog)]], stomatolog, specialist za endodontijo * [[Igor Potočnik]], veteran (drug=? speleolog, vzd.''Vepr/Lakotnik'') * [[Irma Potočnik Slavič]] (*1971), geografinja, univ. profesorica * [[Iztok Potočnik]], zdravnik anesteziolog/reanimatolog (onkološki) * [[Janez Potočnik]] (*1958), ekonomist, univ. profesor, evropski komisar ... * [[Janez Potočnik (slikar)|Janez Potočnik]] (1749–1834), baročni slikar * [[Janez Potočnik (likovnik)|Janez Potočnik]] (1892–1983), slikar in učitelj likovne vzgoje * Janko Potočnik (1931–2018), gozdar * [[Janko Potočnik]], baritonist * [[Jasna Potočnik Topler]], literarna zgodovinarka * [[Jožef Potočnik]] (1753–1808), pravnik in ljubljanski župan * [[Jure Potočnik]] (*1949), veslač * [[Lucija Potočnik]] (*1991), učiteljica razrednega pouka, udeleženka lepotnih tekmovanj * [[Marjan Potočnik (orglavec)|Marjan Potočnik]] (*1949), cerkveni orglavec in pedagog * [[Marjan Potočnik]] (*1977), kapucin, duhovnik * [[Matej Potočnik]], kamnosek (deloval 1656 ~ 1706) * [[Mateja Potočnik]] (*1990), pevka mezzosopranistka * [[Matko Potočnik]] (1872–1967), šolnik, zgodovinar * [[Miha Potočnik]] (1907–1995), sodnik, alpinist, planinski delavec * [[Milan Potočnik]] (1936–2004), skladatelj in pianist * [[Mitja Potočnik]], zgodovinar, muzealec *[[Peter Potočnik]] (*1944), kulturni novinar, literat *[[Pia Potočnik]], veslačica *[[Primož Potočnik]] (*1969), strojnik, sinergetik *[[Primož Potočnik]] (*1971), matematik, preds, [[DMFA]] *[[Robert Potočnik]], likovni pedagog, didaktik (doc. PEF) * [[Staš Potočnik]] (1935–2022), televizijski režiser * [[Štef Potočnik|Štef(an) Potočnik]] (1944–1990), slikar, grafik * [[Tanja Potočnik]] (*1977), igralka in plesalka * [[Terezija Potočnik]], operna pevka (Mb) * [[Tina Potočnik]] (*1983), umetnostna zgodovinarka, konservatorka * [[Tina Potočnik Vrhovnik]] (*1988), igralka * [[Tit Potočnik]], pravnik *[[Tomaž Potočnik]], klasični filolog, prevajalec * [[Tone Potočnik]] (*1951), orglavec, zborovodja, glasbeni pedagog, strokovnjak za [[gregorijanski koral]] *[[Uroš Potočnik]] (več oseb) *[[Vekoslav Potočnik]] (1936–2026), ekonomist, univ. profesor *[[Veronika Vesel Potočnik]] (*1987), slikarka * [[Vika Potočnik]] (*1957), političarka, nekdanja ljubljanska županja *[[Viljem Potočnik]], potopisec (Daljni vzhod, 1872) *[[Vinko Potočnik]] (*1947), teolog, psiholog in sociolog religije, prof. TEOF *[[Vladimir Potočnik]] (1943–2022), slikar == Glej tudi == * priimek [[Potočar]] *priimek [[Potočan]] *priimek [[Potočki]] *priimek [[Potokar]] *priimek [[Potočnjak]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Potočnik}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] rmuuesxw0kiari4eilk7xvqxo5r6rxx 0 120028 6766344 6717354 2026-10-17T14:52:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766344 wikitext text/x-wiki [[Slika:Emona verske zgradbe - religious places (2).jpg|280px|thumb|desno|Mozaik prakrščanske bazilike v [[Emona|Emoni]], današnji Ljubljani]] [[File:Mosaic01.jpg|thumb|Iransko-rimski talni mozaik: detajl iz palače Šapurja I. v Bišapurju.]] '''Mozaik''' ({{lang-it|mosaico}}, {{lang-el|museios}}) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega [[steklo|stekla]], [[kamen|kamna]], [[marmor|marmorja]], [[opeka|opek]], školjk ali drugih materialov. Pogosto se uporablja v [[dekorativna umetnost|dekorativni umetnosti]] ali pri oblikovanju notranjosti. Večina mozaikov je izdelana iz majhnih, ravnih, grobih kvadratnih kosov kamna ali stekla različnih barv, znanih kot ''tesserae'' (kocke). Nekateri, predvsem talni mozaiki, so narejeni iz majhnih zaobljenih kamnov (prodnikov) in imenovani »prodni mozaiki«. Mozaiki imajo dolgo zgodovino, začenši v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]] v 3. tisočletju pr. n. št. Prodni mozaiki so bili izdelani v [[Tirint]]u v [[Mikenska doba|Mikenski]] Grčiji; mozaiki z vzorci in slikami so se razširili v klasičnih obdobjih, tako v [[Antična Grčija|antični Grčiji]] kot v [[Starorimska civilizacija|antičnem Rimu]]. Zgodnjekrščanske [[bazilika (zgradba)|bazilike]] od 4. stoletja dalje so bile okrašene z zidnimi in stropnimi mozaiki. Mozaična umetnost je cvetela v [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]] od 6. do 15. stoletja; to tradicijo je sprejela [[Normani|normanska]] [[kraljevina Sicilija]] v 12. stoletju, [[Beneška republika]] pod vplivom vzhoda in med Rusi v Ukrajini. Mozaik je v [[renesančna umetnost|renesansi]] padel iz mode, čeprav so umetniki, kot je [[Raffaello Santi|Rafael]], nadaljevali s prakso te stare tehnike. Rimski in bizantinski vplivi so judejske umetnike vodili v dekoracijo sinagog v 5. in 6. stoletju na Bližnjem vzhodu s talnimi mozaiki. Mozaik se je pogosto uporabljal na verskih zgradbah in palačah v zgodnji [[islamska umetnost|islamski umetnosti]], vključno z prvo veliko islamsko versko zgradbo, [[Kupola na skali|Kupolo na skali]] v [[Jeruzalem]]u in [[mošeja Omajadov]] v Damasku. Mozaik je izginil iz mode v islamskem svetu po 8. stoletju. Sodobne mozaike izdelujejo profesionalni umetniki, ulični umetniki in kot priljubljena obrt. Uporabljajo se lahko številni materiali, razen tradicionalnih kamnitih in keramičnih kock, tudi školjke, steklo in biseri. == Zgodovina == [[File:Deer hunt mosaic from Pella.jpg|thumb|Mozaik ''Lov na jelene'' iz ''Hiše ugrabitve Helene'' v Peli, antična Makedonija, pozno 4. stoletje pr. n. št.]] [[File:The Abduction of Persephone by Pluto, Amphipolis.jpg|upright=1.35|thumb|Mozaik grobnice Kasta v Amfipolisu, ki prikazuje ugrabitev Perzefone s Plutonom, 4. stoletje pr. n. št.]] Najstarejši znani primeri mozaikov iz različnih materialov so bili najdeni v templju v Abri v Mezopotamiji in se nanašajo na drugo polovico 3. tisočletja pr. n. št. Sestavljeni so iz koščkov barvnih kamnov, školjk in slonovine. Izkopavanja v kraju [[Susa, Perzija|Susa]] in [[Čoga Zanbil]] dokazujejo prve zastekljene ploščice iz leta 1500 pred našim štetjem <ref name="HistoryOfIranianTile">[http://www.iranchamber.com/art/articles/tile_history1.php Iran: Visual Arts: history of Iranian Tile] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101124201206/http://iranchamber.com/art/articles/tile_history1.php |date=2010-11-24 }}, Iran Chamber Society</ref>. Toda mozaični vzorci se niso uporabljali do časa [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskega cesarstva]] in rimskega vpliva. === Grčija in Rim === [[File:MosaicEpiphany-of-Dionysus.jpg|thumb|''Razodetje Dioniza'', mozaik iz Dionizove vile (2. stoletje) v Dionu, Grčija. Zdaj v Arheološkem muzeju Dion.]] {{glavni|Rimski mozaik}} V Tirintu so našli prodnate mozaike iz [[bronasta doba|bronaste dobe]], mozaike iz 4. stoletja pr. n. št. najdemo v makedonski palači-mestu Aegae, tudi iz 4. stoletja pr. n. št. je ''Lepotica iz Drača'', najdena v [[Drač]]u v [[Albanija|Albaniji]] leta 1916, zgodnji figuralni primer; grški figuralni slog je večinoma nastal v 3. stoletju pr. n. št.. Mitološki predmeti ali lovski prizori ali druge dejavnosti premožnih, so bili priljubljeni kot središče večje geometrijske zasnove, z močno poudarjenimi mejami <ref>{{navedi knjigo |last=Capizzi |first=Padre |title=Piazza Armerina: The Mosaics and Morgantina |year=1989 |publisher=International Specialized Book Service Inc.}}</ref>. [[Plinij starejši]] omenja umetnika Sosusa iz Pergamona, in opisuje njegove mozaike hrane, ki je ostala na tleh po prazniku in skupine golobov, ki pijejo iz sklede.<ref>{{navedi knjigo |last1=Fowler |first1=Harold North |last2=Wheeler |first2=James Rignall |last3=Stevens |first3=Gorham Phillips |title=A Handbook of Greek Archaeology |url=https://books.google.com/books?id=mr_iiuv86Y4C&pg=PA538 |accessdate=24 October 2012|page=538 |year=1937|publisher=Biblo & Tannen Publishers |isbn=978-0-8196-2009-5}}</ref> Obe temi sta bili zelo kopirani<ref>{{navedi splet |url=http://www.classics.upenn.edu/myth/php/tools/dictionary.php?method=did®exp=649&setcard=0&link=0&media=1 |last=Struck|year=2009 |first=Peter T. |title=MOSAICS |publisher=Upenn |accessdate=24 October 2012}}</ref>. Grški figuralni mozaiki so bili kopije ali prilagojene slike, slog pa so z navdušenjem sprejeli Rimljani, tako da so veliki talni mozaiki obogatili tla helenističnih vil in rimskih bivališč od Britanije do [[Dura-Europos]]. Večina zapisanih imen rimskih izdelovalcev mozaikov je grška, kar kaže, da so prevladovali nad kakovostnim delom po vsem imperiju; nedvomno so bili navadni obrtniki sužnji. Razkošna mozaična tla so v rimskih vilah po vsej severni Afriki, v mestih, kot je [[Kartagina]] in jih je še vedno mogoče videti v obsežni zbirki narodnega muzeja Bardo v [[Tunis]]u v Tuniziji. V grško-rimskem mozaiku sta obstajali dve glavni tehniki: ''[[opus vermiculatum]]'' je uporabljal drobne [[tesera|tesere]], običajno kocke po 4 milimetre ali manj, izdelane pa so bile v delavnicah v razmeroma majhnih ploščah, ki so bile prenesene na lokacijo z lepljenjem na začasno oporo. Majhne tesere so omogočale zelo natančne podrobnosti in pristop k iluzionizmu slikarstva. Pogosto so v stene vstavili majhne plošče, imenovane ''emblemata'' ali kot poudarke večjih talnih mozaikov v bolj grobem delu. Običajna tehnika je bila ''[[opus tessellatum]]'' z večjimi teserami, ki so bile položene na mestu. Črne na belem ozadju je bil značilen italijanski slog, ki je bil brez dvoma cenejši od polno obarvanega dela. {{sfn|Smith|1983|pp=116–123}} V Rimu so Neron in njegovi arhitekti uporabljali mozaike za pokrivanje nekaterih površin sten in stropov v ''[[Domus Aurea]]'', zgrajeni leta 64, stenske mozaike pa najdemo tudi v [[Pompeji]]h in sosednjih območjih. Vendar se zdi, da so figuralni zidni mozaiki šele v času krščanstva postali pomembna oblika umetniškega izražanja. Rimska cerkev Santa Costanza, ki je služila kot mavzolej za eno ali več cesarskih družin, ima na krožnem oboku tako verske mozaike kot dekorativne sekularne stropne mozaike, ki verjetno predstavljajo slog sodobne palače. Mozaiki v [[Villa Romana del Casale]] v bližini kraja [[Piazza Armerina]] na Siciliji so največja zbirka poznoantičnih mozaikov na svetu in so zaščiteni na Unescovem seznamu svetovne dediščine<ref>{{navedi splet|url=http://www.worldheritagesite.org/sites/villaromanadelcasale.html|title=World heritage site|accessdate=2008-12-15|archive-date=2008-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20081223110444/http://www.worldheritagesite.org/sites/villaromanadelcasale.html|url-status=dead}}</ref>. Velika ''vila rustica'', ki je bila verjetno v lasti cesarja [[Maksimijan]]a, je bila zgrajena večinoma v začetku 4. stoletja. Mozaiki so bili pokriti in zaščiteni 700 let pod plazom, ki se je zgodil v 12. stoletju. Najpomembnejša dela so ''Cirkuški prizori'', 64 m dolga ''Velika lovska scena'', ''Mali lov'', ''Herkulova dela'' in slavni ''Dekleta v bikiniju'', ki prikazujejo ženske, ki se ukvarjajo z različnimi športnimi dejavnostmi v oblačilih, ki spominjajo na bikini iz 20. stoletja. [[Peristil]], cesarski apartmaji in terme so bili tudi okrašeni z okrasnimi in mitološkimi mozaiki <ref name="UNESCO casale">{{navedi splet |url=http://whc.unesco.org/en/list/832 |title=Villa Romana del Casale |website=UNESCO World Heritage Centre |accessdate=15 August 2013}}</ref>. Druge pomembne primere rimske mozaične umetnosti na Siciliji so odkrili na Piazzi Vittoria v [[Palermo|Palermu]], kjer so odkrili dve hiši. Najpomembnejši prizori, ki so bili upodobljeni, so ''[[Orfejev mozaik]]'', ''Lov Aleksandra Velikega'' in ''Štirje letni časi''. Leta 1913 so v libijskem mestu Zliten odkrili ''Zlitenski mozaik'', rimski mozaik, znan po številnih prizorih gladiatorskih tekmovanj, lova in vsakdanjega življenja. Leta 2000 so arheologi, ki so delali v [[Leptis Magna]] v [[Libija|Libiji]], odkrili petih pisanih mozaikov dolgih 9 m, ki so nastali v 1. ali 2. stoletju našega štetja. Mozaiki prikazujejo bojevnika v boju z jelenom, štiri mladeniče, ki se borijo s divjim bikom na tleh in gladiatorja, ki počiva od utrujenosti in strmi v svojega ubitega nasprotnika. Mozaiki so krasili stene hladnega bazena v termah v rimski vili. Mozaik gladiatorja so znanstveniki označili kot enega najboljših primerov mozaične umetnosti, ki so jih kdaj koli videli – »mojstrovina primerljiva po kakovosti z [[Aleksandrov mozaik|Aleksandrovim mozaikom]] v Pompejih«. Poseben žanr rimskega mozaika se je imenoval ''asaroton'' (grško za 'neuporabna tla'). V slogu [[trompe l'oeil]] so upodobljeni ostanki praznovanj na tleh bogatih hiš. <ref>{{navedi splet | url=http://www.ascsa.edu.gr/pdf/uploads/hesperia/147437.pdf | title=A mosaic floor from a Roman villa at Anaploga | accessdate=3 February 2014 | archive-url=https://web.archive.org/web/20160304194821/http://www.ascsa.edu.gr/pdf/uploads/hesperia/147437.pdf | archive-date=2016-03-04 | url-status=dead}}</ref> <gallery> File:Delos Museum Mosaik Dionysos 05.jpg|Helenistični mozaik prikazuje Dioniza kot krilatega duha, ki jaha tigra, Delosovi mozaiki v Delosu, južno Egejsko otočje, Grčija, konec 2. st. pr. n. št. File:Palazzo dei gran maestri di rodi, sala del cavalluccio, mosaico della ninfa sull'ippocampo, da kos, periodo romano, 02.JPG|Helenistični grški mozaik ''nimfe, ki jaha morsko bitje'', iz palače Velikega mojstra, Rodos, Grčija, 2. st. pr. n. št. File:Mosaïque d'Ulysse et les sirènes.jpg|Rimski ''Odisejev mozaik'', Kartagina, 2. st., zdaj v muzeju Bardo, Tunizija File:Dom dramaturga.jpg|Mozaiki »Cave canem« (Pazite se psa) so bili priljubljen motiv za prag rimske vile File:mosaic.woodchester.arp.750pix.jpg|Majhen del ''Velikega tlaka'', rimski mozaik, položen leta 325 v Woodchesteru v Gloucestershireu, Anglija File:Gladiators from the Zliten mosaic 3 cropped.JPG| Zlitenski mozaik kaže gladiatorje, 2. st. File:Silchester mosaic.jpg|Rimski mozaik najden v Calleva Atrebatum (Silchester) File:Mosaïque du mariage de Dionysos et Ariadné de Thuburbo Majus - GiorcesBardo56.jpg| Rimski mozaik dprikazuje poroko Dioniza in Ariadne, s Silenom in satirom, 2. st., Tunis, Tunisia File:Mosaico Medusa M.A.N. 01.JPG|Mozaik prikazuje Meduzo in figure letnih časov, Palencia, Španija, narejen med letoma 167 in 200. File:Bikini mosaic.jpg|Mozaik atletinj z žogo v Villa Romana del Casale, Piazza Armerina, 4. st. File:Ancient Roman Mosaics Villa Romana La Olmeda 000 Pedrosa De La Vega - Saldaña (Palencia).JPG|Pozno rimski mozaik v Villa Romana La Olmeda, Španija, 4.—5. st. File:Villa Romana de La Olmeda Mosaicos romanos 002.jpg|Detajl princese Skyros (iz večjega prizora ''Iliade'', ki kaže njo in druge princese, ki se vlečejo nad Ahilom kot je videti Odisej, iz vile La Olmeda v Španiji, 4.—5. st. File:P1170845 Louvre jugement de Pâris Ma3443 rwk.jpg|''Parisova sodba'', marmor, apnenec in steklene tesere, leto 115–150; iz hiše Atrium triclinium v Antiohije File:Cirta mosaic.jpg|''Triumf Pozejdona in Amfitrite'' prikazuje par v procesiji, podrobnost mozaika iz Cirte, rimska Afrika, leto 315-325, Louvre File:Mosaico di Orfeo da Cagliari - Museo Archelogico di Torino.jpg|Orfejev mozaik iz Caralisa, danes Cagliari (Italija), sedaj v Arheološkem muzeju v Torinu </gallery> === Krščanski mozaiki === ==== Zgodnjekrščanska umetnost ==== [[File:Mosaico di cristo in trono tra gli apostoli e le ss. prudenziana e prassede, 410 dc ca. 06.jpg|thumb|upright=1.8|Detajl paleokrščanskega mozaika iz bazilike Santa Pudenziana v Rimu, c. 410, ki prikazuje sveto Pudenciano]] Z izgradnjo krščanskih bazilik v poznem 4. stoletju so bili za krščanske namene sprejeti zidni in stropni mozaiki. Prvi primeri krščanskih bazilik niso ohranjeni, vendar še vedno obstajajo mozaiki [[Santa Constanza|Santa Constanze]] in [[Santa Pudenziana|Santa Pudenziane]], obe iz 4. stoletja. Putti v [[ambulatorij]]u Santa Constanza še vedno sledijo klasični tradiciji, saj predstavljajo praznik [[Dioniz]]a, ki simbolizira preobrazbo ali spremembo in je zato primeren za mavzolej, prvotno funkcijo te zgradbe. V drugi veliki Konstantinovi bazilik, [[Bazilika Jezusovega rojstva, Betlehem|baziliki Jezusovega rojstva]] v [[Betlehem]]u, so delno ohranjena prvotna mozaična tla s tipičnimi rimskimi geometrijskimi motivi. Tako imenovani ''Julijin grob'', v bližini kripte pod [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliko svetega Petra]], je obokana grobnica iz 4. stoletja s stenskimi in stropnimi mozaiki, ki kažejo krščanske interpretacije. [[Galerijeva vrata v Solunu| Galerijeva Rotunda]] v [[Solun]]u, ki je bila v 4. stoletju spremenjena v krščansko cerkev, je bila okrašena z zelo visoko umetniškimi mozaiki. Od prvotne dekoracije so ohranjeni le fragmenti, še posebej skupina, ki upodablja svetnike z dvignjenimi rokami v molitvi pred kompleksnimi arhitekturnimi fantazijami. V naslednjem stoletju je [[Ravena]], glavno mesto Zahodnega rimskega cesarstva, postala središče pozno rimske umetnosti mozaikov. [[Milano]] je bil v 4. stoletju tudi prestolnica zahodnega imperija. V kapelici sv. Akvilina v [[Bazilika svetega Lovrenca, Milano |baziliki San Lorenzo]] so mozaiki, ki so bili narejeni konec 4. in v začetku 5. stoletja, prikazujejo ''Kristusa z apostoli'' in ''Elijino ugrabitev''; ti mozaiki so izjemni zaradi svojih svetlih barv, naturalizma in privrženosti klasičnim kanonom redov in razmerij. Ohranjeni apsidni mozaik [[Bazilika svetega Ambroža, Milano |bazilike Sant'Ambrogio]], ki prikazuje ''Kristusa, ki stoji pred sv. Gervazijem in sv. Protazijem ter angeli'' pred zlatim ozadjem, sega v 5. in 8. stoletje, čeprav je bil večkrat pozneje obnovljen. Krstilnica bazilike, ki je bila porušena v 15. stoletju, je imela obok z zlatimi lističi, od katerih so bile velike količine najdene ob izkopavanju. V majhnem svetišču ''San Vittore in ciel d'oro'', ki je zdaj kapela v svetem Ambrožu, je vsa površina prekrita z mozaiki iz druge polovice 5. stoletja. Sveti Viktor je upodobljen v središču zlate kupole, medtem ko so figure svetnikov prikazane na stenah pred modrim ozadjem. Nizki [[spandrel]]i dajejo prostor simbolom štirih evangelistov. [[Albenga|Albingaunum]] je bil glavno rimsko pristanišče Ligurije. Osmerokotna mestna krstilnica je bila v 5. stoletju okrašena z visokokakovostnimi modrimi in belimi mozaiki, ki predstavljajo apostole. Ohranjeno ostanki so nekoliko razdrobljeni. [[Marseille |Massilia]] je ostala uspešno pristanišče in krščansko duhovno središče v južni Galiji, kjer so ugodne družbene in gospodarske razmere zagotavljale ohranitev mozaične umetnosti v 5. in 6. stoletju. Velika krstilnica, nekoč največja tovrstna stavba v zahodni Evropi, je imela geometrični talni mozaik, ki je znan le iz opisov iz 19. stoletja. Drugi deli škofijskega kompleksa so bili tudi okrašeni z mozaiki, kar potrjujejo nove najdbe, ki so bile odkrite v 2000-ih. Pogrebna bazilika svetega Victorja, zgrajena v kamnolomu zunaj obzidja, je bila okrašena z mozaiki, vendar je na stropu loka preživel le majhen delček modrih in zelenih zvitkov. Mozaični tlak, na katerem so prikazani ljudje, živali in rastline iz prvotne oglejske stolnice iz 4. stoletja, se je ohranil v kasnejši srednjeveški cerkvi. Ta mozaik ima poganske motive, kot je nilotski prizor, za tradicionalno naturalistično vsebino pa je krščanska simbolika, kot so [[ihtis]]. Prve krščanske bazilike iz 6. stoletja Sant Eufemia, (Grado) in Santa Maria delle Grazie v Gradu imata tudi mozaična tla. <ref>{{navedi splet|first=Efthalia|last=Rentetzi |title=stylistic relationships between the mosaic flooring of s. Maria delle Grazie and s. Eufemia in Grado. An unknown picture of a fish|url=http://www.artonweb.it/arteartonweb/articolo41.html|website=Art on web, punti di vista sull'arte|language=it|year=2008}}</ref> ==== Ravena ==== [[File:Ravenna — The Good Shepherd mosaic.jpg|thumb|Mozaik ''Dobrega pastirja'' v mavzoleju Galla Placidia, Ravena]] [[File:Mosaic of Justinianus I - Basilica San Vitale (Ravenna).jpg|thumb|Mozaik Justinijana I. v baziiki San Vitale, Ravena]] V 5. stoletju je bila [[Ravena]] glavno mesto Zahodnega rimskega cesarstva in postala središče poznoantične umetnosti mozaika. [[Mavzolej Gale Placidije]] je bil v letih 425–430 okrašen z mozaiki visoke umetniške kakovosti. Oboki majhne, križno oblikovane strukture so oblečeni z mozaiki na modri podlagi. Osrednji motiv nad križiščem je zlati križ sredi zvezdnega neba. Druga velika zgradba, ki jo je zgradil Gala Placidij, je bila cerkev svetega Janeza Evangelista. Postavila jo je v zaobljubo, ki jo je dal, ko je pobegnil iz smrtonosne nevihte leta 425 na pomorskem potovanju iz Konstantinopola v Raveno. Mozaiki so upodabljali nevihto, portrete članov zahodne in vzhodne cesarske družine ter ravenskega škofa Petra Krisologa. Znani so le iz renesančnih virov, saj so bili skoraj vsi uničeni leta 1747. [11] [[Ostrogoti]] so ohranili tradicijo v 6. stoletju, o čemer pričajo mozaiki Arijanski krst, Neonova krstilnica, nadškofova kapela in mozaiki v [[bazilika San Vitale |baziliki San Vitale]] in [[bazilika Sant'Apollinare Nuovo |baziliki Sant'Apollinare Nuovo]]. Po letu 539 so Rimljani ponovno osvojili Raveno v obliki Vzhodnega rimskega cesarstva ([[Bizantinsko cesarstvo]]) in je postala sedež Ravenske eksarhije. Največji razvoj krščanskih mozaikov se je odvijal v drugi polovici 6. stoletja. Izjemni primeri bizantinske mozaične umetnosti so kasnejši mozaiki v baziliki San Vitale in baziliki Sant'Apollinare Nuovo. Mozaik, ki prikazuje cesarja Justinijana I. in cesarico Teodoro v baziliki San Vitale, je bil narejen kmalu po bizantinskem osvajanju. Mozaiki bazilike Sant'Apollinare v Classe so bili narejeni okoli leta 549. Antiarijanska tema je očitna v mozaiku apside San Michele v Affricisco, uničeni leta 545–547 (večinoma uničeni; ostanki so v Berlinu). Zadnji primer bizantinskih mozaikov v Raveni je naročil škof Reparat med letoma 673-79 v baziliki Sant'Apollinare v Classe. Mozaična plošča v apsidi, ki prikazuje škofa s cesarjem Konstantinom IV., je očitno imitacija Justinijanove plošče v San Vitalu. ==== Butrint ==== Zdi se, da je mozaični tlak bazilike Vrina v [[Butrint]]u v Albaniji datiran že pred krstilnico, ki izvira iz zadnje četrtine 5. ali prvih let 6. stoletja. V mozaiku so prikazani različni motivi, vključno z morskimi bitji, pticami, zemeljskimi zvermi, sadjem, cvetjem, drevesi in abstraktnimi liki, ki so zasnovani tako, da prikazujejo zemeljski raj Božjega stvarstva. Na tej shemi sta dve veliki tabli ''tabulae ansatae'', ki nosita napise. Različne ribe, rakovice, jastog, kozice, gobe, cvetje, jelen in dve križanji obkrožata manjša od dveh napisov, ki se glasita: »V izpolnitvi zaobljube (molitve) tistih, katerih imena Bog ve. Ta anonimni posvečen napis je javna predstavitev ponižnosti dobrotnikov in priznanje Božjega vsevednosti«. Bogata raznolikost naravnega življenja, prikazana v mozaikih Butrinta, slavi bogastvo Božjega stvarstva; nekateri elementi imajo tudi posebne konotacije. [[Kantar (posoda)|Kantar]] in vaza se nanašata na [[Evharistija|evharistijo]], simbol Kristusove žrtve, ki vodi do odrešenja. Pavi so simboli raja in vstajenja; kažejo, da jedo ali pijejo iz vaze, označujejo pot do večnega življenja. Jeleni ali kozorogi so bili pogosto uporabljeni kot podobe zvestega ambicioznega Kristusa: »Kakor želi srce vodni potok, tako bodo moje duše hrepenele po tebi, o Bog«. Vodne ptice, ribe in druga morska bitja lahko kažejo na krst in na člane Cerkve, ki se krstijo. ==== Pozna antika in zgodnji srednji vek ==== [[File:RomaSantaMariaMaggioreArcoTrionfaleDxRegistro4.jpg|thumb|Mozaik iz 5. st. v slavoloku bazilike Santa Maria Maggiore, Rim]] V Rimu je tudi cvetela krščanska mozaična umetnost, ki je v zgodnjem srednjem veku postopoma nazadovala. Mozaiki iz 5. stoletja so nad slavolokom in v ladji [[Bazilika Marije Snežne, Rim|bazilike Santa Maria Maggiore]]. 27 ohranjenih panelov ladje je najpomembnejši mozaični cikel v Rimu v tem obdobju. Druga dva mozaika iz 5. stoletja sta izgubljena, vendar ju poznamo iz risb iz 17. stoletja. V apsidnem mozaiku Sant'Agata dei Goti (462–472, uničena leta 1589) je Kristus sedel na globusu z dvanajstimi apostoli, ki so ga obdajali, šest na obeh straneh. V Sant'Andrea v Catabarbari (468–483, uničeni leta 1686) se je Kristus pojavil v središču, obojestransko obkrožen s tremi apostoli. Štirje tokovi so tekli iz planine, ki podpira Kristusa. Originalni mozaik Santa Sabine iz 5. stoletja je zamenjala zelo podobna freska Taddea Zuccarija leta 1559. Kompozicija je verjetno ostala nespremenjena: Kristus ob robu moških in ženskih svetnikov, ki sedijo na hribu, ko jagnje pije iz potoka pri njegovih nogah. Vsi trije mozaiki so imeli podobno ikonografijo. V Rimu so deli iz 6. stoletja redki, toda mozaiki znotraj slavoloka bazilike San Lorenzo fuori le Mura sodijo spadajo v to obdobje. Kapela ss. Primo e Feliciano v Santo Stefanu Rotondo ima zelo zanimive in redke mozaike iz 7. stoletja. Kapelo je zgradil [[papež Teodor I.]] kot družinsko grobnico. V 7. in 9. stoletju je Rim padel pod vpliv bizantinske umetnosti, opazen na mozaikih Santa Prassede, Santa Maria v Domnici, Sant'Agnese fuori le Mura, Santa Cecilii v Trastevereju, Santi Nereo e Achilleo in kapeli San Venanzio. San Giovanni v Lateranu. Velika jedilnica [[papež Leon III.|papeža Leona III.]] v Lateranski palači je bila okrašena tudi z mozaiki. Vsi so bili uničeni pozneje, razen enega primera, tako imenovanega ''Triclinio Leoniana'', katerega kopija je bila izdelana v 18. stoletju. Še eno veliko delo papeža Leona, apsidni mozaik v Santa Susanni, je na eni strani upodobljal Kristusa s papežem in Karlom Velikim ter SS. Susanno in Felicity na drugi. Leta 1585 je bila med prenovo ometana. [[Papež Pashal I.]] (817–824) je cerkev Santo Stefano del Cacco okrasil z apsidnim mozaikom, ki je papeža upodobil z vzorcem cerkve (uničena leta 1607). Drobni mozaik iz 8. stoletja, [[Sveti trije kralji (praznik)| Sveti trije kralji]], je eden redkih preostalih kosov srednjeveškega okrasja Stare bazilike sv. Petra, porušene v poznem 16. stoletju. Dragoceni fragment se hrani v zakristiji [[Santa Maria in Cosmedin]]. To dokazuje visoko umetniško kakovost uničenih mozaikov sv. Petra. ==== Bizantinski mozaiki ==== {{glavni|Bizantinski mozaiki}} [[File:Greatpalacemosaic.jpg|thumb|upright=1.1<!--size for low image-->|Tako imenovani gotski poglavar iz mozaičnega peristila Velike konstantinoplske palače.]] [[File:Peter in Chora.jpg|thumb|upright|Sveti Peter, mozaik iz kora cerkve]] [[File:Eufrazijeva bazilika - ulazni natpis.jpg|thumb|Bizantinski mozaik nad vhodnim portalom Evfrazijeve bazilike v Poreču, Hrvaška (6. stoletje)]] Mozaiki so bili bolj osrednji del bizantinske kulture kot pa zahodne Evrope. Bizantinska notranjost cerkve je bila na splošno prekrita z zlatimi mozaiki. Mozaična umetnost je cvetela v Bizantinskem cesarstvu od 6. do 15. stoletja. Večina bizantinskih mozaikov je bila med vojnami in osvajanji uničena, preživeli ostanki pa so še vedno v redu. {{sfn|Lowden|1997|pp=whole book}} Velike zgradbe cesarja Justinijana, kot je [[Hagija Sofija]] v [[Carigrad]]u, cerkev Nea v Jeruzalemu in obnovljena cerkev Jezusovega rojstva v Betlehemu, so bile zagotovo okrašene z mozaiki, vendar noben od njih ni ohranjen. Pomembni fragmenti so se ohranili v mozaičnih tleh Velike palače v Carigradu, ki je bila naročena v času Justinijanove vladavine. Figure, živali, rastline so povsem klasične, vendar so posejane pred navadnim ozadjem. Portret moškega, verjetno gotskega poglavarja, velja za najpomembnejši ohranjen mozaik Justinijanove dobe. Tako imenovani ''mali sekreton'' palače je bil zgrajen v času vladavine Justinijana II. okoli 565–577. Nekateri fragmenti mozaikov iz tega obokanega prostora so ohranjeni. Motivi vinske trte so zelo podobni tistim v Santa Constanzi in še vedno tesno sledijo klasični tradiciji. V [[Cerkev Ahejropoeta (Solun)|cerkvi Ahejropoeta]] (5. – 6. stoletje) so ostanki cvetličnega okrasja. [[File:St George as patron of two children. Mosaic, church of St Demetrios in Thessaloniki.jpg|thumb|left|upright=0.7| Pred-ikonoklastična upodobitev sv. Demetrija v baziliki Hagios Demetrios v Solunu.]] V 6. stoletju je Ravena, glavno mesto bizantinske Italije, postala središče izdelave mozaikov. Tudi Istra se je ponašala s pomembnimi primeri iz tega obdobja. [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Poreč|Eufrazijeva bazilika]] v [[Poreč|Parentiumu]] je bila zgrajena sredi 6. stoletja in okrašena z mozaiki, ki prikazujejo Bogorodico ob robu angelov in svetnikov. Fragmenti ostajajo iz mozaika cerkve Santa Maria Formosa v Pulji. Ta dela so v 6. stoletju izdelali umetniki iz Konstantinopla. Njihov čisti bizantinski slog se razlikuje od sodobnih ravenskih mozaikov. Zelo malo zgodnje bizantinskih mozaikov je preživelo [[ikonoklazem|ikonoklastično]] uničenje 8. stoletja. Med redkimi primeri je mozaik iz 6. stoletja ''Kristus v slavi'' (ali Ezekielovi videnje) v apsidi cerkve Hosios David v Solunu, ki je bil skrit za malto v teh nevarnih časih. Devet mozaičnih plošč v cerkvi Hagios Demetrios, ki so bile izdelane med letoma 634 in 730, je prav tako ušlo uničenju. Nenavadno skoraj vsi predstavljajo sv. Demetrija iz Soluna, pogosto s prosilci pred njim. V ikonoklastičnem obdobju so bili tudi figuralni mozaiki obsojeni kot malikovanje. Ikonoklastične cerkve so krasile navadni zlati mozaiki z enim velikim križem v apsidi, kot je Hagija Irene v Carigradu (po 740). Podobni križi so bili v apsidi cerkve Hagije Sofije v Solunu in v cerkvi v Niceji. Križe so po zmagi nadomestili s podobo Bogorodice v obeh cerkvah (787–797 in v 8./9. stoletju, cerkev v Niceji je bila popolnoma porušena leta 1922). Podobna podoba Bogorodice, ki sta jo spremljala dva arhangela, je bila izdelana za Hagijo Sofijo v Carigradu leta 867. Na napisu posvečenosti piše: »Podobe, ki so jih prevaranti tukaj zapustili, pobožni cesarji, so jih spet postavili«. V 870-ih so tako imenovani ''veliki tajnik'' Velike palače v Carigradu okrasil podobe štirih velikih ikonodulskih patriarhov. Post-ikonoklastično obdobje je bilo razcvet bizantinske umetnosti z najlepšimi mozaiki. Mozaiki makedonske renesanse (867–1056) so skrbno pomešali tradicionalizem z inovativnostjo. Konstantinoplski mozaiki tega obdobja so sledili dekorativni shemi, ki so jo najprej uporabili pri cesarja [[Bazilij I. Makedonec |Bazilija I.]], [[Nea Ekklesia]]. Ne samo, da je bil ta prototip v celoti uničen, temveč je vsak preživeli ostanek vključen tako, da je treba preiti iz cerkve v cerkev, da bi rekonstruirali sistem. Zanimiv sklop mozaikov iz makedonskega obdobja je dekoracija samostana [[Hosios Loukas]]. V narteksu je ''Križanje'', ''Pantokrator in Anastazija'' nad vrati, v cerkvi pa Bogorodica (apsida), ''Binkošti'', prizori iz Kristusovega življenja in eremit sveti Lukas (vsi narejeni pred letom 1048). Prizori so obdelani z minimalnimi podrobnostmi, plošče pa obvladuje zlata. [[File:Meister der Nea-Moni-Kirche in Chios 002.jpg|left|thumb|upright|Detajl mozaika iz samostana Nea Moni.]] Samostan Nea Moni na [[Hios]]u je ustanovil [[Konstantin IX. Monomah]] leta 1043–1056. Izjemen mozaični okras kupole, kaže verjetno devet redov angelov, je bil uničen leta 1822, vendar so se ohranile druge plošče (Bogorodica z dvignjenimi rokami, štirje evangelisti s serafini, prizori iz Kristusovega življenja in zanimiva Anastazija, kjer kralj Salomon spominja na Konstantina Monomaha). ). V primerjavi z Osios Loukas, mozaiki Nea Moni vsebujejo več figur, podrobnosti, pokrajine in prizorišč. Drugo veliko delo Konstantina Monomaha je bila obnova cerkve Svetega groba v Jeruzalemu med letoma 1042 in 1048. Mozaik, ki je prekrival obzidje in kupolo stavbe ni ohranjen, a je ruski opat Daniel, ki je leta 1106 obiskal Jeruzalem - 1107 zapustil opis: »Živahni mozaiki svetih prerokov so pod stropom, nad tribunami. Na oltarju je mozaična Kristusova podoba. Na glavnem oltarju je viden mozaik rojstvo Adama. Kristusov vnebohod. Oznanjenje zavzema dva stebra ob oltarju«. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.christusrex.com/www1/jhs/TSspdest.html |title=The Holy Sepulchre – The great destruction of 1009<!-- Bot generated title --> |accessdate=2019-03-23 |archive-date=2017-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171019105514/http://www.christusrex.com/www1/jhs/TSspdest.html |url-status=dead }}</ref> V samostanu Dafni je najbolj ohranjeni kompleks mozaikov iz zgodnjega obdobja Comnenan (okrog leta 1100), ko je bil strog in hieratičen način, značilen za makedonsko obdobje, ki ga je predstavljala čudovita slika Kristusa Pantokratorja v kupoli, preoblikovana v bolj intimen in občutljiv slog, od katerega ''Angel pred sv. Joakimom'' - s svojo pastoralno kuliso, harmoničnimi gestami in zamišljeno liriko - šteje za odličen primer. Mozaiki iz 9. in 10. stoletja [[Hagija Sofija|Hagije Sofije]] v Carigradu so res klasična bizantinska umetniška dela. Severni in južni [[Timpanon (arhitektura) |timpanon]] pod kupolo sta bila okrašena z liki prerokov, svetnikov in patriarhov. Nad glavnimi vrati iz narteksom lahko vidimo cesarja, ki kleči pred Kristusom (konec 9. ali zgodaj 10. stoletje). Nad vrati, od jugozahodnega predprostora do narteksa, drugi mozaik prikazuje ''Bogorodico s Justinijanom in Konstantinom''. Justinijan I. daruje Mariji model cerkve, medtem ko Konstantin v roki drži model mesta. Oba cesarja sta brez brade - to je primer zavestnega arhaiziranja, saj so bili sodobni bizantinski vladarji bradati. Mozaična plošča na galeriji prikazuje ''Kristusa s Konstantinom Monomahom in cesarico Zoe'' (1042–1055). Cesar daje Kristusu vrečo denarja kot darilo za cerkev. Kupola cerkve Hagije Sofije v Solunu je okrašena z mozaikom ''Vnebovzetja'' (ok. 885). Kompozicija spominja na velike krstilnice v Raveni, z apostoli, ki stojijo med palmami in Kristusom v sredini. Shema je nekoliko nenavadna, saj je standardna post-ikonoklastična formula za kupole vsebovala samo podobo [[Kristus Pantokrator |Pantokratorja]]. [[File:Christ Pantocrator mosaic from Hagia Sophia 2240 x 3109 pixels 2.5 MB.jpg|thumb|upright|Mozaik ''Kristus Pantokrator'' iz Hagije Sofije iz mozaika ''Deesis''.]] [[File:Santa Sofia - Mosaic de Joan II Comnè i la seva esposa, Irene.JPG|thumb|Mozaik iz Hagije Sofije v Carigradu z upodobitvijo ''Marije in Jezusa, obdan z Ivanom II. Komnenom (levo) in njegovo ženo Ireno Madžarsko (desno)'', okoli leta 1118.]] Obstaja zelo malo obstoječih mozaikov iz obdobja [[Komneni| Komnenov]], toda ta skromnost mora biti posledica nesreč preživetja in daje zavajajoč vtis. Edini ohranjeni mozaični del iz 12. stoletja v Carigradu je plošča v Hagiji Sofiji s prikazom cesarja [[Ivan II. Komnen |Ivana II.]] in cesarice Irene z Marijo (1122–34). Še posebej izstopa cesarica z dolgimi spletenimi lasmi in rožnatimi lici. To mora biti resnična podoba, ker je bila Irena res rdečelaska kot pove njeno prvotno madžarsko ime. Sosednji portret cesarja Alekseja I. Komnena na slopu (iz leta 1122) je prav tako oseben. Cesarski mavzolej rodbine Komnenov, [[Mošeja Zeyrek|samostan Pantokrator]], je bil zagotovo okrašen z velikimi mozaiki, vendar so bili kasneje uničeni. Pomanjkanje komnenskih mozaikov zunaj prestolnice je še bolj očitno. V apsidi stolnice v Serresu je le ''Obhajilo apostolov''. Osupljiva tehnična novost v obdobju Komnenov je bila izdelava zelo dragocenih, miniaturnih mozaičnih ikon. Na teh ikonah so bile na leseni plošči v vosku ali smoli nameščene majhne kocke (s stranicami 1 mm ali manj). Ti izdelki izjemne izdelave so bili namenjeni zasebnemu čaščenju. ''Spremenjenje'' v Louvru je zelo lep primer iz poznega 12. stoletja. Miniaturni mozaik ''Kristusa'' v Museo Nazionale v Firencah ponazarja bolj nežno, humanistično predstavo o Kristusu, ki se je pojavila v 12. stoletju. Opustošenje Konstantinoplja leta 1204 je povzročilo propad mozaične umetnosti naslednjih pet desetletij. Po tem, ko je [[Mihael VIII. Paleolog]] ponovno osvojil mesto leta 1261 je bila obnovljena Hagija Sofija, na južni galeriji pa je nastala čudovita nova ''[[Deesis]]''. Ta ogromna plošča figurama v dve in pol krat naravni velikosti je resnično velika zaradi velikega obsega in vrhunske izdelave. ''Deesis'' v Hagiji Sofiji je verjetno najbolj znan bizantinski mozaik v Carigradu. [[Samostan Pammakaristos]] je ob koncu 13. stoletja obnovil cesarski uradnik Michael Glabas. Ohranjena je le mozaična dekoracija majhne Glabasove grobne kapele (''parekklesion''). To kupolasto kapelo je zgradila njegova vdova, Marta okoli leta 1304–08. V miniaturni kupoli je mogoče videti tradicionalni lik Pantokratorja z dvanajstimi preroki. Nenavadno je apsida okrašena z ''Deesis'', verjetno zaradi pogrebne funkcije kapele. Cerkev sv. Apostolov v Solunu je bila zgrajena leta 1310–14. Čeprav so nekateri vandali sistematično odstranili zlate kocke iz ozadja, je mogoče videti, da Pantokrator in preroki v kupoli sledijo tradicionalnemu bizantinskemu vzorcu. Številni detajli so podobni mozaikom samostana Pammakaristos, zato naj bi v obeh stavbah delala ista ekipa mozaikov. Druga stavba s pripadajočo dekoracijo mozaikov je cerkev Theotokos Paregoritissa v Arti. Cerkev je leta 1294-96 ustanovil epirski despot. V kupoli je tradicionalni Pantokrator, spodaj so preroki in kerubi. [[File:Chora Church interior March 2008.JPG|thumb|left|Mozaik ''Teodor Metochites daruje model cerkve Kristusu''.]] Največje mozaično delo [[bizantinska umetnost|paleološke renesanse v umetnosti]] je dekoracija [[cerkev svetega Odrešenika v Hori]] v Carigradu. Čeprav mozaiki naosa niso ohranjeni razen treh plošč, je dekoracija eksonarteksa in esonarteksa najpomembnejši mozaični cikel v Carigradu po Hagiji Sofiji. Uničili so jih okoli leta 1320 po naročilu Teodorja Metohita. Esonarteks ima dve kupoli, ki sta posebej izdelani za idealno nastavitev mozaičnih podob Kristusovih prednikov. Južna se imenuje ''Kupola Pantokratorja'', severna pa ''Kupola Bogorodice''. Najpomembnejša plošča esonarteksa prikazuje Teodorja Metohita, ki nosi ogromen turban in Kristusu predstavlja model cerkve. Stene obeh narteksov so okrašene z mozaičnimi cikli iz življenja Device in Kristusovega življenja. Ti panoji kažejo vpliv italijanskega trecenta na bizantinsko umetnost, še posebej na bolj naravno okolico, krajino, figure. Zadnji bizantinski mozaik je bil ustvarjen za Hagijo Sofijo v Konstantinoplu sredi 14. stoletja. Veliki vzhodni lok stolnice se je porušil leta 1346, ko je padla tretja glavna kupola. Leta 1355 je bila obnovljena ne le velika slika Pantokratorja, temveč so bili postavljeni novi mozaiki na vzhodnem loku, ki prikazujejo Bogorodico, Krstnika in cesarja [[Ivan V. Paleolog |Ivana V. Paleologa]] (odkrita šele leta 1989). Poleg velikih mozaikov so za dvor in plemiče Paleologov izdelali več miniaturnih mozaičnih ikon izjemne kakovosti. Najlepši primeri iz 14. stoletja so ''Oznanjenje'' v Muzeju Viktorije in Alberta ter mozaični diptih v zakladnici [[Firenška stolnica|Firenške stolnice]], ki predstavlja ''Dvanajst praznovanj Cerkve''. V težavnih letih 15. stoletja si smrtno oslabljen imperij ni mogel privoščiti razkošnih mozaikov. Cerkve so bile v tem času in po turškem osvajanju okrašene s stenskimi poslikavami. ==== Rim v visokem srednjem veku ==== [[File:Apse mosaic SM Maggiore.jpg|thumb|Mozaik v apsidi v cerkvi Santa Maria Maggiore]] Zadnje veliko obdobje rimske mozaične umetnosti je bilo od 12. do 13. stoletja, ko je Rim razvil svoj značilni umetniški slog, brez strogih pravil vzhodne tradicije in z bolj realističnim upodabljanjem figur v prostoru. Znana dela tega obdobja so cvetni mozaiki bazilike San Clemente, fasada [[Santa Maria in Trastevere]] in [[bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim]]. V čudovitem mozaiku apside Santa Maria in Trastevere (1140) sta ''Kristus in Marija'', ki sedita drug ob drugem na nebeškem prestolu, prvi primer te ikonografske sheme. Podoben mozaik, ''Kronanje Device Marije'', krasi apsido [[Bazilika Marije Snežne, Rim|Santa Maria Maggiore]]. Je delo Jacopa Torritija iz leta 1295. Mozaiki Torritija in Jacopa da Camerina v apsidi svetega Janeza v Lateranu iz leta 1288–94 so bili temeljito obnovljeni leta 1884. Mozaik apside San Crisogono je pripisan [[Pietro Cavallini|Pietru Cavalliniju]], največjemu rimskemu slikarju 13. stoletja. Šest prizorov iz Marijinega življenja v Santa Maria in Trastevere je prav tako izdelal Cavallini leta 1290. Ti mozaiki so pomembni zaradi njihove realistične upodobitve in poskusa perspektive. Zanimiv je mozaični medaljon iz leta 1210 nad vrati cerkve San Tommaso v Formisu, ki kaže Kristusa na prestolu med belim in črnim sužnjem. Cerkev je pripadala [[Red Svete Trojice|Redu svete Trojice]], ki je bila namenjena odkupu krščanskih sužnjev. Velik mozaik ''Navicella'' (1305–1313) v atriju starega sv. Petra pripisujejo [[Giotto di Bondone|Giottu di Bondoneju]]. Velikanski mozaik, ki ga je naročil kardinal Jacopo Stefaneschi, je bil prvotno postavljen na vzhodnem portiku stare bazilike in je zasedal celotno steno nad vhodno arkado s pogledom na dvorišče. Prikazoval je svetega Petra hoditi po vodah. To izjemno delo je bilo v glavnem uničeno med gradnjo novega sv. Petra v 17. stoletju. ''Navicella'' pomeni 'majhna ladja', in se nanaša na ladjo, ki je obvladovala prizorišče in katere jadro, napolnjeno z nevihto, je viselo nad obzorjem. Takšna naravna predstavitev morske pokrajine je bila znana le iz antičnih umetniških del. ==== Sicilija ==== [[File:Chapelle Palatine.jpg|thumb|upright|Arabski loki in bizantinski mozaiki v Palatinski kapeli Rogerija II. Sicilskega]] Razcvet izdelave mozaikov na Siciliji je bil čas neodvisnega Normanskega kraljestva v 12. stoletju. Normanski kralji so sprejeli bizantinsko tradicijo dekoracije mozaikov, da bi okrepili nekoliko dvomljivo zakonitost svoje vladavine. Grški mojstri, ki so delali na Siciliji, so razvili svoj slog, ki kaže vpliv zahodnoevropskih in islamskih umetniških tendenc. Najboljši primeri sicilijanske mozaične umetnosti so [[Palatinska kapela]] [[Rogerij II. Sicilski|Rogerija II.]], [14] cerkev [[Martorana]] v [[Palermo|Palermu]] in [[bazilika, stolnica v Cefalùju]] in [[Monrealska stolnica]]. Palatinska kapela jasno kaže dokaze za mešanje vzhodnega in zahodnega sloga. Kupola (1142–42) in vzhodni konec cerkve (1143–1154) sta bila okrašena s tipičnimi bizantinskimi mozaiki, to je Pantokratorjem, angeli, prizori iz Kristusovega življenja. Tudi napisi so napisani v grščini. Pripovedni prizori v ladji (Stara zaveza, življenje sv. Petra in Pavla) spominjajo na mozaike starega sv. Petra in bazilike sv. Pavla v Rimu (latinski napisi, 1154–66). Martorana (okrašena okoli leta 1143) je bila prvotno še bolj bizantinska, čeprav so bili kasneje pomembni deli porušeni. Mozaik v kupoli je podoben mozaiku v Palatinski kapeli, pri čemer je Kristus na prestolu v sredini in štirje podolgovati angeli. Grški napisi, dekorativni vzorci in evangelisti v trompah so očitno delo istih grških mojstrov, ki so delali na Palatinski kapeli. Mozaik, ki kaže Rogerija II., oblečenega v bizantinske cesarske obleke in ki mu je Kristus prinesel krono, je bil prvotno v porušenem narteksu skupaj z drugo ploščo, marijo z Georgijem iz Antiohije, ustanoviteljem cerkve. V [[Cefalù]]ju (1148) so bili mozaiki prekriti le v visokem, francoskem gotskem [[prezbiterij]]u: Pantokrator na polkupoli apside in kerubina v oboku. Na stenah so latinski in grški svetniki, z grškimi napisi. [[File:Dedication mosaic - Cathedral of Monreale - Italy 2015 (crop).JPG|thumb|upright|Monrealski mozaiki: Viljem II. ponuja Monrealsko stolnico Devici Mariji.]] Monrealski mozaiki predstavljajo največjo tovrstno dekoracijo v Italiji in obsegajo 0,75 hektarja z najmanj 100 milijoni steklenih in kamnitih teser. To veliko delo je bilo izvedeno med letoma 1176 in 1186 na ukaz kralja Viljema II. Sicilski|Viljema II.]]. Ikonografija mozaikov v prezbiteriju je podobna Cefalùju, medtem ko so slike v ladji skoraj enake kot pripovedni prizori v Palatinski kapeli. Mozaik v Martorani Rogerija II., ki ga je blagoslovil Kristus, je bil ponovljen z likom kralja Viljema II.. Na drugi plošči je prikazan kralj, ki model stolnice ponuja Mariji. [[Palermska stolnica|Stolnica v Palermu]], ki jo je istočasno obnovil nadškof Valter (1172–85), je bila tudi okrašena z mozaiki, vendar noben od njih ni preživel razen podobe ''Madonna del Tocco'' iz 12. stoletja nad zahodnim portalom. [[Messinska stolnica|Stolnica v Messini]], posvečena leta 1197, je bila okrašena z velikim mozaičnim ciklom, prvotno par s Cefalùjem in Monrealom, vendar je bil močno poškodovan in večkrat pozneje obnovljen. V levi apsidi so ohranjeni mozaiki iz 14. stoletja, ki predstavljajo marijo in otroka med svetnicama Agato in Lucijo, nadangela Gabriel in Mihael ter kraljico Eleonoro in Elisabeto. Tudi južna Italija je bila del normanskega kraljestva, vendar pa na tem območju niso ohranjeni veliki mozaiki, razen finega mozaičnega tlaka [[Stolnica v Otrantu|stolnice v Otrantu]] iz leta 1166, z mozaiki, vezanimi na drevo življenja, večinoma še ohranjeni. Prizori so biblijski liki, bojevniški kralji, srednjeveške zveri, alegorije mesecev in delovne aktivnosti. Od prvotnega mozaičnega okrasja normanske [[Stolnica v Amalfiju|stolnice v Amalfiju]] so ohranjeni le fragmenti. Mozaični amboni v cerkvah [[Ravello|Ravella]] dokazujejo, da je bila mozaična umetnost v južni Italiji v 11. stoletju zelo razširjena. Palače normanskih kraljev so bile okrašene z mozaiki, ki prikazujejo živali in pokrajine. Sekularni mozaiki so na videz bolj vzhodnega značaja kot veliki verski cikli in kažejo močan perzijski vpliv. Najpomembnejši primeri so ''Sala di Ruggero'' v [[Palazzo dei Normanni]] v Palermu in ''Sala della Fontana'' v poletni [[Palača Zisa, Palermo |palači Zisa]], oba iz 12. stoletja ==== Benetke ==== V delih Italije, ki so bili pod vzhodnimi umetniškimi vplivi, kot sta bili Sicilija in Benetke, izdelava mozaika v srednjem veku ni nikoli izginila iz mode. Celotna notranjost [[Stolnica svetega Marka, Benetke |bazilike sv. Marka]] v Benetkah je oblečena z razkošnimi zlatimi mozaiki. Najstarejše prizore so izdelali grški mojstri konec 11. stoletja, večina mozaikov pa so dela domačih umetnikov iz 12. do 13. stoletja. Dekoracija cerkve je bila dokončana šele v 16. stoletju. Sto deset prizorov mozaikov v atriju sv. Marka je temeljilo neposredno na miniaturah iz 1. Mojzesove knjige, bizantinskega rokopisa, ki so ga prinesli v Benetke po zasedbi Konstantinopla (1204). Mozaiki so bili uničeni leta 1220. Drugi pomembni beneški mozaiki so v [[Stolnica svete Marije vnebovzete, Torcello |stolnici svete Marije vnebovzete]] v Torcellu iz 12. stoletja in v baziliki svete Marije in Donata v [[Murano|Muranu]] z obnovljenim mozaikom apside iz 12. stoletja in lepim mozaičnim tlakom (1140). Apsida cerkve San Cipriano v Muranu je bila okrašena z impresivnim zlatim mozaikom iz začetka 13. stoletja, ki je prikazoval Kristusa z Marijo, sv. Janezom in dvema svetnikoma, Cipriano in Cipriana. Ko je bila cerkev porušena v 19. stoletju, jo je kupil Friderik Viljem IV. Pruski. Ponovno je bila zgrajena v Friedenskirche v [[Potsdam]]u leta 1840. Trst je bil tudi pomembno središče mozaične umetnosti. Mozaiki v apsidi [[Stolnica sv. Justa, Trst |stolnice svetega Justa]] so postavili mojstri iz [[Benečija|Benečije]] v 12. – 13. stoletju. ==== Srednjeveška Italija ==== [[Opatija Santa Maria di Grottaferrata |Samostan Grottaferrata]], ki so ga ustanovili grški bazilijanski menihi in ga je leta 1024 posvetil papež, je bil okrašen z italo-bizantinskim mozaikom, od katerih so nekateri ohranjeni v narteksu in notranjosti. Mozaiki na slavoloku prikazujejo dvanajst apostolov, ki sedijo ob praznem prestolu in spremljajo Kristusov vzpon na nebesa. To je bizantinsko delo iz 12. stoletja. Nad glavnim portalom je čudovita ''Deesis'' iz 11. stoletja. Opat Monte Cassina, Desiderij je poslal odposlance v Konstantinopel po letu 1066, da bi najel strokovnjake za bizantinske mozaike za dekoracijo obnovljene opatijske cerkve. Po kronistu Leu Ostijskem so grški umetniki okrasili apsido, lok in predprostor bazilike. Njihova dela so občudovali sodobniki, vendar so baziliko v poznih stoletjih popolnoma uničili, razen dveh fragmentov, ki prikazujejo pse hrte (sedaj v muzeju Monte Cassino). »Opat se je v svoji modrosti odločil, da je treba v teh umetnostih temeljito izobraziti več mladih menihov«, pravi kronist o vlogi Grkov pri oživljanju mozaične umetnosti v srednjeveški Italiji. [[File:Florenca133b.jpg|thumb|Krstilnica v Firencah]] V Firencah veličasten mozaik ''Poslednje sodbe'' krasi kupolo [[Baptisterij svetega Janeza, Firence |krstilnice]]. Najstarejši mozaiki, umetniška dela številnih neznanih beneških obrtnikov (tudi verjetno [[Cimabue]]), izvirajo iz leta 1225. Pokrivanje stropa najverjetneje ni bilo dokončano do 14. stoletja. Impresiven mozaik ''Kristusa v slavi'', obdan z Blaženo Devico in sv. Janezom Evangelistom v apsidi [[stolnica v Pisi|stolnice v Pisi]], je zasnoval Cimabue leta 1302. Slikarsko spominja na Monreale. Preživel je velik požar leta 1595, ki je uničil večino srednjeveške notranje opreme. Včasih so bile ne samo notranjosti cerkve, temveč tudi fasade v Italiji okrašene z mozaiki, kot v primeru bazilike sv. Marka v Benetkah (večinoma iz 17. do 19. stoletja, vendar najstarejša iz leta 1270–75, Pokop sv. Marka v prvi baziliki), stolnica v [[Orvieto|Orvietu]] (zlati gotski mozaiki iz 14. stoletja, večkrat obnovljeni) in bazilika San Frediano v Lucci (velik, presenetljiv zlat mozaik, ki predstavlja Kristusov vnebohod z apostoli spodaj, oblikoval Berlinghiero Berlinghieri v 13. stoletju). Na zgornji fasadi je okrašena tudi stolnica v [[Spoleto|Spoletu]] z ogromnim mozaikom, ki prikazuje ''Blaženega Kristusa'' (podpisal ga je Solsternus iz leta 1207). ==== Zahodna in centralna Evropa ==== [[File:st.peters.basilica.tesserae.arp.jpg|thumb|left|Slika narejena s teseri v baziliki sv. Petra, Vatikan]] Po Alpah je bil prvi pomemben primer umetnosti mozaika dekoracija [[Palatinska kapela, Aachen|Palatinske kapele v Aachnu]], ki jo je naročil [[Karel Veliki]]. Leta 1650 je bila popolnoma uničena v požaru. Eden redkih primerov preživelih karolinških mozaikov je apsidna pol-kupolasta dekoracija oratorija [[Germigny-des-Prés]], ki ga je v 805–806 zgradil škof Teodulf iz Orléansa in prikazuje figure [[karolinška renesansa|karolinške renesanse]]. To edinstveno umetniško delo, ponovno odkrito šele v 19. stoletju, ni imelo nobenih sledilcev. Edini skromni ostanki dokazujejo, da so se v zgodnjem srednjem veku še uporabljali mozaiki. Opatija Saint-Martial v [[Limoges]]u, ki je bila prvotno pomembno romarsko mesto, je bila v času francoske revolucije popolnoma porušena, razen njene kripte, ki je bila ponovno odkrita v 1960-ih. Izkopali so mozaik, ki je datiran v 9. stoletje. Neprimerno uporablja [[tesera|tesere]] pozlačenega stekla in globoko zelen marmor, ki so verjetno vzeti iz starih tlakov. To se je lahko zgodilo tudi z mozaikom iz začetka 9. stoletja, ki ga najdemo pod [[bazilika Saint-Quentin|baziliko Saint-Quentin]] v [[Pikardija|Pikardiji]], kjer so kopirali antične motive, vendar z uporabo preprostih barv. Mozaiki v [[stolnica svetega Janeza Krstnika, Lyon|stolnica svetega Janeza Krstnika]] v [[Lyon]]u so bili datirani v 11. stoletje, ker uporabljajo enake ne-antične preproste barve. Na mestu Saint-Croix na Poitiersu je bilo najdenih več fragmentov, ki so lahko iz 6. ali 9. stoletja [[File:st.peters.basilica.tesserae.closeup.arp.jpg|thumb|left|Levi spodnji kot zgornje slike.]] Kasneje je [[freska]] zamenjala bolj delovno intenzivno tehniko mozaika v zahodni Evropi, čeprav so bili mozaiki včasih uporabljeni kot okras na srednjeveških stolnicah. Bazilika madžarskih kraljev v [[Székesfehérvár]]ju (''Alba Regia'') je imela v apsidi mozaično dekoracijo. Verjetno je bilo delo beneških ali ravenskih obrtnikov, ki so jih usmrtili v prvih desetletjih 11. stoletja. Mozaik je bil skoraj popolnoma uničen skupaj z baziliko v 17. stoletju. Zlata vrata [[Stolnica svetega Vida, Praga |stolnice sv. Vida]] v [[Praga|Pragi]] so dobila ime po zlatem mozaiku iz 14. stoletja ''Poslednja sodba'' nad portalom. Izdelali so jo beneški obrtniki. [[File:Germigny Jplm.jpg|thumb|right|Karolinški mozaik v Germigny-des-Prés.]] Križarji v [[Sveta dežela|Sveti deželi]] so sprejeli tudi mozaični okras pod lokalnim bizantinskim vplivom. Med obnovo [[Bazilika Božjega groba, Jeruzalem |cerkve Božjega groba]] v Jeruzalemu v 12. stoletju so obstoječe bizantinske mozaike dopolnili z novimi. Skoraj nič od njih ni preživelo, razen ''Kristusovega vnebohoda'' v latinski kapeli (zdaj zmedeno obkrožen z mnogimi mozaiki 20. stoletja). Večji fragmenti so bili ohranjeni iz mozaičnega okrasja 12. stoletja v baziliki Jezusovega rojstva v Betlehemu. Mozaiki v ladji so razporejeni v petih vodoravnih pasovih s figurami Kristusovih prednikov, cerkvenih svetov in angelov. V apsidah lahko vidimo ''Oznanjenje, Rojstvo, Čaščenje kraljev in Marijino Vnebovzetje''. Program preurejanja cerkve je bil dokončan leta 1169 kot edinstveno sodelovanje bizantinskega cesarja, jeruzalemskega kralja in latinske cerkve.<ref>{{cite journal |title= Art and Colonialism: The mosaics of the Church of the Nativity in Bethlehem (1169) and the problem of the ''crusader'' art |author=Lucy-Anne Hunt |date= |work= |publisher= |jstor=1291693 |pages=69–85}}</ref> Leta 2003 so pod ruševinami samostana Bizere pri reke Mureș v današnji Romuniji odkrili ostanke mozaičnega tlaka. Plošče prikazujejo resnične ali fantastične živalske, cvetne, sončne in geometrijske predstavitve. Nekateri arheologi so domnevali, da gre za tla pravoslavne cerkve, zgrajene med 10. in 11. stoletjem. Drugi strokovnjaki trdijo, da je bil del kasnejšega katoliškega samostana, saj kaže znake močnega italijanskega vpliva. Samostan je bil takrat na ozemlju Kraljevine Ogrske. ==== Renesansa in barok ==== Čeprav so se mozaiki umaknili iz mode in so jih zamenjale freske, so nekateri veliki renesančni umetniki delali tudi s staro tehniko. Rafaelovo ''Ustvarjanje sveta'' v kupoli kapele Chigi v Santa Maria del Popolo je pomemben primer, ki ga je izvedel beneški obrtnik Luigi di Pace. Med papeštvom [[papež Klemen VIII.|Klemen VIII.]] (1592–1605) je bila ustanovljena »Congregazione della Reverenda Fabbrica di San Pietro«, ki je zagotavljala neodvisno organizacijo, ki je bila zadolžena za dokončanje dekoracij v novo zgrajeni baziliki sv. Petra. V glavnem so okrašeni z mozaiki. Med razlagami so: # Stara bazilika sv. Petra je bila okrašena z mozaikom, kot je bilo običajno v cerkvah, zgrajenih v zgodnjem krščanstvu; 17. stoletje je sledilo tradiciji za povečanje kontinuitete. # V taki cerkvi z visokimi zidovi in nekaj okni so bili mozaiki svetlejši in so odsevali več svetlobe. # Mozaiki so imeli daljšo življenjsko dobo kot freske ali platna. # Mozaiki so bili povezani z zlatarskim okrasom, ki jih je oplemenitil. V mozaikih sv. Petra so pogosto prikazane živahne baročne kompozicije, ki temeljijo na zasnovah ali platnih Ciroja Ferrija, Guida Renija, Domenichina, Carla Maratta in mnogih drugih. Rafaela predstavlja mozaična replika te zadnje slike, ''Spremenjenje''. Številni različni umetniki so prispevali mozaike v 17. in 18. stoletju, med njimi so bili Giovanni Battista Calandra, Fabio Cristofari (umrl 1689) in Pietro Paolo Cristofari (umrl 1743) <ref>DiFederico, F. R. (1983), ''The mosaics of Saint Peter's Decorating the New Basilica'', University Park: Pennsylvania State University Press, pp. 3–26.</ref>. Dela Fabbrice so se pogosto uporabljala kot papeževa darila. ==== Krščanski vzhod ==== {{glavni| Bizantinski mozaiki na Bližnjem vzhodu}} [[File:Madaba map.jpg|thumb|Jeruzalem na zemljevid iz Madabe]] Vzhodne rimske province in kasneje Bizantinsko cesarstvo so od pozne antike podedovale močno umetniško tradicijo. Podobno kot Italija in konstantinopelske cerkve in pomembne stavbe na območju Sirije in Egipta so bile okrašene z razkošnimi mozaičnimi ploščami med 5. in 8. stoletjem. Velika večina teh umetniških del je bila kasneje uničena, a arheološka izkopavanja so odkrila številne preživele primere. Najpomembnejši del bizantinske krščanske mozaične umetnosti na vzhodu je [[zemljevid iz Madabe]], izdelan med 542 in 570 kot tla cerkve sv. Jurija v Madabi v Jordaniji. Ponovno so ga odkrili leta 1894. Zemljevid Madabe je najstarejši ohranjeni kartografski prikaz Svete dežele. Prikazuje območje od [[Libanon]]a na severu do [[Delta Nila|delte Nila]] na jugu in od [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]] na zahodu do Vzhodne puščave. Največji in najbolj podroben element topografske upodobitve je Jeruzalem v središču zemljevida. Zemljevid je obogaten z mnogimi naravnimi značilnostmi, kot so živali, ribiški čolni, mostovi in palme. Eden od prvih primerov bizantinske mozaične umetnosti v regiji je mogoče najti na gori Nebo, pomembnem romarskem kraju v bizantinskem obdobju, kjer je umrl [[Mojzes]]. Med številnimi mozaiki iz 6. stoletja v cerkvenem kompleksu (odkritem po letu 1933) je najbolj zanimiva tista, ki je v krstilnici. Nedotaknjeni talni mozaik obsega površino 9 x 3 m in je bil postavljen v 530-ih. Prikazuje lovske in pastoralne prizore z bogato bližnjevzhodno floro in favno. [[File:Nebo05(js).jpg|thumb|left|Mozaična tla v cerkvi na gori Nebo (krstilnica, 530)]] Cerkev sv. Lota in Prokopija je bila ustanovljena leta 567 v vasi Nebo pod goro Nebo (zdaj Khirbet Mukhayyat). Njen mozaik prikazuje vsakodnevne dejavnosti, kot je trgatev. Še dva spektakularna mozaika sta bila odkrita v porušeni cerkvi pridigarja Janeza v bližini. Eden od mozaikov je bil nameščen nad drugim, ki je bil do sodobne restavracije popolnoma pokrit in neznan. Figure starejšega mozaika so tako ušle ikonoklastom. <ref>{{navedi splet|url=http://www.jordanjubilee.com/visitjor/sites2.htm|title=Khirbet al Mukhayat|author=|date=|work=|publisher=|accessdate=|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080512160152/http://www.jordanjubilee.com/visitjor/sites2.htm|archivedate=12 May 2008|df=dmy-all}}</ref> Mesto Madaba je ostalo pomembno središče izdelave mozaikov v 5. – 8. stoletju. V cerkvi apostolov je sredi glavne plošče Thalassa, boginja morja, vidna obkrožena z ribami in drugimi morskimi bitji. Dodali so tudi ptice, sesalce, rastline in plodove iz bližnjevzhodne države. <ref>[http://www.jordanjubilee.com/history/mosaics.htm The mosaics of Jordan<!-- Bot generated title -->] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161103213852/http://www.jordanjubilee.com/history/mosaics.htm |date=3 November 2016 }}</ref> [[File:Saint Catherine's Transfiguration.jpg|thumb|Spremenitev Jezusa v samostanu sv. Katarine]] Pomembni mozaiki Justinijanove dobe so okrasili [[Samostan sv. Katarine, Sinaj |samostan sv. Katarine]] na gori [[Sinaj]] v [[Egipt]]u. Na splošno zidovi mozaikov v regiji niso preživeli zaradi uničenja zgradb, vendar je samostan sv. Katarine izjema. Na zgornji steni je Mojzes prikazan v dveh ploščah na krajinskem ozadju. V apsidi vidimo ''Jezusovo spremenitev'' na zlati podlagi. Apsida je obdana z pasovi, ki vsebujejo medaljone apostolov in prerokov ter dve sodobni figuri, opat Longinos in Janez Deakon. Mozaik je bil verjetno ustvarjen leta 565/6. Jeruzalem z mnogimi svetimi kraji je verjetno imel najvišjo koncentracijo cerkva, pokritih z mozaikom, vendar jih je le malo preživelo kasnejše uničujoče valove. Sedanji ostanki ne ustrezajo prvotnemu bogastvu mesta. Najpomembnejši je tako imenovani »armenski mozaik«, ki so ga odkrili leta 1894 na Ulici prerokov pri [[Damaščanska vrata|Damaščanskih vratih]]. Prikazuje trto z mnogimi vejami in grozdi, ki izvirajo iz vaze. Tu so še pavi, race, štorklje, golobi, orel, jerebica in papiga v kletki. Napis se glasi: »Za spomin in odrešenje vseh tistih [[Armenci|Armencev]], katerih ime Gospod ve«. V kotu mozaika je majhna, naravna jama, ki je vsebovala človeške kosti iz 5. ali 6. stoletja. Simbolika mozaika in prisotnost grobne jame kažejo, da je prostor služil kot mrtvaška kapela. <ref>{{navedi splet |url=http://www.sacred-destinations.com/israel/jerusalem-armenian-mosaic.htm |title=Armenian Mosaic, Jerusalem |year=2010 |accessdate=30 June 2010 |publisher=Sacred-destinations.com |archive-date=2013-01-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130120043205/http://www.sacred-destinations.com/israel/jerusalem-armenian-mosaic.htm |url-status=dead }}</ref> Leta 1949 so v Betaniji (danes al-Eizariya), zgodnje bizantinski Lazarjevi cerkvi, ki je bila zgrajena med letoma 333 in 390, odkrili izjemno dobro ohranjen mozaika v obliki preproge. Zaradi čisto geometrijskega vzorca naj bi se cerkvena tla združila z drugimi mozaiki v Palestini in sosednjih območjih, zlasti konstantinovimi mozaiki v osrednji ladji v Betlehemu. <ref>[http://www.christusrex.org/www1/ofm/san/BET04byz.html Bethany in Byzantine times I<!-- Bot generated title -->]</ref> Druga cerkev je bila zgrajena nad starejšo v 6. stoletju z drugo preprostejšo geometrično mozaično tlejo [[File:Masada Byzantine Church floor mosaic by David Shankbone.jpg|thumb|left|Detajl iz mozaičnih tal bizantinske cerkve v Masadi. Samostanska skupnost je tu živela v 5. – 7. st.]] Meniške skupnosti judejske puščave so svoje samostane tudi okrasile z mozaičnimi tlemi. Samostan Martyrius je bil ustanovljen konec 5. stoletja in je bil ponovno odkrit leta 1982–85. Najpomembnejše umetniško delo so nepoškodovana geometrična mozaična tla v jedilnici, čeprav je bilo hudo poškodovano cerkvena tla enako bogata. <ref>[http://www.mfa.gov.il/MFA/History/Early%20History%20-%20Archaeology/The%20Monastery%20of%20Martyrius The Monastery of Martyrius<!-- Bot generated title -->]</ref> Mozaiki v bližnjem samostanu Euthymius so poznejši (odkriti leta 1930). Postavljeni so bile v času Omajadov, po uničujočem potresu leta 659. Šest zvezdic in rdeči kelih sta najpomembnejši ohranjeni značilnosti. [[File:Petra-Mosaic-2-2.jpg|thumb|upright|Podrobnosti iz mozaičnih tal cerkve v Petri.]] Mozaična umetnost je cvetela tudi v krščanski [[Petra (Jordanija) |Petri]], kjer so odkrili tri bizantinske cerkve. Najpomembnejša je bila odkrita leta 1990. Znano je, da so bili zidovi prekriti tudi z zlatimi steklenimi mozaiki, vendar so običajno ohranjene le talne plošče. Mozaik letnih časov v južnem prehodu je iz prvega gradbenega obdobja sredi 5. stoletja. V prvi polovici 6. stoletja so bili nameščeni mozaiki severnega prehoda in vzhodni del južnega prehoda. Predstavljajo tako domače kot eksotične ali mitološke živali in personifikacije letnih časov, oceana, zemlje in modrosti. <ref>[http://mosaicartsource.wordpress.com/2007/01/21/petra-church-mosaic-floors-petra-jordan/ Petra Church – Mosaic Floors – Petra, Jordan « Mosaic Art Source<!-- Bot generated title -->]</ref> Arabsko osvajanje Bližnjega vzhoda v 7. stoletju ni prekinilo umetnosti izdelave mozaika. Arabci so se naučili in sprejeli obrt kot svojo in nadaljevali s klasično tradicijo. V času Omajadov je krščanstvo ohranilo pomen, cerkve so bile zgrajene in popravljene, nekateri najpomembnejši mozaiki krščanskega vzhoda pa so nastali v 8. stoletju, ko je bila regija pod islamsko vladavino. Mozaiki cerkve sv. Štefana v starodavnem Kastronu Mefaa (zdaj [[Umm ar-Rasas]]) so nastali leta 785 (odkriti po letu 1986). Popolnoma ohranjena tla so največji mozaik v Jordaniji. Na osrednjem panelu so upodobljeni lovski in ribiški prizori, druga pa ponazarja najpomembnejša mesta v regiji. Okvir mozaika je še posebej dekorativen. Delo je podpisalo šest mojstrov mozaika: Staurachios iz Esbusa, Euremios, Elias, Constantinus, Germanus in Abdela. Prekriva drugo, poškodovano, mozaično dno prejšnje (587) cerkve škofa Sergija. V bližini so bile izkopane še štiri cerkve s sledovi mozaika. Zadnji veliki mozaiki v Madabi so nastali leta 767 v cerkvi Device Marije (odkrita leta 1887). To je mojstrovina geometrijskega sloga z grškim napisom v osrednjem medaljonu. S padcem [[Omajadi|rodbine Omajadov]] leta 750 je Bližnji vzhod preživel globoke kulturne spremembe. Po koncu 8. stoletja niso nastali veliki mozaiki, večina cerkva pa je postopoma propadala in bila na koncu uničena. Tradicija izdelave mozaikov je izginila med kristjani in tudi v islamski skupnosti. ==== Pravoslavne dežele ==== [[File:Demetrius of Thessalonica (St Michael's, Kyiv).jpg|thumb|upright=0.7|Kijevski mozaik iz 12. stoletja s prikazom sv. Dimitrija.]] Obrt je bil priljubljena tudi med zgodnjesrednjeveškimi Rusi, podedovana kot del bizantinske tradicije. [[Jaroslav Modri|Jaroslav]], veliki knez [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]] je zgradil veliko stolnico v svoji prestolnici [[Kijev]]. Vzorec cerkve je bila Hagija Sofija v Konstantinoplu in se je tudi imenovala [[stolnica svete Sofije, Kijev| stolnica svete Sofije]]. Zgradili so jo predvsem bizantinski mojstri, ki jih je med letoma 1037 in 1046 poslal [[Konstantin IX. Monomah]]. Seveda so bile pomembnejše površine v notranjosti okrašene z zlatimi mozaiki. V kupoli si lahko ogledamo tradicionalni lik Pantokratorja, ki ga obdajajo angeli. Med 12 okni bobna so bili apostoli in štirje evangelisti na [[pendentiv]]ih. V apsidi prevladuje Bogorodica z ''Deesis' v treh medaljonih zgoraj. Spodaj je občestvo apostolov. [[File:Gelati conch mosaic.JPG|thumb|left|Mozaik v apsidi "Slava Bogorodice" v samostanu Gelati v Gruziji, c. 1125–1130.]] Princ [[Svjatopolk II. Izjaslavič|Svjatopolk II.]] je leta 1108 zgradil [[samostan sv. Mihaela v Kijevu]]. Mozaiki cerkve so nedvomno dela bizantinskih umetnikov. Čeprav so cerkev uničili sovjetski organi, je bila večina plošč ohranjena. Majhni deli okrasnega mozaičnega okrasja iz 12. stoletja so preživeli v stolnici Svete Sofije v Novgorodu, vendar je bila ta cerkev v veliki meri okrašena s freskami. Uporaba mozaikov in fresk v isti stavbi je bila edinstvena praksa v Ukrajini. Harmonija je bila dosežena z uporabo enake prevladujoče barve v mozaiku in freski. Oba stolnica in samostan svetega Mihaela v Kijevu uporabljata to tehniko. Mozaiki so se prenehali uporabljati za cerkveno dekoracijo že v 12. stoletju v vzhodnih slovanskih državah. Kasneje so bile ruske cerkve okrašene s freskami, podobno kot pravoslavne cerkve na Balkanu. Mozaik apside v [[samostan Gelati|samostanu Gelati]] je redek primer uporabe mozaika v [[Gruzija|Gruziji]]. Na začetku kralja Davida IV, ki ga je dokončal njegov sin Demetrij I. Gruzijski, je na fragmentarni plošči upodobljena Bogorodica, ki jo obdajata dva nadangela. Uporaba mozaika v Gelatih priča o nekakšnem bizantinskem vplivu v državi in je bila demonstracija imperialne ambicije Bagrationidov. Cerkev, pokrita z mozaikom, je lahko po veličastnosti tekmovala s cerkvami v Konstantinoplu. Gelati so ena od redkih mozaičnih stvaritev, ki so ohranjeni v Gruziji, vendar fragmenti dokazujejo, da so bile zgodnje cerkve Pitsunde in Tsromija in druge, manj znane lokacijae, okrašene z mozaiki. Uničena mozaična tla 6. stoletja v stolnici v Pitsundi so navdihnili rimski prototipi. V Tsromiju so tesere še vedno vidne na stenah cerkve iz 7. stoletja, toda na prvotni shemi so namreč le šibke črte. Njegov osrednji lik je bil Kristus, ki je stal in prikazoval zvitek z gruzijskim besedilom. === Judovski mozaiki === [[File:ZodiacMosaicTzippori.jpg|thumb|right|Zodiakovo kolo na tlaku sinagoge v Sepforisu]] Pod rimskim in bizantinskim vplivom so [[Judje]] svoje [[sinagoga|sinagoge]] okrasili tudi s klasičnimi talnimi mozaiki. Veliko zanimivih primerov je bilo odkritih v [[Galileja|Galileji]] in [[Judejska puščava|Judejski puščavi]]. Ostanke sinagoge iz 6. stoletja so odkrili v [[Sepforis]]u, ki je bilo pomembno središče judovske kulture med 3. in 7. stoletjem in multikulturno mesto, v katerem so živeli Judje, kristjani in pogani. Mozaik odraža zanimivo zlitje judovskih in poganskih prepričanj. V središču tlaka je bilo prikazano [[zodiak]]alno kolo. [[Helij (mitologija)|Helij]] sedi v sredini, na svoji sončni kočiji in vsak znak se ujema z [[hebrejski koledar|judovskim mesecem]]. Ob straneh mozaika so trakovi, ki prikazujejo biblijske prizore, kot so žrtvovanje Izaka, pa tudi tradicionalni obredi, vključno s žgalno daritvijo in darovanjem sadja in žita. Drugi zodiakalni mozaik je krasil tla sinagoge v kibucu Beit Alfa, ki je bila zgrajena v času vladanja [[Justin I.|Justina I.]] (518–27). Velja za enega najpomembnejših mozaikov, odkritih v Izraelu. Vsaka od treh plošč prikazuje prizor - sveto ladjo, zodiak in zgodbo o žrtvovanju Izaka. V središču zodiaka je Helij, bog sonca, v svoji kočiji. Štiri ženske na vogalih mozaika predstavljajo štiri letne čase. Tretji izjemno ohranjen zodiakalni mozaik je bil odkrit v sinagogi v antičnem letovišču [[Hammat Tiberias]]. V središču mozaika iz 4. stoletja, je bog sonca Helij v svoji kočiji in drži nebesno kroglo in bič. Devet od 12 znakov zodiaka je nedotaknjenih. Druga plošča prikazuje [[Skrinja zaveze |skrinjo zaveze]] in židovske kultne predmete, ki se uporabljajo v templju v Jeruzalemu. Leta 1936 je bila izkopana sinagoga v [[Jeriho|Jerihu]], ki se je po napisu na mozaičnem tleh imenovala Sinagoga Shalom Al Yisrael (»Mir na Izraelu«). Zdi se, da je bila v uporabi od 5. do 8. stoletja in je vsebovala velik mozaik na tleh z risbami skrinje zaveze, [[menora|menoro]], [[šofar]]jem in [[lulav]]om. V bližini Naarana je še ena sinagoga (odkrita leta 1918) iz 6. stoletja, ki ima tudi mozaično tla. Sinagoga v Eshtemoi (As-Samu) je bila zgrajena okoli 4. stoletja. Mozaična tla so okrašena samo s cvetličnimi in geometrijskimi vzorci. Sinagoga v Khirbet Susiya (izkopana leta 1971–72, ustanovljena konec 4. stoletja) ima tri mozaične plošče, vzhodna kaže svetišče [[Tora|toro]], dve menori, lulav in [[etrog]] s stebri, jeleni in ovni. Osrednja plošča je geometrijska, zahodna pa je resno poškodovana, mislijo da je Daniel v levji jami. Rimska sinagoga v Ein Gediju je bila preoblikovana v bizantinskem obdobju, nad starejšimi belimi ploščami pa je bilo postavljeno bolj razkošno mozaično dno. Običajna geometrijska zasnova je bila obogatena s pticami v središču. Vključuje imena znakov zodiaka in pomembnih osebnosti judovske preteklosti, ne pa tudi njihovih podob, ki kažejo, da je služila precej konzervativni skupnosti. Prepoved figurativnega upodabljanja Judje, ki so živeli v bizantinski Gazi, niso vzeli tako resno. Leta 1966 so v antičnem območju pristanišča našli ostanke sinagoge. Njena mozaična tla prikazujejo kralja Davida kot Orfeja, ki ga po imenu imenuje hebrejska črka. Blizu njega so bili mladički levov, žirafa in kača, ki so ga poslušali, ko je igral liro. Nadaljnji del tal je bil razdeljen s medaljoni iz listov vinske trte, od katerih ima vsak žival: levinjo, ki doji svojega mladiča, žirafe, pave, panterje, medvede, zebre in tako naprej. Tla so bila tlakovana v letih 508/509. Podobno je sinagogi v Maonu (Menois) in krščanski cerkvi v Shellalu, kar kaže, da je isti umetnik najverjetneje delal na vseh treh mestih. Hiša Leontiusa v Bet She'anu (izkopana leta 1964-72) je redek primer sinagoge, ki je bila del gostišča. Zgrajena je bila v bizantinskem obdobju. Na barvitem mozaičnem podu sobe za sinagoge je bil zunanji trak, okrašen s cvetjem in pticami, okrog medaljonov z živalmi, ki so jih ustvarili z vinsko trto, ki izhaja iz amfore. Osrednji medaljon je pod besedo šalom (mir) zaprl menoro (svečnik). [[File:Mosaic of Menorah.05.27.jpg|thumb|right|Mozaik z menoro iz sinagoge Hammam Lif, Tunizija, 6. st., Brooklyn Museum]] Stavba iz 5. stoletja v Huldahu je lahko samarijanska sinagoga. Na njenih mozaičnih tleh so značilni judovski simboli (menora, lulav, etrog), napisi pa so grški. Druga samarijanska sinagoga z mozaičnim podom je bila v Bet She'anu (izkopana leta 1960). Na tleh so bili samo dekorativni motivi in edikula (svetišče) s kultnimi simboli. Prepoved človeških ali živalskih podob so strožje upoštevali samarijanci kot njihovi judovski sosedje v istem mestu. Mozaik so položili isti mojstri, ki so izdelali tla sinagoge Beit Alfa. Eden od napisov je bil napisan v samaritanski pisavi. Leta 2003 je bila odkrita sinagoga iz 5. ali 6. stoletja v obalnem jonskem mestu Saranda v Albaniji. Imela je izjemne mozaike, ki prikazujejo predmete, povezane z judovskimi prazniki, vključno z menoro, rogovi ovna in limonovcem. Mozaiki v baziliki sinagoge kažejo fasado, ki spominja na Toro, živali, drevesa in druge svetopisemske simbole. Struktura meri 20 x 24 m in je bila verjetno nazadnje uporabljena v 6. stoletju kot cerkev. === Bližnji vzhod in zahodnoazijska umetnost === ==== Predislamska Arabija ==== V južni Arabiji sta iz kasnega 3. stoletja izkopani dve mozaični deli, ki sta tvorili geometrijsko in obliko vinske trte, ki je odražala tradicijo te kulture. V gasanidski dobi je na njihovem ozemlju cvetela verska mozaična umetnost, od takrat je bilo zabeleženih pet cerkva z mozaikom, ki sta jih zgradila gassanidska vladarja, preostale tri pa krščanska arabska skupnost, ki je napisala imena in posvetila. [[File:Bishapur zan, AO 26169.jpg|thumb|right|Talni tlak, ki predstavlja ženske plesalke, palača Šapur, Bišapur)]] ==== Predislamska Perzija ==== Okraševanje s ploščicami je bilo znano približno dva tisoč let, ko je kulturna izmenjava med [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidskim cesarstvom]] in [[Rimljani]] vplivala na perzijske umetnike, da so ustvarili mozaične vzorce. [[Šapur I.]] je svojo palačo okrasil s keramičnimi ploščicami, ki so upodabljale plesalce, glasbenike, kurtizane, itd. To je bil edini pomemben primer [[figurativna umetnost|figurativnega]] perzijskega mozaika, ki je bil po arabskem osvajanju in prihodu [[islam]]a prepovedan. ==== Islamska umetnost ==== {{glavni| Islamska umetnost }} [[File:Roof hafez tomb.jpg|thumb|Kompleksni mozaični vzorci, znani tudi kot ''girih'' so priljubljene oblike arhitekturne umetnosti v mnogih muslimanskih kulturah. Hafezova grobnica, Širaz, Iran]] ===== Arabija ===== [[File:Arabischer Maler um 690 002.jpg|thumb|right|left|Islamski mozaiki znotraj Kupole na skali v Palestini (ok. 690)]] [[Islamska arhitektura]] je uporabljala mozaično tehniko za dekoracijo verskih objektov in palač po muslimanskih osvajanjih vzhodnih provinc Bizantinskega cesarstva. V Siriji in Egiptu so bili Arabci pod vplivom velike tradicije rimske in zgodnjekrščanske umetnosti mozaika. V času Omajadov je izdelava mozaika ostala cvetoča oblika umetnosti v islamski kulturi in se nadaljuje v umetnosti [[zellige]] in [[azulejo]] v različnih delih arabskega sveta, čeprav je [[keramična ploščica]] postala glavna islamska oblika dekoracije sten. Prva velika verska zgradba islama, Kupola na skali v Jeruzalemu, ki je bila zgrajena med letoma 688–692, je bila okrašena s steklenimi mozaiki, tako znotraj kot zunaj, delo obrtnikov bizantinske tradicije. Preživeli so samo deli prvotne notranje opreme. Bogati cvetlični motivi sledijo bizantinski tradiciji in so »islamski samo v tem smislu, da je besednjak sinhroniziran in ne vključuje predstavljanja ljudi ali živali«. <ref>[http://www.sacredsites.com/middle_east/israel/jerusalem.html Jerusalem, Israel] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080415183750/http://sacredsites.com/middle_east/israel/jerusalem.html |date=2008-04-15 }}. sacredsites.com. Retrieved on 12 April 2008.</ref> [[File:Arabischer Mosaizist um 735 001.jpg|thumb|Omajadski mozaiki Hišamove palače tesno sledijo klasični tradiciji]] Najpomembnejše delo z začetka islamskega mozaika je okrasitev [[Mošeja Omajadov|mošeje Omajadov]] v [[Damask]]u, ki je bila takrat prestolnica arabskega [[kalifat]]a. Mošeja je bila zgrajena med letoma 706 in 715. Kalif je dobil 200 kvalificiranih delavcev od bizantinskega cesarja za dekoracijo stavbe. To dokazuje deloma bizantinski slog. Mozaiki notranjega dvorišča prikazujejo raj z lepimi drevesi, cvetjem in majhnimi hribovskimi mesti in vasmi v ozadju. V mozaike niso vključene človeške figure, zaradi česar se razlikujejo od sicer podobnih sodobnih bizantinskih del. Največji neprekinjen odsek je ohranjen pod zahodno arkado dvorišča, ki se po reki Baradi imenuje »plošča Barada«. Domneva se, da je imela mošeja največji zlati mozaik na svetu, ki je presegel 4 m2. Leta 1893 je bila mošeja močno poškodovala v požaru, izgubljeni so bili številni mozaiki, a so bili nekateri od takrat obnovljeni. Mozaiki mošeje Omajadov so navdihnili kasnejša damaščanska mozaična dela. Zakladnica, ki stoji na dvorišču mošeje, je prekrita z lepimi mozaiki, ki verjetno izvirajo iz restavratorskih del iz 13. ali 14. stoletja. Slog je presenetljivo podoben plošči Barada. Mavzolej sultana Bajbarsa, medresa Zahiriyah, ki je bil zgrajen po letu 1277 in je okrašen tudi z zlatim cvetličnim in arhitekturnim mozaikom, ki teče po glavni molitveni dvorani. <ref>[http://www.archnet.org/library/sites/one-site.jsp?site_id=2777 Zahiriyya Madrasa and Mausoleum of Sultan al-Zahir Baybars] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090108224216/http://www.archnet.org/library/sites/one-site.jsp?site_id=2777 |date=8 January 2009 }}</ref> Nereligiozni omajadski mozaiki so bili večinoma talne plošče, ki so krasile palače kalifov in drugih visokih uradnikov. Bili so tesno oblikovani po mozaikih rimskih podeželskih vil, nekoč skupnih v vzhodnem Sredozemlju. Najlepši primer najdemo v kopalnici [[Hišamova palača|Hišamove palače]] v Palestini, ki je bila zgrajena okoli leta 744. Glavna plošča prikazuje veliko drevo, pod njim pa leva, ki napada jelena (desna stran), dva jelena pa se mirno pasets (leva stran) . Panel verjetno predstavlja dobro in slabo upravljanje. Mozaiki s klasičnimi geometrijskimi motivi so preživeli v kopališču kompleksa Omajadske palače iz 8. stoletja v [[Andžar, Libanon|Andžarju]] v Libanonu. Razkošno puščavsko prebivališče Al-Valida II. v [[Qasr al-Hallabat]]u (v današnji Jordaniji) je bilo tudi okrašeno s talnimi mozaiki, ki kažejo visoko stopnjo tehničnega znanja. Najbolj ohranjeno ploščo na Hallabatu deli drevo življenja, ki ga na eni strani spremljajo »dobre« živali, na drugi pa »slabe« živali. Med halabatskimi predstavitvami so vinski listi, grozdje, granatna jabolka, oriks, volkovi, zajci, leopard, pari jerebic, rib, bikov, nojev, kuncev, ovnov, koz, levov in kač. V Qastalu pri [[Aman]]u so izkopavanja leta 2000 odkrila najstarejše znane omajadske mozaike v današnji Jordaniji, ki so verjetno izhajali iz kalifata [[Abd al-Malik ibn Marvan]]a (685–705). Pokrivajo velik del tal lepo urejene stavbe, ki je verjetno služila kot palača lokalnega guvernerja. Mozaiki Qastal prikazujejo geometrijske vzorce, drevesa, živali, sadje in rozete. Razen odprtega dvorišča, vhoda in stopnišča so bila tla celotne palače pokrita z mozaiki. <ref>{{Navedi splet |url=http://www.saudiaramcoworld.com/issue/198701/mosaic.country.htm |title=Saudi Aramco World : Mosaic Country |accessdate=2019-03-24 |archive-date=2012-01-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120127231744/http://www.saudiaramcoworld.com/issue/198701/mosaic.country.htm |url-status=dead }}</ref> [[File:Cordoba moschee innen5 dome.jpg|thumb|right|Zlati mozaiki v kupoli Velike mošeje v Cordobi, mavrska Španija (965–970)]] Nekateri najboljši primeri kasnejših islamskih mozaikov so bili izdelani v mavrski Španiji. Zlati mozaiki v [[mihrab]]u in osrednja kupola [[Velika mošeja, Córdoba |Velike mošeje]] v [[Kordova|Kordovi]] imajo izrazito bizantinski značaj. Izdelali so jih med letoma 965 in 970 lokalni obrtniki, ki jih je nadzoroval mojster mozaičar iz Konstantinopla, ki ga je bizantinski cesar poslal v Omajadski kalifat v Španijo. Okras je sestavljen iz pisanih cvetnih [[arabeska|arabesk]] in širokih pasov arabske [[kaligrafija|kaligrafije]]. Mozaiki naj bi zbujali čar Velike mošeje v Damasku, ki je bila izgubljena za družino Omajadov. <ref>Marianne Barrucand – Achim Bednorz: Moorish Architecture in Andalusia, Taschen, 2002, p. 84</ref> Po 8. stoletju so v islamskem svetu na splošno izginili mozaiki. Podobni učinki so bili doseženi z uporabo slikanih ploščic, bodisi geometričnih z majhnimi ploščicami, včasih imenovanih mozaik, kot je zellige severne Afrike ali večjih ploščic, pobarvanih z deli velike dekorativne sheme ([[Kašan]]) v Perziji, Turčiji in na vzhodu. == Sodobni mozaiki == [[File:DryStoneArt.jpg|thumb|left|upright=0.8|Mozaik v kamnitem zidu, italijansko območje Švice]] Opaženi mozaiki iz 19. stoletja vključujejo tiste, ki jih je izdelal Edward Burne-Jones v [[Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim|sv. Pavlu zunaj obzidja v Rimu]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.victorianweb.org/painting/bj/mosaic/index.html |title=Photos of Burne-Jones mosaics in Rome at The Victorian Web |author= |date= |work= |publisher= |accessdate=}}</ref>. Drug sodoben mozaik v notranjosti je največja mozaična instalacija na svetu v stolnici baziliki St. Louis, v St. Louisu v Missouriju.<ref>{{navedi splet |url=http://explorestlouis.com/visit-explore/discover/25-things-to-do-in-st-louis/|title=25 Things to Do in St. Louis|author= |date= |work= |publisher= |accessdate=17 February 2012}}</ref> Sodoben primer mozaika je postaja Prirodoslovnega muzeja [[Newyorška podzemna železnica|Newyorške podzemne železnice]] (veliko teh umetniških del je posejanih po celotnem sistemu podzemne železnice v New Yorku, sicer pa so številne postaje zasnovane z nežnimi mozaiki). Drug primer mozaika v običajni okolici je uporaba lokalno tematskih mozaikov v nekaterih sanitarijah na počivališčih na nekaterih meddržavnih avtocestah v Teksasu. Nekateri moderni mozaiki so delo modernih stilskih arhitektov [[Antoni Gaudí|Gaudí]]ja in Josepa Maria Jujola, na primer mozaiki v [[park Güell|parku Güell]] v [[Barcelona|Barceloni]]. Danes so med vodilnimi v svetu mozaika Emma Biggs (Velika Britanija), Marcelo de Melo (Brazilija), Sonia King (ZDA) in Saimir Strati (Albanija). === Mozaiki kot obrt === [[Slika:Bozzetto.JPG|250px|thumb|desno|Izdelava modernega mozaika v tehniki Bozzetto]] Mozaiki so se razvili v priljubljeno obrt in umetnost in niso omejeni na strokovnjake. Današnji rokodelci in obrtniki delajo s kamnom, keramiko, školjkami, umetniškim steklom, ogledalom, kroglicami in celo čudnimi predmeti, kot so deli lutk, biseri ali fotografije. Medtem ko so bili antični mozaiki po navadi arhitekturni, so na voljo sodobni mozaiki, ki pokrivajo vse, od parkovnih klopi in cvetličnih lončkov do kitar in koles. Predmeti so lahko majhni kot uhan ali tako velika kot hiša. === Mozaiki v ulični umetnosti === [[File:Space Invader - 2007 - Shoreditch - 1.jpg|thumb|left|Delo Invaderja v Emaux de Briare.]] V slogih, ki dolgujejo prav toliko umetnosti pikslov videoiger in popkulture kot tradicionalnim mozaikom, je ulična umetnost doživela nov izum in razširitev umetnosti mozaika. Najvidnejši umetnik, ki dela z mozaiki v ulični umetnosti, je Francoz Invader. Skoraj vse svoje delo je opravil v dveh zelo različnih mozaičnih slogih, od katerih so prvi majhni »tradicionalni« mozaiki ploščic z 8 bitnim video igralnim likom, nameščeni v mestih po vsem svetu, drugi pa so slog, na katerega se nanaša kot »Rubikkubizem«, ki uporablja nekakšen dvoslojni mozaik po mrežah umešanih Rubikovih kock. Čeprav je najbolj ugleden, tudi drugi ulični in mestni umetniki delajo v mozaičnih slogih. === Calçada Portuguesa === {{glavni|Portugalski tlak}} Portugalski tlak (v portugalščini ''Calçada Portuguesa'') je nekakšen dvobarven kamnit mozaik, ki je nastal na portugalskem in je običajen po vsem portugalsko govorečem svetu. Najpogosteje v obliki geometrijskih vzorcev od preprostih do kompleksnih, se uporablja tudi za ustvarjanje kompleksnih slikovnih mozaikov v slogih, od ikonografije do klasicizma in celo sodobnega oblikovanja. V portugalsko govorečih državah imajo mnoga mesta veliko svojih pločnikov in celo, čeprav bolj občasno, ulice v tej mozaični obliki. Predvsem v [[Lizbona|Lizboni]] se ohranja skoraj vse poti v tem slogu.<ref>{{navedi splet |title=Portuguese Pavements A Calçada Portuguesa |url=http://www.lisbonlux.com/culture/calcada-portuguesa.html |publisher=Lisbon Lux |accessdate=29 July 2015 |archive-date=2013-01-27 |archive-url=https://archive.today/20130127000000/http://www.lisbonlux.com/culture/calcada-portuguesa.html |url-status=dead }}</ref> Kljub svoji razširjenosti in priljubljenosti po vsej Portugalski in njenih nekdanjih kolonijah, pa tudi v odnosu do starejših umetniških in arhitekturnih slogov, kot so azulejo, portugalske in španske poslikane ploščice, je to razmeroma mlada mozaična umetnost, njen prvi dokončni videz v moderno prepoznavni obliki pa je iz srede 19. stoletja. Med najpogosteje uporabljenimi kamni v tem slogu sta [[bazalt]] in [[apnenec]]. [[Slika:Mozaik iz Ljubljane, 3. stoletje, hrani Narodni muzej Slovenije.jpg|thumb|right|250px|Antični mozaik iz 3. stoletja, hrani Narodni muzej Slovenije]] == Terminologija == [[File:Fernand Léger - Grand parade with red background (mosaic) 1958 made.jpg|thumb|Fernand Léger - ''Velika parada z rdečim ozadjem'', mozaik 1958 (izdelana leta 1953). Narodna galerija Victoria (NGV), Avstralija]] Mozaik je oblika umetnosti, ki uporablja majhne koščke materialov, ki so skupaj postavljeni, da ustvarijo enotno celoto. Materiali, ki se pogosto uporabljajo, so marmor ali drug kamen, steklo, keramika, ogledalo ali steklo s folijo ali školjke. Beseda ''mosaic'' je iz italijanskega ''mosaico'', ki izhaja iz latinskega ''mosaicus'' in na koncu iz grškega ''mouseios'', ki pomeni ''pripadati [[muza]]m'', torej umetniško. Vsak košček materiala je [[tesera]] (množina: ''tesserae''). Prostor vmes, kjer gre, je ''interstice''. ''Andamento'' je beseda, ki opisuje gibanje in tok teser. 'Opus', latinsko za 'delo', je način, kako se košči razrežejo in položijo. Splošne tehnike so: * Opus regulatum: mreža; vse tesere se poravnajo navpično in vodoravno. * Opus tessellatum: [[tesera|tesere]] tvorijo navpične ali vodoravne vrstice, vendar ne oboje. * Opus vermiculatum: ena ali več vrstic teser sledi robu posebne oblike (črke ali glavne centralne grafike). * Opus musivum: vermiculatum se razteza po celotnem ozadju. * Opus palladianum: tesere so namesto oblikovanja vrstic nepravilno oblikovane. Znan tudi kot 'noro tlakovanje'. * [[Opus sectile]]: glavna oblika (npr. srce, črka, mačka) je sestavljena iz ene same kocke, kot je pozneje v ''[[pietra dura]]''. * Opus classicum: pri kombinaciji vermikulatum s tessellatum ali regulatum. * Opus circumactum: tesere se polagajo v prekrivajočih se polkrogih ali oblikah pahljač. * Mikromoza: z zelo majhnimi kockami, v bizantinskih ikonah in italijanskih ploščah za nakit iz renesanse == Tri tehnike == [[File:Ancient Roman Mosaics Villa Romana La Olmeda 021 Pedrosa De La Vega - Saldaña (Palencia).JPG|thumb|upright|Orodna miza za rimske mozaike v rimski vili La Olmeda v Pedrosa de la Vega, provinca Palencia (Kastilija in Leon, Španija)]] [[File:Maniago Museo 03.jpg|thumb|upright|Posebno kladivo in nakovalo za sekanje mozaičnih ploščic v rabi pri italijanskih izdelovalcih mozaikov]] Obstajajo tri glavne metode: neposredna metoda, posredna metoda in dvojna posredna metoda. === Neposredna metoda === [[Slika:Li Jiang Guesthouse.jpg|right|thumb|250px|"Mozaično dvorišče "neposredne metode", izdelano iz nepravilnih kamenčkov in kamnitih trakov, Li Jiang, Yunnan, (Kitajska)]] Neposredna metoda izdelave mozaika vključuje neposredno polaganje (lepljenje) posameznih teser na podporno površino. Ta metoda je zelo primerna za površine, ki imajo tridimenzionalno obliko, kot so vaze. Uporabljena je bila za zgodovinske evropske stenske in stropne mozaike, ki so sledili premajhnim prikazom glavnih obrisov na steni spodaj, ki se pogosto razkrijejo, ko se mozaik zlomi. Neposredna metoda ustreza malim projektom, ki jih je mogoče prenašati. Druga prednost neposredne metode je, da je nastali mozaik postopoma viden, kar omogoča prilagajanje barve ploščic ali umestitve. Pomanjkljivost neposredne metode je, da mora umetnik delati neposredno na izbrani površini, kar pogosto ni praktično za daljše časovno obdobje, zlasti za velike projekte. Prav tako je težko nadzorovati enakomernost končne površine. To je še posebej pomembno pri ustvarjanju funkcionalne površine, kot so tla ali miza. Sodobna različica neposredne metode, ki se včasih imenuje 'dvojna neposredna', je delo neposredno na mrežo iz steklenih vlaken. Mozaik je lahko zgrajen tako, da je njegova oblika vidna na površini in transportirana do končne lokacije. Na ta način je mogoče opraviti veliko dela, pri čemer se mozaik razreže za pošiljanje in nato ponovno montira za namestitev. Umetniku omogoča udobno delo v studiu in ne na mestu namestitve. === Posredna metoda === Posredna metoda nanašanja teser se pogosto uporablja za zelo velike projekte, projekte s ponavljajočimi se elementi ali za področja, ki potrebujejo specifične oblike. Ploščice se nanesejo z licem navzdol na podložni papir z lepilom, nato pa se prenesejo na stene, tla ali obrtne projekte. Ta metoda je najbolj uporabna za izjemno velike projekte, saj daje izdelovalcu čas za predelavo površin, omogoča hitro cementiranje ploščic na podložni plošči in pomaga zagotoviti, da so sprednje površine mozaičnih ploščic in mozaičnih kosov ploski in v isti ravnini na sprednji strani, tudi pri uporabi ploščic in kosov različnih debelin. Mozaični murali, klopi in mizne plošče so nekateri predmeti, ki so običajno izdelani z uporabo posredne metode, saj nastane bolj gladka in enakomerna površina.<ref>{{navedi splet |url=http://mosaiclegs.com/ |title=Indirect Method Mosaic studio |year=1999 |accessdate=26 October 2011}}</ref> === Dvojna posredna metoda === Dvojna posredna metoda se lahko uporabi, kadar je pomembno videti delo med procesom ustvarjanja, kot se bo pojavilo, ko bo končano. Tesere so nameščene s sprednjo stranjo navzgor na medij (pogosto lepilni papir, lepljivo plast ali mehko apno ali kit), kot se bodo pojavile, ko bo nameščene. Ko je mozaik dokončan, ga postavimo na podoben medij. Kos je nato obrnjen, prvotni osnovni material je skrbno odstranjen in kos nameščen, kot je opisano zgoraj. V primerjavi s posredno metodo je to zapleten sistem za uporabo in zahteva veliko spretnosti s strani izvajalca, da se prepreči poškodovanje dela. Njegova največja prednost je v tem, da izdelovalec neposredno nadzira končni rezultat dela, kar je pomembno npr. ko je vpletena človeška figura. To metodo je leta 1989 ustvaril Maurizio Placuzzi in registriral za industrijsko uporabo (patent št. 0000222556) pod imenom svojega podjetja Sicis International Srl, zdaj Sicis The Art Mosaic Factory Srl. == Glej tudi == * [[Kozmatsko delo]] * [[Spilimbergo|Šola mozaika v Spilimbergu]] * [[Marko Ivan Rupnik]] * [[Bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej|Oglejska bazilika]] == Sklici == {{sklici|2}} == Reference == *Dunbabin, Katherine M. D. (1999). Mosaics of the Greek and Roman World. Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-00230-1. *Lowden, John (1997). Early Christian and Byzantine art. Phaidon.(for the section of Byzantium and Sicily) *Rentetzi, Efthalia (2009). "Un frammento inedito di S. Eufemia a Grado. Il pavimento musivo del Salutatorium". Arte Cristiana (in Italian). pp. 51–52. *Rentetzi, Efthalia (2000). "Le influenze mediobizantine nei mosaici dell'arcone della Passione della Basilica marciana". Arte¦Documento (in Italian). XIV: 50–53. *Smith, D. J. (1983). "5". In Martin Henig. A Handbook of Roman Art. Phaidon. ISBN 0714822140. *Oddo, Giuseppe (2014). Decorazione a motivi geometrici vol. I. p. Blurb. ==Zunanje povezave== {{Commons category|Mosaics}} * [https://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_(1913)/Mosaics Mosaics]] [[Kategorija:Starogrška umetnost]] [[Kategorija:Rimska arhitektura]] [[Kategorija:Italijanska umetnost]] [[Kategorija:Bizantinska umetnost]] [[Kategorija:Mozaik|*]] {{normativna kontrola}} rjap28u7gu0i80bq39ay34u0p6ufnu9 0 126528 6766323 6421602 2026-10-17T12:46:52Z Shabicht 3554 6766323 wikitext text/x-wiki [[Slika:Mary's Well in Nazareth, 2005.jpg|250px|thumb|right|"Marijin vodnjak" je en od simbolov Nazareta: svetišče posvečeno Mariji stoji blizu izvira, ki so ga uporabljali že v antiki]] [[Slika:Nazareth Church of the Annunciation.jpg|right|thumb|250px|Bazilika Marijinega oznanjenja v Nazaretu - zunanjost]] [[Slika:Verkuendigungsbasilika.jpg|thumb|250px|Notranjost Cerkve Marijinega Oznanjenja]] '''Nazaret''' ([[hebrejščina|hebrejsko]]: {{jezik-he2|נצרת}} [Náẓərat, Nazerat]; [[arabščina|arabsko]]: {{jezik-ar2|الناصرة}} [an-Nāṣira, al-Nasira] = ''Zmagoviti'') je mesto v [[Izrael]]u. Po pričevanju [[Sveto pismo|Svetega pisma]] je v Nazaretu preživel velik del svojega otroštva in mladosti [[Jezus]], ki so ga zato imenovali tudi ''Jezus iz Nazareta''. Sodobni Nazaret ima okoli 70000 prebivalcev, skupaj z Nazaret Ilitom (hebrejsko: {{jezik-he2|נצרת עילית}} = ''Zgornji Nazaret''), ki leži v neposredni bližini, pa okoli 120000 prebivalcev. Stari oziroma Spodnji Nazaret ima danes pretežno arabsko govoreče prebivalstvo in velja za največje arabsko mesto v Izraelu. Med prebivalci je kar precej [[kristjani|kristjanov]] (35-40 %), ostali so [[muslimani]]. V Novem oziroma Zgornjem Nazaretu pa živijo pretežno [[judje|judovski]] prebivalci. Nazaret leži približno 25&nbsp;km od [[Genezareško jezero|Genezareškega jezera]] in 5&nbsp;km od gore [[Tabor, Izrael|Tabor]]. == Novozavezni Nazaret == Sveto pismo [[nova zaveza|nove zaveze]] navaja, da sta [[devica Marija|Marija]] in [[sveti Jožef|Jožef]] živela v Nazaretu. Nazaret velja tudi za kraj [[Marijino oznanjenje|Marijinega oznanjenja]], ko ji je nadangel Gabrijel oznanil, da bo rodila Jezusa. V času Jezusovega rojstva sta se Marija in Jožef nahajala v Betlehemu, kamor sta morala zaradi popisa prebivalstva. Po tem je mlada družina preživela še nekaj časa v Egiptu, kamor so se zatekli pred preganjanjem [[Herod Veliki|Heroda Velikega]]. Pozneje so se Marija, Jožef in Jezus vrnili v Nazaret, ki ga zato štejemo za Jezusov domači kraj. Jezus se zato imenuje Jezus iz Nazareta ali tudi Jezus Nazarjec (starejša oblika: Jezus Nazarenec, Jezus Nazarenski). Nekateri zgodovinarji opozarjajo na možnost, da je pri tem prišlo do nesporazuma in da pridevnik Nazarejec pomeni človeka, ki je opravil Nazirsko zaobljubo ([[4. Mojzesova knjiga|4 Mz]] 6,1-21) - hebrejska beseda {{jezik-he2|נזיר}} [nazir] pomeni ''posvečen''. V Nazaretu je zgrajena [[katolištvo|katoliška]] bazilika Marijinega oznanjenja, ki je največja krščanska cerkev na bližnjem vzhodu in stoji na mestu kjer naj bi se zgodilo angelovo oznanjenje Mariji. Na drugem možnem mestu, kjer naj bi se zgodil ta dogodek, stoji [[pravoslavje|pravoslavna]] Cerkev angela Gabrijela. [[Melkitska grkokatoliška Cerkev]] ([[katoliške Cerkve vzhodnega obreda|katoliška Cerkev vzhodnega obreda]]) upravlja Shodnično cerkev, ki naj bi stala na mestu shodnice ([[sinagoga|sinagoge]]), kjer je Jezus začel učiti. Cerkev Jožefa Tesarja stoji na mestu, kjer naj bi bila Jožefova tesarska delavnica. Cerkev Mensa Christi (Kristusova miza, Kristusova jedilnica) stoji na mestu, kjer naj bi Jezus po vstajenju od mrtvih obedoval s svojimi [[apostoli]]. Upravljajo jo [[frančiškani]]. Na griču nad mestom stoji Cerkev Jezusa Mladostnika, ki jo upravljajo [[salezijanci]]. {{JezusKristus}} [[Kategorija:Mesta v Izraelu]] [[Kategorija:Svetopisemski kraji]] [[Kategorija:Jezus Kristus]] {{normativna kontrola}} c85o99k50zlrdq2y26iztdw7zr3ez4d 6766324 6766323 2026-10-17T12:47:32Z Shabicht 3554 6766324 wikitext text/x-wiki [[Slika:Mary's Well in Nazareth, 2005.jpg|250px|thumb|right|"Marijin vodnjak" je en od simbolov Nazareta: svetišče posvečeno Mariji stoji blizu izvira, ki so ga uporabljali že v antiki]] [[Slika:Nazareth Church of the Annunciation.jpg|right|thumb|250px|Bazilika Marijinega oznanjenja v Nazaretu - zunanjost]] [[Slika:Verkuendigungsbasilika.jpg|thumb|250px|Notranjost bazilike Marijinega oznanjenja]] '''Nazaret''' ([[hebrejščina|hebrejsko]]: {{jezik-he2|נצרת}} [Náẓərat, Nazerat]; [[arabščina|arabsko]]: {{jezik-ar2|الناصرة}} [an-Nāṣira, al-Nasira] = ''Zmagoviti'') je mesto v [[Izrael]]u. Po pričevanju [[Sveto pismo|Svetega pisma]] je v Nazaretu preživel velik del svojega otroštva in mladosti [[Jezus]], ki so ga zato imenovali tudi ''Jezus iz Nazareta''. Sodobni Nazaret ima okoli 70000 prebivalcev, skupaj z Nazaret Ilitom (hebrejsko: {{jezik-he2|נצרת עילית}} = ''Zgornji Nazaret''), ki leži v neposredni bližini, pa okoli 120000 prebivalcev. Stari oziroma Spodnji Nazaret ima danes pretežno arabsko govoreče prebivalstvo in velja za največje arabsko mesto v Izraelu. Med prebivalci je kar precej [[kristjani|kristjanov]] (35-40 %), ostali so [[muslimani]]. V Novem oziroma Zgornjem Nazaretu pa živijo pretežno [[judje|judovski]] prebivalci. Nazaret leži približno 25&nbsp;km od [[Genezareško jezero|Genezareškega jezera]] in 5&nbsp;km od gore [[Tabor, Izrael|Tabor]]. == Novozavezni Nazaret == Sveto pismo [[nova zaveza|nove zaveze]] navaja, da sta [[devica Marija|Marija]] in [[sveti Jožef|Jožef]] živela v Nazaretu. Nazaret velja tudi za kraj [[Marijino oznanjenje|Marijinega oznanjenja]], ko ji je nadangel Gabrijel oznanil, da bo rodila Jezusa. V času Jezusovega rojstva sta se Marija in Jožef nahajala v Betlehemu, kamor sta morala zaradi popisa prebivalstva. Po tem je mlada družina preživela še nekaj časa v Egiptu, kamor so se zatekli pred preganjanjem [[Herod Veliki|Heroda Velikega]]. Pozneje so se Marija, Jožef in Jezus vrnili v Nazaret, ki ga zato štejemo za Jezusov domači kraj. Jezus se zato imenuje Jezus iz Nazareta ali tudi Jezus Nazarjec (starejša oblika: Jezus Nazarenec, Jezus Nazarenski). Nekateri zgodovinarji opozarjajo na možnost, da je pri tem prišlo do nesporazuma in da pridevnik Nazarejec pomeni človeka, ki je opravil Nazirsko zaobljubo ([[4. Mojzesova knjiga|4 Mz]] 6,1-21) - hebrejska beseda {{jezik-he2|נזיר}} [nazir] pomeni ''posvečen''. V Nazaretu je zgrajena [[katolištvo|katoliška]] bazilika Marijinega oznanjenja, ki je največja krščanska cerkev na bližnjem vzhodu in stoji na mestu kjer naj bi se zgodilo angelovo oznanjenje Mariji. Na drugem možnem mestu, kjer naj bi se zgodil ta dogodek, stoji [[pravoslavje|pravoslavna]] Cerkev angela Gabrijela. [[Melkitska grkokatoliška Cerkev]] ([[katoliške Cerkve vzhodnega obreda|katoliška Cerkev vzhodnega obreda]]) upravlja Shodnično cerkev, ki naj bi stala na mestu shodnice ([[sinagoga|sinagoge]]), kjer je Jezus začel učiti. Cerkev Jožefa Tesarja stoji na mestu, kjer naj bi bila Jožefova tesarska delavnica. Cerkev Mensa Christi (Kristusova miza, Kristusova jedilnica) stoji na mestu, kjer naj bi Jezus po vstajenju od mrtvih obedoval s svojimi [[apostoli]]. Upravljajo jo [[frančiškani]]. Na griču nad mestom stoji Cerkev Jezusa Mladostnika, ki jo upravljajo [[salezijanci]]. {{JezusKristus}} [[Kategorija:Mesta v Izraelu]] [[Kategorija:Svetopisemski kraji]] [[Kategorija:Jezus Kristus]] {{normativna kontrola}} ff3hcrxt46e0wzsav0w7818x65gen5v 0 130080 6766332 6766277 2026-10-17T13:09:44Z Upwinxp 126544 + 6766332 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |image = <!--Wikipodatki--> |caption = |order = |office = [[Župan Ljubljane|Županja Mestne občine Ljubljana]] |term_start = [[1998]] |term_end = [[2002]] |predecessor = [[Dimitrij Rupel]] |successor = [[Danica Simšič]] |office1 = |premier1 = |term_start1 = |term_end1 = |predecessor1 = |successor1 = |birth_date = <!--Wikipodatki--> |birth_place = <!--Wikipodatki--> |party = [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] (?–2007)<ref>{{navedi novice |title=Jakič in Potočnikova izstopila iz LDS |date=2007-01-25 |work=Finance |url=https://www.finance.si/finance/jakic-in-potocnikova-izstopila-iz-lds/a/173506}}</ref> |spouse = |children = |signature = }} '''Viktorija »Vika« Potočnik''', [[Slovenci|slovenska]] [[političarka]], [[poslanka]] in [[pedagoginja]], * [[3. januar]] [[1957]], [[Bučkovci]]. == Življenjepis == Leta 1986 je postala poslanka [[Zvezna skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije|zvezne skupščine SFR Jugoslavije]].<ref>{{navedi splet |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/vika-potocnik-1075957 |title=Vika Potočnik: Ker sem v Beogradu glasovala po svoje, sem morala v Sloveniji iti na pranje glave |date=2023-07-29 |work=Reporter}}</ref> Leta 1989 je prejela naziv [[Slovenka leta]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.slovenkaleta.si/Arhiv/Slovenka-leta-1989/Vika-Potocnik.html |title=Slovenka leta - Vika Potočnik |website=slovenkaleta.si |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120210014321/http://www.slovenkaleta.si/Arhiv/Slovenka-leta-1989/Vika-Potocnik.html |archivedate=2012-02-10}}</ref> Na [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|volitvah leta 1990]] je bila na listi [[Zveza socialistične mladine Slovenije|ZSMS]] (kasnejše [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]) izvoljena v [[Skupščina Socialistične republike Slovenije|skupščino SR Slovenije]] v zbor občin.<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Arhivalija-meseca-/2026/April-2026/Porocilo-o-izzidu-glasovanja-v-Zbor-obcin.pdf |title=Poročilo o rezultatih volitev delegatov v Zbor občin Republike Slovenije, 25. april 1990 |website=gov.si}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG1-QGxoa6qioCAD4662g/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P156&mandatId=ZO |title=Viktorija Potočnik - Skupščina 1990 - 1992 |website=dz-rs.si |accessdate=2026-10-17}}</ref> Ponovno je bila [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|izvoljena]] leta 1992 v [[1. državni zbor Republike Slovenije]]; v tem mandatu je bila članica naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]: * [[Komisija za žensko politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za žensko politiko]] (podpredsednica), * [[Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ]], * [[Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za obrambo]] in * [[Odbor za spremljanje uresničevanja Resolucije o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za spremljanje uresničevanja Resolucije o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije]]. Potem ko je bil leta 1997 dotedanji župan Ljubljane [[Dimitrij Rupel]] imenovan za veleposlanika v ZDA, je bila na nadomestnih volitvah izvoljena za županjo.<ref>{{navedi novice |title=Vika Potočnik - nova ljubljanska županja |date=1998-01-12 |work=24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vika-potocnik-nova-ljubljanska-zupanja.html}}</ref> Pol leta kasneje je v prvem krogu rednih lokalnih volitev prejela 53&nbsp;% glasov in tako potrdila svoj županski mandat.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv1998/rez_z2.html#78 |title=Lokalne volitve 1998 - neuradni rezultati po občinah |website=dvk-rs.si |accessdate=2026-10-17}}</ref> Na županskih volitvah 2002 je v drugem krogu izgubila proti [[Danica Simšič|Danici Simšič]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/vp2002/rez_ob2.html#25 |title=VOLITVE 2002 - DRUGI KROG |website=dvk-rs.si |accessdate=2026-10-17}}</ref> Kasneje je bila mdr. direktorica [[Pionirski dom Ljubljana|Pionirskega doma]] v Ljubljani. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] :* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992–1996)]] == Zunanje povezave == * [https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/o-ljubljani/vsi-ljubljanski-zupani/viktorija-potocnik-1997 Viktorija Potočnik, 1997 – Vsi ljubljanski župani] * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/absolutno_globalno/vika-potocnik/ Intervju z Viko Potočnik na RTV Slovenija (v Odprtem kopu)] {{-}} {{Župani Ljubljane}} {{1DZRS}} {{Slovenka leta}}{{škrbina-politik}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Potočnik, Vika}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pedagogi]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Župani Ljubljane]] [[Kategorija:Slovenka leta]] ac5x1dvfzcom52yahm1zjknwjlg3x8x 6766333 6766332 2026-10-17T13:12:02Z Upwinxp 126544 6766333 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |image = <!--Wikipodatki--> |caption = |order = |office = [[Župan Ljubljane|Županja Mestne občine Ljubljana]] |term_start = [[1998]] |term_end = [[2002]] |predecessor = [[Dimitrij Rupel]] |successor = [[Danica Simšič]] |office1 = |premier1 = |term_start1 = |term_end1 = |predecessor1 = |successor1 = |birth_date = <!--Wikipodatki--> |birth_place = <!--Wikipodatki--> |party = [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] (?–2007)<ref>{{navedi novice |title=Jakič in Potočnikova izstopila iz LDS |date=2007-01-25 |work=Finance |url=https://www.finance.si/finance/jakic-in-potocnikova-izstopila-iz-lds/a/173506}}</ref> |spouse = |children = |signature = }} '''Viktorija »Vika« Potočnik''', [[Slovenci|slovenska]] [[političarka]], [[poslanka]] in [[pedagoginja]], * [[3. januar]] [[1957]], [[Bučkovci]]. == Življenjepis == Leta 1986 je postala poslanka [[Zvezna skupščina Socialistične federativne republike Jugoslavije|zvezne skupščine SFR Jugoslavije]].<ref>{{navedi splet |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/vika-potocnik-1075957 |title=Vika Potočnik: Ker sem v Beogradu glasovala po svoje, sem morala v Sloveniji iti na pranje glave |date=2023-07-29 |work=Reporter}}</ref> Leta 1989 je prejela naziv [[Slovenka leta]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.slovenkaleta.si/Arhiv/Slovenka-leta-1989/Vika-Potocnik.html |title=Slovenka leta - Vika Potočnik |website=slovenkaleta.si |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120210014321/http://www.slovenkaleta.si/Arhiv/Slovenka-leta-1989/Vika-Potocnik.html |archivedate=2012-02-10}}</ref> Na [[Volitve v Skupščino Socialistične republike Slovenije (1990)|volitvah leta 1990]] je bila na listi [[Zveza socialistične mladine Slovenije|ZSMS]] (kasnejše [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]) izvoljena v [[Skupščina Socialistične republike Slovenije|skupščino SR Slovenije]] v zbor občin.<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Arhivalija-meseca-/2026/April-2026/Porocilo-o-izzidu-glasovanja-v-Zbor-obcin.pdf |title=Poročilo o rezultatih volitev delegatov v Zbor občin Republike Slovenije, 25. april 1990 |website=gov.si}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG1-QGxoa6qioCAD4662g/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P156&mandatId=ZO |title=Viktorija Potočnik - Skupščina 1990 - 1992 |website=dz-rs.si |accessdate=2026-10-17}}</ref> Ponovno je bila [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|izvoljena]] leta 1992 v [[1. državni zbor Republike Slovenije]]; v tem mandatu je bila članica naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]: * [[Komisija za žensko politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za žensko politiko]] (podpredsednica), * [[Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ]], * [[Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za obrambo]] in * [[Odbor za spremljanje uresničevanja Resolucije o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za spremljanje uresničevanja Resolucije o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije]]. Potem ko je bil leta 1997 dotedanji župan Ljubljane [[Dimitrij Rupel]] imenovan za veleposlanika v ZDA, je bila na nadomestnih volitvah izvoljena za županjo.<ref>{{navedi novice |title=Vika Potočnik - nova ljubljanska županja |date=1998-01-12 |work=24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vika-potocnik-nova-ljubljanska-zupanja.html}}</ref> Pol leta kasneje je v prvem krogu rednih lokalnih volitev prejela 53&nbsp;% glasov in tako potrdila svoj županski mandat.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv1998/rez_z2.html#78 |title=Lokalne volitve 1998 - neuradni rezultati po občinah |website=dvk-rs.si |accessdate=2026-10-17}}</ref> Na županskih volitvah 2002 je v drugem krogu izgubila proti [[Danica Simšič|Danici Simšič]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2002-01-5416/porocilo-o-izidu-rednih-volitev-zupana-mestne-obcine-ljubljana-10--novembra-2002-in-1--decembra-2002 |title=Poročilo o izidu rednih volitev župana Mestne občine Ljubljana 10. novembra 2002 in 1. decembra 2002 |website=Uradni list |accessdate=2026-04-12}}</ref> Kasneje je bila mdr. direktorica [[Pionirski dom Ljubljana|Pionirskega doma]] v Ljubljani. == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] :* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992–1996)]] == Zunanje povezave == * [https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/o-ljubljani/vsi-ljubljanski-zupani/viktorija-potocnik-1997 Viktorija Potočnik, 1997 – Vsi ljubljanski župani] * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/absolutno_globalno/vika-potocnik/ Intervju z Viko Potočnik na RTV Slovenija (v Odprtem kopu)] {{-}} {{Župani Ljubljane}} {{1DZRS}} {{Slovenka leta}}{{škrbina-politik}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Potočnik, Vika}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pedagogi]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Župani Ljubljane]] [[Kategorija:Slovenka leta]] 1z0o2hf3igjyy7cqyvehncdbb5zmgcw 0 132020 6766563 6318728 2026-10-18T08:24:35Z Pinky sl 2932 {{Commons category-inline}} 6766563 wikitext text/x-wiki [[Slika:Lepo znamenje Škofja Loka.JPG|250px|thumb|right]] '''Lepo znamenje''' je [[kapela]] v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], ki stoji na Kopališki ulici ob poti z [[Mestni trg, Škofja Loka|Mestnega trga]] na [[Hudičeva brv|Hudičevo brv]] in naprej v [[Puštal]]. Zgrajena je bila leta 1826 na mestu prejšnjega, lesenega [[znamenje|znamenja]]. V bližini stoji tudi [[vodnjak]], zato je bil prostor nekdaj priljubljeno zbirališče krajanov. Po njem je dobila ime sosednja hiša, ki se ji je reklo »pri Znamčkarju«. == Viri == * »[http://www.skofjaloka.info/uploads/pot_v_pustal_web_slo.pdf Pot v Puštal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130927155823/http://www.skofjaloka.info/uploads/pot_v_pustal_web_slo.pdf |date=2013-09-27 }}« (zloženka). Razvojna agencija Sora, * {{navedi novice| url=http://www.delo.si/druzba/trip/pot-v-pustal.html |last=Hanc |first=Marjana |title= Pot v Puštal |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=6.6.2013 |accessdate=24.9.2013}} == Zunanje povezave == * {{Commons category-inline}} {{struct-stub}} [[Kategorija:Kapelice v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Škofji Loki]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1826]] dkexkac6odd2yih4oh2q0ctma2tdj0q 6766566 6766563 2026-10-18T08:31:38Z Pinky sl 2932 /* Zunanje povezave */ 6766566 wikitext text/x-wiki [[Slika:Lepo znamenje Škofja Loka.JPG|250px|thumb|right]] '''Lepo znamenje''' je [[kapela]] v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], ki stoji na Kopališki ulici ob poti z [[Mestni trg, Škofja Loka|Mestnega trga]] na [[Hudičeva brv|Hudičevo brv]] in naprej v [[Puštal]]. Zgrajena je bila leta 1826 na mestu prejšnjega, lesenega [[znamenje|znamenja]]. V bližini stoji tudi [[vodnjak]], zato je bil prostor nekdaj priljubljeno zbirališče krajanov. Po njem je dobila ime sosednja hiša, ki se ji je reklo »pri Znamčkarju«. == Viri == * »[http://www.skofjaloka.info/uploads/pot_v_pustal_web_slo.pdf Pot v Puštal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130927155823/http://www.skofjaloka.info/uploads/pot_v_pustal_web_slo.pdf |date=2013-09-27 }}« (zloženka). Razvojna agencija Sora, * {{navedi novice| url=http://www.delo.si/druzba/trip/pot-v-pustal.html |last=Hanc |first=Marjana |title= Pot v Puštal |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=6.6.2013 |accessdate=24.9.2013}} == Zunanje povezave == * {{Commons category-inline|Wayside chapel Lepo znamenje (Škofja Loka)}} {{struct-stub}} [[Kategorija:Kapelice v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Škofji Loki]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1826]] 4544hn3hif3efh7tlwrtfdlcy6nq0lm 0 132049 6766303 6752949 2026-10-17T12:31:21Z TadejM 738 dolgi pomišljaj -> pomišljaj 6766303 wikitext text/x-wiki '''Janša''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 320 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Ada Bar Janša]] (*1934), etnologinja - konservatorka stavbne dediščine * [[Anka Janša]] (1936–2020), kegljavka * [[Anton Janša]] (1734–1773), čebelar, inovator, slikar in bakrorezec * [[Janez Janša]] (uradno ''[[Ivan Janša]]'') (*1958), obramboslovec, politik, publicist * [[Janez Janša (*1964),|Janez Janša]] (*1964), pravo/prvotno ime in priimek ''[[Emil Hrvatin]]'', umetnik * [[Janez Janša (*1970),|Janez Janša]] (*1970), pravo/prvotno ime in priimek ''[[Davide Grassi]]'', umetnik * [[Janez Janša (*1973),|Janez Janša]] (*1973), pravo/prvotno ime in priimek ''[[Žiga Kariž]]'', umetnik * Janez (Jani) Janša, podjetnik, lastnik [[RTC Krvavec]] * [[Janko Janša]] (1900–1990), smučarski tekač in kolesar * [[Jošt Janša]], zdravnik urolog * [[Jožko Janša|Jožko/Joško Janša]] (1900/01–1960), smučarski tekač, učitelj smučanja in tenisa * [[Klemen Janša]] (1825–1854), botanik * [[Lovro Janša]] (1749–1812), krajinski slikar * [[Milan Janša]] (*1965), veslač * [[Miloš Janša]] (*1950), veslač, športni delavec * [[Olga Janša Zorn]] (1938–2008), zgodovinarka in bibliotekarka * [[Rado Janša]], zdravnik gastroenterolog * [[Rajko Janša]], podjetnik, brat Janeza (Ivana) Janše *[[Srečko Janša]], direktor Kontrole zračnega prometa, direktor direktorata za letalski in pomorski promet RS * [[Tone Janša|Tone (Anton) Janša]] (*1943), džezovski glasbenik, skladatelj, aranžer, saksofonist in pedagog * [[Valentin Janša]] (1747–1818), slikar in korektor * [[Vido Janša|Vid(o) Janša]] (1912/13–1936), planinec * [[Vid Janša]], ginekolog ==Glej tudi== * priimke [[Jan (priimek)|Jan]], [[Jančar]], [[Jančič]], [[Januš]], [[Janža]] ([[Erik Janža]]), [[Janžič]], [[Janšič]], [[Janež]] == Znani tuji nosilci priimka == * [[Leopold Janša]] (1795–1875), češki violinist == Zunanje povezave == *{{Baza imen SURS|priimek=Janša}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 30hzytzk244wgsbmq7fx38aj26iyhxp 0 135994 6766425 6751657 2026-10-17T19:29:49Z MaksiKavsek 244409 /* Viri in literatura */ pp ref, + 6766425 wikitext text/x-wiki [[Slika:Edvard Kardelj 25. junija 1945 sporoča Kidriču v depeši.jpg|sličica|Depeša [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]] [[Boris Kidrič|Borisu Kidriču]]]] '''Povojni poboji na Slovenskem''' so izraz za skoraj izključno izvensodne [[usmrtitev|pomore]] vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v današnji [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Izraz predstavlja povojne revolucionarne [[Čistka|čistke]] imenovane tudi čiščenja, ki jih je po vzoru sovjetske revolucije ukazalo tedanje jugoslovansko partijsko vodstvo. Zato je nujno opravljati tozadevne raziskave v povezavi z drugimi bivšimi jugoslovanskimi republikami, ki so doživljale podobne ali pa še hujše pogrome.<ref>{{navedi splet|url=https://www.koreni.rs/stravicni-podaci-zlocini-komunista-nad-srpskim-narodom-u-20-veku/|title=Stravični podaci: Zločini komunista nad srpskim narodom u 20. veku|publisher=koreni.rs|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=15. maj 2020|accessdate=10. julij 2026}}</ref> Po raziskavah zgodovinarja [[Jože Dežman|Jožeta Dežmana]], predsednika [[Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč|Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]], jih je izvajalo približno 15.000 pripadnikov enot [[Korpus narodne obrambe Jugoslavije|Korpusa narodne obrambe Jugoslavije]], med najodgovornejšimi zanje pa so bili [[Josip Broz]], [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]] in [[Ivan Maček]].<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/ |title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu! |date=30. oktober 2019}}</ref> Za zunajsodne poboje po drugi svetovni vojni je bil kazensko ovaden tudi [[Mitja Ribičič]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mitja-ribicic-ovaden-za-genocid/37066|title=Mitja Ribičič ovaden za genocid|publisher=MMC RTV SLO|author=Uredništvo|place=|language=sl|date=24. maj 2005|accessdate=10. julij 2026}}</ref> Množična grobišča, rezultat morije, so bila desetletja načrtno skrita pred javnostjo, dasiravno so lokalni prebivalci vedeli zanje. V veliki večini primerov je šlo za likvidacije na samem mestu grobišča. Do sedaj je evidentiranih okoli 700 množičnih grobišč. Razkrivanje, evidentiranje in urejanje grobišč se je pričelo leta 2000, deset let po slovenski osamosvojitvi.<ref>Ferenc, Mitja (2004). [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/2262/2594/ Kako do evidence prikritih grobišč v Republiki Sloveniji?] ''Prispevki za novejšo zgodovino XLIV'' 1.</ref> ==Lokacije== Seznam medvojnih in povojnih prikritih grobišč je možno videti [http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4 tukaj].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|title=Geopedia|date=december 2009|accessdate=1.10.2017|website=Lokacije prikritih vojnih grobišč|publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|last=|first=|archive-date=2017-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20171001213958/http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|url-status=dead}}</ref> *[[Crngrob]]<ref>http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2015/09/21/20-9-2015-jo-e-kranjc-in-tone-logonder-n-crngrob-pri-evanje 20. 9. 2015, Jože Kranjc in Tone Logonder – Crngrob pričevanje</ref><ref>http://www.hawlina.com/teksti/Povojna_grobisca_Crngrob.htm POVOJNA GROBIŠČA V CRNGROBU Alojzij Pavel Florjančič</ref> *[[Barbara rov]] == Glej tudi == * [[Slovensko povojno begunstvo]] *[[Seznam grobišč žrtev povojnih pobojev v Sloveniji]] *[[Pliberška tragedija]] * [[Barbara rov]] * [[Rudnik Pečovnik]] * [[Pokol v Kočevskem Rogu]] *[[Partizanski pokol v Mariji Reki|Poboj v Mariji Reki]] *[[Tezenski pokol|Poboj na Teznu]] *[[Partizanski zločin v Mostcu|Poboj v Mostcu]] * [[OZNA]] == Galerija == <gallery perrow="6"> File:Crngrob 1 napis na križu.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob, Napis na križu File:Crngrob 1.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 1, lokacija 46 ° 11 ' 45,67 " , 14 ° 18 ' 21,61 " File:Crngrob 2.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 2, lokacija 46 ° 11 ' 45,53 " , 14 ° 18 ' 16,87 " File:Crngrob 5 tabla.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5, tabla File:Crngrob 5.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5 lokacija 46 ° 11' 52,9 " , 14 ° 18 ' 5,61 " File:Crngrob 5a.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5a File:Crngrob 5b.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5b </gallery> == Glej tudi == * [[Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja]] ==Sklici== {{sklici}} == Viri in literatura == * {{navedi knjigo |last=Aplenc |first=Andrej |last2=Jančar |first2=Drago |author-link2=Drago Jančar |title=Temna stran meseca : kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945-1990 |publisher=Nova revija |place=Ljubljana |year=1998 |author-link=Andrej Aplenc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHBR01SD |cobiss=79178240 |language=sl}} * {{navedi knjigo |last=Corsellis |first=John |author-link=John Corsellis |title=Slovenija 1945 : smrt in preživetje po drugi svetovni vojni |publisher=Mladinska knjiga |place=Ljubljana |year=2006 |cobiss=224978176 |language=sl |last2=Ferrar |first2=Marcus |author-link2=Marcus Ferrar}} * {{cite book |last=Čoh Kladnik |first=Mateja |author-link=Mateja Čoh Kladnik |title=Kazen naj obsojenca prevzgoji : kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954 |last2=Piškurić |first2=Jelka |author-link2=Jelka Piškurić |publisher=Študijski center za narodno spravo |year=2024 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=179824899}} * {{cite journal |last=Čoh Kladnik |first=Mateja |year=2026 |title=Sodna represija in obračun s političnimi nasprotniki poleti 1945 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B88E75N5 |journal=Dileme |language=sl |volume=10 |issue=1 |pages=77–112}} * {{navedi knjigo |last=Dežman |first=Jože |author-link=Jože Dežman |title=Poročilo Komisije vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč : 2005-2008 |publisher=Družina |place=Ljubljana |year=2008a |cobiss=240748800 |language=sl}} * {{cite book |last=Dežman |first=Jože |url=https://slovenianhistoricaltours.com/wp-content/uploads/2024/12/CRIMES_COMMITTED_BY_TOTALITARIAN_REGIMES.pdf |title=Crimes committed by totalitarian regimes |publisher=Slovenian Presidency of the Council of the European Union |year=2008b |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=197–206 |language=en |chapter=Communist repression and transitional justice in Slovenia}} * {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Resnica in sočutje : prispevki k črni knjigi titoizma : 3. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2009-2011|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2011|cobiss=259366656|language=sl}} * {{navedi knjigo |last1=Dežman |first1=Jože |title=Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic |last2=Žalec |first2=Bojan |author-link2=Bojan Žalec |last3=Erzar |first3=Tomaž |author-link3=Tomaž Erzar |publisher=[J. Dežman] |year=2014 |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |cobiss=6749274}} * {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo : titoizem, poraz nasilja|publisher=Mohorjeva|place=Celovec|year=2015|cobiss=278726656|language=sl}} * {{navedi knjigo |last=Dežman |first=Jože |last2=Benčina |first2=Anica |author-link2=Anica Benčina |title=Nemoč laži : poročilo 4 Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2011-2018 |publisher=Družina |place=Ljubljana |year=2019 |cobiss=298709504 |language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Pravica do groba : Republika Slovenija in vojni grobovi : 5. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2021|cobiss=61742851|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=3.450 umorjenih : bratomor v Jami pod Macesnovo Gorico : 6. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2024|cobiss=192336899|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 1990–2025|publisher=Državni svet|place=Ljubljana|year=2025|cobiss=260984067|language=sl|url=https://www.ds-rs.si/sites/default/files/2026-01/Komisija%20vlade%20RS-net%20zbornik.pdf}} * {{navedi knjigo |last=Dornik Šubelj |first=Ljuba |title=Oddelek za zaščito naroda za Slovenijo |publisher=Arhiv Republike Slovenije |place=Ljubljana |year=1999 |author-link=Ljuba Dornik Šubelj |url=https://www.sistory.si/publication/44864 |cobiss=103354368 |language=slovenščina}} * {{navedi knjigo|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}} * {{cite journal |last=Dujo Jurjevčič |first=Mirjam |author-link=Mirjam Dujo Jurjevčič |year=2025 |title=Povojni izvensodni poboji : dolgo zamolčane usode žensk iz Loške doline |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=40110&lang=slv |journal=Dileme |language=sl |volume=9 |issue=2 |pages=35–68 |cobiss=265667843}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288|author-link=Mitja Ferenc}} * {{cite book |last=Ferenc |first=Mitja |url=https://slovenianhistoricaltours.com/wp-content/uploads/2024/12/CRIMES_COMMITTED_BY_TOTALITARIAN_REGIMES.pdf |title=Crimes committed by totalitarian regimes |publisher=Slovenian Presidency of the Council of the European Union |year=2008 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=155–160 |language=en |chapter=Secret World War Two Mass Graves in Slovenia}} * {{cite book |last=Ferenc |first=Mitja |url=https://sistory.si/publication/46221 |title=Prekopi žrtev iz prikritih grobišč : (1991–2011) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=265856512}} * {{navedi knjigo |last=Ferenc |first=Mitja |last2=Alić |first2=Mehmedalija |author-link2=Mehmedalija Alić |last3=Jamnik |first3=Pavel |author-link3=Pavel Jamnik |title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2 |publisher=Družina |location=Ljubljana |year=2012 |cobiss=259727616}} * {{navedi knjigo |last1=Ferenc |first1=Mitja |last2=Košir |first2=Uroš |author-link2=Uroš Košir |title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji |year=2025 |publisher=Školska knjiga |location=Zagreb |language=hr |cobiss=261184771}} * {{navedi knjigo |editor-last=Gabrič |editor-first=Aleš |editor-link=Aleš Gabrič |title=Slovenija v letu 1945 : zbornik referatov |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |place=Ljubljana |year=1996 |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38560/Slovenija_v_letu_1945.pdf |cobiss=57087744 |language=sl}} * {{cite book |last=Jamnik |first=Pavel |author-link=Pavel Jamnik |url=https://slovenianhistoricaltours.com/wp-content/uploads/2024/12/CRIMES_COMMITTED_BY_TOTALITARIAN_REGIMES.pdf |title=Crimes committed by totalitarian regimes |publisher=Slovenian Presidency of the Council of the European Union |year=2008 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=207–214 |language=en |chapter=Post-World War Two Crimes on the Territory of Slovenia}} * {{cite book |last=Jamnik |first=Pavel |title=Slovenska sprava |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |year=2021 |editor-last=Bajd |editor-first=Tadej |place=Ljubljana |pages=51–66 |language=sl |chapter=Proces prepoznave konspirativno in organizirano izvedenih pobojev po drugi svetovni vojni na območju Slovenije kot nezastarljivih kaznivih dejanj proti človečnosti |cobiss=76843267}} * {{navedi knjigo|editor=Jančar|title=Poročilo o pobojih: Vmesno poročilo o raziskovanju povojnih množičnih pobojev Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti|publisher=Inštitut dr. Jožeta Pučnika|location=Ljubljana|year=2010|cobiss=251994368|language=sl|editor-first=Mateja|editor-link=Mateja Jančar}} * {{navedi knjigo|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Teharje so tlakovane z našo krvjo|publisher=N. Jeločnik|location=Buenos Aires|year=1973|cobiss=27366401|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC2KXNVC|author-link=Nikolaj Jeločnik}} * {{navedi splet|last=Kekec|first=Bojan|last2=Valič Zver|first2=Andreja|last3=Ferenc|first3=Mitja|last4=Grdina|first4=Igor|last5=Griesser Pečar|first5=Tamara|title=70 let potem, posvet v Državnem svetu|website=youtube.com|date=2015|url=https://www.youtube.com/watch?v=81wIZGuWZ4Q|accessdate=14. november 2025|last6=Prunk|first6=Janko|last7=Gradna|first7=Stane|last8=Juhant|first8=Janez|last9=Maver|first9=Aleš}} * {{navedi knjigo |last=Korošec |first=Ivan |author-link=Ivan Korošec |title=Teharje : krvave arene |publisher=Ilex-Impex |location=Ljubljana |year=1994 |cobiss=41121536}} * {{Navedi knjigo |title=Teharske žive rane |last=Leljak |first=Roman |author-link=Roman Leljak |publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine |year=2012 |location=Radenci |cobiss=71074049}} * [[Milko Mikola|Mikola, Milko]] (1999). ''Zaplembe premoženja v Sloveniji 1943–1952''. Celje: ZAC {{COBISS|ID=104001280}} * Mikola, Milko (2007). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji : Strnišče, Hrastovec, Brestrnica in Filovci''. Ljubljana: Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije. {{COBISS|ID=235013632}} * Mikola, Milko (2008a). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji. Št. Vid nad Ljubljano, Škofja Loka in Teharje ter taborišče za otroke Petriček''. Ljubljana: Študijski center za narodno spravo. {{COBISS|ID=242952704}} * {{cite book |last=Mikola |first=Milko |url=https://slovenianhistoricaltours.com/wp-content/uploads/2024/12/CRIMES_COMMITTED_BY_TOTALITARIAN_REGIMES.pdf |title=Crimes committed by totalitarian regimes |publisher=Slovenian Presidency of the Council of the European Union |year=2008b |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=161–172 |language=en |chapter=Communist Repression of “Interior Enemies” in Slovenia}} * {{navedi knjigo|last=Mikola|first=Milko|title=Rdeče nasilje: Represija v Sloveniji po letu 1945|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2012|cobiss=263646208|language=sl}} * {{cite video|last=Možina|first=Jože|title=Zločin, ki ne zastara : Slovenska Bistrica 1946|publisher=RTV Slovenija|year=2001|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174267587|cobiss=176353539|language=sl}} * {{cite book |author-link= |title="Nemci" na Slovenskem 1941–1955 : izsledki projekta |publisher=Znanstveni inštitut FF |year=1998 |editor-last=Nećak |editor-first=Dušan |editor-link=Dušan Nečak |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=74079232}} * {{cite book |last=Nećak |first=Dušan |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=576–599 |language=sl |chapter="Nemci" na Slovenskem ob koncu druge svetovne vojne – maščevanje in pregon? |cobiss=43741026}} * {{navedi knjigo |last1=Potočnik |first1=Terezija |last2=Friš |first2=Darko |author-link2=Darko Friš |title=Taborišče Teharje in amnestija leta 1945 |publisher=[T. Potočnik] |location=Maribor |year=2009 |cobiss=17063944 |author-link=Terezija Potočnik |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=10952}} * {{navedi knjigo |first=Jože |author-link=Jože Pirjevec |last=Pirjevec |first2=Darko |last2=Dukovski |first3=Nevenka |author-link2=Darko Dukovski |last3=Troha |first4=Gorazd |author-link3=Nevenka Troha |last4=Bajc |first5=Guido |author-link5=Guido Franzinetti |author-link4=Gorazd Bajc |last5=Franzinetti |title=Fojbe |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |year=2012 |cobiss=259725312}} * {{Navedi knjigo |last=Pirjevec |first=Jože |title=Kardelj : socialistični utopist na oblasti |publisher=Beletrina |year=2026 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=275074819}} * {{cite journal |last=Piškurić |first=Jelka |author-link=Jelka Piškurić |year=2026 |title=Kazenske ustanove po koncu druge svetovne vojne in njihova vloga pri pregonu političnih nasprotnikov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U8UNYFL |journal=Dileme |language=sl |volume=10 |issue=1 |pages=113–143}} * {{navedi knjigo |last=Plohl |first=Andrej |last2=Guštin |first2=Damijan |author-link2=Damijan Guštin |title=Povojni poboji na Slovenskem 1945 |publisher=[A. Plohl] |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=28724829 |author-link=Andrej Plohl |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}} * {{navedi knjigo |editor-last=Pučnik |editor-first=Jože |editor-link=Jože Pučnik |title=Iz arhivov slovenske politične policije |publisher=Veda |place=Ljubljana |year=1996 |cobiss=146036 |language=sl}} * {{cite book |last=Rulitz |first=Florian Thomas |author-link=Florian Thomas Rulitz |title=Vetrinjska in bleiburška tragedija : nasilje partizanskih enot nad begunci v maju 1945 na avstrijskem Koroškem |publisher=Mohorjeva družba |year=2013 |place=Celovec |language=sl |cobiss=266193920}} * {{cite book |last=Sirc |first=Ljubo |author-link=Ljubo Sirc |url=https://slovenianhistoricaltours.com/wp-content/uploads/2024/12/CRIMES_COMMITTED_BY_TOTALITARIAN_REGIMES.pdf |title=Crimes committed by totalitarian regimes |publisher=Slovenian Presidency of the Council of the European Union |year=2008 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=135–144 |language=en |chapter=Totalitarian Features of the Judiciary in the Republic of Slovenia (1945–90) |cobiss=241500672}} * {{navedi knjigo |last1=Tolstoy |first1=Nikolaj |author-link=Nikolaj Tolstoy |last2=Jeločnik |first2=Nikolaj |author-link2=Nikolaj Jeločnik |last3=Rozman |first3=Branko |author-link3=Branko Rozman |title=Trilogija o poboju vojnih beguncev iz leta 1945 : Vetrinje–Teharje–Rog |edition=Ponatis |publisher=ZAT |location=Maribor |year=1991 |cobiss=23354112}} * {{cite journal|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|year=2012|title=Leto 1945 – korenine in posledice obračuna v Sloveniji|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEABCJ71|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|language=sl|volume=83|issue=4|pages=63–83|author-link=Tadeja Tominšek Čehulić}} * {{cite journal|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|year=2014|title=Usmrčeni po sodbah vojaških in civilnih sodišč v Sloveniji (1945–1952)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC1PRB6A|journal=Nasilje vojnih in povojnih dni|language=sl|pages=289–324|cobiss=3194996}} * {{navedi knjigo |last=Vodušek Starič |first=Jerca |title=Prevzem oblasti 1944–1946 |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |year=1992 |cobiss=31963904 |author-link=Jerca Vodušek Starič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}} == Zunanje povezave == *»[https://www.gov.si/novice/2025-07-01-redke-pisne-sledi-o-povojnih-izvensodnih-pobojih/ Redke pisne sledi o povojnih izvensodnih pobojih]«. ''Arhivalija meseca'' (julij 2025). Arhiv Republike Slovenije.{{hist-stub}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Zločini druge svetovne vojne]] 7erbrmq7u8ob851p8mk1sziywovm0y1 6766427 6766425 2026-10-17T19:36:22Z MaksiKavsek 244409 /* Viri in literatura */ 6766427 wikitext text/x-wiki [[Slika:Edvard Kardelj 25. junija 1945 sporoča Kidriču v depeši.jpg|sličica|Depeša [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]] [[Boris Kidrič|Borisu Kidriču]]]] '''Povojni poboji na Slovenskem''' so izraz za skoraj izključno izvensodne [[usmrtitev|pomore]] vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v današnji [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Izraz predstavlja povojne revolucionarne [[Čistka|čistke]] imenovane tudi čiščenja, ki jih je po vzoru sovjetske revolucije ukazalo tedanje jugoslovansko partijsko vodstvo. Zato je nujno opravljati tozadevne raziskave v povezavi z drugimi bivšimi jugoslovanskimi republikami, ki so doživljale podobne ali pa še hujše pogrome.<ref>{{navedi splet|url=https://www.koreni.rs/stravicni-podaci-zlocini-komunista-nad-srpskim-narodom-u-20-veku/|title=Stravični podaci: Zločini komunista nad srpskim narodom u 20. veku|publisher=koreni.rs|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=15. maj 2020|accessdate=10. julij 2026}}</ref> Po raziskavah zgodovinarja [[Jože Dežman|Jožeta Dežmana]], predsednika [[Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč|Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]], jih je izvajalo približno 15.000 pripadnikov enot [[Korpus narodne obrambe Jugoslavije|Korpusa narodne obrambe Jugoslavije]], med najodgovornejšimi zanje pa so bili [[Josip Broz]], [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]] in [[Ivan Maček]].<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/ |title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu! |date=30. oktober 2019}}</ref> Za zunajsodne poboje po drugi svetovni vojni je bil kazensko ovaden tudi [[Mitja Ribičič]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mitja-ribicic-ovaden-za-genocid/37066|title=Mitja Ribičič ovaden za genocid|publisher=MMC RTV SLO|author=Uredništvo|place=|language=sl|date=24. maj 2005|accessdate=10. julij 2026}}</ref> Množična grobišča, rezultat morije, so bila desetletja načrtno skrita pred javnostjo, dasiravno so lokalni prebivalci vedeli zanje. V veliki večini primerov je šlo za likvidacije na samem mestu grobišča. Do sedaj je evidentiranih okoli 700 množičnih grobišč. Razkrivanje, evidentiranje in urejanje grobišč se je pričelo leta 2000, deset let po slovenski osamosvojitvi.<ref>Ferenc, Mitja (2004). [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/2262/2594/ Kako do evidence prikritih grobišč v Republiki Sloveniji?] ''Prispevki za novejšo zgodovino XLIV'' 1.</ref> ==Lokacije== Seznam medvojnih in povojnih prikritih grobišč je možno videti [http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4 tukaj].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|title=Geopedia|date=december 2009|accessdate=1.10.2017|website=Lokacije prikritih vojnih grobišč|publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|last=|first=|archive-date=2017-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20171001213958/http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|url-status=dead}}</ref> *[[Crngrob]]<ref>http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2015/09/21/20-9-2015-jo-e-kranjc-in-tone-logonder-n-crngrob-pri-evanje 20. 9. 2015, Jože Kranjc in Tone Logonder – Crngrob pričevanje</ref><ref>http://www.hawlina.com/teksti/Povojna_grobisca_Crngrob.htm POVOJNA GROBIŠČA V CRNGROBU Alojzij Pavel Florjančič</ref> *[[Barbara rov]] == Glej tudi == * [[Slovensko povojno begunstvo]] *[[Seznam grobišč žrtev povojnih pobojev v Sloveniji]] *[[Pliberška tragedija]] * [[Barbara rov]] * [[Rudnik Pečovnik]] * [[Pokol v Kočevskem Rogu]] *[[Partizanski pokol v Mariji Reki|Poboj v Mariji Reki]] *[[Tezenski pokol|Poboj na Teznu]] *[[Partizanski zločin v Mostcu|Poboj v Mostcu]] * [[OZNA]] == Galerija == <gallery perrow="6"> File:Crngrob 1 napis na križu.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob, Napis na križu File:Crngrob 1.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 1, lokacija 46 ° 11 ' 45,67 " , 14 ° 18 ' 21,61 " File:Crngrob 2.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 2, lokacija 46 ° 11 ' 45,53 " , 14 ° 18 ' 16,87 " File:Crngrob 5 tabla.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5, tabla File:Crngrob 5.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5 lokacija 46 ° 11' 52,9 " , 14 ° 18 ' 5,61 " File:Crngrob 5a.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5a File:Crngrob 5b.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5b </gallery> == Glej tudi == * [[Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja]] ==Sklici== {{sklici}} == Viri in literatura == * {{navedi knjigo |last=Aplenc |first=Andrej |last2=Jančar |first2=Drago |author-link2=Drago Jančar |title=Temna stran meseca : kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945-1990 |publisher=Nova revija |place=Ljubljana |year=1998 |author-link=Andrej Aplenc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHBR01SD |cobiss=79178240 |language=sl}} * {{navedi knjigo |last=Corsellis |first=John |author-link=John Corsellis |title=Slovenija 1945 : smrt in preživetje po drugi svetovni vojni |publisher=Mladinska knjiga |place=Ljubljana |year=2006 |cobiss=224978176 |language=sl |last2=Ferrar |first2=Marcus |author-link2=Marcus Ferrar}} * {{cite book |last=Čoh Kladnik |first=Mateja |author-link=Mateja Čoh Kladnik |title=Kazen naj obsojenca prevzgoji : kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954 |last2=Piškurić |first2=Jelka |author-link2=Jelka Piškurić |publisher=Študijski center za narodno spravo |year=2024 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=179824899}} * {{cite journal |last=Čoh Kladnik |first=Mateja |year=2026 |title=Sodna represija in obračun s političnimi nasprotniki poleti 1945 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B88E75N5 |journal=Dileme |language=sl |volume=10 |issue=1 |pages=77–112}} * {{navedi knjigo |last=Dežman |first=Jože |author-link=Jože Dežman |title=Poročilo Komisije vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč : 2005-2008 |publisher=Družina |place=Ljubljana |year=2008a |cobiss=240748800 |language=sl}} * {{cite book |last=Dežman |first=Jože |url=https://slovenianhistoricaltours.com/wp-content/uploads/2024/12/CRIMES_COMMITTED_BY_TOTALITARIAN_REGIMES.pdf |title=Crimes committed by totalitarian regimes |publisher=Slovenian Presidency of the Council of the European Union |year=2008b |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=197–206 |language=en |chapter=Communist repression and transitional justice in Slovenia}} * {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Resnica in sočutje : prispevki k črni knjigi titoizma : 3. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2009-2011|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2011|cobiss=259366656|language=sl}} * {{navedi knjigo |last1=Dežman |first1=Jože |title=Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic |last2=Žalec |first2=Bojan |author-link2=Bojan Žalec |last3=Erzar |first3=Tomaž |author-link3=Tomaž Erzar |publisher=[J. Dežman] |year=2014 |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |cobiss=6749274}} * {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo : titoizem, poraz nasilja|publisher=Mohorjeva|place=Celovec|year=2015|cobiss=278726656|language=sl}} * {{navedi knjigo |last=Dežman |first=Jože |last2=Benčina |first2=Anica |author-link2=Anica Benčina |title=Nemoč laži : poročilo 4 Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2011-2018 |publisher=Družina |place=Ljubljana |year=2019 |cobiss=298709504 |language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Pravica do groba : Republika Slovenija in vojni grobovi : 5. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2021|cobiss=61742851|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=3.450 umorjenih : bratomor v Jami pod Macesnovo Gorico : 6. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2024|cobiss=192336899|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 1990–2025|publisher=Državni svet|place=Ljubljana|year=2025|cobiss=260984067|language=sl|url=https://www.ds-rs.si/sites/default/files/2026-01/Komisija%20vlade%20RS-net%20zbornik.pdf}} * {{navedi knjigo |last=Dornik Šubelj |first=Ljuba |title=Oddelek za zaščito naroda za Slovenijo |publisher=Arhiv Republike Slovenije |place=Ljubljana |year=1999 |author-link=Ljuba Dornik Šubelj |url=https://www.sistory.si/publication/44864 |cobiss=103354368 |language=slovenščina}} * {{navedi knjigo|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}} * {{cite journal |last=Dujo Jurjevčič |first=Mirjam |author-link=Mirjam Dujo Jurjevčič |year=2025 |title=Povojni izvensodni poboji : dolgo zamolčane usode žensk iz Loške doline |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=40110&lang=slv |journal=Dileme |language=sl |volume=9 |issue=2 |pages=35–68 |cobiss=265667843}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288|author-link=Mitja Ferenc}} * {{cite book |last=Ferenc |first=Mitja |url=https://slovenianhistoricaltours.com/wp-content/uploads/2024/12/CRIMES_COMMITTED_BY_TOTALITARIAN_REGIMES.pdf |title=Crimes committed by totalitarian regimes |publisher=Slovenian Presidency of the Council of the European Union |year=2008 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=155–160 |language=en |chapter=Secret World War Two Mass Graves in Slovenia}} * {{cite book |last=Ferenc |first=Mitja |url=https://sistory.si/publication/46221 |title=Prekopi žrtev iz prikritih grobišč : (1991–2011) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=265856512}} * {{navedi knjigo |last=Ferenc |first=Mitja |last2=Alić |first2=Mehmedalija |author-link2=Mehmedalija Alić |last3=Jamnik |first3=Pavel |author-link3=Pavel Jamnik |title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2 |publisher=Družina |location=Ljubljana |year=2012 |cobiss=259727616}} * {{navedi knjigo |last1=Ferenc |first1=Mitja |last2=Košir |first2=Uroš |author-link2=Uroš Košir |title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji |year=2025 |publisher=Školska knjiga |location=Zagreb |language=hr |cobiss=261184771}} * {{cite journal |last=Florjančič |first=Alojzij Pavel |author-link=Alojzij Pavel Florjančič |year=2001 |title=Povojna grobišča v Crngrobu |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-310XI8PT |journal=Loški razgledi |language=sl |volume=48 |issue=1 |pages=217–244}} * {{navedi knjigo |editor-last=Gabrič |editor-first=Aleš |editor-link=Aleš Gabrič |title=Slovenija v letu 1945 : zbornik referatov |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |place=Ljubljana |year=1996 |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38560/Slovenija_v_letu_1945.pdf |cobiss=57087744 |language=sl}} * {{cite book |last=Jamnik |first=Pavel |author-link=Pavel Jamnik |url=https://slovenianhistoricaltours.com/wp-content/uploads/2024/12/CRIMES_COMMITTED_BY_TOTALITARIAN_REGIMES.pdf |title=Crimes committed by totalitarian regimes |publisher=Slovenian Presidency of the Council of the European Union |year=2008 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=207–214 |language=en |chapter=Post-World War Two Crimes on the Territory of Slovenia}} * {{cite book |last=Jamnik |first=Pavel |title=Slovenska sprava |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |year=2021 |editor-last=Bajd |editor-first=Tadej |place=Ljubljana |pages=51–66 |language=sl |chapter=Proces prepoznave konspirativno in organizirano izvedenih pobojev po drugi svetovni vojni na območju Slovenije kot nezastarljivih kaznivih dejanj proti človečnosti |cobiss=76843267}} * {{navedi knjigo|editor=Jančar|title=Poročilo o pobojih: Vmesno poročilo o raziskovanju povojnih množičnih pobojev Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti|publisher=Inštitut dr. Jožeta Pučnika|location=Ljubljana|year=2010|cobiss=251994368|language=sl|editor-first=Mateja|editor-link=Mateja Jančar}} * {{navedi knjigo|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Teharje so tlakovane z našo krvjo|publisher=N. Jeločnik|location=Buenos Aires|year=1973|cobiss=27366401|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC2KXNVC|author-link=Nikolaj Jeločnik}} * {{navedi splet|last=Kekec|first=Bojan|last2=Valič Zver|first2=Andreja|last3=Ferenc|first3=Mitja|last4=Grdina|first4=Igor|last5=Griesser Pečar|first5=Tamara|title=70 let potem, posvet v Državnem svetu|website=youtube.com|date=2015|url=https://www.youtube.com/watch?v=81wIZGuWZ4Q|accessdate=14. november 2025|last6=Prunk|first6=Janko|last7=Gradna|first7=Stane|last8=Juhant|first8=Janez|last9=Maver|first9=Aleš}} * {{navedi knjigo |last=Korošec |first=Ivan |author-link=Ivan Korošec |title=Teharje : krvave arene |publisher=Ilex-Impex |location=Ljubljana |year=1994 |cobiss=41121536}} * {{Navedi knjigo |title=Teharske žive rane |last=Leljak |first=Roman |author-link=Roman Leljak |publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine |year=2012 |location=Radenci |cobiss=71074049}} * [[Milko Mikola|Mikola, Milko]] (1999). ''Zaplembe premoženja v Sloveniji 1943–1952''. Celje: ZAC {{COBISS|ID=104001280}} * Mikola, Milko (2007). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji : Strnišče, Hrastovec, Brestrnica in Filovci''. Ljubljana: Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije. {{COBISS|ID=235013632}} * Mikola, Milko (2008a). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji. Št. Vid nad Ljubljano, Škofja Loka in Teharje ter taborišče za otroke Petriček''. Ljubljana: Študijski center za narodno spravo. {{COBISS|ID=242952704}} * {{cite book |last=Mikola |first=Milko |url=https://slovenianhistoricaltours.com/wp-content/uploads/2024/12/CRIMES_COMMITTED_BY_TOTALITARIAN_REGIMES.pdf |title=Crimes committed by totalitarian regimes |publisher=Slovenian Presidency of the Council of the European Union |year=2008b |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=161–172 |language=en |chapter=Communist Repression of “Interior Enemies” in Slovenia}} * {{navedi knjigo|last=Mikola|first=Milko|title=Rdeče nasilje: Represija v Sloveniji po letu 1945|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2012|cobiss=263646208|language=sl}} * {{cite video|last=Možina|first=Jože|title=Zločin, ki ne zastara : Slovenska Bistrica 1946|publisher=RTV Slovenija|year=2001|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174267587|cobiss=176353539|language=sl}} * {{cite book |author-link= |title="Nemci" na Slovenskem 1941–1955 : izsledki projekta |publisher=Znanstveni inštitut FF |year=1998 |editor-last=Nećak |editor-first=Dušan |editor-link=Dušan Nečak |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=74079232}} * {{cite book |last=Nećak |first=Dušan |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=576–599 |language=sl |chapter="Nemci" na Slovenskem ob koncu druge svetovne vojne – maščevanje in pregon? |cobiss=43741026}} * {{navedi knjigo |last1=Potočnik |first1=Terezija |last2=Friš |first2=Darko |author-link2=Darko Friš |title=Taborišče Teharje in amnestija leta 1945 |publisher=[T. Potočnik] |location=Maribor |year=2009 |cobiss=17063944 |author-link=Terezija Potočnik |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=10952}} * {{navedi knjigo |first=Jože |author-link=Jože Pirjevec |last=Pirjevec |first2=Darko |last2=Dukovski |first3=Nevenka |author-link2=Darko Dukovski |last3=Troha |first4=Gorazd |author-link3=Nevenka Troha |last4=Bajc |first5=Guido |author-link5=Guido Franzinetti |author-link4=Gorazd Bajc |last5=Franzinetti |title=Fojbe |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |year=2012 |cobiss=259725312}} * {{Navedi knjigo |last=Pirjevec |first=Jože |title=Kardelj : socialistični utopist na oblasti |publisher=Beletrina |year=2026 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=275074819}} * {{cite journal |last=Piškurić |first=Jelka |author-link=Jelka Piškurić |year=2026 |title=Kazenske ustanove po koncu druge svetovne vojne in njihova vloga pri pregonu političnih nasprotnikov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U8UNYFL |journal=Dileme |language=sl |volume=10 |issue=1 |pages=113–143}} * {{navedi knjigo |last=Plohl |first=Andrej |last2=Guštin |first2=Damijan |author-link2=Damijan Guštin |title=Povojni poboji na Slovenskem 1945 |publisher=[A. Plohl] |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=28724829 |author-link=Andrej Plohl |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}} * {{navedi knjigo |editor-last=Pučnik |editor-first=Jože |editor-link=Jože Pučnik |title=Iz arhivov slovenske politične policije |publisher=Veda |place=Ljubljana |year=1996 |cobiss=146036 |language=sl}} * {{cite book |last=Rulitz |first=Florian Thomas |author-link=Florian Thomas Rulitz |title=Vetrinjska in bleiburška tragedija : nasilje partizanskih enot nad begunci v maju 1945 na avstrijskem Koroškem |publisher=Mohorjeva družba |year=2013 |place=Celovec |language=sl |cobiss=266193920}} * {{cite book |last=Sirc |first=Ljubo |author-link=Ljubo Sirc |url=https://slovenianhistoricaltours.com/wp-content/uploads/2024/12/CRIMES_COMMITTED_BY_TOTALITARIAN_REGIMES.pdf |title=Crimes committed by totalitarian regimes |publisher=Slovenian Presidency of the Council of the European Union |year=2008 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=135–144 |language=en |chapter=Totalitarian Features of the Judiciary in the Republic of Slovenia (1945–90) |cobiss=241500672}} * {{navedi knjigo |last1=Tolstoy |first1=Nikolaj |author-link=Nikolaj Tolstoy |last2=Jeločnik |first2=Nikolaj |author-link2=Nikolaj Jeločnik |last3=Rozman |first3=Branko |author-link3=Branko Rozman |title=Trilogija o poboju vojnih beguncev iz leta 1945 : Vetrinje–Teharje–Rog |edition=Ponatis |publisher=ZAT |location=Maribor |year=1991 |cobiss=23354112}} * {{cite journal|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|year=2012|title=Leto 1945 – korenine in posledice obračuna v Sloveniji|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEABCJ71|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|language=sl|volume=83|issue=4|pages=63–83|author-link=Tadeja Tominšek Čehulić}} * {{cite journal|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|year=2014|title=Usmrčeni po sodbah vojaških in civilnih sodišč v Sloveniji (1945–1952)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC1PRB6A|journal=Nasilje vojnih in povojnih dni|language=sl|pages=289–324|cobiss=3194996}} * {{navedi knjigo |last=Vodušek Starič |first=Jerca |title=Prevzem oblasti 1944–1946 |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |year=1992 |cobiss=31963904 |author-link=Jerca Vodušek Starič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}} == Zunanje povezave == *»[https://www.gov.si/novice/2025-07-01-redke-pisne-sledi-o-povojnih-izvensodnih-pobojih/ Redke pisne sledi o povojnih izvensodnih pobojih]«. ''Arhivalija meseca'' (julij 2025). Arhiv Republike Slovenije.{{hist-stub}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Zločini druge svetovne vojne]] 3458to65gg1tdc8ihy2jxnl5fg7vhcc 6766428 6766427 2026-10-17T19:41:34Z MaksiKavsek 244409 pos. 6766428 wikitext text/x-wiki [[Slika:Edvard Kardelj 25. junija 1945 sporoča Kidriču v depeši.jpg|sličica|Depeša [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]] [[Boris Kidrič|Borisu Kidriču]]]] '''Povojni poboji na Slovenskem''' so izraz za skoraj izključno izvensodne [[usmrtitev|pomore]] vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v današnji [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Izraz predstavlja povojne revolucionarne [[Čistka|čistke]] imenovane tudi čiščenja, ki jih je po vzoru sovjetske revolucije ukazalo tedanje jugoslovansko partijsko vodstvo. Zato je nujno opravljati tozadevne raziskave v povezavi z drugimi bivšimi jugoslovanskimi republikami, ki so doživljale podobne ali pa še hujše pogrome.<ref>{{navedi splet|url=https://www.koreni.rs/stravicni-podaci-zlocini-komunista-nad-srpskim-narodom-u-20-veku/|title=Stravični podaci: Zločini komunista nad srpskim narodom u 20. veku|publisher=koreni.rs|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=15. maj 2020|accessdate=10. julij 2026}}</ref> Po raziskavah zgodovinarja [[Jože Dežman|Jožeta Dežmana]], nekdanjega predsednika [[Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč|Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]], jih je izvajalo približno 15.000 pripadnikov enot [[Korpus narodne obrambe Jugoslavije|Korpusa narodne obrambe Jugoslavije]], med najodgovornejšimi zanje pa so bili [[Josip Broz]], [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]] in [[Ivan Maček]].<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/ |title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu! |date=30. oktober 2019}}</ref> Za zunajsodne poboje po drugi svetovni vojni je bil kazensko ovaden tudi [[Mitja Ribičič]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mitja-ribicic-ovaden-za-genocid/37066|title=Mitja Ribičič ovaden za genocid|publisher=MMC RTV SLO|author=Uredništvo|place=|language=sl|date=24. maj 2005|accessdate=10. julij 2026}}</ref> Množična grobišča, rezultat morije, so bila desetletja načrtno skrita pred javnostjo, dasiravno so lokalni prebivalci vedeli zanje. V veliki večini primerov je šlo za likvidacije na samem mestu grobišča. Do sedaj je evidentiranih okoli 700 množičnih grobišč. Razkrivanje, evidentiranje in urejanje grobišč se je pričelo leta 2000, deset let po slovenski osamosvojitvi.<ref>Ferenc, Mitja (2004). [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/2262/2594/ Kako do evidence prikritih grobišč v Republiki Sloveniji?] ''Prispevki za novejšo zgodovino XLIV'' 1.</ref> ==Lokacije== Seznam medvojnih in povojnih prikritih grobišč je možno videti [http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4 tukaj].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|title=Geopedia|date=december 2009|accessdate=1.10.2017|website=Lokacije prikritih vojnih grobišč|publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|last=|first=|archive-date=2017-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20171001213958/http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|url-status=dead}}</ref> *[[Crngrob]]<ref>http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2015/09/21/20-9-2015-jo-e-kranjc-in-tone-logonder-n-crngrob-pri-evanje 20. 9. 2015, Jože Kranjc in Tone Logonder – Crngrob pričevanje</ref><ref>http://www.hawlina.com/teksti/Povojna_grobisca_Crngrob.htm POVOJNA GROBIŠČA V CRNGROBU Alojzij Pavel Florjančič</ref> *[[Barbara rov]] == Glej tudi == * [[Slovensko povojno begunstvo]] *[[Seznam grobišč žrtev povojnih pobojev v Sloveniji]] *[[Pliberška tragedija]] * [[Barbara rov]] * [[Rudnik Pečovnik]] * [[Pokol v Kočevskem Rogu]] *[[Partizanski pokol v Mariji Reki|Poboj v Mariji Reki]] *[[Tezenski pokol|Poboj na Teznu]] *[[Partizanski zločin v Mostcu|Poboj v Mostcu]] * [[OZNA]] == Galerija == <gallery perrow="6"> File:Crngrob 1 napis na križu.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob, Napis na križu File:Crngrob 1.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 1, lokacija 46 ° 11 ' 45,67 " , 14 ° 18 ' 21,61 " File:Crngrob 2.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 2, lokacija 46 ° 11 ' 45,53 " , 14 ° 18 ' 16,87 " File:Crngrob 5 tabla.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5, tabla File:Crngrob 5.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5 lokacija 46 ° 11' 52,9 " , 14 ° 18 ' 5,61 " File:Crngrob 5a.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5a File:Crngrob 5b.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5b </gallery> == Glej tudi == * [[Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja]] ==Sklici== {{sklici}} == Viri in literatura == * {{navedi knjigo |last=Aplenc |first=Andrej |last2=Jančar |first2=Drago |author-link2=Drago Jančar |title=Temna stran meseca : kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945-1990 |publisher=Nova revija |place=Ljubljana |year=1998 |author-link=Andrej Aplenc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHBR01SD |cobiss=79178240 |language=sl}} * {{navedi knjigo |last=Corsellis |first=John |author-link=John Corsellis |title=Slovenija 1945 : smrt in preživetje po drugi svetovni vojni |publisher=Mladinska knjiga |place=Ljubljana |year=2006 |cobiss=224978176 |language=sl |last2=Ferrar |first2=Marcus |author-link2=Marcus Ferrar}} * {{cite book |last=Čoh Kladnik |first=Mateja |author-link=Mateja Čoh Kladnik |title=Kazen naj obsojenca prevzgoji : kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954 |last2=Piškurić |first2=Jelka |author-link2=Jelka Piškurić |publisher=Študijski center za narodno spravo |year=2024 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=179824899}} * {{cite journal |last=Čoh Kladnik |first=Mateja |year=2026 |title=Sodna represija in obračun s političnimi nasprotniki poleti 1945 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B88E75N5 |journal=Dileme |language=sl |volume=10 |issue=1 |pages=77–112}} * {{navedi knjigo |last=Dežman |first=Jože |author-link=Jože Dežman |title=Poročilo Komisije vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč : 2005-2008 |publisher=Družina |place=Ljubljana |year=2008a |cobiss=240748800 |language=sl}} * {{cite book |last=Dežman |first=Jože |url=https://slovenianhistoricaltours.com/wp-content/uploads/2024/12/CRIMES_COMMITTED_BY_TOTALITARIAN_REGIMES.pdf |title=Crimes committed by totalitarian regimes |publisher=Slovenian Presidency of the Council of the European Union |year=2008b |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=197–206 |language=en |chapter=Communist repression and transitional justice in Slovenia}} * {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Resnica in sočutje : prispevki k črni knjigi titoizma : 3. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2009-2011|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2011|cobiss=259366656|language=sl}} * {{navedi knjigo |last1=Dežman |first1=Jože |title=Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic |last2=Žalec |first2=Bojan |author-link2=Bojan Žalec |last3=Erzar |first3=Tomaž |author-link3=Tomaž Erzar |publisher=[J. Dežman] |year=2014 |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |cobiss=6749274}} * {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo : titoizem, poraz nasilja|publisher=Mohorjeva|place=Celovec|year=2015|cobiss=278726656|language=sl}} * {{navedi knjigo |last=Dežman |first=Jože |last2=Benčina |first2=Anica |author-link2=Anica Benčina |title=Nemoč laži : poročilo 4 Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2011-2018 |publisher=Družina |place=Ljubljana |year=2019 |cobiss=298709504 |language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Pravica do groba : Republika Slovenija in vojni grobovi : 5. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2021|cobiss=61742851|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=3.450 umorjenih : bratomor v Jami pod Macesnovo Gorico : 6. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2024|cobiss=192336899|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 1990–2025|publisher=Državni svet|place=Ljubljana|year=2025|cobiss=260984067|language=sl|url=https://www.ds-rs.si/sites/default/files/2026-01/Komisija%20vlade%20RS-net%20zbornik.pdf}} * {{navedi knjigo |last=Dornik Šubelj |first=Ljuba |title=Oddelek za zaščito naroda za Slovenijo |publisher=Arhiv Republike Slovenije |place=Ljubljana |year=1999 |author-link=Ljuba Dornik Šubelj |url=https://www.sistory.si/publication/44864 |cobiss=103354368 |language=slovenščina}} * {{navedi knjigo|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}} * {{cite journal |last=Dujo Jurjevčič |first=Mirjam |author-link=Mirjam Dujo Jurjevčič |year=2025 |title=Povojni izvensodni poboji : dolgo zamolčane usode žensk iz Loške doline |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=40110&lang=slv |journal=Dileme |language=sl |volume=9 |issue=2 |pages=35–68 |cobiss=265667843}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288|author-link=Mitja Ferenc}} * {{cite book |last=Ferenc |first=Mitja |url=https://slovenianhistoricaltours.com/wp-content/uploads/2024/12/CRIMES_COMMITTED_BY_TOTALITARIAN_REGIMES.pdf |title=Crimes committed by totalitarian regimes |publisher=Slovenian Presidency of the Council of the European Union |year=2008 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=155–160 |language=en |chapter=Secret World War Two Mass Graves in Slovenia}} * {{cite book |last=Ferenc |first=Mitja |url=https://sistory.si/publication/46221 |title=Prekopi žrtev iz prikritih grobišč : (1991–2011) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=265856512}} * {{navedi knjigo |last=Ferenc |first=Mitja |last2=Alić |first2=Mehmedalija |author-link2=Mehmedalija Alić |last3=Jamnik |first3=Pavel |author-link3=Pavel Jamnik |title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2 |publisher=Družina |location=Ljubljana |year=2012 |cobiss=259727616}} * {{navedi knjigo |last1=Ferenc |first1=Mitja |last2=Košir |first2=Uroš |author-link2=Uroš Košir |title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji |year=2025 |publisher=Školska knjiga |location=Zagreb |language=hr |cobiss=261184771}} * {{cite journal |last=Florjančič |first=Alojzij Pavel |author-link=Alojzij Pavel Florjančič |year=2001 |title=Povojna grobišča v Crngrobu |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-310XI8PT |journal=Loški razgledi |language=sl |volume=48 |issue=1 |pages=217–244}} * {{navedi knjigo |editor-last=Gabrič |editor-first=Aleš |editor-link=Aleš Gabrič |title=Slovenija v letu 1945 : zbornik referatov |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |place=Ljubljana |year=1996 |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38560/Slovenija_v_letu_1945.pdf |cobiss=57087744 |language=sl}} * {{cite book |last=Jamnik |first=Pavel |author-link=Pavel Jamnik |url=https://slovenianhistoricaltours.com/wp-content/uploads/2024/12/CRIMES_COMMITTED_BY_TOTALITARIAN_REGIMES.pdf |title=Crimes committed by totalitarian regimes |publisher=Slovenian Presidency of the Council of the European Union |year=2008 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=207–214 |language=en |chapter=Post-World War Two Crimes on the Territory of Slovenia}} * {{cite book |last=Jamnik |first=Pavel |title=Slovenska sprava |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |year=2021 |editor-last=Bajd |editor-first=Tadej |place=Ljubljana |pages=51–66 |language=sl |chapter=Proces prepoznave konspirativno in organizirano izvedenih pobojev po drugi svetovni vojni na območju Slovenije kot nezastarljivih kaznivih dejanj proti človečnosti |cobiss=76843267}} * {{navedi knjigo|editor=Jančar|title=Poročilo o pobojih: Vmesno poročilo o raziskovanju povojnih množičnih pobojev Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti|publisher=Inštitut dr. Jožeta Pučnika|location=Ljubljana|year=2010|cobiss=251994368|language=sl|editor-first=Mateja|editor-link=Mateja Jančar}} * {{navedi knjigo|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Teharje so tlakovane z našo krvjo|publisher=N. Jeločnik|location=Buenos Aires|year=1973|cobiss=27366401|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC2KXNVC|author-link=Nikolaj Jeločnik}} * {{navedi splet|last=Kekec|first=Bojan|last2=Valič Zver|first2=Andreja|last3=Ferenc|first3=Mitja|last4=Grdina|first4=Igor|last5=Griesser Pečar|first5=Tamara|title=70 let potem, posvet v Državnem svetu|website=youtube.com|date=2015|url=https://www.youtube.com/watch?v=81wIZGuWZ4Q|accessdate=14. november 2025|last6=Prunk|first6=Janko|last7=Gradna|first7=Stane|last8=Juhant|first8=Janez|last9=Maver|first9=Aleš}} * {{navedi knjigo |last=Korošec |first=Ivan |author-link=Ivan Korošec |title=Teharje : krvave arene |publisher=Ilex-Impex |location=Ljubljana |year=1994 |cobiss=41121536}} * {{Navedi knjigo |title=Teharske žive rane |last=Leljak |first=Roman |author-link=Roman Leljak |publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine |year=2012 |location=Radenci |cobiss=71074049}} * [[Milko Mikola|Mikola, Milko]] (1999). ''Zaplembe premoženja v Sloveniji 1943–1952''. Celje: ZAC {{COBISS|ID=104001280}} * Mikola, Milko (2007). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji : Strnišče, Hrastovec, Brestrnica in Filovci''. Ljubljana: Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije. {{COBISS|ID=235013632}} * Mikola, Milko (2008a). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji. Št. Vid nad Ljubljano, Škofja Loka in Teharje ter taborišče za otroke Petriček''. Ljubljana: Študijski center za narodno spravo. {{COBISS|ID=242952704}} * {{cite book |last=Mikola |first=Milko |url=https://slovenianhistoricaltours.com/wp-content/uploads/2024/12/CRIMES_COMMITTED_BY_TOTALITARIAN_REGIMES.pdf |title=Crimes committed by totalitarian regimes |publisher=Slovenian Presidency of the Council of the European Union |year=2008b |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=161–172 |language=en |chapter=Communist Repression of “Interior Enemies” in Slovenia}} * {{navedi knjigo|last=Mikola|first=Milko|title=Rdeče nasilje: Represija v Sloveniji po letu 1945|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2012|cobiss=263646208|language=sl}} * {{cite video|last=Možina|first=Jože|title=Zločin, ki ne zastara : Slovenska Bistrica 1946|publisher=RTV Slovenija|year=2001|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174267587|cobiss=176353539|language=sl}} * {{cite book |author-link= |title="Nemci" na Slovenskem 1941–1955 : izsledki projekta |publisher=Znanstveni inštitut FF |year=1998 |editor-last=Nećak |editor-first=Dušan |editor-link=Dušan Nečak |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=74079232}} * {{cite book |last=Nećak |first=Dušan |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=576–599 |language=sl |chapter="Nemci" na Slovenskem ob koncu druge svetovne vojne – maščevanje in pregon? |cobiss=43741026}} * {{navedi knjigo |last1=Potočnik |first1=Terezija |last2=Friš |first2=Darko |author-link2=Darko Friš |title=Taborišče Teharje in amnestija leta 1945 |publisher=[T. Potočnik] |location=Maribor |year=2009 |cobiss=17063944 |author-link=Terezija Potočnik |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=10952}} * {{navedi knjigo |first=Jože |author-link=Jože Pirjevec |last=Pirjevec |first2=Darko |last2=Dukovski |first3=Nevenka |author-link2=Darko Dukovski |last3=Troha |first4=Gorazd |author-link3=Nevenka Troha |last4=Bajc |first5=Guido |author-link5=Guido Franzinetti |author-link4=Gorazd Bajc |last5=Franzinetti |title=Fojbe |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |year=2012 |cobiss=259725312}} * {{Navedi knjigo |last=Pirjevec |first=Jože |title=Kardelj : socialistični utopist na oblasti |publisher=Beletrina |year=2026 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=275074819}} * {{cite journal |last=Piškurić |first=Jelka |author-link=Jelka Piškurić |year=2026 |title=Kazenske ustanove po koncu druge svetovne vojne in njihova vloga pri pregonu političnih nasprotnikov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U8UNYFL |journal=Dileme |language=sl |volume=10 |issue=1 |pages=113–143}} * {{navedi knjigo |last=Plohl |first=Andrej |last2=Guštin |first2=Damijan |author-link2=Damijan Guštin |title=Povojni poboji na Slovenskem 1945 |publisher=[A. Plohl] |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=28724829 |author-link=Andrej Plohl |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}} * {{navedi knjigo |editor-last=Pučnik |editor-first=Jože |editor-link=Jože Pučnik |title=Iz arhivov slovenske politične policije |publisher=Veda |place=Ljubljana |year=1996 |cobiss=146036 |language=sl}} * {{cite book |last=Rulitz |first=Florian Thomas |author-link=Florian Thomas Rulitz |title=Vetrinjska in bleiburška tragedija : nasilje partizanskih enot nad begunci v maju 1945 na avstrijskem Koroškem |publisher=Mohorjeva družba |year=2013 |place=Celovec |language=sl |cobiss=266193920}} * {{cite book |last=Sirc |first=Ljubo |author-link=Ljubo Sirc |url=https://slovenianhistoricaltours.com/wp-content/uploads/2024/12/CRIMES_COMMITTED_BY_TOTALITARIAN_REGIMES.pdf |title=Crimes committed by totalitarian regimes |publisher=Slovenian Presidency of the Council of the European Union |year=2008 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=135–144 |language=en |chapter=Totalitarian Features of the Judiciary in the Republic of Slovenia (1945–90) |cobiss=241500672}} * {{navedi knjigo |last1=Tolstoy |first1=Nikolaj |author-link=Nikolaj Tolstoy |last2=Jeločnik |first2=Nikolaj |author-link2=Nikolaj Jeločnik |last3=Rozman |first3=Branko |author-link3=Branko Rozman |title=Trilogija o poboju vojnih beguncev iz leta 1945 : Vetrinje–Teharje–Rog |edition=Ponatis |publisher=ZAT |location=Maribor |year=1991 |cobiss=23354112}} * {{cite journal|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|year=2012|title=Leto 1945 – korenine in posledice obračuna v Sloveniji|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEABCJ71|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|language=sl|volume=83|issue=4|pages=63–83|author-link=Tadeja Tominšek Čehulić}} * {{cite journal|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|year=2014|title=Usmrčeni po sodbah vojaških in civilnih sodišč v Sloveniji (1945–1952)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC1PRB6A|journal=Nasilje vojnih in povojnih dni|language=sl|pages=289–324|cobiss=3194996}} * {{navedi knjigo |last=Vodušek Starič |first=Jerca |title=Prevzem oblasti 1944–1946 |publisher=Cankarjeva založba |location=Ljubljana |year=1992 |cobiss=31963904 |author-link=Jerca Vodušek Starič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}} == Zunanje povezave == *»[https://www.gov.si/novice/2025-07-01-redke-pisne-sledi-o-povojnih-izvensodnih-pobojih/ Redke pisne sledi o povojnih izvensodnih pobojih]«. ''Arhivalija meseca'' (julij 2025). Arhiv Republike Slovenije.{{hist-stub}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Zločini druge svetovne vojne]] qiqtgmtwzqyy0k0vf21gqm3m41icotx 0 138379 6766316 6628649 2026-10-17T12:40:00Z TadejM 738 dolgi pomišljaj -> pomišljaj 6766316 wikitext text/x-wiki '''Kos''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|deseti najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je na dan 1. januarja 2024 uporabljalo 3700 oseb in je desti najbolj pogost slovenski priimek. Pogost je tudi v nekaterih drugih slovanskih okoljih, zlasti na Poljskem in Hrvaškem. V Sloveniji je najpogostejši priimek v [[Zasavska statistična regija|Zasavski statistični regiji]], kjer živi 226 oseb s tem priimkom in je po pogostnosti na 7. mestu; največ ljudi s tem priimkom, 936, pa živi v [[Osrednjeslovenska statistična regija|Osrednjeslovenski statistični regiji]]. == Izvor == Po mnenju [[Janez Keber|Janeza Kebra]] priimek Kos izhaja iz imena ptiča [[kos (ptič)|kosa]] (''Turdus merula''). Na Dolenjskem ptiča imenujejo ''kus'' in od tod so izpeljani priimki [[Kus]], Kusel, Kuselj, Kusič, Kussel in podobni. Priimek Kos bi lahko ponekod izhajal tudi od položaja kmetije na hribu, imenovanem ''kosje'' ali tudi ''kozje''. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Albert Kos]] (1913–1947), pravnik in (levičarski) publicist *[[Albert Kos]] (1948–2022), gledališki režiser, lutkar *[[Alojzij Kos]], kipar *[[Ana Zalokar|Ana Kos Zalokar]] (1891–1979), zdravnica, humanitarna in družbenoprosvetna delavka *[[Andrej Kos]] (*1973), elektrotehnik, univ. prof. *[[Andreja Kos]], umetnostna zgodovinarka * [[Anica Mikuš Kos]] (*1935), pedopsihiatrinja, humanitarna delavka * [[Anton Kos (1837)|Anton Kos]] - Cestnikov (1837–1900), književnik, publicist * [[Anton Kos - Čobo]] (1922–?), rudar, partizan, kočevski odposlanec * [[Anže Kos]] (*1993), košarkar * [[Blaž Kos]] (*1979), alpinist/plezalec? * [[Bor Kos]], elektrotehnik *[[Boris Kos]] (*1973), igralec *[[Boštjan Kos]] (*1976), hokejist * [[Božidar Kos]] (1934–2015), skladatelj, akademik * [[Božo Kos]] (1931–2009), ilustrator in karikaturist * [[Damir Domitrović-Kos]] (1963–2016), gledališki in umetniški producent * [[Dejan Kos]] (*1966), germanist, literarni zgodovinar * [[Dejan Kos (nogometaš)|Dejan Kos]] (*1990), nogometaš * [[Drago Kos (sociolog)|Drago Kos]] (*1953), prostorski (urbani) sociolog, prof. FDV * [[Drago Kos]] (*1961), pravnik, kriminalist in nogometni sodnik * [[Dušan Kos]] (*1963), zgodovinar * [[Evelina Kos]] (*1996), nogometašica *[[Fran Kos]] (1885–1958), zoolog, kustos *[[Franc Kos (razločitev)]], ime več oseb ** [[Franc Kos (zgodovinar)|Franc Kos]] (1853–1924), zgodovinar ** [[Franc Kos (1912)|Franc Kos]] (1912–1966), umetnostni zgodovinar ** [[Franc Kos (vojni zločinec)|Franc Kos]] (*1966), vojni zločinec *[[Gaja Kos]] (*1979), literarna kritičarka, publicistka, prevajalka * [[Gojmir Anton Kos]] (1896–1970), slikar, profesor, akademik * [[Ivan Kos (šahist)|Ivan Kos]] (1846–1907), podjetnik in šahist * [[Ivan Kos (filolog)|Ivan Kos]] (1849–1931), filolog, šolnik (ravnatelj gimnazije v Pazinu) * [[Ivan Kos (likovnik)|Ivan Kos]] (1895–1981), slikar, grafik * [[Ivan Kos (biolog)|Ivan Kos]] (*1962), biolog, krajinski ekolog, strokovnjak za varstvo divjih zveri, univ. prof. * Janez Kos ** [[Janez Kos (muzealec)|Janez Kos]] (1935–2021), muzealec, kustos ** [[Janez Kos (astronom)|Janez Kos]], astronom * [[Janina Kos]], prevajalka * Janko Kos ** [[Janko Kos (častnik)|Janko Kos]] (1891–1934), častnik (preporodovec) ** [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] (*1931), literarni teoretik in zgodovinar, komparativist, univerzitetni profesor, akademik ** [[Janko Kos (biokemik)|Janko Kos]] (*1959), profesor farmacevtske biokemije, evropski akademik ** [[Janko Kos (politik)|Janko Kos]] (*1961), župan * [[Jerca Kos]], prevajalka * [[Jože Kos]], mizar, lesar * [[Jože Kos (bibliotekar)|Jože Kos]] (1908–1969), bibliotekar, založnik? * [[Jože Kos Grabar]] (*1959), geodet, pesnik, publicist, aktivist * [[Lada Kos]], pevka * [[Leon Kos]] (1918–2006), zdravnik ginekolog * [[Leopoldina Kos]] (1889–1968), političarka in pedagoginja * [[Lojze Kos (*1950)|Lojze Kos]] (*1950), novinar, dopisnik * [[Lovro Kos]] (*1999), smučarski skakalec * [[Marijan Kos]] (1909–1973), operni pevec * [[Marjan Kos]] (1929–2024), novinar *[[Marjan Kos]], ustavni pravnik *[[Marjana Kos]] (*1968), arhivistka *[[Marjanca Kos]], biologinja, pedagoginja * [[Marjeta Šašel Kos]] (*1952), arheologinja in klasična filologinja * [[Marko Kos]] (1925–2020), strojnik, promotor tehniške inteligence, publicist * [[Marta Kos-Marko|Marta Kos]] (*1965), diplomatka, podjetnica, predavateljica, evropska komisarka * [[Mateja Kos Zabel]] (*1958), umetnostna zgodovinarka, muzealka * [[Mateo Kos]] (*1982), likovni ustvarjalec * Matevž Kos, rudar iz Jereke, eden od prvopristopnikov na Triglav 1778 * [[Matevž Kos]] (*1966), literarni zgodovinar in teoretik, kritik, esejist * [[Miha Kos]] (*1962), fizik in pedagog znanosti (Hiša eksperimentov) * [[Milan Kos]] (*1962), redovnik minorit, provincialni minister * [[Milko Kos]] (1892–1972), zgodovinar, univerzitetni profesor, akademik * [[Miran Kos]], podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije * [[Miro Kos|Miroslav Kos]] (1903–1996), arhitekt, publicist * [[Mitja Kos]] (*1973), farmacevt, prof. FFA * [[Monika Kos]] (*1979), košarkarica *[[Nataša Kos]], diplomatka (MZZ) *[[Nataša Kos Križmančič]], pesalka, koreografinja * [[Neja Kos]] (*1943), plesna kritičarka, publicistka * [[Peter Kos]] (*1950), arheolog, numizmatik, muzealec * [[Mojca Kos Gnamuš|Petra Kos Gnamuš]], novinarka, dopisnica * [[Poldka Kos]], učiteljica, aktivistka, šolnica v Prekmurju * [[Saša Kos]] (*1953), bibliotekarka in političarka * [[Simon Kos]] (1911–1941), protifašist, slovenski narodni mučenik * [[Sonja Kos Kraigher|Sonja Kos-Kraigher]] (1917–1970), prevajalka * [[Stanislav Kos]] (1911–1990), teolog in bibliotekar * [[Suzana Kos]], novinarka * [[Tine Kos]] (1894–1979), kipar * [[Tone Kos]] (1888–1975), športni delavec (težka atletika) * Tone Kos, slikar/risar ? *[[Toni Kos]] (*1972), šahist * [[Viktor Kos]] (1899–1987), duhovnik, dekan, monsinjor * [[Viktorija Kos]], teologinja, pisateljica, raziskovalka vzhodnih filozofij in duhovnih izročil ter prevajalka * [[Vili Kos]] (*1927), kartograf * [[Vladimir Kos (glasbenik)|Vladimir Kos]] (1912–?), cerkveni glasbenik * [[Vladimir Kos]] (1924–2022), jezuit, misijonar, jezikoslovec in pesnik * [[Ženja Leiler|Ženja Leiler Kos]] (*1966), kulturna novinarka, urednica, kritičarka == Znani tuji nosilci priimka == * [[Ćiril Kos]] (1919–2003), hrvaški škof (Đakovsko-sremski) * [[Dragutin (Karl) Kos]] (19.stoletje), hrvaški gozdar * [[Erika Kos]] (1925–1990), hrvaška agronomka in biokemičarka * [[Hubert Kós]] (*2003), madžarski plavalec * [[Igor Kos]] (*1978), hrvaški rokometaš * [[Ivan Kos (*1944),|Ivan Kos]] (*1944), hrvaški oboist * [[Józef Kos]], poljski vojni veteran *[[Jurij Kos]], ruski botanik slovenskega rodu (sin Ivana Kosa) * [[Károly Kós]], madžarski arhitekt * [[Koraljka Kos]] (*1934), hrvaška muzikologinja, profesorica in akademičarka * [[Ksenija Kos]] ([[Kos-Lukinić]]) (*1938), hrvaška pianistka in klavirska pedagoginja * [[Lada Kos]] (*1944), hrvaška šansonjerka in kantavtorica * [[Lucijan Kos]] (1911–1994), hrvaški pravnik in ekonomist pomorstva * [[Maja Kos]], srbska sinhrona plavalka * [[Mario Kos]] (1936–2013), hrvaški pravnik, odvetnik in (ustavni) sodnik * [[Mile Kos|Mile (Miodrag) Kos]], srbski nogometaš * [[Miodrag Kos]] (*1925), hrvaški novinar in nogometni trener * [[Monika Kos]] (*1967), avstralska novinarka * [[Paul Kos]], ameriški konceptualni umetnik * [[Petar Kos]] (1917–2007), hrvaški kipar in slikar * [[René Kos]], nizozemski kolesar * [[Rudolph Kos]], ameriški duhovnik (pridigar) * [[Tomasz Kos]], poljski nogometaš * [[Tomáš Kos]] (*1967), češki biatlonski trener v Sloveniji * [[Vera Kos-Paliska]] (*1942), hrvaška slikarka in likovna pedagoginja * [[Vesna Kos]] (1930–2015), hrvaška inženirka elektrotehnike, univ. prof. * [[Vinko Kos]] (1914–1945), hrvaški pesnik (međimurski) (frančiškansko gimnazijo obiskoval mdr. v Škofji Loki) * [[Vladimir Kos (1922|Vladimir Kos]] (1922–2007), hrvaški gradbeni inženir * [[Vladimir Kos (1937)|Vladimir Kos]] (*1937), hrvaški skladatelj zabavne glasbe in ilustrator * [[Zorko Kos]] (1930–2018), hrvaški gradbenik, hidrotehnik, univ. prof. == Glej tudi == * priimke [[Kosi]], [[Kus]], [[Kous]] * priimek [[Kosmač]], [[Kosič]], [[Kosmina]]... * [[Kosova graščina]] na Jesenicah * [[Kosovo]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kos}} * http://www2.arnes.si/~rzjtopl/rod/viri/priimki.htm * https://web.archive.org/web/20071013183444/http://www.geocities.com/boyan65/JKeber4.htm {{priimek|Kos}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] f645ev6p3g38dp6xjp8xtgmavsktgo5 1 142075 6766621 6765456 2026-10-18T11:53:26Z Wayfarer 535 /* Smrt Ane Jud */ odgovor 6766621 wikitext text/x-wiki ==Članek je potreben predelave== Ana Jud je znana še po čem. Članek je izrazito [[hagiografija|hagiografski]] in potreben predelave z upoštevanje [[WP:NPOV]]. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 11:52, 25 junij 2007 (CEST) :Dokler nihce ne navede, kaj je v članku pristranskega, velja, da so pristranski predvsem poskusi cenzure, maskirani v težnje po nepristrankosti. Zgornji zapis je eden takih očitnih poskusov cenzure, ko avtor ni navedel nobenega dejstva v prid svojim trditvam, pač pa samo podtikanja. --[[Uporabnik:Mrkaic]] 15:48, 25 junij 2007 (CEST) Znana je tudi po tem, da je - menda po naročilu svojih šefov - objavljala članke vprašljive točnosti. Tako vsaj sedaj pravi sama. In če o nekom pišemo kot o borcu za resnico in pravico, ne da bi omenili morebitne temne plati njegove biografije, je to pristransko. Poleg tega pamfletistične trditve o boju proti KP - le kateri? - tudi niso zgled nepristranskega pisanja. Etc, etc... --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 18:11, 25 junij 2007 (CEST) :Pristransko pretenciozno navedbe so umaknjene; če bi tudi držale, jim ni mesto v enciklopedičnem članku. :[[Uporabnik:Mrkaic]], prosim uporabljaj svoj podpis. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 21:16, 25 junij 2007 (CEST) :Aja, tole: "''Zgornji zapis je eden takih očitnih poskusov cenzure, ko avtor ni navedel nobenega dejstva v prid svojim trditvam, pač pa samo podtikanja.''" se nanaša na tebe!? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 21:27, 25 junij 2007 (CEST) Andrejj, ce imas kako konkretno dopolnilo clanku, ga vsekakor napisi in ce je tocno, bo upostevano. Ce pa nimas za dodati nic konkretnega ali verodostojnega, pa se omeji na iskanje napak v clanku in ne cenzuriraj tistih, ki imamo zgolj dobre namene. Vsaka koristna pripomba je dobrodosla in bo upostevana. Tudi kar se tice pisanja po nareku. Umikam prispevek![[Uporabnik:Mrkaic]] : Ni potrebe za jezo ali kaj podobnega. Uporabniki so navedli svoje mnenje o članku, ga tudi popravili, tako slogovno, kot vsebinsko. To je enciklopedija, kjer vsak lahko kaj spreminja. Tu na pogovorni strani pa debatiramo o napakah, pristranskostih, slogu, navajanju virov in ostalo glede članka. Debata včasih postane vroča, ampak na koncu se vse zmenimo. LP. --[[Uporabnik:Mens mentis|Mens mentis]] 22:38, 25 junij 2007 (CEST) ::Mrkaic, prispevka ne moreš umakniti ko si ga enkrat objavil (z dovoljenjem GFDL, kar ti je jasno pisalo ob vnosu). --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 22:55, 25 junij 2007 (CEST) Problem je v tem, ker se oseba, na katero se nanasa clanek ne strinja z dejstvom, da je clanek o njej objavljen. Zato lahko nastopijo pravne posledice za vse, ki vzdrzujejo to stran. Predlagam, da se clanek umakne, kajti interna pravila wikipedije ne morejo biti nad zakonskimi dolocili varstva zasebnosti. Kontaktiral sem tudi pravne svetovalce, ki bodo kmalu povedali svoje mnenje. V izogib zapletom predlagam, da se clanek umakne. {{nepodpisani|Mrkaic}} ::Moje mnenje je tako, da biografsko-enciklopedični članek ostane dokler ne postane jasno kako je v zvezi z zakonskimi določili o varstvu zasebnosti v primeru, da oseba ne želi svojega članka v dotični enciklopediji. Končno, sami ste ga napisali. Informacija, da se oseba o kateri je biografski članek napisan ne strinja z njeno objavo mora biti podana od nje same. Domnevam, da vi niste njen pravni zastopnik. Jasno je, da pravila enciklopedije niso nad zakonskimi določili varstva zasebnosti. To nihče ne zanika. ::Naj bo jasno, da imamo prostovoljni sodelavci Wikipedije pravila, ki določajo čimbolj nepristranske članke (kot ste videli v konkretnem primeru) - samo gola dejstva. Tako, kot se za enciklopedijo spodobi. S takim pravilom, osebam o katerem je napisan biografski članek, zagotavljamo visoko integriteto njihove osebnosti. ::Torej: v primeru, da bomo ugotovili, da se z objavo članka ne krši zakonskega določila o varstvu zasebnosti članek ostaja. V primeru, da bo ugotovljeno, da biografski članek krši navedena zakonska določila bo članek umaknjen. V upanju na medsebojno spoštovanje vas lepo pozdravljam. --[[Uporabnik:Mens mentis|Mens mentis]] 00:14, 26 junij 2007 (CEST) Ni res, da sem sam napisal clanek, ki se zdi osebi sporen sporen, napisal sem prvo razlicico clanka. Po mnenju doticne osebe so sporni popravki clanka, ki pa niso moje delo. Clanek v osnovni razlicici se ji ne zdi sporen, kar lahko dokazem z emailom, ki mi ga je poslala. Ker nisem pravnik, je vse od tukaj naprej v tem zapisu samo moje laicno mnenje. Osebi, o kateri govori clanek, se zdijo sporni popravki osnovne verzije clanka in zoper te popravke lahko ta oseba po mojem razumevanju vlozi tozbo. Pravni izvedenci so o problemu obvesceni in njihovo mnenje bomo vsi skupaj dobili, upajmo da v kratkem. Zato bi bilo po moje modro ravnati tako, da se clanek umakne do takrat, ko bo znano njihovo mnenje. S tem se avtorji popravkov in vzdrzevalci strani izognejo morebitnim problemom, ki bi lahko nastali, ce se v clanku omenjena oseba odloci za ukrepanje s pravnimi sredstvi. To je seveda moje laicno mnenje o tem, kaj bi bilo modro ravnanje v tem, resda neobicajnem primeru. {{nepodpisani|Mrkaic}} : Samo en komentar, sem slučajno naletel na tole debato. Glede biografij živih oseb obstaja na WP smernica, [[WP:BŽO]]. Glede pravnih sredstev, na angleški različici so zelo strogi kar se tiče pravnih groženj ([[:en:Wikipedia:No legal threats]]), ampak v duhu konstruktivne debate se temu izogibajmo. Glede želje dotične osebe o vsebini članka, ko je članek enkrat objavljen, je kot tak tarča popravkov in stalna verzija ne obstaja. Če je podkrepljen z verodostojnimi viri, načeloma tudi ne krši smernic BŽO. Ampak kot sem že rekel, WP je odprta za debato. To ni ne prvi in verjetno niti zadnji primer tega tipa. LP --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 00:55, 26 junij 2007 (CEST) Problem je nastopil, ker jo oseba omenjena v clanku razumela, da so nekateri popravki zlonamerni. Ker nisem njen pravni zastopnik, lahko recem samo to, da bodo to, kaj se ji zdi zlonamerno, pojasnili njeni pravni zastopniki z njeno pomocjo. Jaz sem na podlagi njene intervencije obvestil njene pravne zastopnike o nastali situaciji. Upajmo, da se bodo oglasili kmalu, kajti nihce ne uziva v tem razpredanju, jaz se najmanj. :Kaj naj bi bili zlonamerni popravki? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 01:05, 26 junij 2007 (CEST) Ok, lahko uporabimo tudi smernico [[Wikipedija:Nepristranskost]]. Če se torej identificira zlonamerne popravke in utemelji zlonamernost, se jih glede na smernico mora odstraniti. Pravzaprav, vabim vse vpletene k branju te smernice, v njej vse lepo piše. Mislim, da bo hitro jasno kako in kaj. LP --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 01:12, 26 junij 2007 (CEST) :: Na začetku ste podali informacijo, da oseba ne želi objave enciklopedičnega članka v Wikipediji. Niste omenjali "zlonamernosti" spreminjanja članka. :: Kar se zdi osebi zlonamerno naj konkretno pove, da bodo informacije jasne. Tako lahko kaj naredimo. Dokler nimamo te informacije ne moremo nič ukrepati. --[[Uporabnik:Mens mentis|Mens mentis]] 01:30, 26 junij 2007 (CEST) Predvsem pa mora biti jasno: (domnevni) pravni zastopniki Ane Jud se bodo morali obrniti na ameriška sodišča, saj je WP ameriška spletna stran. Zato se jaz s takšnimi grožnjami ne bi preveč obremenjeval. Konkretne ugovore pa seveda lahko upoštevamo, če bodo utemeljeni. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 09:34, 26 junij 2007 (CEST) :Prazne marnje, take pravne grožnje ... Če koga kaj moti, naj bo konkreten. Redakcijo, ki bi res vsebovala neresnično obrekovanje, lahko sicer skrijemo, da ne bo niti dostopna niti adminom. Bi pa še enkrat pozval vse, da pri biografijah (in tudi drugje) striktno navajajo vire za vse potencialno sporne trditve. --[[Uporabnik:Eleassar|'''Eleassar''']] ^{[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]} 10:24, 26 junij 2007 (CEST) :: Verjetno sta sporni naslednji besedni zvezi: '''''odmevnih''' knjigah'' in ''knjižni '''prvenec'''''. --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 10:42, 26 junij 2007 (CEST) ::: Samo še štirje viri od devetih nam manjkajo. --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 11:17, 26 junij 2007 (CEST) Po moje dodatne reference v bistvu niso potrebne. Biografija in bibliografija sta povzeti po njeni spletni strani, prepoved bloga ima povezavo. Morda bi bilo potrebno oboje le izrecno navesti med viri. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 13:11, 26 junij 2007 (CEST) Kljub vsemu pa sem Domnove opombe malo uredil, dopolnil in pobrisal nekaj zahtev za navajanje, ki so bile pmm nepotrebne. Če so trditve iz uvoda samo smiselno povzemanje besedila v nadaljevanju, ne potrebujejo svojih opomb. Mislim, da je že to, kar imamo sedaj, precej pretirano, ampak naj bo, za preskus. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 13:33, 26 junij 2007 (CEST) : Če bi navedli vse vire, bi bil verjetno prvi izbrani članek samo zaradi virov. {{S-:-)}} --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 14:08, 26 junij 2007 (CEST) ''Glej tudi [[Wikipedija:Pod lipo#Oseba, na katero se nanasa clanek se ne strinja z dejstvom, da je clanek o njej objavljen (n-ti del)|Pod lipo]]''. [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 19:36, 26 junij 2007 (CEST) Ana Jud je po lastnih navedbah narocene clanke pisala samo za Direkt, iz prejsnje dikcije pa se je razumelo, kot da jih je pisala tudi za druge casopise. To je zdaj popravljeno in prosim, da ta popravek upostevate! <small>-Ta [[Wikipedija:Na pogovornih straneh se podpiši|nepodpisani]] komentar je dodal/-a [[Uporabnik:Mrkaic]] ([[Uporabniški pogovor:Mrkaic|pogovor]] • [[Posebno:Contributions/Mrkaic|prispevki]]){{#if:{{{2|}}}|&#32;{{{2}}}|}}.</small><!-- Predloga:Nepodpisani --> : Upoštevamo vsak popravek, ne pa brisanje teksta. --[[Uporabnik:Dbc334|Domen]] 10:15, 13. julij 2007 (CEST) == Smrt Ane Jud == Se vam ne zdi, da bi bilo vredno dodati pod-poglavje "Smrt", glede na to, da je (po sicer nepreverjenih informacijah) umrla v "sumljivih okoliščinah". Konkretno v članku "[https://neuradno.si/zgodbe/je-ana-jud-storila-samomor-ker-jo-je-medijska-hisa-martina-odlazka-pah Je Ana Jud storila samomor, ker jo je medijska hiša Martina Odlazka pahnila na rob?]" piše, da je direktor revije [[Reporter_(revija)|Reporter]] Aleš Černigoj oktobra 2025 Ani Jud (bojda da po navodilih Silvestra Šurle) odpovedal pogodbo pri časopisu. Obvestilo o odpovedi naj bi dobila po e-pošti oktobra 2025. Hkrati naj bi za celomesečno septembrsko delo na s.p. prejela 850€. Ker pa prispevki, ki so strošek s.p.-ja, prek katerega je morala delati, znašajo pribl. 720€, ji je na koncu za plačilo ostalo samo 130€. S tem denarjem naj bi plačala najemnino in hrano za otroke, saj bivši partner zaradi okrevanja po večji operaciji še ni bil delovno sposoben. Iz sporočil, ki naj bi jih hranili v uredništvu spletne strani [https://neuradno.si/ neuradno.si], naj bi bilo razvidno, da je obvestilo prejela po e-pošti in brez ustrezne obrazložitve. Sodelovanje naj bi se končalo takoj, kar naj bi pomenilo, da je bila odpuščena brez odpovednega roka, kar naj bi ji še dodatno otežilo položaj, v katerem se je znašla. [[Uporabnik:Wayfarer|Wayfarer]] ([[Uporabniški pogovor:Wayfarer|pogovor]]) 13:22, 15. oktober 2026 (CEST) :Na zapise takih sumljivih spletnih medijev se ni primerno sklicevati, sploh ne pri tako občutljivih zadevah. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:36, 15. oktober 2026 (CEST) ::V redu, pa hvala za odgovor, sicer je bil pa samo predlog. ::[[Uporabnik:Wayfarer|Wayfarer]] ([[Uporabniški pogovor:Wayfarer|pogovor]]) 13:53, 18. oktober 2026 (CEST) ew8j8wxytkwxztun2qzzg8tu4zqhr4b 4 144283 6766493 6765550 2026-10-17T21:41:10Z GeographieMan 179499 poročilo 6766493 wikitext text/x-wiki {{za-proti}} '''Wikipedija: V živo''' [[File:Wikipedija pod Slovenci.ogv|thumb|[[Miran Hladnik]] – ''Wikipedija pod Slovenci'': delavnica o možnostih in priložnostih sodelovanja na slovenski Wikipediji, izvedena maja 2013 v Občinski knjižnici Jesenice v sklopu projekta ''Wikipedija gre med ljudi'']] Wikipedija ni samo delo, delo in še enkrat delo. Uporabniki, t. i. wikipedisti smo živa bitja z izraženo potrebo po socializaciji. Zato se sestajamo po dogovoru, če bo sreča, za začetek vsaj enkrat mesečno zato, da bi si izmenjali zamisli o Wikipediji, pa tudi o povsem nepomembnih stvareh, ki z Wikipedijo nimajo povezave. Ta stran in njene podstrani naj služijo za manj ali bolj podrobna poročila o srečanjih in dogodkih. Če se želite pridružiti tudi vi, je dovolj, da pridete na dogovorjeno mesto, kar bo pravočasno objavljeno na tej strani. <!-- == Načrtovana srečanja == ODKOMENTIRANO ZARADI NEAKTUALNOSTI Srečanja naj bi bila '''vsak zadnji četrtek oz. petek v mesecu v popoldanskem času'''. Dan po srečanju koordinator doda kratek opis srečanja v tabelo ''Dosedanja srečanja'', po možnosti pa objavi zapisnik srečanja [[WP:PL|Pod lipo]] (če so predlagane katerekoli spremembe je slednje obvezno). Razprava o naslednjem srečanju naj se zaključi najpozneje 7 dni pred začetkom. Za vsako naslednje srečanje se javi/imenuje nova kontaktna oseba - prostovoljne prijave se vpišejo v spodnji seznam: *[[/004]], glej tudi http://www.facebook.com/event.php?eid=118754028137175 --> == Srečanja v živo == {| class="wikitable" ! # ! čas in kraj srečanja ! kratek opis ! prisotni ! slika ! # prispevkov ! koordinator(ji) |--- | 000 ||1. februar 2006 na [[FMF]] || Sredin seminar: Srečanje slovenskih wikistov <ref>http://porocila.imfm.si/2006/IMFM_2006.pdf</ref> || [[Uporabnik:Romanm|romanm]], [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]], [[Uporabnik:xJaM|xJaM]], [[Uporabnik:Peterlin|Peterlin]], [[Vladimir Batagelj]], [[Tomaž Pisanski]], ?? || [[Slika:Sredin seminar LJ 2006-1.jpg|70px]] || / || Tomaž Pisanski, Roman Maurer, Andraž Sraka, Jan Kraljič, |--- | 001 ||18. julij 2007 ob 16.00 v [[Mostec, Ljubljana|Mostecu]] || prvo srečanje "V živo", [[Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2011-04-27/Arhiv-2007-08-01#Srečanje_Wikipedistov|stran z informacijami in pogovori]] ||[[Uporabnik:Struc|Štefan]], [[Uporabnik:Janeznovak|Janez]] || [[Slika:Srečanje.JPG|70px]] || 50.000 || [[Uporabnik:Janeznovak|Janez]] |--- | 002 || 30. avgust 2007 ob 18.00 na [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanskem magistratu]] || [[/30. avgust 2007|stran z informacijami in pogovori]] || [[Uporabnik:Amazone7|Ines]], Štefan, Janez, [[Uporabnik:Mihael Simonič|Mihael]], [[Uporabnik:Fran|Fran]], [[Uporabnik:Burek|Burek]], [[Uporabnik:Matijap|Matijap]], [[Uporabnik:Grenaldine 27|Grenaldine 27]] || [[Slika:Srečanje Magistrat.jpg|70px]] || 51.000 || Ines |--- | 003 || 26. junij 2008 ob 18.00 v [[Knjižnica Grosuplje|Mestni knjižnici Grosuplje]] || [[/junij 2008 |stran z informacijami in pogovori]] || [[Uporabnik:Ambrozd|Ambrozd]], Ines, [[Uporabnik:Deico|Deico]], [[Uporabnik:Grejo|Grejo]], [[Uporabnik:Fran|Fran]], Mihael, [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]], Janez, [[Uporabnik:5er|Peter]], Štefan || [[Slika:Srečanje junij 2008.jpg|70px]] || 63.000 || Mihael |--- | 004 || 21. april 2010, pri Tromostovju || neformalno srečanje hrvaških in slovenskih Wikipedistov, [[Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2011-04-27/Arhiv-2010-05-17#Neformalno_sre.C4.8Danje_Wikipedistov|najava dogodka]] || [[:hr:Suradnik:SpeedyGonsales|SpeedyGonsales]], [[:hr:Suradnik:Ex13|Ex13]], Jernej, [[Uporabnik:Andrejj|Andrej]] || / || / || Ex13 |--- | 005 || 20. maj 2010, za Bežigradom || [[/004|najava dogodka]] || Aleš, Jernej, Mihael || / || / || Mihael |--- | 006 || 18. januar 2011 ob 19.00 v [[Kiberpipa|Kiberpipi]] || '''10 let Wikipedije''' ([http://www.kiberpipa.org/en/event/wikidesetka-1240/ uradna najava dogodka], [[Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2011-04-27/Arhiv-2011-02-06#10._obletnica_Wikipedije|najava dogodka pod lipo]]) || Aleš, [[Uporabnik:Eleassar|Dejan]], Ines, Jernej, [[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen]], Mihael || / || / || Jernej |--- | 007 || 24. februar 2012, Ljubljana ([[Mestna hiša, Ljubljana|Magistrat]], [[Kiberpipa]]) || '''[[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]]''' - 10. obletnica slovenske Wikipedije; [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2012-10-21#SloWiki10|najava dogodka pod lipo]]. Sestanek wikipedistov in predstavitev za javnost, preostanek vikenda animacija gostov iz Fundacije Wikimedia || Aleš, Andrej, [[:hu:Szerkesztő:Bdamokos|Bence]], [[Uporabnik:Octopus|Brane]], [[Uporabnik:Eleassar|Dejan]], [[Uporabnik:Amazone7|Ines]], xJaM, Jernej, [[Uporabnik:Mravlja Matjaz|Matjaž M.]], [[Uporabnik:MZaplotnik|Matjaž Z.]], [[Uporabnik:Xyxyx|Miha]], Mihael, [[Uporabnik:Hladnikm|Miran]], Roman, [[:de:Benutzer:Wing|Ting]] (''samo nedelja''), [[Uporabnik:Zocky|Zocky]] || [[Slika:Conference - 10th anniversary of Slovene Wikipedia in Ljubljana (group photo).jpg|70px]][[Slika:10th anniversary of Slovene Wikipedia in Cyberpipe - Gasilska.JPG|70px]] || 132.000 || Jernej, Matjaž Z., Roman |--- | 008 || Od 16. do 20. avgusta 2012, več lokacij po Sloveniji || [[Wikipedija:V živo/Obisk Miloša Rančića|Obisk Miloša Rančića]] || [[Uporabnik:Romanm|romanm]], [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], [[Uporabnik:xJaM|xJaM]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] in [[Uporabnik:Smihael|Smihael]] ter wikipedijski navdušenci Andrej V., [[Uporabnik:JLP|Jure R.]] in Neja R. || [[Slika:Slovenian Wikipedia Meetup Savica Waterfall Bohinj 1.JPG|70px]] || 133.750 || Roman, Matjaž Z., xJaM |--- | 009 || 9. november 2012 v [[Kiberpipa|Kiberpipi]] || Delovni sestanek na temo slovenskih Wiki projektov, [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2013-03-14#Projekt "Wikipedija gre med ljudi" - iščejo se prostovoljci|najava dogodka pod lipo]] || [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], [[Uporabnik:Xyxyx|Xyxyx]] in [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] || [[Slika:SLOWIKI SAM 1571.JPG|70px]] || 135.000 || Yerpo |--- | 010 || 12. marec 2013 v [[Kiberpipa|Kiberpipi]] || Delovni sestanek na temo projekta ''Wikipedija gre med ljudi'', [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2013-03-14#Sestanek|najava dogodka pod lipo]] || [[Uporabnik:MZaplotnik|Matjaž]], [[Uporabnik:Struc|Štefan]], [[Uporabnik:Octopus|Brane]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky]] in [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] || [[Slika:SLWP V ZIVO SAM 2307.JPG|70px]] || 136.500 || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] |--- | 011 || 6. junij 2013 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani || Okrogla miza ''Wikipedija gre med ljudi'' na konferenci IT Slovenija, [http://web.archive.org/web/20130809014932/http://www.it-slovenija.si/si/vsebina-predavanj najava dogodka]||Moderator: Matjaž Mravlja. Nastopili so Andrej Žohar, Ljuba Brank, Miran Hladnik, Aleš Christian Mihelač, Jure Repinc in Matjaž Zaplotnik. Sodeloval je tudi Robert Mlakar z Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. Na pripravljalnem sestanku 29. maja 2013 sta bili zraven tudi Alenka Šauperl z Oddelka za bibliotekarstvo FF LJ ter Eli Drenik (U3).||[[Slika:SLWP V ZIVO SAM 3063.JPG|70px]][[Slika:Wikipedija gre med ljudi (6 June 2013).JPG|70px]]|| 137.500 || [[Uporabnik:Mravlja Matjaz|Matjaž Mravlja]] |--- | 012 || 27., 28. in 29. 11. 2013, med 16:00 in 20:00 uro; Multimedijski center, Kersnikova 4, Ljubljana || Wikipedija v živo:[[Wikipedija:V živo/Feministični WikiMaraton|Feministični WikiMaraton]]||Moderator: [[Uporabnik:-ična|-ična]]. |||| 138.250 || [[Uporabnik:-ična|-ična]]; [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] |--- | 013 || 15. januar 2016, Slamič, Kersnikova 1, Ljubljana || [[:meta:Wikipedia 15/Events/Ljubljana, Slovenia|Srečanje ob 15-letnici Wikipedije]] || [[Uporabnik:Archangel|Archangel]], [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], [[Uporabnik:Zeleni|Zeleni]] |||| 149.000 || [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |--- | 014 || 8. marec 2018, Meta & Bazilika, Rimska cesta 25a, Ljubljana || neformalno srečanje || [[Uporabnik:M11rtinb|Martin]], [[Uporabnik:MZaplotnik|Matjaž]], [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]] ||[[Slika:Wikisrečanje marec 2018.jpg|70px]]|| 160.400 || [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]] |--- | 015 || 2. november 2018, [[Knjižnica Otona Župančiča]], Ljubljana || delovni sestanek na temo kulturne dediščine in ustanovitev uporabniške skupine; [[Wikipedija:V živo/2. november 2018|poročilo]] || [[Uporabnik:Pinky sl|Vera]], [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]], [[Uporabnik:Andrejj|Andrej]], [[Uporabnik:SmozBleda|Vito]], [[Uporabnik:Octopus|Brane]], [[Uporabnik:M11rtinb|Martin]] || [[slika:Wikipedisti Slovenije - sestanek november 2018.jpg|70px]] || 162.620 || [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]] |--- | 016 || 20. februar 2020, [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani]] || neformalno srečanje || {{u|Yerpo|Jernej}}, {{u|Pinky sl|Vera}}, {{u|Hladnikm|Miran Hladnik}}, {{u|ModriDirkac}}, {{u|Ljuba brank}}, {{u|Upwinxp|Lan}}, {{u|Dhmo}}, {{u|Mitja i}} || [[slika:18 let slovenske Wikipedije.jpg|70px]] || 167.000 || [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]] |--- | 017 || 6. oktober 2023, [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani]] || neformalno srečanje || {{u|Yerpo|Jernej}}, {{u|Pinky sl|Vera}}, {{u|A09}}, {{u|Globokivisoki}}, {{u|Upwinxp|Lan}}, {{u|Mitja i|Mitja}} || [[slika:Wikimeet Ljubljana oct 2023.jpg|70px]] || 182.800 || [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]] |--- | 018 || 15. junij 2024, [[Ljudska univerza Radovljica]] || Wiki srečanje z izobraževanji [[m:Wikipedians of Slovenia User Group/Event/Wiki srečanje 2024, Radovljica|poročilo]] || [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], [[Uporabnik:Smihael|Smihael]], [[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]], [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]], [[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]], [[Uporabnik:Octopus|Octopus]], [[Uporabnik:Cjajnik|Cjajnik]], [[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba]], [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]]|| [[slika:Wiki srečanje in izobraževanje na LUR.jpg|70px]] || 185.600 || [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |--- | 019 || 15. januar 2026, [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani]] || srečanje ob 25. obletnici Wikipedije || {{u|Yerpo|Jernej}}, {{u|Pinky sl|Vera}}, {{u|GeographieMan|Nal}}, {{u|A09}}, {{u|Globokivisoki}}, {{u|Upwinxp|Lan}}, {{u|VidicK01|Karlo}}, {{u|TadejM|Dejan}}, {{u|Andrejj|Andrej}}, {{u|MZaplotnik|Matjaž}}, {{u|Ljuba24b|Ljuba}}, {{u|Hladnikm|Miran}}, {{u|XJaM|Jani}}, {{u|THHeisenberg}}, Tina Rozman || [[slika:25 let Wikipedije, CTK 01.jpg|70px]] || 196.250 || {{u|Yerpo|Jernej}} |--- | 020 || 11. april 2026, [[Računalniški muzej, Ljubljana|Računalniški muzej Ljubljana]] || Wiki urejaton || {{u|Yerpo|Jernej}}, {{u|Pinky sl|Vera}}, {{u|GeographieMan|Nal}}, {{u|Sciking}}, {{u|Rozamunda|Tina}} || [[slika:Computer History Museum Ljubljana Wiki edit-a-thon.jpg|70px]] || 197.240 || {{u|Yerpo|Jernej}}, {{u|Rozamunda|Tina}} |} == Fotografski sprehodi == {| class="wikitable" ! # ! čas in kraj srečanja ! kratek opis ! prisotni ! slika ! koordinator(ji) |--- | 001 ||10. oktober 2026, [[Škofja Loka]]|| Fotografski sprehod po Škofji Loki v okviru [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]]. || [[Uporabnik:GeographieMan|Nal]], [[Uporabnik:Pinky sl|Vera]], [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]], [[Uporabnik:VidicK01|Karlo]], [[Uporabnik:RoyalKingfisher|Anej]], [[Uporabnik:Octopus|Brane]]|| [[File:Photo walk Škofja Loka (2026).jpg|100px]] || [[Uporabnik:GeographieMan|Nal]] |} == Spletna srečanja == {| class="wikitable" ! # ! čas in kraj srečanja ! kratek opis ! prisotni ! slika ! prosojnica ! koordinator(ji) |--- | 001 ||8. september 2026 preko Google Meeta || [[Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Prvo odprto srečanje Uporabniški skupine Slovenski wikipedisti]]|| [[Uporabnik:GeographieMan|Nal]], [[Uporabnik:Pinky sl|Vera]], [[Uporabnik:VidicK01|Karlo]], [[Uporabnik:Upwinxp|Lan]], [[Uporabnik:ModriDirkac|Andrej]]|| [[File:WMSL September 2026 Open Community Meeting 02.png|70px]]|| [https://drive.google.com/file/d/1_FasVuymNz37D5Kp-IhnBSnub7QKWu1J/view?usp=sharing povezava]|| [[Uporabnik:GeographieMan|Nal]] |} == Predavanja wikipedistov == {| class="wikitable" ! # ! čas in kraj dogodka ! kratek opis ! število obiskovalcev ! slika ! # prispevkov ! koordinator(ji) |--- | 001 || 7. junij 2012 ob 18.00 v Hiši znanosti || ''Wikipedija in mi – priložnosti odprte spletne enciklopedije v slovenskem jeziku'', [[Uporabnik:Yerpo|Yerpovo]] predavanje v sklopu projekta Hiša znanosti - Center eksperimentov, EPK Maribor 2012 ([http://www.maribor2012.eu/nc/dogodek/prikaz/2119743/ uradna najava dogodka], [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2012-10-21#Wikipedija in Maribor 2012|najava dogodka pod lipo]])|| devet udeležencev, od tega štirje aktivni wikipedisti || [https://www.youtube.com/watch?v=lbLlddQH8Xw Posnetek na YouTubu] || / || [[Uporabnik:T@Di|T@Di]], [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], [[Uporabnik:xJaM|xJaM]] |--- | 002 || 7. maj 2013 v Občinski knjižnici Jesenice (Trg Toneta Čufarja 4, Jesenice) || [http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_za_Jesenice.pptx Wikipedija pod Slovenci]: delavnica o možnostih in priložnostih sodelovanja na slovenski Wikipediji, izvedena v sklopu projekta ''Wikipedija gre med ljudi'', najava dogodka: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Sitenotice&oldid=4034923 sitenotice] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Anonnotice&oldid=4034925 anonnotice], [http://www.knjiznica-jesenice.si/media/audio/wikipedia.mp3 mp3] || [[Uporabnik:MZaplotnik|Matjaž]], [[Uporabnik:Mravlja Matjaz|Matjaž M.]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky]], [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ter cca. 20 obiskovalcev; [https://www.youtube.com/watch?v=4xm2fgL7_6I Posnetek celotnega predavanja na YouTubu] || [[Slika:Slovenci in Wikipedija 56.JPG|200px]] [[Slika:1-Hladnik Wikipedija Jesenice 7. 5. 2013, oblikovanje Anja Peternelj.JPG|70px]] || 136.900 || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] |--- | 003 || 15. maj 2013 na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] || [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_pod_studenti.ppt Wikipedija pod študenti]: predavanje ''Wikipedija gre med ljudi'', najava dogodka: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Sitenotice&oldid=4037815 sitenotice] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Anonnotice&oldid=4037804 anonnotice] || pet obiskovalcev|| || || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] |--- | 004 || 21. maj 2013 v Osrednji knjižnici Litija || [http://smartno-litija.si/en/koledar-prireditev/2013/05/andrej-zohar-kako-nastaja-wikipedija Kako nastaja Wikipedija?]: predavanje v sklopu projekta ''Wikipedija gre med ljudi'', najava dogodka: [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Sitenotice&oldid=4041901 sitenotice] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=MediaWiki:Anonnotice&oldid=4042077 anonnotice] || || || || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] |--- | 005 || 27. 11. 2013, 18:00–19:20, E-učenje za visokošolske učitelje in sodelavce, [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF v Ljubljani]] || [https://vox.arnes.si/p9fkzamaw0v/ Wikiji za seminar]: posnetek spletnega seminarja (webinarja), najava dogodka na [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004637.html Slovlitu] || Predavatelj [[Miran Hladnik]], 13 obiskovalcev||[[Slika:e-ucenje.jpg|200px]] || || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] |--- | 006 || 5. 12. 2013, 9:00–11:15, Wikipedija za knjižničarje, [[Mestna knjižnica Kranj]] || [https://docs.google.com/presentation/d/1AcN9LyCRuBJPWv5lObquxJo2S0FkfcE7ZXJTYA56rd4/edit#slide=id.p16 interaktivne prosojnice] || Predavatelj [[Miran Hladnik]], 25 obiskovalcev||[[Slika:kr_knj.jpg|200px]] || || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] |--- | 007 || 20. 2. 2014, 11:30–13:00, Centrum Dydaktyczno-Naukowego Instytutu Neofilologii, [[:w:pl:Uniwersytet Śląski|Uniwersytet Śląski]], Sosnovec || Wikipedija v šoli (predavanje v okviru programa Erasmus)|| Predavatelj [[Miran Hladnik]], 26 obiskovalcev||[http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/galeri214/target16.html]|| || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] |--- | 008 || 6. 3. 2014, 16h, OŠ Toneta Čufarja, Ljubljana || [https://www.pzs.si/novice.php?pid=9129 Seminar Wikipedija med planinci] || ? || || || {{u|Ljuba brank}} |--- | 009 || 14. 3. 2014, 11:00–12:30, Stalno strokovno izpopolnjevanje za učitelje slovenščine || Wikiji v šoli|| Predavatelj [[Miran Hladnik]], 20–30 obiskovalcev|| || || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] |--- | 010 || 25. 3. 2014, 18:30–19:15, Webinar E-učenje za visokošolske učitelje in sodelavce UL || Wikiji v šoli [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikiji_za_webinar.pptx prosojnice]|| Predavatelj [[Miran Hladnik]], 8 obiskovalcev|| || || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] |--- | 011 || 3. 4. 2014, 17:00–20:00, Zgodil se je učitelj. TEDxParkTivoliED, Hotel Slon || [[:v:sl:Popravljalci sveta|Popravljalci sveta]], [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Popravljalcisveta.pptx pptx], [https://www.youtube.com/watch?v=oEBH_peRlXQ&list=PLsRNoUx8w3rNQPOenuWYKN2dCVzyzhPf0 video] || Predavatelj [[Miran Hladnik]], 200? ljudi || [[File:WpjanaTEDx.JPG|200px]] [https://www.facebook.com/photo.php?fbid=233482720177467&set=a.233482330177506.1073741835.150848335107573&type=1&theater]|| || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] |--- | 012 || 26. 5. 2014, 19:00–20:30, Webinar za učitelje angleščine in nemščine || Wikiji v šoli [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikiji_za_webinar.pptx prosojnice] || Predavatelj [[Miran Hladnik]], 11 obiskovalcev || || || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] |--- | 013 || 20. 1. 2015, [http://www.meteo-drustvo.si/ SMD - Slovensko meteorološko društvo] || Kako izboljšati podnebne teme na Slovenski Wikipediji || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] in nekateri člani društva (6) || || || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] |--- | 014 || 27. 1. 2015, [http://www.crn.sik.si/ Knjižnica Črnomelj] || Predstavitev WIKIPEDIJE || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] || || || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] |--- | 015 || 17. 3. 2015, Fakulteta za matematiko in fiziko, Ljubljana || [http://www.fmf.uni-lj.si/si/obvestila/32809/ Kako postati Wikipedist?] || Predavatelj [[Uporabnik:Smihael]], [[Uporabnik:SmozBleda]], [[Uporabnik:struc]], [[Uporabnik:Tibor]] in med 20 in 30 obiskovalcev || [http://www.smihael.eu/talks/201503wiki.pdf prosojnice] || 145.000 || [[Uporabnik:Smihael|Smihael]] |--- | 016 || 3. 4. 2017, Lingvistični krožek, Filozofska fakulteta, Ljubljana || [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/005902.html Nova pisarija, strokovno pisanje na spletu] || Predavatelj [[Uporabnik:Mhladnik]] in kakih 15 poslušalcev || || || [[Uporabnik:Mhladnik]] |--- | 017 || 14. 4. 2017, Filozofska fakulteta, Ljubljana || [http://www.slov.si/wikidelavnica/ Wikidelavnica] || Predavatelj [[Uporabnik:Mhladnik]] in spet kakih 15 udeležencev s celotne FF in od drugod || || || [[Uporabnik:Mhladnik]] |--- | 018 || 14. 7. 2017, Pedagoška fakulteta, Ljubljana || [http://slov.si/mh/wikiji_v_soli.pptx Wikiji v šoli za posvet IKT v pedagoških programih UL] || Predavatelj [[Uporabnik:Mhladnik]] in velik razred udeležencev posvetovanja || || || [[Uporabnik:Mhladnik]] |--- | 019 || 17. 11. 2017, Univerza v Ljubljani || [[:v:Rokopisi na Wikimedijinih spletiščih|Rokopisi na Wikimedijinih spletiščih]] [http://slov.si/mh/digitalizacija_rokopisov.pptx pptx] || Predavatelj [[Uporabnik:Mhladnik]] ~ 30 udeležencev simpozija Obdobja || || || [[Uporabnik:Mhladnik]] |--- | 020 || 3. 12. 2017, NUK, Ljubljana || [[:v:Trubarjevo priznanje|Trubarjevo priznanje]] || Nagovor [[Uporabnik:Mhladnik]] ob podelitvi [[:w:Trubarjevo priznanje|Trubarjevega priznanja]] za delo na Wikiviru, velika časopisna čitalnica || || || [[Uporabnik:Mhladnik]] |--- | / || 5. 12. 2017, Katedra za slovanske jezike, Moskovska državna univerza, Rusija || Prosto dostopne zbirke besedil v slovenskem jeziku (predavanje o Wikiviru) || Predavatelj [[Uporabnik:Smihael|Smihael]], lektor za slovenščino B. Božič ter študenti slovenščine || || || |--- | 021 || 20. 12. 2017, FF, Ljubljana || [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/006168.html Wikidelavnica] || [http://slov.si/mh/galerije/galeri317/target19.html 4 udeleženci] || || || [[Uporabnik:Mhladnik]] |--- | 022 || 10. 4. 2018, FF, Ljubljana || Wikidelavnica za bibliotekarje || 19 udeležencev ||[[File:Wikidelavnica.jpg|200px]] || || [[Uporabnik:Mhladnik]] |--- | 023 || 23. 5. 2018, [[Umetnostna galerija Maribor]] || [http://www.ugm.si/dogodki/wiki-urednice-ki-2891/ o ženski Wikipediji v okviru evropskega projekta Wom@arts] || 9 udeležencev, vključno z organizatorjem Juretom Kirbišem in gostoma [[Ana Čigon|Ano Čigon]] in [[Miran Hladnik|Miranom Hladnikom]] ||[[File:Edit-a-thon v Umetnostni galeriji Maribor.jpg|200px]] || || [[Uporabnik:Mhladnik]] |--- | 024 || 28. 9. 2018, Hotel Bernardin, Portorož || Referat [[:v:Šola v wikijih|Šola v wikijih]] na konferenci Inovativna raba IKT v šoli || 16 udeležencev ||[[File:Inovativna raba IKT v šoli, Portorož 2018.jpg|200px|Konferenca o inovativni uporabi IKT v šoli, Bernardin Portorož]] || || [[Uporabnik:Mhladnik]] |--- | 025 || 12. 11. 2018, Atrij ZRC SAZU, Ljubljana|| Mag. Barbara Šterbenc Svetina, glavna urednica Novega Slovenskega biografskega leksikona, dr. Mateja Ratej, urednica Biografskih študij (zbirka Življenja in dela), in dr. Miran Hladnik so spregovorili tudi o tem, kakšna je razlika med Wikipedijo in NSBL (iz [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006492.html vabila na Slovlitu]) || 20 udeležencev || [[File:Wikipedija in Slovenska biografija, Atrij ZRC SAZU.jpg|200px|Wikipedija in Slovenska biografija, Atrij ZRC SAZU]] || || [[Uporabnik:Mhladnik]] |--- | 026 || 28. 1. 2019, FF UL || Wikidelavnica, [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006575.html vabilo na Slovlitu] || 15 udeležencev || [[File:Wikidelavnica na FF 28. 1. 2019.jpg|200px|Wikidelavnica na FF 28. 1. 2019]] || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 027 || 22. 2. 2019, FF UL || Wikidelavnica, 2. del [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006593.html vabilo na Slovlitu] || 8 udeležencev || [[File:Wikidelavnica na FF 22. 2. 2019.jpg|Wikidelavnica na FF 22. 2. 2019|200px|Wikidelavnica na FF 22. 2. 2019]] || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 028 || 29. 3. 2019, 12.50–15.05, FF UL || Wikivir in dLib, predavanje za dopolnilno izobraževanje učiteljev slovenščine || 20–30 udeležencev || || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 029 || 9. 4. 2019, 8.50–11.00, FF UL || Delavnica za bibliotekarje FF UL: vnos leposlovja iz ''Planinskega vestnika'' na Wikivir || 30 udeležencev || [[File:Bibliotekarji v Wikivirovi delavnici.jpg|200px|Bibliotekarji v Wikivirovi delavnici]] || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 030 || 6. 5. 2019, 10.00–17.30, Atrij ZRC SAZU, Ljubljana || [https://www.facebook.com/events/346157602914354/ Dan odprtega znanja] v organizaciji Inštituta za intelektualno lastnino<br /><small>[[:File:Open Knowledge Day - Wikimedia.pdf|Predstavitev Wikimedie in njenih projektov v slovenščini]]</small> || cca. 20 udeležencev || [[File:Open Knowledge Day Ljubljana - Filip Dobranić and Maja Bogataj Jančič.jpg|200px]] || 164.300 || [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]] |--- | 031 || 16. 5. 2019, Velika dvorana MIZŠ, Ljubljana || [https://www.nuk.uni-lj.si/druzbeni-in-gospodarski-vidiki-digitalne-kulturne-dediscine Družbeni in gospodarski vidiki uporabe digitalizirane kulturne dediščine v Sloveniji] v organizaciji Narodne in univerzitetne knjižnice || cca. 20 udeležencev popoldanske sekcije posveta || || || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]], [[Uporabnik:Yerpo|Jernej]] |--- | 032 || 22. 5. 2019, Sejem akademske knjige Liber.ac, FF UL, Ljubljana || Wikidelavnica: [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006698.html napoved na Slovlit] || 19 študentov || [[File:Wikidelavnica na sejmu Liber.ac.jpg|200 px|Wikidelavnica na sejmu Liber.ac]] || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 033 || 24. 10. 2019, Še en dan odprtega znanja in Wiki ljubi spomenike, Mestni muzej, Ljubljana || Predavanji [[Uporabnik:Hladnikm|Mirana Hladnika]] o Wikijih na univerzi in [[Uporabnik:Yerpo|Jerneja Polajnarja]] o natečaju Wiki ljubi spomenike v Sloveniji 2019 na združeni prireditvi [https://www.nuk.uni-lj.si/aktualno/dogodki/2019/odprto-znanje Še en dan odprtega znanja] in [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)|Wikipedija ljubi spomenike v Sloveniji 2019]] || 20 udeležencev || [[File:Prireditev Še en dan odprtega znanja in Wiki ljubi spomenike v Mestnem muzeju Ljubljana.jpg|200 px|Prireditev Wiki ljubi spomenike v Sloveniji v Mestnem muzeju Ljubljana]] [[File:Jernej Polajnar in Maja Bogataj Jančič.jpg|200 px|Jernej Polajnar in Maja Bogataj Jančič na prireditvi Wiki ljubi spomenike]]|| || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 034 || 17. 6. 2020, webinar za učitelje Fakultete za upravo, Ljubljana || [http://meet.jit.si/wikiji Wikipedija in sestrska spletišča v razredu] || 14 prijavljenih || || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 035 || 15. 1. 2021, spletna predstavitev in delavnica || [https://www.knjiznice.si/dogodki/delavnica-1lib1ref-1-knjiznicar-1-vir/ Delavnica #1Lib1Ref: 1 knjižničar – 1 vir], v sodelovanju s [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralno tehniško knjižnico UL]] || max. 26 poslušalcev uvodne predstavitve, 6 udeležencev delavnice || [https://www.youtube.com/watch?v=zAcIhUb__fo posnetek uvodne predstavitve na YouTubu] || || [[Uporabnik:Mitja i]] |--- | 036 || [[:v:IKT pri urah slovenščine|IKT pri urah slovenščine]]. Novejši tokovi v slovenistiki: delavnica na FF UL 27. novembra 2020, 13.15‒14.45 || Seminar za učiteljsko dopolnilo izobraževanje || 40 || || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 037 || Wikidelavnica za umetnostne zgodovinarje in prevajalce, FF 12. marca 2021 ob 10.30 || [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoom;] [[:v:Wikidelavnica za umetnostne zgodovinarje|Wikidelavnica za umetnostne zgodovinarje]] || 50 || || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 038 || Wikidelavnica za aktivne državljane, Ljudmila 29. 3. 2021 18.00&ndash;20.00 || Zoom [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007314.html Slovlit] in [https://wiki.ljudmila.org/Wikipedija_za_aktivne_dr%C5%BEavljane Vabilo] || 6 || || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 039 || Wikidelavnica za bibliotekarje FF UL 6. aprila 2021 ob 8.50&ndash;11.10 || Zoom [[:v:Wikidelavnica za bibliotekarje 2021|Wikidelavnica za bibliotekarje 2021]] || 26 študentov || || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 040 || Wikiji v šoli, delavnica za učitelje slovenščine v okviru stalnega strokovnega spopolnjevanja, 8. aprila 2022, 10.150&ndash;11.45 || Zoom [[:v:Wikiji v šoli|Wikiji v šoli]] || 39 profesorjev slovenščine || || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |--- | 041 || Wikiji na univerzi ali Vključevanje Wikipedije v študijsko delo, INOVUP 20. april 2022 13&ndash;15.00 || Zoom [[:v:Wikiji na univerzi|Wikiji na univerzi]] || 46 univerzitetnih učiteljev || || || [[Uporabnik:Hladnikm]] |- |042 |24. 10. 2025, prvo srečanje [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]] |V okviru dogodka je potekala predstavitev Wikipedije ([[Uporabnik:A09|A09]]) in WikiKluba ([[Uporabnik:GeographieMan|Nal]]), čemur je sledila delavnica o urejanju Wikipedije ([[Uporabnik:GeographieMan|Nal]]). Novinci so objavili svoja prva urejanja in si izbrali teme, ki bi si jih želeli izboljšati, pri čemer smo jim pomagali izkušenejši uporabniki. Za lažjo nadaljnjo koordinacijo so bili udeleženci povabljeni v Discord strežnik slwiki. |9 udeležencev |[[Slika:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 24.10.2025 1.jpg|200px]] [[Slika:GeographieMan NAL MENCIN 24Okt25 (cropped).jpg|200px]] | |[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]] |- |043 |14. 11. 2025, drugo srečanje [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]] |Aktualne novice sveta Wikipedije - 25 let Wikipedije, Wikimania 2027 Čile, decembrsko sodelovanje WikiKluba z Wikimedia Italia. Sledila je urejevalska delavnica. V času delavniea nas je spremljala tudi novinarka Dnevnika, ki bo o klubu napisala članek. |9 udeležencev |[[File:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 14.11.2025 Novinci 1.jpg|200px]] [[File:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 14.11.2025 Group Photo.jpg|200px]] | |[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]] |- |044 |05. 12. 2025, tretje srečanje [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]] |Uvajanje novih članov, plani za organizacijo fotografskega krožka, razpravljanje o prihajajočem urejevalskem maratonu z Wikimedia Italia. |5 udeležencev |[[File:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 5.12.2025 Debata in nove ideje 02.jpg|200px]][[File:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 5.12.2025 Group Photo Ultra Max Pro (cropped).png|200px]] | |[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]] |- |045 |19. 12. 2025, otvoritev [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskega maratona Gorizia-Nova Gorica 2025]] |Otvoritev urejevalskega maratona [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]] v soorganizaciji [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]] in [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]], ki je potekala v prostorih Filozofske fakultete UL. Po kratki predstavitvi je sledilo urejanje in druženje. |9 udeležencev |[[File:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 19.12.2025 Group Photo 01.jpg|200px]][[File:University of Ljubljana Wiki Student Club Meeting 19.12.2025 Selfie.png|200px]] | |[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]] |- |046 |23. 02. 2026, srečanje [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]] |Urejanje člankov. Tema so bile zimske olimpijske igre 2026. |4 udeleženci | | |[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]] |- |047 |16. 03. 2026, srečanje [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]] |[[Uporabnik:VidicK01|Karlo]] je na kratko predstavil njegovo delo na slovenski Wikipediji, kjer se že zadnjih 5 let posveča predvsem slovenski politiki. Razpravljali smo o prihajajočih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]] in se seznanili kaj je še potrebno postoriti. Na dan volitev bo potekal tudi klic v [[Wikipedija:Discord|Discordu]] za lažjo koordinacijo. |7 udeležencev | | |[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]] |- |048 |13. 04. 2026, otvoritev [[:meta:Italia-Slovenija WikiCollaboration 2026|urejatona Italia-Slovenija 2026]] |Otvoritev urejevalskega maratona [[:meta:Italia-Slovenija WikiCollaboration 2026|Italia-Slovenija 2026]] v soorganizaciji [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega WikiKluba Univerze v Ljubljani]] in [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]], ki je potekala v prostorih Filozofske fakultete UL. Po kratki predstavitvi je sledil recital slovensko-italijanske poezije, ki ga je pripravila študentka z Oddelka za romanistiko filozofske fakultete. Nato je potekalo prvo pisanje člankov, snemanje videa za Slovence v Italiji ter druženje. |6 udeležencev | | |[[Uporabnik:GeographieMan|Nal]] |- |049 |22. 4. 2026 9.00&ndash;11.30, ZRC SAZU, delavnica za ZB, zlasti za popisovalce partizanskih spomenikov na zemljevidu [https://partizanstvo.si Partizanstvo.si] |[[:v:Wikipedijska delavnica|načrt delavnice]] |9 udeležencev |[[File:Wikidelavnica za ZB na ZRC SAZU 22. aprila 2026.jpg|thumb]] | |[[Uporabnik:Hladnikm|miran]] |} == Wikipedisti na obisku == {| class="wikitable" ! # ! čas in kraj srečanja ! kratek opis ! prisotni slovenski wikipedisti ! slika ! # prispevkov ! koordinator(ji) |--- | 001 || 4.–8. avgust 2005, [[Frankfurt na Majni]] || [[:meta:Wikimania 2005 overview|Wikimania 2005]]<br/><small>[[Uporabnik:Gap/Wikimania2005|reportaža]]</small> || [[uporabnik:romanm|Roman]], [[uporabnik:Gap|Tcie (Gap)]], [[uporabnik:xJaM|xJaM]] || [[slika:Wikimanianamecard.jpg|120px]]|| 16.000 || [[Fundacija Wikimedia]] |--- | 002 || 19.–21. december 2006, [[Beograd]] || 1. regionalna konferenca Wikimedije v Beogradu (2008)<br/><small>[http://rs.wikimedia.org/wiki/%D0%A1%D0%B0%D0%BE%D0%BF%D1%88%D1%82%D0%B5%D1%9A%D0%B5_%D0%B7%D0%B0_%D1%98%D0%B0%D0%B2%D0%BD%D0%BE%D1%81%D1%82,_2006-12-19] [http://home.amis.net/rmaurer/bg-2006/bg-2006-12-17.ppt Romanove prosojnice]</small> || [[Uporabnik:Romanm|Roman]] || [[Slika:Sr meetup-dec 06-00050.jpg|120px]] || || [[Fundacija Wikimedia]] |--- | 003 || 19.–21. december 2008, [[Beograd]] || 3. regionalna konferenca Wikimedije v Beogradu (2008)<br/><small>[http://rs.wikimedia.org/w/index.php?title=%D0%A2%D1%80%D0%B5%D1%9B%D0%B0_%D1%80%D0%B5%D0%B3%D0%B8%D0%BE%D0%BD%D0%B0%D0%BB%D0%BD%D0%B0_%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D1%84%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BD%D1%86%D0%B8%D1%98%D0%B0&variant=sr-el] [http://meta.wikimedia.org/wiki/Slovene_student_projects_in_Wikipedia_and_Wikisource Referat Hladnikm]</small> || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] || [[File:Wpdians in Belgrade2008 01.jpg|120px]] [[File:Wpdians in Belgrade2008 2.JPG|120px]] || || [[Fundacija Wikimedia]] |--- | 004 || 10. marec 2012,<br>[[Budimpešta]] || Srečanje madžarskih wikipedistov<br/><small>[[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2012-10-21#Obisk pri madžarskih wikipedistih, sobota, 10. marec 2012|najava dogodka pod lipo in poročili o dogodku]]</small> || [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], [[Uporabnik:Amazone7|Amazone7]], [[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] || [[Slika:Meeting 1032012 Budapest 4.jpg|120px]]|| || [http://www.wikimedia.hu Wikimédia Magyarország] |--- | 005 || 6.–7. oktober 2012, [[Beograd]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2012|Wikimedia CEE Meeting 2012]]<br><small>[[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2012-10-21#Wikimedia CEE Meeting 2012|najava dogodka pod lipo]], [[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2013-03-14#Wikimedia CEE Meeting 2012 - reportaža|poročilo o dogodku]]</small> || [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]], [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] || [[Slika:WMCEE2012-fullgroup.jpg|120px]]|| 134.600 || [http://sr.wikipedia.org/wiki/%D0%93%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D0%BD%D0%B0_%D1%81%D1%82%D1%80%D0%B0%D0%BD%D0%B0 Vikimedija Srbije], [http://pl.wikimedia.org/wiki/Strona_g%C5%82%C3%B3wna Wikimedia Polska] |--- |006 || 8.−10. avgust 2014, [[London]] || [http://wikimania2014.wikimedia.org/ Wikimania 2014] || [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] || [[Slika:14-08-10-wikimania-gruppenfoto-01.jpg|120px]] || 141.600 || [[Fundacija Wikimedia]] |--- |007 || 31. julij−2. avgust 2015, [[Skopje]] || [[:meta:CEE WikiCamp 2015|CEE WikiCamp 2015]] || [[Uporabnik:Zeleni|Zeleni]] || [[Slika:CEE WikiCamp 2015, Wikiexpedition, Arabati Baba Teke, Group photo, 01.JPG|120px]] || || [https://mk.wikimedia.org Vikimedija Makedonija] |--- |008 || 12.−14. oktober 2018, [[Lvov]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2018|Wikimedia CEE Meeting 2018]]<br/><small>[[:v:Komentarji k fotografijam#Stran 338 Думи мої, думи мої / Лихо мені з вами!, 19. oktobra 2018|Hladnikov zapis o dogodku na Wikiverzi]]</small> || [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky]]|| [[File:Wikimedia CEE Meeting 2018 in Lviv – Opening 03.jpg|120px|Wikimedia CEE meeting Lvov 2018]] ||162.000|| [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|Wikimedia CEE]] |--- |009 || 11.–13. oktober 2019, [[Beograd]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2019|Wikimedia CEE Meeting 2019]] || [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky]] || [[slika:Wikimedia CEE Meeting 2019 participants 02.jpg|120px]] || 165.650 || [https://rs.wikimedia.org Vikimedija Srbije] |--- |010 || 14.–16. oktober 2022, [[Ohrid]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2022|Wikimedia CEE Meeting 2022]] || [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky]] || [[slika:All together - Wikimedia CEE Meeting 2022 — Day 2 05.jpg|120px]]|| || [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|Wikimedia CEE]] |--- |01_ || 1. april 2023, [[Zagreb]] || [[:meta:CEE/Newsletter/April 2023/Contents/Croatia report|Wikimedia CEE-Hub and SEE-*ub MeetUp]]<br/><small>[[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2023-07-20#Delovni sestanek CEE Huba|poročilo o dogodku]]</small> || [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky]] || [[slika:Wikimedians in Zagreb 10 32 02 254000.jpeg|120px]] || 180.550 || [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|Wikimedia CEE]] |- |01_ || 15.–17. september 2023, [[Tbilisi]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2023|Wikimedia CEE Meeting 2023]] || {{u|Pinky sl}}, {{u|Upwinxp}} || [[slika:Family photo of the Wikimedia CEE Meeting 2023 - 1.jpg|120px]] || || |- |01_ || 7.–10. avgust 2024, [[Katovice]] || [https://wikimania.wikimedia.org/wiki/2024:Program Wikimania 2024] || {{u|Pinky sl}} || [[slika:Wikimania_2024_group_photograph.jpg|120px]] || || [[Fundacija Wikimedia]] |- |01_ || 7.–8. september 2024, [[Oteševo]] || [[:meta:WikiOutdoor Training 2024|WikiOutdoor Training 2024]]<br/><small>[[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group/Reports/2024/WikiOutdoor Training|poročilo o dogodku]]</small> || {{u|Upwinxp}}, {{u|Smihael}} || [[slika:Group photo of the participants at WikiOutdoor Training 2024.jpg|120px]] || || |- |01_ || 20.–22. september 2024, [[Carigrad]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2024|Wikimedia CEE Meeting 2024]] || {{u|Pinky sl}}, {{u|ModriDirkac}} || [[slika:Wikimedia CEE Meeting 2024 group photo 2.jpg|120px]] || || |- |01_ || 6.–9. avgust 2025, [[Nairobi]] || [https://wikimania.wikimedia.org/wiki/2025:Program Wikimania 2025]<br/><small>[[Wikipedija:V živo/Wikimania 2025|Poročilo o dogodku]]</small> || {{u|Yerpo}}, {{u|Pinky sl}} || [[slika:Wikimania 2025 group photo with participants forming a "W" shape with their hands.jpg|120px]] || 194.200 || [[Fundacija Wikimedia]] |- |01_ || 26.–28. september 2025, [[Solun]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2025|Wikimedia CEE Meeting 2025]]<br/><small>[[Wikipedija:V živo/Wikimedia CEE Meeting 2025|Poročilo o dogodku]]</small> || {{u|ModriDirkac}}, {{u|GeographieMan}}. {{u|Pinky sl}} ||[[slika:CEE Meeting 2025 group photo.jpg|120px]] || 195.150 || [[:meta:Wikimedia CEE Hub|Wikimedia CEE Hub]], [[:meta:Wikimedia Community User Group Greece|Wikimedia Community User Group Greece]] |--- | 01_ || 30. januar –1. februar 2026, [[Frankfurt na Majni]] || [[:meta:Wikimedia_Futures_Lab|Wikimedia Futures Lab]]<br/><small>[[Wikipedija:V živo/Wikimedia_Futures_Lab 2026|Poročilo o dogodku]]</small> || [[uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] || [[slika:Wikimedia-Futures-Lab-26-groupphoto-1.jpg|120px]]|| 196.500 || [[Fundacija Wikimedia]], [[:meta:Wikimedia_Deutschland|Wikimedia Deutschland]] |--- | xx || 21.–25. julij 2026, [[Pariz]] || [[:meta:Wikimania 2026|Wikimania 2026]] || {{u|GeographieMan}} || [[slika:Wikimania 2026 Day 4 group photo.jpg|120px]] || || [[Fundacija Wikimedia]] |--- | xx || 18.–20. september 2026, [[Cluj-Napoca]] || [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]] <small>[[Wikipedija:V živo/Wikimedia CEE Meeting 2026|Poročilo o dogodku]]</small> | {{u|Pinky sl}}, {{u|Yerpo}}, {{u|GeographieMan}} || [[slika:Wikimedia CEE Meeting 2026 Group Photo 02.jpg|120px]] || 199.050 || [[:meta:Wikimedia CEE Hub|Wikimedia CEE Hub]], [[:meta:Wikimedians of Romania and Moldova User Group|Wikimedians of Romania and Moldova User Group]] |} == Odpadla srečanja == {{Commonscat|Slovenian Wikipedia Meetup}} *[[/september 2008|september 2008]]: Škofja Loka **V Škofji Loki imamo prostor, primeren za srečanje (MMC Pulzar - je dogovorjeno), vendar skrbi za organizacijo srečanja Wikipedistov ne morem prevzeti. Pomagam pa seveda lahko. [[Uporabnik:Ambrozd|Ambrozd]] 02:20, 25. oktober 2008 (CEST) Glej tudi druga srečanja in predavanja navedena na strani [[Wikipedija:Obvestila]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Posebno:AllEvents]] – posebna stran z informacijami o dogodkih Wikimedie {{osnovne informacije|state=collapsed}} {{Skupnost Wikipedije|state=collapsed}} [[Kategorija:Wikipedija v živo| ]] m7wn0ncuoglu1yf8ns2avyidxz5shn5 0 144586 6766300 6598191 2026-10-17T12:28:03Z Shabicht 3554 /* Zgodovina in legenda */ 6766300 wikitext text/x-wiki [[Slika:Trsat Vew from mountains behind Rijeka city 2008 year.jpg|sličica|Pogled na del Trsata (2008). Na levi trsatski grad.]] '''Trsát''' je bil včasih samostojno naselje, danes pa je del [[Reka, Hrvaška|Reke]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in ga predstavlja krajevni odbor. Osrednji točki Trsata sta [[grad Trsat]] in [[cerkev Trsatske Matere Božje]], ki stoji na hribu 135&nbsp;m nad morjem. Bazilika se v hrvaščini imenuje ''Crkva Gospe Trsatske'' (Cerkev Trsatske Gospe) in je znana [[romanje|romarska]] pot, tudi pri Istranih in Slovencih. ==Zgodovina in legenda== [[Slika:Rijeka, Croatia - panoramio (9).jpg|sličica|Trsatska trdnjava]] [[Slika:Trsat crkva Gospe Trsatske 2 010708.jpg|sličica|Današnje romarsko svetišče [[cerkev Trsatske Matere Božje|Trsatske Matere Božje]]]] Na vrhu Trsatskega hriba je stala trdnjava [[Japodi|Japodov]], ki so jo v 5. stoletju pr. n. št. osvojili [[Kelti]]. Ime ''Tarsatica'' je keltskega izvora, ''tar'' - pečina, pečina. Trdnjava je bila opuščena v rimskih časih, ko je na desnem bregu Rečine nastalo istoimensko naselje. Po propadu [[zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] so se prebivalci antičnega mesta ob morju zatekli v Istro oziroma v staro trdnjavo na Trsatu, od tod toponim ''Tarsatica'' s spremembami, ''Tersatica'', ''Tersato'', ''Tersat'', ''Trsat'' ostaja povezan z naseljem na hribu. ''Tersato'' se omenja leta 799, ko je bil tam med spopadom s Slovani ubit furlanski mejni grof Erik. Pozneje se v [[Vinodolski zakonik|Vinodolskem zakoniku]] omenja kot posest fevdalcev rodbine [[Frankopani|Frankopanov]], v katere lasti je bil Trsat več stoletij, do leta 1528. Nastanek romarske poti na Trsatu je povezan z naslednjo [[legenda|legendo]]: 10. maja 1291 naj bi [[angel|angeli]] odnesli hišo [[Devica Marija|device Marije]] iz [[Nazaret]]a in jo prinesli na Trsatski hrib. Hiša naj bi ostala v Trsatu do 10. decembra 1294, ko so jo angeli spet dvignili in odnesli v italijanski [[Loreto]], kjer je še zdaj (zvijačni Italijani so nad hišico brž postavili cerkev, tako da je angeli ne bi mogli odnesti še kam drugam). Zemljiški gospod Nikolaj Frankopan naj bi osebno preveril dogajanje na Trsatu, poleg tega pa je poslal tudi odposlance v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Odposlanci so mu sporočili, da je Marijina hiša v [[Nazaret]]u izginila, razen temeljev (nad temelji stoji sedaj bazilika Marijinega oznanjenja v Nazaretu). Preprosti ljudje so v tem videli potrditev čudeža, skeptiki pa so postavili domnevo, da so dele Marijine hiše iz Palestine odnesli [[križarji]]. Po tem, ko je hišica izginila s Trsata, je dala rodbina Frankopanov na tem mestu zgraditi kapelo, pozneje pa še cerkev in [[frančiškani|frančiškanski]] samostan. Cerkev so v naslednjih stoletjih še večkrat prenovili in razširili - svoj današnji videz je dobila leta 1824. Največja znamenitost cerkve je slika imenovana »Mati milosti« ali tudi kar »Trsatska gospa«. Sliko je podaril cerkvi [[papež Urban V.]] leta 1367. Po izročilu naj bi sliko naslikal [[evangelist Luka]] osebno. Naslikana je na cedrovo desko in razdeljena na tri polja. Od leta 1715 je slika tudi okronana. ==Znamenitosti== *[[grad Trsat]] *[[cerkev Trsatske Matere Božje]] *[[stopnice Petra Kružića]] ==Zunanje povezave== *[http://www.trsat-svetiste.com.hr/ Trsat - svetišče], uradna stran, tudi v [http://www.trsat-svetiste.com.hr/slovenski-romar/ slovenščini] *[http://www.ofm.hr/lokacija/rijeka-trsat-samostan-majke-bozje-trsatske/ Trsat, frančiškani] *[http://www.galenfrysinger.com/croatia_trsat.htm Trsat] {{normativna kontrola}} {{koord|45.332|N|14.461|E|region:HR-08_type:city_dim:1500|display=title}} [[Kategorija:Reka, Hrvaška]] [[Kategorija:Romarska središča]] s200rak8dxauiacimorxkkeeiojxijb 6766301 6766300 2026-10-17T12:29:43Z Shabicht 3554 6766301 wikitext text/x-wiki [[Slika:Trsat Vew from mountains behind Rijeka city 2008 year.jpg|sličica|Pogled na del Trsata (2008), na levi [[grad Trsat]].]] '''Trsát''' je bil včasih samostojno naselje, danes pa je del [[Reka, Hrvaška|Reke]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in ga predstavlja krajevni odbor. Osrednji točki Trsata sta [[grad Trsat]] in [[cerkev Trsatske Matere Božje]], ki stoji na hribu 135&nbsp;m nad morjem. Bazilika se v hrvaščini imenuje ''Crkva Gospe Trsatske'' (Cerkev Trsatske Gospe) in je znana [[romanje|romarska]] pot, tudi pri Istranih in Slovencih. ==Zgodovina in legenda== [[Slika:Rijeka, Croatia - panoramio (9).jpg|sličica|[[grad Trsat]]]] [[Slika:Trsat crkva Gospe Trsatske 2 010708.jpg|sličica|Današnje romarsko svetišče [[cerkev Trsatske Matere Božje|Trsatske Matere Božje]]]] Na vrhu Trsatskega hriba je stala trdnjava [[Japodi|Japodov]], ki so jo v 5. stoletju pr. n. št. osvojili [[Kelti]]. Ime ''Tarsatica'' je keltskega izvora, ''tar'' - pečina, pečina. Trdnjava je bila opuščena v rimskih časih, ko je na desnem bregu Rečine nastalo istoimensko naselje. Po propadu [[zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] so se prebivalci antičnega mesta ob morju zatekli v Istro oziroma v staro trdnjavo na Trsatu, od tod toponim ''Tarsatica'' s spremembami, ''Tersatica'', ''Tersato'', ''Tersat'', ''Trsat'' ostaja povezan z naseljem na hribu. ''Tersato'' se omenja leta 799, ko je bil tam med spopadom s Slovani ubit furlanski mejni grof Erik. Pozneje se v [[Vinodolski zakonik|Vinodolskem zakoniku]] omenja kot posest fevdalcev rodbine [[Frankopani|Frankopanov]], v katere lasti je bil Trsat več stoletij, do leta 1528. Nastanek romarske poti na Trsatu je povezan z naslednjo [[legenda|legendo]]: 10. maja 1291 naj bi [[angel|angeli]] odnesli hišo [[Devica Marija|device Marije]] iz [[Nazaret]]a in jo prinesli na Trsatski hrib. Hiša naj bi ostala v Trsatu do 10. decembra 1294, ko so jo angeli spet dvignili in odnesli v italijanski [[Loreto]], kjer je še zdaj (zvijačni Italijani so nad hišico brž postavili cerkev, tako da je angeli ne bi mogli odnesti še kam drugam). Zemljiški gospod Nikolaj Frankopan naj bi osebno preveril dogajanje na Trsatu, poleg tega pa je poslal tudi odposlance v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Odposlanci so mu sporočili, da je Marijina hiša v [[Nazaret]]u izginila, razen temeljev (nad temelji stoji sedaj bazilika Marijinega oznanjenja v Nazaretu). Preprosti ljudje so v tem videli potrditev čudeža, skeptiki pa so postavili domnevo, da so dele Marijine hiše iz Palestine odnesli [[križarji]]. Po tem, ko je hišica izginila s Trsata, je dala rodbina Frankopanov na tem mestu zgraditi kapelo, pozneje pa še cerkev in [[frančiškani|frančiškanski]] samostan. Cerkev so v naslednjih stoletjih še večkrat prenovili in razširili - svoj današnji videz je dobila leta 1824. Največja znamenitost cerkve je slika imenovana »Mati milosti« ali tudi kar »Trsatska gospa«. Sliko je podaril cerkvi [[papež Urban V.]] leta 1367. Po izročilu naj bi sliko naslikal [[evangelist Luka]] osebno. Naslikana je na cedrovo desko in razdeljena na tri polja. Od leta 1715 je slika tudi okronana. ==Znamenitosti== *[[grad Trsat]] *[[cerkev Trsatske Matere Božje]] *[[stopnice Petra Kružića]] ==Zunanje povezave== *[http://www.trsat-svetiste.com.hr/ Trsat - svetišče], uradna stran, tudi v [http://www.trsat-svetiste.com.hr/slovenski-romar/ slovenščini] *[http://www.ofm.hr/lokacija/rijeka-trsat-samostan-majke-bozje-trsatske/ Trsat, frančiškani] *[http://www.galenfrysinger.com/croatia_trsat.htm Trsat] {{normativna kontrola}} {{koord|45.332|N|14.461|E|region:HR-08_type:city_dim:1500|display=title}} [[Kategorija:Reka, Hrvaška]] [[Kategorija:Romarska središča]] 4w5f34dl88ex6ai9bc3m9wq912qmvyp 6766304 6766301 2026-10-17T12:31:32Z Shabicht 3554 6766304 wikitext text/x-wiki [[Slika:Trsat Vew from mountains behind Rijeka city 2008 year.jpg|sličica|Pogled na del Trsata (2008), na levi [[grad Trsat]].]] '''Trsát''' je bil včasih samostojno naselje, danes pa je del [[Reka, Hrvaška|Reke]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in ga predstavlja krajevna skupnost. Osrednji točki Trsata sta [[grad Trsat]] in [[cerkev Trsatske Matere Božje]], ki stoji na hribu 135&nbsp;m nad morjem. Bazilika se v hrvaščini imenuje ''Crkva Gospe Trsatske'' (Cerkev Trsatske Gospe) in je znana [[romanje|romarska]] pot, tudi pri Istranih in Slovencih. ==Zgodovina in legenda== [[Slika:Rijeka, Croatia - panoramio (9).jpg|sličica|[[grad Trsat]]]] [[Slika:Trsat crkva Gospe Trsatske 2 010708.jpg|sličica|Današnje romarsko svetišče [[cerkev Trsatske Matere Božje|Trsatske Matere Božje]]]] Na vrhu Trsatskega hriba je stala trdnjava [[Japodi|Japodov]], ki so jo v 5. stoletju pr. n. št. osvojili [[Kelti]]. Ime ''Tarsatica'' je keltskega izvora, ''tar'' - pečina, pečina. Trdnjava je bila opuščena v rimskih časih, ko je na desnem bregu Rečine nastalo istoimensko naselje. Po propadu [[zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] so se prebivalci antičnega mesta ob morju zatekli v Istro oziroma v staro trdnjavo na Trsatu, od tod toponim ''Tarsatica'' s spremembami, ''Tersatica'', ''Tersato'', ''Tersat'', ''Trsat'' ostaja povezan z naseljem na hribu. ''Tersato'' se omenja leta 799, ko je bil tam med spopadom s Slovani ubit furlanski mejni grof Erik. Pozneje se v [[Vinodolski zakonik|Vinodolskem zakoniku]] omenja kot posest fevdalcev rodbine [[Frankopani|Frankopanov]], v katere lasti je bil Trsat več stoletij, do leta 1528. Nastanek romarske poti na Trsatu je povezan z naslednjo [[legenda|legendo]]: 10. maja 1291 naj bi [[angel|angeli]] odnesli hišo [[Devica Marija|device Marije]] iz [[Nazaret]]a in jo prinesli na Trsatski hrib. Hiša naj bi ostala v Trsatu do 10. decembra 1294, ko so jo angeli spet dvignili in odnesli v italijanski [[Loreto]], kjer je še zdaj (zvijačni Italijani so nad hišico brž postavili cerkev, tako da je angeli ne bi mogli odnesti še kam drugam). Zemljiški gospod Nikolaj Frankopan naj bi osebno preveril dogajanje na Trsatu, poleg tega pa je poslal tudi odposlance v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Odposlanci so mu sporočili, da je Marijina hiša v [[Nazaret]]u izginila, razen temeljev (nad temelji stoji sedaj bazilika Marijinega oznanjenja v Nazaretu). Preprosti ljudje so v tem videli potrditev čudeža, skeptiki pa so postavili domnevo, da so dele Marijine hiše iz Palestine odnesli [[križarji]]. Po tem, ko je hišica izginila s Trsata, je dala rodbina Frankopanov na tem mestu zgraditi kapelo, pozneje pa še cerkev in [[frančiškani|frančiškanski]] samostan. Cerkev so v naslednjih stoletjih še večkrat prenovili in razširili - svoj današnji videz je dobila leta 1824. Največja znamenitost cerkve je slika imenovana »Mati milosti« ali tudi kar »Trsatska gospa«. Sliko je podaril cerkvi [[papež Urban V.]] leta 1367. Po izročilu naj bi sliko naslikal [[evangelist Luka]] osebno. Naslikana je na cedrovo desko in razdeljena na tri polja. Od leta 1715 je slika tudi okronana. ==Znamenitosti== *[[grad Trsat]] *[[cerkev Trsatske Matere Božje]] *[[stopnice Petra Kružića]] ==Zunanje povezave== *[http://www.trsat-svetiste.com.hr/ Trsat - svetišče], uradna stran, tudi v [http://www.trsat-svetiste.com.hr/slovenski-romar/ slovenščini] *[http://www.ofm.hr/lokacija/rijeka-trsat-samostan-majke-bozje-trsatske/ Trsat, frančiškani] *[http://www.galenfrysinger.com/croatia_trsat.htm Trsat] {{normativna kontrola}} {{koord|45.332|N|14.461|E|region:HR-08_type:city_dim:1500|display=title}} [[Kategorija:Reka, Hrvaška]] [[Kategorija:Romarska središča]] 052z94hllbk4d6xq514feptaqg6fugo 6766313 6766304 2026-10-17T12:38:42Z Shabicht 3554 6766313 wikitext text/x-wiki [[Slika:Trsat Vew from mountains behind Rijeka city 2008 year.jpg|sličica|Pogled na del Trsata (2008), na levi [[grad Trsat]].]] '''Trsát''' je bil včasih samostojno naselje, danes pa je del [[Reka, Hrvaška|Reke]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in ga predstavlja Mjesni odbor ([[krajevna skupnost]]). Osrednji točki Trsata sta [[grad Trsat]] in [[cerkev Trsatske Matere Božje]], ki stoji na hribu 135&nbsp;m nad morjem. Bazilika se v hrvaščini imenuje ''Crkva Gospe Trsatske'' (Cerkev Trsatske Gospe) in je znana [[romanje|romarska]] pot, tudi pri Istranih in Slovencih. ==Zgodovina in legenda== [[Slika:Rijeka, Croatia - panoramio (9).jpg|sličica|[[grad Trsat]]]] [[Slika:Trsat crkva Gospe Trsatske 2 010708.jpg|sličica|Današnje romarsko svetišče [[cerkev Trsatske Matere Božje|Trsatske Matere Božje]]]] Na vrhu Trsatskega hriba je stala trdnjava [[Japodi|Japodov]], ki so jo v 5. stoletju pr. n. št. osvojili [[Kelti]]. Ime ''Tarsatica'' je keltskega izvora, ''tar'' - pečina, pečina. Trdnjava je bila opuščena v rimskih časih, ko je na desnem bregu Rečine nastalo istoimensko naselje. Po propadu [[zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] so se prebivalci antičnega mesta ob morju zatekli v Istro oziroma v staro trdnjavo na Trsatu, od tod toponim ''Tarsatica'' s spremembami, ''Tersatica'', ''Tersato'', ''Tersat'', ''Trsat'' ostaja povezan z naseljem na hribu. ''Tersato'' se omenja leta 799, ko je bil tam med spopadom s Slovani ubit furlanski mejni grof Erik. Pozneje se v [[Vinodolski zakonik|Vinodolskem zakoniku]] omenja kot posest fevdalcev rodbine [[Frankopani|Frankopanov]], v katere lasti je bil Trsat več stoletij, do leta 1528. Nastanek romarske poti na Trsatu je povezan z naslednjo [[legenda|legendo]]: 10. maja 1291 naj bi [[angel|angeli]] odnesli hišo [[Devica Marija|device Marije]] iz [[Nazaret]]a in jo prinesli na Trsatski hrib. Hiša naj bi ostala v Trsatu do 10. decembra 1294, ko so jo angeli spet dvignili in odnesli v italijanski [[Loreto]], kjer je še zdaj (zvijačni Italijani so nad hišico brž postavili cerkev, tako da je angeli ne bi mogli odnesti še kam drugam). Zemljiški gospod Nikolaj Frankopan naj bi osebno preveril dogajanje na Trsatu, poleg tega pa je poslal tudi odposlance v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Odposlanci so mu sporočili, da je Marijina hiša v [[Nazaret]]u izginila, razen temeljev (nad temelji stoji sedaj bazilika Marijinega oznanjenja v Nazaretu). Preprosti ljudje so v tem videli potrditev čudeža, skeptiki pa so postavili domnevo, da so dele Marijine hiše iz Palestine odnesli [[križarji]]. Po tem, ko je hišica izginila s Trsata, je dala rodbina Frankopanov na tem mestu zgraditi kapelo, pozneje pa še cerkev in [[frančiškani|frančiškanski]] samostan. Cerkev so v naslednjih stoletjih še večkrat prenovili in razširili - svoj današnji videz je dobila leta 1824. Največja znamenitost cerkve je slika imenovana »Mati milosti« ali tudi kar »Trsatska gospa«. Sliko je podaril cerkvi [[papež Urban V.]] leta 1367. Po izročilu naj bi sliko naslikal [[evangelist Luka]] osebno. Naslikana je na cedrovo desko in razdeljena na tri polja. Od leta 1715 je slika tudi okronana. ==Znamenitosti== *[[grad Trsat]] *[[cerkev Trsatske Matere Božje]] *[[stopnice Petra Kružića]] ==Zunanje povezave== *[http://www.trsat-svetiste.com.hr/ Trsat - svetišče], uradna stran, tudi v [http://www.trsat-svetiste.com.hr/slovenski-romar/ slovenščini] *[http://www.ofm.hr/lokacija/rijeka-trsat-samostan-majke-bozje-trsatske/ Trsat, frančiškani] *[http://www.galenfrysinger.com/croatia_trsat.htm Trsat] {{normativna kontrola}} {{koord|45.332|N|14.461|E|region:HR-08_type:city_dim:1500|display=title}} [[Kategorija:Reka, Hrvaška]] [[Kategorija:Romarska središča]] fv96fr1sc5bsi3qnzijv584sspw23eb 6766318 6766313 2026-10-17T12:41:47Z Shabicht 3554 6766318 wikitext text/x-wiki [[Slika:Trsat Vew from mountains behind Rijeka city 2008 year.jpg|sličica|Pogled na del Trsata (2008), na levi [[grad Trsat]].]] '''Trsát''' je bil včasih samostojno naselje, danes pa je del [[Reka, Hrvaška|Reke]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in ga predstavlja Mjesni odbor ([[krajevna skupnost]]). Osrednji točki Trsata sta [[grad Trsat]] in [[cerkev Trsatske Matere Božje]], ki stoji na hribu z višino 135 [[m.n.m.]] Bazilika se v hrvaščini imenuje ''Crkva Gospe Trsatske'' (Cerkev Trsatske Gospe) in je znana [[romanje|romarska]] pot, tudi pri [[Istra|Istranih]] in Slovencih. ==Zgodovina in legenda== [[Slika:Rijeka, Croatia - panoramio (9).jpg|sličica|[[grad Trsat]]]] [[Slika:Trsat crkva Gospe Trsatske 2 010708.jpg|sličica|Današnje romarsko svetišče [[cerkev Trsatske Matere Božje|Trsatske Matere Božje]]]] Na vrhu Trsatskega hriba je stala trdnjava [[Japodi|Japodov]], ki so jo v 5. stoletju pr. n. št. osvojili [[Kelti]]. Ime ''Tarsatica'' je keltskega izvora, ''tar'' - pečina, pečina. Trdnjava je bila opuščena v rimskih časih, ko je na desnem bregu Rečine nastalo istoimensko naselje. Po propadu [[zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] so se prebivalci antičnega mesta ob morju zatekli v Istro oziroma v staro trdnjavo na Trsatu, od tod toponim ''Tarsatica'' s spremembami, ''Tersatica'', ''Tersato'', ''Tersat'', ''Trsat'' ostaja povezan z naseljem na hribu. ''Tersato'' se omenja leta 799, ko je bil tam med spopadom s Slovani ubit furlanski mejni grof Erik. Pozneje se v [[Vinodolski zakonik|Vinodolskem zakoniku]] omenja kot posest fevdalcev rodbine [[Frankopani|Frankopanov]], v katere lasti je bil Trsat več stoletij, do leta 1528. Nastanek romarske poti na Trsatu je povezan z naslednjo [[legenda|legendo]]: 10. maja 1291 naj bi [[angel|angeli]] odnesli hišo [[Devica Marija|device Marije]] iz [[Nazaret]]a in jo prinesli na Trsatski hrib. Hiša naj bi ostala v Trsatu do 10. decembra 1294, ko so jo angeli spet dvignili in odnesli v italijanski [[Loreto]], kjer je še zdaj (zvijačni Italijani so nad hišico brž postavili cerkev, tako da je angeli ne bi mogli odnesti še kam drugam). Zemljiški gospod Nikolaj Frankopan naj bi osebno preveril dogajanje na Trsatu, poleg tega pa je poslal tudi odposlance v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Odposlanci so mu sporočili, da je Marijina hiša v [[Nazaret]]u izginila, razen temeljev (nad temelji stoji sedaj bazilika Marijinega oznanjenja v Nazaretu). Preprosti ljudje so v tem videli potrditev čudeža, skeptiki pa so postavili domnevo, da so dele Marijine hiše iz Palestine odnesli [[križarji]]. Po tem, ko je hišica izginila s Trsata, je dala rodbina Frankopanov na tem mestu zgraditi kapelo, pozneje pa še cerkev in [[frančiškani|frančiškanski]] samostan. Cerkev so v naslednjih stoletjih še večkrat prenovili in razširili - svoj današnji videz je dobila leta 1824. Največja znamenitost cerkve je slika imenovana »Mati milosti« ali tudi kar »Trsatska gospa«. Sliko je podaril cerkvi [[papež Urban V.]] leta 1367. Po izročilu naj bi sliko naslikal [[evangelist Luka]] osebno. Naslikana je na cedrovo desko in razdeljena na tri polja. Od leta 1715 je slika tudi okronana. ==Znamenitosti== *[[grad Trsat]] *[[cerkev Trsatske Matere Božje]] *[[stopnice Petra Kružića]] ==Zunanje povezave== *[http://www.trsat-svetiste.com.hr/ Trsat - svetišče], uradna stran, tudi v [http://www.trsat-svetiste.com.hr/slovenski-romar/ slovenščini] *[http://www.ofm.hr/lokacija/rijeka-trsat-samostan-majke-bozje-trsatske/ Trsat, frančiškani] *[http://www.galenfrysinger.com/croatia_trsat.htm Trsat] {{normativna kontrola}} {{koord|45.332|N|14.461|E|region:HR-08_type:city_dim:1500|display=title}} [[Kategorija:Reka, Hrvaška]] [[Kategorija:Romarska središča]] d4psju95kux978ipjehf4rm0f1cyez0 6766320 6766318 2026-10-17T12:43:12Z Shabicht 3554 /* Zgodovina in legenda */ 6766320 wikitext text/x-wiki [[Slika:Trsat Vew from mountains behind Rijeka city 2008 year.jpg|sličica|Pogled na del Trsata (2008), na levi [[grad Trsat]].]] '''Trsát''' je bil včasih samostojno naselje, danes pa je del [[Reka, Hrvaška|Reke]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in ga predstavlja Mjesni odbor ([[krajevna skupnost]]). Osrednji točki Trsata sta [[grad Trsat]] in [[cerkev Trsatske Matere Božje]], ki stoji na hribu z višino 135 [[m.n.m.]] Bazilika se v hrvaščini imenuje ''Crkva Gospe Trsatske'' (Cerkev Trsatske Gospe) in je znana [[romanje|romarska]] pot, tudi pri [[Istra|Istranih]] in Slovencih. ==Zgodovina in legenda== [[Slika:Rijeka, Croatia - panoramio (9).jpg|sličica|[[grad Trsat]]]] [[Slika:Trsat crkva Gospe Trsatske 2 010708.jpg|sličica|Današnje romarsko svetišče [[cerkev Trsatske Matere Božje|Trsatske Matere Božje]]]] Na vrhu Trsatskega hriba je stala trdnjava [[Japodi|Japodov]], ki so jo v 5. stoletju pr. n. št. osvojili [[Kelti]]. Ime ''Tarsatica'' je keltskega izvora, ''tar'' - pečina, pečina. Trdnjava je bila opuščena v rimskih časih, ko je na desnem bregu Rečine nastalo istoimensko naselje. Po propadu [[zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] so se prebivalci antičnega mesta ob morju zatekli v Istro oziroma v staro trdnjavo na Trsatu, od tod toponim ''Tarsatica'' s spremembami: ''Tersatica'', ''Tersato'', ''Tersat'', ''Trsat'' ostaja povezan z naseljem na hribu. ''Tersato'' se omenja leta 799, ko je bil tam med spopadom s Slovani ubit furlanski mejni grof Erik. Pozneje se v [[Vinodolski zakonik|Vinodolskem zakoniku]] omenja kot posest fevdalcev rodbine [[Frankopani|Frankopanov]], v katere lasti je bil Trsat več stoletij, vse do leta 1528. Nastanek romarske poti na Trsatu je povezan z naslednjo [[legenda|legendo]]: 10. maja 1291 naj bi [[angel|angeli]] odnesli hišo [[Devica Marija|device Marije]] iz [[Nazaret]]a in jo prinesli na Trsatski hrib. Hiša naj bi ostala v Trsatu do 10. decembra 1294, ko so jo angeli spet dvignili in odnesli v italijanski [[Loreto]], kjer je še zdaj (zvijačni Italijani so nad hišico brž postavili cerkev, tako da je angeli ne bi mogli odnesti še kam drugam). Zemljiški gospod Nikolaj Frankopan naj bi osebno preveril dogajanje na Trsatu, poleg tega pa je poslal tudi odposlance v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Odposlanci so mu sporočili, da je Marijina hiša v [[Nazaret]]u izginila, razen temeljev (nad temelji stoji sedaj bazilika Marijinega oznanjenja v Nazaretu). Preprosti ljudje so v tem videli potrditev čudeža, skeptiki pa so postavili domnevo, da so dele Marijine hiše iz Palestine odnesli [[križarji]]. Po tem, ko je hišica izginila s Trsata, je dala rodbina Frankopanov na tem mestu zgraditi kapelo, pozneje pa še cerkev in [[frančiškani|frančiškanski]] samostan. Cerkev so v naslednjih stoletjih še večkrat prenovili in razširili - svoj današnji videz je dobila leta 1824. Največja znamenitost cerkve je slika imenovana »Mati milosti« ali tudi kar »Trsatska gospa«. Sliko je podaril cerkvi [[papež Urban V.]] leta 1367. Po izročilu naj bi sliko naslikal [[evangelist Luka]] osebno. Naslikana je na cedrovo desko in razdeljena na tri polja. Od leta 1715 je slika tudi okronana. ==Znamenitosti== *[[grad Trsat]] *[[cerkev Trsatske Matere Božje]] *[[stopnice Petra Kružića]] ==Zunanje povezave== *[http://www.trsat-svetiste.com.hr/ Trsat - svetišče], uradna stran, tudi v [http://www.trsat-svetiste.com.hr/slovenski-romar/ slovenščini] *[http://www.ofm.hr/lokacija/rijeka-trsat-samostan-majke-bozje-trsatske/ Trsat, frančiškani] *[http://www.galenfrysinger.com/croatia_trsat.htm Trsat] {{normativna kontrola}} {{koord|45.332|N|14.461|E|region:HR-08_type:city_dim:1500|display=title}} [[Kategorija:Reka, Hrvaška]] [[Kategorija:Romarska središča]] nhq0tw5of6g71vficjvmwe2v4u6h399 6766321 6766320 2026-10-17T12:44:10Z Shabicht 3554 /* Zgodovina in legenda */ 6766321 wikitext text/x-wiki [[Slika:Trsat Vew from mountains behind Rijeka city 2008 year.jpg|sličica|Pogled na del Trsata (2008), na levi [[grad Trsat]].]] '''Trsát''' je bil včasih samostojno naselje, danes pa je del [[Reka, Hrvaška|Reke]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in ga predstavlja Mjesni odbor ([[krajevna skupnost]]). Osrednji točki Trsata sta [[grad Trsat]] in [[cerkev Trsatske Matere Božje]], ki stoji na hribu z višino 135 [[m.n.m.]] Bazilika se v hrvaščini imenuje ''Crkva Gospe Trsatske'' (Cerkev Trsatske Gospe) in je znana [[romanje|romarska]] pot, tudi pri [[Istra|Istranih]] in Slovencih. ==Zgodovina in legenda== [[Slika:Rijeka, Croatia - panoramio (9).jpg|sličica|[[grad Trsat]]]] [[Slika:Trsat crkva Gospe Trsatske 2 010708.jpg|sličica|Današnje romarsko svetišče [[cerkev Trsatske Matere Božje|Trsatske Matere Božje]]]] Na vrhu Trsatskega hriba je stala trdnjava [[Japodi|Japodov]], ki so jo v 5. stoletju pr. n. št. osvojili [[Kelti]]. Ime ''Tarsatica'' je keltskega izvora, ''tar'' - pečina, pečina. Trdnjava je bila opuščena v rimskih časih, ko je na desnem bregu Rečine nastalo istoimensko naselje. Po propadu [[zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] so se prebivalci antičnega mesta ob morju zatekli v Istro oziroma v staro trdnjavo na Trsatu, od tod toponim ''Tarsatica'' s spremembami: ''Tersatica'', ''Tersato'', ''Tersat'', ''Trsat'' ostaja povezan z naseljem na hribu. ''Tersato'' se omenja leta 799, ko je bil tam med spopadom s Slovani ubit furlanski mejni grof Erik. Pozneje se v [[Vinodolski zakonik|Vinodolskem zakoniku]] omenja kot posest fevdalcev rodbine [[Frankopani|Frankopanov]], v katere lasti je bil Trsat več stoletij, vse do leta 1528. Nastanek romarske poti na Trsatu je povezan z naslednjo [[legenda|legendo]]: 10. maja 1291 naj bi [[angel|angeli]] odnesli hišo [[Devica Marija|device Marije]] iz [[Nazaret]]a in jo prinesli na Trsatski hrib. Hiša naj bi ostala v Trsatu do 10. decembra 1294, ko so jo angeli spet dvignili in odnesli v italijanski [[Loreto]], kjer je še zdaj (zvijačni Italijani so nad hišico brž postavili cerkev, tako da je angeli ne bi mogli odnesti še kam drugam). Zemljiški gospod Nikolaj Frankopan naj bi osebno preveril dogajanje na Trsatu, poleg tega pa je poslal tudi odposlance v [[Sveta dežela|Sveto deželo]]. Ti so mu sporočili, da je Marijina hiša v [[Nazaret]]u izginila, razen temeljev (nad temelji stoji sedaj bazilika Marijinega oznanjenja v Nazaretu). Preprosti ljudje so v tem videli potrditev čudeža, skeptiki pa so postavili domnevo, da so dele Marijine hiše iz Palestine odnesli [[križarji]]. Po tem, ko je hišica izginila s Trsata, je dala rodbina Frankopanov na tem mestu zgraditi kapelo, pozneje pa še cerkev in [[frančiškani|frančiškanski]] samostan. Cerkev so v naslednjih stoletjih še večkrat prenovili in razširili - svoj današnji videz je dobila leta 1824. Največja znamenitost cerkve je slika imenovana »Mati milosti« ali tudi kar »Trsatska gospa«. Sliko je podaril cerkvi [[papež Urban V.]] leta 1367. Po izročilu naj bi sliko naslikal [[evangelist Luka]] osebno. Naslikana je na cedrovo desko in razdeljena na tri polja. Od leta 1715 je slika tudi okronana. ==Znamenitosti== *[[grad Trsat]] *[[cerkev Trsatske Matere Božje]] *[[stopnice Petra Kružića]] ==Zunanje povezave== *[http://www.trsat-svetiste.com.hr/ Trsat - svetišče], uradna stran, tudi v [http://www.trsat-svetiste.com.hr/slovenski-romar/ slovenščini] *[http://www.ofm.hr/lokacija/rijeka-trsat-samostan-majke-bozje-trsatske/ Trsat, frančiškani] *[http://www.galenfrysinger.com/croatia_trsat.htm Trsat] {{normativna kontrola}} {{koord|45.332|N|14.461|E|region:HR-08_type:city_dim:1500|display=title}} [[Kategorija:Reka, Hrvaška]] [[Kategorija:Romarska središča]] 0im1e3v42xt0s7nk5a7yvvbrdlnbbyg 0 146481 6766315 6748393 2026-10-17T12:39:35Z TadejM 738 dolgi pomišljaj -> pomišljaj 6766315 wikitext text/x-wiki '''Vidmar''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|9. najpogostejši]] [[priimek]] v Sloveniji, ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 3.938 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 3.928 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Andrej Vidmar]] (* 1956), hokejist * [[Andreja Kavar Vidmar]] (*1938), strokovnjakinja za socialno pravo in politiko * [[Anton Vidmar (duhovnik)|Anton Vidmar]] (1890–1967), duhovnik * [[Anton Vidmar (častnik)|Anton (Tone) Vidmar]] - Luka (1917–1999), partizanski poveljnik, narodni heroj, polkovnik JLA * [[Anton Vidmar (biatlonec)|Anton (Toni) Vidmar]] (* 2000), biatlonec * [[Arijana Vidmar]] (* 1996), nogometašica * [[Barbara Vidmar]], vodja [[Zavod za varstvo narave|Zavoda za varstvo narave]] * [[Bogdan Vidmar]] (1965–2025), duhovnik in publicist, vikar koprske škofije za evr. prestolnico kulture 2025 * [[Bojan Vidmar]] (1926–2011), ekonomist, gospodarstvenik * [[Ciril Vidmar]] (1899–1982), založnik (in šahist) * [[Constantin Vidmar]] (1851–1937), duhovnik in teološki pisatelj * [[Cvetko Vidmar|Cvet(k)o Vidmar]] (1932–2021), pravnik, politik, zgodovinski publicist * [[Damjan Vidmar]] (1961–1992), alpinist * [[Domen Vidmar]], judoist (drug = zobozdravnik) * [[Drago Vidmar]] (1901–1982), slikar * [[Gaj Vidmar]] (* 197#?), psiholog, statistik * [[Gašper Vidmar]] (* 1987), košarkar * [[Ičo Vidmar|Ičo (Igor) Vidmar]] (* 1960), sociolog popularne glasbe, glasbeni publicist * [[Igor Vidmar]] (* 1950), glasbeni organizator, promotor in publicist; politični komentator * [[Igor Vidmar (novinar)|Igor Vidmar]] (* 1963), kulturni novinar v Novem mestu, plavalec * [[Ivan Vidmar]] (1892–1971), pilot, letalec * [[Ivana Skrbinšek]] (r. Vidmar) (1893–1988), 1. žena Milana Skrbinška; sestra Milana, Josipa idr. Vidmarjev * [[Janja Vidmar]] (* 1962), (mladinska) pisateljica * [[Jernej Vidmar]] (1802–1883), škof * [[Josip Vidmar starejši|Josip Vidmar (starejši)]] (1859–1950), dežnikarski mojster, podjetnik * [[Josip Vidmar]] (1895–1992), literarni kritik, esejist, prevajalec, kulturnik, akademik in politik * [[Josipina Vidmar]] (1860–1922), podjetnica in feministka * [[Jože Vidmar (zdravnik)|Jože Vidmar]] (* 1942), zdravnik medicine športa * [[Jože Vidmar]] (* 1963), kanuist * [[Kaja Vidmar]], plesalka in igralka * [[Katarina Vidmar]] (r. [[Čibej]]), klavirska pedagoginja, zborovodkinja, cerkvena skladateljica * [[Ksenija Vidmar Horvat]] (* 1966), sociologinja, univerzitetna profesorica * [[Leon Vidmar]] (* 1980), filmski animator, režiser * [[Lev Vidmar]] (* 1985?), teoretični fizik, univ. prof. * [[Ludvik Vidmar]] (* 1943), zdravnik infektolog * [[Luka Vidmar (zgodovinar)|Luka Vidmar]] (* 1977), umetnostni in literarni zgodovinar * [[Luka Vidmar]] (* 1986), hokejist * [[Magdalena Vidmar]] (* 1949), veterinarka (čebele, ribe) * [[Maja Vidmar (pisateljica)|Maja Vidmar]] (* 1961), pesnica * [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] (* 1985), športna plezalka * [[Marijan Vidmar]] (* 1936–), generalmajor JLA * [[Marjan Vidmar (muzealec)|Marjan Vidmar]] (1923–2011), muzealec, ravnatelj [[Tehniški muzej Slovenije|Tehniškega muzeja Slovenije]] * [[Marjan Vidmar (politik)|Marjan Vidmar]] (1949–2024), politik * [[Marjan Vidmar (biatlonec)|Marjan Vidmar]] (* 1960), biatlonec * [[Maruša Vidmar]] (r. [[Berginc]]) (* 1944), baletna plesalka * [[Matija Vidmar]], matematik, * [[Matjaž Vidmar]] (* 1959), elektronik, univ. prof. * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] (1899–1975), plesna umetnica in pedagoginja * [[Miha Vidmar]] (* 1997), nogometaš * [[Milan Vidmar]] (1885–1962), elektroinženir, univerzitetni profesor, šahovski velemojster, akademik * [[Milan Vidmar mlajši|Milan Vidmar (mlajši)]] (1909–1980), elektroinženir, šahist, sin [[Milan Vidmar|Milana Vidmarja]] starejšega * [[Milan Vidmar (kanuist)|Milan Vidmar]] (* 1942), kanuist * [[Nada Vidmar]] (rojena [[Stritar]]) (1917–1990), operna pevka, altistka * [[Nadja Vidmar]] Markovčič (1942–2017), igralka, lutkarica * [[Nande Vidmar]] (1899–1981), slikar * [[Nejc Vidmar]] (* 1989), nogometaš * [[Peter Vidmar (* 1977)|Peter Vidmar]] (* 1977), pomorsko-prometni strokovnjak, dekan FPP * [[Petra Vidmar]], tolkalistka * [[Polona Vidmar]] (* 1971), umetnostna zgodovinarka, univ. prof. * [[Roman Vidmar]] (1941–1996), veterinar * [[Silvan Vidmar]] (1929–2018), gradbenik, univerzitetni profesor * [[Simona Vidmar Čelik]], umetnostna kustosinja * [[Stane Vidmar (telovadec)|Stane Vidmar]] (1891–1957), telovadec, podjetnik in gospodarstvenik * [[Stane Vidmar (pevec)|Stane Vidmar]] (* 1956), glasbenik, pevec * [[Tadej Vidmar]] (* 1969), pedagog, zgodovinar pedagogike * [[Taja Vidmar]]-Brejc (1947–2016), umetnostna zgodovinarka in galeristka * [[Tit Vidmar]] (1929–1999), novinar, pesnik * [[Tone Vidmar]] (* 1952), elektronik, informatik, prof. FRI * [[Uroš Vidmar]] (* 1980), hokejist * [[Urša Vidmar]], baletna plesalka (istoimenska plavalka *1984; smučarska skakalka *2006) * [[Vida Vidmar]] (rojena [[Lajovic]]) (1925–2015), podjetnica, zdravilka (v Braziliji od 1980) * [[Vinko Vidmar]] (1853–1879), potopisec * [[Vinko Vidmar (stomatolog)|Vinko Vidmar]] (1933–2025), stomatolog, protetik * [[Vladimir Vidmar]] (1936–1996), pravnik, borec za pravice invalidov * [[Vladimir Vidmar]] (* 1982), filozof, umetnostni publicist, svobodni kustos * [[Vojko Vidmar]] (* 1948), baletnik * [[Živa Vidmar]] (* 1949), urednica, publicistka == Znani tuji nosilci priimka == * [[Aurelio Vidmar]] (* 1967), avstralski nogometaš slovenskega rodu * [[Peter Vidmar]] (* 1961), ameriški telovadec slovenskega rodu * [[Tony Vidmar]] (* 1970), avstralski nogometaš slovenskega rodu == Glej tudi == * [[Vidmajer]] * [[Widmer]] oziroma [[Widmar]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Vidmar}} {{priimek|Vidmar}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 4l2g6eweajgpz3ahtes61mpvnoydbi6 0 146611 6766310 6764516 2026-10-17T12:37:28Z TadejM 738 dolgi pomišljaj -> pomišljaj 6766310 wikitext text/x-wiki '''Krajnc''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: == Znani nosilci priimka == *[[Alen Krajnc]] (*1995), nogometaš *[[Aleš Krajnc]] (*1970), hokejist *[[Aljaž Krajnc]] (*1995), katoliški teolog, religiolog (magistriral iz arabskih in islamskih študijev), prevajalec iz arabščine * [[Ana Krajnc]] (*1938), pedagoginja in andragoginja, univ. profesorica * [[Ana Marija Krajnc]], čembalistka *[[Andraž Krajnc]], fizik, raziskovalec Kemijskega inštituta *[[Andrej Krajnc]] (*1956), učitelj plesa * [[Anton Krajnc]] (*1949), avstrijsko-slovenski slikar, grafik, kipar (male plastike) * Anton Krajnc, agronom, ravnatelj Biotehniške šole Maribor * [[Barbara Krajnc Avdić]] (*1973), igralka, gledališka pedagoginja * [[Bojan Krajnc]] (*1967), TV novinar, urednik, scenarist * Bojan Krajnc, atlet * [[Boris Krajnc]] (1913–1948/50?), kemik, žrtev Dachavskih procesov * [[Borut Krajnc]] (*1964), fotograf, fotoreporter * [[Darko Krajnc]] (*1975), politik *[[Dejan Krajnc]] (umetniško ime ''Dejan Dogaja'') (*1993), pevec in TV voditelj *[[Dimitrij Krajnc]], izdelovalec pohištva in lesenih igrač *[[Dragica Krajnc]], filozofinja * [[Fanika Krajnc Vrečko]], literarna zgodovinarka, prevajalka, bibliotekarka * [[Gabrijela Krajnc]] (*1965), športna plezalka *[[Gašper Krajnc]] (*1985), stripar, risar, ilustrator * [[Gregor Krajnc]] (*1976), hokejist * [[Iva Krajnc]] (*1978), igralka * [[Ivan Krajnc]] (*1948), zdravnik revmatolog in imunolog, univ. profesor * [[Janez Krajnc]] (1817–1908), učitelj, metodik slovenskega jezika * [[Jože Krajnc]] (1953–2024), humorist ... ([[Strašna Jožeta]]) *[[Jože Krajnc]], judoist * [[Jožef Krajnc]] (1821–1875), pravnik, univ. profesor * [[Klemen Krajnc]], rokometaš *[[Saša Krajnc]], TV-voditelj *[[Laura Krajnc]], pevka in umetnica * [[Lea Krajnc]] (*1993), rokometašica *[[Luka Krajnc]] (*1994), nogometaš *[[Maja Krajnc]] (*1982), filmologinja, cineastka, dr. medijskih študij * [[Matej Krajnc]] (*1975), slovenski književnik, glasbenik in publicist * [[Marjan Krajnc]] (1927–2013), gradbenik, podjetnik in politik * [[Marjan Krajnc (ekonomist)|Marjan Krajnc]] (*1946), ekonomist, gospodarstvenik * Marjan Krajnc (*1960), glasbenik, pedagog * [[Marjeta Krajnc]] >>por. [[Marjeta Knez]], matematičarka * [[Matjaž Krajnc]] (*1969), kemik * [[Milan Krajnc]] (*1974), pedagog, podjetnik, krizni vodja *[[Milenca Krajnc]], županja [[Občina Kozje|Občine Kozje]] * [[Milovan Krajnc]] (1920–2009), slikar, likovni pedagog * [[Mira Krajnc Ivič]], slovenistka, univ. prof. * [[Mladen Krajnc]] (1945–1988), nogometaš * [[Natalija Krajnc]], zdravnica, strokovna direktorica Bolnišnice Slovenj Gradec * [[Nataša Krajnc]]/[[Prinčič]] (*1981), fotomodel, miss Slovenije * [[Nike Krajnc]] (*1970), dr. gozdarstva, direktorica Gozdarskega inštituta * [[Peter Krajnc]], kemik, univ. prof. (UM) *[[Saša Krajnc]], sociologinja itd. *Saša Krajnc, TV voditelj (TV dnevnik RTVS) * [[Silvin Krajnc]] (*1948), frančiškanski pater, dr. teol. * [[Slavko Krajnc (kipar)|Slavko Krajnc]] (1929–2019), kipar, likovni pedagog * [[Slavko Krajnc (teolog)|Slavko Krajnc]] (*1960), minorit, teolog, liturgik, prof. TEOF * [[Stanka Krajnc Simoneti]] (*1928), zdravnica socialne medicine, univ. prof. * [[Tajda Krajnc]], citrarka * [[Uroš Krajnc]] (*1948), gradbenik hidrotehnik, ekolog * [[Vanja Krajnc]], pisateljica * [[Viktor Kranjc (general)|Viktor Krajnc]] (1847–1915), generalmajor avstroogrske armade * [[Žare Krajnc]] (*1961), lokostrelec == Glej tudi == * priimek [[Kranjc]] * priimek [[Kranjec]] * priimek [[Krajnčan]] * priimke [[Krajnčič]], [[Kranjčec]]... * priimka [[Krajc]], [[Krajec]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Krajnc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 1gkqhhe0zuv36kk95wt6oagc9cxu1u2 0 146612 6766311 6737413 2026-10-17T12:37:57Z TadejM 738 dolgi pomišljaj -> pomišljaj 6766311 wikitext text/x-wiki '''Zupančič''' je [[Slovenci|slovenski]] [[priimek]]. Je [[seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|peti najbolj pogost]] priimek v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 5103 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 5044 oseb. Na dan 1. januarja 2024 ga je uporabljalo 4849 oseb in je še vedno zadržal 5. mesto med vsemi priimki po pogostosti uporabe kljub rahlemu padcu; v regiji ''Jugovzhodna Slovenija'' (1.204) pa je bil po pogostosti uporabe na 1. mestu. == Znani nosilci priimka == * [[Ajda Zupančič]], čelistka (mdr. na Portugalskem) * [[Alenka Zupančič Žerdin]] (* 1966), filozofinja, teoretična psihoanalitičarka * [[Alojzij Zupančič]] (1927–1993), duhovnik, ustanovitelj zamejskih slovenskih skavtov *Alojzij Zupančič (* 1956), pravnik, osamosvojitveni carinik * [[Andreja Zupančič Valant]] (1963–2015), kemičarka * [[Anton Zupančič (duhovnik)|Anton Zupančič]] (1841–1915), duhovnik, teološki pisec, pedagog in organizator * [[Anton Zupančič (1927)|Anton Zupančič]] (1927–2002), generalpodpolkovnik Jugoslovanske ljudske armade * [[Barbara Zupančič]] (1935–2014), umetnostna zgodovinarka * [[Beno Zupančič]] (1925–1980), književnik in politik * [[Blaž Zupančič (atlet)|Blaž Zupančič]] (* 1995), atlet * [[Blaž Zupančič (fotograf)|Blaž Zupančič]] (* 1957), fotograf * [[Bogo Zupančič]] (* 1960), zgodovinar arhitekture, publicist, muzealec * [[Boris Zupančič]] (1928–2017), kemik * [[Borut Zupančič]] (* 1952), elektrotehnik, profesor * [[Boštjan Marija Zupančič|Boštjan M. Zupančič]] (* 1947), kazenski pravnik, profesor, publicist * [[Brina Zupančič]] (* 1953), pianistka in skladateljica * [[Brina Nataša Zupančič]] (* 1977), violinistka * [[Črtomir Zupančič]] (1928–2018), fizik, profesor, akademik * [[Dalibor Zupančič]] (* 1949), likovni umetnik, terapevt, književnik, ilustrator, glasbenik * [[Danilo Zupančič]] (1952–2017), strojnik, strokovnjak za materiale * [[David Zupančič]] (* 1991), zdravnik infektolog in pisatelj * [[Davor Zupančič]] (* 1959), alpinist * [[Donat Zupančič]] (1866–1938), duhovnik, kapucin, provincial * [[Dunja Zupančič]] (* 1963), vizualna umetnica (Noordung) * [[Dušan Zupančič]] (* 1957), gradbenik * [[Franc Zupančič]] (1886–1953), gradbeni inženir, podjetnik, letalec * [[Franc Zupančič (1923–2007|Franc Zupančič]] (1923–2007), papirniški gospodarstvenik * [[France Zupančič]], skladatelj * [[Gilbert Zupančič]] (1885–1959), šahist * [[Igor Zupančič]], atlet * [[Iva Zupančič]] (1931–2017), igralka * [[Ivan Zupančič]] (1930–1999), fizik * [[Jadranka Zupančič]], bibliotekarka, literatka, prevajalka * [[Jana Zupančič]] (* 1979), igralka * [[Jana Zupančič (atletinja)|Jana Zupančič]] (* 1980), atletinja, skakalka v daljino * [[Jakob Zupančič (1871)|Jakob Zupančič]] (1871–1939), matematik, fizik, letalski publicist, botanik, gimnazijski profesor * [[Jakob Zupančič (1895)|Jakob Zupančič]] (1895–1980), pisatelj, urednik, društveni delavec * [[Janez Zupančič (slikar)|Janez Zupančič]] (deloval med 1717 in ~1739), slikar * [[Janez Anton Zupančič]] (1785–1833), pesnik, dramatik in zgodovinar * [[Janez Zupančič (duhovnik)|Janez Zupančič]] (1819–1895), duhovnik * [[Janez Zupančič (nogometaš)|Janez Zupančič]], nogometaš in trener * [[Janez Zupančič (teritorialec)|Janez Zupančič]], teritorialec * [[Jernej Zupančič]] (* 1963), politični geograf, profesor FF UL * [[Jože Zupančič (novinar)|Jože Zupančič]] (1894–1969), novinar, urednik in prevajalec * [[Jože Zupančič (športni vzgojitelj)|Jože Zupančič]] (* 1935), športni vzgojitelj, košarkar * [[Jože Zupančič (ravnatelj)|Jože Zupančič]] (* 1936), šolnik, ravnatelj 1. gimnazije Celje * [[Jože Župančič (strojnik)|Jože Zupančič]] (1939–1993), strojnik * [[Jože Zupančič (elektronik)|Jože Zupančič]] (* 1946), elektronik, profesor * [[Karel Zupančič]] (* 1934), pravnik, profesor * [[Katka Zupančič]] (1889–1967), izseljenska delavka, pisateljica * [[Klemen Zupančič]] (* 1992), glasbenik, producent, DJ (2.? = biolog) * [[Ladislav Zupančič|Ladislav - Lacko Zupančič]], glasbenik trobentar, vodja ansambla pred 2.sv.v. * [[Lara Zupančič]] (* 1992), pesnica * [[Lojze Zupančič]] (1899–1962), rudarski strokovnjak (montanist) * [[Lucija Zupančič Kralj]] (* 1949), kemičarka * [[Maja Zupančič]] (* 1959), razvojna psihologinja, profesorica * [[Marija Zupančič]] (1914–2000), politična delavka * [[Marija Zupančič Vičar]] (* 1935), družbenopolitična delavka, okoljevarstvenica, direktorica * [[Marija Zupančič]] (* 1968), kemičarka * [[Marjan Zupančič]] (1949–2022), arhivist * [[Martin Zupančič]] (1894–1943), gozdar, kmetijski in politični publicist * [[Maruša Zupančič]] (* 1982), muzikologinja * [[Matevž Zupančič]], strojnik, prof. FS UL * [[Matjaž Zupančič]] (* 1959), dramatik, pisatelj, režiser, profesor gledališke režije * [[Metka Zupančič (literarna zgodovinarka)|Metka Zupančič]] (* 1950), literarna zgodovinarka, prevajalka, flavtistka * [[Metka Zupančič (političarka)|Metka Zupančič]] (* 1951), pravnica, notarka, ministrica * [[Metka Zupančič (umetnica)|Metka Zupančič]] (* 1977), kiparka, večmedijska umetnica, videalstka * [[Miha Zupančič]] (1937–2003), nogometni vratar in igralec hokeja na ledu * [[Mihael Zupančič]] (* 1973), pravnik, diplomat, politik * [[Milena Zupančič]] (1946–2026), igralka * [[Milijan Zupančič]] (1911–1968), (partizanski) fotograf, organizator fotoreporterske službe * [[Miran Zupančič]] (* 1989), smučarski skakalec * [[Mirina Zupančič]]-[[Cvikl]] (1938–2020), arheologinja, muzealka * [[Mirjam Zupančič]] (* 1953), kiparka * [[Mirko Zupančič]] (1925–2014), igralec, dramatik, pesnik, teatrolog, literarni zgodovinar, publicist, profesor na AGRFT * [[Miro Zupančič]] (* 1937), slikar in grafik (ZDA) * [[Mitja Zupančič]] (* 1931), gozdar fitocenolog, akademik * [[Mitja Zupančič (popotni)|Mitja Zupančič]] (* 1967), popotnik, morjeplovec in publicist * [[Mojca Zupančič]] (* 1995), pianistka, skladateljica, intermedijska umetnica * [[Nataša Zupančič Brouwer]] (* 1957), kemičarka * [[Nejka Repinc Zupančič]] (* 2002), smučarska skakalka * [[Neli Zupančič|Neli (Daniel) Zupančič]] (1911–1984), športnik telovadec in atlet * [[Nik Zupančič]] (* 1968), hokejist, trener * [[Nika Zupančič]] (* 1978), slikarka * [[Nina Zupančič]] (* 1963), geologinja * [[Pavel Zupančič]] (1937–2016), geodet * [[Petra Zupančič]] (* 1981), pesnica * [[Rihard Zupančič]] (1878–1949), matematik, profesor, akademik * [[Rok Zupančič]] (* 1981), obramboslovec, prof. FDV * [[Sara Zupančič]], muzikologinja * [[Silvo Zupančič]], kitarist, igralec in tonski tehnik v gledališču * [[Slava Zupančič]] (1931–2000), alpska smučarka * [[Stanko Zupančič]] (1926–2024), zdravnik internist *[[Staša Zupančič]] (* 1961), arhitektka, scenografka, oblikovalka * [[Šimen Zupančič]], fotograf * [[Špela Zupančič]], farmacevtka * [[Tadej Zupančič]] (* 1965), novinar, publicist, kritik, urednik * [[Tadeja Zupančič Strojan]], arhitektka, predavateljica * [[Tara Zupančič]] (* 1988), manekenka, fotomodel, modna oblikovalka * [[Tatjana Zupančič]] (1957–2019), kemičarka * [[Tomaž Zupančič]] - Avgust Demšar (* 1962), likovni pedagog, pisatelj kriminalk * [[Valentin Zupančič]] (1883–1965), izseljenski duhovnik * [[Vera Zupančič]] - Breda (1927–2009), športna delavka, mednarodna atletska sodnica * [[Viktor Zupančič (politični delavec)|Viktor Zupančič]] (1916–1982), politični delavec * [[Viktor Zupančič (izumitelj)|Viktor Zupančič]] (1929–1991), izumitelj * [[Viktor Zupančič]] (1931–1997), generalmajor Jugoslovanske ljudske armade, letalec * [[Vinko Zupančič (kipar)|Vinko Zupančič]] (1920/1–2005), kamnosek in kipar * [[Vinko Zupanči (farmacevt)|Vinko Zupančič]] (* 1971), farmacevt * [[Vita Zupančič]] (1868–1950), surdopedagoginja * [[Zdravko Zupančič (glasbenik)|Zdravko Zupančič]] (1937–2010), godbenik, dirigent * [[Zdravko Zupančič]] (* 1960), pisatelj, učitelj retorike * [[Zoran Zupančič]] (* 1975), smučarski skakalec, trener == Glej tudi == * priimka [[Zupan]], [[Zupanc]] * priimek [[Župančič]] * priimek [[Supančič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Zupančič}} {{Razločitev}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] i1k1nvyzpyc0q2iu1lx9oykcl4jct6q 0 146614 6766312 6753658 2026-10-17T12:38:39Z TadejM 738 dolgi pomišljaj -> pomišljaj 6766312 wikitext text/x-wiki '''Kovač''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|6. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan [[31. december|31. decembra]] [[2008]] uporabljalo 4795 oseb. Leta 2026 pa je bilo število prebivalcev in prebivalk Slovenije s priimkom Kovač 4.503. Ta priimek je po pogostnosti še vedno na 6. mestu. Podatki se nanašajo na 1. januar 2026, ko je Slovenija imela 2.135.107 prebivalcev. To pomeni, da je število prebivalcev s tem priimkom v upadanju.<ref>{{cite web|url= https://www.stat.si/ImenaRojstva#/names?lastname=Kova%C4%8D |title=Preverite, koliko prebivalcev Slovenije ima isto ime, priimek ali kombinacijo obeh|publisher= Statistični urad Republike Slovenije|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=1. januar 2026|accessdate=19. avgust 2026}}</ref> Priimek izvira iz poklica - [[kovač|kováč]] in se v slovenščini tudi tako izgovarja, pri vseh slovanskih in tudi drugih narodih, ki uporabljajo ta priimek (npr. madžarska oblika '''Kovács''' - drugi najpogostejši priimek na Madžarskem), pa je naglas na prvem zlogu. Priimek je razširjen zlasti v Panonski nižini. == Znani nosilci priimka v Sloveniji == * [[Albin Kovač]] (1908–1990), primorski politični aktivist *[[Aleksander Kovač]] (1920–2008), operni in koncertni pevec - basist; tudi [[kipar]] *[[Andrea Kovač]] (*1967), predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem (2019-) * [[Andrej Kovač]] (*1938), arhitekt * [[Andrej Kovač, knjižničar]] (1908–1960), zgodovinar, bibliotekar, publicist * [[Andreja Kovač]] (*1979), gledališka režiserka, lutkarica * [[Anton Kovač]] (Anton Tonček Kovač; 1916–1977), brivec, partizan, politični komisar, kočevski odposlanec * [[Bogomir Kovač]] (*1952), ekonomist, univ. profesor, publicist * [[Boris Kovač, šahist]] (*1954), šahist * [[Boris Kovač, skladatelj]] (*1955)? multiinstrumentalist, skladatelj, večmedijski umetnik, filozof (=? vojvodin.-srb. rodu)? * [[Boris Kovač, tehnolog]], živilski tehnolog * [[Božo Kovač]] (1935–2025), novinar, urednik, časopisni direktor * [[Ciril Kovač]] (1923–2007), esejist, literarni kritik, prevajalec * [[Daniel Kovac]] (*1956), slovensko-nemški pevec, udeleženec Evrovizije *[[Danijel Kovač]], višji praproščak SV, glavni štabni podčastnik (od 2018) * [[Edvard Kovač]] (*1950), frančiškan, filozof, esejist, profesor *[[Eva Kovač]] (*1986), psihologinja *[[Franc Kovač]] (1900–1975) in Franc Kovač ml. (1939/40–2025), veterinarja * [[Franci Kovač]] (*1951), kemik * [[Gašper Kovač]] (*1993), smučar * [[Ingrid Kovač Brus]], prevajalka, publicistka, urednica [[Program Ars (Radio Slovenija)|Programa Ars (Radio Slovenija)]] * [[Igor Kovač, strojnik]] (*195#), strojnik, robotik * [[Igor Kovač, politik]] (*1984), politolog, diplomatski oz. mednarodni strok. (ZDA) * [[Ivan Kovač]] (1891–?), zvezni načelnik Sokola, telesnovzgojni učitelj prestolonasledinka Petra Karađorđevića * [[Ivo Kovač]] (1927–2003), slikar, scenograf, amaterski igralec * [[Iztok Kovač]] (*1962), plesalec in koreograf, režiser ([[EnKnapGroup|EnKnap]]) * [[Jana Kovač Valdés]] (*1958), pantomimičarka, plesna pedagoginja * [[Janez Frančišek Kovač]] (Joannes Franciscus Faber; 17. stoletje), dvorni zdravnik in diplomat * [[Janez Kovač Podliščekov]]) (19.stoletje), novičar, publicist * [[Janez Kovač, duhovnik]] (1884–1975), duhovnik, narodnogospodarski delavec *[[Janez Kovač, fizik]] (*1965), fizik ([[IJS]]) *[[Jože Kovač, gozdar]] (1930–2021), gozdar, lesar, univ. profesor, gospodarstvenik *[[Jože Kovač]] (*1961), hokejist *[[Jože Kovač Uri]], prekmurski glasbenik, pevec ([[Halgato]] band) *[[Jožica Kovač Toman]] (1906–1981), sindikalna delavka *[[Jurij Kovač]] (1959–2019), ekonomist, organizatorik *[[Karel Kovač]] (1880–1917), arhivar, zgodovinar *[[Karl Kovač]] (1900–1983), evangeličanski duhovnik in senior *[[Kristina Kovač]] (Kristina Tinca Kovač; *1953), pedagoginja, kulturna delavka *[[Laci Kovač]] (''Kovács László'') (*1950), porabski slovenski manjšinski kulturnik (literat, gledališčnik) in župan *[[Leopold Kovač]] (1887–1954), tenorist, operni in koncerti pevec *[[Ljerka Kovač]] (1953–2007), slikarka in grafičarka *[[Maja Kovač, biokemičarka]] (*1949), fiziologinja, biokemičarka *[[Maja Kovač, prevajalka]] (*1995), prevajalka, ustanov. in urednica revije [[Perun]] *[[Majda Herman Kovač]] (1931–?), gledališka igralka *[[Maksimilijan Kovač]] (*1925), zdravnik ortoped, kirurg *[[Marija Kovač Kozina]] (1905–1986), romanistka, prevajalka *[[Marija Kovač]] (1914–2010), komunistka in prvoborka *[[Marija Kovač Kavčič]] (1945–2023), stomatologinja, doc. MF *[[Marijan Kovač, gledališčnik]] (1925–1988), gledališčnik *[[Marijan Kovač, baritonist]] (*1949), baritonist *[[Marjeta Kovač]] (*1956), kineziologinja, športna pedagoginja *[[Marko Kovač, gozdar]] (*1957), gozdarski strokovnjak *[[Marko Kovač, strojnik]] (*1971), strojnik, dr. jedrske tehnike, energetik, inovator, publicist *[[Marko Kovač, škof]] (*1981), zagrebški pomožni škof slovenskega rodu *[[Marlenka Kovač]], šahistka *[[Matija Kovač]] (*1989), arhitekt, kulturni producent, župan [[Celje|Celja]] (2022-) *[[Matjaž Kovač (1968)]] (*1968), veteran vojne za Slovenijo *[[Matjaž Kovač (1971)]] (*1971), vojak *[[Matjaž Kovač, triatlonec]] (*1973), triatlonec *[[Miha Kovač]] (*1960), urednik, publicist, knjigar (bibliolog), založnik *[[Miha Zupanc Kovač]], dirigent, zborovodja *[[Mila Kovač]] (1901–1986), zdravnica retgenologinja *[[Milan Zdravko Kovač]] (*1940), arhitekt, arheološki konservator, podpornik beguncev *[[Milena Kovač]] (*1957), živinorejska strokovnjakinja, univ. prof. *[[Miran Kovač]] (*1954), strojnik *[[Mirko Kovač]] (1931–2019), (letalski) meteorolog, zgodovinski publicist *[[Mitja Kovač]] (*1976), ekonomist in gospodarski pravnik, prof. UL *[[Mojca Kovač]] (*1949), slikarka *[[Mojca Kovač Šebart]] (*1961), pedagoška sociologinja *[[Mojca Marjana Kovač]] (*1956), umetnostna konservatorka, dr. *[[Nace Kovač]], izvršni direktor ŠENT-a, 3 mandate predsednik socialne zbornice Slovenije *[[Nika Kovač]] (*1993), antropologinja in direktorica Inštituta 8. marec *[[Nikolina Kovač Juvan]], flavtistka *[[Nives Kovač]] (*1966), okoljska kemičarka, prof. UP, sodl. MBP Piran *[[Polonca Kovač]] (*1937), mladinska pisateljica in prevajalka *[[Polona Kovač]] (*1971), pravnica, strok. za upravo, univ. prof., Društvo Ključ *[[Primož Kovač]] (*1963), kapucin, provincial *[[Rok Kovač]], športni plezalec / literat? *[[Samo Kovač]] (1928–2015), slikar, konservator *[[Stane Kovač (1917)]] (1917–1996), politični aktivist, prvoborec, sodnik *[[Stane Kovač (1919)]] (1919–1993?), partizan, vojaški častnik *[[Stanislav Kovač]] (*1967), novinar *[[Števan Kovatš]] (1866–1945), prvi evangeličanski senior med vojnama; zgodovinar, pisatelj *[[Štefan Kovač]] (1910–1941), odvetniški pripravnik, partizan in narodni heroj *[[Tatjana Kovač, urednica]] (*1950), knjižničarka, urednica *[[Tatjana Kovač, predavateljica]] (*1955), informatičarka, predavateljica *[[Tinkara Kovač]] (*1978), flavtistka in pevka zabavne glasbe *[[Tita Kovač]] (Tita Kovač Artemis; 1930–2016), kemičarka[[Pisateljica|, pisateljica]], prevajalka, (zgodovinska) [[publicistka]] *[[Tom Kovač]], avstralski arhitekt slovenskega rodu *[[Valentin Kovač|Valentin (Ante) Kovač]] (1914–2007), gradbenik, hidrotehnik *[[Vanja Kovač]], TV novinarka *[[Vekoslav Kovač]] (1890–1971), lutkar *[[Veselko Kovač]] (Veselko Ivan Kovač; 1872–1928), frančiškan, misijonar na Kitajskem *[[Vesna Kovač, pevka|Vesna Kovač]], pevka, jezikoslovka, voditeljica *[[Vesna Kovač, slikarka|Vesna Kovač]], slikarka *[[Viktor Kovač, rokoborec|Viktor Kovač]] (1890–1959), rokoborec, Maistrov borec, orožnik ... *[[Viktor Kovač]] (1911–?), partizan, rezervni častnik *[[Viljem Kovač]] (1830–1888), mestni fizik, kirurg *[[Viljem Kovač (onkolog)]] (*1950), zdravnik onkolog, radioterapevt (brat [[Edvard Kovač|Edvarda Kovača]]) *[[Vladimir Kovač]], slikar mestnih vedut *[[Vojin Kovač Chubby]] (1949–1985), pesnik, boem in pamfletist *[[Zdravko Kovač]] (1929–2001), operni in koncertni basist == Tuji nosilci priimka == Priimek Kovač je pogost tudi pri drugih narodih (madžarska oblika ''Kovács/Kováts'', slovaška /delno tudi češka/ ''Kováč''/ z žensko obliko ''Kovačová''; romunska: ''Covaci''). * [[Ágnes Kovács]] (*1987), madžarska plavalka * [[Aleksandra Kovač]] (*1972), srbska pevka in avtorica glasbe *[[Alena Kováčová]] (*1978), slovaška košarkarica * [[Ana (Anica) Kovač]] (*1943), hrvaška kiparka * [[András Kovács]] (1925–2017), madžarski filmski režiser in scenarist * [[Ante Kovač]] (1897–1972), hrvaško-srbski novinar, publicist in politik * [[Béla Kovács]] (1908–1959), madžarski politik * [[Benedek Kovács]] (*1998), madžarski plavalec * [[Bill Kovacs]] (1949–2006), ameriški pionir komercialne računalniške animacije * [[Boris Kovač]] (*1955), srbski jazz-glasbenik multiinstrumentalist in skladatelj * [[Ctibor Kovač|Ctibor Kováč]] (1919–1992), slovaški režiser, scenarist in dramaturg * [[Dan Kovacs]] (*1970), ameriški dvigovalec uteži * [[Dita Kovač]] (1891–1976), hrvaška sopranistka * [[Dušan Kováč]] (*1942), slovaški zgodovinar in pisatelj, akademik (brat Michála) * [[Edgar Kováts]] (1849–1912), poljski arhitekt in slikar (madžarskega rodu) * [[Eduard Kováč]] (*1960), slovaški nogometaš * [[Elena Berková-Kováčová]] (1896–1989), slovaška mladinska pisateljica * [[Ella Kovacs]] (*1964), romunska atletinja * [[Endre Kovács]] (1911–1985), madžarski zgodovinar in slavist * [[Endre Kovács]] (1936–2015), madžarski orglavec * [[Endre Murányi Kovács]] (1908–1968), madžarski pisatelj in umetnostni zgodovinar * [[Ernie Kovacs]] (1919–1962), ameriški TV-komik in igralec * [[Ervin Kováts]] (1927–2012), švicarski kemik (madžarskga rodu) * [[Eva Kováčová]] (1951–2010), slovaška pesnica * [[Frank Kovacs]] (1919–1990), ameriški tenisač * [[Hela Kovač]] (Hella Kovac; 1909–1999), hrvaška (jugoslovanska) teniška igralka * [[Igor Kováč]] (*1969), slovaški atlet * [[Igor Kovač]] (*1983), hrvaški igralec * [[István Kovács, politik]] (1911–2011), madžarski politik * [[István Kovács, igralec]] (*1944), madžarski igralec * [[István Kovács, rokoborec]] (*1950), madžarski rokoborec * [[István Kovács, boksar]] (*1970), madžarski boksar * [[Iván Kovács]] (*1970), madžarski sabljač * [[Ivan Kovač, skladatelj]] (1937–1992), vojvodinski skladatelj, prof. umetniške akademije v Novem Sadu (sin Mihajla K.) * [[Ivan Kovač, duhovnik]] (*1978), bosanskohercegovski duhovnik-prelat, podsekretar Dikasterija za škofe v vatikanski kuriji (2023-) *[[Ivana Kovač]] (*1977), hrvaška pevka * [[Ivana Kováčová]] (*1992), slovaška gimnastičarka * [[Ján Kováč]] (1910–1985), slovaški vstajnik, protifašistični borec in oficir * [[János Kovács]] (*1985), madžarski nogometaš * [[Joe Kovacs]] (*1989), ameriški atlet * [[Josip Kovač]] (1916–1995), vojvodinski glasbenik, dirigent in skladatelj v Subotici (oče Kornelija in Mihajla) * [[Katalin Kovács]] (*1976), madžarska kanuistka * [[Kati Kovács]], madžarska pevka * [[Kolos Kováts]] (*1948), madžarski operni pevec * [[Kornelije Kovač]] (Kornelije "Bata" Kovač; 1942–2022), srbski glasbenik klaviaturist, (rock in jazz-) skladatelj * [[Kristina Kovač]] (*1974), srbska pop-pevka in avtorica glasbe * [[Ladislav Kováč, partizan]] (1913–1987), junak slovaškega protifašističnega odpora, partizanski poveljnik * [[Ladislav Kováč, akademik]] (*1932), slovaški biokemik, akademik in politik * [[László Leslie Kovács]] (1933–2007), madžarsko-ameriški filmski snemalec * [[László Kovács]] (*1966), vojvodinski pesnik in pisatelj v madžarskem jeziku * [[László Kovács, politik]] (*1939), madžarski politik in diplomat * [[Leonida Kovač]] (*1962), hrvaška umetnostna zgodovinarka, kuratorka * [[Margit Kovács]] (1902–1977) madžarska keramičarka in kiparka * [[Mario Kovač, izumitelj]] (*196#?), hrvaški računalničar in izumitelj * [[Mario Kovač, igralec]] (*1975), hrvaški gledališki in filmski režiser in igralec * [[Marko Kovač, arhitekt]] (*1981), srbski arhitekt, filmski režiser in igralec * [[Marko Kovač, politik]] (*1985), črnogorski pravnik, politik in pravosodni minister * [[Marko Kovač, polkovnik]] (1935-2021) polkovnik JLA, obtožen za vojne zločine na področju bivše Jugoslavije, zlasti v [[Foča|Foči]] * [[Marko Kovač, škof]] (*1981), zagrebški pomožni škof (slovenskega rodu) * [[Michal Kováč]] (1930–2016), slovaški politik, prvi predsednik neodvisne Slovaške * [[Mihajlo Kovač, pesnik]] (1909–2005), vojvodinski rusinski pesnik, pisatelj, kulturno-prosvetni delavec in etnograf * [[Mihajlo Kovač, diplomat]] (*1946), srbski novinar, TV-voditelj, poslanec in diplomat (brat [[Kornelije Kovač|Kornelija Kovača]]) * [[László Kovács]] (Mihály Kovács; 1818–1892), madžarski slikar * [[Mikuláš Kováč]] (1934–1992), slovaški pesnik * [[Mira Lu Kovacs]], * [[Mirko Kovač, pisatelj]] (1938–2013), srbohrvaški pisatelj * [[Mirko Kovač, košarkar]] (*1983), srbski košarkar * [[Miro Kovač]] (*1968), hrvaški zgodovinar, diplomat in politik * [[Mišo Kovač]] (*1941), hrvaški pevec zabavne glasbe * [[Mónika Kovács]], madžarska smučarka * [[Nicolae Kovács]] (Miklós Kovács; Covaci; 1911–1977), romunski nogometaš in trener (madž. rodu) * [[Nicu Covaci]] (*1947), romunski rock-glasbenik, kitarist in slikar * [[Niko Kovač]] (*1971), hrvaški nogometaš * [[Niko Kovač, programer]] (*1997), bosenski profesoinalni igralec video-iger * [[Nikola Kovač]] (1936–2007), hrvaško (dubrovniško)-bosenski literarni in likovni kritik, profesor francoske književnosti v Sarajevu * [[Pál Kovács]] (1912–1995), madžarski sabljač * [[Pavel Kováč]] (*1974), slovaški nogometaš * [[Péter Kovács]] (*1978), madžarski nogometaš * [[Radoslav Kováč]] (*1979), češki nogometaš * [[Richard Kovacs]] (1884–1950), ameriški fizik * [[Rita Kovács]] (*1970), madžarska plavalka * [[Robert Kovač]] (*1974), hrvaški nogometaš * [[Roland Kovač]] (Roland Kovac, ps. Bob Elger; 1927–2013), avstrijski jazz-glasbenik, skladatelj, pianist in multiinstrumentalist * [[Sándor Kovács]] (1893–1972), madžarski škof v Sombotelu * [[Sharon Kovacs]] (*1990), nizozemska pevka * [[Slavko Kovač]] (1932–2005), hrvaški kritik in feljtonist * [[Slobodan Kovač]] (*1967), srbski odbojkar in trener (selektor slovenske reprezentance) * [[Sonja Kovač]], hrvaška igralka * [[Ștefan Kovács]] (István Kovács, Covaci; 1920–1995), romunski nogometaš in trener (madž. rodu) * [[Vera Kovač Vitkay]] (*1932), srbska sopranistka * [[Vesna Kovač]] (*1965), srbska političarka * [[Virginia Kovacs]], ameriška teniška igralka (okoli leta 1940) * [[Vladimir Kovač]], hrvaški ortoped, kirurg * [[Vladimír Kováč]] (*1991), slovaški nogometaš * [[Zsófia Kovács]] (*1988), madžarska triatlonka * [[Zvonko Kovač, lutkar]] (1922–1997), hrvaški lutkovni režiser * [[Zvonko Kovač]] (*1951), hrvaški literarni zgodovinar, slovenist == Glej tudi == * [[Attila Kovács]] (*1973), slovenski zgodovinar in manjšinski strokovnjak madžar. rodu * priimek [[Kovačič]] *priimek [[Kovačec]] *priimek [[Kovačević]] *priimek [[Kovič]] *priimke [[Koval]], [[Kovář]], [[Kovács]], [[Kovasc]], [[Kovačev]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kovač}} {{priimek|Kovač|nocat}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 6uovlp2o8svvykpw0ufm9k4ak8f7did 0 147244 6766440 6720774 2026-10-17T20:20:59Z JoMK 240261 odstranil [[Kategorija:Azija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766440 wikitext text/x-wiki {{Infobox Country or territory |native_name = British Indian Ocean Territory |conventional_long_name = |name = Britansko ozemlje v Indijskem oceanu |common_name2 = Britanskega ozemlja v Indijskem oceanu |image_flag = Flag of the Commissioner of the British Indian Ocean Territory.svg |image_coat = |image_map =Location_of_the_British_Indian_Ocean_Territory.png |national_motto = ''"In tutela nostra Limuria"''{{spaces|2}}<small>([[Latin]])</small> |national_anthem = ''[[God Save the King]]'' |official_languages = [[angleščina]] |capital = [[Diego Garcia]] |largest_city = [[Diego Garcia]] |government_type = [[Britanski prekomorski teritorij]] |leader_title1 = Komisionar |leader_name1 = [[Leigh Turner]] |leader_title2 = Administrator |leader_name2 = [[Tony Humphries]] |area_rank = n/a |area_magnitude = 1 E6 |area_km2 = 60 |percent_water = 0 |population_estimate = 3.500 |population_estimate_rank = n/a |population_estimate_year = |population_census = |population_census_year = |population_density = 58,3 |population_densitymi² = 160,0 |population_density_rank = n/a |GDP_PPP = |GDP_PPP_rank = |GDP_PPP_year = |GDP_PPP_per_capita = |GDP_PPP_per_capita_rank = |sovereignty_type = Ustanovitev |sovereignty_note = 1965 |established_event1 = |established_date1 = |HDI = |HDI_rank = |HDI_year = |HDI_category = |currency = [[funt šterling]]¹ |currency_code = GBP |country_code = |time_zone = |utc_offset = +6 |time_zone_DST = |utc_offset_DST = +? |cctld = [[.io]] |calling_code = 246 |footnote1 = tudi [[ameriški dolar]]. }} '''Britansko ozemlje v Indijskem oceanu''' ({{lang-en|British Indian Ocean Territory}} ali '''''BIOT''''') je [[odvisno ozemlje]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] na pol poti med [[Afrika|Afriko]] in [[Indonezija|Indonezijo]]. Ozemlje obsega šest [[atol]]ov arhipelaga [[Chagos]] z več kot 1000 otočki. Največji otok je [[Diego Garcia]], na njem je tudi skupna [[vojaška baza]] Združenega kraljestva in [[Združene države Amerike|ZDA]]. Ozemlje je nastalo z oddelitvijo od takratne britanske kolonije [[Britanski Mavricij|Mavricij]]. Zdaj je predmet spora med Združenim kraljestvom in vlado neodvisnega [[Mavricij]]a, ki si lasti otočje Chagos in ne priznava BIOT.<ref name="defi1">{{navedi splet|url=http://www.defimedia.info/news-sunday/nos-parliament/item/13899-chagos-remains-a-matter-for-discussion.html?tmpl=component&print=1|title=Chagos remains a matter for discussion|publisher=Le Defimedia|access-date=2025-01-20|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150427032857/http://www.defimedia.info/news-sunday/nos-parliament/item/13899-chagos-remains-a-matter-for-discussion.html?tmpl=component&print=1|archive-date=27 April 2015|df=dmy-all}}</ref> 25. maja 2025 sta vladi obeh držav sprejeli sporazum, po katerem bo otočje postalo del Mavricija v zameno za 99-letni najem oporišča Diego Garcia.<ref name="bbc.co.uk">{{navedi splet |title=UK signs deal to hand over Chagos Islands and lease back military base for £101m a year |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/clyvv04wk8zt |access-date=2025-05-22 |website=BBC News |language=en-GB}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://africa.businessinsider.com/local/lifestyle/the-uk-hands-over-its-last-african-colony-to-mauritius-in-a-pound34-billion-deal/p7l2ewd|title=The UK hands over its last African colony to Mauritius in a £3.4 billion deal|date=22 May 2025|website=Business Insider Africa}}</ref> Sporazum naj bi stopil v veljavo po ratifikaciji leta 2026.<ref>{{navedi splet |title=Diego Garcia Legislation Postponed Until 2026 |url=https://maritime-executive.com/article/diego-garcia-legislation-postponed-until-2026 |access-date=2025-11-18 |website=The Maritime Executive |language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons|British Indian Ocean Territory}} {{wiktionary|British Indian Ocean Territory}} * [http://www.diegogarciaonline.com Diego Garcia Online: Information for the Diego Garcia, BIOT population.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190714193308/http://www.diegogarciaonline.com/ |date=2019-07-14 }} * [https://web.archive.org/web/20030731063146/http://www.fco.gov.uk/servlet/Front?pagename=OpenMarket%2FXcelerate%2FShowPage&c=Page&cid=1007029394365&a=KCountryProfile&aid=1018952687077 UK Foreign Office- profile] * [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/io.html CIA World Factbook Entry] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171129045031/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/io.html |date=2017-11-29 }} * [http://www.cooperativeresearch.org/timeline.jsp?timeline=diego_garcia Diego Garcia] timeline posted at the History Commons * [http://www.dg.navy.mil US Military Site on Diego Garcia] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060718083438/http://www.dg.navy.mil/ |date=2006-07-18 }} * [http://www.law.northwestern.edu/journals/jihr/v5/n1/4/Nauvel.pdf A Return from Exile in Sight? The Chagossians and their Struggle, from the ''Northwestern Journal of International Human Rights''] {{britanska odvisna ozemlja}} {{normativna kontrola}} {{geo-stub}} [[Kategorija:Čezmorska ozemlja Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Indijski ocean]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1965]] oad9226acgnfgegsyxp84ggy348lstx 0 158811 6766424 6751544 2026-10-17T19:09:29Z MaksiKavsek 244409 +1 ktgr, ref 6766424 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Jože Dežman | image = Jože Dežman.jpg | caption = Dežman pri vodenju ogleda jame [[Barbara rov]], leta 2013 | nationality = {{zastava|Slovenija|name=slovenska}} | alma_mater = Univerza v Ljubljani | known_for = preučevanje zgodovine 2. svetovne vojne |party=[[ZKS]] {{small|nekdanja}}</br>[[LDS]] {{small|nekdanja}}| religion = }} '''Jože Dežman''', [[Slovenci|slovenski]] [[Arhivistika|arhivar]], [[Filozofija|filozof]], muzealec, [[politik]], [[publicist]], [[zgodovinar]] in [[urednik]], * [[26. september]] [[1955]], [[Lesce]]. Dežman se ukvarja predvsem z zgodovino [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|druge svetovne vojne na Slovenskem]] in z njo povezanih žrtev. Med drugim je bil več let direktor [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzeja novejše zgodovine Slovenije]] in [[Arhiv Republike Slovenije|Arhiva Republike Slovenije]], enaindvajset let je vodil tudi [[Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč|Komisijo Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanja prikritih grobišč]]. Je avtor več člankov, monografij in razstav, med drugim je tudi urednikoval glasilo Zveze združenj borcev za vrednote NOB. V mladosti je bil član organov [[Zveza socialistične mladine Slovenije|Zveze socialistične mladine Slovenije]] in kasneje stranke LDS. == Zgodovinarsko delo == [[Diploma|Diplomiral]] je leta 1997 iz filozofije in zgodovine na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Leta 1979, dve desetletji pred diplomo, se je zaposlil v [[Gorenjski muzej|Gorenjskem muzeju]] v [[Kranj]]u, od 2000 je tam delal kot muzejski svetovalec; imel je več vodilnih mest v Muzeju novejše zgodovine in v Arhivu Republike Slovenije. V raziskovalnem delu se je poleg zgodovine 20. stoletja posvetil še [[antropologija|antropologiji]], [[muzeologija|muzeologiji]] in muzejski kritiki. V slovenskem zgodovinopisju je odpiral nove smeri obravnavanj, predvsem iz zgodovine [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], kot so okupacijski sistem na ravni vsakdanjega življenja, celovita obravnava žrtev vojne, mobilizirancev v nemško vojsko, raziskoval je državljansko vojno na Slovenskem; kritiziral je t. i. partizanski način pisanja zgodovine. Napisal in uredil je več zbornikov, katalogov, monografskih tekstov in pripravil več razstav ter objavil več sto publicističnih, pogosto politično obarvanih prispevkov v strokovnem in dnevnem [[časopis]]ju ter drugih medijih. Prav tako na svetovnem spletu piše bloge.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/dezman-joze/|title=DEŽMAN, Jože. (1955-). Mestna knjižnica Kranj|date=2020|accessdate=6. avgust 2025|website=Obrazi slovenskih pokrajin|last=Lucijan|first=Adam}}</ref> V letih 1993−2000 je urejal revijo ''[[Borec (revija)|Borec]]'', v letih 1999−2001 revijo GG,<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (2002). Knjiga 16. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> glasilo [[Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije|Zveze združenj borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja Slovenije]]. Med leti 2005–2010 in 2021–2023 je vodil [[Muzej novejše zgodovine Slovenije]]. Leta 2021 je v okviru muzeja prevzel tudi koordinacijo projekta priprave jugoslovanske razstave v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitzu]].<ref name=":0" /> Vodil je več projektov, med njimi ''Enotni v zmagi – demokratizacija in osamosvojitev Slovenije'', ''Fašizem in Slovenci – izbrane podobe'', v okviru razstave ''Slovenci v XX. stoletju'' je pripravil sobo ''Slovenija 1945–1960''. V obdobju med 2005 in 2026 je vodil [[Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč|Komisijo Vlade RS za reševanje vprašanja prikritih grobišč]].<ref name=":0" /> Med letoma 2012 in 2013 je bil direktor [[Arhiv Republike Slovenije|Arhiva Republike Slovenije]], v okviru katerega je vodil mednarodni projekt ''Vroče sledi hladne vojne''.<ref name=":0" /> Leta 2014 je z diseratcijo ''Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic'' {{COBISS|ID=6749274}} doktoriral na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti v Ljubljani]]. Po imenovanju ministra za kulturo [[Vasko Simoniti|Vaska Simonitija]] je Dežman s 1. februarjem 2021 ponovno stopil na čelo Muzeja novejše zgodovine Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Jože Dežman bo novi direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije|url=https://www.rtvslo.si/kultura/joze-dezman-bo-novi-direktor-muzeja-novejse-zgodovine-slovenije/546700|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-23|language=sl}}</ref> V svojem mandatu je skupaj s sodelavci muzeja za ministra, ki mu je dodelil direktorski položaj, uredil jubilejni spominski zbornik. Po združitvi dveh muzejev mu je bila 27. marca 2023 vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi »nesposobnosti«.<ref>{{Navedi splet|title=Jože Dežman prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi. MNSZS: Odpoved je posledica zakonskih določil|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/joze-dezman-prejel-odpoved-pogodbe-o-zaposlitvi-mnszs-odpoved-je-posledica-zakonskih-dolocil/662955|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-30|language=sl}}</ref> Po ponovni ustanovitvi muzeja v času ministrice za kulturo [[Ignacija Fridl Jarc|Ignacije Fridl Jarc]] je bil Dežman julija 2026 imenovan za vršilca dolžnosti direktorja.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Dr. Jože Dežman imenovan za vršilca dolžnosti direktorja Muzeja slovenske osamosvojitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-07-02-dr-joze-dezman-imenovan-za-vrsilca-dolznosti-direktorja-muzeja-slovenske-osamosvojitve/|website=Portal GOV.SI|date=2026-07-02|accessdate=2026-07-05|language=sl}}</ref> Dežman je temeljne značilnosti zločinov po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] opisal tako:<ref>{{cite book |last=Dežman |first=Jože |url=https://slovenianhistoricaltours.com/wp-content/uploads/2024/12/CRIMES_COMMITTED_BY_TOTALITARIAN_REGIMES.pdf |title=Crimes committed by totalitarian regimes |publisher=Slovenian Presidency of the Council of the European Union |year=2008 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=204 |language=en |chapter=Communist repression and transitional justice in Slovenia |cobiss=241500672}}</ref><blockquote>Pobijanje civilistov in vojnih ujetnikov po drugi svetovni vojni je največji pokol neoboroženih vseh časov na slovenskem ozemlju. V primerjavi z [[Evropa|Evropo]] so jugoslovanski komunistični poboji po drugi svetovni vojni verjetno tik po stalinističnih usmrtitvah in veliki lakoti v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Število pomorjenih v Sloveniji spomladi 1945 je zdaj mogoče oceniti na več kot 100.000, Slovenija je bila največje povojno morišče v Evropi. Šlo je za mešanico dogodkov, ko so se v Sloveniji umikale nemške enote, kolaborantske enote, enote NDH, četniki in balkanski civilisti; pobitih je bilo tudi več kot 15.000 slovenskih prebivalcev. Zaradi svoje kratkosti, števila žrtev, načina usmrtitve in krutosti so to dogodki, ki jih lahko primerjamo z največjimi zločini [[Komunizem|komunizma]] in [[Nacionalsocializem|nacionalsocializma]].</blockquote> == Politika == Do leta 1998 je bil aktiven tudi v politiki. Bil je član Predsedstva republiške konference [[Zveza socialistične mladine Slovenije|Zveze socialistične mladine Slovenije]], član IO [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]] (LDS), podpredsednik SO Radovljica, predsednik Komisije za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih izročil pri RK ZSMS, predsednik OK ZSMS in OO LDS.<ref>Osebnosti, od A do L, Mladinska knjiga, Ljubljana 2008, str. 196; Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana 2002, str. 41; Leta 2005 so nam ostali v spominu: Jože Dežman, Košnjek Jože, Gorenjska 2005, str.32</ref> == Zasebno == Je poročen in oče treh sinov. Njegov stric je bil narodni heroj, general [[Anton Dežman|Anton Dežman - Tonček]], udeleženec bitke pri [[Dražgoška bitka|Dražgošah]] in po koncu vojne poveljnik gorenjske [[UDBA|Udbe]]. == Bibliografija == * ''Po sili vojak: nasilna mobilizacija Slovencev v nemško vojsko - okupatorjev zločin'' (katalog, Celje, 1990) * ''Bohinjski zbornik'' {{COBISS|ID=2391810}} * ''Druga svetovna vojna med Julijci in Karavankami : (Jeseniško okrožje 1943-1945)'' {{COBISS|ID=367670}} * ''Diskusija'' {{COBISS|ID=2105716}} * ''Mariji: Brezjanski romarji'', 1999 * ''Marija Pomagaj na Brezjah'', 2000 * ''Moč preživetja: sprava z umorjenimi starši'' (Mohorjeva, Celovec, 2004) * ''S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe'', 2005 * ''Med kljukastim križem in rdečo zvezdo: čezmejno soočenje nacionalnih predsodkov, totalitarističnih ideologij in partijskih diktatur ob primeru Slovenije in avstrijske Koroške'' (razstavni katalog), 2002 (soavtor slovensko-avstrijskega razstavnega projekta) * ''Slovenija 1945-1960'' (katalog razstave), 2007 * ''Fašizem in Slovenci : izbrane podobe'', 2009 * ''Poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč: 2005-2008'', 2009/10 * ''Slovenija in vojna grobišča: dolga tranzicija'' (soavtor Pavel Jamnik), 2017 {{COBISS|ID=250656768}} * ''Vojne fotografije: 1941-1945: partizanske enote iz fotografske zbirke Muzeja novejše zgodovine'' * ''Druga svetovna vojna: nemška okupacija, upor, revolucija, državljanska vojna'', 2013 * ''Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic'', 2014 * ''Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo : titoizem, poraz nasilja'', 2015 * ''SLO 25 let: Republika Slovenija 25 let - enotni v zmagi'', 2016 * ''Komunistični strah v gatah'': ''Homo sovieticus slovenicus - dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini'', 2025 {{COBISS|ID=250797824}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih zgodovinarjev]] == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.rtvslo.si/profil/jozedezman Blog] {{normativna kontrola}} {{historian-stub}} {{DEFAULTSORT:Dežman, Jože}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Dežman, Jože]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski muzealci]] [[Kategorija:Doktorirali na Teološki fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski arhivisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] jjb5xehjswmcrq2ao4t9hqq5zlsgjlp 0 158812 6766495 6763893 2026-10-17T21:48:24Z G-Cup 10746 6766495 wikitext text/x-wiki {{Več virov}}{{Primarni viri}} '''Mitja Ferenc''', [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], konservator, univerzitetni [[profesor|profesor za novejšo zgodovino]] in [[pevec]] zabavne glasbe, * [[21. marec]] [[1960]], [[Ljubljana]] {{Infopolje Znanstvenik | name = Mitja Ferenc | citizenship = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenija]], <br> {{ikonazastave|Socialistična federativna republika Jugoslavija}} [[SFRJ]], do 1991 | occupation = [[zgodovinar]], [[univerzitetni učitelj]] | work_institution = [[Filozofska fakulteta v Ljubljani]] | doctoral_students= [[Tone Kregar]] <br> [[Jurij Hadalin]] <br> [[Marija Počivavšek]] <br> [[Peter Mikša]] <br> [[Jože Možina]] <br> [[Klemen Kocjančič]] <br> [[Pavel Car]] <br> [[Aleš Marđetko]] | website = https://www.ff.uni-lj.si/zaposleni/mitja-ferenc , https://prifarci.si/o-prifarcih/mitja-ferenc/ }} ==Poklicna pot== {{ton}} Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|ljubljanske univerze]] je leta 1985 diplomiral iz zgodovine in se za tem istega leta zaposlil na Zavodu Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine kot konservator za zgodovinsko dediščino. Ukvarjal se je s terenskimi analizami zgodovinskih lokacij, najprej patizanskih bolnišnic, za tem opuščenih vasi v Kočevskem Rogu in z raziskavami v arhivih. Rezultate raziskav je predstavil s pionirsko razstavo Kočevska, Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev. Razstava je bila prva v prenovljenem Cekinovem gradu leta 1993. Domiselno razstavo (oblikovanje [[Ranko Novak]]), na kateri je bila predstavljena vsaka nekdanja vas Kočevske posebej, je kasneje potovala po Sloveniji in tujini in bila delno dopolnjena ter postavljena kot stalna razstava v Pokrajinskem muzeju v Kočevju. Leta 1999 je pod mentorstvom prof. dr. [[Dušan Nećak|Dušana Nećaka]] [[doktorat|doktoriral]] s temo ''Nemško jezikovno območje na Kočevskem po odselitvi kočevskih Nemcev''. Leta 2001 se je zaposlil na oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Leta 2001 je bil izvoljen za [[docent]]a, leta 2007 v naziv [[izredni profesor|izrednega profesorja]] in 2023 v naziv rednega profesorja.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prifarci {{!}} Mitja Ferenc|url=https://prifarci.si/o-prifarcih/mitja-ferenc/|accessdate=2021-04-17|language=sl-SI}}</ref> Raziskuje slovensko novejšo zgodovino, glavna področja njegovega raziskovanja so: [[partizanska bolnišnica|partizansko zdravstvo]], [[kočevski Nemci]] in druge nemško govoreče manjšine na Slovenskem ter prikrita grobišča žrtev medvojnih in [[Povojni zunajsodni poboji v Sloveniji|povojnih pobojev]] po drugi svetovni vojni.<ref name=":0" /> Dediščino Kočevske je predstavljal na desetinah predavanj po Sloveniji in v Avstriji ter ZDA. Tam je popisoval tudi dediščino izseljenih Slovencev. V letih 2004–2006 je bil predsednik [[Zveza zgodovinskih društev Slovenije|Zveze zgodovinskih društev Slovenije]]. V letih 1990–2004 je bil član [[Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč|Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]]. Bil je med pionirji raziskovanja teh tematik. Skupaj z Upravo za kulturno dediščino je zasnoval prvo sodobno računalniško evidenco lokacij prikritih grobišč. Kot iniciator in vodja terenskih raziskav je našel več sto lokacij žrtev povojnih pobojev. Sam ali v soavtorstvu je objavil več deset monografij, ter okoli 140 razprav in člankov, največ s področja kulturne dediščine, partizanskega zdravstva, kočevskih Nemcev, zgodovinskih topografij in raziskav prikritih grobišč.<ref name=":0" /> K raziskavam nemško govoreče manjšine je spodbudil več študentov. == Glasba == Mitja Ferenc je tudi dolgoletni član in pevec [[Kostelsko|kostelske]] tamburaške skupine [[Prifarski muzikanti]], ki je med drugim dosegla zmago na [[Festival narečnih popevk|Festivalu narečnih popevk]] 2008, na [[Slovenska popevka|Slovenski popevki]] 2009 pa prejela nagrado občinstva.<ref name=":0" /> Skupina redno prireja letne koncerte v Kostelu in v Cankarjevem domu v Ljubljani. Že pred sodelovanjem s to skupino je Ferenc igral in pel v različnih ansamblih ter sodeloval s folklorno skupino "France Marolt". == Zasebno == Je partner novinarke, zgodovinarke in televizijke [[Rosvita Pesek|Rosvite Pesek]].<ref>http://www.indirekt.si/novice/slovenija/119505 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081228002353/http://www.indirekt.si/novice/slovenija/119505 |date=2008-12-28 }}.</ref> Je oče hčere in sina ter ded. Njegov oče [[Tone Ferenc]] je bil prav tako uveljavljen zgodovinar in univerzitetni profesor, specializiran za dogajanje pred in med drugo svetovno vojno in po njej. == Nagrade in priznanja == * 1995: [[Steletovo priznanje]] za topografijo Kočevske in razstavo Izgubljena kulturna dediščina [[Kočevski nemci|kočevskih Nemcev]]<ref>"Nagrajena skrb za zelo občutljivo dediščino". ''Delo'' (22. februar 1995), letnik 37, številka 43. str. 13. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-7PXL08MF}}</ref> * 2020: Veliki častni znak za zasluge za Republiko Avstrijo ==Dela== * ''Baza 20 in bolnišnici Jelendol ter Zgornji Hrastnik'', Maribor, 1992.[https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/31604993] * STA, ''Popis slovenske kulturne dediščine v ZDA'', New York, 30.06.1998, 10:44 * Mitja Ferenc, Gojko Zupan'': Cerkve na Kočevskem nekoč in danes = Die Gottscheer Kirchen einst und Heute''. Kočevje, 1993. Uvod France M. Dolinar. * Mitja Ferenc, Gojko Zupan, Mateja Bavdaž'': Pokopališča in nagrobniki kočevskih Nemcev = Friedhöfe und Grabsteine der Gottscheer Deutschen = Cemeteries and tombstones of the Gootscheer Germans''. Ljubljana, 2002.[https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/118477056] * ''Kočevska - pusta in prazna : nemško jezikovno območje na Kočevskem po odselitvi Nemcev'', Ljubljana, [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/223394816] * ''Prikrito in očem zakrito : prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne''. Celje, 2005. * Gojko Zupan, Mitja Ferenc: ''Cerkve na Kočevskem nekoč in danes II, Die Kirchen im Gottscheerland Einst und Heute II'', ZRC SAZU, Ljubljana, 2006. * Matjaž AMBROŽIČ, Mitja FERENC, Gojko ZUPAN: ''V objemu stoletij : kronika župnije Kočevska Reka'', Ljubljana : Družina, 2007. * ''Prikrivena grobišta Hrvata u Republici Sloveniji = Prikrita grobišča Hrvatov v Republiki Sloveniji = Hidden croatian mass graves in the Republic of Slovenia''. Zagreb 2007.[https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/2311028] * ''Nekdanji nemški jezikovni otok na Kočevskem = Die ehemalige deutsche Sprachinsel im Gottscheerland = Former German linguistic island in Kočevje region''. Kočevje, 2007.[https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/231927808] *''Huda Jama: Skrito za enajstimi pregradami, 2011'' *Mitja FERENC, Gojko ZUPAN, ''Izgubljene kočevske vasi'', Nekoč so z nami živeli kočevski Nemci I, Ljubljana, 2011. *Mitja FERENC, Gojko ZUPAN, ''Izgubljene kočevske vasi'', Nekoč so z nami živeli kočevski Nemci 2. del, Ljubljana, 2012. *Mitja FERENC, Gojko ZUPAN, ''Izgubljene kočevske vasi'', ''Nekoč so z nami živeli kočevski Nemci, 3. del'', Ljubljana, 2013. *Mitja Ferenc, Gojko Zupan, ''Po sledeh Kočevarjev v Črmošnjiško Poljanski dolini'', december 2013. *Mitja FERENC, Gojko ZUPAN, ''LOST GOTTSCHEE VILLAGES IN SLOVENIA, PART I: A–J'' , Ljubljana : FF, 2018. *Mitja FERENC, Gojko ZUPAN, ''LOST GOTTSCHEE VILLAGES IN SLOVENIA, PART II: K–P,'' Ljubljana : FF, 2019''.'' *MITJA FERENC, GOJKO ZUPAN, ''LOST GOTTSCHEE VILLAGES IN SLOVENIA, PART III: R–Ž, The Gottschee Germans Used to Live among Us,'' Ljubljana : Faculty of Arts, Znanstvena založba Filozofske fakultete, Ljubljana, 2020. *Mitja Ferenc, Uroš Košir: ''Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji'', Zagreb, 2025. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/cris/22285 Celotna bibliografija] * [https://www.ff.uni-lj.si/zaposleni/mitja-ferenc profil] na spletni strani Filozofske fakultete {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ferenc, Mitja}} [[Kategorija:Mitja Ferenc| ]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski kitaristi]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]] qx79wuv4awj08mq96zzkovglg8uf7tg 0 169275 6766548 5928602 2026-10-18T06:12:20Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6766548 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Gaston Alexandre Auguste, Marquis de Galliffet |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance= |branch= |serviceyears=1848–1899 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Krimska vojna]]<br>[[Francosko-pruska vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Gaston Alexandre Auguste, Marquis de Galliffet''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[23. januar]] [[1830]], † [[julij]] [[1909]]. == Sklici == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Galliffet, Gaston}} [[Kategorija:Rojeni leta 1830]] [[Kategorija:Umrli leta 1909]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Ministri za vojsko Francije]] o3azmzqg4h2miyd9v0mwzbzpma6juex 6766549 6766548 2026-10-18T06:18:19Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766549 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Gaston Alexandre Auguste, Marquis de Galliffet |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance= |branch= |serviceyears=1848–1899 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Krimska vojna]]<br>[[Francosko-pruska vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Gaston Alexandre Auguste, Marquis de Galliffet''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[23. januar]] [[1830]], † [[julij]] [[1909]]. == Sklici == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Galliffet, Gaston}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Ministri za vojsko Francije]] [[Kategorija:Veterani krimske vojne]] [[Kategorija:Veterani francosko-pruske vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Médaille militaire]] [[Kategorija:Vojaški guvernerji Pariza]] [[Kategorija:Častniki francoske tujske legije]] 7rv62kzn5mqphgqbpmllixwq9hjgr36 0 172083 6766364 6720815 2026-10-17T17:01:01Z Stebunik 55592 6766364 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Perko}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Gospod | name = Franc Perko | honorific-suffix = | native_name = Franc Perko | native_name_lang = sl | title = [[Nadškofija Beograd|rajni beograjski nadškof]] | image = <!-- WD -->| | image_size = 210px | alt = | caption = Nadškof Perko mašuje za policiste v Bohinju | church = [[Rimskokatoliška cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd]] | province = | metropolis = Beograd | diocese = | see = | elected = | appointed = [[16. december]] [[1986]] (imenoval ga je [[papež Janez Pavel II.]]) | term = | term_start = [[6. januar]] [[1987]] (prejel škofovsko posvečenje v [[Rim]]u) | quashed = | term_end = | predecessor = [[Alojzij Turk]] | opposed = | successor = [[Stanislav Hočevar]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[29. junij]] [[1953]] ([[Ljubljana]]) | ordained_by = [[Anton Vovk]] | consecration = [[6. januar]] [[1987]]<br>[[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] | consecrated_by = [[Svetnik|Sveti]] [[papež Janez Pavel II.]] <br>[[nadškofija Thagora|naslovni nadškof Thagore]] [[Eduardo Martínez Somalo]]<br>[[Nadškofija Nueva Segovia|zaslužni nadškof Nueve Segovije]] [[José Tomás Sánchez]] <ref>{{navedi splet|url=https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html|title=Archbishop Franc Perko|publisher=Catholic Hierarchy|author=David M. Cheney|place=|language=en|date=22. marec 2025|accessdate=28. april 2025}}</ref> | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> | date of birth = {{birth date|1929|11|19}} | place of birth = [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]) | date of death = {{Death date and age|2008|02|20|1929|11|19}} | place of death = [[Ljubljana]], [[Slovenija]] | buried = [[Centralno pokopališče Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | tomb = [[Centralno pokopališče Žale|Žale]] ([[Ljubljana]], [[Slovenija]]) | resting_place_coordinates = 46°06'67.44"N 14°52'66.37"E<ref>{{navedi splet|url=https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/64/franc-perko|title=Dr. Franc Perko|publisher=Slovenski grobovi|author=Janez Stare|place=Ljubljana|language=sl|date=7. februar 2014|accessdate=16. oktober 2025}}</ref> | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] | religion = [[katoličani|katoličan]] | residence = | parents = Janez<br>Jožefa<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] <br>[[akademik]] | profession = | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanska univerza]] <br>[[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]] | motto ='''Zedinjeni v Duhu'''<br>{{lang-la|Uniti in Spiritu}}<br>{{lang-en|United in the Spirit}}<br>{{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}<br>{{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}}<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Franc Perko''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[akademik]], [[profesor]] [[teologija|teologije]], [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] in [[metropolit]], * [[19. november]] [[1929]], [[Krka, Ivančna Gorica|Krka]], † [[20. februar]] [[2008]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == [[File:3. sveta maša za policiste Srednja vas v Bohinju, 2007, mašo vodi upokojeni Beograjski nadškof Franc Perko.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Sveta maša]] za policiste v Srednji vasi, ki jo je vodil nadškof [[Franc Perko]] (2007)]]</center> === Mladost in šolanje === Franc Perko se je rodil na Krki kot tretji otrok očeta Janeza in matere Jožefe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko|title= Umrl nadškof dr. Franc Perko |publisher=Katoliški tednik Družina|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=30. januar 2018}}</ref> Leta 1936 je pričel obiskovati osnovno šolo, nato pa se je leta 1941 vpisal na [[Škofijska klasična gimnazija|Škofijsko klasično gimnazijo]]. Ta ustanova pa je bila med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] ukinjena, zato se je 1945 vpisal na državno [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]] in jo leta 1949 tudi uspešno končal z [[matura|maturo]]. Jeseni 1949 je začel študirati na takrat še državni Teološki fakulteti v Ljubljani, ki pa je bila 1952 izločena iz državne univerze ter je poslej delovala kot samostojna zasebna cerkvena fakulteta.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> === Cerkveno delovanje === V [[duhovnik|duhovnika]] ga je posvetil [[Anton Vovk]] leta 1953. Po novi maši je dobil poziv za služenje [[Vojaška obveznost|vojaščine]] v [[Beograd]]u. Po končani vojaščini je bil zaprt na več let strogega zapora zgolj zaradi [[besedni prekršek|besednega prekrška]]; ta krivica ga je zaznamovala za vse življenje in je postal izrazit protikomunist. Po nezakonitem vohunjenju je bil obtožen zaradi »neprijateljske propagande«, čeprav je šlo le za šalo na Titov račun.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/umrl-nadskof-dr-franc-perko |title=Umrl nadškof dr. Franc Perko |accessdate=15. november 2024 |date= |format= |work= }}</ref> Leta 1964 je postal predavatelj na ljubljanski [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti]], jeseni leta 1965 pa je odšel študirat v [[Rim]], kjer je na [[Papeški orientalski inštitut|Papeškem orientalskem inštitutu]] tudi doktoriral. == Beograjski nadškof in metropolit == Dne 16. decembra 1986 ga je papež [[Papež Janez Pavel II.|Janez Pavel II.]] imenoval za [[nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] in prvega beograjskega metropolita. Papež ga je tudi posvetil v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki sv. Petra]], dne 6. januarja 1987. Prvi beograjski nadškof je bil po nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] [[frančiškani|frančiškan]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]], ki pa še ni bil metropolit. Nadškof Perko je bil med letoma 1986 in 1991 član Mednarodne teološke komisije, v obdobju 1988–1998 pa je bil tudi član Mednarodne katoliško-pravoslavne teološke komisije. Predsedoval je tudi jugoslovanski oz. [[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda|Mednarodni škofovski konferenci svetih bratov Cirila in Metoda]] (od 1993 do konca svojega škofovanja).<ref>Pri nazivu ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' moramo razlikovati obdobje Stare in Nove Jugoslavije, ko je zajemala ta konferenca celotni jugoslovanski prostor. Po razpadu Jugoslavije se je njen vzhodni del (Srbija in Črna gora) še naprej imenoval uradno ''Jugoslavija'' - in tako je tudi ''Jugoslovanska škofovska konferenca'' obstajala še naprej v vzhodnem delu bivše države; tej "jugoslovanski škofovski konferenci je predsedoval on". Država se je nato preimenovala v ''Srbijo in Črno goro''; vendar se je od Srbije končno poslovila tudi Črna gora. Ko je postalo jasno, da bo ločitev republik trajna, je nastala ''Mednarodna škofovska konferenca Svetega Cirila in Metoda'' z neopredeljenim imenom, ki obsega zaenkrat še celotno vzhodno območje bivše Jugoslavije s Srbijo, Kosovim, Črno goro in Makedonijo. Slišali so se glasovi o njenem razbitju; vendar so prenehali, ko je postal njen predsednik [[László Német|Német]], ki je baje želel za [[Vojvodina|Vojvodino]] posebno konferenco, ker pač ima največ katoličanov. Ne le to: postal je tudi beograjski metropolit in to je videti kot salomonska rešitev vprašanja.</ref> === Škofovsko geslo === Za škofovsko geslo si je Perko izbral besede ''Zedinjeni v Duhu'' (Prim. Ef 4,3s)<ref>{{navedi splet|url=https://biblehub.com/topical/u/unity_in_the_spirit.htm|title=Topical Bible: Unity in the Spirit Ef 4,3-6|publisher=biblehub.com|author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref>; da bi se bolj približal mišljenju vzhodnih [[kristjani|kristjanov]], je bilo osnovno geslo v [[grščina|grščini]].<ref>Zedinjeni oziroma Združeni v Duhu ({{lang-la|Uniti in Spiritu}}; {{lang-en|United in the Spirit}}; {{lang-el|Ενωμένοι το πνεύματι/Enomenoi to Pneumati}}; {{lang-sh|Ujedinjeni u Duhu}})</ref>. To geslo po eni strani izraža [[ekumenizem|ekumensko]] prizadevanje za sodelovanje in zbliževanje med kristjani; po drugi strani pa ubeseduje njegovo notranje prepričanje, da smo [[kristjani]] – zlasti [[katoličani]] in [[pravoslavni]] – čeprav še ne formalno, ''v [[Sveti Duh|Svetem Duhu]] vendarle že zedinjeni''<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title= Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V tem prepričanju ob nastopus službe – vsaj v začetku – ni upošteval prošenj katoličanov, ki bi se iz kakega raloga radi vrnili nazaj iz [[pravoslavje|pravoslavja]], kamor jih je morda odnesla zaljubljenost ali kak podoben človeški razlog, češ da smo kristjani vendarle že eno. Kmalu pa je sprevidel, da ta enotnost vsaj na zunaj še ni dosežena in je upošteval uobičajeni postopek, kar je prišlo do izraza zlasti pri urejevanju tako imenovanih mešanih porok, pri kateri je npr. ženin katoličan, nevesta pa pravoslavka.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bitno.net/vjera/pitajte-svecenika/smije-li-se-katolik-vjencati-u-pravoslavnoj-crkvi/|title=Smije li se katolik vjenčati u Pravoslavnoj Crkvi?|publisher=Bitno.net|author=Zvonik Subotica|place=Zagreb|language=hr|date=12. oktober 2021|accessdate=18. julij 2026}}</ref> Še bolj zapleteno je bilo vprašanje v zvezi s povokami, ki so jih katoličani sklenili v pravoslavni Cerkvi pred 25. marcem 1967. Od takrat naprej je namreč Katoliška Cerkev omogočila katoličanom, da se iz važnih razlogov s škofovim dovoljenjem lahko dopustno poročijo tudi pred pravoslavnim duhovnikom; poroka pa je postala veljavna tudi brez tega dovoljenja. Dotedanje poroke namreč kot neveljavne ureja potopek "ozdravitev v korenini" ([[sanatio in radice]]).<ref>{{navedi splet|url=https://www.catholicdoors.com/faq/qu793.htm|title=Frequently Asked Questions: Marriage, radical sanatian.|publisher= Catholic Doors Ministry |author=Uredništvo|place=|language=en|date=|accessdate=18. julij 2026}}</ref> === Perkov ekumenizem === Franc Perko je v Enciklopediji Slovenije zabeležen kot teolog, nadškof in metropolit v Beogradu. Z disertacijo Filozofija in teologija sv. Cirila in Metoda (1963) je dopolnil in nadgradil šestdesetletno prizadevanje svojega mentorja pri osvetljevanju ciril-metodijske misli. V prvem delu obravnava Konstantinovo (Cirilovo) filozofijo, v drugem pa teološki nauk obeh bratov, predvsem njuna stališča glede cerkvene edinosti in nauka o izhajanju Svetega Duha. Profesor Perko je poleg tega napisal še okrog petnajst tehtnih razprav o življenju in delovanju svetih bratov. Ob povišanju ljubljanske škofije v nadškofijo (1961) in v metropolijo (1968) je poudaril, da je slovenska cerkvena samostojnost dragocena dediščina nekdanje Metodove metropolije s sedežem v Sirmiju (današnji Sremski Mitrovici), h kateri so spadale tudi vzhodne slovenske dežele pod knezom Kocljem. Na Vzhodnem inštitutu v Rimu je Perko napravil magisterij iz vzhodnega bogoslovja (1968). V Ljubljani je v letih od 1963 do 1986 predaval nauk o Cerkvi, teologijo nekatoliških Cerkva in teologijo dialoga ter postal leta 1976 izredni profesor. Več let je bil član Mednarodne katoliško-pravoslavne komisije za dialog in Mednarodne teološke komisije pri rimski Kongregaciji za nauk vere. Veliko je deloval in se pisno udejstvoval na področju ekumenskega zbližanja med cerkvami v bivši Jugoslaviji. Pisal je o vprašanjih nauka o Cerkvi, ekumenizma ter odnosov med Cerkvijo in družbo. Po upokojitvi beograjskega nadškofa Alojzija Turka (1986) je papež Janez Pavel II. profesorja Perka imenoval za beograjskega nadškofa metropolita. Kot malokdo je poznal ozadje napetosti, ki so prešle v vojno na tleh nekdanje Jugoslavije. Na cerkvenem področju je veliko prispeval k umiritvi in obnovitvi dialoga med katoličani in pravoslavnimi. Bil je vztrajen zagovornik miru in sprave, velik domoljub in nasprotnik nacionalizma. V pogovorih z diplomati je bil zagovornik samostojne Slovenije in procesa osamosvajanja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Če dobro pregledamo Perkove članke in analiziramo njegova [[akademik|akademska]] predavanja o [[Rimskokatoliška Cerkev|Cerkvi]] oziroma o [[ekumenizem|ekumenizmu]], bomo lahko opazili, da je v tem ubiral nekakšno svojo izvirno sredinsko pot: med splošno usmeritvijo njegovega profesorja [[Franc Grivec|Grivca]], ki je upal na postopno zedinjenje posameznih pravoslavnih Cerkva – in med spodbujanjem dialoga [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] za dosego enakega cilja – ter med malce bolj samosvojimi in pesimističnimi pogledi [[pravoslavje|pravoslavnih]] starejših in novejših [[teolog]]ov, od katerih njih večina poudarja zgolj duhovno razsežnost enotnosti. Iz teh razlogov so bile nekatere njegove izjave nerazumljene ali celo napačno razumljene, saj so večkrat odstopale od uobičajene in z izročilom potrjene smeri in so jih imeli za pesimistične. Tako na primer njegov članek v madžarskem katoliškem mesečniku [[Hitélet]]u malo pred odhodom iz Beograda pesimistično napoveduje, „da bo do zedinjenja prišlo na Sodni dan, in še to šele popoldne“. To pa verjetno ni odraz pesimizma glede na dejansko stanje, ampak pravzaprav izraža učenja večine pravoslavnih kot tudi protestantskih teologov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ujexodus.hu/tanulmany/mi_a_baj_az_okumenizmussal|title= Mi a baj az ökumenizmussal? Igazi vagy hamis egység az egyházban|publisher= Új Exodus|author=Szöllősi Tibor|place=|language=hu|date=avgust 2002|accessdate=19. oktober 2025}}</ref> Zdi se torej, da to ni bil izraz pesimizma, ampak drugačnega pojmovanja enotnosti in da je verjetno tudi on menil, da do stvarne edinosti s pravoslavjem na zemlji sploh ne bo prišlo. Vemo pa, da je bilo v [[zgodovina|zgodovini]] že več bolj ali manj uspelih poskusov zedinjenja; poleg tega pa tudi [[Drugi vatikanski koncil|Koncil]] goji podobno upanje, saj pravi že v prvi uvodni vrstici ''Odloka o ekumenizmu'': "Pospeševati obnovitev edinosti med vsemi kristjani, to je eden izmed glavnih ciljev Drugega vatikanskega erkvenega zbora".<ref>E 1,1</ref> »Perko je pravzaprav večkrat izrazil prepričanje, da bo do popolne edinosti kristjanov prišlo šele ob koncu časov. S tem je hotel povedati, da je vir in dovršitev edinosti samo v troedinem Bogu, ki pa na zemlji zaradi človeške grešnosti in omejenosti ni mogoča; vendar si moramo za to (delno enotnost) prizadevati.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Obenem se je bil najbrž od pravoslavnih teologov nalezel s katoliškega stališča napačnega mnenja, da je glavna ovira na poti k zedinjenju [[papeški primat]]; brez njega namreč ne bi bilo več nobenega središča, okoli katerega bi se lahko zbirali in združevali kristjani.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Zanimivo, da je bil tudi bački pravoslavni škof [[Irenej Bulović|Irenej]] na ekumenskem srečanju 12. septembra 2006 v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Pravoslavni predavatelj [[Zlatko Matić]] je tedaj menil — a katoličane je zastopal [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] — da papeški primat pravzaprav niti ne bi bil ovira na poti k zedinjenju [[kristjani|kristjanov]].<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/vojvodina-veliki-ekumenski-dogadaj/|title= Vojvodina: Veliki ekumenski događaj. Pod geslom "Isus Krist - Svjetlo svijeta, temelj i nada Europe" održano trodnevno ekumensko hodočašće Crkava u Kovilju, Novom Sadu i Feketiću|publisher=IKA|author=|place=Novi Sad|language=hr|date=19. september 2006|accessdate=21. oktober 2025}}</ref> === Dela === #''Uvod v ekumensko bogoslovje'' (1963) #''Vzhodne cerkve'' (1967) #''Nauk o cerkvi'' (1967 in več izdaj) #''Eden je gospod'' (1973) #''Principi ekumenizma'' (1974) #''Verstva v Jugoslaviji'' (1978). Z več kot 200 članki je sodeloval „Bogoslovnem vestniku“, „Cerkvi v sedanjem svetu“, zborniku ''„V edinosti“''; med 1971-1988 je bil tudi eden od sourednikov tega ekumenskega zbornika.<ref>{{navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/franc-perko-2/|title=Franc Perko|publisher=Obrazi slovenskih pokrajin|author=Karel Bačer|place=Novo mesto|language=sl|date=15. december 2019|accessdate=30. december 2025}}</ref> == Pokoj, smrt in spomin == [[Slika:Franc-Perko nadškof-s-pipo.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Franc Perko|Perko]] je znan po svoji pipi]]</center> === Odpoved in delovni pokoj === Leta 2001 pa se je z mesta beograjskega nadškofa umaknil, saj je zaradi dolgoletne hude bolezni zaprosil za upokojitev že večkrat devetdesetih let. Po vrnitvi v Slovenijo se je nastanil pri sestrah sv. križa na Mali Loki pri Domžalah, kjer je živel že kot profesor. Nadškof Perko je bil tudi član Slovenske škofovske konference, znotraj katere je bil odgovoren za področje ekumenizma.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/upokojenci/umrl-upokojeni-beograjski-nadskof-franc-perko-43644-1481835|title=Umrl upokojeni beograjski nadškof Franc Perko |publisher=Dolenjski list|author=|place=|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> Franc Perko kljub hudi bolezni ni miroval niti v pokoju, ampak se je udeleževal razprav o [[Druga svetovna vojna|vojnem]] in povojnem obdobju v bivši [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] in je bil kritičen do tedanjih [[komunizem|komunističnih]] oblasti. Zavzel se je za revizijo sodbe škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]] in omenil, da bi mu bilo treba postaviti spomenik.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/perko-oster-do-komunistov-in-of/55502 |title=Perko oster do komunistov in OF |accessdate=15. november 2024 |date=11. junij 2006 |format= |work= }}</ref> === Smrt in pogreb === V duhovniškem domu na Lepem potu v Ljubljani je umrl je v sredo, dne 20. februarja 2008, v 79. letu starosti kot upokojeni oziroma zaslužni beograjski nadškof in metropolit.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html|title= Umrl Franc Perko|publisher=24ur.com|author=Š.Z.|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2008|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> V četrtek so ga dopoldne prepeljali v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|Ljubljansko stolnico]], kjer je večerno mašo za pokoj njegove duše daroval ljubljanski nadškof in metropolit [[Alojzij Uran]]. V soboto, dne 23. februarja, je bil opoldne njegov pogreb na [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]]. Vodil ga je beograjski nadškof in metropolit in njegov naslednik [[Stanislav Hočevar]].<ref>{{navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080222/C/302229991/umrl-nadskof-franc-perko|title= Umrl nadškof Franc Perko |publisher=Gorenjski Glas|author=Jože Košnjek|place=Kranj|language=sl|date=22. februar 2008|accessdate=13. oktober 2025}}</ref> === Spomin === ==== Odnos Srbov ==== Kljub drugačnemu zunanjemu vtisu zaradi zmedenih vojnih razmer ob [[Razpad SFR Jugoslavije|Razpadanju Jugoslavije]] pa je bil nadškof Franc Perko cenjen in spoštovan tudi med nekaterimi [[pravoslavje|pravoslavnimi]] v [[Srbija|Srbiji]]. Tako na primer piše [[Beograd |beograjski ]] [[pravnik]] in publicist iz Beograda [[Marko Đurić]]: :»Kadar mislim na katoliško Cerkev, ne morem obiti prevzvišenega g. dr. Franca Perka, beograjskega nadškofa in velikega pospeševalca ekumenizma. On je prišel v to mesto pred več leti z mnogimi pričakovanji. Upam, da so se mu vsaj nekatera uresničila in da svoje službe ne bo končal razočaran. Hvalevredno je tudi ekumensko razpoloženje katoliških duhovnikov in redovnikov v Beogradu. Pridružujemo se mišljenju tega borca za krščansko edinost na naših tleh, ki je rekel: ›Skupna krščanska vera nas obvezuje, da povsod iščemo to, kar nam je skupno. Razlike pa moramo sprejemati kot bogastvo in dar Duha‹.«<ref>Kolarić, Juraj. Ekumenska trilogija: Istočni kršćani, pravoslavni, protestanti. Zagreb, Prometej 2005, s. 1124</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Strukelj.pdf|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti. Ekumenska misel Franca Perka|publisher=Teološka fakulteta|author=Anton Štrukelj|place=Ljubljana|language=sl|date=2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> ==== Znanstveni posvet ==== V veliki dvorani [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološke fakultete v Ljubljani]] je 20. februarja 2018 potekal znanstveni posvet o profesorju in nadškofu [[Franc Perko|Francu Perku]] ob desetletnici njegove smrti (1929-2008) ter o o njegovem profesorju [[Fran Grivec|Francu Grivcu]] (1878-1963) ob 140-letnici njegovega rojstva; on ga je namreč najbolj navdušil za [[ekumenizem]]. Omenimo vsaj predavatelje in naslove njihovih predavanj v zvezi s Perkom: #Uvodni pozdrav [[Bogdan Dolenc|Bogdana Dolenca]] #Pozdravni nagovor velikega kanclerja Teološke fakultete [[Nadškofija Ljubljana |ljubljanskega nadškofa ]] [[Stanislav Zore|Stanislava Zoreta]] #Pozdravni nagovor [[Dekan (religija)|dekana]] Teološke fakultete rednega profesorja [[Robert Petkovšek|Roberta Petkovška]] [[lazaristi|CM]] #diplomirani teolog [[Marko Mohor Stegnar]]: ''"Predstavitev objavljenih del Franca Perka"''; # [[Nadškofija Beograd |beograjski nadškof ]] [[Stanislav Hočevar ]]: ''"Franc Perko kot beograjski nadškof"''. #magistra [[Maja Kaninska ]], Beograd: ''"Nadškof Franc Perko v srbskih tiskanih medijih"''; #docent [[Marjan Turnšek ]]: ''"Perkova ekleziologija med 'starim in novim'"''; #redni profesor [[Anton Štrukelj ]]: ''"Ekumenska misel Franca Perka"''; #izredni profesor [[Vinko Škafar ]]: ''"Ekumensko delovanje Franca Perka"''; # [[ Jožko Markuža ]] in profesor [[Rafko Valenčič ]]: ''"Osebni spomini na Franca Perka"''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/znanstveni-posvet-france-grivec-france-perko|title=Znanstveni posvet ob desetletnici smrti beograjskega nadškofa prof. dr. Franca Perka in 140-letnici rojstva prof. dr. Franca Grivca.|publisher=Teološka fakulteta|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=20. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/znanstveni-posvet-o-grivcu-in-perku|title=Znanstveni posvet o profesorju Francu Grivcu ter profesorju in nadškofu Francu Perku na Teološki fakulteti.|publisher=Družina|author=Bogdan Dolenc|place=Ljubljana|language=sl|date=19. februar 2018|accessdate=15. oktober 2025}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Jugoslovanska škofovska konferenca]] *[[Mednarodna škofovska konferenca svetega Cirila in Metoda]] *[[Ekumenizem]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sl}} *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV2018/04/Valencic.pdf Rafko Valenčič: Nekaj spominov, misli in refleksij o nadškofu dr. Francu Perku (1929–2008) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 78 (2018) 4,1031—1035] * [http://24ur.com/novice/slovenija/slovenija-razdeljena.html Slovenija razdeljena] * [http://24ur.com/novice/slovenija/umrl-franc-perko.html 24ur Umrl Franc Perko] ;{{ikona en}} *[https://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bperko.html Archbishop Franc Perko /Catholic-Hierarchy/ David M. Cheney] {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Alojzij Turk]]|rows=2}} {{s-ttl|title=[[Nadškofija Beograd]] |years=1987–2001}} {{s-aft|after=[[Stanislav Hočevar]]}} {{end}} {{Beograjski nadškofje}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Franc}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Beograda]] [[Kategorija:Metropoliti Beograda]] [[Kategorija:Predsedniki Jugoslovanske škofovske konference]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Predsedniki Mednarodne škofovske konference svetega Cirila in Metoda]] [[Kategorija:Rojeni leta 1929]] [[Kategorija:Umrli leta 2008]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Slovenci v Srbiji]] gq3x5wgs1mo7f0tiogr77h0xcm6rnji 0 179464 6766574 6752570 2026-10-18T09:39:30Z ~2026-55940-43 267539 dodajanje podatkov 6766574 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Saša Tabaković|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|predecessor=|term_end=|term_start=|order=|successor1=|predecessor1=|occupation=<!-- WD -->|term_end1=|order1=|term_end3=[[22. junij]] [[2018]]|order2=|term_start2=|premier1=|premier2=|term_start1=|organization=|years_active=|awards=|order3=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|box_width=|footnotes=|website=|signature_size=|signature=|signature_alt=|term_start3=[[9. julij]] [[2015]]|parents=|children=|spouse=|party=[[Stranka modernega centra]]|employer=|image=<!--WD-->|successor=}}'''Saša Tabaković''', [[Slovenci|slovenski]] [[filmski igralec|filmski]] in [[gledališki igralec]] ter [[pevec]], * [[20. april]] [[1981]], [[Ljubljana]]. Tabaković je igralec, član ansambla SNG Drama Ljubljana. Med letoma 2015 in 2018 je bil poslanec Državnega zbora Republike Slovenije iz vrst [[Stranka modernega centra|Stranke modernega centra]].<ref>{{Navedi splet|title=Saša Tabaković na poti v parlament|url=https://old.delo.si/novice/politika/sasa-tabakovic-na-poti-v-parlament.html|website=old.delo.si|date=2015-07-06|accessdate=2021-01-04|language=sl-si|first=Peter Jančič, notranja|last=politika}}</ref> == Življenjepis == Saša Tabaković je ob maturi na gimnaziji diplomiral na Konzervatoriju za glasbo in balet Ljubljana (smer harmonika in petje), ter se vpisal študij igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]. V času študija je prejel dve nagradi »Zlatolaska« (študentje Akademije jo podeljujejo študentom) in Univerzitetno Prešernovo nagrado za vlogo Goldberga v diplomski predstavi ''Zabava za rojstni dan'' H. Pinterja. Diplomiral je leta 2005 v razredu profesorja Mileta Koruna. Istega leta je na Borštnikovem srečanju prejel nagrado za mladega igralca za vlogo Gavestona v predstavi Edvard drugi C. Marlowa v režiji Diega de Breie. Poleg gledališča se aktivno ukvarja s petjem bosanskih sevdalink in romskih pesmi s skupino Damar, pa tudi s šansoni in popevkami z različnimi slovenskimi glasbeniki. Oktobra 2020 je izdal svoj prvi glasbeni album "Pesmi z drugega brega", s tradicionalnimi pesmimi narodov Panonske nižine. Do danes je ustvaril več kot petdeset vidnejših gledaliških vlog v [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|SNG Nova Gorica]], [[Mestno gledališče Ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]] in [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]], kjer je od leta 2005 stalni član igralskega ansambla, s statusom igralca prvaka. Leta 2024 je prejel nagrado ZDUS "Duša Počkaj" za ustvarjanje v gledališču.<ref>{{Navedi splet|title=Znani nagrajenci Združenja dramskih umetnikov Slovenije|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/znani-nagrajenci-zdruzenja-dramskih-umetnikov-slovenije|website=veza.sigledal.org|accessdate=2025-10-27|language=sl|archive-date=2025-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20250624095436/https://veza.sigledal.org/prispevki/znani-nagrajenci-zdruzenja-dramskih-umetnikov-slovenije|url-status=dead}}</ref> === Pomembnejše gledališke vloge === * Lisander v predstavi ''Sen kresne noči'' W. Shakespearea * Gaveston v predstavi ''Edvard drugi'' C. Marlowa * Ojdip v predstavi ''Ojdip v Korintu'' I. Svetine * Moški v predstavi ''Razred'' M. Zupančiča * Zaharija Moirron v predstavi ''Zarota Svetohlincev, Moliere'' M. A. Bulgakova * Tigelin v predstavi ''Neron'' A. R. Roze in D. Božiča * Sergej Pavlovič Vojnicev v predstavi ''Platonov'' A. P. Čehova * Dorian Gray v predstavi ''Slika Doriana Graya'' O. Wilda * Pjoter Vasiljevič Besemjonov v predstavi ''Malomeščani'' M. Gorkega * Ken v predstavi ''Rdeča'' J. Logana * Andrej Prozorov v predstavi ''Tri sestre'' A. P. Čehova * Rihard II v predstavi ''Rihard III + II ''W. Shakespeare, Pandur * Mojšele v predstavi ''Mi Ha Iš - kdo si človek? ''P. Vetrih, S. Tabaković * Mojster za vse v predstavi ''Figurae Veneris Histroiae'' G. Stefanovski * Barnabas in Učitelj v predstavi ''Grad ''F. Kafke * Roberto v predstavi ''Zaljubljenca'' C. Goldonija *Sin v predstavi ''Bedenje'' N. Pop Tasića *Henry (Harry) James v predstavi ''Alica v postelji'' S. Sontag *Marcelo v predstavi ''Nova rasa'' M. Zupančiča *Dobrnik v predstavi ''Požigalci'' M. Frischa *Franz Gottlieb Glass v predstavi ''Kabaret Kaspar'' T. Štivičić *Ivan pl. Križovec v predstavi ''V agoniji'' M. Krleže *Septimus Smith v predstavi ''Gospa Dalloway'' V. Woolf *Moški 1 v predstavi ''Dan, ko jaz ni bil več jaz'' R. Schimmelpfenniga *Evgenij v predstavi ''Tango'' S. Mrožka *On v predstavi ''Prah'' H. Pinterja, E. Mahkovic in D. Šilca Petka *Helmut Thiel v predstavi ''Bog'' F. von Schiracha *Zoran v predstavi ''Osvoboditev Skopja'' D. Jovanovića *Bozon v predstavi ''Komarji'' L. Kirkwood *Ferdinando v predstavi ''Letoviška trilogija'' C. Goldonija === Pomembnejše [[film]]ske vloge === * Ado v filmu ''Na planincah'' M. Hočevarja * Jaša v filmu ''Pod njenim oknom'' M. Pevca * Jan v filmu ''Vikend v Brightonu'' S. Hrena *Ivan Mrak v filmu ''Ivan in Karla'' A. Lapajne *Zborovodja (Bojan) v filmu ''Kaj ti je deklica'' U. Djukić Za vlogi v filmih ''Na planincah'' in ''Pod njenim oknom'' je prejel Stopovo nagrado za mladega igralca, v ''Dolini rož'' (del kriminalne trilogije Jezero po romanih Tadeja Goloba) je igral inšpektorja Jakoba Ahlina, za katero je prejel nagrado Zvezda Oriona - AIPA. Opazna je tudi vloga odvetnika Mihe Klasinca v nadaljevanki Trezor. Z vlogo zborovodje v filmu ''Kaj ti je deklica'' <ref>{{Navedi splet|title=Na Festivalu slovenskega filma slavil Kaj ti je deklica Urške Djukić|url=https://www.dnevnik.si/kultura/na-festivalu-slovenskega-filma-slavil-kaj-ti-je-deklica-urske-djukic-2763584/|website=www.dnevnik.si|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> je prejel več nagrad: nagrado "Vesna" na FSF; nagrado "Veliki plan" Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev; nagrado "Braddies" za najboljšo moško vlogo na seznamu filmskih presežkov 2025: Peter Bradshaw, ''The Guardian.'' == Politika == Tabaković je kandidiral na predčasnih volitvah v državni zbor 2014 v 5. volilni enoti, okraj Velenje. Zaradi imenovanja poslanke SMC mag. Margarete Guček Zakošek za državno sekretarko na gospodarskem ministrstvu 1. julija 2015 je njeno poslansko mesto v državnem zboru RS 9. julija [[2015]] prevzel Saša Tabaković<ref>{{Navedi splet|url = https://www.sta.si/2154091/v-poslanske-klopi-smc-bo-sedel-igralec-sasa-tabakovic|title = STA|date = 7.7.2015|accessdate = 9.7.2015|website = |publisher = |last = |first = }}</ref>. Leta 2018 je izstopil iz stranke SMC in zapustil politiko. == Zasebno == Poročen z igralko [[Polona Juh|Polono Juh]]. Imata sina Bela (2011). == Glej tudi: == * https://www.drama.si/igralec/sasa-tabakovic/ == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175092333 Saša Tabaković: "Bistvo gledališča je gledati, občutiti v živo. To je tisto, kar gledališče ohranja še danes."]. Naši umetniki pred mikrofonom (7. december 2024). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tabaković, Saša}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski Srbi]] [[Kategorija:Bosanski Slovenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Borštnikovi nagrajenci]] {{actor-stub}} 9a55ik2f5aee9qasklm6whhbwhzzflp 0 179516 6766314 6711477 2026-10-17T12:39:06Z TadejM 738 dolgi pomišljaj -> pomišljaj 6766314 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Mlakar}} '''Mlakar''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. V Sloveniji [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|8. najbolj pogost]] [[priimek]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 4.000 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 4.002 osebi. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Albin Mlakar]] (1890–1946), častnik avstro-ogrske vojske * [[Aleš Mlakar]], krajinski arhitekt * [[Alojzij Mlakar]] (1900–1994), lazarist, misijonar, jezikoslovec, prevajalec * [[Ana Mlakar]] (1922–1997), radijska napovedovalka, strokovnjakinja/predavateljica za tehniko govora * Andrej Mlakar ** [[Andrej Mlakar]] (*1952), filmski režiser ** [[Andrej Mlakar (arhitekt)|Andrej Mlakar]] (*1954), arhitekt * [[Boris Mlakar]] (*1947), zgodovinar * [[Cveta Mlakar]] (1919–2016), ekonomistka, univ. profesorica * [[Dušan Mlakar]] (*1939), gledališki režiser, profesor AGRFT * Franc Mlakar ** [[Franc Mlakar]] (1857–1909), politik ** [[Franc Mlakar (kegljač)|Franc Mlakar]] (1931–2020), kegljavec * [[France Mlakar]] (1921–1992), elektrotehnik, univ. profesor, publicist * [[Frank Mlakar]] (1913–1967), pisatelj, urednik, publicist * [[Ida Mlakar]] (*1956), mladinska pisateljica, pravljičarka, pesnica * [[Iza Mlakar]] (*1995), odbojkarka * [[Ivan Mlakar]] ** [[Ivan Mlakar (teolog)|Ivan Mlakar]] (1845–1914), teolog, stolni dekan ** [[Ivan Mlakar (geolog)|Ivan Mlakar]] (1932–2004), geolog * [[Iztok Mlakar]] (*1961), kantavtor, gledališki igralec * [[Jakob Mlakar]] (1875–1952), argonom, sadjar * [[Jan Mlakar]] (*1998), nogometaš * Jana Mlakar ** [[Jana Mlakar]] (*1962), smučarska tekačica ** [[Jana Mlakar, muzealka|Jana Mlakar]], umetnostna zgodovinarka, muzealka * [[Jana Mlakar Adamič]] (*1962), etnologinja, muzealka * [[Jana Mlakar Močilnik]], flavtistka * Janez Mlakar ** Janez Mlakar (?–1904), prirodoslovec ** [[Janez Mlakar (|Janez Mlakar]] (1895–1968), sindikalni in politični aktivist, prvoborec ** [[Janez Mlakar (*1941)|Janez Mlakar]] (*1941), klinični psiholog, psihoterapevt ** [[Janez Mlakar]] (*1944), hokejist * Janko Mlakar ** [[Janko Mlakar]] (1874–1953), duhovnik, planinski in humoristični pisatelj ** [[Janko Mlakar, restavrato|Janko Mlakar]], restavrator, rokodelec (izdelovalec replik, slik na steklo) * [[Jelka Mlakar]] (*1947), radijska urednica * [[Jernej Mlakar]] (1924–1982), pravnik, republiški inšpektor za delo * Jože Mlakar ** [[Jože Mlakar (igralec)|Jože Mlakar]] (1910–1961), gledališki igralec ** [[Jože Mlakar]] (*1941), elektrotehik, univ. profesor ** [[Jože Mlakar, biolog]], ravnatelj Škofijske klasične gimnazije Šentvid * [[Klara Mlakar]] (*1999), skladateljica (zborovska) * [[Krištof Mlakar]], direktor [[Holding|Holdinga]] Mesta Ljubljana * [[Luka Mlakar]] (*2006), nogometaš * [[Marijan Mlakar]] (1966–2019), glasbeni pedagog, jazz-pianist * [[Marko Mlakar]], smučarski skakalec, športni delavec * [[Matjaž Mlakar]] (*1981), rokometaš * [[Miha Mlakar]], tenisač, trener, raziskovalec * [[Milan Mlakar]] (1916–1989), slikar, grafični tehnik, pesnik * [[Niko Mlakar]] (*1947), slikar samouk * [[Oton Mlakar]], šolnik (Ptuj) * [[Peter Mlakar]] (*1951), filozof, pesnik, pisatelj, performer, retorik (sin [[Tone Mlakar|Toneta Mlakarja]]) * [[Pia Mlakar]] (1910–2000), baletna plesalka * [[Pino Mlakar]] (1907–2006), baletni plesalec, koreograf, pedagog * [[Primož Mlakar]] (*1959), strokovnjak za okoljske tehnologije * [[Rudolf Mlakar]] (1903–?), partizan, odposlanec * [[Samo Mlakar]], arhitekt * [[Simon Mlakar]] (*1954), slikar, likovni pedagog * [[Slavica Mlakar]] (1951–2013), glasbena pedagoginja * [[Sonja Mlakar]] (*1966), čipkarica / kljekljarica, publicistka * [[Štefan Mlakar]] (1913–2001), antični arheolog (v hrvaški Istri) * [[Tatjana Mlakar]], generalna direktorica [[ZZZS]] * [[Tilen Mlakar]] (1995), nogometaš * [[Tone Mlakar]] (1921–2020), arhitekt, filmski scenograf, fotograf (oče [[Peter Mlakar|Petra Mlakarja]]) * [[Ula Mlakar]], harfistka * [[Veronika Mlakar]] (*1935), baletna plesalka * [[Vlasta Mlakar]] (*1968), etnobotaničarka, pravljičarka * [[Zvezdana Mlakar]] (*1958), igralka, TV-voditeljica * [[Žiga Mlakar]], rokometaš == Znani tuji nosilci priimka == * [[Oliver Mlakar]] (*1935), hrvaški novinar in TV-voditelj slovenskega rodu == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Mlakar}} {{priimki}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 8hrmdagmne105qqvbngzrby6b05u6xj 0 180719 6766441 6541957 2026-10-17T20:21:39Z JoMK 240261 −[[Kategorija:Azija]]; +[[Kategorija:Geografija Azije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766441 wikitext text/x-wiki [[Slika:Far east1.png|thumb|240px|Ozemlja, ki jih tradicionalno označujemo kot Daljni vzhod]] '''Daljni vzhod''' je v [[zahodni svet|zahodnem svetu]] priljubljeno skupno ime za [[država|države]] in druga ozemlja v [[Vzhodna Azija|Vzhodni Aziji]]. Gre za [[Evropocentrizem|evrocentričen]] izraz, ki se je uveljavil v času [[Britanski imperij|Britanskega imperija]] za območje vzhodno od britanskih posesti na [[Indijska podcelina|Indijski podcelini]] do [[Tihi ocean|Tihega oceana]], tj. daleč vzhodno od [[Evropa|Evrope]]. Sorodna izraza sta [[Bližnji vzhod]] in [[Srednji vzhod]]. Poleg [[geografija|geografske]] oznake pa izraz ponazarja tudi [[kultura|kulturno]] ločnico zaradi velikih kulturnih razlik med vzhodnoazijskimi in [[Evropejci|evropskimi]] narodi. Čeprav ležita vzhodneje od Evrope kot večina vzhodnoazijskih držav, [[Avstralija|Avstralije]] in [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] ne obravnavamo kot Daljni vzhod, saj ju poseljujejo večinoma potomci Evropejcev. [[Slika:The poet Yacuren and a companion strolling in a grove of yew trees.jpg|thumb|Japonska kultura ponazarja »eksotičnost« Daljnega vzhoda]] Države, ki jih prištevamo pod Daljni vzhod: * {{zastava države|Brunej}} * {{zastava države|Filipini}} * {{zastava države|Hong Kong}} (posebna administrativna regija LR Kitajske) * {{zastava države|Indonezija}} (del države obravnavamo v sklopu [[Oceanija|Oceanije]]) * {{zastava države|Japonska}} * {{zastava države|Južna Koreja}} * {{zastava države|Mongolija}} * {{zastava države|Laos}} * {{zastava države|Ljudska republika Kitajska}} * {{zastava države|Macao}} (posebna administrativna regija LR Kitajske) * {{zastava države|Malezija}} * {{zastava države|Mjanmar}} * {{zastava države|Mongolija}} * {{zastava države|Rusija}} (samo vzhodni del) * {{zastava države|Severna Koreja}} * {{zastava države|Singapur}} * {{zastava države|Tajska}} * {{zastava države|Tajvan}} * {{zastava države|Vietnam}} * {{zastava države|Vzhodni Timor}} (tega obravnavamo tudi kot del Oceanije) {{regije sveta}} {{geo-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Azije]] 3k3a3eeacrue8cexk7rv1iy9qnf6bjq 6766442 6766441 2026-10-17T20:21:57Z JoMK 240261 {{brez virov}} 6766442 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} [[Slika:Far east1.png|thumb|240px|Ozemlja, ki jih tradicionalno označujemo kot Daljni vzhod]] '''Daljni vzhod''' je v [[zahodni svet|zahodnem svetu]] priljubljeno skupno ime za [[država|države]] in druga ozemlja v [[Vzhodna Azija|Vzhodni Aziji]]. Gre za [[Evropocentrizem|evrocentričen]] izraz, ki se je uveljavil v času [[Britanski imperij|Britanskega imperija]] za območje vzhodno od britanskih posesti na [[Indijska podcelina|Indijski podcelini]] do [[Tihi ocean|Tihega oceana]], tj. daleč vzhodno od [[Evropa|Evrope]]. Sorodna izraza sta [[Bližnji vzhod]] in [[Srednji vzhod]]. Poleg [[geografija|geografske]] oznake pa izraz ponazarja tudi [[kultura|kulturno]] ločnico zaradi velikih kulturnih razlik med vzhodnoazijskimi in [[Evropejci|evropskimi]] narodi. Čeprav ležita vzhodneje od Evrope kot večina vzhodnoazijskih držav, [[Avstralija|Avstralije]] in [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] ne obravnavamo kot Daljni vzhod, saj ju poseljujejo večinoma potomci Evropejcev. [[Slika:The poet Yacuren and a companion strolling in a grove of yew trees.jpg|thumb|Japonska kultura ponazarja »eksotičnost« Daljnega vzhoda]] Države, ki jih prištevamo pod Daljni vzhod: * {{zastava države|Brunej}} * {{zastava države|Filipini}} * {{zastava države|Hong Kong}} (posebna administrativna regija LR Kitajske) * {{zastava države|Indonezija}} (del države obravnavamo v sklopu [[Oceanija|Oceanije]]) * {{zastava države|Japonska}} * {{zastava države|Južna Koreja}} * {{zastava države|Mongolija}} * {{zastava države|Laos}} * {{zastava države|Ljudska republika Kitajska}} * {{zastava države|Macao}} (posebna administrativna regija LR Kitajske) * {{zastava države|Malezija}} * {{zastava države|Mjanmar}} * {{zastava države|Mongolija}} * {{zastava države|Rusija}} (samo vzhodni del) * {{zastava države|Severna Koreja}} * {{zastava države|Singapur}} * {{zastava države|Tajska}} * {{zastava države|Tajvan}} * {{zastava države|Vietnam}} * {{zastava države|Vzhodni Timor}} (tega obravnavamo tudi kot del Oceanije) {{regije sveta}} {{geo-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Azije]] 2dbxcq2s2s6ytyufxyjkppk5ad7ou7a 6766443 6766442 2026-10-17T20:22:58Z JoMK 240261 6766443 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} [[Slika:Far east1.png|thumb|240px|Ozemlja, ki jih tradicionalno označujemo kot Daljni vzhod]] '''Daljni vzhod''' je v [[zahodni svet|zahodnem svetu]] priljubljeno skupno ime za [[država|države]] in druga ozemlja v [[Vzhodna Azija|Vzhodni Aziji]]. Gre za [[Evropocentrizem|evrocentričen]] izraz, ki se je uveljavil v času [[Britanski imperij|Britanskega imperija]] za območje vzhodno od britanskih posesti na [[Indijska podcelina|Indijski podcelini]] do [[Tihi ocean|Tihega oceana]], tj. daleč vzhodno od [[Evropa|Evrope]]. Sorodna izraza sta [[Bližnji vzhod]] in [[Srednji vzhod]]. Poleg [[geografija|geografske]] oznake pa izraz ponazarja tudi [[kultura|kulturno]] ločnico zaradi velikih kulturnih razlik med vzhodnoazijskimi in [[Evropejci|evropskimi]] narodi. Čeprav ležita vzhodneje od Evrope kot večina vzhodnoazijskih držav, [[Avstralija|Avstralije]] in [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] ne obravnavamo kot Daljni vzhod, saj ju poseljujejo večinoma potomci Evropejcev. [[Slika:The poet Yacuren and a companion strolling in a grove of yew trees.jpg|thumb|Japonska kultura ponazarja »eksotičnost« Daljnega vzhoda]] Države, ki jih prištevamo pod Daljni vzhod: * {{zastava države|Brunej}} * {{zastava države|Filipini}} * {{zastava države|Hong Kong}} (posebna administrativna regija LR Kitajske) * {{zastava države|Indonezija}} (del države obravnavamo v sklopu [[Oceanija|Oceanije]]) * {{zastava države|Japonska}} * {{zastava države|Južna Koreja}} * {{zastava države|Mongolija}} * {{zastava države|Laos}} * {{zastava države|Ljudska republika Kitajska}} * {{zastava države|Macao}} (posebna administrativna regija LR Kitajske) * {{zastava države|Malezija}} * {{zastava države|Mjanmar}} * {{zastava države|Mongolija}} * {{zastava države|Rusija}} (samo vzhodni del) * {{zastava države|Severna Koreja}} * {{zastava države|Singapur}} * {{zastava države|Tajska}} * {{zastava države|Tajvan}} * {{zastava države|Vietnam}} * {{zastava države|Vzhodni Timor}} (tega obravnavamo tudi kot del Oceanije) {{regije sveta}} {{normativna kontrola}} {{geo-stub}} [[Kategorija:Geografija Azije]] omt8oqblq1ty2wga10px02s0scndfu9 0 185523 6766291 1442740 2026-10-17T12:07:07Z Upwinxp 126544 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[1. državni zbor Republike Slovenije]] na stran [[Seznam poslancev 1. državnega zbora Republike Slovenije]] 6766291 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Seznam poslancev 1. državnega zbora Republike Slovenije]] nbcul5ba0tkk8j044ej6k5sjc4nbw12 0 188771 6766420 6437731 2026-10-17T18:59:37Z JoMK 240261 −[[Kategorija:Evropa]]; +[[Kategorija:Evropska kultura]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766420 wikitext text/x-wiki '''Jezikovna [[manjšina]]''' je skupina oseb, katerih [[materni jezik]] ni [[uradni jezik]] [[država|države]], kjer prebivajo. Lahko se torej zgodi, da [[jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]] govori večina nekega kraja, a spada med manjšinske jezike, ker ni uradni jezik države, ki ji kraj pripada. Primer je lahko [[nemščina]] v [[Trentinsko - Zgornje Poadižje#Zgornje Poadižje|Zgornjem Poadižju]], kjer jo govori večina prebivalcev, a je manjšinski jezik v okviru [[Italija|Italije]]. Posebej je treba poudariti, da med jezikovne manjšine ne spadajo [[narečje|narečja]] in jeziki priseljencev. Do nedavnega se je za te manjšine uporabljal izraz ''narodne'' ali ''etnične'' skupine, vendar se danes večinoma govori o ''jezikovnih'' manjšinah, pri čemer je velikokrat prav jezik najmočnejša (včasih celo edina) vez s tako imenovanim ''matičnim narodom'', ki ima lahko drugačno [[zgodovina|zgodovino]] in navade ter predvsem drugo [[politika|politično]] usmerjenost. Moderno pojmovanje jezikovnih manjšin, ki ne sprejema dogme o njihovi politični nevarnosti, je privedlo do ugotovitve in priznanja številnih skupin, ki so bile še pred kratkim neznane širši javnosti. Toda po mnenju nekaterih izvedencev je prav to pojmovanje prava nevarnost za nekatere večje jezikovne skupine, na primer nemške ali [[italijanščina|italijanske]], med katerimi si nekatera narečja prizadevajo za status jezika, kar bi jih vključilo v jezikovne manjšine. == Definicija manjšin v Evropski uniji == [[Evropska unija]] priznava pet skupin manjšinskih jezikov: * Uradni jezik države članice EU, ki ni uradni jezik Unije ([[luksemburščina]]) * Manjšinski jezik, ki se govori v eni sami državi članici ([[sardinščina]]) * Manjšinski jezik, ki se govori v dveh ali več državah članicah ([[okcitanščina]]) * Uradni jezik države članice, ki je v drugi državi manjšinski ([[slovenščina]] v [[Avstrija|Avstriji]] in Italiji) * Neteritorialni jezik, ki se govori v več državah članicah, a mu ni moč pripisati stalnega ozemlja ([[romščina]]). == Pravice jezikovnih manjšin == Razne države imajo različne odnose s svojimi manjšinami, ki so lahko priznane ali ne oziroma zaščitene ali ne. V totalitarnih državah se pojma prekrivata: če je manjšina priznana, je avtomatsko zaščitena, zato pa je priznanje ponekod težko dosegljivo. V demokratičnih državah je priznanje bolj enostavno doseči, zaščita pa zahteva svoj čas. To je v veliki meri odvisno od prevelikega števila samooklicanih manjšin, ki nimajo resnih pogojev za zaščito, a se potegujejo za določene privilegije, ki so povezani s statusom manjšine. Evropska unija priznava manjšinskim jezikom med drugim sledeče pravice: * enakopravnost z večinskim jezikom v zasebnem in javnem okolju. To pomeni pravico do rabe jezika v [[občilo|občilih]] ([[radio]], [[televizija]], [[tisk]]), za javne razglase, [[prometni znak|prometne znake]] in [[toponimika|krajevne napise]]. * enakopravnost z večinskim jezikom pri poučevanju v [[šola]]h zadevnega področja, kar pomeni pravico do šol s poukom v svojem jeziku. * raba manjšinskega jezika v občevanju z oblastmi in javnimi ustanovami, kar pomeni prisotnost dvojezičnih uslužbencev in prevajalcev. * študije in raziskave manjšinskega jezika v sklopu [[univerza|univerz]], kar pomeni dodelitev državnih sredstev za štipendije in plače raziskovalcev. V [[Evropska unija|Evropi]] je poleg 23 [[Evropska unija#Jeziki Evropske unije|uradnih jezikov]] več kot 60 drugih jezikov. Približno 50 milijonov oseb (14% prebivalstva) govori manjšinske jezike. Podatka odražata veliko jezikovno raznolikost [[Evropa|Evrope]], na kateri sloni njene kulture. == Seznam jezikovnih manjšin == Skoraj vse Evropske države imajo na svojem ozemlju jezikovne manjšine. Posebej se omenja [[Irska]], na čigar ozemlju je manjšinski jezik [[irska gelščina]], ki ima danes status uradnega jezika Evropske unije. Spodnji seznam prikazuje samo večje skupine govorcev manjšinskih jezikov; niso bili upoštevani nekateri jeziki, ki so bili nedavno priznani kot ''manjšinski'', na primer arvanitskoalbanski, ingrijski, jidiš, kašubski, [[korziščina|korziški]], kreolske skupine, latgalski, livonski, [[lužiščina|lužiškosrbski]], dolnjesaški (plattduutsch), [[rusinščina|rusinski]], setujski, tornedalskofinski, valonski, võrujski. {| class="wikitable" |-{{highlight1}} !Država !Manjšinski jeziki |- |[[Avstrija]] |[[češčina|češki]], [[hrvaščina|hrvaški]], [[madžarščina|madžarski]], romski, [[slovaščina|slovaški]], slovenski |- |[[Belgija]] |[[luksemburščina|luksemburški]], nemški |- |[[Ciper]] |[[arabščina|arabski]], [[armenščina|armenski]] |- |[[Češka republika]] |madžarski, nemški, [[poljščina|poljski]], romski, slovaški |- |[[Danska]] |nemški |- |[[Estonija]] |[[beloruščina|beloruski]], [[ukrajinščina|ukrajinski]] |- |[[Finska]] |romski, [[ruščina|ruski]], [[samijščina|samijski]], [[švedščina|švedski]] |- |[[Francija]] |[[baskovščina|baskovski]], [[bretonščina|bretonski]], [[flamščina|flamski]], [[katalonščina|katalonski]], luksemburški, nemški, okcitanski |- |[[Grčija]] |[[aromunščina|aromunski]], [[bolgarščina|bolgarski]], [[makedonščina|makedonski]], [[turščina|turški]] |- |[[Italija]] |[[albanščina|albanski]], [[francoščina|francoski]], [[frankoprovansalščina|frankoprovansalski]], [[furlanščina|furlanski]], [[grščina|grški]], hrvaški, katalonski, [[ladinščina|ladinski]], nemški, okcitanski, sardinski, slovenski |- |[[Letonija]] |beloruski, [[litvanščina|litvanski]], poljski, romski, ruski, ukrajinski |- |[[Litva]] |karaimski, poljski, ruski |- |[[Luksemburg]] |luksemburški |- |[[Madžarska]] |[[armenščina|armenski]], bolgarski, grški, hrvaški, nemški, poljski, romski, [[romunščina|romunski]], slovaški, slovenski, [[srbščina|srbski]], ukrajinski |- |[[Nemčija]] |[[danščina|danski]], vzhodnofrizijski, severnofrizijski, romski, turški |- |[[Nizozemska]] |frizijski |- |[[Poljska]] |beloruski, karaimski, [[kašubščina]], nemški, romski, ukrajinski |- |[[Portugalska]] |mirandski |- |[[Slovaška]] |bolgarski, češki, hrvatski, madžarski, nemški, poljski, romski, ukrajinski |- |[[Slovenija]] |italijanski, madžarski |- |[[Španija]] |[[aragonščina|aragonski]], [[aranščina|aranski]], [[asturščina|asturski]] ([[asturleonščina|asturleonski]]), [[baskovščina|baskovski]], [[galicijščina|galicijski]], [[katalonščina|katalonski]] |- |[[Švedska]] |[[finščina|finski]], romski, samijski |- |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |[[valižanščina|valižanski]], [[škotska gelščina|škotskogelski]], [[kornijščina|kornijski]], [[skotščina]] |- |} == Viri == * Zagrebelsky G.: Diritti e Costituzione nell'Unione europea, Roma 2005 * [[Evropski parlament]]: resolucija Arfè 1981, resolucija Kuijpers 1987, resolucija Killilea 1994. * [[Svet Evrope]]: Evropska listina o regijskih in manjšinskih jezikih 1992, Okvirni sporazum o zaščiti narodnih manjšin 1995 [[Kategorija:Evropska kultura]] m5iz2u2rrj3bis47e0kpzen6dl4kl0k 0 192590 6766410 6713378 2026-10-17T18:54:12Z JoMK 240261 −[[Kategorija:Evropa]]; −[[Kategorija:Religija]]; +[[Kategorija:Evropska kultura]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766410 wikitext text/x-wiki [[slika:Europe belief in god.svg|thumb|220px|Delež ljudi, ki verjamejo v obstoj boga (ne glede na veroizpoved), v različnih evropskih državah.<ref>{{navedi splet|year=2005 |title=Social Values, Science and Technology |url=http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_225_report_en.pdf |work=Eurobarometer |publisher=Evropska komisija}}</ref>]] '''Religija v Evropi''' je imela skozi evropsko zgodovino eno ključnih vlog v razvijanju in smereh evropske [[umetnost]]i, [[kultura|kulture]], [[filozofija|filozofije]] in [[pravo|pravne]] ureditve. Glavna vera v [[Evropa|Evropi]] je [[Krščanstvo|Krščanska]]. V manjših številih je prisotna [[Judovstvo|Judovska]], zaradi [[Imigracija|imigracij]] v drugi polovici 20. stoletja, pa so v Zahodni Evropi prisotne tudi manjše skupnosti [[Hinduizem|hindujcev]] in [[Budizem|budistov]]. Nekatere države Jugovzhodne Evrope imajo skupnosti [[Islam|muslimanov]]. == Religioznost == Zaradi naraščujočega števila [[Ateizem|Ateistov]] v evropskem prostoru, vera izgublja pomen. Obisk [[cerkev (zgradba)|cerkva]] in verskih objektov zaporedoma upada že več desetletij, vedno manj ljudi se ob popisih opredeljuje za verujoče v [[Bog]]a ali višjo silo. V povprečju 52% prebivalcev držav [[Evropska unija|Evropske unije]] veruje v obstoj [[Bog]]a, 27% jih verjame v obstoj neznane višje sile 18% pa jih ne veruje ne v obstoj Boga ne višje sile. 3% vprašanih so se odgovora vzdržali. V [[Francija|Franciji]] se je leta [[2005]] za [[Agnosticizem|Agnostike]] opredelilo že 47% anketiranih. Tovrstnen pojav opisujejo kot "Pokrščansko Evropo". Največji upad obiska cerkva beležijo v [[Belgija|Belgiji]], [[Francija|Franciji]], [[Nemčija|Nemčiji]], na [[Nizozemska|Nizozemskem]] in na [[Švedska|Švedskem]]. Podobno je tudi v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]] - letni upad verujočih v [[Romunija|Romuniji]] in v [[Grčija|Grčiji]] je skoraj 2%. Upad v številu verujočih je zaznaven tudi v sicer tradicionalno močneje versko usmerjenih deželah Evrope. Med letoma 1981 in 1999 je bil upad v posameznih državah sledeč; [[Švedska]] z 51.9% na 46.6%, [[Nizozemska]] z 65.3% na 58.0% in [[Francija]] z 61.8% na 56.1%.<br />Nasprotno je bila v enakem obdobju osemnajstih let zaznana porast verujočih v [[Italija|Italiji]] (z 84.1% na 87.8%) in na [[Danska|Danskem]] (z 57.8% na 62.1%). == Religije == === Krščanstvo === [[Krščanstvo|Krščanska vera]] je daleč najmočnejša izmed religij, prisotnih v Evropi. Razdeljena je v tri glavne skupine. [[Rimokatoliška cerkev]] ima največ pripadnikov in je prisotna zlasti v Romansko govorečih deželah (Italija, Španija, Francija, [[Portugalska]]), na [[irska|Irskem]] ter na [[Poljska|Poljskem]], Češkem, [[Slovaška|Slovaškem]] in na [[Madžarska|Madžarskem]]. [[Protestantizem|Protestantska]] in [[Pravoslavje|pravoslavna]] vera sta razdeljeni na številne manjše enote, izmed katerih so pomembnejše: *Pravoslavna cerkev: **Ekumenski Patriarhat Konstantinopla **Albanska pravoslavna Cerkev **Bolgarska pravoslavna Cerkev **Grška pravoslavna Cerkev **Pravoslavna cerkev Cipra **Romunska pravoslavna Cerkev **[[Ruska pravoslavna Cerkev]] **[[Srbska pravoslavna Cerkev]] <br /> *Protestantizem (enote cerkev se delijo na posamezne države, v osnovi pa ločimo štiri glavne oblike protestantizma): **[[Luteranstvo|Luteranizem]] **[[Anglikanska cerkev|Anglikanizem]] **Kalvinizem / Prezbiterijci **Anabaptizem in Baptizem Protestantskih gibanj je veliko, med temi so dokaj razširjene [[Jehovove priče]]. === Judovstvo === V prostoru Zahodne Evrope so se Judje naselili med [[5. stoletje|5.]] in [[6. stoletje]]m našega štetja. V [[Srednji vek|srednjem veku]] so bili ti deležni obsežne negativne propagande. Očitali so jim umore v verske namere in nenadzirano bogatenje na račun revnih ljudi, zaradi česar so bili tarča rednih preganjanj in naklepnih pobojev. Ti so višek dosegli s [[Holokavst]]om, ki ga je izvajala nacistična [[Nemčija]] med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Začel se je v letu [[1941]] in je trajal do leta [[1945]]. Pobitih je bilo približno 6.5 milijona [[Judje|Judov]], kar je bilo takrat več kot tretjina vseh Judov v Evropi. Največ evropskih Judov danes živi v Franciji (495.000 oz. 1%), sledi Velika Britanija s 350.000 Judi in Ukrajina z 150.000 (ugiba se o nekajkrat višji številki - do 600.000). V [[Rusija|Rusiji]], predvsem v evropskem delu države, živi približno 800.000 pripadnikov judovske vere. Z večjimi skupnostmi sledijo še: [[Nemčija]] (120.000), [[Belorusija]] (75.000), [[Madžarska]], [[Belgija]], [[Španija]] (50.000), [[Nizozemska]], [[Italija]], [[Modavija|Moldavija]] (30.000) in [[Poljska]] (25.00).<br />V Sloveniji uradno živi med 100 in 150 pripadnikov Judovstva, neuradna ocena pa znaša 600-1000.<br />V večini držav ugotavljajo bistvena odstopanja med uradnim številom pripadnikov in neuradno oceno. Razlog temu naj bi bil še prisoten strah, ki ga je povzročila druga svetovna vojna, zaradi katere naj se večina evropskih Judov ne bi statistično opredeljevala za pripadnike Judostva. === Islam === Islam v Evropi (z izjemo nekaterih skupnosti na [[Balkan]]u) je danes posledica masovnih imigracij iz dežel [[Magreb|severne Afrike]], Turčije in [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]]. V Evropi muslimanski priseljenci tvorijo po uradni oceni okoli 7% prebivalstva v [[Francija|Franciji]], 6% na [[Nizozemska|Nizozemskem]], 5% na [[Švedska|Švedskem]] in na [[Danska|Danskem]], enako v [[Avstrija|Avstriji]] in v [[Švica|Švici]]. Zaradi visoke natalitete in nadaljevanja številnih imigracij v območje Evrope, je Islam trenutno najhitreje rastoča religija v Evropi.<br />Na območju Balkana, muslimani na Kosovu tvorijo 92&nbsp;% populacije, 70&nbsp;% v Albaniji, 35&nbsp;% v Bosni in Hercegovini in Makedoniji, 20&nbsp;% v Črni Gori in 12&nbsp;% v Bolgariji. === Ostale religije === [[Budizem]] je zaradi imigracij s 3 milijoni pripadniki prisoten na območju Velike Britanije, v manjšem številu tudi v Franciji. [[Hinduizem]] je s 1,5 milijona pripadnikov prisoten zlasti na območju Velike Britanije in je posledica imigracij [[Indijci|Indijcev]]. Tudi [[Sikhizem]] je posledica priseljevanja in ima okoli 1 milijon pripadnikov (Velika Britanija, Italija, Belgija, Francija). === Državne religije === Številne evropske države imajo uradno državno religijo. [[Lihtenštajn]], [[Monako]], [[Malta]] in [[Vatikan]] imajo razglašeno katoliško, [[Danska]], [[Švedska]] in [[Islandija]] protestantsko ter [[Anglija]] anglikansko religijo. Švicarski kantoni so razdeljeni med protestantsko in katoliško veroizpoved. == Verovanje po državah == <table class="wikitable sortable"> <caption> '''[http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_225_report_en.pdf Eurobarometer Poll 2005]''' </caption> <tr bgcolor=#CCCCFF> <th>Država</th> <th>Verovanje v Boga </th> <th>Verovanje v Svetega Duha<br />ali nadzemeljsko silo </th> <th>Ne verjame v Boga,<br />niti v nadzemeljsko silo</th> </tr> <tr bgcolor=#F0F8FF> <td>[[Turčija]] </td> <td align="center"> 95% </td> <td align="center"> 2%</td> <td align="center"> 1% </td> </tr> <tr bgcolor=#F0F8FF> <td>[[Malta]]</td> <td align="center"> 95% </td> <td align="center"> 3%</td> <td align="center"> 1% </td> </tr> <tr bgcolor=#F0F8FF> <td>[[Ciper]]</td> <td align="center"> 90% </td> <td align="center"> 7%</td> <td align="center"> 2% </td> </tr> <tr bgcolor=#F0F8FF> <td>[[Romunija]] </td> <td align="center"> 90% </td> <td align="center"> 8%</td> <td align="center"> 1% </td> </tr> <tr bgcolor=#F0F8FF> <td>[[Grčija]] </td> <td align="center"> 81% </td> <td align="center"> 16%</td> <td align="center"> 3% </td> </tr> <tr bgcolor=#F0F8FF> <td>[[Portugalska]] </td> <td align="center"> 81% </td> <td align="center"> 12%</td> <td align="center"> 6% </td> </tr> <tr bgcolor=#F0F8FF> <td>[[Poljska]]</td> <td align="center"> 80% </td> <td align="center"> 15%</td> <td align="center"> 1% </td> </tr> <tr bgcolor=#F0F8FF> <td>[[Italija]] </td> <td align="center"> 74% </td> <td align="center"> 16%</td> <td align="center"> 6% </td> </tr> <tr bgcolor=#F0F8FF> <td>[[Irska]]</td> <td align="center"> 73% </td> <td align="center"> 22%</td> <td align="center"> 4% </td> </tr> <tr bgcolor=#F0F8FF> <td>[[Hrvaška]]</td> <td align="center"> 67% </td> <td align="center"> 25%</td> <td align="center"> 7% </td> </tr> <tr bgcolor=#F0F8FF> <td>[[Slovaška]]</td> <td align="center"> 61% </td> <td align="center"> 26%</td> <td align="center"> 11% </td> </tr> <tr bgcolor=#F0F8FF> <td>[[Španija]]</td> <td align="center"> 59% </td> <td align="center"> 21%</td> <td align="center"> 18% </td> </tr> <tr bgcolor=#F0F8FF> <td>[[Avstrija]] </td> <td align="center"> 54% </td> <td align="center"> 34%</td> <td align="center"> 8% </td> </tr> <tr bgcolor=#F0F8FF> <td>[[Litva]]</td> <td align="center"> 49% </td> <td align="center"> 36%</td> <td align="center"> 12% </td> </tr> <tr bgcolor=#F0F8FF> <td>[[Švica]] </td> <td align="center"> 48% </td> <td align="center"> 39%</td> <td align="center"> 9% </td> </tr> <tr bgcolor=#F0F8FF> <td>[[Nemčija]] </td> <td align="center"> 47% </td> <td align="center"> 25%</td> <td align="center"> 25% </td> </tr> <tr bgcolor=#F0F8FF> <td>[[Luksemburg]]</td> <td align="center"> 44% </td> <td align="center"> 28%</td> <td align="center"> 22% </td> </tr> <tr bgcolor=#F0F8FF> <td>[[Madžarska]] </td> <td align="center"> 44% </td> <td align="center"> 31%</td> <td align="center"> 19% </td> </tr> <tr bgcolor=#F0F8FF> <td>[[Belgija]]</td> <td align="center"> 43% </td> <td align="center"> 29%</td> <td align="center"> 27% </td> </tr> <tr bgcolor=#F0F8FF> <td>[[Finska]]</td> <td align="center"> 41% </td> <td align="center"> 41%</td> <td align="center"> 16% </td> </tr> <tr bgcolor=#F0F8FF> <td>[[Bolgarija]]</td> <td align="center"> 40% </td> <td align="center"> 40%</td> <td align="center"> 13% </td> </tr> <tr bgcolor=#F0F8FF> <td>[[Islandija]]</td> <td align="center"> 38% </td> <td align="center"> 48%</td> <td align="center"> 11% </td> </tr> <tr bgcolor=#F0F8FF> <td>[[Združeno Kraljestvo]]</td> <td align="center"> 38% </td> <td align="center"> 40%</td> <td align="center"> 20% </td> </tr> <tr bgcolor=#F0F8FF> <td>[[Latvija]] </td> <td align="center"> 37% </td> <td align="center"> 49%</td> <td align="center"> 10% </td> </tr> <tr bgcolor=#F0F8FF> <td>[[Slovenija]] </td> <td align="center"> 37% </td> <td align="center"> 46%</td> <td align="center"> 16% </td> </tr> <tr bgcolor=#F0F8FF> <td>[[Francija]]</td> <td align="center"> 34% </td> <td align="center"> 27%</td> <td align="center"> 33% </td> </tr> <tr bgcolor=#F0F8FF> <td>[[Nizozemska]]</td> <td align="center"> 34% </td> <td align="center"> 37%</td> <td align="center"> 27% </td> </tr> <tr bgcolor=#F0F8FF> <td>[[Norveška]]</td> <td align="center"> 32% </td> <td align="center"> 47%</td> <td align="center"> 17% </td> </tr> <tr bgcolor=#F0F8FF> <td>[[Danska]]</td> <td align="center"> 31% </td> <td align="center"> 49%</td> <td align="center"> 19% </td> </tr> <tr bgcolor=#F0F8FF> <td>[[Švedska]] </td> <td align="center"> 23% </td> <td align="center"> 53%</td> <td align="center"> 23% </td> </tr> <tr bgcolor=#F0F8FF> <td>[[Češka]] </td> <td align="center"> 19% </td> <td align="center"> 50%</td> <td align="center"> 30% </td> </tr> <tr bgcolor=#F0F8FF> <td>[[Estonija]] </td> <td align="center"> 16% </td> <td align="center"> 54%</td> <td align="center"> 26% </td> </tr> </table> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * [http://www.pbs.org/wnet/religionandethics/week446/cover.html Verovanje v Evropi] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090506175626/http://www.pbs.org/wnet/religionandethics/week446/cover.html |date=2009-05-06 }}<br /> * [http://margaux.grandvinum.se/SebTest/wvs/country_data_analysis?target=8 Verovanje v Boga] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070709200231/http://margaux.grandvinum.se/SebTest/wvs/country_data_analysis?target=8 |date=2007-07-09 }}<br /> * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/4385768.stm Muslimani v Evropi]<br /> * [http://www.buddhanet.net/e-learning/buddhistworld/to-west.htm?id=31 Budizem na Zahodu] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Evropska kultura]] 909o9k9qivhe3omq9c4qdomag593678 0 193204 6766587 6582509 2026-10-18T10:25:21Z Erardo Galbi 166658 6766587 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Sead |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = moški |meaning = ''imeti srečo'' |region = muslimansko ime |origin = Seâd |name day = |related name = |fotonotes = }} '''Sead''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Sead je [[muslimani|muslimansko]] ime, ki izhaja iz [[turščina|turškega]] imena ''Seâd''. To ime pa razlagajo iz arabskega korena ''s'd'' v pomenu »biti srečen; imeti srečo«.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Sead: 429.<ref>{{baza imen SURS|ime=Sead|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == Ime Sead bi bilo v [[koledar]]ju možno uvrstiti k imenu [[Feliks]].<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na S]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] 4njfpz8tbtgjnz78xynzfmp5z3ghkoc 0 201897 6766322 6640207 2026-10-17T12:45:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766322 wikitext text/x-wiki '''Miss Universe Slovenije''' je bilo [[lepotno tekmovanje]], ki je v [[Slovenija|Sloveniji]] potekalo med letoma 1968 in 1970 ter med letoma 2001 in 2017. Leta 2012 tekmovanja ni bilo zaradi propada Dela revij, lastnika licence.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Izbora za mis Universe Slovenije letos verjetno ne bo|url=https://siol.net/trendi/moda-in-lepota/izbora-za-mis-universe-slovenije-letos-verjetno-ne-bo-6497|website=siol.net|accessdate=2020-09-06|date=13. februar 2012|publisher=|last=Kokalj|first=Tjaša}}</ref> Tekmovanje za leto 2018 je bilo sicer razpisano, vendar ni bilo po tem več nobenih aktivnosti.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.miss-universe-slovenija.si/prijavnica2018/|title=Prijavnica na casting za Miss Universe Slovenija 2018|date=|accessdate=6. september 2020|website=miss-universe-slovenija.si|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180720072521/http://www.miss-universe-slovenija.si/prijavnica2018/|archivedate=20. julij 2018}}</ref> Najuspešnejši tekmovalki sta bili [[Nataša Košir]] (1. spremljevalka miss Universe Slovenije in miss Universe Jugoslavije 1968)<ref name=":3">''Najlepša (ne po JUS!)'', str. 8-9, ''Tovariš'', 16. julij 1968, letnik 24, številka 29, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-CJFLZUFE}}</ref><ref name=":4">''"...al' lepše od Slovenke bilo ni nobene..."'', str. 16-18, Raksuhi, Ide (6. avgust 1968), ''Tovariš'', letnik 24, številka 32, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-MQ7MID3U}}</ref> in [[Tjaša Kokalj]] (miss Universe Slovenije 2007), ki sta na svetovnem izboru [[Miss Universe]] v [[ZDA]] prišli med najboljših 15 (Kokaljeva na enajsto mesto).<ref name=":342">{{Navedi splet|title=1960-1969 - Pageantopolis (Miss Universe)|url=http://www.pageantopolis.com/1960-1969.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-08-30|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet|title=2000-2009 - Pageantopolis (Miss Universe)|url=http://www.pageantopolis.com/2000-2009-3.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-07|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref><ref name=":9">{{Navedi splet|title=Slovenska miss universe Tjaša Kokalj je bila enajsta|url=https://www.dnevnik.si/248644|website=Dnevnik|accessdate=2020-09-07|date=30. maj 2007|publisher=|last=|first=|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314003739/https://www.dnevnik.si/248644|url-status=dead}}</ref> [[Saša Zajc]], miss Universe Slovenije 1968,<ref name=":3" /> ki jih ni uspelo osvojiti [[Miss Jugoslavije|jugoslovanskega naslova]], je postala miss Evrope 1969.<ref name=":362">{{Navedi splet|title=1970-1979 - Pageantopolis (Miss Europe)|url=http://www.pageantopolis.com/1970-1979-5.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-01|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> [[Majda Jazbec]] ([[Poroka|por]]. Šoletić),<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2001_3_L.pdf Poroka v snegu, v domu kopica otrok]'', str. 18-19, ''Gorenjski Glas'', Saje, Stojan (12. januar 2001), l. 54, št. 3</ref> miss Universe Slovenije 1970,<ref name=":56">''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1970_67_L.pdf Najlepša Slovenka je iz Križev]'', str. 16, ''Gorenjski Glas'', 2. september 1970, l. 23, št. 67</ref> je bila prva [[Pevec|pevka]] [[Hrvaška|hrvaške]] [[Glasbena skupina|skupine]] [[Magazin]].<ref>{{Navedi splet|title=Sudbine i putevi pjevačica "Magazina": Prve dvije potpuno su se povukle, okružuje ih pravi misterij - Gloria|url=https://www.gloria.hr/fokus/celebrity-price/sudbine-i-putevi-pjevacica-magazina-prve-dvije-potpuno-su-se-povukle-okruzuje-ih-pravi-misterij/10294903/|website=www.gloria.hr|accessdate=2020-09-01|date=11. maj 2020|publisher=|last=|first=|language=hr}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Zgodovina tekmovanja == === Lepotica Slovenije za Lepotico Jugoslavije === Zmagovalke se niso imenovale »miss Universe«, bile so »lepotice«. V šestdesetih je tekmovanje organizirala revija ''Stop'', ki se je v izbor [[Miss Jugoslavije|Miss Universe Jugoslavije]] (Lepotica Jugoslavije) prvič vključila leta 1968. Prve tri uvrščene so odšle na [[Miss Jugoslavije|jugoslovanski izbor]], kjer je bila nagrada za prve tri odhod na [[Miss Universe]] ali [[Miss Evrope]].<ref name=":3" /><ref name=":4" /><ref name=":6">''Slovenska lepota in slovenska pesem'', str. 20-24, ''Tovariš'', Vetrovec, Jože (24. junij 1969), ''Tovariš'', letnik 25, številka 25, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3PPE6HUJ}}</ref><ref name=":56" /><ref name=":25">''Bronasta spremljevalka'', str. 68-69, Vetrovec, Jože (12. avgust 1969), ''Tovariš'', letnik 25, številka 32, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-SOCNGC3T}}</ref><ref name=":35">{{Navedi splet|title=1960-1969 - Pageantopolis (Miss Europe)|url=http://www.pageantopolis.com/1960-1969-5.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-01|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref>'''<ref name=":34">{{Navedi splet|title=1960-1969 - Pageantopolis (Miss Universe)|url=http://www.pageantopolis.com/1960-1969.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-08-30|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref>'''<ref name=":36">{{Navedi splet|title=1970-1979 - Pageantopolis (Miss Europe)|url=http://www.pageantopolis.com/1970-1979-5.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-01|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref><ref name=":30">{{Navedi splet|title=1970-1979 - Pageantopolis (Miss Universe)|url=http://www.pageantopolis.com/1970-1979-3.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-01|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref> === Miss Universe Slovenije za Miss Universe === Podjetje Delo revije (Jaka Rozman) je licenco za Miss Universe Slovenije leta 2000 kupilo od Vladimirja Kraljevića, [[Hrvati|hrvaškega]] [[Poslovnež|poslovneža]].<ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PCNU7YRX ZZ ni poljubljal]'', str. 24, Kavran Adlešič, Nina (29. marec 2001), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 55, številka 13</ref><ref name=":0" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Miss Universe 2013 je Nina Đurđevič|url=https://zurnal24.si/magazin/vip/miss-universe-2013-je-nina-urevic-206570|website=zurnal24.si|accessdate=2020-09-06|date=23. september 2013|publisher=|last=Kos|first=Suzana}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=VLADIMIR KRALJEVIĆ - HRVAT KOJI VEĆ 40 GODINA POSLUJE S TRUMPOM 'Moj prijatelj Donald ima jedan problem: uvijek kaže ono što misli'|url=https://hu-benedikt.hr/?p=82561|website=hu-benedikt.hr|accessdate=2020-09-06|language=hr}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Miss Universe je Marika Savšek|url=https://revijazarja.si/clanek/ljudje/55ed5cf3924c4/miss-universe-je-marika-savsek|website=revijazarja.si|accessdate=2020-09-17|date=2010|publisher=|last=|first=}}</ref> Leta [[2012]] ni bilo tekmovanja, ker je Delo revije propadlo.<ref name=":0" /> Lastnik licence je bil potem zopet Vladimir Kraljević (tudi lastnik licence za Hrvaško), ki je skupaj z Agencijo Eksklutivno, ki jo vodi piarovka in TV voditeljica Kaly Kolonič, tekmovanje organiziral 4 leta zapored, od leta 2013 do leta 2016.<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=FOTO: Donalda Trumpa ji še ni uspelo spoznati|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/foto-donalda-trumpa-ji-se-ni-uspelo-spoznati.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-09-06|date=10. januar 2015|publisher=|last=Pelko|first=Teja}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To je nova Miss Universe Slovenije 2016|url=https://zurnal24.si/magazin/vip/to-je-nova-miss-universe-slovenije-2016-273123|website=zurnal24.si|accessdate=2020-09-06|date=24. junij 2016|publisher=|last=|first=}}</ref> Jure Šlehta, lastnik spletne trgovine LNS in sejma kozmetike Love Beauty, je leta 2017 prvič in zadnjič organiziral tekmovanje. Leta 2025 naj bi se tekmovanje Miss Universe ponovno organiziralo. Lastnik licence je družba Boscarol, ki prireditev organizira v sodelovanju z Agencijo Ekskluzivno in Odisejado.<ref>{{Navedi splet|title=Bomo dobili še eno najlepšo Gorenjko?|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20171006/C/171009865/1167/December|website=www.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-09-06|first=Alenka|last=Brun|date=6. oktober 2017|publisher=}}</ref> ==== Težave tekmovalk ==== [[Marika Savšek]] je bila najprej 2. spremljevalka, po nekaj dneh pa je zaradi odkritja napake prevzela naslov od Sandre Marinović.<ref>{{Navedi splet|title=Miss Universe je pravzaprav Marika Savšek|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/miss-universe-je-pravzaprav-marika-savsek|website=www.slovenskenovice.si|date=2010-05-18|accessdate=2020-09-06|last=P.P}}</ref> [[Nina Đurđević]] je po nastopu na Miss Universe naslov predala [[Sara Savnik|Sari Savnik]] zaradi laganja o študiju.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Foto: Nina Đurđević doma buri duhove, v Moskvi komaj vidna|url=https://www.rtvslo.si/zabava/iz-sveta-znanih/foto-nina-durdevic-doma-buri-duhove-v-moskvi-komaj-vidna/321313|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-09-06|date=29. oktober 2013|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Lažniva misica ostala brez krone, nova miss je Sara Savnik|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/lazniva-misica-ostala-brez-krone-nova-miss-je-sara-savnik|website=www.slovenskenovice.si|date=2013-11-18|accessdate=2020-09-06|first=P.|last=J}}</ref> [[Ana Haložan]] ni nastopila na Miss Universe, ker je v [[Las Vegas|Las Vegasu]] padla v kopalnici.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska misica v Las Vegasu doživela nesrečo|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/slovenska-misica-v-las-vegasu-dozivela-nesreco|website=www.slovenskenovice.si|date=2015-12-08|accessdate=2020-09-06|first=A. K. , Mo|last=S}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|title=Slovenski miss universe prepovedali na oder|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/slovenski-miss-universe-prepovedali-na-oder|website=www.slovenskenovice.si|date=2015-12-11|accessdate=2020-09-06|first=A.|last=L}}</ref> == Zmagovalke Miss Universe Slovenije == {| class="wikitable" border="1" ! style="background-color: #F0F8FF;" |Tekmovanje ! style="background-color: #F0F8FF;" |Miss Universe Slovenije |- | style="text-align: center; background:#F0F8FF " |[[Miss Universe Slovenije 1968|1968]] |[[Saša Zajc]]<ref name=":3" /> '''miss Evrope 1969<ref name=":363">{{Navedi splet|title=1970-1979 - Pageantopolis (Miss Europe)|url=http://www.pageantopolis.com/1970-1979-5.html|website=www.pageantopolis.com|accessdate=2020-09-01|date=|publisher=|last=|first=|language=en}}</ref>''' |- | style="text-align: center; background:#F0F8FF " |[[Miss Universe Slovenije 1969|1969]] |[[Jožica Juratovec]]<ref name=":6" /> |- | style="text-align: center; background:#F0F8FF " |1970 |[[Majda Jazbec]]<ref name=":56" /> '''nastopila na Miss Evrope 1971<ref name=":33">''Majda z naslovne strani'', str. 50, Fornezzi, Tone (1. november 1971), ''Tovariš'', l. 27, letnik 27, številka 44, {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-3H6EREP0}}</ref>''' |- | style="text-align: center; background:#F0F8FF " |[[Miss Universe Slovenije 2001|2001]] |[[Minka Alagič]] |- | style="text-align: center; background:#F0F8FF " |2002 |[[Iris Mulej]] |- | style="text-align: center; background:#F0F8FF " |[[Miss Universe Slovenije 2003|2003]] |[[Polona Baš]] |- | style="text-align: center; background:#F0F8FF " |[[Miss Universe Slovenije 2004|2004]] |[[Sabina Remar]] |- | style="text-align: center; background:#F0F8FF " |[[Miss Universe Slovenije 2005|2005]] |[[Dalila Dragojević]] |- | style="text-align: center; background:#F0F8FF " |[[Miss Universe Slovenije 2006|2006]] |[[Nataša Pinoza]] |- | style="text-align: center; background:#F0F8FF " |[[Miss Universe Slovenije 2007|2007]] |[[Tjaša Kokalj]] '''11. mesto'''<ref name=":9" /> |- | style="text-align: center; background:#F0F8FF " |[[Miss Universe Slovenije 2008|2008]] |[[Anamarija Avbelj]] |- | style="text-align: center; background:#F0F8FF " |[[Miss Universe Slovenije 2009|2009]] |[[Mirela Korać]] |- | style="text-align: center; background:#F0F8FF " |[[Miss Universe Slovenije 2010|2010]] |[[Marika Savšek]] |- | style="text-align: center; background:#F0F8FF " |[[Miss Universe Slovenije 2011|2011]] |rowspan="2" |[[Ema Jagodić]] |- |style="text-align: center; background:#F0F8FF " |{{grey|2012}} |- | style="text-align: center; background:#F0F8FF " |[[Miss Universe Slovenije 2013|2013]] |<s>[[Nina Đurđević]]</s> '''nastopila na Miss Universe<ref name=":7" />''' [[Sara Savnik]] |- | style="text-align: center; background:#F0F8FF " |[[Miss Universe Slovenije 2014|2014]] |[[Urška Bračko]] |- | style="text-align: center; background:#F0F8FF " |[[Miss Universe Slovenije 2015|2015]] |[[Ana Haložan]] '''ni nastopila na Miss Universe<ref name=":8" />''' |- | style="text-align: center; background:#F0F8FF " |[[Miss Universe Slovenije 2016|2016]] |[[Lucija Potočnik]] |- | style="text-align: center; background:#F0F8FF " |[[Miss Universe Slovenije 2017|2017]] |[[Emina Ekić]] |- | style="text-align: center;" |2025 |Hana Klaut |} == Galerija == {{Galerija |width=120 |height=100 |align=center |File:Saša Zajc 1969.jpg| alt1= |[[Saša Zajc]], miss Universe Slovenije 1968|File:Jožica Juratovec 1969 7.jpg| alt2= |[[Jožica Juratovec]], miss Universe Slovenije 1969|File:Majda Jazbec 1968.jpg| alt3= |[[Majda Jazbec]], miss Universe Slovenije 1970|File:2011 boxing event in Stožice Arena-Iris Mulej.jpg| alt4= |[[Iris Mulej]], miss Universe Slovenije 2002|File:2011 boxing event in Stožice Arena-Dejan zavec IIII.jpg| alt5= |[[Sabina Remar]], miss Universe Slovenije 2004|File:Marika Savšek.jpg| alt6= |[[Marika Savšek]], miss Universe Slovenije 2010}} == Glej tudi == * [[Miss Jugoslavije]] * [[Miss Slovenije]] * [[Miss sveta|Miss Sveta]] == Sklici == {{sklici|30em}} {{Lepotna tekmovanja}} {{Miss Universe Slovenije}} [[Kategorija:Lepotna tekmovanja]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1968]] [[Kategorija:Miss Universe Slovenije|*]] [[Kategorija:Miss Jugoslavije]] [[Kategorija:Miss Universe]] kw3hkbrl5d9ts0ar0td5u6wn0lmfknk 0 231777 6766506 5479589 2026-10-17T23:21:44Z Metuljcicamaja 92438 sprememba spletne strani ,ker se je posodobila 6766506 wikitext text/x-wiki {{slog}} Krija joga je spiritualna vadba, ki temelji na kontroli dihanja. Leta 1861 je Lahiri Mahasaya prenesel znanje krija joge iz Himalaje v Indijo. Na Zahod je to obliko prenesel in v prakso vpeljal učitelj [[Paramahansa Jogananda]] in Paramahamsa Hariharananda. Tako je krija joga preko razsvetljenih gurujev prišla med ljudi. Swarupananda Ji (krija jogi,poznan pod imenom Yogacharya Tapan Bose) je eden izmed direktnih učencev Paramhanse Hariharanande, iz linije krija joga mojstrov: BabaJi Maharaj, Lahiri Mahasaya, Swami Yukteswar Giri, Paramhansa Yogananda in Paramahamsa Hariharananda. [https://en.everybodywiki.com/Swarupananda_Brahmachari Sri Swarupananda Brahmachari] je ustanovitelj Kriya Yoga Mission v Kolkati v Indiji. Krija jogo se moramo učiti direktno od guruja, učitelja krija joge, ki nas tudi iniciira v krija jogo. == Zunanje povezave == {{Commonscat|Kriya Yoga}} *https://kriyayogamission.org - Spletna stran Krija joha Mission, Kolkata, India * [http://www.kriyayoga-mahavatarbabaji.com Mahavatar Babaji] - Spletna stran posvečena Babaji [[Kategorija:Joga]] [[Kategorija:Ezoterizem]] htl15fcgjt0qpfzpv3e6f3j75bbgrup 6766507 6766506 2026-10-17T23:21:59Z Metuljcicamaja 92438 6766507 wikitext text/x-wiki {{slog}} Krija joga je spiritualna vadba, ki temelji na kontroli dihanja. Leta 1861 je Lahiri Mahasaya prenesel znanje krija joge iz Himalaje v Indijo. Na Zahod je to obliko prenesel in v prakso vpeljal učitelj [[Paramahansa Jogananda]] in Paramahamsa Hariharananda. Tako je krija joga preko razsvetljenih gurujev prišla med ljudi. Swarupananda Ji (krija jogi,poznan pod imenom Yogacharya Tapan Bose) je eden izmed direktnih učencev Paramhanse Hariharanande, iz linije krija joga mojstrov: BabaJi Maharaj, Lahiri Mahasaya, Swami Yukteswar Giri, Paramhansa Yogananda in Paramahamsa Hariharananda. [https://en.everybodywiki.com/Swarupananda_Brahmachari Sri Swarupananda Brahmachari] je ustanovitelj Kriya Yoga Mission v Kolkati v Indiji. Krija jogo se moramo učiti direktno od guruja, učitelja krija joge, ki nas tudi iniciira v krija jogo. == Zunanje povezave == {{Commonscat|Kriya Yoga}} *https://kriyayogamission.org - Spletna stran Krija joga Mission, Kolkata, India * [http://www.kriyayoga-mahavatarbabaji.com Mahavatar Babaji] - Spletna stran posvečena Babaji [[Kategorija:Joga]] [[Kategorija:Ezoterizem]] 9mt37tis9r8wunnbjxhibfn46a3ctkn 0 236174 6766363 6766142 2026-10-17T16:42:57Z Pinky sl 2932 +ref 6766363 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Tomaž Šturm''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[Slovenija]]. == Življenje in delo == Tomaž Šturm je doma iz [[Ojstri Vrh|Ojstrega Vrha]] pri [[Železniki]]h. Po [[Osnovna šola Železniki|osnovni šoli v Železniki]]h se je vpisal na [[Šolski center Škofja Loka|Srednjo kovinarsko in cestnoprometno šolo v Škofji Loki]]. Leta 1999 je zaključil s študijem na [[Fakulteta za geodezijo v Ljubljani|Fakulteti za geodezijo v Ljubljani]]. Pesmi je pričel pisati v 2. letniku SŠ. Objavlja v [[Sejalec|Sejalcu]] izdal pa je že nekaj svojih pesniških zbirk. Piše v svobodnem verzu, brez rime, pomemben mu je ritem. == Bibliografija == * Tri stopnice višje [1] (soavtor, 1998) {{cobiss|ID=75673856}} * Tri stopnice višje 2 (soavtor, 1999) {{cobiss|ID=9851551}} * Kralj svojega sveta (2004) {{cobiss|ID=128619520}} == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * Pisma : pišem, pišeš / [zbrala in uredila] Tatjana in Bogdan Košak. - Škofja Loka : Občina : Osnovna šola Ivana Groharja : Osnovna šola Petra Kavčiča, 2000 {{normativna kontrola}} {{literat-stub}} {{DEFAULTSORT:Šturm, Tomaž}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] tore12cmrrelm1nkp0zwkn8k2xptnpl 6766365 6766363 2026-10-17T17:04:27Z Upwinxp 126544 vrnjena letnica rojstva 6766365 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Tomaž Šturm''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], * [[1975]], [[Slovenija]]. == Življenje in delo == Tomaž Šturm je doma iz [[Ojstri Vrh|Ojstrega Vrha]] pri [[Železniki]]h. Po [[Osnovna šola Železniki|osnovni šoli v Železniki]]h se je vpisal na [[Šolski center Škofja Loka|Srednjo kovinarsko in cestnoprometno šolo v Škofji Loki]]. Leta 1999 je zaključil s študijem na [[Fakulteta za geodezijo v Ljubljani|Fakulteti za geodezijo v Ljubljani]]. Pesmi je pričel pisati v 2. letniku SŠ. Objavlja v [[Sejalec|Sejalcu]] izdal pa je že nekaj svojih pesniških zbirk. Piše v svobodnem verzu, brez rime, pomemben mu je ritem. == Bibliografija == * Tri stopnice višje [1] (soavtor, 1998) {{cobiss|ID=75673856}} * Tri stopnice višje 2 (soavtor, 1999) {{cobiss|ID=9851551}} * Kralj svojega sveta (2004) {{cobiss|ID=128619520}} == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * Pisma : pišem, pišeš / [zbrala in uredila] Tatjana in Bogdan Košak. - Škofja Loka : Občina : Osnovna šola Ivana Groharja : Osnovna šola Petra Kavčiča, 2000 {{normativna kontrola}} {{literat-stub}} {{DEFAULTSORT:Šturm, Tomaž}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] cqnlmn8ytzuesaizv46i53iehi9p2k4 0 237322 6766568 6679383 2026-10-18T08:52:38Z ~2026-55934-43 267536 /* Kemijske lastnosti in reakcije */ 6766568 wikitext text/x-wiki {{Chembox | verifiedrevid = 305042571 | ImageFile = Ammonium-3D-balls.png | ImageSize = 150px | IUPACName = | OtherNames = amonijev kation, protonirani amonijak | Section1 = {{Chembox Identifiers | CASNo_Ref = {{cascite}} | CASNo = 14798-03-9 | PubChem = | SMILES = N(H)(H)(H)H }} | Section2 = {{Chembox Properties | Formula = NH₄⁺ | MolarMass = | Appearance = brezbarven | Density = | MeltingPt = | BoilingPt = | Solubility = }} | Section3 = {{Chembox Hazards | MainHazards = | FlashPt = | Autoignition = }} }} '''Amonijev ion''' (tudi '''amonijev [[kation]]''') je pozitivno [[električni naboj|nabiti]] poliatomski kation s [[kemijska formula|kemijsko formulo]] NH₄⁺. [[Molska masa]] znaša 18,05 g/mol, [[konstanta kisline|''pK_a'']] pa znaša 9,25. Amonijev ion nastane s protonacijo [[amonijak]]a (NH₃). Amonijeve spojine imajo številne komercialne uporabe, kot je npr. [[amonijev nitrat(V)]] oz. amonijev soliter (NH₄NO₃), ki se uporablja kot surovina za [[gnojilo|gnojila]] in [[eksploziv]]e. Amonijev ion je za [[organizem|organizme]] toksičen, zato so le-ti razvili različne načine izločanja: [[ribe]] in drugi vodi organizmi ga izločajo neposredno v vodo, [[sesalci]] in [[dvoživke]] v obliki [[sečnina|sečnine]], [[ptiči]] in [[plazilci]] pa v obliki [[sečna kislina|sečne kisline]]. == Kemijske lastnosti in reakcije == Amonijev ion nastane pri reakciji med amonijakom, ki predstavlja [[šibka baza|šibko bazo]] in neko [[kislina|kislino]], ki predstavlja donorja [[proton]]ov: :<math> \text{H}^+ + \text{:NH}_3 \longrightarrow \text{NH}_4^+ </math> pri čemer predstavlja dvopičje (:) na [[dušik]]ovem atomu (N) [[nevezni elektronski par]], ki z vodikovim protonom tvori [[koordinativna kovalentna vez|koordinativno kovalentno vez]]. Amonijev ion je močna konjugirana kislina in lahko reagira z neko bazo, pri čemer pride torej do deprotonacije in posledično nastanka amonijaka: :<math> \text{NH}_4^+ + \text{:B} \longrightarrow \text{HB} + \text{NH}_3 </math> Pri raztapljanju amonijak v vodi znaten delež reagira z [[oksonijev ion|oksonijevim ionom]], pri čemer tudi nastanejo amonijevi ioni: : <math> \text{H}_3\text{O}^+ + \text{NH}_3 \rightleftharpoons \text{H}_2\text{O} + \text{NH}_4^+ </math> Količina nastalega iona je odvisna od [[pH]] vrednosti raztopine. V primeru nizkega pH, tj. pri visoki koncentraciji oksonijevih ionov, je ravnotežje reakcije pomaknjeno v desno, s tem pa je torej več molekul amonijaka protoniranih. Če je pH visok, pride do obratne situacije, tj. ravnotežje je pomaknjeno v levo in tako nastane več molekul amonijaka. [[Slika:Hydrochloric acid ammonia.jpg|thumb|150px|Beli oblak [[amonijev klorid|amonijevega klorida]] (NH₄Cl) kot posledica reakcije med [[klorovodikova kislina|klorovodikovo kislino]] (HCl) in amonijakom]] Reakcije lahko potekajo tudi v plinasti fazi: primer tega je reakcija med vodikovim kloridom in NH₄⁺ v plinastih stanjih, pri čemer nastane beli oblak amonijevega klorida (NH₄Cl), ki nato preide v trdno stanje. NH₄⁺ so podobni ionom [[alkalijska kovina|alkalijskih kovin]], kot sta [[natrij]]ev (Na⁺) in [[kalij]]ev kation (K⁺). Večina enostavnih amonijevih [[sol (kemija)|soli]] je dobro topna v vodi.<ref name=psudo/> Pri redukciji NH₄⁺ nastaneta amonijak in [[vodik]]: : <math> 2 \text{NH}_4^+ + 2\text{e}^- \longrightarrow 2 \text{NH}_3 + \text{H}_2 </math> Pri [[elektroliza|elektrolizi]] amonijevega klorida z [[živo srebro|živosrebrovo]] [[elektroda|elektrodo]] pri [[temperatura|temperaturi]] 0[[Celzij|°C]] nastane siva masa, podobna natrijevemu ali kalijevemu [[amalgam]]u. Pri segrevanju začne razpadati na amonijak in vodik.<ref name=psudo>[http://www.hull.ac.uk/chemistry/intro_inorganic/Chap9.htm Pseudo-binary compounds] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200727215402/https://www.hull.ac.uk/chemistry/intro_inorganic/Chap9.htm |date=2020-07-27 }} Pridobljeno 15. 03. 2010.</ref> This amalgam spontaneously decomposes to give ammonia and hydrogen.<ref>{{cite encyclopedia | encyclopedia = VIAS Encyclopedia | title = Ammonium Salts | url = http://www.vias.org/encyclopedia/chem_ammonia_salts.html|date=15. 3. 2010}}</ref> == Substituirani amonijevi ioni == {{see also|Amin}} Vsak vodikvo atom v amonijevem ionu je lahko nadomeščen z [[alkil]]no skupino ali kakšno drugo organsko skupino, pri čemer nastane substituiran amonijev ion, imenovan tudi '''aminijev ion'''. Glede na število organskih skupin poznamo primarne, sekundarne, terciarne in kvartarne amonijeve ione. Tovrstni ion lahko nastane npr. pri reakciji med [[dimetilamin]]om in neko kislino, pri čemer nastane dimetilaminijev kation (CH₃)₂NH₂⁺: :[[Slika:Dimethylammonium-formation-2D.png|400px]] Pri kvartarnih amonijevih ionih so na dušikov atom vezane štiri organske skupine. Vodikov atom, ki bi ga lahko prevzela baza, je odsoten, zato so ioni trajno nabiti. Takšni kationi, kot je tetra-''n''-butilamonijev kation, so včasih uporabljeni za zvečanje topnosti neke snovi v [[organsko topilo|organskih topilih]] namesto kalijevih in natrijevih kationov. == Amonijeve spojine == Ravnotežje raztopine amonijaka v vodi (salmiakovec, salmiakov cvet) lahko zapišemo tudi kot: : <math> \text{H}_2\text{O} + \text{NH}_3 \rightleftharpoons \text{OH}^- + \text{NH}_4^+ </math> Raztopina vsebuje torej ione amonijevega hidroksida in je šibka baza. Uporablja se za nevtralizacijo kislin, kot sredstvo za raztapljanje [[bakrov oksid|bakrovega oksida]] (CuO) v tekočih čistilih za [[kovina|kovine]] ter kot [[gnojilo]]. [[Amonijev klorid]] (NH₄Cl, salmiak) se uporablja pri spajkanju, za suhe galvanske člene, kot gnojilo ter kot [[zdravilo]] proti bronhialnemu [[katar]]ju ([[vnetje]] [[bronh]]ov, ki povzroča pretežno močen vdor serozne tekočine).<ref name="slba">Schröter W., Lautenschläger K.-H., Bibrack H. in Schnabel A. ([1990] 1993). ''KEMIJA, Splošni priročnik''. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, str. 376-7. ISBN 86-365-0122-9</ref> [[Amonijev sulfat(VI)]], (NH₄)₂SO₄, pridobivajo z uvajanjem [[CO2|ogljikovega dioksida]] (CO₂) v amoniakalno [[suspenzija|suspenzijo]] [[mavec|mavca]] ali [[anhidrit]]a. Je splošno znano gnojilo (žveplenokisli amonijak), uporablja pa se tudi kot vir dušika pri proizvodnji [[kvas]]a ter kot sredstvo za zaščito [[papir]]ja pred ognjem.<ref name=slba/> [[Amonijev nitrat(V)]] (NH₄NO₃, amonijev soliter) nastane iz amonijaka in [[dušikova(V) kislina|dušikove(V) kisline]], uporablja pa se kot surovina za gnojila in [[eksploziv]]e. Pri segrevanju oddaja [[smejalni plin]] (N₂O).<ref name=slba/> [[Amonijev hidrogenkarbonat]] (NH₄HCO₃) poleg [[amonijev karbamat|amonijevega karbamata]] (NH₂-CO-ONH₄) je sestavina t. i. [[jelenova sol|jelenove soli]], ki se uporablja kot [[pecilni prašek]].<ref name=slba/> == Amonijev ion v organizmih == [[Slika:Feces and uric-acid.jpg|thumb|right|200px|Izločanje NH₄⁺ v obliki kristalov [[sečna kislina|sečne kisline]] <small>(beli kristali na sliki)</small> omogoča pticam in plazilcem učinkovito zadržanje vode v suhih in vročih okoljih.]] Amonijev ion je toksičen odpadni produkt [[presnova|presnove]] v [[živali]]h. [[Ribe]] in vodni [[nevretenčarji]] izločajo ion neposredno vodo zaradi njegove dobre topnosti. [[Sesalci]], [[morski pes|morski psi]] in [[dvoživke]] ga pretvorijo preko [[cikel sečnine|cikla sečnine]] v [[sečnina|sečnino]] (ureo), saj je le-ta manj toksična za organizem in se lažje shranjuje. [[Ptiči]], [[plazilci]] in kopenske [[kače]] pretvorijo ion v [[sečna kislina|sečno kislino]], ki je v trdnem stanju, in se jo lahko izloči z minimalno izgubo vode; to omogoča živalim učinkovito zadržanje vode v suhem in vročem okolju.<ref>{{navedi knjigo |last=Campbell |first=N.A. |last2=Reece|first2= J.B.|title=Biology |url=https://archive.org/details/biologyc00camp |edition=6. |year=2002 |publisher=Pearson Education, Inc. |location=San Francisco, Kalifornija |isbn=0-8053-6624-5 |pages=[https://archive.org/details/biologyc00camp/page/936 937]–938 |chapter=44}}</ref> == Toksičnost == Molekulska osnova toksičnosti amonijaka oz. amonijevega iona ni popolnoma znana. Kljub temu je znano, da so glavni prizadeti [[organ (biologija)|organ]] [[možgani]]. Namreč, glavno vlogo pri odstanjevanju amonijevih ionov imata [[aminokislina|aminokislini]] [[glutamat]] in [[glutamin]]. [[Encim]] [[glutamat dehidrogenaza]] katalizira reduktivno aminacijo [[A-ketoglutarat|α-ketoglutarata]], pri čemer nastane glutamat, [[glutamin sintetaza]] pa nato katalizira pretvorbo glutamata v glutamin. Pri zelo visokih koncentracijah NH₄⁺ se zviša tudi raven glutamina, ki v [[astrocit]]ih deluje kot [[osmoza|osmotsko]] aktiven delec. Zaradi tega pride do velikega privzema vode v te celice, pri tem pa naraste intrakranialni (znotrajlobanjski) pritisk, kar vodi v [[koma]]tozno stanje (stanje globoke nezavesti, iz katere bolnika ni mogoče prebuditi). V skladu z visoko koncentracijo ionov se pri reduktivni aminaciji porabijo tudi velike količine α-ketoglutarata, ki je hkrati pomemben intermediat v [[Krebsov cikel|Krebsovem ciklu]]. Njegovo pomanjkanje vodi torej v pomanjkanje visokoenergetskih prenašalcev [[elektron]]ov ([[NAD|NADH]] in [[FAD|FADH₂]]), v končni fazi pa se zmanjša proizvodnja [[adenozin trifosfat]]a (ATP) pri [[oksidativna fosforilacija|oksidativni fosforilaciji]]. Poleg tega sta glutamat in njegov derivat, [[GABA|γ-aminomaslena kislina]] (GABA) pomembna [[nevrotransmiter|živčna prenašalca]] (nevrotransmiterja), zmanjšanje njune ravni pa lahko dodatno vodi v različna nevropsihološka stanja.<ref>Nelson, D.L. & Cox, M.M. (2008). ''Lehninger Principles of Biochemistry'', 5. izdaja. NY: W.H. Freeman and Company, str. 681-2. ISBN 978-1-4292-0892-5</ref><ref>Devlin, T.M. (2002). ''Textbook of biochemistry with clinical correlations,'' 5. izdaja. New York: Wiley-Liss. ISBN 0-471-41136-1</ref> Sama reakcija raztapljanja amonijaka v vodi, pri čemer nastane amonijev hidroksid, je [[Eksotermna reakcija|eksotermna]] in je najpogostejši način, preko katerega pride do poškodbe (tj. [[kemična opeklina|kemične opekline]]) [[koža|kože]], [[oko|oči]] in še posebej [[sluznica|sluznice]] [[dihala|dihal]].<ref>Issley, S. (2009). [http://www.emedicine.com/emerg/TOPIC846.HTM Ammonia Toxicity]. [http://emedicine.medscape.com/ ''emedicine'']. Pridobljeno 15. 03. 2010.</ref> Amonijevi ioni so v prevelikih količinah toksični tudi za [[rastline]], navkljub dejstvu, da so ioni lahko pomembni vir dušika.<ref>Britto, D.T. & Kronzucker, H.J. (2002). »NH₄⁺ toxicity in higher plants: A critical review«. ''J. Plant. Physiol.'' '''159''': 567-584.</ref> == Glej tudi == * [[amonijak]] == Opombe in reference == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ioni]] [[Kategorija:Dušik]] gglx2zuwgh4qmrbzy7le657bi7eq1er 0 260781 6766529 6764393 2026-10-18T01:45:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 2 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766529 wikitext text/x-wiki [[Slika:Sundogs - New Ulm-Edit1.JPG|thumb|250px|Zelo svetel parhelij v [[Minnesota|Minnesoti]]; vidni so tudi obrisi [[halo (optika)|haloja]], ki poteka skozi vsako svetlo točko]] '''Parhelij''' ali '''pasonce''' ({{jezik-el2|παρήλιον}}: parēlion oz. {{jezik|grc|παρά}}: pará - ''blizu'' + {{jezik|grc|ήλιος}} - ''Sonce'') je [[optika|optični]] [[fizikalni pojav|pojav]], pri katerem nastanejo svetle točke na nebu, pogosto na [[halo (optika)|haloju]] (svetlečem obroču okrog [[Sonce|Sonca]]) na vsaki strani (tj. na levi in desni). Na enak način se lahko pojavi tudi v primeru [[Luna|Lune]].<ref>[[AMHER]], 2004</ref> Parhelij se lahko pojavi tudi kot obarvani pas svetlobe na katerikoli strani Sonca. Nahaja se 22° stran od Sonca na krožnici haloja in hkrati na isti višini nad [[obzorje]]m kot Sonce. Pojavi se lahko kjerkoli na svetu v kateremkoli letnem času, čeprav ni vedno očiten oz. svetel. == Nastanek in značilnosti == [[Slika:SunDog.jpg|thumb|right|300px|Parhelij; viden je dokaj jasen razklon svetlobe, pri čemer je notranja stran točke obarvana rdeče]] Pogoj za nastanek parhelija je prisotnost ploščatih [[kristal]]ov [[led]]u šestkotne (heksagonalne) oblike v visokih in mrzlih [[cirus]]ih ali v nizkem oblaku kristalov, imenovanem [[diamantni prah]]. Kristali delujejo kot [[optična prizma|optične prizme]], ki [[disperzija (optika)|razklonijo]] žarke svetlobe, ki potekajo 22° stran od Sonca. Če so kristali usmerjeni različno, se pojavi celoten obroč (halo), sicer pa se pogosto kristali spustijo nizko in so usmerjeni vodoravno oz. vzporedno s tlemi. Ko je Sonce visoko nad obzorjem, se kot razklona žarkov poveča in parhelij je bolj oddaljen od Sonca, v primeru, da je Sonce nizko nad obzorjem, pa so v enaki višini.<ref>{{navedi splet | url = http://www.atoptics.co.uk/halo/dogalt.htm | title = "Effect of solar altitude" | publisher = Atmospheric Optics | accessdate = 14.9.2010 | author = Cowley, L}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Zaradi odvisnosti [[lomni količnik|lomnega količnika]] od [[valovna dolžina|valovne dolžine]] se rdeča svetloba po prehodu skozi kristal najmanj [[lom svetlobe|lomi]]. Ob upoštevanju tega in dejstva, da je parhelij posledica skupnega loma žarkov na kristalih, je večina točke praktično bele barve, le notranji rob ima rdečkasti odtenek, zunanji rob pa modri odtenek. Teoretično je možno predvideti obliko parhelija na drugih [[planet]]ih in [[naravni satelit|naravnih satelitih]]. Na [[Mars]]u bi lahko nastal zaradi kristalov ledu in [[suhi led|suhega ledu]] (trdna oblika [[CO2|CO₂]]). Na [[plinski velikan|plinskih velikanih]], kot so [[Jupiter]], [[Saturn]], [[Uran]] in [[Neptun]], pa bi lahko kristale tvorile druge snovi, kot sta [[amonijak]] in [[metan]], pri čemer bi nastalo štiri ali več točk.<ref>{{navedi splet | url = http://www.atoptics.co.uk/halo/oworld.htm | title = "Other Worlds" | publisher = Atmospheric Optics | accessdate = 14.9.2010 | author = Cowley, L}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Galerija == <gallery> Slika:Fargo Sundogs 2 18 09.jpg|<small>[[Fargo]], [[Severna Dakota]]</small> Slika:Halo and sun dog - NOAA.jpg|<small>[[Južni pol]]; Sonce je umetno zastrto</small> Slika:AlcanSunbow.jpg|<small>[[Aljaska]]</small> Slika:Sun halo optical phenomenon edit.jpg|<small>Južni pol</small> </gallery> == Zgodovina == === Antika === V [[antična Grčija|antični Grčiji]] sta parhelij omenjala [[Aristotel]] v svojem delu ''[[Meteorologija (delo)|Meteorologija]]''<ref>Meteorologija III.2, 372a14.</ref> in [[Arat]], za katerega je bil parhelij znak [[dež]]ja, [[veter|vetra]] ali prihajajoče nevihte.<ref>Phaenomena 880-891</ref> V [[antični Rim|antičnem Rimu]] sta ga omenjala [[Cicero]]<ref>{{navedi splet | url = http://www.gutenberg.org/files/14988/14988-h/14988-h.htm#FNA-296 | title = On the Commonwealth, Book 1 | author = [[Cicero]] | pages = str. (260), 367, (369) | publisher = [[Project Gutenberg]]}}</ref> in [[Apuleius]].<ref>Apologia XV.</ref> === [[Vojne rož]] === Med preludijem [[bitka pri Mortimer's Crossu|bitke pri Mortimer's Crossu]] ([[Herefordshire]], [[Anglija]]) leta 1461 naj bi se domnevno pojavil jasen parhelij. Poveljnik sil [[hiša York|hiše York]], pozneje [[Edvard IV. Angleški|Edvard IV.]], je svoje sprva prestrašene čete prepričal, da predstavljajo tri sonca [[sveta trojica|sveto trojico]]. Edvardove sile so dosegle v bitki pomembno zmago.<ref>[http://www.englishmonarchs.co.uk/plantagenet_17.html The Battles of the Wars of the Roses] Pridobljeno 14.09.2010.</ref> [[Slika:Vädersoltavlan cropped.JPG|thumb|''Vädersolstavlan'']] === Jakob Hutter === Verjetno najzgodnejši jasen opis parhelija je podal [[Jacob Hutter]] v svojem delu ''Brotherly Faithfulness: Epistles from a Time of Persecution'': {{navedek|''»Moji ljubljeni otroci, želim vam povedati, da smo na dan odhoda naših bratov, Kuntza in Michela, na petek videli tri Sonca na nebu zelo dolgo časa, okoli ene ure, kot tudi dve mavrici. Te sta imeli zadnjo stran obrnjeno druga proti drugi, na sredini sta se skoraj stikali, konci pa so kazali stran od obeh. In to, Jakob, sem videl s svojimi očmi, kot so videli tudi mnogi bratje in sestre z menoj. Kmalu po tem sta dva Sonca in mavrici izginili in ostalo je samo eno Sonce. Kljub temu, da druga dva Sonca nista bila svetla tako kot to, sta bila jasno vidna. Čutim da to ni bil samo majhen čudež …«''<ref>{{navedi knjigo | author = [[Jakob Hutter|Hutter, J.]] | title = Brotherly Faithfulness: Epistles from a Time of Persecution | url = https://archive.org/details/brotherlyfaithfu0000hutt | chapter = | pages = [https://archive.org/details/brotherlyfaithfu0000hutt/page/20 20]–21 | edition = | year = 1979 | publisher = Plough Publishing | location = Rifton, NY | isbn = 0-87486-191-8}}</ref>}} === Vädersolstavlan === [[Vädersolstavlan]] ([[švedščina|švedsko]] za ''Slika pasonca''), ki je najstarejša upodobitev [[Stockholm]]a, je poleg tega ena od najstarejših upodobitev parhelija. 20. aprila 1535 so se na nebu nad mestom pojavili beli obroči in loki ter dodatna Sonca. Pojav je hitro sprožil govorice o božjem [[omen|omnu]], po katerem naj bi se Bog maščeval kralju [[Gustav I. Vasa|Gustavu Vasi]] zaradi uvedbe [[protestantizem|protestantizma]] in tiranskega vladanja. [[Olaus Petri]], luteranski učenjak, je naročil izdelavo slike za dokumentacijo dogodka. Kralj si je sliko razlagal kot poskus zarote: osrednje Sonce je predstavljalo kralja, ostala dva Sonca pa sta bila lažna in sta predstavljala zarotnika proti njemu, [[Olaus Petri|Olausa Petra]] in [[Andreas Hansson|Andreasa Hanssona]], ki sta bila po tem obtožena izdaje, vendar so bile obtožbe kasneje umaknjene.<ref name="SVT">{{navedi splet| author = Pererik Åberg| title = Vädersolstavlan| publisher = [[Sveriges Television]]| date = 10. julij 2003| location = Stockholm| url = http://svt.se/svt/jsp/Crosslink.jsp?d=11190&a=99963| accessdate =28.1.2007}}</ref> == Glej tudi == * [[svetlobni steber]] == Opombe in sklici == {{sklici|2}} == Viri == <div class="references-small"> * Heidorn, K.C. (2005). [http://www.islandnet.com/~see/weather/elements/sundog.htm "Sun Dogs"]. Pridobljeno 13.09.2010. </div> == Zunanje povezave == {{Commons|Parhelion|Parhelij}} * [http://www.atoptics.co.uk/halo/parhelia.htm Preprosta razlaga z obsežnim slikovnim gradivom] - ''Athmospheric Optics'' [[Kategorija:Atmosferski optični pojavi]] 1imro91vb35kxjvya3mn6f51a7ecxji 0 261148 6766392 5981748 2026-10-17T18:19:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766392 wikitext text/x-wiki {{taksonomka |image = Illustration_Scutellaria_galericulata0.jpg |regnum = [[Plantae]] (rastline) |divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) |classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) |ordo = [[Lamiales]] (stnatičevci) |familia = [[Lamiaceae]] (ustnatice) |genus = ''[[Scutellaria]]'' (čeladnica) |species = '''''S. galericulata''''' |binomial = ''Scutellaria galericulata'' |binomial_authority = |}} {{Zbirka|Scutellaria galericulata}} {{wikispecies|Scutellaria galericulata}} '''Navadna čeladnica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Scutellaria galericulata''''') je [[trajnica]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[ustnatice|ustnatic]]. ==Opis== Odrasla rastlina zraste v višino med 20 in 45&nbsp;cm<ref name="plant-identification.co.uk">{{Navedi splet |url=http://www.plant-identification.co.uk/skye/labiatae/scutellaria-galericulata.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2010-09-21 |archive-date=2008-07-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080731061922/http://www.plant-identification.co.uk/skye/labiatae/scutellaria-galericulata.htm |url-status=dead }}</ref><ref>http://www.ibiblio.org/pfaf/cgi-bin/arr_html?Scutellaria+galericulata</ref>, izjemoma pa celo do 80<ref>[http://ucjeps.berkeley.edu/cgi-bin/get_JM_treatment.pl?4745,4892,4898 Jepson Manual Treatment] {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Ima modre [[cvet]]ove, dolge med 1 in 2&nbsp;cm. Rastejo v parih, vsi cvetovi pa rastejo na isti strani stebla. V [[Slovenija|Sloveniji]] cveti od junija do avgusta, uspeva pa na vlažni podlagi. ==Reference== <references/> ==Zunanje povezave== *[http://plants.usda.gov/java/profile?symbol=SCGA USDA Plants Profile] *[http://calphotos.berkeley.edu/cgi/img_query?query_src=photos_index&where-taxon=Scutellaria+galericulata Fotografije] *[http://sun.ars-grin.gov:8080/npgspub/xsql/duke/plantdisp.xsql?taxon=918 Dr. Duke's Phytochemical and Ethnobotanical Databases] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041110110334/http://sun.ars-grin.gov:8080/npgspub/xsql/duke/plantdisp.xsql?taxon=918 |date=2004-11-10 }} *[http://biology.burke.washington.edu/herbarium/imagecollection.php?Genus=Scutellaria&Species=galericulata Washington Burke Museum] {{botanična škrbina}} [[Kategorija:Ustnatice]] [[Kategorija:Flora Evrope]] [[Kategorija:Flora Slovenije]] [[Kategorija:Flora Severne Amerike]] cvew1eapyyhk7w7e6bfv6oyqvi4vzyr 0 268335 6766536 6528161 2026-10-18T05:03:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766536 wikitext text/x-wiki {{ločila|_}} '''Podčrtáj''' (&nbsp;'''_'''&nbsp;) je [[tipografski znak]], ki se je izvirno pojavil na [[pisalni stroj|pisalnih strojih]], in je služil za podčrtovanje [[beseda|besed]]. Na pisalnem stroju se je najprej napisala beseda, nato se je glava stroja vrnila na začetek besede in se podčrtala s podčrtajem. Ta znak se včasih rabi za tvorjenje vidnega [[presledek|presledka]] med [[niz]]om [[znak]]ov, kjer znak za presledek ni dovoljen, npr. v [[računalnik|računalniških]] [[datotečno ime|datotečnih imenih]], [[naslov elektronske pošte|naslovih elektronskih pošt]] in [[splet]]nih [[URL]]-jih. Nekateri [[računalniški program|računalniški programi]] lahko samodejno podčrtajo besedilo, ki ga obkrožata podčrtaja: _podčrtano_ bo npr. prikazano <u>podčrtano</u>. Podčrtaj se za ta namen pogosto rabi v medijih, ki temeljijo na standardnem [[nabor znakov|naboru znakov]] [[ASCII]] ([[elektronska pošta]], [[Internet Relay Chat|IRC]], [[takojšnje sporočanje]]). Kadar se podčrtaj v tem slogu rabi za poudarek, se običajno tolmači, da je ograjeno besedilo <u>podčrtano</u> ali ''prikazano ležeče'' (v nasprotju s '''krepkim''', ki se ogradi z *[[zvezdica]]ma*). Podčrtaj ni enak [[pomišljaj]]u, čeprav obstaja dogovor za besedila [[časopisna agencija|časopisnih agencij]], da se rabi podčrtaj kadar so zaželeni pomišljaji, ali kadar bi bili primerni drugi nestandardni znaki, ko so npr. [[krogla (tipografija)|krogle]]. Za tvorjenje prostega mesta, ki se mora izpolniti, se lahko rabi niz podčrtajev (npr. _________). Včasih se rabi tudi za tvorjenje vodoravne črte, če ni na voljo drugačne poti. V podobne namene velikokrat služijo tudi [[vezaj]]i in pomišljaji. [[desetiški številski sistem|Desetiška]] vrednost ASCII za ta znak je [[95 (število)|95]], [[šestnajstiški številski sistem|šestnajstiška]] pa 0x5F. Na standardni slovenski [[tipkovnica|tipkovnici]] je podčrtaj zgornji znak nad vezajem na tipki desno od tipke za [[pika|piko]] in [[dvopičje]], ter levo od desne [[dvigalka|dvigalke]]. Na standardni ameriški in angleški tipkovnici 101/102 je njuna tipka desno od tipke za [[0]] in [[zaklepaj]]. Podčrtaj se v nekaterih [[afriški jeziki|afriških]] in [[ameriški domorodni jeziki|ameriških domorodnih jezikih]] rabi kot [[diakritični znak]], kjer se kombinira s [[podčrtanje]]m. == Raba v računalništvu == V programih poljubne pomembne velikosti obstaja potreba po opisnih (in zaradi tega mnogobesednih) [[identifikator]]jih, kot sta npr. »<tt>previous balance</tt>« ali »<tt>end of file</tt>«. Običajno presledki znotraj identifikatorjev niso dovoljeni, saj so obravnavani kot razmejevalni znaki med posameznimi znaki. Pisanje besed skupaj, kot npr. »<tt>endoffile</tt>«, ni v redu, saj imena velikokrat postanejo neberljiva. Zaradi tega je bil v programskem jeziku [[COBOL]] dovoljen vezaj (»<tt>-</tt>«) za rabo med besedami sestavljenih identifikatorjev, kot npr. »<tt>END-OF-FILE</tt>«. Večina programskih jezikov sicer obravnava vezaj kot operator odštevanja in ga ne dovoli v imenu identifikatorjev. Običajni nabor znakov [[luknjana kartica|luknjane kartice]] tedaj ni imel majhnih črk ali posebnih znakov, ki bi bili primerni za ločevanje besed v identifikatorjih. V poznih 1960-ih so uvedli standard nabora znakov ASCII, ki je omogočil tvorcem [[programski jezik C|programskega jezika C]], da so privzeli znak za podčrtaj »<tt>_</tt>« za spajanje besed. Sestavljene besede s podrčtajem, kot npr. »<tt>end_of_file</tt>«, še vedno prevladujejo v C-jevskih programih in [[knjižnica (računalništvo)|knjižnicah]]. == Izražanje spolne nebinarnosti == V [[slovenščina|slovenščini]] in drugih jezikih, v katerih je [[slovnični spol]] v jeziku izrazit, npr. v drugih [[slovanski jeziki|slovanskih jezikih]] in [[nemščina|nemščini]]<ref name="hausbichler">Beate Hausbichler: [http://derstandard.at/1224776349439/GenderSprache-Raum-fuer-_ Raum für _!], dieStandard.at, 26. 10. 2008.</ref>, podčrtaj nekateri uporabljajo za vključitev [[nebinarnost|nebinarnih spolnih identitet]], npr.<ref name=Kern>Boris Kern, Helena Dobrovoljc, julij 2017: Pisanje moških in ženskih oblik in uporaba podčrtaja za izražanje »spolne nebinarnosti«. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2247/pisanje-mo%C5%A1kih-in-%C5%BEenskih-oblik-in-uporaba-pod%C4%8Drtaja-za-izra%C5%BEanje-spolne-nebinarnosti, dostop 28. 4. 2018.</ref> * ''Obiskovalke_ci so se udeležile_i izleta.'' * ''Povabili_e so ga_jo k sodelovanju.'' Za krajšanje moških in ženskih oblik se sicer ustaljeno rabijo tudi [[poševnica|(desna) poševnica]] (''pisatelj/ica''), (desna) poševnica z [[vezaj]]em (''pisatelj/-ica''), [[oklepaj]] z vezajem (''rojen(-a)''), oklepaj (''rojen(a)'') ali vezaj (''stanujoč-a''),<ref name=Kern/> vendar ti zapisi sovsebljajo spolsko binarnost moški {{snd}} ženska in izključuje spole zunaj normativnega spolnega binarizma. Podčrtaj (''pisatelj_ica'') naj bi tak spolni binarizem presegal in odpiral prostor za vse spolne končnice, ki (še) niso slovnično normirane oziroma vključene v formalizirani kod.<ref>Perger N. Simbolno nasilje spolnega zaznamovanja v jeziku in prakse upora v visokošolskem prostoru. Družboslovne razprave, XXXII (2016), 81: 41–60.</ref> Tak način je omejen le na pisno sporazumevanje. Pri uporabi spolskih oblik s podčrtajem se opaža nekaj omahovanj v zapisu, in sicer: * kakšno naj bo zaporedje navajanja moških in ženskih oblik (''zdravnik_ca'' ali ''zdravnica_k''), * kaj navesti za podčrtajem (celotno obrazilo ‑''ica'' ali le -''ca'').<ref name=Kern/> Zapis s podčrtajem kot neustrezen zavrača Saška Štumberger. [https://www.portalplus.si/2668/uvajanje-podcrtaja-za-izrazanje-spolne-nebinarnosti/] Nekateri predlagajo drugačne nebinarne zapise, na primer z zvezdico<ref>Beatrice Fischer, Michaela Wolf: [http://transvienna.univie.ac.at/fileadmin/user_upload/z_translationswiss/Studium/Wissenschaftliches_Arbeiten/Geschlechtergerechtes_Formulieren_FischerWolf.pdf (Leitfaden für) Geschlechtergerechtes Formulieren] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170402085553/http://transvienna.univie.ac.at/fileadmin/user_upload/z_translationswiss/Studium/Wissenschaftliches_Arbeiten/Geschlechtergerechtes_Formulieren_FischerWolf.pdf |date=2017-04-02 }} (PDF; 146&nbsp;kB), Institut für theoretische und angewandte Translationswissenschaft, Universität Graz, marec 2009, različica: 9.&nbsp;april 2009.</ref> ali piko namesto podčrtaja. Zlasti zapis s piko naj bi manj motil berljivost besedila.<ref>[https://digitalcourage.de/themen/feminismus/leitfaden-fuer-eine-gendergerechte-sprache Digital Courage: ''Leitfaden für eine gendergerechte Sprache.'']</ref> == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici}} {{refend}} {{navpolje ločilo}} [[Kategorija:Ločila]] [[Kategorija:Tipografija]] qwuwcgqw1r94958xc20vi77bb6a8q2m 0 275804 6766618 6537266 2026-10-18T11:41:30Z ~2026-55819-32 267543 Smrt dr. Janka Popoviča 6766618 wikitext text/x-wiki '''Popovič''' je [[priimek]] več oseb: * [[Aleš Popovič]], ekonomist * [[Andrej Davidovič Popovič]], sovjetski general * [[Boris Popovič]] (*1962), slovenski podjetnik in politik, župan Kopra * [[Damijan Popovič]] (*1967), grafik, mojster filmskih trikov, risanke? * [[Dušan Popovič]], jazz-glasbenik * [[Helena Popovič]] (*1972), pravnica * [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janez Sigismund/Žiga Valentin Popovič]] (1705—1777), slovenski polihistor (jezikoslovec in naravoslovec) * [[Janko Popovič]] (1934 - 2026), zdravnik ortoped * Janko Popovič (1934—2022), športni delavec, tenisač, prvi in častni predsednik Hokejske zveze Slovenije (pravnik) * [[Jaroslav Popovič]] (*1980), ukrajinski kolesar * [[Katja Popovič]] (1970—2005), inž. strojništva, pilotka * [[Marina Lavrentjevna Popovič]] (r. ''Vasiljeva'') (1931–2017), sovjetska preizkusna pilotka * [[Marko Popovič]] (*1970), hokejist, sodnik in športni funcionar * [[Mijo Popović|Mijo (Miloje) Popovič/-ć]] (1958—2025), rockovski (heavy-metal) kitarist in glasbenik * [[Milan Popovič]], elektrotehnik, univ. prof. (FE UL) * [[Mirko Popovič]] (1957—1992), sociolog, informatik in bibliotekar * [[Milovan Popovič]]/-ć (1923—2005), strojnik, univ. profesor * [[Miodrag Popovič]] - Mičo, teritorialec, veteran vojne za Slovenijo * [[Pavel Popovič]] (1930–2009), sovjetski pilot in kozmonavt * [[Silvije Arc Popovič]] (1950/51?—2021), kipar, risar, grafik, slikar, kustos * [[Tina Popovič]], kulturna organizatorka "Knjižnica pod krošnjami.." * [[Vera Adlešič Popovič]] (1905—1975), slovenska sopranistka, glasbena pedagoginja in humanitarka == Glej tudi == * [[Popović (priimek)]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Popovič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] mhmj7b3mrxm5lz2nvf1lj0tkv3moehd 0 276786 6766527 6760754 2026-10-18T01:17:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766527 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski vodja | type = Pope <!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --> | honorific-prefix = <small></small> | name = Frančišek | honorific-suffix = <small>DJ</small> | image = <!-- WD --> | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | term_start = 13. marec 2013 | term_end = 21. april 2025 | predecessor = [[Papež Benedikt XVI.|Benedikt XVI.]] | opposed = | successor = [[papež Leon XIV.|Leon XIV.]] | ordination = [[13. december]] [[1969]] | consecration = [[27. julij]] [[1992]] | cardinal = 21. februar 2001<br /> [[kardinal|kardinal duhovnik]] <br /> [[Sveti Robert Bellarmino|Cerkev svetega Roberta Bellarmina, Rim]] | rank = [[Seznam papežev|266. papež]] | other_post = <!---------- Osebni podatki ----------> | birth_name = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = <!-- WD --> | buried = | nationality = [[Argentinci|Argentinec]] | religion = | residence = | parents = oče: Mario Bergoglio, železničar<br />mati: Regina Sivori, gospodinja | spouse = | children = | occupation = | profession = | previous_post = {{unbulleted list | [[Družba Jezusova|Provincial jezuitov, Argentina]] ''(1973–1979)'' | [[Nadškofija Buenos Aires|pomožni buenosaireški škof, Argentina]] ''(1992–1997)'' | [[Naslovna škofija Auca|naslovni škof škofije Aucas]] ''(1992–1997)'' | [[Nadškofija Buenos Aires|buenosaireški nadškof, Argentina]] ''(1998–2013)'' | [[Ordinariat za vernike vzhodnega obreda, Argentina|ordinarij za vernike vzhodnega obreda, Argentina]] ''(1998–2013)'' | [[Argentinska škofovska konferenca|predsednik argentinske škofovske konference, Argentina]] ''(2005–2011)''}} | alma_mater = | motto = '''''Miserando atque eligendo'''''<br>'''Usmilil se ga je in ga izvolil''' | signature = <!-- WD --> | coat_of_arms = Coat of arms of Franciscus.svg | coat_of_arms_alt = <!---------- Stanje svetosti ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | suppressed_date = <!---------- Drugo ----------> | other = }} '''Frančišek''' ({{jezik-la|Franciscus}}, {{jezik-es|Francisco}}, {{jezik-it|Francesco}}), rojstno ime '''Jorge Mario Bergoglio''' [hórhe mário bergóljo], [[Argentinci|argentinski]] [[jezuit]], [[nadškof]], [[kardinal]] in 266. [[papež]], * [[17. december]] [[1936]], [[Buenos Aires]] ([[Argentina]]), † [[21. april]] [[2025]], [[Vatikan]]. Po odstopu svojega predhodnika [[Papež Benedikt XVI.|papeža Benedikta XVI.]] je bil 13. marca 2013 na [[konklave|konklavu]] izvoljen za 266. papeža Rimskokatoliške cerkve. Bil je prvi papež iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]], prvi jezuit na tem položaju in prvi neevropski papež od [[Novi vek|Novega veka]] naprej. [[Papež]] [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške Cerkve]] in [[vladar]] [[Vatikan]]a je bil od [[2013]] do [[2025]]. == Življenjepis == === Mladost in šolanje === [[File:Jorge Mario Bergoglio attended a salesian school between 1948 and 1949.jpg|thumb|240px|left|<center>Bergoglio kot 12-letnik v [[Salezijanci|Salezijanski]] šoli (4. od leve na desno, 3. vrsta od zgoraj navzdol)]] Jorge Mario Bergoglio se je rodil v [[Buenos Aires|Buenos Airesu]] v družini priseljencev z italijanskimi koreninami. Oče Mario je bil železničar, mati Regina pa gospodinja. Odraščal je v tem glavnem mestu [[Argentina|Argentine]] v delavski družini s še štirimi brati in sestrami. Vsi njegovi štirje stari starši so bili tovarniški delavci. Jorge je bil najstarejši <ref>Garrido, J. (16 March 2013). "Vida y trayectoria de Bergoglio en seis capítulos" (in Spanish). La Tercera. Archived from the original on 20 March 2013. Retrieved 24 March 2013.</ref> med petimi otroki. Oče Mario José Bergoglio je bil [[Italijani|italijanski]] priseljenec v [[Argentina|Argentino]]<ref>"Vatican Web site, from L'Osservatore Romano, Year LXIII, number 12: biography of the Holy Father Francis". Holy See. Retrieved 18 July 2013.</ref> po rodu iz [[Piedmont|Piemont]]a.<ref>{{navedi splet |author=Loup Besmond de Senneville |url=https://international.la-croix.com/religion/death-of-the-pope-from-jorge-mario-bergoglio-to-francis-an-account-of-his-argentine-years |website=international.la-croix.com |title=Death of the pope: From Jorge Mario Bergoglio to Francis, an account of his Argentine years |date=21 April 2025 |publisher=[[La Croix International]] |access-date=21 April 2025 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250421153934/https://international.la-croix.com/religion/death-of-the-pope-from-jorge-mario-bergoglio-to-francis-an-account-of-his-argentine-years |archive-date=21 April 2025}}</ref> Mati Regina María Sívori<ref>"Regina María Sívori, su mamá". La Nación. 17 March 2013. Archived from the original on 18 December 2013. Retrieved 19 March 2013.</ref> je bila rojena v [[Buenos Aires]]u prav tako v družini priseljencev iz Severne [[Kraljevina Italija|Italije]].<ref>Rice-Oxley, Mark (13 March 2013). "Pope Francis: the humble pontiff with practical approach to poverty". The Guardian. London. Retrieved 13 March 2013.</ref> Marijeva družina je zapustila Italijo 1929, da bi se umaknila [[Benito Mussolini |Mussolinijevemu]] [[fašizem|fašizmu]].<ref>Rosales, Luis; Olivera, Daniel (2013). "Francis: A Pope For Our Time". Open Library. p. 42. OL 27202343M. Retrieved 21 April 2025.</ref> Edina še živa papeževa sestra María Elena Bergoglio je pravila, da se družina ni selila iz [[gospodarstvo|gospodarskih]] razlogov.<ref>"Jorge is against regimes. It is because of fascism that our father emigrated". La Stampa. 17 March 2013. Archived from the original on 10 January 2016. Retrieved 18 March 2013.</ref> Med pokojnimi sta njegova brata Oscar Adrián in Alberto Horacio ter sestra Marta Regina.<ref>{{navedi novice |url=https://www.lanacion.com.ar/1563022-los-bergoglio-la-familia-mas-sorprendida |title=Los Bergoglio, la familia más sorprendida |trans-title=The Bergoglio, the most surprised family |language=es |date=14 March 2013 |newspaper=La Nación |access-date=22 April 2015 |archive-date=10 January 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160110202837/https://www.lanacion.com.ar/1563022-los-bergoglio-la-familia-mas-sorprendida}}</ref><ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=uDekDwAAQBAJ&q=Oscar+Adrian+Bergoglio+1938&pg=PA12 |title=People's Pope |last=Holanda |first=Helládio |date=24 May 2019 |publisher=Clube de Autores (managed) |language=pt-PT |access-date=19 October 2020 |archive-date=10 March 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240310114925/https://books.google.com/books?id=uDekDwAAQBAJ&q=Oscar+Adrian+Bergoglio+1938&pg=PA12#v=snippet&q=Oscar%20Adrian%20Bergoglio%201938&f=false |url-status=live}}</ref> Njegova nečakinja Kristina Bergoglio je slikarka, ki deluje v [[Španija|španski]] prestolnici [[Madrid]]u.<ref>{{navedi splet |url=https://www.elmundo.es/loc/2015/03/29/55159452e2704e25158b457b.html |title=La sobrina 'artista' del Papa presenta su obra en Madrid |work=El Mundo |date=3 March 2015 |access-date=20 March 2020 |archive-date=8 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210308040430/https://www.elmundo.es/loc/2015/03/29/55159452e2704e25158b457b.html |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.antena3.com/se-estrena/noticias/escribir-pincel-documental-obra-pictorica-cristina-bergoglio-sobrina-papa-francisco_201906245d14ce060cf2ee729a41cf22.html |title='Escribir con el pincel', el documental sobre la obra pictórica de Cristina Bergoglio, la sobrina del Papa Francisco |publisher=Se Estrena, [[Antena 3 (Spanish TV channel)|Antena 3]] |date=27 June 2019 |access-date=20 March 2020 |archive-date=8 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210308095718/https://www.antena3.com/se-estrena/noticias/escribir-pincel-documental-obra-pictorica-cristina-bergoglio-sobrina-papa-francisco_201906245d14ce060cf2ee729a41cf22.html |url-status=live}}</ref> Njegova prva poklicna izbira sicer ni bil duhovniški poklic, saj je diplomiral s področja kemijske tehnologije. Bil je ljubitelj nogometa<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/svet/zatresel-bo-cerkev-saj-je-juznoamerican/304410 |title="Zatresel bo Cerkev, saj je Južnoameričan" |accessdate=2013-03-14 |format= |work=MMC RTV SLO }}</ref> in je rad plesal tango; sam pravi, da je bil dvakrat do ušes zaljubljen, a da morda na drugi strani ni bilo ustreznega odziva.<ref>{{navedi splet |url=http://www.siol.net/novice/svet/2013/03/papez_imel_v_mladosti_dekle_rada_sta_plesala_tango.aspx |title=Papež mladostnemu dekletu: Če se ne poročiš z menoj ... |accessdate=2013-03-14 |format= |work=Planet Siol.net}}</ref> Pozneje se je odločil za duhovništvo in se vpisal v semenišče v Villi Devoto. 11. marca 1958 je vstopil v [[Družba Jezusova|jezuitski]] noviciat. Po prvih redovnih zaobljubah je najprej študiral filozofijo. Po diplomi je nekaj časa poučeval v zavodu; obenem se je posvečal študiju humanistike, filozofije, psihologije in književnosti.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/svet/novi-papez-francisek-prvi-iz-latinske-amerike-prvi-jezuit/304403 |title=Novi papež Frančišek: Prvi iz Latinske Amerike, prvi jezuit |accessdate=2013-03-14 |format= |work=MMC RTV SLO }}</ref> V letih med 1964 in 1965 je poučeval [[književnost]] in [[Psihologija|psihologijo]] na dveh ustanovah: na Colegio de la Inmaculada v [[Santa Fe|Santa Feju]] v [[Nova Mehika|Novi Mehiki]] in na Colegio del Salvador v [[Buenos Aires]]u. Med 1967 in 1970 je v San Miguelu študiral in dokončal [[Teologija|teologijo]]. 1970 in 1971 je bil na tretji probaciji v [[Španija|Španiji]], večne zaobljube pa je napravil 22. aprila 1973. 1972 in 1973 je bil vzgojitelj novincev (=[[magister]]) v San Miguelu; obenem je bil profesor na teološki fakulteti, svetovalec [[Družba Jezusova|jezuitske province]] ter [[rektor]].<ref name="#1">{{Navedi splet|url=http://katoliska-cerkev.si/zivljenjepis-papeza-franciska|title=Življenjepis papeža Frančiška|accessdate=2016-07-12|last=Cerkev|first=Katoliška}}</ref> === Cerkvene službe === 13. decembra 1969 je prejel [[sveto mašniško posvečenje|duhovniško posvečenje]]. 31. julija 1973 je bil izvoljen za provinciala argentinskih [[jezuiti|jezuitov]] in je to službo opravljal do leta 1979. 1980 je bil premeščen v San Miguel, kjer je bil šest let rektor [[Semenišče|semenišča]]. Obenem je bil [[župnik]] v kraju San José v škofiji San Miguel. Marca 1986 je nadaljeval študije v [[Nemčija|Nemčiji]], ki jih je končal z [[doktorat|doktoratom]]. Po vrnitvi v domovino je bil v Cordobi duhovni voditelj in [[spovednik]].<ref name="#1"/> 20. maja 1992 je bil imenovan za [[pomožni škof|pomožnega škofa]] [[Buenos Aires]]a in za [[naslovni škof|naslovnega škofa]] [[Auca|Auce]]; 27. junija istega leta je prejel [[škofovsko posvečenje]]. 3. junija 1997 je bil imenovan za [[nadškof pomočnik|nadškofa pomočnika]] in tako je 28. februarja 1998 nasledil [[nadškofija Buenos Aires|nadškofovsko mesto]] kardinala [[Antonio Quarracino|Quarracina]].<ref>Antonio Quarrancino (*8. VIII. 1923 †28. II. 1998) je bil buenosaireški nadškof in kardinal.</ref> Frančiškov naslednik na tem mestu je postal njegov bivši pomožni škof v Buenos Airesu (2002–2008), zdaj škof v Santa Rosa v Pampah, [[Mario Poli|Mario Aurelio Poli]]. Za nadškofa je bil imenovan 28. marca, umeščen pa v soboto, 20. aprila 2013 in se je, podobno kot Frančišek, izkazal v skrbi za revne in obrobne.<ref>{{navedi splet|url=http://abcnews.go.com/International/wireStory/pope-francis-successor-argentina-assumes-post-19008759|title= Pope Francis' Successor in Argentina Assumes Post|accessdate=2013-04-21|publisher=Associated Press}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://abcnews.go.com/International/wireStory/pope-francis-successor-argentina-assumes-post-19008759|title=Pope appoints his successor in Buenos Aires|accessdate=2013-04-21|publisher=Maltatoday (Karl Stagno Navarra)}}</ref> 6. novembra 1998 je postal Bergoglio škof za [[katoliške cerkve vzhodnega obreda]] v Argentini. Od novembra 2005 do novembra 2011 je bil skozi dva mandata tudi predsednik argentinske škofovske konference. 21. februarja 2001 ga je [[papež Janez Pavel II.]] povzdignil v [[kardinal]]a z naslovno rimsko cerkvijo [[Sveti Robert Bellarmino|sv. Roberta Bellarmina]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.news.va/en/news/vatican-the-argentine-bergoglio-elected-pope-of-th|title= The Argentine Bergoglio elected Pope of the Catholic Church (Argentinec Bergoglio je bil izvoljen za papeža katoliške Cerkve|accessdate=2013-03-22|publisher=News.va}}</ref> Kardinal Bergoglio je v [[Rimska kurija|rimski kuriji]] opravljal različne službe. Bil je član [[Kongregacija za duhovščino|Kongregacije za duhovščino]], [[Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov|Kongregacije za bogoslužje in disciplino zakramentov]], [[Kongregacija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja|Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja]]. Bil je tudi član Komisije za Latinsko Ameriko in [[Dikasterij za laike, družino in življenje|Papeškega sveta za družino]].<ref name="#1"/> === Obisk Slovenije === Bergoglio je [[Slovenija|Slovenijo]] prvič obiskal leta 1970 na povabilo [[Franc Rode|Franca Rodeta]]. V enotedenskem obisku si je med drugim ogledal [[Bled]], [[Postojnska jama|Postojnsko jamo]] in obiskal [[Ljubljanska opera|Ljubljansko opero]].<ref>[http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/jurij-jutri-zvecer-bos-papez Jurij, jutri zvečer boš papež!], Slovenskenovice.si, pridobljeno 12. november 2013.</ref> Že naslednje leto, 26. januarja 1971, pa je obiskal družino Golar v [[Virmaše|Virmašah]], ko je bil na poti iz Madrida, kjer je študiral, v Rim. En dan je namenil tudi obisku staršev Andreja Golarja, ki je bil takrat knjižničar na teološki fakulteti v San Miguelu v predmestju [[Buenos Aires]]a – Bergoglio pa je bil tam glavni knjižničar. Ker je bil Andrej takrat v Argentini, ni bil prisoten ob obisku svojega nadrejenega. Bergoglio je tudi takrat obiskal Bled in pa [[Bazilika Marije Pomagaj, Brezje|Brezjansko baziliko]].<ref>[http://www.gorenjskiglas.si/apps/pbcs.dll/article?AID=/20130905/C/130909892/1038/October&template=printart Papež Frančišek v Virmašah], Gorenjskiglas.si, pridobljeno 12. november 2013.</ref><ref>[http://www.siol.net/novice/svet/2013/09/papez_francisek_v_sloveniji.aspx Kako je Papež Frančišek za en dan obiskal Slovenijo], Siol.net, pridobljeno 12. november 2013.</ref> Njegova nečakinja je poročena s potomcem slovenskih izseljencev v Argentini. == Papež == [[Slika:Papa Francisco recién elegido.jpg|thumb|right|240px|Frančišek je kot novoizvoljeni papež 13. marca 2013 zvečer pozdravil množico na [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Trgu svetega Petra]] z lože [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilike]] in podelil svoj prvi blagoslov »urbi et orbi«.]] [[Slika:Francis Inauguration fc01.jpg|thumb|240px|right|Papež med ljudmi na Trgu svetega Petra]]Po [[Kanonsko pravo|cerkvenem pravu]] je z izvolitvijo za [[Rimski škof|rimskega škofa]] Jorge Mario Bergoglio postal 266. [[papež]], 265. naslednik [[Sveti Peter|apostola Petra]], 8. [[vladar]] [[Vatikan|Vatikanske države]], primas [[Italija|Italije]] ter [[metropolit]] [[rim]]ske cerkvene pokrajine.<ref>{{Navedi splet|url=http://w2.vatican.va/content/francesco/en.html|title=Francis|accessdate=2016-07-12|website=w2.vatican.va}}</ref> === Hitra izvolitev === 13. marca 2013 je bil izvoljen za papeža v petem krogu [[Konklave|konklava]]. Po štirih neuspešnih glasovanjih, označenih s črnim dimom, se je pokadil bel dim. Ta dim se pokaže iz dimnika, ki je povezan s pečjo postavljeno za vsak konklave posebej v [[Sikstinska kapela|Sikstinski kapeli]]. V njej zažgejo glasovalne listke po vsakem krogu glasovanj. Po novem krogu glasovanj se je pokazal beli dim po drugem glasovanju v večernih urah. Izbral si je papeško ime Frančišek in je tako postal prvi papež s tem imenom. Po predpisanem protokolu je v papeška bela oblačila preoblečen približno uro pozneje pozdravil množico, zbrano v deževnem vremenu na Trgu svetega Petra. Zmolil je skupaj z njimi [[Oče naš]], [[Zdrava Marija|Zdravamarijo]] in [[Slava Očetu]] za zaslužnega [[papež Benedikt XVI.|papeža Benedikta XVI.]], prosil za blagoslov, potem pa še sam podelil blagoslov »[[urbi et orbi]] — mestu [[Rim]]u in svetu«.<ref>RTV Vojvodina 1, TV Dnevnik ob 23. uri dne 13. marca 2013 v madžarščini: »Poročilo o izvolitvi novega papeža iz Rima« ''v živo poročanje iz Rima''</ref> Postal je tako prvi papež iz [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]], prvi iz [[Amerika|Amerike]] in s tem tudi prvi neevropski papež v [[novi vek|novem veku]]. Zadnji papež zunaj Evrope je bil [[Azija|Azijec]] in sicer [[Sirija|Sirec]] [[papež Gregor III.|Gregor III.]] v 8. stoletju. Bergoglievo ime je med kandidati za papeža sicer krožilo že leta 2005, ko je domnevno dobil 40 glasov; takrat pa je bil — po smrti Janeza Pavla II. 2005 — v četrtem krogu [[konklave|konklava]] — za papeža [[papež Benedikt XVI.|Benedikta XVI.]] izvoljen kardinal [[Papež Benedikt XVI.|Joseph Ratzinger]].<ref>{{Navedi splet|url=http://chiesa.espresso.repubblica.it/articolo/40137|title=Codici vaticani. Il mio conclave lo riscrivo così|accessdate=2016-07-12|website=chiesa.espresso.repubblica.it|last=Internet|first=Elemedia S.p.A. - Area}}</ref> === Apostolsko ime === Med pogovorom s časnikarji v ponedeljek, dne 16. marca 2013 je papež odložil papir, s katerega je prebral nagovor in prosto spregovoril: <blockquote>Nekateri ne vedo, čemu se je rimski škof hotel imenovati Frančišek. Nekateri mislijo na [[sveti Frančišek Ksaverij|Frančiška Ksaverija]], na [[sveti Frančišek Saleški|Frančiška Saleškega]], tudi na [[sveti Frančišek Asiški|Frančiška Asiškega]]. Povedal vam bom zgodovino. Med volitvami je bil poleg mene zaslužni nadškof Sao Paola in tudi moj velik prijatelj, zaslužni prefekt [[Kongregacija za duhovščino|Kongregacije za duhovnike]], kardinal [[Cláudio Hummes]]. Ko je zadeva postajala malo bolj nevarna, me je on opogumljal. Ko so pa glasovi presegli dve tretjini, je sledilo ploskanje, ker je bil izvoljen papež. On me je objel, poljubil in mi dejal: »Ne pozabi na reveže!« In ta beseda se mi je vtisnila v srce: reveži, reveži. Takoj nato sem v zvezi z reveži pomislil na Frančiška Asiškega. Potem sem mislil na vojne, ko se je štetje nadaljevalo do poslednjega glasa. Frančišek je človek miru. In tako je prišlo v moje srce ime: Frančišek Asiški, ki je zame človek uboštva, človek miru, človek ki ljubi in varuje stvarstvo. Mar danes tudi mi nimamo zadosti dobrega odnosa do stvarstva, kajne? Je človek, ki nam bo navdihnil ta duh miru, človek ubožec … ''Ah, kako bi želel Cerkev ubogo in za reveže!'' Nato so deževali predlogi: »Ti se moraš vendar imenovati Hadrijan, kajti [[papež Hadrijan VI.|Hadrijan VI.]] je bil obnovitelj, treba obnavljati …« In en drugi mi je rekel: »Ne, ne! Tvoje ime bi moralo biti Klemen.« »A čemu?« »Klemen XV. - tako bi povrnil [[papež Klemen XIV.|Klemenu XIV.]], ki je ukinil družbo Jezusovo!«<ref>{{navedi splet|url=http://www.tempi.it/il-papa-fa-lo-spiritoso-coi-giornalisti-avete-lavorato-eh-e-spiega-perche-ha-scelto-il-nome-francesco|title=Ecco perché mi chiamo Francesco|accessdate=2013-03-16|publisher=Tempi.it}}</ref></blockquote> === Grb === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Frančišek uporablja osnovno obliko grba [[papež Benedikt XVI.|Benedikta XVI.]]; namesto [[tiara |tiare]] prikazuje preprosto [[škof|škofovsko]] [[mitra|kapo]]. Okrašena je, podobno kot kronski obroči tiare, s tremi zlatimi trakovi, ki so navpično povezani na sredini; predstavljajo enotnost trojne papeževe posvečevalno-duhovniške, voditeljsko-pastirske in učiteljsko-poučevalne službe v isti osebi.<ref>Bund der Deutschen Katholischen Jugend/Bischöfliches Jugendamt Mainz (Publisher): {{navedi splet |url=http://downloads.bistummainz.de/21/2014/1/76458174848421680832.pdf |text=Gruppenstundenheft zur Romwallfahrt für Ministrant/innen des Bistums Mainz |wayback=20171030150915 |title=arhivska kopija |accessdate=2025-04-26 |archive-date=2017-10-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171030150915/http://downloads.bistummainz.de/21/2014/1/76458174848421680832.pdf |url-status=dead}} (PDF; 11,2&nbsp;MB), S. 18.</ref> Ščit nosi [[simbol]] jezuitov: zlato sonce z rdečim Kristusovim monogramom [[IHS]] nadgrajen s križem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.jesuiten.org/wir-jesuiten/der-orden.html|title=Der Orden |publisher=Deutsche Provinz der Jesuiten |offline=1 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140107000030/http://www.jesuiten.org/wir-jesuiten/der-orden.html |archive-date=7. januar 2014|accessdate=14. april 2013}}</ref> Trije črni žeblji spodaj predstavljajo [[redovne zaobljube]]: uboštva, čistosti in pokorščine.<ref>[[Rita Haub]]: ''Die Geschichte der Jesuiten''. WBG, Darmstadt 2007, S. 30.</ref> [[Jezuit]]i napravijo poleg teh še četrto zaobljubo: ''popolne pokorščine <ref>Uradno se uporabljajo za tri zaobljube besede: pokorščina, čistost, uboštvo. Za "pokorščino" — tj. svojevoljna podreditev ukazom predstojnika — ki ni ravno priljubljena ali poljubna beseda — uporabljamo tudi besedi "ubogljivost" ali "poslušnost".</ref>[[papež]]u''. Njen glavni namen je odvračanje od hlepenja po visokih cerkvenih službah — razen, če jih papež izrečno prosi.<ref>{{navedi splet|url=https://ika.hkm.hr/novosti/intervju-generala-druzbe-isusove-sto-mi-nitko-ne-vjeruje-o-papi-franji/|title= Intervju generala Družbe Isusove: Što mi nitko ne vjeruje o papi Franji |publisher=ika.hkm.hr|author=IKA|place=Zagreb|language=hr|date=19. julij 2021 |accessdate=24. april 2025}}</ref></center> | align = right | image1 = Coat of arms of Jorge Mario Bergoglio.svg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = Na kardinalskem grbu sta ''peterokraka zvezda'' in ''cvet narde'' bela, a na papeškem grbu rumena; napis je isti. | image2 = Vatikanische Gärten 23.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = Frančiškov grb v [[Vatikanski vrtovi|Vatikanskih vrtovih]] | image3 = Coat of arms of Franciscus.svg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = [[Papež Frančišek|Frančiškov papeški]] [[grb]] }} Levo grb papeža Frančiška kot kardinala, desno kot papeža, v sredi pa njegov papeški grb iz cvetlic in zelenja v [[Vatikanski vrtovi|Vatikanskih vrtovih]]. Zlata zvezda predstavlja [[Sveta Marija|Devico Marijo]], cvet narde, ki spominja na grozd, je povezan s [[Sveti Jožef|svetim Jožefom]], sveto ime [[Jezus Kristus|Jezusovo (IHS)]] pa je simbol [[Družba Jezusova|jezuitskega reda]]<ref>{{navedi novice |title=Vatican releases Pope Francis' coat of arms, motto and ring |url=http://www.telegraph.co.uk/news/religion/the-pope/9937813/Vatican-releases-Pope-Francis-coat-of-arms-motto-and-ring.html |newspaper=The Telegraph |date=18 March 2013 |accessdate=18 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130321131012/http://www.telegraph.co.uk/news/religion/the-pope/9937813/Vatican-releases-Pope-Francis-coat-of-arms-motto-and-ring.html |archive-date=2013-03-21 |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.vatican.va/holy_father/francesco/elezione/stemma-papa-francesco_it.html |title=Lo Stemma di Papa Francesco |author= |date= |work= |publisher=L'Osservatore Romano (Vatican website) |accessdate=18 March 2013}}</ref><ref>{{navedi novice |title=Pope stresses simplicity, ecumenism in inaugural Mass plans |url= http://ncronline.org/blogs/ncr-today/pope-stresses-simplicity-ecumenism-inaugural-mass-plans|newspaper= [[National Catholic Reporter]] |date=18 March 2013 |accessdate=18 March 2013}}</ref> Geslo ''Miserando atque eligendo'' pa so besede iz evangelija (Mt 9,9) in jih lahko [[slovenščina|slovenimo]] kot ''Usmilil se ga je in (ga) izvolil''. Razlaga tega poglavja, ki jo je o tem imel nekoč [[benediktinci|benediktinec]] [[Beda Častitljivi]], je na 17-letnega Jorgeja napravila tak vtis, da je vstopil k jezuitom. Na levem grbu sklepa grb rdeči [[kardinal]]ski klobuk z zgodovinsko značilnimi cofi, na desnem pa stilizirana papeška [[tiara]] (tri črte —) in [[Ključ (predmet)|ključi]] [[sveti Peter|apostola Petra]], čigar naslednik je papež kot [[rim]]ski [[škof]]. Drugi simboli so podobni tistim na grbu Bergolja-nadškofa, vendar z nekaj razlikami: zvezda in cvetovi narde so zlati namesto srebrni; zvezda ima osem krakov ([[Betlehem|betlehemska]]) namesto petih ([[prostozidarji|prostozidarskih]] oziroma [[komunizem|komunističnih]]) in predstavlja [[Sveta Marija|Devico Marijo]] oziroma osem blagrov; [[narda]] predstavlja [[Sveti Jožef|sv. Jožefa]], zavetnika [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]].<ref>{{Internetquelle |url=https://w2.vatican.va/content/francesco/it/elezione/stemma-papa-francesco.html |titel=Stemma del Santo Padre Francesco: spiegazione dello scudo e del motto Miserando atque eligendo |hrsg=Presseamt des Heiligen Stuhls |datum=2013-03-18 |sprache=it |abruf=2013-03-18}}</ref> Ta vatikanska razlaga o nardu oziroma nardi je bila vprašljiva ter nato pojasnjena kot prevajalska napaka; domnevni nard je namreč [[tuberoza]].<ref>''Tuberoza'' (znanstveno ime ''Polianthes tuberosa'') je [[Agava|agavi]] sorodna, močno dišeča [[trajnica]], ki jo uporabljajo kot sestavino [[Parfum|parfumov]]; glede na sliko je podobna naši beli liliji, ki ji [[Vojvodina|vojvodinski]] [[Madžari]] pravijo ''tubarózsa''.</ref> <ref>{{navedi splet |author=Wolfgang Caesar |url=http://www.deutsche-apotheker-zeitung.de/spektrum/news/2013/04/05/tuberose-im-papstwappen/9793.html |title=Tuberose im Papstwappen |publisher=DAZ.online |date=5. april 2013 |accessdate=9. maj 2013 |archive-date=2015-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150923214136/http://www.deutsche-apotheker-zeitung.de/spektrum/news/2013/04/05/tuberose-im-papstwappen/9793.html |url-status=dead }}</ref> Za razliko od Benediktovega Frančiškov grb ne vsebuje [[palij]]a, temveč geslo nadškofa Bergoglia: ''Miserando atque eligendo'' ("Izvoljen po usmiljenju")<ref>Übertragung nach [[Radio Vatikan]]; andere Übertragungen lauten sinngemäß: „Er erbarmte sich seiner und erwählte ihn“, oder: „Bemitleidenswert und doch auserwählt“ (vgl. Angelika Franz: ''[https://www.spiegel.de/wissenschaft/mensch/archaeologie-pestopfer-im-u-bahn-schacht-in-london-entdeckt-a-890409.html Franziskus’ Motto ist harte Nuss für Lateinschüler.]'' In: ''[[Der Spiegel]]'', 24. März 2013; [[Tilmann Kleinjung]]: ''[https://www.tagesschau.de/ausland/papst-franziskus-ts-102.html Ein Papst, der in keine Schublade passt.]'' In: ''[[tagesschau.de]]'', 14. März 2013; [[Christian Bauer (Theologe, 1973)|Christian Bauer]]: ''[https://www.feinschwarz.net/aus-barmherzigkeit-erwaehlt-eine-biographische-spurensuche-bei-papst-franziskus/ Aus Barmherzigkeit erwählt? Eine biographische Spurensuche bei Papst Franziskus.]'' In: ''[[Feinschwarz.net]]'', 7. Dezember 2015; alle abgerufen am 16. Januar 2025).</ref>). Nanaša se na poklic [[Sveti Matej |apostola Mateja]] in izvira iz neke pridige [[Beda Častitljivi|Beda Častitljivega]].<ref>Bistum Augsburg, 19. März 2013: [http://www.bistum-augsburg.de/index.php/bistum/Nachrichten/Erklaerung-des-Wappenschilds-und-des-Wahlspruchs-Miserando-atque-eligendo-von-Papst-Franziskus-Predigt-zur-Amtseinfuehrung_id_179446 ''Erklärung des Wappenschilds und des Wahlspruchs „Miserando atque eligendo“ von Papst Franziskus'']; {{Google book|bookID=cxUOAQAAIAAJ|Side=221 |Hervorhebung=miserando atque eligendo |Linktext=lateinischer Originaltext}}</ref> == Apostolsko delovanje == Papež Frančišek je opravil precej apostolskih potovanj v tujino. Napisal je tudi več [[papeška okrožnica|okrožnic]]. Med prvimi sta okrožnici (''[[Lumen fidei]]'',<ref>{{Navedi splet|url=http://w2.vatican.va/content/francesco/en/encyclicals/documents/papa-francesco_20130629_enciclica-lumen-fidei.html|title=Lumen Fidei (29 June 2013) {{!}} Francis|accessdate=2016-07-12|website=w2.vatican.va}}</ref> 2013 ter ''[[Laudato si']]'',<ref>{{Navedi splet|url=http://w2.vatican.va/content/francesco/en/encyclicals/documents/papa-francesco_20150524_enciclica-laudato-si.html|title=Laudato si' (24 May 2015) {{!}} Francis|accessdate=2016-07-12|website=w2.vatican.va}}</ref> 2015). Objavil je več apostolskih spodbud<ref>{{Navedi splet|url=http://w2.vatican.va/content/francesco/it/apost_exhortations.index.html|title=Esortazioni Apostoliche {{!}} Francesco|accessdate=2016-07-12|website=w2.vatican.va}}</ref> in ''motu proprijev''<ref>{{Navedi splet|url=http://w2.vatican.va/content/francesco/it/motu_proprio.index.html|title=Motu Proprio {{!}} Francesco|accessdate=2016-07-12|website=w2.vatican.va}}</ref>. Sklical je izredno (2014) in redno (2015) zasedanje škofovske sinode o družini ter 11. aprila 2015 napovedal, da bo 8. decembra istega leta otvoril izredno ''jubilejno'' oziroma ''[[sveto leto]] Božjega usmiljenja''.[http://katoliska-cerkev.si/zivljenjepis-papeza-franciska] === Apostolska potovanja zunaj Italije === [[File:Stamps of Azerbaijan, 2016-1283s.jpg|thumb|180px|right|<center>Znamka v čast papeževemu pastirskemu obisku v [[Azerbejdžan]]u [[2. oktober|2. oktobra]] [[2016]]]]</center> # [[Brazilija]] (od 22. do 29. julija 2013)<ref>{{Navedi splet|url=http://w2.vatican.va/content/francesco/it/travels/2013/outside.index.html|title=Viaggi Apostolici fuori Italia 2013 {{!}} Francesco|accessdate=2016-07-12|website=w2.vatican.va}}</ref> # [[Sveta dežela]] (od 24. do 26. maja 2014)<ref name="#2">{{Navedi splet|url=http://w2.vatican.va/content/francesco/it/travels/2014/outside.index.html|title=Viaggi 2014 Viaggi Apostolici fuori Italia {{!}} Francesco|accessdate=2016-07-12|website=w2.vatican.va}}</ref> # Južna [[Južna Koreja|Koreja]] (od 13. do 18. avgusta 2014)<ref name="#2"/> # [[Albanija]] (21. septembra 2014)<ref name="#2"/> # [[Strasbourg]] - obisk [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] in [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] (25. november 2014)<ref name="#2"/> # [[Turčija]] (od 28. do 30. novembra 2014)<ref name="#2"/> # [[Šrilanka]] in [[Filipini]] (od 12. do 19. januarja 2015)<ref name="#3">{{Navedi splet|url=http://w2.vatican.va/content/francesco/it/travels/2015/outside.index.html|title=Viaggi 2015 Viaggi Apostolici fuori Italia {{!}} Francesco|accessdate=2016-07-12|website=w2.vatican.va}}</ref> # [[Bosna in Hercegovina]] (6. junij 2015)<ref name="#3"/> # [[Ekvador]], [[Bolivija]] in [[Paragvaj]] (od 5. do 13. julija 2015)<ref name="#3"/> # [[Kuba]] in [[Združene države Amerike]] ter obisk [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] (od 19. do 28. septembra 2015)<ref name="#3"/> # [[Kenija]], [[Uganda]] in [[Srednjeafriška republika]] (od 25. do 30. novembra 2015)<ref name="#3"/> # [[Mehika]] (od 12. do 18. februarja 2016)<ref name="#4">{{Navedi splet|url=http://w2.vatican.va/content/francesco/it/travels/2016/outside.index.html|title=Viaggi 2016 Viaggi Apostolici fuori Italia {{!}} Francesco|accessdate=2016-07-12|website=w2.vatican.va}}</ref> # [[Grčija]] (16. april 2016)<ref name="#4"/> # [[Armenija]] (od 24. do 26. junija 2016)<ref name="#4"/> # [[Poljska]] (od 27. do 31. julija 2016)<ref name="#4"/> # [[Gruzija]] in [[Azerbajdžan]] (od 30. septembra do 2. oktobra 2016)<ref name="#4"/> # [[Švedska|Švedsko]] (od 31. oktobra do 1. novembra 2016)<ref name="#4"/> # [[Egipt]] (od 28. do 29. aprila 2017)<ref>{{Navedi splet|url=http://w2.vatican.va/content/francesco/it/travels/2017/outside.index.html|title=Viaggi 2017 Viaggi Apostolici fuori Italia {{!}} Francesco|accessdate=2025-05-20|website=w2.vatican.va}}</ref> # [[Portugalska|Portugalsko]]<ref>Romanje svetega očeta v svetišče Fatimske Matere Božje ob stoletnici prikazovanj Blažene Device Marije v Cova da Iria</ref> (od 12. do 13. maj 2017) # [[Kolumbija]] (od 6. do 11. september 2017) # [[Mjanmar]] in [[Bangladeš]] (od 26. do 2. decembra 2017) # [[Čile]] in [[Peru]] (od 15. do 22. januarja 2018)<ref>{{Navedi splet|url=http://w2.vatican.va/content/francesco/it/travels/2018/outside.index.html|title=Viaggi 2018 Viaggi Apostolici fuori Italia {{!}} Francesco|accessdate=2025-05-20|website=w2.vatican.va}}</ref> # [[Ženeva]] (21. junija 2018) # [[Irska|Irsko]] (od 25. do 26. avgusta 2018) <ref>Svetovno srečanje družin v [[Dublin]]u</ref> # [[Panama]] (od 23. do 28. januarja 2019) <ref>34. svetovni dan mladih</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://w2.vatican.va/content/francesco/it/travels/2019/outside.index.html|title=Viaggi 2019 Viaggi Apostolici fuori Italia {{!}} Francesco|accessdate=2025-05-20|website=w2.vatican.va}}</ref> # [[Združeni arabski emirati]] (od 3. do 5. februarja 2019) # [[Maroko]] (od 30. do 31. marca 2019) # [[Bolgarija]] in [[Severna Makedonija]] (od 5. do 7. maja 2019) # [[Romunija]] (od 31. maja do 2. junija 2019) # [[Mozambik]], [[Madagaskar]] in [[Mavricij]] (od 4. do 10. septembra 2019) # [[Tajska|Tajsko]] in [[Japonska|Japonsko]] (od 19. do 26. novembra 2019) # [[Irak]] (od 5. do 8. marca 2021)<ref name="#7">{{Navedi splet|url=http://w2.vatican.va/content/francesco/it/travels/2021/outside.index.html|title=Viaggi 2021 Viaggi Apostolici fuori Italia {{!}} Francesco|accessdate=2025-05-23|website=w2.vatican.va}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.vatican.va/content/francesco/it/travels/2021/outside.index.html |title= Viaggi Apostolici fuori dall'Italia - 2021|publisher=w2.vatican.va|author=|place=Vatikan|language=it|date=2021|accessdate=23 maj 2025}}</ref> # [[Budimpešta]]<ref>Sklepna maša narodov na [[52. mednarodni evharistični shod|52. Mednarodnem evharističnem shodu]]</ref> in [[Slovaška|Slovaško]] (od 12. do 15. septembra 2021)<ref>{{navedi splet|url=https://www.vatican.va/content/francesco/it/travels/2021/outside.index.html |title= Viaggi Apostolici fuori dall'Italia - 2021|publisher=w2.vatican.va|author=|place=Vatikan|language=it|date=2021|accessdate=23 maj 2025}}</ref> # [[Ciper]] in [[Grčija]] (od 2. do 6. decembra 2021)<ref>{{navedi splet|url=https://www.vatican.va/content/francesco/it/travels/2021/outside.index.html |title= Viaggi Apostolici fuori dall'Italia - 2021|publisher=w2.vatican.va|author=|place=Vatikan|language=it|date=2021|accessdate=23 maj 2025}}</ref> # [[Malta]] (od 2. do 3. aprila 2022)<ref>{{navedi splet|url=https://www.vatican.va/content/francesco/it/travels/2022/outside.index.html |title= Viaggi Apostolici fuori dall'Italia - 2022|publisher=w2.vatican.va|author=|place=Vatikan|language=it|date=2022|accessdate=23 maj 2025}}</ref> # [[Kanada]] (od 24. do 30. julija 2022)<ref>{{navedi splet|url=https://www.vatican.va/content/francesco/it/travels/2022/outside.index.html |title= Viaggi Apostolici fuori dall'Italia - 2022|publisher=w2.vatican.va|author=|place=Vatikan|language=it|date=2022|accessdate=23 maj 2025}}</ref> # [[Bahrajn]] <ref>"Bahrain Forum for Dialogue: East and West for Human Coexistence" = "Bahrajnska okrogla pogovorna miza: Vzhod in Zahod za človeško sobivanje"</ref> (od 3. do 6. novembra 2022)<ref>{{navedi splet|url=https://www.vatican.va/content/francesco/it/travels/2022/outside.index.html |title= Viaggi Apostolici fuori dall'Italia - 2022|publisher=w2.vatican.va|author=|place=Vatikan|language=it|date=2022|accessdate=23 maj 2025}}</ref> # [[Vzhodni Kongo]] in [[Južni Sudan]] (od 31. januarja do 5. februarja 2023)<ref>{{navedi splet|url=https://www.vatican.va/content/francesco/it/travels/2023/outside.index.html |title= Viaggi Apostolici fuori dall'Italia - 2023|publisher=w2.vatican.va|author=|place=Vatikan|language=it|date=2023|accessdate=23. maj 2025}}</ref> # [[Madžarska|Madžarsko]] (od 28. do 30. aprila 2023)<ref>{{navedi splet|url=https://www.vatican.va/content/francesco/it/travels/2023/outside.index.html |title= Viaggi Apostolici fuori dall'Italia - 2023|publisher=w2.vatican.va|author=|place=Vatikan|language=it|date=2023|accessdate=23. maj 2025}}</ref> # [[Portugalska|Portugalsko]]<ref>Romanje na 37. svetovni mladinski dan</ref> (od 2. do 6. avgusta 2023)<ref>{{navedi splet|url=https://www.vatican.va/content/francesco/it/travels/2023/outside.index.html |title= Viaggi Apostolici fuori dall'Italia - 2023|publisher=w2.vatican.va|author=|place=Vatikan|language=it|date=2023|accessdate=23. maj 2025}}</ref> # [[Mongolija]] (od 31. avgusta do 4. septembra 2023)<ref>{{navedi splet|url=https://www.vatican.va/content/francesco/it/travels/2023/outside.index.html |title= Viaggi Apostolici fuori dall'Italia - 2023|publisher=w2.vatican.va|author=|place=Vatikan|language=it|date=2023|accessdate=23. maj 2025}}</ref> # [[Marseille]] <ref>Romanje v [[Francija|Francijo]] za sklep “Rencontres Méditerranéennes” = “Sredozemnih srečanj” </ref> (od 22. do 23. septembra 2023)<ref>{{navedi splet|url=https://www.vatican.va/content/francesco/it/travels/2023/outside.index.html |title= Viaggi Apostolici fuori dall'Italia - 2023|publisher=w2.vatican.va|author=|place=Vatikan|language=it|date=2023|accessdate=23. maj 2025}}</ref> # [[Dubaj]] <ref>it: Conferenza degli Stati parte alla Convenzione quadro delle Nazioni Unite sui cambiamenti climatici (COP 28) = Konferenca držav podpisnic Okvirne pogodbe Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP 28)</ref> (od 1. do 3. decembra 2023)<ref>{{navedi splet|url=https://www.vatican.va/content/francesco/it/travels/2023/outside.index.html |title= Viaggi Apostolici fuori dall'Italia - 2023|publisher=w2.vatican.va|author=|place=Vatikan|language=it|date=2023|accessdate=23. maj 2025}}</ref> === Mednarodno delovanje === Splošno je bilo znano Frančiškovo prizadevanje v prid mirnemu reševanju mednarodnih sporov. V zvezi s tem je vztrajno pozival vpletene strani, naj rešujejo medsebojna vprašanja s pogovori in ne z orožjem. Opozarjal je na lakoto, migracije in uničevanje nedolžnih življenj, kar je bilo največkrat posledica vstaj in vojnih spopadov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.vaticannews.va/it/papa/news/2025-04/papa-francesco-pontificato-morte-21-aprile-2025.html|title= Papa Francesco, dodici anni di nuovi dinamismi e porte aperte|publisher=Vatican news|author=Salvatore Cernuzio|place=Vatikan|language=it|date=21. april 2025|accessdate=31. maj 2025}}</ref> Papež Frančišek je v sožalju sorodnikom, prijateljem in znancem terorističnega napada 23. marca 2018 v [[Trèbes]]u in [[Carcassonne|Carcassonnu]] posebej pohvalil »velikodušno in junaško dejanje podpolkovnika [[Arnaud Beltrame|Arnauda Beltrama]], ki je žrtvoval svoje življenje, da je zaščitil nedolžne ljudi« <ref>{{navedi knjigo|author= Jože Pavlič|title=Družina, 1. april 2018: Francoski Kolbe |page=13}}</ref> Na splošno si je prizadeval za reševanje migrantske krize in drugih mednarodnih vprašanj s poudarkom na človekovo dostojanstvo. Obenem si je prizadeval za mirno in pravično reševanje mednarodnih spopadov, pri čemer ni imel vedno srečne roke. Tako je na primer slabo naletel njegov pristop k reševanju [[Ukrajina|ukrajinskega]] vprašanja. Čeprav izrečno ni imenoval strani v spopadu, so vendarle nekateri razumeli, da se njegov poziv, naj stran v vojni, za katero je jasno, da je gubitnik, zmore hrabrosti, ter izobesi belo zastavo, nanaša na Ukrajino. To je v od Rusov napadeni deželi sprožilo val nejevolje: saj so pričakovali nedvosmisleno obsodbo napadalca; na ruski strani pa je tak pristop naletel na bučno odobravanje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.themoscowtimes.com/2025/04/21/vladimir-putin-praises-late-pope-francis-as-defender-of-humanism-a88805|title=Vladimir Putin Praises Late Pope Francis as ‘Defender of Humanism’|publisher= The Moscow Times|author=AFP|place=Moskva|language=en|date=21. april 2025|accessdate=29. april 2025}}</ref> Drugi pa so domnevali, da je papež pri svoji izjavi imel v mislih tragične razmere v okupirani [[Gaza|Gazi]]. Svetovna javnost, mediji in vpletene strani niso samoumevno sprejemali Frančiškove mirovne usmeritve, ampak je včasih - zaradi svojega izvirnega ali morda celo enostranskega pristopa ali nedorečenosti, uspel sicer zediniti in združiti "svet in javno mnenje - vendar ne zoper vojno in krivico, ki prizadeva zlasti migrante, ampak zoper sebe samega".<ref>{{navedi splet|url=https://www.newsweek.com/pope-francis-united-world-against-himself-2030649|title=Pope Francis Has United the World—Against Himself|publisher=Newsweek.com|author=Hugh Cameron|place=|language=en|date=14. februar 2025|accessdate=29. april 2025}}</ref> === Ekumenski in medverski pogovor === [[File:Pope Franciscus & Patriarch Bartholomew I in the Church of the Holy Sepulchre in Jerusalem (1).JPG|thumb|180px|right|<center>[[Papež Frančišek|Frančišek]] se je srečal z [[Bartolomej I.|Bartolomejem I.]] v [[Cerkev Božjega groba|Cerkvi Božjega groba]] ([[2014]])]]</center> [[Ekumenizem|Ekumensko]] gibanje označuje dejavnost, ki ima za cilj zbližanje, sodelovanje, pa tudi zedinjenje [[kristjani|kristjanov]]. Papež Frančišek je nadaljeval spodbujanje [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega vesoljnega zbora]] in svojih predhodnikov v prid [[ekumenizem|ekumenizma]] in delu za edinost med [[krščanstvo|krščanskimi]] skupnostmi; obenem se je rad srečeval tudi s predstavniki drugih verstev kakor tudi z družbenimi predstavniki – tako z voditelji, drugimi posamezniki in skupinami – ter se pogovarjal o skupnem nastopu glede na ohranjanje in utrjevanje miru med narodi; zelo mu je bilo pri srcu danes izredno pereče vprašanje glede na [[varstvo okolja]] in celotne [[narava|narave]] – tako [[Zemlja|Zemlje]] kot [[vesolje|vesolja]].<ref>{{navedi splet |last= |first= |last2= |last3= |last4= |last5= |last6= |first6= |date=2023-09-14 |title=Pope Francis says "True ecumenism is realized on a journey." "we have to walk together, pray together and work together....serve the poor, help Christian and non-Christian communities." FULL TEXT |url=https://www.catholicnewsworld.com/2023/09/pope-francis-says-true-ecumenism-is.html |access-date=2025-04-23 |website=Catholic News World |language=en}}</ref> Bil je tudi zagovornik [[ekumenizem|ekumenskega]] dela. Tako se je 2014 srečal s carigrajskim patriarhom Bartolomejem I. v [[Jeruzalem|jeruzalemski]] Cerkvi Božjega groba. Že kot kardinal se je Jorge Mario Bergoglio zavzemal za varovanje človeškega življenja in je nasprotoval tako [[evtanazija|evtanaziji]] kot [[abortus]]u. Obramba človeškega življenja od spočetja do naravne smrti je bila redna tema ekumenskih srečanj ter je vkjučena tudi v ''Skupno izjavo'' v [[Havana|Havani]] na [[Kuba|Kubi]], ko sta se srečala poglavar katoliške Cerkve [[papež Frančišek|Frančišek]] in [[Ruska pravoslavna Cerkev|ruski patriarh]] [[Kiril Moskovski|Kiril]]. V teh srečanjih je poudarjal pomen družine in zakonske zveze med moškim in žensko, kar trdno zagovarja pravoslavna skupnost do današnjega dneva.<ref name="#1"/><ref>{{navedi splet|url=https://nadskofija-ljubljana.si/laiki/zgodovinsko-srecanje-papeza-franciska-patriarha-kirila/|title= Zgodovinsko srečanje papeža Frančiška in patriarha Kirila|publisher=Nadškofija Ljubljana|author=Radio Vatikan|place=Ljubljana|language=sl|date=16. februar 2016|accessdate=23. april 2025}}</ref> To srečanje na [[Kuba|Kubi]] je bilo eno najpomembnejših v zgodovini [[ekumenizem|ekumenizma]] oziroma [[krščanstvo|krščanske]] enotnosti – takoj za srečanjem [[Rim|rimskega]] [[papež Pavel VI.|papeža Pavla VI.]] in carigrajskega patriarha [[Atenagora I. Carigrajski|Atenagora I.]] 1964 v [[Jeruzalem]]u, kjer sta skupno molila [[Očenaš]]; tistemu srečanju je kmalu sledil preklic izobčenja med katoličani in pravoslavnimi. V skupni izjavi se krščanska poglavarja zavzemata za pravico do obstoja tako pravoslavnih kot grškokatoliških kristjanov, za mirno in pravično ureditev [[Ukrajina|Ukrajinskega]] vprašanja, pa tudi za preganjane [[kristjani|kristjane]] zlasti na [[Bližnji Vzhod|Bližnjem Vzhodu]] kakor tudi za mir na celem svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/svet/foto-in-video-po-962-letih-zgodovinsko-srecanje-papeza-in-ruskega-patriarha/385713|title= Foto in video: Po 962 letih zgodovinsko srečanje papeža in ruskega patriarha|publisher=MMC RTVSLO|author=K.Št.|place=Ljubljana|language=sl|date=12. februar 2016|accessdate=23. april 2025}}</ref> === Omejevanje častnih naslovov === Bergoglijo je postal 1998 nadškof [[Buenos Aires|Buenos Airesa]], 2001 pa [[kardinal]]. Takraj je postajal vedno bolj znan zaradi svoje osebne skromnosti in prizadevanjem za pravično družbo. V zvezi z njegovo skromnostjo omenimo, da se je odrekel škofovski rezidenci in živel v majhnem stanovanju — kar pa so poznavalci pozneje označevali kot dražjo izbiro. Odrekel se je tudi razkošni limuzini v korist javnega prevoza, pa tudi kuhal si je kar sam. <ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/politika/francisek-papez-ki-si-kuha-sam-20404|title= Frančišek, papež, ki si kuha sam. Argentinec z italijanskimi koreninami|publisher=svet24.si|author=STA|place=Ljubljana|language=sl|date=13. marec 2013 |accessdate=9. avgust 2017}}</ref> V duhu tega svojega ravnanja kot škofa in kardinala je nadaljeval tudi kot papež. Na to usmeritev je mislil tudi pri izbiri papeškega imena, v zvezi s katerim omenja svetega Frančiška Asiškega, ki ni bil le prijatelj revežev, ampak je zavezal sebe in svoje redovnike na življenje v skrajnem uboštvu po Jezusovem zgledu; znana je tudi njegova miroljubnost ter varovanje stvarstva. Že kot škof je bil znan po človekoljubnem delu in pomoči revnim, k čemur je spodbujal tudi duhovnike in vernike.<ref>{{navedi splet|url=https://www.zupnija-cresnjice.net/novice/pape%C5%BE-fran%C4%8Di%C5%A1ek-%C5%BEivljenjepis/|title= PAPEŽ FRANČIŠEK I. — življenjepis |publisher=Župnija Črešnjice — naša ljuba Gospa rožnovenska|author=Stanislav Stante|place=Črešnjice|language=sl|date= |accessdate=3. maj 2025}}</ref> Zato ne čudijo njegovi ukrepi za omejevanje nazivov, ki sicer ne pomenijo niti cerkvene prednosti niti gmotne koristi in jih že doslej niso mogli prejemati [[menih|redovniki]]; že aprila po nastopu službe je začasno zaustavil podeljevanje kakršnegakoli častnega naziva, spremembo podeljevanja je napovedal septembra 2013, a oktobra — po sestanku s šestimi kardinali z vsega sveta — je svojo odločitev o korenitem omejevanju naslovov tudi objavil z obrazložitvijo, da že podeljenih naslovov ne bo prekliceval.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ucanews.com/news/pope-calls-a-halt-to-conferring-monsignor-title-on-priests/69261|title= Pope calls a halt to conferring 'monsignor' title on priests|publisher= Union of Catholic Asian News|author=CWN|place=Rim|language=en|date=15. september 2013|accessdate=5. maj 2025}}</ref> Temu kleščenju nazivov je verjetno botrovala pretirana uporaba v nekaterih škofijah, saj tak naziv podeli papež duhovniku na prošnjo njegovega škofa. V [[Škofija Zrenjanin|Zrenjaninski škofiji]] — kjer je bilo škofijskih duhovnikov okrog 20 — je bilo na primer leta 2000 pod škofom [[László Huzsvár|Hužvarjem]] šest v škofiji delujočih od papeža odlikovanih duhovnikov;<ref>{{navedi knjigo|author=László Huzsvár|title=A Nagybecskereki püspükség évkönyve/Godišnjak zrenjaninske biskupije|place=Zrenjanin|year=2000|publisher=Püspöki hatóság|page=75}}</ref>le-tem so se 2006 pridružili še trije — in je tako vsak tretji bil monsinjor!<ref>{{navedi knjigo|author=Csipak Csaba|title=A Nagybecskereki egyházmegye névtára és évkönyve/Schematismus statusque dioecesis Zrenianensis anno Domini MMXI|place=Zrenjanin|year=2011|publisher=A nagybecskereki egyházmegyei hivatal|page=151s}}</ref> Naziv monsignor je sicer starodavna častna oznaka, ki se je duhovnikom običajno podeljevala kot nagrada za služenje [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]] ali kot znak posebne službe v cerkvenem upravljanju. Tako brez omejitve ostajajo ti naslovi v osrednjih cerkvenih ustanovah, a pripadajo tudi vsem [[kardinal]]om in [[škof]]om.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ncronline.org/blogs/ncr-today/report-pope-abolishes-monsignor-honor-most-priests|title= Report: Pope abolishes monsignor honor for most priests|publisher=NCR|author=Joshua J. Mcelwee|place=Rim|language=en|date=5. januar 2014|accessdate=5. maj 2025}}</ref> Povsem pa je ukinil najvišja častna naziva: »apostolski protonotar« in »častni prelat njegove svetosti« (oziroma »prelat«); ostal je torej le še naziv »kaplan njegove svetosti« ali »monsinjor«, ki pa ga bodo odslej deležni le duhovniki starejši od 65 let.<ref>{{navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/francisek-ukinja-castne-nazive|title= Frančišek ukinja častne nazive |publisher=Družina – vsak dan s teboj|author=Mojca M. Štefanič|place=Ljubljana|language=sl|date=8. januar 2014 |accessdate=30. januar 2018}}</ref> === Pomen pojma "usmiljenje" === Papež Frančišek v svojem učenju in govorih redno izpostavlja pomen usmiljenja.<blockquote>Prav je namreč, da nikoli ne pozabimo, da usmiljenje ni neka abstraktna beseda, ampak je stil življenja. Oseba je lahko usmiljena ali pa ni usmiljena — to je življenjski stil, za katerega se odločim. Eno je govoriti o usmiljenju, drugo pa je živeti usmiljenje. Če parafraziramo svetega apostola Jakoba, lahko rečemo: »Usmiljenje brez del je v sebi mrtvo.« Kar usmiljenje naredi živo, je njegov stalni dinamizem, da gremo naproti potrebam in pomanjkanju tistih, ki se nahajajo v duhovni in materialni stiski. Usmiljenje ima oči, ki vidijo, ušesa, ki slišijo, roke, ki dvigujejo. Vsakdanje življenje nam omogoča, da se z rokami dotaknemo mnogih stisk najrevnejših in najbolj preizkušanih oseb. Od nas pa se zahteva tista posebna pozornost, ki nam pomaga, da se zavemo stopnje trpljenja in stiske, na kateri se nahajajo mnogi bratje in sestre. Včasih gremo mimo situacij dramatične revščine in zdi se, da se nas ne dotaknejo. Vse se nadaljuje, kakor da ne bi bilo nič; v brezbrižnosti, ki nas navsezadnje naredi za hinavce in, ne da bi se tega zavedali, se konča kot oblika duhovnega spanja, kjer je duša neobčutljiva, življenje pa nerodovitno. Ljudje, ki gredo mimo, ki gredo skozi življenje, ne da bi se zavedali potreb drugih, ne da bi videli mnoge duhovne in materialne potrebe, so ljudje, ki gredo mimo, ne da bi zares živeli, so ljudje, ki ne služijo drugim. Kdor ne živi, da bi služil, ne služi življenju.<ref>{{Navedi splet|url=http://sl.radiovaticana.va/news/2016/06/30/pape%C5%BE_med_katehezo_usmiljenje_ni_abstraktna_beseda/1241083|title=Papež med katehezo: Usmiljenje ni abstraktna beseda. Je življenjski stil|accessdate=2016-07-12|archive-date=2016-06-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20160630110734/http://sl.radiovaticana.va/news/2016/06/30/pape%C5%BE_med_katehezo_usmiljenje_ni_abstraktna_beseda/1241083|url-status=dead}}</ref> (papež Frančišek med [[Kateheza|katehezo]] o usmiljenju, 30. junija 2016)</blockquote>Papež Frančišek je z bulo ''[http://katoliska-cerkev.si/bula-ob-napovedi-izrednega-jubileja-usmiljenja Misericordiae vultus]'' (''Obličje usmiljenja'') 11. aprila 2015 napovedal izredno [[sveto leto|jubilejno leto]] usmiljenja. V njej je zapisal, da je “''naznanil izredni jubilej usmiljenja kot ugoden čas za Cerkev, da še močneje in učinkoviteje pričuje vernikom''” (''Misericordiae vultus'', 3). Sveto leto se je začelo 8. decembra na slovesni praznik [[Marijino brezmadežno spočetje|Marijinega Brezmadežnega spočetja]], saj ta [[Cerkveno leto|liturgični]] praznik nakazuje, kako deluje Bog že od samih začetkov naše zgodovine. ”''Po grehu [[Adam]]a in Eve Bog ni hotel, da bi bilo človeštvo prepuščeno na milost in nemilost zlu. Zato si je zamislil in hotel [[Marija Božja mati|Marijo]], sveto in brezmadežno v ljubezni (prim. Ef 1,4), da bi postala Mati človekovega [[Jezus Kristus|Odrešenika]]. Na težo greha Bog odgovarja s polnostjo odpuščanja. Usmiljenje bo vedno večje od slehernega [[greh]]a in nihče ne more omejevati Božje ljubezni, ki odpušča''” (''Misericordiae vultus'', 3).<ref>{{Navedi splet|url=http://katoliska-cerkev.si/jubilej-usmiljenja|title=JUBILEJ USMILJENJA {{!}} Katoliška Cerkev|accessdate=2016-07-12|website=katoliska-cerkev.si|last=Cerkev|first=Katoliška}}</ref> Kakor je bilo v Judovski kulturi odpuščanje vseh dolgov bistvena sestavina svetega leta, tako tudi Cerkev v svetem letu, v redu duhovnega življenja, naklanja odpuščanje vseh dolgov. === Odnos do istospolnih porok === Njegovo stališče do homoseksualcev in njihovih porok razlagajo v povezavi z njegovim splošnim načinom delovanja in ravnanja po zgledu na staro vzgojno pravilo: ''"Suaviter in modo, fortiter in re ("Blago v načinu, krepko v stvari")''. »Bergoglio je človek, ki uteleša [[Elija|Elijevo]] [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]]: trd tam, kjer bi vsi (drugi) hoteli biti blagi (pri grehu) in blag tam, kjer so vsi (drugi) trdi (pri osebi); a vse to iz ljubezni do resničnega človeka. To kaže tudi sila, s katero se je on na primer postavil po robu uzakonitvi homoseksualnih porok v Argentini. Poudaril je, da »gre za istovetnost in preživetje družine in prav tako za življenje mnogih nežnih otrok.«<ref>{{navedi splet|url=http://www.tempi.it/il-mio-amico-bergoglio-sara-un-papa-alla-eliot-duro-sul-peccato-ma-misericordioso-coi-peccatori|title= Il mio amico Bergoglio sarà un papa alla Eliot: duro sul peccato ma misericordioso coi peccatori (Moj prijatelj Bergoglio bo papež podoben Eliju: trd z grehom, toda usmiljen z grešniki)|accessdate=2013-03-14|publisher=Cesare Zaffanella}}</ref> Doma je bil glede tega znan po napetih odnosih do levo usmerjenih vlad Néstorja Kirchnerja in Cristine Fernández de Kirchner. Med drugim so se razlikovali zato, ker se je nekaj dni pred glasovanjem in uveljavitvijo zakona izrečno zoperstavil istospolnim porokam. V javnost je prišlo njegovo pismo, v katerem je boj proti istospolni poroki opisal kot "Božjo vojno" proti zakonu, ki bi poleg zakonske zveze istospolno usmerjenim partnerjem omogočil tudi posvojitve otrok; trdi celo, da je tak zakon hudičevo delo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.cronista.com/impresa-general/Boda-gay-para-Bergoglio-es-una-movida-del-Diablo-y-Kirchner-lo-acuso-de-presion-20100709-0056.html|title= Boda gay: para Bergoglio es una “movida del Diablo y Kirchner lo acusó de presión |publisher=Cronista.com|author=Cronista|place=Buenos Aires|language=es|date=9. julij 2010|accessdate=3. maj 2025}}</ref> Na splošno prevladuje mnenje, da je v času pred papeževanjem Bergoglio bil glede tega vprašanja v svojem izražanju nadpovprečno oster.<ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/politika/francisek-papez-ki-si-kuha-sam-20404|title= Frančišek, papež, ki si kuha sam. Argentinec z italijanskimi koreninami|publisher=svet24.si|author=STA|place=Ljubljana|language=sl|date=13. marec 2013 |accessdate=9. avgust 2017}}</ref> Da v celoti dojamemo ostrino pisma, povzemimo glavne misli: {| |- ! A las Monjas Carmelitas de Buenos Aires <ref>{{navedi splet|url=https://tn.com.ar/politica/la-carta-completa-de-bergoglio_038363/|title=La carta completa de Bergoglio. A las Monjas Carmelitas de Buenos Aires |publisher=tn.com.ar|author= Jorge Mario Bergoglio DJ|place=Buenos Aires|language=es|date=22. junij 2010|accessdate=8. julij 2010}}</ref> ! [[Karmeličani|Karmeličankam]] [[Buenos Aires|Buenos Airesa]] |- | <blockquote>Les escribo estas líneas a cada una de Ustedes que están en los cuatro Monasterios de Buenos Aires. El pueblo argentino deberá afrontar, en las próximas semanas, una situación cuyo resultado puede herir gravemente a la familia. <br> Se trata del proyecto de ley sobre matrimonio de personas del mismo sexo. Aquí está en juego la identidad, y la supervivencia de la familia: papa, mamá e hijos. Está en juego la vida de tantos niños que serán discriminados de antemano privándolos de la maduración humana que Dios quiso se diera con un padre y una madre. Está en juego un rechazo frontal a la ley de Dios, grabada además en nuestros corazones. <br> Aquí también está la envida del Demonio, por la que entró el pecado en el mundo, que arteramente pretende destruir la imagen de Dios: hombre y mujer que reciben el mandato de crecer, multiplicarse y dominar la tierra. <br> No seamos ingenuos: no se trata de una simple lucha política; es la pretensión destructiva al plan de Dios. No se trata de un mero proyecto legislativo sino de una "movida" del padre de la mentira que pretende confundir y engañar a los hijos de Dios. <br> Hoy la Patria, ante esta situación, necesita de la asistencia especial del Espíritu Santo que ponga la luz de la Verdad en medio de las tinieblas del error; necesita de este Abogado que nos defienda del encantamiento de tantos sofismas con que se busca justificar este proyecto de ley, y que confunden y engañan incluso a personas de buena voluntad. <br> Por esto recurro a Ustedes y les pido oración y sacrificio, las dos armas invencibles que confesaba tener Santa Teresita. Clamen al Señor para que envíe su Espíritu a los Senadores que han de dar su voto. Que no lo hagan movidos por el error o por situaciones de coyuntura sino según lo que la ley natural y la ley de Dios les señala. <br> El proyecto de ley se tratará en el Senado después del 13 de julio. Miremos a San José. a María, al Niño y pidamos con fervor que ellos defiendan a la familia argentina en este momento. Recordémosle lo que Dios mismo dijo a su pueblo en un momento de mucha angustia: "esta guerra no es vuestra sino de Dios". Que ellos nos socorran, defiendan y acompañen en esta guerra de Dios. </blockquote> | <blockquote> Te vrstice pišem vsaki izmed vas, ki ste v štirih [[samostan]]ih v [[Buenos Aires]]u. V prihodnjih tednih se bo argentinsko ljudstvo moralo soočiti z razmerami, katerih izid bi lahko resno škodoval družini. <br> ''To je zakon o istospolnih porokah. Tukaj je na kocki istovetnost in preživetje družine: očeta, matere in otrok. Na kocki so življenja toliko otrok, ki bodo zapostavljeni že od samega začetka, s čimer jim bo odvzet človeški razvoj, ki ga je Bog namenil z očetom in materjo. Na kocki je splošna zavrnitev Božjega zakona, ki je vklesan tudi v naša srca.''<br> Tudi ''tukaj je zavist hudiča, po katerem je greh vstopil v svet, ki zvijačno skuša uničiti Božjo podobo: moški in ženska, ki prejemata nalogo, da rasteta, se množita in vladata zemlji.''<br> Ne bodimo lahkoverni: to ni le politični boj; ''to je uničujoče kljubovanje Božjemu načrtu.'' To ni zgolj zakonodajni načrt, temveč ''"poteza" očeta laži, ki želi zmesti in zavesti Božje otroke.''<br> Danes, soočena s temi razmerami, potrebuje država posebno pomoč [[Sveti Duh|Svetega Duha]], da bi sredi teme zmote zasijala luč Resnice; tega zavetnika potrebujemo, da nas brani pred čarom tolikih dvoumnosti, s katerimi poskušajo upravičiti ta zakon in ki zmedejo in zavedejo celo ljudi dobre volje.<br> Zato se obračam na vas in vas ''prosim za molitev in žrtvovanje'', dve nepremagljivi orožji, ki ju je imela sveta [[Terezija Avilska|Terezija]] po njenih besedah. Prosite Gospoda, naj pošlje svojega Duha senatorjem, ki bodo oddali svoj glas. Naj tega ne počnejo iz zmote ali okoliščin, temveč po tem, ''kar jim narekujeta naravni in božji zakon.''<br> Predlog zakona bo v senatu obravnavan po 13. juliju. Priporočimo se sv. Jožefu, Mariji, Detetu Jezusu, in jih goreče prosimo, naj v tem trenutku branijo argentinsko družino. Spomnimo jih, kaj je Bog sam rekel svojemu ljudstvu v času velike stiske: ''»Ta vojna ni vaša, ampak Božja.«'' Naj nam pomagajo, nas branijo in nas spremljajo v tej Božji vojni. </blockquote> |} Kardinal Bergoglio je obenem zahteval takrat od župnikov, da vsi s prižnic preberejo izjavo, ki zagovarja pravo opredelitev in razumevanje krščanskega zakona med moškim in žensko in jasno nasprotuje istospolnim porokam.<ref>{{navedi splet|url=https://www.lifesitenews.com/news/homosexual-marriage-is-a-machination-of-the-devil-argentinean-cardinal-warns/|title=Homosexual ‘Marriage’ is a Machination of the Devil, Argentinean Cardinal Warns|publisher=LifeSiteNews.com|author=Matthew Cullinan Hoffman|place=Buenos Aires|language=en|date=9. julij 2010|accessdate=5. december 2013}}</ref> Nič čudnega, da je bivši predsednik Néstor Kirchner <ref>Néstor Kirchner (1950-2010) je bil argentinski predsednik 2003-2007</ref> v zvezi s tem dogajanjem omenil, da je bilo čutiti pritiske od strani [[Rimskokatoliška cerkev|Katoliške Cerkve]]; sedanja predsednica [[Cristina Fernández de Kirchner|Cristina Fernández]] <ref>Cristina Fernández de Kirchner (*1953) je argentinska predsednica od 2007</ref> pa se je izrazila, češ da so njegova stališča zastarela. O samem istospolnem nagnjenju pa nekaj let pozneje kot papež v precej drugačnem tonu pravi: <blockquote>Če je en človek [[Homoseksualnost|gej]] in išče Boga ter je dobrega srca, kdo sem jaz, da bi ga sodil? [[Katekizem|Katekizem Katoliške cerkve]] to zelo dobro obrazloži. Govori, da jih ne smemo zapostavljati zaradi tega, temveč morajo biti vključeni v družbo. Težava ni v tej (spolni) orientaciji. Moramo biti bratje. Težava je v [[lobiranje|lobiranju]] za to usmeritev oziroma zvijačno pridobivanje pohlepnih ljudi in političnih strank, [[Prostozidarstvo|prostozidarskih skupin]] in številnih drugih. To je najhujši problem.<ref>[http://www.rtvslo.si/svet/papez-francisek-kdo-sem-jaz-da-bi-sodil-geje/314173 Papež Frančišek: Kdo sem jaz, da bi sodil geje?], Rtvslo.si, pridobljeno 21. december 2013.</ref></blockquote> ==== Blagoslovi homoseksualcev in varstvo otrok ==== Že kot kardinal se je Jorge Mario Bergoglio zavzemal za kulturo življenja in je nasprotoval tako splavu kot evtanaziji. Ostro je tedaj nasprotoval argentinski vladi, ki je želela uzakoniti istospolne poroke, posvojitve otrok s strani istospolnih parov pa je označil kot diskriminacijo otrok.<ref name="#1"/> Prav na področju homoseksualnosti je opaziti med njegovim papeževanjem največji odmik od prejšnjih lastnih stališč — saj je polagoma postal ne samo naklonjen [[Istospolna zakonska zveza|istospolnim porokam]], ampak je — v popolnem nasprotju s [[sveto pismo|svetim pismom]], tradicionalnim [[papež|papeškim]] naukom in blagoslovno prakso, da ne omenimo njegovih prejšnjih (pre)strogih stališč v zvezi s tem — ne le dovoljeval, ampak celo zahteval podeljevanje blagoslova istospolnim parom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.msn.com/en-us/news/world/10-things-to-know-about-pope-francis-a-legacy-of-humility-courage-and-compassion/ar-AA1DnBMw?ocid=BingNewsSerp|title=10 Things to Know About Pope Francis: A Legacy of Humility, Courage, and Compassion|publisher=msn.com|author=Entrepreneur Staff|place=|language=en|date= |accessdate=3. maj 2025}}</ref> Kljub nekaterim nejasnostim pa poznavalci menijo, da je v skladu z izročilom vztrajal pri nauku, da je homoseksualnost v dejanju grešna.<ref>{{navedi splet|url=https://www.koha.net/fr/index.php/veshtrime/nje-pape-kunder-pompozitetit|title=Un pape contre la pompe|publisher=Suivez Koha.net|author=|place=Buenos Aires|language=fr|date=|accessdate=24. april 2025|archive-date=2025-08-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20250810030458/https://www.koha.net/fr/index.php/veshtrime/nje-pape-kunder-pompozitetit|url-status=dead}}</ref> Začelo se je z njegovo izjavo z dne 28. julija 2013 v zvezi z nekim duhovnikom, ki so mu ga zatožili, češ da je gej<ref>"gej" — iz angleške besede "gay", ki je prvotno bila neopredeljena in je pomenila "fanta", "mladeniča", "moškega nasploh". V zadnjem času se je začela uporabljati za določene skupine moških, ki prakticirajo istospolne odnose in se jih drži zato tudi beseda "homoseksualci".</ref>: "Kdo sem jaz, da sodim"; in pušča v dvomu, ali papež dejavno homoseksualnost ima za greh (kot jo je imel še malo prej kot kardinal in jo je hudo obsojal) ali pa ne.<ref>{{navedi splet|url=https://govorise.metropolitan.si/zanimivosti/najlepsi-citati-papeza-franciska-kdo-sem-jaz-da-sodim/|title= Najlepši citati Papeža Frančiška: "Kdo sem jaz, da sodim?"|publisher=Govori se. Metropolitan.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=21. april 2025 |accessdate=3. maj 2025}}</ref> Ko je pozneje ne le civilno poročenim, ampak tudi istospolnim parom začel dovoljevati prejem zakramentov, je ta nova praksa v nekaterih krogih naletela na bučno odobravanje; po drugi strani pa je ta novotarija in siljenje duhovnikov v zadevo, ki jo v vesti zavračajo, povzročalo pohujšanje in zavračanje najprej po celotni [[Afrika|Afriki]], potem na [[Poljska|Poljskem]], nato pa tudi drugod in sicer ne le med katoličani, ampak tudi med drugimi kristjani in verniki raznih veroizpovedi, pa celo med takoimenovanimi [[ateizem|neverniki]].<ref>{{navedi splet|url=https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/papa-franjo-u-novoj-knjizi-umanjuje-zdravstvene-probleme-dobro-sam---890701.html|title= Papa Franjo pozvao na blagoslov homoseksualaca: "To je ljudska činjenica"|publisher=Dnevnik.hr|author=Hina|place=Zagreb|language=hr|date=14. januar 2025|accessdate=23. april 2025}}</ref> Čeprav po [[katolicizem|katoliškem]] [[katekizem|katekizmu]] v okviru 6. Božje zapovedi spadajo pod greh nečistosti tako dejanja homoseksualnosti kot pedofilije, pa je v prvem pogledu bil papež Frančišek popustljiv do skrajne meje sklicujoč se na Božje usmiljenje, medtem ko do [[pedofilija|pedofilov]] v dejanju ni poznal nobene milosti in je tudi od drugih v tej zadevi zahteval ničelno strpnost. Ne čudi, da si je prav na tem občutljivem področju nakopal očitke za nedoslednost: po eni strani mu nekateri očitajo neevangeljsko strogost, po drugi strani pa pretirano popustljivost — in sicer v nekaterih primerih do določenih oseb, ki so bile obtožene za pedofilstvo, a jih je vzel pod svojo zaščito. Tako je najprej branil v zvezi s takimi obtožbami [[Čile|čilske]] [[škof]]e; ko pa je zadevo podrobneje preučeval, je prišel do prepričanja, da niso zavzeli pravilnega stališča in je do njih nastopil izredno ostro; podobno tudi do [[Irska|irskega]] episkopata.<ref>{{navedi splet|url=https://www.msn.com/en-us/news/world/10-things-to-know-about-pope-francis-a-legacy-of-humility-courage-and-compassion/ar-AA1DnBMw?ocid=BingNewsSerp|title=10 Things to Know About Pope Francis: A Legacy of Humility, Courage, and Compassion|publisher=msn.com|author=Entrepreneur Staff|place=|language=en|date= |accessdate=3. maj 2025}}</ref>. Kljub temu se ni izmaknil očitkom, da nekatere obtožene osebe ščiti pred ukrepi, ki jih je on sam neizprosno uvajal; zaradi uporabe takih dvojnih meril so se slišale celo zahteve po njegovem odstopu, na kar se je odzval z molkom.<ref name="study">{{navedi novice|agency=[[Associated Press]]|url=https://cruxnow.com/global-church/2018/09/18/popes-role-in-study-of-argentine-sex-abuse-case-draws-fire/|title=Pope's role in study of Argentine sex abuse case draws fire|website=[[Crux (online newspaper)|Crux Now]]|publisher=Boston Globe Media Partners, LLC|location=Boston, Massachusetts|date=18 September 2018|access-date=18 September 2018|archive-date=27 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190427190340/https://cruxnow.com/global-church/2018/09/18/popes-role-in-study-of-argentine-sex-abuse-case-draws-fire/}}</ref> [[Apostolski nuncij|Nuncij]] v [[ZDA]] — [[Carlo Maria Viganò|Viganò]] — je v zvezi s tovrstnimi razpravami<ref>6. Božja zapoved: "Ne nečistuj!" 9.: "Ne želi bližnjega žene...!"</ref> postal papežev najostrejši kritik in je označil homoseksualnost za "nalezljivo kugo." Objokovati žrtve spolnih zlorab, ne pa imenovati "homoseksualnosti kot glavnega vzroka neštetih spolnih zlorab", pa je štel za "hinavščino".<ref>[https://www.katholisch.de/aktuelles/aktuelle-artikel/erzbischof-vigano-papst-soll-irrtumer-bekennen ''Erzbischof Vigano: Papst soll „Irrtümer bekennen“.''] [[katholisch.de]] vom 19.&nbsp;Oktober 2018.</ref> Ni se strinjal niti s papeževim obravnavanjem drugače mislečih v lastnih vrstah: namesto da bi jih poslušal in po možnosti upošteval njihove dobre nasvete, jih je [[papež Frančišek]] kratkomalo odstavljal z njihovih tudi visokih položajev ne glede na to, da so bili med njimi tudi [[škof]]je in celo [[kardinal]]i.<ref>{{navedi splet|url=https://agostinoclerici.it/2017/02/07/colpo-di-testa-18-il-papocentrismo-e-danno-per-la-chiesa/#more-3413|title= Il “papocentrismo” è danno per la Chiesa|publisher= Corriere di Como|author=Agostino Clerici|place=|language=it|date=7. februar 2017|accessdate=24. april 2025}}</ref> Vsi kardinali, škofje in verniki — kakor tudi drugi družbeni sloji zunaj Cerkve — torej niso vedno sprejemali Frančiškove duhovne usmeritve kot samoposebiumevne, ampak je tudi v čisto versko-moralnih vprašanjih — zaradi svojega včasih preveč izvirnega ali morda enostranskega pristopa, nedorečenosti ali učenj, ki so bila premalo v skladu s tradicijo in ustaljeno prakso, uspel sicer zediniti in združiti "svet in vernike — vendar ne zoper greh in krivico, ampak zoper sebe samega".<ref>{{navedi splet|url=https://www.newsweek.com/pope-francis-united-world-against-himself-2030649|title=Pope Francis Has United the World—Against Himself|publisher=Newsweek.com|author=Hugh Cameron|place=|language=en|date=14. februar 2025|accessdate=29. april 2025}}</ref> === Odnos do oblasti === ==== "Tišina" s cerkvene strani ==== [[Slika:Orlando-Yorio Mario-Bergoglio.jpg|thumb|240px|upright|<center>[[Orlando Yorio]] [[sveta maša|somašuje]] s svojim [[provincijal|provincijalom]] [[papež Frančišek|Mariom Bergoljem]] v [[Buenos Aires|Buenos Airesu]] [[1974]] (od leve na desno četrti, tretji je [[papež Frančišek|Bergoglio]])]] V Argentini je bila med letoma 1976 in 1983 na oblasti [[vojaška hunta]]<ref> »vojaška hunta«, »vojaška vlada«, »vojaški režim« je vladavina v državah [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]], ki je prišla navadno na oblast z državnim udarom in je med svojim vladanjem omejevala demokratične svoboščine državljanov</ref>, ki je "izginila" okrog 30.000 ljudi in vladala z nasiljem in mučenjem.<ref>{{navedi splet|url=https://www.magyarkurir.hu/hirek/mit-mond-papa-elleni-vadakrol-az-egyik-erintett-p-jalics-ferenc-sj|title= Mit mond a pápa elleni vádakról az egyik érintett, P. Jálics Ferenc SJ?|publisher= Magyar Kurír |author=|place=Budimpešta|language=hu|date=16. marec 2013 |accessdate=16. julij 2025}}</ref> Ko je bil 2005 izvoljen za [[papež Benedikt XVI.|papeža Benedikt XVI.]], so [[občilo|občila]] postavljala pod vprašaj njegovo članstvu v [[Hitlerjugend]]u; podobno 2013 — ko je bil izvoljen za [[papež Frančišek|papeža Frančišek]] – glede njegove nedejavnosti za časa vladanja [[vojaška hunta|vojaške hunte]].<ref>{{navedi splet|url=https://mqh02.wordpress.com/2013/03/17/que-hizo-bergoglio-durante-la-dictadura/|title= Jorge Bergoglio y la sombra del gobierno militar|publisher=BBC News, Mundo|author=Veronica Smink|place=Buenos Aires|language=es|date=14. marec 2013 |accessdate=21. julij 2025}}</ref> O tem tragičnem obdobju obstajajo nasprotujoča si poročila. Nekatere žrtve so obtoževale Bergoglia zlasti ob izvolitvi za [[papež Frančišek|papeža Frančiška]], da je to vlado podpiral, da je ni obsodil niti z besedico in da ni storil dovolj za zaščito preganjanih, ki so jim bile kršene osnovne [[človekove pravice]]; podobni očitki so leteli tudi na takratno deželno cerkveno vodstvo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bfmtv.com/international/europe/italie/le-passe-trouble-du-pape-francois_AN-201303140083.html|title=Le passé trouble du pape François|publisher=bfmv.com|author=Alexandra Gonzalez|place=|language=fr|date=14. marec 2013|accessdate=30. april 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.news.com.au/world/pope-francis-meets-father-franz-jalics-priest-he-was-accused-of-failing-to-save-from-torture/news-story/cf7fbf85bf7bd6efcbf848736c458016 |title= Pope Francis meets Father Franz Jalics, priest he was accused of failing to save from torture|publisher=news.com.au|author=|place=|language=en|date=6. oktober 2013|accessdate=13. julij 2025}}</ref> Po poročanju [[BBC Mundo|BBC Munda]] so se tovrstne obtožbe zaradi njegovega odnosa do takratne [[diktatura|diktature]], ki jo je sprva vodil general [[Jorge Videla]], okrepile, ko ga je argentinski časopis ''[[Página 12]]'' leta 2010 obtožil sodelovanja s takratnimi oblastmi.<ref>{{navedi splet|url=https://mqh02.wordpress.com/2013/03/17/que-hizo-bergoglio-durante-la-dictadura/|title= Jorge Bergoglio y la sombra del gobierno militar|publisher=BBC News, Mundo|author=Veronica Smink|place=Buenos Aires|language=es|date=14. marec 2013 |accessdate=21. julij 2025}}</ref> Nekateri mediji v domovini in tujini — pa tudi posamezni duhovniki sodelavci in sobratje [[jezuiti]] — so ga torej obtoževali »predomačnega« odnosa s to hunto, ko je služil kot [[provincijal]] jezuitov za Argentino in rektor semenišča v San Miguelu. O usodi ugrabljenih [[jezuiti|jezuitov]], ki so delovali v [[Buenos Aires|buenosaireškem]] [[barakarsko naselje|barakarskem naselju]], sta se razpisala tudi [[časnikar|časnikarja]] in [[zgodovinar]]ja [[Horacio Verbitsky|Verbitsky]] in [[Henry Sire|Sire]], ki sta med drugim spremljala, raziskovala in poročala tudi o [[Argentina|argentinskem]] obdobju jezuitskega provincijala, pa pozneje buenosaireškega nadškofa in kardinala Maria Bergoglia, poznejšega [[papež Frančišek|papeža Frančiška]], zlasti težke čase med [[Umazana vojna|Umazano vojno]] 1970-ih let.<ref>{{navedi novice |url=http://www.reuters.com/article/2013/03/13/us-pope-succession-bergoglio-idUSBRE92C15X20130313 |title=Argentina's pope a modest man focused on the poor |author=Lifschitz, Alejandro |work=Reuters |date=13.3.2013 |accessdate=14.3.2013 |archive-date=2015-10-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151004050810/http://www.reuters.com/article/2013/03/13/us-pope-succession-bergoglio-idUSBRE92C15X20130313 |url-status=dead }}</ref> Ko je bil izvoljen Bergoglio za papeža, so se slišale obtožbe, da je sodeloval z oblastjo ter da pa ni zaščitil žrtev argentinske vojaške diktature — še več: da je dva svoja sobrata — [[Orlando Yorio|Yoria]] in [[Franz Jalics|Jalicsa]]<ref>Franz Jalics (tudi Francisco Jalics ali Ferenc Jálics; ime je po člankih in v Wikipediji v različnih jezikih najbolj pogosto ''Franz'', ker je bil madžarsko-nemškega rodu) je madžarski jezuit, ki je osebno vodil duhovne vaje za čez 20.000 vernikov in se je končno vrnil iz Amerike v svojo skupnost v Budimpešto.</ref><ref>{{navedi splet|url=https://jezsuita.blog.hu/2018/11/08/katolikus_spiritualitas_es_szemlelodo_ima|title=Katolikus spiritualitás és szemlélődő ima|publisher=Pacsy|author=Ferenc Jálics|place=Budimpešt|language=hu|date=8. november 2018|accessdate=4. julij 2025}}</ref> — ki sta delovala v najrevnejši buenosaireški četrti, celo sam prijavil oblastem in dva — tj. Jorija in Durona — potem izgnal iz reda, ne da bi o tem obvestil njiju niti njune predstojnike; Jaliča ni mogel, ker je že imel večne [[redovne zaobljube|zaobljube]].<ref>{{navedi splet|url=https://onepeterfive.com/two-priests-prison-francis-buenos-aires/ |title= Two Priests Imprisoned: A Strange Story from Pope Francis’s Buenos Aires Days|publisher=onepeterfive.com|author=Henry Sire|place=|language=en|date=23. julij 2018|accessdate=10. junij 2025}}</ref> [[Salezijanci|Salezijanski]] [[škof]] [[Miguel Raspanti|Raspanti]] — ki se zaradi nekaterih njunih bolj "naprednih" pogledov v zvezi z [[osvobodilna teologija|osvobodilno teologijo]] z njima sicer ni v vsem strinjal — vendar je bil po pričevanjih svojih duhovnikov in pastoralnih delavcev "kot [[domača kokoš|koklja]], ki zavaruje vse svoje piščance pod svojimi krili, ne glede na njihovo barvo" — ju je hotel zaščiti in ju sprejeti v svojo palačo, kjer ju hunta ne bi iskala; v več primerih mu je to tudi uspelo. Tokrat pa je prišel na prizorišče neopazno in s kolesom, vendar prepozno.<ref>{{navedi splet|url=ttps://www.jornada.com.mx/2013/03/14/opinion/012a1pol|title= Cinco nuevos testimonios sobre Bergoglio en 1976|publisher=La Jornada|author= Horacio Verbitsky |place=Buenos Aires|language=es|date=14. marec 2013 |accessdate=20. julij 2025}}</ref> V tem primeru pa so ga oni prehiteli, saj je moral ravnati zaradi lastne varnosti skrajno previdno. Tako so ju že 23. maja 1976 ugrabili — po policijskem poročilu se je to zgodilo 24. maja — in je strogi zapor trajal pol leta.<ref>{{navedi splet|url=https://mqh02.wordpress.com/2013/03/17/que-hizo-bergoglio-durante-la-dictadura/|title= qué hizo bergoglio durante la dictadura |publisher= mqh2|author= Luis Dourrón|place=Buenos Aires|language=es|date=17. marec 2013 |accessdate=21. julij 2025}}</ref> Nato sta po izpustitvi na prostost bila izgnana iz [[Argentina|Argentine]]; Jalič je odšel k rodni sestri v [[Cleveland]] v [[ZDA]], Jorijo pa je le s težavo sčasoma uspel postati škofijski duhovnik in zgleden dušni pastir; oba sta bila na glasu kot "očeta revežev in potrebnih", medtem ko je Jalič [[inovacija|iznašel]] novo metodo [[meditacija|premišljevalnih]] [[duhovne vaje|duhovnih vaj]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.jornada.com.mx/2013/03/14/opinion/012a1pol|title= Cinco nuevos testimonios sobre Bergoglio en 1976|publisher=La Jornada|author= Horacio Verbitsky |place=Buenos Aires|language=es|date=14. marec 2013 |accessdate=20. julij 2025}}</ref> Jaličevo [[inovacija|inovatorstvo]] na področju [[duhovnost]]i je ob njegovem pogrebu v [[Budimpešta|Budimpešti]] omenil tudi njegov sobrat, prijatelj in učenec-učitelj premišljevalne [[molitev|molitve]] [[Péter Mustó]]. „Oče Feri“ je namreč že kot mlad [[akademik|profesor]] [[teologija|teologije]] in [[spiritual]] [[duhovnik|duhovniških]] pripravnikov že sredi 20. stoletja v [[Buenos Aires]]u razmišljal o novih poteh, ki bi mladim pomagele k uvajanju v molitveno življenje. Obnovo je iskal podobno kot [[papež Janez XXIII.]] z [[aggiornamento]]m (=podanašnjenjem). S svojim sobratom in prijateljem [[Orlando Yorio|Orlandom Yorijem]] sta preizkušala različne oblike molitve in iskala, kateri način bi bil za mlade in maloverne današnjega časa najprikladnješi. Njegov takratni provincialni predstojnik, oče Mario Bergoglio — poznejši [[papež Frančišek]] — je menil, da je ''način molitve očeta Jaliča – povezan z nekaterimi pozitivnimi prvinami [[osvobodilna teologija|osvobodilne teologije]] — nevaren''; kljub hudim nasprotovanjem se je vendarle pokazal za ustreznega ter je iz [[Južna Amerika|Južne Amerike]] dosegel tudi [[Evropa|Evropo]]; Jalič ga je namreč prvotno namenil dvomljivcem in iskalcem smisla življenja. Sredi različnih mnenj in kriz je bilo treba Boga iskati še bolj pozorno; poleg iskanja in doživljanja Božje bližine pa sta dajala velik pomen zlasti pozornemu, prijaznemu in pazljivemu medsebojnemu poslušanju in razumevanju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.magyarkurir.hu/megszentelt-elet/hala-egy-beteljesedett-eletert-eltemettek-jalics-ferencet-szemlelodo-ima-tanitomesteret|title= Hála egy beteljesedett életért — Eltemették Jálics Ferencet, a szemlélődő ima tanítómesterét|publisher= Magyar Kurír |author=|place=|language=hu|date=13. junij 2021|accessdate=19. julij 2025}}</ref> Bergoglio 1976 torej po nekaterih virih ni le podpiral [[vojaška hunta|vojaške hunte]], temveč je imel z njo tudi neposredno povezavo, kar je privedlo do prijetij, zapiranj, mučenj in izginotij katoliških duhovnikov in laikov — zagovornikov [[osvobodilna teologija|osvobodilne teologije]]. Medtem ko sta bila duhovnika [[Franz Jalics|Francisco Jalics]] in [[Orlando Yorio]] pet mesecev pozneje izpuščena, je šest drugih z njihovo župnijo povezanih sodelavcev kratkomalo "izginilo". V zvezi s temi dogodki je 2005 [[varuh človekovih pravic|varuhinja človekovih pravic]] [[Myriam Bregman]] vložila kazensko ovadbo zoper kardinala Bergolja zaradi suma o povezanosti z ugrabitvijo jezuitskih duhovnikov; nekaj let pozneje pa so ga tudi preživeli obtožili sokrivde pri ugrabitvi duhovnikov ter šestih pogrešanih faranov, med katerimi so bili štirje veroučitelji.<ref>Mundo, 8. november 2010</ref> Po izpustitvi je tudi Yorio obtožil Bergoglia, da je njih osmero izročil odredom smrti; medtem ko Jalics obtožbe iz samote nemškega [[samostan]]a ni želel komentirati.<ref>Associated Press, 13. marec 2013.</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.lacasademitia.es/articulo/politica/quien-es-papa-francisco-jorge-mario-bergoglio-guerra-sucia-argentina-michael-chossudovsky/20250424232813169997.html|title=¿Quién es el papa Francisco? Jorge Mario Bergoglio y la “guerra sucia” en Argentina|publisher= lacasademitia.es|author= Michel Chossudovsky|place=Buenos Aires|language=es|date=24. april 2025|accessdate=7. junij 2025}}</ref> Po izgonu iz [[Argentina|Argentine]] 1976 se je v poznejšem pogovoru z generalom [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]] Jalič domnevno "prostovoljno" odločil uničiti vso dokumentacijo, ki se je nanašala na ovaduha, ki je izdal [[vojaška hunta|hunti]] njega in sojetnika Jorija — ki pa je do konca življenja glede tega vztrajno obtoževal Bergolja; Jalič pa dotičnega ni hotel nikoli in na noben način razkrinkati; v tem smislu lahko razumemo njegove različne izjave, ki se med seboj vedno ne ujemajo.<ref>{{navedi splet|url=https://setemargens.com/franz-jalics-in-memoriam-a-heranca-mais-fecunda/|title=Franz Jalics, in memoriam: a herança mais fecunda|publisher=7margens|author=Rui Vasconcelos|place=|language=pt|date=19. februar 2021 |accessdate=14. julij 2025}}</ref> Pozneje sta Jorio in Duron dobila možnost, da se vrneta v red, vendar je nista izkoristila. Jorio je ostal škofijski duhovnik in do svoje smrti leta 2000 uspešno in blagodejno deloval v raznih južnoameriških krajih kot [[župnik]] zlasti med najrevnejšimi; podobno tudi [[Luis Dourrónd|Duron]].<ref>{{navedi splet|url=https://wikimonde.com/article/Orlando_Yorio|title=Orlando Yorio|publisher=Encyclopédie Wikimonde|author=|place=|language=fr|date=|accessdate=19. julij 2025}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Zadeva se je dolgo vlekla, na koncu pa je prišlo do sprave — vsaj z Jaličem, leta 2000. Po eni razlagi sta sobrata zamudila priložnost, ko ju je Bergoglio hotel skriti v eno od svojih ustanov, in sta kljub kočljivemu položaju ostala na svojem delovnem mestu; tako sta z lahkoto padla v roke mornarici, ki ju je ujela in zaprla, češ da je Franc [[Sovjetska zveza|sovjetski]] vohun, Orlando pa povezana z marksističnimi gverilci. Slišati je bilo, da so ju med zasliševanji tudi mučili. Po drugi razlagi pa takratni nadškof Bergoglio ni napravil vsega, da bi ju rešil, ker se verjetno ni hotel zameriti oblastem.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rfi.fr/fr/ameriques/20130318-accusations-contre-bergoglio-sont-elles-fondees|title=Les accusations contre Bergoglio sont-elles fondées ?|publisher=Reuters-Osservatore Romano|author=Jean-Louis Buchet|place=Rim|language=fr|date=18. marec 2013 |accessdate=29. april 2025}}</ref> Oče Jálics je pozneje pravil, da so ga najbrž napačno obvestili glede Bergoglijeve vloge, a ne glede na možno krivdo mu je vse iz srca odpustil — ne glede na take ali drugačne okoliščine pri njegovi ugrabitvi — srečen, da sta med takrat ugrabljenimi samo on in njegov sobrat ostala živa. Ko je papež Frančišek že po Jálicsevi smrti — saj je umrl od [[covid-19|korone]] 13. februarja 2021 — obiskal Budimpešto za sklep [[52. mednarodni evharistični shod|52. mednarodnega evharističnega shoda]] 12. septembra 2021, se je oglasil tudi pri tamkajšnji jezuitski skupnosti. V pogovoru z njimi je izrazil veliko spoštovanje do pokojnika in omenil, da so v času [[državni udar|državnega udara]] bili v [[Argentina|Argentini]] težki časi, ko pravzaprav nihče ni vedel točno, kaj bi bilo najbolje storiti; papež vsaj za javnost ni podrobneje opisoval svoje takratne vloge v omenjenem primeru.<ref>{{navedi splet |title=Amiről kevesen tudtak: ő volt Ferenc pápa magyar lelki vezetője - ATV |url=https://www.atv.hu/belfold/20250421/ferenc-papa-magyar-jalics/ |work=www.atv.hu |date=2025-04-21 |accessdate=2025-04-25 |language=hu}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Magyar mentora volt Ferenc pápának: Ilyen volt az egyházfő kapcsolata a tanítójával |url=https://nyugatifeny.hu/2025/04/21/ferenc-papa-jalics-ferenc-argentina-buanos-aires |work=Nyugati Fény |date=2025-04-21 |accessdate=2025-04-25 |language=hu-HU |first=Nyugati |last=Fény}}</ref> [[Papež Frančišek]] je v letu svoje izvolitve — 5. oktobra 2013 — v [[Vatikan]]u sprejel [[Franz Jalics|Jaliča]], čigar ugrabitev med argentinsko diktaturo je sprožila obtožbe o domnevni sokrivdi [[papež]]a, ki je bil takrat argentinski jezuitski provincijal. To obtožbo je sam duhovnik odločno zanikal, kakor tudi [[Nobelova nagrada za mir|Nobelov nagrajenec za mir]] [[Adolfo Pérez Esquivel]]. Prav tako je bila 2013 objavljena knjiga "La lista de Bergoglio" ("Bergoljev seznam"), v kateri časnikar [[Nella Scava]] opisuje, kako je Bergoglio takrat dejansko zaščitil in pomagal pobegniti približno 100 ljudem, ki jih je preganjala [[vojaška hunta]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.aciprensa.com/noticias/47482/el-papa-recibe-al-padre-jalics-que-fue-secuestrado-por-la-dictadura-en-argentina|title= El Papa recibe al Padre Jalics que fue secuestrado por la dictadura en Argentina|publisher= Aciprensa|author=|place=|language=es|date=9. oktober 2013 |accessdate=13. julij 2025}}</ref> Nekateri drugi prav tako trdijo, da nedavno odkriti dokumenti potrjujejo Bergoljevo nedolžnost, kar se tiče izročitve hunti; poleg tega pa govorijo njemu v prid tudi, kar se tiče reševanja iz ujetništva.<ref>{{navedi splet|url=https://www.infobae.com/sociedad/2023/03/18/las-17-preguntas-bajo-tortura-y-el-secuestro-de-los-jesuitas-yorio-y-jalics-por-los-que-bergoglio-intercedio/|title=Las 17 preguntas bajo tortura y el secuestro de los jesuitas Yorio y Jalics por los que Bergoglio intercedió. Un documento inédito escrito en un centro de detención clandestino, hecha luz sobre la mecánica represiva que llevo al secuestro de los jesuitas Orlando Yorio y Francisco Jalics|publisher=infobae|author=Aldo Duzdevich|place=Buenos Aires|language=es|date=17. marec 2023|accessdate=13. julij 2025}}</ref> ==== Primerjava med Čilom in Argentino ==== Za primero vsekakor lahko vzamemo [[Čile]], kjer je skoraj v istem času [[vojaška hunta]] z [[državni udar|državnim udarom]] prevzela oblast 1973 in vladala vse do 1990, a je kritika cerkvenega vodstva bila tako glasna, da so njenega voditelja imeli za "trn v peti". Treba poudariti, da je po [[politična desnica|desničarskem]] prevzemu oblasti v [[Čile|Čilu]] 11. septembra 1973 kardinal [[Santiago de Chile|Čilskega Santiaga]] [[Raúl Silva|Raúl Silva Henríquez]] že od vseh začetkov odkrito obsodil delovanje [[vojaška hunta|vojaške hunte]] pod vodstvom generala [[Augusto Pinochet|Avgusta Pinocheta]]. V ostrem nasprotju z Argentino je bilo to stališče katoliške hierarhije v Čilu odločilno za prenehanje vala kratenje [[človekove pravice|človekovih pravic]] [[politična levica|levičarjem]] in drugim političnim nasprotnikom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.lacasademitia.es/articulo/politica/quien-es-papa-francisco-jorge-mario-bergoglio-guerra-sucia-argentina-michael-chossudovsky/20250424232813169997.html|title=¿Quién es el papa Francisco? Jorge Mario Bergoglio y la “guerra sucia” en Argentina|publisher= lacasademitia.es|author= Michel Chossudovsky|place=Buenos Aires|language=es|date=24. april 2025|accessdate=7. junij 2025}}</ref> Tam je na primer nadškof in [[kardinal]] [[Raúl Silva]] svoje prijateljstvo z levičarskim predsednikom [[Salvador Allende|Allendejem]], kakor tudi z desničarskim diktatorjem [[Augusto Pinochet|Pinochetom]], izkoristil za uspešno zaščito preganjanih. S svojim odločnim nastopanjem je uspešno omilil obračunavanje z nasprotniki in drugače mislečimi. Kot izkušen diplomat in prepričan [[kristjani|kristjan]] v svesti si zapletenega položaja in svojih omejenih možnosti, je rešil s svojim uravnoteženim nastopanjem in posredovanjem mnogo zlasti mladih ljudi mučenja in smrti. Za [[Velika noč|Veliko noč]] je aprila 1974 v imenu vseh škofov objavil poslanico, v kateri je obsodil politično preganjanje in pozval k [[narodna sprava|narodni spravi]].<ref>{{navedi novice |last1=Kandell |first1=Jonathan |title=Chilean Bishops Accuse Junta of 'Climate of Fear' |url=https://www.nytimes.com/1974/04/25/archives/chilean-bishops-accuse-junta-of-climate-of-fear-special-to-the-new.html |accessdate=7 June 2018 |work=The New York Times |date=25 April 1974}}</ref>, kakor tudi k obnovi [[demokracija|demokracije]], pomoči žrtvam političnega preganjanja pri iskanju zaposlitve in zagotavljanju pravne pomoči političnim zapornikom. Pinochetovo zatiranje Cerkve je primerjal s tistim, ki so ga zgodnji [[kristjani]] trpeli pod [[Rimsko cesarstvo|rimskimi cesarji]].<ref>{{navedi novice |last1=Drinan |first1=Robert F. |title=12 Years of Night in Chile |author-link= Robert F. Drinan |url=https://www.nytimes.com/1985/09/11/opinion/12-years-of-night-in-chile.html |accessdate=7 June 2018 |work=The New York Times |date=11 September 1985}}</ref> Drugače misleči so bili ustrahovani, zaprti ali izgnani; zato je [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]] pod njegovim vodstvom postala varuhinja človeškega dostojanstva in znamenje "učinkovitega odpora proti oblastem".<ref>{{navedi splet|url=https://www.economist.com/obituary/1999/04/15/raul-silva-henriquez|title= Raul Silva Henriquez|publisher=Economist|author=|place=|language=en|date=17. april 1999|accessdate=7. junij 2018}}</ref> Ko pa je vlada omogočila večjo svobodo in kardinalu dovolila obisk političnih zapornikov, je le-ta zbral pritožbe o vladnih kršitvah [[človekove pravice|človekovih pravic]] in [[mučenje|mučenjih]]; iz tega je nastalo poročilo, v katerem je bilo naštetih več kot 3000 Čilcev, ki so bili v zaporu mučeni in ubiti ali so kako drugače izginili. Morda tudi zaradi molka [[Rimskokatoliška cerkev|cerkvenega]] vodstva je bilo takih žrtev v [[Argentina|Argentini]] vsaj desetkrat več.<ref>{{navedi splet|url=https://www.lacasademitia.es/articulo/politica/quien-es-papa-francisco-jorge-mario-bergoglio-guerra-sucia-argentina-michael-chossudovsky/20250424232813169997.html|title=¿Quién es el papa Francisco? Jorge Mario Bergoglio y la “guerra sucia” en Argentina|publisher= lacasademitia.es|author= Michel Chossudovsky|place=Buenos Aires|language=es|date=24. april 2025|accessdate=7. junij 2025}}</ref> Če bi katoliška hierarhija v Argentini skupaj z Bergoljem zavzela podobno stališče kot kardinal Raúl Silva v Čilu, bi bilo rešenih na tisoče življenj. [[Papež Frančišek]] potemtakem naj ne bi bil človek ljudstva, ki je predan pomoči revnim po stopinjah svetega [[Frančišek Asiški|Frančiška Asiškega]], kot se je predstavljal sam in so ga množično prikazovala (zahodna) [[občilo|občila]], ampak ravno nasprotno: njegova prizadevanja pod [[vojaška hunta|vojaško hunto]] so celostno ciljala na „napredne člane katoliške duhovščine“, pa tudi na predane aktiviste za [[človekove pravice]], ki so sodelovali v načrtih za boj proti revščini na krajevni ravni. S podporo argentinski "[[umazana vojna|umazani vojni]]" je Bergoglio očitno kršil načela [[krščanstvo|krščanske]] [[morala|morale]], ki postavlja vrednost človeškega življenja v središče. <ref>{{navedi splet|url=https://www.lacasademitia.es/articulo/politica/quien-es-papa-francisco-jorge-mario-bergoglio-guerra-sucia-argentina-michael-chossudovsky/20250424232813169997.html|title=¿Quién es el papa Francisco? Jorge Mario Bergoglio y la “guerra sucia” en Argentina|publisher= lacasademitia.es|author= Michel Chossudovsky|place=Buenos Aires|language=es|date=24. april 2025|accessdate=7. junij 2025}}</ref> ==== Časi do bili res hudi ==== [[Argentina|Argentinski]] [[časnikar]] [[Nelson Castro]] je med drugim poročal tudi o svojem rojaku [[papež Frančišek|papežu Frančišku]]. Ta [[intervju|pogovor]] z njim je sicer potekal že leta 2019, vendar je papež odobril, da pride na svetlo šele po njegovi smrti. Med drugim osvetljuje kočljive razmere med vladanjem [[vojaška hunta|vojaške hunte]] v [[Argentina|Argentini]] leta 1976. {| |- ! La historia del papa<ref>{{navedi splet|url=https://www.diarioregistrado.com/politica/entrevista-inedita--el-impactante-relato-de-bergoglio-al-recordar-la-tarea-de--rescatar-gente--durante-la-dictadura_a68092d48f1d5d5430b47c67f|title= Entrevista inédita: el impactante relato de Bergoglio al recordar la tarea de "rescatar gente" durante la Dictadura|publisher=Diario registrado|author= Nelson Castro|place=Buenos Aires|language=es|date=6. avgust 2025 |accessdate=7. avgust 2025}}</ref> ! Papeževa zgodovina |- | <blockquote>“Durante seis meses cuando era provincial, un momento muy difícil porque era el tiempo de la dictadura y todo el problema de rescatar gente, había cosas que no sabía manejar bien. Entonces fui a ver a una señora que era psiquiatra y me ayudaba con explicaciones, consejos".</br> "Fueron seis meses en los que me ayudó muchísimo por los miedos que me venían. Llevar escondido en el auto a una persona, tapada con una frazada y pasar tres controles de Campo de Mayo, de Buenos Aires a San Miguel, la tensión era difícil”. </blockquote> | <blockquote>»Šest mesecev, ko sem bil [[provincijal]], je bilo to zelo težko obdobje, saj je bila to [[diktatura]]; največjo problem je predstavljalo reševanje ljudi; to je pomenilo težave, s katerimi se nisem znal dobro spopasti. Zato sem šel k [[psihiater|psihiatrinji]], da bi mi pomagala z razlagami in nasveti.«</br> »Šest mesecev mi je zelo pomagala pri strahovih, ki sem jih doživljal. Moral sem nekoga skriti v avtu, pokriti z odejo, in ga pod hudim [[stres]]om pretihotapiti skozi tri nadzorne točke od četrti "Campo de Maya" do četrti "[[San Miguel, Buenos Aires|San Miguel]]"« </blockquote> |} ==== Moški ali ženska? ==== 15. marca 2013 je Jalič ob izvolitvi svojega nekdanjega predstojnika, ki je kot papež prevzel njegovo ime Franc, podal javno izjavo, v kateri je opisal, kako sta se leta pozneje ponovno srečala in somaševala ter dala lep zgled odpuščanja in sprave vsem, ki se znajdejo krivično preganjani v podobnih okoliščinah: {| |- ! Nemški izvirnik<ref>{{navedi novice |url=http://www.kath.net/news/40555 |title=Jesuit Jalics nimmt Stellung zu den Vorwürfen gegen den neuen Papst |work=KATH.NET |date=15 March 2013 |access-date=March 15, 2013}}</ref><ref>{{navedi novice |url=http://www.br.de/nachrichten/oberfranken/franz-jalics-wilhelmsthal-100.html |title=Jesuiten-Pater aus Oberfranken Junta-Opfer Jalics mit Papst versöhnt |archive-url=https://web.archive.org/web/20130317124622/http://www.br.de/nachrichten/oberfranken/franz-jalics-wilhelmsthal-100.html |archive-date=17 March 2013 |work=[[Bayerischer Rundfunk]] |date=15 March 2013 |access-date=9 February 2020 |language=de}}</ref> ! Angleški prevod ! Slovenski prevod |- | <blockquote>Ich bin mit den Geschehnissen versöhnt und betrachte sie meinerseits als abgeschlossen. <br> Ich wünsche Papst Franziskus Gottes reichen Segen für sein Amt. <ref>{{navedi splet |url=http://www.jesuiten.org/aktuelles/details/article/erklarung-von-pater-franz-jalics-sj.html |title=Public Position Statement |archive-url=https://web.archive.org/web/20130506053422/http://www.jesuiten.org/aktuelles/details/article/erklarung-von-pater-franz-jalics-sj.html |archive-date=6 May 2013 |work=German Province of Jesuits |date=15 March 2013 |access-date=9 February 2020}}</ref><br> Wie ich in meiner früheren Erklärung deutlich gemacht habe, sind wir wegen einer Katechetin verhaftet worden, die zuerst mit uns zusammenarbeitete und später in die Guerilla eintrat [aufgrund eines Übersetzungsfehlers wurde sie in der vorigen Erklärung als Mann bezeichnet]. </blockquote> | <blockquote>"I have been reconciled to the events and from my side consider them closed."<br> "I hope God will bless Pope Francis abundantly in his duties"<br> "As I made perfectly clear in my prior statement, we were arrested because of a female catechist, who had at first collaborated with us and then later joined the guerillas [whose identity, owing to a translation error, was characterized as male in the earlier statement]." </blockquote> | <blockquote>Z dogodki sem se spoprijaznil in jih smatram — kar se mene tiče — za končane.<br> Papežu Frančišku želim obilen Božji blagoslov za njegovo delo. <br> Kot sem že v prejšnji izjavi jasno povedal, so nas aretirali zaradi katehistinje, ki je sprva sodelovala z nami, kasneje pa se je pridružila gverilcem [zaradi napake v prevodu je bila v prejšnji izjavi označena kot moški]. </blockquote> |} Čeprav je v tej izjavi omenjena kot izdajalka neimenovana katehistinja, Jalič pravi, da se ne more opredeliti glede takratne Bergoljeve vloge pri njihovi ugrabitvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kath.net/news/40555|title= Jesuit Jalics nimmt Stellung zu den Vorwürfen gegen den neuen Papst|publisher=Katholische Nachrichten|author=Franz Jalics|place=|language=de|date=15. marec 2013|accessdate=6. junij 2025}}</ref> Drugo podobno sporočilo za javnost je prav tako izdala nemška jezuitska provinca teden dni pozneje, torej 20. marca 2013.<ref>{{navedi splet|url=http://www.jesuiten.org/aktuelles/details/article/erganzende-erklarung-von-pater-franz-jalics-sj.html|title=Ergänzende Erklärung von Pater Franz Jalics SJ|publisher=Deutsche Provinz der Jesuiten|author=Pater Franz Jalics SJ|place=|language=de|date=20. marec 2013|accessdate=28. marec 2016|archive-date=2016-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20160328015725/http://www.jesuiten.org/aktuelles/details/article/erganzende-erklarung-von-pater-franz-jalics-sj.html|url-status=dead}}</ref> <ref>{{navedi novice |url=http://m.guardian.co.uk/world/2013/mar/21/pope-francis-argentinian-junta-priest |title=Pope Francis did not denounce me to Argentinian junta, says priest Francisco Jalics, who was imprisoned for five months in the 1970s, says he and the new pope reconciled in 2000/ V njem pravi duhovnik Francisco Jalics, ki je bil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pet mesecev zaprt, da ga Papež Frančišek ni zatožil argentinski hunti, in da sta se z novim papežem pobotala leta 2000. |first=Jonathan |last=Watts |newspaper=[[Guardian (newspaper)|Guardian]] |date=March 21, 2013 |access-date=9 February 2020 |publisher=[[Guardian News & Media Limited]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.jesuiten.org/aktuelles/details/article/erganzende-erklarung-von-pater-franz-jalics-sj.html |title=Second Declaration of Father Franz Jalics SJ |work=German Jesuit Web |date=20 March 2013 |language=German |access-date=21 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160328015725/http://www.jesuiten.org/aktuelles/details/article/erganzende-erklarung-von-pater-franz-jalics-sj.html |archive-date=28 March 2016}}</ref> Ne glede na ti nenavadni in nasprotujoči si [[Franz Jalics|Jaličevi]] sporočili za javnost ob [[papež]]evi izvolitvi 2013 pa obstajajo neodvisna poročila in viri, ki nedvoumno navajajo, da je imel odločilno vlogo s cerkvene strani [[moški]], ki ga prepoznavajo kot njegovega in drugih [[jezuiti|jezuitov]] takratnega [[Argentina|argentinskega]] predstojnika; med drugimi sta se o zadevi na široko razpisala tudi [[časnikar]]ja in [[zgodovinar]]ja [[Henry Sire]] in [[Horacio Verbitsky]], ki omenjata, da ne bi bila potrebna nikakršna sprava, če zanjo ne bi bilo nobenega razloga.<ref>{{navedi splet|url=https://mqh02.wordpress.com/2013/03/17/que-hizo-bergoglio-durante-la-dictadura/|title= qué hizo bergoglio durante la dictadura |publisher= mqh2|author= Luis Dourrón|place=Buenos Aires|language=es|date=17. marec 2013 |accessdate=21. julij 2025}}</ref> To zapleteno zadevo je torej podrobno preiskoval tudi [[Horacio Verbitsky|Verbitsky]] in tozadevni članek že 1999 objavil v argentinskem časopisu ''[[Página 12]]'', kjer pravi: »Jezuitska duhovnika sta mi povedala, da ju je (Bergoljo) izdal in izročil vojski;« in nadaljuje: »Leta 1999 sem se pogovarjal z duhovnikoma in z Bergogliom, katerih izjavi nasprotujeta Bergoljevi trditvi, da jima je poskušal pomagati.« Verbitsky pa je raziskoval dalje: »Leta pozneje sem v arhivih zunanjega ministrstva našel nekaj dokumentov, ki pojasnjujejo situacijo: da je Bergoglio storil, kar je rekel (tj. pomagal duhovnikoma), a da je storil tudi, za kar sta ga duhovnika obtoževala (tj. pisal slaba poročila o njima).«<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/mundo/noticias/2013/03/130318_argentina_bergoglio_papa_francisco_verbitsky_vh|title=La " duplicidad" de Jorge Bergoglio.}}</ref> Maja 2023 je [[papež Frančišek]] v [[Budimpešta|Budimpešti]] zopet omenil ugrabitev [[Franz Jalics|Jaliča]] in [[Orlando Yorio|Jorija]] ter zanikal obtožbe o svoji domnevni vpletenosti v ugrabitev: »Potem se je pojavila legenda, da sem ju jaz spravil v zapor.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.pagina12.com.ar/547753-hice-lo-que-tenia-que-hacer-para-defenderlos|title=" Hice lo que tenía que hacer para defenderlos"}}</ref> Že v jubilejnem [[sveto leto|svetem letu]] je torej Jalics iz srca odpustil svojemu takratnemu nadrejenemu, kasnejšemu papežu Frančišku, ki menda v času ugrabitve ni storil vsega, da bi razjasnil in osvobodil Franca Jálicsa in njegovega tovariša. 2023 je papež ob obisku [[Budimpešta|Budimpešte]] o tem podrobneje spregovoril s svojimi jezuitskimi sobrati na Madžarskem: »Rad bi dodal, da so bile razmere v Argentini, ko je vojska ujela Jálicsa in Yorija, zmedene; sploh ni bilo jasno, kaj storiti. Storil sem, kar sem čutil, da moram storiti, da bi ju zaščitil. Bila je zelo boleča zadeva.«<ref name="777blog.hu">{{navedi splet |title="Jálics jó ember volt" — kiderült, miről beszélgettek a magyar jezsuiták Ferenc pápával |url=https://777blog.hu/2023/05/09/jalics-jo-ember-volt-kiderult-mirol-beszelgettek-a-magyar-jezsuitak-ferenc-papaval/ |work=777 |date=2023-05-09 |accessdate=2025-04-25 |language=hu |last=777}}</ref> Ugledni teolog [[Leonardo Boff|Boff]] je pozdravil izvolitev [[papež Frančišek|Frančiška]] za papeža ter se postavlja Bergogliu v bran rekoč: »Rešil in skril je veliko ljudi, ki jih je preganjala [[vojaška hunta]].«<ref>{{navedi splet|url=https://www.koha.net/fr/index.php/veshtrime/nje-pape-kunder-pompozitetit|title=Un pape contre la pompe|publisher=Suivez Koha.net|author=|place=Buenos Aires|language=fr|date=|accessdate=24. april 2025|archive-date=2025-08-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20250810030458/https://www.koha.net/fr/index.php/veshtrime/nje-pape-kunder-pompozitetit|url-status=dead}}</ref> Ta isti teolog, nekdanji [[Brazilija|brazilski]] [[frančiškani|frančiškan]] in morda najbolj znan zagovornik [[osvobodilna teologija|osvobodilne teologije]] kakor tudi dober poznavalec takratnih razmer, je v intervjuju za časopis ''Der Spiegel'' zavrnil tozadevne obtožbe o Bergogliovem morebitnem sodelovanju s takratno argentinsko diktaturo. To zanikajo tudi nekateri drugi udeleženci in javni delavci, kakor tudi sam papež Frančišek.<ref>{{navedi splet|url=https://erasideral.com/religioes/2025/04/21/o-passado-controverso-de-papa-francisco-durante-a-ditadura-militar-argentina/|title= O passado controverso de Papa Francisco durante a ditadura militar argentina|publisher=Era Sideral|author=Rogério Victorino|place=Buenos Aires|language=es|date=21. april 2025|accessdate=6. junij 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.nepszava.hu/articles/article.php?id=631115|title=Ma iktatják be Ferenc pápát|author=Der Spiegel|work=Nép Szava|date=19.3.2013|accessdate=19.3.2013|archive-date=2013-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20130620141632/http://www.nepszava.hu/articles/article.php?id=631115|url-status=dead}}</ref> ==== Kardinal Rode ==== Slovenski kardinal [[Franc Rode|Rode]], ki je živel v Argentini in je poznal tako papeža Frančiška kot tamkajšnjo miselnost, se je o tem izrazil na svoj izviren način. Papeža je označil za ''zaznamovanega z okoljem, iz katerega prihaja'', saj da so v Južni Ameriki socialne razlike in debate o teh stalnica, a da ''ljudje veliko govorijo in rešijo malo problemov''. Frančiškova stališča o kapitalizmu in socialni pravičnosti pa je označil za ideološko precej leva.<ref>{{Navedi splet|title=Rode: Papež prihaja iz okolja, kjer veliko govorijo in rešijo malo problemov|url=https://www.dnevnik.si/1042682429|website=Dnevnik|date=2023|accessdate=2023-07-08|archive-date=2023-07-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230708183536/https://www.dnevnik.si/1042682429|url-status=dead}}</ref> === Skrb za ogrožene, revne in preganjane === Jorge Mario Bergoglio je ob nastopu zagotovil, da bo sledil usmeritvi, ki jo je Katoliški Cerkvi začrtal [[Drugi vatikanski koncil]]; le-ta med drugimi poudarki namenja posebno skrb tudi obrobnim družbenim skupinam. To svojo usmeritev za migrante, preganjane in druge ogrožene skupine je poudaril tudi v pogovoru pred začetkom [[konklave|konklava]]; to je bila torej poteza in usmerjenost, s katero si je pridobil največ naklonjenosti ne le med ljudstvom na splošno, ampak tudi med duhovščino, škofi in kardinali. Ni pa ostajl le pri besedah, ampak je prakticiral v vsakdanjem življenju trajno skrb za vse potrebne in jo gojil že kot [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]]. To dejstvo je verjetno v [[konklave|konklavu]] nagnilo tehtnico v prid njegovi izvolitvi za [[papež]]a. Kot škof Bergoglio ni skrival svoje naklonjenosti do sporne [[osvobodilna teologija|osvobodilne teologije]], ki podobno kot [[marksizem]] gleda na spremembo družbenega reda kot na nujno pot do pravičnejše družbe; v zvezi s tem je Bergoglio v duhu [[evangelij]]a zavračal [[nasilje]]. Kazno pa je, da se cerkveni socialni nauk glede družbenih sistemov pravzaprav ne opredeljuje; začenši z [[papež Leon XIII.|Leonom XIII.]] pa vsekakor daje jasne smernice o pravični družbeni ureditvi: po eni strani obsoja izkoriščanje delavcev, po drugi strani pa razredni boj; obenem jasno nakazuje, da ima vsak človek pravico do zasebne lastnine in da revščina ni ideal krščanstva, ampak pridno delo, ki je ustrezno plačano — ki pa naj ga spremlja tudi dobrodelnost. To je pravzaprav povzetek okrožnice ''Rerum novarum'' papeža Leona XIII. <ref>{{navedi splet|url=https://www.bing.com/search?q=Rerum+novarum+k%C3%B6rlev%C3%A9l+tartalma&form=ANNTH1&refig=116572E4F06D44ECA5EE49557F0DFD3A&pc=HCTS|title= Rerum novarum körlevél tartalma - Pretraži|publisher=|author=papež Leon XIII.|place=|language=hu|date=|accessdate=26. maj 2025}}</ref> Svojih pridig ni posvečal socialni pravičnosti, temveč je poudarjal pomen duhovnosti in verjel, da bo pravilno razumevanje Božjega nauka pripomoglo, da bodo ljudje bolje razumeli stisko revežev kot Jezusovih bratov in na ta način dejavno pomagali pri odpravljanju vzrokov revščine ter sodelovali pri dobrodelnosti. Bergoglio je bil že kot škof znan po človekoljubnem delu in pomoči revnim. Ko je leta 2001 postal kardinal, je vernike pozval, naj ne zapravljajo denarja za drago letalsko vozovnico za romanje do Rima, ampak denar raje namenijo dobrodelnim ustanovam in pomoči revežem. Tudi med opravljanjem uglednih cerkvenih služb je živel v skromnem stanovanju in si sam kuhal.<ref>{{navedi splet|url=https://www.zupnija-cresnjice.net/novice/pape%C5%BE-fran%C4%8Di%C5%A1ek-%C5%BEivljenjepis/|title= PAPEŽ FRANČIŠEK I. - življenjepis |publisher=Župnija Črešnjice – naša ljuba Gospa rožnovenska|author=Stanislav Stante|place=Črešnjice|language=sl|date= |accessdate=3. maj 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://svet24.si/novice/politika/francisek-papez-ki-si-kuha-sam-20404|title= Frančišek, papež, ki si kuha sam. Argentinec z italijanskimi koreninami|publisher=svet24.si|author=STA|place=Ljubljana|language=sl|date=13. marec 2013 |accessdate=9. avgust 2017}}</ref> Ko je postal pa papež, se ni preselil v [[Apostolska palača|Apostolsko palačo]], ki je sicer namenjena papežu in najprimernejša za njegovo vsestransko delovanje. V duhu skromnosti je rajši ostal v neuglednejšem "Domu svete Marte"; po eni strani je bila to vsekakor prednost, da je bil v stalnem stiku s svojimi sodelavci; po drugi strani pa je bila morda celo ovira tako za njegovo nemoteno poslovanje, kakor tudi za njihovo samostojno delovanje. Sam Frančišek priznava, da se je na sobivanje bilo treba privajati in da ni potekalo samoumevno. V tem domu je živel po svoji odpovedi papeštvu vse do svoje smrti tudi zaslužni [[papež Benedikt XVI.|Benedikt XVI.]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.acistampa.com/story/6579/raccontando-la-citta-del-vaticano-ecco-dove-vive-papa-francesco-6579|title=Raccontando la Città del Vaticano. Ecco dove vive Papa Francesco. Papa Francesco a Casa Santa Marta |publisher= L'Osservatore Romano, ACI Group |author= Veronica Giacometti |place=Vatikan|language=it|date=24. avgust 2017|accessdate=29. maj 2025}}</ref> Ta "skromnost" pa niti ni bila poceni: zaradi stalnega preurejevanja neustreznih prostorov, kakor tudi zaradi podvojitve skoraj vseh uslužnih dejavnosti — tudi [[Švicarska garda|Švicarske garde]] — so namreč stroški vzdrževanja številnejšega osebja neprenehoma naraščali in dosegli v zadnjih mesecih neskromno vsoto 200.000 evrov mesečno. Zato je novi [[papež Leon XIV.|papež Leon]] vrnil predragi Dom sv. Marte njegovemu prvotnemu namenu — stanovanje za kardinale, — sam pa se bo preselil v "svojo" cenejšo palačo in tako občutno zmanjšal izdatke.<ref>{{navedi splet|url=https://tvzap.it/social/papa-leone-ha-rinunciato-la-decisione-su-santa-marta/2/|title= Papa Leone ha ‘rinunciato’: la decisione su Santa Marta|publisher=La Reppublica|author=Linda Righi|place=|language=it|date=26. maj 2025|accessdate=29. maj 2025}}</ref> Zaradi popravljalnih del in ureditve desetletje zapuščenih soban stanuje začasno v [[Palača svetega oficija|Palači sv. oficija]], kjer je bilo njegovo prejšnje delovno mesto.<ref>{{navedi splet|url=https://www.iltempo.it/attualita/2025/05/25/news/santa-marta-troppo-cara-papa-leone-torna-palazzo-apostolico-42736149/|title= Vaticano, Santa Marta è troppo cara. Papa Leone torna al Palazzo Apostolico|publisher=Il Tempo.it|author=Francesco Capozza|place=Rim|language=it|date=25. maj 2025|accessdate=29. maj 2025}}</ref> == Dela == === Knjige, izdane, preden je postal papež === * Premišljevanja za redovnike (''Meditationes para religiosos''), 1982 * Razmišljanja o apostolskem življenju (''Reflexiones sobre la vida apostolica'') 1986 * Premišljevanja o upanju (''Reflexiones de esperanza'') 1992 * Pogovori med Janezom Pavlom II. in Fidelom Castrom (''Diálogos entre Juan Pablo II y Fidel Castro'') 1998 * Izobraževanje: Potreba in strast (''Educar: exigencia y pasión'') 2003 * Postavljanje domovine na ramena (''Ponerse la patria al hombro'') 2004 * Narod, ki ga je treba zgraditi (''La nación por construir'') 2005 * Podkupovanje in greh (''Corrupción y pecado'') 2006 * Obtoževanje samega sebe (''Sobre la acusación de sí mismo'') 2006 * Resnična moč je služenje (''El verdadero poder es el servicio'') 2007 * Odprtega uma, verujočega srca (''Mente abierta, corazón creyente'') 2012<ref>{{navedi splet|url=http://www.ika.hr/index.php?prikaz=vijest&ID=149203|title=Biografija pape Franje|accessdate=2013-11-01|publisher=IKA Zagreb}}</ref> === Knjige papeža Frančiška === * ''Za papeške okrožnice glej [[Seznam papeških okrožnic#Frančišek|Seznam papeških okrožnic]].'' Do leta 2022, v osmih letih njegovega papeževanja, je izšlo čez 150 knjig o papežu Frančišku. Opisujejo njegovo življenjsko pot, delovanje in učenje. Poleg del, v katerih je kot avtor naveden papež sam, je še osem zvezkov pogovorov in 30 predgovorov. Najnovejša izdaja vatikanske založbe Libreria Editrice Vaticana je zbirka papeževih besedil o [[pandemija covida-19|vseokužbi korone]] pod naslovom ''La forza della speranza (Moč upanja)''. Knjižico na 56 straneh je uredil in opremil s predgovorom predsednik Papeškega sveta za kulturo, kardinal [[Gianfranco Ravasi]]. Sicer pa Frančiškova založniška dejavnost zajema veliko področij. Poleg [[papeška okrožnica|okrožnic]] in drugih uradnih papeških pisem je napisal tudi članke o podkupovanju in varstvu okolja, migracijah in gospodarstvu; napisal pa je tudi knjige posebej za otroke ali starejše. Papež Frančišek je poleg tega dajal številne intervjuje, do dva na mesec; nekaj daljših je izšlo v knjižni izdaji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.vaticannews.va/de/papst/news/2021-04/schon-150-buecher-von-papst-franziskus-erschienen.html |title=Schon 150 Bücher von Papst Franziskus erschienen|publisher=Vatican News|author=gs|date=27. april 2021|accessdate=17. december 2023}}</ref> == Ocena == === V družbenih občilih === ;''Film "Dva papeža"'' [[Britanija|Britansko]]-[[ZDA|ameriško]]-[[Italija|italijansko]]-[[Argentina|argentinski]] [[film]] iz leta 2019 ''Dva papeža'' — besedilo je napisal [[Anthony McCarten]] - a v režiji [[Fernando Meirelles|Fernanda Meirellesa]]<ref>''The Two Popes''</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.imdb.com/title/tt8404614/|title=Dva papeža (The two popes Двојица папа). Play trailer with sound 2:09|publisher= IMDb|author=Anthony McCarten|place=Argentina|language=en|date=20. december 2019|accessdate=17. julij 2025}}</ref>. V filmu je prikazano srečanje med [[papež Benedikt XVI.|papežem Benediktom XVI.]] in njegovim naslednikom [[papež Frančišek|Frančiškom]], ki ju muči enako vprašanje: oba želita dati odpoved: kardinal Bergoglio zaradi premajhne podpore žrtvam [[vojaška hunta|vojaške hunte]] v [[Umazana vojna|Umazani vojni]], papež Benedikt pa zaradi zdravstvenih težav in starosti. Med drugim film prikazuje različne vidike življenja Jorgeja Bergolja, v katerem Jalicsa igra [[Lisandro Fiks]]. [[Franz Jalics|Jalics]] je obširno prikazan skozi ključne trenutke Bergoljevega duhovnega življenja: od trenutka, ko vstopi v semenišče, do kasnejšega prizora, kjer Bergoglio poskuša prepričati jezuite, med njimi tudi Jalicsa, da naj prenehajo delo z revnimi. Film namiguje, da je Bergoljo Jaliča vendarle spravil v težek položaj, čeprav ga ni neposredno naznanil; odtegnil je namreč podporo Cerkve Jaličevemu poslanstvu, kar je posredno privedlo do prijetja, zapora in mučenja jezuitskih duhovnikov Jaliča in Jorija. Proti koncu je prikazan prizor sprave med Bergoljem in Jaličem med somaševanjem v [[sveto leto|svetem letu]] 2000.<ref name="Slate">{{navedi novice |last1=Martinelli |first1=Marissa |title=What's Fact and What's Fiction in The Two Popes |url=https://slate.com/culture/2019/11/two-popes-movie-accuracy-francis-benedict-fact-fiction.html |access-date=8 September 2020 |publisher=Slate |date=Nov 26, 2019 |language=en}}</ref> ; ''Knjiga "[[Papež Samodržec]]"'' [[Marcantonio Colonna]] — ki je pravzaprav psevdonim za pisatelja in zgodovinarja [[Henry Sire|Sireja]] — je o [[papež Frančišek|papežu Frančišku]] napisal sporno knjigo pod naslovom ''[[Papež Samodržec]]. Notranja zgodba Frančiškovega papeštva'', in sicer leta 2017 v italijanščini, kmalu nato pa tudi v angleščini, nemščini, češčini in nekaterih drugih jezikih. Knjiga vsebuje kritični in osporavani življenjepis papeža Frančiška.<ref>"'Dictator Pope' author suspended by Order of Malta". The Tablet. 22 March 2018. Archived from the original on 1 January 2018. Retrieved 22 March 2018.</ref> ; ''Knjiga "[[El Silencio]]"'' 2005 je argentinski novinar Horacio Verbitsky objavil v [[španščina |španščini ]] sporno knjigo " [[El Silencio]]", ki povzema njegovo raziskavo odnosov med [[Argentina|argentinsko]] [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvijo]] in [[vojaška hunta|vojaško hunto]], ki je vladala od 1976 do 1983. Knjiga je postala [[uspešnica]] in je zbudila različne odzive: od strinjanja do zavračanja ter je v tem pomenu sporna še danes. Ena ključnih osebnosti v knjigi je Jorge Mario Bergoglio, ki je bil 2013 izvoljen za [[papež Frančišek|papeža Frančiška]] in je bil takrat [[provincijal]] [[Družba Jezusova|Družbe Jezusove]]. [[Horacio Verbitsky|Verbitsky]] ga obtožuje sodelovanja z vojaško [[diktatura|diktaturo]] in domnevne izdaje dveh svojih sobratov — [[Franz Jalics|Jaliča]] in [[Orlando Yorio|Jorija]], — ki sta delovala v najrevnejšem [[Buenos Aires|buenosaireškem]] [[barakarsko naselje|barakarskem naselju]], a ju je vojska med prvimi zajela, ugrabila in mučila skoraj skozi pol leta.<ref>{{navedi splet|url=https://aristeguinoticias.com/1303/mundo/el-libro-que-revelo-la-conexion-de-bergoglio-con-la-dictadura-militar-argentina/|title=‘El Silencio’. El libro que reveló la conexión de Bergoglio con la dictadura militar argentina |publisher=Aristegui Noticias|author=Horacio Verbitsky |place=Buenos Aires|language=es|date=13. marec 2013 |accessdate=21. julij 2025}}</ref> === ''Petrus Romanus'' === [[Malahijeve prerokbe|Malahijeva prerokba]] pravi o [[papež Frančišek|papežu Frančišku]], da je '''Peter Rimski''' ({{lang-la|Petrus Romanus}}; {{lang-en|Peter the Roman}}). Opisuje pa ga res z apokaliptičnimi potezami takole: ({{lang-la|Petrus Romanus, qui pascet oves in multis tribulationibus: quibus transactis civitas septicollis diruetur, & Iudex tremendus iudicabit populum suum. Finis.}}; to bi v slovenščini pomenilo:) '''Peter Rimski, ki bo pasel svoje ovce v mnogih stiskah; ko pa se bodo te bridkosti končale, bo mesto na sedmerih gričih razdejano, in strašni sodnik bo sodil svoje ljudstvo. Konec.'''. Obstajata dve razlagi: po prvi bi se imenovanje ''Peter Rimski'' nanašalo na ''[[Papež Frančišek|papeža Frančiška]]'' (2013–2025), ki je rojen v [[Argentina|argentinskem]] [[Buenos Aires|Buenos Airesu]] kot Jorge Mario Bergoglio. Drugo poimenovanje bi bilo lahko tudi ''Peter Roman'', ob upoštevanju, da je že obstajal [[papež Roman]]. V nekaterih poznejših natisih prerokb je beseda ''suum'' izpuščena; tako lahko prevajamo ''ljudstvo'' namesto ''svoje ljudstvo''.<ref>{{navedi knjigo|author=M. J. O'Brien|title= Prophecy of St. Malachy|page=83}}</ref> ''Mesto na sedmih gričih'' je nedvomno [[Rim]]. ''Strašni sodnik'' je [[Jezus Kristus|Kristus]]. Veliko razčlenjevalcev opaža, da se tukaj ponuja možna razlaga, da bodo še papeži med ''Gloria olivae'' ([[papež Benedikt XVI.|Benediktom XVI.]]) in ''Petrus Romanus''. Poljudna razlaga pa pripisuje to mesto [[papež Benedikt XVI.|Benediktovemu]] nasledniku [[papež Frančišek|Frančišku]]. Nekateri namigujejo na njegovo povezanost s [[Frančišek Asiški|Frančiškom Asiškim]], čigar oče se je imenoval Peter (Pietro Bernardone). Če želimo zvesto razlagati [[Malahijeve prerokbe]] je torej očitno, da ne moremo preiti od [[papež Benedikt XVI.|Benedikta XVI.]] takoj na njegovega neposrednega naslednika Frančiška, ne da bi prej upoštevali še vmesni stavek, ki omogoča dvoumno razlago in sicer, da se bo pred ''Petrom Rimskim'' zvrstilo še nedoločeno število [[papež]]ev. Na to namiguje vrstica: '''V zadnjem preganjanju Svete Rimske Cerkve bo sedel…''' V ''Lignum vitae'', vrstica "''In persecutione extrema S.R.E. sedebit''" oblikuje poseben stavek in lasten paragraf. Zato nekateri to bereje kot prerokbo k "Peter Rimski", drugi pa to razlagajo kot ločen, nedokončan stavek, ki se izrecno nanaša na prihodnje papeže med ''Gloria olivae'' in ''Peter Rimski''. Razlagalci [[Malahijeve prerokbe|Malahijevih prerokb]] — do katerih se [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]] vse do danes ni uradno opredelila<ref>{{navedi splet|url=https://christianity.stackexchange.com/questions/8085/what-is-the-status-of-st-malachys-prophecy-within-catholicism?newreg=15bb7bba4d504406a1254c5b1723b6e3|title=What is the status of St Malachy's prophecy within Catholicism?|publisher=Christianity.stackexchange.com|author=|place=|language=en|date=2012|accessdate=2. maj 2025}}</ref> in je torej zadevo prepustila v svobodno razpravo — se nagibajo k mnenju, da bi lahko bil zadnji ali (po nekaterih) predzadnji papež prav nedavno umrli papež Frančišek. Če bo imel naslednika, naj bi se le-ta imenoval vsekakor ''Peter Rimski'', ki bo vodil Cerkev skozi zadnje stiske pred koncem sveta. V prid tej razlagi naj bi prispevala tudi zanimivost, da so v [[Bazilika svetega Pavla zunaj obzidja, Rim|Baziliki svetega Pavla zunaj obzidja]] — prav tako, kot v svetišču [[Bazilika Superga|Supergi]] nad [[Torino|Turinom]] — v obliki ovalnih [[mozaik|mozaikov]] upodobljeni portreti vseh papežev; po Frančiškovi upodobitvi pa ostaja prosto le še eno mesto. Druga zanimivost je še to, da kot možni nasledniki papeža Frančiška res obstajajo trije kardinali, ki nosijo ime Peter — in so tudi v resnici med pogosto omenjanimi papabilis: kardinal [[Péter Erdő|Erdő]] z [[Madžarska|Madžarskega]], kardinal [[Pietro Parolin|Parolin]] iz [[Italija|Italije]] in črnopolti kardinal [[Peter Turkson|Turkson]] iz [[Afrika|afriške]] [[Gana|Gane]].<ref>{{navedi splet|url=https://klip.si/video/srhljiva-prerokba-to-bo-zadnji-papez-pred-koncem-sveta |title= Srhljiva prerokba: To bo zadnji papež pred koncem sveta|publisher=Klip.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=22. april 2025 |accessdate=2. maj 2025}}</ref> Sedaj po izvolitvi lahko ugotavljamo, da so [[Malahijeve prerokbe|Malahijeva]] in tudi sodobne predvidevanja zgrešila in da je bil izvoljen za papeža [[papež Leon XIV.|Leona]] [[kardinal]], ki nima Petrovega imena (Robert Frančišek) in ki je veljal v medijih le za obrobnega kandidata. Poleg tega smemo — vsaj za zdaj — ugotavljati, da "mesto na sedmerih gričih" še vedno trdno stoji in da ni kakega večjega verskega preganjanja (če izvzamemo tradicionlno nestrpnost nekaterih krogov do kristjanov v muslimanskih državah). === Paskvin === Znameniti [[Paskvin]] — najbolj znani [[Rimski govoreči kipi|Rimski govoreči kip]] — je molčal vse od [[Druga svetovna vojna|Druge svetovne vojne]] — ali točneje rečeno, ni podajal kakih pomembnejših ali duhovitejših ocen posameznih papežev, ki bi bile vredne splošnega zanimanja vse od časov [[Združitev Italije|Združevanja Italije]], ko je [[papež Pij IX.|Pij IX.]] prenehal biti zemeljski vladar nad [[Papeška država|Papeško državo]] in [[Rim]]om 1870. ==== Vabilo na tekmo ==== Znano je, da je bil Frančišek strasten nogometni navijač. <ref>{{navedi splet|url=https://www.usmagazine.com/enespanol/noticias/el-papa-francisco-y-su-pasion-eterna-por-el-futbol/|title=El papa Francisco y su pasión eterna por el fútbol. Francisco, el papa futbolero: su eterno amor por San Lorenzo y el fútbol más allá del cielo|publisher=Us Weekly|author=Ricardo Gutierrez|place=|language=es|date=21. april 2025|accessdate=2. junij 2025}}</ref> Njegovo priljubljeno moštvo je bilo »San Lorenzo de Almagro«. Razen njih je v Vatikanu rad sprejemal druga znana moštva ter svetovnoznane in druge športne zvezde kot [[Diego Maradona|Maradona]], [[Lionel Messi|Messija]], [[Ronaldinho|Ronaldinha]]...<ref>{{navedi splet|url=https://es.euronews.com/cultura/2025/04/26/el-papa-que-amaba-el-futbol-como-francisco-llevo-el-deporte-rey-al-vaticano|title= El Papa que amaba el fútbol: ¿Cómo Francisco llevó el deporte rey al Vaticano?|publisher=Euronews|author=Theo Farrant|place=|language=es|date=26. april 2025|accessdate=2. junij 2025}}</ref> Zato ne čudi, da ga je sredi poletja prijazno povabil na tekmo med [[Argentina|Argentino]] in [[Italija|Italijo]] tudi [[Paskvin]]: Na začetku je namreč Bergoglio kot papež s svojimi posebnostmi očaral ljudi — celo sumničavega in nezaupljivege [[Paskvin]]a. Ker on bojda vse ve, je zvedel tudi za njegovo navdušenje za nogomet. Zato ga je povabil na tekmo in mu rezerviral vstopnico: <center> {| |- ! Prenotazioni<ref>{{navedi splet|url=https://www.pasquinate.it/2013/07/italia-argentina/|title="La satira del Pasquino dalla Piazza alla Rete...." Italia-Argentina.|publisher=Pasquinate.it|author=doriangray84|place=|language=it|date=10. julij 2013|accessdate=29. april 2025|archive-date=2025-06-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20250602115428/https://www.pasquinate.it/2013/07/italia-argentina/|url-status=dead}}</ref> ! Rezervacije |- | <poem> Le teste di rapa — che scelta di vita — invitan il Papa ad una partita: avanti, c’è posto, siam a Ferragosto! </poem> | <poem>Repaste glave — kakšna življenjska izbira — povabijo papeža na eno tekmo: Naprej, prostora je zadosti, Saj smo v [[Veliki šmaren|Velikem šmarnu!]] </poem> |} </center> ==== Močan - slaboten ==== Tako prijazen pa je Paskvin le izjemoma. Redno zbada in pika, kjer le more in kolikor more, saj se potuhne za svojo anonimnost. V delno opravičilo jezikavemu in pikremu [[poezija|poetično]]-[[satira|satiričnemu]] nepodpisanemu pisanju na splošno in zoper [[papež Frančišek|Frančiška]] posebej je treba omeniti resnici na ljubo, da [[Paskvin]] te svoje „častne naloge“ ne opravlja šele od včeraj, ampak da je znan že vsaj pol tisočletja. Ni pretirano mnenje, da skozi [[zgodovina|zgodovino]] kar uživa v nizkih udarcih zoper posvetne in duhovne veličine ter upira prst v njihove napake, zlasti v [[papež|papeške]]. Lahko bi seveda omenili tudi druge kritike kot na primer javne [[Sveti Pavel|Pavlove]] očitke prvemu [[papež]]u [[Sveti Peter|apostolu Petru]]<ref>pismo Galačanom 2,1-14</ref>, potem [[Dante Alighieri|Dantejeve]] zbadljivke zoper političnega nasprotnika [[papež Bonifacij VIII.|Bonifacija VIII.]] Nasmejani Frančišek je pri ljudstvu nedvomno bil bolj priljubljen od njiju, kakor tudi od [[Drugi vatikanski koncil|koncilskega]] [[papež Pavel VI.|Pavla VI.]] in svojega neposrednega predhodnika [[papež Benedikt XVI.|Benedikta XVI.]], ki ju pravzaprav niso napadali prikrito toliko [[Rimski govoreči kipi]] vključno s [[Paskvin]]om, kolikor povsem neprikrito in brez pesniških olepšav javno in nesramno ne le oporekovalske skupine [[liberalizem|svobodomiselnih]] [[katoličani|katoliških]] [[kristjani|kristjanov]], temveč tudi smetana [[duhovnik]]ov, [[škof]]ov in [[kardinal]]ov. Če so smeli to početi mnogi zoper enega [[Italijani|Italijana]] oziroma [[Nemci|Nemca]], zakaj ne bi bilo dovoljeno posamezniku kaj podobnega zoper enega [[Argentinci|Argentinca]]? Taka enostranskost bi lahko mejila celo na [[rasizem]], zlasti pri "zaslužnem papežu", ki so ga nasprotniki samo zaradi njegove nemške narodnosti že od samega začetka papeževanja surovo in brez dokazov povezovali z [[nacizem|nacizmom]],<ref>{{navedi splet|url=http://www.unavox.it/Segnalazioni_Rete/Stecchetti_Francescheide.html|title= Francescheide — Pasquinate per papa Francesco |publisher=Youcanprint Samozaložba|author=Lorenzo Stecchetti Junior|place=|language=it|date=marec 2017|accessdate=24. april 2025}}</ref> čeprav je bila resnica drugačna. Med šolanjem je sicer moral biti član [[Hitlerjugend]]a, vendar je bil tihi oporečnik in je kljub smrtni nevarnosti pobegnil s pomočjo predpostavljenega iz vojske.<ref>{{navedi splet|url=https://exame.com/mundo/relacao-papa-bento-xvi-nazismo/|title= Qual é a relação do papa emérito Bento XVI com o nazismo?|publisher=exame|author=Bloomberg|place=|language=es|date=31. december 2022|accessdate=2. junij 2025}}</ref>. Moral je res med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] služiti v nemški vojski, vendar ni nikoli streljal<ref>{{navedi splet|url=https://it.aleteia.org/2023/01/03/gunter-grass-lager-nazismo-papa-benedetto-xvi-aria-fresca-papa-francesco|title=Ratzinger nazista? La verità su prigionia e gioventù hitleriana |publisher=aleteia.it|author=Gelsomino Del Guercio|place=|language=it|date=3. januar 2023|accessdate=2. junij 2025}}</ref>; aprila 1945 je kot vojak pobegnil in so ga zajeli [[Amerikanci]]; na svobodo so ga spustili [[zavezniki]] že 19. junija istega leta, "ker niso na njem našli nobene krivde".<ref>{{navedi splet|url=https://gazzettadelsud.it/articoli/cronaca/2022/12/31/ratzinger-e-il-rapporto-con-il-regime-nazista-955eb554-3f8a-4451-89c1-cb975c008017/|title= Papa Benedetto XVI e il regime nazista: Ratzinger disertò rischiando la fucilazione|publisher=gazzettadelsud.it|author=Redazione|place=|language=it|date=31. december 2022|accessdate=2. junij 2025}}</ref> Kazno je, da je [[Paskvin]]a prihod Frančiška — tega po marsičem izvirnega in nenavadnega papeža — zdramil in poživil, ter si ga je večkrat pošteno privoščil. Ena njegovih domislic pravi: <center> {| |- ! Pasquino su papa Francesco<ref>{{navedi splet|url=https://twitter.com/Pasquino2018/status/858368509939724289|title= Pasquino2018|publisher=Twitter|date=2018 |accessdate=1. april 2019}}</ref> ! Paskvin o papežu Frančišku |- | <poem> Papa Francesco forte con i sottomessi, debole con i forti </poem> | <poem>Papež Frančišek je močan s podložnimi, slaboten z močnimi </poem> |} </center> ==== Osebne spremembe ==== Druga Paskvinova zbadljivka pa je določnejša in predrznejša ter se nanaša na številne korenite osebne spremembe, ter je povzročila pravi preplah v [[Vatikan]]u, tako da je morala rimska Snaga takoj posredovati in odstranjevati oziroma prelepljevati nevšečno pisanje. Po mnenju [[Rimljani|Rimljanov]] namreč Paskvin ve tisto, kar je, pa tudi tisto, česar ni; je pa navadno izredno občutljiv na prekoračenje pooblastil, pa čeprav gre za najvišjo duhovno oblast; obenem pa brani osnovne [[človekove pravice]] in se ne strinja s tem, da jih je dovoljeno kratiti pod okriljem pokorščine, cerkvenih predpisov ali celo tolikokrat zgolj ubesedenega usmiljenja. Med drugim ima dobro razvejano vohunsko mrežo in je tako dobro obveščen o „čistkah“, ki so znane le ožjemu krogu [[prelat]]ov. Morebiti je celo kateri od njih prispeval, da so lahko mimoidoči v soboto, 4. februarja 2017, — nekateri zamerljivo in jezno, drugi škodoželjno in vedro — brali ne le ob [[Paskvin]]a, ampak tudi po ulicah vatikanskega okrožja prilepljene plakate, na katerih je bil videti sicer v javnosti vedno nasmejani papež Frančišek dokaj slabe volje; nič čudnega, saj je tokrat ta [[Rimski govoreči kipi|Rimski govoreči kip]] vzrojil nad nedavnimi številnimi osebnimi spremembami v [[Rimskokatoliška cerkev|cerkvenih]] vrhovih: <center> {| |- ! Où est ta miséricorde ? <ref>{{navedi splet|url=https://www.lectures-francaises.info/pasquinate-retour-dune-tradition-contestataire-a-rome/|title= Pasquinate : retour d’une tradition contestataire à Rome|publisher=Lectures Francaises|author=Paskvin|place=Rim|language=fr|date=22. februar 2017|accessdate=24. april 2025}}</ref> ! Dove sta la tua misericordia? ! Kje je vendarle tvoje usmiljenje? |- | <poem> «Eh France’ <ref>NdT : France=François en dialecte romain</ref>, tu as placé sous tutelle des congrégations, évincé des prêtres, décapité l’Ordre de Malte et les Franciscains de l’Immaculée ignoré des cardinaux… Mais où est ta miséricorde ? » </poem> | <poem> „A France’, hai commissariato Congregazioni, rimosso sacerdoti, decapitato l’Ordine di Malta e i Francescsani dell’Immacolata, ignorato Cardinali… ma n’do sta la tua misericordia?“ </poem> | <poem> „Ej France! Pod skrbništvo si kongregacije postavil, duhovnike odstavil, obglavil Malteški red in frančiškane Brezmadežne, preslišal kardinale ... Kje je vendarle tvoje usmiljenje?“ </poem> |} </center> V tej sarkastični — vendar na dejstvih utemeljeni — zbadljivki se vrsti kar pet zaporednih očitkov, ki se vsi nanašajo na [[papež Frančišek|Frančiškove]] nedavne osebne spremembe, češ da so bili tovrstni rezi hudo neusmiljeni — in torej v nasprotju z usmiljenjem, ki je v središču njegovega oznanjevanja. Omejimo se le na njegov najkorenitejši poseg v samo ustrojstvo tudi na Slovenskem poznanega [[Suvereni malteški viteški red|Malteškega viteškega reda]]; le-ta je imel doslej — podobno kot vsi cerkveni redovi — tudi kardinala zavetnika ali patrona v osebi kardinala [[Raymond Leo Burke|Burka]]. 2. februarja 2017 mu je papež dodal še svojega izrednega odposlanca za maltežane v osebi nadškofa [[Giovanni Angelo Becciu|Becciuja]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.orderofmalta.int/2017/02/06/pope-francis-appoints-his-special-delegate-to-the-sovereign-order-of-malta/ |author=Sovereign Military Order of Malta |title=Pope Francis appoints his Special Delegate to the Sovereign Order of Malta |website=Orderofmalta.int |date=6 February 2017 |url-status=dead |access-date=29 January 2022 |archive-date=29 January 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220129234323/https://www.orderofmalta.int/2017/02/06/pope-francis-appoints-his-special-delegate-to-the-sovereign-order-of-malta/ }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2017/02/04/0075/00185.html |title=Lettera Pontificia al Sostituto per gli Affari Generali della Segreteria di Stato per la nomina a Delegato Speciale presso il Sovrano Militare Ordine di Malta |website=vatican.va |date=4 February 2017 }}</ref> Pri tej izbiri pa ni imel ravno srečne roke, saj je le-ta že oktobra 2020 moral zaradi vpletenosti v podkupovalni škandal odstopiti.<ref name=becciumoney>{{navedi novice|url=https://www.npr.org/2020/10/14/923306264/you-cannot-serve-both-god-and-money-vatican-s-financial-scandal-takes-new-twist|title='You Cannot Serve Both God And Money': Vatican's Financial Scandal Takes New Twist|first=Sylvia|last=Poggioli|publisher=NPR|date=October 14, 2020|access-date=October 15, 2020}}</ref> in mu je Frančišek že 1. novembra 2020 določil naslednika v osebi nadškofa [[Silvano Tomasi|Tomasija]].<ref>{{navedi splet |author=Sovereign Military Order of Malta |url=https://www.orderofmalta.int/2020/11/01/archbishop-silvano-tomasi-new-special-delegate-sovereign-order-of-malta/ |title=Archbishop Silvano Tomasi is the new Special Delegate to the Sovereign Order of Malta |website=Orderofmalta.int |date=1 November 2020 |url-status=dead |access-date=29 January 2022 |archive-date=29 January 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220129234323/https://www.orderofmalta.int/2020/11/01/archbishop-silvano-tomasi-new-special-delegate-sovereign-order-of-malta/ }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2020/11/01/0567/01314.html |title=Lettera Pontificia al Cardinale eletto Silvano Maria Tomasi per la nomina a Delegato Speciale presso il Sovrano Militare Ordine di Malta |website=vatican.va |date=1 November 2020 }}</ref> Tudi na [[Slovenija|Slovenskem]] so morali odstopati drug za drugim kar trije nadškofje: [[Franc Kramberger|Kramberger]], [[Marjan Turnšek|Turnšek]] in [[Anton Stres|Stres]]. Taki izsiljeni odstopi visokih cerkvenih osebnosti v dokaj meglenih okoliščinah odpirajo več vprašanj kot dajejo odgovorov — tako kot drugod, tako tudi v Cerkvi na Slovenskem.<ref>{{navedi splet|url=https://www.skofija-novomesto.si/sl/novice/izjava-skofa-andreja-glavana-na-tiskovni-konferenc/1537|title= Izjava škofa Andreja Glavana na Tiskovni konferenci SŠK v Ljubljani|publisher=Škofija Novo mesto/Dioecesis Novae Urbis|author=Andrej Glavan|place=Novo mesto|language=sl|date=1. avgust 2013|accessdate=2. avgust 2013}}</ref> Drži sicer, da je njihov (prištejemo jim lahko še [[Alojzij Uran|Urana]]) odstop "znak njihove ljubezni do Cerkve", in da je morda „svarilni zgled za druge“. "Čistke" so se začele sicer že pod predhodnikom [[papež Benedikt XVI.|Benediktom]], dokončale pa vedarle pod [[papež Frančišek|Frančiškom]] — menda je vsemu botroval finančni polom [[Nadškofija Maribor|Mariborske nadškofije]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pogledi-slovenije-verniki-so-ze-marsikaj-pozrli-bodo-pa-se-to/250093|title="Verniki so že marsikaj požrli, bodo pa še to". Nadškof Kramberger ne more biti glavni krivec. Kriva tudi Turnšek in Stres, je o iskanju "glavnega odgovornega" za finančni polom mariborske škofije dejal Ivan Štuhec iz slovenske Katoliške cerkve.|publisher=RTVSLO, Pogledi Slovenije|author=T. K. B., A. K. K.|place=Ljubljana|language=sl|date=3. februar 2011|accessdate=1. junij 2025}}</ref>. Po presoji nepristranskih opazovalcev pa pravi krivci niso bili kaznovani in je bila potemtakem odstavitev cerkvenih dostojanstvenikov bolj podobna iskanju grešnega kozla, cenena predstava za javnost in naj bi bila zategadelj kazen prestroga. Čudi tudi, od kod neki je minister [[Karl Erjavec|Erjavec]] — oziroma Cerkvi neprijazna vlada — že vnaprej vedela, da se v [[Vatikan]]u že dolgo šušlja o njihovem odstopu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/papez-francisek-naj-bi-k-odstopu-pozval-stresa-in-turnska.html|title='Njun odstop je znak njune ljubezni do Cerkve'|publisher=24ur.com|author= N.D./Š.Z./STA/N.S.|place=Ljubljana|language=sl|date=31. julij 2013 |accessdate=30. april 2025}}</ref> ==== Rodna ideologija ==== Zaradi popustljivosti do zagovornikov nejasne [[rodna ideologija|rodne ideologije]] —, ki vključuje protinaravno mešanje ali spreminjanja spola celo brez znanja staršev, kakor tudi življenje v nenaravnih skupnostih ter blagoslavljanja istospolnih porok — je bil Frančišek deležen marskikake kritike.<ref>{{navedi splet|url=https://www.novizivot.net/tko-je-bio-papa-franjo-zivotopis-i-nasljede/|title= Tko je bio papa Franjo? Životopis i nasljeđe|publisher=Novi život|author=Redakcija|place=Zagreb|language=hr|date=21. april 2025|accessdate=3. maj 2025}}</ref> Ni mu ostal dolžan niti dolgi Paskvinov jezik, od katerega so zapisane le nekatere milejše in spodobnejše kritike: <center> {| |- ! Francescheide<ref>{{navedi splet|url=http://www.unavox.it/Segnalazioni_Rete/Stecchetti_Francescheide.html|title= Francescheide - Pasquinate per papa Francesco|publisher=youcanprint|author=Lorenzo Stecchetti Junior|place=|language=it|date=2017|accessdate=24. april 2025}}</ref> ! Frančiškovke<ref>Izšla je cela knjiga paskvinat o tem posebnem papežu, ki je pretrgal z marsikaterim starodavnim izročilom, da je razdražil Paskvina, ki je že tako nagnjen k jezi in kritiki, da je prečesal pikolovsko skoraj vse vidike Frančiškovega papeževanja</ref> |- | <poem>Questi è Francesco, papa e Bergoglio, che dell’umiltà s’è fatto orgoglio. Anch’io, se sbaglio, mi correggerete. Ma io non sbaglio mai, voi lo saprete. La Chiesa è in divenire, è un gran processo: quello ch’era vietato ora è concesso. Per salvar la famiglia siano uniti mogli con mogli e mariti ai mariti. </poem> | <poem>Ta je Frančišek, papež in Bergoljo, ki ponižno vlada Cerkev s samovoljo. Če se kdaj zmotim, me lahko popravite<ref>[[papež Janez Pavel II.]] je ob izvolitvi 1978 dejal: »Če se bom kdaj zmotil (ker sem Poljak in ne znam dobro italijansko), me lahko popravite</ref>; Ampak jaz ’mam vedno prav, to dobro vedite!<ref>Kadar so ga kardinali ali drugi posamezniki in skupine opozarjali na nekatere nejasne, nedosledne ali sporne izjave, je te svoje izjave redno in dosledno branil ne glede na sveto pismo ali učenje predhodnikov; Paskvin tukaj meni, da je [[papež Frančišek]] s svojim samodržnim obnašanjem zlasti do kardinalov dajal vtis, "da se nikdar ne zmoti"</ref> Ker je pač Cerkev v postopku nastajanja: Dozdajšnje prepovedi spreminjam v dovoljenja. V sinodalni Cerkvi smejo biti ženske združene z ženami, moški pa z možemi.<ref>Tega sicer Frančišek nikoli ni izrečno rekel, vendar si zlobni Paskivn tako razlaga njegovo priporočilo in naročilo glede blagoslavljanja istospolnih "zakonov" oziroma "skupnosti"</ref> </poem> |} </center> ==Smrt== {{glavni|Smrt in pogreb papeža Frančiška}} Potem, ko je na [[Velika noč|Velikonočno nedeljo]], 20. aprila 2025, pogumno izrekel svoje zadnje besede: ''»Buona Pasqua« (»Veselo Veliko noč«)'', je [[papež Frančišek]] s svojega balkona blagoslovil tisočglavo množico. V njegovem imenu pa so prebrali njegovo zadnje sporočilo: {| |- ! Un poderoso mensaje <ref>{{navedi splet|url=https://www.lacasademitia.es/articulo/politica/quien-es-papa-francisco-jorge-mario-bergoglio-guerra-sucia-argentina-michael-chossudovsky/20250424232813169997.html|title=¿Quién es el papa Francisco? Jorge Mario Bergoglio y la “guerra sucia” en Argentina|publisher= lacasademitia.es|author= Michel Chossudovsky|place=Buenos Aires|language=es|date=24. april 2025|accessdate=7. junij 2025}}</ref> ! Pomembno sporočilo |- | <blockquote>“No puede haber paz sin libertad religiosa, libertad de pensamiento, libertad de expresión y respeto a las opiniones de los demás”. </blockquote> | <blockquote>»Ne more biti miru brez verske svobode, svobode misli, svobode izražanja in spoštovanja mnenja drugih.« </blockquote> |} Umrl je na velikonočni ponedeljek, 21. aprila 2025, v svojem domovanju Domus Sanctae Marthae ([[Dom svete Marte]]) v Vatikanu, potem ko se je dan prej, na velikonočno nedeljo, zadnjič pojavil v javnosti in pozdravil vernike na [[Trg svetega Petra, Vatikan|Trgu sv. Petra]]. Frančiškova [[pogrebna maša]] je bila na Belo soboto ob 10h, 26. aprila 2025. Njegova smrt je sledila pettedenskemu bivanju v bolnišnici mesec dni prej, kjer je preboleval okužbo dihalnih poti in dvojno [[Pljučnica|pljučnico]].<ref>{{navedi novice|last=Giuffrida|first=Angela|date=2025-03-22|title=Pope Francis to be discharged from hospital and convalesce at Vatican|url=https://www.theguardian.com/world/2025/mar/22/pope-francis-to-make-first-public-appearance-since-being-admitted-to-hospital|access-date=2025-04-21|work=The Observer|language=en-GB|issn=0029-7712}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2025-03-23|title=Pope Francis returns to Vatican after 5-week hospital stay for life-threatening double pneumonia|url=https://www.pbs.org/newshour/world/pope-francis-returns-to-vatican-after-5-week-hospital-stay-for-life-threatening-double-pneumonia|access-date=2025-04-21|website=PBS News|language=en-us|archive-date=21 April 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250421132424/https://www.pbs.org/newshour/world/pope-francis-returns-to-vatican-after-5-week-hospital-stay-for-life-threatening-double-pneumonia|url-status=live}}</ref> Vzrok smrti je bil uradno objavljen kot [[možganska kap]], ki ji je sledil nepovratni [[srčni zastoj]].<ref>{{navedi novice|last=Giuffrida|first=Angela|last2=Sherwood|first2=Harriet|date=2025-04-21|title=Pope Francis died from a stroke followed by heart failure, Vatican says|url=https://www.theguardian.com/world/2025/apr/21/pope-francis-died-from-a-stroke-followed-by-heart-failure-vatican-says?CMP=share_btn_url|access-date=2025-04-21|work=The Guardian|language=en-GB|issn=0261-3077}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Papeški obiski v Sloveniji]] * [[seznam argentinskih kardinalov]] * [[seznam papežev]] * [[Družba Jezusova]] * [[Malahijeve prerokbe]] * [[Paskvin]] == Nadaljnje branje == {{Library resources box|by=yes|viaf=68559410}} * {{navedi knjigo |last=Allen |first=John L. |year=2015 |title=The Francis Miracle: Inside the Transformation of the Pope and the Church |url=https://archive.org/details/francismiraclein0000alle |location=New York |publisher=[[Time (magazine)|Time]] |isbn=978-1-61893-131-3}} * {{navedi knjigo |last=Borghesi |first=Massimo |date=2018 |orig-date=Italian original, 2017 |title=The Mind of Pope Francis: Jorge Mario Bergoglio's Intellectual Journey |url=https://archive.org/details/mindofpopefranci0000borg |translator-last=Hudock |translator-first=Barry |location=Collegeville, Minnesota |publisher=Liturgical Press |isbn=978-0-8146-8790-1}} * {{navedi knjigo |last1=Castagnaro |first1=Mauro |author-link=Mauro Castagnaro |last2=Eugenio |first2=Ludovica |year=2013 |title=Il Dissenso Soffocato: un'agenda per Papa Francesco |trans-title=Dissent Stifled: an agenda for Pope Francis |location=Molfetta, Italy |publisher=La Meridiana |isbn=978-88-6153-324-0}} * {{navedi knjigo |last=Colonna |first=Marcantonio |author-link=Henry Sire |year=2018 |title-link=The Dictator Pope |title=The Dictator Pope: The Inside Story of the Francis Papacy |location=Washington, D.C. |publisher=Regnery Publishing |isbn=978-1-62157-832-1}} * {{navedi knjigo |last=Douthat |first=Ross |author-link=Ross Douthat |year=2018 |title=To Change the Church: Pope Francis and the Future of Catholicism |url=https://archive.org/details/tochangechurchpo0000dout |publisher=Simon & Schuster |location=New York |isbn=978-1-5011-4692-3}} * {{navedi knjigo |last=Lawler |first=Philip F. |year=2018 |title=Lost Shepherd: How Pope Francis Is Misleading His Flock |location=Washington, D.C. |publisher=Regnery Gateway |isbn=978-1-62157-722-5}} * {{navedi splet |last=Liedl |first=Jonathan |title=Francis' Pontificate Turns 10: Outward-Facing Emphasis Has Shaken Up Church's Inner Equilibrium |url=https://www.ncregister.com/news/francis-pontificate-turns-10-uil8q6nh |access-date=7 March 2023 |website=[[National Catholic Register]] |date=6 March 2023}} * {{navedi knjigo |last=Willey |first=David |year=2015 |title=The Promise of Francis: The Man, the Pope, and the Challenge of Change |location=New York |publisher=Simon & Schuster |isbn=978-1-4767-8905-7}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Franciscus}} {{Wikinavedek}} *{{Twitter|Pontifex}} *{{Kanal na YouTubu|vatican}} ;{{ikona sl}} *[https://www.zupnija-cresnjice.net/novice/pape%C5%BE-fran%C4%8Di%C5%A1ek-%C5%BEivljenjepis/ Župnija Črešnjice - PAPEŽ FRANČIŠEK I. - življenjepis] *[https://govorise.metropolitan.si/zanimivosti/najlepsi-citati-papeza-franciska-kdo-sem-jaz-da-sodim/ Najlepši citati Papeža Frančiška: "Kdo sem jaz, da sodim?" - Zanimivosti - Govori.se] *[https://svet24.si/novice/politika/francisek-papez-ki-si-kuha-sam-20404 Frančišek, papež, ki si kuha sam - Svet24.si] *[http://www.krakow2016.com/en/ Svetovni dan mladih 2016 v Krakovu] *[https://klip.si/video/srhljiva-prerokba-to-bo-zadnji-papez-pred-koncem-sveta Srhljiva prerokba: To bo zadnji papež pred koncem sveta | Klip.si] *[https://www.preberi.si/content/view/7280985-Odstop-nadskofov-Tuji-mediji-o-papezevi-trdi-roki%E2%80%9D-in-slovenskih-katolikih-brez-vodstva.html Odstop nadškofov: Tuji mediji o papeževi “trdi roki” in slovenskih katoličanih brez vodstva - preberi.si] ;{{ikona es}} *[https://www.tunota.com/mundo/nombre-real-del-papa-francisco-donde-nacio-biografia-2025-04-21 Nombre real del papa Francisco: Dónde nació y biografía] *[https://www.clarin.com/mundo/10-anos-papa-francisco-frases_0_oDtS2mYkfq.html Los 10 años del papa Francisco en diez frases] *[https://www.cronista.com/impresa-general/Boda-gay-para-Bergoglio-es-una-movida-del-Diablo-y-Kirchner-lo-acuso-de-presion-20100709-0056.html Boda gay: para Bergoglio es una “movida del Diablo y Kirchner lo acusó de presión - El Cronista] *[https://www.infocatolica.com/?t=noticia&cod=6783 El Cardenal Bergoglio asegura que la ley sobre el matrimonio gay es una «movida» de Satanás] *[https://tn.com.ar/politica/la-carta-completa-de-bergoglio_038363/ La carta completa de Bergoglio | TN] *[https://erasideral.com/religioes/2025/04/21/o-passado-controverso-de-papa-francisco-durante-a-ditadura-militar-argentina/ O passado controverso de Papa Francisco durante a ditadura militar argentina - Era Sideral] *[https://www.scielo.org.ar/scielo.php?script=sci_arttext&pid=S1853-70812013000200010 Fortunato Mallimaci: El catolicismo argentino de Bergoglio y el papado de Francisco. Una primera aproximación desde la Argentina (en: The Argentinean Catholicism of Bergoglio and the papacy of Francis. A first approach from Argentina).] *[https://www.infobae.com/2013/03/15/701139-hablo-el-padre-jalics-estoy-reconciliado-bergoglio/ Habló el padre Jalics: "Estoy reconciliado con Bergoglio" - Infobae] *[https://www.aceprensa.com/religion/bergoglio-durante-la-dictadura-militar/ Bergoglio durante la dictadura militar - Aceprensa] *[http://eldiariointernacional.com/spip.php?article4083 Papa Francisco: sus vínculos con la dictadura militar argentina - El Diario Internacional] *[https://www.aztecajalisco.com/tendenciayviral/como-era-la-vida-jorge-mario-bergoglio-antes-ser-el-papa-francisco-la-quimica Jonathan Bañuelos ¿Cómo era la vida de Jorge Mario Bergoglio antes de ser el Papa Francisco? Entre la química y la religión] *[https://elintransigente.com/2025/04/de-jorge-bergoglio-a-francisco-quien-era-el-papa-argentino/ De Jorge Bergoglio a Francisco: quién era el Papa argentino POLÍTICA El Intransigente] *[https://www.reuters.com/article/lifestyle/el-papa-se-enfrent-al-poder-pero-su-silencio-en-la-dictadura-lo-persigue-idUSMAE92E00E/ El Papa se enfrentó al poder, pero su silencio en la dictadura lo persigue | Reuters /Por Helen Popper y Karina Grazina/] *[https://www.bbc.com/mundo/noticias/2013/03/130313_papa_vaticano_francisco_eleccion_bergoglio_vinculos_gobierno_militar_jg Jorge Bergoglio y la sombra del gobierno militar - BBC News Mundo] *[https://es.aleteia.org/2013/09/09/lo-que-bergoglio-hizo-realmente-durante-la-dictadura-argentina/ Lo que Bergoglio hizo realmente durante la dictadura Argentina] *[https://www.swissinfo.ch/spa/el-papel-del-papa-francisco-durante-la-dictadura-argentina:-controversia-y-reconciliaci%C3%B3n/89194757 El papel del papa Francisco durante la dictadura argentina: controversia y reconciliación - SWI swissinfo.ch] *[https://efe.com/mundo/2025-04-22/papel-francisco-dictadura-argentina/ Papel de Bergoglio en dictadura argentina: debates y defensa] *[https://www.pressreader.com/spain/ultima-hora-pr/20250423/281685440699706 Efe, Buenos Aires Ultimma Hora. PressReader.com] *[https://aristeguinoticias.com/1303/mundo/el-libro-que-revelo-la-conexion-de-bergoglio-con-la-dictadura-militar-argentina/ El libro que reveló la conexión de Bergoglio con la dictadura militar argentina | Aristegui Noticias] *[https://www.diarioregistrado.com/politica/entrevista-inedita--el-impactante-relato-de-bergoglio-al-recordar-la-tarea-de--rescatar-gente--durante-la-dictadura_a68092d48f1d5d5430b47c67f Entrevista inédita: el impactante relato de Bergoglio al recordar la tarea de "rescatar gente" durante la Dictadura - Diario Registrado] *[https://www.lacasademitia.es/articulo/politica/quien-es-papa-francisco-jorge-mario-bergoglio-guerra-sucia-argentina-michael-chossudovsky/20250424232813169997.html ¿Quién es el papa Francisco? Jorge Mario Bergoglio y la “guerra sucia” en Argentina - por Michel Chossudovsky] ;{{ikona hr}} *[http://www.ika.hr/index.php?prikaz=vijest&ID=149203 Ika.hr] - Življenjepis papeža Frančiška *[https://www.novizivot.net/tko-je-bio-papa-franjo-zivotopis-i-nasljede/ Tko je bio papa Franjo? Životopis i nasljeđe. Novi život] ;{{ikona sr}} *[https://www.dan.co.me/vjera/katolicizam/biografija-pape-franja-u-mladosti-bio-cistac-i-izbacivac-u-starosti-cistio-duse-5293871 ДАН/DAN - Biografija pape Franja: U mladosti bio čistač i izbacivač, u starosti čistio duše] *[https://24sedam.rs/svet/vesti/385353/havijer-milej-imao-jedno-od-najboljih-mesta-na-sahrani-pape-franje/vest Argentinski predsednik Milej je nazivao papu đavolom, a na sahrani je dobio jedno od najboljih mesta: Kad je izabran za predsednika, potpuno promenio ploču] *[https://religija.republika.rs/ostale-religije/katolicanstvo/34892/papa-franja-citati-mudrosti „KATOLICI NE SMEJU DA POKUŠAVAJU DA PREOBRATE PRAVOSLAVCE“: Najmudrije poruke pape Franje koje svetle i nakon njegove smrti - Religija.rs] *[https://religija.republika.rs/ostale-religije/katolicanstvo/34609/umro-papa-franja-biografija-specificnosti ZAVRŠIO HEMIJU, BIO IZBACIVAČ, RADIO SA ČUVENOM PARAGVAJSKOM BIOHEMIČARKOM, OBOŽAVAO TANGO I FUDBAL! Čime se bavio papa Franja pre nego što se zamonašio! - Religija.rs] ;{{ikona en}} *[http://w2.vatican.va/content/francesco/en.html vatican.va - Uradna spletna stran Svetega sedeža] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171018141414/http://www.news.va/en/news/biography-who-is-jorge-mario-bergoglio |date=2017-10-18 }} - uradna biografija ob priložnosti konklava *[http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bbergj.html catholic-hierarchy.org] *[http://www.news.va/en/news/biography-who-is-jorge-mario-bergoglio News.va] *[https://www.holyname.org.uk/about-us/fascinating-facts-about-pope-francis/ Fascinating facts abour pope Francis Holy name of Jesus, Cross Lane, Great Barr, Birmingham] *[https://www.lifesitenews.com/news/homosexual-marriage-is-a-machination-of-the-devil-argentinean-cardinal-warns/ Homosexual ‘Marriage’ is a Machination of the Devil, Argentinean Cardinal Warns - LifeSite] *[https://www.ranker.com/list/pope-francis-argentina-1970s/melissa-sartore Melissa Sartore: What Did Pope Francis Really Do In Argentina In The 1970s?] ;{{ikona it}} *[https://www.vatican.va/content/francesco/it.html Papa Francesco - uradna vatikanska stran] *[https://www.vaticannews.va/it/papa/news/2025-04/papa-francesco-pontificato-morte-21-aprile-2025.html Papa Francesco, dodici anni di nuovi dinamismi e porte aperte - Vatican News di Salvatore Cernuzio – Città del Vaticano] *[https://www.papafrancesco.net/ Papa Francesco: il sito dedicato al Santo Padre] *[https://liberalaverita.blogspot.com/2014/10/papa-bergoglio-il-silenzio-sulla.html Libera la verita': Papa Bergoglio: Il silenzio sulla dittatura in Argentina] *[https://mappeser.com/1983/04/21/jorge-mario-bergoglio-il-suo-ruolo-durante-la-dittatura-militare-argentina-1976-1983/ Jorge Mario Bergoglio: il suo ruolo durante la dittatura militare argentina (1976-1983) – MAPPE nel sistema dei SERVIZI alla persona e alla comunità, a cura di Paolo Ferrario] ;{{ikona fr}} *[https://cardinaux.la-croix.com/cardinaux/bergoglio-pape-francois/ Jorge Mario Bergoglio / Pape François - Le collège des cardinaux] ;{{ikona de}} *[https://www.amazon.de/Diktatorpapst-Aus-Innersten-seines-Pontifikats/dp/3956211340 Der Diktatorpapst: Aus dem Innersten seines Pontifikats : Colonna, Marcantonio, Janszen, Benjamin, Liehs, Philipp: Amazon.de: Bücher] *[https://www.kath.net/news/40555 Jesuit Jalics nimmt Stellung zu den Vorwürfen gegen den neuen Papst P. Franz Jalics SJ v kath.net 15. März 2013] {{s-start}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Antonio Quarracino]]}} {{s-ttl|title=[[Nadškofija Buenos Aires|Nadškof v Buenos Airesu]]|years=1998–2013}} {{s-aft|after=[[Mario Aurelio Poli]]}} |- {{s-bef|before=[[Papež Benedikt XVI.|Benedikt XVI]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=2013–2025}} {{s-aft|after=[[Papež Leon XIV.|Leon XIV.]]}} {{s-end}} {{Papeži}} {{Time Person of the Year}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Argentinski jezuiti]] [[Kategorija:Argentinski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Argentinski rimskokatoliški škofje]] [[Kategorija:Argentinski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Argentinski kardinali]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Buenos Airesa]] [[Kategorija:Škofje Argentine za verujoče vzhodnega obredja]] [[Kategorija:Papeži jezuiti]] [[Kategorija:Poligloti]] [[Kategorija:Svetoletni papeži]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Janez Pavel II.]] [[Kategorija:Argentinski papeži]] [[Kategorija:Argentinski pisatelji]] [[Kategorija:Argentinski akademiki]] [[Kategorija:Papeži v 21. stoletju]] [[Kategorija:Rimokatoličani v 21. stoletju]] [[Kategorija:Rimokatoličani v 20. stoletju]] [[Kategorija:Osvobodilna teologija]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Umrli za možgansko kapjo]] [[Kategorija:Pokopani v Baziliki Marije Snežne, Rim]] 4qx6s7mx7bukwsqj8s6f3ujtraxe6gg 0 277934 6766439 5760867 2026-10-17T20:19:25Z JoMK 240261 −[[Kategorija:Azija]]; −[[Kategorija:Književnost]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766439 wikitext text/x-wiki == Delitev == [[Književnost]] vzhodne Azije: * [[kitajska književnost]] * [[japonska književnost]] * [[korejska književnost]] Književnost osrednje Azije: * [[bengalska književnost]] * [[indijska književnost]] * [[pakistanska književnost]] Književnost zahodne Azije: * [[arabska književnost]] * [[perzijska književnost]] * [[turška književnost]] Književnost jugovzhodne Azije: * [[filipinska književnost]] == Indijska književnost == Razvoj indijske književnosti se v [[stari vek|starem]] in [[srednji vek|srednjem veku]] členi na dvoje velikih obdobij; prvo traja od srede 2. tisočletja do leta 200 pr. št. (obdobje ''[[Vede|Ved]]''), drugo pa se je začelo po letu 200 pr. št. in je trajalo do 1200 (klasično obdobje). Razvile so se vse glavne [[literarna vrsta|literarne vrste]] ali [[literarna zvrst|zvrsti]]: [[lirika|lirske]], [[epika|epske]] in [[dramatika|dramske]] ter [[pripovedništvo]] v [[verz]]ih in [[proza|prozi]]. Njen glavni jezik je [[sanskrt]], deloma pa tudi [[prakrt]] in [[pali]]. Najstarejša oblika [[indijska poezija|indijske poezije]] so [[religiozna himna|religiozne himne]], ohranjene v ''Vedah'': ''[[Rigveda]]'', ''[[Samaveda]]'', ''[[Jadžurveda]]'', ''[[Atharvaveda]]''. Stare indijske religiozne, mitološke, zgodovinske in pripovedne tradicije so si ustvarile epski izraz predvsem v obeh osrednjih [[ep]]ih, ''[[Mahabharata|Mahabharati]]'' in ''[[Ramajana|Ramajani]]''. Predstavnik indijske lirike je [[Kalidasa]], prav tako je le ta tudi dramski avtor. Napisal je troje dramskih del: ''[[Malavika in Agnimitra]]'', ''[[Urvaši]]'' in ''[[Šakuntala]]''. == Kitajska književnost == Njeni začetki so težko ugotovljeni; po mnenju nekaterih znanstvenikov segajo v sredo 2. tisočletja pr. št. Kitajsko literaturo delimo navadno v obdobja po [[cesar]]skih [[vladarska rodbina|dinastijah]]: [[dinastija Džov|Džov]], [[Zgodovina Kitajske|Han]], [[dinastija Tang]], dinastija [[mongolski vladarji|mongolskih vladarjev]], in [[dinastija Ming|Ming]]. Prva dela kitajske književnosti so bila filozofsko-moralistična, napisana v prozi ali verzih, imenovana [[didaktika|didaktični]] spisi. Najstarejši pesniški [[tekst]]i so se ohranili v [[pesniška zbirka|pesniški zbirki]] ''[[Ši-džing]]'', v katero je [[Konfucij]] zbral dotedanje kitajsko pesniško izročilo. Za najpomembnejšega kitajskega pesnika velja [[Li Bai]]. Kitajska pripovedna proza pa je dosegla vrh, ko so nastale številne zbirke [[novela (književnost)|novel]]. Primer take zbirke je ''[[Kin-ku-ki-kuan]]'' (''Nenavadne zgodbe iz novih in starih časov''). Razvil se je tudi [[roman]]: ''[[San-guo-či-jen-i]]'' (''Zgodba o treh cesarstvih''), ''[[Šuj-hu-džuan]]'' (''Razbojniki iz močvirja Ljan Šan''), ''[[Džin-ping-mej]]'' (''Češpljev cvet v zlati vazi''). Za največjega dramatika klasične dramske dobe pod mongolsko dinastijo velja [[Guan Hančing]]. Najpopularnejše delo tega stoletja je [[gledališka igra|igra]] ''[[Ši-šjang-dži]]'' (''Zgodba o zahodni sobi''). == Japonska književnost == Japonska književnost je poleg arabske najmlajša med velikimi [[orient]]alska literatura starega in srednjega veka. Deli se na štiri obdobja: obdobje najstarejših književnih spomenikov (8. stoletje), klasična doba (792–1186), poklasično obdobje (1186–1601) in obdobje [[Šogunat Tokugava|Tokugava]] (1603–1868). Najstarejši primeri japonske [[lirika|lirike]] so se ohranili v dveh [[mit]]ološko-[[zgodovina|zgodovinskih]] delih z začetka 8. stoletja: ''[[Kadžiki]]'' in ''[[Nihongi]]''. V klasičnem [[hejansko obdobje|hejanskem obdobju]] je nastala prva uradna [[antologija]] japonske lirike: ''[[Kokinšu]]''. Prva večja dela japonske [[proza|proze]] so začela nastajati v 10. stoletju. Vrh japonske proze in hkrati najpomembnejši japonski roman je ''[[Gendži monogatari]]'' (''Zgodbe princa Gendžija''). V dramatiki pa je najizvirnejša [[gledališče|gledališka]] [[umetnost]], imenovana [[no]]. ==Književnost 20. stoletja== Za razvoj azijske književnosti 20. stoletja sta zaslužna predvsem pripovednika [[Lu Šun]] (Lu Hsin) in [[Jasunari Kavabata]]. Lu Šun ([[Peking]]) je najvidnejši predstavnik novega kitajskega pripovedništva in obnovitelj kitajske proze. Jasunari Kavabata ([[Tokio]]) je prvi japonski pripovednik 20. stoletja, ki je s svojimi deli prodrl v [[Evropa|Evropo]]. [[Rabindranath Tagore]] (bengalski pesnik, dramatik in pisatelj) je postal leta 1913 prvi azijski [[Nobelova nagrada za književnost|nobelov nagrajenec]]. ==Slovenski strokovnjaki za azijsko literaturo== * [[Maja Lavrač]] (tradicionalna kitajska lirika) * [[Tina Ilgo]] (moderna kitajska književnost) * [[Jana S. Rošker|Jana Rošker]] (moderna kitajska književnost) * [[Tamara Ditrich]] (staroindijska in vedska besedila) * [[Iztok Ilc]] (prevajalec japonske literature) * [[Katja Kolšek]] (prevajalka kitajske literature) * [[Maja Milčinski]] (prevajalka kitajske literature) * [[Vlasta Pachainer]] (prevajalka indijske literature) ==Azijski literarni portali na Wikipediji== * [[:ar:بوابة:أدب|arabski]] * [[:az:Portal:Ədəbiyyat|azerbejdžanski]] * [[:fa:تاریخ ادبیات فارسی|perzijski]] * [[:ko:한국 문학|korejski]] * [[:hy:Հայ գրականություն|armenski]] * [[:id:Sastra Indonesia|indonezijski]] * [[:ms:Sastera Melayu|malezijski]] * [[:zh:日本文学|japonski]] * [[:vi:Văn học Việt Nam|vietnamski]] * [[:tg:Адабиёти Тоҷик|tadžikijski]] * [[:ja:タイ文学|tajski]] ==Viri== * Janko Kos: ''Pregled svetovne književnosti''. Ljubljana: DZS, 2005. {{COBISS|ID=218806272}} [[Kategorija:Azijska kultura]] {{normativna kontrola}} l6dn14mhzk89lnglgazfi8dc3y5sz26 4 282723 6766358 6766111 2026-10-17T16:08:23Z Mnogoterost 140263 /* Blokada uporabnika 97E */ odgovor 6766358 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:08, 19. maj 2026 (CEST) ::Tole je malo pozno, toda mislim da sem pri poskusu navajanja pri reviji (mislim da v glavnem zgodovinsih) sem že naletel na reč, ki je imela oznako za zvezek in za letnik (in so bile številke različne). Če/ko spet naletim na kako tako, bom sem prilepil povezavo tja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:49, 15. julij 2026 (CEST) {{ping|Yerpo}}, {{ping|Anzet}} Prevoda ne morem ločiti .... Kaj pa če bi naredili kompromis in napišemo "vol." (vol. − letnik revije ali zvezek iz zbirke (angl. volume)? (glej https://www.teof.uni-lj.si/uploads/citiranje.pdf - glej. tč 3. Okrajšave) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:35, 16. julij 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:20, 31. maj 2026 (CEST) S soorganizatorjem sva končno zaključila s točkovanjem. Lestvica zgleda takole: {| class="wikitable sortable" ! Mesto !! Udeleženec/-ka !! Število točk |- style="background:#ffeb82;" | {{Gold1}} | {{u|Ljuba24b}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1946 |- style="background:#dfdfdf;" | {{Silver2}} | {{u|Octopus}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1233 |- style="background:#cca87a;" | {{Bronze3}} | {{u|MaksiKavsek}} | 358 |- | 4. || {{u|Pinky sl}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] || 331 |- | 5. || {{u|xJaM}} || 280 |- | 6. || {{u|Stebunik}} || 158 |- | 7. || {{u|Sporti}} || 73 |- | 8. || {{u|TadejM}} || 38 |- | 9. || {{u|FJJ}} || 37 |- | 10. || {{u|SirFranzPaul}} || 30 |- | 11. || {{u|A09}} || 23 |- | 12. || {{u|Smihael}} || 15 |- | 13. || {{u|56jhoG}} || 11 |- | 14. || {{u|Ivo Lendić}} || 7 |- | 15. || {{u|Florentina Veršič}} || 5 |- | 16. || {{u|ModriDirkac}} || 1 |- | 16. || {{u|Rude}} || 1 |} Čestitke vsem, predvsem najbolj pridnim! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:35, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke, število točk zmagovalcev je izjemno! (.)(.) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:36, 12. julij 2026 (CEST) ::Ampak res, meni se je zdelo, da sem kar veliko pisal, pa bi bil šele sedmi po točkah ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:45, 12. julij 2026 (CEST) ::: Te lahko drugo leto zamenjam, boš bolj motiviran pri pisanju :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke zmagovalki!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:06, 13. julij 2026 (CEST) :: Hvala za čestitke. Z veseljem sodelujem, ker so teme vedno zelo zanimive in premalo objavljane.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:51, 15. julij 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 14:32, 27. junij 2026 (CEST) :O rangiranju kandidatov razpravljamo v izbi Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti na Telegramu. Če bi še kdo podal svoje mnenje, se naj oglasi in ga bo {{u|GeographieMan}} dodal vanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:31, 12. julij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi - ne ko sem predogledoval svojo spremembo ne prej ta beseda namreč ni bila prečrtana in če bi shranil z zmedo pri tem bi bilo mogoče vse nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:56, 18. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi in bi bilo mogoče nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:32, 19. julij 2026 (CEST) == Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic == Pozdravljeni. Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom. Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila. Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani. Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST) == Format števila atomske mase/teže v infopoljih == V zadnjem času sem se ukvarjal (med drugim tudi) s potjo dušika skozi živa bitja. Pri tem sem opazil, da je v infopolju sl članka za [[dušik]] številka brez decimalne vejice, med tem ko en različica ima decimalno piko (na pravem mestu). Pri tem atomska masa ni nepomemben podatek, saj na njem temelji tudi masa mola in kilomola snovi znane kemijske sestave, kar je temelj znatnega dela kvantitativnega kemijskega računanja. Glede na to, da je atomska masa opredeljena v ne-SI enotah, ki so 1/12 mase ogljikovega atoma (nekoliko nenavadno, ker je tudi za ogljik zaznanih več izotopov, kar ima nekaj zanimivih posledic okrog tega podatka), sem pogledal tudi članek za [[ogljik]] in opazil enako razliko v infopoljih sl in en članka. Domnevam, da bi problem lahko bil v hierarhiji infopolj kemijskih elementov (infopolje element?), kjer morda pri prevodu iz angleščine pomotoma ni bila zamenjana decimalna pika z decimalno vejico, ampak se je kje kako izgubila. Potem sem šel po sl člankih čez prvo in drugo periodo periodnega sistema in dobil podobne - nepravilne - rezultate za ta podatek v infopolju. Domnevam, da je podatek shranjen v WD, potrjeno, kaže da je mass (P2067); za ogljik je tam vrednost 12.011±0.002 dalton, za neon pa 20.1797±0.0006 dalton. Domnevam, da je dalton ne-si enota, definirana kot 1/12 povprečne mase ogljika v naravi (povprečne zmesi izotopov v naravi - težka bo, saj to tudi variira, saj obstaja tudi radioaktivni ogljik, ki nastaja in razpada, na čemer stoji tudi radiokarbonsko datiranje), in s tem torej teoretično variira tudi velikost definirane enote (ampak verjetno ne toliko, da bi v praksi pogosto motilo). :Edit: ko sem dodal povezavo na dalton, sem videl, da je to masa nevezanega atoma ogljika 12, in ne povprečne v naravi, torej ne drži da se s časom spreminja velikost enote na način kot sem domneval zgoraj, in če je tako, je jasno od kod variabilnost podatka za ogljik v naravi, saj na način, ki sem ga domneval za enoto, v resnici način nekoliko variira razmerje izotopov ogljika v vzorcih in s tem dejanska atomska (in s tem tudi molska) masa značilna za vsak vzorec. Jasno je, da je problem prikaza tega podatka v infopoljih v bistvu v tem, da ta podatek v WD (še) ni pravilno normaliziran, zato pretvorba za sl prikaz ni matematična (sprememba prikaza realnega števila na prikaz v drugem jeziku/državi), ampak mora biti znak po znak. Trenutno kaže, da se decimalna pika zamenja umakne namesto da bi bila zamenjana z decimalno vejico. Ker domnevam, da obstaja skupna predloga infopolje element (ali kemijski element), bo to najbrž obvladljivo (in ko bodo nekoč to popravili v WD, se bo to najbrž lahko uskladilo na istem mestu oziroma v isti predlogi). Predlog pravilne normalizacije bi lahko bil komplet vsaj dveh realnih števil (shranjenih na dogovorjen način): povprečne atomske mase in njene variance, ter besede ali simbola za enoto, najbrž [[Dalton (enota)|dalton]]. Če predlagate to spremembo v WD in se sprejme in uresniči, ne bo treba kdaj kasneje še enkrat popravljati prikaza v infopoljih. Oh ja, spet jaz;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:54, 14. julij 2026 (CEST) == Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 == Na [[Pogovor:Dušik#Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb|pogovorni strani članka Dušik]] je opisana težava, ki se prikaže v predogledu, če odpreš članek za urejanje, ne da bi opravil kako spremembo. Videti je da sklic pride poškodovan skozi predloge (infopolje dušik in vanj vgrajene) iz WD, a ne znam videti zakaj in kako. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:54, 29. julij 2026 (CEST) == Cislajtanija == Žal se zaradi razmaha pol-avtomatskih prevajalskih orodij pojavlja vedno več primerov direktnega prevzemanja izrazov iz angleške Wikipedije. Primer je znova izraz ''Cislajtanija'', ki se je danes prikradel celo v rubriko ''Ste vedeli'' (... na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|državnozborskih volitvih v Cislajtaniji leta 1907]] [[volilna pravica]] prvič ni bila pogojena s plačevanjem [[davek|davkov]], a so jo imeli samo moški). Kot piše v članku samem, ''Cislajtanija'' ni bilo uradno ime države ali njene enote, temveč je neuraden izraz, ki se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne (najdejo se izjeme npr. knjiga Dunajski državni zbor in Slovenci). Uradno ime tega dela monarhije je bilo Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru. Zato ni primerno, da se izraz ''Cislajtanija'' uporablja v infopoljih (npr. kot prikazano poimenovanje politične enote pri državljanstvu oseb) ali kot del naslova drugih člankov. Predlog: * glavno geslo za politično enoto [[wikidata:Q533534]] naj bo [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], tako da se izraz Cislajtanija ne bo več pojavljal kot državljanstvo ali podobna kategorija; * sedanja vsebina članka [[Cislajtanija]] (https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cislajtanija&oldid=6648964) naj se smiselno prenese v članek [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], kjer naj bo izraz ''Cislajtanija'' omenjen v razdelku o poimenovanju; povezava [[Cislajtanija]] naj nato postane preusmeritev na ta razdelek; * članke, kjer se izraz Cislajtanija pojavlja v naslovih, naj se ustrezno preimenuje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:33, 3. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Cislajtanija je neuradno poimenovanje za ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'', vendar to še ne pomeni, da gre za neustrezno poimenovanje. Izraz se je v zgodovinopisju dejansko uporabljal in se še uporablja, podobno kot ''Translajtanija'' za ''Dežele krone svetega Štefana''. Tvoja trditev, da: "''se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne''", očitno ne drži, prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Kraljestva%20in%20de%C5%BEele%2C%20zastopane%20v%20dr%C5%BEavnem%20zboru%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3DCislajtanija%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Cislitvanija%22%27&pageSize=25 <nowiki>[3]</nowiki>]. Zato mi ni povsem jasno, kar si zapisal v ''predlog''. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 3. avgust 2026 (CEST) :S tem sem imel težave že pred nekaj leti, ko sem skušal poskrbeti za zaporedje državljanstev, ki so jih skozi čas imeli Slovenci in njihovi sosedje. Izraz Cislajtanija mi ni povedal nič, Avstroogrske se pa ni dalo vnesti. :'''Izkazalo se je, da je bila pot do državljanstva precej zapletena'''. Po preureditvi Avstroogrske v dvojno cesarstvo (kjer so se že takrat lovili s poimenovanjem delov) menda ni več obstajalo Avstroogrsko državljanstvo (mogoče že prej ne, da je bilo osnova deželno). :Tako ''avstrijski del Avstroogrske'' ni jasno definiran (avstrijski v smislu pokrajin sedanje Avstrije ali vseh - ali večine Krajin (ki kaže da so bile zgodovinsko obrambni mehanizem proti Turkom). Tudi je Avstroogrska Ogrski del (dežele krone sv. Štefana) pridobila razmeroma kasno, po pomembni zmagi nad Turki in mislim da je bil pred tem velik del Ogrske pod turško oblastjo. In je nekdo uvedel poimenovanje glede tostran in onstran sicer hidrografsko razmeroma nepomembne rečice Leite za poimenovanje polovic (cis in translajtanija), s čimer so se za začasno rešitev vsi strinjali, a kasneje ni nihče našel boljše, s katero bi se vsi strinjali. Drugo poimenovanje mislim da je bilo Dežele Državnega zbora in Dežele krone sv. Štefana... :Če bi se radi znebili ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo (in jaz bi se - kako to zakomplicira razlago zgodovine najstnikom), bi bilo po mojem najbolje povabiti k razpravi tudi zgodovinarje, s tem da jim "zatežimo", da rabimo nekaj kar bo razumljivo sleherniku, ne le tistih ki so (tako ali drugače) vsaj približno naštudirali ta del zgodovine, in da naj kopljejo dokler ne rodijo česa, kar bo intuitivno vsem razumljivo, pa vendar tudi zgodovinsko sprejemljivo. :Če/ko pride do tega konsenza, se da spremeniti slovensko poimenovanje za Cislajtanjijo v WD in s tem vse, kar je iz tega v infopoljih, ostalo pa ročno ali z botom (če se da sprememba dobro opredeliti za vse situacije). :Če se da prepričati tudi zgodovinarje, je pa Mihov predlog zame več kot OK kompromis. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 4. avgust 2026 (CEST) ::Popravljam se... če stopim v kožo najstnika ali otroka, ki je poslušal dedove zgodbe ali bral stare knjige, ::nimam pojma, kaj so [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]]... Še ni dovolj dobra rešitev. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:29, 4. avgust 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]], po dualni preureditvi v Avstro-Ogrsko, (ki ni bilo ''dvojno cesarstvo'' (sic!), saj je bil translajtanski del kraljestvo; ''Archiregnum Hungaricum'') res ni bilo avstro-ogrskega državljanstva. Ti bi se torej znebil ''ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo'' itd., nvm če si je lažje zapomniti ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' in nato ''Dežele krone sv. Štefana''. In tudi, če bi v wikipodatke prenesli poimenovanje, če prav razumem bi se za državljanstvo izpisalo ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru''? Zdi se mi problematično, da bi se zato iz splošne rabe želelo odstraniti izraz ''Cislajtanija''. Gre za uveljavljeno historiografsko poimenovanje za avstrijski del monarhije, ki se uporablja tudi v slovenskih virih. Ne gre torej za ponovno ''uvajanje'' izraza. Poleg tega se mi zdi nesmiselno, da bi se v splošni rabi in še posebej v WD za državljanstvo uporabljalo ime z nvm koliko črkami, če obstaja krajše. Pmm bi bilo bolje, da se razširita članka ''Cislajtanija'' in ''Translajtanija''; koristil bi tudi zemljevid. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 09:38, 4. avgust 2026 (CEST) :::Morda bo koristen primer: infopolje v članku [[Ivan Cankar]]. Tu je uporaba Cislajtanije kot državljanstva zgrešena tudi iz vidika zgodovinopisja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:25, 12. avgust 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Kako to misliš? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 12. avgust 2026 (CEST) :::Tudi meni se zdi nenavadno kot državo državljanstva navesti Cislajtanijo. V članku [[Cislajtanija]] piše, da je bil to »neuraden naziv za avstrijski del Avstro-Ogrske.« Potemtakem bi bilo bolj smiselno kot (uradno) državo državljanstva navesti Avstro-Ogrsko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:27, 1. september 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]], Avstro-Ogrsko državljanstvo ni obstajalo; ali si bil državljan Avstrije/Estrajha (Cislajtanije) ali Ogrske/Madžarske (Translajtanije). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:25, 1. september 2026 (CEST) :::::Oznake na Wikipediji bi morale biti podprte z viri, za zdaj pa ne poznam vira, ki bi Cankarjevo državljanstvo izrecno navedel kot ''Cislajtanija''. Kolikor mi je znano je bil uradni pravni termin ''allgemeines österreichisches Staatsbürgerrecht'' – splošno avstrijsko državljanstvo, dobesedno državljanska pravica. V končni fazi gre za netočno naknadno preslikavo tedanjega pravnega statusa v polje ''country of citizenship'' v Wikipodatkih, pri čemer podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi. Morda bi bilo bolj smiselno v ločenem polju navesti domovinsko pripadnost (''Heimatrecht''). V praksi je bila v uradnih dokumentih namreč praviloma navedena domovinska pripadnost (se pa na podlagi le-te da skpeati tudi, da je oseba imela splošno avstrijsko državljanstvo, sej se je domovinske pravice podeljevalo le državljanom). Glej npr. [https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Arhivalija-meseca-/2013/Avgust-2013/AS-307_Vr-445-13_Cankar_2_zaslisanje-IC.pdf zapisnik Cankarjevega zaslišanja iz leta 1913], kjer je navedena njegova domovinska občina Vrhnika, ne pa ''Cislajtanija'' kot državljanstvo. Tudi ohranjeni potni listi iz njegovega časa nimajo sedanje rubrike ''državljanstvo'', glej npr. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/42001-43000/42013/kronika_36_1988_3.pdf, str 207. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:14, 3. september 2026 (CEST) ::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Mešaš ''državljanstvo'' in ''domovinsko pripadnost'' oziroma domovinsko občino/okraj, ki nista enaka pojma. Vmes imamo še deželansko pripadnost (Štajerska, Kranjska itd.). To, da je bila v uradnih dokumentih navedena domovinska občina, ne pomeni, da državljanstvo ni obstajalo ali kar že želiš dokazati. ''Heimatrecht'' (Domovnica) je bila dobesedno domovinska pravica, ki se je izkazovala s ''Heimatschein'' in je bila vezana na določeno občino oz. politični okraj, medtem ko je bilo državljanstvo (''Staatsbürgerrecht'') državnopravni status. Domovinska pravica je bila vezana na državljanski status, vendar ga ni nadomeščala. ::::::Precej podobno bi bilo danes, če bi namesto državljanstva »Slovenija« navedli npr. »Osrednjeslovenska regija« (dežela//pokrajina) ali, še nižje, občino bivanja. Podatek bi bil sicer povezan z državljanstvom in Slovenijo, vendar ne bi predstavljal iste pravne kategorije. Zato je pm(s)m najbolj ustrezno ''Cislajtanija'' ali ''Translajtanija'' (tudi za to, da se ne meša ogrske in avstrijske polovice z današnjo Madžarsko in Avstrijo ter da se ne vpisuje v WD ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' ). Omenjaš, da ''podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi''. To drži, vendar gre za osnovno (bazično) kategorizacijo. Tudi ''nacionalnost'' oziroma ''narodnost'' je terminološko precej zapletena kategorija. Beseda ''narod'' je na Slovenskem izpričana že v Brižinskih spomenikih, pozneje pa leta 1747 pri Mihaelu Severu, čeprav Božidar Jezernik trdi, da smo si jo sposodili od Čehov šele v 19. stol.. Kljub temu so Trubar, Bohorič idr. (lahko) opredeljeni pod ''slovensko narodnost'', čeprav v njihovem času narodnost oz. nacionalizem (v sodobnem političnem smislu) še nista obstajala. Tudi to je seveda poenostavitev za lažjo kategorizacijo; Slovenci so bili po jeziku in kot del slovenske etnične skupnosti, kar je jasno iz njihove zapuščine. Toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 15:08, 3. september 2026 (CEST) :::::::Nikjer nisem namigoval, da domovinska pripadnost nadomešča državljanstvo ali kaj podobnega. Seveda je neka poenostavitev potrebna in tudi to, da country of citizenship kot parameter zahteva neko administrativno enoto je smiselno, čeprav bi v tem primeru bilo najbolje napisati kar uradni izraz (torej splošno avstrijsko državljansto). To pa ne pomeni, da pri bazični kategoriji - kot jo imenuješ - opustimo potrebo po podprtosti podatkov z viri. Zato je morda smiselno navesti podatek o domovinski pripadnosti v ločeni kategoriji, ker je dobro izpričan v virih, medtem ko državljanstvo (v današnjem pomenu) pač ni... -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:13, 4. september 2026 (CEST) ::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Morda te ne razumem povsem, ampak če je imel nekdo ''domovinsko pravico'', npr. v Vrhniki, je moral biti ''deželan'' Kranjske ter ''državljan'' avstrijskega/cislajtanskega dela Avstro-Ogrske. Oz. povedano drugače: načeloma/praviloma so bili vsi, rojeni od 1867 do 1918 v avstrijskem/cislajtanskem delu, tudi njeni ''državljani''. Izpostavil si primer Cankarja, ampak ali lahko za druge osebe zanesljivo določiš domovinsko pripadnost? Za ljudi brez vira ne veš avtomatično, v kateri občini oziroma okraju so imeli domovinsko pravico; za večino ljudi ni ohranjenega vira, ki bi njihovo domovinsko pripadnost eksplicitno potrdil (mislim na ''Heimatschein''). Moje mnenje je slednje: kot ''državljanstvo'' naj se kar pusti ''Cislajtanija'' (uradno ime (''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'') je za infopolje predolgo, da pa bi pisalo ''Avstrija'', bi zgodovinsko manj razgledane zelo zmedlo). Lahko bi se dodali kategoriji oz. parametra ''deželanstvo'' (Kranjska) ter občina (Vrhnika) in/ali okraj, v kateri je oseba imela domovinsko pravico, če je to jasno iz vira. Lp, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:54, 4. september 2026 (CEST) :::::::::Strinjava se, da sta dodatna parametra sta dobrodošla, a ostane nekaj nerazrešenih dilem. :::::::::Zakaj bi za državljanstvo uporabljali neke druge standarde kot za ostale podatke? Torej, kot sva ugotovila je vnos "državljanstvo: Cislajtanija" večinoma brez vira. Če ni ohranjenih drugih virov, in ni izpričana vsaj domovinska pripadnost, o državljanstvu niti ne moremo zanesljivo sklepati. Za povrh pa zdaj uporabljamo še neko neuradno ime, katerega raba konkretno pri navajanju državljanstva je zunaj wikiprojektov prav tako precej slabo podprta z viri. Vsekakor pa tudi, kjer o t.i. splošnem avstrijskem državljanstvu lahko sklepamo, ne more pisati Avstrija, ker kot taka ni obstajala in bi šlo spet za napačno ime, lahko pa piše ime državljanstva "splošno avstrijsko državljanstvo" ali pač, če že vztrajamo pri nespremenjenem podatkovnem modelu, "Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru". Je pač malo daljše ime. Nič ne de, obstaja prelom vrstic. Sicer pa nismo prvi s to zagato. Tiskane biografije so kasneje ljudi iz tega obdobja bodisi razvrščale po narodnostnem ključu (ni vedno primerno), ali pa podatek enostavno spustile. :::::::::Opcij imamo torej več, in se ločijo po naslednjih neodvisnih vprašanjih: :::::::::* ali državljanstvo sploh navajamo, kadar ni vsaj posredno izpričano (npr. znana domovinska pravica); :::::::::* ali navajamo politično-pravni subjekt ali državljanstvo (splošno avstrijsko državljanstvo); :::::::::* če navajamo politično-pravni subjekt, ali uporabimo uradno (Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru) ali neuradno ime (Cislajtanija). :::::::::Fino bi bilo slišati še kakšnega zgodovinarja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:59, 9. september 2026 (CEST) ::::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Če je parameter ''državljanstvo'', je verjetno redundantno pisati ''splošno avstrijsko '''državljanstvo'''''. Po mojem mnenju zato zastopaš nek precej nesmiseln predlog. Pravilno si ugotovil, da za trditev »državljanstvo: Cislajtanija« večinoma ni vira; če sem prav ugotovil, zastopaš predlog, da se ta Cislajtanija piše z uradnim imenom. Ampak, če je nekdo državljan npr. ''Združenega kraljestva'', se praviloma uporablja samo prvi del oz. krajše ime ''Združeno kraljestvo'', ne pa celotno uradno ime ''Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske''. Ali pa, če je nekdo državljan ''Demokratične ljudske republike Koreje'', se večinoma piše samo ''Severna Koreja''. Tudi zato mislim, da je čisto upravičeno uporabljati ime ''Cislajtanija''; če kdo ne ve, kaj je, si bo pogledal, in mu bo jasno, kateri del Avstro-Ogrske je to bil. Strinjam pa se, da samo narodnosti ključ ni vedno primeren ([[Dragotin Dežman|D. D.]]) Glede prve opcije ne bi bil tako previden, saj bi bilo zelo nenavadno, da kdo sploh ne bi imel domovinske pravice, s tem deželanstvo in s tem državljanstva ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:29, 9. september 2026 (CEST) :::::::::::Kolikor vem, so se identificirali predvsem s pripadnostjo deželi (Kranjci, ...). Ali ni državljanstvo morda anahronizem? Navajanje cislajtanskega državljanstva v infopoljih poleg tega deluje kot [[WP:NEZA|pripisovanje prevelike teže]], če tega viri na splošno ne navajajo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:22, 17. september 2026 (CEST) ::::::::::::Kako so se identificirali, je za ločeno obravnavo; nekaj bo in že je v mojem peskovniku. Državljanstvo ni anahronizem, je pa lahko nerodno prevajanje nemških ustreznic. Tvoj argument [[WP:NEZA]] pa ne razumem povsem – zakaj bi bilo navajanje cislajtanskega državljanstva v infopolju samo po sebi pripisovanje prevelike teže? Vsi volilci so morali leta [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|1907]] pač imeti to splošno avstrijsko državljanstvo in za to pravazprav ne rabiš kakšnega posebnega vira (prim. § 4 ''Gesetz betreffend die Wahl der Mitglieder des Abgeordnetenhauses des Reichsrates'') ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:48, 17. september 2026 (CEST) :::::::::::::Žal so mi pomrli primarni viri iz sorodstva, ki bi jih lahko vprašal za marsikaj kar mi mlajšemu ni prišlo na misel, ampak Franc Grafenauer je bil (potrjeno po virih in članku v de WP) ne le deželan, ampak tudi poslanec in zastopnik Slovencev v koroškem deželnem in državnem zboru, a tudi od zgodovinarjev v družinskem krogu (Ivan Grafenauer, Bogo Grafenauer, tudi Darja Mihelič)(do tedaj, ko sem naleten nanj v WD) nikoli nisem slišal za krajevno ime (toponim) Cislajtanija, čeprav sem od otroštva do najstništva poslušal mnogo njihovih pogovorov o preteklosti teh krajev in čeprav so ga gotovo poznali in morda tudi uporabljali v strokovni razpravi. :::::::::::::Sedanjim bralcem člankov Wikipedije pa je verjetno ta izraz še manj informativen kot je bil meni, ko sem prvič naletel nanj, tako da bi bilo dobro še malo iskati, če najdemo kaj primernejšega. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:57, 22. september 2026 (CEST) == CEE Technical Village Pump == {{int:please-translate}} [[File:CEE Technical Village Pump.webm|300px|right|thumb|A short introduction to the CEE Technical Village Pump]] The '''[[:m:CEE Technical Village Pump|CEE Technical Village Pump]]''' is a new space for Wikimedia contributors and communities across the CEE region to request technical help, exchange solutions, and get support from experienced contributors. To introduce the project and give a quick overview of how it works, we’ve prepared this short video. The page is currently available in English. We’d like to make it accessible to communities across the region in their local languages, and we’d appreciate your [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ATranslate&group=page-Template%3ACEE+Technical+Village+Pump+header&language=en&action=page&filter=&action_source=translate_page help translating it]. Best regards, [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:09, 26. avgust 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> == Odprto srečanje Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti == Vabljeni na prvo v nizu odprtih srečanj [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], ki bo 8. septembra 2026 od 18.00 dalje potekalo prek Google Meeta. Pogovor bo namenjen prihodnjim dejavnostim slovenske Wikimedijine skupnosti, med drugim [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]], sodelovanju z armensko Wikimedijsko skupnostjo in načrtom za konec leta. Predstavljene bodo tudi izkušnje z delovanjem [[:Meta:Wikimedia Armenia|Wikimedia Armenije]]. Srečanje je odprto za vse – članstvo v uporabniški skupini ali predhodne izkušnje z Wikimedijinimi projekti niso potrebne. Na <u>spodnji meta strani</u> najdete povezavo do Google Meeta, kjer bo srečanje potekalo. Za dostop do povezave se morate na dogodek prijaviti s klikom na gumb "Prijava na dogodek". Povezava ==> [[:Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:34, 29. avgust 2026 (CEST) : Krasno, da smo začeli uporabljati orodja za dogodke. Enostavna prijava. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:46, 29. avgust 2026 (CEST) == sprememba naslova == Pozdravljeni, prosim za prestavitev članka [[Dozno volumski histogram]] na '''Dozno-volumski histogram (DVH)'''. Sama možnosti »Prestavi« nimam. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 16:57, 30. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]]: Zdravo, trenutni naslov zadostuje po [[WP:Dogovori o poimenovanju|smernicah]], saj naj bi naslove puščali dovolj enostavne za bralce. Tako nimamo npr. članka o [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] poimenovanega z {{tq|Združene države Amerike (ZDA)}} :) Bom pa z [[DVH]] naredil preusmeritev na sam članek. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 30. avgust 2026 (CEST) ::PS: Sem pa prestavil na obliko z vezajem. V prihodnje pa lahko tovrstna sporočila pustiš tudi na pogovorni strani članka, kot si to prvotno storila. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 30. avgust 2026 (CEST) :::Hvala!!! :) [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 17:08, 30. avgust 2026 (CEST) == Prošnja za pregled osnutka: Petra Cajnko == Pozdravljeni, pripravila sem osnutek biografskega članka [[Osnutek:Petra Cajnko]] o raziskovalki in visokošolski učiteljici Petri Cajnko. Zaradi transparentnosti naj navedem, da gre za mojo mamo. Pri pripravi osnutka sem skušala upoštevati načela nevtralnega enciklopedičnega pisanja in navedbe podpreti z javno dostopnimi viri, med drugim z neodvisnimi medijskimi objavami ter uradnimi viri Univerze v Mariboru, PAZU, SICRIS in drugimi javno dostopnimi viri. Prosila bi za pregled osnutka, predvsem glede enciklopedične pomembnosti, nevtralnosti, ustreznosti virov in oblikovanja. Če osnutek po presoji izkušenih urednikov ustreza merilom slovenske Wikipedije, prosim tudi za pomoč pri prestavitvi v glavni imenski prostor pod naslov [[Petra Cajnko]]. <nowiki>Hvala za pregled, pomoč in morebitne predloge za izboljšave. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Kiara.nisa|Kiara.nisa]] ([[Uporabniški pogovor:Kiara.nisa|pogovor]]) 16:51, 10. september 2026 (CEST) == 📷 Wiki Loves Monuments 2026: fotografski sprehod po Škofji Loki == V okviru letošnjega natečaja [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments]] organiziramo fotografski sprehod po [[Škofja Loka|Škofji Loki]]! *🗓️ '''Sobota, 10. oktober 2026''' *📍 '''Škofja Loka''' *🕙 '''Predvidoma 10.00–17.00''' Skupaj bomo raziskovali zgodovinsko središče Škofje Loke in fotografirali tamkajšnje kulturne spomenike za letošnji natečaj. Dogodek je namenjen tako izkušenim fotografom kot začetnikom. S seboj lahko prineseš fotoaparat ali telefon, predznanje ni potrebno. *🚆 Stroške javnega prevoza (vlak oziroma avtobus) do Škofje Loke in nazaj '''krije [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]'''. Prihod z avtomobilom je prav tako mogoč; glede na prijave bomo poskusili organizirati skupne prevoze in po predhodnem dogovoru povrniti stroške prevoza. *🍽️ Po fotografiranju bo sledilo '''skupno kosilo''', ki ga krije Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti. 👉 Na fotografski sprehod se prijavi prek obrazca: '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSekGGY7L_rsKXRaJ0wTdX3e-VWah8JhuR41szLd74I5kp0v2w/viewform?usp=sharing&ouid=105180432870632745893 POVEZAVA DO PRIJAVNICE]'''. Veseli bomo tako izkušenih Wikipedistov in fotografov kot tudi vseh, ki bi se nam želeli pridružiti prvič! 📷 '''Udeležba je brezplačna.''' — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 20:48, 10. september 2026 (CEST) :Žal sem na drugem koncu planeta, vendar super iniciativa, bravo. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 20:38, 11. september 2026 (CEST) ::Jaz tudi bi, že zato da se srečamo v živo, a sem tudi (pre)zaseden - že doslej bi me takrat radi imeli vsaj na dveh koncih. ::*Če bo vse po sreči, bom tedaj z enim invalidom jadral na regati Blejskega jadralnega kluba. Včeraj sva po veslaškem slovenskem - juniorskem? - prvenstvu, ki je tam trajalo do 16. ure, od 16 do 17 ure testirala, če sva (med čakanjem) res poštimala vse, da bo jadrnica za regato in kasneje OK. ::* Sicer pa na isti dan poteka tudi čistilna akcija okrog Zbiljskega jezera v organizaciji TD Zbilje (z druženjem po dogodku, kjer pa bi bilo če le mogoče treba biti, da slišimo kaj novo vodstvo TD spreminja - recimo dostop do čolnov naj bi bilo zdaj treba članom vnaprej napovedati, sicer ne bi bilo dovoljeno itn., ampak ne bum uspel tudi tja), pa še kaj bi se našlo še kje drugje. ::'''Kar zadeva vlak''' kaže, da imate lahko nadomestni prevoz (tj. avtobus), '''ker vlak ne vozi''' ("šraufajo" progo, kot je videti, precej po vsej dolžini). To je zdaj zame problem, ker na nadomestni prevoz ne morem dati kolesa, mene pa pri daljši hoji še "zeza" levo koleno, čeprav se je kar nekaj reči zadnji čas izboljšalo. In kolikor vem od Medvod do Zbilj ob koncu tedna avtobus obmestnega prometa sploh ne vozi, tako da je javni promet tja tedaj bolj šepav (v vseh smislih;-)... ::'''Sicer pa''' (kot zadnjih nekaj let pogosto) '''zdaj tudi vam, udeležencem vašega foto sprehoda izdajam izrecno odredbo''' (prvo od treh, ki jih zadnjih nekaj let praviloma izdajam namesto lepih želja za novo leto, rojstne dneve in podobno): ::1. '''"Fajn" se potrudite, da se boste imeni "fajn". ''' ::'''Pojasnila''': ::* Prvi "fajn" pomeni, kolikor v tistem trenutku morete, da vam kasneje ne bo žal za izpuščeno priložnostjo, da bi se imeli "fajn". ::* Drugi "fajn" pomeni dobro, prijetno, zdravo - ne le tisti hip ampak tudi na dolgi rok. ::* Kazenske sankcije so že vgrajene (če se vsaj malo ne potrudiš, zamujaš priložnosti da bi se imel lepo itn., in se kaznuješ sam... in inšpekcijski, sodni, kazenski aparat... ne povzroča nobenih stroškov, torej sprejemljivo tudi za Gorenjce, Škote, Savinjčane, Trentarje, Bohinjce, Zgornje Ziljane itn. ;-). ::'''Dosedanje izkušnje''' ::* Dosedaj še nihče, ki sem mu jo izrekel ni odgovoril, da je ne bo poskusil izvajati in večina je rekla, da se bodo potrudili; marsikdo pa je dodal še kaj, a o tem naslednjič. ::[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 5. oktober 2026 (CEST) :::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]], @[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]]: hvala obema za lepe želje :). Priložnosti bo še veliko, foto sprehodi pa v prihodnosti redna nekaj mesečna dejavnost bodoče Wikimedije Slovenije ;). Se veselim srečanja. Zgolj spremljajta naša socialna omrežja, Telegram skupino, ali pa tukaj pod našo lipo! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 15:53, 5. oktober 2026 (CEST) == Ali bi bilo možno dodati sliko iz bloga == '''Slika v delu bloga Pavleta Kozjeka'''<ref name=Kozjek_Blog>{{navedi splet |url=http://pkozjek.blogspot.com/2008/09/alna-knjiga.html|title=Pavle Kozjek - Žalna knjiga |access-date=22.9.2026}}</ref>, ki je ohranjen in katerega del je zdaj žalna knjiga, bi bila PMM primerna tudi za naslovno za članke o njem. Kako bi bilo s pravicami? Kakšen bi bil tehnični postopek za vnos v zbirko slik? (Če bi bila vnešena tja, bi bila lahko z eno potezo vstavljena v info-polja večine jezikovnih različic čez WD - to sem že delal). Sicer je Pavletov zvesti učenec Andrej iz enega od zapisov Andrej Pečjak... In mislim, da bom lahko še kaj iz govorov dodal v članke (slovenskega in kaj morda tudi v ostale jezike). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:40, 22. september 2026 (CEST) :Na Zbirko se jo lahko naloži, če se pridobi [[:Predloga:SoglasjeVRT|dovoljenje za prosto uporabo od fotografa]], druga možnost je [[poštena uporaba]], v tem primeru se lahko slika naloži in uporabi le lokalno ([[:Slika:Boris Cibic 2012.JPG|primer]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:16, 22. september 2026 (CEST) ::Kar zadeva to sliko Pavleta Kozjeka torej poštena uporaba za začetek, kar bom najprej preizkusil v peskovniku (kako to narediti) in povprašal, če je to to. ::Tudi bom poskusil najti čas za obisk v Mačkov graben in da bom tam povprašal domače (ter Nado in Ano Karin), pa tudi Pečjakove če vedo (koga še vprašati), kdo je avtor te slike; če bo avtor dovolil, jo potem lahko čez WD vstavim v članke v vseh jezikih, kjer je uporabljeno primerno info polje (oseba, športnik, alpinist...). ::Vetrovko, v kateri je na tisti sliki, mi je pa Pavle podaril, ko je od sponzorja dobil novejšo in lažjo, pa rekel, da starega bojnega tovariša ne bi rad zavrgel, meni pa da bo še prišla prav in mi res je, večinoma med jadranji izven poletne sezone. Zdaj bi bilo treba obnoviti impregnacijo, ampak bom to vetrovko najprej ponudil planinskemu muzeju, če jih zanima in bodo sprejeli. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:53, 27. september 2026 (CEST) {{sklici}} == Your feedback wanted: Remove ''(Language link added:) and similar'' edits from Special:RecentChanges == ''(Apologies for posting in English. You can help by translating it)'' Hello, I’m Danny from [[:en:w:Wikimedia_Deutschland|Wikimedia Deutschland’s]] [[m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects|Wikidata For Wikimedia Projects]] team.<br/> We have been investigating and examining how Wikidata’s use in the [[Special:RecentChanges]] and [[Special:Watchlist]] pages can be made to be more useful, or less ‘noisy’ (fewer edits that have little value to the reader). We are currently exploring to make a change in the volume and the type of Wikidata edits that appear in these pages, and '''we need your feedback''' to help us ensure this is a positive change for the Wikis and won’t disrupt your workflows.<br/> Language links are also known as sitelinks or interlanguage links and describe when a Wikidata item is connected to a Wiki, adding it to the language dropdown tool for other connected Wikis. [[File:Types of Lang Link changes.png|x350px|frame|A variety of "Language Link" edits as seen in the Recent Changes feed]] The request for feedback is whether you support the removal of these language link edits from the Recent Changes and Watchlist feed, or would you oppose such a change and if so, why? Please share you thoughts on the dedicated '''[[m:Talk:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Clearer_Wikidata_Edit_Summaries/Hide_Language_Link_edits|metawiki Talk page]]'''. Further information about this change: [[m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Clearer_Wikidata_Edit_Summaries/Hide_Language_Link_edits|m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Hide_Language_Link_edits]] Thank you for any participation or feedback you give, -- [[m:User:Danny_Benjafield_(WMDE)|User:Danny Benjafield (WMDE)]] 17:16, 22. september 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Danny Benjafield (WMDE)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Danny_Benjafield_(WMDE)/MassMessage_test_list&oldid=31067455 --> == Prošnja za pregled osnutka biografskega članka == Pozdravljeni. Sem Anže Langus Petrović in sem v svojem peskovniku pripravil osnutek članka o sebi: [[Uporabnik:Kecna11/Peskovnik]]. Zavedam se konflikta interesov, zato članka ne želim sam prestavljati v glavni imenski prostor. Osnutek sem poskušal napisati nevtralno in ga podpreti z neodvisnimi objavljenimi viri (RTV Slovenija, Delo, 24ur, Gorenjski glas, SIGIC, Baza slovenskih filmov idr.). Prosil bi za pregled relevantnosti, nevtralnosti in virov ter za mnenje, ali je osnutek primeren za objavo. Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 14:13, 24. september 2026 (CEST) :{{ping|Kecna11}} osnutek žal ni primeren, saj v slovenski Wikipediji avtobiografski prispevki niso dobrodošli. Nadaljnji napotki so na [[Wikipedija:Avtobiografije]]. Problematična je tudi slika, ki verjetno ni avtoportret (ali pač?) in bi bilo treba razčistiti vprašanje avtorskih pravic. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:04, 24. september 2026 (CEST) ::Hvala za opozorilo. Fotografijo je posnel fotograf in mi jo podaril za uporabo, zato razumem, da sem jo na Commons napačno označil kot lastno delo. To bom popravil in z avtorjem uredil ustrezno dovoljenje za prosto licenco. Glede članka razumem tudi pripombo o avtobiografiji in ga ne bom sam prestavljal v glavni imenski prostor. Bi mi lahko prosim svetovali, ali osnutek pustim v peskovniku, da ga lahko neodvisni urednik pregleda oziroma po potrebi uporabi pri pripravi članka? Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 15:13, 24. september 2026 (CEST) :::V peskovniku kar se mene tiče lahko ostane nekaj časa, vendar administratorji nismo čisto soglasni glede takih vsebin, tako da ga bo mogoče kdo drug izbrisal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:29, 24. september 2026 (CEST) ::::Hvala za pojasnilo. Ali obstaja možnost, da bi kdo od neodvisnih urednikov Wikipedije pregledal osnutek in, če presodi, da oseba izpolnjuje merila relevantnosti ter da so viri ustrezni, članek sam uredil in objavil? Sam vanj potem ne bi posegal. Če je za takšno prošnjo primernejše kakšno drugo mesto na Wikipediji, bom hvaležen tudi za napotilo. Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 16:38, 24. september 2026 (CEST) :::::Kot piše na [[Wikipedija:Avtobiografije]], pravo mesto za take prošnje je [[Wikipedija:Želeni članki]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:27, 24. september 2026 (CEST) == 📸Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji se je začel! == [[File:Wiki Loves Monuments in Slovenia 2026 invitation poster.png|thumb|alt=Wiki Loves Monuments 2026|250px|Obiščite stran natečaja|link=Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia]] Natečaj poteka '''od 1. do 31. oktobra 2026''' in je namenjen fotografiranju ter prostemu dokumentiranju slovenske kulturne dediščine za uporabo na Wikipediji, Wikimedijini Zbirki in drugih projektih odprtega znanja. K sodelovanju vabimo vse — tako izkušene fotografe kot ljubitelje fotografije. Fotografije lahko posnamete s fotoaparatom ali telefonom. '''Pomembno!''' Fotografij '''ni treba posneti v času trajanja natečaja'''. Sodelujete lahko tudi s starejšimi fotografijami, če ustrezajo pravilom natečaja. Fotografije kulturnih spomenikov iz vse Slovenije lahko naložite v Wikimedijino Zbirko in jih prijavite v natečaj. Najlažje to storite [[:sl:Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznami spomenikov|z uporabo naših seznamov]], kjer zgolj kliknite na gumb '''Naloži''' zraven svojega spomenika, s čimer se bo vaša slika pravilno kategorizirala. 🏆 Najboljše fotografije bo izbrala '''strokovna žirija''', izbrane fotografije pa bodo sodelovale tudi v '''mednarodnem delu natečaja Wiki Loves Monuments'''. * [[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|'''Stran natečaja in pravila''']] * [[:sl:Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|'''Fotografski sprehod po Škofji Loki – 10. oktober''']] 📷 '''10. oktobra bomo organizirali fotografski sprehod''', na katerem bomo skupaj raziskovali in fotografirali kulturno dediščino [[:sl:Škofja Loka|Škofje Loke]]. Udeležba je brezplačna, vabljeni pa so vsi zainteresirani fotografi. Več informacij in prijavnico na fotografski sprehod [[:sl:Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|najdete tukaj]]. 📱 Za aktualne informacije, objave in novice o natečaju nas spremljajte na: * [https://www.instagram.com/wikimediasl Instagramu] * [https://www.facebook.com/groups/19992580660/ Facebooku] * [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku] * [https://t.me/sl_wiki Telegramu] Ključne informacije in novosti bodo objavljene tudi na [[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|strani natečaja v Wikimedijini Zbirki]]. Veselimo se vaših fotografij! -- Organizacijska ekipa Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} == Wikidata Sitelink changes in Recent Changes and Watchlist == ''(Apologies for cross-posting in English, translating it will help spread the message)'' Earlier last month, all Wikis were contacted for feedback on our proposal to remove language link changes, this change has already been deployed to Wikisource, Wikibooks, Wikivoyage, Wikiquote, Wikiversity and Wiktionary. The same change is now being rolled out globally to all Wikipedias on '''October 13, 07:00 UTC'''. Editors will no longer see notifications after this time on their [[Special:RecentChanges|Recent Changes]] and [[Special:Watchlist|Watchlist]] when a link to ''another'' language version of a page is added, removed, or changed in its Wikidata item (it does not affect language link notifications to the home wiki). There will then be a two-week monitoring period to observe if a reduction of high-volume but low-value notifications takes place, or if higher-value changes become easier to identify. Editors who rely on these notifications should be aware of the change and can share feedback or concerns on the Wikidata For Wikimedia [[m:Talk:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Clearer_Wikidata_Edit_Summaries/Hide_Language_Link_edits|Projects talk page]].<br/> Wikidata's own Recent Changes page is not affected as it serves as the repository for these changes. Please reach out if you have any questions, or if your wiki would like to opt-out, thank you! -- [[User:Danny_Benjafield_(WMDE)|Danny Benjafield (WMDE)]] ([[User_talk:Danny_Benjafield_(WMDE)|talk]]) sent via [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:29, 9. oktober 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Danny Benjafield (WMDE)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Danny_Benjafield_(WMDE)/MassMessage_Test_List&oldid=31142775 --> == Pavla Kogovšek == == Prošnja za pregled osnutka == Pozdravljeni, v [[Osnutek:Pavla Kogovšek]]<nowiki> sem dodal vire. Prosim za pregled, ali je članek primeren za objavo, in pomoč pri prestavitvi v glavni imenski prostor, ker nimam dovoljenja za prestavljanje strani. Hvala. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Loevgr|Loevgr]] ([[Uporabniški pogovor:Loevgr|pogovor]]) 23:30, 12. oktober 2026 (CEST) == Kandidatura za administratorja == Zazdelo se mi je, da bi lahko imeli kakšnega novega administratorja v naših vrstah, zato sem [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/VidicK01|predlagal uporabnika VidicK01]]. Vabljeni h komentiranju ali glasovanju (tisti, ki imate [[Wikipedija:Glasovanja/Pravica glasovanja|glasovalno pravico]])! LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:57, 14. oktober 2026 (CEST) ==Blokada uporabnika 97E == Pozdravljena skupnost, pišem zaradi več incidentov v zadnjih dneh na pogovorni strani članka Rusija, zaradi katerih predlagam enotedensko blokado uporabnika 97E. Ta uporabnik je sprva primerjal Rusijo z nacistično Nemčijo, potem pa dodal še ostrejšo neposredno ekvivalenco med obema državama na podlagi "genocida", "rasizma" in drugih obtožb. Skupaj z več drugimi Wikipedisti, s katerimi sem v stiku prek e-pošte, smo prišli do zaključka, da je takšna komunikacija preostra in popolnoma neprimerna in nerealna, saj Rusija ne govori o večvrednosti bele rase in ne vplinjuje milijonov ljudi. Težave uporabnika 97E in argumenti za njegovo enotedensko blokado so naslednji: 1. Uporablja ekstremne, pretirane, žaljive in milo rečeno sporne izjave, kot omenjeno nalaganje krivde Rusiji za namišljene genocide in rasizem. 2. Za omenjene sporne floskule in zelo težke besede ni ponudil nobenih argumentov in virov. 3. Trdi, da se Rusija po svojih napakah ni nikoli spremenila, s tem neposredno ignorira destalinizacijo Hruščeva in opravičila za zločine, ki sta jih izrekla Gorbačov in Jelcin (npr. za katinski dogodek). 4. Mogoče najpomembnejše, krši nepristranskost Wikipedije, kar je problematiziral že Miha. Postavlja se na stran trenutnega ukrajinskega režima, ki zelo odprto slavi kvizlinge, ki so se v drugi svetovni vojni borili na strani nacistov, kot je Stepan Bandera, Rusijo, ki pa po drugi strani slavi antifašiste, kot je Georgij Žukov, pa zaničuje. 5. Enako pomembno, uporabnik se spušča v številne urejevalske vojne, na kar ga je opozoril že administrator A09. 6. Ponižujoče in slovnično nepravilno piše ime Rusije z malo začetnico, ime Ukrajine pa z veliko. 7. Zlorablja izraz nacizem in ga primerja z naključnimi državami. 8. Je izjemno konflikten uporabnik, zaznamuje ga ničelna pripravljenost na kompromis, niti malenkost popustiti, da bi se dosegla za vse sprejemljiva rešitev. 9. Prijazno komunikacijo ignorira in jo kategorično in nevljudno/žaljivo zavrača kot AI proizvod. 10. Ima provokatorske izjave, saj po opozorilu postane njegova retorika še ostrejša. Osebno dvomim da bo blokada kaj spremenila, a je vredno poskusiti. *{{za}}, kot predlagatelj-- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:34, 16. oktober 2026 (CEST) *{{za}}, predlog je dobro argumentiran in dobronameren --[[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 13:39, 16. oktober 2026 (CEST) *{{proti}}, iskreno težko jemljem ta predlog blokade resno. Večina točk predstavlja politična nestrinjanja, osebne zamere in malenkosti, ki naj bi očitno skupaj čudežno postale razlog za blokado. Če se uporabnik moti, mu to dokažite z viri in argumenti - to je stvar vsebinskosti. Wikipedija ni ruski propagandni forum in tudi ne politični klub, v katerem blokiramo ljudi, ker si drznejo kritizirati Rusijo. Očitek, da nekdo zavrača komunikacijo zaradi AI-ja, ali da ime države piše z malo začetnico, pa je kot argument za enotedensko blokado milo rečeno absurden. Še bolj zaskrbljujoče je, da tak predlog prihaja od administratorja, od katerega bi pričakoval, da bo pravila uporabljal nepristransko, da bo znal ločiti med političnim nestrinjanjem in dejanskimi kršitvami ter da bo pri predlogu sankcij ponudil konkretne dokaze, ne pa se zanašal na subjektivne ocene uporabnikovega značaja. Če administrator predlaga blokado na podlagi tako šibkih argumentov, se je povsem upravičeno vprašati, ali je sploh primeren za opravljanje administratorske funkcije. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 14:49, 16. oktober 2026 (CEST) *{{proti}}, popolnoma se strinjam z @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]-om, te argumenti so bizarni ali pa še kaj. V šesti točki navajaš za enega izmed razlogov za blokado napako, ki je 1. deloma pravilna, 2. se lahko zgodi vsakomur. @[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]], že v [[Pogovor:Rusija#Če se z nečem ne strinjaš, ne pomeni, da ni nevtralno|pogovoru]] si @[[Uporabnik:97E|97E]]-jevo izjavo označil za sporno/neargumentirano/karsibodi, predvidevam, da samo in zgolj zaradi tvojega političnega stališča, in mu povedal, "naj umiri retoriko", po še enem njegovem komentarju, ki ni bil po mojem mnenju ne napadalen ali kaj drugega, se je Pod lipo znašel predlog za blokado. Ne razumem tudi, kako je lahko izražanje političnega stališča, ki je naključno drugačno od tvojega, kršenje Wikipedijinih pravil. Lp, --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 15:51, 16. oktober 2026 (CEST) *{{proti}} Absolutno proti, saj gre več kot očitno za politično usmerjen manever proti uporabniku z drugačnim prepričanjem. Vsebine v predlogu praktično ni. Predlagatelj uporabniku očita nepristranskost, po prebranem predlogu blokade pa bi lahko to nepristranskost kvečjemu očitali prav predlagatelju samemu. Tudi sam precej spremljam tako politiko samo kot tudi politična urejanja na Wikipediji, in @[[Uporabnik:97E|97E]] opravlja zelo dobro delo na svojem področju, zato naj s tem delom nemoteno nadaljuje tudi v prihodnje. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:24, 16. oktober 2026 (CEST) *{{Proti}} na osnovi trenutnih argumentov, med katerimi so od desetih približno trije vredni obravnave. Lahko pa se pomenimo nasploh o načinu komuniciranja, ki se je razpasel po naši wiki in zlasti po pogovornih straneh nesrečnih rusko-ukrajinskih člankov. Srečevanje različnih pogledov in mnenj je eden od temeljev, na katerih Wikipedija stoji, toda ne, če vsako debato o tem ali onem članku nekdo najprej zapelje v splošno pričkanje o nepovezanih rečeh, nato pa spusti na osebni nivo. Tudi nekateri, ki ste se že oglasili tukaj, lahko najprej pometete pred svojim pragom. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:25, 16. oktober 2026 (CEST) *{{proti}}, (domnevno) žaljenje države je daleč od kriterijev za blokado, to bi bil absurd. Se pa pridružujem komentarju o pometanju pred svojim pragom, ker oba podpornika pmm delujeta kot zagreta apologeta ruske oblasti, prav tako daleč od nepristranskosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:19, 16. oktober 2026 (CEST) *{{komentar}} Glasovanje je nekoliko brezpredmetno. Pomanjkanje časovne distance in globoka polarizacija glede vsebine spora, se kaže tudi v pristranski obravnavi uporabnikov ter (ne)toleriranja njihovega načina komuniciranja glede na lastna prepričanja. Pomisleki predlagatelja morda potrebujejo nekaj več konteksta, vendar si zaslužijo obravnavo, ne pa očitkov o njegovi primernosti za opravljanje administratorske funkcije. Predlagatelju velja priznati, da je vprašanje odprl pred skupnostjo, namesto da bi samovoljno posegel po administratorskih pooblastilih. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 20:58, 16. oktober 2026 (CEST) *: Pristranskost in nespoštljiv način komuniciranja se ne tolerirata, navajanje žaljenja neke države kot argument za blokado pa pač zbuja dvome o zmožnosti presoje. Z moje strani nobene pristranske obravnave. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:18, 16. oktober 2026 (CEST) *:Zgodba ima žal dolgo brado. Pristranska obravnava uporabnikov je letela na podelitev zvezde branitelja Wikipedije uporabniku 97E v času enega od predhodnih sporov ter trenutnim namigom/namigi o neprimernosti opravljanja administratorske funkcije. Menim, da je to slabo za nivo nadaljnjih pogovorov, saj se lahko razume tudi kot neke vrsta potuha konfliktnemu obnašanju. Razne malenkosti v kontekstu konflikta dobijo dodatno težo: ponavljajoče zapisovanje imena države z malo začetnico je težko razumeti kot naključno napako, saj gre za uveljavljeno obliko političnega protesta. Pogovorne strani niso namenjene takšnemu ali drugačnemu izražanju osebnih političnih stališč, ampak konstruktivni razpravi o izboljšanju člankov. Če nekdo nastopi z očitno navijaško pozicijo, to izzove tudi reakcijo. Slabo za nivo pogovorov, kar mislim, da je želel izpostaviti izhodiščni predlog. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 21:51, 16. oktober 2026 (CEST) *:: Podelitev zvezde branitelja v tistem kontekstu je bila po mojem mnenju napačna odločitev in sem to takrat tudi povedal. Navijaški nastop pa ne sme biti opravičilo za navijaški protinapad. Za navijaštvo tukaj ne bi smelo biti prostora. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:08, 17. oktober 2026 (CEST) *{{komentar}}Pavšalni odgovori in toleranca ekscesa, ker je tako trenutno najbolj politično varno, je značilnost tega glasovanja. Nihče si ne upa niti nasloviti osnovnega problema, da je sovražni aktivizem na straneh, ki sebe imenujejo enciklopedija in naj bi bila celovita zakladnica znanja, nedopusten. --[[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 23:17, 16. oktober 2026 (CEST) *:''Ririririririri''. Predlagam bumerang princip (blokado) za Mnogoterost, pri Bluegingerju pa se resno sprašujem o zmožnosti presoje. Vsi ti argumenti, ki naj bi bili povod za blokado, so slabi z več vidikov. Niso utemeljeni v smernicah (na kar se nekateri radi sklicujete, ko vam to paše in drugič prikrivate, ko bi vam hodilo v napoto), kar je osnovni pogoj za izvedbo dobre blokade. Da zavajanja o proukrajinskih nagnjenih ne omenjam: vsak ima svoja nagnjenja, verjetno tudi vama ne bi bilo ravno lagodno, če bi vaju blokirali zaradi proruskih nagnjenj (ki so ravno tako očitna iz urejanj), pa tudi ne bi bilo utemeljeno v smernicah in pravilih. Dobro je videti, da projekt lahko še vedno ostro nastopi proti tovrstnim poskusom političnega obračunavanja ne glede na barvo argumentatorja. Na tej točki bi razpravo o blokadi uporabnika 97E zaprl, rezultat je očitno nasprotovanje blokadi. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 00:21, 17. oktober 2026 (CEST) *::Podpiram! --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 07:45, 17. oktober 2026 (CEST) *::: Bumerang princip pa je utemeljen razlog za blokado v smernicah? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:08, 17. oktober 2026 (CEST) *::::Naj imajo otroci svoje veselje :) [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 18:08, 17. oktober 2026 (CEST) cm7w68z7j8fsgnb0xn080v2p2s5766h 6766360 6766358 2026-10-17T16:32:49Z Yerpo 8417 /* Blokada uporabnika 97E */ odg 6766360 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:08, 19. maj 2026 (CEST) ::Tole je malo pozno, toda mislim da sem pri poskusu navajanja pri reviji (mislim da v glavnem zgodovinsih) sem že naletel na reč, ki je imela oznako za zvezek in za letnik (in so bile številke različne). Če/ko spet naletim na kako tako, bom sem prilepil povezavo tja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:49, 15. julij 2026 (CEST) {{ping|Yerpo}}, {{ping|Anzet}} Prevoda ne morem ločiti .... Kaj pa če bi naredili kompromis in napišemo "vol." (vol. − letnik revije ali zvezek iz zbirke (angl. volume)? (glej https://www.teof.uni-lj.si/uploads/citiranje.pdf - glej. tč 3. Okrajšave) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:35, 16. julij 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:20, 31. maj 2026 (CEST) S soorganizatorjem sva končno zaključila s točkovanjem. Lestvica zgleda takole: {| class="wikitable sortable" ! Mesto !! Udeleženec/-ka !! Število točk |- style="background:#ffeb82;" | {{Gold1}} | {{u|Ljuba24b}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1946 |- style="background:#dfdfdf;" | {{Silver2}} | {{u|Octopus}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1233 |- style="background:#cca87a;" | {{Bronze3}} | {{u|MaksiKavsek}} | 358 |- | 4. || {{u|Pinky sl}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] || 331 |- | 5. || {{u|xJaM}} || 280 |- | 6. || {{u|Stebunik}} || 158 |- | 7. || {{u|Sporti}} || 73 |- | 8. || {{u|TadejM}} || 38 |- | 9. || {{u|FJJ}} || 37 |- | 10. || {{u|SirFranzPaul}} || 30 |- | 11. || {{u|A09}} || 23 |- | 12. || {{u|Smihael}} || 15 |- | 13. || {{u|56jhoG}} || 11 |- | 14. || {{u|Ivo Lendić}} || 7 |- | 15. || {{u|Florentina Veršič}} || 5 |- | 16. || {{u|ModriDirkac}} || 1 |- | 16. || {{u|Rude}} || 1 |} Čestitke vsem, predvsem najbolj pridnim! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:35, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke, število točk zmagovalcev je izjemno! (.)(.) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:36, 12. julij 2026 (CEST) ::Ampak res, meni se je zdelo, da sem kar veliko pisal, pa bi bil šele sedmi po točkah ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:45, 12. julij 2026 (CEST) ::: Te lahko drugo leto zamenjam, boš bolj motiviran pri pisanju :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke zmagovalki!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:06, 13. julij 2026 (CEST) :: Hvala za čestitke. Z veseljem sodelujem, ker so teme vedno zelo zanimive in premalo objavljane.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:51, 15. julij 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 14:32, 27. junij 2026 (CEST) :O rangiranju kandidatov razpravljamo v izbi Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti na Telegramu. Če bi še kdo podal svoje mnenje, se naj oglasi in ga bo {{u|GeographieMan}} dodal vanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:31, 12. julij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi - ne ko sem predogledoval svojo spremembo ne prej ta beseda namreč ni bila prečrtana in če bi shranil z zmedo pri tem bi bilo mogoče vse nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:56, 18. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi in bi bilo mogoče nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:32, 19. julij 2026 (CEST) == Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic == Pozdravljeni. Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom. Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila. Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani. Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST) == Format števila atomske mase/teže v infopoljih == V zadnjem času sem se ukvarjal (med drugim tudi) s potjo dušika skozi živa bitja. Pri tem sem opazil, da je v infopolju sl članka za [[dušik]] številka brez decimalne vejice, med tem ko en različica ima decimalno piko (na pravem mestu). Pri tem atomska masa ni nepomemben podatek, saj na njem temelji tudi masa mola in kilomola snovi znane kemijske sestave, kar je temelj znatnega dela kvantitativnega kemijskega računanja. Glede na to, da je atomska masa opredeljena v ne-SI enotah, ki so 1/12 mase ogljikovega atoma (nekoliko nenavadno, ker je tudi za ogljik zaznanih več izotopov, kar ima nekaj zanimivih posledic okrog tega podatka), sem pogledal tudi članek za [[ogljik]] in opazil enako razliko v infopoljih sl in en članka. Domnevam, da bi problem lahko bil v hierarhiji infopolj kemijskih elementov (infopolje element?), kjer morda pri prevodu iz angleščine pomotoma ni bila zamenjana decimalna pika z decimalno vejico, ampak se je kje kako izgubila. Potem sem šel po sl člankih čez prvo in drugo periodo periodnega sistema in dobil podobne - nepravilne - rezultate za ta podatek v infopolju. Domnevam, da je podatek shranjen v WD, potrjeno, kaže da je mass (P2067); za ogljik je tam vrednost 12.011±0.002 dalton, za neon pa 20.1797±0.0006 dalton. Domnevam, da je dalton ne-si enota, definirana kot 1/12 povprečne mase ogljika v naravi (povprečne zmesi izotopov v naravi - težka bo, saj to tudi variira, saj obstaja tudi radioaktivni ogljik, ki nastaja in razpada, na čemer stoji tudi radiokarbonsko datiranje), in s tem torej teoretično variira tudi velikost definirane enote (ampak verjetno ne toliko, da bi v praksi pogosto motilo). :Edit: ko sem dodal povezavo na dalton, sem videl, da je to masa nevezanega atoma ogljika 12, in ne povprečne v naravi, torej ne drži da se s časom spreminja velikost enote na način kot sem domneval zgoraj, in če je tako, je jasno od kod variabilnost podatka za ogljik v naravi, saj na način, ki sem ga domneval za enoto, v resnici način nekoliko variira razmerje izotopov ogljika v vzorcih in s tem dejanska atomska (in s tem tudi molska) masa značilna za vsak vzorec. Jasno je, da je problem prikaza tega podatka v infopoljih v bistvu v tem, da ta podatek v WD (še) ni pravilno normaliziran, zato pretvorba za sl prikaz ni matematična (sprememba prikaza realnega števila na prikaz v drugem jeziku/državi), ampak mora biti znak po znak. Trenutno kaže, da se decimalna pika zamenja umakne namesto da bi bila zamenjana z decimalno vejico. Ker domnevam, da obstaja skupna predloga infopolje element (ali kemijski element), bo to najbrž obvladljivo (in ko bodo nekoč to popravili v WD, se bo to najbrž lahko uskladilo na istem mestu oziroma v isti predlogi). Predlog pravilne normalizacije bi lahko bil komplet vsaj dveh realnih števil (shranjenih na dogovorjen način): povprečne atomske mase in njene variance, ter besede ali simbola za enoto, najbrž [[Dalton (enota)|dalton]]. Če predlagate to spremembo v WD in se sprejme in uresniči, ne bo treba kdaj kasneje še enkrat popravljati prikaza v infopoljih. Oh ja, spet jaz;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:54, 14. julij 2026 (CEST) == Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 == Na [[Pogovor:Dušik#Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb|pogovorni strani članka Dušik]] je opisana težava, ki se prikaže v predogledu, če odpreš članek za urejanje, ne da bi opravil kako spremembo. Videti je da sklic pride poškodovan skozi predloge (infopolje dušik in vanj vgrajene) iz WD, a ne znam videti zakaj in kako. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:54, 29. julij 2026 (CEST) == Cislajtanija == Žal se zaradi razmaha pol-avtomatskih prevajalskih orodij pojavlja vedno več primerov direktnega prevzemanja izrazov iz angleške Wikipedije. Primer je znova izraz ''Cislajtanija'', ki se je danes prikradel celo v rubriko ''Ste vedeli'' (... na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|državnozborskih volitvih v Cislajtaniji leta 1907]] [[volilna pravica]] prvič ni bila pogojena s plačevanjem [[davek|davkov]], a so jo imeli samo moški). Kot piše v članku samem, ''Cislajtanija'' ni bilo uradno ime države ali njene enote, temveč je neuraden izraz, ki se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne (najdejo se izjeme npr. knjiga Dunajski državni zbor in Slovenci). Uradno ime tega dela monarhije je bilo Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru. Zato ni primerno, da se izraz ''Cislajtanija'' uporablja v infopoljih (npr. kot prikazano poimenovanje politične enote pri državljanstvu oseb) ali kot del naslova drugih člankov. Predlog: * glavno geslo za politično enoto [[wikidata:Q533534]] naj bo [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], tako da se izraz Cislajtanija ne bo več pojavljal kot državljanstvo ali podobna kategorija; * sedanja vsebina članka [[Cislajtanija]] (https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cislajtanija&oldid=6648964) naj se smiselno prenese v članek [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], kjer naj bo izraz ''Cislajtanija'' omenjen v razdelku o poimenovanju; povezava [[Cislajtanija]] naj nato postane preusmeritev na ta razdelek; * članke, kjer se izraz Cislajtanija pojavlja v naslovih, naj se ustrezno preimenuje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:33, 3. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Cislajtanija je neuradno poimenovanje za ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'', vendar to še ne pomeni, da gre za neustrezno poimenovanje. Izraz se je v zgodovinopisju dejansko uporabljal in se še uporablja, podobno kot ''Translajtanija'' za ''Dežele krone svetega Štefana''. Tvoja trditev, da: "''se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne''", očitno ne drži, prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Kraljestva%20in%20de%C5%BEele%2C%20zastopane%20v%20dr%C5%BEavnem%20zboru%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3DCislajtanija%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Cislitvanija%22%27&pageSize=25 <nowiki>[3]</nowiki>]. Zato mi ni povsem jasno, kar si zapisal v ''predlog''. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 3. avgust 2026 (CEST) :S tem sem imel težave že pred nekaj leti, ko sem skušal poskrbeti za zaporedje državljanstev, ki so jih skozi čas imeli Slovenci in njihovi sosedje. Izraz Cislajtanija mi ni povedal nič, Avstroogrske se pa ni dalo vnesti. :'''Izkazalo se je, da je bila pot do državljanstva precej zapletena'''. Po preureditvi Avstroogrske v dvojno cesarstvo (kjer so se že takrat lovili s poimenovanjem delov) menda ni več obstajalo Avstroogrsko državljanstvo (mogoče že prej ne, da je bilo osnova deželno). :Tako ''avstrijski del Avstroogrske'' ni jasno definiran (avstrijski v smislu pokrajin sedanje Avstrije ali vseh - ali večine Krajin (ki kaže da so bile zgodovinsko obrambni mehanizem proti Turkom). Tudi je Avstroogrska Ogrski del (dežele krone sv. Štefana) pridobila razmeroma kasno, po pomembni zmagi nad Turki in mislim da je bil pred tem velik del Ogrske pod turško oblastjo. In je nekdo uvedel poimenovanje glede tostran in onstran sicer hidrografsko razmeroma nepomembne rečice Leite za poimenovanje polovic (cis in translajtanija), s čimer so se za začasno rešitev vsi strinjali, a kasneje ni nihče našel boljše, s katero bi se vsi strinjali. Drugo poimenovanje mislim da je bilo Dežele Državnega zbora in Dežele krone sv. Štefana... :Če bi se radi znebili ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo (in jaz bi se - kako to zakomplicira razlago zgodovine najstnikom), bi bilo po mojem najbolje povabiti k razpravi tudi zgodovinarje, s tem da jim "zatežimo", da rabimo nekaj kar bo razumljivo sleherniku, ne le tistih ki so (tako ali drugače) vsaj približno naštudirali ta del zgodovine, in da naj kopljejo dokler ne rodijo česa, kar bo intuitivno vsem razumljivo, pa vendar tudi zgodovinsko sprejemljivo. :Če/ko pride do tega konsenza, se da spremeniti slovensko poimenovanje za Cislajtanjijo v WD in s tem vse, kar je iz tega v infopoljih, ostalo pa ročno ali z botom (če se da sprememba dobro opredeliti za vse situacije). :Če se da prepričati tudi zgodovinarje, je pa Mihov predlog zame več kot OK kompromis. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 4. avgust 2026 (CEST) ::Popravljam se... če stopim v kožo najstnika ali otroka, ki je poslušal dedove zgodbe ali bral stare knjige, ::nimam pojma, kaj so [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]]... Še ni dovolj dobra rešitev. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:29, 4. avgust 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]], po dualni preureditvi v Avstro-Ogrsko, (ki ni bilo ''dvojno cesarstvo'' (sic!), saj je bil translajtanski del kraljestvo; ''Archiregnum Hungaricum'') res ni bilo avstro-ogrskega državljanstva. Ti bi se torej znebil ''ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo'' itd., nvm če si je lažje zapomniti ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' in nato ''Dežele krone sv. Štefana''. In tudi, če bi v wikipodatke prenesli poimenovanje, če prav razumem bi se za državljanstvo izpisalo ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru''? Zdi se mi problematično, da bi se zato iz splošne rabe želelo odstraniti izraz ''Cislajtanija''. Gre za uveljavljeno historiografsko poimenovanje za avstrijski del monarhije, ki se uporablja tudi v slovenskih virih. Ne gre torej za ponovno ''uvajanje'' izraza. Poleg tega se mi zdi nesmiselno, da bi se v splošni rabi in še posebej v WD za državljanstvo uporabljalo ime z nvm koliko črkami, če obstaja krajše. Pmm bi bilo bolje, da se razširita članka ''Cislajtanija'' in ''Translajtanija''; koristil bi tudi zemljevid. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 09:38, 4. avgust 2026 (CEST) :::Morda bo koristen primer: infopolje v članku [[Ivan Cankar]]. Tu je uporaba Cislajtanije kot državljanstva zgrešena tudi iz vidika zgodovinopisja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:25, 12. avgust 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Kako to misliš? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 12. avgust 2026 (CEST) :::Tudi meni se zdi nenavadno kot državo državljanstva navesti Cislajtanijo. V članku [[Cislajtanija]] piše, da je bil to »neuraden naziv za avstrijski del Avstro-Ogrske.« Potemtakem bi bilo bolj smiselno kot (uradno) državo državljanstva navesti Avstro-Ogrsko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:27, 1. september 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]], Avstro-Ogrsko državljanstvo ni obstajalo; ali si bil državljan Avstrije/Estrajha (Cislajtanije) ali Ogrske/Madžarske (Translajtanije). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:25, 1. september 2026 (CEST) :::::Oznake na Wikipediji bi morale biti podprte z viri, za zdaj pa ne poznam vira, ki bi Cankarjevo državljanstvo izrecno navedel kot ''Cislajtanija''. Kolikor mi je znano je bil uradni pravni termin ''allgemeines österreichisches Staatsbürgerrecht'' – splošno avstrijsko državljanstvo, dobesedno državljanska pravica. V končni fazi gre za netočno naknadno preslikavo tedanjega pravnega statusa v polje ''country of citizenship'' v Wikipodatkih, pri čemer podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi. Morda bi bilo bolj smiselno v ločenem polju navesti domovinsko pripadnost (''Heimatrecht''). V praksi je bila v uradnih dokumentih namreč praviloma navedena domovinska pripadnost (se pa na podlagi le-te da skpeati tudi, da je oseba imela splošno avstrijsko državljanstvo, sej se je domovinske pravice podeljevalo le državljanom). Glej npr. [https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Arhivalija-meseca-/2013/Avgust-2013/AS-307_Vr-445-13_Cankar_2_zaslisanje-IC.pdf zapisnik Cankarjevega zaslišanja iz leta 1913], kjer je navedena njegova domovinska občina Vrhnika, ne pa ''Cislajtanija'' kot državljanstvo. Tudi ohranjeni potni listi iz njegovega časa nimajo sedanje rubrike ''državljanstvo'', glej npr. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/42001-43000/42013/kronika_36_1988_3.pdf, str 207. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:14, 3. september 2026 (CEST) ::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Mešaš ''državljanstvo'' in ''domovinsko pripadnost'' oziroma domovinsko občino/okraj, ki nista enaka pojma. Vmes imamo še deželansko pripadnost (Štajerska, Kranjska itd.). To, da je bila v uradnih dokumentih navedena domovinska občina, ne pomeni, da državljanstvo ni obstajalo ali kar že želiš dokazati. ''Heimatrecht'' (Domovnica) je bila dobesedno domovinska pravica, ki se je izkazovala s ''Heimatschein'' in je bila vezana na določeno občino oz. politični okraj, medtem ko je bilo državljanstvo (''Staatsbürgerrecht'') državnopravni status. Domovinska pravica je bila vezana na državljanski status, vendar ga ni nadomeščala. ::::::Precej podobno bi bilo danes, če bi namesto državljanstva »Slovenija« navedli npr. »Osrednjeslovenska regija« (dežela//pokrajina) ali, še nižje, občino bivanja. Podatek bi bil sicer povezan z državljanstvom in Slovenijo, vendar ne bi predstavljal iste pravne kategorije. Zato je pm(s)m najbolj ustrezno ''Cislajtanija'' ali ''Translajtanija'' (tudi za to, da se ne meša ogrske in avstrijske polovice z današnjo Madžarsko in Avstrijo ter da se ne vpisuje v WD ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' ). Omenjaš, da ''podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi''. To drži, vendar gre za osnovno (bazično) kategorizacijo. Tudi ''nacionalnost'' oziroma ''narodnost'' je terminološko precej zapletena kategorija. Beseda ''narod'' je na Slovenskem izpričana že v Brižinskih spomenikih, pozneje pa leta 1747 pri Mihaelu Severu, čeprav Božidar Jezernik trdi, da smo si jo sposodili od Čehov šele v 19. stol.. Kljub temu so Trubar, Bohorič idr. (lahko) opredeljeni pod ''slovensko narodnost'', čeprav v njihovem času narodnost oz. nacionalizem (v sodobnem političnem smislu) še nista obstajala. Tudi to je seveda poenostavitev za lažjo kategorizacijo; Slovenci so bili po jeziku in kot del slovenske etnične skupnosti, kar je jasno iz njihove zapuščine. Toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 15:08, 3. september 2026 (CEST) :::::::Nikjer nisem namigoval, da domovinska pripadnost nadomešča državljanstvo ali kaj podobnega. Seveda je neka poenostavitev potrebna in tudi to, da country of citizenship kot parameter zahteva neko administrativno enoto je smiselno, čeprav bi v tem primeru bilo najbolje napisati kar uradni izraz (torej splošno avstrijsko državljansto). To pa ne pomeni, da pri bazični kategoriji - kot jo imenuješ - opustimo potrebo po podprtosti podatkov z viri. Zato je morda smiselno navesti podatek o domovinski pripadnosti v ločeni kategoriji, ker je dobro izpričan v virih, medtem ko državljanstvo (v današnjem pomenu) pač ni... -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:13, 4. september 2026 (CEST) ::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Morda te ne razumem povsem, ampak če je imel nekdo ''domovinsko pravico'', npr. v Vrhniki, je moral biti ''deželan'' Kranjske ter ''državljan'' avstrijskega/cislajtanskega dela Avstro-Ogrske. Oz. povedano drugače: načeloma/praviloma so bili vsi, rojeni od 1867 do 1918 v avstrijskem/cislajtanskem delu, tudi njeni ''državljani''. Izpostavil si primer Cankarja, ampak ali lahko za druge osebe zanesljivo določiš domovinsko pripadnost? Za ljudi brez vira ne veš avtomatično, v kateri občini oziroma okraju so imeli domovinsko pravico; za večino ljudi ni ohranjenega vira, ki bi njihovo domovinsko pripadnost eksplicitno potrdil (mislim na ''Heimatschein''). Moje mnenje je slednje: kot ''državljanstvo'' naj se kar pusti ''Cislajtanija'' (uradno ime (''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'') je za infopolje predolgo, da pa bi pisalo ''Avstrija'', bi zgodovinsko manj razgledane zelo zmedlo). Lahko bi se dodali kategoriji oz. parametra ''deželanstvo'' (Kranjska) ter občina (Vrhnika) in/ali okraj, v kateri je oseba imela domovinsko pravico, če je to jasno iz vira. Lp, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:54, 4. september 2026 (CEST) :::::::::Strinjava se, da sta dodatna parametra sta dobrodošla, a ostane nekaj nerazrešenih dilem. :::::::::Zakaj bi za državljanstvo uporabljali neke druge standarde kot za ostale podatke? Torej, kot sva ugotovila je vnos "državljanstvo: Cislajtanija" večinoma brez vira. Če ni ohranjenih drugih virov, in ni izpričana vsaj domovinska pripadnost, o državljanstvu niti ne moremo zanesljivo sklepati. Za povrh pa zdaj uporabljamo še neko neuradno ime, katerega raba konkretno pri navajanju državljanstva je zunaj wikiprojektov prav tako precej slabo podprta z viri. Vsekakor pa tudi, kjer o t.i. splošnem avstrijskem državljanstvu lahko sklepamo, ne more pisati Avstrija, ker kot taka ni obstajala in bi šlo spet za napačno ime, lahko pa piše ime državljanstva "splošno avstrijsko državljanstvo" ali pač, če že vztrajamo pri nespremenjenem podatkovnem modelu, "Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru". Je pač malo daljše ime. Nič ne de, obstaja prelom vrstic. Sicer pa nismo prvi s to zagato. Tiskane biografije so kasneje ljudi iz tega obdobja bodisi razvrščale po narodnostnem ključu (ni vedno primerno), ali pa podatek enostavno spustile. :::::::::Opcij imamo torej več, in se ločijo po naslednjih neodvisnih vprašanjih: :::::::::* ali državljanstvo sploh navajamo, kadar ni vsaj posredno izpričano (npr. znana domovinska pravica); :::::::::* ali navajamo politično-pravni subjekt ali državljanstvo (splošno avstrijsko državljanstvo); :::::::::* če navajamo politično-pravni subjekt, ali uporabimo uradno (Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru) ali neuradno ime (Cislajtanija). :::::::::Fino bi bilo slišati še kakšnega zgodovinarja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:59, 9. september 2026 (CEST) ::::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Če je parameter ''državljanstvo'', je verjetno redundantno pisati ''splošno avstrijsko '''državljanstvo'''''. Po mojem mnenju zato zastopaš nek precej nesmiseln predlog. Pravilno si ugotovil, da za trditev »državljanstvo: Cislajtanija« večinoma ni vira; če sem prav ugotovil, zastopaš predlog, da se ta Cislajtanija piše z uradnim imenom. Ampak, če je nekdo državljan npr. ''Združenega kraljestva'', se praviloma uporablja samo prvi del oz. krajše ime ''Združeno kraljestvo'', ne pa celotno uradno ime ''Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske''. Ali pa, če je nekdo državljan ''Demokratične ljudske republike Koreje'', se večinoma piše samo ''Severna Koreja''. Tudi zato mislim, da je čisto upravičeno uporabljati ime ''Cislajtanija''; če kdo ne ve, kaj je, si bo pogledal, in mu bo jasno, kateri del Avstro-Ogrske je to bil. Strinjam pa se, da samo narodnosti ključ ni vedno primeren ([[Dragotin Dežman|D. D.]]) Glede prve opcije ne bi bil tako previden, saj bi bilo zelo nenavadno, da kdo sploh ne bi imel domovinske pravice, s tem deželanstvo in s tem državljanstva ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:29, 9. september 2026 (CEST) :::::::::::Kolikor vem, so se identificirali predvsem s pripadnostjo deželi (Kranjci, ...). Ali ni državljanstvo morda anahronizem? Navajanje cislajtanskega državljanstva v infopoljih poleg tega deluje kot [[WP:NEZA|pripisovanje prevelike teže]], če tega viri na splošno ne navajajo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:22, 17. september 2026 (CEST) ::::::::::::Kako so se identificirali, je za ločeno obravnavo; nekaj bo in že je v mojem peskovniku. Državljanstvo ni anahronizem, je pa lahko nerodno prevajanje nemških ustreznic. Tvoj argument [[WP:NEZA]] pa ne razumem povsem – zakaj bi bilo navajanje cislajtanskega državljanstva v infopolju samo po sebi pripisovanje prevelike teže? Vsi volilci so morali leta [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|1907]] pač imeti to splošno avstrijsko državljanstvo in za to pravazprav ne rabiš kakšnega posebnega vira (prim. § 4 ''Gesetz betreffend die Wahl der Mitglieder des Abgeordnetenhauses des Reichsrates'') ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:48, 17. september 2026 (CEST) :::::::::::::Žal so mi pomrli primarni viri iz sorodstva, ki bi jih lahko vprašal za marsikaj kar mi mlajšemu ni prišlo na misel, ampak Franc Grafenauer je bil (potrjeno po virih in članku v de WP) ne le deželan, ampak tudi poslanec in zastopnik Slovencev v koroškem deželnem in državnem zboru, a tudi od zgodovinarjev v družinskem krogu (Ivan Grafenauer, Bogo Grafenauer, tudi Darja Mihelič)(do tedaj, ko sem naleten nanj v WD) nikoli nisem slišal za krajevno ime (toponim) Cislajtanija, čeprav sem od otroštva do najstništva poslušal mnogo njihovih pogovorov o preteklosti teh krajev in čeprav so ga gotovo poznali in morda tudi uporabljali v strokovni razpravi. :::::::::::::Sedanjim bralcem člankov Wikipedije pa je verjetno ta izraz še manj informativen kot je bil meni, ko sem prvič naletel nanj, tako da bi bilo dobro še malo iskati, če najdemo kaj primernejšega. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:57, 22. september 2026 (CEST) == CEE Technical Village Pump == {{int:please-translate}} [[File:CEE Technical Village Pump.webm|300px|right|thumb|A short introduction to the CEE Technical Village Pump]] The '''[[:m:CEE Technical Village Pump|CEE Technical Village Pump]]''' is a new space for Wikimedia contributors and communities across the CEE region to request technical help, exchange solutions, and get support from experienced contributors. To introduce the project and give a quick overview of how it works, we’ve prepared this short video. The page is currently available in English. We’d like to make it accessible to communities across the region in their local languages, and we’d appreciate your [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ATranslate&group=page-Template%3ACEE+Technical+Village+Pump+header&language=en&action=page&filter=&action_source=translate_page help translating it]. Best regards, [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:09, 26. avgust 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> == Odprto srečanje Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti == Vabljeni na prvo v nizu odprtih srečanj [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], ki bo 8. septembra 2026 od 18.00 dalje potekalo prek Google Meeta. Pogovor bo namenjen prihodnjim dejavnostim slovenske Wikimedijine skupnosti, med drugim [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]], sodelovanju z armensko Wikimedijsko skupnostjo in načrtom za konec leta. Predstavljene bodo tudi izkušnje z delovanjem [[:Meta:Wikimedia Armenia|Wikimedia Armenije]]. Srečanje je odprto za vse – članstvo v uporabniški skupini ali predhodne izkušnje z Wikimedijinimi projekti niso potrebne. Na <u>spodnji meta strani</u> najdete povezavo do Google Meeta, kjer bo srečanje potekalo. Za dostop do povezave se morate na dogodek prijaviti s klikom na gumb "Prijava na dogodek". Povezava ==> [[:Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:34, 29. avgust 2026 (CEST) : Krasno, da smo začeli uporabljati orodja za dogodke. Enostavna prijava. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:46, 29. avgust 2026 (CEST) == sprememba naslova == Pozdravljeni, prosim za prestavitev članka [[Dozno volumski histogram]] na '''Dozno-volumski histogram (DVH)'''. Sama možnosti »Prestavi« nimam. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 16:57, 30. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]]: Zdravo, trenutni naslov zadostuje po [[WP:Dogovori o poimenovanju|smernicah]], saj naj bi naslove puščali dovolj enostavne za bralce. Tako nimamo npr. članka o [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] poimenovanega z {{tq|Združene države Amerike (ZDA)}} :) Bom pa z [[DVH]] naredil preusmeritev na sam članek. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 30. avgust 2026 (CEST) ::PS: Sem pa prestavil na obliko z vezajem. V prihodnje pa lahko tovrstna sporočila pustiš tudi na pogovorni strani članka, kot si to prvotno storila. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 30. avgust 2026 (CEST) :::Hvala!!! :) [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 17:08, 30. avgust 2026 (CEST) == Prošnja za pregled osnutka: Petra Cajnko == Pozdravljeni, pripravila sem osnutek biografskega članka [[Osnutek:Petra Cajnko]] o raziskovalki in visokošolski učiteljici Petri Cajnko. Zaradi transparentnosti naj navedem, da gre za mojo mamo. Pri pripravi osnutka sem skušala upoštevati načela nevtralnega enciklopedičnega pisanja in navedbe podpreti z javno dostopnimi viri, med drugim z neodvisnimi medijskimi objavami ter uradnimi viri Univerze v Mariboru, PAZU, SICRIS in drugimi javno dostopnimi viri. Prosila bi za pregled osnutka, predvsem glede enciklopedične pomembnosti, nevtralnosti, ustreznosti virov in oblikovanja. Če osnutek po presoji izkušenih urednikov ustreza merilom slovenske Wikipedije, prosim tudi za pomoč pri prestavitvi v glavni imenski prostor pod naslov [[Petra Cajnko]]. <nowiki>Hvala za pregled, pomoč in morebitne predloge za izboljšave. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Kiara.nisa|Kiara.nisa]] ([[Uporabniški pogovor:Kiara.nisa|pogovor]]) 16:51, 10. september 2026 (CEST) == 📷 Wiki Loves Monuments 2026: fotografski sprehod po Škofji Loki == V okviru letošnjega natečaja [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments]] organiziramo fotografski sprehod po [[Škofja Loka|Škofji Loki]]! *🗓️ '''Sobota, 10. oktober 2026''' *📍 '''Škofja Loka''' *🕙 '''Predvidoma 10.00–17.00''' Skupaj bomo raziskovali zgodovinsko središče Škofje Loke in fotografirali tamkajšnje kulturne spomenike za letošnji natečaj. Dogodek je namenjen tako izkušenim fotografom kot začetnikom. S seboj lahko prineseš fotoaparat ali telefon, predznanje ni potrebno. *🚆 Stroške javnega prevoza (vlak oziroma avtobus) do Škofje Loke in nazaj '''krije [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]'''. Prihod z avtomobilom je prav tako mogoč; glede na prijave bomo poskusili organizirati skupne prevoze in po predhodnem dogovoru povrniti stroške prevoza. *🍽️ Po fotografiranju bo sledilo '''skupno kosilo''', ki ga krije Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti. 👉 Na fotografski sprehod se prijavi prek obrazca: '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSekGGY7L_rsKXRaJ0wTdX3e-VWah8JhuR41szLd74I5kp0v2w/viewform?usp=sharing&ouid=105180432870632745893 POVEZAVA DO PRIJAVNICE]'''. Veseli bomo tako izkušenih Wikipedistov in fotografov kot tudi vseh, ki bi se nam želeli pridružiti prvič! 📷 '''Udeležba je brezplačna.''' — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 20:48, 10. september 2026 (CEST) :Žal sem na drugem koncu planeta, vendar super iniciativa, bravo. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 20:38, 11. september 2026 (CEST) ::Jaz tudi bi, že zato da se srečamo v živo, a sem tudi (pre)zaseden - že doslej bi me takrat radi imeli vsaj na dveh koncih. ::*Če bo vse po sreči, bom tedaj z enim invalidom jadral na regati Blejskega jadralnega kluba. Včeraj sva po veslaškem slovenskem - juniorskem? - prvenstvu, ki je tam trajalo do 16. ure, od 16 do 17 ure testirala, če sva (med čakanjem) res poštimala vse, da bo jadrnica za regato in kasneje OK. ::* Sicer pa na isti dan poteka tudi čistilna akcija okrog Zbiljskega jezera v organizaciji TD Zbilje (z druženjem po dogodku, kjer pa bi bilo če le mogoče treba biti, da slišimo kaj novo vodstvo TD spreminja - recimo dostop do čolnov naj bi bilo zdaj treba članom vnaprej napovedati, sicer ne bi bilo dovoljeno itn., ampak ne bum uspel tudi tja), pa še kaj bi se našlo še kje drugje. ::'''Kar zadeva vlak''' kaže, da imate lahko nadomestni prevoz (tj. avtobus), '''ker vlak ne vozi''' ("šraufajo" progo, kot je videti, precej po vsej dolžini). To je zdaj zame problem, ker na nadomestni prevoz ne morem dati kolesa, mene pa pri daljši hoji še "zeza" levo koleno, čeprav se je kar nekaj reči zadnji čas izboljšalo. In kolikor vem od Medvod do Zbilj ob koncu tedna avtobus obmestnega prometa sploh ne vozi, tako da je javni promet tja tedaj bolj šepav (v vseh smislih;-)... ::'''Sicer pa''' (kot zadnjih nekaj let pogosto) '''zdaj tudi vam, udeležencem vašega foto sprehoda izdajam izrecno odredbo''' (prvo od treh, ki jih zadnjih nekaj let praviloma izdajam namesto lepih želja za novo leto, rojstne dneve in podobno): ::1. '''"Fajn" se potrudite, da se boste imeni "fajn". ''' ::'''Pojasnila''': ::* Prvi "fajn" pomeni, kolikor v tistem trenutku morete, da vam kasneje ne bo žal za izpuščeno priložnostjo, da bi se imeli "fajn". ::* Drugi "fajn" pomeni dobro, prijetno, zdravo - ne le tisti hip ampak tudi na dolgi rok. ::* Kazenske sankcije so že vgrajene (če se vsaj malo ne potrudiš, zamujaš priložnosti da bi se imel lepo itn., in se kaznuješ sam... in inšpekcijski, sodni, kazenski aparat... ne povzroča nobenih stroškov, torej sprejemljivo tudi za Gorenjce, Škote, Savinjčane, Trentarje, Bohinjce, Zgornje Ziljane itn. ;-). ::'''Dosedanje izkušnje''' ::* Dosedaj še nihče, ki sem mu jo izrekel ni odgovoril, da je ne bo poskusil izvajati in večina je rekla, da se bodo potrudili; marsikdo pa je dodal še kaj, a o tem naslednjič. ::[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 5. oktober 2026 (CEST) :::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]], @[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]]: hvala obema za lepe želje :). Priložnosti bo še veliko, foto sprehodi pa v prihodnosti redna nekaj mesečna dejavnost bodoče Wikimedije Slovenije ;). Se veselim srečanja. Zgolj spremljajta naša socialna omrežja, Telegram skupino, ali pa tukaj pod našo lipo! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 15:53, 5. oktober 2026 (CEST) == Ali bi bilo možno dodati sliko iz bloga == '''Slika v delu bloga Pavleta Kozjeka'''<ref name=Kozjek_Blog>{{navedi splet |url=http://pkozjek.blogspot.com/2008/09/alna-knjiga.html|title=Pavle Kozjek - Žalna knjiga |access-date=22.9.2026}}</ref>, ki je ohranjen in katerega del je zdaj žalna knjiga, bi bila PMM primerna tudi za naslovno za članke o njem. Kako bi bilo s pravicami? Kakšen bi bil tehnični postopek za vnos v zbirko slik? (Če bi bila vnešena tja, bi bila lahko z eno potezo vstavljena v info-polja večine jezikovnih različic čez WD - to sem že delal). Sicer je Pavletov zvesti učenec Andrej iz enega od zapisov Andrej Pečjak... In mislim, da bom lahko še kaj iz govorov dodal v članke (slovenskega in kaj morda tudi v ostale jezike). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:40, 22. september 2026 (CEST) :Na Zbirko se jo lahko naloži, če se pridobi [[:Predloga:SoglasjeVRT|dovoljenje za prosto uporabo od fotografa]], druga možnost je [[poštena uporaba]], v tem primeru se lahko slika naloži in uporabi le lokalno ([[:Slika:Boris Cibic 2012.JPG|primer]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:16, 22. september 2026 (CEST) ::Kar zadeva to sliko Pavleta Kozjeka torej poštena uporaba za začetek, kar bom najprej preizkusil v peskovniku (kako to narediti) in povprašal, če je to to. ::Tudi bom poskusil najti čas za obisk v Mačkov graben in da bom tam povprašal domače (ter Nado in Ano Karin), pa tudi Pečjakove če vedo (koga še vprašati), kdo je avtor te slike; če bo avtor dovolil, jo potem lahko čez WD vstavim v članke v vseh jezikih, kjer je uporabljeno primerno info polje (oseba, športnik, alpinist...). ::Vetrovko, v kateri je na tisti sliki, mi je pa Pavle podaril, ko je od sponzorja dobil novejšo in lažjo, pa rekel, da starega bojnega tovariša ne bi rad zavrgel, meni pa da bo še prišla prav in mi res je, večinoma med jadranji izven poletne sezone. Zdaj bi bilo treba obnoviti impregnacijo, ampak bom to vetrovko najprej ponudil planinskemu muzeju, če jih zanima in bodo sprejeli. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:53, 27. september 2026 (CEST) {{sklici}} == Your feedback wanted: Remove ''(Language link added:) and similar'' edits from Special:RecentChanges == ''(Apologies for posting in English. You can help by translating it)'' Hello, I’m Danny from [[:en:w:Wikimedia_Deutschland|Wikimedia Deutschland’s]] [[m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects|Wikidata For Wikimedia Projects]] team.<br/> We have been investigating and examining how Wikidata’s use in the [[Special:RecentChanges]] and [[Special:Watchlist]] pages can be made to be more useful, or less ‘noisy’ (fewer edits that have little value to the reader). We are currently exploring to make a change in the volume and the type of Wikidata edits that appear in these pages, and '''we need your feedback''' to help us ensure this is a positive change for the Wikis and won’t disrupt your workflows.<br/> Language links are also known as sitelinks or interlanguage links and describe when a Wikidata item is connected to a Wiki, adding it to the language dropdown tool for other connected Wikis. [[File:Types of Lang Link changes.png|x350px|frame|A variety of "Language Link" edits as seen in the Recent Changes feed]] The request for feedback is whether you support the removal of these language link edits from the Recent Changes and Watchlist feed, or would you oppose such a change and if so, why? Please share you thoughts on the dedicated '''[[m:Talk:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Clearer_Wikidata_Edit_Summaries/Hide_Language_Link_edits|metawiki Talk page]]'''. Further information about this change: [[m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Clearer_Wikidata_Edit_Summaries/Hide_Language_Link_edits|m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Hide_Language_Link_edits]] Thank you for any participation or feedback you give, -- [[m:User:Danny_Benjafield_(WMDE)|User:Danny Benjafield (WMDE)]] 17:16, 22. september 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Danny Benjafield (WMDE)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Danny_Benjafield_(WMDE)/MassMessage_test_list&oldid=31067455 --> == Prošnja za pregled osnutka biografskega članka == Pozdravljeni. Sem Anže Langus Petrović in sem v svojem peskovniku pripravil osnutek članka o sebi: [[Uporabnik:Kecna11/Peskovnik]]. Zavedam se konflikta interesov, zato članka ne želim sam prestavljati v glavni imenski prostor. Osnutek sem poskušal napisati nevtralno in ga podpreti z neodvisnimi objavljenimi viri (RTV Slovenija, Delo, 24ur, Gorenjski glas, SIGIC, Baza slovenskih filmov idr.). Prosil bi za pregled relevantnosti, nevtralnosti in virov ter za mnenje, ali je osnutek primeren za objavo. Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 14:13, 24. september 2026 (CEST) :{{ping|Kecna11}} osnutek žal ni primeren, saj v slovenski Wikipediji avtobiografski prispevki niso dobrodošli. Nadaljnji napotki so na [[Wikipedija:Avtobiografije]]. Problematična je tudi slika, ki verjetno ni avtoportret (ali pač?) in bi bilo treba razčistiti vprašanje avtorskih pravic. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:04, 24. september 2026 (CEST) ::Hvala za opozorilo. Fotografijo je posnel fotograf in mi jo podaril za uporabo, zato razumem, da sem jo na Commons napačno označil kot lastno delo. To bom popravil in z avtorjem uredil ustrezno dovoljenje za prosto licenco. Glede članka razumem tudi pripombo o avtobiografiji in ga ne bom sam prestavljal v glavni imenski prostor. Bi mi lahko prosim svetovali, ali osnutek pustim v peskovniku, da ga lahko neodvisni urednik pregleda oziroma po potrebi uporabi pri pripravi članka? Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 15:13, 24. september 2026 (CEST) :::V peskovniku kar se mene tiče lahko ostane nekaj časa, vendar administratorji nismo čisto soglasni glede takih vsebin, tako da ga bo mogoče kdo drug izbrisal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:29, 24. september 2026 (CEST) ::::Hvala za pojasnilo. Ali obstaja možnost, da bi kdo od neodvisnih urednikov Wikipedije pregledal osnutek in, če presodi, da oseba izpolnjuje merila relevantnosti ter da so viri ustrezni, članek sam uredil in objavil? Sam vanj potem ne bi posegal. Če je za takšno prošnjo primernejše kakšno drugo mesto na Wikipediji, bom hvaležen tudi za napotilo. Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 16:38, 24. september 2026 (CEST) :::::Kot piše na [[Wikipedija:Avtobiografije]], pravo mesto za take prošnje je [[Wikipedija:Želeni članki]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:27, 24. september 2026 (CEST) == 📸Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji se je začel! == [[File:Wiki Loves Monuments in Slovenia 2026 invitation poster.png|thumb|alt=Wiki Loves Monuments 2026|250px|Obiščite stran natečaja|link=Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia]] Natečaj poteka '''od 1. do 31. oktobra 2026''' in je namenjen fotografiranju ter prostemu dokumentiranju slovenske kulturne dediščine za uporabo na Wikipediji, Wikimedijini Zbirki in drugih projektih odprtega znanja. K sodelovanju vabimo vse — tako izkušene fotografe kot ljubitelje fotografije. Fotografije lahko posnamete s fotoaparatom ali telefonom. '''Pomembno!''' Fotografij '''ni treba posneti v času trajanja natečaja'''. Sodelujete lahko tudi s starejšimi fotografijami, če ustrezajo pravilom natečaja. Fotografije kulturnih spomenikov iz vse Slovenije lahko naložite v Wikimedijino Zbirko in jih prijavite v natečaj. Najlažje to storite [[:sl:Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznami spomenikov|z uporabo naših seznamov]], kjer zgolj kliknite na gumb '''Naloži''' zraven svojega spomenika, s čimer se bo vaša slika pravilno kategorizirala. 🏆 Najboljše fotografije bo izbrala '''strokovna žirija''', izbrane fotografije pa bodo sodelovale tudi v '''mednarodnem delu natečaja Wiki Loves Monuments'''. * [[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|'''Stran natečaja in pravila''']] * [[:sl:Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|'''Fotografski sprehod po Škofji Loki – 10. oktober''']] 📷 '''10. oktobra bomo organizirali fotografski sprehod''', na katerem bomo skupaj raziskovali in fotografirali kulturno dediščino [[:sl:Škofja Loka|Škofje Loke]]. Udeležba je brezplačna, vabljeni pa so vsi zainteresirani fotografi. Več informacij in prijavnico na fotografski sprehod [[:sl:Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|najdete tukaj]]. 📱 Za aktualne informacije, objave in novice o natečaju nas spremljajte na: * [https://www.instagram.com/wikimediasl Instagramu] * [https://www.facebook.com/groups/19992580660/ Facebooku] * [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku] * [https://t.me/sl_wiki Telegramu] Ključne informacije in novosti bodo objavljene tudi na [[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|strani natečaja v Wikimedijini Zbirki]]. Veselimo se vaših fotografij! -- Organizacijska ekipa Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} == Wikidata Sitelink changes in Recent Changes and Watchlist == ''(Apologies for cross-posting in English, translating it will help spread the message)'' Earlier last month, all Wikis were contacted for feedback on our proposal to remove language link changes, this change has already been deployed to Wikisource, Wikibooks, Wikivoyage, Wikiquote, Wikiversity and Wiktionary. The same change is now being rolled out globally to all Wikipedias on '''October 13, 07:00 UTC'''. Editors will no longer see notifications after this time on their [[Special:RecentChanges|Recent Changes]] and [[Special:Watchlist|Watchlist]] when a link to ''another'' language version of a page is added, removed, or changed in its Wikidata item (it does not affect language link notifications to the home wiki). There will then be a two-week monitoring period to observe if a reduction of high-volume but low-value notifications takes place, or if higher-value changes become easier to identify. Editors who rely on these notifications should be aware of the change and can share feedback or concerns on the Wikidata For Wikimedia [[m:Talk:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Clearer_Wikidata_Edit_Summaries/Hide_Language_Link_edits|Projects talk page]].<br/> Wikidata's own Recent Changes page is not affected as it serves as the repository for these changes. Please reach out if you have any questions, or if your wiki would like to opt-out, thank you! -- [[User:Danny_Benjafield_(WMDE)|Danny Benjafield (WMDE)]] ([[User_talk:Danny_Benjafield_(WMDE)|talk]]) sent via [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:29, 9. oktober 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Danny Benjafield (WMDE)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Danny_Benjafield_(WMDE)/MassMessage_Test_List&oldid=31142775 --> == Pavla Kogovšek == == Prošnja za pregled osnutka == Pozdravljeni, v [[Osnutek:Pavla Kogovšek]]<nowiki> sem dodal vire. Prosim za pregled, ali je članek primeren za objavo, in pomoč pri prestavitvi v glavni imenski prostor, ker nimam dovoljenja za prestavljanje strani. Hvala. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Loevgr|Loevgr]] ([[Uporabniški pogovor:Loevgr|pogovor]]) 23:30, 12. oktober 2026 (CEST) == Kandidatura za administratorja == Zazdelo se mi je, da bi lahko imeli kakšnega novega administratorja v naših vrstah, zato sem [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/VidicK01|predlagal uporabnika VidicK01]]. Vabljeni h komentiranju ali glasovanju (tisti, ki imate [[Wikipedija:Glasovanja/Pravica glasovanja|glasovalno pravico]])! LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:57, 14. oktober 2026 (CEST) ==Blokada uporabnika 97E == Pozdravljena skupnost, pišem zaradi več incidentov v zadnjih dneh na pogovorni strani članka Rusija, zaradi katerih predlagam enotedensko blokado uporabnika 97E. Ta uporabnik je sprva primerjal Rusijo z nacistično Nemčijo, potem pa dodal še ostrejšo neposredno ekvivalenco med obema državama na podlagi "genocida", "rasizma" in drugih obtožb. Skupaj z več drugimi Wikipedisti, s katerimi sem v stiku prek e-pošte, smo prišli do zaključka, da je takšna komunikacija preostra in popolnoma neprimerna in nerealna, saj Rusija ne govori o večvrednosti bele rase in ne vplinjuje milijonov ljudi. Težave uporabnika 97E in argumenti za njegovo enotedensko blokado so naslednji: 1. Uporablja ekstremne, pretirane, žaljive in milo rečeno sporne izjave, kot omenjeno nalaganje krivde Rusiji za namišljene genocide in rasizem. 2. Za omenjene sporne floskule in zelo težke besede ni ponudil nobenih argumentov in virov. 3. Trdi, da se Rusija po svojih napakah ni nikoli spremenila, s tem neposredno ignorira destalinizacijo Hruščeva in opravičila za zločine, ki sta jih izrekla Gorbačov in Jelcin (npr. za katinski dogodek). 4. Mogoče najpomembnejše, krši nepristranskost Wikipedije, kar je problematiziral že Miha. Postavlja se na stran trenutnega ukrajinskega režima, ki zelo odprto slavi kvizlinge, ki so se v drugi svetovni vojni borili na strani nacistov, kot je Stepan Bandera, Rusijo, ki pa po drugi strani slavi antifašiste, kot je Georgij Žukov, pa zaničuje. 5. Enako pomembno, uporabnik se spušča v številne urejevalske vojne, na kar ga je opozoril že administrator A09. 6. Ponižujoče in slovnično nepravilno piše ime Rusije z malo začetnico, ime Ukrajine pa z veliko. 7. Zlorablja izraz nacizem in ga primerja z naključnimi državami. 8. Je izjemno konflikten uporabnik, zaznamuje ga ničelna pripravljenost na kompromis, niti malenkost popustiti, da bi se dosegla za vse sprejemljiva rešitev. 9. Prijazno komunikacijo ignorira in jo kategorično in nevljudno/žaljivo zavrača kot AI proizvod. 10. Ima provokatorske izjave, saj po opozorilu postane njegova retorika še ostrejša. Osebno dvomim da bo blokada kaj spremenila, a je vredno poskusiti. *{{za}}, kot predlagatelj-- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:34, 16. oktober 2026 (CEST) *{{za}}, predlog je dobro argumentiran in dobronameren --[[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 13:39, 16. oktober 2026 (CEST) *{{proti}}, iskreno težko jemljem ta predlog blokade resno. Večina točk predstavlja politična nestrinjanja, osebne zamere in malenkosti, ki naj bi očitno skupaj čudežno postale razlog za blokado. Če se uporabnik moti, mu to dokažite z viri in argumenti - to je stvar vsebinskosti. Wikipedija ni ruski propagandni forum in tudi ne politični klub, v katerem blokiramo ljudi, ker si drznejo kritizirati Rusijo. Očitek, da nekdo zavrača komunikacijo zaradi AI-ja, ali da ime države piše z malo začetnico, pa je kot argument za enotedensko blokado milo rečeno absurden. Še bolj zaskrbljujoče je, da tak predlog prihaja od administratorja, od katerega bi pričakoval, da bo pravila uporabljal nepristransko, da bo znal ločiti med političnim nestrinjanjem in dejanskimi kršitvami ter da bo pri predlogu sankcij ponudil konkretne dokaze, ne pa se zanašal na subjektivne ocene uporabnikovega značaja. Če administrator predlaga blokado na podlagi tako šibkih argumentov, se je povsem upravičeno vprašati, ali je sploh primeren za opravljanje administratorske funkcije. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 14:49, 16. oktober 2026 (CEST) *{{proti}}, popolnoma se strinjam z @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]-om, te argumenti so bizarni ali pa še kaj. V šesti točki navajaš za enega izmed razlogov za blokado napako, ki je 1. deloma pravilna, 2. se lahko zgodi vsakomur. @[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]], že v [[Pogovor:Rusija#Če se z nečem ne strinjaš, ne pomeni, da ni nevtralno|pogovoru]] si @[[Uporabnik:97E|97E]]-jevo izjavo označil za sporno/neargumentirano/karsibodi, predvidevam, da samo in zgolj zaradi tvojega političnega stališča, in mu povedal, "naj umiri retoriko", po še enem njegovem komentarju, ki ni bil po mojem mnenju ne napadalen ali kaj drugega, se je Pod lipo znašel predlog za blokado. Ne razumem tudi, kako je lahko izražanje političnega stališča, ki je naključno drugačno od tvojega, kršenje Wikipedijinih pravil. Lp, --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 15:51, 16. oktober 2026 (CEST) *{{proti}} Absolutno proti, saj gre več kot očitno za politično usmerjen manever proti uporabniku z drugačnim prepričanjem. Vsebine v predlogu praktično ni. Predlagatelj uporabniku očita nepristranskost, po prebranem predlogu blokade pa bi lahko to nepristranskost kvečjemu očitali prav predlagatelju samemu. Tudi sam precej spremljam tako politiko samo kot tudi politična urejanja na Wikipediji, in @[[Uporabnik:97E|97E]] opravlja zelo dobro delo na svojem področju, zato naj s tem delom nemoteno nadaljuje tudi v prihodnje. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:24, 16. oktober 2026 (CEST) *{{Proti}} na osnovi trenutnih argumentov, med katerimi so od desetih približno trije vredni obravnave. Lahko pa se pomenimo nasploh o načinu komuniciranja, ki se je razpasel po naši wiki in zlasti po pogovornih straneh nesrečnih rusko-ukrajinskih člankov. Srečevanje različnih pogledov in mnenj je eden od temeljev, na katerih Wikipedija stoji, toda ne, če vsako debato o tem ali onem članku nekdo najprej zapelje v splošno pričkanje o nepovezanih rečeh, nato pa spusti na osebni nivo. Tudi nekateri, ki ste se že oglasili tukaj, lahko najprej pometete pred svojim pragom. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:25, 16. oktober 2026 (CEST) *{{proti}}, (domnevno) žaljenje države je daleč od kriterijev za blokado, to bi bil absurd. Se pa pridružujem komentarju o pometanju pred svojim pragom, ker oba podpornika pmm delujeta kot zagreta apologeta ruske oblasti, prav tako daleč od nepristranskosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:19, 16. oktober 2026 (CEST) *{{komentar}} Glasovanje je nekoliko brezpredmetno. Pomanjkanje časovne distance in globoka polarizacija glede vsebine spora, se kaže tudi v pristranski obravnavi uporabnikov ter (ne)toleriranja njihovega načina komuniciranja glede na lastna prepričanja. Pomisleki predlagatelja morda potrebujejo nekaj več konteksta, vendar si zaslužijo obravnavo, ne pa očitkov o njegovi primernosti za opravljanje administratorske funkcije. Predlagatelju velja priznati, da je vprašanje odprl pred skupnostjo, namesto da bi samovoljno posegel po administratorskih pooblastilih. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 20:58, 16. oktober 2026 (CEST) *: Pristranskost in nespoštljiv način komuniciranja se ne tolerirata, navajanje žaljenja neke države kot argument za blokado pa pač zbuja dvome o zmožnosti presoje. Z moje strani nobene pristranske obravnave. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:18, 16. oktober 2026 (CEST) *:Zgodba ima žal dolgo brado. Pristranska obravnava uporabnikov je letela na podelitev zvezde branitelja Wikipedije uporabniku 97E v času enega od predhodnih sporov ter trenutnim namigom/namigi o neprimernosti opravljanja administratorske funkcije. Menim, da je to slabo za nivo nadaljnjih pogovorov, saj se lahko razume tudi kot neke vrsta potuha konfliktnemu obnašanju. Razne malenkosti v kontekstu konflikta dobijo dodatno težo: ponavljajoče zapisovanje imena države z malo začetnico je težko razumeti kot naključno napako, saj gre za uveljavljeno obliko političnega protesta. Pogovorne strani niso namenjene takšnemu ali drugačnemu izražanju osebnih političnih stališč, ampak konstruktivni razpravi o izboljšanju člankov. Če nekdo nastopi z očitno navijaško pozicijo, to izzove tudi reakcijo. Slabo za nivo pogovorov, kar mislim, da je želel izpostaviti izhodiščni predlog. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 21:51, 16. oktober 2026 (CEST) *:: Podelitev zvezde branitelja v tistem kontekstu je bila po mojem mnenju napačna odločitev in sem to takrat tudi povedal. Navijaški nastop pa ne sme biti opravičilo za navijaški protinapad. Za navijaštvo tukaj ne bi smelo biti prostora. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:08, 17. oktober 2026 (CEST) *{{komentar}}Pavšalni odgovori in toleranca ekscesa, ker je tako trenutno najbolj politično varno, je značilnost tega glasovanja. Nihče si ne upa niti nasloviti osnovnega problema, da je sovražni aktivizem na straneh, ki sebe imenujejo enciklopedija in naj bi bila celovita zakladnica znanja, nedopusten. --[[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 23:17, 16. oktober 2026 (CEST) *:''Ririririririri''. Predlagam bumerang princip (blokado) za Mnogoterost, pri Bluegingerju pa se resno sprašujem o zmožnosti presoje. Vsi ti argumenti, ki naj bi bili povod za blokado, so slabi z več vidikov. Niso utemeljeni v smernicah (na kar se nekateri radi sklicujete, ko vam to paše in drugič prikrivate, ko bi vam hodilo v napoto), kar je osnovni pogoj za izvedbo dobre blokade. Da zavajanja o proukrajinskih nagnjenih ne omenjam: vsak ima svoja nagnjenja, verjetno tudi vama ne bi bilo ravno lagodno, če bi vaju blokirali zaradi proruskih nagnjenj (ki so ravno tako očitna iz urejanj), pa tudi ne bi bilo utemeljeno v smernicah in pravilih. Dobro je videti, da projekt lahko še vedno ostro nastopi proti tovrstnim poskusom političnega obračunavanja ne glede na barvo argumentatorja. Na tej točki bi razpravo o blokadi uporabnika 97E zaprl, rezultat je očitno nasprotovanje blokadi. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 00:21, 17. oktober 2026 (CEST) *::Podpiram! --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 07:45, 17. oktober 2026 (CEST) *::: Bumerang princip pa je utemeljen razlog za blokado v smernicah? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:08, 17. oktober 2026 (CEST) *::::Naj imajo otroci svoje veselje :) [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 18:08, 17. oktober 2026 (CEST) *:::::No za tak osebni nivo bi si marsikje že prislužil kak teden pavze. In tu si jo boš tudi, če boš nadaljeval. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:32, 17. oktober 2026 (CEST) ksun6rxeapyb3mkgopo8byahyn91eg5 6766586 6766360 2026-10-18T10:24:15Z Radek 89714 /* Blokada uporabnika 97E */ 6766586 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:08, 19. maj 2026 (CEST) ::Tole je malo pozno, toda mislim da sem pri poskusu navajanja pri reviji (mislim da v glavnem zgodovinsih) sem že naletel na reč, ki je imela oznako za zvezek in za letnik (in so bile številke različne). Če/ko spet naletim na kako tako, bom sem prilepil povezavo tja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:49, 15. julij 2026 (CEST) {{ping|Yerpo}}, {{ping|Anzet}} Prevoda ne morem ločiti .... Kaj pa če bi naredili kompromis in napišemo "vol." (vol. − letnik revije ali zvezek iz zbirke (angl. volume)? (glej https://www.teof.uni-lj.si/uploads/citiranje.pdf - glej. tč 3. Okrajšave) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:35, 16. julij 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:20, 31. maj 2026 (CEST) S soorganizatorjem sva končno zaključila s točkovanjem. Lestvica zgleda takole: {| class="wikitable sortable" ! Mesto !! Udeleženec/-ka !! Število točk |- style="background:#ffeb82;" | {{Gold1}} | {{u|Ljuba24b}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1946 |- style="background:#dfdfdf;" | {{Silver2}} | {{u|Octopus}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1233 |- style="background:#cca87a;" | {{Bronze3}} | {{u|MaksiKavsek}} | 358 |- | 4. || {{u|Pinky sl}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] || 331 |- | 5. || {{u|xJaM}} || 280 |- | 6. || {{u|Stebunik}} || 158 |- | 7. || {{u|Sporti}} || 73 |- | 8. || {{u|TadejM}} || 38 |- | 9. || {{u|FJJ}} || 37 |- | 10. || {{u|SirFranzPaul}} || 30 |- | 11. || {{u|A09}} || 23 |- | 12. || {{u|Smihael}} || 15 |- | 13. || {{u|56jhoG}} || 11 |- | 14. || {{u|Ivo Lendić}} || 7 |- | 15. || {{u|Florentina Veršič}} || 5 |- | 16. || {{u|ModriDirkac}} || 1 |- | 16. || {{u|Rude}} || 1 |} Čestitke vsem, predvsem najbolj pridnim! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:35, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke, število točk zmagovalcev je izjemno! (.)(.) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:36, 12. julij 2026 (CEST) ::Ampak res, meni se je zdelo, da sem kar veliko pisal, pa bi bil šele sedmi po točkah ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:45, 12. julij 2026 (CEST) ::: Te lahko drugo leto zamenjam, boš bolj motiviran pri pisanju :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke zmagovalki!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:06, 13. julij 2026 (CEST) :: Hvala za čestitke. Z veseljem sodelujem, ker so teme vedno zelo zanimive in premalo objavljane.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:51, 15. julij 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 14:32, 27. junij 2026 (CEST) :O rangiranju kandidatov razpravljamo v izbi Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti na Telegramu. Če bi še kdo podal svoje mnenje, se naj oglasi in ga bo {{u|GeographieMan}} dodal vanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:31, 12. julij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi - ne ko sem predogledoval svojo spremembo ne prej ta beseda namreč ni bila prečrtana in če bi shranil z zmedo pri tem bi bilo mogoče vse nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:56, 18. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi in bi bilo mogoče nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:32, 19. julij 2026 (CEST) == Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic == Pozdravljeni. Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom. Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila. Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani. Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST) == Format števila atomske mase/teže v infopoljih == V zadnjem času sem se ukvarjal (med drugim tudi) s potjo dušika skozi živa bitja. Pri tem sem opazil, da je v infopolju sl članka za [[dušik]] številka brez decimalne vejice, med tem ko en različica ima decimalno piko (na pravem mestu). Pri tem atomska masa ni nepomemben podatek, saj na njem temelji tudi masa mola in kilomola snovi znane kemijske sestave, kar je temelj znatnega dela kvantitativnega kemijskega računanja. Glede na to, da je atomska masa opredeljena v ne-SI enotah, ki so 1/12 mase ogljikovega atoma (nekoliko nenavadno, ker je tudi za ogljik zaznanih več izotopov, kar ima nekaj zanimivih posledic okrog tega podatka), sem pogledal tudi članek za [[ogljik]] in opazil enako razliko v infopoljih sl in en članka. Domnevam, da bi problem lahko bil v hierarhiji infopolj kemijskih elementov (infopolje element?), kjer morda pri prevodu iz angleščine pomotoma ni bila zamenjana decimalna pika z decimalno vejico, ampak se je kje kako izgubila. Potem sem šel po sl člankih čez prvo in drugo periodo periodnega sistema in dobil podobne - nepravilne - rezultate za ta podatek v infopolju. Domnevam, da je podatek shranjen v WD, potrjeno, kaže da je mass (P2067); za ogljik je tam vrednost 12.011±0.002 dalton, za neon pa 20.1797±0.0006 dalton. Domnevam, da je dalton ne-si enota, definirana kot 1/12 povprečne mase ogljika v naravi (povprečne zmesi izotopov v naravi - težka bo, saj to tudi variira, saj obstaja tudi radioaktivni ogljik, ki nastaja in razpada, na čemer stoji tudi radiokarbonsko datiranje), in s tem torej teoretično variira tudi velikost definirane enote (ampak verjetno ne toliko, da bi v praksi pogosto motilo). :Edit: ko sem dodal povezavo na dalton, sem videl, da je to masa nevezanega atoma ogljika 12, in ne povprečne v naravi, torej ne drži da se s časom spreminja velikost enote na način kot sem domneval zgoraj, in če je tako, je jasno od kod variabilnost podatka za ogljik v naravi, saj na način, ki sem ga domneval za enoto, v resnici način nekoliko variira razmerje izotopov ogljika v vzorcih in s tem dejanska atomska (in s tem tudi molska) masa značilna za vsak vzorec. Jasno je, da je problem prikaza tega podatka v infopoljih v bistvu v tem, da ta podatek v WD (še) ni pravilno normaliziran, zato pretvorba za sl prikaz ni matematična (sprememba prikaza realnega števila na prikaz v drugem jeziku/državi), ampak mora biti znak po znak. Trenutno kaže, da se decimalna pika zamenja umakne namesto da bi bila zamenjana z decimalno vejico. Ker domnevam, da obstaja skupna predloga infopolje element (ali kemijski element), bo to najbrž obvladljivo (in ko bodo nekoč to popravili v WD, se bo to najbrž lahko uskladilo na istem mestu oziroma v isti predlogi). Predlog pravilne normalizacije bi lahko bil komplet vsaj dveh realnih števil (shranjenih na dogovorjen način): povprečne atomske mase in njene variance, ter besede ali simbola za enoto, najbrž [[Dalton (enota)|dalton]]. Če predlagate to spremembo v WD in se sprejme in uresniči, ne bo treba kdaj kasneje še enkrat popravljati prikaza v infopoljih. Oh ja, spet jaz;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:54, 14. julij 2026 (CEST) == Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 == Na [[Pogovor:Dušik#Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb|pogovorni strani članka Dušik]] je opisana težava, ki se prikaže v predogledu, če odpreš članek za urejanje, ne da bi opravil kako spremembo. Videti je da sklic pride poškodovan skozi predloge (infopolje dušik in vanj vgrajene) iz WD, a ne znam videti zakaj in kako. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:54, 29. julij 2026 (CEST) == Cislajtanija == Žal se zaradi razmaha pol-avtomatskih prevajalskih orodij pojavlja vedno več primerov direktnega prevzemanja izrazov iz angleške Wikipedije. Primer je znova izraz ''Cislajtanija'', ki se je danes prikradel celo v rubriko ''Ste vedeli'' (... na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|državnozborskih volitvih v Cislajtaniji leta 1907]] [[volilna pravica]] prvič ni bila pogojena s plačevanjem [[davek|davkov]], a so jo imeli samo moški). Kot piše v članku samem, ''Cislajtanija'' ni bilo uradno ime države ali njene enote, temveč je neuraden izraz, ki se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne (najdejo se izjeme npr. knjiga Dunajski državni zbor in Slovenci). Uradno ime tega dela monarhije je bilo Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru. Zato ni primerno, da se izraz ''Cislajtanija'' uporablja v infopoljih (npr. kot prikazano poimenovanje politične enote pri državljanstvu oseb) ali kot del naslova drugih člankov. Predlog: * glavno geslo za politično enoto [[wikidata:Q533534]] naj bo [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], tako da se izraz Cislajtanija ne bo več pojavljal kot državljanstvo ali podobna kategorija; * sedanja vsebina članka [[Cislajtanija]] (https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cislajtanija&oldid=6648964) naj se smiselno prenese v članek [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], kjer naj bo izraz ''Cislajtanija'' omenjen v razdelku o poimenovanju; povezava [[Cislajtanija]] naj nato postane preusmeritev na ta razdelek; * članke, kjer se izraz Cislajtanija pojavlja v naslovih, naj se ustrezno preimenuje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:33, 3. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Cislajtanija je neuradno poimenovanje za ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'', vendar to še ne pomeni, da gre za neustrezno poimenovanje. Izraz se je v zgodovinopisju dejansko uporabljal in se še uporablja, podobno kot ''Translajtanija'' za ''Dežele krone svetega Štefana''. Tvoja trditev, da: "''se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne''", očitno ne drži, prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Kraljestva%20in%20de%C5%BEele%2C%20zastopane%20v%20dr%C5%BEavnem%20zboru%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3DCislajtanija%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Cislitvanija%22%27&pageSize=25 <nowiki>[3]</nowiki>]. Zato mi ni povsem jasno, kar si zapisal v ''predlog''. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 3. avgust 2026 (CEST) :S tem sem imel težave že pred nekaj leti, ko sem skušal poskrbeti za zaporedje državljanstev, ki so jih skozi čas imeli Slovenci in njihovi sosedje. Izraz Cislajtanija mi ni povedal nič, Avstroogrske se pa ni dalo vnesti. :'''Izkazalo se je, da je bila pot do državljanstva precej zapletena'''. Po preureditvi Avstroogrske v dvojno cesarstvo (kjer so se že takrat lovili s poimenovanjem delov) menda ni več obstajalo Avstroogrsko državljanstvo (mogoče že prej ne, da je bilo osnova deželno). :Tako ''avstrijski del Avstroogrske'' ni jasno definiran (avstrijski v smislu pokrajin sedanje Avstrije ali vseh - ali večine Krajin (ki kaže da so bile zgodovinsko obrambni mehanizem proti Turkom). Tudi je Avstroogrska Ogrski del (dežele krone sv. Štefana) pridobila razmeroma kasno, po pomembni zmagi nad Turki in mislim da je bil pred tem velik del Ogrske pod turško oblastjo. In je nekdo uvedel poimenovanje glede tostran in onstran sicer hidrografsko razmeroma nepomembne rečice Leite za poimenovanje polovic (cis in translajtanija), s čimer so se za začasno rešitev vsi strinjali, a kasneje ni nihče našel boljše, s katero bi se vsi strinjali. Drugo poimenovanje mislim da je bilo Dežele Državnega zbora in Dežele krone sv. Štefana... :Če bi se radi znebili ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo (in jaz bi se - kako to zakomplicira razlago zgodovine najstnikom), bi bilo po mojem najbolje povabiti k razpravi tudi zgodovinarje, s tem da jim "zatežimo", da rabimo nekaj kar bo razumljivo sleherniku, ne le tistih ki so (tako ali drugače) vsaj približno naštudirali ta del zgodovine, in da naj kopljejo dokler ne rodijo česa, kar bo intuitivno vsem razumljivo, pa vendar tudi zgodovinsko sprejemljivo. :Če/ko pride do tega konsenza, se da spremeniti slovensko poimenovanje za Cislajtanjijo v WD in s tem vse, kar je iz tega v infopoljih, ostalo pa ročno ali z botom (če se da sprememba dobro opredeliti za vse situacije). :Če se da prepričati tudi zgodovinarje, je pa Mihov predlog zame več kot OK kompromis. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 4. avgust 2026 (CEST) ::Popravljam se... če stopim v kožo najstnika ali otroka, ki je poslušal dedove zgodbe ali bral stare knjige, ::nimam pojma, kaj so [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]]... Še ni dovolj dobra rešitev. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:29, 4. avgust 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]], po dualni preureditvi v Avstro-Ogrsko, (ki ni bilo ''dvojno cesarstvo'' (sic!), saj je bil translajtanski del kraljestvo; ''Archiregnum Hungaricum'') res ni bilo avstro-ogrskega državljanstva. Ti bi se torej znebil ''ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo'' itd., nvm če si je lažje zapomniti ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' in nato ''Dežele krone sv. Štefana''. In tudi, če bi v wikipodatke prenesli poimenovanje, če prav razumem bi se za državljanstvo izpisalo ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru''? Zdi se mi problematično, da bi se zato iz splošne rabe želelo odstraniti izraz ''Cislajtanija''. Gre za uveljavljeno historiografsko poimenovanje za avstrijski del monarhije, ki se uporablja tudi v slovenskih virih. Ne gre torej za ponovno ''uvajanje'' izraza. Poleg tega se mi zdi nesmiselno, da bi se v splošni rabi in še posebej v WD za državljanstvo uporabljalo ime z nvm koliko črkami, če obstaja krajše. Pmm bi bilo bolje, da se razširita članka ''Cislajtanija'' in ''Translajtanija''; koristil bi tudi zemljevid. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 09:38, 4. avgust 2026 (CEST) :::Morda bo koristen primer: infopolje v članku [[Ivan Cankar]]. Tu je uporaba Cislajtanije kot državljanstva zgrešena tudi iz vidika zgodovinopisja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:25, 12. avgust 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Kako to misliš? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 12. avgust 2026 (CEST) :::Tudi meni se zdi nenavadno kot državo državljanstva navesti Cislajtanijo. V članku [[Cislajtanija]] piše, da je bil to »neuraden naziv za avstrijski del Avstro-Ogrske.« Potemtakem bi bilo bolj smiselno kot (uradno) državo državljanstva navesti Avstro-Ogrsko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 12:27, 1. september 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]], Avstro-Ogrsko državljanstvo ni obstajalo; ali si bil državljan Avstrije/Estrajha (Cislajtanije) ali Ogrske/Madžarske (Translajtanije). [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:25, 1. september 2026 (CEST) :::::Oznake na Wikipediji bi morale biti podprte z viri, za zdaj pa ne poznam vira, ki bi Cankarjevo državljanstvo izrecno navedel kot ''Cislajtanija''. Kolikor mi je znano je bil uradni pravni termin ''allgemeines österreichisches Staatsbürgerrecht'' – splošno avstrijsko državljanstvo, dobesedno državljanska pravica. V končni fazi gre za netočno naknadno preslikavo tedanjega pravnega statusa v polje ''country of citizenship'' v Wikipodatkih, pri čemer podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi. Morda bi bilo bolj smiselno v ločenem polju navesti domovinsko pripadnost (''Heimatrecht''). V praksi je bila v uradnih dokumentih namreč praviloma navedena domovinska pripadnost (se pa na podlagi le-te da skpeati tudi, da je oseba imela splošno avstrijsko državljanstvo, sej se je domovinske pravice podeljevalo le državljanom). Glej npr. [https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/Arhiv-RS/Arhivalija-meseca-/2013/Avgust-2013/AS-307_Vr-445-13_Cankar_2_zaslisanje-IC.pdf zapisnik Cankarjevega zaslišanja iz leta 1913], kjer je navedena njegova domovinska občina Vrhnika, ne pa ''Cislajtanija'' kot državljanstvo. Tudi ohranjeni potni listi iz njegovega časa nimajo sedanje rubrike ''državljanstvo'', glej npr. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/42001-43000/42013/kronika_36_1988_3.pdf, str 207. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 10:14, 3. september 2026 (CEST) ::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Mešaš ''državljanstvo'' in ''domovinsko pripadnost'' oziroma domovinsko občino/okraj, ki nista enaka pojma. Vmes imamo še deželansko pripadnost (Štajerska, Kranjska itd.). To, da je bila v uradnih dokumentih navedena domovinska občina, ne pomeni, da državljanstvo ni obstajalo ali kar že želiš dokazati. ''Heimatrecht'' (Domovnica) je bila dobesedno domovinska pravica, ki se je izkazovala s ''Heimatschein'' in je bila vezana na določeno občino oz. politični okraj, medtem ko je bilo državljanstvo (''Staatsbürgerrecht'') državnopravni status. Domovinska pravica je bila vezana na državljanski status, vendar ga ni nadomeščala. ::::::Precej podobno bi bilo danes, če bi namesto državljanstva »Slovenija« navedli npr. »Osrednjeslovenska regija« (dežela//pokrajina) ali, še nižje, občino bivanja. Podatek bi bil sicer povezan z državljanstvom in Slovenijo, vendar ne bi predstavljal iste pravne kategorije. Zato je pm(s)m najbolj ustrezno ''Cislajtanija'' ali ''Translajtanija'' (tudi za to, da se ne meša ogrske in avstrijske polovice z današnjo Madžarsko in Avstrijo ter da se ne vpisuje v WD ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' ). Omenjaš, da ''podatkovni model že v osnovi sloni na nekoliko neposrečeni poenostavitvi''. To drži, vendar gre za osnovno (bazično) kategorizacijo. Tudi ''nacionalnost'' oziroma ''narodnost'' je terminološko precej zapletena kategorija. Beseda ''narod'' je na Slovenskem izpričana že v Brižinskih spomenikih, pozneje pa leta 1747 pri Mihaelu Severu, čeprav Božidar Jezernik trdi, da smo si jo sposodili od Čehov šele v 19. stol.. Kljub temu so Trubar, Bohorič idr. (lahko) opredeljeni pod ''slovensko narodnost'', čeprav v njihovem času narodnost oz. nacionalizem (v sodobnem političnem smislu) še nista obstajala. Tudi to je seveda poenostavitev za lažjo kategorizacijo; Slovenci so bili po jeziku in kot del slovenske etnične skupnosti, kar je jasno iz njihove zapuščine. Toliko, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 15:08, 3. september 2026 (CEST) :::::::Nikjer nisem namigoval, da domovinska pripadnost nadomešča državljanstvo ali kaj podobnega. Seveda je neka poenostavitev potrebna in tudi to, da country of citizenship kot parameter zahteva neko administrativno enoto je smiselno, čeprav bi v tem primeru bilo najbolje napisati kar uradni izraz (torej splošno avstrijsko državljansto). To pa ne pomeni, da pri bazični kategoriji - kot jo imenuješ - opustimo potrebo po podprtosti podatkov z viri. Zato je morda smiselno navesti podatek o domovinski pripadnosti v ločeni kategoriji, ker je dobro izpričan v virih, medtem ko državljanstvo (v današnjem pomenu) pač ni... -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:13, 4. september 2026 (CEST) ::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Morda te ne razumem povsem, ampak če je imel nekdo ''domovinsko pravico'', npr. v Vrhniki, je moral biti ''deželan'' Kranjske ter ''državljan'' avstrijskega/cislajtanskega dela Avstro-Ogrske. Oz. povedano drugače: načeloma/praviloma so bili vsi, rojeni od 1867 do 1918 v avstrijskem/cislajtanskem delu, tudi njeni ''državljani''. Izpostavil si primer Cankarja, ampak ali lahko za druge osebe zanesljivo določiš domovinsko pripadnost? Za ljudi brez vira ne veš avtomatično, v kateri občini oziroma okraju so imeli domovinsko pravico; za večino ljudi ni ohranjenega vira, ki bi njihovo domovinsko pripadnost eksplicitno potrdil (mislim na ''Heimatschein''). Moje mnenje je slednje: kot ''državljanstvo'' naj se kar pusti ''Cislajtanija'' (uradno ime (''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'') je za infopolje predolgo, da pa bi pisalo ''Avstrija'', bi zgodovinsko manj razgledane zelo zmedlo). Lahko bi se dodali kategoriji oz. parametra ''deželanstvo'' (Kranjska) ter občina (Vrhnika) in/ali okraj, v kateri je oseba imela domovinsko pravico, če je to jasno iz vira. Lp, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:54, 4. september 2026 (CEST) :::::::::Strinjava se, da sta dodatna parametra sta dobrodošla, a ostane nekaj nerazrešenih dilem. :::::::::Zakaj bi za državljanstvo uporabljali neke druge standarde kot za ostale podatke? Torej, kot sva ugotovila je vnos "državljanstvo: Cislajtanija" večinoma brez vira. Če ni ohranjenih drugih virov, in ni izpričana vsaj domovinska pripadnost, o državljanstvu niti ne moremo zanesljivo sklepati. Za povrh pa zdaj uporabljamo še neko neuradno ime, katerega raba konkretno pri navajanju državljanstva je zunaj wikiprojektov prav tako precej slabo podprta z viri. Vsekakor pa tudi, kjer o t.i. splošnem avstrijskem državljanstvu lahko sklepamo, ne more pisati Avstrija, ker kot taka ni obstajala in bi šlo spet za napačno ime, lahko pa piše ime državljanstva "splošno avstrijsko državljanstvo" ali pač, če že vztrajamo pri nespremenjenem podatkovnem modelu, "Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru". Je pač malo daljše ime. Nič ne de, obstaja prelom vrstic. Sicer pa nismo prvi s to zagato. Tiskane biografije so kasneje ljudi iz tega obdobja bodisi razvrščale po narodnostnem ključu (ni vedno primerno), ali pa podatek enostavno spustile. :::::::::Opcij imamo torej več, in se ločijo po naslednjih neodvisnih vprašanjih: :::::::::* ali državljanstvo sploh navajamo, kadar ni vsaj posredno izpričano (npr. znana domovinska pravica); :::::::::* ali navajamo politično-pravni subjekt ali državljanstvo (splošno avstrijsko državljanstvo); :::::::::* če navajamo politično-pravni subjekt, ali uporabimo uradno (Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru) ali neuradno ime (Cislajtanija). :::::::::Fino bi bilo slišati še kakšnega zgodovinarja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 01:59, 9. september 2026 (CEST) ::::::::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Če je parameter ''državljanstvo'', je verjetno redundantno pisati ''splošno avstrijsko '''državljanstvo'''''. Po mojem mnenju zato zastopaš nek precej nesmiseln predlog. Pravilno si ugotovil, da za trditev »državljanstvo: Cislajtanija« večinoma ni vira; če sem prav ugotovil, zastopaš predlog, da se ta Cislajtanija piše z uradnim imenom. Ampak, če je nekdo državljan npr. ''Združenega kraljestva'', se praviloma uporablja samo prvi del oz. krajše ime ''Združeno kraljestvo'', ne pa celotno uradno ime ''Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske''. Ali pa, če je nekdo državljan ''Demokratične ljudske republike Koreje'', se večinoma piše samo ''Severna Koreja''. Tudi zato mislim, da je čisto upravičeno uporabljati ime ''Cislajtanija''; če kdo ne ve, kaj je, si bo pogledal, in mu bo jasno, kateri del Avstro-Ogrske je to bil. Strinjam pa se, da samo narodnosti ključ ni vedno primeren ([[Dragotin Dežman|D. D.]]) Glede prve opcije ne bi bil tako previden, saj bi bilo zelo nenavadno, da kdo sploh ne bi imel domovinske pravice, s tem deželanstvo in s tem državljanstva ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:29, 9. september 2026 (CEST) :::::::::::Kolikor vem, so se identificirali predvsem s pripadnostjo deželi (Kranjci, ...). Ali ni državljanstvo morda anahronizem? Navajanje cislajtanskega državljanstva v infopoljih poleg tega deluje kot [[WP:NEZA|pripisovanje prevelike teže]], če tega viri na splošno ne navajajo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 21:22, 17. september 2026 (CEST) ::::::::::::Kako so se identificirali, je za ločeno obravnavo; nekaj bo in že je v mojem peskovniku. Državljanstvo ni anahronizem, je pa lahko nerodno prevajanje nemških ustreznic. Tvoj argument [[WP:NEZA]] pa ne razumem povsem – zakaj bi bilo navajanje cislajtanskega državljanstva v infopolju samo po sebi pripisovanje prevelike teže? Vsi volilci so morali leta [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|1907]] pač imeti to splošno avstrijsko državljanstvo in za to pravazprav ne rabiš kakšnega posebnega vira (prim. § 4 ''Gesetz betreffend die Wahl der Mitglieder des Abgeordnetenhauses des Reichsrates'') ... [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 21:48, 17. september 2026 (CEST) :::::::::::::Žal so mi pomrli primarni viri iz sorodstva, ki bi jih lahko vprašal za marsikaj kar mi mlajšemu ni prišlo na misel, ampak Franc Grafenauer je bil (potrjeno po virih in članku v de WP) ne le deželan, ampak tudi poslanec in zastopnik Slovencev v koroškem deželnem in državnem zboru, a tudi od zgodovinarjev v družinskem krogu (Ivan Grafenauer, Bogo Grafenauer, tudi Darja Mihelič)(do tedaj, ko sem naleten nanj v WD) nikoli nisem slišal za krajevno ime (toponim) Cislajtanija, čeprav sem od otroštva do najstništva poslušal mnogo njihovih pogovorov o preteklosti teh krajev in čeprav so ga gotovo poznali in morda tudi uporabljali v strokovni razpravi. :::::::::::::Sedanjim bralcem člankov Wikipedije pa je verjetno ta izraz še manj informativen kot je bil meni, ko sem prvič naletel nanj, tako da bi bilo dobro še malo iskati, če najdemo kaj primernejšega. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:57, 22. september 2026 (CEST) == CEE Technical Village Pump == {{int:please-translate}} [[File:CEE Technical Village Pump.webm|300px|right|thumb|A short introduction to the CEE Technical Village Pump]] The '''[[:m:CEE Technical Village Pump|CEE Technical Village Pump]]''' is a new space for Wikimedia contributors and communities across the CEE region to request technical help, exchange solutions, and get support from experienced contributors. To introduce the project and give a quick overview of how it works, we’ve prepared this short video. The page is currently available in English. We’d like to make it accessible to communities across the region in their local languages, and we’d appreciate your [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ATranslate&group=page-Template%3ACEE+Technical+Village+Pump+header&language=en&action=page&filter=&action_source=translate_page help translating it]. Best regards, [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:09, 26. avgust 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> == Odprto srečanje Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti == Vabljeni na prvo v nizu odprtih srečanj [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], ki bo 8. septembra 2026 od 18.00 dalje potekalo prek Google Meeta. Pogovor bo namenjen prihodnjim dejavnostim slovenske Wikimedijine skupnosti, med drugim [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments 2026]], sodelovanju z armensko Wikimedijsko skupnostjo in načrtom za konec leta. Predstavljene bodo tudi izkušnje z delovanjem [[:Meta:Wikimedia Armenia|Wikimedia Armenije]]. Srečanje je odprto za vse – članstvo v uporabniški skupini ali predhodne izkušnje z Wikimedijinimi projekti niso potrebne. Na <u>spodnji meta strani</u> najdete povezavo do Google Meeta, kjer bo srečanje potekalo. Za dostop do povezave se morate na dogodek prijaviti s klikom na gumb "Prijava na dogodek". Povezava ==> [[:Meta:Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting|Event:WMSL: September 2026 Open Community Meeting]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:34, 29. avgust 2026 (CEST) : Krasno, da smo začeli uporabljati orodja za dogodke. Enostavna prijava. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:46, 29. avgust 2026 (CEST) == sprememba naslova == Pozdravljeni, prosim za prestavitev članka [[Dozno volumski histogram]] na '''Dozno-volumski histogram (DVH)'''. Sama možnosti »Prestavi« nimam. Hvala za pomoč. [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 16:57, 30. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]]: Zdravo, trenutni naslov zadostuje po [[WP:Dogovori o poimenovanju|smernicah]], saj naj bi naslove puščali dovolj enostavne za bralce. Tako nimamo npr. članka o [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] poimenovanega z {{tq|Združene države Amerike (ZDA)}} :) Bom pa z [[DVH]] naredil preusmeritev na sam članek. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:04, 30. avgust 2026 (CEST) ::PS: Sem pa prestavil na obliko z vezajem. V prihodnje pa lahko tovrstna sporočila pustiš tudi na pogovorni strani članka, kot si to prvotno storila. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 30. avgust 2026 (CEST) :::Hvala!!! :) [[Uporabnik:Tamiscancar|Tamiscancar]] ([[Uporabniški pogovor:Tamiscancar|pogovor]]) 17:08, 30. avgust 2026 (CEST) == Prošnja za pregled osnutka: Petra Cajnko == Pozdravljeni, pripravila sem osnutek biografskega članka [[Osnutek:Petra Cajnko]] o raziskovalki in visokošolski učiteljici Petri Cajnko. Zaradi transparentnosti naj navedem, da gre za mojo mamo. Pri pripravi osnutka sem skušala upoštevati načela nevtralnega enciklopedičnega pisanja in navedbe podpreti z javno dostopnimi viri, med drugim z neodvisnimi medijskimi objavami ter uradnimi viri Univerze v Mariboru, PAZU, SICRIS in drugimi javno dostopnimi viri. Prosila bi za pregled osnutka, predvsem glede enciklopedične pomembnosti, nevtralnosti, ustreznosti virov in oblikovanja. Če osnutek po presoji izkušenih urednikov ustreza merilom slovenske Wikipedije, prosim tudi za pomoč pri prestavitvi v glavni imenski prostor pod naslov [[Petra Cajnko]]. <nowiki>Hvala za pregled, pomoč in morebitne predloge za izboljšave. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Kiara.nisa|Kiara.nisa]] ([[Uporabniški pogovor:Kiara.nisa|pogovor]]) 16:51, 10. september 2026 (CEST) == 📷 Wiki Loves Monuments 2026: fotografski sprehod po Škofji Loki == V okviru letošnjega natečaja [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|Wiki Loves Monuments]] organiziramo fotografski sprehod po [[Škofja Loka|Škofji Loki]]! *🗓️ '''Sobota, 10. oktober 2026''' *📍 '''Škofja Loka''' *🕙 '''Predvidoma 10.00–17.00''' Skupaj bomo raziskovali zgodovinsko središče Škofje Loke in fotografirali tamkajšnje kulturne spomenike za letošnji natečaj. Dogodek je namenjen tako izkušenim fotografom kot začetnikom. S seboj lahko prineseš fotoaparat ali telefon, predznanje ni potrebno. *🚆 Stroške javnega prevoza (vlak oziroma avtobus) do Škofje Loke in nazaj '''krije [[:Meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]'''. Prihod z avtomobilom je prav tako mogoč; glede na prijave bomo poskusili organizirati skupne prevoze in po predhodnem dogovoru povrniti stroške prevoza. *🍽️ Po fotografiranju bo sledilo '''skupno kosilo''', ki ga krije Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti. 👉 Na fotografski sprehod se prijavi prek obrazca: '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSekGGY7L_rsKXRaJ0wTdX3e-VWah8JhuR41szLd74I5kp0v2w/viewform?usp=sharing&ouid=105180432870632745893 POVEZAVA DO PRIJAVNICE]'''. Veseli bomo tako izkušenih Wikipedistov in fotografov kot tudi vseh, ki bi se nam želeli pridružiti prvič! 📷 '''Udeležba je brezplačna.''' — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 20:48, 10. september 2026 (CEST) :Žal sem na drugem koncu planeta, vendar super iniciativa, bravo. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 20:38, 11. september 2026 (CEST) ::Jaz tudi bi, že zato da se srečamo v živo, a sem tudi (pre)zaseden - že doslej bi me takrat radi imeli vsaj na dveh koncih. ::*Če bo vse po sreči, bom tedaj z enim invalidom jadral na regati Blejskega jadralnega kluba. Včeraj sva po veslaškem slovenskem - juniorskem? - prvenstvu, ki je tam trajalo do 16. ure, od 16 do 17 ure testirala, če sva (med čakanjem) res poštimala vse, da bo jadrnica za regato in kasneje OK. ::* Sicer pa na isti dan poteka tudi čistilna akcija okrog Zbiljskega jezera v organizaciji TD Zbilje (z druženjem po dogodku, kjer pa bi bilo če le mogoče treba biti, da slišimo kaj novo vodstvo TD spreminja - recimo dostop do čolnov naj bi bilo zdaj treba članom vnaprej napovedati, sicer ne bi bilo dovoljeno itn., ampak ne bum uspel tudi tja), pa še kaj bi se našlo še kje drugje. ::'''Kar zadeva vlak''' kaže, da imate lahko nadomestni prevoz (tj. avtobus), '''ker vlak ne vozi''' ("šraufajo" progo, kot je videti, precej po vsej dolžini). To je zdaj zame problem, ker na nadomestni prevoz ne morem dati kolesa, mene pa pri daljši hoji še "zeza" levo koleno, čeprav se je kar nekaj reči zadnji čas izboljšalo. In kolikor vem od Medvod do Zbilj ob koncu tedna avtobus obmestnega prometa sploh ne vozi, tako da je javni promet tja tedaj bolj šepav (v vseh smislih;-)... ::'''Sicer pa''' (kot zadnjih nekaj let pogosto) '''zdaj tudi vam, udeležencem vašega foto sprehoda izdajam izrecno odredbo''' (prvo od treh, ki jih zadnjih nekaj let praviloma izdajam namesto lepih želja za novo leto, rojstne dneve in podobno): ::1. '''"Fajn" se potrudite, da se boste imeni "fajn". ''' ::'''Pojasnila''': ::* Prvi "fajn" pomeni, kolikor v tistem trenutku morete, da vam kasneje ne bo žal za izpuščeno priložnostjo, da bi se imeli "fajn". ::* Drugi "fajn" pomeni dobro, prijetno, zdravo - ne le tisti hip ampak tudi na dolgi rok. ::* Kazenske sankcije so že vgrajene (če se vsaj malo ne potrudiš, zamujaš priložnosti da bi se imel lepo itn., in se kaznuješ sam... in inšpekcijski, sodni, kazenski aparat... ne povzroča nobenih stroškov, torej sprejemljivo tudi za Gorenjce, Škote, Savinjčane, Trentarje, Bohinjce, Zgornje Ziljane itn. ;-). ::'''Dosedanje izkušnje''' ::* Dosedaj še nihče, ki sem mu jo izrekel ni odgovoril, da je ne bo poskusil izvajati in večina je rekla, da se bodo potrudili; marsikdo pa je dodal še kaj, a o tem naslednjič. ::[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 5. oktober 2026 (CEST) :::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]], @[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]]: hvala obema za lepe želje :). Priložnosti bo še veliko, foto sprehodi pa v prihodnosti redna nekaj mesečna dejavnost bodoče Wikimedije Slovenije ;). Se veselim srečanja. Zgolj spremljajta naša socialna omrežja, Telegram skupino, ali pa tukaj pod našo lipo! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 15:53, 5. oktober 2026 (CEST) == Ali bi bilo možno dodati sliko iz bloga == '''Slika v delu bloga Pavleta Kozjeka'''<ref name=Kozjek_Blog>{{navedi splet |url=http://pkozjek.blogspot.com/2008/09/alna-knjiga.html|title=Pavle Kozjek - Žalna knjiga |access-date=22.9.2026}}</ref>, ki je ohranjen in katerega del je zdaj žalna knjiga, bi bila PMM primerna tudi za naslovno za članke o njem. Kako bi bilo s pravicami? Kakšen bi bil tehnični postopek za vnos v zbirko slik? (Če bi bila vnešena tja, bi bila lahko z eno potezo vstavljena v info-polja večine jezikovnih različic čez WD - to sem že delal). Sicer je Pavletov zvesti učenec Andrej iz enega od zapisov Andrej Pečjak... In mislim, da bom lahko še kaj iz govorov dodal v članke (slovenskega in kaj morda tudi v ostale jezike). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:40, 22. september 2026 (CEST) :Na Zbirko se jo lahko naloži, če se pridobi [[:Predloga:SoglasjeVRT|dovoljenje za prosto uporabo od fotografa]], druga možnost je [[poštena uporaba]], v tem primeru se lahko slika naloži in uporabi le lokalno ([[:Slika:Boris Cibic 2012.JPG|primer]]). --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 10:16, 22. september 2026 (CEST) ::Kar zadeva to sliko Pavleta Kozjeka torej poštena uporaba za začetek, kar bom najprej preizkusil v peskovniku (kako to narediti) in povprašal, če je to to. ::Tudi bom poskusil najti čas za obisk v Mačkov graben in da bom tam povprašal domače (ter Nado in Ano Karin), pa tudi Pečjakove če vedo (koga še vprašati), kdo je avtor te slike; če bo avtor dovolil, jo potem lahko čez WD vstavim v članke v vseh jezikih, kjer je uporabljeno primerno info polje (oseba, športnik, alpinist...). ::Vetrovko, v kateri je na tisti sliki, mi je pa Pavle podaril, ko je od sponzorja dobil novejšo in lažjo, pa rekel, da starega bojnega tovariša ne bi rad zavrgel, meni pa da bo še prišla prav in mi res je, večinoma med jadranji izven poletne sezone. Zdaj bi bilo treba obnoviti impregnacijo, ampak bom to vetrovko najprej ponudil planinskemu muzeju, če jih zanima in bodo sprejeli. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:53, 27. september 2026 (CEST) {{sklici}} == Your feedback wanted: Remove ''(Language link added:) and similar'' edits from Special:RecentChanges == ''(Apologies for posting in English. You can help by translating it)'' Hello, I’m Danny from [[:en:w:Wikimedia_Deutschland|Wikimedia Deutschland’s]] [[m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects|Wikidata For Wikimedia Projects]] team.<br/> We have been investigating and examining how Wikidata’s use in the [[Special:RecentChanges]] and [[Special:Watchlist]] pages can be made to be more useful, or less ‘noisy’ (fewer edits that have little value to the reader). We are currently exploring to make a change in the volume and the type of Wikidata edits that appear in these pages, and '''we need your feedback''' to help us ensure this is a positive change for the Wikis and won’t disrupt your workflows.<br/> Language links are also known as sitelinks or interlanguage links and describe when a Wikidata item is connected to a Wiki, adding it to the language dropdown tool for other connected Wikis. [[File:Types of Lang Link changes.png|x350px|frame|A variety of "Language Link" edits as seen in the Recent Changes feed]] The request for feedback is whether you support the removal of these language link edits from the Recent Changes and Watchlist feed, or would you oppose such a change and if so, why? Please share you thoughts on the dedicated '''[[m:Talk:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Clearer_Wikidata_Edit_Summaries/Hide_Language_Link_edits|metawiki Talk page]]'''. Further information about this change: [[m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Clearer_Wikidata_Edit_Summaries/Hide_Language_Link_edits|m:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Hide_Language_Link_edits]] Thank you for any participation or feedback you give, -- [[m:User:Danny_Benjafield_(WMDE)|User:Danny Benjafield (WMDE)]] 17:16, 22. september 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Danny Benjafield (WMDE)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Danny_Benjafield_(WMDE)/MassMessage_test_list&oldid=31067455 --> == Prošnja za pregled osnutka biografskega članka == Pozdravljeni. Sem Anže Langus Petrović in sem v svojem peskovniku pripravil osnutek članka o sebi: [[Uporabnik:Kecna11/Peskovnik]]. Zavedam se konflikta interesov, zato članka ne želim sam prestavljati v glavni imenski prostor. Osnutek sem poskušal napisati nevtralno in ga podpreti z neodvisnimi objavljenimi viri (RTV Slovenija, Delo, 24ur, Gorenjski glas, SIGIC, Baza slovenskih filmov idr.). Prosil bi za pregled relevantnosti, nevtralnosti in virov ter za mnenje, ali je osnutek primeren za objavo. Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 14:13, 24. september 2026 (CEST) :{{ping|Kecna11}} osnutek žal ni primeren, saj v slovenski Wikipediji avtobiografski prispevki niso dobrodošli. Nadaljnji napotki so na [[Wikipedija:Avtobiografije]]. Problematična je tudi slika, ki verjetno ni avtoportret (ali pač?) in bi bilo treba razčistiti vprašanje avtorskih pravic. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:04, 24. september 2026 (CEST) ::Hvala za opozorilo. Fotografijo je posnel fotograf in mi jo podaril za uporabo, zato razumem, da sem jo na Commons napačno označil kot lastno delo. To bom popravil in z avtorjem uredil ustrezno dovoljenje za prosto licenco. Glede članka razumem tudi pripombo o avtobiografiji in ga ne bom sam prestavljal v glavni imenski prostor. Bi mi lahko prosim svetovali, ali osnutek pustim v peskovniku, da ga lahko neodvisni urednik pregleda oziroma po potrebi uporabi pri pripravi članka? Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 15:13, 24. september 2026 (CEST) :::V peskovniku kar se mene tiče lahko ostane nekaj časa, vendar administratorji nismo čisto soglasni glede takih vsebin, tako da ga bo mogoče kdo drug izbrisal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 15:29, 24. september 2026 (CEST) ::::Hvala za pojasnilo. Ali obstaja možnost, da bi kdo od neodvisnih urednikov Wikipedije pregledal osnutek in, če presodi, da oseba izpolnjuje merila relevantnosti ter da so viri ustrezni, članek sam uredil in objavil? Sam vanj potem ne bi posegal. Če je za takšno prošnjo primernejše kakšno drugo mesto na Wikipediji, bom hvaležen tudi za napotilo. Hvala. [[Uporabnik:Kecna11|Kecna11]] ([[Uporabniški pogovor:Kecna11|pogovor]]) 16:38, 24. september 2026 (CEST) :::::Kot piše na [[Wikipedija:Avtobiografije]], pravo mesto za take prošnje je [[Wikipedija:Želeni članki]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:27, 24. september 2026 (CEST) == 📸Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji se je začel! == [[File:Wiki Loves Monuments in Slovenia 2026 invitation poster.png|thumb|alt=Wiki Loves Monuments 2026|250px|Obiščite stran natečaja|link=Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia]] Natečaj poteka '''od 1. do 31. oktobra 2026''' in je namenjen fotografiranju ter prostemu dokumentiranju slovenske kulturne dediščine za uporabo na Wikipediji, Wikimedijini Zbirki in drugih projektih odprtega znanja. K sodelovanju vabimo vse — tako izkušene fotografe kot ljubitelje fotografije. Fotografije lahko posnamete s fotoaparatom ali telefonom. '''Pomembno!''' Fotografij '''ni treba posneti v času trajanja natečaja'''. Sodelujete lahko tudi s starejšimi fotografijami, če ustrezajo pravilom natečaja. Fotografije kulturnih spomenikov iz vse Slovenije lahko naložite v Wikimedijino Zbirko in jih prijavite v natečaj. Najlažje to storite [[:sl:Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznami spomenikov|z uporabo naših seznamov]], kjer zgolj kliknite na gumb '''Naloži''' zraven svojega spomenika, s čimer se bo vaša slika pravilno kategorizirala. 🏆 Najboljše fotografije bo izbrala '''strokovna žirija''', izbrane fotografije pa bodo sodelovale tudi v '''mednarodnem delu natečaja Wiki Loves Monuments'''. * [[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|'''Stran natečaja in pravila''']] * [[:sl:Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|'''Fotografski sprehod po Škofji Loki – 10. oktober''']] 📷 '''10. oktobra bomo organizirali fotografski sprehod''', na katerem bomo skupaj raziskovali in fotografirali kulturno dediščino [[:sl:Škofja Loka|Škofje Loke]]. Udeležba je brezplačna, vabljeni pa so vsi zainteresirani fotografi. Več informacij in prijavnico na fotografski sprehod [[:sl:Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|najdete tukaj]]. 📱 Za aktualne informacije, objave in novice o natečaju nas spremljajte na: * [https://www.instagram.com/wikimediasl Instagramu] * [https://www.facebook.com/groups/19992580660/ Facebooku] * [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku] * [https://t.me/sl_wiki Telegramu] Ključne informacije in novosti bodo objavljene tudi na [[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|strani natečaja v Wikimedijini Zbirki]]. Veselimo se vaših fotografij! -- Organizacijska ekipa Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} == Wikidata Sitelink changes in Recent Changes and Watchlist == ''(Apologies for cross-posting in English, translating it will help spread the message)'' Earlier last month, all Wikis were contacted for feedback on our proposal to remove language link changes, this change has already been deployed to Wikisource, Wikibooks, Wikivoyage, Wikiquote, Wikiversity and Wiktionary. The same change is now being rolled out globally to all Wikipedias on '''October 13, 07:00 UTC'''. Editors will no longer see notifications after this time on their [[Special:RecentChanges|Recent Changes]] and [[Special:Watchlist|Watchlist]] when a link to ''another'' language version of a page is added, removed, or changed in its Wikidata item (it does not affect language link notifications to the home wiki). There will then be a two-week monitoring period to observe if a reduction of high-volume but low-value notifications takes place, or if higher-value changes become easier to identify. Editors who rely on these notifications should be aware of the change and can share feedback or concerns on the Wikidata For Wikimedia [[m:Talk:Wikidata_For_Wikimedia_Projects/Clearer_Wikidata_Edit_Summaries/Hide_Language_Link_edits|Projects talk page]].<br/> Wikidata's own Recent Changes page is not affected as it serves as the repository for these changes. Please reach out if you have any questions, or if your wiki would like to opt-out, thank you! -- [[User:Danny_Benjafield_(WMDE)|Danny Benjafield (WMDE)]] ([[User_talk:Danny_Benjafield_(WMDE)|talk]]) sent via [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:29, 9. oktober 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Danny Benjafield (WMDE)@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Danny_Benjafield_(WMDE)/MassMessage_Test_List&oldid=31142775 --> == Pavla Kogovšek == == Prošnja za pregled osnutka == Pozdravljeni, v [[Osnutek:Pavla Kogovšek]]<nowiki> sem dodal vire. Prosim za pregled, ali je članek primeren za objavo, in pomoč pri prestavitvi v glavni imenski prostor, ker nimam dovoljenja za prestavljanje strani. Hvala. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Loevgr|Loevgr]] ([[Uporabniški pogovor:Loevgr|pogovor]]) 23:30, 12. oktober 2026 (CEST) == Kandidatura za administratorja == Zazdelo se mi je, da bi lahko imeli kakšnega novega administratorja v naših vrstah, zato sem [[Wikipedija:Prošnje za administratorstvo/VidicK01|predlagal uporabnika VidicK01]]. Vabljeni h komentiranju ali glasovanju (tisti, ki imate [[Wikipedija:Glasovanja/Pravica glasovanja|glasovalno pravico]])! LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:57, 14. oktober 2026 (CEST) ==Blokada uporabnika 97E == Pozdravljena skupnost, pišem zaradi več incidentov v zadnjih dneh na pogovorni strani članka Rusija, zaradi katerih predlagam enotedensko blokado uporabnika 97E. Ta uporabnik je sprva primerjal Rusijo z nacistično Nemčijo, potem pa dodal še ostrejšo neposredno ekvivalenco med obema državama na podlagi "genocida", "rasizma" in drugih obtožb. Skupaj z več drugimi Wikipedisti, s katerimi sem v stiku prek e-pošte, smo prišli do zaključka, da je takšna komunikacija preostra in popolnoma neprimerna in nerealna, saj Rusija ne govori o večvrednosti bele rase in ne vplinjuje milijonov ljudi. Težave uporabnika 97E in argumenti za njegovo enotedensko blokado so naslednji: 1. Uporablja ekstremne, pretirane, žaljive in milo rečeno sporne izjave, kot omenjeno nalaganje krivde Rusiji za namišljene genocide in rasizem. 2. Za omenjene sporne floskule in zelo težke besede ni ponudil nobenih argumentov in virov. 3. Trdi, da se Rusija po svojih napakah ni nikoli spremenila, s tem neposredno ignorira destalinizacijo Hruščeva in opravičila za zločine, ki sta jih izrekla Gorbačov in Jelcin (npr. za katinski dogodek). 4. Mogoče najpomembnejše, krši nepristranskost Wikipedije, kar je problematiziral že Miha. Postavlja se na stran trenutnega ukrajinskega režima, ki zelo odprto slavi kvizlinge, ki so se v drugi svetovni vojni borili na strani nacistov, kot je Stepan Bandera, Rusijo, ki pa po drugi strani slavi antifašiste, kot je Georgij Žukov, pa zaničuje. 5. Enako pomembno, uporabnik se spušča v številne urejevalske vojne, na kar ga je opozoril že administrator A09. 6. Ponižujoče in slovnično nepravilno piše ime Rusije z malo začetnico, ime Ukrajine pa z veliko. 7. Zlorablja izraz nacizem in ga primerja z naključnimi državami. 8. Je izjemno konflikten uporabnik, zaznamuje ga ničelna pripravljenost na kompromis, niti malenkost popustiti, da bi se dosegla za vse sprejemljiva rešitev. 9. Prijazno komunikacijo ignorira in jo kategorično in nevljudno/žaljivo zavrača kot AI proizvod. 10. Ima provokatorske izjave, saj po opozorilu postane njegova retorika še ostrejša. Osebno dvomim da bo blokada kaj spremenila, a je vredno poskusiti. *{{za}}, kot predlagatelj-- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:34, 16. oktober 2026 (CEST) *{{za}}, predlog je dobro argumentiran in dobronameren --[[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 13:39, 16. oktober 2026 (CEST) *{{proti}}, iskreno težko jemljem ta predlog blokade resno. Večina točk predstavlja politična nestrinjanja, osebne zamere in malenkosti, ki naj bi očitno skupaj čudežno postale razlog za blokado. Če se uporabnik moti, mu to dokažite z viri in argumenti - to je stvar vsebinskosti. Wikipedija ni ruski propagandni forum in tudi ne politični klub, v katerem blokiramo ljudi, ker si drznejo kritizirati Rusijo. Očitek, da nekdo zavrača komunikacijo zaradi AI-ja, ali da ime države piše z malo začetnico, pa je kot argument za enotedensko blokado milo rečeno absurden. Še bolj zaskrbljujoče je, da tak predlog prihaja od administratorja, od katerega bi pričakoval, da bo pravila uporabljal nepristransko, da bo znal ločiti med političnim nestrinjanjem in dejanskimi kršitvami ter da bo pri predlogu sankcij ponudil konkretne dokaze, ne pa se zanašal na subjektivne ocene uporabnikovega značaja. Če administrator predlaga blokado na podlagi tako šibkih argumentov, se je povsem upravičeno vprašati, ali je sploh primeren za opravljanje administratorske funkcije. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 14:49, 16. oktober 2026 (CEST) *{{proti}}, popolnoma se strinjam z @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]-om, te argumenti so bizarni ali pa še kaj. V šesti točki navajaš za enega izmed razlogov za blokado napako, ki je 1. deloma pravilna, 2. se lahko zgodi vsakomur. @[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]], že v [[Pogovor:Rusija#Če se z nečem ne strinjaš, ne pomeni, da ni nevtralno|pogovoru]] si @[[Uporabnik:97E|97E]]-jevo izjavo označil za sporno/neargumentirano/karsibodi, predvidevam, da samo in zgolj zaradi tvojega političnega stališča, in mu povedal, "naj umiri retoriko", po še enem njegovem komentarju, ki ni bil po mojem mnenju ne napadalen ali kaj drugega, se je Pod lipo znašel predlog za blokado. Ne razumem tudi, kako je lahko izražanje političnega stališča, ki je naključno drugačno od tvojega, kršenje Wikipedijinih pravil. Lp, --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 15:51, 16. oktober 2026 (CEST) *{{proti}} Absolutno proti, saj gre več kot očitno za politično usmerjen manever proti uporabniku z drugačnim prepričanjem. Vsebine v predlogu praktično ni. Predlagatelj uporabniku očita nepristranskost, po prebranem predlogu blokade pa bi lahko to nepristranskost kvečjemu očitali prav predlagatelju samemu. Tudi sam precej spremljam tako politiko samo kot tudi politična urejanja na Wikipediji, in @[[Uporabnik:97E|97E]] opravlja zelo dobro delo na svojem področju, zato naj s tem delom nemoteno nadaljuje tudi v prihodnje. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:24, 16. oktober 2026 (CEST) *{{Proti}} na osnovi trenutnih argumentov, med katerimi so od desetih približno trije vredni obravnave. Lahko pa se pomenimo nasploh o načinu komuniciranja, ki se je razpasel po naši wiki in zlasti po pogovornih straneh nesrečnih rusko-ukrajinskih člankov. Srečevanje različnih pogledov in mnenj je eden od temeljev, na katerih Wikipedija stoji, toda ne, če vsako debato o tem ali onem članku nekdo najprej zapelje v splošno pričkanje o nepovezanih rečeh, nato pa spusti na osebni nivo. Tudi nekateri, ki ste se že oglasili tukaj, lahko najprej pometete pred svojim pragom. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:25, 16. oktober 2026 (CEST) *{{proti}}, (domnevno) žaljenje države je daleč od kriterijev za blokado, to bi bil absurd. Se pa pridružujem komentarju o pometanju pred svojim pragom, ker oba podpornika pmm delujeta kot zagreta apologeta ruske oblasti, prav tako daleč od nepristranskosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:19, 16. oktober 2026 (CEST) *{{komentar}} Glasovanje je nekoliko brezpredmetno. Pomanjkanje časovne distance in globoka polarizacija glede vsebine spora, se kaže tudi v pristranski obravnavi uporabnikov ter (ne)toleriranja njihovega načina komuniciranja glede na lastna prepričanja. Pomisleki predlagatelja morda potrebujejo nekaj več konteksta, vendar si zaslužijo obravnavo, ne pa očitkov o njegovi primernosti za opravljanje administratorske funkcije. Predlagatelju velja priznati, da je vprašanje odprl pred skupnostjo, namesto da bi samovoljno posegel po administratorskih pooblastilih. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 20:58, 16. oktober 2026 (CEST) *: Pristranskost in nespoštljiv način komuniciranja se ne tolerirata, navajanje žaljenja neke države kot argument za blokado pa pač zbuja dvome o zmožnosti presoje. Z moje strani nobene pristranske obravnave. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:18, 16. oktober 2026 (CEST) *:Zgodba ima žal dolgo brado. Pristranska obravnava uporabnikov je letela na podelitev zvezde branitelja Wikipedije uporabniku 97E v času enega od predhodnih sporov ter trenutnim namigom/namigi o neprimernosti opravljanja administratorske funkcije. Menim, da je to slabo za nivo nadaljnjih pogovorov, saj se lahko razume tudi kot neke vrsta potuha konfliktnemu obnašanju. Razne malenkosti v kontekstu konflikta dobijo dodatno težo: ponavljajoče zapisovanje imena države z malo začetnico je težko razumeti kot naključno napako, saj gre za uveljavljeno obliko političnega protesta. Pogovorne strani niso namenjene takšnemu ali drugačnemu izražanju osebnih političnih stališč, ampak konstruktivni razpravi o izboljšanju člankov. Če nekdo nastopi z očitno navijaško pozicijo, to izzove tudi reakcijo. Slabo za nivo pogovorov, kar mislim, da je želel izpostaviti izhodiščni predlog. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 21:51, 16. oktober 2026 (CEST) *:: Podelitev zvezde branitelja v tistem kontekstu je bila po mojem mnenju napačna odločitev in sem to takrat tudi povedal. Navijaški nastop pa ne sme biti opravičilo za navijaški protinapad. Za navijaštvo tukaj ne bi smelo biti prostora. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:08, 17. oktober 2026 (CEST) *{{komentar}}Pavšalni odgovori in toleranca ekscesa, ker je tako trenutno najbolj politično varno, je značilnost tega glasovanja. Nihče si ne upa niti nasloviti osnovnega problema, da je sovražni aktivizem na straneh, ki sebe imenujejo enciklopedija in naj bi bila celovita zakladnica znanja, nedopusten. --[[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 23:17, 16. oktober 2026 (CEST) *:''Ririririririri''. Predlagam bumerang princip (blokado) za Mnogoterost, pri Bluegingerju pa se resno sprašujem o zmožnosti presoje. Vsi ti argumenti, ki naj bi bili povod za blokado, so slabi z več vidikov. Niso utemeljeni v smernicah (na kar se nekateri radi sklicujete, ko vam to paše in drugič prikrivate, ko bi vam hodilo v napoto), kar je osnovni pogoj za izvedbo dobre blokade. Da zavajanja o proukrajinskih nagnjenih ne omenjam: vsak ima svoja nagnjenja, verjetno tudi vama ne bi bilo ravno lagodno, če bi vaju blokirali zaradi proruskih nagnjenj (ki so ravno tako očitna iz urejanj), pa tudi ne bi bilo utemeljeno v smernicah in pravilih. Dobro je videti, da projekt lahko še vedno ostro nastopi proti tovrstnim poskusom političnega obračunavanja ne glede na barvo argumentatorja. Na tej točki bi razpravo o blokadi uporabnika 97E zaprl, rezultat je očitno nasprotovanje blokadi. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 00:21, 17. oktober 2026 (CEST) *::Podpiram! --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 07:45, 17. oktober 2026 (CEST) *::: Bumerang princip pa je utemeljen razlog za blokado v smernicah? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 09:08, 17. oktober 2026 (CEST) *::::Naj imajo otroci svoje veselje :) [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] ([[Uporabniški pogovor:Mnogoterost|pogovor]]) 18:08, 17. oktober 2026 (CEST) *:::::No za tak osebni nivo bi si marsikje že prislužil kak teden pavze. In tu si jo boš tudi, če boš nadaljeval. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:32, 17. oktober 2026 (CEST) A je kdo sploh prebral pripombe uporabnika Miha? So edine v tem pogovoru, ki bi jih označil za nepristranske. Se želite pogovarjati ali pričkati? Izboljšati članek ali osebno napadati? --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 12:24, 18. oktober 2026 (CEST) ef9tcl7t2ap65z3j01bb6uzuuxaqywr 0 287004 6766541 5934319 2026-10-18T05:52:18Z Engelbert 76895 pp 6766541 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Paul-Alphonse-Léon Gaglio |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= |}} '''Paul-Alphonse-Léon Gaglio''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[16. november]] [[1880]], † [[26. junij]] [[1942]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Gaglio/Paul-Alphonse-L%C3%A9on/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Gaglio, Paul-Alphonse-Léon}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] ofkgyzlgbxkh87slflmvh3uq413a5ot 0 287005 6766542 5927845 2026-10-18T05:58:11Z Engelbert 76895 pp 6766542 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Emile-Henri Gailliard |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1945 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Emile-Henri Gailliard''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[9. november]] [[1882]], † [[2. september]] [[1961]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Gailliard/%C3%89mile-Henri/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Gailliard, Emile-Henri}} [[Kategorija:Rojeni leta 1882]] [[Kategorija:Umrli leta 1961]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] qr1g5pibs66z4cezaxpai8aggxwk5tp 6766543 6766542 2026-10-18T05:59:24Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1882]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1961]]; +[[Kategorija:Francoski vojaški atašeji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766543 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Emile-Henri Gailliard |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1945 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Emile-Henri Gailliard''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[9. november]] [[1882]], † [[2. september]] [[1961]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Gailliard/%C3%89mile-Henri/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Gailliard, Emile-Henri}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Francoski vojaški atašeji]] m3i9ls5eui8etecv0iqwxbuq8sr64bo 0 287007 6766550 5932666 2026-10-18T06:24:24Z Engelbert 76895 pp, nk 6766550 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Marie-Olivier Galmiche |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1942 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Marie-Olivier Galmiche''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[4. julij]] [[1882]], † [[5. januar]] [[1969]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Galmiche/Marie-Olivier/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Galmiche, Marie-Olivier}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] sx250ordu4vbfneo3urbqrbf9w8t299 0 287008 6766615 6069032 2026-10-18T11:25:24Z Engelbert 76895 + 19 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766615 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Maurice-Gustave Gamelin |nickname=»Baudelaire« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{FRA}} |branch= |serviceyears=1893–1940 |rank=[[Armadni general (Francija)|Armadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Maurice-Gustave Gamelin''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[20. september]] [[1872]], † [[18. april]] [[1958]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Gamelin/Maurice-Gustave/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Gamelin, Maurice-Gustave}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški atašeji]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Načelniki Generalštaba Kopenske vojske Francije]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Médaille militaire]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci belgijskega reda Leopolda]] [[Kategorija:Nosilci reda krone Italije]] [[Kategorija:Nosilci reda vzhajajočega sonca]] [[Kategorija:Nosilci reda Oranje-Nassau]] [[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] [[Kategorija:Nosilci reda Polonia Restituta]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre des Théâtres d'opérations extérieures]] [[Kategorija:Nosilci belgijskega reda krone]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda belega leva]] [[Kategorija:Nosilci reda bele vrtnice Finske]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mavricija in Lazarja]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Medal (ZDA)]] [[Kategorija:Nosilci reda belega orla]] [[Kategorija:Nosilci reda Karađorđeve zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Vladimirja]] 3r8srheowr14kz7jtdqfhz96abu8jtt 0 287009 6766616 5934534 2026-10-18T11:33:37Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6766616 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Pierre-François-Marie-Joseph Garbay |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1924–1961 |rank=[[Armadni general (Francija)|Armadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Pierre-François-Marie-Joseph Garbay''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[4. oktober]] [[1903]], † [[17. julij]] [[1980]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Garbay/Pierre-Fran%C3%A7ois-Marie-Joseph/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Garbay, Pierre-François-Marie-Joseph}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojaški guvernerji Pariza]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Cross (ZDA)]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] 1lfj1dtlidm9epawtv81uzkpcql6tq1 6766617 6766616 2026-10-18T11:38:27Z Engelbert 76895 + 5 kategorije; ±[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]→[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766617 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Pierre-François-Marie-Joseph Garbay |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1924–1961 |rank=[[Armadni general (Francija)|Armadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Pierre-François-Marie-Joseph Garbay''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[4. oktober]] [[1903]], † [[17. julij]] [[1980]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Garbay/Pierre-Fran%C3%A7ois-Marie-Joseph/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Garbay, Pierre-François-Marie-Joseph}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojaški guvernerji Pariza]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Cross (ZDA)]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] [[Kategorija:Nosilci Ordre de la Libération]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre des Théâtres d'opérations extérieures]] a10ksrhs717bfabt0pzsqc1x35e1en8 0 287071 6766619 5930943 2026-10-18T11:46:06Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6766619 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jeanny-Jules-Marcel Garchery |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–[[1940]] |rank=[[Armadni general (Francija)|Armadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Jeanny-Jules-Marcel Garchery''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[16. junij]] [[1876]], † [[25. april]] [[1961]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Garchery/Joanny-Jules-Marcel/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Garchery, Jeanny-Jules-Marcel}} [[Kategorija:Rojeni leta 1876]] [[Kategorija:Umrli leta 1961]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojaški guvernerji Pariza]] afug3irrl3cq08aqkdbs1qn9vlag2ub 6766620 6766619 2026-10-18T11:51:03Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 4 kategorije; ±[[Kategorija:Vojaški guvernerji Pariza]]→[[Kategorija:Vojaški guvernerji Lyona]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766620 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jeanny-Jules-Marcel Garchery |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–[[1940]] |rank=[[Armadni general (Francija)|Armadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Jeanny-Jules-Marcel Garchery''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[16. junij]] [[1876]], † [[25. april]] [[1961]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Garchery/Joanny-Jules-Marcel/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Garchery, Jeanny-Jules-Marcel}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojaški guvernerji Lyona]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] g13uiz7ad240ramqtpc4vqssh5g0bs6 0 291267 6766302 6642736 2026-10-17T12:30:00Z TadejM 738 dolgi pomišljaj -> pomišljaj 6766302 wikitext text/x-wiki '''Janković''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 547 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Vesna Janković]] (*1976, rojena [[Dolenc]]), podjetnica, nekdanji fotomodel, manekenka in televizijska voditeljica * [[Zoran Janković]] (*1953), politik in gospodarstvenik == Znani tuji nosilci priimka == * [[Aleksa Janković]] (1806–1869), srbski politik, pravnik, predsednik vlade * [[Aleksandar Janković (razločitev)|Aleksandar Janković]] ** [[Aleksandar Janković (zdravnik)|Aleksandar Janković]] (*1925), srbski zdravnik (drug-anesteziolog: 1940-2024) ** [[Aleksandar Janković (filmolog)|Aleksandar Janković]], srbski filmolog, proesor na beograjski akademiji ** [[Aleksandar Janković|Aleksandar »Sale« Janković]] (*1972), srbski nogometaš ** [[Aleksandar Janković (poslanec)|Aleksandar Janković]] (*1972), srbski poslanec ** [[Aleksandar Janković (diplomat)|Aleksandar Janković]] (*1972), srbski diplomat, ekonomist in ambasador ** [[MC Yankoo]] (* 1981, rojen Aleksandar Janković), srbski snemalec in raper * [[Aleksandra Janković]] ** [[Aleksandra Janković (poslanka)|Aleksandra Janković]] (*1959), srbska poslanka ** [[Aleksandra Janković (igralka)|Aleksandra Janković]] (*1971), srbska igralka * [[Ambrosije Janković]] (~1731–1771), srbski slikar * [[Blažo Janković]] (1910–1995), črnogorski general, narodni heroj Jugoslavije * Bogdan Janković ** [[Bogdan Janković (profesor)|Bogdan Janković]] (1868–1918), srbski profesor in poslanec ** [[Bogdan Janković]] (*1982), srbski hokejist * [[Boško Janković]] ** [[Boško Janković (narodni heroj)|Boško Janković]] (1910–1943), srbski narodni heroj Jugoslavije ** [[Boško Janković (nogometaš)|Boško Janković]] (*1984), srbski nogometaš * [[Božidar Janković (razločitev)|Božidar Janković]] ** [[Božidar Janković]] (1849–1920), srbski general ** [[Božidar Janković (arhitekt)|Božidar Janković]] (*1931), srbski arhitekt in urbanist ** [[Božo Janković|Božidar Božo Janković]] (1951–1993), srbski nogometaš in odvetnik ** [[Božidar Janković (zdravnik)|Božidar S. Janković]] (1880–1936), srbski zdravnik, sanitetni brigadni general * [[Branimir Janković (razločitev)|Branimir Janković]] ** [[Branimir Janković]] (*1920), srbski ekonomist, prvi rektor univerze v Nišu ** [[Branimir Tori Janković]] (1934–1978), srbski filmski režiser, scenarist in igralec * [[Branislav Janković]] (1920–1994), srbski zdravnik, profesor na Farmacevtski fakulteti v Beogradu * [[Branko Janković]] ** [[Branko Janković (igralec)|Branko Janković]] (*1984), srbski gledališki, filmski in televizijski igralec ** [[Branko Janković (glasbenik)|Branko Janković - Jankula]] (1950–1982), srbski glasbenik in pevec * [[Danica Janković]] (1898–1960), srbska etnomuzikologinja * [[Dragoslav Janković (razločitev)|Dragoslav Janković]] ** [[Dragoslav Janković]] (1911–1990), srbski zgodovinar, profesor na Pravni fakulteti v Beogradu, rektor Univerze v Beogradu 1975-1977 ** [[Dragoslav Bata Janković]] (1874–1946), srbski kmet in rezervni častnik ** [[Dragoslav Maks Janković]] (1932–1988), srbski igralec, pantomimik in pedagog * [[Dražen Janković|Dražen Janković Drale]] (1965–2018), srbski glasbenik, klaviaturist, skladatelj, pisatelj in igralec * [[Dušan Janković]] (1894–1950), srbski slikar in grafik * Đorđe Janković ** [[Đorđe Janković]] (1947–2016), srbski arheolog ** [[Đuka Janković|Đorđe Đuka Janković]] (1908–1974), srbski stripar * [[Đura Janković]], srbski politik * [[Emanuilo Janković]] (1758–1791), srbski pisatelj, pisatelj, prevajalec, naravoslovec, matematik, fizik, knjigarnar in tiskar * [[Filip Janković]] ** [[Filip Janković (narodni heroj)|Filip Janković]] (1886–1942), srbski partizan in narodni heroj Jugoslavije ** [[Filip Janković (nogometaš)|Filip Janković]] (91995), srbski nogometaš * [[Ilija Dede Janković]] (1818–1874), srbski književnik in politik * [[Ines Janković]] (*1983), srbska modna oblikovalka * [[Isidora Janković]], srbska igralka, hči [[Zoran Janković (producent)|Zorana Jankovića]] * [[Jelena Janković]] (*1985), srbska teniška igralka * [[Jovo Janković]] (1919–1942), srbski partizan in narodni heroj Jugoslavije * [[Kenjo Stankov Janković]] (1797–1861), črnogorski bojevnik in vojskovodja * [[Ksenija Janković]] (*1958), srbsko-ruska čelistka * Ljiljana Janković ** [[Ljiljana Janković]] (*1935), srbska filmska igralka ** [[Ljiljana Miška Janković]] (1935–1995), srbska gledališka, filmska in televizijska igralka * [[Ljubica Janković]] (1894–1974), srbska etnomuzikologinja * [[Ljubinka Janković]] (*1958), srbska rokometašica * Marko Janković ** [[Marko Janković]] (1947–2023), srbski novinar ** [[Marko Janković (atlet)|Marko Janković]] (*1976, srbski atlet, sprinter ** [[Marko Janković (nogometaš, 1988)|Marko Janković]] (*1988), srbski nogometni vratar ** [[Marko Janković (nogometaš, 1995)|Marko Janković]] (*1995), črnogorski nogometaš * [[Maša Janković]] (*2000), srbska košarkarica * [[Mihailo Janković]] (1911–1976), srbski arhitekt * [[Mihajlo Janković Inajet]] (1858–1930), srbski industrialec * [[Milan Janković]] ** [[Milan Janković (nogometaš)|Milan Janković]] (*1959), srbski nogometaš ** [[Milan Lj. Janković|Milan Ljubomir Janković]] (*1950), srbski elektrotehnik ** [[Philip Zepter]] (*1950, rojen Milan Janković), srbski poslovnež in podjetnik * [[Milica Janković]] (1881–1939), srbska pisateljica * [[Milorad Janković (razločitev)|Milorad Janković]] ** [[Milorad Janković (nogometaš)|Milorad Janković]] (1940–2020), srbski nogometaš ** [[Milorad Janković (biolog)|Milorad M. Janković]] (1924–2002), srbski biolog in ekolog ** [[Milorad Janković|Milorad Mića Janković]] (1920–2002), srbski general * [[Miloš Janković (razločitev)|Miloš Janković]] ** [[Miloš Janković (književnik)|Miloš Janković]] (*1963), srbski književnik ** [[Miloš Janković]] (*1994), srbski košarkar * [[Milovan Janković|Milovan T. Janković]] (1828–1899), srbski profesor, ekonomist, politik in minister * [[Milutin Janković]] (1913–1944), srbski častnik in četniški vojvoda * [[Momčilo Janković]] (1883–1944), srbski politik * [[Nikola Janković (razločitev)|Nikola Janković]] ** [[Nikola Janković]] (1925–1987), srbski kipar ** [[Nikola Janković|Nikola Koka Janković]] (1926–2017), srbski kipar ** [[Nikola Janković (publicist)|Nikola Janković]] (1873–1908), srbski pisatelj in publicist ** [[Nikola Janković (nogometaš)|Nikola Janković]] (*1993), srbski nogometaš ** [[Nikola Janković (košarkar)|Nikola Janković]] (*1994), srbski košarkar * [[Nina Janković Dičić]] (*1988), srbska igralka * [[Paun Janković|Paun Janković Baća]] (1808–1865), srbski politik in minister * [[Petar Janković]] (1874–1909), srbski geograf * [[Rastko Janković]] (*1972), srbski televizijski, filmski in gledališki igralec * [[Ravijojla Rava Janković]], (1919–1944), bošnjaška narodna herojinja Jugoslavije * [[Saša Janković]] (*1970), srbski pravnik in politik * [[Slavoljub Janković]] (*1969), srbski nogometaš * [[Slobodan Janković (razločitev)|Slobodan Janković]] ** [[Slobodan Janković|Slobodan Boban Janković]] (1963–2006), srbski košarkar ** [[Slobodan Jankovič (nogometaš, 1981)|Slobodan Janković]] (*1981), srbski nogometni vratar ** [[Slobodan Jankovič (nogometaš, 1986)|Slobodan Janković]] (*1986), srbski nogometni vratar ** [[Slobodan Janković Cole]] (*1946), srbski nogometaš in nogometni trener * [[Stanoje Janković]] (1905–1986), igralec, operni in koncertni pevec * [[Stole Janković|Stoiljko Stole Janković]] (1925–1987), srbski filmski režiser in scenarist * [[Stojan Janković|Stojan Mitrović Janković]] (okoli 1635–1687), srbski narodni junak v bojih proti Turkom * [[Vladeta Janković]] (*1940), srbski klasični filolog, strokovnjak za mitologijo, publicist in diplomat * Zoran Janković ** [[Zoran Janković (vaterpolist)|Zoran Janković]] (1940–2002), srbski vatepolist ** [[Zoran Janković (producent)|Zoran Janković]] (*1957), srbski filmski in televizijski producent, oče [[Isidora Janković|Isidore Janković]] ** [[Zoran Janković (nogometaš)|Zoran Janković]] (*1974), bolgarski nogometaš in nogometni menedžer srbskega rodu ** [[Zoran Janković (kritik)|Zoran Janković]] (*1973), srbski filmski, literarni in glasbeni kritik * [[Svetlana Velmar Janković]] (1933–2014), srbska romanopiska, esejistka, kronistka, hči [[Vladimir Velmar Janković|Vladimirja Velmar Jankovića]] * [[Vasilije Janković]] (1845–1904), srbski pravoslavni duhovnik, učitelj in publicist * [[Veljko Janković]] (1911–1974), srbski partizan, častnik in narodni Heroj Jugoslavije * [[Vesna Janković (književnica)|Vesna Janković]] (*1947), srbska književnica in dramaturginja * [[Vladimir Janković]] ** [[Vladimir Janković Džet]], srbski glasbenik ** [[Vladimir Janković (odbojkar)|Vladimir Janković]], jugoslovanski odbojkar ** [[Vladimir Janković (košarkar)|Vladimir Janković]] (*1990, Βλαδίμηρος Γιάνκοβιτς), grški košarkar srbskega porekla ** [[Vladimir Janković (nogometaš)|Vlčadimir Janković]], srbski nogometaš ** [[Vladimir D. Janković]] (*1968), srbski književni prevajalec, pesnik in esejist ** [[Vladimir Janković (matematik)|Vladimir Janković]] (*1951), srbski matematik, profesor na Matematični fakulteti v Beogradu ** [[Vladimir Janković (slikar)|Vladimir Janković]] (*1952), srbski slikar * [[Vladimir Velmar Janković]] (1895–1976), srbski pravnik, psiholog, dramatik, pripovednik, esejist in kritik, oče [[Svetlana Velmar Janković|Svetlane Velmar Janković]] * [[Živadin Janković Kum]] (1921–1942), srbski partizan == Drugo == * [[posebno:PrefixIndex/Janković|seznam člankov, ki se začnejo z »Janković«]] * [[posebno:Search/intitle:Janković|seznam člnakov, ki imajo v naslovu besedo »Janković«]] == Glej tudi == * [[Janko (razločitev)|Janko]] * [[Jankovič]] * [[Cincar-Jankovići]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Janković}} {{priimek}} k0nvsw7vj4gw9enfqi6e2axo3auy22i 0 298268 6766285 6766284 2026-10-17T11:59:01Z Shabicht 3554 6766285 wikitext text/x-wiki [[Registrske tablice Italije]]{{Infopolje Država |common_name = |common_name2 = |native_name = ''{{jezik|it|Militare Ordine Ospedaliero di San Giovanni di Gerusalemme di Rodi e di Malta}}'' |conventional_long_name = Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte |image_flag = Flag of the Order of St. John (various).svg |image_coat = Coat of arms of the Sovereign Military Order of Malta.svg |image_map = |map_caption = |national_motto = {{jezik|la|Tuitio fidei et obsequium pauperum}}<br>»Braniti vero in pomagati ubogim« |national_anthem = {{jezik|la|Ave Crux Alba}} |capital = Palača Malta v [[Rim|Rimu]] |latd=41 |latm=54 |latNS=N |longd=12 |longm=28 |longEW=E |largest_city = |official_languages = [[italijanščina]]<ref>[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2016/07/Sovereign-Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-code.pdf Ustavna listina in zakonik, poglavje 7. {{ikona en}}]</ref> |government_type = |leader_title1 = veliki mojster |leader_name1 = Fra’ John Timothy Dunlap<br>(od 3. maja 2023) |leader_title2 = |leader_name2 = |sovereignty_type = Suvereni subjekt mednarodnega prava |sovereignty_note = |established_event1 = [[Malteški viteški red|Ustanovitev reda]]<br>v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]] |established_date1 = okoli 1048 |established_event2 = Papeška potrditev reda |established_date2 = 1113 |established_event3 =[[Ciper]] |established_date3 = 1291-1310 |established_event4 =[[Rodos]] |established_date4 = 1310-1523 |established_event5 =[[Malta]] |established_date5 = 1530-1798 |established_event6 =Sedež reda v [[Rim|Rimu]] |established_date6 =1834 - sedaj |established_event7 =1994 |established_date7 =stalni opazovalec v organih [[Organizacija združenih narodov|ZN]] |area_km2 = |area_rank = |percent_water = |population_estimate = |population_estimate_year = |population_estimate_rank = |population_census = |population_census_year = |population_density_km2 = |population_density_rank = |demonym = |GDP_PPP = |GDP_PPP_year = |GDP_PPP_rank = |GDP_PPP_per_capita = |GDP_PPP_per_capita_rank = |Gini = |Gini_year = |Gini_category = |Gini_rank = |GDP_nominal = |GDP_nominal_rank = |GDP_nominal_year = |GDP_nominal_per_capita = |GDP_nominal_per_capita_rank = |HDI_year = |HDI = |HDI_rank = |HDI_category = |currency = [[Malteški scudo]], [[Euro]] (za [[Poštna znamka|poštne znamke]]) |currency_code = |time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = |cctld = |calling_code = }} '''Suvereni malteški viteški red''', uradno: '''Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza Jeruzalemskega, Rodosa in Malte''' ({{langx|la|Supremus Militaris Ordo Hospitalarius Sancti Ioannis Hierosolymitani Rhodiensis et Melitensis}}, uradno [[Italijanščina|it.]]: Sovrano Militare Ordine di Malta (SMOM)), pogosto poimenovan tudi '''Malteški red''' ali '''Malteški vitezi''', je sedaj katoliški laični red, tudi z imenom '''red sv. Janeza''', ki je bil tradicionalno [[Vojaški red|vojaškega]], viteškega in plemiškega značaja.<ref>{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1332}}</ref><ref>{{cite web |url = http://www.orderofmalta.int/the-order-and-its-institutions/225/mission/?lang=en |author=Sovereign Military Order of Malta |title=Mission |website=Orderofmalta.int |access-date=12 April 2016 |archive-url = https://web.archive.org/web/20080720045346/http://www.orderofmalta.org/missione.asp?idlingua=5 |archive-date=20 July 2008 }}</ref> Njegovi člani so znani tudi po imenih ''ivanovci'' in ''hospitalci''. ==Pravni položaj reda== Kljub temu, da red nima lastnega državnega ozemlja (od leta [[1834]] ima svoj sedež v [[Rim|Rimu]]), velja za suvereni subjekt mednarodnega prava in ima priznan status eksteritorialnosti, vendar ne ozemeljske suverenosti. ==Uprava, sestava in poslanstvo== Uprava Suverenega malteškega reda ima podobno strukturo kot vlade nacionalnih držav. Vendar pa vključuje tudi posebnosti, povezane z njegovo naravo laičnega reda, ter specifično terminologijo, ki se je razvila v devetih stoletjih obstoja. Red šteje približno 13.500 vitezov, dam in kaplanov. Med njimi je 33 redovnih vitezov, ki so opravili redovne zaobljube. Do devetdesetih let prejšnjega stoletja so najvišji razredi članstva, vključno s funkcionarji, zahtevali dokazilo o plemiškem poreklu. V novejšem času je bila vzpostavljena pot, ki vitezom in damam iz najnižjega razreda (za katere dokazilo o plemiškem poreklu ni potrebno) omogoča poseben prehod v višje razrede, s čimer postanejo upravičeni do opravljanja funkcij v redu. Sodobna vloga reda je v veliki meri usmerjena v zagotavljanje humanitarne pomoči in sodelovanje pri mednarodnih humanitarnih dejavnostih. Red zaposluje približno 52.000 zdravnikov, medicinskih sester, pomožnega osebja in reševalcev, ki jim v več kot 120 državah pomaga 100.000 prostovoljcev; pomoč nudijo otrokom, brezdomcem, invalidom, starejšim, neozdravljivo bolnim, beguncem in obolelim za gobavostjo po vsem svetu, ne glede na narodnost ali veroizpoved. Red se posebej posveča skrbi za reveže, [[Begunec|pregnance ter begunce]] in preko svoje mednarodne humanitarne organizacije »Malteser International« po svojih močeh pomaga ob naravnih in drugih nesrečah po svetu, predvsem pa žrtvam naravnih nesreč, epidemij in vojn.<ref>{{navedi splet |url=https://sloveniaembassy.orderofmalta.int/sl/novice/institucionalni-video-malteskega-reda/ |title=Institucionalni video malteškega reda |accessdate=15. maj 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> ==Posebni pravni status reda== Red je znotraj mednarodnega prava priznan kot »subjekt sui generis«, kar pomeni, da ima poseben status, ki se ne ujema popolnoma z običajnimi kategorijami mednarodnega prava. Ta status mu je bil podeljen zaradi njegove »dolgotrajne predanosti zagotavljanju humanitarne pomoči in posebne vloge v mednarodnih humanitarnih odnosih«; v isti kategoriji so tudi drugi nedržavni subjekti, kot sta [[Mednarodni olimpijski komite]] in [[Rdeči križ|Mednarodni odbor Rdečega križa]].<ref>{{Cite web |author=United Nations Organization |title=Intergovernmental and Other Organizations |url=http://www.un.org/en/sections/member-states/intergovernmental-and-other-organizations/index.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20210730094550/https://www.un.org/en/about-us/intergovernmental-and-other-organizations |archive-date=30 July 2021 |publisher=United Nations}}</ref> [[Slika:Targa automobilistica Italia 1985 SMOM+60 Sovrano militare ordine di Malta.jpg|250px|thumb|Registrska oznaka reda]] [[Slika:10 скуди (2).png|250px|thumb|desno|[[Numizmatika|Numizmatični]] zlatnik z nominalo deset skudov (2023)]] Red vzdržuje diplomatske odnose z 115 državami,<ref name="Bilateral_relations">{{cite web |url=http://www.orderofmalta.int/diplomatic-activities/bilateral-relations/ |title=Bilateral Relations |publisher=Sovereign Military Order of Malta |website=Orderofmalta.int |access-date=23 April 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180309214812/https://www.orderofmalta.int/diplomatic-activities/bilateral-relations/ |archive-date=9 March 2018 |url-status=live }}</ref> sklepa mednarodne sporazume ter izdaja lastne potne liste, ima svoje [[Registrske tablice Italije|registrske oznake za vozila]], [[Kovanec|kovance]] (v svoji [[Denarna valuta|denarni valuti]] Malteški scudo,<ref>{{navedi splet |url=https://colnect.com/sl/coins/coin/66649-1_Scudo-Frey_Angelo_de_Mojana_di_Cologna_1962_-_1988-Malte%C5%A1ki_vite%C5%A1ki_red |title=Katalog kovancev |accessdate=15. april 2025 |date= |format= |work= }}</ref> katerega vrednost je vezana na [[evro]], uradni menjalni tečaj je v razmerju 1 scudo = 0,24 evra), tudi zlatnike in srebrnike (npr. serija 2026 z nominalami 1–10 scudi), ter [[Poštna znamka|poštne znamke]] (z oznakami vrednosti v [[evro|evrih]]). Njegovi dve stavbi s sedežem v Rimu uživata eksteritorialnost,<ref>{{Cite web |title=Magistral Palace |url=https://www.orderofmalta.int/government/magistral-palace/ |access-date=12 August 2022 |website=Sovereign Order of Malta }}</ref> red pa vzdržuje tudi veleposlaništva v drugih državah. Trije najvišji funkcionarji veljajo za državljane. Red ima od leta 1994 status opazovalca pri Generalni skupščini Združenih narodov,<ref name="UN_ARES48265">[https://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/48/265 United Nations General Assembly, Session 48, Resolution 265, ''Observer Status for the Sovereign Military Order of Malta in the General Assembly''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170226033238/http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A%2FRES%2F48%2F265 |date=26 February 2017}}. Retrieved 24 February 2017</ref><ref>{{cite web |title=Malta Permanent Mission to the United Nations |url=http://www.un.int/orderofmalta|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160422084757/https://www.un.int/orderofmalta/ |archive-date=22 April 2016 |access-date=12 April 2016 |publisher=United Nations}}</ref> svoje stalne misije pa ima akreditirane v [[Organizacija združenih narodov|Evropskem centru Združenih narodov]], [[Svet Evrope|Svetu Evrope]], [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]], [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCU]], [[Človekove pravice|Mednarodnem inštitutu za človekove pravice]] in [[Rdeči križ|Mednarodnem odboru Rdečega križa]]. ==Zgodovina== === Ustanovitev === [[File:Gravure de Fra Gerard fondateur des Hospitaliers de Saint-Jean.jpg|thumb|upright|Blaženi Gerard Sasso, ustanovitelj Suverenega malteškega viteškega reda. Bakrorez Laurenta Carsa, okoli leta 1725]] [[File:Tiziano, cavaliere di malta.jpg|thumb|upright|Portret neznanega malteškega viteza, delo Ticijana, ok. 1508, galerija Uffizi.]] Malteški vitezi niso izvirali iz Malte, niti prvotno niso opravljali viteških nalog. Njihov nastanek sega v zgodnje 11. stoletje, točneje v leto [[1048]] v [[Jeruzalem]], v skupnost trgovcev iz stare pomorske republike [[Amalfi]], pod vodstvom blaženega Gerarda Sasso, ki je skrbela za bolne in izčrpane romarje. Ta je od od egiptovskega kalifa pridobila dovoljenje za gradnjo cerkve, samostana in [[Hospic (zdravstvo)|hospica]] oz. [[Bolnišnica|bolnišnice]], v kateri so oskrbovali romarje vseh veroizpovedi in ras. S papeško bulo ''Pie postulatio volunta jetis'', iz 15. februarja 1113, je [[papež Pashal II.]] potrdil ustanovitev bolnišnice in verski red ter ga postavil pod okrilje Svetega sedeža ter mu podelil pravico do svobodne izvolitve predstojnikov, brez vmešavanja drugih posvetnih ali cerkvenih oblasti. Ker so bile poti po [[Sveta dežela|Sveti deželi]], v obdobju [[križarske vojne|križarskih vojn]] in v času krščanskega [[Jeruzalemsko kraljestvo|Jeruzalemskega kraljestva]] nevarne, so člani reda kmalu prevzeli tudi vojaško vlogo ter začeli varovati romarje in bolnišnice. Vsi vitezi so bili redovniki, zavezani trem redovnim zaobljubam: uboštvu, čistosti in pokorščini. Ko so muslimani pod vodstvom sultana Halila leta 1187 ponovno osvojili Sveto deželo, so se vitezi reda morali umakniti najprej v Ako, leta 1291 na [[Ciper (otok)|Ciper]], zatem leta 1310 na [[Rodos]], leta 1530 pa na [[Malta (otok)|Malto]], kjer jim je cesar [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] odobril sedež velikega mojstra in priznal suverenost. Po [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovem]] zavzetju Malte junija [[1798]], so šele leta [[1836]] sedež reda prestavili v [[Rim]]. {{glavni|Malteški viteški red}} === Ciper === Ko je po obleganju Akona leta 1291 padla zadnja krščanska postojanka v [[Sveta dežela|Sveti deželi]], se je red sprva naselil na [[Ciper|Cipru]], ki je bil tedaj pod oblastjo Luzinjancev. To ciprsko obdobje je bilo prehodno, saj red tam ni imel ne suverenosti in tudi ne dolgoročne varnosti. Kljub temu so malteški vitezi tam reorganizirali red, zbirali sredstva in ladje ter načrtovali pridobitev novega suverenega ozemlja. Iz Cipra so leta 1310 izvedli vojaško-operativni prevzem Rodosa, ki je postal njihova nova suverena država za skoraj dve stoletji. === Rodos === Leta 1310 so se vitezi pod vodstvom velikega mojstra Fra' Foulquesa de Villareta zbrali na otoku [[Rodos]]. Ker je obramba krščanskega sveta od tam zahtevala organizacijo pomorskih sil, je red zgradil mogočno ladjevje in plul po vzhodnem Sredozemlju ter se boril za krščanstvo, vključno s križarskimi pohodi v [[Sirija|Siriji]] in [[Egipt]]u. V začetku 14. stoletja so bile ustanove reda in vitezi, ki so na Rodos prišli z vseh koncev Evrope, razvrščeni glede na jezik, ki so ga govorili. Prvotnih sedem takšnih skupin oziroma »jezikov« – iz Provanse, Auvergne, Francije, Italije, Aragona (z Navaro), Združenega kraljestva (s Škotsko in Irsko) ter območja kasnejše Nemčije – se je leta 1492 povečalo na osem, ko sta se Kastilja in Portugalska ločili od aragonske skupine. Vsaka skupina je vključevala priorate ali velike priorate, bailiate in komendate ([[Komenda (posestvo)|komende]]). V začetku 14. stoletja so bile ustanove reda in vitezi, ki so na Rodos prišli z vseh koncev Evrope, razvrščeni glede na jezik, ki so ga govorili. Prvotnih sedem takšnih skupin oziroma »jezikov« ([[Francoščina|fr.]] »langues«) – iz Provanse, Auvergne, Francije, Italije, Aragona (z Navaro), Anglije (s Škotsko in Irsko) ter Nemčije – se je leta 1492 povečalo na osem, ko sta se Kastilja in Portugalska ločili od aragonske skupine. Redu sta načelovala veliki mojster (imenovan tudi knez Rodosa) in svet reda. Že od začetka so neodvisnost od drugih držav, zagotovljena s papeško listino, ter splošno priznana pravica do vzdrževanja in uporabe oboroženih sil predstavljali temelj mednarodne suverenosti reda, ki je koval lasten denar in vzdrževal diplomatske odnose z drugimi državami. Visoke položaje v redu so zasedali predstavniki različnih jezikovnih skupin. Leta 1523, po šestmesečnem obleganju in silovitih bojih proti ladjevju in vojski sultana [[Sulejman I.|Sulejmana Veličastnega]], se je obzidje zaradi podkopavanja in [[Eksploziv|razstrelitve]] z uporabo [[Smodnik|smodnika]] sesedlo. Vitezi so nato na podlagi dogovora o vdaji zapustili Rodos in s seboj odnesli svoje orožje. === Malta === [[File:Battle of Lepanto 1571.jpg|thumb|''[[Bitka pri Lepantu (1571)]]'', neznan umetnik, konec 16. stoletja]] Po porazu in umiku z [[Rodos|Rodosa]] so se vitezi reda sedem let selili po Evropi, leta 1530 pa sta jim cesar Svetega rimskega cesarstva [[Karel V. Habsburški]] in njegova mati, kastiljska kraljica Ivana, kot vladarja Sicilije, ob odobritvi [[papež Klemen VII.|papeža Klemena VII.]] v trajni fevd podelila otoka [[Malta (otok)|Malta]] in Gozo, ki ju je prevzel veliki mojster Fra' Philippe de Villiers de l'Isle Adam. Red je moral pri tem izpolnjevati pogoje, povezane z dajatvijo »malteškega sokola«.<ref>{{Cite journal |last=Eiland |first=Murray |date=2013 |title=A Snapshot of Malta |url=https://www.academia.edu/8013398 |journal=The Armiger's News |volume=35 |issue=1 |pages=2–11 |via=academia.edu |archive-date=2023-03-26 |access-date=2026-09-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326025425/https://www.academia.edu/8013398 |url-status=dead }}</ref> Leta 1565 so vitezi pod vodstvom velikega mojstra Fra' Jeana de Valetta (po katerem je poimenovana malteška prestolnica [[Valletta]]) več kot tri mesece branili otok med velikim obleganjem s strani osmanov. Flota reda je prispevala k dokončnemu porazu osmanske flote v [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu leta 1571]], ki ji je poveljeval [[Juan Avstrijski]], polbrat španskega kralja [[Filip II. Španski|Filipa II.]]. [[Reformacija]], ki je razdelila Zahodno Evropo na protestantske in katoliške države, je vplivala tudi na red. V več državah, vključno z Anglijo, Škotsko in Švedsko, je red prenehal delovati. V drugih, denimo na Nizozemskem in v Nemčiji, so celotne bailije oziroma komanderije (upravne enote reda) prešle v [[protestantizem]]; t.i. »ivanovski redovi« (''Johanniter'') še danes obstajajo v Nemčiji, na Nizozemskem, Švedskem in v številnih drugih državah, vključno z Združenimi državami Amerike in Južno Afriko. Določeno je bilo, da mora red ostati nevtralen v vsaki vojni med krščanskimi narodi.<ref>{{Cite journal |last=Cartwright |first=Mark |date=2018-08-24 |title=Knights Hospitaller |url=https://www.worldhistory.org/Knights_Hospitaller/ |journal=World History Encyclopedia |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=From the 11th century to the present day |url=https://www.orderofmalta.int/history/11-century-to-the-present-day/ |access-date=2025-12-26 |website=Sovereign Military Order of Malta |language=en-US}}</ref> Med letoma 1651 in 1665 je red upravljal štiri otoke v Karibih. 21. maja 1651 je pridobil otoke Saint Barthélemy, Saint Christopher, Saint Croix in Saint Martin. Kupil jih je od francoske družbe ''Compagnie des Îles de l'Amérique'' (Družba za ameriške otoke), ki je bila prav takrat razpuščena. Leta 1665 so bili ti štirje otoki prodani Francoski zahodnoindijski družbi. [[Slika:Situation de l'Isle de Malte a l'egard du ciel RMG F0197.tiff|250px|thumb|desno|Francoski zemljevid malteškega otočja (okoli 1798)]] ====Francoska zasedba Malte==== 19. maja 1798 je francoska flota odplula iz [[Toulon|Toulona]], spremljajoč ekspedicijske enote več kot 30.000 vojakov pod vodstvom generala [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparteja]]. Flota je bila namenjena proti [[Egipt|Egiptu]], Bonaparte pa je želel razširiti francoski vpliv v Aziji in prisiliti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] k miru v Francoskih revolucionarnih vojnah, ki so se začele leta 1792. Med plovbo proti jugovzhodu je konvoj pobral še dodatne transportne ladje iz italijanskih pristanišč in ob 5:30 zjutraj 9. junija prispel do [[Valletta|Vallette]]. Tam je Napoleon od velikega mojstra Ferdinanda von Hompescha zu Bolheima zahteval dovoljenje, da njegove ladje vplujejo v pristanišče ter se oskrbijo z vodo in zalogami. Veliki mojster je odgovoril, da lahko v pristanišče hkrati vplujeta le dve tuji ladji. Bonaparte, ki se je zavedal, da bi takšen postopek trajal predolgo in bi njegovo floto izpostavil nevarnosti napada britanskega admirala [[Horatio Nelson|Horatia Nelsona]], je takoj ukazal topniško obstreljevanje Malte.<ref>{{cite book |last=Cole |first=Juan |author-link= |date=2007 |title=Napoleon's Egypt: Invading the Middle East |url=https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole|location=New York |publisher=Palgrave Macmillan |pages=[https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole/page/8 8]–9 |isbn=978-1403964311}}</ref> Francoski vojaki so se zjutraj 11. junija izkrcali na Malti na sedmih točkah in začeli napad. Po več urah silovitih bojev so bili Maltežani na zahodu otoka prisiljeni v predajo.<ref>{{cite book |last=Cole |first=Juan |author-link= |date=2007 |title=Napoleon's Egypt: Invading the Middle East |url=https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole|location=New York |publisher=Palgrave Macmillan |page=[https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole/page/9 9] |isbn=978-1403964311}}</ref> Napoleon je začel pogajanja z utrjeno prestolnico Valletto. Veliki mojster se je zaradi premoči francoskih sil in izgube zahodnega dela Malte pogodil o predaji okupatorju.<ref>{{cite book |last=Cole |first=Juan |author-link= |date=2007 |title=Napoleon's Egypt: Invading the Middle East |url=https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole|location=New York |publisher=Palgrave Macmillan |page=[https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole/page/10 10] |isbn=978-1403964311}}</ref> Hompesch je 18. junija zapustil Malto in se umaknil v [[Trst]] (tedaj [[Sveto rimsko cesarstvo]]), kjer je živel v izgnanstvu.<ref>Whitworth Porter, ''A History of the Knights of Malta'' (London: Longman, Brown, Green, 1858). p. 457.</ref> S položaja velikega mojstra je odstopil 6. julija 1799. [[File:Emperor Paul in the Crown of the Grand Master of the Order of Malta.jpeg|thumb|upright|Ruski cesar [[Pavel I. Ruski|Pavel]] s krono velikega mojstra Malteškega reda (1799)]] Vitezi so se razkropili, čeprav je red v okrnjeni obliki še naprej obstajal in se z evropskimi vladami pogajal o vrnitvi na oblast v okviru sporazuma med Francijo in Svetim rimskim cesarstvom v času nemške mediatizacije. Ruski cesar [[Pavel I. Ruski|Pavel I.]] je največjemu številu vitezov nudil zatočišče v [[Sankt Peterburg]]u; to dejanje je privedlo do nastanka ruske tradicije ivanovcev (malteških vitezov) in priznanja reda med ruskimi cesarskimi redovi.<ref>{{cite web |url=http://www.focusmm.com/malta/ma_hist3.htm |title=Focus on Malta – History |publisher=Focusmm.com |access-date=12 October 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120304043839/http://www.focusmm.com/malta/ma_hist3.htm |archive-date=4 March 2012 |url-status=live}}</ref> Vitezi begunci v Sankt Peterburgu so za svojega velikega mojstra izvolili carja Pavla – ta je bil tekmec velikega mojstra von Hompescha, dokler slednji ni odstopil in je Pavel postal edini veliki mojster. Veliki mojster Pavel I. je poleg katoliškega velikega priorata ustanovil še »ruski veliki priorat« s kar 118 komendami, ki je po velikosti presegal preostali del reda in je bil odprt za vse kristjane. Pavlova izvolitev za velikega mojstra pa nikoli ni bila potrjena v skladu s katoliškim kanonskim pravom, zato je bil veliki mojster reda le ''[[de facto]]'' in ne ''[[de jure]]''. Do začetka 19. stoletja je bil red močno oslabljen zaradi izgube svojih prioratov po vsej Evropi. Le 10 % prihodkov reda je izviralo iz tradicionalnih virov v Evropi, preostalih 90 % pa je do leta 1810 zagotavljal ruski veliki priorat. To se je delno odražalo v tem, da so red v obdobju med letoma 1805 in 1879 – ko je papež Leon XIII. ponovno uvedel položaj velikega mojstra – vodili namestniki namesto velikih mojstrov. To je pomenilo začetek ponovnega vzpona reda kot humanitarne in verske organizacije. === Izgnanstvo === Francoske cesarske oblasti, ki so zasedle Malto, so iz [[Prvo francosko cesarstvo|Francije in njenih kolonij]] izgnale vse malteške viteze.<ref>{{cite book| url= https://books.google.com/books?id=SghCAAAAcAAJ&pg=PA32 |page=32| title= Pièces diverses relatives aux operations militaires et pol. du gén. Bonaparte |publisher=De l'imprimerie de P. Didot l'aîné| location= Paris| year= 1800 |language=fr |access-date= 2 November 2017 |archive-url= https://web.archive.org/web/20141110054721/http://books.google.com.mt/books?id=SghCAAAAcAAJ&pg=PA32 |archive-date=10 November 2014 |url-status=live }}</ref> V sedemnajstih letih med zavzetjem Malte in sklenitvijo splošnega miru so »skrbno opravljali formalnost izvolitve brata, ki bi prevzel dolžnosti velikega mojstra in s tem ohranil vitalnost suverene ustanove«.<ref>{{cite book |author=Sir Richard Broun, K.T. |author2=Bart, G.C.J.J. |location=london |year=1857 |url=https://archive.org/details/BrownSirRSynopticalSketchOfTheOrderOfKnightsHospitallers1857/page/n27/mode/2up |title=Synoptical Sketch of the Illustrious & Sovereign Order of Knights Hospitallers of St John of Jerusalem and of the Venerable Langue of England | page = 21 | archive-url = https://archive.today/20200911080504/https://archive.org/stream/BrownSirRSynopticalSketchOfTheOrderOfKnightsHospitallers1857/Brown%20Sir%20R%20-%20Synoptical%20Sketch%20of%20the%20Order%20of%20Knights%20Hospitallers%201857_djvu.txt | archive-date = 11 September 2020 | url-status = live}}</ref><ref name="N&Q,4 April 1863" /> Funkcijo namestnika magisterija in začasnega velikega mojstra so opravljali veliki baliji: grof Nikolaj Saltikov, Giovanni Battista Tommasi, Innico Maria Guevara-Suardo, Andrea Di Giovanni y Centellés, Carlo Candida in grof Filippo di Colloredo-Mels. Njihovi mandati so skupno zajemali obdobje do smrti [[Pavel I. Ruski|carja Pavla I.]] leta 1801.<ref name="N&Q,4 April 1863">{{cite journal |url=https://academic.oup.com/nq/article-abstract/s3-III/66/270/4472530?redirectedFrom=fulltext | doi = 10.1093/nq/s3-III.66.270d |title=The Order of St. John of Jerusalem |journal=Notes and Queries |volume=s3-III |issue=66 |date = 4 April 1863 | pages = 270–273 |publisher=Oxford University Press |archive-url=https://archive.today/20200911071714/https://academic.oup.com/nq/article-abstract/s3-III/66/270/4472530?redirectedFrom=fulltext |archive-date=11 September 2020 |url-status = live|url-access=subscription }} The paper cited the ''Synoptical Sketch'' as the best source available for the subject matter. The text was identically repeated in {{Deprecated archive|url=https://archive.today/20200911080417/https://masonicperiodicals.org/periodicals/mmr/issues/mmr_18041863/page/3/articles/ar00301/|title=''The Freemasons' Monthly Magazine''}}, 18 April 1863, p. 3.</ref> Amienska mirovna pogodba (1802) je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] zavezovala k umiku z Malte; otok naj bi vrnili obnovljenemu redu, katerega suverenost bi jamčile vse glavne evropske sile, določene ob sklenitvi končnega miru. Vendar do tega dejansko ni prišlo, zaradi pomislekov glede pogodbe, ki so v Združenem kraljestvu hitro naraščali. Bonapartova zavrnitev britanske ponudbe o desetletnem zakupu Malte je privedla do ponovne vzpostavitve britanske blokade francoske obale; 18. maja je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] Franciji napovedalo vojno.<ref>Pocock, Tom (2005). ''The Terror Before Trafalgar: Nelson, Napoleon, And The Secret War''. Annapolis, MD: Naval Institute Press. {{ISBN|978-1-59114-681-0}}. OCLC 56419314.p. 78</ref> Pogodba iz leta 1802 ni bila nikoli uresničena. Združeno kraljestvo je obnovilo sovražnosti, pri čemer se je sklicevalo na francosko imperialistično politiko v Zahodni Indiji, Italiji in Švici.<ref>Illustrated History of Europe: A Unique Guide to Europe's Common Heritage (1992) p. 282</ref> === Suvereni malteški viteški red === [[Dunajski kongres]] leta 1815 je potrdil izgubo Malte. Po začasnem bivanju v [[Messina|Messini]], [[Catania|Cataniji]] in [[Ferrara|Ferrari]] je bil sedež reda leta 1826 prenesen v Ferraro, leta 1834 pa v [[Rim]]. Italijanska vlada priznava eksteritorialni status Magistralni palači na ulici Via Condotti 68 in Magistralni vili na [[Aventinski grič|Aventinskem griču]]. Velika priorata Lombardija-Benečija in Sicilija sta bila obnovljena v letih 1839–1841. Papež Leon XIII. je leta 1879, po 75-letnem [[sedisvakanca|obdobju brez voditelja]] ponovno uvedel položaj velikega mojstra in za prvega velikega mojstra obnovljenega malteškega reda potrdil Giovannija Battisto Ceschija a Santa Croce. Vendar pa izguba posesti na Malti v tem obdobju ni vplivala na pravico reda do aktivnega in pasivnega diplomatskega zastopanja (pravica pošiljanja in sprejemanja diplomatskih predstavnikov), kar je pravno pomembno za absolutno kontinuiteto mednarodnega statusa, ne glede na nekdanjo teritorialno posest.<ref name="b944">{{cite journal | last=Karski | first=Karol | title=The International Legal Status of the Sovereign Military Hospitaller Order of St. John of Jerusalem of Rhodes and of Malta | journal=International Community Law Review | publisher=Brill | volume=14 | issue=1 | year=2012 | issn=1871-9740 | doi=10.1163/187197312x617674 | pages=19–32 | url=https://www.researchgate.net/publication/270721729 | quote=The Order does not exercise territorial sovereignty over any territory, including its headquarters in Rome and Fort San Angelo, leased from Malta. Both are regarded only as exterritorial property.}}</ref> Prvotno poslanstvo oskrbe bolnikov in pomoči potrebnim (hospitalska dejavnost) je postalo glavna dejavnost reda in se je v 20. stoletju vse bolj krepilo, zlasti po zaslugi dejavnosti velikih prioratov in nacionalnih združenj v številnih državah po svetu. Obsežne hospitalske in dobrodelne dejavnosti so potekale med prvo in drugo svetovno vojno pod vodstvom velikega mojstra Fra' Ludovica Chigija Albanija della Rovereja (1931–1951). Pod velikima mojstroma Fra' Angelom de Mojano di Cologno (1962–1988) in Fra' Andrewom Bertiejem (1988–2008) so se projekti še razširili. Februarja 2013 je red obeležil 900. obletnico papeške potrditve, s splošno avdienco pri [[Papež Benedikt XVI.|papežu Benediktu XVI.]] in mašo, ki jo je v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|Baziliki svetega Petra]] daroval kardinal [[Tarcisio Bertone]].<ref>{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-21388516 |title=Knights of Malta Catholic order celebrates 900 years |date=9 February 2013 |work=BBC News|archive-url=https://web.archive.org/web/20130209072857/http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-21388516 |archive-date=9 February 2013|url-status=live |access-date=10 February 2013}}</ref> Red ima 95.000 prostovoljcev.<ref>{{cite web |url=https://www.orderofmalta.int/humanitarian-medical-works/volunteers/ |title=Volunteers |publisher=Order of Malta |access-date=23 January 2025}}</ref> === Ustavna reforma === Red se je decembra 2016 soočil z vodstveno krizo, potem ko je Albrecht Freiherr von Boeselager protestiral proti svoji razrešitvi s položaja velikega kanclerja, ki jo je odredil veliki mojster Fra' Matthew Festing. Festing je Von Boeselagerja razrešil, potem ko se je izkazalo, da so druge humanitarne organizacije v okviru skupnega dobrodelnega projekta z redovo organizacijo Malteser International – namenjenega pomoči spolnim sužnjam v [[Mjanmar]]u pri zaščiti pred aidsom – delile kondome.<ref>{{cite web|url=https://apnews.com/general-news-feaacad67f7f42ef871b5acd6848564f|title=Pope probes Order of Malta ouster over old condom scandal|first=Nicole|last=Winfield|date= 22 December 2016|website=The Associated Press|access-date=30 August 2024}}</ref> Januarja 2017 je [[papež Frančišek]] odredil vrnitev Von Boeselagerja na položaj in zahteval Festingov odstop.<ref>{{cite news|work=La Stampa|access-date=26 January 2017|date=26 January 2017|url=http://www.lastampa.it/2017/01/26/vaticaninsider/eng/the-vatican/the-order-of-maltas-crisis-z3YT6XiFgkgdTytPA4StJP/pagina.html|title=The Order of Malta's crisis|first=Andrea|last=Tornielli|archive-url=https://web.archive.org/web/20170126170233/http://www.lastampa.it/2017/01/26/vaticaninsider/eng/the-vatican/the-order-of-maltas-crisis-z3YT6XiFgkgdTytPA4StJP/pagina.html|archive-date=26 January 2017|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|access-date=24 January 2017|date=24 January 2017|url=https://www.theguardian.com/world/2017/jan/25/vatican-condom-row-pope-prevails-as-knights-of-malta-chief-resigns|work=The Guardian|title=Vatican condom row: pope prevails as Knights of Malta chief resigns|agency=Reuters in Vatican City|archive-url=https://web.archive.org/web/20170125033200/https://www.theguardian.com/world/2017/jan/25/vatican-condom-row-pope-prevails-as-knights-of-malta-chief-resigns|archive-date=25 January 2017|url-status=live}}</ref> Frančišek je imenoval tudi nadškofa (kasneje kardinala) Giovannija Becciuja<ref>{{cite news|last1=Allen J.|first1=John L.|title=A triptych on Benedict's papacy, and hints of what lies beyond|url=https://www.ncronline.org/blogs/all-things-catholic/triptych-benedicts-papacy-and-hints-what-lies-beyond|access-date=8 February 2017|work=National Catholic Reporter|date=13 May 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20170612015635/https://www.ncronline.org/blogs/all-things-catholic/triptych-benedicts-papacy-and-hints-what-lies-beyond|archive-date=12 June 2017|url-status=live}} Becciu was Substitute for General Affairs of the Secretariat of State, a position akin to that of a papal chief of staff.</ref> za svojega osebnega predstavnika pri redu – s čimer je obšel kardinala patrona reda Raymonda Burka – vse do izvolitve novega velikega mojstra. Papežev dejanski prevzem nadzora nad redom so nekateri razumeli kot prelom s tradicijo in neodvisnostjo reda.<ref>{{cite news | url = https://www.economist.com/the-economist-explains/2017/02/07/why-the-pope-has-taken-control-of-the-knights-of-malta | newspaper = The Economist | access-date = 8 May 2020 | date=7 February 2017 | title = Why the pope has taken control of the Knights of Malta }}</ref> Maja 2017 je red imenoval Maura Bertera Gutiérreza, bolivijskega člana vladnega sveta, za vodenje procesa ustavne reforme.<ref>{{cite news |last1=Arocho Esteves |first1=Junno |title=Ancient order, modern times: Order of Malta focuses on renewal |url=https://www.ncronline.org/news/vatican/ancient-order-modern-times-order-malta-focuses-renewal |access-date=21 August 2017|work=National Catholic Reporter |agency=Catholic News Service|date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170821214454/https://www.ncronline.org/news/vatican/ancient-order-modern-times-order-malta-focuses-renewal |archive-date=21 August 2017 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |author=Sovereign Military Order of Malta |title=The Constitutional Reform of the Sovereign Order of Malta |website=orderofmalta.int |url=https://www.orderofmalta.int/2017/06/28/the-constitutional-reform-of-the-sovereign-order-of-malta/ |access-date=21 August 2017 |date=28 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170822011944/https://www.orderofmalta.int/2017/06/28/the-constitutional-reform-of-the-sovereign-order-of-malta/|archive-date=22 August 2017 |url-status=live}}</ref> Junija 2017 je vodstvo reda v nasprotju s tradicijo na letni avdienci pri papežu nosilo poslovne obleke namesto svečanih uniform.<ref>{{cite news |last1=McElwee |first1=Joshua J. |title=New Knights of Malta leader genuflects before Francis in Vatican meeting |url=https://www.ncronline.org/blogs/ncr-today/new-knights-malta-leader-genuflects-francis-vatican-meeting |access-date=21 August 2017 |work=National Catholic Reporter|date=23 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170821214159/https://www.ncronline.org/blogs/ncr-today/new-knights-malta-leader-genuflects-francis-vatican-meeting |archive-date=21 August 2017 |url-status=live}}</ref> Maja 2018, ko je bil izvoljen nov veliki mojster, je [[papež Frančišek]] Becciujev mandat podaljšal za nedoločen čas.<ref>{{cite press release|access-date=4 May 2018 |title=Letter of the Holy Father to the Special Delegate at the Sovereign Military Hospitaller Order of Saint John of Jerusalem, of Rhodes and of Malta (S.M.O.M.), 04.05.2018 |date=4 May 2018 |publisher=Holy See Press Office |url=https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2018/05/04/180504b.html|quote=... up to the conclusion of the reform process and in any case until I consider it useful for the Order itself. |archive-url=https://web.archive.org/web/20180505070549/https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2018/05/04/180504b.html |archive-date=5 May 2018|url-status=live}}</ref> Ko se je maja 2019 sestal generalni kapitelj reda, so bile med 62 udeleženci prvič tudi tri ženske.<ref>{{cite web |author=Sovereign Military Order of Malta |url=https://www.orderofmalta.int/2019/05/02/chapter-general-sovereign-order-of-malta-has-been-held-rome/ |website=orderofmalta.int |title=The Chapter General of the Sovereign Order of Malta has been held in Rome |date=2 May 2019 |access-date=20 May 2019 |archive-date=4 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190504120325/https://www.orderofmalta.int/2019/05/02/chapter-general-sovereign-order-of-malta-has-been-held-rome/ |url-status=dead }}</ref> 1. novembra 2020 je papež Frančišek imenoval nadškofa (kasneje kardinala) Silvana Tomasija, da na položaju njegovega posebnega delegata pri redu zamenja Becciuja, ter ponovno poudaril pristojnosti te funkcije kot edinega papeževega predstavnika.<ref>{{cite press release |publisher=Holy See Press Office |access-date=1 November 2020 | date= 1 November 2020 |language=it |title= Lettera Pontificia al Cardinale eletto Silvano Maria Tomasi per la nomina a Delegato Speciale presso il Sovrano Militare Ordine di Malta, 01.11.2020 |url=http://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2020/11/01/0567/01314.html }}</ref> 3. septembra 2022 je papež Frančišek razglasil novo ustavo reda in opravil začasna imenovanja v suvereni svet. Sklical je izredni generalni kapitelj za 25. januar 2023, ko bi bilo mogoče opraviti redna imenovanja namesto tistih, ki jih je predhodno izvedel začasno.<ref>{{Cite web |date=3 September 2022|title=Pope promulgates new Constitution of the Order of Malta |url=https://www.vaticannews.va/en/pope/news/2022-09/pope-promulgates-new-constitution-order-malta.html |access-date=4 September 2022 |website=Vatican News }}</ref><ref>{{cite web | title = Decree for the Sovereign Military Hospitaller Order of Saint John of Jerusalem, of Rhodes and of Malta (S.M.O.M.), 03.09.2022 | url= https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2022/09/03/decree-for-the-sovereign-military-hospitaller-order-of-saint-joh.html | date = 3 September 2022 | access-date = 31 January 2023 | publisher = Holy See Press Office }}</ref> Generalni kapitelj je 26. januarja v suvereni svet za šestletni mandat izvolil iste štiri člane, ki jih je prejšnji september imenoval papež Frančišek, ter šest od devetih svetnikov, ki jih je prav tako imenoval on.<ref>{{cite web | access-date = 31 January 2023 | url = https://www.orderofmalta.int/news/extraordinary-chapter-general-elected-sovereign-council/ | date = 28 January 2023 | title = The Extraordinary Chapter General Elected the Sovereign Council | website = Sovereign Order of Malta }}</ref> Papež Frančišek je 19. junija 2023 za naslednika kardinala Burka na položaju patrona imenoval kardinala Gianfranca Ghirlando.<ref>{{cite press release | publisher = Holy See Press Office | date = 19 June 2023 | access-date = 19 June 2023 | title = Rinunce e nomine, 19.06.2023| language = it| url = https://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2023/06/19/0453/01013.html }}</ref> ==Organiziranost reda in organi reda== Suvereni malteški viteški red (SMVR) sestavljajo veliki priorati, podpriorati in nacionalna združenja oz. asociacije. Tako je delo velikega priorata, podpriorata ali pa nacionalne asociacije, vedno najprej utemeljeno na osebnem življenjskem pričevanju vsakega člana za krščanske in s tem tudi visoke viteške ideale. Najlepše je takšno pričevanje uresničevano v skrbi in pomoči ljudem v stiskah, kar počne vsak član po svojih zmožnostih najprej v svojem okolju, potem pa tudi drugod. Asociacija se trudi, da bi imela vedno več skupnih aktivnosti, kjer sodelujejo vsi člani.<br> ''Šest velikih prioratov:'' * Veliki priorat Rima * Veliki priorat Lombardije in Benečije * Veliki priorat Neaplja in Sicilije * Veliki priorat Češke * Veliki priorat Avstrije * Veliki priorat Združenega kraljestva. ===Organi reda=== '''Veliki mojster'''<br> Vodja reda je veliki mojster,<ref>{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1312}}</ref> ki je verski predstojnik in tudi suveren Malteškega reda, izvoljen za desetletni mandat. Ima najvišje pristojnosti v redu, vodi zakonodajne ukrepe, ratificira mednarodne sporazume, upravlja premoženje reda in predstavlja red kot subjekt mednarodnega prava. ''Plemiški naslovi velikega mojstra reda''<br> Cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] in [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] sta velikemu mojstru reda priznala plemiški naslov [[Knez|kneza (princa)]] [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarstva]] in pripadajoče naslavljanje »visokost«. Leta [[1630]] je [[Papež Urban VIII.|papež Urban VIII.]] k temu naslovu dodal naslov »eminenca«, s čimer so bili veliki mojstri reda po položaju izenačeni s [[kardinal]]i. Iz obeh plemiških naslovov je nato nastalo zelo nenavadno uradno naslavljanje Velikega mojstra »Njegova nadvse eminentna visokost«. '''Generalni kapitelj'''<br> Ena od nalog Generalnega kapitlja, ki je zakonodajni organ reda, je poleg priprave splošnih aktov, pravilnikov, sporazumov ter pogodb tudi izvolitev in imenovanje članov Suverenega sveta reda. Generalni kapitelj se sestaja vsakih pet let. Na vsakem zasedanju so prisotni tudi člani Suverenega sveta, ki imajo na seji volilno pravico. '''Suvereni svet'''<br> Naloga Suverenega sveta je nuditi pomoč Velikemu mojstru pri vodenju reda. V Suverenem svetu je šest članov in štirje visoki častniki: Veliki poveljnik, Veliki kancler, Veliki hospitalec in Prevzemnik skupnega zaklada. Veliki kancler, katerega urad vključuje ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za zunanje zadeve, je vodja izvršilne veje oblasti. Odgovoren je za diplomatske misije reda in odnose z nacionalnimi organizacijami. Med pristojnostmi urada Velikega hospitalca sta področji humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja, sam pa usklajuje humanitarne in dobrodelne dejavnosti reda. Prevzemnik skupnega zaklada je neke vrste minister za finance in proračun, ki upravlja področje financ in premoženja reda. '''Svet reda'''<br> Svet reda (skupščino) sestavljajo poleg članov Suverenega sveta (vlade reda) še drugi funkcionarji in predstavniki članov reda. ===Delovanje reda v Italiji=== [[Slika:Palazzo di Malta (Roma).jpg|250px|thumb|levo|Sedež reda v palači Malta v Rimu]] [[Italija|Republika Italija]] priznava redu v [[Rim|Rimu]], na delu svojega ozemlja eksteritorialnost, in sicer v palači Malta (Via dei Condotti 68) kjer ima red svoj sedež od leta [[1834]], ter v vili Malta. Suvereni malteški viteški red je sedaj mednarodno priznana institucija, ki ima celo lastne [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|oborožene sile]]. [[Slika:2june 2007 489.jpg|250px|thumb|desno|Pripadniki korpusa ACISMOM na paradi ob Dnevu republike v Rimu leta 2007]] [[Slika:Logo Corpo Militare EI-SMOM.png|thumb|150px|Logo vojaškega korpusa Suverenega malteškega viteškega reda (ACISMOM)]] Leta 1877 so člani treh Velikih prioratov na območju Italije ustanovili Združenje italijanskih vitezov suverenega vojaškega malteškega reda, ki lahko deluje na italijanskem ozemlju. Njegovi prostovoljci sestavljajo [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|vojaški korpus ACISMOM]], pomožno vojaško enoto [[Italijanska kopenska vojska|italijanske kopenske vojske]]. Pod okriljem korpusa deluje tudi ženski [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. ===Delovanje reda na Malti=== Suvereni malteški viteški red ima svoj misijon tudi na [[Malta|Malti]]. Z Republiko Malto je red doslej sklenil dva sporazuma oz. bilateralni pogodbi. Prva pogodba z dne 21. junija 1991 je prenehala veljati in jo je nadomestila druga, podpisana 5. decembra 1998 in ratificirana 1. novembra 2001. Ta redu dovoljuje uporabo zgornjega dela trdnjave St. Angelo v mestu Birgu, z omejeno eksteritorialnostjo. Njen namen je »dati redu možnost boljšega izvajanja humanitarnih dejavnosti, pa tudi boljšo opredelitev pravnega statusa trdnjave, ob upoštevanju suverenosti Republike Malte nad njo«. Dogovor o najemu je sklenjen za obdobje 99 let, vendar malteški vladi omogoča, da ga kadar koli odpove po 50 letih. V skladu s pogoji sporazuma sta na trdnjavi izobešeni tako zastava reda, kot tudi zastava Malte. Pogodba osebam ne dovoljuje azila in na splošno kljub delni esteritorialnosti so malteška sodišča v celoti stvarno in krajevno pristojna ter se v vseh pravnih postopkih uporablja [[Pravo|malteško pravo]]. Trdnjava je obnovljena in v njej se sedaj organizirajo kulturne in zgodovinske prireditve, ki so povezane z malteškim viteškim redom. [[Slika:Malta Knights.jpg|right|thumb|250px|Prikaz vojaškega urjenja v uniformah iz [[16. stoletje|16. stoletja]], v trdnjavi Saint Elmo v [[Valletta|Valletti]] na [[Malta|Malti]], maja 2005]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Nicholson, Helen J. (2001). The Knights Hospitaller. ISBN 1-84383-038-8. * Noonan, James-Charles, Jr. (1996). The Church Visible: The Ceremonial Life and Protocol of the Roman Catholic Church. Viking, ISBN 0-670-86745-4. * Read, Piers Paul (1999). The Templars. Imago, ISBN 85-312-0735-5. * »Some Notes About the Sovereign Military Order of Malta in the U.S.A.« Nobilta (Rivista di Araldica, Genealogia, Ordini Cavallereschi). Istituto Araldico Genealogico Italiano. Vol VII, No. 32 (September/October 1999). * Tyerman, Christopher (2006). God's War: A New History of the Crusades. Allen Lane, ISBN 0-7139-9220-4. * Peyrefitte, Roger. Knights of Malta. Translated from the French by Edward Hyams. Secker & Warburg, London, 1960. * Rok Hrženjak, Zgodovina malteškega viteškega reda, [http://zupnije.rkc.si/polzela/upload/ZGODOVINA/MALTESKI_V_RED.htm] * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[Malteški vitezi]] * [[Vojaški korpus Suverenega malteškega viteškega reda]] * [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. == Zunanje povezave == * [https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?__xts__=H- Malteška pomoč Slovenija] pridobljeno 19.05.2021 * [https://www.orderofmalta.int www.orderofmalta.int] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021 * [https://www.youtube.com/watch?v=6WQHtkN5mA4 Palazzo Malta] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021 {{Zbirka|Category:Sovereign Military Order of Malta}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Rimskokatoliški redovi in kongregacije]] [[Kategorija:Malteški vitezi]] [[Kategorija:Križarske vojne]] [[Kategorija:Viteški redovi]] {{normativna kontrola}} kb6u7wf9yir45arkaksbpqxdy3xt6wt 6766287 6766285 2026-10-17T11:59:56Z Shabicht 3554 /* Posebni pravni status reda */ 6766287 wikitext text/x-wiki [[Registrske tablice Italije]]{{Infopolje Država |common_name = |common_name2 = |native_name = ''{{jezik|it|Militare Ordine Ospedaliero di San Giovanni di Gerusalemme di Rodi e di Malta}}'' |conventional_long_name = Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte |image_flag = Flag of the Order of St. John (various).svg |image_coat = Coat of arms of the Sovereign Military Order of Malta.svg |image_map = |map_caption = |national_motto = {{jezik|la|Tuitio fidei et obsequium pauperum}}<br>»Braniti vero in pomagati ubogim« |national_anthem = {{jezik|la|Ave Crux Alba}} |capital = Palača Malta v [[Rim|Rimu]] |latd=41 |latm=54 |latNS=N |longd=12 |longm=28 |longEW=E |largest_city = |official_languages = [[italijanščina]]<ref>[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2016/07/Sovereign-Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-code.pdf Ustavna listina in zakonik, poglavje 7. {{ikona en}}]</ref> |government_type = |leader_title1 = veliki mojster |leader_name1 = Fra’ John Timothy Dunlap<br>(od 3. maja 2023) |leader_title2 = |leader_name2 = |sovereignty_type = Suvereni subjekt mednarodnega prava |sovereignty_note = |established_event1 = [[Malteški viteški red|Ustanovitev reda]]<br>v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]] |established_date1 = okoli 1048 |established_event2 = Papeška potrditev reda |established_date2 = 1113 |established_event3 =[[Ciper]] |established_date3 = 1291-1310 |established_event4 =[[Rodos]] |established_date4 = 1310-1523 |established_event5 =[[Malta]] |established_date5 = 1530-1798 |established_event6 =Sedež reda v [[Rim|Rimu]] |established_date6 =1834 - sedaj |established_event7 =1994 |established_date7 =stalni opazovalec v organih [[Organizacija združenih narodov|ZN]] |area_km2 = |area_rank = |percent_water = |population_estimate = |population_estimate_year = |population_estimate_rank = |population_census = |population_census_year = |population_density_km2 = |population_density_rank = |demonym = |GDP_PPP = |GDP_PPP_year = |GDP_PPP_rank = |GDP_PPP_per_capita = |GDP_PPP_per_capita_rank = |Gini = |Gini_year = |Gini_category = |Gini_rank = |GDP_nominal = |GDP_nominal_rank = |GDP_nominal_year = |GDP_nominal_per_capita = |GDP_nominal_per_capita_rank = |HDI_year = |HDI = |HDI_rank = |HDI_category = |currency = [[Malteški scudo]], [[Euro]] (za [[Poštna znamka|poštne znamke]]) |currency_code = |time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = |cctld = |calling_code = }} '''Suvereni malteški viteški red''', uradno: '''Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza Jeruzalemskega, Rodosa in Malte''' ({{langx|la|Supremus Militaris Ordo Hospitalarius Sancti Ioannis Hierosolymitani Rhodiensis et Melitensis}}, uradno [[Italijanščina|it.]]: Sovrano Militare Ordine di Malta (SMOM)), pogosto poimenovan tudi '''Malteški red''' ali '''Malteški vitezi''', je sedaj katoliški laični red, tudi z imenom '''red sv. Janeza''', ki je bil tradicionalno [[Vojaški red|vojaškega]], viteškega in plemiškega značaja.<ref>{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1332}}</ref><ref>{{cite web |url = http://www.orderofmalta.int/the-order-and-its-institutions/225/mission/?lang=en |author=Sovereign Military Order of Malta |title=Mission |website=Orderofmalta.int |access-date=12 April 2016 |archive-url = https://web.archive.org/web/20080720045346/http://www.orderofmalta.org/missione.asp?idlingua=5 |archive-date=20 July 2008 }}</ref> Njegovi člani so znani tudi po imenih ''ivanovci'' in ''hospitalci''. ==Pravni položaj reda== Kljub temu, da red nima lastnega državnega ozemlja (od leta [[1834]] ima svoj sedež v [[Rim|Rimu]]), velja za suvereni subjekt mednarodnega prava in ima priznan status eksteritorialnosti, vendar ne ozemeljske suverenosti. ==Uprava, sestava in poslanstvo== Uprava Suverenega malteškega reda ima podobno strukturo kot vlade nacionalnih držav. Vendar pa vključuje tudi posebnosti, povezane z njegovo naravo laičnega reda, ter specifično terminologijo, ki se je razvila v devetih stoletjih obstoja. Red šteje približno 13.500 vitezov, dam in kaplanov. Med njimi je 33 redovnih vitezov, ki so opravili redovne zaobljube. Do devetdesetih let prejšnjega stoletja so najvišji razredi članstva, vključno s funkcionarji, zahtevali dokazilo o plemiškem poreklu. V novejšem času je bila vzpostavljena pot, ki vitezom in damam iz najnižjega razreda (za katere dokazilo o plemiškem poreklu ni potrebno) omogoča poseben prehod v višje razrede, s čimer postanejo upravičeni do opravljanja funkcij v redu. Sodobna vloga reda je v veliki meri usmerjena v zagotavljanje humanitarne pomoči in sodelovanje pri mednarodnih humanitarnih dejavnostih. Red zaposluje približno 52.000 zdravnikov, medicinskih sester, pomožnega osebja in reševalcev, ki jim v več kot 120 državah pomaga 100.000 prostovoljcev; pomoč nudijo otrokom, brezdomcem, invalidom, starejšim, neozdravljivo bolnim, beguncem in obolelim za gobavostjo po vsem svetu, ne glede na narodnost ali veroizpoved. Red se posebej posveča skrbi za reveže, [[Begunec|pregnance ter begunce]] in preko svoje mednarodne humanitarne organizacije »Malteser International« po svojih močeh pomaga ob naravnih in drugih nesrečah po svetu, predvsem pa žrtvam naravnih nesreč, epidemij in vojn.<ref>{{navedi splet |url=https://sloveniaembassy.orderofmalta.int/sl/novice/institucionalni-video-malteskega-reda/ |title=Institucionalni video malteškega reda |accessdate=15. maj 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> ==Posebni pravni status reda== Red je znotraj mednarodnega prava priznan kot »subjekt sui generis«, kar pomeni, da ima poseben status, ki se ne ujema popolnoma z običajnimi kategorijami mednarodnega prava. Ta status mu je bil podeljen zaradi njegove »dolgotrajne predanosti zagotavljanju humanitarne pomoči in posebne vloge v mednarodnih humanitarnih odnosih«; v isti kategoriji so tudi drugi nedržavni subjekti, kot sta [[Mednarodni olimpijski komite]] in [[Rdeči križ|Mednarodni odbor Rdečega križa]].<ref>{{Cite web |author=United Nations Organization |title=Intergovernmental and Other Organizations |url=http://www.un.org/en/sections/member-states/intergovernmental-and-other-organizations/index.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20210730094550/https://www.un.org/en/about-us/intergovernmental-and-other-organizations |archive-date=30 July 2021 |publisher=United Nations}}</ref> [[Slika:Targa automobilistica Italia 1985 SMOM+60 Sovrano militare ordine di Malta.jpg|250px|thumb|Registrska oznaka reda]] [[Slika:10 скуди (2).png|250px|thumb|desno|[[Numizmatika|Numizmatični]] zlatnik z nominalo desetih skudov (2023)]] Red vzdržuje diplomatske odnose z 115 državami,<ref name="Bilateral_relations">{{cite web |url=http://www.orderofmalta.int/diplomatic-activities/bilateral-relations/ |title=Bilateral Relations |publisher=Sovereign Military Order of Malta |website=Orderofmalta.int |access-date=23 April 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180309214812/https://www.orderofmalta.int/diplomatic-activities/bilateral-relations/ |archive-date=9 March 2018 |url-status=live }}</ref> sklepa mednarodne sporazume ter izdaja lastne potne liste, ima svoje [[Registrske tablice Italije|registrske oznake za vozila]], [[Kovanec|kovance]] (v svoji [[Denarna valuta|denarni valuti]] Malteški scudo,<ref>{{navedi splet |url=https://colnect.com/sl/coins/coin/66649-1_Scudo-Frey_Angelo_de_Mojana_di_Cologna_1962_-_1988-Malte%C5%A1ki_vite%C5%A1ki_red |title=Katalog kovancev |accessdate=15. april 2025 |date= |format= |work= }}</ref> katerega vrednost je vezana na [[evro]], uradni menjalni tečaj je v razmerju 1 scudo = 0,24 evra), tudi zlatnike in srebrnike (npr. serija 2026 z nominalami 1–10 scudi), ter [[Poštna znamka|poštne znamke]] (z oznakami vrednosti v [[evro|evrih]]). Njegovi dve stavbi s sedežem v Rimu uživata eksteritorialnost,<ref>{{Cite web |title=Magistral Palace |url=https://www.orderofmalta.int/government/magistral-palace/ |access-date=12 August 2022 |website=Sovereign Order of Malta }}</ref> red pa vzdržuje tudi veleposlaništva v drugih državah. Trije najvišji funkcionarji veljajo za državljane. Red ima od leta 1994 status opazovalca pri Generalni skupščini Združenih narodov,<ref name="UN_ARES48265">[https://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/48/265 United Nations General Assembly, Session 48, Resolution 265, ''Observer Status for the Sovereign Military Order of Malta in the General Assembly''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170226033238/http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A%2FRES%2F48%2F265 |date=26 February 2017}}. Retrieved 24 February 2017</ref><ref>{{cite web |title=Malta Permanent Mission to the United Nations |url=http://www.un.int/orderofmalta|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160422084757/https://www.un.int/orderofmalta/ |archive-date=22 April 2016 |access-date=12 April 2016 |publisher=United Nations}}</ref> svoje stalne misije pa ima akreditirane v [[Organizacija združenih narodov|Evropskem centru Združenih narodov]], [[Svet Evrope|Svetu Evrope]], [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]], [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCU]], [[Človekove pravice|Mednarodnem inštitutu za človekove pravice]] in [[Rdeči križ|Mednarodnem odboru Rdečega križa]]. ==Zgodovina== === Ustanovitev === [[File:Gravure de Fra Gerard fondateur des Hospitaliers de Saint-Jean.jpg|thumb|upright|Blaženi Gerard Sasso, ustanovitelj Suverenega malteškega viteškega reda. Bakrorez Laurenta Carsa, okoli leta 1725]] [[File:Tiziano, cavaliere di malta.jpg|thumb|upright|Portret neznanega malteškega viteza, delo Ticijana, ok. 1508, galerija Uffizi.]] Malteški vitezi niso izvirali iz Malte, niti prvotno niso opravljali viteških nalog. Njihov nastanek sega v zgodnje 11. stoletje, točneje v leto [[1048]] v [[Jeruzalem]], v skupnost trgovcev iz stare pomorske republike [[Amalfi]], pod vodstvom blaženega Gerarda Sasso, ki je skrbela za bolne in izčrpane romarje. Ta je od od egiptovskega kalifa pridobila dovoljenje za gradnjo cerkve, samostana in [[Hospic (zdravstvo)|hospica]] oz. [[Bolnišnica|bolnišnice]], v kateri so oskrbovali romarje vseh veroizpovedi in ras. S papeško bulo ''Pie postulatio volunta jetis'', iz 15. februarja 1113, je [[papež Pashal II.]] potrdil ustanovitev bolnišnice in verski red ter ga postavil pod okrilje Svetega sedeža ter mu podelil pravico do svobodne izvolitve predstojnikov, brez vmešavanja drugih posvetnih ali cerkvenih oblasti. Ker so bile poti po [[Sveta dežela|Sveti deželi]], v obdobju [[križarske vojne|križarskih vojn]] in v času krščanskega [[Jeruzalemsko kraljestvo|Jeruzalemskega kraljestva]] nevarne, so člani reda kmalu prevzeli tudi vojaško vlogo ter začeli varovati romarje in bolnišnice. Vsi vitezi so bili redovniki, zavezani trem redovnim zaobljubam: uboštvu, čistosti in pokorščini. Ko so muslimani pod vodstvom sultana Halila leta 1187 ponovno osvojili Sveto deželo, so se vitezi reda morali umakniti najprej v Ako, leta 1291 na [[Ciper (otok)|Ciper]], zatem leta 1310 na [[Rodos]], leta 1530 pa na [[Malta (otok)|Malto]], kjer jim je cesar [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] odobril sedež velikega mojstra in priznal suverenost. Po [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovem]] zavzetju Malte junija [[1798]], so šele leta [[1836]] sedež reda prestavili v [[Rim]]. {{glavni|Malteški viteški red}} === Ciper === Ko je po obleganju Akona leta 1291 padla zadnja krščanska postojanka v [[Sveta dežela|Sveti deželi]], se je red sprva naselil na [[Ciper|Cipru]], ki je bil tedaj pod oblastjo Luzinjancev. To ciprsko obdobje je bilo prehodno, saj red tam ni imel ne suverenosti in tudi ne dolgoročne varnosti. Kljub temu so malteški vitezi tam reorganizirali red, zbirali sredstva in ladje ter načrtovali pridobitev novega suverenega ozemlja. Iz Cipra so leta 1310 izvedli vojaško-operativni prevzem Rodosa, ki je postal njihova nova suverena država za skoraj dve stoletji. === Rodos === Leta 1310 so se vitezi pod vodstvom velikega mojstra Fra' Foulquesa de Villareta zbrali na otoku [[Rodos]]. Ker je obramba krščanskega sveta od tam zahtevala organizacijo pomorskih sil, je red zgradil mogočno ladjevje in plul po vzhodnem Sredozemlju ter se boril za krščanstvo, vključno s križarskimi pohodi v [[Sirija|Siriji]] in [[Egipt]]u. V začetku 14. stoletja so bile ustanove reda in vitezi, ki so na Rodos prišli z vseh koncev Evrope, razvrščeni glede na jezik, ki so ga govorili. Prvotnih sedem takšnih skupin oziroma »jezikov« – iz Provanse, Auvergne, Francije, Italije, Aragona (z Navaro), Združenega kraljestva (s Škotsko in Irsko) ter območja kasnejše Nemčije – se je leta 1492 povečalo na osem, ko sta se Kastilja in Portugalska ločili od aragonske skupine. Vsaka skupina je vključevala priorate ali velike priorate, bailiate in komendate ([[Komenda (posestvo)|komende]]). V začetku 14. stoletja so bile ustanove reda in vitezi, ki so na Rodos prišli z vseh koncev Evrope, razvrščeni glede na jezik, ki so ga govorili. Prvotnih sedem takšnih skupin oziroma »jezikov« ([[Francoščina|fr.]] »langues«) – iz Provanse, Auvergne, Francije, Italije, Aragona (z Navaro), Anglije (s Škotsko in Irsko) ter Nemčije – se je leta 1492 povečalo na osem, ko sta se Kastilja in Portugalska ločili od aragonske skupine. Redu sta načelovala veliki mojster (imenovan tudi knez Rodosa) in svet reda. Že od začetka so neodvisnost od drugih držav, zagotovljena s papeško listino, ter splošno priznana pravica do vzdrževanja in uporabe oboroženih sil predstavljali temelj mednarodne suverenosti reda, ki je koval lasten denar in vzdrževal diplomatske odnose z drugimi državami. Visoke položaje v redu so zasedali predstavniki različnih jezikovnih skupin. Leta 1523, po šestmesečnem obleganju in silovitih bojih proti ladjevju in vojski sultana [[Sulejman I.|Sulejmana Veličastnega]], se je obzidje zaradi podkopavanja in [[Eksploziv|razstrelitve]] z uporabo [[Smodnik|smodnika]] sesedlo. Vitezi so nato na podlagi dogovora o vdaji zapustili Rodos in s seboj odnesli svoje orožje. === Malta === [[File:Battle of Lepanto 1571.jpg|thumb|''[[Bitka pri Lepantu (1571)]]'', neznan umetnik, konec 16. stoletja]] Po porazu in umiku z [[Rodos|Rodosa]] so se vitezi reda sedem let selili po Evropi, leta 1530 pa sta jim cesar Svetega rimskega cesarstva [[Karel V. Habsburški]] in njegova mati, kastiljska kraljica Ivana, kot vladarja Sicilije, ob odobritvi [[papež Klemen VII.|papeža Klemena VII.]] v trajni fevd podelila otoka [[Malta (otok)|Malta]] in Gozo, ki ju je prevzel veliki mojster Fra' Philippe de Villiers de l'Isle Adam. Red je moral pri tem izpolnjevati pogoje, povezane z dajatvijo »malteškega sokola«.<ref>{{Cite journal |last=Eiland |first=Murray |date=2013 |title=A Snapshot of Malta |url=https://www.academia.edu/8013398 |journal=The Armiger's News |volume=35 |issue=1 |pages=2–11 |via=academia.edu |archive-date=2023-03-26 |access-date=2026-09-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326025425/https://www.academia.edu/8013398 |url-status=dead }}</ref> Leta 1565 so vitezi pod vodstvom velikega mojstra Fra' Jeana de Valetta (po katerem je poimenovana malteška prestolnica [[Valletta]]) več kot tri mesece branili otok med velikim obleganjem s strani osmanov. Flota reda je prispevala k dokončnemu porazu osmanske flote v [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu leta 1571]], ki ji je poveljeval [[Juan Avstrijski]], polbrat španskega kralja [[Filip II. Španski|Filipa II.]]. [[Reformacija]], ki je razdelila Zahodno Evropo na protestantske in katoliške države, je vplivala tudi na red. V več državah, vključno z Anglijo, Škotsko in Švedsko, je red prenehal delovati. V drugih, denimo na Nizozemskem in v Nemčiji, so celotne bailije oziroma komanderije (upravne enote reda) prešle v [[protestantizem]]; t.i. »ivanovski redovi« (''Johanniter'') še danes obstajajo v Nemčiji, na Nizozemskem, Švedskem in v številnih drugih državah, vključno z Združenimi državami Amerike in Južno Afriko. Določeno je bilo, da mora red ostati nevtralen v vsaki vojni med krščanskimi narodi.<ref>{{Cite journal |last=Cartwright |first=Mark |date=2018-08-24 |title=Knights Hospitaller |url=https://www.worldhistory.org/Knights_Hospitaller/ |journal=World History Encyclopedia |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=From the 11th century to the present day |url=https://www.orderofmalta.int/history/11-century-to-the-present-day/ |access-date=2025-12-26 |website=Sovereign Military Order of Malta |language=en-US}}</ref> Med letoma 1651 in 1665 je red upravljal štiri otoke v Karibih. 21. maja 1651 je pridobil otoke Saint Barthélemy, Saint Christopher, Saint Croix in Saint Martin. Kupil jih je od francoske družbe ''Compagnie des Îles de l'Amérique'' (Družba za ameriške otoke), ki je bila prav takrat razpuščena. Leta 1665 so bili ti štirje otoki prodani Francoski zahodnoindijski družbi. [[Slika:Situation de l'Isle de Malte a l'egard du ciel RMG F0197.tiff|250px|thumb|desno|Francoski zemljevid malteškega otočja (okoli 1798)]] ====Francoska zasedba Malte==== 19. maja 1798 je francoska flota odplula iz [[Toulon|Toulona]], spremljajoč ekspedicijske enote več kot 30.000 vojakov pod vodstvom generala [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparteja]]. Flota je bila namenjena proti [[Egipt|Egiptu]], Bonaparte pa je želel razširiti francoski vpliv v Aziji in prisiliti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] k miru v Francoskih revolucionarnih vojnah, ki so se začele leta 1792. Med plovbo proti jugovzhodu je konvoj pobral še dodatne transportne ladje iz italijanskih pristanišč in ob 5:30 zjutraj 9. junija prispel do [[Valletta|Vallette]]. Tam je Napoleon od velikega mojstra Ferdinanda von Hompescha zu Bolheima zahteval dovoljenje, da njegove ladje vplujejo v pristanišče ter se oskrbijo z vodo in zalogami. Veliki mojster je odgovoril, da lahko v pristanišče hkrati vplujeta le dve tuji ladji. Bonaparte, ki se je zavedal, da bi takšen postopek trajal predolgo in bi njegovo floto izpostavil nevarnosti napada britanskega admirala [[Horatio Nelson|Horatia Nelsona]], je takoj ukazal topniško obstreljevanje Malte.<ref>{{cite book |last=Cole |first=Juan |author-link= |date=2007 |title=Napoleon's Egypt: Invading the Middle East |url=https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole|location=New York |publisher=Palgrave Macmillan |pages=[https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole/page/8 8]–9 |isbn=978-1403964311}}</ref> Francoski vojaki so se zjutraj 11. junija izkrcali na Malti na sedmih točkah in začeli napad. Po več urah silovitih bojev so bili Maltežani na zahodu otoka prisiljeni v predajo.<ref>{{cite book |last=Cole |first=Juan |author-link= |date=2007 |title=Napoleon's Egypt: Invading the Middle East |url=https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole|location=New York |publisher=Palgrave Macmillan |page=[https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole/page/9 9] |isbn=978-1403964311}}</ref> Napoleon je začel pogajanja z utrjeno prestolnico Valletto. Veliki mojster se je zaradi premoči francoskih sil in izgube zahodnega dela Malte pogodil o predaji okupatorju.<ref>{{cite book |last=Cole |first=Juan |author-link= |date=2007 |title=Napoleon's Egypt: Invading the Middle East |url=https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole|location=New York |publisher=Palgrave Macmillan |page=[https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole/page/10 10] |isbn=978-1403964311}}</ref> Hompesch je 18. junija zapustil Malto in se umaknil v [[Trst]] (tedaj [[Sveto rimsko cesarstvo]]), kjer je živel v izgnanstvu.<ref>Whitworth Porter, ''A History of the Knights of Malta'' (London: Longman, Brown, Green, 1858). p. 457.</ref> S položaja velikega mojstra je odstopil 6. julija 1799. [[File:Emperor Paul in the Crown of the Grand Master of the Order of Malta.jpeg|thumb|upright|Ruski cesar [[Pavel I. Ruski|Pavel]] s krono velikega mojstra Malteškega reda (1799)]] Vitezi so se razkropili, čeprav je red v okrnjeni obliki še naprej obstajal in se z evropskimi vladami pogajal o vrnitvi na oblast v okviru sporazuma med Francijo in Svetim rimskim cesarstvom v času nemške mediatizacije. Ruski cesar [[Pavel I. Ruski|Pavel I.]] je največjemu številu vitezov nudil zatočišče v [[Sankt Peterburg]]u; to dejanje je privedlo do nastanka ruske tradicije ivanovcev (malteških vitezov) in priznanja reda med ruskimi cesarskimi redovi.<ref>{{cite web |url=http://www.focusmm.com/malta/ma_hist3.htm |title=Focus on Malta – History |publisher=Focusmm.com |access-date=12 October 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120304043839/http://www.focusmm.com/malta/ma_hist3.htm |archive-date=4 March 2012 |url-status=live}}</ref> Vitezi begunci v Sankt Peterburgu so za svojega velikega mojstra izvolili carja Pavla – ta je bil tekmec velikega mojstra von Hompescha, dokler slednji ni odstopil in je Pavel postal edini veliki mojster. Veliki mojster Pavel I. je poleg katoliškega velikega priorata ustanovil še »ruski veliki priorat« s kar 118 komendami, ki je po velikosti presegal preostali del reda in je bil odprt za vse kristjane. Pavlova izvolitev za velikega mojstra pa nikoli ni bila potrjena v skladu s katoliškim kanonskim pravom, zato je bil veliki mojster reda le ''[[de facto]]'' in ne ''[[de jure]]''. Do začetka 19. stoletja je bil red močno oslabljen zaradi izgube svojih prioratov po vsej Evropi. Le 10 % prihodkov reda je izviralo iz tradicionalnih virov v Evropi, preostalih 90 % pa je do leta 1810 zagotavljal ruski veliki priorat. To se je delno odražalo v tem, da so red v obdobju med letoma 1805 in 1879 – ko je papež Leon XIII. ponovno uvedel položaj velikega mojstra – vodili namestniki namesto velikih mojstrov. To je pomenilo začetek ponovnega vzpona reda kot humanitarne in verske organizacije. === Izgnanstvo === Francoske cesarske oblasti, ki so zasedle Malto, so iz [[Prvo francosko cesarstvo|Francije in njenih kolonij]] izgnale vse malteške viteze.<ref>{{cite book| url= https://books.google.com/books?id=SghCAAAAcAAJ&pg=PA32 |page=32| title= Pièces diverses relatives aux operations militaires et pol. du gén. Bonaparte |publisher=De l'imprimerie de P. Didot l'aîné| location= Paris| year= 1800 |language=fr |access-date= 2 November 2017 |archive-url= https://web.archive.org/web/20141110054721/http://books.google.com.mt/books?id=SghCAAAAcAAJ&pg=PA32 |archive-date=10 November 2014 |url-status=live }}</ref> V sedemnajstih letih med zavzetjem Malte in sklenitvijo splošnega miru so »skrbno opravljali formalnost izvolitve brata, ki bi prevzel dolžnosti velikega mojstra in s tem ohranil vitalnost suverene ustanove«.<ref>{{cite book |author=Sir Richard Broun, K.T. |author2=Bart, G.C.J.J. |location=london |year=1857 |url=https://archive.org/details/BrownSirRSynopticalSketchOfTheOrderOfKnightsHospitallers1857/page/n27/mode/2up |title=Synoptical Sketch of the Illustrious & Sovereign Order of Knights Hospitallers of St John of Jerusalem and of the Venerable Langue of England | page = 21 | archive-url = https://archive.today/20200911080504/https://archive.org/stream/BrownSirRSynopticalSketchOfTheOrderOfKnightsHospitallers1857/Brown%20Sir%20R%20-%20Synoptical%20Sketch%20of%20the%20Order%20of%20Knights%20Hospitallers%201857_djvu.txt | archive-date = 11 September 2020 | url-status = live}}</ref><ref name="N&Q,4 April 1863" /> Funkcijo namestnika magisterija in začasnega velikega mojstra so opravljali veliki baliji: grof Nikolaj Saltikov, Giovanni Battista Tommasi, Innico Maria Guevara-Suardo, Andrea Di Giovanni y Centellés, Carlo Candida in grof Filippo di Colloredo-Mels. Njihovi mandati so skupno zajemali obdobje do smrti [[Pavel I. Ruski|carja Pavla I.]] leta 1801.<ref name="N&Q,4 April 1863">{{cite journal |url=https://academic.oup.com/nq/article-abstract/s3-III/66/270/4472530?redirectedFrom=fulltext | doi = 10.1093/nq/s3-III.66.270d |title=The Order of St. John of Jerusalem |journal=Notes and Queries |volume=s3-III |issue=66 |date = 4 April 1863 | pages = 270–273 |publisher=Oxford University Press |archive-url=https://archive.today/20200911071714/https://academic.oup.com/nq/article-abstract/s3-III/66/270/4472530?redirectedFrom=fulltext |archive-date=11 September 2020 |url-status = live|url-access=subscription }} The paper cited the ''Synoptical Sketch'' as the best source available for the subject matter. The text was identically repeated in {{Deprecated archive|url=https://archive.today/20200911080417/https://masonicperiodicals.org/periodicals/mmr/issues/mmr_18041863/page/3/articles/ar00301/|title=''The Freemasons' Monthly Magazine''}}, 18 April 1863, p. 3.</ref> Amienska mirovna pogodba (1802) je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] zavezovala k umiku z Malte; otok naj bi vrnili obnovljenemu redu, katerega suverenost bi jamčile vse glavne evropske sile, določene ob sklenitvi končnega miru. Vendar do tega dejansko ni prišlo, zaradi pomislekov glede pogodbe, ki so v Združenem kraljestvu hitro naraščali. Bonapartova zavrnitev britanske ponudbe o desetletnem zakupu Malte je privedla do ponovne vzpostavitve britanske blokade francoske obale; 18. maja je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] Franciji napovedalo vojno.<ref>Pocock, Tom (2005). ''The Terror Before Trafalgar: Nelson, Napoleon, And The Secret War''. Annapolis, MD: Naval Institute Press. {{ISBN|978-1-59114-681-0}}. OCLC 56419314.p. 78</ref> Pogodba iz leta 1802 ni bila nikoli uresničena. Združeno kraljestvo je obnovilo sovražnosti, pri čemer se je sklicevalo na francosko imperialistično politiko v Zahodni Indiji, Italiji in Švici.<ref>Illustrated History of Europe: A Unique Guide to Europe's Common Heritage (1992) p. 282</ref> === Suvereni malteški viteški red === [[Dunajski kongres]] leta 1815 je potrdil izgubo Malte. Po začasnem bivanju v [[Messina|Messini]], [[Catania|Cataniji]] in [[Ferrara|Ferrari]] je bil sedež reda leta 1826 prenesen v Ferraro, leta 1834 pa v [[Rim]]. Italijanska vlada priznava eksteritorialni status Magistralni palači na ulici Via Condotti 68 in Magistralni vili na [[Aventinski grič|Aventinskem griču]]. Velika priorata Lombardija-Benečija in Sicilija sta bila obnovljena v letih 1839–1841. Papež Leon XIII. je leta 1879, po 75-letnem [[sedisvakanca|obdobju brez voditelja]] ponovno uvedel položaj velikega mojstra in za prvega velikega mojstra obnovljenega malteškega reda potrdil Giovannija Battisto Ceschija a Santa Croce. Vendar pa izguba posesti na Malti v tem obdobju ni vplivala na pravico reda do aktivnega in pasivnega diplomatskega zastopanja (pravica pošiljanja in sprejemanja diplomatskih predstavnikov), kar je pravno pomembno za absolutno kontinuiteto mednarodnega statusa, ne glede na nekdanjo teritorialno posest.<ref name="b944">{{cite journal | last=Karski | first=Karol | title=The International Legal Status of the Sovereign Military Hospitaller Order of St. John of Jerusalem of Rhodes and of Malta | journal=International Community Law Review | publisher=Brill | volume=14 | issue=1 | year=2012 | issn=1871-9740 | doi=10.1163/187197312x617674 | pages=19–32 | url=https://www.researchgate.net/publication/270721729 | quote=The Order does not exercise territorial sovereignty over any territory, including its headquarters in Rome and Fort San Angelo, leased from Malta. Both are regarded only as exterritorial property.}}</ref> Prvotno poslanstvo oskrbe bolnikov in pomoči potrebnim (hospitalska dejavnost) je postalo glavna dejavnost reda in se je v 20. stoletju vse bolj krepilo, zlasti po zaslugi dejavnosti velikih prioratov in nacionalnih združenj v številnih državah po svetu. Obsežne hospitalske in dobrodelne dejavnosti so potekale med prvo in drugo svetovno vojno pod vodstvom velikega mojstra Fra' Ludovica Chigija Albanija della Rovereja (1931–1951). Pod velikima mojstroma Fra' Angelom de Mojano di Cologno (1962–1988) in Fra' Andrewom Bertiejem (1988–2008) so se projekti še razširili. Februarja 2013 je red obeležil 900. obletnico papeške potrditve, s splošno avdienco pri [[Papež Benedikt XVI.|papežu Benediktu XVI.]] in mašo, ki jo je v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|Baziliki svetega Petra]] daroval kardinal [[Tarcisio Bertone]].<ref>{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-21388516 |title=Knights of Malta Catholic order celebrates 900 years |date=9 February 2013 |work=BBC News|archive-url=https://web.archive.org/web/20130209072857/http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-21388516 |archive-date=9 February 2013|url-status=live |access-date=10 February 2013}}</ref> Red ima 95.000 prostovoljcev.<ref>{{cite web |url=https://www.orderofmalta.int/humanitarian-medical-works/volunteers/ |title=Volunteers |publisher=Order of Malta |access-date=23 January 2025}}</ref> === Ustavna reforma === Red se je decembra 2016 soočil z vodstveno krizo, potem ko je Albrecht Freiherr von Boeselager protestiral proti svoji razrešitvi s položaja velikega kanclerja, ki jo je odredil veliki mojster Fra' Matthew Festing. Festing je Von Boeselagerja razrešil, potem ko se je izkazalo, da so druge humanitarne organizacije v okviru skupnega dobrodelnega projekta z redovo organizacijo Malteser International – namenjenega pomoči spolnim sužnjam v [[Mjanmar]]u pri zaščiti pred aidsom – delile kondome.<ref>{{cite web|url=https://apnews.com/general-news-feaacad67f7f42ef871b5acd6848564f|title=Pope probes Order of Malta ouster over old condom scandal|first=Nicole|last=Winfield|date= 22 December 2016|website=The Associated Press|access-date=30 August 2024}}</ref> Januarja 2017 je [[papež Frančišek]] odredil vrnitev Von Boeselagerja na položaj in zahteval Festingov odstop.<ref>{{cite news|work=La Stampa|access-date=26 January 2017|date=26 January 2017|url=http://www.lastampa.it/2017/01/26/vaticaninsider/eng/the-vatican/the-order-of-maltas-crisis-z3YT6XiFgkgdTytPA4StJP/pagina.html|title=The Order of Malta's crisis|first=Andrea|last=Tornielli|archive-url=https://web.archive.org/web/20170126170233/http://www.lastampa.it/2017/01/26/vaticaninsider/eng/the-vatican/the-order-of-maltas-crisis-z3YT6XiFgkgdTytPA4StJP/pagina.html|archive-date=26 January 2017|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|access-date=24 January 2017|date=24 January 2017|url=https://www.theguardian.com/world/2017/jan/25/vatican-condom-row-pope-prevails-as-knights-of-malta-chief-resigns|work=The Guardian|title=Vatican condom row: pope prevails as Knights of Malta chief resigns|agency=Reuters in Vatican City|archive-url=https://web.archive.org/web/20170125033200/https://www.theguardian.com/world/2017/jan/25/vatican-condom-row-pope-prevails-as-knights-of-malta-chief-resigns|archive-date=25 January 2017|url-status=live}}</ref> Frančišek je imenoval tudi nadškofa (kasneje kardinala) Giovannija Becciuja<ref>{{cite news|last1=Allen J.|first1=John L.|title=A triptych on Benedict's papacy, and hints of what lies beyond|url=https://www.ncronline.org/blogs/all-things-catholic/triptych-benedicts-papacy-and-hints-what-lies-beyond|access-date=8 February 2017|work=National Catholic Reporter|date=13 May 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20170612015635/https://www.ncronline.org/blogs/all-things-catholic/triptych-benedicts-papacy-and-hints-what-lies-beyond|archive-date=12 June 2017|url-status=live}} Becciu was Substitute for General Affairs of the Secretariat of State, a position akin to that of a papal chief of staff.</ref> za svojega osebnega predstavnika pri redu – s čimer je obšel kardinala patrona reda Raymonda Burka – vse do izvolitve novega velikega mojstra. Papežev dejanski prevzem nadzora nad redom so nekateri razumeli kot prelom s tradicijo in neodvisnostjo reda.<ref>{{cite news | url = https://www.economist.com/the-economist-explains/2017/02/07/why-the-pope-has-taken-control-of-the-knights-of-malta | newspaper = The Economist | access-date = 8 May 2020 | date=7 February 2017 | title = Why the pope has taken control of the Knights of Malta }}</ref> Maja 2017 je red imenoval Maura Bertera Gutiérreza, bolivijskega člana vladnega sveta, za vodenje procesa ustavne reforme.<ref>{{cite news |last1=Arocho Esteves |first1=Junno |title=Ancient order, modern times: Order of Malta focuses on renewal |url=https://www.ncronline.org/news/vatican/ancient-order-modern-times-order-malta-focuses-renewal |access-date=21 August 2017|work=National Catholic Reporter |agency=Catholic News Service|date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170821214454/https://www.ncronline.org/news/vatican/ancient-order-modern-times-order-malta-focuses-renewal |archive-date=21 August 2017 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |author=Sovereign Military Order of Malta |title=The Constitutional Reform of the Sovereign Order of Malta |website=orderofmalta.int |url=https://www.orderofmalta.int/2017/06/28/the-constitutional-reform-of-the-sovereign-order-of-malta/ |access-date=21 August 2017 |date=28 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170822011944/https://www.orderofmalta.int/2017/06/28/the-constitutional-reform-of-the-sovereign-order-of-malta/|archive-date=22 August 2017 |url-status=live}}</ref> Junija 2017 je vodstvo reda v nasprotju s tradicijo na letni avdienci pri papežu nosilo poslovne obleke namesto svečanih uniform.<ref>{{cite news |last1=McElwee |first1=Joshua J. |title=New Knights of Malta leader genuflects before Francis in Vatican meeting |url=https://www.ncronline.org/blogs/ncr-today/new-knights-malta-leader-genuflects-francis-vatican-meeting |access-date=21 August 2017 |work=National Catholic Reporter|date=23 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170821214159/https://www.ncronline.org/blogs/ncr-today/new-knights-malta-leader-genuflects-francis-vatican-meeting |archive-date=21 August 2017 |url-status=live}}</ref> Maja 2018, ko je bil izvoljen nov veliki mojster, je [[papež Frančišek]] Becciujev mandat podaljšal za nedoločen čas.<ref>{{cite press release|access-date=4 May 2018 |title=Letter of the Holy Father to the Special Delegate at the Sovereign Military Hospitaller Order of Saint John of Jerusalem, of Rhodes and of Malta (S.M.O.M.), 04.05.2018 |date=4 May 2018 |publisher=Holy See Press Office |url=https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2018/05/04/180504b.html|quote=... up to the conclusion of the reform process and in any case until I consider it useful for the Order itself. |archive-url=https://web.archive.org/web/20180505070549/https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2018/05/04/180504b.html |archive-date=5 May 2018|url-status=live}}</ref> Ko se je maja 2019 sestal generalni kapitelj reda, so bile med 62 udeleženci prvič tudi tri ženske.<ref>{{cite web |author=Sovereign Military Order of Malta |url=https://www.orderofmalta.int/2019/05/02/chapter-general-sovereign-order-of-malta-has-been-held-rome/ |website=orderofmalta.int |title=The Chapter General of the Sovereign Order of Malta has been held in Rome |date=2 May 2019 |access-date=20 May 2019 |archive-date=4 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190504120325/https://www.orderofmalta.int/2019/05/02/chapter-general-sovereign-order-of-malta-has-been-held-rome/ |url-status=dead }}</ref> 1. novembra 2020 je papež Frančišek imenoval nadškofa (kasneje kardinala) Silvana Tomasija, da na položaju njegovega posebnega delegata pri redu zamenja Becciuja, ter ponovno poudaril pristojnosti te funkcije kot edinega papeževega predstavnika.<ref>{{cite press release |publisher=Holy See Press Office |access-date=1 November 2020 | date= 1 November 2020 |language=it |title= Lettera Pontificia al Cardinale eletto Silvano Maria Tomasi per la nomina a Delegato Speciale presso il Sovrano Militare Ordine di Malta, 01.11.2020 |url=http://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2020/11/01/0567/01314.html }}</ref> 3. septembra 2022 je papež Frančišek razglasil novo ustavo reda in opravil začasna imenovanja v suvereni svet. Sklical je izredni generalni kapitelj za 25. januar 2023, ko bi bilo mogoče opraviti redna imenovanja namesto tistih, ki jih je predhodno izvedel začasno.<ref>{{Cite web |date=3 September 2022|title=Pope promulgates new Constitution of the Order of Malta |url=https://www.vaticannews.va/en/pope/news/2022-09/pope-promulgates-new-constitution-order-malta.html |access-date=4 September 2022 |website=Vatican News }}</ref><ref>{{cite web | title = Decree for the Sovereign Military Hospitaller Order of Saint John of Jerusalem, of Rhodes and of Malta (S.M.O.M.), 03.09.2022 | url= https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2022/09/03/decree-for-the-sovereign-military-hospitaller-order-of-saint-joh.html | date = 3 September 2022 | access-date = 31 January 2023 | publisher = Holy See Press Office }}</ref> Generalni kapitelj je 26. januarja v suvereni svet za šestletni mandat izvolil iste štiri člane, ki jih je prejšnji september imenoval papež Frančišek, ter šest od devetih svetnikov, ki jih je prav tako imenoval on.<ref>{{cite web | access-date = 31 January 2023 | url = https://www.orderofmalta.int/news/extraordinary-chapter-general-elected-sovereign-council/ | date = 28 January 2023 | title = The Extraordinary Chapter General Elected the Sovereign Council | website = Sovereign Order of Malta }}</ref> Papež Frančišek je 19. junija 2023 za naslednika kardinala Burka na položaju patrona imenoval kardinala Gianfranca Ghirlando.<ref>{{cite press release | publisher = Holy See Press Office | date = 19 June 2023 | access-date = 19 June 2023 | title = Rinunce e nomine, 19.06.2023| language = it| url = https://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2023/06/19/0453/01013.html }}</ref> ==Organiziranost reda in organi reda== Suvereni malteški viteški red (SMVR) sestavljajo veliki priorati, podpriorati in nacionalna združenja oz. asociacije. Tako je delo velikega priorata, podpriorata ali pa nacionalne asociacije, vedno najprej utemeljeno na osebnem življenjskem pričevanju vsakega člana za krščanske in s tem tudi visoke viteške ideale. Najlepše je takšno pričevanje uresničevano v skrbi in pomoči ljudem v stiskah, kar počne vsak član po svojih zmožnostih najprej v svojem okolju, potem pa tudi drugod. Asociacija se trudi, da bi imela vedno več skupnih aktivnosti, kjer sodelujejo vsi člani.<br> ''Šest velikih prioratov:'' * Veliki priorat Rima * Veliki priorat Lombardije in Benečije * Veliki priorat Neaplja in Sicilije * Veliki priorat Češke * Veliki priorat Avstrije * Veliki priorat Združenega kraljestva. ===Organi reda=== '''Veliki mojster'''<br> Vodja reda je veliki mojster,<ref>{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1312}}</ref> ki je verski predstojnik in tudi suveren Malteškega reda, izvoljen za desetletni mandat. Ima najvišje pristojnosti v redu, vodi zakonodajne ukrepe, ratificira mednarodne sporazume, upravlja premoženje reda in predstavlja red kot subjekt mednarodnega prava. ''Plemiški naslovi velikega mojstra reda''<br> Cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] in [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] sta velikemu mojstru reda priznala plemiški naslov [[Knez|kneza (princa)]] [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarstva]] in pripadajoče naslavljanje »visokost«. Leta [[1630]] je [[Papež Urban VIII.|papež Urban VIII.]] k temu naslovu dodal naslov »eminenca«, s čimer so bili veliki mojstri reda po položaju izenačeni s [[kardinal]]i. Iz obeh plemiških naslovov je nato nastalo zelo nenavadno uradno naslavljanje Velikega mojstra »Njegova nadvse eminentna visokost«. '''Generalni kapitelj'''<br> Ena od nalog Generalnega kapitlja, ki je zakonodajni organ reda, je poleg priprave splošnih aktov, pravilnikov, sporazumov ter pogodb tudi izvolitev in imenovanje članov Suverenega sveta reda. Generalni kapitelj se sestaja vsakih pet let. Na vsakem zasedanju so prisotni tudi člani Suverenega sveta, ki imajo na seji volilno pravico. '''Suvereni svet'''<br> Naloga Suverenega sveta je nuditi pomoč Velikemu mojstru pri vodenju reda. V Suverenem svetu je šest članov in štirje visoki častniki: Veliki poveljnik, Veliki kancler, Veliki hospitalec in Prevzemnik skupnega zaklada. Veliki kancler, katerega urad vključuje ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za zunanje zadeve, je vodja izvršilne veje oblasti. Odgovoren je za diplomatske misije reda in odnose z nacionalnimi organizacijami. Med pristojnostmi urada Velikega hospitalca sta področji humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja, sam pa usklajuje humanitarne in dobrodelne dejavnosti reda. Prevzemnik skupnega zaklada je neke vrste minister za finance in proračun, ki upravlja področje financ in premoženja reda. '''Svet reda'''<br> Svet reda (skupščino) sestavljajo poleg članov Suverenega sveta (vlade reda) še drugi funkcionarji in predstavniki članov reda. ===Delovanje reda v Italiji=== [[Slika:Palazzo di Malta (Roma).jpg|250px|thumb|levo|Sedež reda v palači Malta v Rimu]] [[Italija|Republika Italija]] priznava redu v [[Rim|Rimu]], na delu svojega ozemlja eksteritorialnost, in sicer v palači Malta (Via dei Condotti 68) kjer ima red svoj sedež od leta [[1834]], ter v vili Malta. Suvereni malteški viteški red je sedaj mednarodno priznana institucija, ki ima celo lastne [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|oborožene sile]]. [[Slika:2june 2007 489.jpg|250px|thumb|desno|Pripadniki korpusa ACISMOM na paradi ob Dnevu republike v Rimu leta 2007]] [[Slika:Logo Corpo Militare EI-SMOM.png|thumb|150px|Logo vojaškega korpusa Suverenega malteškega viteškega reda (ACISMOM)]] Leta 1877 so člani treh Velikih prioratov na območju Italije ustanovili Združenje italijanskih vitezov suverenega vojaškega malteškega reda, ki lahko deluje na italijanskem ozemlju. Njegovi prostovoljci sestavljajo [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|vojaški korpus ACISMOM]], pomožno vojaško enoto [[Italijanska kopenska vojska|italijanske kopenske vojske]]. Pod okriljem korpusa deluje tudi ženski [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. ===Delovanje reda na Malti=== Suvereni malteški viteški red ima svoj misijon tudi na [[Malta|Malti]]. Z Republiko Malto je red doslej sklenil dva sporazuma oz. bilateralni pogodbi. Prva pogodba z dne 21. junija 1991 je prenehala veljati in jo je nadomestila druga, podpisana 5. decembra 1998 in ratificirana 1. novembra 2001. Ta redu dovoljuje uporabo zgornjega dela trdnjave St. Angelo v mestu Birgu, z omejeno eksteritorialnostjo. Njen namen je »dati redu možnost boljšega izvajanja humanitarnih dejavnosti, pa tudi boljšo opredelitev pravnega statusa trdnjave, ob upoštevanju suverenosti Republike Malte nad njo«. Dogovor o najemu je sklenjen za obdobje 99 let, vendar malteški vladi omogoča, da ga kadar koli odpove po 50 letih. V skladu s pogoji sporazuma sta na trdnjavi izobešeni tako zastava reda, kot tudi zastava Malte. Pogodba osebam ne dovoljuje azila in na splošno kljub delni esteritorialnosti so malteška sodišča v celoti stvarno in krajevno pristojna ter se v vseh pravnih postopkih uporablja [[Pravo|malteško pravo]]. Trdnjava je obnovljena in v njej se sedaj organizirajo kulturne in zgodovinske prireditve, ki so povezane z malteškim viteškim redom. [[Slika:Malta Knights.jpg|right|thumb|250px|Prikaz vojaškega urjenja v uniformah iz [[16. stoletje|16. stoletja]], v trdnjavi Saint Elmo v [[Valletta|Valletti]] na [[Malta|Malti]], maja 2005]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Nicholson, Helen J. (2001). The Knights Hospitaller. ISBN 1-84383-038-8. * Noonan, James-Charles, Jr. (1996). The Church Visible: The Ceremonial Life and Protocol of the Roman Catholic Church. Viking, ISBN 0-670-86745-4. * Read, Piers Paul (1999). The Templars. Imago, ISBN 85-312-0735-5. * »Some Notes About the Sovereign Military Order of Malta in the U.S.A.« Nobilta (Rivista di Araldica, Genealogia, Ordini Cavallereschi). Istituto Araldico Genealogico Italiano. Vol VII, No. 32 (September/October 1999). * Tyerman, Christopher (2006). God's War: A New History of the Crusades. Allen Lane, ISBN 0-7139-9220-4. * Peyrefitte, Roger. Knights of Malta. Translated from the French by Edward Hyams. Secker & Warburg, London, 1960. * Rok Hrženjak, Zgodovina malteškega viteškega reda, [http://zupnije.rkc.si/polzela/upload/ZGODOVINA/MALTESKI_V_RED.htm] * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[Malteški vitezi]] * [[Vojaški korpus Suverenega malteškega viteškega reda]] * [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. == Zunanje povezave == * [https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?__xts__=H- Malteška pomoč Slovenija] pridobljeno 19.05.2021 * [https://www.orderofmalta.int www.orderofmalta.int] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021 * [https://www.youtube.com/watch?v=6WQHtkN5mA4 Palazzo Malta] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021 {{Zbirka|Category:Sovereign Military Order of Malta}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Rimskokatoliški redovi in kongregacije]] [[Kategorija:Malteški vitezi]] [[Kategorija:Križarske vojne]] [[Kategorija:Viteški redovi]] {{normativna kontrola}} 10jpkoy9k6l6gqv7gdh0ck04wpqar9v 6766288 6766287 2026-10-17T12:01:19Z Shabicht 3554 6766288 wikitext text/x-wiki [[Registrske tablice Italije]]{{Infopolje Država |common_name = |common_name2 = |native_name = ''{{jezik|it|Militare Ordine Ospedaliero di San Giovanni di Gerusalemme di Rodi e di Malta}}'' |conventional_long_name = Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte |image_flag = Flag of the Order of St. John (various).svg |image_coat = Coat of arms of the Sovereign Military Order of Malta.svg |image_map = |map_caption = |national_motto = {{jezik|la|Tuitio fidei et obsequium pauperum}}<br>»Braniti vero in pomagati ubogim« |national_anthem = {{jezik|la|Ave Crux Alba}} |capital = Palača Malta v [[Rim|Rimu]] |latd=41 |latm=54 |latNS=N |longd=12 |longm=28 |longEW=E |largest_city = |official_languages = [[italijanščina]]<ref>[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2016/07/Sovereign-Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-code.pdf Ustavna listina in zakonik, poglavje 7. {{ikona en}}]</ref> |government_type = |leader_title1 = veliki mojster |leader_name1 = Fra’ John Timothy Dunlap<br>(od 3. maja 2023) |leader_title2 = |leader_name2 = |sovereignty_type = Suvereni subjekt mednarodnega prava |sovereignty_note = |established_event1 = [[Malteški viteški red|Ustanovitev reda]]<br>v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]] |established_date1 = okoli 1048 |established_event2 = Papeška potrditev reda |established_date2 = 1113 |established_event3 =[[Ciper]] |established_date3 = 1291-1310 |established_event4 =[[Rodos]] |established_date4 = 1310-1523 |established_event5 =[[Malta]] |established_date5 = 1530-1798 |established_event6 =Sedež reda v [[Rim|Rimu]] |established_date6 =1834 - sedaj |established_event7 =1994 |established_date7 =stalni opazovalec v organih [[Organizacija združenih narodov|ZN]] |area_km2 = |area_rank = |percent_water = |population_estimate = |population_estimate_year = |population_estimate_rank = |population_census = |population_census_year = |population_density_km2 = |population_density_rank = |demonym = |GDP_PPP = |GDP_PPP_year = |GDP_PPP_rank = |GDP_PPP_per_capita = |GDP_PPP_per_capita_rank = |Gini = |Gini_year = |Gini_category = |Gini_rank = |GDP_nominal = |GDP_nominal_rank = |GDP_nominal_year = |GDP_nominal_per_capita = |GDP_nominal_per_capita_rank = |HDI_year = |HDI = |HDI_rank = |HDI_category = |currency = [[Malteški scudo]], [[Euro]] (za [[Poštna znamka|poštne znamke]]) |currency_code = |time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = |cctld = |calling_code = }} '''Suvereni malteški viteški red''', uradno: '''Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza Jeruzalemskega, Rodosa in Malte''' ({{langx|la|Supremus Militaris Ordo Hospitalarius Sancti Ioannis Hierosolymitani Rhodiensis et Melitensis}}, uradno [[Italijanščina|it.]]: Sovrano Militare Ordine di Malta (SMOM)), pogosto poimenovan tudi '''Malteški red''' ali '''Malteški vitezi''', je sedaj katoliški laični red, tudi z imenom '''red sv. Janeza''', ki je bil tradicionalno [[Vojaški red|vojaškega]], viteškega in plemiškega značaja.<ref>{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1332}}</ref><ref>{{cite web |url = http://www.orderofmalta.int/the-order-and-its-institutions/225/mission/?lang=en |author=Sovereign Military Order of Malta |title=Mission |website=Orderofmalta.int |access-date=12 April 2016 |archive-url = https://web.archive.org/web/20080720045346/http://www.orderofmalta.org/missione.asp?idlingua=5 |archive-date=20 July 2008 }}</ref> Njegovi člani so znani tudi po imenih ''ivanovci'' in ''hospitalci''. ==Pravni položaj reda== Kljub temu, da red nima lastnega državnega ozemlja (od leta [[1834]] ima svoj sedež v [[Rim|Rimu]]), velja za suvereni subjekt mednarodnega prava in ima priznan status eksteritorialnosti, vendar ne ozemeljske suverenosti. ==Uprava, sestava in poslanstvo== Uprava Suverenega malteškega reda ima podobno strukturo kot vlade nacionalnih držav. Vendar pa vključuje tudi posebnosti, povezane z njegovo naravo laičnega reda, ter specifično terminologijo, ki se je razvila v devetih stoletjih obstoja. Red šteje približno 13.500 vitezov, dam in kaplanov. Med njimi je 33 redovnih vitezov, ki so opravili redovne zaobljube. Do devetdesetih let prejšnjega stoletja so najvišji razredi članstva, vključno s funkcionarji, zahtevali dokazilo o plemiškem poreklu. V novejšem času je bila vzpostavljena pot, ki vitezom in damam iz najnižjega razreda (za katere dokazilo o plemiškem poreklu ni potrebno) omogoča poseben prehod v višje razrede, s čimer postanejo upravičeni do opravljanja funkcij v redu. Sodobna vloga reda je v veliki meri usmerjena v zagotavljanje humanitarne pomoči in sodelovanje pri mednarodnih humanitarnih dejavnostih. Red zaposluje približno 52.000 zdravnikov, medicinskih sester, pomožnega osebja in reševalcev, ki jim v več kot 120 državah pomaga 100.000 prostovoljcev; pomoč nudijo otrokom, brezdomcem, invalidom, starejšim, neozdravljivo bolnim, beguncem in obolelim za gobavostjo po vsem svetu, ne glede na narodnost ali veroizpoved. Red se posebej posveča skrbi za reveže, [[Begunec|pregnance ter begunce]] in preko svoje mednarodne humanitarne organizacije »Malteser International« po svojih močeh pomaga ob naravnih in drugih nesrečah po svetu, predvsem pa žrtvam naravnih nesreč, epidemij in vojn.<ref>{{navedi splet |url=https://sloveniaembassy.orderofmalta.int/sl/novice/institucionalni-video-malteskega-reda/ |title=Institucionalni video malteškega reda |accessdate=15. maj 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> ==Posebni pravni status reda== Red je znotraj mednarodnega prava priznan kot »subjekt sui generis«, kar pomeni, da ima poseben status, ki se ne ujema popolnoma z običajnimi kategorijami mednarodnega prava. Ta status mu je bil podeljen zaradi njegove »dolgotrajne predanosti zagotavljanju humanitarne pomoči in posebne vloge v mednarodnih humanitarnih odnosih«; v isti kategoriji so tudi drugi nedržavni subjekti, kot sta [[Mednarodni olimpijski komite]] in [[Rdeči križ|Mednarodni odbor Rdečega križa]].<ref>{{Cite web |author=United Nations Organization |title=Intergovernmental and Other Organizations |url=http://www.un.org/en/sections/member-states/intergovernmental-and-other-organizations/index.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20210730094550/https://www.un.org/en/about-us/intergovernmental-and-other-organizations |archive-date=30 July 2021 |publisher=United Nations}}</ref> [[Slika:Targa automobilistica Italia 1985 SMOM+60 Sovrano militare ordine di Malta.jpg|250px|thumb|Registrska oznaka reda]] [[Slika:10 скуди (2).png|250px|thumb|desno|[[Numizmatika|Numizmatični]] zlatnik z nominalo desetih scudov (2023)]] Red vzdržuje diplomatske odnose z 115 državami,<ref name="Bilateral_relations">{{cite web |url=http://www.orderofmalta.int/diplomatic-activities/bilateral-relations/ |title=Bilateral Relations |publisher=Sovereign Military Order of Malta |website=Orderofmalta.int |access-date=23 April 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180309214812/https://www.orderofmalta.int/diplomatic-activities/bilateral-relations/ |archive-date=9 March 2018 |url-status=live }}</ref> sklepa mednarodne sporazume ter izdaja lastne potne liste, ima svoje [[Registrske tablice Italije|registrske oznake za vozila]], [[Kovanec|kovance]] (v svoji [[Denarna valuta|denarni valuti]] Malteški scudo,<ref>{{navedi splet |url=https://colnect.com/sl/coins/coin/66649-1_Scudo-Frey_Angelo_de_Mojana_di_Cologna_1962_-_1988-Malte%C5%A1ki_vite%C5%A1ki_red |title=Katalog kovancev |accessdate=15. april 2025 |date= |format= |work= }}</ref> katerega vrednost je vezana na [[evro]], uradni menjalni tečaj je v razmerju 1 scudo = 0,24 evra), tudi zlatnike in srebrnike (npr. serija 2026 z nominalami 1–10 scudi), ter [[Poštna znamka|poštne znamke]] (z oznakami vrednosti v [[evro|evrih]]). Njegovi dve stavbi s sedežem v Rimu uživata eksteritorialnost,<ref>{{Cite web |title=Magistral Palace |url=https://www.orderofmalta.int/government/magistral-palace/ |access-date=12 August 2022 |website=Sovereign Order of Malta }}</ref> red pa vzdržuje tudi veleposlaništva v drugih državah. Trije najvišji funkcionarji veljajo za državljane. Red ima od leta 1994 status opazovalca pri Generalni skupščini Združenih narodov,<ref name="UN_ARES48265">[https://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/48/265 United Nations General Assembly, Session 48, Resolution 265, ''Observer Status for the Sovereign Military Order of Malta in the General Assembly''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170226033238/http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A%2FRES%2F48%2F265 |date=26 February 2017}}. Retrieved 24 February 2017</ref><ref>{{cite web |title=Malta Permanent Mission to the United Nations |url=http://www.un.int/orderofmalta|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160422084757/https://www.un.int/orderofmalta/ |archive-date=22 April 2016 |access-date=12 April 2016 |publisher=United Nations}}</ref> svoje stalne misije pa ima akreditirane v [[Organizacija združenih narodov|Evropskem centru Združenih narodov]], [[Svet Evrope|Svetu Evrope]], [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]], [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCU]], [[Človekove pravice|Mednarodnem inštitutu za človekove pravice]] in [[Rdeči križ|Mednarodnem odboru Rdečega križa]]. ==Zgodovina== === Ustanovitev === [[File:Gravure de Fra Gerard fondateur des Hospitaliers de Saint-Jean.jpg|thumb|upright|Blaženi Gerard Sasso, ustanovitelj Suverenega malteškega viteškega reda. Bakrorez Laurenta Carsa, okoli leta 1725]] [[File:Tiziano, cavaliere di malta.jpg|thumb|upright|Portret neznanega malteškega viteza, delo Ticijana, ok. 1508, galerija Uffizi.]] Malteški vitezi niso izvirali iz Malte, niti prvotno niso opravljali viteških nalog. Njihov nastanek sega v zgodnje 11. stoletje, točneje v leto [[1048]] v [[Jeruzalem]], v skupnost trgovcev iz stare pomorske republike [[Amalfi]], pod vodstvom blaženega Gerarda Sasso, ki je skrbela za bolne in izčrpane romarje. Ta je od od egiptovskega kalifa pridobila dovoljenje za gradnjo cerkve, samostana in [[Hospic (zdravstvo)|hospica]] oz. [[Bolnišnica|bolnišnice]], v kateri so oskrbovali romarje vseh veroizpovedi in ras. S papeško bulo ''Pie postulatio volunta jetis'', iz 15. februarja 1113, je [[papež Pashal II.]] potrdil ustanovitev bolnišnice in verski red ter ga postavil pod okrilje Svetega sedeža ter mu podelil pravico do svobodne izvolitve predstojnikov, brez vmešavanja drugih posvetnih ali cerkvenih oblasti. Ker so bile poti po [[Sveta dežela|Sveti deželi]], v obdobju [[križarske vojne|križarskih vojn]] in v času krščanskega [[Jeruzalemsko kraljestvo|Jeruzalemskega kraljestva]] nevarne, so člani reda kmalu prevzeli tudi vojaško vlogo ter začeli varovati romarje in bolnišnice. Vsi vitezi so bili redovniki, zavezani trem redovnim zaobljubam: uboštvu, čistosti in pokorščini. Ko so muslimani pod vodstvom sultana Halila leta 1187 ponovno osvojili Sveto deželo, so se vitezi reda morali umakniti najprej v Ako, leta 1291 na [[Ciper (otok)|Ciper]], zatem leta 1310 na [[Rodos]], leta 1530 pa na [[Malta (otok)|Malto]], kjer jim je cesar [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] odobril sedež velikega mojstra in priznal suverenost. Po [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovem]] zavzetju Malte junija [[1798]], so šele leta [[1836]] sedež reda prestavili v [[Rim]]. {{glavni|Malteški viteški red}} === Ciper === Ko je po obleganju Akona leta 1291 padla zadnja krščanska postojanka v [[Sveta dežela|Sveti deželi]], se je red sprva naselil na [[Ciper|Cipru]], ki je bil tedaj pod oblastjo Luzinjancev. To ciprsko obdobje je bilo prehodno, saj red tam ni imel ne suverenosti in tudi ne dolgoročne varnosti. Kljub temu so malteški vitezi tam reorganizirali red, zbirali sredstva in ladje ter načrtovali pridobitev novega suverenega ozemlja. Iz Cipra so leta 1310 izvedli vojaško-operativni prevzem Rodosa, ki je postal njihova nova suverena država za skoraj dve stoletji. === Rodos === Leta 1310 so se vitezi pod vodstvom velikega mojstra Fra' Foulquesa de Villareta zbrali na otoku [[Rodos]]. Ker je obramba krščanskega sveta od tam zahtevala organizacijo pomorskih sil, je red zgradil mogočno ladjevje in plul po vzhodnem Sredozemlju ter se boril za krščanstvo, vključno s križarskimi pohodi v [[Sirija|Siriji]] in [[Egipt]]u. V začetku 14. stoletja so bile ustanove reda in vitezi, ki so na Rodos prišli z vseh koncev Evrope, razvrščeni glede na jezik, ki so ga govorili. Prvotnih sedem takšnih skupin oziroma »jezikov« – iz Provanse, Auvergne, Francije, Italije, Aragona (z Navaro), Združenega kraljestva (s Škotsko in Irsko) ter območja kasnejše Nemčije – se je leta 1492 povečalo na osem, ko sta se Kastilja in Portugalska ločili od aragonske skupine. Vsaka skupina je vključevala priorate ali velike priorate, bailiate in komendate ([[Komenda (posestvo)|komende]]). V začetku 14. stoletja so bile ustanove reda in vitezi, ki so na Rodos prišli z vseh koncev Evrope, razvrščeni glede na jezik, ki so ga govorili. Prvotnih sedem takšnih skupin oziroma »jezikov« ([[Francoščina|fr.]] »langues«) – iz Provanse, Auvergne, Francije, Italije, Aragona (z Navaro), Anglije (s Škotsko in Irsko) ter Nemčije – se je leta 1492 povečalo na osem, ko sta se Kastilja in Portugalska ločili od aragonske skupine. Redu sta načelovala veliki mojster (imenovan tudi knez Rodosa) in svet reda. Že od začetka so neodvisnost od drugih držav, zagotovljena s papeško listino, ter splošno priznana pravica do vzdrževanja in uporabe oboroženih sil predstavljali temelj mednarodne suverenosti reda, ki je koval lasten denar in vzdrževal diplomatske odnose z drugimi državami. Visoke položaje v redu so zasedali predstavniki različnih jezikovnih skupin. Leta 1523, po šestmesečnem obleganju in silovitih bojih proti ladjevju in vojski sultana [[Sulejman I.|Sulejmana Veličastnega]], se je obzidje zaradi podkopavanja in [[Eksploziv|razstrelitve]] z uporabo [[Smodnik|smodnika]] sesedlo. Vitezi so nato na podlagi dogovora o vdaji zapustili Rodos in s seboj odnesli svoje orožje. === Malta === [[File:Battle of Lepanto 1571.jpg|thumb|''[[Bitka pri Lepantu (1571)]]'', neznan umetnik, konec 16. stoletja]] Po porazu in umiku z [[Rodos|Rodosa]] so se vitezi reda sedem let selili po Evropi, leta 1530 pa sta jim cesar Svetega rimskega cesarstva [[Karel V. Habsburški]] in njegova mati, kastiljska kraljica Ivana, kot vladarja Sicilije, ob odobritvi [[papež Klemen VII.|papeža Klemena VII.]] v trajni fevd podelila otoka [[Malta (otok)|Malta]] in Gozo, ki ju je prevzel veliki mojster Fra' Philippe de Villiers de l'Isle Adam. Red je moral pri tem izpolnjevati pogoje, povezane z dajatvijo »malteškega sokola«.<ref>{{Cite journal |last=Eiland |first=Murray |date=2013 |title=A Snapshot of Malta |url=https://www.academia.edu/8013398 |journal=The Armiger's News |volume=35 |issue=1 |pages=2–11 |via=academia.edu |archive-date=2023-03-26 |access-date=2026-09-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326025425/https://www.academia.edu/8013398 |url-status=dead }}</ref> Leta 1565 so vitezi pod vodstvom velikega mojstra Fra' Jeana de Valetta (po katerem je poimenovana malteška prestolnica [[Valletta]]) več kot tri mesece branili otok med velikim obleganjem s strani osmanov. Flota reda je prispevala k dokončnemu porazu osmanske flote v [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu leta 1571]], ki ji je poveljeval [[Juan Avstrijski]], polbrat španskega kralja [[Filip II. Španski|Filipa II.]]. [[Reformacija]], ki je razdelila Zahodno Evropo na protestantske in katoliške države, je vplivala tudi na red. V več državah, vključno z Anglijo, Škotsko in Švedsko, je red prenehal delovati. V drugih, denimo na Nizozemskem in v Nemčiji, so celotne bailije oziroma komanderije (upravne enote reda) prešle v [[protestantizem]]; t.i. »ivanovski redovi« (''Johanniter'') še danes obstajajo v Nemčiji, na Nizozemskem, Švedskem in v številnih drugih državah, vključno z Združenimi državami Amerike in Južno Afriko. Določeno je bilo, da mora red ostati nevtralen v vsaki vojni med krščanskimi narodi.<ref>{{Cite journal |last=Cartwright |first=Mark |date=2018-08-24 |title=Knights Hospitaller |url=https://www.worldhistory.org/Knights_Hospitaller/ |journal=World History Encyclopedia |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=From the 11th century to the present day |url=https://www.orderofmalta.int/history/11-century-to-the-present-day/ |access-date=2025-12-26 |website=Sovereign Military Order of Malta |language=en-US}}</ref> Med letoma 1651 in 1665 je red upravljal štiri otoke v Karibih. 21. maja 1651 je pridobil otoke Saint Barthélemy, Saint Christopher, Saint Croix in Saint Martin. Kupil jih je od francoske družbe ''Compagnie des Îles de l'Amérique'' (Družba za ameriške otoke), ki je bila prav takrat razpuščena. Leta 1665 so bili ti štirje otoki prodani Francoski zahodnoindijski družbi. [[Slika:Situation de l'Isle de Malte a l'egard du ciel RMG F0197.tiff|250px|thumb|desno|Francoski zemljevid malteškega otočja (okoli 1798)]] ====Francoska zasedba Malte==== 19. maja 1798 je francoska flota odplula iz [[Toulon|Toulona]], spremljajoč ekspedicijske enote več kot 30.000 vojakov pod vodstvom generala [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparteja]]. Flota je bila namenjena proti [[Egipt|Egiptu]], Bonaparte pa je želel razširiti francoski vpliv v Aziji in prisiliti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] k miru v Francoskih revolucionarnih vojnah, ki so se začele leta 1792. Med plovbo proti jugovzhodu je konvoj pobral še dodatne transportne ladje iz italijanskih pristanišč in ob 5:30 zjutraj 9. junija prispel do [[Valletta|Vallette]]. Tam je Napoleon od velikega mojstra Ferdinanda von Hompescha zu Bolheima zahteval dovoljenje, da njegove ladje vplujejo v pristanišče ter se oskrbijo z vodo in zalogami. Veliki mojster je odgovoril, da lahko v pristanišče hkrati vplujeta le dve tuji ladji. Bonaparte, ki se je zavedal, da bi takšen postopek trajal predolgo in bi njegovo floto izpostavil nevarnosti napada britanskega admirala [[Horatio Nelson|Horatia Nelsona]], je takoj ukazal topniško obstreljevanje Malte.<ref>{{cite book |last=Cole |first=Juan |author-link= |date=2007 |title=Napoleon's Egypt: Invading the Middle East |url=https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole|location=New York |publisher=Palgrave Macmillan |pages=[https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole/page/8 8]–9 |isbn=978-1403964311}}</ref> Francoski vojaki so se zjutraj 11. junija izkrcali na Malti na sedmih točkah in začeli napad. Po več urah silovitih bojev so bili Maltežani na zahodu otoka prisiljeni v predajo.<ref>{{cite book |last=Cole |first=Juan |author-link= |date=2007 |title=Napoleon's Egypt: Invading the Middle East |url=https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole|location=New York |publisher=Palgrave Macmillan |page=[https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole/page/9 9] |isbn=978-1403964311}}</ref> Napoleon je začel pogajanja z utrjeno prestolnico Valletto. Veliki mojster se je zaradi premoči francoskih sil in izgube zahodnega dela Malte pogodil o predaji okupatorju.<ref>{{cite book |last=Cole |first=Juan |author-link= |date=2007 |title=Napoleon's Egypt: Invading the Middle East |url=https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole|location=New York |publisher=Palgrave Macmillan |page=[https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole/page/10 10] |isbn=978-1403964311}}</ref> Hompesch je 18. junija zapustil Malto in se umaknil v [[Trst]] (tedaj [[Sveto rimsko cesarstvo]]), kjer je živel v izgnanstvu.<ref>Whitworth Porter, ''A History of the Knights of Malta'' (London: Longman, Brown, Green, 1858). p. 457.</ref> S položaja velikega mojstra je odstopil 6. julija 1799. [[File:Emperor Paul in the Crown of the Grand Master of the Order of Malta.jpeg|thumb|upright|Ruski cesar [[Pavel I. Ruski|Pavel]] s krono velikega mojstra Malteškega reda (1799)]] Vitezi so se razkropili, čeprav je red v okrnjeni obliki še naprej obstajal in se z evropskimi vladami pogajal o vrnitvi na oblast v okviru sporazuma med Francijo in Svetim rimskim cesarstvom v času nemške mediatizacije. Ruski cesar [[Pavel I. Ruski|Pavel I.]] je največjemu številu vitezov nudil zatočišče v [[Sankt Peterburg]]u; to dejanje je privedlo do nastanka ruske tradicije ivanovcev (malteških vitezov) in priznanja reda med ruskimi cesarskimi redovi.<ref>{{cite web |url=http://www.focusmm.com/malta/ma_hist3.htm |title=Focus on Malta – History |publisher=Focusmm.com |access-date=12 October 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120304043839/http://www.focusmm.com/malta/ma_hist3.htm |archive-date=4 March 2012 |url-status=live}}</ref> Vitezi begunci v Sankt Peterburgu so za svojega velikega mojstra izvolili carja Pavla – ta je bil tekmec velikega mojstra von Hompescha, dokler slednji ni odstopil in je Pavel postal edini veliki mojster. Veliki mojster Pavel I. je poleg katoliškega velikega priorata ustanovil še »ruski veliki priorat« s kar 118 komendami, ki je po velikosti presegal preostali del reda in je bil odprt za vse kristjane. Pavlova izvolitev za velikega mojstra pa nikoli ni bila potrjena v skladu s katoliškim kanonskim pravom, zato je bil veliki mojster reda le ''[[de facto]]'' in ne ''[[de jure]]''. Do začetka 19. stoletja je bil red močno oslabljen zaradi izgube svojih prioratov po vsej Evropi. Le 10 % prihodkov reda je izviralo iz tradicionalnih virov v Evropi, preostalih 90 % pa je do leta 1810 zagotavljal ruski veliki priorat. To se je delno odražalo v tem, da so red v obdobju med letoma 1805 in 1879 – ko je papež Leon XIII. ponovno uvedel položaj velikega mojstra – vodili namestniki namesto velikih mojstrov. To je pomenilo začetek ponovnega vzpona reda kot humanitarne in verske organizacije. === Izgnanstvo === Francoske cesarske oblasti, ki so zasedle Malto, so iz [[Prvo francosko cesarstvo|Francije in njenih kolonij]] izgnale vse malteške viteze.<ref>{{cite book| url= https://books.google.com/books?id=SghCAAAAcAAJ&pg=PA32 |page=32| title= Pièces diverses relatives aux operations militaires et pol. du gén. Bonaparte |publisher=De l'imprimerie de P. Didot l'aîné| location= Paris| year= 1800 |language=fr |access-date= 2 November 2017 |archive-url= https://web.archive.org/web/20141110054721/http://books.google.com.mt/books?id=SghCAAAAcAAJ&pg=PA32 |archive-date=10 November 2014 |url-status=live }}</ref> V sedemnajstih letih med zavzetjem Malte in sklenitvijo splošnega miru so »skrbno opravljali formalnost izvolitve brata, ki bi prevzel dolžnosti velikega mojstra in s tem ohranil vitalnost suverene ustanove«.<ref>{{cite book |author=Sir Richard Broun, K.T. |author2=Bart, G.C.J.J. |location=london |year=1857 |url=https://archive.org/details/BrownSirRSynopticalSketchOfTheOrderOfKnightsHospitallers1857/page/n27/mode/2up |title=Synoptical Sketch of the Illustrious & Sovereign Order of Knights Hospitallers of St John of Jerusalem and of the Venerable Langue of England | page = 21 | archive-url = https://archive.today/20200911080504/https://archive.org/stream/BrownSirRSynopticalSketchOfTheOrderOfKnightsHospitallers1857/Brown%20Sir%20R%20-%20Synoptical%20Sketch%20of%20the%20Order%20of%20Knights%20Hospitallers%201857_djvu.txt | archive-date = 11 September 2020 | url-status = live}}</ref><ref name="N&Q,4 April 1863" /> Funkcijo namestnika magisterija in začasnega velikega mojstra so opravljali veliki baliji: grof Nikolaj Saltikov, Giovanni Battista Tommasi, Innico Maria Guevara-Suardo, Andrea Di Giovanni y Centellés, Carlo Candida in grof Filippo di Colloredo-Mels. Njihovi mandati so skupno zajemali obdobje do smrti [[Pavel I. Ruski|carja Pavla I.]] leta 1801.<ref name="N&Q,4 April 1863">{{cite journal |url=https://academic.oup.com/nq/article-abstract/s3-III/66/270/4472530?redirectedFrom=fulltext | doi = 10.1093/nq/s3-III.66.270d |title=The Order of St. John of Jerusalem |journal=Notes and Queries |volume=s3-III |issue=66 |date = 4 April 1863 | pages = 270–273 |publisher=Oxford University Press |archive-url=https://archive.today/20200911071714/https://academic.oup.com/nq/article-abstract/s3-III/66/270/4472530?redirectedFrom=fulltext |archive-date=11 September 2020 |url-status = live|url-access=subscription }} The paper cited the ''Synoptical Sketch'' as the best source available for the subject matter. The text was identically repeated in {{Deprecated archive|url=https://archive.today/20200911080417/https://masonicperiodicals.org/periodicals/mmr/issues/mmr_18041863/page/3/articles/ar00301/|title=''The Freemasons' Monthly Magazine''}}, 18 April 1863, p. 3.</ref> Amienska mirovna pogodba (1802) je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] zavezovala k umiku z Malte; otok naj bi vrnili obnovljenemu redu, katerega suverenost bi jamčile vse glavne evropske sile, določene ob sklenitvi končnega miru. Vendar do tega dejansko ni prišlo, zaradi pomislekov glede pogodbe, ki so v Združenem kraljestvu hitro naraščali. Bonapartova zavrnitev britanske ponudbe o desetletnem zakupu Malte je privedla do ponovne vzpostavitve britanske blokade francoske obale; 18. maja je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] Franciji napovedalo vojno.<ref>Pocock, Tom (2005). ''The Terror Before Trafalgar: Nelson, Napoleon, And The Secret War''. Annapolis, MD: Naval Institute Press. {{ISBN|978-1-59114-681-0}}. OCLC 56419314.p. 78</ref> Pogodba iz leta 1802 ni bila nikoli uresničena. Združeno kraljestvo je obnovilo sovražnosti, pri čemer se je sklicevalo na francosko imperialistično politiko v Zahodni Indiji, Italiji in Švici.<ref>Illustrated History of Europe: A Unique Guide to Europe's Common Heritage (1992) p. 282</ref> === Suvereni malteški viteški red === [[Dunajski kongres]] leta 1815 je potrdil izgubo Malte. Po začasnem bivanju v [[Messina|Messini]], [[Catania|Cataniji]] in [[Ferrara|Ferrari]] je bil sedež reda leta 1826 prenesen v Ferraro, leta 1834 pa v [[Rim]]. Italijanska vlada priznava eksteritorialni status Magistralni palači na ulici Via Condotti 68 in Magistralni vili na [[Aventinski grič|Aventinskem griču]]. Velika priorata Lombardija-Benečija in Sicilija sta bila obnovljena v letih 1839–1841. Papež Leon XIII. je leta 1879, po 75-letnem [[sedisvakanca|obdobju brez voditelja]] ponovno uvedel položaj velikega mojstra in za prvega velikega mojstra obnovljenega malteškega reda potrdil Giovannija Battisto Ceschija a Santa Croce. Vendar pa izguba posesti na Malti v tem obdobju ni vplivala na pravico reda do aktivnega in pasivnega diplomatskega zastopanja (pravica pošiljanja in sprejemanja diplomatskih predstavnikov), kar je pravno pomembno za absolutno kontinuiteto mednarodnega statusa, ne glede na nekdanjo teritorialno posest.<ref name="b944">{{cite journal | last=Karski | first=Karol | title=The International Legal Status of the Sovereign Military Hospitaller Order of St. John of Jerusalem of Rhodes and of Malta | journal=International Community Law Review | publisher=Brill | volume=14 | issue=1 | year=2012 | issn=1871-9740 | doi=10.1163/187197312x617674 | pages=19–32 | url=https://www.researchgate.net/publication/270721729 | quote=The Order does not exercise territorial sovereignty over any territory, including its headquarters in Rome and Fort San Angelo, leased from Malta. Both are regarded only as exterritorial property.}}</ref> Prvotno poslanstvo oskrbe bolnikov in pomoči potrebnim (hospitalska dejavnost) je postalo glavna dejavnost reda in se je v 20. stoletju vse bolj krepilo, zlasti po zaslugi dejavnosti velikih prioratov in nacionalnih združenj v številnih državah po svetu. Obsežne hospitalske in dobrodelne dejavnosti so potekale med prvo in drugo svetovno vojno pod vodstvom velikega mojstra Fra' Ludovica Chigija Albanija della Rovereja (1931–1951). Pod velikima mojstroma Fra' Angelom de Mojano di Cologno (1962–1988) in Fra' Andrewom Bertiejem (1988–2008) so se projekti še razširili. Februarja 2013 je red obeležil 900. obletnico papeške potrditve, s splošno avdienco pri [[Papež Benedikt XVI.|papežu Benediktu XVI.]] in mašo, ki jo je v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|Baziliki svetega Petra]] daroval kardinal [[Tarcisio Bertone]].<ref>{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-21388516 |title=Knights of Malta Catholic order celebrates 900 years |date=9 February 2013 |work=BBC News|archive-url=https://web.archive.org/web/20130209072857/http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-21388516 |archive-date=9 February 2013|url-status=live |access-date=10 February 2013}}</ref> Red ima 95.000 prostovoljcev.<ref>{{cite web |url=https://www.orderofmalta.int/humanitarian-medical-works/volunteers/ |title=Volunteers |publisher=Order of Malta |access-date=23 January 2025}}</ref> === Ustavna reforma === Red se je decembra 2016 soočil z vodstveno krizo, potem ko je Albrecht Freiherr von Boeselager protestiral proti svoji razrešitvi s položaja velikega kanclerja, ki jo je odredil veliki mojster Fra' Matthew Festing. Festing je Von Boeselagerja razrešil, potem ko se je izkazalo, da so druge humanitarne organizacije v okviru skupnega dobrodelnega projekta z redovo organizacijo Malteser International – namenjenega pomoči spolnim sužnjam v [[Mjanmar]]u pri zaščiti pred aidsom – delile kondome.<ref>{{cite web|url=https://apnews.com/general-news-feaacad67f7f42ef871b5acd6848564f|title=Pope probes Order of Malta ouster over old condom scandal|first=Nicole|last=Winfield|date= 22 December 2016|website=The Associated Press|access-date=30 August 2024}}</ref> Januarja 2017 je [[papež Frančišek]] odredil vrnitev Von Boeselagerja na položaj in zahteval Festingov odstop.<ref>{{cite news|work=La Stampa|access-date=26 January 2017|date=26 January 2017|url=http://www.lastampa.it/2017/01/26/vaticaninsider/eng/the-vatican/the-order-of-maltas-crisis-z3YT6XiFgkgdTytPA4StJP/pagina.html|title=The Order of Malta's crisis|first=Andrea|last=Tornielli|archive-url=https://web.archive.org/web/20170126170233/http://www.lastampa.it/2017/01/26/vaticaninsider/eng/the-vatican/the-order-of-maltas-crisis-z3YT6XiFgkgdTytPA4StJP/pagina.html|archive-date=26 January 2017|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|access-date=24 January 2017|date=24 January 2017|url=https://www.theguardian.com/world/2017/jan/25/vatican-condom-row-pope-prevails-as-knights-of-malta-chief-resigns|work=The Guardian|title=Vatican condom row: pope prevails as Knights of Malta chief resigns|agency=Reuters in Vatican City|archive-url=https://web.archive.org/web/20170125033200/https://www.theguardian.com/world/2017/jan/25/vatican-condom-row-pope-prevails-as-knights-of-malta-chief-resigns|archive-date=25 January 2017|url-status=live}}</ref> Frančišek je imenoval tudi nadškofa (kasneje kardinala) Giovannija Becciuja<ref>{{cite news|last1=Allen J.|first1=John L.|title=A triptych on Benedict's papacy, and hints of what lies beyond|url=https://www.ncronline.org/blogs/all-things-catholic/triptych-benedicts-papacy-and-hints-what-lies-beyond|access-date=8 February 2017|work=National Catholic Reporter|date=13 May 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20170612015635/https://www.ncronline.org/blogs/all-things-catholic/triptych-benedicts-papacy-and-hints-what-lies-beyond|archive-date=12 June 2017|url-status=live}} Becciu was Substitute for General Affairs of the Secretariat of State, a position akin to that of a papal chief of staff.</ref> za svojega osebnega predstavnika pri redu – s čimer je obšel kardinala patrona reda Raymonda Burka – vse do izvolitve novega velikega mojstra. Papežev dejanski prevzem nadzora nad redom so nekateri razumeli kot prelom s tradicijo in neodvisnostjo reda.<ref>{{cite news | url = https://www.economist.com/the-economist-explains/2017/02/07/why-the-pope-has-taken-control-of-the-knights-of-malta | newspaper = The Economist | access-date = 8 May 2020 | date=7 February 2017 | title = Why the pope has taken control of the Knights of Malta }}</ref> Maja 2017 je red imenoval Maura Bertera Gutiérreza, bolivijskega člana vladnega sveta, za vodenje procesa ustavne reforme.<ref>{{cite news |last1=Arocho Esteves |first1=Junno |title=Ancient order, modern times: Order of Malta focuses on renewal |url=https://www.ncronline.org/news/vatican/ancient-order-modern-times-order-malta-focuses-renewal |access-date=21 August 2017|work=National Catholic Reporter |agency=Catholic News Service|date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170821214454/https://www.ncronline.org/news/vatican/ancient-order-modern-times-order-malta-focuses-renewal |archive-date=21 August 2017 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |author=Sovereign Military Order of Malta |title=The Constitutional Reform of the Sovereign Order of Malta |website=orderofmalta.int |url=https://www.orderofmalta.int/2017/06/28/the-constitutional-reform-of-the-sovereign-order-of-malta/ |access-date=21 August 2017 |date=28 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170822011944/https://www.orderofmalta.int/2017/06/28/the-constitutional-reform-of-the-sovereign-order-of-malta/|archive-date=22 August 2017 |url-status=live}}</ref> Junija 2017 je vodstvo reda v nasprotju s tradicijo na letni avdienci pri papežu nosilo poslovne obleke namesto svečanih uniform.<ref>{{cite news |last1=McElwee |first1=Joshua J. |title=New Knights of Malta leader genuflects before Francis in Vatican meeting |url=https://www.ncronline.org/blogs/ncr-today/new-knights-malta-leader-genuflects-francis-vatican-meeting |access-date=21 August 2017 |work=National Catholic Reporter|date=23 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170821214159/https://www.ncronline.org/blogs/ncr-today/new-knights-malta-leader-genuflects-francis-vatican-meeting |archive-date=21 August 2017 |url-status=live}}</ref> Maja 2018, ko je bil izvoljen nov veliki mojster, je [[papež Frančišek]] Becciujev mandat podaljšal za nedoločen čas.<ref>{{cite press release|access-date=4 May 2018 |title=Letter of the Holy Father to the Special Delegate at the Sovereign Military Hospitaller Order of Saint John of Jerusalem, of Rhodes and of Malta (S.M.O.M.), 04.05.2018 |date=4 May 2018 |publisher=Holy See Press Office |url=https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2018/05/04/180504b.html|quote=... up to the conclusion of the reform process and in any case until I consider it useful for the Order itself. |archive-url=https://web.archive.org/web/20180505070549/https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2018/05/04/180504b.html |archive-date=5 May 2018|url-status=live}}</ref> Ko se je maja 2019 sestal generalni kapitelj reda, so bile med 62 udeleženci prvič tudi tri ženske.<ref>{{cite web |author=Sovereign Military Order of Malta |url=https://www.orderofmalta.int/2019/05/02/chapter-general-sovereign-order-of-malta-has-been-held-rome/ |website=orderofmalta.int |title=The Chapter General of the Sovereign Order of Malta has been held in Rome |date=2 May 2019 |access-date=20 May 2019 |archive-date=4 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190504120325/https://www.orderofmalta.int/2019/05/02/chapter-general-sovereign-order-of-malta-has-been-held-rome/ |url-status=dead }}</ref> 1. novembra 2020 je papež Frančišek imenoval nadškofa (kasneje kardinala) Silvana Tomasija, da na položaju njegovega posebnega delegata pri redu zamenja Becciuja, ter ponovno poudaril pristojnosti te funkcije kot edinega papeževega predstavnika.<ref>{{cite press release |publisher=Holy See Press Office |access-date=1 November 2020 | date= 1 November 2020 |language=it |title= Lettera Pontificia al Cardinale eletto Silvano Maria Tomasi per la nomina a Delegato Speciale presso il Sovrano Militare Ordine di Malta, 01.11.2020 |url=http://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2020/11/01/0567/01314.html }}</ref> 3. septembra 2022 je papež Frančišek razglasil novo ustavo reda in opravil začasna imenovanja v suvereni svet. Sklical je izredni generalni kapitelj za 25. januar 2023, ko bi bilo mogoče opraviti redna imenovanja namesto tistih, ki jih je predhodno izvedel začasno.<ref>{{Cite web |date=3 September 2022|title=Pope promulgates new Constitution of the Order of Malta |url=https://www.vaticannews.va/en/pope/news/2022-09/pope-promulgates-new-constitution-order-malta.html |access-date=4 September 2022 |website=Vatican News }}</ref><ref>{{cite web | title = Decree for the Sovereign Military Hospitaller Order of Saint John of Jerusalem, of Rhodes and of Malta (S.M.O.M.), 03.09.2022 | url= https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2022/09/03/decree-for-the-sovereign-military-hospitaller-order-of-saint-joh.html | date = 3 September 2022 | access-date = 31 January 2023 | publisher = Holy See Press Office }}</ref> Generalni kapitelj je 26. januarja v suvereni svet za šestletni mandat izvolil iste štiri člane, ki jih je prejšnji september imenoval papež Frančišek, ter šest od devetih svetnikov, ki jih je prav tako imenoval on.<ref>{{cite web | access-date = 31 January 2023 | url = https://www.orderofmalta.int/news/extraordinary-chapter-general-elected-sovereign-council/ | date = 28 January 2023 | title = The Extraordinary Chapter General Elected the Sovereign Council | website = Sovereign Order of Malta }}</ref> Papež Frančišek je 19. junija 2023 za naslednika kardinala Burka na položaju patrona imenoval kardinala Gianfranca Ghirlando.<ref>{{cite press release | publisher = Holy See Press Office | date = 19 June 2023 | access-date = 19 June 2023 | title = Rinunce e nomine, 19.06.2023| language = it| url = https://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2023/06/19/0453/01013.html }}</ref> ==Organiziranost reda in organi reda== Suvereni malteški viteški red (SMVR) sestavljajo veliki priorati, podpriorati in nacionalna združenja oz. asociacije. Tako je delo velikega priorata, podpriorata ali pa nacionalne asociacije, vedno najprej utemeljeno na osebnem življenjskem pričevanju vsakega člana za krščanske in s tem tudi visoke viteške ideale. Najlepše je takšno pričevanje uresničevano v skrbi in pomoči ljudem v stiskah, kar počne vsak član po svojih zmožnostih najprej v svojem okolju, potem pa tudi drugod. Asociacija se trudi, da bi imela vedno več skupnih aktivnosti, kjer sodelujejo vsi člani.<br> ''Šest velikih prioratov:'' * Veliki priorat Rima * Veliki priorat Lombardije in Benečije * Veliki priorat Neaplja in Sicilije * Veliki priorat Češke * Veliki priorat Avstrije * Veliki priorat Združenega kraljestva. ===Organi reda=== '''Veliki mojster'''<br> Vodja reda je veliki mojster,<ref>{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1312}}</ref> ki je verski predstojnik in tudi suveren Malteškega reda, izvoljen za desetletni mandat. Ima najvišje pristojnosti v redu, vodi zakonodajne ukrepe, ratificira mednarodne sporazume, upravlja premoženje reda in predstavlja red kot subjekt mednarodnega prava. ''Plemiški naslovi velikega mojstra reda''<br> Cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] in [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] sta velikemu mojstru reda priznala plemiški naslov [[Knez|kneza (princa)]] [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarstva]] in pripadajoče naslavljanje »visokost«. Leta [[1630]] je [[Papež Urban VIII.|papež Urban VIII.]] k temu naslovu dodal naslov »eminenca«, s čimer so bili veliki mojstri reda po položaju izenačeni s [[kardinal]]i. Iz obeh plemiških naslovov je nato nastalo zelo nenavadno uradno naslavljanje Velikega mojstra »Njegova nadvse eminentna visokost«. '''Generalni kapitelj'''<br> Ena od nalog Generalnega kapitlja, ki je zakonodajni organ reda, je poleg priprave splošnih aktov, pravilnikov, sporazumov ter pogodb tudi izvolitev in imenovanje članov Suverenega sveta reda. Generalni kapitelj se sestaja vsakih pet let. Na vsakem zasedanju so prisotni tudi člani Suverenega sveta, ki imajo na seji volilno pravico. '''Suvereni svet'''<br> Naloga Suverenega sveta je nuditi pomoč Velikemu mojstru pri vodenju reda. V Suverenem svetu je šest članov in štirje visoki častniki: Veliki poveljnik, Veliki kancler, Veliki hospitalec in Prevzemnik skupnega zaklada. Veliki kancler, katerega urad vključuje ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za zunanje zadeve, je vodja izvršilne veje oblasti. Odgovoren je za diplomatske misije reda in odnose z nacionalnimi organizacijami. Med pristojnostmi urada Velikega hospitalca sta področji humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja, sam pa usklajuje humanitarne in dobrodelne dejavnosti reda. Prevzemnik skupnega zaklada je neke vrste minister za finance in proračun, ki upravlja področje financ in premoženja reda. '''Svet reda'''<br> Svet reda (skupščino) sestavljajo poleg članov Suverenega sveta (vlade reda) še drugi funkcionarji in predstavniki članov reda. ===Delovanje reda v Italiji=== [[Slika:Palazzo di Malta (Roma).jpg|250px|thumb|levo|Sedež reda v palači Malta v Rimu]] [[Italija|Republika Italija]] priznava redu v [[Rim|Rimu]], na delu svojega ozemlja eksteritorialnost, in sicer v palači Malta (Via dei Condotti 68) kjer ima red svoj sedež od leta [[1834]], ter v vili Malta. Suvereni malteški viteški red je sedaj mednarodno priznana institucija, ki ima celo lastne [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|oborožene sile]]. [[Slika:2june 2007 489.jpg|250px|thumb|desno|Pripadniki korpusa ACISMOM na paradi ob Dnevu republike v Rimu leta 2007]] [[Slika:Logo Corpo Militare EI-SMOM.png|thumb|150px|Logo vojaškega korpusa Suverenega malteškega viteškega reda (ACISMOM)]] Leta 1877 so člani treh Velikih prioratov na območju Italije ustanovili Združenje italijanskih vitezov suverenega vojaškega malteškega reda, ki lahko deluje na italijanskem ozemlju. Njegovi prostovoljci sestavljajo [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|vojaški korpus ACISMOM]], pomožno vojaško enoto [[Italijanska kopenska vojska|italijanske kopenske vojske]]. Pod okriljem korpusa deluje tudi ženski [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. ===Delovanje reda na Malti=== Suvereni malteški viteški red ima svoj misijon tudi na [[Malta|Malti]]. Z Republiko Malto je red doslej sklenil dva sporazuma oz. bilateralni pogodbi. Prva pogodba z dne 21. junija 1991 je prenehala veljati in jo je nadomestila druga, podpisana 5. decembra 1998 in ratificirana 1. novembra 2001. Ta redu dovoljuje uporabo zgornjega dela trdnjave St. Angelo v mestu Birgu, z omejeno eksteritorialnostjo. Njen namen je »dati redu možnost boljšega izvajanja humanitarnih dejavnosti, pa tudi boljšo opredelitev pravnega statusa trdnjave, ob upoštevanju suverenosti Republike Malte nad njo«. Dogovor o najemu je sklenjen za obdobje 99 let, vendar malteški vladi omogoča, da ga kadar koli odpove po 50 letih. V skladu s pogoji sporazuma sta na trdnjavi izobešeni tako zastava reda, kot tudi zastava Malte. Pogodba osebam ne dovoljuje azila in na splošno kljub delni esteritorialnosti so malteška sodišča v celoti stvarno in krajevno pristojna ter se v vseh pravnih postopkih uporablja [[Pravo|malteško pravo]]. Trdnjava je obnovljena in v njej se sedaj organizirajo kulturne in zgodovinske prireditve, ki so povezane z malteškim viteškim redom. [[Slika:Malta Knights.jpg|right|thumb|250px|Prikaz vojaškega urjenja v uniformah iz [[16. stoletje|16. stoletja]], v trdnjavi Saint Elmo v [[Valletta|Valletti]] na [[Malta|Malti]], maja 2005]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Nicholson, Helen J. (2001). The Knights Hospitaller. ISBN 1-84383-038-8. * Noonan, James-Charles, Jr. (1996). The Church Visible: The Ceremonial Life and Protocol of the Roman Catholic Church. Viking, ISBN 0-670-86745-4. * Read, Piers Paul (1999). The Templars. Imago, ISBN 85-312-0735-5. * »Some Notes About the Sovereign Military Order of Malta in the U.S.A.« Nobilta (Rivista di Araldica, Genealogia, Ordini Cavallereschi). Istituto Araldico Genealogico Italiano. Vol VII, No. 32 (September/October 1999). * Tyerman, Christopher (2006). God's War: A New History of the Crusades. Allen Lane, ISBN 0-7139-9220-4. * Peyrefitte, Roger. Knights of Malta. Translated from the French by Edward Hyams. Secker & Warburg, London, 1960. * Rok Hrženjak, Zgodovina malteškega viteškega reda, [http://zupnije.rkc.si/polzela/upload/ZGODOVINA/MALTESKI_V_RED.htm] * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[Malteški vitezi]] * [[Vojaški korpus Suverenega malteškega viteškega reda]] * [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. == Zunanje povezave == * [https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?__xts__=H- Malteška pomoč Slovenija] pridobljeno 19.05.2021 * [https://www.orderofmalta.int www.orderofmalta.int] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021 * [https://www.youtube.com/watch?v=6WQHtkN5mA4 Palazzo Malta] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021 {{Zbirka|Category:Sovereign Military Order of Malta}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Rimskokatoliški redovi in kongregacije]] [[Kategorija:Malteški vitezi]] [[Kategorija:Križarske vojne]] [[Kategorija:Viteški redovi]] {{normativna kontrola}} 82mwaxuugg41rskpywj1fwxqoiqqwx9 6766293 6766288 2026-10-17T12:11:57Z Shabicht 3554 /* Posebni pravni status reda */ 6766293 wikitext text/x-wiki [[Registrske tablice Italije]]{{Infopolje Država |common_name = |common_name2 = |native_name = ''{{jezik|it|Militare Ordine Ospedaliero di San Giovanni di Gerusalemme di Rodi e di Malta}}'' |conventional_long_name = Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte |image_flag = Flag of the Order of St. John (various).svg |image_coat = Coat of arms of the Sovereign Military Order of Malta.svg |image_map = |map_caption = |national_motto = {{jezik|la|Tuitio fidei et obsequium pauperum}}<br>»Braniti vero in pomagati ubogim« |national_anthem = {{jezik|la|Ave Crux Alba}} |capital = Palača Malta v [[Rim|Rimu]] |latd=41 |latm=54 |latNS=N |longd=12 |longm=28 |longEW=E |largest_city = |official_languages = [[italijanščina]]<ref>[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2016/07/Sovereign-Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-code.pdf Ustavna listina in zakonik, poglavje 7. {{ikona en}}]</ref> |government_type = |leader_title1 = veliki mojster |leader_name1 = Fra’ John Timothy Dunlap<br>(od 3. maja 2023) |leader_title2 = |leader_name2 = |sovereignty_type = Suvereni subjekt mednarodnega prava |sovereignty_note = |established_event1 = [[Malteški viteški red|Ustanovitev reda]]<br>v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]] |established_date1 = okoli 1048 |established_event2 = Papeška potrditev reda |established_date2 = 1113 |established_event3 =[[Ciper]] |established_date3 = 1291-1310 |established_event4 =[[Rodos]] |established_date4 = 1310-1523 |established_event5 =[[Malta]] |established_date5 = 1530-1798 |established_event6 =Sedež reda v [[Rim|Rimu]] |established_date6 =1834 - sedaj |established_event7 =1994 |established_date7 =stalni opazovalec v organih [[Organizacija združenih narodov|ZN]] |area_km2 = |area_rank = |percent_water = |population_estimate = |population_estimate_year = |population_estimate_rank = |population_census = |population_census_year = |population_density_km2 = |population_density_rank = |demonym = |GDP_PPP = |GDP_PPP_year = |GDP_PPP_rank = |GDP_PPP_per_capita = |GDP_PPP_per_capita_rank = |Gini = |Gini_year = |Gini_category = |Gini_rank = |GDP_nominal = |GDP_nominal_rank = |GDP_nominal_year = |GDP_nominal_per_capita = |GDP_nominal_per_capita_rank = |HDI_year = |HDI = |HDI_rank = |HDI_category = |currency = [[Malteški scudo]], [[Euro]] (za [[Poštna znamka|poštne znamke]]) |currency_code = |time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = |cctld = |calling_code = }} '''Suvereni malteški viteški red''', uradno: '''Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza Jeruzalemskega, Rodosa in Malte''' ({{langx|la|Supremus Militaris Ordo Hospitalarius Sancti Ioannis Hierosolymitani Rhodiensis et Melitensis}}, uradno [[Italijanščina|it.]]: Sovrano Militare Ordine di Malta (SMOM)), pogosto poimenovan tudi '''Malteški red''' ali '''Malteški vitezi''', je sedaj katoliški laični red, tudi z imenom '''red sv. Janeza''', ki je bil tradicionalno [[Vojaški red|vojaškega]], viteškega in plemiškega značaja.<ref>{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1332}}</ref><ref>{{cite web |url = http://www.orderofmalta.int/the-order-and-its-institutions/225/mission/?lang=en |author=Sovereign Military Order of Malta |title=Mission |website=Orderofmalta.int |access-date=12 April 2016 |archive-url = https://web.archive.org/web/20080720045346/http://www.orderofmalta.org/missione.asp?idlingua=5 |archive-date=20 July 2008 }}</ref> Njegovi člani so znani tudi po imenih ''ivanovci'' in ''hospitalci''. ==Pravni položaj reda== Kljub temu, da red nima lastnega državnega ozemlja (od leta [[1834]] ima svoj sedež v [[Rim|Rimu]]), velja za suvereni subjekt mednarodnega prava in ima priznan status eksteritorialnosti, vendar ne ozemeljske suverenosti. ==Uprava, sestava in poslanstvo== Uprava Suverenega malteškega reda ima podobno strukturo kot vlade nacionalnih držav. Vendar pa vključuje tudi posebnosti, povezane z njegovo naravo laičnega reda, ter specifično terminologijo, ki se je razvila v devetih stoletjih obstoja. Red šteje približno 13.500 vitezov, dam in kaplanov. Med njimi je 33 redovnih vitezov, ki so opravili redovne zaobljube. Do devetdesetih let prejšnjega stoletja so najvišji razredi članstva, vključno s funkcionarji, zahtevali dokazilo o plemiškem poreklu. V novejšem času je bila vzpostavljena pot, ki vitezom in damam iz najnižjega razreda (za katere dokazilo o plemiškem poreklu ni potrebno) omogoča poseben prehod v višje razrede, s čimer postanejo upravičeni do opravljanja funkcij v redu. Sodobna vloga reda je v veliki meri usmerjena v zagotavljanje humanitarne pomoči in sodelovanje pri mednarodnih humanitarnih dejavnostih. Red zaposluje približno 52.000 zdravnikov, medicinskih sester, pomožnega osebja in reševalcev, ki jim v več kot 120 državah pomaga 100.000 prostovoljcev; pomoč nudijo otrokom, brezdomcem, invalidom, starejšim, neozdravljivo bolnim, beguncem in obolelim za gobavostjo po vsem svetu, ne glede na narodnost ali veroizpoved. Red se posebej posveča skrbi za reveže, [[Begunec|pregnance ter begunce]] in preko svoje mednarodne humanitarne organizacije »Malteser International« po svojih močeh pomaga ob naravnih in drugih nesrečah po svetu, predvsem pa žrtvam naravnih nesreč, epidemij in vojn.<ref>{{navedi splet |url=https://sloveniaembassy.orderofmalta.int/sl/novice/institucionalni-video-malteskega-reda/ |title=Institucionalni video malteškega reda |accessdate=15. maj 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> ==Posebni pravni status reda== Red je znotraj mednarodnega prava priznan kot »subjekt sui generis«, kar pomeni, da ima poseben status, ki se ne ujema popolnoma z običajnimi kategorijami mednarodnega prava. Ta status mu je bil podeljen zaradi njegove »dolgotrajne predanosti zagotavljanju humanitarne pomoči in posebne vloge v mednarodnih humanitarnih odnosih«; v isti kategoriji so tudi drugi nedržavni subjekti, kot sta [[Mednarodni olimpijski komite]] in [[Rdeči križ|Mednarodni odbor Rdečega križa]].<ref>{{Cite web |author=United Nations Organization |title=Intergovernmental and Other Organizations |url=http://www.un.org/en/sections/member-states/intergovernmental-and-other-organizations/index.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20210730094550/https://www.un.org/en/about-us/intergovernmental-and-other-organizations |archive-date=30 July 2021 |publisher=United Nations}}</ref> [[Slika:Targa automobilistica Italia 1985 SMOM+60 Sovrano militare ordine di Malta.jpg|250px|thumb|Registrska oznaka reda]] [[Slika:10 скуди (2).png|250px|thumb|desno|[[Numizmatika|Numizmatični]] zlatnik z nominalo desetih scudov (2023)]] Red vzdržuje diplomatske odnose z 115 državami,<ref name="Bilateral_relations">{{cite web |url=http://www.orderofmalta.int/diplomatic-activities/bilateral-relations/ |title=Bilateral Relations |publisher=Sovereign Military Order of Malta |website=Orderofmalta.int |access-date=23 April 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180309214812/https://www.orderofmalta.int/diplomatic-activities/bilateral-relations/ |archive-date=9 March 2018 |url-status=live }}</ref> sklepa mednarodne sporazume ter izdaja lastne potne liste, ima svoje [[Registrske tablice Italije|registrske oznake za vozila]], [[Kovanec|kovance]] (v svoji [[Denarna valuta|denarni valuti]] Malteški scudo,<ref>{{navedi splet |url=https://colnect.com/sl/coins/coin/66649-1_Scudo-Frey_Angelo_de_Mojana_di_Cologna_1962_-_1988-Malte%C5%A1ki_vite%C5%A1ki_red |title=Katalog kovancev |accessdate=15. april 2025 |date= |format= |work= }}</ref> katerega vrednost je vezana na [[evro]], uradni menjalni tečaj je v razmerju 1 malteški scudo = 0,24 evra), tudi zlatnike in srebrnike (npr. serija 2026 z nominalami 1–10 malteških scudov), ter [[Poštna znamka|poštne znamke]] (z oznakami vrednosti v [[evro|evrih]]). Njegovi dve stavbi s sedežem v Rimu uživata eksteritorialnost,<ref>{{Cite web |title=Magistral Palace |url=https://www.orderofmalta.int/government/magistral-palace/ |access-date=12 August 2022 |website=Sovereign Order of Malta }}</ref> red pa vzdržuje tudi veleposlaništva v drugih državah. Trije najvišji funkcionarji veljajo za državljane. Red ima od leta 1994 status opazovalca pri Generalni skupščini Združenih narodov,<ref name="UN_ARES48265">[https://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/48/265 United Nations General Assembly, Session 48, Resolution 265, ''Observer Status for the Sovereign Military Order of Malta in the General Assembly''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170226033238/http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A%2FRES%2F48%2F265 |date=26 February 2017}}. Retrieved 24 February 2017</ref><ref>{{cite web |title=Malta Permanent Mission to the United Nations |url=http://www.un.int/orderofmalta|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160422084757/https://www.un.int/orderofmalta/ |archive-date=22 April 2016 |access-date=12 April 2016 |publisher=United Nations}}</ref> svoje stalne misije pa ima akreditirane v [[Organizacija združenih narodov|Evropskem centru Združenih narodov]], [[Svet Evrope|Svetu Evrope]], [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]], [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCU]], [[Človekove pravice|Mednarodnem inštitutu za človekove pravice]] in [[Rdeči križ|Mednarodnem odboru Rdečega križa]]. ==Zgodovina== === Ustanovitev === [[File:Gravure de Fra Gerard fondateur des Hospitaliers de Saint-Jean.jpg|thumb|upright|Blaženi Gerard Sasso, ustanovitelj Suverenega malteškega viteškega reda. Bakrorez Laurenta Carsa, okoli leta 1725]] [[File:Tiziano, cavaliere di malta.jpg|thumb|upright|Portret neznanega malteškega viteza, delo Ticijana, ok. 1508, galerija Uffizi.]] Malteški vitezi niso izvirali iz Malte, niti prvotno niso opravljali viteških nalog. Njihov nastanek sega v zgodnje 11. stoletje, točneje v leto [[1048]] v [[Jeruzalem]], v skupnost trgovcev iz stare pomorske republike [[Amalfi]], pod vodstvom blaženega Gerarda Sasso, ki je skrbela za bolne in izčrpane romarje. Ta je od od egiptovskega kalifa pridobila dovoljenje za gradnjo cerkve, samostana in [[Hospic (zdravstvo)|hospica]] oz. [[Bolnišnica|bolnišnice]], v kateri so oskrbovali romarje vseh veroizpovedi in ras. S papeško bulo ''Pie postulatio volunta jetis'', iz 15. februarja 1113, je [[papež Pashal II.]] potrdil ustanovitev bolnišnice in verski red ter ga postavil pod okrilje Svetega sedeža ter mu podelil pravico do svobodne izvolitve predstojnikov, brez vmešavanja drugih posvetnih ali cerkvenih oblasti. Ker so bile poti po [[Sveta dežela|Sveti deželi]], v obdobju [[križarske vojne|križarskih vojn]] in v času krščanskega [[Jeruzalemsko kraljestvo|Jeruzalemskega kraljestva]] nevarne, so člani reda kmalu prevzeli tudi vojaško vlogo ter začeli varovati romarje in bolnišnice. Vsi vitezi so bili redovniki, zavezani trem redovnim zaobljubam: uboštvu, čistosti in pokorščini. Ko so muslimani pod vodstvom sultana Halila leta 1187 ponovno osvojili Sveto deželo, so se vitezi reda morali umakniti najprej v Ako, leta 1291 na [[Ciper (otok)|Ciper]], zatem leta 1310 na [[Rodos]], leta 1530 pa na [[Malta (otok)|Malto]], kjer jim je cesar [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] odobril sedež velikega mojstra in priznal suverenost. Po [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovem]] zavzetju Malte junija [[1798]], so šele leta [[1836]] sedež reda prestavili v [[Rim]]. {{glavni|Malteški viteški red}} === Ciper === Ko je po obleganju Akona leta 1291 padla zadnja krščanska postojanka v [[Sveta dežela|Sveti deželi]], se je red sprva naselil na [[Ciper|Cipru]], ki je bil tedaj pod oblastjo Luzinjancev. To ciprsko obdobje je bilo prehodno, saj red tam ni imel ne suverenosti in tudi ne dolgoročne varnosti. Kljub temu so malteški vitezi tam reorganizirali red, zbirali sredstva in ladje ter načrtovali pridobitev novega suverenega ozemlja. Iz Cipra so leta 1310 izvedli vojaško-operativni prevzem Rodosa, ki je postal njihova nova suverena država za skoraj dve stoletji. === Rodos === Leta 1310 so se vitezi pod vodstvom velikega mojstra Fra' Foulquesa de Villareta zbrali na otoku [[Rodos]]. Ker je obramba krščanskega sveta od tam zahtevala organizacijo pomorskih sil, je red zgradil mogočno ladjevje in plul po vzhodnem Sredozemlju ter se boril za krščanstvo, vključno s križarskimi pohodi v [[Sirija|Siriji]] in [[Egipt]]u. V začetku 14. stoletja so bile ustanove reda in vitezi, ki so na Rodos prišli z vseh koncev Evrope, razvrščeni glede na jezik, ki so ga govorili. Prvotnih sedem takšnih skupin oziroma »jezikov« – iz Provanse, Auvergne, Francije, Italije, Aragona (z Navaro), Združenega kraljestva (s Škotsko in Irsko) ter območja kasnejše Nemčije – se je leta 1492 povečalo na osem, ko sta se Kastilja in Portugalska ločili od aragonske skupine. Vsaka skupina je vključevala priorate ali velike priorate, bailiate in komendate ([[Komenda (posestvo)|komende]]). V začetku 14. stoletja so bile ustanove reda in vitezi, ki so na Rodos prišli z vseh koncev Evrope, razvrščeni glede na jezik, ki so ga govorili. Prvotnih sedem takšnih skupin oziroma »jezikov« ([[Francoščina|fr.]] »langues«) – iz Provanse, Auvergne, Francije, Italije, Aragona (z Navaro), Anglije (s Škotsko in Irsko) ter Nemčije – se je leta 1492 povečalo na osem, ko sta se Kastilja in Portugalska ločili od aragonske skupine. Redu sta načelovala veliki mojster (imenovan tudi knez Rodosa) in svet reda. Že od začetka so neodvisnost od drugih držav, zagotovljena s papeško listino, ter splošno priznana pravica do vzdrževanja in uporabe oboroženih sil predstavljali temelj mednarodne suverenosti reda, ki je koval lasten denar in vzdrževal diplomatske odnose z drugimi državami. Visoke položaje v redu so zasedali predstavniki različnih jezikovnih skupin. Leta 1523, po šestmesečnem obleganju in silovitih bojih proti ladjevju in vojski sultana [[Sulejman I.|Sulejmana Veličastnega]], se je obzidje zaradi podkopavanja in [[Eksploziv|razstrelitve]] z uporabo [[Smodnik|smodnika]] sesedlo. Vitezi so nato na podlagi dogovora o vdaji zapustili Rodos in s seboj odnesli svoje orožje. === Malta === [[File:Battle of Lepanto 1571.jpg|thumb|''[[Bitka pri Lepantu (1571)]]'', neznan umetnik, konec 16. stoletja]] Po porazu in umiku z [[Rodos|Rodosa]] so se vitezi reda sedem let selili po Evropi, leta 1530 pa sta jim cesar Svetega rimskega cesarstva [[Karel V. Habsburški]] in njegova mati, kastiljska kraljica Ivana, kot vladarja Sicilije, ob odobritvi [[papež Klemen VII.|papeža Klemena VII.]] v trajni fevd podelila otoka [[Malta (otok)|Malta]] in Gozo, ki ju je prevzel veliki mojster Fra' Philippe de Villiers de l'Isle Adam. Red je moral pri tem izpolnjevati pogoje, povezane z dajatvijo »malteškega sokola«.<ref>{{Cite journal |last=Eiland |first=Murray |date=2013 |title=A Snapshot of Malta |url=https://www.academia.edu/8013398 |journal=The Armiger's News |volume=35 |issue=1 |pages=2–11 |via=academia.edu |archive-date=2023-03-26 |access-date=2026-09-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326025425/https://www.academia.edu/8013398 |url-status=dead }}</ref> Leta 1565 so vitezi pod vodstvom velikega mojstra Fra' Jeana de Valetta (po katerem je poimenovana malteška prestolnica [[Valletta]]) več kot tri mesece branili otok med velikim obleganjem s strani osmanov. Flota reda je prispevala k dokončnemu porazu osmanske flote v [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu leta 1571]], ki ji je poveljeval [[Juan Avstrijski]], polbrat španskega kralja [[Filip II. Španski|Filipa II.]]. [[Reformacija]], ki je razdelila Zahodno Evropo na protestantske in katoliške države, je vplivala tudi na red. V več državah, vključno z Anglijo, Škotsko in Švedsko, je red prenehal delovati. V drugih, denimo na Nizozemskem in v Nemčiji, so celotne bailije oziroma komanderije (upravne enote reda) prešle v [[protestantizem]]; t.i. »ivanovski redovi« (''Johanniter'') še danes obstajajo v Nemčiji, na Nizozemskem, Švedskem in v številnih drugih državah, vključno z Združenimi državami Amerike in Južno Afriko. Določeno je bilo, da mora red ostati nevtralen v vsaki vojni med krščanskimi narodi.<ref>{{Cite journal |last=Cartwright |first=Mark |date=2018-08-24 |title=Knights Hospitaller |url=https://www.worldhistory.org/Knights_Hospitaller/ |journal=World History Encyclopedia |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=From the 11th century to the present day |url=https://www.orderofmalta.int/history/11-century-to-the-present-day/ |access-date=2025-12-26 |website=Sovereign Military Order of Malta |language=en-US}}</ref> Med letoma 1651 in 1665 je red upravljal štiri otoke v Karibih. 21. maja 1651 je pridobil otoke Saint Barthélemy, Saint Christopher, Saint Croix in Saint Martin. Kupil jih je od francoske družbe ''Compagnie des Îles de l'Amérique'' (Družba za ameriške otoke), ki je bila prav takrat razpuščena. Leta 1665 so bili ti štirje otoki prodani Francoski zahodnoindijski družbi. [[Slika:Situation de l'Isle de Malte a l'egard du ciel RMG F0197.tiff|250px|thumb|desno|Francoski zemljevid malteškega otočja (okoli 1798)]] ====Francoska zasedba Malte==== 19. maja 1798 je francoska flota odplula iz [[Toulon|Toulona]], spremljajoč ekspedicijske enote več kot 30.000 vojakov pod vodstvom generala [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparteja]]. Flota je bila namenjena proti [[Egipt|Egiptu]], Bonaparte pa je želel razširiti francoski vpliv v Aziji in prisiliti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] k miru v Francoskih revolucionarnih vojnah, ki so se začele leta 1792. Med plovbo proti jugovzhodu je konvoj pobral še dodatne transportne ladje iz italijanskih pristanišč in ob 5:30 zjutraj 9. junija prispel do [[Valletta|Vallette]]. Tam je Napoleon od velikega mojstra Ferdinanda von Hompescha zu Bolheima zahteval dovoljenje, da njegove ladje vplujejo v pristanišče ter se oskrbijo z vodo in zalogami. Veliki mojster je odgovoril, da lahko v pristanišče hkrati vplujeta le dve tuji ladji. Bonaparte, ki se je zavedal, da bi takšen postopek trajal predolgo in bi njegovo floto izpostavil nevarnosti napada britanskega admirala [[Horatio Nelson|Horatia Nelsona]], je takoj ukazal topniško obstreljevanje Malte.<ref>{{cite book |last=Cole |first=Juan |author-link= |date=2007 |title=Napoleon's Egypt: Invading the Middle East |url=https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole|location=New York |publisher=Palgrave Macmillan |pages=[https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole/page/8 8]–9 |isbn=978-1403964311}}</ref> Francoski vojaki so se zjutraj 11. junija izkrcali na Malti na sedmih točkah in začeli napad. Po več urah silovitih bojev so bili Maltežani na zahodu otoka prisiljeni v predajo.<ref>{{cite book |last=Cole |first=Juan |author-link= |date=2007 |title=Napoleon's Egypt: Invading the Middle East |url=https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole|location=New York |publisher=Palgrave Macmillan |page=[https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole/page/9 9] |isbn=978-1403964311}}</ref> Napoleon je začel pogajanja z utrjeno prestolnico Valletto. Veliki mojster se je zaradi premoči francoskih sil in izgube zahodnega dela Malte pogodil o predaji okupatorju.<ref>{{cite book |last=Cole |first=Juan |author-link= |date=2007 |title=Napoleon's Egypt: Invading the Middle East |url=https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole|location=New York |publisher=Palgrave Macmillan |page=[https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole/page/10 10] |isbn=978-1403964311}}</ref> Hompesch je 18. junija zapustil Malto in se umaknil v [[Trst]] (tedaj [[Sveto rimsko cesarstvo]]), kjer je živel v izgnanstvu.<ref>Whitworth Porter, ''A History of the Knights of Malta'' (London: Longman, Brown, Green, 1858). p. 457.</ref> S položaja velikega mojstra je odstopil 6. julija 1799. [[File:Emperor Paul in the Crown of the Grand Master of the Order of Malta.jpeg|thumb|upright|Ruski cesar [[Pavel I. Ruski|Pavel]] s krono velikega mojstra Malteškega reda (1799)]] Vitezi so se razkropili, čeprav je red v okrnjeni obliki še naprej obstajal in se z evropskimi vladami pogajal o vrnitvi na oblast v okviru sporazuma med Francijo in Svetim rimskim cesarstvom v času nemške mediatizacije. Ruski cesar [[Pavel I. Ruski|Pavel I.]] je največjemu številu vitezov nudil zatočišče v [[Sankt Peterburg]]u; to dejanje je privedlo do nastanka ruske tradicije ivanovcev (malteških vitezov) in priznanja reda med ruskimi cesarskimi redovi.<ref>{{cite web |url=http://www.focusmm.com/malta/ma_hist3.htm |title=Focus on Malta – History |publisher=Focusmm.com |access-date=12 October 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120304043839/http://www.focusmm.com/malta/ma_hist3.htm |archive-date=4 March 2012 |url-status=live}}</ref> Vitezi begunci v Sankt Peterburgu so za svojega velikega mojstra izvolili carja Pavla – ta je bil tekmec velikega mojstra von Hompescha, dokler slednji ni odstopil in je Pavel postal edini veliki mojster. Veliki mojster Pavel I. je poleg katoliškega velikega priorata ustanovil še »ruski veliki priorat« s kar 118 komendami, ki je po velikosti presegal preostali del reda in je bil odprt za vse kristjane. Pavlova izvolitev za velikega mojstra pa nikoli ni bila potrjena v skladu s katoliškim kanonskim pravom, zato je bil veliki mojster reda le ''[[de facto]]'' in ne ''[[de jure]]''. Do začetka 19. stoletja je bil red močno oslabljen zaradi izgube svojih prioratov po vsej Evropi. Le 10 % prihodkov reda je izviralo iz tradicionalnih virov v Evropi, preostalih 90 % pa je do leta 1810 zagotavljal ruski veliki priorat. To se je delno odražalo v tem, da so red v obdobju med letoma 1805 in 1879 – ko je papež Leon XIII. ponovno uvedel položaj velikega mojstra – vodili namestniki namesto velikih mojstrov. To je pomenilo začetek ponovnega vzpona reda kot humanitarne in verske organizacije. === Izgnanstvo === Francoske cesarske oblasti, ki so zasedle Malto, so iz [[Prvo francosko cesarstvo|Francije in njenih kolonij]] izgnale vse malteške viteze.<ref>{{cite book| url= https://books.google.com/books?id=SghCAAAAcAAJ&pg=PA32 |page=32| title= Pièces diverses relatives aux operations militaires et pol. du gén. Bonaparte |publisher=De l'imprimerie de P. Didot l'aîné| location= Paris| year= 1800 |language=fr |access-date= 2 November 2017 |archive-url= https://web.archive.org/web/20141110054721/http://books.google.com.mt/books?id=SghCAAAAcAAJ&pg=PA32 |archive-date=10 November 2014 |url-status=live }}</ref> V sedemnajstih letih med zavzetjem Malte in sklenitvijo splošnega miru so »skrbno opravljali formalnost izvolitve brata, ki bi prevzel dolžnosti velikega mojstra in s tem ohranil vitalnost suverene ustanove«.<ref>{{cite book |author=Sir Richard Broun, K.T. |author2=Bart, G.C.J.J. |location=london |year=1857 |url=https://archive.org/details/BrownSirRSynopticalSketchOfTheOrderOfKnightsHospitallers1857/page/n27/mode/2up |title=Synoptical Sketch of the Illustrious & Sovereign Order of Knights Hospitallers of St John of Jerusalem and of the Venerable Langue of England | page = 21 | archive-url = https://archive.today/20200911080504/https://archive.org/stream/BrownSirRSynopticalSketchOfTheOrderOfKnightsHospitallers1857/Brown%20Sir%20R%20-%20Synoptical%20Sketch%20of%20the%20Order%20of%20Knights%20Hospitallers%201857_djvu.txt | archive-date = 11 September 2020 | url-status = live}}</ref><ref name="N&Q,4 April 1863" /> Funkcijo namestnika magisterija in začasnega velikega mojstra so opravljali veliki baliji: grof Nikolaj Saltikov, Giovanni Battista Tommasi, Innico Maria Guevara-Suardo, Andrea Di Giovanni y Centellés, Carlo Candida in grof Filippo di Colloredo-Mels. Njihovi mandati so skupno zajemali obdobje do smrti [[Pavel I. Ruski|carja Pavla I.]] leta 1801.<ref name="N&Q,4 April 1863">{{cite journal |url=https://academic.oup.com/nq/article-abstract/s3-III/66/270/4472530?redirectedFrom=fulltext | doi = 10.1093/nq/s3-III.66.270d |title=The Order of St. John of Jerusalem |journal=Notes and Queries |volume=s3-III |issue=66 |date = 4 April 1863 | pages = 270–273 |publisher=Oxford University Press |archive-url=https://archive.today/20200911071714/https://academic.oup.com/nq/article-abstract/s3-III/66/270/4472530?redirectedFrom=fulltext |archive-date=11 September 2020 |url-status = live|url-access=subscription }} The paper cited the ''Synoptical Sketch'' as the best source available for the subject matter. The text was identically repeated in {{Deprecated archive|url=https://archive.today/20200911080417/https://masonicperiodicals.org/periodicals/mmr/issues/mmr_18041863/page/3/articles/ar00301/|title=''The Freemasons' Monthly Magazine''}}, 18 April 1863, p. 3.</ref> Amienska mirovna pogodba (1802) je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] zavezovala k umiku z Malte; otok naj bi vrnili obnovljenemu redu, katerega suverenost bi jamčile vse glavne evropske sile, določene ob sklenitvi končnega miru. Vendar do tega dejansko ni prišlo, zaradi pomislekov glede pogodbe, ki so v Združenem kraljestvu hitro naraščali. Bonapartova zavrnitev britanske ponudbe o desetletnem zakupu Malte je privedla do ponovne vzpostavitve britanske blokade francoske obale; 18. maja je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] Franciji napovedalo vojno.<ref>Pocock, Tom (2005). ''The Terror Before Trafalgar: Nelson, Napoleon, And The Secret War''. Annapolis, MD: Naval Institute Press. {{ISBN|978-1-59114-681-0}}. OCLC 56419314.p. 78</ref> Pogodba iz leta 1802 ni bila nikoli uresničena. Združeno kraljestvo je obnovilo sovražnosti, pri čemer se je sklicevalo na francosko imperialistično politiko v Zahodni Indiji, Italiji in Švici.<ref>Illustrated History of Europe: A Unique Guide to Europe's Common Heritage (1992) p. 282</ref> === Suvereni malteški viteški red === [[Dunajski kongres]] leta 1815 je potrdil izgubo Malte. Po začasnem bivanju v [[Messina|Messini]], [[Catania|Cataniji]] in [[Ferrara|Ferrari]] je bil sedež reda leta 1826 prenesen v Ferraro, leta 1834 pa v [[Rim]]. Italijanska vlada priznava eksteritorialni status Magistralni palači na ulici Via Condotti 68 in Magistralni vili na [[Aventinski grič|Aventinskem griču]]. Velika priorata Lombardija-Benečija in Sicilija sta bila obnovljena v letih 1839–1841. Papež Leon XIII. je leta 1879, po 75-letnem [[sedisvakanca|obdobju brez voditelja]] ponovno uvedel položaj velikega mojstra in za prvega velikega mojstra obnovljenega malteškega reda potrdil Giovannija Battisto Ceschija a Santa Croce. Vendar pa izguba posesti na Malti v tem obdobju ni vplivala na pravico reda do aktivnega in pasivnega diplomatskega zastopanja (pravica pošiljanja in sprejemanja diplomatskih predstavnikov), kar je pravno pomembno za absolutno kontinuiteto mednarodnega statusa, ne glede na nekdanjo teritorialno posest.<ref name="b944">{{cite journal | last=Karski | first=Karol | title=The International Legal Status of the Sovereign Military Hospitaller Order of St. John of Jerusalem of Rhodes and of Malta | journal=International Community Law Review | publisher=Brill | volume=14 | issue=1 | year=2012 | issn=1871-9740 | doi=10.1163/187197312x617674 | pages=19–32 | url=https://www.researchgate.net/publication/270721729 | quote=The Order does not exercise territorial sovereignty over any territory, including its headquarters in Rome and Fort San Angelo, leased from Malta. Both are regarded only as exterritorial property.}}</ref> Prvotno poslanstvo oskrbe bolnikov in pomoči potrebnim (hospitalska dejavnost) je postalo glavna dejavnost reda in se je v 20. stoletju vse bolj krepilo, zlasti po zaslugi dejavnosti velikih prioratov in nacionalnih združenj v številnih državah po svetu. Obsežne hospitalske in dobrodelne dejavnosti so potekale med prvo in drugo svetovno vojno pod vodstvom velikega mojstra Fra' Ludovica Chigija Albanija della Rovereja (1931–1951). Pod velikima mojstroma Fra' Angelom de Mojano di Cologno (1962–1988) in Fra' Andrewom Bertiejem (1988–2008) so se projekti še razširili. Februarja 2013 je red obeležil 900. obletnico papeške potrditve, s splošno avdienco pri [[Papež Benedikt XVI.|papežu Benediktu XVI.]] in mašo, ki jo je v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|Baziliki svetega Petra]] daroval kardinal [[Tarcisio Bertone]].<ref>{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-21388516 |title=Knights of Malta Catholic order celebrates 900 years |date=9 February 2013 |work=BBC News|archive-url=https://web.archive.org/web/20130209072857/http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-21388516 |archive-date=9 February 2013|url-status=live |access-date=10 February 2013}}</ref> Red ima 95.000 prostovoljcev.<ref>{{cite web |url=https://www.orderofmalta.int/humanitarian-medical-works/volunteers/ |title=Volunteers |publisher=Order of Malta |access-date=23 January 2025}}</ref> === Ustavna reforma === Red se je decembra 2016 soočil z vodstveno krizo, potem ko je Albrecht Freiherr von Boeselager protestiral proti svoji razrešitvi s položaja velikega kanclerja, ki jo je odredil veliki mojster Fra' Matthew Festing. Festing je Von Boeselagerja razrešil, potem ko se je izkazalo, da so druge humanitarne organizacije v okviru skupnega dobrodelnega projekta z redovo organizacijo Malteser International – namenjenega pomoči spolnim sužnjam v [[Mjanmar]]u pri zaščiti pred aidsom – delile kondome.<ref>{{cite web|url=https://apnews.com/general-news-feaacad67f7f42ef871b5acd6848564f|title=Pope probes Order of Malta ouster over old condom scandal|first=Nicole|last=Winfield|date= 22 December 2016|website=The Associated Press|access-date=30 August 2024}}</ref> Januarja 2017 je [[papež Frančišek]] odredil vrnitev Von Boeselagerja na položaj in zahteval Festingov odstop.<ref>{{cite news|work=La Stampa|access-date=26 January 2017|date=26 January 2017|url=http://www.lastampa.it/2017/01/26/vaticaninsider/eng/the-vatican/the-order-of-maltas-crisis-z3YT6XiFgkgdTytPA4StJP/pagina.html|title=The Order of Malta's crisis|first=Andrea|last=Tornielli|archive-url=https://web.archive.org/web/20170126170233/http://www.lastampa.it/2017/01/26/vaticaninsider/eng/the-vatican/the-order-of-maltas-crisis-z3YT6XiFgkgdTytPA4StJP/pagina.html|archive-date=26 January 2017|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|access-date=24 January 2017|date=24 January 2017|url=https://www.theguardian.com/world/2017/jan/25/vatican-condom-row-pope-prevails-as-knights-of-malta-chief-resigns|work=The Guardian|title=Vatican condom row: pope prevails as Knights of Malta chief resigns|agency=Reuters in Vatican City|archive-url=https://web.archive.org/web/20170125033200/https://www.theguardian.com/world/2017/jan/25/vatican-condom-row-pope-prevails-as-knights-of-malta-chief-resigns|archive-date=25 January 2017|url-status=live}}</ref> Frančišek je imenoval tudi nadškofa (kasneje kardinala) Giovannija Becciuja<ref>{{cite news|last1=Allen J.|first1=John L.|title=A triptych on Benedict's papacy, and hints of what lies beyond|url=https://www.ncronline.org/blogs/all-things-catholic/triptych-benedicts-papacy-and-hints-what-lies-beyond|access-date=8 February 2017|work=National Catholic Reporter|date=13 May 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20170612015635/https://www.ncronline.org/blogs/all-things-catholic/triptych-benedicts-papacy-and-hints-what-lies-beyond|archive-date=12 June 2017|url-status=live}} Becciu was Substitute for General Affairs of the Secretariat of State, a position akin to that of a papal chief of staff.</ref> za svojega osebnega predstavnika pri redu – s čimer je obšel kardinala patrona reda Raymonda Burka – vse do izvolitve novega velikega mojstra. Papežev dejanski prevzem nadzora nad redom so nekateri razumeli kot prelom s tradicijo in neodvisnostjo reda.<ref>{{cite news | url = https://www.economist.com/the-economist-explains/2017/02/07/why-the-pope-has-taken-control-of-the-knights-of-malta | newspaper = The Economist | access-date = 8 May 2020 | date=7 February 2017 | title = Why the pope has taken control of the Knights of Malta }}</ref> Maja 2017 je red imenoval Maura Bertera Gutiérreza, bolivijskega člana vladnega sveta, za vodenje procesa ustavne reforme.<ref>{{cite news |last1=Arocho Esteves |first1=Junno |title=Ancient order, modern times: Order of Malta focuses on renewal |url=https://www.ncronline.org/news/vatican/ancient-order-modern-times-order-malta-focuses-renewal |access-date=21 August 2017|work=National Catholic Reporter |agency=Catholic News Service|date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170821214454/https://www.ncronline.org/news/vatican/ancient-order-modern-times-order-malta-focuses-renewal |archive-date=21 August 2017 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |author=Sovereign Military Order of Malta |title=The Constitutional Reform of the Sovereign Order of Malta |website=orderofmalta.int |url=https://www.orderofmalta.int/2017/06/28/the-constitutional-reform-of-the-sovereign-order-of-malta/ |access-date=21 August 2017 |date=28 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170822011944/https://www.orderofmalta.int/2017/06/28/the-constitutional-reform-of-the-sovereign-order-of-malta/|archive-date=22 August 2017 |url-status=live}}</ref> Junija 2017 je vodstvo reda v nasprotju s tradicijo na letni avdienci pri papežu nosilo poslovne obleke namesto svečanih uniform.<ref>{{cite news |last1=McElwee |first1=Joshua J. |title=New Knights of Malta leader genuflects before Francis in Vatican meeting |url=https://www.ncronline.org/blogs/ncr-today/new-knights-malta-leader-genuflects-francis-vatican-meeting |access-date=21 August 2017 |work=National Catholic Reporter|date=23 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170821214159/https://www.ncronline.org/blogs/ncr-today/new-knights-malta-leader-genuflects-francis-vatican-meeting |archive-date=21 August 2017 |url-status=live}}</ref> Maja 2018, ko je bil izvoljen nov veliki mojster, je [[papež Frančišek]] Becciujev mandat podaljšal za nedoločen čas.<ref>{{cite press release|access-date=4 May 2018 |title=Letter of the Holy Father to the Special Delegate at the Sovereign Military Hospitaller Order of Saint John of Jerusalem, of Rhodes and of Malta (S.M.O.M.), 04.05.2018 |date=4 May 2018 |publisher=Holy See Press Office |url=https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2018/05/04/180504b.html|quote=... up to the conclusion of the reform process and in any case until I consider it useful for the Order itself. |archive-url=https://web.archive.org/web/20180505070549/https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2018/05/04/180504b.html |archive-date=5 May 2018|url-status=live}}</ref> Ko se je maja 2019 sestal generalni kapitelj reda, so bile med 62 udeleženci prvič tudi tri ženske.<ref>{{cite web |author=Sovereign Military Order of Malta |url=https://www.orderofmalta.int/2019/05/02/chapter-general-sovereign-order-of-malta-has-been-held-rome/ |website=orderofmalta.int |title=The Chapter General of the Sovereign Order of Malta has been held in Rome |date=2 May 2019 |access-date=20 May 2019 |archive-date=4 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190504120325/https://www.orderofmalta.int/2019/05/02/chapter-general-sovereign-order-of-malta-has-been-held-rome/ |url-status=dead }}</ref> 1. novembra 2020 je papež Frančišek imenoval nadškofa (kasneje kardinala) Silvana Tomasija, da na položaju njegovega posebnega delegata pri redu zamenja Becciuja, ter ponovno poudaril pristojnosti te funkcije kot edinega papeževega predstavnika.<ref>{{cite press release |publisher=Holy See Press Office |access-date=1 November 2020 | date= 1 November 2020 |language=it |title= Lettera Pontificia al Cardinale eletto Silvano Maria Tomasi per la nomina a Delegato Speciale presso il Sovrano Militare Ordine di Malta, 01.11.2020 |url=http://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2020/11/01/0567/01314.html }}</ref> 3. septembra 2022 je papež Frančišek razglasil novo ustavo reda in opravil začasna imenovanja v suvereni svet. Sklical je izredni generalni kapitelj za 25. januar 2023, ko bi bilo mogoče opraviti redna imenovanja namesto tistih, ki jih je predhodno izvedel začasno.<ref>{{Cite web |date=3 September 2022|title=Pope promulgates new Constitution of the Order of Malta |url=https://www.vaticannews.va/en/pope/news/2022-09/pope-promulgates-new-constitution-order-malta.html |access-date=4 September 2022 |website=Vatican News }}</ref><ref>{{cite web | title = Decree for the Sovereign Military Hospitaller Order of Saint John of Jerusalem, of Rhodes and of Malta (S.M.O.M.), 03.09.2022 | url= https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2022/09/03/decree-for-the-sovereign-military-hospitaller-order-of-saint-joh.html | date = 3 September 2022 | access-date = 31 January 2023 | publisher = Holy See Press Office }}</ref> Generalni kapitelj je 26. januarja v suvereni svet za šestletni mandat izvolil iste štiri člane, ki jih je prejšnji september imenoval papež Frančišek, ter šest od devetih svetnikov, ki jih je prav tako imenoval on.<ref>{{cite web | access-date = 31 January 2023 | url = https://www.orderofmalta.int/news/extraordinary-chapter-general-elected-sovereign-council/ | date = 28 January 2023 | title = The Extraordinary Chapter General Elected the Sovereign Council | website = Sovereign Order of Malta }}</ref> Papež Frančišek je 19. junija 2023 za naslednika kardinala Burka na položaju patrona imenoval kardinala Gianfranca Ghirlando.<ref>{{cite press release | publisher = Holy See Press Office | date = 19 June 2023 | access-date = 19 June 2023 | title = Rinunce e nomine, 19.06.2023| language = it| url = https://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2023/06/19/0453/01013.html }}</ref> ==Organiziranost reda in organi reda== Suvereni malteški viteški red (SMVR) sestavljajo veliki priorati, podpriorati in nacionalna združenja oz. asociacije. Tako je delo velikega priorata, podpriorata ali pa nacionalne asociacije, vedno najprej utemeljeno na osebnem življenjskem pričevanju vsakega člana za krščanske in s tem tudi visoke viteške ideale. Najlepše je takšno pričevanje uresničevano v skrbi in pomoči ljudem v stiskah, kar počne vsak član po svojih zmožnostih najprej v svojem okolju, potem pa tudi drugod. Asociacija se trudi, da bi imela vedno več skupnih aktivnosti, kjer sodelujejo vsi člani.<br> ''Šest velikih prioratov:'' * Veliki priorat Rima * Veliki priorat Lombardije in Benečije * Veliki priorat Neaplja in Sicilije * Veliki priorat Češke * Veliki priorat Avstrije * Veliki priorat Združenega kraljestva. ===Organi reda=== '''Veliki mojster'''<br> Vodja reda je veliki mojster,<ref>{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1312}}</ref> ki je verski predstojnik in tudi suveren Malteškega reda, izvoljen za desetletni mandat. Ima najvišje pristojnosti v redu, vodi zakonodajne ukrepe, ratificira mednarodne sporazume, upravlja premoženje reda in predstavlja red kot subjekt mednarodnega prava. ''Plemiški naslovi velikega mojstra reda''<br> Cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] in [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] sta velikemu mojstru reda priznala plemiški naslov [[Knez|kneza (princa)]] [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarstva]] in pripadajoče naslavljanje »visokost«. Leta [[1630]] je [[Papež Urban VIII.|papež Urban VIII.]] k temu naslovu dodal naslov »eminenca«, s čimer so bili veliki mojstri reda po položaju izenačeni s [[kardinal]]i. Iz obeh plemiških naslovov je nato nastalo zelo nenavadno uradno naslavljanje Velikega mojstra »Njegova nadvse eminentna visokost«. '''Generalni kapitelj'''<br> Ena od nalog Generalnega kapitlja, ki je zakonodajni organ reda, je poleg priprave splošnih aktov, pravilnikov, sporazumov ter pogodb tudi izvolitev in imenovanje članov Suverenega sveta reda. Generalni kapitelj se sestaja vsakih pet let. Na vsakem zasedanju so prisotni tudi člani Suverenega sveta, ki imajo na seji volilno pravico. '''Suvereni svet'''<br> Naloga Suverenega sveta je nuditi pomoč Velikemu mojstru pri vodenju reda. V Suverenem svetu je šest članov in štirje visoki častniki: Veliki poveljnik, Veliki kancler, Veliki hospitalec in Prevzemnik skupnega zaklada. Veliki kancler, katerega urad vključuje ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za zunanje zadeve, je vodja izvršilne veje oblasti. Odgovoren je za diplomatske misije reda in odnose z nacionalnimi organizacijami. Med pristojnostmi urada Velikega hospitalca sta področji humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja, sam pa usklajuje humanitarne in dobrodelne dejavnosti reda. Prevzemnik skupnega zaklada je neke vrste minister za finance in proračun, ki upravlja področje financ in premoženja reda. '''Svet reda'''<br> Svet reda (skupščino) sestavljajo poleg članov Suverenega sveta (vlade reda) še drugi funkcionarji in predstavniki članov reda. ===Delovanje reda v Italiji=== [[Slika:Palazzo di Malta (Roma).jpg|250px|thumb|levo|Sedež reda v palači Malta v Rimu]] [[Italija|Republika Italija]] priznava redu v [[Rim|Rimu]], na delu svojega ozemlja eksteritorialnost, in sicer v palači Malta (Via dei Condotti 68) kjer ima red svoj sedež od leta [[1834]], ter v vili Malta. Suvereni malteški viteški red je sedaj mednarodno priznana institucija, ki ima celo lastne [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|oborožene sile]]. [[Slika:2june 2007 489.jpg|250px|thumb|desno|Pripadniki korpusa ACISMOM na paradi ob Dnevu republike v Rimu leta 2007]] [[Slika:Logo Corpo Militare EI-SMOM.png|thumb|150px|Logo vojaškega korpusa Suverenega malteškega viteškega reda (ACISMOM)]] Leta 1877 so člani treh Velikih prioratov na območju Italije ustanovili Združenje italijanskih vitezov suverenega vojaškega malteškega reda, ki lahko deluje na italijanskem ozemlju. Njegovi prostovoljci sestavljajo [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|vojaški korpus ACISMOM]], pomožno vojaško enoto [[Italijanska kopenska vojska|italijanske kopenske vojske]]. Pod okriljem korpusa deluje tudi ženski [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. ===Delovanje reda na Malti=== Suvereni malteški viteški red ima svoj misijon tudi na [[Malta|Malti]]. Z Republiko Malto je red doslej sklenil dva sporazuma oz. bilateralni pogodbi. Prva pogodba z dne 21. junija 1991 je prenehala veljati in jo je nadomestila druga, podpisana 5. decembra 1998 in ratificirana 1. novembra 2001. Ta redu dovoljuje uporabo zgornjega dela trdnjave St. Angelo v mestu Birgu, z omejeno eksteritorialnostjo. Njen namen je »dati redu možnost boljšega izvajanja humanitarnih dejavnosti, pa tudi boljšo opredelitev pravnega statusa trdnjave, ob upoštevanju suverenosti Republike Malte nad njo«. Dogovor o najemu je sklenjen za obdobje 99 let, vendar malteški vladi omogoča, da ga kadar koli odpove po 50 letih. V skladu s pogoji sporazuma sta na trdnjavi izobešeni tako zastava reda, kot tudi zastava Malte. Pogodba osebam ne dovoljuje azila in na splošno kljub delni esteritorialnosti so malteška sodišča v celoti stvarno in krajevno pristojna ter se v vseh pravnih postopkih uporablja [[Pravo|malteško pravo]]. Trdnjava je obnovljena in v njej se sedaj organizirajo kulturne in zgodovinske prireditve, ki so povezane z malteškim viteškim redom. [[Slika:Malta Knights.jpg|right|thumb|250px|Prikaz vojaškega urjenja v uniformah iz [[16. stoletje|16. stoletja]], v trdnjavi Saint Elmo v [[Valletta|Valletti]] na [[Malta|Malti]], maja 2005]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Nicholson, Helen J. (2001). The Knights Hospitaller. ISBN 1-84383-038-8. * Noonan, James-Charles, Jr. (1996). The Church Visible: The Ceremonial Life and Protocol of the Roman Catholic Church. Viking, ISBN 0-670-86745-4. * Read, Piers Paul (1999). The Templars. Imago, ISBN 85-312-0735-5. * »Some Notes About the Sovereign Military Order of Malta in the U.S.A.« Nobilta (Rivista di Araldica, Genealogia, Ordini Cavallereschi). Istituto Araldico Genealogico Italiano. Vol VII, No. 32 (September/October 1999). * Tyerman, Christopher (2006). God's War: A New History of the Crusades. Allen Lane, ISBN 0-7139-9220-4. * Peyrefitte, Roger. Knights of Malta. Translated from the French by Edward Hyams. Secker & Warburg, London, 1960. * Rok Hrženjak, Zgodovina malteškega viteškega reda, [http://zupnije.rkc.si/polzela/upload/ZGODOVINA/MALTESKI_V_RED.htm] * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[Malteški vitezi]] * [[Vojaški korpus Suverenega malteškega viteškega reda]] * [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. == Zunanje povezave == * [https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?__xts__=H- Malteška pomoč Slovenija] pridobljeno 19.05.2021 * [https://www.orderofmalta.int www.orderofmalta.int] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021 * [https://www.youtube.com/watch?v=6WQHtkN5mA4 Palazzo Malta] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021 {{Zbirka|Category:Sovereign Military Order of Malta}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Rimskokatoliški redovi in kongregacije]] [[Kategorija:Malteški vitezi]] [[Kategorija:Križarske vojne]] [[Kategorija:Viteški redovi]] {{normativna kontrola}} mskq2enpoalq7j1bhy861dqiccyp0xl 6766295 6766293 2026-10-17T12:12:47Z Shabicht 3554 /* Posebni pravni status reda */ 6766295 wikitext text/x-wiki [[Registrske tablice Italije]]{{Infopolje Država |common_name = |common_name2 = |native_name = ''{{jezik|it|Militare Ordine Ospedaliero di San Giovanni di Gerusalemme di Rodi e di Malta}}'' |conventional_long_name = Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte |image_flag = Flag of the Order of St. John (various).svg |image_coat = Coat of arms of the Sovereign Military Order of Malta.svg |image_map = |map_caption = |national_motto = {{jezik|la|Tuitio fidei et obsequium pauperum}}<br>»Braniti vero in pomagati ubogim« |national_anthem = {{jezik|la|Ave Crux Alba}} |capital = Palača Malta v [[Rim|Rimu]] |latd=41 |latm=54 |latNS=N |longd=12 |longm=28 |longEW=E |largest_city = |official_languages = [[italijanščina]]<ref>[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2016/07/Sovereign-Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-code.pdf Ustavna listina in zakonik, poglavje 7. {{ikona en}}]</ref> |government_type = |leader_title1 = veliki mojster |leader_name1 = Fra’ John Timothy Dunlap<br>(od 3. maja 2023) |leader_title2 = |leader_name2 = |sovereignty_type = Suvereni subjekt mednarodnega prava |sovereignty_note = |established_event1 = [[Malteški viteški red|Ustanovitev reda]]<br>v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]] |established_date1 = okoli 1048 |established_event2 = Papeška potrditev reda |established_date2 = 1113 |established_event3 =[[Ciper]] |established_date3 = 1291-1310 |established_event4 =[[Rodos]] |established_date4 = 1310-1523 |established_event5 =[[Malta]] |established_date5 = 1530-1798 |established_event6 =Sedež reda v [[Rim|Rimu]] |established_date6 =1834 - sedaj |established_event7 =1994 |established_date7 =stalni opazovalec v organih [[Organizacija združenih narodov|ZN]] |area_km2 = |area_rank = |percent_water = |population_estimate = |population_estimate_year = |population_estimate_rank = |population_census = |population_census_year = |population_density_km2 = |population_density_rank = |demonym = |GDP_PPP = |GDP_PPP_year = |GDP_PPP_rank = |GDP_PPP_per_capita = |GDP_PPP_per_capita_rank = |Gini = |Gini_year = |Gini_category = |Gini_rank = |GDP_nominal = |GDP_nominal_rank = |GDP_nominal_year = |GDP_nominal_per_capita = |GDP_nominal_per_capita_rank = |HDI_year = |HDI = |HDI_rank = |HDI_category = |currency = [[Malteški scudo]], [[Euro]] (za [[Poštna znamka|poštne znamke]]) |currency_code = |time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = |cctld = |calling_code = }} '''Suvereni malteški viteški red''', uradno: '''Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza Jeruzalemskega, Rodosa in Malte''' ({{langx|la|Supremus Militaris Ordo Hospitalarius Sancti Ioannis Hierosolymitani Rhodiensis et Melitensis}}, uradno [[Italijanščina|it.]]: Sovrano Militare Ordine di Malta (SMOM)), pogosto poimenovan tudi '''Malteški red''' ali '''Malteški vitezi''', je sedaj katoliški laični red, tudi z imenom '''red sv. Janeza''', ki je bil tradicionalno [[Vojaški red|vojaškega]], viteškega in plemiškega značaja.<ref>{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1332}}</ref><ref>{{cite web |url = http://www.orderofmalta.int/the-order-and-its-institutions/225/mission/?lang=en |author=Sovereign Military Order of Malta |title=Mission |website=Orderofmalta.int |access-date=12 April 2016 |archive-url = https://web.archive.org/web/20080720045346/http://www.orderofmalta.org/missione.asp?idlingua=5 |archive-date=20 July 2008 }}</ref> Njegovi člani so znani tudi po imenih ''ivanovci'' in ''hospitalci''. ==Pravni položaj reda== Kljub temu, da red nima lastnega državnega ozemlja (od leta [[1834]] ima svoj sedež v [[Rim|Rimu]]), velja za suvereni subjekt mednarodnega prava in ima priznan status eksteritorialnosti, vendar ne ozemeljske suverenosti. ==Uprava, sestava in poslanstvo== Uprava Suverenega malteškega reda ima podobno strukturo kot vlade nacionalnih držav. Vendar pa vključuje tudi posebnosti, povezane z njegovo naravo laičnega reda, ter specifično terminologijo, ki se je razvila v devetih stoletjih obstoja. Red šteje približno 13.500 vitezov, dam in kaplanov. Med njimi je 33 redovnih vitezov, ki so opravili redovne zaobljube. Do devetdesetih let prejšnjega stoletja so najvišji razredi članstva, vključno s funkcionarji, zahtevali dokazilo o plemiškem poreklu. V novejšem času je bila vzpostavljena pot, ki vitezom in damam iz najnižjega razreda (za katere dokazilo o plemiškem poreklu ni potrebno) omogoča poseben prehod v višje razrede, s čimer postanejo upravičeni do opravljanja funkcij v redu. Sodobna vloga reda je v veliki meri usmerjena v zagotavljanje humanitarne pomoči in sodelovanje pri mednarodnih humanitarnih dejavnostih. Red zaposluje približno 52.000 zdravnikov, medicinskih sester, pomožnega osebja in reševalcev, ki jim v več kot 120 državah pomaga 100.000 prostovoljcev; pomoč nudijo otrokom, brezdomcem, invalidom, starejšim, neozdravljivo bolnim, beguncem in obolelim za gobavostjo po vsem svetu, ne glede na narodnost ali veroizpoved. Red se posebej posveča skrbi za reveže, [[Begunec|pregnance ter begunce]] in preko svoje mednarodne humanitarne organizacije »Malteser International« po svojih močeh pomaga ob naravnih in drugih nesrečah po svetu, predvsem pa žrtvam naravnih nesreč, epidemij in vojn.<ref>{{navedi splet |url=https://sloveniaembassy.orderofmalta.int/sl/novice/institucionalni-video-malteskega-reda/ |title=Institucionalni video malteškega reda |accessdate=15. maj 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> ==Posebni pravni status reda== Red je znotraj mednarodnega prava priznan kot »subjekt sui generis«, kar pomeni, da ima poseben status, ki se ne ujema popolnoma z običajnimi kategorijami mednarodnega prava. Ta status mu je bil podeljen zaradi njegove »dolgotrajne predanosti zagotavljanju humanitarne pomoči in posebne vloge v mednarodnih humanitarnih odnosih«; v isti kategoriji so tudi drugi nedržavni subjekti, kot sta [[Mednarodni olimpijski komite]] in [[Rdeči križ|Mednarodni odbor Rdečega križa]].<ref>{{Cite web |author=United Nations Organization |title=Intergovernmental and Other Organizations |url=http://www.un.org/en/sections/member-states/intergovernmental-and-other-organizations/index.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20210730094550/https://www.un.org/en/about-us/intergovernmental-and-other-organizations |archive-date=30 July 2021 |publisher=United Nations}}</ref> [[Slika:Targa automobilistica Italia 1985 SMOM+60 Sovrano militare ordine di Malta.jpg|250px|thumb|Registrska oznaka reda]] [[Slika:10 скуди (2).png|250px|thumb|desno|[[Numizmatika|Numizmatični]] zlatnik z nominalo desetih malteških scudov (2023)]] Red vzdržuje diplomatske odnose z 115 državami,<ref name="Bilateral_relations">{{cite web |url=http://www.orderofmalta.int/diplomatic-activities/bilateral-relations/ |title=Bilateral Relations |publisher=Sovereign Military Order of Malta |website=Orderofmalta.int |access-date=23 April 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180309214812/https://www.orderofmalta.int/diplomatic-activities/bilateral-relations/ |archive-date=9 March 2018 |url-status=live }}</ref> sklepa mednarodne sporazume ter izdaja lastne potne liste, ima svoje [[Registrske tablice Italije|registrske oznake za vozila]], [[Kovanec|kovance]] (v svoji [[Denarna valuta|denarni valuti]] Malteški scudo,<ref>{{navedi splet |url=https://colnect.com/sl/coins/coin/66649-1_Scudo-Frey_Angelo_de_Mojana_di_Cologna_1962_-_1988-Malte%C5%A1ki_vite%C5%A1ki_red |title=Katalog kovancev |accessdate=15. april 2025 |date= |format= |work= }}</ref> katerega vrednost je vezana na [[evro]], uradni menjalni tečaj je v razmerju 1 malteški scudo = 0,24 evra), tudi zlatnike in srebrnike (npr. serija 2026 z nominalami 1–10 malteških scudov), ter [[Poštna znamka|poštne znamke]] (z oznakami vrednosti v [[evro|evrih]]). Njegovi dve stavbi s sedežem v Rimu uživata eksteritorialnost,<ref>{{Cite web |title=Magistral Palace |url=https://www.orderofmalta.int/government/magistral-palace/ |access-date=12 August 2022 |website=Sovereign Order of Malta }}</ref> red pa vzdržuje tudi veleposlaništva v drugih državah. Trije najvišji funkcionarji veljajo za državljane. Red ima od leta 1994 status opazovalca pri Generalni skupščini Združenih narodov,<ref name="UN_ARES48265">[https://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/48/265 United Nations General Assembly, Session 48, Resolution 265, ''Observer Status for the Sovereign Military Order of Malta in the General Assembly''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170226033238/http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A%2FRES%2F48%2F265 |date=26 February 2017}}. Retrieved 24 February 2017</ref><ref>{{cite web |title=Malta Permanent Mission to the United Nations |url=http://www.un.int/orderofmalta|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160422084757/https://www.un.int/orderofmalta/ |archive-date=22 April 2016 |access-date=12 April 2016 |publisher=United Nations}}</ref> svoje stalne misije pa ima akreditirane v [[Organizacija združenih narodov|Evropskem centru Združenih narodov]], [[Svet Evrope|Svetu Evrope]], [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]], [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCU]], [[Človekove pravice|Mednarodnem inštitutu za človekove pravice]] in [[Rdeči križ|Mednarodnem odboru Rdečega križa]]. ==Zgodovina== === Ustanovitev === [[File:Gravure de Fra Gerard fondateur des Hospitaliers de Saint-Jean.jpg|thumb|upright|Blaženi Gerard Sasso, ustanovitelj Suverenega malteškega viteškega reda. Bakrorez Laurenta Carsa, okoli leta 1725]] [[File:Tiziano, cavaliere di malta.jpg|thumb|upright|Portret neznanega malteškega viteza, delo Ticijana, ok. 1508, galerija Uffizi.]] Malteški vitezi niso izvirali iz Malte, niti prvotno niso opravljali viteških nalog. Njihov nastanek sega v zgodnje 11. stoletje, točneje v leto [[1048]] v [[Jeruzalem]], v skupnost trgovcev iz stare pomorske republike [[Amalfi]], pod vodstvom blaženega Gerarda Sasso, ki je skrbela za bolne in izčrpane romarje. Ta je od od egiptovskega kalifa pridobila dovoljenje za gradnjo cerkve, samostana in [[Hospic (zdravstvo)|hospica]] oz. [[Bolnišnica|bolnišnice]], v kateri so oskrbovali romarje vseh veroizpovedi in ras. S papeško bulo ''Pie postulatio volunta jetis'', iz 15. februarja 1113, je [[papež Pashal II.]] potrdil ustanovitev bolnišnice in verski red ter ga postavil pod okrilje Svetega sedeža ter mu podelil pravico do svobodne izvolitve predstojnikov, brez vmešavanja drugih posvetnih ali cerkvenih oblasti. Ker so bile poti po [[Sveta dežela|Sveti deželi]], v obdobju [[križarske vojne|križarskih vojn]] in v času krščanskega [[Jeruzalemsko kraljestvo|Jeruzalemskega kraljestva]] nevarne, so člani reda kmalu prevzeli tudi vojaško vlogo ter začeli varovati romarje in bolnišnice. Vsi vitezi so bili redovniki, zavezani trem redovnim zaobljubam: uboštvu, čistosti in pokorščini. Ko so muslimani pod vodstvom sultana Halila leta 1187 ponovno osvojili Sveto deželo, so se vitezi reda morali umakniti najprej v Ako, leta 1291 na [[Ciper (otok)|Ciper]], zatem leta 1310 na [[Rodos]], leta 1530 pa na [[Malta (otok)|Malto]], kjer jim je cesar [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] odobril sedež velikega mojstra in priznal suverenost. Po [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovem]] zavzetju Malte junija [[1798]], so šele leta [[1836]] sedež reda prestavili v [[Rim]]. {{glavni|Malteški viteški red}} === Ciper === Ko je po obleganju Akona leta 1291 padla zadnja krščanska postojanka v [[Sveta dežela|Sveti deželi]], se je red sprva naselil na [[Ciper|Cipru]], ki je bil tedaj pod oblastjo Luzinjancev. To ciprsko obdobje je bilo prehodno, saj red tam ni imel ne suverenosti in tudi ne dolgoročne varnosti. Kljub temu so malteški vitezi tam reorganizirali red, zbirali sredstva in ladje ter načrtovali pridobitev novega suverenega ozemlja. Iz Cipra so leta 1310 izvedli vojaško-operativni prevzem Rodosa, ki je postal njihova nova suverena država za skoraj dve stoletji. === Rodos === Leta 1310 so se vitezi pod vodstvom velikega mojstra Fra' Foulquesa de Villareta zbrali na otoku [[Rodos]]. Ker je obramba krščanskega sveta od tam zahtevala organizacijo pomorskih sil, je red zgradil mogočno ladjevje in plul po vzhodnem Sredozemlju ter se boril za krščanstvo, vključno s križarskimi pohodi v [[Sirija|Siriji]] in [[Egipt]]u. V začetku 14. stoletja so bile ustanove reda in vitezi, ki so na Rodos prišli z vseh koncev Evrope, razvrščeni glede na jezik, ki so ga govorili. Prvotnih sedem takšnih skupin oziroma »jezikov« – iz Provanse, Auvergne, Francije, Italije, Aragona (z Navaro), Združenega kraljestva (s Škotsko in Irsko) ter območja kasnejše Nemčije – se je leta 1492 povečalo na osem, ko sta se Kastilja in Portugalska ločili od aragonske skupine. Vsaka skupina je vključevala priorate ali velike priorate, bailiate in komendate ([[Komenda (posestvo)|komende]]). V začetku 14. stoletja so bile ustanove reda in vitezi, ki so na Rodos prišli z vseh koncev Evrope, razvrščeni glede na jezik, ki so ga govorili. Prvotnih sedem takšnih skupin oziroma »jezikov« ([[Francoščina|fr.]] »langues«) – iz Provanse, Auvergne, Francije, Italije, Aragona (z Navaro), Anglije (s Škotsko in Irsko) ter Nemčije – se je leta 1492 povečalo na osem, ko sta se Kastilja in Portugalska ločili od aragonske skupine. Redu sta načelovala veliki mojster (imenovan tudi knez Rodosa) in svet reda. Že od začetka so neodvisnost od drugih držav, zagotovljena s papeško listino, ter splošno priznana pravica do vzdrževanja in uporabe oboroženih sil predstavljali temelj mednarodne suverenosti reda, ki je koval lasten denar in vzdrževal diplomatske odnose z drugimi državami. Visoke položaje v redu so zasedali predstavniki različnih jezikovnih skupin. Leta 1523, po šestmesečnem obleganju in silovitih bojih proti ladjevju in vojski sultana [[Sulejman I.|Sulejmana Veličastnega]], se je obzidje zaradi podkopavanja in [[Eksploziv|razstrelitve]] z uporabo [[Smodnik|smodnika]] sesedlo. Vitezi so nato na podlagi dogovora o vdaji zapustili Rodos in s seboj odnesli svoje orožje. === Malta === [[File:Battle of Lepanto 1571.jpg|thumb|''[[Bitka pri Lepantu (1571)]]'', neznan umetnik, konec 16. stoletja]] Po porazu in umiku z [[Rodos|Rodosa]] so se vitezi reda sedem let selili po Evropi, leta 1530 pa sta jim cesar Svetega rimskega cesarstva [[Karel V. Habsburški]] in njegova mati, kastiljska kraljica Ivana, kot vladarja Sicilije, ob odobritvi [[papež Klemen VII.|papeža Klemena VII.]] v trajni fevd podelila otoka [[Malta (otok)|Malta]] in Gozo, ki ju je prevzel veliki mojster Fra' Philippe de Villiers de l'Isle Adam. Red je moral pri tem izpolnjevati pogoje, povezane z dajatvijo »malteškega sokola«.<ref>{{Cite journal |last=Eiland |first=Murray |date=2013 |title=A Snapshot of Malta |url=https://www.academia.edu/8013398 |journal=The Armiger's News |volume=35 |issue=1 |pages=2–11 |via=academia.edu |archive-date=2023-03-26 |access-date=2026-09-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326025425/https://www.academia.edu/8013398 |url-status=dead }}</ref> Leta 1565 so vitezi pod vodstvom velikega mojstra Fra' Jeana de Valetta (po katerem je poimenovana malteška prestolnica [[Valletta]]) več kot tri mesece branili otok med velikim obleganjem s strani osmanov. Flota reda je prispevala k dokončnemu porazu osmanske flote v [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu leta 1571]], ki ji je poveljeval [[Juan Avstrijski]], polbrat španskega kralja [[Filip II. Španski|Filipa II.]]. [[Reformacija]], ki je razdelila Zahodno Evropo na protestantske in katoliške države, je vplivala tudi na red. V več državah, vključno z Anglijo, Škotsko in Švedsko, je red prenehal delovati. V drugih, denimo na Nizozemskem in v Nemčiji, so celotne bailije oziroma komanderije (upravne enote reda) prešle v [[protestantizem]]; t.i. »ivanovski redovi« (''Johanniter'') še danes obstajajo v Nemčiji, na Nizozemskem, Švedskem in v številnih drugih državah, vključno z Združenimi državami Amerike in Južno Afriko. Določeno je bilo, da mora red ostati nevtralen v vsaki vojni med krščanskimi narodi.<ref>{{Cite journal |last=Cartwright |first=Mark |date=2018-08-24 |title=Knights Hospitaller |url=https://www.worldhistory.org/Knights_Hospitaller/ |journal=World History Encyclopedia |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=From the 11th century to the present day |url=https://www.orderofmalta.int/history/11-century-to-the-present-day/ |access-date=2025-12-26 |website=Sovereign Military Order of Malta |language=en-US}}</ref> Med letoma 1651 in 1665 je red upravljal štiri otoke v Karibih. 21. maja 1651 je pridobil otoke Saint Barthélemy, Saint Christopher, Saint Croix in Saint Martin. Kupil jih je od francoske družbe ''Compagnie des Îles de l'Amérique'' (Družba za ameriške otoke), ki je bila prav takrat razpuščena. Leta 1665 so bili ti štirje otoki prodani Francoski zahodnoindijski družbi. [[Slika:Situation de l'Isle de Malte a l'egard du ciel RMG F0197.tiff|250px|thumb|desno|Francoski zemljevid malteškega otočja (okoli 1798)]] ====Francoska zasedba Malte==== 19. maja 1798 je francoska flota odplula iz [[Toulon|Toulona]], spremljajoč ekspedicijske enote več kot 30.000 vojakov pod vodstvom generala [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparteja]]. Flota je bila namenjena proti [[Egipt|Egiptu]], Bonaparte pa je želel razširiti francoski vpliv v Aziji in prisiliti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] k miru v Francoskih revolucionarnih vojnah, ki so se začele leta 1792. Med plovbo proti jugovzhodu je konvoj pobral še dodatne transportne ladje iz italijanskih pristanišč in ob 5:30 zjutraj 9. junija prispel do [[Valletta|Vallette]]. Tam je Napoleon od velikega mojstra Ferdinanda von Hompescha zu Bolheima zahteval dovoljenje, da njegove ladje vplujejo v pristanišče ter se oskrbijo z vodo in zalogami. Veliki mojster je odgovoril, da lahko v pristanišče hkrati vplujeta le dve tuji ladji. Bonaparte, ki se je zavedal, da bi takšen postopek trajal predolgo in bi njegovo floto izpostavil nevarnosti napada britanskega admirala [[Horatio Nelson|Horatia Nelsona]], je takoj ukazal topniško obstreljevanje Malte.<ref>{{cite book |last=Cole |first=Juan |author-link= |date=2007 |title=Napoleon's Egypt: Invading the Middle East |url=https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole|location=New York |publisher=Palgrave Macmillan |pages=[https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole/page/8 8]–9 |isbn=978-1403964311}}</ref> Francoski vojaki so se zjutraj 11. junija izkrcali na Malti na sedmih točkah in začeli napad. Po več urah silovitih bojev so bili Maltežani na zahodu otoka prisiljeni v predajo.<ref>{{cite book |last=Cole |first=Juan |author-link= |date=2007 |title=Napoleon's Egypt: Invading the Middle East |url=https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole|location=New York |publisher=Palgrave Macmillan |page=[https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole/page/9 9] |isbn=978-1403964311}}</ref> Napoleon je začel pogajanja z utrjeno prestolnico Valletto. Veliki mojster se je zaradi premoči francoskih sil in izgube zahodnega dela Malte pogodil o predaji okupatorju.<ref>{{cite book |last=Cole |first=Juan |author-link= |date=2007 |title=Napoleon's Egypt: Invading the Middle East |url=https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole|location=New York |publisher=Palgrave Macmillan |page=[https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole/page/10 10] |isbn=978-1403964311}}</ref> Hompesch je 18. junija zapustil Malto in se umaknil v [[Trst]] (tedaj [[Sveto rimsko cesarstvo]]), kjer je živel v izgnanstvu.<ref>Whitworth Porter, ''A History of the Knights of Malta'' (London: Longman, Brown, Green, 1858). p. 457.</ref> S položaja velikega mojstra je odstopil 6. julija 1799. [[File:Emperor Paul in the Crown of the Grand Master of the Order of Malta.jpeg|thumb|upright|Ruski cesar [[Pavel I. Ruski|Pavel]] s krono velikega mojstra Malteškega reda (1799)]] Vitezi so se razkropili, čeprav je red v okrnjeni obliki še naprej obstajal in se z evropskimi vladami pogajal o vrnitvi na oblast v okviru sporazuma med Francijo in Svetim rimskim cesarstvom v času nemške mediatizacije. Ruski cesar [[Pavel I. Ruski|Pavel I.]] je največjemu številu vitezov nudil zatočišče v [[Sankt Peterburg]]u; to dejanje je privedlo do nastanka ruske tradicije ivanovcev (malteških vitezov) in priznanja reda med ruskimi cesarskimi redovi.<ref>{{cite web |url=http://www.focusmm.com/malta/ma_hist3.htm |title=Focus on Malta – History |publisher=Focusmm.com |access-date=12 October 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120304043839/http://www.focusmm.com/malta/ma_hist3.htm |archive-date=4 March 2012 |url-status=live}}</ref> Vitezi begunci v Sankt Peterburgu so za svojega velikega mojstra izvolili carja Pavla – ta je bil tekmec velikega mojstra von Hompescha, dokler slednji ni odstopil in je Pavel postal edini veliki mojster. Veliki mojster Pavel I. je poleg katoliškega velikega priorata ustanovil še »ruski veliki priorat« s kar 118 komendami, ki je po velikosti presegal preostali del reda in je bil odprt za vse kristjane. Pavlova izvolitev za velikega mojstra pa nikoli ni bila potrjena v skladu s katoliškim kanonskim pravom, zato je bil veliki mojster reda le ''[[de facto]]'' in ne ''[[de jure]]''. Do začetka 19. stoletja je bil red močno oslabljen zaradi izgube svojih prioratov po vsej Evropi. Le 10 % prihodkov reda je izviralo iz tradicionalnih virov v Evropi, preostalih 90 % pa je do leta 1810 zagotavljal ruski veliki priorat. To se je delno odražalo v tem, da so red v obdobju med letoma 1805 in 1879 – ko je papež Leon XIII. ponovno uvedel položaj velikega mojstra – vodili namestniki namesto velikih mojstrov. To je pomenilo začetek ponovnega vzpona reda kot humanitarne in verske organizacije. === Izgnanstvo === Francoske cesarske oblasti, ki so zasedle Malto, so iz [[Prvo francosko cesarstvo|Francije in njenih kolonij]] izgnale vse malteške viteze.<ref>{{cite book| url= https://books.google.com/books?id=SghCAAAAcAAJ&pg=PA32 |page=32| title= Pièces diverses relatives aux operations militaires et pol. du gén. Bonaparte |publisher=De l'imprimerie de P. Didot l'aîné| location= Paris| year= 1800 |language=fr |access-date= 2 November 2017 |archive-url= https://web.archive.org/web/20141110054721/http://books.google.com.mt/books?id=SghCAAAAcAAJ&pg=PA32 |archive-date=10 November 2014 |url-status=live }}</ref> V sedemnajstih letih med zavzetjem Malte in sklenitvijo splošnega miru so »skrbno opravljali formalnost izvolitve brata, ki bi prevzel dolžnosti velikega mojstra in s tem ohranil vitalnost suverene ustanove«.<ref>{{cite book |author=Sir Richard Broun, K.T. |author2=Bart, G.C.J.J. |location=london |year=1857 |url=https://archive.org/details/BrownSirRSynopticalSketchOfTheOrderOfKnightsHospitallers1857/page/n27/mode/2up |title=Synoptical Sketch of the Illustrious & Sovereign Order of Knights Hospitallers of St John of Jerusalem and of the Venerable Langue of England | page = 21 | archive-url = https://archive.today/20200911080504/https://archive.org/stream/BrownSirRSynopticalSketchOfTheOrderOfKnightsHospitallers1857/Brown%20Sir%20R%20-%20Synoptical%20Sketch%20of%20the%20Order%20of%20Knights%20Hospitallers%201857_djvu.txt | archive-date = 11 September 2020 | url-status = live}}</ref><ref name="N&Q,4 April 1863" /> Funkcijo namestnika magisterija in začasnega velikega mojstra so opravljali veliki baliji: grof Nikolaj Saltikov, Giovanni Battista Tommasi, Innico Maria Guevara-Suardo, Andrea Di Giovanni y Centellés, Carlo Candida in grof Filippo di Colloredo-Mels. Njihovi mandati so skupno zajemali obdobje do smrti [[Pavel I. Ruski|carja Pavla I.]] leta 1801.<ref name="N&Q,4 April 1863">{{cite journal |url=https://academic.oup.com/nq/article-abstract/s3-III/66/270/4472530?redirectedFrom=fulltext | doi = 10.1093/nq/s3-III.66.270d |title=The Order of St. John of Jerusalem |journal=Notes and Queries |volume=s3-III |issue=66 |date = 4 April 1863 | pages = 270–273 |publisher=Oxford University Press |archive-url=https://archive.today/20200911071714/https://academic.oup.com/nq/article-abstract/s3-III/66/270/4472530?redirectedFrom=fulltext |archive-date=11 September 2020 |url-status = live|url-access=subscription }} The paper cited the ''Synoptical Sketch'' as the best source available for the subject matter. The text was identically repeated in {{Deprecated archive|url=https://archive.today/20200911080417/https://masonicperiodicals.org/periodicals/mmr/issues/mmr_18041863/page/3/articles/ar00301/|title=''The Freemasons' Monthly Magazine''}}, 18 April 1863, p. 3.</ref> Amienska mirovna pogodba (1802) je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] zavezovala k umiku z Malte; otok naj bi vrnili obnovljenemu redu, katerega suverenost bi jamčile vse glavne evropske sile, določene ob sklenitvi končnega miru. Vendar do tega dejansko ni prišlo, zaradi pomislekov glede pogodbe, ki so v Združenem kraljestvu hitro naraščali. Bonapartova zavrnitev britanske ponudbe o desetletnem zakupu Malte je privedla do ponovne vzpostavitve britanske blokade francoske obale; 18. maja je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] Franciji napovedalo vojno.<ref>Pocock, Tom (2005). ''The Terror Before Trafalgar: Nelson, Napoleon, And The Secret War''. Annapolis, MD: Naval Institute Press. {{ISBN|978-1-59114-681-0}}. OCLC 56419314.p. 78</ref> Pogodba iz leta 1802 ni bila nikoli uresničena. Združeno kraljestvo je obnovilo sovražnosti, pri čemer se je sklicevalo na francosko imperialistično politiko v Zahodni Indiji, Italiji in Švici.<ref>Illustrated History of Europe: A Unique Guide to Europe's Common Heritage (1992) p. 282</ref> === Suvereni malteški viteški red === [[Dunajski kongres]] leta 1815 je potrdil izgubo Malte. Po začasnem bivanju v [[Messina|Messini]], [[Catania|Cataniji]] in [[Ferrara|Ferrari]] je bil sedež reda leta 1826 prenesen v Ferraro, leta 1834 pa v [[Rim]]. Italijanska vlada priznava eksteritorialni status Magistralni palači na ulici Via Condotti 68 in Magistralni vili na [[Aventinski grič|Aventinskem griču]]. Velika priorata Lombardija-Benečija in Sicilija sta bila obnovljena v letih 1839–1841. Papež Leon XIII. je leta 1879, po 75-letnem [[sedisvakanca|obdobju brez voditelja]] ponovno uvedel položaj velikega mojstra in za prvega velikega mojstra obnovljenega malteškega reda potrdil Giovannija Battisto Ceschija a Santa Croce. Vendar pa izguba posesti na Malti v tem obdobju ni vplivala na pravico reda do aktivnega in pasivnega diplomatskega zastopanja (pravica pošiljanja in sprejemanja diplomatskih predstavnikov), kar je pravno pomembno za absolutno kontinuiteto mednarodnega statusa, ne glede na nekdanjo teritorialno posest.<ref name="b944">{{cite journal | last=Karski | first=Karol | title=The International Legal Status of the Sovereign Military Hospitaller Order of St. John of Jerusalem of Rhodes and of Malta | journal=International Community Law Review | publisher=Brill | volume=14 | issue=1 | year=2012 | issn=1871-9740 | doi=10.1163/187197312x617674 | pages=19–32 | url=https://www.researchgate.net/publication/270721729 | quote=The Order does not exercise territorial sovereignty over any territory, including its headquarters in Rome and Fort San Angelo, leased from Malta. Both are regarded only as exterritorial property.}}</ref> Prvotno poslanstvo oskrbe bolnikov in pomoči potrebnim (hospitalska dejavnost) je postalo glavna dejavnost reda in se je v 20. stoletju vse bolj krepilo, zlasti po zaslugi dejavnosti velikih prioratov in nacionalnih združenj v številnih državah po svetu. Obsežne hospitalske in dobrodelne dejavnosti so potekale med prvo in drugo svetovno vojno pod vodstvom velikega mojstra Fra' Ludovica Chigija Albanija della Rovereja (1931–1951). Pod velikima mojstroma Fra' Angelom de Mojano di Cologno (1962–1988) in Fra' Andrewom Bertiejem (1988–2008) so se projekti še razširili. Februarja 2013 je red obeležil 900. obletnico papeške potrditve, s splošno avdienco pri [[Papež Benedikt XVI.|papežu Benediktu XVI.]] in mašo, ki jo je v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|Baziliki svetega Petra]] daroval kardinal [[Tarcisio Bertone]].<ref>{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-21388516 |title=Knights of Malta Catholic order celebrates 900 years |date=9 February 2013 |work=BBC News|archive-url=https://web.archive.org/web/20130209072857/http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-21388516 |archive-date=9 February 2013|url-status=live |access-date=10 February 2013}}</ref> Red ima 95.000 prostovoljcev.<ref>{{cite web |url=https://www.orderofmalta.int/humanitarian-medical-works/volunteers/ |title=Volunteers |publisher=Order of Malta |access-date=23 January 2025}}</ref> === Ustavna reforma === Red se je decembra 2016 soočil z vodstveno krizo, potem ko je Albrecht Freiherr von Boeselager protestiral proti svoji razrešitvi s položaja velikega kanclerja, ki jo je odredil veliki mojster Fra' Matthew Festing. Festing je Von Boeselagerja razrešil, potem ko se je izkazalo, da so druge humanitarne organizacije v okviru skupnega dobrodelnega projekta z redovo organizacijo Malteser International – namenjenega pomoči spolnim sužnjam v [[Mjanmar]]u pri zaščiti pred aidsom – delile kondome.<ref>{{cite web|url=https://apnews.com/general-news-feaacad67f7f42ef871b5acd6848564f|title=Pope probes Order of Malta ouster over old condom scandal|first=Nicole|last=Winfield|date= 22 December 2016|website=The Associated Press|access-date=30 August 2024}}</ref> Januarja 2017 je [[papež Frančišek]] odredil vrnitev Von Boeselagerja na položaj in zahteval Festingov odstop.<ref>{{cite news|work=La Stampa|access-date=26 January 2017|date=26 January 2017|url=http://www.lastampa.it/2017/01/26/vaticaninsider/eng/the-vatican/the-order-of-maltas-crisis-z3YT6XiFgkgdTytPA4StJP/pagina.html|title=The Order of Malta's crisis|first=Andrea|last=Tornielli|archive-url=https://web.archive.org/web/20170126170233/http://www.lastampa.it/2017/01/26/vaticaninsider/eng/the-vatican/the-order-of-maltas-crisis-z3YT6XiFgkgdTytPA4StJP/pagina.html|archive-date=26 January 2017|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|access-date=24 January 2017|date=24 January 2017|url=https://www.theguardian.com/world/2017/jan/25/vatican-condom-row-pope-prevails-as-knights-of-malta-chief-resigns|work=The Guardian|title=Vatican condom row: pope prevails as Knights of Malta chief resigns|agency=Reuters in Vatican City|archive-url=https://web.archive.org/web/20170125033200/https://www.theguardian.com/world/2017/jan/25/vatican-condom-row-pope-prevails-as-knights-of-malta-chief-resigns|archive-date=25 January 2017|url-status=live}}</ref> Frančišek je imenoval tudi nadškofa (kasneje kardinala) Giovannija Becciuja<ref>{{cite news|last1=Allen J.|first1=John L.|title=A triptych on Benedict's papacy, and hints of what lies beyond|url=https://www.ncronline.org/blogs/all-things-catholic/triptych-benedicts-papacy-and-hints-what-lies-beyond|access-date=8 February 2017|work=National Catholic Reporter|date=13 May 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20170612015635/https://www.ncronline.org/blogs/all-things-catholic/triptych-benedicts-papacy-and-hints-what-lies-beyond|archive-date=12 June 2017|url-status=live}} Becciu was Substitute for General Affairs of the Secretariat of State, a position akin to that of a papal chief of staff.</ref> za svojega osebnega predstavnika pri redu – s čimer je obšel kardinala patrona reda Raymonda Burka – vse do izvolitve novega velikega mojstra. Papežev dejanski prevzem nadzora nad redom so nekateri razumeli kot prelom s tradicijo in neodvisnostjo reda.<ref>{{cite news | url = https://www.economist.com/the-economist-explains/2017/02/07/why-the-pope-has-taken-control-of-the-knights-of-malta | newspaper = The Economist | access-date = 8 May 2020 | date=7 February 2017 | title = Why the pope has taken control of the Knights of Malta }}</ref> Maja 2017 je red imenoval Maura Bertera Gutiérreza, bolivijskega člana vladnega sveta, za vodenje procesa ustavne reforme.<ref>{{cite news |last1=Arocho Esteves |first1=Junno |title=Ancient order, modern times: Order of Malta focuses on renewal |url=https://www.ncronline.org/news/vatican/ancient-order-modern-times-order-malta-focuses-renewal |access-date=21 August 2017|work=National Catholic Reporter |agency=Catholic News Service|date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170821214454/https://www.ncronline.org/news/vatican/ancient-order-modern-times-order-malta-focuses-renewal |archive-date=21 August 2017 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |author=Sovereign Military Order of Malta |title=The Constitutional Reform of the Sovereign Order of Malta |website=orderofmalta.int |url=https://www.orderofmalta.int/2017/06/28/the-constitutional-reform-of-the-sovereign-order-of-malta/ |access-date=21 August 2017 |date=28 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170822011944/https://www.orderofmalta.int/2017/06/28/the-constitutional-reform-of-the-sovereign-order-of-malta/|archive-date=22 August 2017 |url-status=live}}</ref> Junija 2017 je vodstvo reda v nasprotju s tradicijo na letni avdienci pri papežu nosilo poslovne obleke namesto svečanih uniform.<ref>{{cite news |last1=McElwee |first1=Joshua J. |title=New Knights of Malta leader genuflects before Francis in Vatican meeting |url=https://www.ncronline.org/blogs/ncr-today/new-knights-malta-leader-genuflects-francis-vatican-meeting |access-date=21 August 2017 |work=National Catholic Reporter|date=23 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170821214159/https://www.ncronline.org/blogs/ncr-today/new-knights-malta-leader-genuflects-francis-vatican-meeting |archive-date=21 August 2017 |url-status=live}}</ref> Maja 2018, ko je bil izvoljen nov veliki mojster, je [[papež Frančišek]] Becciujev mandat podaljšal za nedoločen čas.<ref>{{cite press release|access-date=4 May 2018 |title=Letter of the Holy Father to the Special Delegate at the Sovereign Military Hospitaller Order of Saint John of Jerusalem, of Rhodes and of Malta (S.M.O.M.), 04.05.2018 |date=4 May 2018 |publisher=Holy See Press Office |url=https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2018/05/04/180504b.html|quote=... up to the conclusion of the reform process and in any case until I consider it useful for the Order itself. |archive-url=https://web.archive.org/web/20180505070549/https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2018/05/04/180504b.html |archive-date=5 May 2018|url-status=live}}</ref> Ko se je maja 2019 sestal generalni kapitelj reda, so bile med 62 udeleženci prvič tudi tri ženske.<ref>{{cite web |author=Sovereign Military Order of Malta |url=https://www.orderofmalta.int/2019/05/02/chapter-general-sovereign-order-of-malta-has-been-held-rome/ |website=orderofmalta.int |title=The Chapter General of the Sovereign Order of Malta has been held in Rome |date=2 May 2019 |access-date=20 May 2019 |archive-date=4 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190504120325/https://www.orderofmalta.int/2019/05/02/chapter-general-sovereign-order-of-malta-has-been-held-rome/ |url-status=dead }}</ref> 1. novembra 2020 je papež Frančišek imenoval nadškofa (kasneje kardinala) Silvana Tomasija, da na položaju njegovega posebnega delegata pri redu zamenja Becciuja, ter ponovno poudaril pristojnosti te funkcije kot edinega papeževega predstavnika.<ref>{{cite press release |publisher=Holy See Press Office |access-date=1 November 2020 | date= 1 November 2020 |language=it |title= Lettera Pontificia al Cardinale eletto Silvano Maria Tomasi per la nomina a Delegato Speciale presso il Sovrano Militare Ordine di Malta, 01.11.2020 |url=http://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2020/11/01/0567/01314.html }}</ref> 3. septembra 2022 je papež Frančišek razglasil novo ustavo reda in opravil začasna imenovanja v suvereni svet. Sklical je izredni generalni kapitelj za 25. januar 2023, ko bi bilo mogoče opraviti redna imenovanja namesto tistih, ki jih je predhodno izvedel začasno.<ref>{{Cite web |date=3 September 2022|title=Pope promulgates new Constitution of the Order of Malta |url=https://www.vaticannews.va/en/pope/news/2022-09/pope-promulgates-new-constitution-order-malta.html |access-date=4 September 2022 |website=Vatican News }}</ref><ref>{{cite web | title = Decree for the Sovereign Military Hospitaller Order of Saint John of Jerusalem, of Rhodes and of Malta (S.M.O.M.), 03.09.2022 | url= https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2022/09/03/decree-for-the-sovereign-military-hospitaller-order-of-saint-joh.html | date = 3 September 2022 | access-date = 31 January 2023 | publisher = Holy See Press Office }}</ref> Generalni kapitelj je 26. januarja v suvereni svet za šestletni mandat izvolil iste štiri člane, ki jih je prejšnji september imenoval papež Frančišek, ter šest od devetih svetnikov, ki jih je prav tako imenoval on.<ref>{{cite web | access-date = 31 January 2023 | url = https://www.orderofmalta.int/news/extraordinary-chapter-general-elected-sovereign-council/ | date = 28 January 2023 | title = The Extraordinary Chapter General Elected the Sovereign Council | website = Sovereign Order of Malta }}</ref> Papež Frančišek je 19. junija 2023 za naslednika kardinala Burka na položaju patrona imenoval kardinala Gianfranca Ghirlando.<ref>{{cite press release | publisher = Holy See Press Office | date = 19 June 2023 | access-date = 19 June 2023 | title = Rinunce e nomine, 19.06.2023| language = it| url = https://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2023/06/19/0453/01013.html }}</ref> ==Organiziranost reda in organi reda== Suvereni malteški viteški red (SMVR) sestavljajo veliki priorati, podpriorati in nacionalna združenja oz. asociacije. Tako je delo velikega priorata, podpriorata ali pa nacionalne asociacije, vedno najprej utemeljeno na osebnem življenjskem pričevanju vsakega člana za krščanske in s tem tudi visoke viteške ideale. Najlepše je takšno pričevanje uresničevano v skrbi in pomoči ljudem v stiskah, kar počne vsak član po svojih zmožnostih najprej v svojem okolju, potem pa tudi drugod. Asociacija se trudi, da bi imela vedno več skupnih aktivnosti, kjer sodelujejo vsi člani.<br> ''Šest velikih prioratov:'' * Veliki priorat Rima * Veliki priorat Lombardije in Benečije * Veliki priorat Neaplja in Sicilije * Veliki priorat Češke * Veliki priorat Avstrije * Veliki priorat Združenega kraljestva. ===Organi reda=== '''Veliki mojster'''<br> Vodja reda je veliki mojster,<ref>{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1312}}</ref> ki je verski predstojnik in tudi suveren Malteškega reda, izvoljen za desetletni mandat. Ima najvišje pristojnosti v redu, vodi zakonodajne ukrepe, ratificira mednarodne sporazume, upravlja premoženje reda in predstavlja red kot subjekt mednarodnega prava. ''Plemiški naslovi velikega mojstra reda''<br> Cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] in [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] sta velikemu mojstru reda priznala plemiški naslov [[Knez|kneza (princa)]] [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarstva]] in pripadajoče naslavljanje »visokost«. Leta [[1630]] je [[Papež Urban VIII.|papež Urban VIII.]] k temu naslovu dodal naslov »eminenca«, s čimer so bili veliki mojstri reda po položaju izenačeni s [[kardinal]]i. Iz obeh plemiških naslovov je nato nastalo zelo nenavadno uradno naslavljanje Velikega mojstra »Njegova nadvse eminentna visokost«. '''Generalni kapitelj'''<br> Ena od nalog Generalnega kapitlja, ki je zakonodajni organ reda, je poleg priprave splošnih aktov, pravilnikov, sporazumov ter pogodb tudi izvolitev in imenovanje članov Suverenega sveta reda. Generalni kapitelj se sestaja vsakih pet let. Na vsakem zasedanju so prisotni tudi člani Suverenega sveta, ki imajo na seji volilno pravico. '''Suvereni svet'''<br> Naloga Suverenega sveta je nuditi pomoč Velikemu mojstru pri vodenju reda. V Suverenem svetu je šest članov in štirje visoki častniki: Veliki poveljnik, Veliki kancler, Veliki hospitalec in Prevzemnik skupnega zaklada. Veliki kancler, katerega urad vključuje ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za zunanje zadeve, je vodja izvršilne veje oblasti. Odgovoren je za diplomatske misije reda in odnose z nacionalnimi organizacijami. Med pristojnostmi urada Velikega hospitalca sta področji humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja, sam pa usklajuje humanitarne in dobrodelne dejavnosti reda. Prevzemnik skupnega zaklada je neke vrste minister za finance in proračun, ki upravlja področje financ in premoženja reda. '''Svet reda'''<br> Svet reda (skupščino) sestavljajo poleg članov Suverenega sveta (vlade reda) še drugi funkcionarji in predstavniki članov reda. ===Delovanje reda v Italiji=== [[Slika:Palazzo di Malta (Roma).jpg|250px|thumb|levo|Sedež reda v palači Malta v Rimu]] [[Italija|Republika Italija]] priznava redu v [[Rim|Rimu]], na delu svojega ozemlja eksteritorialnost, in sicer v palači Malta (Via dei Condotti 68) kjer ima red svoj sedež od leta [[1834]], ter v vili Malta. Suvereni malteški viteški red je sedaj mednarodno priznana institucija, ki ima celo lastne [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|oborožene sile]]. [[Slika:2june 2007 489.jpg|250px|thumb|desno|Pripadniki korpusa ACISMOM na paradi ob Dnevu republike v Rimu leta 2007]] [[Slika:Logo Corpo Militare EI-SMOM.png|thumb|150px|Logo vojaškega korpusa Suverenega malteškega viteškega reda (ACISMOM)]] Leta 1877 so člani treh Velikih prioratov na območju Italije ustanovili Združenje italijanskih vitezov suverenega vojaškega malteškega reda, ki lahko deluje na italijanskem ozemlju. Njegovi prostovoljci sestavljajo [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|vojaški korpus ACISMOM]], pomožno vojaško enoto [[Italijanska kopenska vojska|italijanske kopenske vojske]]. Pod okriljem korpusa deluje tudi ženski [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. ===Delovanje reda na Malti=== Suvereni malteški viteški red ima svoj misijon tudi na [[Malta|Malti]]. Z Republiko Malto je red doslej sklenil dva sporazuma oz. bilateralni pogodbi. Prva pogodba z dne 21. junija 1991 je prenehala veljati in jo je nadomestila druga, podpisana 5. decembra 1998 in ratificirana 1. novembra 2001. Ta redu dovoljuje uporabo zgornjega dela trdnjave St. Angelo v mestu Birgu, z omejeno eksteritorialnostjo. Njen namen je »dati redu možnost boljšega izvajanja humanitarnih dejavnosti, pa tudi boljšo opredelitev pravnega statusa trdnjave, ob upoštevanju suverenosti Republike Malte nad njo«. Dogovor o najemu je sklenjen za obdobje 99 let, vendar malteški vladi omogoča, da ga kadar koli odpove po 50 letih. V skladu s pogoji sporazuma sta na trdnjavi izobešeni tako zastava reda, kot tudi zastava Malte. Pogodba osebam ne dovoljuje azila in na splošno kljub delni esteritorialnosti so malteška sodišča v celoti stvarno in krajevno pristojna ter se v vseh pravnih postopkih uporablja [[Pravo|malteško pravo]]. Trdnjava je obnovljena in v njej se sedaj organizirajo kulturne in zgodovinske prireditve, ki so povezane z malteškim viteškim redom. [[Slika:Malta Knights.jpg|right|thumb|250px|Prikaz vojaškega urjenja v uniformah iz [[16. stoletje|16. stoletja]], v trdnjavi Saint Elmo v [[Valletta|Valletti]] na [[Malta|Malti]], maja 2005]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Nicholson, Helen J. (2001). The Knights Hospitaller. ISBN 1-84383-038-8. * Noonan, James-Charles, Jr. (1996). The Church Visible: The Ceremonial Life and Protocol of the Roman Catholic Church. Viking, ISBN 0-670-86745-4. * Read, Piers Paul (1999). The Templars. Imago, ISBN 85-312-0735-5. * »Some Notes About the Sovereign Military Order of Malta in the U.S.A.« Nobilta (Rivista di Araldica, Genealogia, Ordini Cavallereschi). Istituto Araldico Genealogico Italiano. Vol VII, No. 32 (September/October 1999). * Tyerman, Christopher (2006). God's War: A New History of the Crusades. Allen Lane, ISBN 0-7139-9220-4. * Peyrefitte, Roger. Knights of Malta. Translated from the French by Edward Hyams. Secker & Warburg, London, 1960. * Rok Hrženjak, Zgodovina malteškega viteškega reda, [http://zupnije.rkc.si/polzela/upload/ZGODOVINA/MALTESKI_V_RED.htm] * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[Malteški vitezi]] * [[Vojaški korpus Suverenega malteškega viteškega reda]] * [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. == Zunanje povezave == * [https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?__xts__=H- Malteška pomoč Slovenija] pridobljeno 19.05.2021 * [https://www.orderofmalta.int www.orderofmalta.int] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021 * [https://www.youtube.com/watch?v=6WQHtkN5mA4 Palazzo Malta] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021 {{Zbirka|Category:Sovereign Military Order of Malta}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Rimskokatoliški redovi in kongregacije]] [[Kategorija:Malteški vitezi]] [[Kategorija:Križarske vojne]] [[Kategorija:Viteški redovi]] {{normativna kontrola}} q4xnth4gx50hczs6xdc46zedr01z6r7 6766297 6766295 2026-10-17T12:19:52Z Shabicht 3554 /* Ustanovitev */ 6766297 wikitext text/x-wiki [[Registrske tablice Italije]]{{Infopolje Država |common_name = |common_name2 = |native_name = ''{{jezik|it|Militare Ordine Ospedaliero di San Giovanni di Gerusalemme di Rodi e di Malta}}'' |conventional_long_name = Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte |image_flag = Flag of the Order of St. John (various).svg |image_coat = Coat of arms of the Sovereign Military Order of Malta.svg |image_map = |map_caption = |national_motto = {{jezik|la|Tuitio fidei et obsequium pauperum}}<br>»Braniti vero in pomagati ubogim« |national_anthem = {{jezik|la|Ave Crux Alba}} |capital = Palača Malta v [[Rim|Rimu]] |latd=41 |latm=54 |latNS=N |longd=12 |longm=28 |longEW=E |largest_city = |official_languages = [[italijanščina]]<ref>[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2016/07/Sovereign-Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-code.pdf Ustavna listina in zakonik, poglavje 7. {{ikona en}}]</ref> |government_type = |leader_title1 = veliki mojster |leader_name1 = Fra’ John Timothy Dunlap<br>(od 3. maja 2023) |leader_title2 = |leader_name2 = |sovereignty_type = Suvereni subjekt mednarodnega prava |sovereignty_note = |established_event1 = [[Malteški viteški red|Ustanovitev reda]]<br>v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]] |established_date1 = okoli 1048 |established_event2 = Papeška potrditev reda |established_date2 = 1113 |established_event3 =[[Ciper]] |established_date3 = 1291-1310 |established_event4 =[[Rodos]] |established_date4 = 1310-1523 |established_event5 =[[Malta]] |established_date5 = 1530-1798 |established_event6 =Sedež reda v [[Rim|Rimu]] |established_date6 =1834 - sedaj |established_event7 =1994 |established_date7 =stalni opazovalec v organih [[Organizacija združenih narodov|ZN]] |area_km2 = |area_rank = |percent_water = |population_estimate = |population_estimate_year = |population_estimate_rank = |population_census = |population_census_year = |population_density_km2 = |population_density_rank = |demonym = |GDP_PPP = |GDP_PPP_year = |GDP_PPP_rank = |GDP_PPP_per_capita = |GDP_PPP_per_capita_rank = |Gini = |Gini_year = |Gini_category = |Gini_rank = |GDP_nominal = |GDP_nominal_rank = |GDP_nominal_year = |GDP_nominal_per_capita = |GDP_nominal_per_capita_rank = |HDI_year = |HDI = |HDI_rank = |HDI_category = |currency = [[Malteški scudo]], [[Euro]] (za [[Poštna znamka|poštne znamke]]) |currency_code = |time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = |cctld = |calling_code = }} '''Suvereni malteški viteški red''', uradno: '''Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza Jeruzalemskega, Rodosa in Malte''' ({{langx|la|Supremus Militaris Ordo Hospitalarius Sancti Ioannis Hierosolymitani Rhodiensis et Melitensis}}, uradno [[Italijanščina|it.]]: Sovrano Militare Ordine di Malta (SMOM)), pogosto poimenovan tudi '''Malteški red''' ali '''Malteški vitezi''', je sedaj katoliški laični red, tudi z imenom '''red sv. Janeza''', ki je bil tradicionalno [[Vojaški red|vojaškega]], viteškega in plemiškega značaja.<ref>{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1332}}</ref><ref>{{cite web |url = http://www.orderofmalta.int/the-order-and-its-institutions/225/mission/?lang=en |author=Sovereign Military Order of Malta |title=Mission |website=Orderofmalta.int |access-date=12 April 2016 |archive-url = https://web.archive.org/web/20080720045346/http://www.orderofmalta.org/missione.asp?idlingua=5 |archive-date=20 July 2008 }}</ref> Njegovi člani so znani tudi po imenih ''ivanovci'' in ''hospitalci''. ==Pravni položaj reda== Kljub temu, da red nima lastnega državnega ozemlja (od leta [[1834]] ima svoj sedež v [[Rim|Rimu]]), velja za suvereni subjekt mednarodnega prava in ima priznan status eksteritorialnosti, vendar ne ozemeljske suverenosti. ==Uprava, sestava in poslanstvo== Uprava Suverenega malteškega reda ima podobno strukturo kot vlade nacionalnih držav. Vendar pa vključuje tudi posebnosti, povezane z njegovo naravo laičnega reda, ter specifično terminologijo, ki se je razvila v devetih stoletjih obstoja. Red šteje približno 13.500 vitezov, dam in kaplanov. Med njimi je 33 redovnih vitezov, ki so opravili redovne zaobljube. Do devetdesetih let prejšnjega stoletja so najvišji razredi članstva, vključno s funkcionarji, zahtevali dokazilo o plemiškem poreklu. V novejšem času je bila vzpostavljena pot, ki vitezom in damam iz najnižjega razreda (za katere dokazilo o plemiškem poreklu ni potrebno) omogoča poseben prehod v višje razrede, s čimer postanejo upravičeni do opravljanja funkcij v redu. Sodobna vloga reda je v veliki meri usmerjena v zagotavljanje humanitarne pomoči in sodelovanje pri mednarodnih humanitarnih dejavnostih. Red zaposluje približno 52.000 zdravnikov, medicinskih sester, pomožnega osebja in reševalcev, ki jim v več kot 120 državah pomaga 100.000 prostovoljcev; pomoč nudijo otrokom, brezdomcem, invalidom, starejšim, neozdravljivo bolnim, beguncem in obolelim za gobavostjo po vsem svetu, ne glede na narodnost ali veroizpoved. Red se posebej posveča skrbi za reveže, [[Begunec|pregnance ter begunce]] in preko svoje mednarodne humanitarne organizacije »Malteser International« po svojih močeh pomaga ob naravnih in drugih nesrečah po svetu, predvsem pa žrtvam naravnih nesreč, epidemij in vojn.<ref>{{navedi splet |url=https://sloveniaembassy.orderofmalta.int/sl/novice/institucionalni-video-malteskega-reda/ |title=Institucionalni video malteškega reda |accessdate=15. maj 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> ==Posebni pravni status reda== Red je znotraj mednarodnega prava priznan kot »subjekt sui generis«, kar pomeni, da ima poseben status, ki se ne ujema popolnoma z običajnimi kategorijami mednarodnega prava. Ta status mu je bil podeljen zaradi njegove »dolgotrajne predanosti zagotavljanju humanitarne pomoči in posebne vloge v mednarodnih humanitarnih odnosih«; v isti kategoriji so tudi drugi nedržavni subjekti, kot sta [[Mednarodni olimpijski komite]] in [[Rdeči križ|Mednarodni odbor Rdečega križa]].<ref>{{Cite web |author=United Nations Organization |title=Intergovernmental and Other Organizations |url=http://www.un.org/en/sections/member-states/intergovernmental-and-other-organizations/index.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20210730094550/https://www.un.org/en/about-us/intergovernmental-and-other-organizations |archive-date=30 July 2021 |publisher=United Nations}}</ref> [[Slika:Targa automobilistica Italia 1985 SMOM+60 Sovrano militare ordine di Malta.jpg|250px|thumb|Registrska oznaka reda]] [[Slika:10 скуди (2).png|250px|thumb|desno|[[Numizmatika|Numizmatični]] zlatnik z nominalo desetih malteških scudov (2023)]] Red vzdržuje diplomatske odnose z 115 državami,<ref name="Bilateral_relations">{{cite web |url=http://www.orderofmalta.int/diplomatic-activities/bilateral-relations/ |title=Bilateral Relations |publisher=Sovereign Military Order of Malta |website=Orderofmalta.int |access-date=23 April 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180309214812/https://www.orderofmalta.int/diplomatic-activities/bilateral-relations/ |archive-date=9 March 2018 |url-status=live }}</ref> sklepa mednarodne sporazume ter izdaja lastne potne liste, ima svoje [[Registrske tablice Italije|registrske oznake za vozila]], [[Kovanec|kovance]] (v svoji [[Denarna valuta|denarni valuti]] Malteški scudo,<ref>{{navedi splet |url=https://colnect.com/sl/coins/coin/66649-1_Scudo-Frey_Angelo_de_Mojana_di_Cologna_1962_-_1988-Malte%C5%A1ki_vite%C5%A1ki_red |title=Katalog kovancev |accessdate=15. april 2025 |date= |format= |work= }}</ref> katerega vrednost je vezana na [[evro]], uradni menjalni tečaj je v razmerju 1 malteški scudo = 0,24 evra), tudi zlatnike in srebrnike (npr. serija 2026 z nominalami 1–10 malteških scudov), ter [[Poštna znamka|poštne znamke]] (z oznakami vrednosti v [[evro|evrih]]). Njegovi dve stavbi s sedežem v Rimu uživata eksteritorialnost,<ref>{{Cite web |title=Magistral Palace |url=https://www.orderofmalta.int/government/magistral-palace/ |access-date=12 August 2022 |website=Sovereign Order of Malta }}</ref> red pa vzdržuje tudi veleposlaništva v drugih državah. Trije najvišji funkcionarji veljajo za državljane. Red ima od leta 1994 status opazovalca pri Generalni skupščini Združenih narodov,<ref name="UN_ARES48265">[https://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/48/265 United Nations General Assembly, Session 48, Resolution 265, ''Observer Status for the Sovereign Military Order of Malta in the General Assembly''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170226033238/http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A%2FRES%2F48%2F265 |date=26 February 2017}}. Retrieved 24 February 2017</ref><ref>{{cite web |title=Malta Permanent Mission to the United Nations |url=http://www.un.int/orderofmalta|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160422084757/https://www.un.int/orderofmalta/ |archive-date=22 April 2016 |access-date=12 April 2016 |publisher=United Nations}}</ref> svoje stalne misije pa ima akreditirane v [[Organizacija združenih narodov|Evropskem centru Združenih narodov]], [[Svet Evrope|Svetu Evrope]], [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]], [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCU]], [[Človekove pravice|Mednarodnem inštitutu za človekove pravice]] in [[Rdeči križ|Mednarodnem odboru Rdečega križa]]. ==Zgodovina== === Ustanovitev === [[File:Gravure de Fra Gerard fondateur des Hospitaliers de Saint-Jean.jpg|thumb|upright|Blaženi Gerard Sasso, ustanovitelj Suverenega malteškega viteškega reda. Bakrorez Laurenta Carsa, okoli leta 1725]] [[File:Tiziano, cavaliere di malta.jpg|thumb|upright|Portret neznanega malteškega viteza, delo Ticijana, ok. 1508, galerija Uffizi.]] Malteški vitezi niso izvirali iz Malte, niti prvotno niso opravljali viteških nalog. Njihov nastanek sega v zgodnje 11. stoletje, točneje v leto [[1048]] v [[Jeruzalem]], v skupnost trgovcev iz stare pomorske republike [[Amalfi]], pod vodstvom blaženega Gerarda Sasso, ki je skrbela za bolne in izčrpane romarje. Ta je od od egiptovskega kalifa pridobila dovoljenje za gradnjo cerkve, samostana in [[Hospic (zdravstvo)|hospica]] oz. [[Bolnišnica|bolnišnice]], v kateri so oskrbovali romarje vseh veroizpovedi in ras. S papeško bulo ''Pie postulatio volunta jetis'', iz 15. februarja 1113, je [[papež Pashal II.]] potrdil ustanovitev bolnišnice in verski red ter ga postavil pod okrilje Svetega sedeža ter mu podelil pravico do svobodne izvolitve predstojnikov, brez vmešavanja drugih posvetnih ali cerkvenih oblasti. Ker so bile poti po [[Sveta dežela|Sveti deželi]], v obdobju [[križarske vojne|križarskih vojn]] in v času krščanskega [[Jeruzalemsko kraljestvo|Jeruzalemskega kraljestva]] nevarne, so člani reda kmalu prevzeli tudi vojaško vlogo ter začeli varovati romarje in bolnišnice. Vsi vitezi so bili redovniki, zavezani trem redovnim zaobljubam: uboštvu, čistosti in pokorščini. Ko so muslimani pod vodstvom sultana Halila leta 1187 ponovno osvojili Sveto deželo, so se vitezi reda morali umakniti najprej v Akon, leta 1291 na [[Ciper (otok)|Ciper]], zatem leta 1310 na [[Rodos]], leta 1530 pa na [[Malta (otok)|Malto]], kjer jim je cesar [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] odobril sedež velikega mojstra in priznal suverenost. Po [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovem]] zavzetju Malte junija [[1798]], so šele leta [[1836]] sedež reda prestavili v [[Rim]]. {{glavni|Malteški viteški red}} === Ciper === Ko je po obleganju Akona leta 1291 padla zadnja krščanska postojanka v [[Sveta dežela|Sveti deželi]], se je red sprva naselil na [[Ciper|Cipru]], ki je bil tedaj pod oblastjo Luzinjancev. To ciprsko obdobje je bilo prehodno, saj red tam ni imel ne suverenosti in tudi ne dolgoročne varnosti. Kljub temu so malteški vitezi tam reorganizirali red, zbirali sredstva in ladje ter načrtovali pridobitev novega suverenega ozemlja. Iz Cipra so leta 1310 izvedli vojaško-operativni prevzem Rodosa, ki je postal njihova nova suverena država za skoraj dve stoletji. === Rodos === Leta 1310 so se vitezi pod vodstvom velikega mojstra Fra' Foulquesa de Villareta zbrali na otoku [[Rodos]]. Ker je obramba krščanskega sveta od tam zahtevala organizacijo pomorskih sil, je red zgradil mogočno ladjevje in plul po vzhodnem Sredozemlju ter se boril za krščanstvo, vključno s križarskimi pohodi v [[Sirija|Siriji]] in [[Egipt]]u. V začetku 14. stoletja so bile ustanove reda in vitezi, ki so na Rodos prišli z vseh koncev Evrope, razvrščeni glede na jezik, ki so ga govorili. Prvotnih sedem takšnih skupin oziroma »jezikov« – iz Provanse, Auvergne, Francije, Italije, Aragona (z Navaro), Združenega kraljestva (s Škotsko in Irsko) ter območja kasnejše Nemčije – se je leta 1492 povečalo na osem, ko sta se Kastilja in Portugalska ločili od aragonske skupine. Vsaka skupina je vključevala priorate ali velike priorate, bailiate in komendate ([[Komenda (posestvo)|komende]]). V začetku 14. stoletja so bile ustanove reda in vitezi, ki so na Rodos prišli z vseh koncev Evrope, razvrščeni glede na jezik, ki so ga govorili. Prvotnih sedem takšnih skupin oziroma »jezikov« ([[Francoščina|fr.]] »langues«) – iz Provanse, Auvergne, Francije, Italije, Aragona (z Navaro), Anglije (s Škotsko in Irsko) ter Nemčije – se je leta 1492 povečalo na osem, ko sta se Kastilja in Portugalska ločili od aragonske skupine. Redu sta načelovala veliki mojster (imenovan tudi knez Rodosa) in svet reda. Že od začetka so neodvisnost od drugih držav, zagotovljena s papeško listino, ter splošno priznana pravica do vzdrževanja in uporabe oboroženih sil predstavljali temelj mednarodne suverenosti reda, ki je koval lasten denar in vzdrževal diplomatske odnose z drugimi državami. Visoke položaje v redu so zasedali predstavniki različnih jezikovnih skupin. Leta 1523, po šestmesečnem obleganju in silovitih bojih proti ladjevju in vojski sultana [[Sulejman I.|Sulejmana Veličastnega]], se je obzidje zaradi podkopavanja in [[Eksploziv|razstrelitve]] z uporabo [[Smodnik|smodnika]] sesedlo. Vitezi so nato na podlagi dogovora o vdaji zapustili Rodos in s seboj odnesli svoje orožje. === Malta === [[File:Battle of Lepanto 1571.jpg|thumb|''[[Bitka pri Lepantu (1571)]]'', neznan umetnik, konec 16. stoletja]] Po porazu in umiku z [[Rodos|Rodosa]] so se vitezi reda sedem let selili po Evropi, leta 1530 pa sta jim cesar Svetega rimskega cesarstva [[Karel V. Habsburški]] in njegova mati, kastiljska kraljica Ivana, kot vladarja Sicilije, ob odobritvi [[papež Klemen VII.|papeža Klemena VII.]] v trajni fevd podelila otoka [[Malta (otok)|Malta]] in Gozo, ki ju je prevzel veliki mojster Fra' Philippe de Villiers de l'Isle Adam. Red je moral pri tem izpolnjevati pogoje, povezane z dajatvijo »malteškega sokola«.<ref>{{Cite journal |last=Eiland |first=Murray |date=2013 |title=A Snapshot of Malta |url=https://www.academia.edu/8013398 |journal=The Armiger's News |volume=35 |issue=1 |pages=2–11 |via=academia.edu |archive-date=2023-03-26 |access-date=2026-09-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326025425/https://www.academia.edu/8013398 |url-status=dead }}</ref> Leta 1565 so vitezi pod vodstvom velikega mojstra Fra' Jeana de Valetta (po katerem je poimenovana malteška prestolnica [[Valletta]]) več kot tri mesece branili otok med velikim obleganjem s strani osmanov. Flota reda je prispevala k dokončnemu porazu osmanske flote v [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu leta 1571]], ki ji je poveljeval [[Juan Avstrijski]], polbrat španskega kralja [[Filip II. Španski|Filipa II.]]. [[Reformacija]], ki je razdelila Zahodno Evropo na protestantske in katoliške države, je vplivala tudi na red. V več državah, vključno z Anglijo, Škotsko in Švedsko, je red prenehal delovati. V drugih, denimo na Nizozemskem in v Nemčiji, so celotne bailije oziroma komanderije (upravne enote reda) prešle v [[protestantizem]]; t.i. »ivanovski redovi« (''Johanniter'') še danes obstajajo v Nemčiji, na Nizozemskem, Švedskem in v številnih drugih državah, vključno z Združenimi državami Amerike in Južno Afriko. Določeno je bilo, da mora red ostati nevtralen v vsaki vojni med krščanskimi narodi.<ref>{{Cite journal |last=Cartwright |first=Mark |date=2018-08-24 |title=Knights Hospitaller |url=https://www.worldhistory.org/Knights_Hospitaller/ |journal=World History Encyclopedia |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=From the 11th century to the present day |url=https://www.orderofmalta.int/history/11-century-to-the-present-day/ |access-date=2025-12-26 |website=Sovereign Military Order of Malta |language=en-US}}</ref> Med letoma 1651 in 1665 je red upravljal štiri otoke v Karibih. 21. maja 1651 je pridobil otoke Saint Barthélemy, Saint Christopher, Saint Croix in Saint Martin. Kupil jih je od francoske družbe ''Compagnie des Îles de l'Amérique'' (Družba za ameriške otoke), ki je bila prav takrat razpuščena. Leta 1665 so bili ti štirje otoki prodani Francoski zahodnoindijski družbi. [[Slika:Situation de l'Isle de Malte a l'egard du ciel RMG F0197.tiff|250px|thumb|desno|Francoski zemljevid malteškega otočja (okoli 1798)]] ====Francoska zasedba Malte==== 19. maja 1798 je francoska flota odplula iz [[Toulon|Toulona]], spremljajoč ekspedicijske enote več kot 30.000 vojakov pod vodstvom generala [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparteja]]. Flota je bila namenjena proti [[Egipt|Egiptu]], Bonaparte pa je želel razširiti francoski vpliv v Aziji in prisiliti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] k miru v Francoskih revolucionarnih vojnah, ki so se začele leta 1792. Med plovbo proti jugovzhodu je konvoj pobral še dodatne transportne ladje iz italijanskih pristanišč in ob 5:30 zjutraj 9. junija prispel do [[Valletta|Vallette]]. Tam je Napoleon od velikega mojstra Ferdinanda von Hompescha zu Bolheima zahteval dovoljenje, da njegove ladje vplujejo v pristanišče ter se oskrbijo z vodo in zalogami. Veliki mojster je odgovoril, da lahko v pristanišče hkrati vplujeta le dve tuji ladji. Bonaparte, ki se je zavedal, da bi takšen postopek trajal predolgo in bi njegovo floto izpostavil nevarnosti napada britanskega admirala [[Horatio Nelson|Horatia Nelsona]], je takoj ukazal topniško obstreljevanje Malte.<ref>{{cite book |last=Cole |first=Juan |author-link= |date=2007 |title=Napoleon's Egypt: Invading the Middle East |url=https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole|location=New York |publisher=Palgrave Macmillan |pages=[https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole/page/8 8]–9 |isbn=978-1403964311}}</ref> Francoski vojaki so se zjutraj 11. junija izkrcali na Malti na sedmih točkah in začeli napad. Po več urah silovitih bojev so bili Maltežani na zahodu otoka prisiljeni v predajo.<ref>{{cite book |last=Cole |first=Juan |author-link= |date=2007 |title=Napoleon's Egypt: Invading the Middle East |url=https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole|location=New York |publisher=Palgrave Macmillan |page=[https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole/page/9 9] |isbn=978-1403964311}}</ref> Napoleon je začel pogajanja z utrjeno prestolnico Valletto. Veliki mojster se je zaradi premoči francoskih sil in izgube zahodnega dela Malte pogodil o predaji okupatorju.<ref>{{cite book |last=Cole |first=Juan |author-link= |date=2007 |title=Napoleon's Egypt: Invading the Middle East |url=https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole|location=New York |publisher=Palgrave Macmillan |page=[https://archive.org/details/napoleonsegyptin0000cole/page/10 10] |isbn=978-1403964311}}</ref> Hompesch je 18. junija zapustil Malto in se umaknil v [[Trst]] (tedaj [[Sveto rimsko cesarstvo]]), kjer je živel v izgnanstvu.<ref>Whitworth Porter, ''A History of the Knights of Malta'' (London: Longman, Brown, Green, 1858). p. 457.</ref> S položaja velikega mojstra je odstopil 6. julija 1799. [[File:Emperor Paul in the Crown of the Grand Master of the Order of Malta.jpeg|thumb|upright|Ruski cesar [[Pavel I. Ruski|Pavel]] s krono velikega mojstra Malteškega reda (1799)]] Vitezi so se razkropili, čeprav je red v okrnjeni obliki še naprej obstajal in se z evropskimi vladami pogajal o vrnitvi na oblast v okviru sporazuma med Francijo in Svetim rimskim cesarstvom v času nemške mediatizacije. Ruski cesar [[Pavel I. Ruski|Pavel I.]] je največjemu številu vitezov nudil zatočišče v [[Sankt Peterburg]]u; to dejanje je privedlo do nastanka ruske tradicije ivanovcev (malteških vitezov) in priznanja reda med ruskimi cesarskimi redovi.<ref>{{cite web |url=http://www.focusmm.com/malta/ma_hist3.htm |title=Focus on Malta – History |publisher=Focusmm.com |access-date=12 October 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120304043839/http://www.focusmm.com/malta/ma_hist3.htm |archive-date=4 March 2012 |url-status=live}}</ref> Vitezi begunci v Sankt Peterburgu so za svojega velikega mojstra izvolili carja Pavla – ta je bil tekmec velikega mojstra von Hompescha, dokler slednji ni odstopil in je Pavel postal edini veliki mojster. Veliki mojster Pavel I. je poleg katoliškega velikega priorata ustanovil še »ruski veliki priorat« s kar 118 komendami, ki je po velikosti presegal preostali del reda in je bil odprt za vse kristjane. Pavlova izvolitev za velikega mojstra pa nikoli ni bila potrjena v skladu s katoliškim kanonskim pravom, zato je bil veliki mojster reda le ''[[de facto]]'' in ne ''[[de jure]]''. Do začetka 19. stoletja je bil red močno oslabljen zaradi izgube svojih prioratov po vsej Evropi. Le 10 % prihodkov reda je izviralo iz tradicionalnih virov v Evropi, preostalih 90 % pa je do leta 1810 zagotavljal ruski veliki priorat. To se je delno odražalo v tem, da so red v obdobju med letoma 1805 in 1879 – ko je papež Leon XIII. ponovno uvedel položaj velikega mojstra – vodili namestniki namesto velikih mojstrov. To je pomenilo začetek ponovnega vzpona reda kot humanitarne in verske organizacije. === Izgnanstvo === Francoske cesarske oblasti, ki so zasedle Malto, so iz [[Prvo francosko cesarstvo|Francije in njenih kolonij]] izgnale vse malteške viteze.<ref>{{cite book| url= https://books.google.com/books?id=SghCAAAAcAAJ&pg=PA32 |page=32| title= Pièces diverses relatives aux operations militaires et pol. du gén. Bonaparte |publisher=De l'imprimerie de P. Didot l'aîné| location= Paris| year= 1800 |language=fr |access-date= 2 November 2017 |archive-url= https://web.archive.org/web/20141110054721/http://books.google.com.mt/books?id=SghCAAAAcAAJ&pg=PA32 |archive-date=10 November 2014 |url-status=live }}</ref> V sedemnajstih letih med zavzetjem Malte in sklenitvijo splošnega miru so »skrbno opravljali formalnost izvolitve brata, ki bi prevzel dolžnosti velikega mojstra in s tem ohranil vitalnost suverene ustanove«.<ref>{{cite book |author=Sir Richard Broun, K.T. |author2=Bart, G.C.J.J. |location=london |year=1857 |url=https://archive.org/details/BrownSirRSynopticalSketchOfTheOrderOfKnightsHospitallers1857/page/n27/mode/2up |title=Synoptical Sketch of the Illustrious & Sovereign Order of Knights Hospitallers of St John of Jerusalem and of the Venerable Langue of England | page = 21 | archive-url = https://archive.today/20200911080504/https://archive.org/stream/BrownSirRSynopticalSketchOfTheOrderOfKnightsHospitallers1857/Brown%20Sir%20R%20-%20Synoptical%20Sketch%20of%20the%20Order%20of%20Knights%20Hospitallers%201857_djvu.txt | archive-date = 11 September 2020 | url-status = live}}</ref><ref name="N&Q,4 April 1863" /> Funkcijo namestnika magisterija in začasnega velikega mojstra so opravljali veliki baliji: grof Nikolaj Saltikov, Giovanni Battista Tommasi, Innico Maria Guevara-Suardo, Andrea Di Giovanni y Centellés, Carlo Candida in grof Filippo di Colloredo-Mels. Njihovi mandati so skupno zajemali obdobje do smrti [[Pavel I. Ruski|carja Pavla I.]] leta 1801.<ref name="N&Q,4 April 1863">{{cite journal |url=https://academic.oup.com/nq/article-abstract/s3-III/66/270/4472530?redirectedFrom=fulltext | doi = 10.1093/nq/s3-III.66.270d |title=The Order of St. John of Jerusalem |journal=Notes and Queries |volume=s3-III |issue=66 |date = 4 April 1863 | pages = 270–273 |publisher=Oxford University Press |archive-url=https://archive.today/20200911071714/https://academic.oup.com/nq/article-abstract/s3-III/66/270/4472530?redirectedFrom=fulltext |archive-date=11 September 2020 |url-status = live|url-access=subscription }} The paper cited the ''Synoptical Sketch'' as the best source available for the subject matter. The text was identically repeated in {{Deprecated archive|url=https://archive.today/20200911080417/https://masonicperiodicals.org/periodicals/mmr/issues/mmr_18041863/page/3/articles/ar00301/|title=''The Freemasons' Monthly Magazine''}}, 18 April 1863, p. 3.</ref> Amienska mirovna pogodba (1802) je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] zavezovala k umiku z Malte; otok naj bi vrnili obnovljenemu redu, katerega suverenost bi jamčile vse glavne evropske sile, določene ob sklenitvi končnega miru. Vendar do tega dejansko ni prišlo, zaradi pomislekov glede pogodbe, ki so v Združenem kraljestvu hitro naraščali. Bonapartova zavrnitev britanske ponudbe o desetletnem zakupu Malte je privedla do ponovne vzpostavitve britanske blokade francoske obale; 18. maja je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] Franciji napovedalo vojno.<ref>Pocock, Tom (2005). ''The Terror Before Trafalgar: Nelson, Napoleon, And The Secret War''. Annapolis, MD: Naval Institute Press. {{ISBN|978-1-59114-681-0}}. OCLC 56419314.p. 78</ref> Pogodba iz leta 1802 ni bila nikoli uresničena. Združeno kraljestvo je obnovilo sovražnosti, pri čemer se je sklicevalo na francosko imperialistično politiko v Zahodni Indiji, Italiji in Švici.<ref>Illustrated History of Europe: A Unique Guide to Europe's Common Heritage (1992) p. 282</ref> === Suvereni malteški viteški red === [[Dunajski kongres]] leta 1815 je potrdil izgubo Malte. Po začasnem bivanju v [[Messina|Messini]], [[Catania|Cataniji]] in [[Ferrara|Ferrari]] je bil sedež reda leta 1826 prenesen v Ferraro, leta 1834 pa v [[Rim]]. Italijanska vlada priznava eksteritorialni status Magistralni palači na ulici Via Condotti 68 in Magistralni vili na [[Aventinski grič|Aventinskem griču]]. Velika priorata Lombardija-Benečija in Sicilija sta bila obnovljena v letih 1839–1841. Papež Leon XIII. je leta 1879, po 75-letnem [[sedisvakanca|obdobju brez voditelja]] ponovno uvedel položaj velikega mojstra in za prvega velikega mojstra obnovljenega malteškega reda potrdil Giovannija Battisto Ceschija a Santa Croce. Vendar pa izguba posesti na Malti v tem obdobju ni vplivala na pravico reda do aktivnega in pasivnega diplomatskega zastopanja (pravica pošiljanja in sprejemanja diplomatskih predstavnikov), kar je pravno pomembno za absolutno kontinuiteto mednarodnega statusa, ne glede na nekdanjo teritorialno posest.<ref name="b944">{{cite journal | last=Karski | first=Karol | title=The International Legal Status of the Sovereign Military Hospitaller Order of St. John of Jerusalem of Rhodes and of Malta | journal=International Community Law Review | publisher=Brill | volume=14 | issue=1 | year=2012 | issn=1871-9740 | doi=10.1163/187197312x617674 | pages=19–32 | url=https://www.researchgate.net/publication/270721729 | quote=The Order does not exercise territorial sovereignty over any territory, including its headquarters in Rome and Fort San Angelo, leased from Malta. Both are regarded only as exterritorial property.}}</ref> Prvotno poslanstvo oskrbe bolnikov in pomoči potrebnim (hospitalska dejavnost) je postalo glavna dejavnost reda in se je v 20. stoletju vse bolj krepilo, zlasti po zaslugi dejavnosti velikih prioratov in nacionalnih združenj v številnih državah po svetu. Obsežne hospitalske in dobrodelne dejavnosti so potekale med prvo in drugo svetovno vojno pod vodstvom velikega mojstra Fra' Ludovica Chigija Albanija della Rovereja (1931–1951). Pod velikima mojstroma Fra' Angelom de Mojano di Cologno (1962–1988) in Fra' Andrewom Bertiejem (1988–2008) so se projekti še razširili. Februarja 2013 je red obeležil 900. obletnico papeške potrditve, s splošno avdienco pri [[Papež Benedikt XVI.|papežu Benediktu XVI.]] in mašo, ki jo je v [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|Baziliki svetega Petra]] daroval kardinal [[Tarcisio Bertone]].<ref>{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-21388516 |title=Knights of Malta Catholic order celebrates 900 years |date=9 February 2013 |work=BBC News|archive-url=https://web.archive.org/web/20130209072857/http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-21388516 |archive-date=9 February 2013|url-status=live |access-date=10 February 2013}}</ref> Red ima 95.000 prostovoljcev.<ref>{{cite web |url=https://www.orderofmalta.int/humanitarian-medical-works/volunteers/ |title=Volunteers |publisher=Order of Malta |access-date=23 January 2025}}</ref> === Ustavna reforma === Red se je decembra 2016 soočil z vodstveno krizo, potem ko je Albrecht Freiherr von Boeselager protestiral proti svoji razrešitvi s položaja velikega kanclerja, ki jo je odredil veliki mojster Fra' Matthew Festing. Festing je Von Boeselagerja razrešil, potem ko se je izkazalo, da so druge humanitarne organizacije v okviru skupnega dobrodelnega projekta z redovo organizacijo Malteser International – namenjenega pomoči spolnim sužnjam v [[Mjanmar]]u pri zaščiti pred aidsom – delile kondome.<ref>{{cite web|url=https://apnews.com/general-news-feaacad67f7f42ef871b5acd6848564f|title=Pope probes Order of Malta ouster over old condom scandal|first=Nicole|last=Winfield|date= 22 December 2016|website=The Associated Press|access-date=30 August 2024}}</ref> Januarja 2017 je [[papež Frančišek]] odredil vrnitev Von Boeselagerja na položaj in zahteval Festingov odstop.<ref>{{cite news|work=La Stampa|access-date=26 January 2017|date=26 January 2017|url=http://www.lastampa.it/2017/01/26/vaticaninsider/eng/the-vatican/the-order-of-maltas-crisis-z3YT6XiFgkgdTytPA4StJP/pagina.html|title=The Order of Malta's crisis|first=Andrea|last=Tornielli|archive-url=https://web.archive.org/web/20170126170233/http://www.lastampa.it/2017/01/26/vaticaninsider/eng/the-vatican/the-order-of-maltas-crisis-z3YT6XiFgkgdTytPA4StJP/pagina.html|archive-date=26 January 2017|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|access-date=24 January 2017|date=24 January 2017|url=https://www.theguardian.com/world/2017/jan/25/vatican-condom-row-pope-prevails-as-knights-of-malta-chief-resigns|work=The Guardian|title=Vatican condom row: pope prevails as Knights of Malta chief resigns|agency=Reuters in Vatican City|archive-url=https://web.archive.org/web/20170125033200/https://www.theguardian.com/world/2017/jan/25/vatican-condom-row-pope-prevails-as-knights-of-malta-chief-resigns|archive-date=25 January 2017|url-status=live}}</ref> Frančišek je imenoval tudi nadškofa (kasneje kardinala) Giovannija Becciuja<ref>{{cite news|last1=Allen J.|first1=John L.|title=A triptych on Benedict's papacy, and hints of what lies beyond|url=https://www.ncronline.org/blogs/all-things-catholic/triptych-benedicts-papacy-and-hints-what-lies-beyond|access-date=8 February 2017|work=National Catholic Reporter|date=13 May 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20170612015635/https://www.ncronline.org/blogs/all-things-catholic/triptych-benedicts-papacy-and-hints-what-lies-beyond|archive-date=12 June 2017|url-status=live}} Becciu was Substitute for General Affairs of the Secretariat of State, a position akin to that of a papal chief of staff.</ref> za svojega osebnega predstavnika pri redu – s čimer je obšel kardinala patrona reda Raymonda Burka – vse do izvolitve novega velikega mojstra. Papežev dejanski prevzem nadzora nad redom so nekateri razumeli kot prelom s tradicijo in neodvisnostjo reda.<ref>{{cite news | url = https://www.economist.com/the-economist-explains/2017/02/07/why-the-pope-has-taken-control-of-the-knights-of-malta | newspaper = The Economist | access-date = 8 May 2020 | date=7 February 2017 | title = Why the pope has taken control of the Knights of Malta }}</ref> Maja 2017 je red imenoval Maura Bertera Gutiérreza, bolivijskega člana vladnega sveta, za vodenje procesa ustavne reforme.<ref>{{cite news |last1=Arocho Esteves |first1=Junno |title=Ancient order, modern times: Order of Malta focuses on renewal |url=https://www.ncronline.org/news/vatican/ancient-order-modern-times-order-malta-focuses-renewal |access-date=21 August 2017|work=National Catholic Reporter |agency=Catholic News Service|date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170821214454/https://www.ncronline.org/news/vatican/ancient-order-modern-times-order-malta-focuses-renewal |archive-date=21 August 2017 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |author=Sovereign Military Order of Malta |title=The Constitutional Reform of the Sovereign Order of Malta |website=orderofmalta.int |url=https://www.orderofmalta.int/2017/06/28/the-constitutional-reform-of-the-sovereign-order-of-malta/ |access-date=21 August 2017 |date=28 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170822011944/https://www.orderofmalta.int/2017/06/28/the-constitutional-reform-of-the-sovereign-order-of-malta/|archive-date=22 August 2017 |url-status=live}}</ref> Junija 2017 je vodstvo reda v nasprotju s tradicijo na letni avdienci pri papežu nosilo poslovne obleke namesto svečanih uniform.<ref>{{cite news |last1=McElwee |first1=Joshua J. |title=New Knights of Malta leader genuflects before Francis in Vatican meeting |url=https://www.ncronline.org/blogs/ncr-today/new-knights-malta-leader-genuflects-francis-vatican-meeting |access-date=21 August 2017 |work=National Catholic Reporter|date=23 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170821214159/https://www.ncronline.org/blogs/ncr-today/new-knights-malta-leader-genuflects-francis-vatican-meeting |archive-date=21 August 2017 |url-status=live}}</ref> Maja 2018, ko je bil izvoljen nov veliki mojster, je [[papež Frančišek]] Becciujev mandat podaljšal za nedoločen čas.<ref>{{cite press release|access-date=4 May 2018 |title=Letter of the Holy Father to the Special Delegate at the Sovereign Military Hospitaller Order of Saint John of Jerusalem, of Rhodes and of Malta (S.M.O.M.), 04.05.2018 |date=4 May 2018 |publisher=Holy See Press Office |url=https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2018/05/04/180504b.html|quote=... up to the conclusion of the reform process and in any case until I consider it useful for the Order itself. |archive-url=https://web.archive.org/web/20180505070549/https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2018/05/04/180504b.html |archive-date=5 May 2018|url-status=live}}</ref> Ko se je maja 2019 sestal generalni kapitelj reda, so bile med 62 udeleženci prvič tudi tri ženske.<ref>{{cite web |author=Sovereign Military Order of Malta |url=https://www.orderofmalta.int/2019/05/02/chapter-general-sovereign-order-of-malta-has-been-held-rome/ |website=orderofmalta.int |title=The Chapter General of the Sovereign Order of Malta has been held in Rome |date=2 May 2019 |access-date=20 May 2019 |archive-date=4 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190504120325/https://www.orderofmalta.int/2019/05/02/chapter-general-sovereign-order-of-malta-has-been-held-rome/ |url-status=dead }}</ref> 1. novembra 2020 je papež Frančišek imenoval nadškofa (kasneje kardinala) Silvana Tomasija, da na položaju njegovega posebnega delegata pri redu zamenja Becciuja, ter ponovno poudaril pristojnosti te funkcije kot edinega papeževega predstavnika.<ref>{{cite press release |publisher=Holy See Press Office |access-date=1 November 2020 | date= 1 November 2020 |language=it |title= Lettera Pontificia al Cardinale eletto Silvano Maria Tomasi per la nomina a Delegato Speciale presso il Sovrano Militare Ordine di Malta, 01.11.2020 |url=http://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2020/11/01/0567/01314.html }}</ref> 3. septembra 2022 je papež Frančišek razglasil novo ustavo reda in opravil začasna imenovanja v suvereni svet. Sklical je izredni generalni kapitelj za 25. januar 2023, ko bi bilo mogoče opraviti redna imenovanja namesto tistih, ki jih je predhodno izvedel začasno.<ref>{{Cite web |date=3 September 2022|title=Pope promulgates new Constitution of the Order of Malta |url=https://www.vaticannews.va/en/pope/news/2022-09/pope-promulgates-new-constitution-order-malta.html |access-date=4 September 2022 |website=Vatican News }}</ref><ref>{{cite web | title = Decree for the Sovereign Military Hospitaller Order of Saint John of Jerusalem, of Rhodes and of Malta (S.M.O.M.), 03.09.2022 | url= https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2022/09/03/decree-for-the-sovereign-military-hospitaller-order-of-saint-joh.html | date = 3 September 2022 | access-date = 31 January 2023 | publisher = Holy See Press Office }}</ref> Generalni kapitelj je 26. januarja v suvereni svet za šestletni mandat izvolil iste štiri člane, ki jih je prejšnji september imenoval papež Frančišek, ter šest od devetih svetnikov, ki jih je prav tako imenoval on.<ref>{{cite web | access-date = 31 January 2023 | url = https://www.orderofmalta.int/news/extraordinary-chapter-general-elected-sovereign-council/ | date = 28 January 2023 | title = The Extraordinary Chapter General Elected the Sovereign Council | website = Sovereign Order of Malta }}</ref> Papež Frančišek je 19. junija 2023 za naslednika kardinala Burka na položaju patrona imenoval kardinala Gianfranca Ghirlando.<ref>{{cite press release | publisher = Holy See Press Office | date = 19 June 2023 | access-date = 19 June 2023 | title = Rinunce e nomine, 19.06.2023| language = it| url = https://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2023/06/19/0453/01013.html }}</ref> ==Organiziranost reda in organi reda== Suvereni malteški viteški red (SMVR) sestavljajo veliki priorati, podpriorati in nacionalna združenja oz. asociacije. Tako je delo velikega priorata, podpriorata ali pa nacionalne asociacije, vedno najprej utemeljeno na osebnem življenjskem pričevanju vsakega člana za krščanske in s tem tudi visoke viteške ideale. Najlepše je takšno pričevanje uresničevano v skrbi in pomoči ljudem v stiskah, kar počne vsak član po svojih zmožnostih najprej v svojem okolju, potem pa tudi drugod. Asociacija se trudi, da bi imela vedno več skupnih aktivnosti, kjer sodelujejo vsi člani.<br> ''Šest velikih prioratov:'' * Veliki priorat Rima * Veliki priorat Lombardije in Benečije * Veliki priorat Neaplja in Sicilije * Veliki priorat Češke * Veliki priorat Avstrije * Veliki priorat Združenega kraljestva. ===Organi reda=== '''Veliki mojster'''<br> Vodja reda je veliki mojster,<ref>{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1312}}</ref> ki je verski predstojnik in tudi suveren Malteškega reda, izvoljen za desetletni mandat. Ima najvišje pristojnosti v redu, vodi zakonodajne ukrepe, ratificira mednarodne sporazume, upravlja premoženje reda in predstavlja red kot subjekt mednarodnega prava. ''Plemiški naslovi velikega mojstra reda''<br> Cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] in [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] sta velikemu mojstru reda priznala plemiški naslov [[Knez|kneza (princa)]] [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarstva]] in pripadajoče naslavljanje »visokost«. Leta [[1630]] je [[Papež Urban VIII.|papež Urban VIII.]] k temu naslovu dodal naslov »eminenca«, s čimer so bili veliki mojstri reda po položaju izenačeni s [[kardinal]]i. Iz obeh plemiških naslovov je nato nastalo zelo nenavadno uradno naslavljanje Velikega mojstra »Njegova nadvse eminentna visokost«. '''Generalni kapitelj'''<br> Ena od nalog Generalnega kapitlja, ki je zakonodajni organ reda, je poleg priprave splošnih aktov, pravilnikov, sporazumov ter pogodb tudi izvolitev in imenovanje članov Suverenega sveta reda. Generalni kapitelj se sestaja vsakih pet let. Na vsakem zasedanju so prisotni tudi člani Suverenega sveta, ki imajo na seji volilno pravico. '''Suvereni svet'''<br> Naloga Suverenega sveta je nuditi pomoč Velikemu mojstru pri vodenju reda. V Suverenem svetu je šest članov in štirje visoki častniki: Veliki poveljnik, Veliki kancler, Veliki hospitalec in Prevzemnik skupnega zaklada. Veliki kancler, katerega urad vključuje ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za zunanje zadeve, je vodja izvršilne veje oblasti. Odgovoren je za diplomatske misije reda in odnose z nacionalnimi organizacijami. Med pristojnostmi urada Velikega hospitalca sta področji humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja, sam pa usklajuje humanitarne in dobrodelne dejavnosti reda. Prevzemnik skupnega zaklada je neke vrste minister za finance in proračun, ki upravlja področje financ in premoženja reda. '''Svet reda'''<br> Svet reda (skupščino) sestavljajo poleg članov Suverenega sveta (vlade reda) še drugi funkcionarji in predstavniki članov reda. ===Delovanje reda v Italiji=== [[Slika:Palazzo di Malta (Roma).jpg|250px|thumb|levo|Sedež reda v palači Malta v Rimu]] [[Italija|Republika Italija]] priznava redu v [[Rim|Rimu]], na delu svojega ozemlja eksteritorialnost, in sicer v palači Malta (Via dei Condotti 68) kjer ima red svoj sedež od leta [[1834]], ter v vili Malta. Suvereni malteški viteški red je sedaj mednarodno priznana institucija, ki ima celo lastne [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|oborožene sile]]. [[Slika:2june 2007 489.jpg|250px|thumb|desno|Pripadniki korpusa ACISMOM na paradi ob Dnevu republike v Rimu leta 2007]] [[Slika:Logo Corpo Militare EI-SMOM.png|thumb|150px|Logo vojaškega korpusa Suverenega malteškega viteškega reda (ACISMOM)]] Leta 1877 so člani treh Velikih prioratov na območju Italije ustanovili Združenje italijanskih vitezov suverenega vojaškega malteškega reda, ki lahko deluje na italijanskem ozemlju. Njegovi prostovoljci sestavljajo [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|vojaški korpus ACISMOM]], pomožno vojaško enoto [[Italijanska kopenska vojska|italijanske kopenske vojske]]. Pod okriljem korpusa deluje tudi ženski [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. ===Delovanje reda na Malti=== Suvereni malteški viteški red ima svoj misijon tudi na [[Malta|Malti]]. Z Republiko Malto je red doslej sklenil dva sporazuma oz. bilateralni pogodbi. Prva pogodba z dne 21. junija 1991 je prenehala veljati in jo je nadomestila druga, podpisana 5. decembra 1998 in ratificirana 1. novembra 2001. Ta redu dovoljuje uporabo zgornjega dela trdnjave St. Angelo v mestu Birgu, z omejeno eksteritorialnostjo. Njen namen je »dati redu možnost boljšega izvajanja humanitarnih dejavnosti, pa tudi boljšo opredelitev pravnega statusa trdnjave, ob upoštevanju suverenosti Republike Malte nad njo«. Dogovor o najemu je sklenjen za obdobje 99 let, vendar malteški vladi omogoča, da ga kadar koli odpove po 50 letih. V skladu s pogoji sporazuma sta na trdnjavi izobešeni tako zastava reda, kot tudi zastava Malte. Pogodba osebam ne dovoljuje azila in na splošno kljub delni esteritorialnosti so malteška sodišča v celoti stvarno in krajevno pristojna ter se v vseh pravnih postopkih uporablja [[Pravo|malteško pravo]]. Trdnjava je obnovljena in v njej se sedaj organizirajo kulturne in zgodovinske prireditve, ki so povezane z malteškim viteškim redom. [[Slika:Malta Knights.jpg|right|thumb|250px|Prikaz vojaškega urjenja v uniformah iz [[16. stoletje|16. stoletja]], v trdnjavi Saint Elmo v [[Valletta|Valletti]] na [[Malta|Malti]], maja 2005]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Nicholson, Helen J. (2001). The Knights Hospitaller. ISBN 1-84383-038-8. * Noonan, James-Charles, Jr. (1996). The Church Visible: The Ceremonial Life and Protocol of the Roman Catholic Church. Viking, ISBN 0-670-86745-4. * Read, Piers Paul (1999). The Templars. Imago, ISBN 85-312-0735-5. * »Some Notes About the Sovereign Military Order of Malta in the U.S.A.« Nobilta (Rivista di Araldica, Genealogia, Ordini Cavallereschi). Istituto Araldico Genealogico Italiano. Vol VII, No. 32 (September/October 1999). * Tyerman, Christopher (2006). God's War: A New History of the Crusades. Allen Lane, ISBN 0-7139-9220-4. * Peyrefitte, Roger. Knights of Malta. Translated from the French by Edward Hyams. Secker & Warburg, London, 1960. * Rok Hrženjak, Zgodovina malteškega viteškega reda, [http://zupnije.rkc.si/polzela/upload/ZGODOVINA/MALTESKI_V_RED.htm] * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[Malteški vitezi]] * [[Vojaški korpus Suverenega malteškega viteškega reda]] * [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. == Zunanje povezave == * [https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?__xts__=H- Malteška pomoč Slovenija] pridobljeno 19.05.2021 * [https://www.orderofmalta.int www.orderofmalta.int] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021 * [https://www.youtube.com/watch?v=6WQHtkN5mA4 Palazzo Malta] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021 {{Zbirka|Category:Sovereign Military Order of Malta}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Rimskokatoliški redovi in kongregacije]] [[Kategorija:Malteški vitezi]] [[Kategorija:Križarske vojne]] [[Kategorija:Viteški redovi]] {{normativna kontrola}} ni78wr80x6irka9twsif638k1kowqxj 0 301864 6766612 6274205 2026-10-18T11:10:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766612 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bolezen | Name = Revmatoidni artritis | Image = Rheumatoid_Arthritis.JPG | Caption = Dlan, deformirana zaradi revmatoidnega artritisa | DiseasesDB = 11506 | ICD10 = {{ICD10|M|05||m|05}}-{{ICD10|M|06||m|05}} | ICD9 = {{ICD9|714}} | ICDO = | OMIM = 180300 | MedlinePlus = 000431 | eMedicineSubj = article | eMedicineTopic = 331715 | eMedicine_mult = {{eMedicine2|article|1266195}} {{eMedicine2|article|305417}} {{eMedicine2|article|401271}} {{eMedicine2|article|335186}} {{eMedicine2|article|808419}} | MeshID = D001172 }} '''Revmatoidni artritis''' ('''RA''') je kronična [[sistemska bolezen|sistemska]] [[vnetje|vnetna bolezen]], ki lahko prizadene številna tkiva in organe, predvsem pa prizadene [[sinovialni sklep|sinovialne sklepe]]. Proces povzroči vnetni odziv sinovije (sinovitis) zaradi [[hiperplazija|hiperplazije]] celic sinovije, čezmerne sinovialne tekočine in nastanka [[panus]]a v sinoviji. Patologija bolezenskega procesa pogosto vodi v destrukcijo sklepnega hrustanca in [[ankiloza|ankilozo]] sklepov. Revmatoidni artritis lahko povzroči tudi difuzno vnetje [[pljuča|pljuč]], [[perikard]]a, [[plevra|plevre]] in [[beločnica|beločnic]] ter nodularne lezije, najpogosteje v [[podkožnem tkivu]]. Čeprav je vzrok revmatoidnega artritisa neznan, ima ključno vlogo pri kroničnosti in napredovanju [[avtoimunost]], zato se RA obravnava kot [[sistemska avtoimunska bolezen]]. Revmatoidni artritis se pojavlja pri 1 % svetovnega prebivalstva, trikrat pogosteje pri ženskah kot pri moških. Bolezen se največkrat začne med 40. in 50. letom starosti, prizadeti pa so lahko ljudje vseh starosti. Bolezen nezdravljena povzroča hudo [[bolečina|bolečino]] in invalidnost z obsežno okvaro funkcije in izgubo gibljivosti. Diagnoza temelji na klinični sliki, [[rentgensko slikanje|rentgenskih posnetkih]] in laboratorijskih izvidih. Z diagnostiko in zdravljenjem se največkrat sreča [[revmatologija|revmatolog]], strokovnjak za bolezni sklepov, mišic in kosti.<ref name=Majithia2007>{{cite journal |author1=Majithia V|author2= Geraci SA |title=Rheumatoid arthritis: diagnosis and management |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-medicine_2007-11_120_11/page/936|journal=Am. J. Med. |volume=120 |issue=11 |pages=936–9 |year=2007 |pmid=17976416 |doi=10.1016/j.amjmed.2007.04.005}}</ref> Zdravljenje je različnih vrst. Nefarmakološko zdravljenje obsega [[fizikalna terapija|fizikalno terapijo]], [[ortoza|ortoze]], [[poklicna terapija|poklicno terapijo]] in [[prehranska terapija|prehransko terapijo]], vendar ne zaustavi napredovanja destrukcije sklepov. Za ublažitev simptomov se uporabljajo [[analgezija|analgetiki]] in [[protivnetno zdravilo|protivnetna zdravila]], vključno s [[glukokortikoidi|steroidi]], za ustavitev ali upočasnitev osnovnega imunskega procesa in preprečevanje dolgoročne okvare pa se uporabljajo [[imunomodulirajoče zdravilo|imunomodulirajoča zdravila]] (DMARD) in v zadnjih letih tudi [[biološko zdravilo|biološka zdravila]].<ref name=Majithia2007/> Revmatoidni artritis je prvi opisal francoski zdravnik [[Augustin Jacob Landré-Beauvais]] (1772–1840) leta 1800.<ref name=Landre1800>{{navedi knjigo | author=Landré-Beauvais AJ | title=La goutte asthénique primitive | year=1800 | location=Pariz}} Ponatisnjeno v {{cite journal |author=Landré-Beauvais AJ |title=The first description of rheumatoid arthritis. Unabridged text of the doctoral dissertation presented in 1800 |journal=Joint Bone Spine |volume=68 |issue=2 |pages=130–43 |year=marec 2001 |pmid=11324929 |doi= 10.1016/S1297-319X(00)00247-5|url=http://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S1297319X00002475}}</ref> ==Simptomi in znaki== Čeprav revmatoidni artritis prizadene predvsem [[sklep]]e, so prizadeti tudi drugi telesni [[organ]]i. Zunajsklepne oblike so poleg anemije, ki je zelo pogosta, klinično izražene pri 15–25 % ljudi z revmatoidnim artritisom.<ref name="pmid12860726">{{cite journal |author1=Turesson C |author2=O'Fallon WM |author3=Crowson CS |author4=Gabriel SE |author5=Matteson EL |title=Extra-articular disease manifestations in rheumatoid arthritis: incidence trends and risk factors over 46 years |url=https://archive.org/details/sim_annals-of-the-rheumatic-diseases_2003-08_62_8/page/722 |journal=Ann. Rheum. Dis. |volume=62 |issue=8 |pages=722–727 |year=2003 |pmid=12860726| doi = 10.1136/ard.62.8.722 |pmc=1754626}}</ref> Včasih težko ugotovimo, katere spremembe so neposredna posledica revmatoidnega artritisa, katere pa posledica stranskih učinkov zdravil – [[pljučna fibroza]] je na primer lahko posledica zdravljenja z [[metotreksat]]om ali [[osteoporoza|osteoporoze]] zaradi uporabe kortikosteroidov. ===Sklepi=== [[File:Rheumatoid arthritis joint.gif|thumb|Diagram ponazarja, kako revmatoidni artritis prizadene sklep]] Artritis sklepov, poimenovan [[sinovitis]], je vnetje [[sinovialna ovojnica|sinovialne ovojnice]], ki odeva sklepe in tetivne ovojnice. Sklepi postanejo otekli, boleči in toplejši, poleg tega se zmanjša gibljivost v njih. RA sčasoma skoraj vedno prizadene več sklepov, najpogosteje male sklepe [[roka|roke]], [[stopalo|stopala]] in [[vratna hrbtenica|vratne hrbtenice]], prizadeti pa so lahko tudi večji sklepi, na primer rama ali koleno. Sinovitis lahko vodi v fibrozne spremembe v sklepu z izgubo gibanja ter v erozijo hrustančnih površin v sklepu, posledica česar sta deformacija in izguba funkcije.<ref name=Majithia2007/> Revmatoidni artritis se običajno kaže z znaki vnetja. Prizadeti sklepi so otekli, boleči, toplejši in zlasti zjutraj ali po dolgotrajni neuporabi okoreli. Povečana okorelost zjutraj je pogosto izrazita in navadno traja več kot eno uro. V zgodnjem razvoju bolezni lahko simptome ublažijo nežni gibi. Ti znaki so v pomoč pri razlikovanju revmatoidnih težav od nevnetnih obrabnih sprememb v sklepih, imenovanih [[osteoartroza]]. Pri artrozi so znaki vnetja manj izraziti in jutranja okorelost navadno traja manj kot eno uro.<ref>{{navedi splet|url=http://pn.lifehugger.com/doc/459/An_approach_to_Early_Arthritis |title=Jijith Krishnan,Document on Rhuematoid arthritis |publisher=Pn.lifehugger.com |date= |accessdate=3. marec 2011}}</ref> Pri RA so sklepi pogosto prizadeti precej simetrično, čeprav to ni nujno in je začetna manifestacija lahko asimetrična. Z napredovanjem bolezni vnetje povzroči fibrozo tetiv ter erozijo in destrukcijo sklepnih površin, kar ovira gibanje in vodi v deformacije. Različne deformacije roke, kot so [[ulnarna deviacija]], [[deformacija gumbnice]], [[deformacija v obliki labodjega vratu]], diagnostično nimajo večje teže od drugih deformacij, saj so nespecifične in se pojavljajo tudi pri osteoartrozi. ===Koža=== [[Revmatoidni vozlič]], ki je pogosto podkožni, je najznačilnejša kožna manifestacija revmatoidnega artritisa. Patogeneza ni pojasnjena, vendar je vozlič strukturno zgrajen podobno kot vneta sinovija. Osrednje območje [[fibrinoidna nekroza|fibrinoidne nekroze]] je lahko razpokano in ustreza s fibrinom bogatemu nekrotičnemu materialu ob prizadetem sinovialnem prostoru. Nekrozo obdaja plast palisadasto urejenih [[makrofag]]ov in [[fibroblast]]ov, ki ustreza intimi sinovije, ter plast [[vezivno tkivo|vezivnega tkiva]], ki vsebuje gruče limfocitov in plazmatk in ustreza subintimalni coni pri sinovitisu. Vozliče, ki so veliki od nekaj milimetrov do nekaj centimetrov, tipično najdemo nad kostnimi štrlinami, kot so [[olekranon]], [[tuberozitas petnice]], [[metakarpofalangealni sklep]], ter nad drugimi mehansko obremenjenimi področji. Redko se pojavljajo v notranjih organih ali na drugih mestih. Povezani so s pozitivnim revmatoidnim faktorjem (RF) in hudim erozivnim artritisom. Revmatoidni artritis se kaže tudi z različnimi [[vaskulitis]]i. Benigna oblika se lahko razvije kot mikroinfarkt ob kožnih gubah. Hujše oblike so [[livedo reticularis]], ki je mrežje (retikulum) rdečkastega do škrlatnega obarvanja kože, povzroči ga obliterativna kožna kapilaropatija. Mogoče so tudi druge, redkejše oblike kožne prizadetosti: {{Div col}} * [[pyoderma gangrenosum]], nekrotizirajoča, ulcerativna, neinfekcijska nevtrofilna dermatoza. * [[Sweetov sindrom]], nevtrofilna dermatoza, navadno povezana z mieloproliferativnimi boleznimi * [[erythema nodosum]] * lobularni [[panikulitis]] * [[atrofija]] kože prstov * [[palmarni eritem]] * difuzno stanjšanje in krhkost kože (pogosto jo poslabša zdravljenje s kortikosteroidi). {{Div col end}} ===Pljuča=== [[Pljučna fibroza|Fibroza pljuč]] je lahko posledica bolezni ali medikamentov (npr. [[metotreksat]]a in [[leflunomid]]a). Z revmatoidnim artritisom je povezan tudi [[plevralni izliv]]. Možen zaplet je tudi [[revmatična pljučna bolezen]].<ref>{{navedi splet |url=http://arthritis.about.com/od/rheumatoidarthritis/a/rheumatoidlung.htm |title=Rheumatoid Lung Disease – What Is Rheumatoid Lung Disease? |publisher=Arthritis.about.com |date=27. februar 2011 |accessdate=3. marec 2011 |archive-date=2015-09-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150906092910/http://arthritis.about.com/od/rheumatoidarthritis/a/rheumatoidlung.htm |url-status=dead }}</ref> ===Ledvica=== Zaradi kroničnega vnetja se lahko razvije renalna [[amiloidoza]].<ref>{{cite journal |author =de Groot K | title = [Renal manifestations in rheumatic diseases] | journal = Internist (Berl) | year = avgust 2007 | volume=48 | issue=8 | pages=779–85 | pmid =17571244 | doi = 10.1007/s00108-007-1887-9}}</ref> Revmatoidni artritis lahko prizadene ledvične [[glomerul]]e neposredno z vaskulopatijo ali pa z [[mezangij]]skim infiltratom, čeprav je to slabše dokumentirano. To ni presenetljivo, saj se pri z imunskimi kompleksi posredovanih boleznih preobčutljivosti v organih, kjer se kri filtrira pri visokem tlaku, izločajo imunski kompleksi.<ref name="Robbins&Cotran2010"> {{navedi knjigo | last1 = Robbins | first1 = Stanley L. | last2 = Kumar | first2 = Vinay | last3 = Abbas | first3 = Abdul K. | last4 = Cotran | first4 = Ramzi S. | last5 = Fausto | first5 = Nelson | title = Robbins and Cotran pathologic basis of disease | editor-first1 = Vinay |editor-last1=Kumar |editor-first2=Abul K. |editor-last2=Abbas |editor-first3=Nelson |editor-last3=Fausto | work = Robbins Pathology Series | publisher = Elsevier | year = 2010 | pages = 205 | isbn = 9781416031215}}</ref>). Zdravljenje s [[penicilamin]]om in [[zlata sol|zlatimi solmi]] lahko povzroči [[membranska nefropatija|membransko nefropatijo]]. ===Srce in krvne žile=== Ljudje z revmatoidnim artritisom so bolj nagnjeni k [[ateroskleroza|aterosklerozi]]. Pri njih je nevarnost [[miokardni infarkt|miokardnega infarkta]] (srčna kap) in [[možganska kap|možganske kapi]] znatno povečana.<ref>{{cite journal |author1=Wolfe F |author2=Mitchell DM |author3=Sibley JT |display-authors= ''et al'' |title=The mortality of rheumatoid arthritis |journal=Arthritis Rheum. |volume=37 |issue=4 |pages=481–94 |year=april 1994 |pmid=8147925 |doi=10.1002/art.1780370408}}</ref><ref>{{cite journal |author1=Aviña-Zubieta JA |author2=Choi HK |author3=Sadatsafavi M|display-authors= ''et al'' |title=Risk of cardiovascular mortality in patients with rheumatoid arthritis: a meta-analysis of observational studies |journal=Arthritis Rheum. |volume=59 |pages=1690–1697 |year=december 2008 |pmid=19035419 |doi=10.1002/art.24092 |issue=12}}</ref> Drugi mogoči zapleti so [[perikarditis]], [[endokarditis]], levostransko srčno popuščanje in [[fibroza]].<ref name="Gupta">{{cite journal |author1=Gupta A |author2=Fomberstein B |title=Evaluating cardiovascular risk in rheumatoid arthritis |journal=Journal of Musculoskeletal Medicine |volume=26 |issue=8 |pages=481–94 |year=avgust 2009 |url=http://www.musculoskeletalnetwork.com/display/article/1145622/1433094}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Številni ljudje z revmatoidnim artritisom ob miokardnem infarktu ne čutijo bolečine v prsnem košu. Da bi bila srčnožilna ogroženost pri ljudeh z RA čim manjša, so bistveni optimalen nadzor vnetja, ki ga povzroča revmatoidni artritis, telesna aktivnost in zdravila za zniževanje lipidov v krvi in krvnega tlaka. Prevetivno se lahko uvede tudi redne nizke odmerke [[acetilsalicilna kislina|aspirina]], ki jih po potrebi kombiniramo z [[zaviralec protonske črpalke|zaviralci protonske črpalke]].<ref name="Gupta"/> ===Drugo=== ;Oči: Razvije se [[episkleritis]], ki v zelo redkih primerih napreduje do perforantne [[skleromalacija|skleromalacije]]. Pogostejši je posredni učinek [[suhi keratokonjunktivitis|suhega keratokonjunktivitisa]]. V primeru suhih oči je pomembna preventivna oskrba z zaporo [[nazolakrimalni vod|nazolakrimalnih vodov]]. ;Jetra: Tvorba citokinov v sklepih in/ali [[Kuppferjeva celica|Kuppferjevih celicah]] jeter vodi v povečano aktivnost hepatocitov s povečano tvorbo [[protein akutne faze|proteinov akutne faze]], kot je [[C-reaktivni protein]], in povečanim sproščanjem encimov v kri, na primer [[alkalna fosfataza|alkalne fosfataze]]. Pri [[Feltyjev sindrom|Feltyjevem sindromu]], ki se pojavi pri 5% ljudi z RA, je aktivacija Kuppferjevih celic tako izrazita, da zaradi posledične povečane aktivnosti hepatocitov nastane [[nodularna hiperplazija]] jeter, ki so lahko tipno povečana. Čeprav so Kuppferjeve celice v jetrnem parenhimu, so ločene od hepatocitov. Posledično so mikroskopski znaki [[hepatitis]]a (propada hepatocitov) minimalni ali jih ni. Prizadetost jeter pri RA je praktično asimptomatska. ;Kri: Najpogostejša nepravilnost krvnih celic je [[anemija]]. Revmatoidni artritis lahko povzroči [[topla avtoimunska hemolitična anemija|toplo avtoimunsko hemolitično anemijo]].<ref>Citation: H. Rehman : Hemolytic Anemia following Mycoplasma Infection . The Internet Journal of Hematology. 2008 Volume 4 Number 1 [http://www.ispub.com/journal/the_internet_journal_of_hematology/volume_4_number_1_22/article/hemolytic_anemia_following_mycoplasma_infection.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170203105000/http://ispub.com/journal/the_internet_journal_of_hematology/volume_4_number_1_22/article/hemolytic_anemia_following_mycoplasma_infection.html |date=2017-02-03 }}</ref> Eritrociti so normalne velikosti in barve (normocitni in normokromni). Pri bolnikih s Feltyjevim sindromom navadno nastane [[nevtropenija]] (nizko število levkocitov) ob povečanih jetrih in vranici. Pri nenadzorovanem vnetju se pojavi [[trombocitoza]] (povečano število trombocitov). ;Živčevje: Pojavita se lahko [[periferna nevropatija]] in [[multipli mononevritis]]. Najpogostejši zaplet je [[sindrom zapestnega prehoda]], ki ga povzroči stisnjenje medianega živca v zapestju. Zaradi erozije [[dens]]a (navpični izrastek 2. vretenca) ali prečnih ligamentov na stiku hrbtenice in lobanje se lahko pojavi [[atlantoaksialna subluksacija]]. Sprva se kaže z okornostjo, pozneje pa lahko, če ni zdravljena, privede do [[kvadriplegija|kvadriplegije]]. ;Splošni simptomi: [[Splošni simptomi]], kot so [[utrujenost]], [[subfebrilnost]], [[slabost]], [[jutranja okorelost]], [[anoreksija|neješčost]] in [[izguba teže]], so pri bolnikih z revmatoidnim artritisom pogosti sistemski pojavi. ;Osteoporoza: Lokalna [[osteoporoza]] se pri revmatoidnem artritisu pojavlja okrog vnetih sklepov. Deloma jo povzročajo vnetni citokini. K bolj splošni osteoporozi prispevajo pomanjkanje gibanja, sistemski učinki citokinov, lokalni učinki sproščanja citokinov v kostnem mozgu in zdravljenje s kortikosteroidi. ;Limfom: Pojavnost [[limfom]]a je pri revmatoidnem artritisu povečana, vendar je še vedno redek.<ref>{{Cite journal | last=Baecklund | first=Eva | last2=Iliadou | first2=Anastasia | last3=Askling | first3=Johan | last4=Ekbom | first4=Anders | last5=Backlin | first5=Carin | last6=Granath | first6=Fredrik | last7=Catrina | first7=Anca I. | last8=Rosenquist | first8=Richard | last9=Feltelius | first9=Nils | last10=Sundström | first10=Christer | last11=Klareskog | first11=Lars |display-authors=5 | doi = 10.1002/art.21675 | title = Association of chronic inflammation, not its treatment, with increased lymphoma risk in rheumatoid arthritis | journal = Arthritis & Rheumatism | volume = 54 | issue = 3 | pages = 692–701 | year = 2006 | pmid = 16508929 | pmc = }}</ref><ref>{{Cite journal | last1 = Franklin | first1 = J. | last2 = Lunt | first2 = M. | last3 = Bunn | first3 = D. | last4 = Symmons | first4 = D. | last5 = Silman | first5 = A. | title = Incidence of lymphoma in a large primary care derived cohort of cases of inflammatory polyarthritis | url = https://archive.org/details/sim_annals-of-the-rheumatic-diseases_2006-05_65_5/page/617 | doi = 10.1136/ard.2005.044784 | journal = Annals of the Rheumatic Diseases | volume = 65 | issue = 5 | pages = 617–622 | year = 2006 | pmid = 16249224 | pmc =1798140 }}</ref> ==Diagnostika== ===Slikovne preiskave=== [[Slika:RheumatoideArthritisAP.jpg|thumb|Rentgenski posnetek roke pri revmatoidnem artritisu]] [[Slika:Inflamatory arthritis2010.JPG|thumb|Sinovialna tekočina iz sklepa z vnetnimi artritičnimi spremembami]] [[Slika:Rheumatoid arthritis ultrasound MRI MCP joint ar1904-2.gif|thumb|Znaki destrukcije in vnetja na [[medicinski ultrazvok|ultrazvočnem posnetku]] in [[magnetnoresonančno slikanje|magnetnoresonančnem posnetku]] v drugem [[metakarpofalangealni sklep|metakarpofalangealnem sklepu]] pri napredovalem revmatoidnem artritisu. Tanke puščice označujejo erozivno spremembo; debele puščice označujejo [[sinovitis]]. Ultrazvočni posnetek (leva stran slike) v (a) vzdolžni in (b) prečni ravnini prikazuje znake destrukcije in vnetja. Aksialni s T1 uteženi magnetnoresonančni sliki, posneti (c) pred in (d) po aplikaciji kontrasta, prav tako prikazujeta sinovitis. Isto erozijo kosti kot polji c in d prikazuje tudi frontalna s T1 utežena magnetnoresonančna slika (e).]] V primeru poliartritisa se napravi [[Rentgensko slikanje|rentgenogram]] rok in stopal. Pri revmatoidnem artritisu v zgodnji fazi bolezni spremembe niso nujno vidne, kadar pa so, gre za obsklepno osteopenijo, otekanje mehkih tkiv in izgubo sklepnega prostora. Z napredovanjem bolezni se pojavijo kostne erozije in subluksacija. V primeru bolečin ali otekanja se lahko posname tudi rentgenogram drugih sklepov. Uporabljajo se tudi druge slikovne preiskave, na primer [[magnetnoresonančno slikanje]] (MR) in ultrazvok. ===Preiskave krvi=== V primeru kliničnega suma na RA je treba izvesti [[imunologija|imunološke]] preiskave, kot je dokazovanje prisotnosti [[revmatoidni faktor|revmatoidnega faktorja]] (RF, nespecifično [[protitelo]]).<ref>{{cite journal |author1=Westwood OM |author2=Nelson PN |author3=Hay FC |title=Rheumatoid factors: what's new? |journal=Rheumatology (Oxford) |volume=45 |issue=4 |pages=379–85 |year=april 2006 |pmid=16418203 |doi=10.1093/rheumatology/kei228 |url=http://rheumatology.oxfordjournals.org/cgi/content/full/45/4/379}}</ref> 15% bolnikov je RF-negativnih.<ref name=Nishimura>{{cite journal |author1=Nishimura K |author2=Sugiyama D |author3=Kogata Y |display-authors= ''et al'' |title=Meta-analysis: diagnostic accuracy of anti-cyclic citrullinated peptide antibody and rheumatoid factor for rheumatoid arthritis |journal=Ann. Intern. Med. |volume=146 |issue=11 |pages=797–808 |year=junij 2007 |pmid=17548411 |doi= |url=http://www.annals.org/cgi/reprint/146/11/797 | format=PDF}}</ref> V prvem letu bolezni je RF pogosteje negativen. RF je lahko pozitiven tudi pri drugih boleznih, na primer pri [[Sjögrenov sindrom|Sjögrenovem sindromu]], hepatitisu C, kroničnih okužbah in pri približno 10% zdravega prebivalstva. Preiskava torej ni zelo specifična. Zaradi nizke [[specifičnost|specifičnosti]] so bile razvite nove serološke preiskave, pri katerih dokazujemo [[anticitrulinsko protitelo|anticitrulinska protitelesa]] (ACPA, anti-CCP). Tako kot RF so tudi ti testi pozitivni samo pri nekaterih bolnikih (67 %), vendar so v primerih, ko ne gre za RA, redko pozitivni. Specifičnost teh preiskav znaša okrog 95 %.<ref name=Nishimura/> Tako kot pri RF so tudi ACPA lahko prisotni še pred pojavom klinične bolezni.{{Citation needed|date=julij 2008}} Najpogostejši testi za ACPA so anti-CCP ([[ciklični citrulinirani peptid]]) test in [[mutirani citrulinirani vimentin|anti-MCV]] test. Novejši je test [[POCT]], ki združuje prepoznavo revmatoidnega faktorja in anti-MCV ter ima občutljivost 72 % in specifičnost 99,7 %.<ref>{{cite journal |author1=Renger F |author2=Bang H |author3=Fredenhagen G |author4=Natusch A |author5=Backhaus M |author6=Feist E |author7=Egerer K |author8=Burmester GR |title=Anti-MCV Antibody Test for the Diagnosis of Rheumatoid Arthritis Using a POCT-Immunoassay |journal=American College of Rheumatology, 2008 Annual Scientific Meeting, poster presentation |url=http://acr.confex.com/acr/2008/webprogram/Paper2009.html |access-date=2011-10-17 |archive-date=2010-05-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100527234743/http://acr.confex.com/acr/2008/webprogram/Paper2009.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite journal |author1=Luime JJ |author2=Colin EM |author3=Hazes JM |author4=Lubberts E |title=Does anti-MCV has additional value as serological marker in the diagnostic and prognostic work-up of patients with rheumatoid arthritis? A systematic review |journal=Ann Rheum Dis |pmid= 19289382 |doi= 10.1136/ard.2008.103283|url=http://ard.bmj.com/cgi/rapidpdf/ard.2008.103283v1 |year=2009 |volume=69 |issue=2 |pages=337–44}}</ref> Zaradi izključitve drugih vzrokov artritisa, kot je [[eritematozni lupus]], je treba opraviti še enkatere druge krvne preiskave: [[hitrost sedimentacije eritrocitov]] (ESR), [[C-reaktivni protein]] (CRP), [[celotna krvna slika|celotno krno sliko]], [[renalna funkcija|renalno funkcijo]], [[jetrni encim|jetrne encime]] in druge imunološke teste (npr. [[protijedrno protitelo]]/ANA). Zvišana raven [[feritin]]a lahko pokaže [[hemokromatoza|hemokromatozo]] ali se pojavi v sklopu [[Stillova bolezen|Stillove bolezni]], juvenilne variante RA.{{Citation needed|date=julij 2008}} == Zdravljenje == Cilj zdravljenja je remisija bolezni, ki jo je ob zgodnjem in intenzivnem zdravljenju mogoče doseči. Na voljo so nefarmakološke ([[fizioterapija]], [[delovna terapija]]) in farmakološke oblike zdravljenja (zdravljenje z zdravili). Zdravila, ki jih uporabljamo pri zdravljenju revmatoidnega artritisa, delimo v naslednje skupine:<ref>Ostrovršnik, Tomšič. Sodobno zdravljenje revmatoidnega artritisa. Rehabilitacija - letn. XIII, supl. 1 (2014): 157-162.</ref> * [[nesteroidna protivnetna zdravila]] (NSPVZ, angl. NSAR) in [[analgetik]]i, * [[glukokortikoid]]i, * sintezni [[imunomodulirajoči antirevmatik]]i (angl. ''synthetic disease-modifying antirheumatic drugs'' – DMARD; npr. [[metotreksat]], [[leflunomid]] in [[sulfasalazin]]), * biološki imunomodulirajoči antirevmatiki (angl. ''biological DMARD''; npr. [[zaviralci TNF-alfa]], [[rituksimab]], [[tocilizumab]], [[anakinra]]). ==Reference== {{refsez}} [[Kategorija:Bolezni veziva]] [[Kategorija:Artritis]] [[Kategorija:Avtoimunske bolezni]] [[Kategorija:Revmatoidni artritis| ]] {{normativna kontrola}} 532o401rj6wrmscjjvma11zp6js4s41 0 306949 6766596 6677900 2026-10-18T10:43:19Z Erardo Galbi 166658 6766596 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | photo = Konjiška gora01.jpg | photo_caption = Konjiška gora z gradom | name = Konjiška gora | elevation_m = 1012 | listing = | range = | location = [[Slovenija]] | map = Slovenija | map_caption = Lega v Sloveniji | coordinates = {{koord novi|46.3351|N|15.3680|E|type:mountain_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} <!-- 46.335154522174754, 15.368098368906358 --> }} '''Konjiška gora''' (Konjiško hribovje) je podolgovato pogorje z več vrhovi (najvišji [[Stolpnik]], 1012 [[mnm]]), ki [[Geologija|geološko]] in [[Geografija Slovenije|geografsko]] gledano predstavlja najbolj vzhodne odrastke [[Karavanke|Karavank]] (t. i. Vitanjsko-Konjiške [[Karavanke]]). Vitanjsko-Konjiške Karavanke se kot [[Bočko pogorje]] nadaljujejo z [[Boč (gora)|Bočem]] (978 [[mnm]]), z [[Donačka gora|Donačko goro]] (884 [[mnm]]) in [[Macelj (gora)|Macljem]] ter se zatem izravnajo v [[Panonska nižina|Panonsko nižino]]. Konjiška gora tvori naravno pregrado med [[Dravinjske gorice|Dravinjskimi goricami]] z [[Dravinja|Dravinjsko dolino]] in [[Celjska kotlina|Celjsko kotlino]]. Na zahodni strani Konjiška gora meji na dolino potoka Tesnice (tudi Frankolovski potok), na vzhodni strani pa na potok Žičnico s [[soteska|sotesko]] Sotensko. ==Nastanek in značilnosti== Konjiško goro sestavljajo [[Trias|triasni]] apnenci in dolomiti, na jugovzhodni strani so [[perm|permske]] kamnine. Osnovna značilnost tega apnenčasto-dolomitnega pogorja so ostre reliefne oblike, ki so posledica odsotnosti preperevanja kamnin. Padavinska voda na pogorju ne odteka površinsko, temveč ponikne v notranjost in prodre na površino v obliki izvirov na vznožju, zato se ponekod pojavljajo [[Vrtača|vrtače]] in manjše jame. Na strmih, z gozdom pokritih pobočjih so se razvile {{ill|rendzina|lt=rendzine|en}}, na manj strmih legah pa pokarbonatne prsti. Rendzine merijo v globino od 10 do 30 cm, so črne, temno rjave ali temnordeče rjave barve. Kljub razmeroma visoki količini padavin so rendzine na južnih legah sušne, zato na njih uspevajo termofilne rastline ([[črni gaber]], puhasti hrast). Pokarbonatne prsti so globlje in jih večinoma prekrivajo bukovi gozdovi, le na reliefno primernih mestih so travniki. Iz glavnega grebena Konjiške gore izstopa sedem vrhov. Na zahodu je '''Jurjev vrh''' (674 [[mnm]]), sledijo mu '''Srobotni vrh''' (996 [[mnm]]), najvišji vrh '''Stolpnik''' (1012 [[mnm]]), '''Jelenov vrh''' (924 [[mnm]]), '''Tolsti vrh''' (870 [[mnm]]), '''Babič''' (749 [[mnm]]) in '''Golo rebro''' (600 [[mnm]]). [[Slika:Postcard of Slovenske Konjice.jpg|thumb|280px|right|Slovenske Konjice s Konjiško goro na razglednici iz prve polovice 20. stoletja]] === Grad Konjice === Na severozahodnem robu Konjiške gore je eden najstarejših [[grad]]ov v Sloveniji, iz 12. stoletja. Prvi lastniki [[Grad Konjice|Konjiškega gradu]] so bili [[Slovenske Konjice|konjiški]] gospodje. Stari grad je v razvalinah, ohranjen je le romanski obrambni stolp. {{glavni|Grad Konjice}} === 14. divizija NOVJ === Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] se je na širšem območju gore bojevala partizanska [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|14. divizija]], januarja 1945 je imela v spopadih med Konjiško goro in [[Dramlje|Dramljami]] precejšnje izgube. == Stolpnik (1012 mnm) == [[Slika:Stolpnik Tower.jpg|150px|right|thumb|razgledni stolp na Stolpniku]] === Dostop === Od pokopališke cerkve [[Cerkev sv. Ane, Slovenske Konjice|sv. Ane]] na [[Zgornja Pristava, Slovenske Konjice|Zgornji Pristavi]] smerokazi na zgornji vzhodni strani pokopališča usmerjajo do razvalin [[Grad Konjice|starega gradu]]. Pod gradom leva pot vodi na Razgledno skalo (777 mnm) in naprej proti [[Žička kartuzija|kartuziji]], pot proti Stolpniku pa vodi navzdol po gozdni cesti na lokalno cesto, ki je speljana iz [[Slovenske Konjice|Konjic]] preko Konjiške gore. [[Markacija|Markacije]] usmerjajo po tej cesti navzgor, po 100 metrih pa zavijemo s ceste levo navzgor. Po strmem začetnem delu pot prečka prej omenjeno cesto, na predelu imenovanem Velika Ravna. Pešpot se nadaljuje po lovski stezi skozi že zaraslo poseko. Steza se nato nekoliko spusti navzdol, do zelo razgledne gozdne ceste, ki se polagoma rahlo vzpenja vse do razpotja pri Grofovem štantu (820 m), tj. prevalu med najvišjim Stolpnikom na zahodu in vzhodno ležečim Jelenovim vrhom. Pot se pri lovski koči po gozdni vlaki proti severozahodu vzpne na pobočje Stolpnika in do [[Razgledni stolp na Stolpniku|razglednega stolpa]]. ==== Drugi planinski dostopi na Stolpnik ==== * od gozdarske koče pri Štepihu (830 [[mnm]]), do koder je možen dovoz z avtomobilom iz Konjic (6&nbsp;km) ali [[Stranice|Stranic]] (cca. 1/2 ure hoje) * Južni pristop iz [[Črešnjice, Vojnik|Črešnic]] (517 [[mnm]]): začetek markirane poti pri cerkvi, do gozdnega roba, nato vso pot po gozdu, (cca. 1 ura in 15 min hoje) * s [[Stranice|Stranic]] (445 [[mnm]]) preko Bukovja po poti [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|14. divizije]] in mimo gozdarske koče pri Štepihu na vrh (cca. 1 ura in 30 min hoje) * od [[Žička kartuzija|Žičke Kartuzije]] (425 [[mnm]]) po cesti proti Črešnjicam, nato po poti 14.divizije, na [[Kamna Gora|Kamno Goro]] in preko Grofovega štanta na vrh (cca. 1 ura in 45 min hoje) * iz [[Vojnik]]a (270 [[mnm]]) preko [[Tomaž nad Vojnikom|Tomaža]] na Kladnart in v [[Stare Slemene]] ter nato po poti 14. divizije na [[Kamna Gora|Kamno Goro]] in preko Grofovega štanta na vrh. (Iz Starih Slemen cca. 1 ura in 30 min hoje, iz Vojnika cca. 4 ure in 30 min hoje) == Rastlinstvo == [[Slika:Žički grobeljnik.jpeg|thumb|right|sličica|Žički grobeljnik]] Po slemenu Konjiške gore poteka meja med ilirskim in srednjeevropskim [[rastline|rastlinstvom]]. Poraščena je z [[bukev|bukovimi]] in jelovo-bukovimi [[gozd]]ovi, poselitev in prometnice so segle le na obrobje. V Sotenjskem, v okolici kamnoloma v [[Žiče, Slovenske Konjice|Žičah]], raste [[botanika|botanična]] posebnost, [[žički grobeljnik]] (''Alyssum montanum'' ssp. ''pluscanescens''). V Sloveniji uspeva le na tem mestu, poleg tega rastišča pa so ga do zdaj odkrili le v okolici [[Samobor|Samoborj]]a na Hrvaškem. Rastlino je opisal nemški botanik [[Johann Christian Gottlob Baumgarten|Johann Baumgarten]], ravno po primerkih iz Žič. == Šport== Pod Srobotnim vrhom je vzletišče za [[Jadralno padalstvo|jadralne padalce]].<ref>{{navedi splet |url=http://paragliding.geopedia.si/vzletisca.php?id=48 |title=Vzletišče Konjiška gora - Srobotni vrh |accessdate=7. april 2020 |date= |format= |work= |archive-date=2020-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200207204815/http://paragliding.geopedia.si/vzletisca.php?id=48 |url-status=dead }}</ref> == Glej tudi == * [[Razgledni stolp na Stolpniku]] ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago: ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * Ivanič, Martin: ''Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija'' Mladinska knjiga, Ljubljana, 2011 {{COBISS|ID=257461504}} * Pivka, Jurij; Galun, Nataša: ''Štajerska'' Sidarta, Ljubljana, 2001 {{COBISS|ID=113005312}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki|Mount Konjice}} {{Geopedia|L1173_F48263_T184_VF_b2_x526013_y132679_s18}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Gore v Sloveniji]] [[Kategorija:Tisočaki]] pixhc0f8xrm15bada4pquxodgim831f 0 345185 6766560 6569546 2026-10-18T08:02:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766560 wikitext text/x-wiki {{Lektura|datum=November 2025}} {{Infopolje Zgradba |name = Projekt Eden |image = |building_type = Večkratni toplogredni kompleks |architectural_style = Navdih iz [[J. Baldwin]] kupola vzglavnika{{citation needed|date=September 2012}} |structural_system = Jeklen okvir in termoplastika |location = [[St Blazey]], [[Cornwall]], Velika Britanija |completion_date = Maj 2000 |opened = 17 Marec 2001 |main_contractors = |architect = [[Nicholas Grimshaw]] |structural_engineer = Anthony Hunt and Associates |coordinates = {{Coord|50|21|43|N|4|44|41|W|region:GB_type:landmark|display=inline,title}} }} '''Projekt Eden''' je obiskovalna atrakcija v mestu [[Cornwall]] v [[Velika Britanija|Veliki Britanij]]i. V umetnih [[biom]]ih so [[rastline]], ki prihajajo s celotnega sveta. Projekt se nahaja v predelani [[Kaolinit]]ski jami, ki se nahaja 2 kilometra od mesta St. Blazey in 5 kilometrov od večjega mesta St. Austell, Cornwall.<ref name="osexp1">Ordnance Survey (2005). ''OS Explorer Map 107 - Fowey, Looe & Lostwithiel''. ISBN 0-319-23708-7.</ref> V kompleksu prevladujeta dva velika ograjena prostora, ki sta sestavljena iz sosednjih [[Kupola|kupol]], ki skrbita za več tisoč [[Rastline|rastlinskih]] vrst,<ref>{{navedi splet | url = http://www.edenproject.com/come-and-visit/whats-here/rainforest-biome/index.php | title = Rainforest Biome | publisher = Eden project | accessdate = 2011-10-11 }}</ref> in vsako ohišje posnema naravni biom. Kupole sestavljata več sto šesterokotnih in peterokotnih, napihnjenih, plastičnih [[Celica|celice]], podpira pa jih [[Jeklo|jeklen]] okvir. Prva kupola posnema [[Tropski pas|tropsko]] okolje, in druga [[mediteran]]sko okolje. ==Zasnova in izdelava== Projekt je bil zasnovan s Timom Smitom, zasnoval ga je arhitekt Nicholas Grimshaw in inženirsko podjetje Anthony Hunt and Associates (zdaj del Sinclair Knight Merz). Davis Langdon je izvedel projektno vodenje, Sir Robert McAlpine in Alfred McAlpine<ref>{{navedi splet | url = http://www.edenproject.com/whats-it-all-about/behind-the-scenes/our-history/index.php | title = Our history | publisher = Eden project | accessdate = 2010-09-27 | archive-date = 2010-06-11 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100611003612/http://www.edenproject.com/whats-it-all-about/behind-the-scenes/our-history/index.php | url-status = dead }}</ref> sta izvedla [[Gradnje|gradnjo]], Mero je zasnovalo in zgradilo biome in Arup je bilo zadolženo za izvedbo[[inženir]]stva, [[Gospodarstvo|gospodarskega]] svetovalca, [[Okolje|okoljskega]] inženirja in prevoznega inženirja. Land Use Consultant je vodilo glavni načrt in oblikovanja krajine. Projekt je trajal 2 leti in pol za izgradnjo in odprl vrata za javnost dne 17. marca 2001. == Stran == [[Slika:Eden Project geodesic domes panorama.jpg|thumb|360px|Panoramski pogled na biome v ''Projektu Eden'']] === Postavitev === V sami notranjosti atrakcije so poti s pogledom na obe biomi, posajena pokrajina vključno z zelenjavnimi vrti in skulpturami, ki vključujejo velikansko čebelo ter visokega robota zgrajenega iz starih električnih aparatov. === Biome === [[Image:Eden project tropical biome.jpg|thumb|V notranjosti tropske Biome]] [[Image:Eden project2.jpg|thumb|Notranjost šesterokotne stavbe]] Na dnu jame sta prekriti biomi: tropski biom pokriva 3,9 hektarjev in meri 55 metrov, visok je 100 metrov, širok 100 metrov in dolg 200 metrov. Uporablja se za tropske rastline, kot so [[bananovec]], [[kava]], [[guma]] in velikanski [[bambus]] in je omejen na tropske [[Temperatura|temperature]] in ravni [[Vlaga|vlage]]. Mediteranska bioma zajema 0,654 hektarjev in meri 35 metrov visoko, 65 metrov široko 135 metrov dolgo. V njem so znane, tople, zmerne in sušne rastline, kot so [[Oljka|oljke]] in [[vinska trta]] ter različne skulpture. Zunanja bioma (ki nista pokrita) predstavljata zmerna območja sveta z rastlinami, kot so [[čaj]], [[sivka]], [[hmelj]], [[konoplja]] in sončnice. Pokriti biomi sta izdelani iz jeklenih cevi (šest-tri-hex) z večinoma šesterokotnih zunanjih obloženih plošč, ki so iz termoplastičnega ETFE. [[Steklo]] so se izognili zaradi svoje teže in morebitne nevarnosti. Same fasadne plošče so ustvarjene iz več tankih plasti UV-prozorne folije ETFE, ki so zaprte v okoli njihovega oboda in napihnjene, da ustvarijo veliko blazino. Blazina zato deluje kot toplotna odeja na konstrukciji. ETFE material je odporen na večino madežev, ki se enostavno sperejo v [[dež]]ju. Če je potrebno, čiščenje opravlja podjetje Abseilers. Čeprav je ETFE dovzetna za punkcije, jih je mogoče enostavno popraviti z ETFE trakom. Struktura je povsem samonosna, brez notranjih nosilcev in ima obliko [[Geodetka|geodetske]] strukture. Velikost plošč je vse do 9 metrov čez samo strukturo, pri čemer je največja na vrhu [[Zgradba|zgradbe]]. Tehnologija ETFE je bila dobavljena in nameščena s strani podjetja Vector Foiltec, ki je tudi odgovoren za tekoče vzdrževanje oblog. Jeklen okvir in obloge (z Vector Foiltec kot podizvajalec ETFE) je bil zasnovan, dobavljen in nameščen preko podjetja Mero (UK) PLC, ki je prav tako razvilo celoten sistem geometrije z arhitekturno skupino, Nicholas Grimshaw & Partners. Celoten projekt gradnje je upravljal McAlpine Joint Venture. === Jedro === Jedro je najnovejši dodatek k sami atrakciji in so ga odprli septembra 2005. Jedro zagotavlja Eden projektu izobraževalni objekt, ki vsebujejo učilnice in razstavne prostore, s pomočjo katerih želijo prenesti glavno sporočilo Eden projekta odnos med [[Ljudje|ljudmi]] in rastlinami. Navdih za zgradbo prihaja iz rastlin, kar je najbolj opazno v obliki naraščajoče strehe [[Les|''lesa'']], kar daje stavbi svojo značilno obliko. Grimshaw je razvil geometrijo [[Baker|bakrene]]-platirane strehe v sodelovanju s kiparjem, Peter Randall-Page, in Mikom Purvisom strukturnih inženirjev SKM Anthony Hunts. Izhaja iz Phyllotaxis, ki je [[Matematična analiza|matematična]] osnova za skoraj vso rast rastlin, so "nasprotujoče spirale", najdene v mnogih rastlinah, kot so semena v glavi sončnice, borovih storžkov in ananasa. Baker je bil pridobljen iz sledljivih virov in projekt Eden je delo z Rio Tinto, ki preučuje možnost spodbujanja nadaljnih sledljivih dobavnih poti za kovine, kar bi omogočilo uporabnikom, da bi se izognili neetičnemu izkopavanju [[kovin]]. Akustično načrtovanje je izvedel Büro Happold. Strojništvo ter [[Elektrotehnika|elektrotehniko]]je tudi načrtoval Büro Happold. Na vztrajanje [[Arhitektura|arhitekta]] Jolyona Brewisa (Grimshaw) je fotovoltaična (PV) dioda na strehi osnovnega objekta bila postavljena v nagnjenem [[krog]]u zaradi [[Estetika|estetskih]] razlogov. Vendar ta ureditev povzroči da več kot polovica plošč nikoli ne prejme neposredne sončne svetlobe. Ob namestitvi je elektroinženir, ki je delal povezavo, ugotovil da ni vredno da bi povezal te plošče, saj je bil njihov potencial za proizvodnjo [[Električna energija|električne energije]] omejen. Vrednost plošč ob namestitvi je bilo okoli 260.000₤. ==Okoljski vidik== [[Image:Cornwall, eden project tropical.jpg|thumb|left|Notranjost tropske biome]] Kupole zagotavljajo različne pogoje za rast in mnoge rastline so na ogled. Projekt Eden vključuje okoljsko noto s poudarkom na soodvisnosti rastlin in ljudi. Rastline so označene z njihovimi zdravilnimi učinki. Ogromna količina [[Voda|vode]] potrebne za vzpostavitev vlažnih pogojev za tropski biom in za toaletne prostore, je iz deževnice, ki bi se sicer zbirala na dnu [[kamnolom]]a. Voda iz vodovoda je uporabljena samo za umivanje rok in [[kuhanje]]. Kompleks uporablja tudi Green Tariff Electricity - [[energija]], ki izvira iz ene od številnih vetrnih turbin v Cornwallu, ki so bile med prvimi v [[Evropa|Evropi]]. Sporno pri tem projektu je sodelovanje britanske rudarske družbe Rio Tinto Group.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.edenproject.com/media/mining-book-pr.php |title=Mentioned by the official web site. |accessdate=2013-01-05 |archive-date=2011-09-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110907043617/http://www.edenproject.com/media/mining-book-pr.php |url-status=dead }}</ref> To podjetje naj bi v kratkem začelo z rudarskim izkopavanjem na [[Madagaskar]]ju za [[titanov dioksid]]. To bo povzročilo uničenje velikega dela pri obalnega [[gozd]]a. Le to pa lahko povzroči nepopravljivo škodo [[Biotska raznovrstnost|biotski]] raznovrstnost Madagaskarja, rastlinstva in [[Živalstvo|živalstva]].<ref>[http://www.guardian.co.uk/science/2005/aug/07/conservationandendangeredspecies.internationalnews Madagascar's unique forest under threat - The Guardian, UK, 2005-08-07]</ref> V decembru 2010 je projekt Eden pridobil dovoljenje za gradnjo [[Geotermalna energija|geotermalne elektrarne]], ki bo ustvarila približno 4MWe, dovolj za oskrbo Eden in približno 5000 gospodinjstev.<ref name="BBC Geotherm">{{navedi novice|url=http://www.bbc.co.uk/news/uk-england-cornwall-12026753|title=BBC News - Eden Project geothermal plant plans to go ahead|work=[[BBC Online]]|accessdate=18 December 2010|date=18 December 2010}}</ref> ==Zgodovina== [[Glina|Glino]], ki je nameščena na strukturo je bila v uporabi že več kot 160 let.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.edenproject.com/whats-it-all-about/behind-the-scenes/about-us/our-story |title=arhivska kopija |accessdate=2013-01-05 |archive-date=2012-07-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120712023922/http://www.edenproject.com/whats-it-all-about/behind-the-scenes/about-us/our-story |url-status=dead }}</ref> Leta 1981 je bila jama uporabljena za snemanje BBC-jeve serije Štoparski vodnik po galaksiji,<ref>{{navedi novice| url=http://www.guardian.co.uk/books/2009/oct/03/hitchhikers-guide-galaxy-douglas-adams | location=London | work=The Guardian | first=Jenny | last=Turner | title=Does the Hitchhiker's Guide to the Galaxy still answer the ultimate question? | date=3 October 2009}}</ref> in sicer kot površina planeta Magratheo. Do sredine 1990 je [[jama]] bila bolj ali manj izčrpana.<ref name="edenproject.com">{{Navedi splet|title=Eden's Mission|url=https://www.edenproject.com/mission|website=Eden Project|accessdate=2022-08-20|language=en}}</ref> Prvotna zamisel za projekt sega v leto 1996, z začetkom gradnje v letu 1998. Delo so ovirali nalivi v prvih nekaj mesecih projekta ki so dele jame poplavili, ki sedi 15 metrov pod podtalnico.<ref name="edenproject.com"/> Prvi del projekta Eden, obiskovalni del mesta, se je odprl za javnost maja 2000. Prve rastline so začele prihajati v [[September|septembru]] istega leta,<ref name="edenproject.com"/> celoten objekt pa se je odprl 17. [[Marec|marca]] 2001. Projekt je gostoval "[[Afrika]] Calling" koncert v ciklusu Live 8 koncertov z dne 2. julija 2005. To je bilo tudi snemalna lokacija leta 2002 za film [[James Bond|Jamesa Bonda]], Die Another Day (igral ga je Pierce Brosnan). Projekt je tudi zagotovil nekatere rastline za Afriški vrt v Britanskem muzeju . Leta 2005 se je začel projekt ''Čas za darila'' v zimskih mesecih, november-februar. To vključuje drsališče na zamrznjenem jezeru z majhno kavarno / samostojnim barom, kot tudi na božični sejem. Zbor Cornish redno nastopa v biomih. Dne 6. [[December|decembra]] 2007 je projekt Eden pozval ljudi po vsem Cornwallu, da poskusili doseči svetovni rekord v največji ''pub kviz'' v zgodovini, da bi 50.000.000 £ loterijskih sredstev dobili v Cornwall.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.edenproject.com/about/3200.html |title=The Eden Project - Eden raises the bar for the Edge in the world’s biggest-ever pub quiz<!-- Bot generated title --> |accessdate=2013-01-05 |archive-date=2007-12-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071226181304/http://www.edenproject.com/about/3200.html |url-status=dead }}</ref> Denar bi bil namenjen za gradnjo puščavskega bioma (Edge). Ta projekt v decembru 2007 ni uspel,<ref>{{navedi novice | url= http://news.bbc.co.uk/1/hi/uk/7140621.stm | publisher= BBC News | date= 12 December 2007 | title= Routes scheme tops lottery vote | accessdate= 2008-02-03}}</ref> ker je prejel le 12,07% glasov, najmanj od vseh štirih projektov, ki so bili prijavljeni.<ref>{{navedi splet | url= http://www.biglotteryfund.org.uk/prog_the_peoples_50_million.htm | publisher= The Big Lottery Fund | title= The People's 50 Million - Sustrans' Connect2 wins £50 million prize | accessdate= 2008-02-03 | archive-url= https://web.archive.org/web/20080119020032/http://www.biglotteryfund.org.uk/prog_the_peoples_50_million.htm | archive-date= 2008-01-19 | url-status= dead}}</ref> V decembru 2009 je velik del projekta, vključno z obema rastlinjakoma, postal na voljo za aplikacijo Google Street View. ==V medijih== • Robin Kewell (ur.): Eden. Zgodba. St Austell n.d.: Projekt Eden. (DVD) • Alan Titchmarsh: Projekt Eden. Združeno kraljestvo: Acorn Media, 2006. OCLC 225403941 • Radio Eden Project - vsak četrtek med 5,30 in 19:00 na Radiu St Austell zalivu • Die Another Day: Gravesov diamantni rudnik ==Eden dogodki== Od leta 2002 je projekt gostil vrsto glasbenih prireditev, ki se imenujejo Eden Sessions. Sodelujoči umetniki: [[Amy Winehouse]], James Morrison, Muse, Lily Allen, Snow Patrol, Pulp, Brian Wilson in Magic Numbers. V poletju 2008 so bili glavni nastopajoči: Verve, Kaiser Chiefs in KT Tunstall. [[Oasis]] so prav tako igrali poleti leta 2008, vendar je bil koncert preložen, ker Noel Gallagher ni mogel nastopati zaradi incidenta na drugem koncertu(polomnjena rebra). Koncert je bil izveden poleti leta 2009.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.edenproject.com/media/archive/2008/oasisrescheduled.php |title=Eden Project press release on the Oasis rescheduling |accessdate=2013-01-05 |archive-date=2011-11-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111128020335/http://www.edenproject.com/media/archive/2008/oasisrescheduled.php |url-status=dead }}</ref> V letu 2010 nastopilo je bilo kar nekaj znanih nastopajočih vključno z Mika, Jack Johnson, Mojave 3, Doves, Paolo Nutini, Mumford & Sons in Martha Wainwright. Leta 2011 pa so nastopili: The Flaming Lips, Primal Scream, Pendulum, Fleet Foxes in Brandon Flowers, s podporo The Horrors, The Go! Team, OK Go, Villagers, in The Bees.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.edenproject.com/sessions/line-up/index.php |title=Line-up of bands for the 2012 Eden Sessions festivals at the Eden Project, Cornwall<!-- Bot generated title --> |accessdate=2013-01-05 |archive-date=2013-01-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130127113831/http://www.edenproject.com/sessions/line-up/index.php |url-status=dead }}</ref> V letu 2012 so bili v glavni vlogi Eden Sessions:<ref>{{Navedi splet |url=http://www.edenproject.com/sessions/line-up/index.php |title=arhivska kopija |accessdate=2013-01-05 |archive-date=2013-01-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130127113831/http://www.edenproject.com/sessions/line-up/index.php |url-status=dead }}</ref> Tim Minchin, Example, Frank Turner, Chase & Status, [[Plan B]], [[Blink-182]], Noah and the Whale & The Vaccines. ==Odpoklic zapestnic== V decembru 2011 je bil izdan odpoklic zapestnic, ki so se prodajale v projekt Eden in drugih trgovcev na drobno po vsej Veliki Britaniji, ker so bile izdelane iz zelo strupene rastline fižola abrus precatorius.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.edenproject.com/product-recall-strung-seed-bracelet |title=arhivska kopija |accessdate=2013-01-05 |archive-date=2012-06-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120620054453/http://www.edenproject.com/product-recall-strung-seed-bracelet |url-status=dead }}</ref> Kroglice bi lahko bile nevarne, če bi se jih zaužilo. Projekt Eden je ponudilo polno vračilo za zapestnice in priporočilo naj kupci ki so kupili ta zapestnice v zadnjih dveh letih, le-te vrnejo. ==Viri== {{sklici|2}} ==Dodatna branja== * [[Richard Mabey]]: ''Fencing Paradise: Exploring the Gardens of Eden'' London 2005: Eden Project Books. ISBN 1-903919-31-2 * Hugh Pearman, Andrew Whalley: ''The Architecture of Eden. With a foreword by Sir Nicholas Grimshaw.'' London 2003: Eden Project Books. ISBN 1-903919-15-0 * Tim Smit: ''Eden.'' London 2001: Bantam Press. * Eden Team (Ed.): ''Eden Project: The Guide 2008/9.'' London 2008: Eden Project Books. * Paul Spooner: ''The Revenge of the Green Planet: The Eden Project Book of Amazing Facts About Plants.'' London 2003: Eden Project Books. * Philip McMillan Browse, Louise Frost, Alistair Griffiths: ''Plants of Eden (Eden Project).'' Penzance 2001: Alison Hodge. ==Zunanje povezave== {{Commons category}} {{Div col|2}} * [http://www.edenproject.com/ EdenProject.com] — Uradna stran projekta * [http://sessions.edenproject.com/ Eden Sessions Website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080606144820/http://sessions.edenproject.com/ |date=2008-06-06 }} Uradna stran za koncerte v živo * [http://www.cornwall.gov.uk/index.cfm?articleid=15629 Cornwall Council to give a £360,000 grant to the Eden Project (Jan 2006).] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070923025457/http://www.cornwall.gov.uk/index.cfm?articleid=15629 |date=2007-09-23 }} Časopisni članek iz Cornwall Concil * [http://www.bbc.co.uk/cornwall/content/webcams/eden_webcam.shtml Webcam of the Eden Project] BBC povezava spletna kamera * [http://www.mero-tsk.de/uploads/tx_cwtcartoongallery/Eden_Project_english.pdf Članek o Eden biomah (PDF file 5.1 MB)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160102171002/http://www.mero-tsk.de/uploads/tx_cwtcartoongallery/Eden_Project_english.pdf |date=2016-01-02 }} * [http://www.merouk.co.uk/structures/2000eden.htm Spletna stran o gradnji Eden Biom] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100310024935/http://www.merouk.co.uk/structures/2000eden.htm |date=2010-03-10 }} * [http://www.hortimax.com/ HortiMaX uradna stran] * [http://www.edenprojectbooks.co.uk/ Eden Projekt knjige] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130105115531/http://www.edenprojectbooks.co.uk/ |date=2013-01-05 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cornwall]] [[Kategorija:Botanični vrtovi]] fsjd319rkx1vub2iduq17as3su7it2g 0 357455 6766330 6708294 2026-10-17T13:05:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766330 wikitext text/x-wiki {{popravi}} '''Crowdsourcing''' je vrsta aktivnosti, pri katerih sodeluje [[množica]] ljudi z namenom reševanja širšega [[problem]]a. Vsak posameznik z različnimi znanji prispeva manjši del, skupek del pa predstavlja dolgoročno korist za celotno [[skupnost]]. Problem vsebuje spremenljive kompleksnosti, ki jih mora množica upoštevati. Crowdsourcing se ukvarja s štirimi nalogami, med katere sodijo, kako zaposliti ljudi, kakšen je lahko njihov doprinos, kako združiti vse prispevke in kako se lotiti zlorab, ki lahko pri tem nastanejo. V glavnem se crowdsourcing pojavlja na spletu, uveljavil pa se je tudi v poslovnem svetu kot eden od možnih poslovnih modelov za podjetja. Razlikuje se od klasičnega [[outsourcing]]a, saj prenese funkcijo v zunanje izvajanje nedoločeni mreži ljudi. Med najbolj znane se uvrščajo sistemi Threadless, iStockphoto, [[Wikipedija]], [[Linux]] ipd. == Definicije == Zaradi nejasno določenih mej pojava crowdsourcinga, obstaja veliko podobnih dejavnosti, ki jih štejejo pod crowsourcing, četudi to niso. Posledično se širijo tudi opredelitve oz. definicije crowdsourcinga v znanstveni literaturi. Različni avtorji podajajo različne definicije crowdsourcing-a glede na njihove posebnosti, vendar se s tem izgublja celostna slika izraza crowdsourcing. Enrique Estellés -Arolas in Fernando González Ladrón-de-Guevara sta v svoji študiji ugotovila, da obstaja več kot 40 definicij crowdsourcinga.<ref name="Estelles-Arolas2012">{{navedi revijo| last= Estellés Arolas|first= Enrique|last2= González Ladrón de Guevara| first2= Fernando|title=Towards an Integrated Crowdsourcing Definition|journal= Journal of Inofrmation Science|volume= 38|issue= 2|pages= 189-200}}</ref> * Crowdsourcing je s splošnega vidika sistem, sestavljen iz množice ljudi, ki sodelujejo na spletu, z namenom reševanja široko zastavljenega problema, ki je dolgoročno koristen za celotno skupnost.<ref name="AnhaiDoan2011">{{navedi revijo| last =Anhai|first =Doan| last2 = Ramakrishnan| first2 =Raghu|last3 =Halevy| first3 =Alon Y. |title =Crowdsourcing Systems on the World-Wide Web|journal = Communications of the ACM| volume = 54|issue =4|pages =86-96}}</ref> V zadnjem desetletju so se na spletu pojavili sistemi, kot so Threadless, iStockphoto, InnoCentivein pa tudi Wikipedija, Linux, Yahoo!Answers in podobni.<ref name="Brabham2008"/> Crowdsourcing se ukvarja s štirimi nalogami, ki so, kako zaposliti ljudi, kaj lahko ti storijo, kako združiti prispevke in kako se lotiti zlorab, ki lahko pri tem nastanejo. Crowdsourcing skuša zgraditi splošne crowdsourcing platforme, ki se lahko uporabijo pri ustvarjanju 'crowdsourcing' aplikacij na mnogih področjih, s čimer se z veliko hitrostjo gradijo zbirke podatkov.<ref name="AnhaiDoan2011"/> * Crowdsourcing je z vidika [[kolaboracija|kolaboracije]] na svetovnem spletu vrsta aktivnosti sodelovanja na spletu, v kateri posameznik, [[ustanova]], neprofitna organizacija ali [[podjetje]] predlaga, da bi skupina številnih, heterogenih posameznikov z različnimi znanji, preko odprtih razpisov prostovoljno sodelovala pri nekem problemu. Problem vsebuje spremenljive kompleksnosti in modularnosti, ki jih mora množica crowdsourcarjev upoštevati, hkrati pa morajo doprinesti svoje delo, denar, znanje in/ali izkušnje, katere so vzajemno koristne dobrine. Uporabnik bo zadovoljen, glede na to kaj išče, pa naj bodo to gospodarski problemi, odobravanje, samozavest ali razvoj posameznikovih lastnosti. Crowdsourcer pa medtem tiste aktivnosti, ki jih od uporabnika pridobi, uporabi in oblikuje v njihovo korist.<ref name="Estelles-Arolas2012"/> * Crowdsourcing nastane, ko podjetje ali ustanova prenese funkcijo, ki so jo nekoč opravljali zaposleni v zunanje izvajanje nedoločeni in na splošno veliki mreži ljudi v obliki odprtega razpisa. Razpis je lahko tako vobliki skupinske medsebojne produkcije ali pa individualno. Temeljni pogoj je uporaba javnega razpisa, in velike mreže potencialnih delavcev <ref name="Howe2006">{{navedi splet|last= Howe|first= Jeff|url= http://crowdsourcing.typepad.com/cs/2006/06/crowdsourcing_a.html|title= Crowdsourcing: A Definition|publisher= Crowdsourcing Blog|date= 2.6.2006|accessdate= 20. maj 2013|archive-date= 2007-05-09|archive-url= https://web.archive.org/web/20070509023817/http://crowdsourcing.typepad.com/cs/2006/06/crowdsourcing_a.html|url-status= dead}}</ref> * Po Shirky-ju je 'crowdsourcing' fenomen, kjer posamezniki sodelujejo na spletu kot virtualna množica. Crowdsourcing sestavljajo posamezniki, kjer vsak od njih naredi neki manjšo nalogo, skupek njihovega dela pa predstavlja nek večji cilj, in sicer skupno dobro. Najbolj znan primer je Wikipedija, ki jo soustvarja milijone prostovoljcev. Crowdsourcing se povezuje z naslednjimi pojmi: spletna kolaboracija, virtualno prostovoljstvo, [[splet 2.0]], [[znanje]] množic. V ospredju so načini, kako lahko dejanja skupine naredijo veliko več kot le posameznik. Takšne kolaboracije delujejo zato, ker posamezniki to radi delajo oziroma to hočejo delati. Sistem Wikipedije deluje na naslednji način: nekdo ustvari članek, za katerega meni, da na Wikipediji mora obstajati, vendar mu o tem ni treba vedeti vsega. Njegovo delo potem bralci lahko dopolnjujejo, popravijo obstoječ članek, dodajo vire in zunanje povezave ali le popravijo slovnične napake.<ref name="Holley2012">{{navedi splet|last=Holley|first=Rose|title=Harnessing the cognitives urplus of the nation: new opportunities for libraries in a time of change|url=http://eprints.rclis.org/16971/1/Jean%20|accessdate=13. maj 2013}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Pri crowdsourcingu gre predvsem za medsebojno sodelovanje posameznikov na spletu, ki s svojimi znanji in izkušnjami sodelujejo pri razrešitvi širšega problema. Crowdsoursing gradi platforme, ki se uporabljajo na mnogih področjih za ustvarjanje crowdsourcing [[Aplikacija (računalništvo)|aplikacij]] na več področjih, s čimer se zelo hitro gradijo zbirke [[podatek|podatkov]]. Crowdsourcing je lahko tudi [[aktivnost]], ki jo posameznik, ustanova, neprofitna organizacija ali podjetje predlaga, v namen, da bi skupina posameznikov preko odprtih razpisov [[prostovoljstvo|prostovoljno]] sodelovala pri problemu. == Prevodi v slovenščino == Pri prevodu besede oziroma pojma crowdsourcing naletimo na problem, saj ni nobenega konkretnega prevoda ali kakšnega bolj strokovnega, relevantnega vira, ki bi podajal ustrezen prevod tega pojma v slovenščino. Pojavlja se nekaj primerov, ki se jih zasledi na različnih [[spletna stran|spletnih straneh]] in [[spletni forum|spletnih forumih]]. Edini trenutno pravi in uradni vir prevoda te besede je ''Slovar informatike'',<ref>{{navedi splet |url=http://www.islovar.org/iskanje_enostavno.asp |title=Enostavno iskanje |work=Slovar informatike |accessdate=19.2.2014 |archive-date=2013-05-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130523045347/http://www.islovar.org/iskanje_enostavno.asp |url-status=dead }}</ref> ki prevede pojem crowdsourcing kot množično zunanje izvajanje in je torej trenutno ta prevod najbolj relevanten in primeren. Poleg njega pa se najdejo na spletu tudi drugi primeri in poskusi prevodov, kot so: * moč množic<ref name="Tinap2012">{{navedi splet|last=P |first=Tina|title=Crowdsourcing-moč množic |url=http://www.poslovni-bazar.si/?mod=articl |accessdate = 14. maj 2013}}</ref> * množično izvajanje <ref name="Mirt2012">{{navedi splet|last=Mirt|first=Jernej|title=Vpreženje v množice |url= http://prezi.com/1yfae21erwma/crowdsourcing-slovenscina/ |accessdate = 30. april 2013}}</ref> * množično povezovanje * množično sodelovanje * znanje množic * vpreženje množice<ref name="Staš2011">{{navedi revijo|last=Zgonik |first=Staš|year= 2011|title=Crowdsourcing slovenščina |journal= Mladina}}</ref> * množicanje <ref name="Abecednik2013">{{navedi splet|title = Abecednik|url = http://www.abecednik.si/}}</ref> Izmed virov, ki so navedeni poleg prevodov, je razvidno, da je pravilen in splošno uporabljan prevod te besede v slovenščino zelo težko najti oziroma uradno sploh še ne obstaja, edini uraden vir je v našem primeru ''Slovar informatike''. Tudi v večini slovenskih virov, tako spletnih kot drugih, se še vedno uporablja angleški izraz, ki je podan opisno, z definicijo, da se ga lažje razume. == Zgodovina crowdsourcinga == Na spletu je dostopnih veliko člankov o sodelovanju ljudi in pridobitev njihove moči iz določene skupine množic oziroma kako priti do njihovega opolnomočenja (empowerment). V veliki večini pa se crowdsourcing uporablja na gospodarski ravni ter na ravni izvajanja različnih vrst eksperimentov z velikim številom udeležencev. Današnji oz. moderni crowdsourscing je v močni povezavi s spletom oziroma s terminom [[Splet 2.0]].<ref name=dawson2011>{{navedi knjigo|first=Ross|last=Dawson|authorlink= Ross Dawson|year=2011|title= The definitive guide to using crowdsourcing to grow your business|location=San Francisco|publisher=Advanced Human Technologies }}</ref> Najbolj razvidna zgodovina oz. genealogija crowdsourcinga je razvidna v knjigi »Getting results From Crowds«, v kateri je opisan celovit pregled crowdsourcing storitev zbranih iz strani crowdsourcing strokovnjaka Rossa Dawsona.<ref name="dawson2011"/> Ross Dawson v svojem delu opisuje različne tehnike in metode ustvarjanja crowdsourcinga ter tudi kdaj je primeren čas za ustvaritev crowdsourcinga ter njegov poslovni model. Iz zgodovine je razvidno, da crowdsourcing pripisuje moč množicam, omogoča njihovo sodelovanje na projektih, dogodkih ter eksperimentih različnih vrst. Zgodovina oziroma genealogija ali s slovenskim izrazom rodoslovje crowdsourcinga je najbolj razvidna po časovnici crowdsourcinga iz te knjige. Začetki crowdsourcinga ter njegova offline komponenta segajo že v leto 1700. Bolj natančno v leto 1714, ko je takratna britanska vlada ponudila »Nagrado za razdaljo« v vrednosti 20.000 L za zanesljivo metodo preračunavanja ladijskih razdalj. S tem so skušali motivirati skupino pomorščakov in ladjedelcev, da v zameno za nagrado, naredijo za tisti čas dovršeno ladjo, ki bo plula ogromne razdalje. Vlada je v sodelovanju z ladjedelci in pomorščaki posodobila svoje pomorske sile. Leta 1783 pa je francoski kralj [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvik štirinajsti]] ponudil nagrado za proizvodnjo alkalije iz [[Morska sol|morske soli]]. Ampak šele po osmih letih nagrado dobi Nicholas Leblanc. Leta 1884 izide prva publikacija fascikla [[Oxford]]ovega angleškega [[slovar]]ja, kateri je uporabil okoli 800 prostovoljnih bralcev za katalogiziranje besed. Zanimivo tukaj je bilo, da se je udeležilo tolikšno število prostovoljcev, katerih naloga je bila umeščanje oz. katalogiziranje besed. [[Oxford]]ov angleški [[slovar]] je bil odvisen od le-teh prostovoljcev saj jim je le z njihovo (po)močjo uspelo priti do končnih in uspešnih rezultatov. Leta 1916 je podjetje Planters Peanuts priredilo tekmovanje za oblikovanje njihovega [[logotip]]a. Ponovno, kot v primeru »nagrade za razdaljo« se je za tekmovanje prijavilo kar nekaj ljudi. Namen samega tekmovanja je bil, kdo bo izoblikoval boljši [[logotip]] za podjetje. Kot zanimivost zmagal je 14 letni Antonio Gentile. Leta 1957 je bil Jorn Utzon izbran za zmagovalca na oblikovalskem tekmovanju za [[Sydneyjska opera|opero v Sydneyju]]. Leta 1979 pa Tim in Nina Zagat ustanovita podjetje Zagat Survey in kasneje vodič ocenjenih restavracij, ki je bil prvotno osnovan iz pregledov njunih prijateljev, kasneje pa s pomočjo širše skupnosti. V letu 1981 publikacija tretjega »Lonely Planet« potovalnega vodiča preide v obdobje, ko začnejo prispevati sami uporabniki, nasvete in popravke pa začnejo objavljati neodvisni popotniki. Leta 1996 je bila ustanovljena [[Hollywood|Hollywood-sko]] delniška menjava z namenom, da kupuje in prodaja delnice napovedanih filmov, igralcev, režiserjev in filmsko povezanih možnosti. Leta 1997 pa je [[rock]] skupina Marillion zbrala 60.000$ prispevkov s pomočjo spleta od oboževalcev, da so lahko financirali svojo turnejo po [[Amerika|Ameriki]].<ref name=hawlina2012>{{navedi splet |url=http://www.scoop.it/t/rodoslovje/p/1543855851/crowdsourcing |title=Crowdsourcing |accessdate=2013-05-21 |last=Hawlina |first=Peter |date=2012-04-04 }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Do leta 1998 se je Crowdsourcing pojavljal samo v offline obliki. Prehod iz offline oblike v online obliko pa predstavlja leto 1999, ko Elance prvič predstavi kot večji spletni servis na trgu, ki je povzet po HRB članku leta 1998. Leta 2000 podjetje Procter and Gamble CEO A.G. Lafley napove načrt za ustvarjanje 50 % raziskav in razvoja izven družbe. Podjetje JustGiven ustanovi platformo za zbiranje [[denar]]ja za dobrodelne namene. 2001 Wikipedija postavi temelje za bolj strukturirano Nupidijo. Podjetje InnoCentiver, ki je bilo ustanovljeno od Eli Lilly prične delovati kot posrednik med množico registriranih uporabnikov in zunanjim področju raziskav in razvoja v farmacevtskih podjetjih. Sledi preskok v leto 2003 kjer, oDesk pričel s kontroliranjem oddaj tako, da se je bilo potrebno pred ogledom oddaje prijaviti. Ministrstvo za obrambo ZDA prične z analizo politike trga za napovedovanje dogodkov, vendar jo po velikih kritikah glede [[Terorizem|terorizma]] zapre. 2004 se zgodi objava knjige Jamesa Surowiecki The Wisdom of Crowds, ki populizira idejo o »kolektivni modrosti«. 2005 Amazon.com objavi microtask platformo Mechanical Turk, katera je bila v osnovi razvita za notranje odkrivanje podvojenih izdelkov. Sam izraz crowdsourcing je bil prvič uporabljen junija 2006 v reviji ''[[Wired]]'', skoval pa jo je Jeff Howe po zgledu besede outsourcing in jo zapisal v svojem članku The Rise of Crowdsourcing.<ref>{{navedi revijo|last1=Estelles-Arolas|first1=Enriques|last2= Fernando|first2= Gonzalez-LArdon-de-Guevara|year=2012|title=Towards an integrated crowdsourcing definition|journal=Journal of Information Science|volume=XX (X) |pages= 1-14 }}</ref> Lahko rečemo, da je crowdsourcing nekakšno nadaljevanje tistega, kar je v začetku pomenil pojem outsourcing. Če je outsourcing pomenil vključevanje zunanjih sodelavcev v projekt, crowdsourcing tako pomeni vključevanje številčno neomejene množice.<ref name="hawlina2012"/> Beseda crowdsourcing se je najprej uveljavila v poslovnem svetu kot eden od možnih poslovnih modelov za podjetja. Nekatera inovativna podjetja so crowdsourcing izbrala kot svoj osnovni poslovni model, nekatera pa zgolj kot dopolnilo svojemu sicer tradicionalnemu poslovnemu modelu. S pomočjo crowdsourcinga namreč za razmeroma malo sredstev dobijo zelo pomembne ideje in informacije, ki bi jih sicer stale veliko denarja. Ta poslovni model so najprej uporabila predvsem podjetja s področja oblikovanja. Primera takšnih podjetij sta Threadless in iStockphoto. Poleg tega pa se crowdsourcing uspešno uporablja tudi na področju znanstvenega raziskovanja in razvoja. Takšen primer je podjetje InnoCentive.<ref name="Brabham2008"/> Čeprav danes crowdsourcing povezujemo predvsem z internetom, je bilo to, kar je postalo znano pod tem izrazom, mogoče zaslediti že pred izumom [[internet]]a, celo mnogo pred pojavom kanalov za množično komuniciranje. Poznamo kar nekaj zelo starih primerov, ko so se ljudje prostovoljno in množično odzvali ter pomagali doseči nek cilj. Verjetno najstarejši znan primer crowdsourcinga sega še v čas [[Babilon]]a. In sicer je na principu crowdsourcinga temeljil njihov sistem zdravstvene oskrbe. Po grškemu zgodovinarju [[Herodot]]u naj bi [[Babilon]]ci, ker še niso poznali zdravniškega poklica, svojega bolnega svojca prinesla v mestno središče in ga tam pustili. Nato pa naj bi vsak mimoidoči, ki je morda imel kakšne izkušnje z boleznijo ali je o njej kaj vedel, bolniku svetoval kaj naj naredi, da bo ozdravel.<ref>{{navedi splet |url=http://info.articleonepartners.com/top-5-oldest-examples-of-crowdsourcing/ |title=Top 5: Oldest Examples of Crowdsourcing |accessdate=2013-05-11 |last=Roberts |first=Seth |date=2011-09-16 |archive-date=2013-05-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130501053002/http://info.articleonepartners.com/top-5-oldest-examples-of-crowdsourcing/ |url-status=dead }}</ref> == Tipi crowdsourcinga == === Množično glasovanje (crowdvoting) === Množično glasovanje ali crowdvoting nastane, ko spletna stran zbira mnenja in presojanja o določeni temi, s pomočjo velikih skupin. [[Iowa Electronic Market]] napoveduje trg, ki združuje poglede množice na politiko in tako zagotovi točnost udeležencem, ki so plačali za nakup in prodajo pogodb, ki temeljijo na političnih izidih.<ref name="Robson2012">{{navedi splet |last=Robson |first=John |title=IEM Demonstrates the Political Wisdom of Crowds |url=http://tippie.uiowa.edu/iem/media/story.cfm?id=2793 |publisher=Canoe.ca |accessdate=24. februar 2012 |archive-date=2012-04-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120407121438/http://tippie.uiowa.edu/iem/media/story.cfm?ID=2793 |url-status=dead }}</ref> Pri [[Threadless.com]] so izbrali določene modele majic, za katere so uporabniki glasovali in katere bodo kasneje natisnjene ter na voljo za nakup. Zato je kljub majhnemu podjetju, na tisoče članov pripomoglo k uspešnemu modelu majic, za katere so glasovali in ki jih je podjetje na koncu ponudilo na trgu. Ni bilo podjetje tisto, ki je izdelek ustvarilo ampak ga je zares ustvarila množica.<ref name="Brabham2008"/> Najbolj znani primeri, ki so uporabili socialne medijske kanale: [[Domino's Pizza]], [[Podjetje Coca-Cola|Coca Cola]], [[Heineken International|Heineken]] in Sam Adams. S pomočjo crowdsourcinga so tako ustvarili novo pico, oblikovali steklenico, pivo ali napisali pesem.<ref>4 Great Examples of Crowdsourcing through Social Media</ref> === Ustvarjalna dela množičnih virov (crowdsourcing creative work) === Crowdsourcing [[ustvarjalno delo|ustvarjalnega dela]] je lahko izvor za ustvarjale projekte, kot so [[grafično oblikovanje]], [[arhitektura]], oblikovanje oblačil, pisanje, ilustracija... === Množično financiranje (crowdfunding) === [[Crowdfunding]] ali množično financiranje je vlaganje majhne vsote denarja v podjetja ali projekte, s strani več ljudi, ki navadno poteka prek interneta.<ref name="Prive2012"/><ref name="Belleflame2012">{{navedi splet|last=Belleflame |first=Paul|title=Crowdfunding: Tapping the Right Crowd |url= http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=1578175|accessdate = 25. april 2012}}</ref> V času vedno hujše [[Recesija|recesije]], množično financiranje manjšim podjetnikom ponuja priložnost za uspeh, in sicer tako, da na nov način celotnemu svetu predstavijo svoje podjetje in svoje projekte. Obratno kot pri običajnih finančnih vlaganjih, pa v projekte množičnega financiranja vlaga splošna javnost.<ref name="Prive2012"/> Kljub temu pa ponekod vlaganje v projekte ni neomejeno. V mnogih državah je namreč omejeno število zasebnih vlagateljev v družbi, ki pomembno vplivajo tudi na množično financiranje, in sicer tako, da omejujejo zunanje ponudbe.<ref name="Belleflame2012"/> Po novi uredbi, ki v ZDA velja od 1. januarja letos, bodo imele družbe, ki zbirajo finančna sredstva, na voljo širšo bazo vlagateljev. V prejšnji uredbi so zahtevali, da so vlagatelji »pooblaščeni« investitorji, glede na novo uredbo pa so investitorji lahko tudi zaposleni na socialnih omrežjih. Profil ustvarjalcev nekega projekta navadno vsebuje kratek [[video]], uvod v njihov projekt, seznam nagrad za posamezno donacijo ter nekaj slik za izdelavo. Ustvarjalci morajo ustvariti profil s prepričljivim sporočilom, ki bo prepričalo vlagatelje. Vsak takšen projekt ima določeno točno vsoto denarja, ki ga zbira, in fiksno število dni. Ko začnejo s projektom, se nato to fiksno število dni odšteva, zbrani denar pa spodbuja vlagatelje, da sledijo projektu in njegovemu uspehu.<ref name="Prive2012">{{navedi splet|last=Prive|first=Tanya|title=What is crowdfunding and how does it benefit the economy |url= http://www.forbes.com/sites/tanyaprive/2012/11/27/what-is-crowdfunding-and-how-does-it-benefit-the-economy/ |accessdate = 27. november 2012}}</ref> Obstaja več spletnih strani, na katerih lahko posamezniki varno zaprosijo za denar ali pa tega varno vlagajo. Med takšne spletne strani lahko štejemo Kikstarter, Indiegogo, [[Rockethub]] in [[Rock The Post]].<ref name="Prive2012"/> Znano orodje za množično financiranje je Kickstarter, ki je tudi največja spletna stran za financiranje kreativnih projektov. Leta 2011 so na spletni strani zbrali več kot 100 milijonov dolarjev za projekte iz sveta glasbe, filma, umetnosti, [[Tehnologija|tehnologije]], dizajna, hrane, publicitete in ostalih smeri, kljub temu da Kickstarter deluje na principu »[[vse ali nič]]«. To pomeni, da mora ustvarjalec projekta doseči svoj finančni cilj še preden poteče njegov čas za to.<ref name="Ferriss2012">{{navedi splet|last=Ferriss|first=Tim|title=Beyond X prize: the 10 best crowdsourcing tools and technologies |url= http://www.fourhourworkweek.com/blog/2012/02/20/beyond-x-prize-the-10-best-crowdsourcing-tools-and-technologies/ |accessdate = 20. februar 2012}}</ref> Nedavno pa je svojo spletno stran za množično financiranje dobila tudi odrasla industrija, in sicer s spletno stranjo [[Offbeatr]]. Ta spletna stran omogoča, da vlagatelji podpirajo projekte, ki jih zanimajo, brez da bi vanje vložili finančna sredstva. Prav tako pa lahko pornografski ustvarjalci svoje projekte prodajo neposredno na Offbeatr.<ref name="Grandoni2012">{{navedi splet|last=Grandoni|first=Dino|title=Offbeatr, A Kickstarter For Porn, Was Inevitable Because, Well, The Internet Is For Porn |url= http://www.huffingtonpost.com/2012/08/16/offbeatr-kickstarter-for-porn_n_1790554.html |accessdate = 16. avgust 2012}}</ref> === »Modrost množice« === [[Modrost množice]] (''wisdom of the crowd'') je četrti tip množičnih virov. Ta tip zbira ogromne količine [[Informacija|informacij]] in jih agregira, da bi pridobil popolno in točno sliko določene teme. Predpostavka tega tipa množičnih virov je, da je skupina ljudi v povprečju bolj pametna kot posameznik. Ideja kolektivne inteligence je posebej efektivna na internetu, saj lahko ljudje z različnimi ozadji prispevajo ob enakem času v isti forum.<ref name="Brabham2008">{{navedi revijo| last =Brabham|first =C. Daren.| title =Crowdsourcing as a Model for Problem Solving: An Introduction and Cases|journal = Convergence| volume = 14|issue =1|pages =75-90}}</ref> Spletna aplikacija [[iStockPhoto]] dovoljuje ljudem, da prenašajo svoje fotografije na splet in jih tudi kupujejo za nizke cene. Stranke lahko kupijo fotografije preko kreditov, tako da fotografi pridobijo majhen zaslužek. Zbirka slik je določena z množično zahtevo skupine po nizkih cenah.<ref name="Brabham2008"/> V februarju 2012, je izšla aplikacijska igra, ki izbira delnice, imenovana Ticker Picker Pro. Ta uporablja modrost množice pri množičnih virih, saj ustvarja zavarovalniški sklad, ki kupuje in prodaja delnice, glede na ideje, ki prihajajo iz igre. Te ideje množičnih virov, ki prihajajo od tako velikega števila ljudi, bi lahko pomagale nekomu izbrati najboljše delnice glede na idejo, da so kolektivne ideje boljše kot ideje posameznika.<ref name="Rulison2012">{{navedi splet|last=Rulison| first=Larry|title=A Winning App? They Hope So| publisher=Times Union (Albany)| url= http://www.timesunion.com/business/article/A-winning-app-They-hope-so-3323905.php |accessdate = 14. februar 2012}}</ref> [[James Surowiecki]] v ''The Wisdom of Crowds'' pojasnjuje mehanizme, zaradi katerih so množice v določenih okoliščinah izjemno inteligentne, saj lahko njihovi dosežki močno presegajo zmožnosti najbolj sposobnih posameznikov, ki jih sestavljajo. Čeprav v množici nihče sam zase ni sposoben velikih dosežkov, lahko s pravimi mehanizmi sprejemanja skupnih odločitev, množica dosega izjemne rezultate. Pametna množica je po Surowieckiju tista, ki zna konstantno reševati probleme bolje kot njeni posamezni član, kar je predvsem posledica večje kolektivne agregacije znanja in manjše pristranskosti pri sprejemanju odločitev.<ref>{{navedi knjigo|first=J.| last=Surowiecki| title=The wisdom of crowds: Introdruction in Chapter 1|url=https://archive.org/details/wisdomofcrowds0000suro| publisher=New York: Anchor| year=2004| pages=i-22}}</ref> === Mikrodelo (microwork) === [[Mikrodelo]] je izraz, ki najbolj pogosto opisuje naloge, za katere ni bil narejen noben učinkovit računalniški algoritem in za njihovo zanesljivo dokončanje zahtevajo človeško inteligenco. [[Platforma (technologija)|Platforma]] podpira trajnostni razvoj in pomaga ljudem do njihovih prihodkov v tveganih okoliščinah. Uporabniki so plačani (v manjših vsotah), da izvedejo in dokončajo določeno nalogo, za katero zaprosi nek drug uporabnik. Ideja mikrodela je usposobitev revnih za delo. Njegove naloge pa se sicer med seboj zelo razlikujejo. Uporablja se ga lahko v kriznem komuniciranju (prevajanje urgentnih sms sporočil med potresno katastrofo na Haitiju), prav tako služi za ustvarjanje internetnih voščilnic ali za analiziranje [[Google Maps|Googlovih zemljevidov]], tudi za transkripcije besedil.<ref name="Grant2010">{{navedi splet |last=Grant |first=Tavia |title=Microwork is the new, new buzzword in global outsourcing |url= http://www.theglobeandmail.com/news/world/microwork-is-the-new-new-buzzword-in-global-outsourcing/article1496456/ |accessdate = 10. marec 2010}}</ref> Ena najbolj znanih takšnih platform je Amazonov Mechanical Turk, katerega tipične naloge so kratki prevodi in iskanje informacij na spletu. Podoben Mechanical Turku je prav tako kitajski [[Witkey]], ki vsebuje spletne strani kot sta Taskcn.com in k68.cn.<ref>{{navedi knjigo|first1=J.| last1=Yang| first2=Lada|last2= Adamic|first3= Mark S.|last3= Ackerman| title=Crowdsourcing and Knowledge Sharing: Strategic User Behavior on Taskcn. Proceedings of the 9th ACM Conference on Electronic Commerce| publisher=USA: University of Michingan| year=2008}}</ref> Na žalost pa pri mikrodelu lahko pride tudi do njegove zlorabe pri raznih raziskavah, [[anketa]]h ali pri pošiljanju nezaželenih sporočil. Nekateri ga uporabljajo za pridobivanje ''všečkov'' na [[Facebook]]u oz. sledilcev na [[Twitter]]ju, spet drugim je v pomoč za boljšo [[Optimizacija spletnih strani|optimizacijo njihovih spletnih strani]].<ref name="Grant2010"/> === Napeljevanje nagradnih iger (inducement prize contest) === Spletno osnovane ideje tekmovanj] ali napeljevanje nagradnih iger, so pogosto sestavljene iz splošnih idej, denarnih nagrad in platform, ki temeljijo na internetu. Slednje omogočajo olajšanje novih zamisli za razpravo. Primer teh tekmovanj je [[IBM|IBM-ov]] 2006 »Innovation Jam«, ki se ga je udeležilo več kot 140.000 mednarodnih udeležencev in prinaša okoli 46.000 idej. Zdi se, da so ideje povezane s tekmovanji, obetavno orodje za crowdsourcing in odprte inovacijske procese. Aktivno sodelovanje potencialnih uporabnikov je ključ do uspeha. Drug primer je [[Netflix Prize]] leta 2009.<ref name="Leimeister2009">{{navedi splet|last1=Leimeister| first1=Jan Marco|last2=M.|first2= Huber|last3= U.|first3= Bretschneider|last4= H.|first4= Krcmar| title=Leveraging Crowdsourcing: Activation-Supporting Components for IT-Based Ideas Competition| url= http://dl.acm.org/citation.cfm?id=1653890| journal=Journal of Management Information Systems |volume=26| issue=1| pages=197-224}}</ref><ref>{{navedi revijo|last1=Ebner| first1=W.| last2=J.|first2= Leimeister|last3= H.|first3= Krcmar| title=Community Engineering for Innovations: The Ideas Competition as a method to nurture a Virtual Community for Innovations| journal=R&D Management| volume=39| issue=4| pages=342-356}}</ref> Ideja je bila, da množica pripravi priporočila glede algoritma bolj natančno kot je Netflix-ov lastni [[algoritem]]. Primer konkurence crowdsourcinga je tudi [[DARPA]] baloon eksperiment iz leta 2009, v katerem DARPA postavi oz. razvrsti 10 balonov na lokacije po vsej ZDA in nato spodbuja ekipe, da tekmujejo kdo bo prvi poročal o lokaciji vseh balonov.<ref>DARPA Network Challenge</ref> Podoben izziv je bil [[Tag Challenge]], ki je zahteval iskanje posameznikov v petih mestih v ZDA in v Evropi, čas za iskanje pa je bil omejen na 12 ur. Pri tem izzivu naj bi šlo za pet tatov draguljev, ki so na begu in iščejo zatočišče v petih različnih mestih po vsem svetu. Njihova imena in izgled so neznani. Vse kar je znano je, da tatovi nosijo obarvane majice s kratkimi rokavi, na katerih je natisnjen logo in skrivna koda. Vse to se zdi skrajno nemogoče, vendar je ekipi, ki jo je vodil Manuel Cebrian, izziv uspelo rešiti v odmerjenem času, našli pa so tri osumljence. Enega v Washingtonu, drugega v Bratislavi in tretjega v New York City-u. K temu je pripomoglo spodbujanje [[Družbeni mediji|družbenih medijev]] in crowsourcing. »Tag Challenge« je bil organiziran z namenom, da prikaže, kako lahko socialni mediji pomagajo zveznim agencijam slediti pravim kriminalcem.<ref>Social media web snares 'criminals'</ref> Odprte inovacijske platforme so zelo učinkovit način crowdsourcinga idej in misli ljudi, za nadaljnje raziskave in razvoj. Crowdsourcing je spletno porazdeljeno reševanje problemov, prav tako pa je proizvodni model, ki se pojavlja v zadnjih letih. Znani primeri proizvodnega model vključujejo Threadless, iStockphoto, [[InnoCentive]], Goldcorp Challenge in uporabniško ustvarjeno oglaševanje tekmovanj. Crowdsourcing je model, ki združuje talent, vplivno iznajdljivost ob hkratnem zmanjševanju stroškov in časa, ki so sicer potrebni za reševanje problemov. Crowdsourcing je omogočen le s pomočjo tehnologije na spletu in je ustvarjalen način [[interaktivnost]]i uporabnikov. InnoCentive družba oz. podjetje je tako crowdsourcing platforma za podjetne raziskave in razvoj, ki se nanašajo na težke znanstvene probleme. Njihov namen je odkriti odgovore in osvojiti denarno nagrado v vrednosti od 10.000 do 100.000 $ na izziv.<ref name="Brabham2008"/> InnoCentive družba je vodilna v Walthamu, MA in Londonu, pri zagotavljanju dostopa do milijonov znanstvenih in tehničnih strokovnjakov iz vsega sveta. Družba trdi, da je stopnja uspešnosti 50% pri zagotavljanju uspešnih rešitev, za prej nerešene znanstvene in tehnične težave. IdeaConnection.com izziva ljudi, da bi prišli do novih izumov in [[Inovacija|inovacij]], [[NineSigma.com]] pa povezuje odjemalce s strokovnjaki z različnih področij. [[X Prize Foundation]] ustvarja in deluje spodbujevalno na tekmovanja, kjer lahko posameznik osvoji med 1.000.000 $ in 30.000.000 $ za reševanje izzivov. Predsednik in izvršni direktor podjetja X Prize Foundation je Dr. Peter H. Diamandis. Še en primer crowdsourcinga je Local Motor. Gre za skupnost 20.000 avtomobilskih inženirjev, oblikovalcev in navdušencev, ki tekmuje za izgradnjo »offroad rally« tovornjakov.<ref name="Ferriss2012"/> === Implicitni množični viri (implicit crowdsourcing) === Crowdsourcing lahko razumemo eksplicitno, kot tudi implicitno. Eksplicitni crowdcourcing uporabnikom omogoča sodelovanje pri ocenjevanju, deljenju in gradnji različnih specifičnih nalog. Implicitno pa po drugi strani pomeni, da uporabniki rešujejo problem, kot stranski učinek nečesa drugega, kar opravljajo. Implicitni crowdsourcing lahko zavzema dve obliki: samostojno ali oprtno. Samostojna oblika ljudem omogoča reševanje problemov, kot stranskih učinkov, kar opravljajo, medtem, ko oprtna oblika jemlje informacije od neke tretje strani, ki zbira informacije.<ref name="AnhaiDoan2011"/> Implicitni množični viri so manj očitni, saj uporabniki ne vedo nujno, da prispevajo, med tem, ko so lahko zelo učinkoviti pri delu, ki ga opravljajo. Vključuje uporabnike, ki delajo neko drugo opravilo, kjer tretja stranka pridobi podatke določene tematike, ki temelji na uporabnikovemu delovanju.<ref name="Brabham2008"/> Dober primer implicitnih množičnih virov so [[ESP igra|ESP igre]], kjer uporabniki skušajo uganiti, kaj predstavljajo določene slike in jih nato označijo. Te oznake so nato uporabljene pri označevanju slik na Googlu. Druga priljubljena uporaba implicitnega crowdsourcinga je [[CAPTCHA]], ki prosi ljudi za reševanje določene naloge za dokazovanje, da so ljudje in ne računalnik.<ref name="AnhaiDoan2011"/> Oprtni množični viri se opazijo predvsem pri spletnih straneh, kot je Google, ki hrani podatke uporabnikov, kot je iskalni niz in odpiranje spletnih strani, zato da bi s tem odkrili ključne besede za oglase, pravopisne popravke in sopomenke. Na ta način uporabniki nenamerno pomagajo pri modifikaciji obstoječih sistemov, kot je Googlov [[AdWords]].<ref>{{navedi knjigo|last1 = Kittur| first1 =A.| last2 = Chi |first2 = E.H.|last3 = Sun|first3 = B|title=Crowdsourcing user studies with Mechanical Turk| publisher=CHI 2008| year=2008}}</ref> == Crowdsourcing orodja/storitve == === Tipologija === Različni avtorji govorijo o različnih tipologijah,<ref name=p2p>{{navedi splet |url= http://p2pfoundation.net/Crowdsourcing |title= p2pfoundation |accessdate=21. maj 2013}}</ref> po katerih lahko razvrščamo crowdsourcing orodja/storitve. ==== Tipologija množic ==== Nicholas Carr<ref name="p2p"/> je tipologijo množic razdelil na: * Množica družbene produkcije: sestoji iz velike skupine posameznikov, ki nudijo svoje specifične sposobnosti za pomoč pri kreiranju nekaterih produktov, kot na primer [http://sl.wikipedia.org/ Wikipedia] ali [[Linux]]. * Ocenjevalna množica: deluje kot raziskovalna skupina, ki nudi sodbe o nekaterih kompleksnih zadevah, ki so v nekaterih primerih bolj natančne od sodb posameznikov. * Množica za rudarjenje podatkov: velika skupina, ki preko svojih akcij, a pogosto brez eksplicitnega vedenja njenih članov, proizvaja nabor vedenjskih podatkov, ki se jih lahko zbere in analizira za namene vpogleda v vedenjske ali tržne vzorce (primer: množica, ki napaja [[Google|Googlov]] iskalni algoritem in [[Amazon.com|Amazonov]] sistem predlaganih izdelkov). * Mreženjska množice: skupina, ki izmenjuje informacije preko skupnega komunikacijskega omrežja, kot je telefonsko omrežje ali Facebook ali Twitter. Clay Shirky<ref name="p2p"/> je predlagal še peti tip množice: * Transakcijska množica: skupina, ki se uporablja za sprožanje in koordinacijo tistega, kar je pretežno le point-to-point transakcija. Takšne množice na primer zbirajo [[Match.com]], [[eBay]], [[Innocentive]], [[LinkedIn]] in podobne storitve. Dodatne predlagane kategorije: * Dogodkovna množica: skupina, ki se organizira preko online komunikacije za določen dogodek, ki se bo odvil v online ali resničnem svetu in ima lahko politične, družbene, estetske ali druge namene. * Množica virov: skupina, ki jo najbolje predstavljajo platforme za množično financiranje (Crowdfunding, kot so na primer [[Kickstarter]], Kiva in [[Indiegogo]]. Te platforme agregirajo majhne prispevke za dokončanje projektov. Omogočajo sodelovanje pri financiranju projektov, ki bi bili drugače nedostopni za povprečnega posameznika, ki želi prispevati. Hkrati pa proizvajajo tudi financiranje potrebno za proizvajalce, ki pred obstojem takšne platforme ne bi bili zmožni zbiranja sredstev. Moč se torej skriva v agregaciji majhnih prispevkov velike množice. ==== Participativna in povabilna tipologija ==== Jeffery Philips<ref>{{navedi knjigo |last=Philips|first=Jeffery |editor-first=Paul| editor-last=Sloan |title=A Guide to Open Innovation and Crowdsourcing |publisher=Kogan Page |date=2011 |pages=22–36 |chapter=Open Innovation Typology}}</ref> participativno in povabilno tipologijo definira skozi: * Sugestivno participativno (ang. Suggestive Participative) Sugestivno participativne storitve so tiste, na katerih lahko vsi objavijo svoje prispevke, ki so kakorkoli povezane s tematiko storitve. Spodbuja se medsebojna komunikacija in oblikovanje skupnosti. Primer take storitve je Dellova storitev Idea Storm. * Sugestivno povabilno (ang. Suggestive Invitational) Sugestivno povabilne storitve spodbujajo uporabnike k sodelovanju preko izzivov. Večinoma gre za kratkotrajnejša obdobja sodelovanja, v katerem se poudarja skupinsko delo, ki pripelje do želenega cilja oz. potrebne rešitve. Primer take storitve je AMP's IdeaLab * Direktno povabilno (ang. Directed Invitational) Dogajanje in sodelovanje v direktno povabilnih storitvah je vnaprej določeno in strukturirano. Vsebina je specifična, uporabniki pa so strokovnjaki na svojem področju. Primer take storitve je Procter & Gamble storitev Connect and Develop. *Direktno participativno (ang. Directed Participative) Pri direktno participativnih storitvah k razpravi o določeni tematiki spodbujajo sponzorji storitve. Sodelujejo lahko vsi zainteresirani, a morajo biti njihovi prispevki vezani na razpravljajočo tematiko. Večinoma gre za mnenja uporabnikov ali njihove ideje glede storitev. Primer take storitve je AMP Bank IdeaLab. ==== Motivacijska tipologija ==== Derek Smith in drugi<ref name="p2p"/><ref>{{navedi splet |url= http://timreview.ca/article/657 |title= How Can Entrepreneurs Motivate Crowdsourcing Participants? |accessdate= 20. maj 2013 |author1= Smith, Derek |author2= Mohammad Mehdi |author3= Gharaei Manesh |author4= Asrar Alshaikh |year= februar 2013 |archive-date= 2013-06-05 |archive-url= https://web.archive.org/web/20130605023646/http://timreview.ca/article/657 |url-status= dead }}</ref> (2013) prepoznavajo tri tipe crowdsourcinga v povezavi z motivacijo udeležencev: temelječe na nalogi (angl. Task-based), temelječe na delavcih (angl. Employe-based) ter izmenjavi informacij (angl. Information-exchange). Pri tipu, ki temelji na nalogi (angl. Task-based), udeleženci opravljajo specifično nalogo ali vrsto nalog. Med udeleženci, kjer po navadi ne obstaja nikakršno razmerje, ugotavljajo naslednje motivacijske zagone: takojšnje finančno plačilo za različno velike količine, izboljševanje spretnosti, užitek, zabava ter občutek skupnosti. V tem tipu crowdsourcinga so po navadi naloge povezane z elektroniko, oblikovanjem, izdelki digitalnih medijev, majicami, grafiko, oglaševanjem in spletnimi stranmi. Udeleženci so v tipu, ki temelji na delavcih (angl. Employe-based) zaposleni s strani gostitelja (v tem primeru podjetja). Pri tem tipu Smith in drugi ugotavljajo, da udeleženci vidijo motivacijo predvsem pri takojšnjih izplačilih nagrad in priznanj, kariernih napredovanj in strokovnemu razvoju. V tem tipu crowdsourcinga so po navadi naloge povezane z iskanjem novih idej in jezikovnimi prevodi. Izmenjava informacij (angl. Information-exchange) predstavlja tip crowdsourcinga, kjer udeleženci iščejo ali pa ponujajo tehnične informacije (vloga se lahko spreminja). Poleg tehničnih informacij pa nekatere naloge zahtevajo tudi ustvarjalnost. Motivacija se kaže v dostopu do tehničnih strokovnjakov, ki rešujejo nastale težave, učenju, zabavi ter občutkom skupnosti. ==== Ekonomija globalnega znanja ==== Ross DawsonRoss Dawson<ref name="p2p"/><ref>{{navedi splet |url= http://www.mycustomer.com/topic/customer-intelligence/ross-dawson-six-tools-start-your-crowdsourcing-strategy/109914 |title= Six tools to kickstart your crowdsourcing strategy |accessdate= 20. maj 2013 |author= Ross, Dawson |year= 2010}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> govori o ekonomiji globalnega znanja, ki je kot tipologija sestavljena iz: * Porazdeljenih inovacijskih platform: Ugotovili so, da več kot polovica ljudi ki je rešila izzive, za spodbujanje že vedo odgovore na vprašanja. Zakaj bi potem morali ponovno rešiti problem, če lahko najdejo nekoga ki že pozna odgovore. * Idejne platforme: Včasih se teh platform ne vidi, vendar pa so to platforme, kjer ljudje znotraj organizacij pogosto vložijo ideje oziroma predloge, ki zmanjšajo porabo, ustvarijo nov izdelek, novo storitev, izboljšajo proces in konstantno urejajo svoje predloge. Velikokrat te predlogi postanejo inovacije, ki omogočijo napredek posamezne organizacije. * Nagrade za inovacije: Vsakdo lahko svoje inovacije in ideje objavi, drugi pa glasujejo o teh idejah ter pripomorejo k idejni učinkovitosti same inovacije in pripomorejo k zmagi določene ideje inovacije, lastnik ideje pa prejme četrt milijona dolarjev. * Napovedni trgi: Podjetja, ki prodajajo programsko opremo zelo težko predvidijo rast oziroma padec prodaje njihovih izdelkov. Na trgu programske opreme prihaja zaradi različnih razlogov do številnih nihanj. Prodajalci programske opreme v veliki večini podajo veliko bolj natančne napovedi rasti oziroma padanja prodaje programske opreme, zato so veliko bolj zanesljivi. * Konkurenčne platforme: DesignCrowd, [[Crowdspring]] in Guerra Creativa ([http://rossdawsonblog.com/weblog/archives/2010/07/six_platforms_t.html/ Ross Dawson Blog]). ==== Znanost (znanje) prebivalcev ==== Wiggins in Crowston<ref name="p2p"/><ref>{{navedi konferenco |first1= Andrea|last1= Wiggins |first2= Kevin|last2= Crowston |title= Conservation to Crowdsourcing: A Typology of Citizen Science |book-title=Conference Paper|date= 2011 |location= Koloa, HI |date=14. maj 2013}}</ref> ločita naslednje vidike tipologije znanosti prebivalcev: * Akcija (ang. action) * Zaščita (ang. conservation) * Proučevanje (ang. investigation) * Virtualnost (ang. virtual) * Izobraževanje (ang. education) Navedene kategorije se razlikujejo v primarnih ciljih in v pomembnosti fizične prisotnosti za sodelovanje. ==== Mikro, makro, finance, tekmovalnost ==== David Bratvold deli crowdsourcing na naslednje kategorije:<ref name="p2p"/> * Mikropravila (npr. [[Amazon Mechanical Turk|Mechanical Turk]]) * Makropravila (npr. [[Netflix]]) * Skupinsko financiranje (npr. [[CrowdRise]]) * Skupinsko tekmovanje (npr. 99designs, Launchsite) === Orodja === ==== Kickstarter ==== [[Kickstarter]] je največja svetovna socialna platforma za financiranje ustvarjalnih in kreativnih projektov, ki je bila ustanovljena leta 2009. Kickstarter je namenjen kreativnim posameznikom iz različnih področji, ki imajo idejo, a za njeno uresničitev nimajo dovolj sredstev. Finančna podpora projekom, ki se na platformi zbirajo, poteka preko mini investicij ali donatorstva. Če je ideja dobro marketinško promovirana in če v njej ljudje (potencialni donatorji) prepoznajo potencial, bo projekt tako lahko zbral potrebna finančna sredstva. Kickstarter od drugih podobnih storitev loči ideja oz. podjetniški model »vse ali nič«, v katerem posamezni projekt prejme finančna sredstva le v primeru, da svoje cilje doseže v predvidenem času. V letu 2011 je Kickstarter zbral preko 100 milijonov dolarjev za kreativne projekte iz različnih tematik (od glasbe in filma do oglaševalskih, tehnoloških in prehrambenih tematik). ==== CrowdRise ==== [[CrowdRise]] je inovativna storitev crowdsourcinga, ki je bila ustanovljena leta 2010. Gre za skupnost posameznikov, ki na spletu zbirajo sredstva za različne dobrodelne in druge namene. Na CrowdRise-u lahko vsak posameznik (ali ne-profitne organizacije) brezplačno začnejo ali prenesejo svojo akcijo zbiranja denarja. Poleg učinkovite in brezplačne storitve CrowdRise ponuja tudi nove ter inovativne načine zbiranja sredstev, ki so razdeljeni v naslednje kategorije: dobrodelni teki, prostovoljstvo, rojstnodnevno ter poročno zbiranje sredstev v dobrodelne namene in drugi kreativni načini zbiranja sredstev. CrowdRise storitev je inovativna zato, ker ponuja nove načine zbiranja denarja, pa tudi preoblikovanje udeležencev v aktivne in uspešne spletne zbiratelje sredstev (preko točkovno-nagradnega sistema in t. i. [[igrifikacija|igrifikacije]]. Ideja CrowdRise-a je, da bodo ljudje pogosteje prispevali sredstva, če bo sam postopek prispevanja postal bolj zabaven. ==== Amazon Mechanical Turk==== [[Amazon Mechanical Turk]] je zelo popularna storitev crowdsourcinga, saj je na njej registriranih že več kot pol milijona uporabnikov. Kot platforma od leta 2003 ustvarja trg enostavnih nalog, ki jih računalniki (še) ne morejo opraviti sami (kot npr. urejanje besedil, prepis zvočnega posnetka, izpolnjevanje anket, klikanje reklam ipd.). Ideja storitve je oblikovanje trga majhnih nalog za majhno plačilo, njen slogan pa nudenje »umetno umetne« inteligence. Storitev je namenjena potencialnim delavcem in naročnikom. Delavcem je preko storitve vsak trenutek ponujenih več kot 200 tisoč nalog, ki praviloma ne vzamejo veliko časa. Opravljeno delo je plačano, a to večinoma ne preseže vrednosti enega dolarja. Naročnikom (ki objavijo posamezno delo), pa storitev omogoča občutno zmanjšanje stroškov. ==== Xprize ==== [[X Prize Foundation|Xprize]] je eno najboljših orodij/storitev crowdsourcinga danes. Xprize je neprofitna organizacija, ki oblikuje in upravlja javna tekmovanja, ki imajo namen spodbujanja tehnološkega napredka v dobro človeštva. Misija Xprize-a je prenesti radikalne preboje v benefit človeštva preko motiviranega tekmovanja. Spodbuja visoko profilirana tekmovanja, ki motivirajo posameznike, podjetja in organizacije vseh disciplin, da razvijajo inovativne ideje in tehnologije, ki pomagajo pri reševanju velikih izzivov, ki omejujejo človeški napredek. ==== Cofundos ==== Podobno orodje crowdsourcinga je Cofundos, ki pomaga pri realizaciji dobrih odprtokodnih sofwareskih idej tako, da priskrbuje platformo za diskusije in oplemenitenje ter z vzpostavljanjem procesa za organiziranje prispevkov in zanimanja različnih interesnih skupin. Cofundos temelji na spodnjih principih: * Dostopno znanje in odprta koda * Sloves in skupnost * Pravičnost in zaupanje * Velike spremembe se doseže preko malih korakov Cofundos v praksi deluje tako, da nekdo objavi idejo projekta. To idejo ostali prediskutirajo, jo izboljšajo, prispevajo in ponudijo sredstva za njeno realizacijo. V naslednjem koraku specialisti ponudijo realizacijo te projektne ideje v določenem časovnem okviru in za določeno vsoto denarja. Za tem ponudniki glasujejo o sprejetju najboljše ponudbe. Ko jo izberejo, izbrani specialist realizira projekt. V naslednjem koraku ponudniki glasujejo o tem ali je bil projekt uspešno realiziran in če je bil, donirajo ponujeno vsoto sredstev izbranemu specialistu. ==== Ennovent ==== Ennovent pospešuje inovacije za trajnostni razvoj na trgih z nizkim dohodkom. Ennovent deluje na globalni ravni z namenom raziskovanja, zagona, financiranja in povečanja najboljših inovacij. Ennovent predstavlja zanesljivo prihodnost ljudem z nizkim dohodkom. Ljudje z nizkim dohodkom imajo omejen dostop do osnovnih dobrin, storitev in omejitev za dobavo dela, izdelkov ter storitev na trg. Poslanstvo Ennoventa je torej pospešiti inovacije za trajnostni razvoj na trgih z nizkim dohodkom. Ennovent omogoča štiri glavne storitve svojim uporabnikom: *Odkritje: Poiskati in izbrati najboljše inovacije *Zagon: Razviti in izboljšati poslovne modele *Financiranje: Omogočiti financiranje podjetjem *Prilagajanje: Povečati delovanje in imeti trajni vpliv Ennovent ima namen prodreti na globalni trg, trenutno pa se ukvarjajo predvsem z Indijskim trgom. ==== NineSigma ==== [[NineSigma]] je podjetje v polni lasti NineSigma Europe, ki ima sedež v Leuvenu v Belgiji. Z nekaj hčerinskimi uradi, ki se nahajajo v celotni regiji, pomagajo evropskim podjetjim graditi odprte inovacije s katerimi želijo povečalti dostop do novih možnih znanj, rešitev in moči. NineSigma Europe združuje skupino inovativnih strokovnjakov, ki zagotavljajo najvišjo profesionalno raven pri inovacijah odprtih produktov, storitev in praks. Njihov prodajni direktorij se nahaja na ozemlju, kjer opravljajo svoje storitve in tako lažje razumejo kulturo, kjer svoje storitve opravljajo. Njihovi programski menedžerji imajo širok razpon znanja in izkušenj v vseh večjih industrijskih sektorjih. ==== InnoCentive ==== [[InnoCentive]] je eno izmed vodilnih podjetij na področju crowdsourcinga, kjer ljudje iz celega sveta tekmujejo v zagotovitvi idej in rešitev za pomembne poslovne, družbene, politične, znanstvene in tehnične izzive. InnoCentive] ponuja 300.000 reševalcev iz 200 držav, skupaj pa so rešili že več kot 13 milijonov težav. Med njihove partnerje se štejejo številna znana podjetja: [[AARP|AARP Foundation]], [[Air Force Research Laboratory]], [[Booz Allen Hamilton]], [[Cleveland Clinic]], [[Eli Lilly and Company]], [[EMC Corporation]], [[NASA]], [[Nature Publishing Group]], [[Procter and Gamble]], [[Scientific American]], [[Syngenta]], [[The Economist]], [[Thomson Reuters]]... ==== Indiegogo ==== [[Indiegogo]] je platforma za množično financiranje, kjer ljudje iščejo denar za svoje ideje. Indiegogo ponuja brezplačno registracijo, vendar pa odvzema delež od pridobljenega denarja – 4% če pridobiš načrtovan znesek ter 9% za nenačrtovan znesek. Na voljo je kateremukoli uporabniku iz celega sveta, vse dokler ima ta uporabnik veljaven bančni račun. Uporabniki platforme Indiegogo so do sedaj zbrali že več milijonov dolarjev, z več kot 65.000 kampanjami v 211 državah. ==== GeniusRocket ==== [[GeniusRocket]] je ustvarjalna video agencija, zgrajena na principu crowdsourcinga. Leta 2007 so jo ustanovili Mathew Gross, Mike Ford, Nicco Mele, BoB Kiernan, Sally Ford in Joe Trippi, soustanovitelj pa je Mark Walsh. GeniusRocket je edino znano profesionalno podjetje, ki uporablja crowdsourcing v vodah video produkcije. Njihovo področje zajema predvsem video produkcijo, ki jo opravljajo zunanji sodelavci. Z drugimi besedami, so mešanica dveh močno različnih kreativnih modelov. Agencija priskrbi talent, ugodno ponudbo in hitrost, ki jo omogoča crowdsourcing, hkrati pa zagotavljajo kakovost, zasebnost in ustvarjalnost, ki jo je pričakovati od agencije svetovnega ranga. Agencija omogoča sodelovanje z briljantnimi umi okoli 600 ustvarjalnih strokovnjakov iz področij animacije, pisanja, kreativnosti ipd. Zagotavljajo uspeh, saj nadzorujejo vsak korak od nastanka projekta od ideje ter do končne prodaje in analize kampaneje. ==== Utest ==== [[Utest Inc.]] je podjetje za testiranje programske opreme. Družba s sedežem v Southborough, Massachusetts je bila ustanovljena avgusta 2007. Ustanovitela Doron Reuveni in Roy Salomon sta pričela z $ 2,3 milijona v izhodiščnih sredstvih Mesco doo in podjetja za tehnološki razvoj Massachusetts (Massachusetts Technology Development Corporation). Utest je zabeleženo kot prvo podjetje, ki je uvedlo preizkušanje v divjini (ang. in-the-wild testing) oziroma metodo zagotavljanja kakovosti, ki temelji na crowdsourcingu. Utest dopolnjuje globalna skupnost več kot 60.000 strokovnih preizkuševalcev programske opreme v 190 državah po svetu. Preizkuševalci preizkušajo programsko opremo na spletu, mobilnih in namiznih napravah pod vsakdanjim pogoji, kar je v veliko pomoč razvijalcem programske opreme. Podjetjem omogočajo hitrejši zagon aplikacije, pri nižjih skupnih stroških in z izboljšano zanesljivostjo delovanja. Danes sodelujejo z vodilnimi podjetji kot so: [[Google]], [[USA Today]], [[Zynga]], [[Microsoft]] in [[The Container Store]]. ==== Top Coder ==== [[TopCoder]] je podjetje, ki upravlja tekmovanja v računalniškem programiranju. TopCoder vsakih štirinajst dni gosti spletna tekmovanja v programiranju - znane kot SST ali boji v eni rundi (ang. single round matches) - pa tudi tedenska tekmovanja v oblikovanju in razvoju. Delo v oblikovanju in razvoju proizvaja uporabno programsko opremo, za katero ima licenco za prodajo TopCoder, proizvajalci oziroma tekmovalci pa so plačani z deležem od prodaje. Programska oprema, ki nastane na tekmovanjih je po navadi subvencionirana s strani potencialnih uporabnikov. Poslovni načrt za TopCoder obsega več ciljev, npr. kot zaposlitveni center za programerje, ki se lahko izkažejo na njihovih tekmovanjih, kjer se predstavljajo potencialnim delodajalcem, delujejo pa tudi kot podjetje, ki za naročnike z outsourcingom oziroma crowdsourcingom izvaja projekte. == Raziskave o crowdsourcingu == Pojav »crowdsourcing« ni bil zanimiv samo za posameznike, ki so se zapletli v takšne skupnosti, ampak tudi za različne raziskovalce. Tako se je na temo crowdsourcinga pojavilo ogromno raziskav, ki so se omenjenega pojava lotile iz različnih zornih kotov, odvisno od tega, kaj so raziskovalci želeli preučiti. Spodaj so tako predstavljene tri raziskave, katere rezultati lahko pridejo prav posameznikom ali večjim korporacijam, ki si želijo ustvariti omenjeno skupnost. Prva raziskava nam predstavi dva modela oblikovanja takšne skupnosti. Sledi raziskava, ki se je ukvarjala s pomenom nagrajevanja za čim bolj uspešno delo. Zadnja raziskava pa se ukvarja z učinkovitostjo podjetja [[Amazon Mechanical Turk]] (MTurk), katera se ukvarja z iskanjem pravih ljudi za pravo delo v omenjenih skupnostih. Raziskava iz leta 2013 se je ukvarjala z vprašanjem, kakšna mora biti sestava takšne [[skupnost]]i, da je delo čim bolj učinkovito in produktivno.<ref name="parvanta2013">{{navedi splet|last1=Parvanta|first1=Claudia|last2=Yannig|first2= Roth|last3= Heidi|first3= Keller|title=Crowdsourcing 101: A Few Basics to Make You the Leader of the Pack|url=http://hpp.sagepub.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/content/14/2/163.full.pdf+html|accessdate=8. januar 2013}}</ref> Omenjeni raziskovalci so skozi študijo različnih tovrstnih skupin prišli do dveh modelov, ki sta tako rekoč recept za uspešno in najbolj učinkovito delovanje skupine. Prvi model govori o pomembnosti štirih F faktorjev (Fun, Fulfilment, Fame in Fortune). To so faktorji, ki so potrebni za [[motivacija|motivacijo]] takšnih skupnosti. Tako mora biti delo, za katerega sestavljamo skupnost, zabavno oziroma zanimivo (Fun). Omenjeno delo naj bo usmerjeno k uporabnosti, tako da bodo ljudje ob končanem delu imeli občutek notranjega zadovoljstva z dejstvom, da so naredili nekaj pomembnega za svet. Slava je v tem kontekstu mišljena kot 15 min slave za posameznika, ki je sodeloval v nečem pomembnem in bo ob tem predstavljen kot eden ključnih členov tega dosežka. Premoženje (Fortune) oziroma zaslužek je faktor, ki mora biti še posebej visok, če so ostali navedeni fakotrji šibki. Drugi model pa sestoji iz formule 90/9/1 na podlagi opazovanja [[virtualna skupnost|virtualne skupnosti]]. Zanj je značilno, da sestoji iz 90% pasivnih posameznikov, ki samo spremljajo objave, 9 % delno aktivnih posameznikov, ki prebirajo objave in občasno tudi sami objavljajo ali komentirajo, in 1 % aktivnih posameznikov, ki redno komentirajo in objavljajo. Na podlagi tega pravi, da je za čim bolj učinkovito in produktivno skupinsko delo potrebno najprej zbrati 90 % posameznikov, ki so navdušeni nad tovrstno tematiko in bodo podali širok okvir, znotraj katerega se bo odvijalo delo. Nato je potrebno najti 1% kreativnih posameznikov, ki se bodo zakopali v delo in ideje spremenili v realnost. Tukaj pa preidemo še na zadnjih 9 % ljudi, ki sestoji iz navdušencev nad dobljenim produktom in so pripravljeni za testiranje in podajanje objektivnih ter subjektivnih mnenj, ki služijo za izboljšave in morebitne popravke. Nekatere raziskave kažejo na to, da uporabniki svoja prizadevanja oz. rezultate svojega dela prilagajajo nagradam, ki se razlikujejo glede na sposobnosti uporabnikov.<ref name="dipalantino2011">{{navedi splet|last1=DiPalantino|first1=Dominic|last2=Thomas|first2= Karagiannis|last3= Milan|first3= Vojnovic|title=Individual and Collective User Behavior in Crowdsourcing Services|url=http://research.microsoft.com/pubs/131632/MSR-TR-2010-59.pdf |date=junij 2011}}</ref> Analiza kaže, da sta intenzivnost [[konkurenca|konkurence]] in pogostost ponavljajočih tekmovanj med istimi uporabniki (»delavci«) ena najpomembnejših dejavnikov za napovedovanje zaslužka posameznikov. Ti medtem ko ponujajo rešitve tekmujejo med sabo, saj se hočejo pred ponudnikom naloge pokazati kot posameznik z veliko znanja. Kompetitivni trg uporabnika prisili, da se skozi čas zboljšuje, da pridobiva izkušnje, ki mu pomagajo pri nadaljnjih nalogah. Zato velja predvsem individualno ponujanje rešitev, saj je vrednost nagrade pri posamezniku višja, kot pri tistih, ki so videni kot neka skupnost. Povečanje števila vlog vodi v zmanjšanje vrednosti nagrade. Kljub temu, pa vsaka opravljena naloga s strani [[množica|množice]] ni nagrajena. V več primerih gre za to, da so ravno izkušnje in posameznikova potrpežljivost tisto, kar je s časom nagrajeno. Kot je vidno iz raziskav,<ref name="niederer2010">{{navedi splet|last1=Niederer|first1=Sabine|last2=Jose|first2=van Dijck|title=Wisdom of the Crowd or Technicity of Content? Wikipedia as a socio-technical system|url=http://ivz.fdvinfo.net/uploadi/editor/1302345028niederer_wisdom_of_the_crowd_or_technicity_of_content.pdf|accessdate=7. julij 2010}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> je [[Wikipedija|Wikipedia]] lep primer za to. Je odprt sistem, h kateremu svoje znanje prispeva širša množica. Wikipedia ima [[hierarhična struktura|hierarhično strukturo]], kjer imajo pripadniki določenega »sloja« svoje pravice in dolžnosti. Na sploh se uspešnost Wikipedije in njenih objav odlikuje v disciplinskem sistemu. Ta podeljuje nagrade za uspešno sodelovanje, posameznik se lahko povzpne tudi do administratorskega nivoja. Tisti, ki [[sidrna pravila|sidrnih pravil]] namenjenih vsem uporabnikom ne upoštevajo, pa hitro pristanejo na listi [[blokiran uporabnik|blokiranih uporabnikov]]. Zato je pomembno, da posameznik, ki sodeluje v »crowdsourcingu« pozna in sprejema pravila, saj so le ta nekakšen pogoj za nagrajevanje njegovega lastnega dela. Avtorji nekaterih raziskav poskušajo raziskati izvedljivost vodenja spletne ocenjevalne uspešnosti interakcije med anonimnimi, nenadzorovanimi, plačanimi udeleženci, ki so zaposleni preko Amazon Mechanical Turk (MTurk).<ref name="komarov2013">{{navedi splet|last1=Komarov|first1=Steven|last2=Katharina|first2= Reinecke|last3= Krzysztof Z.|first3= Gajos|title=Crowdsourcing Performance Evaluations of User Interfaces|url=http://www.eecs.harvard.edu/~kgajos/papers/2013/komarov13crowdsourcing.pdf|accessdate=2. maj 2013}}</ref> Online/Spletni trgi dela, kot so Amazon Mechanical Turk, zagotavljajo privlačno izhodišče za izvajanje eksperimentov na človeških subjektih, saj je enostavnost zaposlovanja, nizki stroški in raznolik skupek potencialov udeležencev omogočil obsežnejše izvajanje eksperimentov in hitrejše eksperimentalne roke v primerjavi z laboratorijskimi nastavitvami. Vendar pa, ker eksperimentator nima neposrednega nadzora nad okoljem in vedenjem udeležencev, je zaskrbljenost glede kakovosti podatkov, ki so bili zbrani v spletnih okoljih, upravičena. Izvedli so tri uspešne poskuse za ocenitev treh, prej dobro preučenih modelov [[uporabniški vmesnik|uporabniškega vmesnika]]. Vsak poskus so izvedli tako v laboratoriju kot na spletu z udeleženci, ki so zaposleni preko Amazon Mechanical Turk. Analiza rezultatov ni prinesla nobenih dokazov o večjih ali bistveno različnih podatkih, ki so bili zbrani v dveh okoljih. Vse statistično pomembne razlike, ugotovljene v laboratoriju, so bile prisotne tudi v Amazon Mechanical Turku-u, prav tako pa je bila tudi velikost učinka podobna. Poleg tega ni bilo razlik v stopnji napak, doslednosti ali stopnji izkoriščanja mehanizmov novih interakcij, ki so bile uvedene v poskusih. Ti rezultati kažejo, da je lahko Amazon Mechanical Turk produktivno okolje za izvajanje uspešnosti ocenjevanja uporabniških vmesnikov. == Kritike == Kar se tiče pojava »crowdsourcinga« gre zaznati veliko pohval, pozitivnih mnenj, hkrati pa je prisotnih tudi precej kritik. Medtem, ko se nekatere kritike nanašajo na ekonomski vidik ter kvaliteto objav, pa je zanemarjen [[Etika|etični vidik]]. V tem delu bodo predstavljene tehnike neetičnega obnašanja vodilnih pri »crowdsourcingu«, ne glede na to, ali to počnejo vedoč ali ne vedoč.<ref name=harris2011>{{navedi konferenco |first= Christopher G. |last= Harris |authorlink= Christopher G. Harris |title= IEEE International Conference on Privacy, Security, Risk, and Trust, and IEEE International Conference on Social Computing |book-title= Dirty Deeds Done Dirt Cheap: A Darker Side to Crowdsourcing |pages= 1314 – 1317 |publisher= The University of Iowa |date= 2011 |location= Iowa City |url= http://myweb.uiowa.edu/cgharris/papers/harris_c08.pdf |accessdate= 2013-05-20 |archive-date= 2014-02-26 |archive-url= https://web.archive.org/web/20140226164130/http://myweb.uiowa.edu/cgharris/papers/harris_c08.pdf |url-status= dead }}</ref> Kritik crowdsourcinga je v stroki precej manj kakor hvale, pa vendar nekateri avtorji opažajo pasti spletnega delovanja množic. Najpogostejše kritike se nanašajo na to, da čeprav lahko crowdsourcing določenim ljudem, ki sodelujejo pri projektih, prinaša prihodke od dobička, drugim ljudem ta isti proces odvzema zaposlitev. Na primer, če so uporabniki na forumu boljši svetovalci glede popravila internetne linije kot zaposleni svetovalci, lahko slednji ostanejo brez službe. Kar pa ni vedno nujno slabo, saj je to naraven razvoj v sferi [[internet]]a. Ko so denimo nastali turistični spletni portali, na katerih so ljudje lahko rezervirali lete in apartmaje, je poklic potovalnih agentov postav nepotreben, vendar pa so se na ta način verjetno odprle priložnosti drugje. Edini problem pretiranega zanašanja podjetij na crowdsourcing, lahko nastane, ko morajo podjetja upravičiti velike investicije v razvoj [[Tehnologija|tehnologij]]. Crowdsourcing je namreč zelo poceni način, kako priti do novih rešitev, vendar pa včasih to ni dovolj. Zato lahko podjetja, ki se ne zanašajo toliko na crowdsourcing, temveč vlagajo v tehnologijo, na dolgi rok preidejo v prednost pred tistimi, ki se tega poslužujejo.<ref name=morphy2009>{{navedi splet|url=http://67.227.152.205/pdfs/LinuxInsider%202009-04-24.pdf|title=The Dark Side of Crowdsourcing|accessdate=2013-05-20|last=Morphy|first=Erika|authorlink=Erika Morphy|date=2009-04-24|archive-date=2014-02-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20140228043642/http://67.227.152.205/pdfs/LinuxInsider%202009-04-24.pdf|url-status=dead}}</ref> Prav tako nekateri avtorji opozarjajo na to, da si podjetja, kadar izkoriščajo crowdsourcing, odrežejo največji kos pogače. Tisti, ki ponudijo platformo in ki spodbudi crowdsourcing pa lahko iz rezultatov tega procesa naredi produkte, od katerih ima profit. Lahko pa se zgodi, da uporabnikom za njihov prispevek ne plačajo niti centa, čeprav brez njihove pomoči ne bi imeli vsebine, torej ne bi bile tako zanimive in obiskane.<ref name="Brabham2008"/> Lep primer tega sta denimo [[Facebook]] in [[Youtube]], ki živita od vsebin, ki jih nanj nalagajo uporabniki. Poleg tega se pri crowdsourcingu pojavlja tudi kritika različnih mnenj. Ugotovljeno je bilo namreč, da na spletu v večini aktivno sodeluje pretežno bela, višje izobražena populacija, pod 30. letom starosti. V tem primeru torej ne gre za rešitve, ki so najboljše za celotno populacijo, temveč za rešitve, ki najbolj ustrezajo zgoraj opisani skupini.<ref name="Brabham2008"/> === Socialni inženiring === Veliko kritik crowdsourcinga pa se nanaša tudi na velik potencial spleta v smislu zlorabe in neetičnosti. Študije kažejo, da ljudje, ko so del množice in so v njej anonimni, odreagirajo drugače, kot bi sicer.<ref name="harris2011"/> Tehnike socialnega inženiringa so tako lahko uporabljene za manipulacijo ljudi z namenom, da opravljajo določeno delo ali pa za pridobivanje osebnih podatkov, katere nato zlorabijo – pogosto s krajo identitete.<ref name="harris2011"/> === Testi preverjanja človečnosti === Druga tehnika je do določene mere povezana s prvo. Računalniški testi za ljudi so uporabljeni za preprečevanje avtomatiziranih strojev, tako imenovanih »botov«, ki so programirani, za opravljanje določenih del namesto ljudi. Kot mehanizem preverjanja je po navadi uporabljeno ne povesem razločno napisano besedilo, ki ga mora uporabnik prepisati, medtem ko »boti« tega niso sposobni storiti.<ref name="harris2011"/> === Napadi in zbeži === Čedalje več [[Spletna stran|spletnih strani]] in [[Spletni forum|spletnih forumov]] zahteva od uporabnika vnos [[Osebni podatek|osebnih podatkov]]. Obstajajo pa tudi [[Spletna stran|spletne strani]], katerih cilj je drugačen. Tako želijo čim višjo stopnjo anonimnosti in teh podatkov ne zahtevajo. Pri takšnih [[Spletni forum|spletnih forumih]] pa lahko prihaja do nevarnosti zlorabe, saj si je moč zgraditi lažno zaupanje drugih, ki ga lahko zlorabijo na različne načine.<ref name="harris2011"/> Zaradi zgoraj naštetih pojavov, ki smo jim pogosto priča v življenju na spletu, je potrebno kritično gledati na [[Etika|etični vidik]] »crowdsourcinga«. Potrebno je slediti smernicam, kako ga izboljšati, raziskati trenutne [[Etika|etične meje]] ter v obzir vzeti, kako so trenutne strani, ki temeljijo na »crowdsourcingu«, sposobne postaviti [[Etika|etične standarde]]. === Primeri zlorab crowdsourcinga: nerealne kritike === Spletne strani s kritikami oz. ocenami (restavracij, potovanj itd.) – kritike so velikokrat eden glavnih razlogov za ali proti nečemu (ogledu filma, odločanju o prehrani o tem, kam iti na dopust itd.). S pomočjo podkupovanja uporabnikov ali lastnikov spletnih strani, kjer so kritike pomemben del poslovanja, lahko podjetja nadzirajo kakšne kritike bo dobil njihov izdelek/storitev, in lahko tako ustvarjajo lažno sliko o dejanski kakovosti proizvodov oziroma storitev. === Nadzor === Crowdsourcing se lahko izkorišča tudi za to, da se pripadnike določenih [[Etnična skupina|etničnih]] ali verskih skupin oz. marginalnih združb lažje nadzoruje s tem, da se iskanje določenih ljudi spremeni v [[Računalniška igra|računalniško igro]] ipd.<ref>{{navedi splet|url= http://www.theverge.com/2013/4/18/4238768/online-witch-hunt-for-boston-bomber-leads-to-ny-post-cover-photo-mess|title=Online witch hunt for Boston bomber leads to NY Post cover photo of innocent »suspects«|accessdate=2013-05-20|last=Popper|first=Ben|authorlink= Ben Popper|date=2013}}</ref> === Zbiranje informacij === Mnoge spletne strani zahtevajo veliko informacij o osebi (stan, prebivališče, šolo itd.), kar je lahko problematično, če se te informacije predajo v roke napačnim ljudem oziroma v napačne namene (maščevanja, nadzor, izkoriščanje). === Možne težave === Glavna težava je, da je crowdsourcing v neetične namene težko najti ter preganjati. Množica, ki opravlja majhne naloge, se namreč velikokrat ne zaveda, da so del večjega neetičnega projekta. Drugi problem pa je, da je sankcije s pomočjo [[zakon]]ov na spletu težko izvajati, saj se ti nanašajo na meje države, [[internet]] pa je globalne narave.<ref name="harris2011"/> Da bi se izognili težavam, ki jih lahko povzročijo zlorabe, je potrebno slediti smernicam, kako izboljšati »crowdsourcing«. Potrebno je raziskati trenutne [[Etika|etične meje]] ter vzeti v obzir, kako so trenutne strani, ki temeljijo na »crowdsourcingu« sposobne postaviti [[Etika|etične standarde]]. Potrebno je tudi začeti uporabljati metode za boj proti neetičnemu obnašanju. Tretja smernica je, narediti eksperimentalno analizo obnašanja sodelujočih pri »crowdsourcingu«, ko imajo pred seboj neetično nalogo.<ref name="harris2011"/> == Literatura == {{refsez|2}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Internet]] [[Kategorija:Svetovni splet]] [[Kategorija:Sodelovanje]] [[Kategorija:Socialna psihologija]] 6d43vp8gjfa5ww69ew97vgkvg0lvk66 0 360548 6766532 6755841 2026-10-18T02:49:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766532 wikitext text/x-wiki {{About|igralcu|ameriškega umetnostnega zgodovinarja|Peter H. Falk}} {{Infopolje Igralec | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | birthname = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | deathcause = [[pljučnica]] | occupation = <!-- Wikidata --> | nationality = [[Američani|ameriška]] | yearsactive = 1956–2008 | spouse = Alyce Mayo (1960–1976)<br />[[Shera Danese]] (1977–2011) | children = 2 hčeri | relatives = [[Miksa Falk]] (pradedek) <ref>[http://donna.hu/cikk/Erdekessegek-Peter-Falk-eletebol/8403] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130520070557/http://donna.hu/cikk/Erdekessegek-Peter-Falk-eletebol/8403 |date=2013-05-20 }} {{ikona en}}</ref> | website = <!-- Wikidata --> | awards = '''[[Emmy]]i''' {{hlist|1962 - ''Izstopajoč enkraten nastop igralca v glavni vlogi'' (''The Dick Powell Show'')|1972 - ''Izstopajoč večkraten nastop igralca v glavni vlogi v dramski seriji'' (''Columbo'')|1975 - ''Izstopajoč glavni igralec v seriji omejene izdaje'' (''Columbo'')|1976 - ''Izstopajoč glavni igralec v dramski seriji'' (''Columbo'')|1990 - ''Izstopajoč glavni igralec v dramski seriji'' (''Columbo'')}} '''[[Zlati globus]]i''' {{hlist|1973 - ''Najboljši televizijski igralec - Drama'' (''Columbo'')}} '''Bambi Awards'''<br />1976 - ''Mednarodna televizijska serija'' (''Columbo'')<br />1993 - ''Mednarodna televizijska serija'' (''Columbo'')<br />'''Nagrade Davida di Donatella'''<br />2004 - ''Zlati krožnik''<br />'''[[Florida|Nagrade floridskega filmskega festivala]]'''<br />2005 - ''Nagrada za življenjske dosežke''<br />'''Golden Apple Awards'''<br />1972 - ''Zvezdnik leta''<br />'''Hasty Pudding Theatricals Awards'''<br />1974 - ''Moški leta''<br />'''Method Fest Awards'''<br />2003 - ''Nagrada za življenjske dosežke''<br />'''[[Milano|Nagrade mednarodnega filmskega festivala v Milanu]]'''<br />2006 - ''Najboljši igralec'' (''The Thing About My Folks'')<br />'''TP de Oro Awards'''<br />1975 - ''Najboljši tuj igralec'' (''Columbo'')<br />1978 - ''Najboljši tuj igralec'' (''Columbo'')<br />'''Zlata kamera'''<br />1976 - ''Najboljši igralec'' (''Columbo'') }} '''Peter Michael Falk''', [[Američani|ameriški]] [[gledališki igralec|gledališki]], [[filmski igralec|filmski]] in [[televizijski igralec|televizijski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], *[[16. september]] [[1927]], [[New York City]], [[New York (zvezna država)|New York]], [[Združene države Amerike]], † [[23. junij]] [[2011]], [[Kalifornija|Beverly Hills, Kalifornija]], Združene države Amerike. Falk je najbolje poznan po svoji vlogi poročnika Columba v televizijski seriji ''[[Columbo (serija)|Columbo]]''. Ustvaril je številne televizijske vloge, pojavil se je tudi v mnogih filmih, na primer ''[[Princesa nevesta]]'', ''[[Velika dirka]]'' in ''Next''. Dvakrat je bil nominiran za [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]] (prvič leta 1960 za film ''Murder, Inc.'', drugič pa leta 1961 za film ''Pocketful of Miracles''), petkrat je prejel [[emmy]]ja (štirikrat za serijo ''Columbo''), enkrat pa je bil nagrajen z [[zlati globus|zlatim globusom]]. Režiser [[William Friedkin]] je ob opisovanju njegove vloge v filmu ''The Brink's Job'' (1978) dejal: »Peter ima velik razpon, saj lahko igra tako v drami kot v komediji. Lahko vam stre srce ali pa vas nasmeji.«<ref name=Emery>{{navedi knjigo|author=Emery, Robert J.|title=Režiserji: Po dva|publisher=Allworth Press|year=2002|page=263}} {{ikona en}}</ref> Leta 1968 je z [[Gene Barry|Geneom Barryjem]] zaigral Columba, izkušenega, sproščenega detektiva v devetdesetminutnem televizijskem filmu ''Prescription: Murder''. Kasneje so pričeli snemati serijo ''Columbo'', ki je nazadnje poleg serij ''[[McCloud (serija)|McCloud]]'' in ''McMillan & Wife'' postala del antologije serij z naslovom »NBC-jev detektivski film« (»The NBC Mystery Movie«). Detektivsko serijo so snemali med letoma 1971 in 1978 za kanal NBC, kasneje pa jo je kanal ABC pričel ponovno snemati leta 1989; s snemanjem so dokončno zaključili leta 2003. Falk je postal »najljubši raztresen televizijski detektiv,« je zapisal zgodovinar David Fantle.<ref name=Fantle>Fantle, David in Johnson, Tom. ''Twenty-five Years of Celebrity Interviews'', Badger Books (2004), str. 216-217. {{ikona en}}</ref> Leta 1996 ga je časopis ''TV Guide'' uvrstil na enaindvajseto mesto na svojem seznamu »50 največjih televizijskih zvezd vseh časov«.<ref>{{navedi knjigo|title=''TV Guide'': Vodnik po televiziji|url=https://archive.org/details/isbn_9780760756348|year=2004|publisher=Barnes and Noble|isbn=0-7607-5634-1|page=[https://archive.org/details/isbn_9780760756348/page/596 596]}} {{ikona en}}</ref> Posthumno je dobil zvezdo na [[Hollywoodska aleja slavnih|hollywoodski aleji slavnih]], ki je za časa življenja ni želel.<ref>{{navedi novice| title=Foto: Vsi si želijo zvezde v Hollywoodu, le Peter Falk »Kolumbo« ne |url=http://www.rtvslo.si/zabava/iz-sveta-znanih/foto-vsi-si-zelijo-zvezde-v-hollywoodu-le-peter-falk-kolumbo-ne/313981 |date=26.7.2013 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=26.7.2013}}</ref> == Zgodnje življenje == Peter Michael Falk se je rodil v [[New York City]]ju kot sin Michaela Petra Falka, lastnika trgovine z oblekami, in njegove žene Madeline (roj. Hochhauser),<ref>{{navedi splet|url=http://www.nycplus.com/nyc18/just79morethings.html|title=Jerry Tallmer: Le še 79 stvari|publisher=Nycplus.com|date=16. september 1927|accessdate=26. junij 2011|archive-date=2012-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20120326034814/http://www.nycplus.com/nyc18/just79morethings.html|url-status=dead |language=en}}</ref> računovodkinje in menedžerke trgovine.<ref>{{navedi splet|url=http://www.filmreference.com/film/67/Peter-Falk.html|title=Življenjepis Petra Falka (1927 –) na |publisher=Filmreference.com|accessdate=18. oktober 2010}} {{ikona en}}</ref> Oba njegova starša sta [[Judje|Juda]].<ref>[http://www.bloomberg.com/news/2011-06-24/peter-falk-television-s-rumpled-detective-columbo-dies-at-83.html Peter Falk, že več kot tri desetletja opevani televizijski 'Columbo', umre pri triinosemdesetih]. Bloomberg. {{ikona en}}</ref> Njegov oče ima [[Poljaki|poljske]] in [[Rusi|ruske]],<ref>{{navedi splet|url=https://www.familysearch.org/search/recordDetails/show?uri=https%3A%2F%2Fapi.familysearch.org%2Frecords%2Fpal%3A%2FMM9.1.r%2F92M5-53V%2Fp_586384327|title=Michael Falk - Podatki iz leta 1910|publisher=Familysearch.org|accessdate=26. junij 2011}} {{ikona en}}</ref> njegova mama pa [[Čehi|češke]] in [[Madžari|madžarske]] korenine.<ref>{{navedi splet|url=https://www.familysearch.org/search/recordDetails/show?uri=https://api.familysearch.org/records/pal:/MM9.1.r/MNH8-1B5/p_436524648|title=Ameriški cenzus, 1920 - Madeline Hochhauser|publisher=Familysearch.org|accessdate=26. junij 2011}} {{ikona en}}</ref><ref>[http://www.imdb.com/name/nm0000393/bio »Peter Falk«]. {{ikona en}}</ref> [[Slika:Peter Falk HS Yearbook.jpeg|thumb|left|Peter Falk v četrtem letniku srednje šole, 1945]] Njegovo desno oko so pri treh letih operativno odstranili zaradi [[retinoblastom]]a; večino svojega življenja je nosil stekleno oko.<ref>{{navedi splet|url=http://www.thebiographychannel.co.uk/biography_story/2154:2733/1/Peter_Falk.htm|title=Peter Falk|publisher=Bio. (Velika Britanija)|accessdate=30. januar 2009}} {{ikona en}}</ref> Kljub temu je Falk v otroštvu sodeloval pri mnogih športnih dejavnostih, največ pri [[Baseball|bejzbolu]] in [[košarka|košarki]]. V intervjuju z novinarjem Arthurjem Marxom za revijo ''Cigar Aficionado'' leta 1997 je dejal: »Spomnim se, da me je nekoč sodnik pri tretji bazi poslal iz igre, čeprav sem bil prepričan, da sem varen. Tako sem se razjezil, da sem si snel svoje stekleno oko, mu ga dal v roko in dejal: 'Pa poskusite tole.' Ne bi verjeli, kako so se mi smejali.«<ref name='Cigar'>{{navedi novice|first=Arthur|last=Marx|title=Pogovor s Falkom|date=november–december 1997|url=http://www.cigaraficionado.com/Cigar/CA_Profiles/People_Profile/0,2540,48,00.html|work=Cigar Aficionado|accessdate=2. februar 2009|archive-date=2010-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20100127184152/http://www.cigaraficionado.com/Cigar/CA_Profiles/People_Profile/0,2540,48,00.html|url-status=dead |language=en}}</ref> Njegova prva igralska vloga je bila vloga v igri ''The Pirates of Penzance'' na taboru High Point v New Yorku, ki jo je dobil pri dvanajstih letih;<ref>{{navedi splet|url=http://www.camphighpoint.com/falk.html|title=Slavni obiskovalci tabora High Point|publisher=Camphighpoint.com|accessdate=18. oktober 2010}} {{ikona en}}</ref> na taboru je bil eden od njegovih svetovalcev igralec [[Ross Martin]], s katerim je kasneje zaigral v filmu ''[[Velika dirka]]'' in v epizodi »Suitable For Framing« serije ''[[Columbo]]''. Falk je obiskoval srednjo šolo Ossining v Westchester Countyju, New York, kjer je bil velika športna zvezda in v zadnjem letniku predsednik svojega razreda. Ko je leta 1945 končal srednjo šolo, je za kratek čas obiskoval kolidž Hamilton v Clintonu, New York, nato pa se je skušal pridružiti ameriški vojski in se bojevati v [[2. svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Ker so ga zaradi njegovega steklenega očesa zavrnili, se je kot kuhar in čistilec pridružil ameriški trgovski mornarici. »Tam je vseeno, če si slep,« je dejal v intervjuju leta 1997. »Edini, ki mora videti ladjo, je kapitan. In v primeru [[RMS Titanic|Titanika]] je tudi on ni videl.«<ref name='Cigar' /> O svojem življenju v tistem času je v svoji avtobiografiji kasneje povedal: {{Navedek|Eno leto na vodi je bilo zame več kot dovolj, zato sem se vrnil na kolidž. Tudi tam nisem ostal predolgo. Preveč me je srbelo. Kaj sledi? Želel sem oditi v [[Izrael]], da bi se bojeval v [[Sueška vojna|vojni v Egiptu]]; a do Izraela nisem čutil nobene strasti, do Egipta nisem čutil nobene strasti, želel sem si le nečesa bolj razburljivega&nbsp;... Dodelili so mi ladjo in datum odhoda, a se je vojna končala, še preden je ladja sploh izplula.<ref name=Falk>{{navedi knjigo|author=Falk, Peter|title=''Just One More Thing''|url=https://archive.org/details/justonemorething0000falk_r6o7|publisher=Carroll & Graf Publishers|year=2006|page=[https://archive.org/details/justonemorething0000falk_r6o7/page/20 20]}} {{ikona en}}</ref>}} Po letu in pol pri marincih se je vrnil na kolidž Hamliton in se kasneje pričel šolati na univerzi Wisconsina. Nato se je prešolal na zasebno univerzo New School for Social Research v New Yorku, kjer je leta 1951 diplomiral iz književnosti in [[Politične znanosti|političnih znanosti]]. Po koncu šolanja je odpotoval v [[Evropa|Evropo]], kjer je šest mesecev delal na železnici v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]].<ref name="Thing26">{{navedi knjigo|last1=Falk|first1=Peter|title=''Just One More Thing: Stories From My Life''|url=https://archive.org/details/justonemorething0000falk_r6o7|publisher=Carroll & Graf Publishers|year=2006|location=New York|page=[https://archive.org/details/justonemorething0000falk_r6o7/page/26 26]|isbn=0-7867-1795-5}} [http://books.google.com/books?id=cDNmfbrnGkMC&pg=RA1-PA75&lpg=RA1-PA75&dq=murder+inc.+falk&source=bl&ots=TQNhZl3zpp&sig=VjfsHMeOvgQP0LyJgkAbT6-2C1M&hl=en&ei=K42ESYnXHdKgtweaoNDRCQ&sa=X&oi=book_result&resnum=6&ct=result#PPP1,M1 Brezplačni predogled na Amazon.com]. {{ikona en}}</ref> Nato se je vpisal na univerzo Syracuse,<ref name='Cigar' /> a v svoji avtobiografiji ''Just One More Thing'', izdani leta 2006, je napisal, da še več let po koncu srednje šole ni vedel, kaj bi rad počel v svojem življenju.<ref name="Thing17">''Just One More Thing'', str. 17 {{ikona en}}</ref> Falk je na Maxwellovi fakulteti Univerze v Syracusu leta 1953 magistriral iz javne administracije. Namen celotnega študija je bilo usposobiti civiliste za vladno službo; kasneje je Falk v svoji avtobiografiji napisal, da ga taka kariera »ni zanimala, niti nisem bil nadarjen na tem področju.«<ref name="Thing29">''Just One More Thing'', str. 29. {{ikona en}}</ref> Prijavil se je za službo pri [[CIA]], vendar so ga zavrnili, saj je bil v času služenja pri marincih član sindikata stevardov in kuharjev s [[Komunizem|komunističnimi]] težnjami, pa čeprav je bilo članstvo obvezno in pri aktivnostih sindikata ni nikdar aktivno sodeloval.<ref name="Thing32">''Just One More Thing'', str. 32. {{ikona en}}</ref> Postal je analitik v pisarni za proračun zvezne države [[Connecticut]] v [[Hartford, Connecticut|Hartfordu]].<ref name='OfficialBio'>{{navedi splet|url=http://peterfalk.com/BIO.htm|title=Življenjepis Petra Falka|accessdate=30. januar 2009|publisher=Petrer Falk]|archive-date=2009-01-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20090130141829/http://peterfalk.com/BIO.htm|url-status=dead |language=en}}</ref> Falk je svoj poklic opisal kot »strokovnjak za učinkovitost«. »Bil sem tak strokovnjak za učinkovitost, da zjutraj nisem mogel najti stavbe, v katero bi moral oditi v službo,« je povedal leta 1997. »Seveda sem zamudil, v tistih dneh vsakič, a ironično mi je prav moja nagnjenost k zamujanju pomagala pri uspehu v igralski karieri.«<ref name='Cigar' /> == Kariera == === Gledališka kariera === Medtem ko je delal v Hartfordu, se je Peter Falk pridružil lokalni gledališki skupini, imenovani Mark Twain Masquers, kjer je igral v igrah, kot so ''The Caine Mutiny Court-Martial'', ''The Crucible'' in ''The Country Girl'' [[Clifford Odets|Clifforda Odetsa]]. Pričel se je učiti igranja pri igralki [[Eva Le Gallienne|Evi Le Gallienne]], ki je prirejala tečaj igre v gledališču White Barn v Westportu, Connecticut. Kasneje je dejal, da je do učnih ur prišel »z lažjo«, saj so tečaj organizirali le za poklicne igralce in ne za amaterje, kakršen je bil sam. Vsako sredo se je iz Hartforda odpeljal do Westporta, kjer so učne ure potekale, in po navadi je zamudil.<ref name='Cigar' /> V intervjuju z Arthurjem Marxom za revijo ''Cigar Aficionado'' leta 1997 je Falk dejal: »Ko sem na tečaj nekoč prišel prepozno, me je pogledala in dejala: 'Mladenič, zakaj vedno zamujaš?' in povedal sem ji: 'Sem se moram pripeljati iz Hartforda.' Vzvišeno me je pogledala in me vprašala: 'Kaj pa počneš v Hartfordu? Tam ni gledališča. Kako se preživljaš kot igralec?'« Takrat ji je priznal, da v resnici ni igralec in Le Gallienneova naj bi ga strogo pogledala in mu dejala: »No, pa bi moral biti.« Po tečaju se je odpeljal nazaj v Hartford in dal odpoved.<ref name='Cigar' /> V igralski skupini Le Gallienneove ostal še nekaj mesecev, nato pa mu je Le Gallienneova napisala priporočilo, s katerim je odšel do agenta agencije Williama Morrisa v New Yorku.<ref name='Cigar' /> Leta 1956 se je preselil v Greenwich Village. Njegova prva gledališka vloga v New Yorku je bila vloga v priredbi [[Molière|Molièrove]] drame ''[[Dom Juan]]'' v gledališču Fourth Street; ker igra ni bila uspešna, so jo že po prvem nastopu 3. januarja 1956 ukinili. V njej je Peter Falk igral enega od glavnih likov, Sganarellea.<ref name="Thing42">''Just One More Thing'', str. 42 {{ikona en}}</ref> Njegova naslednja gledališka vloga mu je prinesla več uspeha. Maja tistega leta se je pojavil v gledališki igri ''The Iceman Cometh'' v gledališču Circle in the Square, kjer je poleg [[Jason Robards|Jasona Robardsa]] zaigral natakarja.<ref name='OfficialBio' /><ref name='Lortel'>{{navedi splet|url=http://www.lortel.org/LLA_archive/index.cfm?search_by=people&first=Peter&last=Falk&middle=|title=Peter Falk|accessdate=31. januar 2009|publisher=Lortel Archives, Lucille Lortel Foundation, Internet Off Broadway Database]|archive-date=2009-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20090720122750/http://www.lortel.org/LLA_archive/index.cfm?search_by=people&first=Peter&last=Falk&middle=|url-status=dead |language=en}}</ref> Leta 1956 je Falk prvič zaigral na Broadwayu, in sicer v gledališki igri ''Diary of a Scoundrel'' [[Alexander Ostrovsky|Alexandra Ostrovskyja]]. Ob koncu tistega leta je ponovno zaigral na Broadwayju kot angleški vojak v igri [[George Bernard Shaw|Georgea Bernarda Shawa]] ''Saint Joan'', poleg [[Siobhán McKenna]].<ref name='IBDB'>[http://ibdb.com/person.php?id=40121 Peter Falk] na Internet Broadway Database {{ikona en}}</ref> Leta 1972 se je pojavil v še eni broadwayski igri, ''The Prisoner of Second Avenue''. Po mnenju filmskega zgodovinarja Ephraima Katza imajo njegove vloge zaradi škiljenja, ki je posledica izgube očesa, dodatno pristnost.<ref>Katz, Ephraim. ''The Film Encyclopedia'', HarperCollins (1998) str. 436 {{ikona en}}</ref> === Zgodnja filmska kariera === Kljub njegovemu uspehu v gledališču je agent Petru Falku svetoval, naj ne pričakuje, da bo dobil veliko filmskih vlog, saj ga bo pri tem oviralo njegovo stekleno oko.<ref name='OfficialBio' /> Avdicije za [[Columbia Pictures]] ni prestal, saj mu je šef studija [[Harry Cohn]] povedal, da lahko »za ta denar dobi igralca z dvema očesoma.« Kljub temu, da je opravil obetaven intervju za eno od glavnih vlog, mu tudi ni uspelo dobiti vloge v filmu ''Marjorie Morningstar''.<ref name="Thing51-55">''Just One More Thing'', str. 51–55, [http://books.google.com/books?id=cDNmfbrnGkMC&pg=RA1-PA75&lpg=RA1-PA75&dq=murder+inc.+falk&source=bl&ots=TQNhZl3zpp&sig=VjfsHMeOvgQP0LyJgkAbT6-2C1M&hl=en&ei=K42ESYnXHdKgtweaoNDRCQ&sa=X&oi=book_result&resnum=6&ct=result#PRA1-PA51,M1 Brezplačen predogled na Amazon.com] {{ikona en}}</ref> Ob začetku svoje filmske kariere se je pojavljal predvsem v manjših vlogah v filmih, kot so ''Wind Across the Everglades'', ''The Bloody Brood'' (1959) in ''Pretty Boy Floyd''.<ref name='IMDB'>{{IMDb Name|393}} {{ikona en}}</ref> Njegov nastop v filmu ''Murder, Inc.'' (1960) je pomenil prelomnico v njegovi filmski karieri. V filmu, ki je temeljil na zgodbi skupine morilcev s tem imenom, ki je delovala v New Yorku v tridesetih, je zaigral morilca Abea Relesa. Filmski kritik pri časopisu ''[[The New York Times]]'' Bosley Crowther filma sicer ni pohvalil, saj ga je opisal kot »le še en povprečen gangsterski film«, je pa opazil Falkov »zabavno zloben nastop.«<ref name='Crowthermurderinc' /> Zapisal je:<ref name='Crowthermurderinc'>{{navedi novice|first=Bosley|last=Crowther|title=Filmi: ''Murder, Inc.'': Zgodba o Brooklynski kriminalni skupini iz ust Victorie|date=29. junij 1960|url=http://movies.nytimes.com/movie/review?res=9405E2DF1031EF3ABC4151DFB066838B679EDE|work=The New York Times|accessdate=31. januar 2009}} {{ikona en}}</ref> {{Navedek|G. Falk, ki se premika, kot da bi bil popolnoma izčrpan, ljudi gleda iz kotičkov svojih oči in govori, kot da bi si sposodil žvečilni gumi [[Marlon Brando|Marlona Branda]], se zdi kot karikatura morilca, vse dokler voda v njegovih očeh ne zamrzne, iz žepa ne potegne svojega noža in prične nekomu zabijati luknje v rebra. Nato vsa hudobija izpuhti iz njega in začutiš zločinca, ki je dodobra zlomljen in pokvarjen.}} S tem filmom je Falk zaslovel. V svoji avtobiografiji ''Just One More Thing'' (2006) je Falk dejal, da je avdicijo za njegovo vlogo obiskalo še na tisoče drugih gledaliških igralcev in da je bil »čudež«, ki je »mojo kariero naredil uspešno« in da brez te vloge zagotovo ne bi dobil drugih filmskih vlog, s katerimi je uspel kasneje.<ref name="Thing76Amazon">{{navedi knjigo|title=''Just One More Thing''|page=76|url=http://books.google.com/books?id=cDNmfbrnGkMC&pg=RA1-PA75&lpg=RA1-PA75&dq=murder+inc.+falk&source=bl&ots=TQNhZl3zpp&sig=VjfsHMeOvgQP0LyJgkAbT6-2C1M&hl=en&ei=K42ESYnXHdKgtweaoNDRCQ&sa=X&oi=book_result&resnum=6&ct=result#PRA1-PA76,M1}} (Brezplačni predogled na Amazon.com) {{ikona en}}</ref> Falk, ki je Relesa leta 1960 zaigral tudi v televizijski seriji ''The Witness'',<ref name='IMDB' /> je bil za svojo vlogo v tem filmu nominiran za [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega stranskega igralca. Leta 1961 je z več oskarji nagrajen režiser [[Frank Capra]] Petra Falka izbral za vlogo v komediji ''Pocketful of Miracles''. Film je bil Caprin zadnji film in čeprav ni dosegel komercialnega uspeha, na katerega so upali, je bil »navdušen nad Falkovim nastopom.«<ref name=Fantle /> Falk je za ta film prejel svojo drugo nominacijo za oskarja. V svoji avtobiografiji je Capra o Falku napisal:<ref>Capra, Frank. ''The Name Above the Title: an Autobiography'', Macmillan (1971) {{ikona en}}</ref> {{Navedek|Celotna produkcija je bila agonija&nbsp;... z izjemo Petra Falka. Bil je moje veselje, moja vez z resničnostjo. Ko sem tega neverjetno talentiranega fanta predstavil tehnikam komedije, sem pozabil na svoje bolečine, utrujenost in paniko zaradi umora [[Glenn Ford|Glenna Forda]] (zvezde filma). Hvala, Peter Falk.}} Tudi Falk je hvalil Capro, saj je dejal, da še nikoli ni »delal z režiserjem, ki bi pokazal večje veselje do igralcev in igralske umetnosti.« Rekel je: »Igralcu ni nič bolj pomembno kot vedenje, da oseba, ki te predstavlja občinstvu, ceni, kar počneš.« Povedal je, da se spominja, da je Capra nekoč nek prizor ponovno posnel, čeprav je Falk vpil, naj kar končajo. Ko ga je vprašal, zakaj je prizor želel posneti ponovno, se je Capra »zasmejal in dejal, da mu je bil prizor tako všeč, da ga je enostavno želel videti še enkrat. To pa je podpora!«<ref name=Fantle /> Do konca šestdesetih je Peter Falk igral v glavnem manjše vloge v filmih in televizijskih serijah. Več pozornosti je pritegnil v vlogi enega od dveh taksistov, ki postaneta žrtvi pohlepa, v komediji ''It's a Mad, Mad, Mad, Mad World'' (1963), čeprav je zaigral le v zadnji petini filma. Njegova ostala dela vključujejo komičnega prevaranta v filmu ''Robin and the 7 Hoods'' (1964) poleg [[Frank Sinatra|Franka Sinatre]], [[Dean Martin|Deana Martina]], [[Sammy Davis, Jr.|Sammyja Davisa, Jr.]] in [[Bing Crosby|Binga Crosbyja]] ter ''[[Velika dirka]]'' (1965) ob [[Jack Lemmon|Jacku Lemmonu]] in [[Tony Curtis|Tonyju Curtisu]]. === Zgodnja televizijska kariera === [[Slika:Peter Falk in Decoy episode The Comeback (2).jpg|thumb|Peter Falk v seriji ''Decoy'' (1959)]] Peter Falk je na televiziji prvič zaigral leta 1957, in sicer v dramskih antologijah, ki so jih kasneje poimenovali »Zlata doba televizije« (»Golden Age of Television«). Leta 1957 je zaigral v epizodi televizijske serije ''Robert Montgomery Presents''. Zaigral je tudi v epizodah serij ''Studio One'', ''Kraft Television Theater'', ''New York Confidential'', ''Naked City'', ''The Islanders'' in ''Have Gun–Will Travel'' ter v glavni vlogi v seriji ''Decoy'' poleg [[Beverly Garland]] v vlogi policistke.<ref name='IMDB' /> V seriji ''[[Zona somraka]]'' je upodobil revolucionarja, podobnega [[Fidel Castro|Fidelu Castru]], ki se mu v magičnem zrcalu prikazujejo atentatorji. Leta 1961 je bil nominiran za [[emmy]]ja<ref>[http://www.emmys.com/celebrities/peter-falk Nominacije za emmyja za Petra Falka] {{ikona en}}</ref> za svoj nastop v epizodi »Cold Turkey« ABC-jeve serije [[James Whitmore|Jamesa Whitmorea]], ''The Law and Mr. Jones''. 29. septembra 1961 sta Falk in [[Walter Matthau]] zaigrala v prvi epizodi ABC-jeve dramske serije ''Target: The Corruptors'' »The Million Dollar Dump« poleg [[Stephen McNally|Stephena McNallyja]] in [[Robert Harland|Roberta Harlanda]]. Leta 1962 je prejel emmyja, in sicer za svoj nastop v epizodi »The Price of Tomatoes« dramske serije ''The Dick Powell Show''.<ref name='IMDB' /> Leta 1963 sta Peter Falk in [[Tommy Sands]] zaigrala brata, ki se spreta na poti do železnice, v epizodi »The Gus Morgan Story« ABC-jeve serije ''Wagon Train''. Falk je zaigral Gusa, brezkompromisnega podjetnika, Sands pa njegovega mlajšega in rahločutnejšega brata Ethana Morgana. Med prepirom zaradi načrtov glede železniške proge Ethan po nesreči ustreli železničarja Chrisa Halea, ki ga je zaigral [[John McIntire]]. Reševanje ranjenega Chrisa prekine nevihta, zaradi katere pobegneta njuna konja, Ethan pa zaradi napora omedli. Gus sprejme težko odločitev in Chrisa zadavi, da bi mu prihranil muke umiranja. Navkljub vsemu Hale preživi in se splazi z gore, odločen, da se bo maščeval Gusu. Na koncu epizode Hale spozna, pred kakšno preizkušnjo je bil postavljen Gus, brata pa se pobotata. Epizoda je znamenita, ker je prikazala, kako daleč je človek sposoben iti, da bi rešil svoje življenje ali življenje svojega brata.<ref>{{navedi splet|url=http://www.avclub.com/articles/wagon-train-the-gus-morgan-story,44066/|title=The Gus Morgan Story|publisher=avclub.com|accessdate=23. maj 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20130927114319/http://www.avclub.com/articles/wagon-train-the-gus-morgan-story,44066/|archive-date=2013-09-27|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Falkova prva televizijska serija je bila serija ''The Trials of O'Brien'', v kateri je zaigral odvetnika O'Briena. Serijo so snemali med letoma 1965 in 1966, po dvaindvajsetih epizodah pa so jo ukinili.<ref name='IMDB' /> Leta 1971 je [[Pierre Cossette]] s pomočjo Falka podelitev nagrad [[grammy]] prvič v živo prenašal tudi na televiziji. V svoji avtobiografiji je Cossette napisal: »Kar mi je pomenilo največ, pa je bilo dejstvo, da me je Peter Falk rešil. Obožujem ta posel in obožujem Petra Falka.«<ref>Cossette, Pierre. ''Another Day in Showbiz,'' ECW Press (2002). Str. 182. {{ikona en}}</ref> === ''Columbo'' === {{Glavni|Columbo (serija)}} [[Slika:Martin Landau Peter Falk Colombo 1973.JPG|thumb|left|Peter Falk (desno) z [[Martin Landau|Martinom Landaujem]] (levo) v seriji ''Columbo'', 1973]] Čeprav se je Falk večkrat pojavil na televiziji že v šestdesetih in sedemdesetih, je najbolj prepoznaven po glavni vlogi v televizijski seriji ''[[Columbo]]'', po opisu Davida Fantlea »najljubšega raztresenega televizijskega detektiva vsega občinstva«. Njegov lik je bil zanikrn in navidezno odsoten policijski poročnik in detektiv, ki se je prvič pojavil v televizijskem filmu ''Prescription: Murder'' (1968). Falk je svojo vlogo v intervjuju s Fantleom opisal tako:<ref name=Fantle /> {{Navedek|Okrog Columba je pristna megla, za katero se zdi, da visi v zraku okrog njega&nbsp;... z lahkoto se ga zamoti&nbsp;... Columbo je pravo nasprotje [[Sherlock Holmes|Sherlocka Holmesa]]. Holmes je imel dolg vrat, Columbo pa vratu sploh nima; Holmes kadi pipo, Columbo pa prežveči šest cigar na dan.}} Televizijski kritik Ben Falk je napisal, da je Peter Falk »ustvaril ikoničnega policista&nbsp;... ki je po mučni preiskavi, podobni igri mačke in miši, vedno dobil zločinca (ali zločinko).« Dodal je, da ideja za njegov lik »očitno izvira iz [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski|Dostojevskovega]] vztrajnega policijskega inšpektorja Porfirija Petroviča iz romana ''[[Zločin in kazen]]''«.<ref>Falk, Ben. ''Television's Strangest Moments'', Chrysalis Books (2005), str. 103. {{ikona en}}</ref> Falk je lik poskušal analizirati in o razliki med lastno in Columbovo osebnostjo je dejal:<ref name=Fantle /> {{Navedek|Sam sem Jud, po horoskopu devica, kar pomeni, da sem popolnoma obseden. Ni dovolj, da zadanem večino podrobnosti, moram jih vse. Obtožili so me že perfekcionizma. Ko je Lew Wasserman (vodja studia Universal) dejal, da sem perfekcionist, nisem bil prepričan, ali je to pohvala ali pa mu grem le strašansko na živce.}} [[Slika:Peter Falk 1979.JPG|thumb|upright|right|Peter Falk na [[premiera (dogodek)|premieri]] [[film]]a ''The Rose'', 1979]] S »splošnim navdušenjem« je Peter Falk ob izhajanju serije pričel opažati, da je »zaslovel po vsem svetu.« Povedal je: »Obiskal sem majhne vasice v Afriki, kjer imajo morda le en televizijski sprejemnik, a so se za menoj podili majhni otroci in vpili: 'Columbo, Columbo!'«<ref name=Fantle /> Pevec [[Johnny Cash]] se je spominjal dogodkov ob snemanju ene izmed epizod, v kateri je zaigral tudi sam, čeprav je bil takrat kot igralec še zelo neizkušen; v svoji avtobiografiji je napisal: »Peter Falk je bil zelo dober do mene. Zelo me je bilo strah zaradi igralske vloge in vsak dan mi je pomagal na več majhnih načinov.«<ref>Cash, Johnny. ''Cash: the Autobiograhy'', HarperCollins (1997), str. 197. {{ikona en}}</ref> Prvo epizodo serije je režiral takrat petindvajsetletni [[Steven Spielberg]]; to je bilo eno njegovih prvih del. Falk je o snemanju te epizode v intervjuju s Spielbergovim biografom Josephom McBrideom povedal:<ref>McBride, Joseph. ''Steven Spielberg: A Biography'', Simon and Schuster (1997), str. 191. {{ikona en}}</ref> {{Navedek|Sprijaznimo se, na začetku smo imeli nekaj sreče. Našo prvo epizodo, posneto leta 1971, je režiral mulec po imenu Steven Spielberg. Producentoma Linku in Levinsonu sem povedal: »Ta fant je predober za ''Columba''.«&nbsp;... Steven me je snemal z dolgim objektivom z drugega konca ulice. To pred dvajsetimi leti ni bilo tako pogosto. Kot igralcu mi je s tem vlil veliko zaupanja, pa še umetniško izgleda dobro&nbsp;— no, že takrat smo vedeli, da to ni navaden režiser.}} Lik Columba je pred Falkom v eni epizodi zaigral [[Bert Freed]], na [[Broadway]]ju pa [[Thomas Mitchell (igralec)|Thomas Mitchell]]. Falk je Columba prvič zaigral leta 1968 v televizijskem filmu ''Prescription: Murder''. Med letoma 1971 in 1978 so serijo ''Columbo'' redno predvajali na kanalu NBC kot del antologije »NBC-jev detektivski film« (»The NBC Mystery Movie«). Vse epizode so imele dolžino televizijskega filma, med 90 in 120 minut z oglasi vred. Serijo je med letoma 1989 in 2003 ponovno pričel izdajati ABC, vendar v krajši različici, Columba pa je zopet igral Falk.<ref name='IMDB' /> Za svojo vlogo Columba je prejel štiri emmyje.<ref>{{navedi splet|url=http://news.xinhuanet.com/english2010/entertainment/2011-06/25/c_13948960.htm|title=Igralec Peter Falk umre pri triinosemdesetih|publisher=Xinhua|date=25. junij 2011|accessdate=25. junij 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110807072009/http://news.xinhuanet.com/english2010/entertainment/2011-06/25/c_13948960.htm|archive-date=2011-08-07|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Serija ''Columbo'' je bila tako popularna, da se je ustvarjalec serije William Link odločil izdati zbirko kratkih zgodb z naslovom ''The Columbo Collection'' (Crippen & Landru, 2010); knjiga vsebuje risbo Falka v vlogi Columba, ki jo je narisal Peter Falk sam. Vključuje tudi karikaturo Falka oziroma Columba avtorja Ala Hirschfelda. === Kasnejša kariera === [[Slika:Peter Falk 2007.jpg|upright|left|thumb|Peter Falk na podpisovanju avtogramov za njegovo avtobiografijo ''Just One More Thing'' (izdano leta 2006), 2007]] Falk je bil dober prijatelj režiserja neodvisnih filmov [[John Cassavetes|Johna Cassavetesa]], zaigral je v več njegovih filmih, kot so ''Husbands'', ''A Woman Under the Influence'' in ''Opening Night''. Z njim je zaigral tudi v filmu ''Mikey and Nicky'', Cassavetes pa se je pojavil v epizodi serije ''Columbo'', »Étude in Black«, izdani leta 1972. Falk je opisal svoje izkušnje ob sodelovanju s Cassavetesom, od katerih se je najbolj spominjal njegovih pristopov k režiranju, na primer tega, da je snemal tako, da igralec včasih sploh ni vedel, ali kamera deluje. Povedal je:<ref>Carney, Raymond. ''The Films of John Cassavetes'', Cambridge Univ. Press (1994), str. 296. {{ikona en}}</ref> {{Navedek|Nikoli nisi vedel, ali je kamera prižgana. In nikdar nisi slišal: »Akcija. Stop. Še enkrat.« John je včasih sredi snemanja pričel hoditi naokoli in govoriti, in čeprav se tega nisi zavedel, je kamera ves čas snemala. Tako da nikoli nisem vedel, kaj za vraga počne. [Smeh] Ampak na koncu sem bil jaz, pa verjetno tudi drugi, manj obremenjen sam s sabo in manj osredotočen na kamero. To mu je uspelo bolje kot komurkoli, s katerim sem delal.}} Leta 1978 je poleg [[Frank Sinatra|Franka Sinatre]] v vlogi žrtve večera zaigral v komični oddaji ''The Dean Martin Celebrity Roast''. Še naprej se je pojavljal tudi v filmih in ena od njegovih pomembnejših vlog v tistem času je bila vloga sumljivega nekdanjega agenta Cie dvomljive prisebnosti v komediji ''The In-Laws'' (1979). Režiser [[Arthur Hiller]] je dejal, da se je »film pričel, ker sta [[Alan Arkin]] in Peter Falk želela sodelovati. Odšla sta do studia Warner in rekla: 'Rada bi skupaj posnela film,' in Warner je privolil&nbsp;... in nastal je film ''The In-Laws''&nbsp;... od vseh filmov, ki sem jih posnel, je ''The In-Laws'' pritegnil največ pozornosti.«<ref name=Emery /> Filmski kritik [[Roger Ebert]] je v primerjavi tega filma s kasnejšo priredbo dejal:<ref>Ebert, Roger. ''Roger Ebert's Movie Yearbook 2006'', Andrews McMeel Publ. (2006) str. 325. {{ikona en}}</ref> {{Navedek|Peter Falk in Alan Arkin v prejšnjem filmu sta v primerjavi z [[Michael Douglas|Michaelom Douglasom]] in [[Albert Brooks|Albertom Brooksom]] v tem filmu&nbsp;... imela boljšo kemijo. Falk na predavateljski način, počasi in potrpežljivo prične razlagati stvari, za katere so vsi prepričani, da nimajo smisla. Arkinu se sčasoma začne dozdevati, da je v rokah norca.}} Pojavil se je tudi v filmih, kot so ''The Great Muppet Caper'', ''Princesa nevesta'', ''Murder By Death'', ''The Cheap Detective'', ''Vibes'' in ''Made'' ter v filmih [[Wim Wenders|Wima Wendersa]] ''Wings of Desire'' (1987) in ''Faraway, So Close!'' (1993). Leta 1998 je Falk v New Yorku ponovno zaigral v gledališču in sicer v gledališki igri [[Arthur Miller|Arthurja Millerja]] ''Mr. Peters' Connections''. Že pred tem se je nekajkrat pojavil v gledališču in sicer v vlogi prebrisanega nepremičninskega agenta Shelleyja Levinea v večkrat nagrajeni igri ''Glengarry Glen Ross'' [[David Mamet|Davida Mameta]], ki so jo uprizarjali tako v Los Angelesu kot tudi v [[Boston]]u. Zaigral je tudi v trilogiji božičnih filmov&nbsp;– ''A Town Without Christmas'' (2001), ''Finding John Christmas'' (2003) in ''When Angels Come to Town'' (2004)&nbsp;– v kateri je upodobil Maxa, čudaškega angela varuha, ki se pogosto zamaskira in komunicira s svojimi varovanci, da jih spravi na pravo pot. Leta 2005 se je pojavil v filmu ''The Thing About My Folks''. Čeprav je kritik Roger Ebert kritiziral večino igralske zasedbe, je v svoji oceni filma napisal, da »&nbsp;... smo ponovno odkrili, kako topel in vdan igralec je Peter Falk. Filma vam ne morem priporočiti, a zaradi Falka sem vesel, da sem ga videl.«<ref>{{navedi knjigo| last=Ebert |first=Roger |title=Roger Ebert's Movie Yearbook 2009 | url=https://archive.org/details/rogerebertsmovie00roge_0 |publisher=Andrews McMeel Publ. |year=2009 |pages=[https://archive.org/details/rogerebertsmovie00roge_0/page/676 676]}}</ref> Leta 2007 je Peter Falk poleg [[Nicolas Cage|Nicolasa Cagea]] zaigral v trilerju ''Slutnja'' (''Next''). Njegov zadnji film je bil ''American Cowslip'', izdan leta 2009. == Zasebno življenje == Peter Falk se je 17. aprila 1960 poročil z Alyce Mayo, medtem ko sta bila oba še študenta na Univerzi Syracuse<ref>''Just One More Thing'', str. 30 {{ikona en}}</ref>. Posvojila sta dve hčerki, Catherine (ki je postala zasebna preiskovalka) in Jackie. Leta 1976 sta se ločila. 7. decembra 1977 se je poročil z igralko [[Shera Danese|Shero Danese]],<ref name=LAT-05-28-09>{{navedi novice|last=Kim|first=Victoria|title=Sorodniki se bojujejo za nadzor nad zvezdnikom ''Columba'', Petrom Falkom|url=http://www.latimes.com/entertainment/news/la-me-falk28-2009may28,0,3158489.story|date=28. maj 2009|work=Los Angeles Times|accessdate=28. maj 2009}} {{ikona en}}</ref> ki je zaigrala v nekaj epizodah serije ''Columbo''. Falk je bil šolan umetnik in oktobra 2006 je priredil razstavo svojih del v Butlerjevem inštitutu ameriške umetnosti.<ref>{{navedi splet|last=Pinchot|first=Joe|url=http://sharonherald.com/community/x1208329365/It-s-all-about-the-pose-actor-Peter-Falk-keeps-his-drawings-simple?start:int=15|title=Joe Pinchot, ''The Herald'', oktober 2006, '&#39;Vse je v drži: igralec Peter Falk riše preproste risbe'&#39;|publisher=Sharonherald.com|accessdate=26. junij 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110716053744/http://sharonherald.com/community/x1208329365/It-s-all-about-the-pose-actor-Peter-Falk-keeps-his-drawings-simple?start:int=15|archive-date=2011-07-16|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Več ur je obiskoval tečaj umetnosti v New Yorku.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cleveland.com/arts/index.ssf/2011/06/my_interview_with_peter_falk.html|title=Steven Litt, preprosti preprodajalec, '&#39;Moj intervju s Petrom Falkom,'&#39; 10. oktober 2006, ponovno objavljeno 24. junija 2011|publisher=Cleveland.com|date=10. oktober 2006|accessdate=26. junij 2011}} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.theartstudentsleague.org/About/History/FormerStudents.aspx|title=Bivši pomembnejši učenci, umetniški tečaj v New Yorku|publisher=Theartstudentsleague.org|accessdate=26. junij 2011}} {{ikona en}}</ref> Primere svojih skic je objavil tudi na svoji uradni spletni strani. Poleg tega je bil amaterski igralec [[šah]]a. Leta 1972 je obiskal odprti turnir v šahu v [[Santa Monica|Santa Monici]], [[Kalifornija]], avgusta 1983 pa odprti turnir v [[Pasadena|Pasadeni]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.chesshistory.com/winter/winter77.html|title=Peter Falk, odprti ameriški turnir v šahu, Santa Monica, november 1972, in odprti turnir, Pasadena, California, avgust 1983}} {{ikona en}}</ref> 23. avgusta 2006 je pri založbi Carroll & Graf objavil svojo avtobiografijo ''Just One More Thing'' (ISBN 978-0-7867-1795-8). O smrti je nekoč dejal: »To so samo vrata.«<ref>{{navedi splet|url=http://www.etidbits.com/peter-falk-died-tvs-columbo-on-death-its-just-the-gateway=5111|title=Peter Falk ure: televizijski Columbo o smrti - 'To so samo vrata.'|author=etidbids|accessdate=26. junij 2011|archive-date=2013-08-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20130829120642/http://www.etidbits.com/peter-falk-died-tvs-columbo-on-death-its-just-the-gateway=5111|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> === Smrt === V zadnjih letih Falkovega življenja so po medijih krožile govorice o igralčevi demenci, ki so se še okrepile, ko so ga aprila 2008 paparaci fotografirali na ulicah Beverly Hillsa, kjer je deloval odsotno in se obnašal čudaško. Čeprav je igralec dejal, da je bilo njegovo obnašanje posledica frustracije, ker se ni mogel spomniti, kam je parkiral svoj avtomobil, so mediji množično objavljali slike njegovega razdraženega vedenja in po incidentu se je Falk redko pojavljal v javnosti.<ref>[http://www.guardian.co.uk/world/2008/dec/21/columbo-alzheimers?INTCMP=SRCH ''Guardian''. 21. december 2008. Hčerka v boju z alzheimerjevo boleznijo zvezdnika ''Columba'']. {{ikona en}}</ref> Po dvodnevnem sojenju za nadzor nad Falkom v Los Angelesu junija 2009 je eden od njegovih osebnih zdravnikov, dr. Stephen Read, poročal, da je Falk postopoma po več zobnih operacijah leta 2007 pričel kazati znake [[demenca|demence]].<ref name="Conservatorship">{{navedi novice|url=http://www.huffingtonpost.com/2009/06/02/columbo-actor-peter-falk-_n_210120.html|title=Igralec iz ''Columba'', Peter Falk, potrebuje nadzor|author=Anthony McCartney|agency=Associated Press|work=The Huffington Post|date=1. junij 2009|accessdate=18. oktober 2010}} {{ikona en}}</ref> Dr. Read je dejal, da ni znano, ali se je demenca poslabšala zaradi anestezije ali pa zaradi kakšne druge reakcije na operacijo. Dodal je, da je njegovo stanje tako slabo, da se ne spominja več lika Columba. Sodišče je za Falkovo skrbnico določilo njegovo ženo Shero Danese Falk.<ref name="BaltSun_Obit">[http://www.baltimoresun.com/entertainment/ktla-peter-falk-obit,0,6391826.story Peter Falk, zvezdnik ''Columba'', umre pri triinosemdesetih] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140102192111/http://www.baltimoresun.com/entertainment/ktla-peter-falk-obit%2C0%2C6391826.story |date=2014-01-02 }}. ''The Baltimore Sun''. {{ikona en}}</ref> Triinosemdesetletni Peter Falk je umrl 23. junija 2011 zvečer na svojem domu v Roxbury Driveu, Beverly Hills, kjer je živel že več let.<ref name="NYT_Obit">{{navedi novice|url=http://www.nytimes.com/2011/06/25/arts/television/peter-falk-columbo-actor-dies-at-83.html|title=Peter Falk, uglajen in uspešen igralec v televizijski seriji ''Columbo'', umre pri triinosemdesetih|author=Bruce Weber|date=24. junij 2011|work=The New York Times}} {{ikona en}}</ref><ref>[http://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/culture-obituaries/film-obituaries/8597849/Peter-Falk.html Peter Falk]. ''The Daily Telegraph''. {{ikona en}}</ref> Vzrok smrti je bil zastoj srca, do katerega naj bi prišlo zaradi pljučnice in [[Alzheimerjeva bolezen|Alzheimerjeve bolezni]].<ref>{{navedi splet|url=http://perezhilton.com/2011-07-11-peter-falks-official-cause-of-death-has-been-revealed|title=Uradni vzrok za smrt Petra Falka razkrit|publisher=PerezHilton.com|date=7. november 2011|accessdate=11. oktober 2012|archive-date=2013-08-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20130829222942/http://perezhilton.com/2011-07-11-peter-falks-official-cause-of-death-has-been-revealed|url-status=dead |language=en}}</ref> Falka so preživele žena in dve hčerki.<ref>{{navedi novice|url=http://www.bbc.co.uk/news/world-us-canada-13909992|title=Zvezdnik ''Columba'' Peter Falk umre pri triinosemdesetih|publisher=BBC|date=24. junij 2011|accessdate=25. junij 2011}} {{ikona en}}</ref> Njegovi hčeri sta dejali, da se bosta spominjali njegove »modrosti in humorja«.<ref>{{navedi novice|url=http://www.reuters.com/article/2011/06/24/us-peterfalk-idUSTRE75N53N20110624|title=''Columbov'' igralec Peter Falk umre pri triinosemdesetih|agency=Reuters|date=24. junij 2011|accessdate=26. junij 2011|archive-date=2011-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20110626090213/http://www.reuters.com/article/2011/06/24/us-peterfalk-idUSTRE75N53N20110624|url-status=dead |language=en}}</ref> Falk je pokopan na pokopališču Westwood Village Memorial Park v [[Los Angeles]]u, Kalifornija.<ref name="Peter Falk's Gravesite">{{navedi splet|last=Falk|first=Peter|title=Poslednje počivališče Petra Falka|url=http://www.findagrave.com/cgi-bin/fg.cgi?page=gr&GSln=Falk&GSfn=Peter&GSbyrel=all&GSdyrel=all&GSob=n&GRid=71906173&df=all&|work=Peter Falk|publisher=Find-A-Grave|accessdate=16. februar 2012}} {{ikona en}}</ref> Na Falkovo smrt se je odzvalo več slavnih osebnosti iz filmske industrije.<ref>{{navedi novice|title=Tweeti tedna: Največ o Petru Falku|url=http://blogs.wsj.com/speakeasy/2011/06/24/tweets-of-the-week-something-edition/?mod=google_news_blog|work=Wall Street Journal|accessdate=27. junij 2011|date=24. junij 2011}} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Slavne osebnosti žalujejo za Petrom Falkom na Twitterju|url=http://popwatch.ew.com/2011/06/24/peter-falk-twitter/|accessdate=27. junij 2011|newspaper=Entertainment Weekly|archive-date=2013-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20130622032931/http://popwatch.ew.com/2011/06/24/peter-falk-twitter/|url-status=dead |language=en}}</ref> [[Steven Spielberg]] je dejal: »Na začetku svoje odrske kariere sem se od njega naučil več, kot od kogarkoli drugega.«<ref>{{navedi novice|title=Prijatelji in soigralci Petra Falka se poklonijo pokojnemu igralcu|url=http://insidetv.ew.com/2011/06/24/peter-falk-celebtirty-tributes/|accessdate=27. junij 2011|newspaper=Entertainment Weekly|archive-date=2013-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20130921061158/http://insidetv.ew.com/2011/06/24/peter-falk-celebtirty-tributes/|url-status=dead |language=en}}</ref> [[Stephen Fry]] je na Twitterju napisal, da je bil Columbo »največji televizijski detektiv vseh časov.«<ref>{{navedi novice|title=Tweeti tedna: Največ o Petru Falku|url=http://blogs.wsj.com/speakeasy/2011/06/24/tweets-of-the-week-something-edition/?mod=google_news_blog|accessdate=27. junij 2011|newspaper=Wall Street Journal|date=24. junij 2011}} {{ikona en}}</ref> [[Rob Reiner]] je dejal: »Bil je edinstven igralec« in njegovo delo z [[Alan Arkin|Alanom Arkinom]] v filmu ''The In-Laws'' (1979) označil za »enega najbolj brilijantnih komičnih parov, kar smo jih kdaj videli na velikem zaslonu.«<ref>{{navedi novice|title=Spomnimo se prekanjenega televizijskega Columba|url=http://thedailynewsegypt.com/radio-a-television/remembering-tvs-rumpled-columbo.html|accessdate=27. junij 2011|newspaper=The Daily News Egypt|archive-date=2011-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20110716230940/http://thedailynewsegypt.com/radio-a-television/remembering-tvs-rumpled-columbo.html|url-status=dead |language=en}}</ref> == Filmografija == {| class="wikitable" style="font-size:90%" |- style="text-align:center;" ! colspan=4 style="background:#B0C4DE;" | Filmi |- style="text-align:center;" ! style="background:#ccc;" | Leto ! style="background:#ccc;" | Naslov ! style="background:#ccc;" | Vloga ! style="background:#ccc;" | Opombe |- | 1959 | ''The Bloody Brood'' | Nico | |- | rowspan="2" | 1960 | ''Murder Inc.'' | Abe Reles | Nominiran za [[oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšega stranskega igralca |- | ''The Secret of the Purple Reef'' | Tom Weber | |- | 1961 | ''Zvrhan koš čudežev'' (''Pocketful of Miracles'') | Joy Boy | nominiran za oskarja za najboljšega stranskega igralca |- | 1962 | ''Pressure Point'' | mlad psihiater | |- | rowspan="2" | 1963 | ''The Balcony'' | šef policije | |- | ''It's a Mad, Mad, Mad, Mad World'' | taksist | |- | rowspan="2" | 1964 | ''Robin and the 7 Hoods'' | Guy Gisborne | |- | ''Italiani brava gente'' | bolničar | Italijanski film |- | 1965 | ''[[Velika dirka]]'' | Max | |- | rowspan="2" | 1966 | ''Penelope'' | poročnik Horatio Bixbee | |- | ''Too Many Thieves'' | Danny | |- | 1967 | ''Luv'' | Milt Manville | |- | 1968 | ''Anzio'' | Jack Rabinoff | alternativni naslovi: ''The Battle of Anzio'', ''Lo Sbarco di Anzio'' (italijansko) |- | rowspan="2" | 1969 | ''Machine Gun McCain'' | Charlie Adamo | alternativni naslovi: ''For a Price'', ''Gli intoccabili'' (italijansko) |- | ''Castle Keep'' | Načelnik Rossi | |- | rowspan="2" | 1970 | ''Husbands'' | Archie Black | režiral [[John Cassavetes]] |- | ''Operation Snafu'' | Peter Pawney | |- | 1974 | ''A Woman Under the Influence'' | Nick Longhetti | režiral [[John Cassavetes]] |- | rowspan="3" | 1976 | ''Murder by Death'' | Sam Diamond | |- | ''Mikey and Nicky'' | Mikey | |- | ''Griffin and Phoenix'' | Geoffrey Griffin | |- | 1977 | ''Opening Night'' | on sam | režiral [[John Cassavetes]] |- | rowspan="3" | 1978 | ''The Brink's Job'' | Tony Pino | |- | ''The Cheap Detective'' | Lou Peckinpaugh | alternativni naslov: ''Neil Simon's The Cheap Detective'' |- | ''Scared Straight!'' | on - voditelj | dokumentarni film; režiral [[Arnold Shapiro]] |- | 1979 | ''The In-Laws'' | Vincent J. Ricardo | |- | rowspan="2" | 1981 | ''...All the Marbles'' | Harry Sears | alternativni naslov: ''The California Dolls'' |- | ''The Great Muppet Caper'' | potepuh | |- | 1986 | ''Big Trouble'' | Steve Rickey | režiral [[John Cassavetes]] |- | rowspan="3" | 1987 | ''[[Princesa nevesta]]'' (''The Princess Bride'') | dedek/pripovedovalec | |- | ''Happy New Year'' | Nick | režiral [[John G. Avildsen]] |- | ''Nebo nad Berlinom (Wings of Desire)'' | on sam | režiral [[Wim Wenders]] |- | 1988 | ''Vibes'' | Harry Buscafusco | alternativni naslov: ''Vibes: The Secret of the Golden Pyramids'' |- | 1989 | ''[[Cookie (film)|Cookie]]'' | Dominick »Dino« Capisco | |- | rowspan="2" | 1990 | ''In the Spirit'' | Roger Flan | režirala [[Sandra Seacat]] |- | ''Tune in Tomorrow'' | Pedro Carmichael | alternativni naslov: ''Aunt Julia and the Scriptwriter'' |- | 1993 | ''Faraway, So Close!'' | on sam | režiral [[Wim Wenders]] |- | 1995 | ''Roommates'' | Rocky Holzcek | |- | 1998 | ''Money Kings'' | Vinnie Glynn | |- | rowspan="2" | 2001 | ''Made'' | Max | |- | ''[[Corky Romano]]'' | Francis A. »Pops« Romano | alternativni naslov: ''Corky Romano: 'Special' Agent'' |- | 2002 | ''Undisputed'' | Mendy Ripstein | |- | 2004 | ''[[Kraljestvo morskega psa]]'' | Don Feinberg | Glas |- | 2005 | ''The Thing About My Folks'' | Sam Kleinman | |- | 2005 | ''Checking Out'' | Morris Applebaum | |- | 2007 | ''Slutnja'' (''Next'') | Irv | |- | 2009 | ''American Cowslip'' | Oče Randolph | |- style="text-align:center;" ! colspan=4 style="background:#B0C4DE;" | Televizija |- style="text-align:center;" ! style="background:#ccc;" | Leto ! style="background:#ccc;" | Naslov ! style="background:#ccc;" | Vloga ! style="background:#ccc;" | Opombe |- | 1958 | ''Kraft Suspense Theatre'' | Izzy | 1 epizoda |- | 1959 | ''Decoy'' | Fred Dana | 1 epizoda |- | rowspan="2" | 1960 | ''Have Gun–Will Travel'' | Waller | 1 epizoda |- | ''The Untouchables'' | Duke Mullen | 1 epizoda: »The Underworld Bank« |- | rowspan="2" | 1961 | ''[[Zona somraka]]'' (''The Twilight Zone'') | Ramos Clemente | 1 epizoda: »The Mirror« |- | ''The Barbara Stanwyck Show'' | Joe | 1 epizoda: »The Assassin« |- | 1962 | ''[[Alfred Hitchcock Presents|Ura s Hitchcockom]]'' (''The Alfred Hitchcock Hour'') | Pohlepen pridigar | epizoda 13: »Bonfire« |- | 1962 | ''The New Breed'' | Lopez | 1 epizoda |- | 1963 | ''Wagon Train'' | Gus Morgan | 1 epizoda |- | 1964 | ''Ben Casey'' | Dr. Jimmy Reynolds | 2 epizodi |- | 1965–1966 | ''The Trials of O'Brien'' | Daniel O'Brien | 22 epizod |- | 1968 | ''A Hatful of Rain'' | Polo Pope | 1 epizoda |- | 1968–2003 | ''[[Columbo]]'' | poročnik Columbo | 69 epizod |- | 1971 | ''The Name of the Game'' | Lewis Corbett | 1 epizoda |- | 1978 | ''The Dean Martin Celebrity Roast'' (komedija) | On | Manjša vloga |- | 1995 | ''The Sunshine Boys'' | Willie Clark | televizijski film |- | 2000 | ''A Storm in Summer'' | Abel Shaddick | televizijski film |- | 2001 | ''[[Izgubljeni svet (film, 2001)|Izgubljeni svet]]'' | Častiti Theo Kerr | televizijski film |- | 2001 | ''A Town Without Christmas'' | Max | televizijski film |- | 2003 | ''Finding John Christmas'' | Max | televizijski film |- | 2004 | ''When Angels Come to Town'' | Max | televizijski film |} == Glej tudi == * [[Seznam dobitnikov primetime emmyja]] * [[Seznam judovskih Američanov]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Peter Falk}} * {{Official website|http://peterfalk.com}} {{ikona en}} * {{IMDb Name|393}} {{ikona en}} * {{IBDB name|40121}} {{ikona en}} * {{Iobdb name|Peter|Falk}} {{ikona en}} * {{tcmdb name|59425}} {{ikona en}} * {{amg name|22575}} {{ikona en}} * [http://www.charlierose.com/guest/view/5057 Peter Falk] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130901030407/http://www.charlierose.com/guest/view/5057 |date=2013-09-01 }} na ''Charlie Rose'' {{ikona en}} * {{Worldcat id|lccn-n85-199266}} {{ikona en}} * [http://topics.nytimes.com/top/reference/timestopics/people/f/peter_falk/index.html Zbrane novice in članki o Petru Falku] na ''[[The New York Times]]'' {{ikona en}} * {{cite episode|title=''Just One More Thing'', avtobiografija Petra Falka, televizijskega Columba|transcripturl=http://www.npr.org/templates/transcript/transcript.php?storyId=137446127|url=http://www.npr.org/2011/06/27/137446127/just-one-more-thing-about-falk-tvs-columbo|airdate=27. junij 2011|series=Fresh Air|network=NPR}} {{ikona en}} * [http://www.emmys.com/celebrities/peter-falk Peter Falk na Emmys.com] {{ikona en}} {{EmmyNajGlavniIgralecDramskaSerija}} {{Zlati globus za najboljšega igralca v televizijski drami}} {{Normativna kontrola}} {{zvezdica}} {{DEFAULTSORT:FALK, Peter}} [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški gledališki igralci]] [[Kategorija:Judovski igralci]] [[Kategorija:Ameriški Judje]] [[Kategorija:Češki Američani]] [[Kategorija:Madžarski Američani]] [[Kategorija:Ruski Američani]] [[Kategorija:Poljski Američani]] [[Kategorija:Umrli za Alzheimerjevo boleznijo]] [[Kategorija:Prejemniki zlatega globusa za najboljšega igralca v televizijski dramski seriji]] t0wkbjjj49av2dhj2n5daty2flvqsds 0 365375 6766374 5693374 2026-10-17T17:40:44Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6766374 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Morski piškur | image = Petromyzon marinus.001 - Aquarium Finisterrae.jpg | image_caption = Morski piškurji v [[Aquarium Finisterrae]], [[Španija]] | image2 = Petromyzon marinus2.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn">{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Petromyzon marinus'' |volume=2024 |article-number=e.T16781A58298056 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T16781A58298056.en |access-date=3 September 2025}}</ref> | parent_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]] | taxon = Petromyzon marinus | authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]] | synonyms = {{collapsible list|bullets = true |title=<small>Rodovni sinonimi</small> | ''Ammocoetus'' <small>Dumeril 1812 non Erichson 1847</small> | ''Petromyzon'' (''Bathymyzon'') <small>Gill 1883</small> | ''Bathymyzon'' <small>(Gill 1883)</small> | ''Oceanomyzon'' <small>Fowler 1908</small> | ''Lampreda'' <small>Rafinesque 1815 nomen nudum</small> | ''Pricus'' <small>Rafinesque 1815 nomen nudum</small> }} {{collapsible list|bullets = true |title=<small>Vrstni sinonimi</small> | ''Lampetra marina'' <small>(Linnaeus 1758)</small> | ''Petromyzon'' (''Bathymyzon'') ''bairdii'' <small>Gill 1883</small> | ''Bathymyzon bairdii'' <small>(Gill 1883)</small> | ''Petromyzon ruber'' <small>Lacepède 1800</small> | ?''Petromyzon lampetrus'' <small>Forsskål 1775 non Pallas 1814</small> | ''Petromyzon lampetrus'' <small>Pallas 1814 non Forsskål 1775</small> | ''Petromyzon maximus'' <small>Cuvier 1816</small> | ''Petromyzon americanus'' <small>Lesueur 1818</small> | ''Petromyzon nigricans'' <small>Lesueur 1818</small> | ''Ammocoetes bicolor'' <small>Lesueur 1818</small> | ?''Petromyzon adriaticus'' <small>Nardo 1847</small> | ''Petromyzon maculosus'' <small>Gronow 1854</small> | ''Petromyzon marinus dorsatus'' <small>Wilder 1883</small> | ''Petromyzon marinus unicolor'' <small>Gage 1928</small> | ''Oceanomyzon wilsoni'' <small>Fowler 1908</small> | ?''Petromyzon leucopterus'' <small>Rafinesque 1818</small> | ?''Petromyzon maurari'' <small>DeKay 1840</small> }} | synonyms_ref = <ref>{{Cite web|last1=Froese|first1=R.|last2=Pauly|first2=D.|year=2017|title=Petromyzontidae |url=http://www.fishbase.se/summary/FamilySummary.php?ID=1|website=[[FishBase]] version (02/2017)|access-date=18 May 2017}}</ref><ref>{{Cite web|title=Petromyzontidae|url=http://deeplyfish.com/wp-content/uploads/2017/03/Family-Petromyzontidae-PDF.pdf|website=Deeplyfish – fishes of the world|access-date=18 May 2017|archive-date=12 September 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170912191707/http://deeplyfish.com/wp-content/uploads/2017/03/Family-Petromyzontidae-PDF.pdf|url-status=dead}}</ref> }} '''Morski piškur''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Petromyzon marinus''''') je [[zajedavec|zajedavska]] vrsta [[piškurji|piškurjev]], ki je razširjena vzdolž evropskih in severno-ameriških obal severnega [[Atlantski ocean|Atlantika]], zahodnega [[Sredozemsko morje|Sredozemlja]] in v vodah [[Velika jezera|Velikih jezer]] v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]]. ==Opis== Morski piškur zraste do 90 cm v dolžino in je po hrbtu rjave, sive ali skoraj povsem črne barve, po trebušni strani pa je bel ali siv. [[Življenjski cikel]] morskega piškurja se začne v sladkih vodah, po nekaj letih pa [[ličinke]] doživijo [[preobrazba (biologija)|preobrazbo]] in odplavajo v slano vodo, kjer začnejo zajedati [[ribe]].<ref>Silva, S., Servia, M. J., Vieira-Lanero, R. & Cobo, F. (2013a). “Downstream migration and hematophagous feeding of newly metamorphosed sea lampreys (Petromyzon marinus Linnaeus, 1758)”. Hydrobiologia 700: 277–286. Doi: 10.1007/s10750-012-1237-3</ref> Izjemoma lahko morski piškur parazitira [[Gostitelj (biologija)|gostitelja]] že pred selitvijo v slano vodo.<ref>Silva, S., Servia, M. J., Vieira-Lanero, R., Nachón, D. J. & Cobo, F. (2013). Haematophagous feeding of newly metamorphosed European sea lampreys Petromyzon marinus on strictly freshwater species. Journal of Fish Biology. doi:10.1111/jfb.12100.</ref> Pri zajedanju ni izbirčen in [[kri]] sesa mnogo različnim vrstam rib.<ref>Beamish, F. W. H. (1980). “Biology of the North American anadromous sea lamprey, Petromyzon marinus”. Canadian Journal of Fisheries and Aquatic Sciences 37:1924−1943. doi: 10.1139/f80-233.</ref> Na kožo gostitelja se pritrdi s pomočjo posebej oblikovanih ust, nato pa kožo predre s pomočjo množice zob in posebej za prediranje kože oblikovanega jezika. V kri gostitelja sprosti poseben izloček, ki preprečuje zgoščevanje krvi. Gostitelj običajno pogine zaradi izgube krvi ali okužbe. Po enem letu zajedanja se piškurji vrnejo v sladko vodo, kjer se [[drst|drstijo]], izležejo [[ikre]] in nato poginejo. Od preobrazbe do drstenja mine približno leto in pol.<ref>Silva, S., Servia, M.J., Vieira-Lanero, R., Barca, S. & Cobo, F. (2013b). Life cycle of the sea lamprey Petromyzon marinus: duration of and growth in the marine life stage. Aquatic Biology 18: 59–62. doi: 10.3354/ab00488.</ref> V nekaterih delih Evrope velja morski piškur za [[delikatesa|delikateso]], v Sloveniji pa je zavarovana vrsta. == Sklici == {{Reflist|30em}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Petromyzon marinus}} {{Wikispecies|Petromyzon marinus}} * [https://www.invadingspecies.com/invaders/fish/sea-lamprey-2/ Invading Species.com] Ontario Ministry of Natural Resources and Ontario Federation of Anglers and Hunters * [https://nas.er.usgs.gov/queries/greatlakes/FactSheet.aspx?SpeciesID=836&Potential=N&Type=1&HUCNumber=DHuron GLANSIS Species Fact Sheet], United States Geological Survey * [https://www.invasivespeciesinfo.gov/profile/sea-lamprey Species Profile – Sea Lamprey (''Petromyzon marinus'')], National Invasive Species Information Center, [[United States National Agricultural Library]]. Lists general information and resources for Sea Lamprey. * View the [http://www.ensembl.org/Petromyzon_marinus/Info/Index/ Lamprey genome] in [[Ensembl]]. * {{UCSC genomes|petMar2}} * [https://books.google.com/books?id=ANkDAAAAMBAJ&dq=true&pg=PA159 "Battle of the Great Lakes"] by CleLand Van Dresser, ''Popular Mechanics'', February 1950, pp.&nbsp;159–161/244. * {{SealifePhotos|101174}} {{Taxonbar|from=Q385764}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Piškurji]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Favna Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Favna Sredozemskega morja]] [[Kategorija:Invazivne vrste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Zajedavci]] {{Škrbina-žival}} 26q82c28u8c2h11gmynetr8c5bt93wi 6766376 6766374 2026-10-17T17:42:11Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Favna Atlantskega oceana]]; dodal [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766376 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Morski piškur | image = Petromyzon marinus.001 - Aquarium Finisterrae.jpg | image_caption = Morski piškurji v [[Aquarium Finisterrae]], [[Španija]] | image2 = Petromyzon marinus2.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn">{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Petromyzon marinus'' |volume=2024 |article-number=e.T16781A58298056 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T16781A58298056.en |access-date=3 September 2025}}</ref> | parent_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]] | taxon = Petromyzon marinus | authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]] | synonyms = {{collapsible list|bullets = true |title=<small>Rodovni sinonimi</small> | ''Ammocoetus'' <small>Dumeril 1812 non Erichson 1847</small> | ''Petromyzon'' (''Bathymyzon'') <small>Gill 1883</small> | ''Bathymyzon'' <small>(Gill 1883)</small> | ''Oceanomyzon'' <small>Fowler 1908</small> | ''Lampreda'' <small>Rafinesque 1815 nomen nudum</small> | ''Pricus'' <small>Rafinesque 1815 nomen nudum</small> }} {{collapsible list|bullets = true |title=<small>Vrstni sinonimi</small> | ''Lampetra marina'' <small>(Linnaeus 1758)</small> | ''Petromyzon'' (''Bathymyzon'') ''bairdii'' <small>Gill 1883</small> | ''Bathymyzon bairdii'' <small>(Gill 1883)</small> | ''Petromyzon ruber'' <small>Lacepède 1800</small> | ?''Petromyzon lampetrus'' <small>Forsskål 1775 non Pallas 1814</small> | ''Petromyzon lampetrus'' <small>Pallas 1814 non Forsskål 1775</small> | ''Petromyzon maximus'' <small>Cuvier 1816</small> | ''Petromyzon americanus'' <small>Lesueur 1818</small> | ''Petromyzon nigricans'' <small>Lesueur 1818</small> | ''Ammocoetes bicolor'' <small>Lesueur 1818</small> | ?''Petromyzon adriaticus'' <small>Nardo 1847</small> | ''Petromyzon maculosus'' <small>Gronow 1854</small> | ''Petromyzon marinus dorsatus'' <small>Wilder 1883</small> | ''Petromyzon marinus unicolor'' <small>Gage 1928</small> | ''Oceanomyzon wilsoni'' <small>Fowler 1908</small> | ?''Petromyzon leucopterus'' <small>Rafinesque 1818</small> | ?''Petromyzon maurari'' <small>DeKay 1840</small> }} | synonyms_ref = <ref>{{Cite web|last1=Froese|first1=R.|last2=Pauly|first2=D.|year=2017|title=Petromyzontidae |url=http://www.fishbase.se/summary/FamilySummary.php?ID=1|website=[[FishBase]] version (02/2017)|access-date=18 May 2017}}</ref><ref>{{Cite web|title=Petromyzontidae|url=http://deeplyfish.com/wp-content/uploads/2017/03/Family-Petromyzontidae-PDF.pdf|website=Deeplyfish – fishes of the world|access-date=18 May 2017|archive-date=12 September 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170912191707/http://deeplyfish.com/wp-content/uploads/2017/03/Family-Petromyzontidae-PDF.pdf|url-status=dead}}</ref> }} '''Morski piškur''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Petromyzon marinus''''') je [[zajedavec|zajedavska]] vrsta [[piškurji|piškurjev]], ki je razširjena vzdolž evropskih in severno-ameriških obal severnega [[Atlantski ocean|Atlantika]], zahodnega [[Sredozemsko morje|Sredozemlja]] in v vodah [[Velika jezera|Velikih jezer]] v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]]. ==Opis== Morski piškur zraste do 90 cm v dolžino in je po hrbtu rjave, sive ali skoraj povsem črne barve, po trebušni strani pa je bel ali siv. [[Življenjski cikel]] morskega piškurja se začne v sladkih vodah, po nekaj letih pa [[ličinke]] doživijo [[preobrazba (biologija)|preobrazbo]] in odplavajo v slano vodo, kjer začnejo zajedati [[ribe]].<ref>Silva, S., Servia, M. J., Vieira-Lanero, R. & Cobo, F. (2013a). “Downstream migration and hematophagous feeding of newly metamorphosed sea lampreys (Petromyzon marinus Linnaeus, 1758)”. Hydrobiologia 700: 277–286. Doi: 10.1007/s10750-012-1237-3</ref> Izjemoma lahko morski piškur parazitira [[Gostitelj (biologija)|gostitelja]] že pred selitvijo v slano vodo.<ref>Silva, S., Servia, M. J., Vieira-Lanero, R., Nachón, D. J. & Cobo, F. (2013). Haematophagous feeding of newly metamorphosed European sea lampreys Petromyzon marinus on strictly freshwater species. Journal of Fish Biology. doi:10.1111/jfb.12100.</ref> Pri zajedanju ni izbirčen in [[kri]] sesa mnogo različnim vrstam rib.<ref>Beamish, F. W. H. (1980). “Biology of the North American anadromous sea lamprey, Petromyzon marinus”. Canadian Journal of Fisheries and Aquatic Sciences 37:1924−1943. doi: 10.1139/f80-233.</ref> Na kožo gostitelja se pritrdi s pomočjo posebej oblikovanih ust, nato pa kožo predre s pomočjo množice zob in posebej za prediranje kože oblikovanega jezika. V kri gostitelja sprosti poseben izloček, ki preprečuje zgoščevanje krvi. Gostitelj običajno pogine zaradi izgube krvi ali okužbe. Po enem letu zajedanja se piškurji vrnejo v sladko vodo, kjer se [[drst|drstijo]], izležejo [[ikre]] in nato poginejo. Od preobrazbe do drstenja mine približno leto in pol.<ref>Silva, S., Servia, M.J., Vieira-Lanero, R., Barca, S. & Cobo, F. (2013b). Life cycle of the sea lamprey Petromyzon marinus: duration of and growth in the marine life stage. Aquatic Biology 18: 59–62. doi: 10.3354/ab00488.</ref> V nekaterih delih Evrope velja morski piškur za [[delikatesa|delikateso]], v Sloveniji pa je zavarovana vrsta. == Sklici == {{Reflist|30em}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Petromyzon marinus}} {{Wikispecies|Petromyzon marinus}} * [https://www.invadingspecies.com/invaders/fish/sea-lamprey-2/ Invading Species.com] Ontario Ministry of Natural Resources and Ontario Federation of Anglers and Hunters * [https://nas.er.usgs.gov/queries/greatlakes/FactSheet.aspx?SpeciesID=836&Potential=N&Type=1&HUCNumber=DHuron GLANSIS Species Fact Sheet], United States Geological Survey * [https://www.invasivespeciesinfo.gov/profile/sea-lamprey Species Profile – Sea Lamprey (''Petromyzon marinus'')], National Invasive Species Information Center, [[United States National Agricultural Library]]. Lists general information and resources for Sea Lamprey. * View the [http://www.ensembl.org/Petromyzon_marinus/Info/Index/ Lamprey genome] in [[Ensembl]]. * {{UCSC genomes|petMar2}} * [https://books.google.com/books?id=ANkDAAAAMBAJ&dq=true&pg=PA159 "Battle of the Great Lakes"] by CleLand Van Dresser, ''Popular Mechanics'', February 1950, pp.&nbsp;159–161/244. * {{SealifePhotos|101174}} {{Taxonbar|from=Q385764}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Piškurji]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Favna Sredozemskega morja]] [[Kategorija:Invazivne vrste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Zajedavci]] {{Škrbina-žival}} mgmqp8mbvdcgfszopb3fp3ya5tc2y2m 6766377 6766376 2026-10-17T17:42:21Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Favna Sredozemskega morja]]; dodal [[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766377 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Morski piškur | image = Petromyzon marinus.001 - Aquarium Finisterrae.jpg | image_caption = Morski piškurji v [[Aquarium Finisterrae]], [[Španija]] | image2 = Petromyzon marinus2.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn">{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Petromyzon marinus'' |volume=2024 |article-number=e.T16781A58298056 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T16781A58298056.en |access-date=3 September 2025}}</ref> | parent_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]] | taxon = Petromyzon marinus | authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]] | synonyms = {{collapsible list|bullets = true |title=<small>Rodovni sinonimi</small> | ''Ammocoetus'' <small>Dumeril 1812 non Erichson 1847</small> | ''Petromyzon'' (''Bathymyzon'') <small>Gill 1883</small> | ''Bathymyzon'' <small>(Gill 1883)</small> | ''Oceanomyzon'' <small>Fowler 1908</small> | ''Lampreda'' <small>Rafinesque 1815 nomen nudum</small> | ''Pricus'' <small>Rafinesque 1815 nomen nudum</small> }} {{collapsible list|bullets = true |title=<small>Vrstni sinonimi</small> | ''Lampetra marina'' <small>(Linnaeus 1758)</small> | ''Petromyzon'' (''Bathymyzon'') ''bairdii'' <small>Gill 1883</small> | ''Bathymyzon bairdii'' <small>(Gill 1883)</small> | ''Petromyzon ruber'' <small>Lacepède 1800</small> | ?''Petromyzon lampetrus'' <small>Forsskål 1775 non Pallas 1814</small> | ''Petromyzon lampetrus'' <small>Pallas 1814 non Forsskål 1775</small> | ''Petromyzon maximus'' <small>Cuvier 1816</small> | ''Petromyzon americanus'' <small>Lesueur 1818</small> | ''Petromyzon nigricans'' <small>Lesueur 1818</small> | ''Ammocoetes bicolor'' <small>Lesueur 1818</small> | ?''Petromyzon adriaticus'' <small>Nardo 1847</small> | ''Petromyzon maculosus'' <small>Gronow 1854</small> | ''Petromyzon marinus dorsatus'' <small>Wilder 1883</small> | ''Petromyzon marinus unicolor'' <small>Gage 1928</small> | ''Oceanomyzon wilsoni'' <small>Fowler 1908</small> | ?''Petromyzon leucopterus'' <small>Rafinesque 1818</small> | ?''Petromyzon maurari'' <small>DeKay 1840</small> }} | synonyms_ref = <ref>{{Cite web|last1=Froese|first1=R.|last2=Pauly|first2=D.|year=2017|title=Petromyzontidae |url=http://www.fishbase.se/summary/FamilySummary.php?ID=1|website=[[FishBase]] version (02/2017)|access-date=18 May 2017}}</ref><ref>{{Cite web|title=Petromyzontidae|url=http://deeplyfish.com/wp-content/uploads/2017/03/Family-Petromyzontidae-PDF.pdf|website=Deeplyfish – fishes of the world|access-date=18 May 2017|archive-date=12 September 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170912191707/http://deeplyfish.com/wp-content/uploads/2017/03/Family-Petromyzontidae-PDF.pdf|url-status=dead}}</ref> }} '''Morski piškur''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Petromyzon marinus''''') je [[zajedavec|zajedavska]] vrsta [[piškurji|piškurjev]], ki je razširjena vzdolž evropskih in severno-ameriških obal severnega [[Atlantski ocean|Atlantika]], zahodnega [[Sredozemsko morje|Sredozemlja]] in v vodah [[Velika jezera|Velikih jezer]] v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]]. ==Opis== Morski piškur zraste do 90 cm v dolžino in je po hrbtu rjave, sive ali skoraj povsem črne barve, po trebušni strani pa je bel ali siv. [[Življenjski cikel]] morskega piškurja se začne v sladkih vodah, po nekaj letih pa [[ličinke]] doživijo [[preobrazba (biologija)|preobrazbo]] in odplavajo v slano vodo, kjer začnejo zajedati [[ribe]].<ref>Silva, S., Servia, M. J., Vieira-Lanero, R. & Cobo, F. (2013a). “Downstream migration and hematophagous feeding of newly metamorphosed sea lampreys (Petromyzon marinus Linnaeus, 1758)”. Hydrobiologia 700: 277–286. Doi: 10.1007/s10750-012-1237-3</ref> Izjemoma lahko morski piškur parazitira [[Gostitelj (biologija)|gostitelja]] že pred selitvijo v slano vodo.<ref>Silva, S., Servia, M. J., Vieira-Lanero, R., Nachón, D. J. & Cobo, F. (2013). Haematophagous feeding of newly metamorphosed European sea lampreys Petromyzon marinus on strictly freshwater species. Journal of Fish Biology. doi:10.1111/jfb.12100.</ref> Pri zajedanju ni izbirčen in [[kri]] sesa mnogo različnim vrstam rib.<ref>Beamish, F. W. H. (1980). “Biology of the North American anadromous sea lamprey, Petromyzon marinus”. Canadian Journal of Fisheries and Aquatic Sciences 37:1924−1943. doi: 10.1139/f80-233.</ref> Na kožo gostitelja se pritrdi s pomočjo posebej oblikovanih ust, nato pa kožo predre s pomočjo množice zob in posebej za prediranje kože oblikovanega jezika. V kri gostitelja sprosti poseben izloček, ki preprečuje zgoščevanje krvi. Gostitelj običajno pogine zaradi izgube krvi ali okužbe. Po enem letu zajedanja se piškurji vrnejo v sladko vodo, kjer se [[drst|drstijo]], izležejo [[ikre]] in nato poginejo. Od preobrazbe do drstenja mine približno leto in pol.<ref>Silva, S., Servia, M.J., Vieira-Lanero, R., Barca, S. & Cobo, F. (2013b). Life cycle of the sea lamprey Petromyzon marinus: duration of and growth in the marine life stage. Aquatic Biology 18: 59–62. doi: 10.3354/ab00488.</ref> V nekaterih delih Evrope velja morski piškur za [[delikatesa|delikateso]], v Sloveniji pa je zavarovana vrsta. == Sklici == {{Reflist|30em}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Petromyzon marinus}} {{Wikispecies|Petromyzon marinus}} * [https://www.invadingspecies.com/invaders/fish/sea-lamprey-2/ Invading Species.com] Ontario Ministry of Natural Resources and Ontario Federation of Anglers and Hunters * [https://nas.er.usgs.gov/queries/greatlakes/FactSheet.aspx?SpeciesID=836&Potential=N&Type=1&HUCNumber=DHuron GLANSIS Species Fact Sheet], United States Geological Survey * [https://www.invasivespeciesinfo.gov/profile/sea-lamprey Species Profile – Sea Lamprey (''Petromyzon marinus'')], National Invasive Species Information Center, [[United States National Agricultural Library]]. Lists general information and resources for Sea Lamprey. * View the [http://www.ensembl.org/Petromyzon_marinus/Info/Index/ Lamprey genome] in [[Ensembl]]. * {{UCSC genomes|petMar2}} * [https://books.google.com/books?id=ANkDAAAAMBAJ&dq=true&pg=PA159 "Battle of the Great Lakes"] by CleLand Van Dresser, ''Popular Mechanics'', February 1950, pp.&nbsp;159–161/244. * {{SealifePhotos|101174}} {{Taxonbar|from=Q385764}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Piškurji]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]] [[Kategorija:Invazivne vrste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Zajedavci]] {{Škrbina-žival}} kmle6b0v1csy4litf20rixhsy5xyzgh 6766378 6766377 2026-10-17T17:42:47Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Ribe Severne Amerike]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766378 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Morski piškur | image = Petromyzon marinus.001 - Aquarium Finisterrae.jpg | image_caption = Morski piškurji v [[Aquarium Finisterrae]], [[Španija]] | image2 = Petromyzon marinus2.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn">{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Petromyzon marinus'' |volume=2024 |article-number=e.T16781A58298056 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T16781A58298056.en |access-date=3 September 2025}}</ref> | parent_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]] | taxon = Petromyzon marinus | authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]] | synonyms = {{collapsible list|bullets = true |title=<small>Rodovni sinonimi</small> | ''Ammocoetus'' <small>Dumeril 1812 non Erichson 1847</small> | ''Petromyzon'' (''Bathymyzon'') <small>Gill 1883</small> | ''Bathymyzon'' <small>(Gill 1883)</small> | ''Oceanomyzon'' <small>Fowler 1908</small> | ''Lampreda'' <small>Rafinesque 1815 nomen nudum</small> | ''Pricus'' <small>Rafinesque 1815 nomen nudum</small> }} {{collapsible list|bullets = true |title=<small>Vrstni sinonimi</small> | ''Lampetra marina'' <small>(Linnaeus 1758)</small> | ''Petromyzon'' (''Bathymyzon'') ''bairdii'' <small>Gill 1883</small> | ''Bathymyzon bairdii'' <small>(Gill 1883)</small> | ''Petromyzon ruber'' <small>Lacepède 1800</small> | ?''Petromyzon lampetrus'' <small>Forsskål 1775 non Pallas 1814</small> | ''Petromyzon lampetrus'' <small>Pallas 1814 non Forsskål 1775</small> | ''Petromyzon maximus'' <small>Cuvier 1816</small> | ''Petromyzon americanus'' <small>Lesueur 1818</small> | ''Petromyzon nigricans'' <small>Lesueur 1818</small> | ''Ammocoetes bicolor'' <small>Lesueur 1818</small> | ?''Petromyzon adriaticus'' <small>Nardo 1847</small> | ''Petromyzon maculosus'' <small>Gronow 1854</small> | ''Petromyzon marinus dorsatus'' <small>Wilder 1883</small> | ''Petromyzon marinus unicolor'' <small>Gage 1928</small> | ''Oceanomyzon wilsoni'' <small>Fowler 1908</small> | ?''Petromyzon leucopterus'' <small>Rafinesque 1818</small> | ?''Petromyzon maurari'' <small>DeKay 1840</small> }} | synonyms_ref = <ref>{{Cite web|last1=Froese|first1=R.|last2=Pauly|first2=D.|year=2017|title=Petromyzontidae |url=http://www.fishbase.se/summary/FamilySummary.php?ID=1|website=[[FishBase]] version (02/2017)|access-date=18 May 2017}}</ref><ref>{{Cite web|title=Petromyzontidae|url=http://deeplyfish.com/wp-content/uploads/2017/03/Family-Petromyzontidae-PDF.pdf|website=Deeplyfish – fishes of the world|access-date=18 May 2017|archive-date=12 September 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170912191707/http://deeplyfish.com/wp-content/uploads/2017/03/Family-Petromyzontidae-PDF.pdf|url-status=dead}}</ref> }} '''Morski piškur''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Petromyzon marinus''''') je [[zajedavec|zajedavska]] vrsta [[piškurji|piškurjev]], ki je razširjena vzdolž evropskih in severno-ameriških obal severnega [[Atlantski ocean|Atlantika]], zahodnega [[Sredozemsko morje|Sredozemlja]] in v vodah [[Velika jezera|Velikih jezer]] v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]]. ==Opis== Morski piškur zraste do 90 cm v dolžino in je po hrbtu rjave, sive ali skoraj povsem črne barve, po trebušni strani pa je bel ali siv. [[Življenjski cikel]] morskega piškurja se začne v sladkih vodah, po nekaj letih pa [[ličinke]] doživijo [[preobrazba (biologija)|preobrazbo]] in odplavajo v slano vodo, kjer začnejo zajedati [[ribe]].<ref>Silva, S., Servia, M. J., Vieira-Lanero, R. & Cobo, F. (2013a). “Downstream migration and hematophagous feeding of newly metamorphosed sea lampreys (Petromyzon marinus Linnaeus, 1758)”. Hydrobiologia 700: 277–286. Doi: 10.1007/s10750-012-1237-3</ref> Izjemoma lahko morski piškur parazitira [[Gostitelj (biologija)|gostitelja]] že pred selitvijo v slano vodo.<ref>Silva, S., Servia, M. J., Vieira-Lanero, R., Nachón, D. J. & Cobo, F. (2013). Haematophagous feeding of newly metamorphosed European sea lampreys Petromyzon marinus on strictly freshwater species. Journal of Fish Biology. doi:10.1111/jfb.12100.</ref> Pri zajedanju ni izbirčen in [[kri]] sesa mnogo različnim vrstam rib.<ref>Beamish, F. W. H. (1980). “Biology of the North American anadromous sea lamprey, Petromyzon marinus”. Canadian Journal of Fisheries and Aquatic Sciences 37:1924−1943. doi: 10.1139/f80-233.</ref> Na kožo gostitelja se pritrdi s pomočjo posebej oblikovanih ust, nato pa kožo predre s pomočjo množice zob in posebej za prediranje kože oblikovanega jezika. V kri gostitelja sprosti poseben izloček, ki preprečuje zgoščevanje krvi. Gostitelj običajno pogine zaradi izgube krvi ali okužbe. Po enem letu zajedanja se piškurji vrnejo v sladko vodo, kjer se [[drst|drstijo]], izležejo [[ikre]] in nato poginejo. Od preobrazbe do drstenja mine približno leto in pol.<ref>Silva, S., Servia, M.J., Vieira-Lanero, R., Barca, S. & Cobo, F. (2013b). Life cycle of the sea lamprey Petromyzon marinus: duration of and growth in the marine life stage. Aquatic Biology 18: 59–62. doi: 10.3354/ab00488.</ref> V nekaterih delih Evrope velja morski piškur za [[delikatesa|delikateso]], v Sloveniji pa je zavarovana vrsta. == Sklici == {{Reflist|30em}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Petromyzon marinus}} {{Wikispecies|Petromyzon marinus}} * [https://www.invadingspecies.com/invaders/fish/sea-lamprey-2/ Invading Species.com] Ontario Ministry of Natural Resources and Ontario Federation of Anglers and Hunters * [https://nas.er.usgs.gov/queries/greatlakes/FactSheet.aspx?SpeciesID=836&Potential=N&Type=1&HUCNumber=DHuron GLANSIS Species Fact Sheet], United States Geological Survey * [https://www.invasivespeciesinfo.gov/profile/sea-lamprey Species Profile – Sea Lamprey (''Petromyzon marinus'')], National Invasive Species Information Center, [[United States National Agricultural Library]]. Lists general information and resources for Sea Lamprey. * View the [http://www.ensembl.org/Petromyzon_marinus/Info/Index/ Lamprey genome] in [[Ensembl]]. * {{UCSC genomes|petMar2}} * [https://books.google.com/books?id=ANkDAAAAMBAJ&dq=true&pg=PA159 "Battle of the Great Lakes"] by CleLand Van Dresser, ''Popular Mechanics'', February 1950, pp.&nbsp;159–161/244. * {{SealifePhotos|101174}} {{Taxonbar|from=Q385764}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Piškurji]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]] [[Kategorija:Invazivne vrste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Zajedavci]] [[Kategorija:Ribe Severne Amerike]] {{Škrbina-žival}} 9swql6q2nhoqiv2fxvf0o8zaf0wxjuo 6766379 6766378 2026-10-17T17:42:58Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Ribe Evrope]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766379 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Morski piškur | image = Petromyzon marinus.001 - Aquarium Finisterrae.jpg | image_caption = Morski piškurji v [[Aquarium Finisterrae]], [[Španija]] | image2 = Petromyzon marinus2.jpg | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn">{{cite iucn |author=Ford, M. |year=2024 |title=''Petromyzon marinus'' |volume=2024 |article-number=e.T16781A58298056 |doi=10.2305/IUCN.UK.2024-2.RLTS.T16781A58298056.en |access-date=3 September 2025}}</ref> | parent_authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]] | taxon = Petromyzon marinus | authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]] | synonyms = {{collapsible list|bullets = true |title=<small>Rodovni sinonimi</small> | ''Ammocoetus'' <small>Dumeril 1812 non Erichson 1847</small> | ''Petromyzon'' (''Bathymyzon'') <small>Gill 1883</small> | ''Bathymyzon'' <small>(Gill 1883)</small> | ''Oceanomyzon'' <small>Fowler 1908</small> | ''Lampreda'' <small>Rafinesque 1815 nomen nudum</small> | ''Pricus'' <small>Rafinesque 1815 nomen nudum</small> }} {{collapsible list|bullets = true |title=<small>Vrstni sinonimi</small> | ''Lampetra marina'' <small>(Linnaeus 1758)</small> | ''Petromyzon'' (''Bathymyzon'') ''bairdii'' <small>Gill 1883</small> | ''Bathymyzon bairdii'' <small>(Gill 1883)</small> | ''Petromyzon ruber'' <small>Lacepède 1800</small> | ?''Petromyzon lampetrus'' <small>Forsskål 1775 non Pallas 1814</small> | ''Petromyzon lampetrus'' <small>Pallas 1814 non Forsskål 1775</small> | ''Petromyzon maximus'' <small>Cuvier 1816</small> | ''Petromyzon americanus'' <small>Lesueur 1818</small> | ''Petromyzon nigricans'' <small>Lesueur 1818</small> | ''Ammocoetes bicolor'' <small>Lesueur 1818</small> | ?''Petromyzon adriaticus'' <small>Nardo 1847</small> | ''Petromyzon maculosus'' <small>Gronow 1854</small> | ''Petromyzon marinus dorsatus'' <small>Wilder 1883</small> | ''Petromyzon marinus unicolor'' <small>Gage 1928</small> | ''Oceanomyzon wilsoni'' <small>Fowler 1908</small> | ?''Petromyzon leucopterus'' <small>Rafinesque 1818</small> | ?''Petromyzon maurari'' <small>DeKay 1840</small> }} | synonyms_ref = <ref>{{Cite web|last1=Froese|first1=R.|last2=Pauly|first2=D.|year=2017|title=Petromyzontidae |url=http://www.fishbase.se/summary/FamilySummary.php?ID=1|website=[[FishBase]] version (02/2017)|access-date=18 May 2017}}</ref><ref>{{Cite web|title=Petromyzontidae|url=http://deeplyfish.com/wp-content/uploads/2017/03/Family-Petromyzontidae-PDF.pdf|website=Deeplyfish – fishes of the world|access-date=18 May 2017|archive-date=12 September 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170912191707/http://deeplyfish.com/wp-content/uploads/2017/03/Family-Petromyzontidae-PDF.pdf|url-status=dead}}</ref> }} '''Morski piškur''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Petromyzon marinus''''') je [[zajedavec|zajedavska]] vrsta [[piškurji|piškurjev]], ki je razširjena vzdolž evropskih in severno-ameriških obal severnega [[Atlantski ocean|Atlantika]], zahodnega [[Sredozemsko morje|Sredozemlja]] in v vodah [[Velika jezera|Velikih jezer]] v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]]. ==Opis== Morski piškur zraste do 90 cm v dolžino in je po hrbtu rjave, sive ali skoraj povsem črne barve, po trebušni strani pa je bel ali siv. [[Življenjski cikel]] morskega piškurja se začne v sladkih vodah, po nekaj letih pa [[ličinke]] doživijo [[preobrazba (biologija)|preobrazbo]] in odplavajo v slano vodo, kjer začnejo zajedati [[ribe]].<ref>Silva, S., Servia, M. J., Vieira-Lanero, R. & Cobo, F. (2013a). “Downstream migration and hematophagous feeding of newly metamorphosed sea lampreys (Petromyzon marinus Linnaeus, 1758)”. Hydrobiologia 700: 277–286. Doi: 10.1007/s10750-012-1237-3</ref> Izjemoma lahko morski piškur parazitira [[Gostitelj (biologija)|gostitelja]] že pred selitvijo v slano vodo.<ref>Silva, S., Servia, M. J., Vieira-Lanero, R., Nachón, D. J. & Cobo, F. (2013). Haematophagous feeding of newly metamorphosed European sea lampreys Petromyzon marinus on strictly freshwater species. Journal of Fish Biology. doi:10.1111/jfb.12100.</ref> Pri zajedanju ni izbirčen in [[kri]] sesa mnogo različnim vrstam rib.<ref>Beamish, F. W. H. (1980). “Biology of the North American anadromous sea lamprey, Petromyzon marinus”. Canadian Journal of Fisheries and Aquatic Sciences 37:1924−1943. doi: 10.1139/f80-233.</ref> Na kožo gostitelja se pritrdi s pomočjo posebej oblikovanih ust, nato pa kožo predre s pomočjo množice zob in posebej za prediranje kože oblikovanega jezika. V kri gostitelja sprosti poseben izloček, ki preprečuje zgoščevanje krvi. Gostitelj običajno pogine zaradi izgube krvi ali okužbe. Po enem letu zajedanja se piškurji vrnejo v sladko vodo, kjer se [[drst|drstijo]], izležejo [[ikre]] in nato poginejo. Od preobrazbe do drstenja mine približno leto in pol.<ref>Silva, S., Servia, M.J., Vieira-Lanero, R., Barca, S. & Cobo, F. (2013b). Life cycle of the sea lamprey Petromyzon marinus: duration of and growth in the marine life stage. Aquatic Biology 18: 59–62. doi: 10.3354/ab00488.</ref> V nekaterih delih Evrope velja morski piškur za [[delikatesa|delikateso]], v Sloveniji pa je zavarovana vrsta. == Sklici == {{Reflist|30em}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Petromyzon marinus}} {{Wikispecies|Petromyzon marinus}} * [https://www.invadingspecies.com/invaders/fish/sea-lamprey-2/ Invading Species.com] Ontario Ministry of Natural Resources and Ontario Federation of Anglers and Hunters * [https://nas.er.usgs.gov/queries/greatlakes/FactSheet.aspx?SpeciesID=836&Potential=N&Type=1&HUCNumber=DHuron GLANSIS Species Fact Sheet], United States Geological Survey * [https://www.invasivespeciesinfo.gov/profile/sea-lamprey Species Profile – Sea Lamprey (''Petromyzon marinus'')], National Invasive Species Information Center, [[United States National Agricultural Library]]. Lists general information and resources for Sea Lamprey. * View the [http://www.ensembl.org/Petromyzon_marinus/Info/Index/ Lamprey genome] in [[Ensembl]]. * {{UCSC genomes|petMar2}} * [https://books.google.com/books?id=ANkDAAAAMBAJ&dq=true&pg=PA159 "Battle of the Great Lakes"] by CleLand Van Dresser, ''Popular Mechanics'', February 1950, pp.&nbsp;159–161/244. * {{SealifePhotos|101174}} {{Taxonbar|from=Q385764}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Piškurji]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]] [[Kategorija:Invazivne vrste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Zajedavci]] [[Kategorija:Ribe Severne Amerike]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] {{Škrbina-žival}} c463e03zk74sa0tyonzfp4va02tixz7 0 365376 6766372 4123870 2026-10-17T17:35:37Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|animal}} 6766372 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Morski piškur]] {{R from scientific name|animal}} 4i75fv6nzqccd85f1gkgg085g2y6qze 0 365412 6766383 5744152 2026-10-17T17:47:07Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6766383 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Vzhodni potočni piškur | image = Одинока мінога.JPG | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref>{{cite iucn |author=Freyhof, J. |year=2024 |title=''Eudontomyzon mariae'' |volume=2024 |article-number=e.T8173A135085930 |doi= |access-date=3 October 2024}}</ref> | genus = Eudontomyzon | species = mariae | authority = ([[Lev Berg|Berg]], 1931) | synonyms = * ''Lampetra mariae'' <small>Berg 3402</small> * ''Petromyzon ponticus'' <small>Yashchenko 1896</small> | synonyms_ref = <ref>{{cite journal |last1=Van Der Laan |first1=Richard |last2=Eschmeyer |first2=William N. |last3=Fricke |first3=Ronald |title=Family-group names of Recent fishes |journal=Zootaxa |date=11 November 2014 |volume=3882 |issue=1 |pages=1–230 |doi=10.11646/zootaxa.3882.1.1 |pmid=25543675 |doi-access=free }}</ref><ref>{{Cite web |last1=Froese |first1=R.| last2=Pauly| first2=D.| year=2017| title=Petromyzontidae| url=http://www.fishbase.se/summary/FamilySummary.php?ID=1|website=[[FishBase]] version (02/2017)|access-date=18 May 2017}}</ref> }} '''Vzhodni potočni piškur''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Eudontomyzon mariae''''') je majhna vrsta sladkovodnih [[Piškurji|piškurjev]] Evrope. ==Opis== Vzhodni potočni piškur doseže v dolžino do 22 cm. Poseljuje brakične in sladke, hitro tekoče vode vzhodne Evrope, leta 2001 pa so ga v bazenu reke [[Volga|Volge]] razglasili za [[invazivna vrsta|invazivno vrsto]] .<ref>Лёвин Б. А. 2001. Находка украинской миноги ''Eudontomyzon mariae'' (Petromyzontidae) в Волжском бассейне. Вопросы ихтиологии. Т. 41. Вып. 6. С.849-850.</ref>. Za razliko od večine vrst piškurjev ta vrsta ni [[zajedavci|zajedavska]]. Zadržuje se na prodnatih podlagah, od česar so odvisne njegove ličinke. V Sloveniji je uvrščen na [[Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji|Seznam zavarovanih živalskih vrst]]. ==Sklici== {{Reflist}} ==Viri== * {{Commons-inline}} * World Conservation Monitoring Centre 1996. [http://www.iucnredlist.org/search/details.php/8173/all Eudontomyzon mariae]. [http://www.iucnredlist.org 2006 IUCN Red List of Threatened Species. ] Dostopano 3. avgusta 2007. {{Taxonbar|from=Q911340}} {{normativna kontrola}} {{Škrbina-žival}} [[Kategorija:Piškurji]] [[Kategorija:Ribe Evrope]] [[Kategorija:Ribe Slovenije]] [[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]] [[Kategorija:Invazivne vrste]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1931]] g2oeu10ecqbbbhwnnz1m8zyq715e730 0 365413 6766380 4124154 2026-10-17T17:44:23Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6766380 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Vzhodni potočni piškur]] {{R from scientific name|fish}} kpvspzg5h21hqo2tq1ig7woooeefpdm 0 383598 6766569 6765868 2026-10-18T08:55:00Z Marko3 1829 6766569 wikitext text/x-wiki [[Slika:ShareIT_Meetup_02.jpg|sličica|Konferenca ShareIT Meetup o internetu stvari v Ljubljani novembra 2014]] '''Internet stvari''' ali '''medmrežje stvari''' ([[Angleščina|angleško]] ''internet of things''; kratica '''''IoT''''')[[Internet stvari#cite%20note-1|^[1]]] je razširitev [[Internet|internetnega]] povezovanja na naprave in med njimi ter vsakodnevnimi predmeti. S pomočjo elektronike, internetne povezave ter senzorjev in ostale [[Strojna oprema računalnika|strojne opreme]] lahko te naprave med seboj komunicirajo in si izmenjujejo podatke. Prav tako jih lahko ljudje na daljavo opazujemo in nadzorujemo.<ref>{{Navedi novice|title=What is the Internet of Things? WIRED explains|url=https://www.wired.co.uk/article/internet-of-things-what-is-explained-iot|newspaper=Wired UK|date=2018-02-16|accessdate=2019-06-10|issn=1357-0978|first=Matt|last=Burgess}}</ref> == Uporaba == Uporaba interneta stvari se najpogosteje deli na štiri segmente: * potrošniški * komercialni * industrijski * infrastrukturni === Potrošniška uporaba: === Velika večina naprav, ki delujejo na način »interneta stvari«, je namenjena potrošniški uporabi. Pod te spadajo: * [[avtomobili]], * pametni domovi, * nošena tehnologija, * [[bela tehnika]]. Poglavitna prednost, ki jo omogoča neprestana povezanost in komunikacija med pametnimi napravami, je poenostavitev vsakdana povprečnega potrošnika. S pomočjo na primer pametnih domov lahko naprave v domu glede na pretekle izbire potrošnika in informacije zbrane iz ostalih digitalnih medijev (telefona, aplikacij itd.) predvidijo in prilagodijo nastavitve v domovih posameznikov (temperatura, predvajana glasba, moč svetlobe itd.). === Komercialna uporaba === Internet stvari je pogosto uporabljen tudi za komercialno rabo. Od medicine do prevozništva internet stvari olajšuje področje dela na vseh možnih segmentih. ==== Pametno zdravstvo ==== Podobno kot v pametnih domovih se internet stvari v zdravstvu poglavitno uporablja za poenostavitev nadzorovanja zdravja pacientov, prav tako pa omogoča kar nekaj drugih prednosti, kot so pametne postelje, ki lahko zaznajo, kdaj pacient poskuša vstati, se prilagodi za optimalno podporo in postavi v najprimernejši položaj za ležanje, prav tako pa ob potrebi tudi obvesti osebje, da pacient potrebuje pomoč. ==== Prevozništvo ==== Za segment prevozništva se internet stvari uporablja za komunikacijo tako znotraj kot zunaj vozila. Kot primer lahko vzamemo pametno parkiranje, logistiko, nadzor nad samim vozilom, njegovo hitrostjo in prilagajanje le te glede na predmetne predpise, brez aktivnega vmešavanja voznika. Poleg tega pa lahko uprava podjetja v živo nadzira lokacijo tovornjaka ter stanje tovora preko brezžičnih senzorjev, ki v tovornjaku nadzirajo vlago, temperaturo ter vse ostale podatke, preko katerih lahko v živo nadzirajo vse potrebne podatke za prilagajanje, nadziranje in usmerjanje vozila. === Industrijska uporaba === ==== Proizvodnja ==== Najverjetneje ena najhitreje razvijajočih se panog na področju interneta stvari je proizvodnja, saj le-ta omogoča modernim podjetjem, da zmanjšajo potrebno število delavcev, tako učinkovito zmanjšajo stroške in avtomatizirajo celoten proces dela.  Ne le da je postopek proizvodnje z uporabo IS avtomatiziran, prav tako je pospešen, kar omogoča podjetjem hitro in učinkovito proizvodnjo praktično katerihkoli produktov. Zaradi aktivnega nabiranja informacij tako zunaj kot znotraj podjetja se lahko naprave hitro in dinamično odzovejo na povpraševanje in v realnem času prilagodijo proizvodnjo glede na novo povpraševanje, s tem posredno optimizirajo celotno omrežje dobavne verige. ==== Kmetijstvo ==== S pomočjo interneta stvari lahko na kmetijah veliko natančneje ocenjujejo številne dejavnike, ki vplivajo na rast in uspevanje kmetijskih pridelkov. Nabirajo lahko podatke o temperaturi, dežju, vlažnosti, moči vetra in o številnih drugih pomembnih informacijah. S pomočjo teh podatkov lahko avtomatizirajo kmetijske tehnike, se lažje odločajo glede številnih spremenljivk katerih prej niso morali predvideti (podnebje, itd.) === Infrastrukturna uporaba === IS lahko znatno olajša predvsem nadziranje in upravljanje gradnje moderne urbane infrastrukture. Preko nje lahko nadziramo vse dogodke in spremembe, ki bi lahko vplivale na varnost in zvišale kakršnokoli tveganje. Tako lahko z aktivnimi analizami podatkov, ki prihajajo iz vseh segmentov gradnje lažje znižamo stroške, zmanjšamo čas dela in poskrbimo za boljšo kvaliteto opravljenega dela. Internet stvari se lahko uporabi tudi za komunalne rešitve kot npr [[Internet stvari - Ravnanje z odpadki|Ravnanje z odpadki]]. == Kritike in polemike == Internet stvari še nima razvitih standardnih platform in utečenih tehničnih standardov, kar povzroča težave pri razvoju aplikacij. Internet stvari lahko deluje s pomočjo raznih tehnologij kot so Bluetooth, Zigbee, Z-Wave, LoRa, NB-IoT in Cat M1, a ta razdrobljenost ekosistemov onemogoča razvoj standardiziranih aplikacij. Za svoje delovanje internet stvari potrebuje velike količine podatkov, kar pa povzroča novo težavo pri iskanju rešitev za čiščenje in obdelavo le-teh. Prav tako zaenkrat ne poznamo idealne rešitve za shranjevanje tako velike količine podatkov. Internet že sedaj obsega okoli 5% porabe vse proizvedene energije, z internetom stvari, pa se bo količina podatkov še precej povečala.<ref>Gubbi, J., Buyya, R., Marusic, S., & Palaniswami, M. (2013). "Internet of Things (IoT): A vision, architectural elements, and future directions." ''Future generation computer systems'', ''29''(7), 1645-1660.</ref> Nekatere skupine izpostavljajo tudi možnost, da bi internet stvari omogočil podjetjem lažjo uporabo planirane zastarelosti (ang. planned obsolescence). Ker bi bile mnoge stvari sedaj povezane in odvisne od strežnikov matičnega podjetja, bi postali uporabniki naprav zelo odvisni od obstoja teh strežnikov. Kot rešitev se ponuja možnost, da bi uporabniki lahko vzpostavili skupne strežnike, ki niso povezani z matičnim podjetjem, a se v nekaterih državah pojavi dvom glede zakonitosti takih dejanj. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.eff.org/deeplinks/2016/04/nest-reminds-customers-ownership-isnt-what-it-used-be|title=Nest Reminds Customers That Ownership Isn't What It Used to Be|date=5.4.2016|accessdate=10.6.2019|website=|publisher=Electronic Frontier Foundation|last=Walsh|first=Kit}}</ref> Največ kritik interneta stvari pa izhaja iz varnosti in zasebnosti teh sistemov. Razlog za te skrbi je predvsem dejstvo, da naprave na internetu stvari zbirajo ogromne količine podatkov o samih uporabnikih.<ref>McEwen, A., & Cassimally, H. (2013). ''"Designing the internet of things''." John Wiley & Sons.</ref> Ti podatki se nato tudi analizirajo in na podlagi njih se sprejemajo odločitve. Naprave, ki sestavljajo pametne domove in jih nosimo na svojem telesu zbirajo podatke o naših zasebnih življenjih in navadah, kar nedvomno povzroča dvome o zasebnosti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2014/02/18/business/at-newark-airport-the-lights-are-on-and-theyre-watching-you.html|title=At Newark Airport, the Lights Are On, and They’re Watching You|date=17.2.2014|accessdate=10.6.2019|website=|publisher=The New York Times|last=Cardwell|first=Diane}}</ref> Poleg tega je potrebno izpostaviti tudi problem varnosti. Internet stvari se razvija izredno hitro, pri tem pa ni dovolj poudarka na varnosti.<ref>Singh, J., Pasquier, T., Bacon, J., Ko, H., & Eyers, D. (2015). "Twenty security considerations for cloud-supported Internet of Things." ''IEEE Internet of things Journal'', ''3''(3), 269-284.</ref> S povezavo velikega števila naprav na mrežo, lahko spletni napadi postanejo tudi fizična nevarnost, ne le virtualna, kot je veljalo do sedaj.<ref>{{Navedi splet|url=https://hbr.org/2013/06/rethinking-security-for-the-in|title=Rethinking Security for the Internet of Things|date=26.6.2013|accessdate=10.6.2019|website=|publisher=Harvard Business Review|last=Clearfield|first=Chris}}</ref> Trenutne varnostne pomanjkljivosti so nezadostna skrb pri preverjanju pristnosti naprav, ki se povezujejo na mrežo, pošiljanje nešifriranih sporočil, nalaganje nešifriranih posodobitev, in druge.<ref>Bastos, D., Shackleton, M., & El-Moussa, F. (2018). "Internet of things: A survey of technologies and security risks in smart home and city environments."</ref> == Internet stvari v Sloveniji == Mihael Mohorčič, vodja Odseka za komunikacijske sisteme na Institutu »Jožef Stefan«, je poudaril da je internet stvari zanimivo področje tudi za Slovenijo, saj uporablja znanja in tehnologije, ki jih določene skupine že obvladujejo, prav tako pa stroški testiranja in zagona niso previsoki. Slovenski raziskovalci sodelujejo pri razvoju interneta stvari v okviru mednarodnega kompetenčnega centra OpComm, ki skrbi za razvoj tehnologij in kompetenc na tem področju.<ref>Mohorčič, M. (2011). "Internet stvari–izzivi in priložnosti." ''v Internet stvari: zbornik referatov, v Petindvajseta delavnica o telekomunikacijah, N. Simič,(ur.). Elektrotehniška zveza Slovenije'', 6-10.</ref> Tudi nekatera slovenska podjetja so že začela s testiranjem Interneta stvari. Telekom Slovenije je leta 2017 opravil testiranja s tehnologijo Narrowband-IoT na obstoječi omrežni infrastrukturi. Vzpostavili so tudi dve testni okolji v Ljubljani in Mariboru, ki omogočata razvijalcem testiranje svojih rešitev za Internet stvari.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/digisvet/novice/telekom-slovenije-aktivno-preizkusa-resitve-za-internet-stvari-454604|title=Telekom Slovenije aktivno preizkuša rešitve za internet stvari|date=1.12.2017|accessdate=10.6.2019|website=|publisher=Siol|last=Cvjetović|first=Srdjan}}</ref> Leta 2019 je Telekom Slovenije končal s fazo testiranja, in sporočil, da je njihovo omrežje v celoti nadgrajeno s tehnologijo Narrowband-IoT. Prvi projekti na področjih pametnih mest, e-mobilnosti in e-zdravja se že izvajajo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mobile.si/articles/telekom-slovenije-narrowband-iot.html|title=Telekom Slovenije je mobilno omrežje nadgradil s tehnologijo interneta stvari Narrowband-IoT|date=12.4.2019|accessdate=10.6.2019|website=|publisher=Mobile.si|last=Bergant|first=Thomas}}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} {{www-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Internet]] [[Kategorija:Internet stvari| ]] pb6rk6mlno4x4g97qcc5x2fi9rd9hjx 0 401239 6766537 6763598 2026-10-18T05:05:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766537 wikitext text/x-wiki {{italic title}} [[Slika:Poetika.jpeg|200px|thumb|right|Naslovnica komentirane slovenske izdaje iz 1982.]] '''''Poetika''''' ali '''''O pesniški umetnosti''''' ([[grščina|gr.]] Περὶ ποιητικῆς, lat. ''De Poetica'') je spis grškega [[filozofija|filozofa]] [[Aristotel]]a iz 335 pr. n. št., v katerem razmišlja o bistvu in oblikah [[književnost]]i oz. pesniške umetnosti, ki so jo Stari Grki imenovali ''poetika'' (pod to oznako so združevali drame, satirske igre, liriko in epe). Ohranjen je le prvi del spisa, ki opisuje nastanek pesniške umetnosti, razlaga njeno razmerje do filozofije oz. znanosti ter zgodovinopisja, ugotavlja elemente [[tragedija|tragedije]] in poveličuje njeno odličnost, opisuje njene podobnosti in razlike z [[ep|epskim pesništvom]] ter oriše možnosti [[literarna kritika|literarne kritike]]. Drugi del Poetike, domnevno o [[komedija|komediji]] in [[lirika|jambskem pesništvu]], se ni ohranil. ==Nastanek== [[File:Aristotle Poetica page 1.png|thumb|left|Prva stran Poetike v grščini (izdaja iz 1837).]] Poetika velja za akroamatični spis; tj. spis, ki ni bil namenjen objavi, ampak slušateljem Aristotelovih predavanj. Poetika skupaj s spisom [[Retorika (Aristotel)|Retorika]] tvori Aristotelovo zaključeno delo o [[estetika|estetiki]]. Aristotel je v Poetiki zavzel nasprotno stališče od svojega učitelja [[Platon]]a, ki je v svojih spisih, še posebej v [[Država (Platon)|Državi]] svaril pred pesniško umetnostjo, ki da izvira v božanski navdahnjenosti oz. v nerazumski pesnikovi zamaknjenosti, ki jo povzročijo bogovi (gr. ''enthouisiasmós''). Platon pesništvu očita tudi, da zaradi boljšega učinka rado prikazuje neuravnovešene in vzburljive značaje, bogove predstavlja v spačeni in nemoralni luči ter da seje strah pred smrtjo, kar ni dobro za varnost države. Najostreje pa Platon poezijo in umetnost nasploh napade zaradi izkrivljanja resničnosti, saj pesnik oz. umetnik prikazuje posnetek posnetka resnične ideje nečesa (npr. ideja stola — posamezen stol (posnetek) — slikarjeva upodobitev stola (posnetek posnetka)). Tovrstno subjektivno oz. neznanstveno posnemanje v bralcu oz. uživalcu umetnosti budi strasti in ga oddaljuje od miru in resnice ter tudi od spoštovanja vladarjev. Aristotel tem argumentom v Poetiki nasprotuje — izvor pesništva je v človeku samem, v njegovi zavestni želji po posnemanju in prikazovanju. Po njegovem pesništvo v nasprotju z zgodovinopisjem, ki opisuje nepovezane podrobnosti, opisuje bistveno, splošno in se podobno kot filozofija oz. znanost približuje resnici. Pesniško umetnost šteje za potrebno in koristno, saj se z njo ''človek olajša, sprosti in očisti ter se dokoplje do novih, globljih spoznanj''.<ref>Gantar 1982, str. 17</ref> ==Vpliv== Poetika je prvo ohranjeno znanstveno delo o književnosti, na podlagi katerega so se razvili temeljni pojmi v [[literarna teorija|literarni teoriji]], [[literarna kritika|literarni kritiki]] in [[teorija drame|teoriji drame]]. Literarna teorija je iz Poetike prevzela razdelitev na zvrsti in vrste, elemente v zgradbi drame ter pojme, kot so [[mimezis]], [[katarza]], [[metafora]]. Njen vpliv na [[antična književnost|antično]] in [[srednjeveška književnost|srednjeveško književnost]] je zanemarljiv, zelo močno pa se jo je začelo upoštevati v [[renesančna književnost|renesansi]] in [[klasicistična književnost|klasicizmu]], ko so si jo včasih razlagali preveč dobesedno ali napačno (pravilo treh enotnosti v drami — časa, kraja in dejanja — v Poetiki ni utemeljeno, saj Aristotel govori le o enotnosti dejanja). Pomemben je njen prevod v sirijšino, pozneje še arabščino in latinščino, saj sloni na najstarejši znani grški izdaji, ki ni več ohranjena. Pri razvoju umetnega pesništva na Slovenskem je močneje vplivala poznejša [[Horacij]]eva Poetika, ki jo je priporočal [[Žiga Zois]]. Prvi prevod Aristotelove Poetike iz stare grščine v slovenščino je leta 1959 priskrbel [[Kajetan Gantar]], njene ideje pa sta že prej v slovensko literarno in gledališko teorijo začela vnašati [[Janko Kos]] in [[Vladimir Kralj]]. Zaradi široko zastavljene teme in odprtih interperetacij je Poetika v svetovni književnosti imela in ima močan vpliv: ''Idejni razpon Aristotelove Poetike je tako širok in njena miselna vznemirljivost tako neizčrpna, da so v njej lahko našli argumente predstavniki diametralno različnih smeri, tako zagovorniki larpurlartizma kot pristaši angažirane literature.''<ref>Gantar 1982, str. 48</ref> ==Vsebina== Poetika je sestavljena iz 26 poglavij. ===Delitev poezije in njen izvor (1.–5. poglavje)=== V začetnem poglavju Aristotel pesniško umetnost oz. poezijo opredeli s posnemanjem: {{citatni blok|"Epsko pesništvo in pesnjenje tragedij, sestavljanje ditirambov, pretežni del glasbe na piščal in na lutnjo imajo nekaj skupnega: vse so neke vrste posnemanja (gr. μίμησις, ''mímesis'')".<ref>[http://data.perseus.org/citations/urn:cts:greekLit:tlg0086.tlg034.perseus-grc1:1447a Aristotel, ''Poetika'', 1447a.]</ref>|Aristotel, ''Poetika'', 1447a, prev. [[Kajetan Gantar]]}} Poezijo nato deli glede na: *izrazna sredstva posnemanja (ritem, beseda, melodija), *predmet posnemanja (to so ljudje v svojih dejanjih, ki so lahko plemeniti ali nizkotni), *način posnemanja (pripovedni, dramski). '''Izvora poezije''' sta dva: *človekova prirojenost posnemanja, uživanje in učenje ob gledanju, *človekovo prirojeno veselje do melodije in ritma. ===Komedija in tragedija (6.–18. poglavje)=== Jedro Poetike tvorijo poglavja o '''komediji''' in '''tragediji''', ki jo ima Aristotel za najvišjo obliko poezije. Pri obravnavi komedije govori le splošno: {{citatni blok|"Komedija prikazuje, kot smo omenili, ljudi, ki so slabši. Vendar pri tem ne prikazuje slabosti v vseh njenih pojavih, temveč le v tem, kar je na njih smešnega; smešnost je namreč poseben odtenek grdega. Smešnost bi lahko označili kot "vrsto popačenosti ali grdobije, ki ne povzroča bolečin ali škode"; tako na primer predstavlja komična maska nekaj grdega in popačenega, ne da bi zbujala bolečino."<ref>[http://data.perseus.org/citations/urn:cts:greekLit:tlg0086.tlg034.perseus-grc1:1449a Aristotel, ''Poetika'', 1449a.]</ref>|Aristotel, ''Poetika'', 1449a, prev. [[Kajetan Gantar]]}} Splošna opredelitev tragedije je taka: {{citatni blok|"Tragedija je umetnina, ki posnema resnobno in zaokroženo dejanje primernega obsega v olepšani besedi (in sicer v posameznih delih z različnimi okrasi) v obliki dramske dejavnosti in ne v pripovedi, in ki z zbujanjem sočutja (gr. ἐλέου, ''éleos'') in strahu (gr. φόβου, ''phóbos'') doseže očiščenje (gr. κάθαρσιν, ''kátharsis'') takšnih občutij."<ref>[http://data.perseus.org/citations/urn:cts:greekLit:tlg0086.tlg034.perseus-grc1:1449b Aristotel, ''Poetika'', 1449b.] {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>|Aristotel, ''Poetika'', 1449b, prev. [[Kajetan Gantar]]}} '''Elementi tragedije''' so: *spektakel (zunanji okras, kostumi), *značaj, *mitos, *dikcija (sestavljanje verzov), *melodija (glasbena spremljava), *misel (ideja oz. tisto, kar skušamo doseči z besedami). Lastnosti nastopajočih so pogojene v njihovem značaju in misli, ki odločata o tem, ali (ne) bodo zabredli v nesrečo. Najpomembnejši element tragedije je '''mitos''' (gr. Μίτυος, ''mythos'' 'zgodba'), ki bi moral, da bi bil lep, imeti tak obseg, da ga je mogoče ohraniti v spominu. Elementi mitosa so trije: *peripetija (gr. περιπέτεια, ''peripéteia'') — zaplet, preobrat dogodkov proti toku pripovedi (npr. nekdo bi razveselil, pa razžalosti), *prepoznanje oz. anagnorizem (gr. ἀναγνώρισις, ''anagnórisis'') — razplet, usodni preobrat od nevednosti k vednosti (npr. nekdo v nekom odkrije prijatelja/sovražnika), *trpljenje (gr. πάθος, ''páthos'') — pogubno ali mučno dogajanje (npr. prikaz smrti, poškodbe). Lepo grajen mitos (Aristotel ima za takega [[Sofoklej]]evega [[Kralj Ojdip|Kralja Ojdipa]]) mora zbujati sočutje in grozo, zato naj ima enojen izid (dvojen izid, npr. v [[Odiseja|Odiseji]], kjer dobre ljudi čaka boljši konec kot slabe, je znak slabega okusa), prikazuje naj običajne ljudi (sicer raje plemenite kot nizkotne), vsebuje naj preobrat iz sreče v nesrečo, ki ga ne povzroči hudobija, temveč usodna zmota (gr. ἁμαρτία, ''hamartía''). Najbolje je, da se dejanje odigrava ne med sovražniki ali nepoznanimi ljudi, toda med prijatelji ali sorodniki, saj to povzroča sočutje in grozo. Tragične situacije so štiri: da nekdo nekaj stori ali ne stori, in sicer vede ali nevede. Najslabše oz. odvratno, če se dejanje naklepa, a se ga ne stori (npr. v [[Antigona|Antigoni]] [[Hajmon]] namerava ubiti [[Kreont]]a). Bolje je, če nekdo dejanje tudi zavestno izvede (npr. [[Medeja]] zavestno ubije svoje otroke). Še bolje je, če nekdo nevede kaj stori in šele po izvršenem dejanju spozna, kaj je storil (npr. Ojdip). Najmočneje pa je, da se dejanja zaradi prepoznanja tik pred njim ne izvede (npr. [[Ifigenija na Tavridi]]). Nadalje Aristotel govori o tragičnih značajih (razbere se jih iz dejanj nastopajočega), ki morajo biti dobri, umestni, v skladu z izročilom in dosledni, ter o načinih prepoznanja — najboljše je tisto, ki izvira iz samega dejanja in ni npr. posledica telesnega znamenja. Sledijo napotki pesnikom: pesnik naj si predstavlja dogajanje tako, kot da je sam navzoč, saj se bo tako ognil neskladnostim; osebe naj se uveljavljajo s kretnjami; pesnik naj pred pisanjem tragedije (obvlada naj vse vrste tragedij) najprej določi glavno nit zgodbe (ima naj zaplet in razplet, ne pa epske zgradbe in [[epska širina|širine]]); v tragediji naj aktivno sodeluje zbor. Loči 4 vrste tragedije — glede na prevladujoči element — zapleteno tragedijo (prevladuje mitos oz. prepoznanje), tragedijo trpljenja, tragedijo značajev, enostavno tragedijo (morda približek današnji [[grozljivka|grozljivki]]). ===Pesniška dikcija (19.–22. poglavje)=== V poglavju o elementih dikcije govori o [[slovnica|slovnici]], katere razumevanje pa je še zelo preprosto, pa tudi o besednih figurah, od katerih najbolj razdela in povzdiguje prispodobo oz. [[metafora|metaforo]] (gr. μεταφορὰ, ''metaphorá''): {{citatni blok|"Velika odlika vsakega pesnika je, če zna takšne besede (sestavljenke, glose in podobno) na primeren način uporabljati. Največja odlika pa je, če je mojster v prispodobah: edinole tega se ni mogoče naučiti, edino to je znamenje prirojene nadarjenosti. Kajti najti pravilne prispodobe je isto kot odkriti podobnost med stvarmi."<ref>[http://data.perseus.org/citations/urn:cts:greekLit:tlg0086.tlg034.perseus-grc1:1459a Aristotel, ''Poetika'', 1459a.]</ref>|Aristotel, ''Poetika'', 1459a, prev. [[Kajetan Gantar]]}} Odlika pesniške dikcije je v tem, da je jasna, obenem pa ne prostaška - to se doseže s tem, da se uporablja nevsakdanje izraze: poleg prispodob tudi podaljšane, skrajšane in spremenjene besede, kar naredi vtis vzvišenosti. ===Epsko pesništvo in literarna kritika (23.–26. poglavje)=== Tudi za '''epsko pesništvo''' Aristotel predlaga dramsko zgradbo zgodbe ter enotnost dejanja. Pri tem mu je božanski (gr. θεσπέσιος, ''thespésios'') [[Homer]] — ker je vedel, da v [[Iliadi]] in [[Odiseja|Odiseji]] ne bo mogel popisati vseh podrobnosti [[trojanska vojna|trojanske vojne]] in jih združiti v pregledno celoto, se je osredotočil le na en izsek, ob katerem je nanizal epizode. Epska pesnitev ima enake elemente kot tragedija, razen melodije in spektakla. Enako kot pri tragediji se vrste epskega pesništva delijo glede na poudarjene elemente: enostavna, zapletena, etična (prevladujejo značaji) in patetična (prevladuje trpljenje) epska pesnitev — Iliada je tako enostavno-patetična, Odiseja pa zapleteno-etična. Razlike med epiko in tragedijo so tudi v zunanjem obsegu (tragedije so krajše) in metrični obliki (v epskem pesništvu herojski [[heksameter]]). Epika ima pred tragedijo to prednost, da lahko prikazuje istočasne dogodke. Prav tako lahko epika prikazuje neresnične dogodke, ki bi v tragediji delovali smešno. Prepričljivemu, čeprav nemogočemu, je treba dati prednost pred neprepričljivim, a verjetnim – skratka, kot celota mora epska pesnitev izgledati prepričljivo, kar se doseže z dikcijo. Predzadnje poglavje govori o '''literarni kritiki''', pri kateri Aristotel najprej določi različne kriterije: {{citatni blok|"Pesnik je posnemovalec — podobno kot slikar ali kateri koli upodabljajoči umetnik. Če pa posnema, je nujno, da posnema stvari pod enim izmed možnih vidikov: — ali takšne, kot so bile oziroma kot so; — ali takšne, kot se dozdevajo oziroma kot pripovedujejo, da so; — ali takšne, kot bi morale biti."<ref>[http://data.perseus.org/citations/urn:cts:greekLit:tlg0086.tlg034.perseus-grc1:1460b Aristotel, ''Poetika'', 1460b.] {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>|Aristotel, ''Poetika'', 1460b, prev. [[Kajetan Gantar]]}} Nato opredeli dve vrsti pesnikovih napak: *bistvene napake (pesnik ni zmožen posnemati oz. nalogi ni kos), *slučajne napake (pesnik si je nekaj narobe predstavljal, npr. prikaže konja, ki hkrati iztegne obe desni nogi). Aristotel zagovarja pesniško svobodo — ker mora izdelek posnemanja presegati predlogo, so zato slučajne napake, s katerimi se doseže učinek, ki je lasten književnosti, opravičljive (bolj opravičljivo je narisati košuto brez rogov kot košuto takó, da je ni mogoče spoznati). Kljub temu so napake neupravičene takrat, ko pesnik pride v protislovje s samim seboj ali pa ko so nesmisli v dejanju ter neutemeljeno prikazani pokvarjeni značaji. Pesniku se lahko očita, da je njegova pripoved: *nemogoča, *neverjetna, *nemoralna, *protislovna, *v nasprotju s pravili (jezikovne) umetnosti. Nanje je možnih 12 odgovorov, ki pa jih Aristotel ne našteva. V zadnjem poglavju Aristotel še enkrat primerja epsko pesništvo s tragedijo in prvenstvo prisoja slednji, saj sproža užitek, ki je večji tudi zaradi njene bolj zgoščene vsebine. ==Zanimivosti== Aristotel v Poetiki dvakrat (enkrat pa v [[Retorika|Retoriki]]) citira grškega tragičnega pesnika iz 5. stol. pr. n. št. [[Agaton]]a: ''zelo verjetno je, da se marsikdaj zgodijo neverjetne stvari''. V romanu [[Umberto Eco|Umberta Eca]] [[Ime rože]] v benediktanskem samostanu stari knjižničar Jorge umori vsakogar, ki bi rad prebral drugi (sicer neohranjeni) del Poetike, ki poveličuje komedijo, smeh in veselje, svetovni red obrača na glavo ter zasmehuje Boga. ==Viri in literatura== *Robert Petrovič: O Poetiki. [http://zofijini.net/online_poetika/] *[[Kajetan Gantar]]: Uvod. V Aristoteles: ''Poetika''. CZ, Ljubljana 1982. Str 5-58. ==Zunanje povezave in sklici== * [http://www.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?lookup=Aristot.+Poet.+1447a Poetika v izvirniku] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Aristotel]] 898lizgeb7ckra8rc1mg2fd1fewjfve 0 403895 6766343 6120619 2026-10-17T14:44:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766343 wikitext text/x-wiki {{taxobox |image = Valerianella locusta.jpeg |image_caption = Navadni motovilec |regnum = [[Plantae]] (rastline) |unranked_divisio = [[Angiospermae]] (kritosemenke) |unranked_classis = [[Eudicotidae]] |unranked_ordo = [[Asteridae]] |ordo = [[Dipsacales]] (ščetičevci) |familia = [[Caprifoliaceae]] (kovačnikovke) |genus = '''''Valerianella''''' ('''motovilec''') |genus_authority = [[Mill.]] |subdivision_ranks = Vrste |subdivision = Okoli 80,<ref>[http://ucjeps.berkeley.edu/cgi-bin/get_JM_treatment.pl?7754,7771 Jepson Manual Treatment] {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> glej besedilo |}} '''Motovilec''' ('''''Valerianella''''') je [[rod (biologija)|rod]] rastlin iz [[družina (biologija)|družine]] [[kovačnikovke|kovačnikovk]] (''Caprifoliaceae'').<ref>{{citation |title=''Valerianella'' |work=The Plant List (version 1.1) |url=http://www.theplantlist.org/1.1/browse/A/Caprifoliaceae/Valerianella/ |accessdate=19. 9. 2014 |archive-date=2017-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170905104246/http://www.theplantlist.org/1.1/browse/A/Caprifoliaceae/Valerianella/ |url-status=dead }}</ref><ref>http://www.termania.net/slovarji/taksonomski-slovar/3229121/valerianella?query=motovilec, Terminološki slovar, vpogled: 31. 5. 2015.</ref> Kot [[solatnica]] se največkrat uporablja [[navadni motovilec]] (''Valerianella locusta'').<ref>http://www.rtvslo.si/zabava/ali-poznate/motovilec/173750, vpogled: 31. 5. 2015.</ref> Nekatere od vrst motovilca so: * ''[[Valerianella affinis]]'', [[Isaac Bayley Balfour|Balf.f.]] (verjetno izumrl) * ''[[Valerianella amarella]]'' * ''[[Valerianella carinata]]'' – '''gredljasti motovilec''' * ''[[Valerianella chenopodiifolia]]'' * ''[[Valerianella dentata]]'' – '''zobati motovilec''' * ''[[Valerianella eriocarpa]]'' – '''volnatoplodni motovilec''' * ''[[Valerianella florifera]]'' * ''[[Valerianella locusta]]'' – '''navadni motovilec''' * ''[[Valerianella longiflora]]'' * ''[[Valerianella nuttallii]]'' * ''[[Valerianella ozarkana]]'' * ''[[Valerianella palmeri]]'' * ''[[Valerianella radiata]]'' * ''[[Valerianella stenocarpa]]'' * ''[[Valerianella texana]]'' * ''[[Valerianella umbilicata]]'' == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Kovačnikovke]] rnfa1iknijpn1s6aqc3rj75wbjr0k7e 0 407657 6766606 6663943 2026-10-18T11:01:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766606 wikitext text/x-wiki {{Infopolje rentgenij}} '''Rentgenij''', tudi '''Roentgenij''' ali '''Röntgenij''', je [[kemični element]] s [[Kemijski simbol|simbolom]] '''Rg''' in [[Vrstno število|atomskim številom]] 111. Gre za izredno radioaktivni sintetični element, ki ga je mogoče ustvariti v laboratoriju, v naravi pa ga ne najdemo. Najbolj stabilni znani izotop, rentgenij-282, ima [[Razpolovni čas|razpolovno dobo]] 100 sekund, čeprav ima nepotrjeni rentgenij-286 daljši razpolovni čas, približno 10,7&nbsp;minut.<ref>{{Navedi splet|url=https://b2b.partcommunity.com/community/knowledge/en/detail/3227/Roentgenium|title=Roentgenium}}</ref> Rentgenij je prvič ustvaril leta 1994 [[Center za raziskave težkih ionov GSI Helmholtz]] blizu [[Darmstadt|Darmstadta]] v Nemčiji. Ime je dobil po fiziku [[Wilhelm Conrad Röntgen|Wilhelmu Röntgenu]] ([[Ö|lahko se zapiše tudi kot]] Roentgen), ki je odkril [[Rentgenski žarki|rentgenske žarke]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ebi.ac.uk/chebi/searchId.do?chebiId=33368|title=roentgenium atom}}</ref> V [[Periodni sistem elementov|periodnem sistemu]] je transaktinoidni element v [[Blok periodnega sistema|d-bloku]]. Je član 7. periode in je uvrščen med [[Bakrova skupina|elemente 11. skupine]], čeprav niso bili izvedeni nobeni kemični poskusi, ki bi potrdili, da se obnaša kot težji homolog [[Zlato|zlata]] v 11. skupini ter kot deveti član 6d serije [[Prehodni element|prehodnih kovin]]. Izračunano je, da ima rentgenij podobne lastnosti kot njegovi lažji homologi, [[baker]], [[srebro]] in zlato, čeprav lahko kaže nekaj razlik. == Uvod == {{:Uvod v najtežje elemente}} == Zgodovina == [[Slika:Roentgen2.jpg|levo|sličica| Rentgenij je poimenovan po fiziku [[Wilhelm Conrad Röntgen|Wilhelmu Röntgenu]], odkritelju [[Rentgenski žarki|rentgenskih žarkov]].]] [[Slika:Backdrop_for_presentation_of_Röntgenium,_element_111,_at_GSI_Darmstadt.JPG|levo|sličica| Kulisa za predstavitev odkritja in prepoznavanja rentgenija v GSI Darmstadt.]] === Uradno odkritje === Rentgenij je [[Časovnica odkritij kemijskih elementov|prvič sintetizirala]] mednarodna skupina pod vodstvom [[Sigurd Hofmann|Sigurda Hofmanna]] v [[Gesellschaft für Schwerionenforschung|Gesellschaftu für Schwerionenforschung]] (GSI) v [[Darmstadt|Darmstadtu]] v [[Nemčija|Nemčiji]] 8. decembra 1994.<ref name="95Ho01">{{Navedi časopis|last=Hofmann, S.|last2=Ninov|first2=V.|last3=Heßberger|first3=F.P.|last4=Armbruster|first4=P.|last5=Folger|first5=H.|last6=Münzenberg|first6=G.|last7=Schött|first7=H. J.|last8=Popeko|first8=A. G.|last9=Yeremin|first9=A. V.|last10=Andreyev|first10=A. N.|last11=Saro|first11=S.|year=1995|title=The new element 111|url=https://www.semanticscholar.org/paper/f35629b9327d47237154154a0eca3cc9965e37cd|journal=Zeitschrift für Physik A|volume=350|issue=4|pages=281–282|bibcode=1995ZPhyA.350..281H|doi=10.1007/BF01291182}}</ref> Ekipa je bombardirala tarčo [[Izotopi bizmuta|bizmuta-209]] s pospešenimi jedri [[Nikelj|niklja]]-64 in odkrila tri jedra [[Izotop|izotopa]] rentgenija-272: : [[Izotopi bizmuta|²⁰⁹Bi]] + [[Izotopi niklja|⁶⁴Ni]] → ²⁷²Rg + ¹Nt Ta reakcija je bila prej izvedena na [[JINR|Združenem inštitutu za jedrske raziskave]] v [[Dubna|Dubni]] (takrat v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]) leta 1986, vendar takrat niso opazili nobenega atoma ²⁷²Rg.<ref name="93TWG">{{Navedi časopis|last=Barber, R. C.|last2=Greenwood|first2=N. N.|last3=Hrynkiewicz|first3=A. Z.|last4=Jeannin|first4=Y. P.|last5=Lefort|first5=M.|last6=Sakai|first6=M.|last7=Ulehla|first7=I.|last8=Wapstra|first8=A. P.|last9=Wilkinson|first9=D. H.|year=1993|title=Discovery of the transfermium elements. Part II: Introduction to discovery profiles. Part III: Discovery profiles of the transfermium elements|journal=Pure and Applied Chemistry|volume=65|issue=8|pages=1757|doi=10.1351/pac199365081757}} (Note: for Part I see Pure Appl. Chem., Vol. 63, No. 6, pp. 879–886, 1991)</ref> Leta 2001 je [[Skupna delovna skupina IUPAC / IUPAP]] (JWP) ugotovila, da v prvem poskusu pri GSI ni bilo dovolj dokazov za odkritje.<ref>{{Navedi časopis|last=Karol|last2=Nakahara|first2=H.|last3=Petley|first3=B. W.|last4=Vogt|first4=E.|date=2001|title=On the discovery of the elements 110–112|url=http://iupac.org/publications/pac/2001/pdf/7306x0959.pdf|journal=Pure Appl. Chem.|volume=73|issue=6|pages=959–967|doi=10.1351/pac200173060959}}</ref> Skupina GSI je svoj poskus ponovila leta 2002 in odkrila še tri atome.<ref name="02Ho01">{{Navedi časopis|last=Hofmann|first=S.|last2=Heßberger|first2=F. P.|last3=Ackermann|first3=D.|last4=Münzenberg|first4=G.|last5=Antalic|first5=S.|last6=Cagarda|first6=P.|last7=Kindler|first7=B.|last8=Kojouharova|first8=J.|last9=Leino|first9=M.|last10=Lommel|first10=B.|last11=Mann|first11=R.|date=2002|title=New results on elements 111 and 112|url=https://www.semanticscholar.org/paper/ed909c3ab6d8aa13a3a8e2b4567d6be5ceedb3e3|journal=European Physical Journal A|volume=14|issue=2|pages=147–157|bibcode=2002EPJA...14..147H|doi=10.1140/epja/i2001-10119-x}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://repository.gsi.de/record/53531/files/GSI-Report-2001-1.pdf|title=New results on element 111 and 112|last=Hofmann|display-authors=etal|publisher=GSI report 2000|pages=1–2|accessdate=2018-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20200508221142/https://repository.gsi.de/record/53531/files/GSI-Report-2001-1.pdf|archive-date=2020-05-08|url-status=dead}}</ref> V svojem poročilu za leto 2003 je JWP sklenil, da je treba skupini GSI priznati odkritje tega elementa.<ref>{{Navedi časopis|last=Karol|first=P. J.|last2=Nakahara|first2=H.|last3=Petley|first3=B. W.|last4=Vogt|first4=E.|date=2003|title=On the claims for discovery of elements 110, 111, 112, 114, 116, and 118|url=http://iupac.org/publications/pac/2003/pdf/7510x1601.pdf|journal=Pure Appl. Chem.|volume=75|issue=10|pages=1601–1611|doi=10.1351/pac200375101601}}</ref> === Poimenovanje === Z uporabo Mendelejeve nomenklature za neimenovane in neodkrite elemente je rentgenij znan kot ''eka-[[zlato]]''. Leta 1979 je IUPAC objavil priporočila, v skladu s katerimi naj bi se element imenoval ''unununij'' (z ustreznim simbolom ''Uuu''),<ref name="iupac">{{Navedi časopis|last=Chatt, J.|date=1979|title=Recommendations for the naming of elements of atomic numbers greater than 100|journal=Pure and Applied Chemistry|volume=51|issue=2|pages=381–384|doi=10.1351/pac197951020381}}</ref> tj. sistematično ime elementa kot nadomestno ime, dokler element ni odkrit (in odkritje nato potrjeno) ter določeno stalno ime. Čeprav so se priporočila pogosto uporabljajo v kemijski skupnosti na vseh ravneh, od učilnic kemije do poglobljenih učbenikov, so bila med znanstveniki s tega področja večinoma prezrta, ki so ga imenovali ''element 111'' s simbolom ''E111'', ''(111)'' ali celo preprosto ''111''. Skupina GSI je leta 2004 predlagala ime ''rentgenij'' (Rg) v počastitev nemškega fizika [[Wilhelm Conrad Röntgen|Wilhelma Conrada Röntgena]], odkritelja [[Rentgenski žarki|rentgenskih žarkov]].<ref name="IUPAC-Rg">{{Navedi časopis|last=Corish|last2=Rosenblatt|first2=G. M.|date=2004|title=Name and symbol of the element with atomic number 111|url=http://iupac.org/publications/pac/2004/pdf/7612x2101.pdf|journal=Pure Appl. Chem.|volume=76|issue=12|pages=2101–2103|doi=10.1351/pac200476122101}}</ref> To ime je [[Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo|IUPAC]] sprejel 1. novembra 2004. == Izotopi == Rentgenij nima stabilnih ali naravnih izotopov. V laboratoriju je bilo sintetiziranih več radioaktivnih izotopov bodisi s fuzijo jeder lažjih elementov bodisi kot vmesni produkti razpada težjih elementov. Poročali so o devetih različnih izotopih rentgenija z atomskimi masami 272, 274, 278-283 in 286 (283 in 286 sta nepotrjena), od katerih imata dva, rentgenij-272 in rentgenij-274, poznani, a nepotrjeni [[Metastabilno stanje|metastabilni stanji]]. Vsi ti razpadajo z alfa razpadom ali spontano cepitvijo,<ref name="nuclidetable">{{Navedi splet|url=http://www.nndc.bnl.gov/chart/reCenter.jsp?z=111&n=170|title=Interactive Chart of Nuclides|publisher=Brookhaven National Laboratory|last=Sonzogni, Alejandro|location=National Nuclear Data Center|accessdate=2008-06-06|archive-date=2012-12-11|archive-url=https://archive.today/20121211232515/http://www.nndc.bnl.gov/chart/reCenter.jsp?z=111&n=170|url-status=dead}}</ref> čeprav ima lahko ²⁸⁰Rg tudi vejo z [[Zajetje elektrona|zajetjem elektrona]].<ref name="xxx">{{Navedi časopis|last=Forsberg|first=U.|display-authors=et al.<!--53 co-authors omitted-->|date=2016|title=Recoil-α-fission and recoil-α-α-fission events observed in the reaction ⁴⁸Ca + ²⁴³Am|journal=[[Nuclear Physics A]]|volume=953|pages=117–138|arxiv=1502.03030|bibcode=2016NuPhA.953..117F|doi=10.1016/j.nuclphysa.2016.04.025}}</ref> === Stabilnost in razpolovni čas === Vsi izotopi rentgenija so izredno nestabilni in radioaktivni; na splošno so težji izotopi stabilnejši od lažjih. Najstabilnejši znani izotop rentgenija, ²⁸²Rg, je tudi njegov najtežji znani izotop; njegova razpolovna doba je 100&nbsp;sekund. Nepotrjeni ²⁸⁶Rg je še težji in zgleda, da ima še daljšo razpolovno dobo, približno 10,7&nbsp;minut, zaradi česar bi bil eden najdlje živečih supertežkih nuklidov; prav tako izgleda, da ima nepotrjeni ²⁸³Rg dolg razpolovni čas približno, 5,1&nbsp;minute. Poročali so tudi, da imata izotopa ²⁸⁰Rg in ²⁸¹Rg razpolovni čas daljšega od sekunde. Preostali izotopi imajo razpolovni čas nekaj milisekund.<ref name="nuclidetable"/> == Predvidene lastnosti == Z izjemo jedrskih lastnosti niso bile izmerjene nobene lastnosti rentgenija ali njegovih spojin; to je posledica izjemno omejene in drage proizvodnje ter dejstva, da rentgenij (in njegovi starši) zelo hitro razpadejo. Lastnosti kovine rentgenija tako ostajajo neznane in na voljo so le napovedi. === Kemične === Rentgenij je deveti član [[Prehodni element|prehodnih kovin]] 6d bloka.<ref name="DoiX">{{Navedi časopis|last=Griffith|first=W. P.|date=2008|title=The Periodic Table and the Platinum Group Metals|journal=Platinum Metals Review|volume=52|issue=2|pages=114–119|doi=10.1595/147106708X297486|doi-access=free}}</ref> Izračuni njegovih [[Ionizacijska energija|ionizacijskih energij]] ter [[Atomski polmer|atomskih]] in [[Ionski polmer|ionskih polmerov]] so podobni izračunom njegovega lažjega homologa [[Zlato|zlata]], kar pomeni, da bodo osnovne lastnosti rentgenija podobne tistim drugih [[Bakrova skupina|elementov 11. skupine]], [[Baker|bakra]], [[Srebro|srebra]] in zlata, vendar naj bi pokazal tudi več razlik. Rentgenij naj bi bil [[žlahtna kovina]]. [[Standardni potencial elektrode]] za par Rg ³⁺/Rg je 1,9 V, večji od 1,5&nbsp;V za par Au ³⁺/Au. Rentgenijeva prva ionizacijska energija naj bi bila 1020&nbsp;kJ/mol skoraj enako velika kot od [[Žlahtni plin|žlahtnega plina]] [[Radon|radona]], ki je 1037&nbsp;kJ/mol. Na podlagi najstabilnejših oksidacijskih stanj lažjih elementov skupine 11 naj bi rentgenij pokazal stabilni oksidacijski stanji +5 in +3 in manj stabilno +1 stanje. Stanje +3 naj bi bilo najbolj stabilno. Pričakuje se, da bo rentgenij(III) primerljiv z reaktivnostjo zlata(III), vendar bi moral biti bolj stabilen in tvoriti večje število spojin. Zlato tvori tudi nekoliko stabilno −1 stanje zaradi relativističnih učinkov, zato je predlagano, da to lahko stori tudi rentgenij: kljub temu naj bi bila [[Elektronska afiniteta|elektrnonska afiniteta]] pri rentgeniju približno 1,6 eV (53 kcal/mol), kar je znatno nižje od vrednosti zlata, ki je 2,3 eV (53 kcal/mol), zato rentgenidi morda niso stabilni ali celo mogoči. 6d orbitale so destabilizirane zaradi relativističnih učinkov in interakcij med spinom in tirom; to se začne ob koncu četrte periode prehodnih kovin, zaradi česar je visoko oksidacijsko stanje rentgenija(V) stabilnejše od njegovega lažjega homologa zlata(V) (znanega samo v [[Zlatov pentafluorid|zlatovem pentafluoridu]], Au₂F₁₀), saj 6d elektroni v večji meri sodelujejo pri vezi. Interakcije med spinom in tirom stabilizirajo molekulske spojine rentgenija z več vezi 6d elektronov; na primer {{Kem|RgF|6|-}} naj bi bil stabilnejši od {{Kem|RgF|4|-}}, ki naj bi bil stabilnejši od {{Kem|RgF|2|-}}. Stabilnost {{Kem|RgF|6|-}} je homologna {{Kem|AuF|6|-}}; srebrov analog {{Kem|AgF|6|-}} ni znan in naj ne bi bil zelo stabilen, saj bi se razgradil na {{Kem|AgF|4|-}} in F₂. Poleg tega naj bi bil Rg₂F₁₀ stabilen proti dekompoziciji, popolnoma analogno Au₂F₁₀, medtem ko bi Ag₂F₁₀ moral biti nestabilen in se razgradil na Ag₂F₆ in F₂. [[Zlatov heptafluorid]], AuF₇, je znan kot zlatov(V) difluorni kompleks AuF₅·F₂, ki je energijsko nižje od pravega zlatovega(VII) heptafluorida; Namesto tega je izračunano, da je RgF₇ stabilnejši v obliki pravega heptafluorida iz rentgenija(VII), čeprav bi bil nekoliko nestabilen; njegova razgradnja na Rg₂F₁₀ in F₂ naj bi sprostila majhno količino energije pri sobni temperaturi. Rentgenij(I) naj bi bilo težko dobiti.<ref>{{Navedi časopis|last=Seth|first=M.|last2=Cooke|first2=F.|last3=Schwerdtfeger|first3=P.|last4=Heully|first4=J.-L.|last5=Pelissier|first5=M.|date=1998|title=The chemistry of the superheavy elements. II. The stability of high oxidation states in group 11 elements: Relativistic coupled cluster calculations for the di-, tetra- and hexafluoro metallates of Cu, Ag, Au, and element 111|url=https://semanticscholar.org/paper/d78d66d74efe1a9545d315d602e4d61608f97ddf|journal=J. Chem. Phys.|volume=109|issue=10|pages=3935–43|bibcode=1998JChPh.109.3935S|doi=10.1063/1.476993}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Seth|first=M.|last2=Faegri|first2=K.|last3=Schwerdtfeger|first3=P.|date=1998|title=The Stability of the Oxidation State +4 in Group 14 Compounds from Carbon to Element 114|journal=Angew. Chem. Int. Ed. Engl.|volume=37|issue=18|pages=2493–6|doi=10.1002/(SICI)1521-3773(19981002)37:18<2493::AID-ANIE2493>3.0.CO;2-F}}</ref> Zlato zlahka tvori [[Kompleksna spojina|kompleks]] s [[Cianid|cianidom]] {{Kem|Au(CN)|2|-}}, ki se uporablja pri pridobivanju zlata iz rude s postopkom [[Cianizacija zlata|cianizacije zlata]]; pričakuje se, da bo rentgenij sledil temu in tvoril {{Kem|Rg(CN)|2|-}}.<ref>{{Navedi časopis|last=Demissie|first=Taye B.|last2=Ruud|first2=Kenneth|date=25 February 2017|title=Darmstadtium, roentgenium, and copernicium form strong bonds with cyanide|url=https://munin.uit.no/bitstream/10037/13632/4/article.pdf|journal=International Journal of Quantum Chemistry|volume=2017|pages=e25393|doi=10.1002/qua.25393}}</ref> Verjetne kemijske lastnosti rentgenija so bile deležne večjega zanimanja kot prejšnja dva elementa, [[majtnerij]] in [[darmštatij]], saj se pričakuje, da bodo valenčne s-[[Elektronska lupina|lupine]] elementov 11. skupine relativistično najbolj skrčene pri rentgeniju. Izračuni molekularne spojine Rg[[Vodik|H]] kažejo, da relativistični učinki podvojijo moč vezi rentgenij-vodik, čeprav jo interakcije med spinom in tirom oslabijo za 0,7 eV (16 kcal/mol). Preučevali so tudi spojini [[Zlato|Au]]X in RgX, kjer je X = [[Fluor|F]], [[Klor|Cl]], [[Brom|Br]], [[Kisik|O]], Au ali Rg.<ref>{{Navedi časopis|last=Liu|first=W.|last2=van Wüllen|first2=C.|date=1999|title=Spectroscopic constants of gold and eka-gold (element 111) diatomic compounds: The importance of spin–orbit coupling|journal=J. Chem. Phys.|volume=110|issue=8|pages=3730–5|bibcode=1999JChPh.110.3730L|doi=10.1063/1.478237}}</ref> Rg⁺ naj bi bil [[HSAB teorija|najmehkejši]] kovinski ion, celo mehkejši od Au⁺, čeprav se zanastveniki ne strinjajo, ali bi se obnašal kot [[kislina]] ali [[Baza (kemija)|baza]].<ref name="Thayer">{{Navedi knjigo|last=Thayer|first=John S.|title=Relativistic Effects and the Chemistry of the Heavier Main Group Elements|date=2010|page=82|doi=10.1007/978-1-4020-9975-5_2|work=Relativistic Methods for Chemists|volume=10|isbn=978-1-4020-9974-8|series=Challenges and Advances in Computational Chemistry and Physics}}</ref><ref name="Hancock">{{Navedi časopis|last=Hancock|first=Robert D.|last2=Bartolotti|first2=Libero J.|last3=Kaltsoyannis|first3=Nikolas|date=24 November 2006|title=Density Functional Theory-Based Prediction of Some Aqueous-Phase Chemistry of Superheavy Element 111. Roentgenium(I) Is the 'Softest' Metal Ion|journal=Inorg. Chem.|volume=45|issue=26|pages=10780–5|doi=10.1021/ic061282s|pmid=17173436}}</ref> V vodni raztopini Rg⁺ tvori vodni ion [Rg(H₂O)₂]⁺ z razdaljo vezi Rg–O 207,1&nbsp;[[Pikometer|pm]]. Pričakuje se tudi, da tvori Rg(I) komplekse z [[Amonijak|amoniakom]], [[Fosfin|fosfinom]] in [[Vodikov sulfid|vodikovim sulfidom]]. === Fizikalne in atomske === Pričakuje se, da bo rentgenij pri standardnih pogojih trdna snov in da bo kristaliziral v [[Kubični kristalni sistem|telesno centrirani kubični]] strukturi, za razliko od njegovih lažjih sorodnikov, ki kristalizirajo v [[Kubični kristalni sistem|ploskovno centrirani kubični]] strukturi, saj naj bi imel drugačno gostoto naboja elektronov od njih. Moral bi biti zelo težka kovina z [[Gostota|gostoto]] približno 28,7&nbsp;g/cm³; za primerjavo ima najgostejši znani element, ki mu je bila izmerjena gostota, [[osmij]], gostoto le 22,61&nbsp;g/cm³. To je posledica velike atomske teže rentgenija, [[Lantanoidna kontrakcija|kontrakcije lantanidov in aktinidov]] ter relativističnih učinkov, vendar bi bila proizvodnja dovolj velike količine rentgenija za merjenje gostote nepraktična, vzorec pa bi hitro propadel. Stabilni elementi 11. skupine, baker, srebro in zlato, imajo zunanjo elektronsko konfiguracijo (n − 1)d¹⁰ns¹. Za vsakega od teh elementov ima prvo vzbujeno stanje njihovih atomov konfiguracijo (n − 1)d⁹ns². Zaradi interakcije med spinom in tirom med d elektroni je to stanje razdeljeno na dva energijska nivoja. Pri bakru razlika v energiji med osnovnim in najnižjim vzbujenim stanjem povzroči, da je kovina rdečkasta. Pri srebru se energijaska razlika poveča in je zato srebrn. Ko pa se atomsko število poveča, se vzbujene ravni stabilizirajo zaradi relativističnih učinkov in v zlatu se energijska vrzel spet zmanjša in je zato zlate barve. Za rentgenij izračuni kažejo, da je raven 6d⁹7s² stabilizirana do te mere, da postane osnovno stanje, raven 6d¹⁰7s¹ pa prvo vzbujeno stanje. Nastala razlika v energiji med novim osnovnim stanjem in prvim vzbujenim stanjem je podobna kot pri srebru in rentgenij naj bi bil zato na videz srebrn. Atomski radij rentgenija naj bi bil približno 138&nbsp;pm. == Eksperimentalna kemija == Nedvoumna določitev kemijskih lastnosti rentgenija še ni bila ugotovljena<ref name="Düllmann">{{Navedi časopis|last=Düllmann|first=Christoph E.|date=2012|title=Superheavy elements at GSI: a broad research program with element 114 in the focus of physics and chemistry|url=https://www.semanticscholar.org/paper/59737a9f23da79d23b104c0abfcb9ef0021b8c44|journal=Radiochimica Acta|volume=100|issue=2|pages=67–74|doi=10.1524/ract.2011.1842}}</ref> zaradi nizkih donosov reakcij, ki proizvajajo izotope rentgenija. Da bi lahko opravili kemijske študije na transaktinoidih, moramo proizvesti vsaj štiri atome, razpolovna doba uporabljenih izotopov mora biti najmanj 1&nbsp;sekunda, hitrost proizvodnje pa mora biti vsaj en atom na teden.<ref name="DoiX"/> Čeprav je razpolovna doba ²⁸²Rg, najbolj stabilnega potrjenega izotopa rentgenija, 100&nbsp;sekund, dovolj dolgo za izvedbo kemijskih študij, se pojavi še ena ovira, ki zahteva povečanje stopnje proizvodnje izotopov rentgenija in zahteva, da se poskusi izvajajo tedne ali mesece, saj se le tako lahko dobijo statistično dobri rezultati. Ločevanje in zaznavanje je potrebno izvajati neprekinjeno, da se loči izotope rentgenija in omogoči avtomatiziranim sistemom eksperimentiranje kemije rentgenija kot plina ali raztopine, saj naj bi bili donosi za težje elemente manjši od izkoristkov za lažje elemente. Eksperimentalna kemija rentgenija ni prejela toliko pozornosti kot kemija težjih elementov od [[kopernicij|kopernicija]] do [[livermorij|livermorija]],<ref name="Eichler">{{Navedi časopis|last=Eichler|first=Robert|date=2013|title=First foot prints of chemistry on the shore of the Island of Superheavy Elements|journal=Journal of Physics: Conference Series|volume=420|issue=1|pages=012003|arxiv=1212.4292|bibcode=2013JPhCS.420a2003E|doi=10.1088/1742-6596/420/1/012003}}</ref> čeprav je bilo na začetku zanimanje zaradi teoretičnih napovedi relativističnih učinkov da ''n''s podlupina v 11. skupini doseže maksimum. Izotopa ²⁸⁰Rg in ²⁸¹Rg sta obetavna za kemijsko eksperimentiranje in ju lahko [[Moskovij|dobimo]] kot produkta [[Moskovij|moskovijevih]] izotopov ²⁸⁸Mc oziroma ²⁸⁹Mc;<ref name="Moody">{{Navedi knjigo|chapter=Synthesis of Superheavy Elements|last=Moody|first=Ken|editor-first=Matthias|editor-last=Schädel|title=The Chemistry of Superheavy Elements|publisher=Springer Science & Business Media|edition=2.|pages=24–8|isbn=9783642374661|date=2013-11-30}}</ref> njuna starša sta izotopa [[Nihonij|nihonija]] ²⁸⁴Nh in ²⁸⁵Nh, ki sta že prejela predhodne kemijske preiskave.<ref>{{Navedi časopis|last=Aksenov|first=Nikolay V.|last2=Steinegger|first2=Patrick|last3=Abdullin|first3=Farid Sh.|last4=Albin|first4=Yury V.|last5=Bozhikov|first5=Gospodin A.|last6=Chepigin|first6=Viktor I.|last7=Eichler|first7=Robert|last8=Lebedev|first8=Vyacheslav Ya.|last9=Mamudarov|first9=Alexander Sh.|last10=Malyshev|first10=Oleg N.|last11=Petrushkin|first11=Oleg V.|date=July 2017|title=On the volatility of nihonium (Nh, Z = 113)|url=https://www.semanticscholar.org/paper/5a07c41dfd0fc2913510dc843a5bc9a506bc92d4|journal=The European Physical Journal A|volume=53|issue=158|pages=158|bibcode=2017EPJA...53..158A|doi=10.1140/epja/i2017-12348-8}}</ref> == Glej tudi == * [[Izotopi rentgenija]] * [[Alotropi rentgenija]] * [[Rentgenijeve organske spojine]] * [[Rentgenijeve anorganske spojine]] * [[Radioaktivnost]] * [[Bakrova skupina]] * [[Wilhelm Conrad Röntgen|Wilhelm Röntgen]] *[[Otok stabilnosti]] == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{Sklici|30em}} == Viri == * {{Navedi časopis|last=Audi|first=G.|last2=Kondev|first2=F. G.|last3=Wang|first3=M.|last4=Huang|first4=W. J.|last5=Naimi|first5=S.|display-authors=3|year=2017|title=The NUBASE2016 evaluation of nuclear properties|journal=Chinese Physics C|volume=41|issue=3 <!--Citation bot deny-->|pages=030001|bibcode=2017ChPhC..41c0001A|doi=10.1088/1674-1137/41/3/030001|ref=CITEREFAudi2017}} * {{Navedi knjigo|last=Beiser|first=A.|title=Concepts of modern physics|date=2003|publisher=McGraw-Hill|isbn=978-0-07-244848-1|edition=6th|oclc=48965418|ref=CITEREFBeiser2003}} * {{Navedi knjigo|last=Hoffman|first=D. C.|authorlink=Darleane C. Hoffman|last2=Ghiorso|first2=A.|authorlink2=Albert Ghiorso|last3=Seaborg|first3=G. T.|title=The Transuranium People: The Inside Story|url=https://archive.org/details/transuraniumpeop0000hoff|year=2000|publisher=[[World Scientific]]|isbn=978-1-78-326244-1|ref=CITEREFHoffman2000}} * {{Navedi knjigo|last=Kragh|first=H.|authorlink=Helge Kragh|date=2018|title=From Transuranic to Superheavy Elements: A Story of Dispute and Creation|url=https://archive.org/details/fromtransuranict0000krag|publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]]|isbn=978-3-319-75813-8|ref=CITEREFKragh2018}} * {{Navedi časopis|last=Zagrebaev|first=V.|last2=Karpov|first2=A.|last3=Greiner|first3=W.|date=2013|title=Future of superheavy element research: Which nuclei could be synthesized within the next few years?|journal=[[Journal of Physics: Conference Series]]|volume=420|issue=1|pages=012001|arxiv=1207.5700|bibcode=2013JPhCS.420a2001Z|doi=10.1088/1742-6596/420/1/012001|issn=1742-6588|ref=CITEREFZagrebaev2013}} == Zunanje povezave == {{Clear}}{{Wikislovar|rentgenij|roentgenij|röntgenij}}{{Zbirka|roentgenium}} * [http://www.webelements.com/webelements/elements/text/Rg/key.html WebElements.com – Rg] {{ikona en}} * [https://www.youtube.com/watch?v=MTq1hzhCF0g Video o rentgeniju na kanalu Periodic Videos] (angleško s podnapisi v brazilski portugalščini) {{Navpolje periodni sistem}}{{Kemični elementi}}{{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Kemični elementi]] [[Kategorija:CS1 viri v jeziku ruščina (ru)]] [[Kategorija:Prehodne kovine]] [[Kategorija:Sintetični elementi]] [[Kategorija:Rentgenij]] 85h9mc33zv4fbptl3eamxledxrf93qb 0 408959 6766337 6766141 2026-10-17T13:44:46Z Anzet 118843 6766337 wikitext text/x-wiki '''8. [[ljubljanski mednarodni filmski festival]] (Liffe)'''{{efn|V festivalskem katalogu se kratica LIFFe tega leta še ne pojavi.}} je potekal od 3. do 16. novembra 1997, in sicer na 6 ljubljanskih prizoriščih ([[Cankarjev dom]], Ljubljanski kinematografi). Direktorica festivala je bila Jelka Stergel. Festival je odprl slovenski film [[Damjan Kozole|Damjana Kozoleta]] ''[[Stereotip (film)|Stereotip]]'', končal pa se je 17. novembra s projekcijo z vodomcem nagrajenega filma ''Vzhodna, zahodna palača''. ==O osmi izvedbi festivala== Svet festivala so poleg direktorice Stergel sestavljali še [[Franci Slak]], Marjan Gabrijelčič, [[Mitja Rotovnik]], [[Matjaž Klopčič]], Živa Emeršič-Mali, Miha Brun in Janko Čretnik. Člani programskega odbora so bili Jürgen Brüning, [[Marcel Štefančič]], Aleš Blatnik, Dušan Feguš, Vlado Škafar, Simon Popek, Teja Bivic, Nave Mužič, Aleš Čakš in Bojan Kavčič. V času festivala je bila v Klubu Cankarjevega doma na ogled fotografska razstava ''Fellini v copatah'' Chiare Samugheo. Tam je potekal tudi spremljevalni glasbeni program. Generalni pokrovitelj festivala je bil [[Mobitel (operater)|Mobitel]]. ==Nagrada vodomec== Nagrado vodomec, za katero se je potegovalo 17 filmov iz tekmovalne sekcije Perspektive (namenjene obetavnim filmskim ustvarjalcem) in pokrovitelj katere je bil Mobitel, je žirija (režiser [[Filip Robar Dorin]], pisatelj in scenarist [[Miha Mazzini]] ter italijanska fotografinja Chiara Samugheo) podelila kitajskemu filmu z gejevsko tematiko ''Vzhodna, zahodna palača'' režiserja Džanga Juana. Prevzel jo je glavni igralec filma Si Han.<ref>{{navedi revijo |last1=vm |year=1997 |title=Palača z vodomcem |journal=Stop |volume=30 |issue=47 |pages=9}}</ref> ==Filmi== ===Predpremiere=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država |- | ''L. A. zaupno'' || ''L.A. Confidential'' || Curtis Hanson || ZDA |- | colspan=2|''[[Kolja]]'' || Jan Svěrák || Češka; Velika Britanija, Francija |- | colspan=2|''Hamlet'' || Kenneth Branagh || Velika Britanija; ZDA |- | ''Smešne igre'' || ''Funny Games'' || [[Michael Haneke]] || Avstrija |- | ''Dotik'' || ''Touch'' || Paul Schrader || ZDA |- | ''Sladki poslej'' || ''The Sweet Hereafter'' || Atom Egoyan || Kanada |- | ''Premirje'' || ''La tregua'' || Francesco Rosi || Italija, Francija; Nemčija, Švica |- | ''Kombi'' || ''The Van'' || Stephen Frears || Velika Britanija |- | ''Poligraf'' || ''Le polygraphe'' || Robert Lepage || Kanada; Francija, Nemčija |- | ''Naga resnica <small>/ Gola resnica</small>'' || ''Private Parts'' || Betty Thomas || ZDA |- | ''Kitajska skrinjica'' || ''Chinese Box'' || Wayne Wang || Francija, Japonska, ZDA |- | ''Morilci'' || ''Assasin(s)'' || [[Mathieu Kassovitz]]|| Francija |} ===Perspektive=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država |- | colspan=2|''[[Stereotip (film)|Stereotip]]'' || [[Damjan Kozole]] || Slovenija |- | colspan=2|''Mondo Bobo'' || Goran Rušinović || Hrvaška |- | ''Maščevanje'' || ''Rache'' || Bernd Michael Lade || Nemčija |- | ''Čez ocean'' || ''Transatlantique'' || Christine Laurent || Francija |- | ''Iztrošen!'' || ''Naar De Klote!'' || Ian Kerkhof || Nizozemska |- | ''Do nazga'' || ''The Full Monty'' || Peter Cattaneo || Velika Britanija, ZDA |- | ''Sedeti za Patsy'' || ''Doing Time for Patsy Cline'' || Chris Kennedy || Avstralija |- | ''To ni ljubezenska pesem'' || ''Not a Love Song'' || Jan Ralske || Nemčija |- | ''Moja skrivna zaloga'' || ''Himitsu no hanazono'' || Shinobu Yaguchi || Japonska |- | ''Predmestje'' || ''SubUrbia'' || Richard Linklater || ZDA |- | colspan=2|''Jugofilm'' || Goran Rebić || Avstrija |- | ''Zgodba z vzhodne strani'' || ''East Side Story'' || Dana Ranga || Nemčija |- | ''Popolni krog'' || ''Savršeni krug'' || Ademir Kenović || BIH; Francija |- | ''Ciganski čar'' || ''Gipsy Magic'' || Stole Popov || Makedonija |- | ''Esperanza in Sardinas'' || ''Esperanza & Sardinas'' || Roberto Romeo || Španija |- | ''Ponoreli ljudje'' || ''Poludeli ljudi'' || Goran Marković || Jugoslavija |- | ''Moja domovina'' || ''Moja domovina'' || Miloš Radović || Jugoslavija |- | ''Moj fanatični sin'' || ''My Son the Fanatic'' || Udayan Prasad || Velika Britanija; Francija |- | ''Odpadna pošta'' || ''Budbringeren'' || Pål Sletaune || Norveška |- | ''Vzhodna, zahodna palača'' || ''Dong gong, xi gong'' || Zhang Yuan <small>/ Džang Juan</small>|| Kitajska; Francija |- | ''Sestra lovca na glave'' || ''The Headhunter's Sister'' || Scott Saunders || ZDA |- | ''Udarjen v glavo'' || ''Kicked in the Head'' || Matthew Harrison || ZDA |- | ''Nedelja: Nenavadna ljubezenska zgodba'' || ''Sunday'' || Jonathan Nossiter || ZDA |} ===Fokus=== ====Mike Leigh − celovečerni filmi==== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država !! Leto |- | ''Težko delo'' || ''Hard Labour'' || rowspan=10|Mike Leigh || rowspan=10|Velika Britanija || 1973 |- | ''Majski norci'' || ''Nuts in May'' || 1976 |- | ''Poljub smrti'' || ''The Kiss of Death'' || 1977 |- | ''Kdo je kdo'' || ''Who's Who'' || 1978 |- | ''Odrasli'' || ''Grown-Ups'' || 1980 |- | ''Ljubo doma, kdor ga ima'' || ''Home Sweet Home'' || 1982 |- | ''Štirje dnevi v juliju'' || ''Four Days in July'' || 1985 |- | ''Življenje je sladko'' || ''Life Is Sweet'' || 1990 |- | ''Goli'' || ''Naked'' || 1993 |- | ''Skrivnosti in laži'' || ''Secrets & Lies'' || 1996 |} ====Erotične zgodbe==== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država !! Leto |- | ''Mokro'' || ''Wet'' || Bob Rafelson || Nemčija || 1994 |- | ''Nenasitna gospa Kirsch'' || ''The Insatiable Mrs. Kirsch'' || Ken Russell || Nemčija || 1994 |- | ''Holandski mojster'' || ''The Dutch Master'' || Susan Seidelman || Nemčija || 1994 |- | ''Čakalnica'' || ''The Waiting Room'' || Jos Stelling || Nizozemska, Nemčija || 1996 |- | ''Sladkorčka'' || ''Caramelle'' || Cinzia Torrini || Italija, Nemčija || 1995 |- | ''Hotel Paradiž'' || ''Hotel Paradise'' || Nicolaes Roeg || Velika Britanija, Nemčija || 1995 |} ===Prezrti=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država !! Leto |- | colspan=2|''Palookaville'' || Alan Taylor || ZDA || 1995 |- | ''Mnogo hrupa za nič'' || ''Much Ado About Nothing'' || Kenneth Branagh || Velika Britanija; ZDA || 1993 |- | ''Gospod Čudoviti'' || ''Mr. Wonderful'' || Anthony Minghella || ZDA || 1993 |- | ''Naklepni umor'' || ''Ubistvo s predumišljajem'' || Gorčin Stojanović || Jugoslavija || 1996 |- | ''Padli angeli'' || ''Duoluo Tianshi'' || Wong Kar-wai || Hongkong || 1995 |- | ''Zlomljeni glas'' || ''Hollow Reed'' || Angela Pope || Velika Britanija; Nemčija || 1996 |- | ''Blaznost kralja Jurija <small>/ Norost kralja Jurija</small>'' || ''The Madness of King George'' || Nicholas Hytner || Velika Britanija || 1994 |- | ''Iskreno, noro, od srca <small>/ Resnično, noro, globoko</small>'' || ''Truly, Madly, Deeply'' || Anthony Minghella || Velika Britanija || 1990 |- | ''Indokina'' || ''Indochine'' || Régis Wargnier || Francija || 1992 |- | ''Petrovi prijatelji'' || ''Peter's Friends'' || Kenneth Branagh || Velika Britanija || 1992 |- | ''Utelešene knjige'' || ''The Pillow Book'' || [[Peter Greenaway]]|| Nizozemska, Francija, Velika Britanija || 1995 |- | ''Perezovi'' || ''The Perez Family'' || Mira Nair || ZDA || 1995 |- | ''Nepomembneži'' || ''Small Faces'' || Gillies MacKinnon || Velika Britanija || 1995 |- | ''Rebekine hčere'' || ''Rebecca's Daughters'' || Karl Francis || Nemčija, Velika Britanija || 1992 |} ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi revijo |year=1997 |title=[Naslov neznan] |journal=Stop |volume=30 |issue=44 |pages=45}} * {{navedi revijo |last1=Brun |first1=Miha |year=1997 |title=Meteorji in stereotipi |journal=Stop |volume=30 |issue=45 |pages=11}} * {{navedi revijo |year=1997 |title=Palača z vodomcem |journal=Stop |volume=30 |issue=47 |pages=9}} * {{navedi splet |url=https://liffe.si/images/arhiv/arhiv-pdf/8.pdf |title=Katalog 8. mednarodnega filmskega festivala Ljubljana |accessdate=8. 8. 2026 |date= |format= |work= }} {{Liffe}} [[Kategorija:Liffe]] [[Kategorija:1997 v Sloveniji]] [[Kategorija:1997 v filmu]] {{normativna kontrola}} boo3hl3bsf24ki45extgxe5v22jm8p6 0 410288 6766336 6732726 2026-10-17T13:44:27Z Anzet 118843 6766336 wikitext text/x-wiki '''26. [[LIFFe|ljubljanski mednarodni filmski festival]]''' bo potekal od 11. do 22. novembra 2015 na sledečih lokacijah: Cankarjev dom (Linhartova, Kosovelova dvorana), Kinodvor, Kino Komuna, Slovenska kinoteka, Kino Šiška in Kolosej Maribor. ==Nagrade== {| class="wikitable" style="text-align: center" |- ! Nagrada !! Film !! Režiser |- | vodomec || {{flagicon|ISL}} ''Hrútar<br><small>(Ovna)</small>'' || Grímur Hákonarson |- | vodomec<br>– posebna omemba || {{flagicon|CUB}}{{flagicon|ARG}}{{flagicon|CHE}}{{flagicon|DEU}} ''La obra del siglo''<br><small>''(Projekt stoletja)''</small> || Carlos M. Quintela |- | fipresci || {{flagicon|CZE}}{{flagicon|SVK}}{{flagicon|SVN}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|FRA}} ''[[Družinski film|Rodinny film<br><small>(Družinski film)</small>]]'' || [[Olmo Omerzu]] |- | najboljši kratki film || {{flagicon|HRV}} ''Piknik<br><small>(Piknik)</small>'' || Jure Pavlović |- | rowspan="2"|najboljši kratki film<br>– posebna omemba || {{flagicon|CHE}} ''Discipline<br><small>(Disciplina)</small>'' || Christophe M. Saber |- | {{flagicon|FRA}} ''Tant qu'il nous reste des fusils à pompe''<br><small>''(Vsaj puške nam še ostanejo)''</small> || Caroline Poggi, Jonathan Vinel |- | zmaj || {{flagicon|BRA}} ''Que Horas Ela Volta?''<br><small>''(Druga mama)''</small> || Anna Muylaert |} '''Vodomec''' je nagrada režiserju najboljšega filma iz Perspektiv po izboru mednarodne žirije, ki so jo sestavljali Zvonimir Jurić, [[Marko Naberšnik]] in Srđan Vuletić. '''Zmaj''' je nagrada občinstva najbolje ocenjenemu filmu, ki še ni bil odkupljen za Slovenijo. '''Nagrado fipresci''' je podelila mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev (Margarita Chapatte, Eithne Mary O'Neill in Tina Poglajen). O '''nagradi za najboljši kratki film''' so odločali Anja Kučko Braun, Bojana Bregar in Milan Milosavljević. ===Glasovanje za nagrado zmaj=== Povprečne ocene vseh 27 filmov, ki so se potegovali za nagrado zmaj: {| class="wikitable sortable" style="font-size: 95%; text-align: center" |- ! Film (režiser) !! Ocena |- | ''Druga mama / The Second Mother'' (Anna Muylaert) || 4,66 |- | ''Kačji objem / Embrace of The Serpent'' (Ciro Guerra) || 4,65 |- | ''Bedak / The Fool'' (Jurij Bikov) || 4,53 |- | ''V vojnem vrtincu / In the Crosswind'' (Martti Helde) || 4,50 |- | ''Tri okna in obešenje / Three Windows and a Hanging'' (Isa Qosja) || 4,49 |- | ''Zadnji dan Jicaka Rabina / Rabin, the Last Day'' (Amos Gitai) || 4,48 |- | ''Oskrba na domu / Home Care'' (Slavek Horak) || 4,43 |- | ''Supersvet / Superworld'' (Karl Markovics) || 4,36 |- | ''Ni prostora za moške / No Men Beyond This Point'' (Mark Sawers) || 4,34 |- | ''Teheranske zgodbe / Tales'' (Rakhshan Bani-Etemad) || 4,34 |- | ''Učna ura / The Lesson'' (Kristina Grozeva, Petar Valčanov) || 4,25 |- | ''Ljubezen, tatvina in drugi zapleti / Love, Theft and Other Entanglements'' (Muayad Alayan) || 4,10 |- | ''Bravo! / Aferim!'' (Radu Jude) || 4,02 |- | ''SPL2: Bitka s časom / SPL2: A Time For Consequences'' (Soi Cheang) || 4,00 |- | ''Stvarjenje smisla / The Creation of Meaning'' (Simone Rapisarda Casanova) || 3,97 |- | ''Pionirji heroji / Pioneer Heroes'' (Natalija Kudrjašova) || 3,95 |- | ''Krvava pisarna / Office'' (Hong Won-chan) || 3,86 |- | ''Zelena soba / Green Room'' (Jeremy Saulnier) || 3,85 |- | ''Šus v glavo / A Blast'' (Syllas Tzoumerkas) || 3,84 |- | ''Prepovedana soba / The Forbidden Room'' (Guy Maddin, Evan Johnson) || 3,81 |- | ''Cesta mrtvih / Wyrmwood: Road of the Dead'' (Kiah Roache-Turner) || 3,75 |- | ''Ned Rifle / Ned Rifle'' (Hal Hartley) || 3,73 |- | ''Projekt stoletja / The Project of the Century'' (Carlos M. Quintela) || 3,48 |- | ''Razloži si sam / A Matter of Interpretation'' (Lee Kwang-kuk) || 3,26 |- | ''Parabellum / Parabellum'' (Lukas Valenta Rinner) || 2,81 |- | ''Smrdljiva nebesa / Stinking Heaven'' (Nathan Silver) || 2,64 |- | ''Kraljica Zemlje / Queen of Earth'' (Alex Ross Perry) || 2,60 |} ==Filmi== ===Perspektive=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |-style="background:#ffdead;" | 1. || ''Rodinny film <small>''(Family Film)''</small> || [[Družinski film]] || [[Olmo Omerzu]] || <small>Češka, Slovaška, Slovenija, Nemčija, Francija</small> || 2015 || 90' |- | 2. || ''James White'' || — || Josh Mond || ZDA || 2015 || 86' |- | 3. || ''Mustang'' || — || Deniz Gamze Ergüven || Francija, Nemčija, Turčija, Katar || 2015 || 97' |-style="background:#ffdead;" | 4. || ''Hrútar <small>(Rams)</small>'' || Ovna || Grímur Hákonarson || Islandija || 2015 || 93' |- | 5. || ''Parabellum'' || — || Lukas Valenta Rinner || Argentina, Avstrija, Urugvaj || 2015 || 75' |- | 6. || ''Pioneri-geroi''<br>''<small>(Pioneer Heroes)</small>'' || Pionirji heroji || Natalija Kudrjašova || Rusija || 2015 || 116' |-style="background:#ffdead;" | 7. || ''La obra del siglo''<br><small>''(The Project of the Century)''</small> || Projekt stoletja || Carlos M. Quintela || Kuba, Argentina, Švica, Nemčija || 2015 || 100' |- | 8. || ''Saul fia <small>''(Son of Saul)''</small> || Savlov sin || László Nemes || Madžarska || 2015 || 107' |- | 9. || ''La creazione di significato''<br>''<small>(The Creation of Meaning)</small>'' || Stvarjenje smisla || Simone Rapisarda Casanova || Kanada, Italija || 2014 || 94' |- | 10. || ''Superwelt <small>(Superworld)</small>'' || Supersvet || Karl Markovics || Avstrija || 2015 || 120' |} ===Predpremiere=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |- | 1. || ''Le tout nouveau testament''<br><small>''(The Brand New Testament)''</small> || Čisto nova zaveza || Jaco Van Dormael || Belgija, Francija, Luksemburg || 2015 || 113' |- | 2. || ''Dheepan'' || — || Jacques Audiard || Francija || 2015 || 109' |- | 3. || ''Dom <small>(Home)</small>'' || — || [[Metod Pevec]] || Slovenija || 2015 || 82' |- | 4. || ''Eisenstein in Guanajuato'' || Eisenstein v Mehiki || Peter Greenaway || <small>Nizozemska, Mehika, Francija, Finska, Belgija</small> || 2014 || 105' |- | 5. || ''Francofonia'' || Frankofonija || Aleksandr Sokurov || Francija, Nemčija || 2015 || 87' |- | 6. || ''Louder Than Bombs'' || Glasnejša od bomb || Joachim Trier || Norveška, Francija, Danska || 2015 || 105' |- | 7. || ''El Club <small>(The Club)</small>'' || Klub || Pablo Larrain || Čile || 2015 || 98' |- | 8. || ''Macbeth'' || — || Justin Kurzel || Velika Britanija, Francija, ZDA || 2015 || 113' |- | 9. || ''La giovinezza <small>(Youth)</small>'' || Mladost || Paolo Sorrentino || Italija, Francija, VB, Švica || 2015 || 118' |- | 10. || ''Mia madre <small>(My Mother)</small>'' || Moja mama || Nanni Moretti || Italija, Francija || 2015 || 107' |- | 11. || ''Nie yin niang <small>(The Assassin)</small>'' || Morilka || Hou Hsiao-hsien || Tajvan, Kitajska, Hongkong, Francija || 2015 || 105' |- | 12. || ''A Bigger Splash'' || Nemirna obala || Luca Guadagnino || Italija, Francija || 2015 || 120' |- | 13. || ''Queen of the Desert'' || Puščavska kraljica || Werner Herzog || ZDA || 2014 || 125' |- | 14. || ''Sicario'' || — || Denis Villeneuve || ZDA || 2015 || 121' |- | 15. || ''Pored mene <small>(Next to Me)</small>'' || Srednješolci || Stevan Filipović || Srbija || 2015 || 95' |- | 16. || ''Cialo <small>(Body)</small>'' || Telo || Malgorzata Szumowska || Poljska || 2015 || 90' |- | 17. || ''Victoria'' || — || Sebastian Schipper || Nemčija || 2015 || 140' |- | 18. || ''Gui lai <small>(Coming Home)</small>'' || Vrnitev domov || Zhang Yimou || Kitajska || 2014 || 111' |- | 19. || ''La Loi du marche''<br><small>''(The Measure of a Man)''</small> || Zakon trga || Stéphane Brizé || Francija || 2015 || 93' |- | 20. || ''Zvizdan <small>(The High Sun)</small>'' || Zenit || Dalibor Matanić || Hrvaška, Slovenija, Srbija || 2015 || 123' |} ===Kralji in kraljice=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |- | 1. || ''As Mil e Uma Noites: Volume 1, O Inquieto''<br><small>''(Arabian Nights - Volume 1, The Restless One)''</small> || 1001 noč: Nemiren || Miguel Gomes || <small>Portugalska, Francija, Nemčija, Švica</small> || 2015 || 125' |- | 2. || ''As Mil e Uma Noites: Volume 2, O Desolado''<br>''<small>(Arabian Nights - Volume 2, The Desolate One)</small>'' || 1001 noč: Obupan || Miguel Gomes || <small>Portugalska, Francija, Nemčija, Švica</small> || 2015 || 131' |- | 3. || ''As Mil e Uma Noites: Volume 3, O Encantado''<br><small>''(Arabian Nights - Volume 3, The Enchanted One)''</small> || 1001 noč: Začaran || Miguel Gomes || <small>Portugalska, Francija, Nemčija, Švica</small> || 2015 || 125' |- | 4. || ''Mr. Holmes'' || Gospod Holmes || Bill Condon || Velika Britanija || 2014 || 103' |- | 5. || ''The Lobster'' || Jastog || Yorgos Lanthimos || Irska, VB, Grčija, Francija || 2015 || 118' |- | 6. || ''Queen of Earth'' || Kraljica Zemlje || Alex Ross Perry || ZDA || 2015 || 90' |- | 7. || ''Ned Rifle'' || — || Hal Hartley || ZDA || 2014 || 85' |- | 8. || ''Heart of a Dog'' || Pasje srce || Laurie Anderson || ZDA || 2015 || 75' |- | 9. || ''Ryuzo to 7 nin no kobun tachi''<br>''<small>(Ryuzo and His Seven Henchmen)</small>'' || Ryuzo in sedem veličastnih || Takeshi Kitano || Japonska || 2015 || 125' |- | 10. || ''Umimachi Diary <small>(Our Little Sister)</small>'' || Sestrica || Hirokazu Kore-eda || Japonska || 2015 || 128' |- | 11. || ''Taxi'' || Taksi || Jafar Panahi || Iran || 2015 || 82' |- | 12. || ''Ghesse-ha <small>(Tales)</small>'' || Teheranske zgodbe || Rakhshan Bani-Etemad || Iran || 2014 || 88' |- | 13. || ''Trois souvenirs de ma jeunesse <small>(My Golden Years)</small>'' || Trije spomini na mladost || Arnaud Desplechin || Francija || 2015 || 123' |- | 14. || ''L'Ombre des femmes <small>(In the Shadow of Women)</small>'' || V senci žensk || Philippe Garrel || Francija, Švica || 2015 || 73' |- | 15. || ''Rak ti Khon Kaen <small>(Cemetery of Splendour)</small>'' || Veličastno pokopališče || Apichatpong Weerasethakul || Tajska, VB, Francija, Nemčija || 2015 || 122' |- | 16. || ''Rabin, the Last Day'' || Zadnji dan Jicaka Rabina || Amos Gitai || Izrael, Francija || 2015 || 153' |- | 17. || ''Comoara <small>(The Treasure)</small>'' || Zaklad || Corneliu Porumboiu || Romunija, Francija || 2015 || 89' |} ===Panorama svetovnega filma=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |- | 1. || ''Durak <small>(The Fool)</small>'' || Bedak || Jurij Bikov || Rusija || 2014 || 116' |- | 2. || ''Aferim!'' || Bravo! || Radu Jude || Romunija, Bolgarija, Češka, Francija || 2015 || 108' |- | 3. || ''Fúsi <small>(Virgin Mountain)</small>'' || Dobrodušni velikan || Dagur Kári || Islandija, Danska || 2015 || 94' |-style="background:#ffdead;" | 4. || ''Que Horas Ela Volta?''<br><small>''(The Second Mother)''</small> || Druga mama || Anna Muylaert || Brazilija || 2015 || 110' |- | 5. || ''El abrazo de la serpiente''<br><small>''(Embrace of The Serpent)''</small> || Kačji objem || Ciro Guerra || Kolumbija, Venezuela, Argentina || 2015 || 125' |- | 6. || ''The Diary of a Teenage Girl'' || Kako sem izgubila nedolžnost || Marielle Heller || ZDA || 2015 || 102' |- | 7. || ''Al-hob wa al-sariqa wa mashakel ukhra''<br>''<small>(Love, Theft and Other Entanglements)</small>'' || Ljubezen, tatvina in drugi zapleti || Muayad Alayan || Palestina || 2015 || 93' |- | 8. || ''No Men Beyond This Point'' || Ni prostora za moške || Mark Sawers || Kanada || 2015 || 80' |- | 9. || ''Domaci pece <small>(Home Care)</small>'' || Oskrba na domu || Slávek Horák || Češka, Slovaška || 2015 || 92' |- | 10. || ''Sangailes vasara''<br><small>''(The Summer of Sangaile)''</small> || Poletje s Sengail || Alanté Kavaité || Litva, Francija, Nizozemska || 2014 || 88' |- | 11. || ''Kkum-bo-da hae-mong''<br><small>''(A Matter of Interpretation)''</small> || Razloži si sam || Lee Kwang-Kuk || Južna Koreja || 2014 || 99' |- | 12. || ''Stinking Heaven'' || Smrdljiva nebesa || Nathan Silver || ZDA || 2015 || 70' |- | 13. || ''Un etaj mai jos <small>(One Floor Below)</small>'' || Spodnje nadstropje || Radu Muntean || Romunija, Francija, Nemčija, Švedska || 2015 || 93' |- | 14. || ''Mediterranea'' || Sredozemlje || Jonas Carpignano || Italija, Francija, ZDA, Nemčija, Katar || 2015 || 107' |- | 15. || ''I ekrixi <small>(A Blast)</small>'' || Šus v glavo || Syllas Tzoumerkas || <small>Grčija, Nemčija, Nizozemska, Italija, Francija, BIH</small> || 2014 || 83' |- | 16. || ''Tri Dritare dhe nje Varje''<br><small>''(Three Windows and a Hanging)''</small> || Tri okna in obešenje || Isa Qosja || Kosovo || 2014 || 93' |- | 17. || ''Urok <small>(The Lesson)</small>'' || Učna ura || Kristina Grozeva, Petar Valčanov || Bolgarija, Grčija || 2014 || 107' |- | 18. || ''Risttuules <small>(In the Crosswind)</small>'' || V vojnem vrtincu || Martti Helde || Estonija || 2014 || 87' |- | 19. || ''The Wolfpack'' || Volčja druščina || Crystal Moselle || ZDA || 2015 || 88' |} ===Ekstravaganca=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |- | 1. || ''Wyrmwood: Road of the Dead'' || Cesta mrtvih || Kiah Roache-Turner || Avstralija || 2014 || 98' |- | 2. || ''O piseu <small>(Office)</small>'' || Krvava pisarna || Won-Chan Hong || Južna Koreja || 2015 || 111' |- | 3. || ''The Forbidden Room'' || Prepovedana soba || Guy Maddin, Evan Johnson || Kanada || 2015 || 128' |- | 4. || ''Saat po long 2''<br>''<small>(SPL2: A Time For Consequences)</small>'' || SPL2: Bitka s časom || Pou-Soi Cheang || Kitajska, Hongkong || 2015 || 120' |- | 5. || ''Green Room'' || Zelena soba || Jeremy Saulnier || ZDA || 2015 || 94' |} ===Kino Balon=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |- | 1. || ''Hokus pokus Albert aberg''<br><small>''(Hocus Pocus Alfie Atkins)''</small> || Hokus Pokus Albert || Torill Kove || Norveška || 2013 || 72' |- | 2. || ''Cykelmyggen og minibillen''<br><small>''(Mini and the Mozzies)''</small> || Komar kolesar in hrošček || Jannik Hastrup, Flemming Quist Moller || Danska || 2014 || 76' |- | 3. || ''Dhanak <small>(Rainbow)</small>'' || Mavrica || Nagesh Kukunoor || Indija || 2015 || 106' |- | 4. || ''Operasjon arktis <small>(Operation Arctic)</small>'' || Misija Arktika || Grethe Boe-Waal || Norveška || 2014 || 87' |- | 5. || ''Song of the Sea'' || Pesem morja || Tomm Moore || <small>Irska, Danska, Belgija, Francija, Luksemburg</small> || 2014 || 93' |- | 6. || ''Les Oiseaux de passage''<br><small>''(Birds of Passage)''</small> || Ptice selivke || Olivier Ringer || Francija, Belgija || 2015 || 83' |} ===Posvečeno: Hal Hartley=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Država || <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |- | 1. || ''The Unbelievable Truth'' || Neverjetna resnica || ZDA || 1989 || 90' |- | 2. || ''Trust'' || Zaupanje || ZDA, Velika Britanija || 1990 || 107' |- | 3. || ''Simple Men'' || Preprosti ljudje || ZDA, VB, Italija || 1992 || 105' |- | 4. || ''Amateur'' || Amater || ZDA, VB, Francija || 1994 || 105' |- | 5. || ''Flirt'' || — || ZDA, Nemčija, Japonska || 1995 || 105' |- | 6. || ''Henry Fool'' || — || ZDA || 1997 || 137' |- | 7. || ''Fay Grim'' || — || ZDA, Nemčija, Francija || 2006 || 118' |} ===Retrospektiva: Tehnicolor 100=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |- | 1. || ''The Phantom of the Opera'' || Fantom iz opere || Rupert Julian || ZDA || 1925 || 93' |- | 2. || ''The Black Pirate'' || Črni pirat || Albert Parker || ZDA || 1926 || 92' |- | 3. || ''The Adventures of Robin Hood'' || Pustolovščine Robina Hooda || Michael Curtiz, William Keighley || ZDA || 1938 || 102' |- | 4. || ''Duel in the Sun'' || Dvoboj na soncu || King Vidor || ZDA || 1946 || 144' |- | 5. || ''Black Narcissus'' || Črni narcis || Michael Powell, Emeric Pressburger || Velika Britanija || 1947 || 100' |- | 6. || ''Under Capricorn'' || V znamenju kozoroga || [[Alfred Hitchcock]] || VB || 1949 || 117' |- | 7. || ''The African Queen'' || Afriška kraljica || John Huston || ZDA, VB || 1951 || 105' |- | 8. || ''Niagara'' || — || Henry Hathaway || ZDA || 1953 || 92' |- | 9. || ''Senso'' || — || Luchino Visconti || Italija || 1954 || 118' |- | 10. || ''All That Heaven Allows'' || Vse, kar nebesa dopuščajo || Douglas Sirk || ZDA || 1955 || 89' |- | 11. || ''Bigger Than Life'' || Večji od življenja || Nicholas Ray || ZDA || 1956 || 93' |- | 12. || ''Il gattopardo <small>(The Leopard)</small>'' || Gepard || Luchino Visconti || Italija, Francija || 1963 || 187' |- | 13. || ''Le Mepris <small>(Contempt)</small>'' || Prezir || Jean-Luc Godard || Italija, Francija || 1963 || 103' |- | 14. || ''Per il pugno di dollari <small>(A Fistful of Dollars)</small>'' || Za pest dolarjev || Sergio Leone || Italija, Španija, Nemčija || 1964 || 99' |- | 15. || ''Giulietta degli spiriti <small>(Juliet of the Spirits)</small>'' || Giulietta in duhovi || Federico Fellini || Italija, Francija || 1965 || 137' |} ===Evropa na kratko=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! <small>Sklop</small> !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |- | 1. || rowspan="6"|I || ''Obiekt <small>(Object)</small>'' || Objekt || Paulina Skibińska || Poljska || 2015 || 15' |- | 2. || ''Interior. Família.'' || Notranje prizorišče. Družina. || Esteve Soler, Gerard Quinto, David Torras || Španija || 2014 || 9' |- | 3. || ''Bloedhond <small>(Wild Dog)</small>'' || Divji pes || Mees Peijnenburg || Nizozemska || 2014 || 8' |- | 4. || ''Carapace'' || Koš || Flora Molinié || Francija || 2014 || 16' |- | 5. || ''Hjónabandssæla <small>(Chum)</small>'' || Domača borovničeva marmelada || Jörundur Ragnarsson || Islandija || 2014 || 15' |- | 6. || ''Kacey Mottet Klein, naissance d'un acteur''<br><small>''(Kacey Mottet Klein, Birth of an Actor)''</small> || Kacey Mottet Klein, rojstvo igralca || Ursula Meier || Švica || 2015 || 14' |- | style="background:#ffdead;"|7. || rowspan="5"|II || style="background:#ffdead;"|''Tant qu'il nous reste des fusils à pompe''<br><small>''(As Long as Shotguns Remain)''</small> || style="background:#ffdead;"|Vsaj puške nam še ostanejo || style="background:#ffdead;"|Caroline Poggi, Jonathan Vinel || style="background:#ffdead;"|Francija || style="background:#ffdead;"|2014 || style="background:#ffdead;"|30' |-style="background:#ffdead;" | 8. || ''Discipline'' || Disciplina || Christophe M. Saber || Švica || 2014 || 12' |- | 9. || ''Dissonance'' || Disonanca || Till Nowak || Nemčija || 2015 || 17' |-style="background:#ffdead;" | 10. || ''Piknik <small>(Picnic)</small>'' || Piknik || Jure Pavlović || Hrvaška || 2015 || 13' |- | 11. || ''Aïssa'' || — || Clément Tréhin-Lalanne || Francija || 2014 || 8' |- | 12. || rowspan="5"|III || ''Listen'' || Poslušaj || Hamy Ramezan, Nyoni Rungano || Danska, Finska || 2014 || 13' |- | 13. || ''Arta <small>(Art)</small>'' || Umetnost || Adrian Sitaru || Romunija || 2014 || 19' |- | 14. || ''S'' || — || Richárd Hajdú || VB, Madžarska || 2014 || 19' |- | 15. || ''The Runner'' || — || Peter Cerovšek, Nataša Čiča, Toma Zidić || Slovenija, Hrvaška || 2014 || 6' |- | 16. || ''Apariciones <small>(Apparitions)</small>'' || Prividi || María Luz Olivares Capelle || Avstrija || 2014 || 23' |} ==Viri== * [http://www.liffe.si/index.php/slv/ Liffe] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151028235447/http://www.liffe.si/index.php/slv/ |date=2015-10-28 }} * Programska knjižica 26. Liffa * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/liffe/liffe-zmagovalni-filmi-so-ovna-druzinski-film-in-druga-mama/379206 |title=Liffe: zmagovalni filmi so Ovna, Družinski film in Druga mama |accessdate=22. 11. 2015 |date=21. 11. 2015 |format= |work=MMC }} * [https://issuu.com/cankarjev_dom/docs/katalog_liffe_2015 Katalog 26. Liffe (2015)] * {{navedi splet |url=https://liffe.si/images/arhiv/arhiv-pdf/26.pdf |title=Katalog 26. Liffa |accessdate=8. 8. 2026 |date= |format= |work= }} {{Liffe}} [[Kategorija:Liffe]] [[Kategorija:2015 v Sloveniji]] [[Kategorija:2015 v filmu]] 0ie506yo5yghdlkc28g3r9y8v9ov1r4 0 411005 6766582 6533198 2026-10-18T10:19:39Z Erardo Galbi 166658 6766582 wikitext text/x-wiki : ''Za ostale istoimenske cerkve glej razločitveno stran: [[Cerkev svetega Primoža in Felicijana]].'' {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Primoža in Felicijana | fullname = | image = <!-- WD --> | caption = Cerkev sv. Primoža in Felicijana, Jamnik, podružnična cerkev [[Župnija Besnica|Župnije Besnica]] | pushpin map = Slovenija | coordinates = <!-- wd --> | location = | country = Slovenija | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[sveti Felicijan]] in [[sveti Primož]], [[Mučenec|mučenca]] | side altars = | relics = | status = | functional status = v uporabi | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = https://www.zupnija-besnica.net/o-zupniji/sv-primoz-in-felicijan-na-jamniku/ | former name = | bull date = | founded date = prvič omenjena {{Začetni datum|1501}} | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = 3 (1 bronast, 2 železna) | bells hung = | bell weight = | parish = [[Župnija Besnica|Besnica, Kranj]] (prefarana iz [[Župnija Selca|župnije Selca]]) | deanery = [[Dekanija Kranj|Kranj]] | archdeaconry = | episcopalarea = | archdiocese = [[nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | metropolis = | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | logo = | logosize = | logolink = | logoalt = | extra = <!--dodatne informacije --> {{Infopolje RKD | embed = yes | ime = Jamnik - Cerkev sv. Primoža in Felicijana | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 2246 | lokacija = | občina = Kranj }} }} '''Cerkev sv. Primoža in Felicijana''' je [[cerkev (zgradba)|cerkev]], ki stoji na grebenu nad vasjo [[Jamnik, Kranj|Jamnik]]. Pripada [[rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliški Cerkvi]] in je [[podružnična cerkev]] [[župnija Besnica|župnije Besnica]] pri [[Kranj]]u. Vas in cerkev sta prvič omenjena v [[Freisinška škofija|freisinškem]] [[urbar]]ju iz leta 1501. V [[Gotska arhitektura|gotskem]] križnorebrastem [[prezbiterij]]u so ohranjene [[Freska|freske]] iz 15. stoletja. Po prezidavah ima cerkev sedaj [[Baročna arhitektura|baročno]] ladjo. Z grebena, kjer stoji cerkev, so v času [[Turški vpadi|turških vpadov]] s prižiganjem [[Kres|kres]]a opozarjali na nevarnost,<ref name="mati vseh cerkva">{{navedi knjigo |author1=Benedik, Metod|author2= Trunkelj, Franc |year=2012 |title=Mati mnogih cerkva : župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi |publisher=[[Družina (časopis)|Družina]] |isbn=978-961-222-899-6 |cobiss=261200640 |pages=187/783 str.}}</ref> sedaj pa je lokacija cerkve zaradi razgledne lege priljubljena izletniška točka.<ref>{{navedi splet |url= http://www.hribi.net/gora/sveti_primoz_in_felicijan_jamnik/21/1697|title=Sveti Primož in Felicijan (Jamnik) |accessdate=18.11.2015 |date= |format= |work= Hribi.net}}</ref> [[Slika:Jamnik on a beautiful winter morning.jpg|thumb|Pogled na cerkev sv. Primoža in Felicijana v zasneženi pokrajini okoli vasice Jamnik.]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Sts. Primus and Felician Church (Jamnik)|Cerkev svetega Primoža in Felicijana, Jamnik}} [[Kategorija:Cerkve svetega Primoža in Felicijana|Jamnik]] [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Primož in Felicijan, Jamnik]] [[Kategorija:Župnija Besnica]] nra9df5jz6fldm96vhprmvcm3jn55w6 0 411007 6766335 6732723 2026-10-17T13:44:12Z Anzet 118843 6766335 wikitext text/x-wiki '''24. [[ljubljanski mednarodni filmski festival]]''' je potekal med 6. in 17. novembrom 2013, in sicer na naslednjih prizoriščih: Cankarjev dom (Linhartova in Kosovelova dvorana), Kinodvor, Kino Komuna, Slovenska kinoteka, Kino Šiška in Kolosej Maribor. ==Nagrade== {| class="wikitable" style="text-align: center" |- ! Nagrada !! Film !! Režiser |- | vodomec || {{flagicon|ITA}} ''Miele'' || Valeria Golino |- | vodomec –<br>posebna omemba || {{flagicon|HRV}}{{flagicon|BIH}} ''Obrana i zaštita<br><small>(Obramba in zaščita)</small>'' || Bobo Jelčić |- | zmaj || {{flagicon|SWE}} ''Call Girl<br><small>(Dekle na poziv)</small>'' || Mikael Marcimain |- | nagrada za najboljši kratki film || {{flagicon|HRV}} ''Terarij'' || Hana Jušić |- | nagrada za najboljši kratki film –<br>posebna omemba || {{flagicon|NOR}} ''Prematur<br><small>(Prenagljen)</small>'' || Gunhild Enger |- | FIPRESCI || {{flagicon|ITA}} ''Salvo'' || Fabio Grassadonia, Antonio Piazza |} '''Vodomec''' je nagrada režiserju najboljšega filma iz sklopa Perspektive po izboru mednarodne tričlanske žirije. '''Zmaj''' je nagrada občinstva najbolje ocenjenemu filmu, ki še ni odkupljen za Slovenijo. '''Nagrado FIPRESCI''' podarja mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev. ==Filmi== ===Perspektive=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |-style="background:#ffdead;" | 1. || ''Call Girl'' || Dekle na poziv || Mikael Marcimain || <small>Švedska, Norveška, Finska, Irska</small> || 2012 || 140' || <small>šved./angl.</small> |-style="background:#ffdead;" | 2. || ''Miele'' || − || Valeria Golino || Francija, Italija || 2013 || 96' || <small>it.</small> |- | 3. || ''Major <small>(The Major)</small>'' || Načelnik || Jurij Bikov || Rusija || 2013 || 99' || <small>ruš.</small> |- | 4. || ''Das merkwürdige Kätzchen <small>(Strange Little Cat)</small>'' || Nenavadna muca || Ramon Zürcher || Nemčija || 2013 || 72' || <small>nem.</small> |-style="background:#ffdead;" | 5. || ''Obrana i zaštita <small>(A Stanger)</small>'' || Obramba in zaščita || Bobo Jelčić || Hrvaška, BiH || 2013 || 87' || <small>hrv./bos.</small> |- | 6. || ''Gözetleme Kulesi <small>(Watchtower)</small>'' || Razgledni stolp || Pelin Esmer || Turčija, Francija, Nemčija || 2012 || 100' || <small>tur.</small> |-style="background:#ffdead;" | 7. || ''Salvo'' || − || <small>Fabio Grassadonia, Antonio Piazza</small> || Italija, Francija || 2013 || 103' || <small>it.</small> |- | 8. || ''Forever Not Alone'' || Za vedno neosamljene || Monja Art, Caroline Bobek || Avstrija || 2013 || 74' || <small>nem.</small> |- | 9. || ''El ultimo Elvis <small>(The Last Elvis)</small>'' || Zadnji Elvis || Armando Bo || Argentina || 2012 || 91' || <small>špan./angl.</small> |- | 10. || ''Zoran, il mio nipote scemo<br><small>(Zoran, my nephew the idiot)</small>'' || Zoran, moj nečak idiot || Matteo Oleotto || Italija, Slovenija || 2013 || 106' || <small>it./slov.</small> |} ===Predpremiere=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''La vie d'Adele <small>(Blue Is the Warmest Colour)</small>'' || Adelino življenje || Abdellatif Kechiche || Francija, Belgija || 2013 || 175' || <small>fr.</small> |- | 2. || ''Epizoda u životu berača željeza<br><small>(An Episode in the Life of an Iron Picker)</small>'' || Epizoda v življenju zbiralca železa || Danis Tanović || <small>BiH, Francija, Slovenija, Italija</small> || 2013 || 75' || <small>bos./romšč.</small> |- | 3. || ''Un Chateau en Italie <small>(A Castle in Italy)</small>'' || Grad v Italiji || Valeria Bruni Tedeschi || Francija || 2013 || 104' || <small>fr./angl.</small> |- | 4. || ''Soshite chichi ni naru <small>(Like Father, Like Son)</small>'' || Kakršen oče, takšen sin || Hirokazu Kore-eda || Japonska || 2013 || 120' || <small>jap.</small> |- | 5. || ''Inside Llewyn Davis'' || Llewyn Davis || Ethan in Joel Coen || ZDA, Francija || 2013 || 105' || <small>angl.</small> |- | 6. || ''Jeune & Jolie <small>(Young & Beautiful)</small>'' || Mlada in lepa || François Ozon || Francija || 2013 || 94' || <small>fr.</small> |- | 7. || ''A perdre la raison <small>(Our Children)</small>'' || Najini otroci || Joachim Lafosse || <small>Belgija, Luksemburg, Francija, Švica</small> || 2012 || 111' || <small>fr./arab.</small> |- | 8. || ''Nebraska'' || − || Alexander Payne || ZDA || 2013 || 115' || <small>angl.</small> |- | 9. || ''The Zero Theorem'' || Ničelni teorem || Terry Gilliam || VB, ZDA, Romunija || 2013 || 107' || <small>angl.</small> |- | 10. || ''Dabba <small>(Lunchbox)</small>'' || Okus po ljubezni || Ritesh Batra || <small>Indija, Francija, Nemčija, ZDA</small> || 2013 || 104' || <small>hind./angl.</small> |- | 11. || ''Philomena'' || − || Stephen Frears || VB, Francija, ZDA || 2013 || 94' || <small>angl.</small> |- | 12. || ''Le passé <small>(The Past)</small>'' || Preteklost || Asghar Farhadi || Francija, Italija || 2013 || 130' || <small>fr./perz.</small> |- | 13. || ''The Immigrant'' || Priseljenka || James Gray || ZDA, Francija || 2013 || 120' || <small>angl./polj.</small> |- | 14. || ''Sacro GRA <small>(Holy GRA)</small>'' || Sveta obvoznica || Gianfranco Rosi || Italija, Francija || 2013 || 93' || <small>it.</small> |- | 15. || ''Camille Claudel 1915'' || − || Bruno Dumont || Francija || 2013 || 95' || <small>fr.</small> |- | 16. || ''Filth'' || Svinjarija || Jon S. Baird || VB || 2013 || 97' || <small>angl.</small> |- | 17. || ''Only Lovers Left Alive'' || Večna ljubimca || Jim Jarmusch || <small>VB, Nemčija, Francija, Ciper, ZDA</small> || 2013 || 123' || <small>angl.</small> |- | 18. || ''Yi dai zong shi <small>(The Grandmaster)</small>'' || Veliki mojster || Wong Kar-wai || Hongkong, Kitajska, ZDA || 2013 || 123' || <small>kit.</small> |} ===Kralji in kraljice=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Frances Ha'' || − || Noah Baumbach || ZDA || 2012 || 86' || <small>angl.</small> |- | 2. || ''Ginger & Rosa'' || Ginger in Rosa || Sally Potter || VB, Danska, Kanada || 2012 || 86' || <small>angl.</small> |- | 3. || ''Goltzius and the Pelican Company'' || Goltzius in Pelikanova druščina || Peter Greenaway || <small>Nizozemska, Francija, VB, Hrvaška</small> || 2012 || 128' || <small>angl./niz./fr.</small> |- | 4. || ''Ja tože hoču <small>(Me Too)</small>'' || Jaz bi tudi || Aleksej Balabanov || Rusija || 2012 || 83' || <small>ruš.</small> |- | 5. || ''Walesa. Czlowiek z nadziei <small>(Walesa. Man of Hope)</small>'' || Lech Walesa, človek upanja || Andrzej Wajda || Poljska || 2013 || 127' || <small>polj./it.</small> |- | 6. || ''La Grande bellezza <small>(The Great Beauty)</small>'' || Neskončna lepota || Paolo Sorrentino || Italija, Francija || 2013 || 142' || <small>it./špan.</small> |- | 7. || ''L'Inconnu du lac <small>(Stranger by the Lake)</small>'' || Neznanec z jezera || Alain Guiraudie || Francija || 2013 || 97' || <small>fr.</small> |- | 8. || ''Paradies: Hoffnung <small>(Paradise: Hope)</small>'' || Paradiž: Upanje || Ulrich Seidl || Avstrija, Nemčija, Francija || 2013 || 100' || <small>nem.</small> |- | 9. || ''Paradies: Glaube <small>(Paradise: Faith)</small>'' || Paradiž: Vera || Ulrich Seidl || Avstrija, Nemčija, Francija || 2012 || 115' || <small>nem.</small> |- | 10. || ''Spring Breakers'' || Spomladanske žurerke || Harmony Korine || ZDA || 2012 || 94' || <small>angl.</small> |- | 11. || ''Vic + Flo ont vu un ours <small>(Vic + Flo Saw A bear)</small>'' || Vic in Flo sta zagledali medveda || Denis Côté || Kanada || 2013 || 90' || <small>fr.</small> |- | 12. || ''Boven is het stil <small>(It's All so Quiet)</small>'' || Vse je mirno || Nanouk Leopold || Nizozemska, Nemčija || 2013 || 94' || <small>niz.</small> |- | 13. || ''Final Cut: Hölgyeim és uraim<br><small>(Final Cut: Ladies and Gentlemen)</small>'' || Zadnji rez: Dame in gospodje || György Pálfi || Madžarska || 2012 || 85' || <small>angl./fr./it.<br>...</small> |- | 14. || ''Pardé <small>(Closed Curtain)</small>'' || Zagrnjena zavesa || <small>Jafar Panahi, Kambuzia Partovi</small> || Iran || 2013 || 106' || <small>perz.</small> |- | 15. || ''Gold'' || Zlato || Thomas Arslan || Nemčija, Kanada || 2013 || 113' || <small>nem./angl.</small> |- | 16. || ''The Look of Love''<ref>Film presenečenja.</ref> || Obraz ljubezni || Michael Winterbottom || VB, ZDA || 2013 || 101' || angl. |} {{sklici|1}} ===Panorama svetovnega filma=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Araf <small>(Araf − Somewhere in Between)</small>'' || Araf − Med dvema moškima || Yesim Ustaoglu || Turčija, Francija, Nemčija || 2012 || 124' || <small>tur.</small> |- | 2. || ''Big Sur'' || − || Michael Polish || ZDA || 2013 || 100' || <small>angl.</small> |- | 3. || ''Borgman'' || − || Alex van Warmerdam || Nizozemska || 2013 || 113' || <small>niz.</small> |- | 4. || ''Gloria'' || − || Sebastián Lelio || Čile, Španija || 2012 || 105' || <small>špan.</small> |- | 5. || ''Lose Your Head'' || Izgubiti razum || <small>Stefan Westerwelle, Patrick Schuckmann</small> || Nemčija || 2013 || 107' || <small>nem./angl.</small> |- | 6. || ''Krugovi <small>(Circles)</small>'' || Krogi || Srđan Golubović || <small>Srbija, Nemčija, Francija, Slovenija, Hrvaška</small> || 2013 || 112' || <small>srbohrv./nem.</small> |- | 7. || ''Leviathan'' || Leviatan || <small>Lucien Castaing-Taylor, Verena Paravel</small> || ZDA, Francija, VB || 2012 || 87' || <small>−</small> |- | 8. || ''The Love Songs of Tiedan'' || Ljubezenske pesmi || Hao Jie || Kitajska || 2012 || 91' || <small>kit.</small> |- | 9. || ''Mama Evropa <small>(Mother Europe)</small>'' || − || Petra Seliškar || Slovenija, Makedonija, Hrvaška || 2013 || 90' || <small>slov.</small> |- | 10. || ''Era Uma Vez Eu, Verônica<br><small>(Once Upon a Time Was I, Veronica)</small>'' || Nekoč sem bila jaz, Veronika || Marcelo Gomes || Brazilija, Francija || 2012 || 109' || <small>port.</small> |- | 11. || ''[[Položaj otroka|Pozitia copilului]] <small>(Child's Pose)</small>'' || Položaj otroka || Calin Peter Netzer || Romunija || 2013 || 112' || <small>rom.</small> |- | 12. || ''Blancanieves <small>(Snow White)</small>'' || Sneguljčica || Pablo Berger || Španija, Francija, Belgija || 2012 || 104' || <small>špan.</small> |- | 13. || ''The Act of Killing'' || Teater ubijanja || <small>Joshua Oppenheimer, Christine Cynn</small> || <small>Danska, VB, Norveška, Švedska, Finska</small> || 2012 || 120' || <small>indon./angl.</small> |- | 14. || ''Uroki garmonii <small>(Harmony Lessons)</small>'' || Učne ure harmonije || Emir Baigazin || Kazahstan, Nemčija, Francija || 2013 || 115' || <small>kazah./rus.</small> |- | 15. || ''Kapringen <small>(A Hijacking)</small>'' || Ugrabitev || Tobias Lindholm || Danska || 2012 || 103' || <small>dan./šved./angl.</small> |- | 16. || ''Grzeli nateli dgeebi <small>(In Bloom)</small>'' || V razcvetu || Nana Ekvtimishvili, Simon Gross || Nemčija, Gruzija, Francija || 2013 || 102' || <small>gruz.</small> |- | 17. || ''I aionia epistrofi tou Antoni Paraskeva<br><small>(The Eternal Return of Antonis Paraskevas)</small>'' || <small>Večna vrnitev Antonisa Paraskevasa</small> || Elina Pyskou || Grčija, Češka || 2013 || 89' || <small>gr.</small> |- | 18. || ''Wakolda'' || − || Lucía Puenzo || <small>Španija, Argentina, Francija, Norveška</small> || 2013 || 93' || <small>špan./hebr./nem.</small> |} ===Ekstravaganca=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''This is the End'' || Konec je tu || Evan Goldberg, Seth Rogen || ZDA || 2013 || 106' || <small>angl.</small> |- | 2. || ''Upstream Color'' || Laboratorij groze || Shane Carruth || ZDA || 2013 || 96' || <small>angl.</small> |- | 3. || ''Wara no tate <small>(Shield of Straw)</small>'' || Slamnati ščit || Takashi Miike || Japonska || 2013 || 124' || <small>jap.</small> |- | 4. || ''Comrade Kim Goes Flying'' || Tovarišica Kim leti v nebo || <small>Kim Gwang-Hun, Anja Daelemans, Nicholas Bonner</small> || <small>Severna Koreja, Belgija, VB</small> || 2012 || 81' || <small>kor.</small> |- | 5. || ''Sightseers'' || Turista || Ben Wheatley || VB || 2012 || 89' || <small>angl.</small> |- | 6. || ''In Fear'' || V strahu || Jeremy Lovering || VB || 2013 || 85' || <small>angl.</small> |} ===Kinobalon=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Eskil och Trinidad <small>(Eskil & Trinidad)</small>'' || Eskil in Trinidad || Stephan Apelgren || Švedska || 2013 || 98' || <small>šved.</small> |- | 2. || ''Karsten og Petra blir bestevenner<br><small>(Casper & Petra − Best Friends)</small>'' || <small>Gašper in Petra − najboljša prijatelja</small> || Arne Lindtner Naess || Norveška || 2013 || 74' || <small>nor.</small> |- | 3. || ''Le Jour des Corneilles<br><small>(The Day of the Crows)</small>'' || Ko letijo vrane || Jean-Christophe Dessaint || <small>Francija, Belgija, Luksemburg, Kanada</small> || 2012 || 95' || <small>fr.</small> |- | 4. || ''Couleur de peau: Miel<br><small>(Approved for Adoption)</small>'' || Medena koža || Jung, Laurent Boileau || <small>Belgija, Francija, Južna Koreja, Švica</small> || 2012 || 75' || <small>fr.</small> |- | 5. || ''Tom le cancre <small>(Tom the Truant)</small>'' || Potepuh Tomaž || Manuel Pradal || Francija || 2012 || 89' || <small>niz.</small> |- | 6. || ''Wadjda <small>(The Green Bike)</small>'' || Zeleno kolo || Haifaa Al-Mansour || Savdska Arabija, Nemčija || 2012 || 97' || <small>arab.</small> |} ===Fokus: Novi avstrijski film=== {| class="wikitable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Der Glanz des Tages <small>(Shine of Day)</small>'' || Lesk dneva || Tizza Covi, Rainer Frimmel || Avstrija || 2012 || 90' || <small>nem.</small> |- | 2. || ''Shirley: Visions of Reality'' || Shirley: Vizije realnosti || Gustav Deutsch || Avstrija || 2013 || 92' || <small>angl.</small> |- | 3. || ''Die Wand <small>(The Wall)</small>'' || Stena || Julian Pölsler || Avstrija, Nemčija || 2012 || 108' || <small>nem.</small> |- | 4. || ''Spanien <small>(Spain)</small>'' || Španija || Anja Salomonowitz || Avstrija, Bolgarija || 2012 || 102' || <small>nem.</small> |- | 5. || ''Soldate Jeannette <small>(Soldier Jane)</small>'' || Vojakinja Jeannette || Daniel Hoesl || Avstrija || 2013 || 104' || <small>nem./fr.</small> |} ===Posvečeno: [[Lordan Zafranović]]=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''Diary'' || Dnevnik || Jugoslavija, Hrvaška || 1964 || 15' || <small>hrv.</small> |- | 2. || ''Concerto'' || Koncert || Jugoslavija, Hrvaška || 1965 || 12' || <small>hrv.</small> |- | 3. || ''Poslije podne (puška) <small>(Afternoon (Rifle))</small>'' || Popoldan (Puška) || Jugoslavija, Hrvaška || 1967 || 14' || <small>hrv.</small> |- | 4. || ''Ljudi (u prolazu) <small>(Man in the Passage)</small>'' || Ljudje (v prehodu) || Jugoslavija, Hrvaška || 1967 || 10' || <small>hrv.</small> |- | 5. || ''San (De natura sonoris) <small>(Dream)</small>'' || Sen || Jugoslavija, Hrvaška || 1974 || 14' || <small>hrv.</small> |- | 6. || ''Simfonija nebeskog grada<br><small>(The Symphony of a Heavenly City)</small>'' || Simfonija nebeškega mesta || Srbija in Črna gora || 2004 || 59' || <small>hrv.</small> |- | 7. || ''Nedjelja 2 (Sunday 2)'' || Nedelja 2 || Jugoslavija, Hrvaška || 1969 || 94' || <small>srbohrv.</small> |- | 8. || ''Kronika jednog zločina <small>(Chronicle of a Crime)</small>'' || Kronika nekega zločina || Jugoslavija, Hrvaška || 1973 || 100' || <small>srbohrv.</small> |- | 9. || ''Muke po Mati <small>(Passion According to Matthew)</small>'' || Muke po Mateju || Jugoslavija, Hrvaška || 1975 || 91' || <small>srbohrv.</small> |- | 10. || ''[[Okupacija v 26 slikah|Okupacija u 26 slika]] <small>(Occupation in 26 Acts)</small>'' || Okupacija v 26 slikah || Jugoslavija, Hrvaška || 1978 || 116' || <small>srbohrv.</small> |- | 11. || ''[[Padec Italije|Pad Italije]] <small>(The Fall of Italy)</small>'' || Padec Italije || Jugoslavija, Hrvaška || 1981 || 114' || <small>srbohrv./it.</small> |- | 12. || ''Večernja zvona <small>(Evening Bells)</small>'' || Večerni zvonovi || Jugoslavija, Hrvaška || 1986 || 120' || <small>srbohrv.</small> |- | 13. || ''Zalazak stoljeća − Testament L. Z.<br><small>(The Decline of the Century)</small>'' || Zaton stoletja − Testament L. Z. || Hrvaška || 1994 || 201' || <small>srbohrv.</small> |} ===Retrospektiva: Mladi in drzni=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> !! <small>Jezik</small> |- | 1. || ''The Wild One'' || Divjak || Laslo Benedek || ZDA || 1953 || 79' || <small>angl.</small> |- | 2. || ''Nacionalna klasa (do 785 ccm)<br><small>(National Class (Up to 785 ccm))</small>'' || Državni razred (do 785 ccm) || Goran Marković || Jugoslavija || 1978 || 105' || <small>srbohrv.</small> |- | 3. || ''Sedmikrasky <small>(Daisies)</small>'' || Marjetice || Vera Chytilová || Českoslovaška || 1966 || 74' || <small>češ.</small> |- | 4. || ''[[Nočni izlet]] <small>(Night Trip)</small>'' || − || Mirko Grobler || Jugoslavija || 1961 || 91' || <small>slov.</small> |- | 5. || ''Gun Crazy'' || Nor na orožje || Joseph H. Lewis || ZDA || 1949 || 86' || <small>angl.</small> |- | 6. || ''Rysopis <small>(Identification Marks: None)</small>'' || Posebna znamenja: nobeno || Jerzy Skolimowski || Poljska || 1965 || 73' || <small>polj.</small> |- | 7. || ''The Damned'' || Prekleti || Joseph Losey || VB || 1963 || 96' || <small>angl.</small> |- | 8. || ''Les années lycée: Petites <small>(Little Girls)</small>'' || Punce || Noémie Lvovsky || Francija || 1997 || 90' || <small>fr.</small> |- | 9. || ''Jag är nyfiken: en film i gult <small>(I am Curious: Yellow)</small>'' || Radovedna sem: Rumeno || Vilgot Sjöman || Švedska || 1967 || 121' || <small>šved.</small> |- | 10. || ''Rebel Without a Cause'' || Upornik brez razloga || Nicholas Ray || ZDA || 1955 || 111' || <small>angl.</small> |- | 11. || ''Dazed and Confused'' || Zadeti in zmedeni || Richard Linklater || ZDA || 1993 || 102' || <small>angl.</small> |} ===Evropa na kratko: Tekmovalni program kratkih filmov=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" |- ! # !! Sklop !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |- | 1. || rowspan="6"|I || ''Häivähdys elämää <small>(Gates of Life)</small>'' || Vrata življenja || <small>Hannes Vartiainen, Pekka Veikkolainen</small> || Finska || 2012 || 6' |- | 2. || ''Sevilla'' || − || Bram Schouw || Nizozemska || 2012 || 11' |- | 3. || ''Peau de chien <small>(Dog Skin)</small>'' || Pasja koža || Nicolas Jacquet || Francija || 2012 || 12' |- | 4. || ''Rojaus beieškant <small>(Paradise Road)</small>'' || Cesta v paradiž || Tomas Smulkis || Litva, Švedska || 2012 || 20' |- | 5. || ''Flytopia'' || Letopija || Saul Freed, Karni Arieli || VB, Madžarska || 2012 || 20' |- | 6. || ''La résurrection des natures mortes <small>(Living Still Life)</small>'' || Oživljanje mrtve narave || Bertrand Mandico || <small>Francija, Nemčija, Belgija</small> || 2012 || 15' |- | 7. || rowspan="5"|II || ''Traumfrau <small>(Dream Girl)</small>'' || Sanjsko dekle || Oliver Schwarz || Švica || 2012 || 19' |- | 8. || ''Lisbonne mélodie <small>(Lisboa Orchestra)</small>'' || Lizbonska melodija || Guillaume Delaperrière || Francija || 2012 || 12' |- | 9. || ''Dieci cadute <small>(Ten Falls)</small>'' || Deset padcev || Nicola Console || Italija || 2012 || 18' |- | 10. || ''45 Degrees'' || 45 stopinj Celzija || Georgis Grigorakis || Grčija || 2012 || 14' |-style="background:#ffdead;" | 11. || ''Terarij <small>(Terrarium)</small>'' || Terarij || Hana Jušić || Hrvaška || 2012 || 25' |- | 12. || rowspan="5"|III || ''[[Boles (film, 2013)|Boles]]'' || − || Špela Čadež || Slovenija, Nemčija || 2013 || 12' |- | 13. || ''Swieto Zmarlych <small>(All Souls' Day)</small>'' || Dan mrtvih || Aleksandra Terpinska || Poljska || 2012 || 18' |- | 14. || ''Miniyamba'' || − || Luc Perez || Danska, Francija || 2012 || 14' |-style="background:#ffdead;" | 15. || ''Prematur <small>(Premature)</small>'' || Prenagljen || Gunhild Enger || Norveška || 2012 || 17' |- | 16. || ''Chiens <small>(Dogs)</small>'' || Psi || Caroline Poggi || Francija || 2012 || 24' |} ===Kino-integral: Mladi in drzni=== {| class="wikitable" style="text-align: center" |- ! # !! Film !! Slovenski prevod !! Režiser !! Država !! <small>Leto</small> !! <small>Dolžina</small> |- | 1. || ''Williamsburg, Brooklyn'' || − || Jonas Mekas || ZDA || 1950−2003 || 15' |- | 2. || ''The Smell of Burning Ants'' || Vonj po zažganih mravljah || Jay Rosenblatt || ZDA || 1994 || 21' |- | 3. || ''Alone. Life Wastes Andy Hardy'' || Sam. Življenje zapravi Andyja Hardyja || Martin Arnold || Avstrija || 1997–98 || 14' |- | 4. || ''Sodom'' || Sodoma || Luther Price || ZDA || 1989 || 13' |} ==Viri== * {{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/24-liffe-vodomec-za-miele-obcinstvo-izbralo-dekle-na-poziv/322761 |title=24. Liffe: vodomec za Miele, občinstvo izbralo Dekle na poziv |accessdate=19. 11. 2015 |date=16. 11. 2013}} * [http://liffe.si/urnik2013/filmi.aspx?ln=sl&groupBy=sek Urnik 2013] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151119185753/http://liffe.si/urnik2013/filmi.aspx?ln=sl&groupBy=sek |date=2015-11-19 }} * Programska knjižica 24. Liffa * {{navedi splet |url=https://liffe.si/images/arhiv/arhiv-pdf/24.pdf |title=Katalog 24. Liffa |accessdate=8. 8. 2026 |date= |format= |work= }} {{Liffe}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Liffe]] [[Kategorija:2013 v Sloveniji]] [[Kategorija:2013 v filmu]] j1t7ew58mmk3fdkuuvctzbthk95hyi1 0 414235 6766453 6516144 2026-10-17T20:27:27Z JoMK 240261 odstranil [[Kategorija:Afrika]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766453 wikitext text/x-wiki '''Kilwa''' ali '''Kilva''' ([[Svahili|svahili]] Kilwa) je geografski pojem, ki se nanaša na tri lokacije v [[Tanzanija|Tanzaniji]]: mesto Kilwa Masoko, otok Kilwa Kisiwani, ki je oddaljen 1,5 km od Kilwe Masoko, in naselje Kilwa Kisiwani, ki je 20 km severno od Kilwe Masoko. Vse tri so na obali [[Indijski ocean|Indijskega oceana]] v Okrožju Kilwa, enem od šest okrožij regije Lindi. ==Kilwa Masoko== Kilwa Masoko je majhno pristaniško naselje, ki je po popisu prebivalstva leta 2002 imelo 12.324 prebivalcev. Beseda ''masoko'' v svahiliju pomeni ''tržnico''. Pomembna dejavnost naselja je ribolov. ==Kilwa Kisiwani== {{glavni|Kilwa Kisiwani}} Kilwa Kisiwani je otok nasproti naselja Kilwa Masoko. Beseda ''kisiwani'' v svahiliju pomeni ''otok''. Na njem živi približno 500 prebivalcev. Na otoku so ostanki trdnjave iz obdobja nekdanjega sultanata, ki so od leta 1981 del [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne kulturne dediščine]]. Ostanki so bili zaradi naravnih dejavnikov, predvsem [[Erozija|erozije]] in [[Poplava|poplav]], leta 2004 uvrščeni na seznam ogrožene svetovne kulturne dediščine. ==Kiva Kivinje== Naselje Kiva Kivinje je bilo ustanovljeno v 17. stoletju po uničenju velikega dela naselja na otoku Kilwa Kisivani. Po popisu prebivalstva leta 2002 je imelo 13.374 prebivalcev. ''Kivinje'' v svahiliju pomeni vrsto drevesa ([[tamariša]]). ==Zgodovina== Kot prvi prebivalci Kilwe se omenjajo Mtakata, Mranga in Mčinga in kralj Mrimba. V 11. stoletju je [[Perzija|perzijski]] princ Ali Ibn Al Hasan iz [[Širaz]]a ustanovil [[Kilwski sultanat]]. [[Berberi|Berberski]] potopisec [[Ibn Batuta]], ki je Kilwo obiskal leta 1331, omenja gostoljubje tamkajšnjega [[sultan]]a Hasana Ibn Sulejmana. V tem obdobju je bila zgrajena palača Husuni Kubva in razširjena Velika mošeja. [[Portugalci|Portugalski]] morjeplovec [[Pedro Alvares Kabral]] je v Kilwo priplul 26. julija 1500 in od sultana zahteval, da se prikloni portugalski kroni in začne njihovemu kralju plačevati davek, vendar mu to ni uspelo. Tri leta kasneje je na svoji drugi odpravi v [[Indija|Indijo]] na Kilwi pristal [[Vasco da Gama]], kateremu je to uspelo. Portugalci so mesto opisali kot utrjeno naselje s približno 12.000 prebivalci, ozkimi ulicami in visokimi hišami s terasami in notranjimi vrtovi. V pristanišču je bilo več ladij. Portugalci so Kilwo prvič uničili leta 1505. Davek jim je plačevala do leta 1512, ko so jo osvojili [[Arabci]]. Mesto se je razvijalo vse do [[Oman|omanske]] osvojitve leta 1874. V 19. stoletju je so jo prebivalci zapustili in Kilwa je opustela. Sredi 20. stoletja so se na otoku začele arheološke raziskave, ki so leta 1981 dosegle, da so ga uvrstili na Unescov seznam [[Svetovna kulturna dediščina|svetovne kulturne dediščine]]. ==Vir== * James Hastings. ''Encyclopedia of Religion and Ethics Part 24''. Kessinger Publishing (2003), str. 847 == Zunanje povezave == * [http://whc.unesco.org/en/list/144 Ruins of Kilwa Kisiwani and Ruins of Songo Mnara] * [http://www.powerhousemuseum.com/collection/database/?irn=305390 Bakren novčič iz Kilwe] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Tanzanije]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Tanzaniji]] 32af36mdjtmc8m5ax071ktinshdtp1g 0 418065 6766530 6703277 2026-10-18T02:15:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766530 wikitext text/x-wiki {{infobox UK place | country = Wales | welsh_name = Penfro | constituency_welsh_assembly = [[Carmarthen West and South Pembrokeshire (volilna enota Skupščine)|Carmarthen East and South Pembrokeshire]] | coordinates = {{coord|51.67604|-4.9158|display=inline,title}} | static_image_name = Pembroke Main Street from the castle.jpg | static_image_caption = Pogled na glavno ulico s [[Grad Pembroke|pembroškega gradu]] | official_name = Pembroke | community_wales = Pembroke<ref>{{navedi splet|url=http://www.pembroketownguide.org.uk/|title=Home &#124; Pembroke Town Council|website=www.pembroketownguide.org.uk|access-date=2023-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20230706233513/https://www.pembroketownguide.org.uk/|archive-date=2023-07-06|url-status=dead}}</ref> | unitary_wales = [[Pembrokeshire]] | lieutenancy_wales = [[Dyfed]] | constituency_westminster = [[Carmarthen West and South Pembrokeshire (volilna enota parlamenta Združenega kraljestva)|Carmarthen West and South Pembrokeshire]] | post_town = PEMBROKE | postcode_district = SA71 | postcode_area = SA | dial_code = 01646 | os_grid_reference = SM985015 | population = 7552 | population_ref = (popis 2011)<ref>{{navedi splet|url=http://www.neighbourhood.statistics.gov.uk/dissemination/LeadKeyFigures.do?a=7&b=11127455&c=Pembroke&d=16&e=62&g=6491862&i=1001x1003x1032x1004&m=0&r=1&s=1429545208547&enc=1|title=4 Wards and community population 2011|access-date=20 April 2015}}</ref> }} '''Pembroke''' (valižansko '''Penfro''') je zgodovinsko naselje in nekdanje grofovsko mesto v Pembrokeshiru v Zahodnem [[Wales]]u. Mesto ima več zgodovinskih stavb in kompleksov in je eno glavnih središč v okrožju. Tu se je rodil Henrik Tudor, kralj [[Henrik VII. Angleški|Henrik VII.]] == Zgodovina == [[File:Speed Pembroke insert.jpg|thumb|200px|left|Pembroke leta 1610 na zemljevidu Walesa Johna Speeda]] [[Image:PembrokeCastle 2007.jpg|thumb|200px|left|Pembroški grad, 2007]] [[Grad Pembroke]], ostanki kamnitega srednjeveškega [[grad]]u, je rojstni kraj kralja Henrika VII. Gerald de Windsor je bil stražnik Prembroški. Mesto, grad in njegova okolica so povezani z zgodnjekrščansko cerkvijo. Pozneje je bilo mesto [[Malteški viteški red|malteškega viteškega reda]] v Veliki Britaniji. [[Samostan]] Monkton ima zelo zgodnje temelje in so ga obnovili Maltežani v zadnjem stoletju. Prva kamnita stavba je bila obrambni stolp, ki je zdaj znana kot [[srednji vek|srednjeveška]] [[kapela]] na Main Streetu 69 a, zgrajena na robu pečine med letoma 950 in 1000. Tam so ostanki velike severne dvorane in nedavno zapolnjene obokane kleti. Stavba je bila uporabljena kot zgodnja cerkev. Postavitev je enaka kot pri kapeli svetega Govana in jo je John Wesley od leta 1764 uporabljal za pridiganje metodizma. Leta 1866 je postal [[pivovarna]] za yorško taverno, v kateri je bil sedež [[Oliver Cromwell| Oliverja Cromwella]] pri obleganju Pembroka v [[angleška državljanska vojna|angleški državljanski vojni]]. Na obeh bregovih reke Pembroke, zahodno od gradu, so številni ostanki zgodnjih dejavnosti. [[Kamnolom]]i North Shore so se razmeroma dobro ohranili, tudi ostanki srednjeveških in elizabetinskih [[drča|drč]] so ostali, na njih so gradili lesena plovila, zgrajena pred industrijsko ladjedelnico, admiralitetno mesto je bilo zgrajeno na mreži vzorca iz Pembroke Docka. Kjer je zdaj Hancock's Yard, je ostala zelo zgodnja popolna gravura dokov. Most, ki prečka in omejuje zajezitev, je bil zgrajen do hiše – mlina na plimo, prvotnega so leta 1199 podarili vitezi templjarji <ref>{{navedi splet|url=http://www.pembroketownguide.co.uk/index.php?option=com_content&task=view&id=38&Itemid=66|title=Pembroke Town Guide|accessdate=24 June 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20120224181359/http://www.pembroketownguide.co.uk/index.php?option=com_content&task=view&id=38&Itemid=66|archive-date=2012-02-24|url-status=dead}}</ref>. Požgan je bil leta 1956. Na Pennar Flatsu je bila prva podmornična ploščad, ki so jo uporabljali za poskuse z vojaškimi podmornicami. Tri hiše, del ladjedelnice pred Admiralty Dock Yard, še vedno stojijo, vendar so se močno spremenile. Trajektno pristanišče Pembroke Dock je ločeno mesto in je bilo ustanovljeno leta 1814. Je tri milje severno od Pembroka. == Toponimi == Mesto in okrožje izhajata iz imena ''cantref'' za ''penfro'': ''pen'' = "glava" ali "konec" in ''bro'' = "regija", "dežela", ''ozemlje''; razlagajo, da to pomeni "Land's End"<ref>Charles, B. G., ''The Placenames of Pembrokeshire'', National Library of Wales, Aberystwyth, 1992, ISBN 0-907158-58-7, p 671</ref> ali "headland"<ref>{{navedi knjigo |title=A Topographical Dictionary of Wales |volume=2 |last=Lewis |first=Samuel |year=1833 |page=2N |url=http://books.google.co.uk/books?id=JsU_AAAAcAAJ&pg=PT283}}</ref>. == Geografija == Pembroke leži v južnem Pembrokeshiru na polotoku, ki ga je ustvarila reka Cleddau. Je mesto na dnu majhne doline, z vseh strani obdane z gozdovi in obdelovalnimi kmetijskimi zemljišči. Je 121 km zahodno od prestolnice Walesa, [[Cardiff]]a. Mesto je osredotočeno na glavni ulici, ki je le ulica znotraj prvotnega obzidja. Zunaj obzidja so bile stanovanjske soseske zgrajene proti severu, proti Pembroke Docku, na vzhod proti vasi Lamphey in na jug. Zahodno od mesta leži vas Monkton, ki je vključena kot del skupnosti Pembroke. Ob popisu prebivalstva leta 2001 je imela skupnost 7214 prebivalcev. <ref>{{Navedi splet |url=http://neighbourhood.statistics.gov.uk/dissemination/LeadTableView.do?a=7&b=801072&c=Pembroke&d=16&e=15&g=416233&i=1001x1003x1004&m=0&r=1&s=1194190388296&enc=1&dsFamilyId=779 |title=Census data |accessdate=2016-05-02 |archive-date=2016-10-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161010105448/http://neighbourhood.statistics.gov.uk/dissemination/LeadTableView.do?a=7&b=801072&c=Pembroke&d=16&e=15&g=416233&i=1001x1003x1004&m=0&r=1&s=1194190388296&enc=1&dsFamilyId=779 |url-status=dead }}</ref> Somestje Pembroke Dock in Pembroke imata 15.890 prebivalcev in je eno glavnih centrov prebivalstva v Zahodnem Walesu. == Uprava == [[File:WalesPembrokeshire.png|thumb|Pembroke v Pembrokeshiru, Združeno kraljestvo]] Skupnost Pembroke pokriva površino 1190 ha <ref name="Pembs 2001 census">[http://www.pembrokeshire.gov.uk/objview.asp?object_id=1859 Settlement Populations, Pembrokeshire County Council 2001 Census] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303194922/http://www.pembrokeshire.gov.uk/objview.asp?object_id=1859 |date=2016-03-03 }} Retrieved 17 January 2010</ref> in vključuje Pembroke St. Mary's North, St. Marys South, St. Michael in četrti Monktona. Skupnost ima svoj mestni svet. Pembroke je del zgodovinske grofije Pembrokeshire, ukinjene leta 1974, ki je ponovno postala enovita, ko se je v Walesu leta 1996 spremenila lokalna samouprava. Med letoma 1974 in 1996 je bil Pembroke del okrožja South Pembrokeshire of Dyfed. == Kultura == V Pembroku je vsako leto poletni festival Pembroke, vsakih štirinajst dni kmečki sejem, izdajajo četrtletno glasilo, ki ga dobijo vsa gospodinjstva v mestu. Pembroški ragbi klub organizira letni karneval, ki je običajno junija. Knjižnica je v stavbi, v kateri je tudi Turističnoinformacijski center, na Commons Road. == Pobratena mesta == Pembroke je pobraten z mestoma Bergen (okrožje Celle), Spodnja Saška, [[Nemčija]] od leta 1977 <ref>{{navedi novice |title=Twin town visit to Bergen for Pembroke students |url=http://www.pembroke-today.co.uk/news.cfm?id=20791 |work=pembroke-today.co.uk |publisher=Tindle Newspapers Limited |date=21 June 2013 |accessdate=2016-05-02 |archive-date=2014-03-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140308192354/http://www.pembroke-today.co.uk/news.cfm?id=20791 |url-status=dead }}</ref> in Pembroke na [[Malta|Malti]] od leta 2002. == Pomembni ljudje == Poleg kralja Henrika VII. so pomembni domačini [[skladatelj]] Daniel Jones (1912–1993), igralec Mervyn Johns (1899–1992) in John Lawrence iz priljubljene glasbene skupine Gorky's Zygotic Mynci. <ref>{{navedi knjigo|last1=Asbridge|first1=Thomas|title=The Greatest Knight: The Remarkable Life of William Marshall|year=2014|url=https://archive.org/details/greatestknightre0000asbr_o0o2|publisher=Harper Collins Publishers|page=total 481 pages|accessdate=15 November 2015}}</ref> == Valižanski ovčar (Pembroke corgi) == [[File:Fluffycorgi.jpg|thumb|Rdečeglavi tribarvni valižanski ovčar]] Valižanski ovčar (Pembroke corgi) je (v primerjavi z valižanskim Cardigan corgijem) pasma majhnih ovčarskih psov, ki izvirajo iz Pembrokeshira. To so najmanjši psi ovčarji, ki so pazili na gosi, race, ovce in govedo. Uporabljali pa so jih tudi za lov na ptice (več na [http://www.happy-doggy.si/pasme/vse-pasme/297-valizanski-ovcar-pembroke-corgi.html#sthash.0q6V8xSE.dpuf]), in to zelo uspešno. Leta 1934 so ga v Veliki Britaniji priznali kot samostojno pasmo. Slovijo tudi zato, ker je bil najpriljubljenejša pasma kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]], ki jih je imela v lasti več kot 30, ko je vladala. Velja za odličnega delovnega psa. == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Pembroke Castle}} {{wikivoyage |Pembroke (Wales)|Pembroke}} [[Kategorija:Mesta v Walesu]] {{normativna kontrola}} 8cbaxjclf0crpi2qzavbawnkrmzbz4i 0 426299 6766338 6732716 2026-10-17T13:45:07Z Anzet 118843 6766338 wikitext text/x-wiki '''17. [[ljubljanski mednarodni filmski festival]]''' je potekal med 10. in 24. novembrom 2006 v Ljubljani s projekcijami v Cankarjevem domu (Linhartova in Kosovelova dvorana), Kinodvoru, Kinoklubu Vič in Kinu Komuna. Festival je zadnjič vodila dolgoletna programska direktorica Jelka Stergel. Predvajanih je bilo 112 različnih filmov. Otvoritvena filma sta bila ''Transilvanija'' Tonyja Gatlifa in kratki ''Poljub'' Boštjana Hladnika, zaključna pa ''Režiser porok'' Marca Bellocchia in kratki ''Potepuški čevlji'' Jackie Oudney.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/film/zmagoviti-zgodbi-o-drugacnosti/148354 |title=Zmagoviti zgodbi o drugačnosti |accessdate=23. 11. 2016 |date=24. 11. 2006 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://17.liffe.si/index.php?menu_item=domov |title=Gledalce in žirije je prepričala drugačnost |accessdate=25. 11. 2016 |date= |format= |work=Liffe |archive-date=2016-11-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161125174529/http://17.liffe.si/index.php?menu_item=domov |url-status=dead }}</ref> ==Nagrade== {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Nagrada !! Film<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/o173564 |title=Vodomec danski režiserki Annetti K. Olesen |accessdate=22. 11. 2016 |date=24. 11. 2006 |format= |work=Delo |archive-date=2016-11-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161122220655/http://www.delo.si/clanek/o173564 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://17.liffe.si/index.php?menu_item=pressreleases |title=Sporočilo medijem 16 |accessdate=2. 11. 2014 |archive-date=2016-03-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160308193703/http://17.liffe.si/index.php?menu_item=pressreleases |url-status=dead }}</ref> !! Režiser !! Žirija<ref>{{navedi splet |url=http://17.liffe.si/index.php?menu_item=News |title=Aktualne novice in obvestila |accessdate=25. 11. 2016 |date=17. 11. 2006 |format= |work=Liffe |archive-date=2016-11-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161125174718/http://17.liffe.si/index.php?menu_item=News |url-status=dead }}</ref> !! Sklop |- | vodomec || {{flagicon|DNK}}{{flagicon|GBR}} ''1:1 (Ena proti ena) / 1:1 (En til en)'' || Annette K. Olesen || rowspan="2"|<small>Jay Jeon, Ana Maria Percavassi, Marjan Strojan</small> || rowspan="2"|Perspektive |- | vodomec − posebna omemba || {{flagicon|DEU}} ''Namizni tenis / Pingpong'' || Matthias Luthardt |- | nagrada FIPRESCI || {{flagicon|HUN}} ''Bele dlani / Fehér tenyér'' || Szabolcs Hajdu || <small>Janine Euvrard, Janusz Wroblewski, Damir Radić</small> || Jug–jugovzhodno |- | zlati kolut || {{flagicon|IRE}}{{flagicon|GBR}} ''Zajtrk na Plutonu / Breakfast on Pluto'' || Neil Jordan || <small>občinstvo</small> || Obzorja |- | nagrada Amnesty International || {{flagicon|IRN}} ''Ofsajd / Offside'' || Jafar Panahi || <small>Hans van Gerven, Aleksandar Manić, Hanna Slak</small> || 12 filmov na temo človekovih pravic |} * vodomec: nagrada mednarodne žirije, ki jo generalni pokrovitelj Mobitel podeli režiserju najbolje ocenjenega filma iz sekcije Perspektive * zlati kolut: nagrada občinstva, za katero tekmujejo filmi iz kategorije Obzorja in ki pomeni odkup filma * FIPRESCI: nagrada mednarodne žirije svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev * nagrada Amnesty Internaitonal: nagrada za najboljši film na temo človekovih pravic<ref>{{navedi splet |url=http://17.liffe.si/index.php?menu_item=nagrade |title=Nagrade |accessdate=25. 11. 2016 |date= |format= |work=Liffe |archive-date=2016-11-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161125174716/http://17.liffe.si/index.php?menu_item=nagrade |url-status=dead }}</ref> ;Glasovanje občinstva Prejemnika zlatega koluta izbira občinstvo med filmi v sekciji Obzorja. Gledalci so lahko glasovali z glasovalnimi lističi ob odhodu iz dvorane ali pa preko mobilnih telefonov. Filme so ocenjevali z ocenami 1–5. {| class="wikitable collapsible collapsed" style="font-size: 95%; text-align:center" |- ! colspan="3"|Glasovanje občinstva<ref>{{navedi splet |url=http://17.liffe.si/index.php?menu_item=glasovanje |title=Glasovanje |accessdate=25. 11. 2016 |date= |format= |work=Liffe |archive-date=2016-11-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161126001343/http://17.liffe.si/index.php?menu_item=glasovanje |url-status=dead }}</ref> |- ! <small>Mesto</small> !! Film !! Ocena |- | 1. || '''''Zajtrk na Plutonu''''' || 4,7 |- | 2. || ''Pri belem dnevu'' || 4,68 |- | 3. || ''Vitus'' || 4,65 |- | 4. || ''Tako lepa dežela'' || 4,6 |- | 5. || ''Ohcet'' || 4,56 |- | 6. || ''Hokejska zvezda'' || 4,55 |- | 7. || ''Veter, ki trese ječmen'' || 4,53 |- | 8. || ''Hiša na sipini'' || 4,49 |- | 8. || ''Kronika pobega'' || 4,49 |- | 10. || ''Zver v srcu'' || 4,44 |- | 11. || ''Za ljubi kruhek'' || 4,32 |- | 12. || ''Nekakšna sreča'' || 4,29 |- | 13. || ''Rubežnik'' || 4,24 |- | 14. || ''Predlog'' || 4,23 |- | 15. || ''Postopanje'' || 4,18 |- | 16. || ''Ne boli me'' || 4,11 |- | 17. || ''Isabella'' || 3,97 |- | 18. || ''Rdeča cesta'' || 3,9 |- | 19. || ''Zimsko potovanje'' || 3,82 |- | 20. || ''Mali rdeči cvetovi'' || 3,81 |- | 21. || ''Družinski prijatelj'' || 3,79 |- | 22. || ''Podnebje'' || 3,57 |- | 23. || ''Popolni par'' || 2,66 |- | 24. || ''Odete'' || 2,65 |} ==Festivalski sklopi== * Perspektive: uradni tekmovalni program za nagrado vodomec * Obzorja: tekmovalni program za nagrado občinstva (zlati kolut) * Predpremiere * Fokus: Francija * Proti vetru * Ekstravaganca * Jug jugovzhod: za nagrado mednarodne kritike FIPRESCI * Dokumentarni filmi * Posebni poklon: Marco Bellocchio * Izbor kratkih filmov ==Filmi== ===Perspektive=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! Leto !! Jezik |- | 1. || ''1:1 (En til en) <small>/ 1:1 (One to One)</small>'' || 1:1 (Ena proti ena) || Annette K. Olesen || style="text-align:center"|{{flagicon|DNK}}{{flagicon|GBR}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>dan.</small> |- | 2. || ''Ahlaam'' || Ahlam || Mohamed Al-Daradji || style="text-align:center"|{{flagicon|IRQ}}{{flagicon|GBR}}{{flagicon|NLD}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>arab.</small> |- | 3. || ''Legături bolnăvicioase <small>/ Love Sick</small>'' || Bolna ljubezen || Tudor Giurgiu || style="text-align:center"|{{flagicon|ROU}}{{flagicon|FRA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>rom.</small> |- | 4. || ''Candy'' || Candy || Neil Armfield || style="text-align:center"|{{flagicon|AUS}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 5. || ''Hong yan (红颜 ) <small>/ Dam Street</small>'' || Cesta čez jez || Li Yu || style="text-align:center"|{{flagicon|CHN}}{{flagicon|FRA}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>mand.</small> |- | 6. || ''Cómo pasan las horas <small>/ The Hours Go By</small>'' || Ko ure minevajo || Inés de Oliveira Cézar || style="text-align:center"|{{flagicon|ARG}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>špan.</small> |- | 7. || ''Kargaran mashghoole karand <small>/ Men at Work</small>'' || Ljudje pri delu || Mani Haghighi || style="text-align:center"|{{flagicon|IRN}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>perz.</small> |- | 8. || ''En soap <small>/ A Soap</small>'' || Milo || Pernille Fischer Christensen || style="text-align:center"|{{flagicon|DNK}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>dan.</small> |- | 9. || ''Mistrz <small>/ The Master</small>'' || Mojster || Piotr Trzaskalski || style="text-align:center"|{{flagicon|POL}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>polj./rus.</small> |- | 10. || ''Pingpong'' || Namizni tenis || Matthias Luthardt || style="text-align:center"|{{flagicon|DEU}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>nem.</small> |- | 11. || ''Wristcutters: A Love Story'' || Picerija kamikaze || Goran Dukić || style="text-align:center"|{{flagicon|USA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 12. || ''Be ahestegi... <small>/ Gradually...</small>'' || Postopoma || Maziar Miri || style="text-align:center"|{{flagicon|IRN}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>perz.</small> |- | 13. || ''Changement d'adresse <small>/ Change of Address</small>'' || Sprememba naslova || Emmanuel Mouret || style="text-align:center"|{{flagicon|FRA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>fr.</small> |- | 14. || ''Uro'' || Uro || Stefan Faldbakken || style="text-align:center"|{{flagicon|NOR}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>nor.</small> |- | 15. || ''Mutual Appreciation'' || Vzajemno občudovanje || Andrew Bujalski || style="text-align:center"|{{flagicon|USA}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 16. || ''Zaman mi-istad <small>/ Time Froze</small>'' || Zamrznjen čas || Ali Reza Amini || style="text-align:center"|{{flagicon|IRN}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>perz.</small> |- | 17. || ''Bye Bye Berlusconi!'' || Zbogom, Berlusconi! || Jan Henrik Stahlberg || style="text-align:center"|{{flagicon|DEU}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>it.</small> |} ===Obzorja=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! Leto !! Jezik |- | 1. || ''L'amico di famiglia <small>/ The Family Friend</small>'' || Družinski prijatelj || Paolo Sorrentino || style="text-align:center"|{{flagicon|ITA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>it.</small> |- | 2. || ''Casa de areia <small>/ The House of Sand</small>'' || Hiša na sipini || Andrucha Waddington || style="text-align:center"|{{flagicon|BRA}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>port.</small> |- | 3. || ''Maurice Richard <small>/ The Rocket</small>'' || Hokejska zvezda || Charles Binamé || style="text-align:center"|{{flagicon|CAN}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>fr./angl.</small> |- | 4. || ''Isabella'' || Isabella || Pang Ho-Cheung || style="text-align:center"|{{flagicon|HKG}}{{flagicon|CHN}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>kant.</small> |- | 5. || ''Crónica de una fuga <small>/ Chronicle of an Escape</small>'' || Kronika pobega || Israel Adrián Caetano || style="text-align:center"|{{flagicon|ARG}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>špan.</small> |- | 6. || ''Kan shang qu hen mei <small>/ Little Red Flowers</small>'' || Mali rdeči cvetovi || Zhang Yuan || style="text-align:center"|{{flagicon|CHN}}{{flagicon|ITA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>mand.</small> |- | 7. || ''Mne ne bolno <small>/ It Doesn't Hurt</small>'' || Ne boli me || Aleksej Balabanov || style="text-align:center"|{{flagicon|RUS}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>rus.</small> |- | 8. || ''Štestí <small>/ Something Like Happiness</small>'' || Nekakšna sreča || Bohdan Sláma || style="text-align:center"|{{flagicon|CZE}}{{flagicon|DEU}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>češ.</small> |- | 9. || ''Odete <small>/ Two Drifters</small>'' || Odete || João Pedro Rodrigues || style="text-align:center"|{{flagicon|PRT}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>port.</small> |- | 10. || ''Die Bluthochzeit <small>/ The Wedding Party</small>'' || Ohcet || Dominique Deruddere || style="text-align:center"|{{flagicon|DEU}}{{flagicon|BEL}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>nem.</small> |- | 11. || ''Iklimler <small>/ Climates</small>'' || Podnebje || Nuri Bilge Ceylan || style="text-align:center"|{{flagicon|TUR}}{{flagicon|FRA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>tur.</small> |- | 12. || ''Un couple parfait <small>/ A Perfect Couple</small>'' || Popolni par || Nobuhiro Suwa || style="text-align:center"|{{flagicon|FRA}}{{flagicon|JPN}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>fr.</small> |- | 13. || ''Slumming'' || Postopanje || Michael Glawogger || style="text-align:center"|{{flagicon|AUT}}{{flagicon|CHE}}{{flagicon|DEU}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>nem.</small> |- | 14. || ''The Proposition'' || Predlog || John Hillcoat || style="text-align:center"|{{flagicon|GBR}}{{flagicon|AUS}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 15. || ''Alla luce del sole <small>/ Come Into the Light</small>'' || Pri belem dnevu || Roberto Faenza || style="text-align:center"|{{flagicon|ITA}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>it.</small> |- | 16. || ''Red Road'' || Rdeča cesta || Andrea Arnold || style="text-align:center"|{{flagicon|GBR}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 17. || ''Komornik <small>/ The Collector</small>'' || Rubežnik || Feliks Falk || style="text-align:center"|{{flagicon|POL}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>polj.</small> |- | 18. || ''Eize makom nifla <small>/ What a Wonderful Place</small>'' || Tako lepa dežela || Eyal Halfon || style="text-align:center"|{{flagicon|ISR}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>filip./hebr./rus./angl.</small> |- | 19. || ''The Wind That Shakes the Barley'' || Veter, ki trese ječmen || Ken Loach || style="text-align:center"|{{flagicon|GBR}}{{flagicon|IRL}}{{flagicon|ITA}}{{flagicon|ESP}}{{flagicon|DEU}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 20. || ''Vitus'' || Vitus || Fredi M. Murer || style="text-align:center"|{{flagicon|CHE}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>nem.</small> |- | 21. || ''El Khoubz el hafi <small>/ For Bread Alone</small>'' || Za ljubi kruhek || Rachid Benhadj || style="text-align:center"|{{flagicon|ITA}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|MAR}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>arab.</small> |- | 22. || ''Breakfast on Pluto'' || Zajtrk na Plutonu || Neil Jordan || style="text-align:center"|{{flagicon|IRL}}{{flagicon|GBR}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 23. || ''Winterreise <small>/ Winter Journey</small>'' || Zimsko potovanje || Hans Steinbichler || style="text-align:center"|{{flagicon|DEU}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>nem./angl.</small> |- | 24. || ''La Bestia nel cuore <small>/ Don't Tell</small>'' || Zver v srcu || Cristina Comencini || style="text-align:center"|{{flagicon|ITA}}{{flagicon|GBR}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|ESP}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>it.</small> |} ===Predpremiere=== {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! Leto !! Jezik |- | 1. || ''Il caimano <small>/ The Caiman</small>'' || Aligator || Nanni Moretti || style="text-align:center"|{{flagicon|ITA}}{{flagicon|FRA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>it.</small> |- | 2. || ''Babel'' || Babilon || Alejandro González Iñárritu || style="text-align:center"|{{flagicon|USA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>angl./špan./jap./arab.</small> |- | 3. || ''Knallhart <small>/ Tough Enough</small>'' || Brutalna mularija || Detlev Buck || style="text-align:center"|{{flagicon|DEU}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>nem.</small> |- | 4. || ''Direktøren for det hele <small>/ The Boss of It All</small>'' || Glavni šef || Lars von Trier || style="text-align:center"|{{flagicon|DNK}}{{flagicon|SWE}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|ITA}}{{flagicon|GER}}{{flagicon|ISL}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>dan./isl./angl./rus.</small> |- | 5. || ''Thank You For Smoking'' || Hvala, ker kadite || Jason Reitman || style="text-align:center"|{{flagicon|USA}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 6. || ''Me and You and Everyone We Know'' || Jaz in ti in vsi, ki jih poznava || Miranda July || style="text-align:center"|{{flagicon|USA}}{{flagicon|GBR}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 7. || ''Colour Me Kubrick: A True...ish Story'' || Jaz, Kubrick || Brian W. Cook || style="text-align:center"|{{flagicon|GBR}}{{flagicon|FRA}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 8. || ''Jindabyne'' || Jindabyne || Ray Lawrence || style="text-align:center"|{{flagicon|AUS}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 9. || ''Quando sei nato non puoi piu nasconderti<br><small>/ Once You're Born You Can No Longer Hide</small>'' || Ko si rojen, se ne moreš več skriti || Marco Tullio Giordana || style="text-align:center"|{{flagicon|ITA}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|GBR}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>it.</small> |- | 10. || ''Fast Food Nation'' || Narod hitre prehrane/Zašpehan narod || Richard Linklater || style="text-align:center"|{{flagicon|USA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 11. || ''Wu ji (無極)<small>/ The Promise</small>'' || Obljuba || Chen Kaige || style="text-align:center"|{{flagicon|CHN}}{{flagicon|KOR}}{{flagicon|USA}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>mand.</small> |- | 12. || ''Offside'' || Ofsajd || Jafar Panahi || style="text-align:center"|{{flagicon|IRN}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>perz.</small> |- | 13. || ''Das Parfum – Die Geschichte eines Mörders<br><small>/ Parfume: The Story of a Murderer</small>'' || Parfum || Tom Tykwer || style="text-align:center"|{{flagicon|DEU}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|ESP}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 14. || ''The Road to Guantanamo'' || Pot v Guantanamo || Michael Winterbottom, Mat Whitecross || style="text-align:center"|{{flagicon|GBR}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>angl./arab.</small> |- | 15. || ''Revolver'' || Revolver || Guy Ritchie || style="text-align:center"|{{flagicon|FRA}}{{flagicon|GBR}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>angl./mand.</small> |- | 16. || ''Shortbus'' || Shortbus || John Cameron Mitchell || style="text-align:center"|{{flagicon|USA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 17. || ''The Libertine'' || Strup za ženske || Laurence Dunmore || style="text-align:center"|{{flagicon|GBR}} || 2004 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 18. || ''La tigre e la neve <small>/ The Tiger and the Snow</small>'' || Tiger in sneg || Roberto Benigni || style="text-align:center"|{{flagicon|ITA}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>it.</small> |- | 19. || ''[[Vrni se|Volver]] <small>/ Return</small>'' || Vrni se || [[Pedro Almodóvar]] || style="text-align:center"|{{flagicon|ESP}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>šp.</small> |} ===Fokus: Francija=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! Leto !! Jezik |- | 1. || ''13 Tzameti <small>/ 13 Thirteen</small>'' || 13 Trinajst || Géla Babluani || style="text-align:center"|{{flagicon|FRA}}{{flagicon|GEO}} || 2005 || rowspan="5" style="text-align:center"|<small>fr.</small> |- | 2. || ''Camping sauvage <small>/ Wild Camp</small>'' || Divje kampiranje || Christophe Ali, Nicolas Bonilauri || style="text-align:center"|{{flagicon|FRA}} || 2005 |- | 3. || ''Indigenes <small>/ Days of Glory</small>'' || Domorodci || Rachid Bouchareb || style="text-align:center"|{{flagicon|FRA}}{{flagicon|MAR}}{{flagicon|ALG}}{{flagicon|BEL}} || 2006 |- | 4. || ''Flandres <small>/ Flanders</small>'' || Flandrija || Bruno Dumont || style="text-align:center"|{{flagicon|FRA}} || 2006 |- | 5. || ''Fauteuils d'orchestre <small>/ Orchestra Seats</small>'' || Parter || Danièle Thompson || style="text-align:center"|{{flagicon|FRA}} || 2006 |- | 6. || ''Transylvania'' || Transilvanija || Tony Gatlif || style="text-align:center"|{{flagicon|FRA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>fr./rom.</small> |} ===Proti vetru=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! Leto !! Jezik |- | 1. || ''Laitakaupungin valot <small>/ Lights in the Dusk</small>'' || Luči v temi || Aki Kaurismäki || style="text-align:center"|{{flagicon|FIN}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|FRA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>fin.</small> |- | 2. || ''Mala Noche'' || Mala Noche || Gus Van Sant || style="text-align:center"|{{flagicon|USA}} || 1985 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 3. || ''Yihe yuan <small>/ Summer Palace</small>'' || Poletna rezidenca || Lou Ye || style="text-align:center"|{{flagicon|CHN}}{{flagicon|FRA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>kit.</small> |- | 4. || ''Police Beat'' || Policajevo območje || Robinson Devor || style="text-align:center"|{{flagicon|USA}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 5. || ''A Prairie Home Companion'' || Radijski šov || Robert Altman || style="text-align:center"|{{flagicon|USA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 6. || ''Zui hao de shi guang <small>/ Three Times</small>'' || Trikrat || Hou Hsiao-hsien || style="text-align:center"|{{flagicon|TWN}}{{flagicon|FRA}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>mand./tajv.</small> |} ===Ekstravaganca=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! Leto !! Jezik |- | 1. || ''Gwoemul <small>/ The Host</small>'' || Gostitelj || Bong Joon-ho || style="text-align:center"|{{flagicon|KOR}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>kor.</small> |- | 2. || ''Survive Style 5+'' || Način preživetja 5+ || Gen Sekiguči || style="text-align:center"|{{flagicon|JAP}} || 2004 || style="text-align:center"|<small>jap.</small> |- | 3. || ''Taxidermia'' || Taxidermija || György Pálfi || style="text-align:center"|{{flagicon|HUN}}{{flagicon|AUT}}{{flagicon|FRA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>madž.</small> |- | 4. || ''46-okunen no koi <small>/ Big Bang Love: Juvenile A</small>'' || Veliki pok ljubezni || Takaši Miike || style="text-align:center"|{{flagicon|JAP}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>jap.</small> |- | 5. || ''Hak se wui <small>/ Election</small>'' || Volitve || Johnnie To || style="text-align:center"|{{flagicon|HKG}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>kant.</small> |} ===Jug jugovzhod=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! Leto !! Jezik |- | 1. || ''Fehér tenyér <small>/ White Palms</small>'' || Bele dlani || Szabolcs Hajdu || style="text-align:center"|{{flagicon|HUN}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>madž.</small> |- | 2. || ''Sutra ujutro <small>/ Tomorrow Morning</small>'' || Jutri zjutraj || Oleg Novković || style="text-align:center"|{{flagicon|SRB}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>srb.</small> |- | 3. || ''Što je muškarac bez brkova? <small>/ What Is a Man Without a Mustache?</small>'' || Kaj je moški brez brkov? || Hrvoje Hribar || style="text-align:center"|{{flagicon|HRV}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>hrv.</small> |- | 4. || ''Cum mi-am petrecut sfârsitul lumii <small>/ The Way I Spent the End of the World</small>'' || Kako sem preživel konec sveta || Cătălin Mitulescu || style="text-align:center"|{{flagicon|ROM}}{{flagicon|FRA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>rom.</small> |- | 5. || ''Nafaka'' || Nafaka || Jasmin Duraković || style="text-align:center"|{{flagicon|BIH}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>bos./angl.</small> |- | 6. || ''Maimuni prez zimata <small>/ Monkeys in Winter</small>'' || Opice pozimi || Milena Andonova || style="text-align:center"|{{flagicon|BGR}}{{flagicon|DEU}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>bolg.</small> |- | 7. || ''Optimisti <small>/ The Optimists</small>'' || Optimisti || Goran Paskaljević || style="text-align:center"|{{flagicon|SRB}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>srb.</small> |- | 8. || ''Put lubenica <small>/ The Melon Route</small>'' || Pot lubenic || Branko Schmidt || style="text-align:center"|{{flagicon|HRV}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>hrv.</small> |- | 9. || ''Kontakt <small>/ Contact</small>'' || Stik || Sergej Stanojkovski || style="text-align:center"|{{flagicon|DEU}}{{flagicon|MKD}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>mak.</small> |- | 10. || ''Sve džaba <small>/ All for Free</small>'' || Vse zastonj || Antonio Nuić || style="text-align:center"|{{flagicon|HRV}}{{flagicon|BIH}}{{flagicon|SRB}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>hrv.</small> |- | 11. || ''Stille Sehnsucht − Warchild'' || Izginuli || Christian Wagner || style="text-align:center"|{{flagicon|DEU}}{{flagicon|SVN}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>nem./bos.</small> |} ===Dokumentarni filmi=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! Leto !! Jezik |- | 1. || ''Fabulous! The Story of Queer Cinema'' || Čudovito! Zgodba gejevskega filma || Lisa Ades, Lesli Klainberg || style="text-align:center"|{{flagicon|USA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 2. || ''Što sa sobom preko dana <small>/ Facing the Day</small>'' || Kaj početi sam s seboj čez dan || Ivona Juka || style="text-align:center"|{{flagicon|HRV}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>hrv.</small> |- | 3. || ''The Bridge'' || Most || Eric Steel || style="text-align:center"|{{flagicon|USA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 4. || ''Absolute Wilson'' || Popolnoma Wilson || Katharina Otto-Bernstein || style="text-align:center"|{{flagicon|DEU}}{{flagicon|USA}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 5. || ''Congo river, au-delà des ténèbres<br><small>/ Congo River, Beyond Darkness</small>'' || Reka Kongo, onstran teme || Thierry Michel || style="text-align:center"|{{flagicon|BEL}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|FIN}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>fr./svah./angl.</small> |- | 6. || ''Solidarność, Solidarność... <small>/ Solidarity, Solidarity...</small>'' || Solidarnost, solidarnost ... || style="width: 200pt"|<small>Juliusz Machulski, Andrzej Jakimowski, Jan Jakub Kolski, Filip Bajon, Jerzy Domaradzki, Piotr Trzaskalski, Krzysztof Zanussi, Robert Gliński, Jacek Bromski, Ryszard Bugajski, Feliks Falk, Andrzej Wajda, Małgorzata Szumowska</small> || style="text-align:center"|{{flagicon|POL}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>polj.</small> |- | 7. || ''The Pervert's Guide to Cinema'' || Sprevrženčev filmski vodnik || Sophie Fiennes || style="text-align:center"|{{flagicon|GBR}}{{flagicon|AUT}}{{flagicon|NLD}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 8. || ''Vierka <small>/ Vierka, Or the Mystery of Family B's Disappearance</small>'' || Vierka ali skrivnost izginotja družine B || Miroslav Janek || style="text-align:center"|{{flagicon|CZE}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>češ.</small> |} ===Posebni poklon: Marco Bellocchio=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! Leto !! Jezik |- | 1. || ''Il principe di Homburg <small>/ The Prince of Homburg</small>'' || Homburški princ || rowspan="5"|Marco Bellocchio || style="text-align:center"|{{flagicon|ITA}} || 1997 || rowspan="5" style="text-align:center"|<small>it.</small> |- | 2. || ''Il sogno della farfalla <small>/ The Butterfly's Dream</small>'' || Metuljev sen || style="text-align:center"|{{flagicon|ITA}}{{flagicon|CHE}}{{flagicon|FRA}} || 1994 |- | 3. || ''Il regista di matrimoni <small>/ The Wedding Director</small>'' || Režiser porok || style="text-align:center"|{{flagicon|ITA}}{{flagicon|FRA}} || 2006 |- | 4. || ''La balia <small>/ The Nanny</small>'' || Varuška || style="text-align:center"|{{flagicon|ITA}} || 1999 |- | 5. || ''L'ora di religione (Il sorriso di mia madre) <small>/ My Mother's Smile</small>'' || Verska vzgoja || style="text-align:center"|{{flagicon|ITA}} || 2002 |} ===Izbor kratkih filmov=== {| class="wikitable" |- ! # !! Film !! Slovenski naslov !! Režiser !! Država !! Leto !! Jezik |- | 1. || ''Aria'' || Arija || Claudio Noce || style="text-align:center"|{{flagicon|ITA}} || 2004 || style="text-align:center"|<small>it.</small> |- | 2. || ''Cherno na byalo <small>/ Black on White</small>'' || Črno na belem || Andrej Cvetkov || style="text-align:center"|{{flagicon|BGR}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>bolg.</small> |- | 3. || ''Muhammed'' || Muhamed || Lisa Marie Gamlem || style="text-align:center"|{{flagicon|NOR}} || 2004 || style="text-align:center"|<small>nor.</small> |- | 4. || ''Exoticore'' || Nenavadnost bivanja || Nicolas Provost || style="text-align:center"|{{flagicon|BEL}} || 2004 || style="text-align:center"|<small>angl./fr./nor.</small> |- | 5. || ''Yövuoro <small>/ Nightshift</small>'' || Nočna izmena || Sara Wahl, Samppa Kukkonen, Simo Koivunen || style="text-align:center"|{{flagicon|FIN}} || 2004 || style="text-align:center"|— |- | 6. || ''We Have Decided Not to Die'' || Odločili smo se, da ne bomo umrli || Daniel Askill || style="text-align:center"|{{flagicon|AUS}} || 2004 || style="text-align:center"|— |- | 7. || ''The Draft'' || Osnutek || Gary Shore || style="text-align:center"|{{flagicon|IRE}} || 2006 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 8. || ''Vagabond Shoes'' || Potepuški čevlji || Jackie Oudney || style="text-align:center"|{{flagicon|GBR}} || 2005 || style="text-align:center"|<small>angl.</small> |- | 9. || ''Birthday'' || Rojstni dan || Bertrand Lee || style="text-align:center"|{{flagicon|SGP}} || 2004 || style="text-align:center"|<small>mand.</small> |- | colspan="7" style="text-align:center" bgcolor="#DCDCDC"|<small>Posvečeno Boštjanu Hladniku (1929–2006)</small> |- | 10. || ''Fantastična balada <small>/ A Fantastic Ballad</small>'' || Fantastična balada || [[Boštjan Hladnik]] || style="text-align:center"|{{flagicon|SVN}} || 1957 || style="text-align:center"|<small>sln.</small> |- | 11. || ''Poljub <small>/ The Kiss</small>'' || Poljub || Boštjan Hladnik || style="text-align:center"|{{flagicon|SVN}} || 1969 || style="text-align:center"|<small>sln.</small> |} ==Gosti== {| class="wikitable collapsible collapsed" style="font-size: 95%" |- ! colspan="2"|Gosti 17. Liffa |- ! Gost !! Film |- | Birol Ünel, igralec || rowspan="2"|''Transilvanija'' |- | Raymond Tarabay, producent |- | Paulus Manker, igralec || ''Postopanje'' |- | Feliks Falk, režiser || ''Rubežnik''; ''Solidarnost, solidarnost ...'' |- | Goran Dukić, režiser || rowspan="2"|''Picerija Kamikaze'' |- | Mikal P. Lazarev, igralka |- | Christophe Ali, režiser || rowspan="2"|''Divje kampiranje'' |- | Nicolas Bonilauri, režiser |- | Hrvoje Hribar, režiser || ''Kaj je moški brez brkov?'' |- | Dominique Deruddere, režiser || ''Ohcet'' |- | Marzia Tedeschi, igralka || ''Za ljubi kruhek'' |- | Mohammad-Reza Foroutan, igralec || ''Postopoma'' |- | Antonio Nuić, režiser || rowspan="2"|''Vse zastonj'' |- | Nataša Janjić, igralka |- | Fatemeh Motamed Arya, igralka || rowspan="2"|''Ljudje pri delu'' |- | Ahmad Ali Hamed, igralec |- | Branko Schmidt, režiser || rowspan="2"|''Pot lubenic'' |- | Stanislav Babić, producent |- | Ahmed Rhuhel in Rasul Shafiq, zapornika || ''Pot v Guanatanamo'' |- | Hans Steinbichler, režiser || ''Zimsko potovanje'' |- | Meike Hauck, scenaristka || ''Namizni tenis'' |- | Jasmin Duraković, režiser || rowspan="2"|''Nafaka'' |- | Senad Bašić, igralec |- | Lucia Chiarla, igralka, scenaristka || ''Zbogom, Berlusconi'' |- | Ian Watson, montažer || ''Ahlam'' |- | Milena Andonova, režiserka || rowspan="2"|''Opice pozimi'' |- | Bonka Ilieva-Boni, igralka |- | Ali Reza Amini, režiser || rowspan="2"|''Zamrznjen čas'' |- | Farnaz Ramshidi Mogadam, asistent režije |- | Eyal Halfon, režiser || ''Tako lepa dežela'' |- | Oleg Novković, režiser || rowspan="2"|''Jutri zjutraj'' |- | Milena Marković, scenaristka |- | Cristian Vararu, igralec || ''Kako sem preživel konec sveta'' |- | Sergej Stanojkovski, režiser || rowspan="2"|''Stik'' |- | Tomislav Pinter, kinematograf |} ==Zunanje povezave== * [http://17.liffe.si 17. Liffe] ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * [http://17.liffe.si/index.php?menu_item=News Aktualne novice in obvestila] * [http://17.liffe.si/index.php?menu_item=lifMovieList ABC seznam filmov] * [http://17.liffe.si/index.php?menu_item=programmebill Programski list] * {{navedi splet |url=https://liffe.si/images/arhiv/arhiv-pdf/17.pdf |title=Katalog 17. Liffa |accessdate=8. 8. 2026 |date= |format= |work= }} {{Liffe}} [[Kategorija:Liffe]] [[Kategorija:2006 v Sloveniji]] [[Kategorija:2006 v filmu]] 14tebxoynjfkd1b0kmzzgwc2yt06hwu 0 427890 6766562 5786080 2026-10-18T08:20:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766562 wikitext text/x-wiki '''Protivirusni program''' je [[računalniški program]] oziroma skupek programov, ki so namenjeni za preprečevanje, iskanje, odkrivanje in odstranjevanje programskih [[Računalniški virus|virusov]] in druge zlonamerne programske opreme, kot so [[Črv (računalništvo)|črvi]] in [[Trojanski konj|trojanski konji]]. Ta orodja so bistvenega pomena za uporabnike, saj se [[računalnik]] brez protivirusnega programa lahko okuži takoj, ko je povezan z [[Svetovni splet|internetom]]. Ker se dnevno pojavlja več tisoč novih oblik zlonamerne programske opreme, morajo podjetja, ki izdelujejo protivirusne programe, le-te konstantno posodabljati in enako morajo storiti tudi njihovi uporabniki.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.webroot.com/in/en/home/resources/tips/pc-security/security-what-is-anti-virus-software|title=What is Anti-Virus Software?|accessdate=2017-01-03|website=www.webroot.com}}</ref> == Zgodovina == Pred časom protivirusnih programov so se varnostna vprašanja in dileme pojavljale že pri zaprtih računalniških omrežjih, ki niso bili povezani z internetom. Ko pa se je začela doba interneta in se je vedno več ljudi povezalo z internetom, je grožnja postala že vsaka naložena [[datoteka]], ogrožena je bila [[elektronska pošta]] in hekerji so imeli možnost kraje podatkov iz kjerkoli po svetu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.techlineinfo.com/a-brief-history-of-antivirus-software/|title=A Brief History of Antivirus Software|accessdate=2017-01-03|website=www.techlineinfo.com|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826120523/http://www.techlineinfo.com/a-brief-history-of-antivirus-software/|archive-date=2014-08-26|url-status=dead}}</ref> Prvi znani virus je bil ustvarjen leta 1971 po imenu Creeper Virus. Čez čas ga je bilo možno odstraniti s programom The Reaper. To je na neki način prvi protivirusni program, čeprav je besedo virus v tem kontekstu prvič uporabil ameriški računalničar Frederick B. Cohenni šele leta 1983. Dejansko odstranjevanje virusov se je začelo šele v drugi polovici 80-ih. Prvi je virus odstranil Bernd Fix leta 1987. Fix je zaslužen za odstranitev t. i. Vienna Virusa, ki je še vedno prisoten na računalnikih, na srečo pa se ga enostavno odstrani s pomočjo sodobnih protivirusnih programov. V približno istem času je Atari Corporation sodelovanjem z G Data Software, Inc. razvil protivirusni program G Data. Njihov antivirusni program je bil razvit za osebne računalnike, ki so jih proizvajali pri Atari Corporation leta 1985.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.toptenreviews.com/software/articles/what-was-the-first-antivirus-software/|title=What was the First Antivirus Software?|newspaper=TopTenREVIEWS|accessdate=2017-01-03}}</ref> Med prvimi trojanskimi konji je najbolj znan [[trojanski konj]] Beast, poznan tudi kot RAT (Remote Administration Tool). Okužil je lahko operacijske sisteme [[Windows]] 95 do Windows XP. Napisan v jeziku Dephi je nastal leta 2002.<ref>{{Navedi novice|url=http://techtwisted.com/top-10-dangerous-computer-viruses-decade-updated-2012/|title=Top 10 Most Dangerous Computer Viruses of the Decade Updated 2012|last=K.|first=Rajnish|date=2012-02-20|newspaper=TechTwisted - For Learners|accessdate=2017-01-03}}</ref> Leta 1988 je bil objavljen eden prvih črvov The Morris Worm. Sprožil ga je študent Robert Tappan Morris. Črv ni povzročil škode, le upočasnil delovanje računalnikov.<ref>{{Navedi novice|url=http://limn.it/the-morris-worm/|title=The Morris Worm|date=2010-12-19|newspaper=Limn|accessdate=2017-01-03|language=en-US}}</ref> == Delovanje == Poznamo več vrst protivirusnih programov, njihov način delovanja pa se lahko razlikuje: 1. Pregledovanje oz. skeniranje datotek na računalniku. Tak protivirusni program ima zbirko kod za posamezne viruse. Če pri skeniranju zazna katero od teh kod, poskuša datoteko zbrisati ali popraviti. 2. Pregledovanje programov, ki so sumljivi in predstavljajo grožnjo. 3. Sandbox ali peskovnik. Protivirusni program naredi simulacijo operacijskega sistema, v katerem analizira delovanje nekega programa.<ref>{{Navedi splet|url=http://izascita.si/antivirus/|title=ANTIVIRUS {{!}} Internetna zaščita|accessdate=2017-01-03|website=izascita.si|archive-date=2017-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20170104002233/http://izascita.si/antivirus/|url-status=dead}}</ref> == Vrste == Na trgu obstajajo plačljivi in tudi brezplačni protivirusni programi. Poleg protivirusnih programov za osebne računalnike poznamo tudi take za mobilne naprave (npr. Android in iOS). Med najbolj poznane protivirusne programe za operacijske sisteme Windows in Mac spadajo: * Avast, * McAfee, * AVG, * Avira, * Norton, * ESET, * G Data, * Panda, * Microsoft Security Essentials, * Kaspersky, * BitDefender. Protivirusni programi za mobilne naprave so med drugimi: * Comodo Security&Antivirus (Adroid), * Lookout Mobile Security (Android, iOS), * Avira Mobile Security (Android, iOS), * 360 Security (Android, iOS), * AVG Mobilation (Android), * G Data Mobile Security (Android). == Tveganja == V današnjem času imajo uporabniki pestro izbiro protivirusnih programov, vsi pa se nagibajo k njihovi brezplačni uporabi. Med izbiranjem programov lahko pride do težav, npr. da uporabnik izbere navidezni program, ki se izdaja za protivirusni program, v resnici pa gre za zlonamerni program, ki prinaša viruse. Največjemu tveganju se lahko izpostavi uporabnik sam, če si kljub vsem varnostnim možnostim ne odloči za nobeno ali pa ne skrbi za posodabljanje varnostne zaščite. == Glej tudi == # [[Računalniški virus]] # [[Požarni zid]] # [[Internet]] == Viri == <references /> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Programske aplikacije]] [[Kategorija:Računalniški virusi]] cm6bpvtiv8dmco9ciit5bnpc65a32jt 0 434952 6766528 6235849 2026-10-18T01:45:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766528 wikitext text/x-wiki '''Parenterálna uporába zdravíla''' pomeni [[aplikacija zdravila|aplikacijo zdravila]] v človeško ali živalsko telo mimo [[prebavila|prebavil]] z [[Injekcija (medicina)|injiciranjem]], [[infuzija|infundiranjem]] ali [[implantat|implantiranjem]].<ref>Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.</ref> == Prednosti in slabosti == Parenteralna uporaba zdravila ima svoje prednosti in slabosti. Prednosti so na primer:<ref name=Šimek>Šmitek J. Parenteralno dajanje zdravil – intramuskularna injekcija. Obzor Zdr N 2005; 39: 63–71.</ref> * hiter učinek; * možnost natančnega [[odmerek|odmerjanja]] in pričakovana [[koncentracija]] zdravila v telesu ter s tem zagotovljen in odmerku sorazmeren učinek zdravila v telesu; * izogibanje gastrointestinalnim motnjam pri posameznih vrstah zdravil; * nekatera zdravila, na primer [[inzulin]], po peroralnem dajanju niso učinkovita;<ref name="pharmatips">http://pharmatips.doyouknow.in/Articles/Pharmaceutics/Parenteral/Advantages-And-Disadvantage-Of-Parenteral-Administered.aspx {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170616153144/http://pharmatips.doyouknow.in/Articles/Pharmaceutics/Parenteral/Advantages-And-Disadvantage-Of-Parenteral-Administered.aspx |date=2017-06-16 }}, vpogled: 15. 6. 2017.</ref> * psihološki učinek parenteralno danega zdravila na bolnika (včasih ima injekcija za bolnika subjektivno veliko boljši učinek od peroralnih oblik zdravila); * možnost dajanja zdravila bolnikom, pri katerih je [[peroralna uporaba zdravila]] otežena ali onemogočena (npr. pri nezavestnih, bolnikih, ki bruhajo ali pri bolnikih, ki ne sodelujejo).<ref name=pharmatips/> Slabosti parenteralnega dajanja zdravil so:<ref name=Šimek/> * parenteralna aplikacija zdravila ni fiziološko dogajanje; * predstavlja invaziven poseg v telo in je zato povezano z določenimi nevarnostmi za bolnika (možnost [[okužba|okužbe]], poškodbe), ki so lahko tudi življenjsko ogrožajoče; * ni prijetno za bolnika (povzroča bolečine in stranske pojave, kot so [[hematom]]i, lokalne zatrdline, [[vnetje|vnetja]]); * parenteralno dajanje ni enostavno in zahteva usposobljen zdravstveni kader; * je precej dražje od peroralnega vnosa zdravil, ker so potrebna specifično pripravljena zdravila (npr. [[ampula|ampule]]), ustrezni pripomočki (brizgalke, igle) in posebni higienski ukrepi ([[razkuževanje]], umivanje). == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija: Načini aplikacije]] 3uues97rq5kr5o0phfpvdtvshad5pk9 0 435409 6766603 6704453 2026-10-18T10:54:24Z VidicK01 193275 /* Deveta sezona */ Faktor 1143-1153 6766603 wikitext text/x-wiki [[Faktor (oddaja)|'''Faktor''']] je informativna oddaja, ki se od 6. marca 2017 dalje predvaja [[TV3 Medias|TV3 Slovenija]]. Oddaja se je prvotno zaključila 24. februarja 2025, nato pa se z novo sezono vrnila 17. marca 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Poslovil se je Aljuš Pertinač, oddaje Faktor ni več|url=https://pozareport.si/post/833746/poslovil-se-je-aljus-pertinac-faktorja-ni-vec|website=Pozareport|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Pertinacal/status/2033952971382202755|title=Po več kot enem letu smo nazaj. Tam, kot običajno, na TV3. V standardnem terminu 19.15.|date=2026-03-17|accessdate=2026-03-26|website=X.com|last=Pertinač|first=Aljuš}}</ref> Nekdaj je oddajo ustvaril in vodil [[Vladimir Vodušek]], zato se je imenovala VV Faktor.<ref>{{navedi splet|url=http://www.topnews.si/2017/03/06/resnica-boli-komentarji-se-bolj/|title=Resnica boli, komentarji še bolj|date=2017-03-06|accessdate=2017-07-06|archive-date=2017-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20170528155624/http://www.topnews.si/2017/03/06/resnica-boli-komentarji-se-bolj/|url-status=dead}}</ref> Jeseni 2017 sta vodenje prevzela [[Bojan Požar]] in [[Aljuš Pertinač]], kar je bilo očitno precej neusklajeno z načrti in željami Vladimirja Voduška.<ref>{{Navedi splet|title=Vzpon in propad Pro TV-ja, Bojana Požarja in Andreja Kregarja 1. del|url=http://topnews.si/2018/01/11/vzpon-in-padec-pro-tv-ja-bojana-pozarja-in-andreja-kregarja-1-del/|website=TOPNEWS.si|date=2018-01-11|accessdate=2021-08-17|language=sl-SI|archive-date=2021-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210817121513/http://topnews.si/2018/01/11/vzpon-in-padec-pro-tv-ja-bojana-pozarja-in-andreja-kregarja-1-del/|url-status=dead}}</ref> == Pregled == {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background: #ffd700;"| |'''VV''' |66 | width=120|6. marec 2017 | width=120|29. junij 2017 |-align=center |style="background: #007dbd;"| |'''1''' |158+2 | width=120|4. september 2017 | width=120|21. junij 2018 |-align=center |style="background: #58427C;"| |'''2''' |153 | width=120|3. september 2018 | width=120|20. junij 2019 |-align=center |style="background: #E52B50;"| |'''3''' |146 | width=120|2. september 2019 | width=120|24. junij 2020 |-align=center |style="background: #ED872D;"| |'''4''' |147 | width=120|7. september 2020 | width=120|24. junij 2021 |-align=center |style="background: #DE6FA1;"| |'''5''' |152 | width=120|6. september 2021 | width=120|23. junij 2022 |-align=center |style="background: #00BFFF;"| |'''6''' |152 | width=120|5. september 2022 | width=120|22. junij 2023 |-align=center |style="background: #7BB661;"| |'''7''' |144 | width=120|4. september 2023 | width=120|20. junij 2024 |-align=center |style="background: #F4A460;"| |'''8''' |75 | width=120|9. september 2024 | width=120|24. februar 2025 |-align=center |style="background: #B284BE;"| |'''9''' |7 | width=120|17. marec 2026 | width=120| |} == VV Faktor == === Marec 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|001 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|6. marec 2017 | Arbitraža | Zoran Janković se vrača | Objemi in poljubi politikov | width=140|[[Bojan Požar]] | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|002 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|7. marec 2017 | Enigma Lidija Glavina | Služenje vojaškega roka | Tina Maze vs. Ilka Štuhec | Aljuš Pertinač | [[Ivan Simič]] |- | align=center|003 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|8. marec 2017 | Senici grozi odvzem premoženja | Končno Klemen Jaklič | Usodne Slovenke: Ana, Melania ali Zdenka | Bojan Požar | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] |- | align=center|004 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|9. marec 2017 | Kdo je glavni šef Hita? | Lahko na volitvah zmagajo milijonarji | Politiki in mlade spremljevalke | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|005 | align=center|Bojan Požar | align=center|13. marec 2017 | Borut Pahor proti Borutu Pahorju | Nove skrivnosti Lidije Glavina | Nogometni čudež Barcelone | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|006 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. marec 2017 | Rotnik: varuh skrivnost Teša | Kešeljević: drugi Gregor Golobič | Nadja Bičkova in Irina Osypenko Nemec | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|007 | align=center|Bojan Požar | align=center|15. marec 2017 | Ljubljana: grobar športa | Magna Steyr, da. Uber, ne. | RTV zavrnila oglas Reporterja | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|008 | align=center|Bojan Požar | align=center|16. marec 2017 | Kdo lahko zamenja Janšo | Večji prijatelj Slovenije? Putin ali Trump | Išče se novi župan Maribora | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|009 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|20. marec 2017 | Agrokor Rusom ali Američanom? | Dosje Katarine Kresal | Bergdoktor v Sloveniji | Katja Fašink | Aljuš Pertinač |- | align=center|010 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. marec 2017 | Primer Andreja Magajne | Primc: prvi slovenski desni populist | Miro Cerar množično po tabloidih | Sebastjan Jeretič | Ivan Simič |- | align=center|011 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|22. marec 2017 | Usoda terana in Židana | Spor Erdogana in EU/begunci | Rockefeller umrl, milijarderji ostajajo | Tino Mamič | Aljuš Pertinač |- | align=center|012 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|23. marec 2017 | Begunski otrok rojen v Sloveniji | Nova razmerja na ustavnem sodišču | Planica, romarski kraj za Slovence | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|013 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|27. marec 2017 | Nova stranka Aleša Primca | Zakaj se splača biti poslanec | Poslanci zavrnili zakon o testiranju na droge | Sebastjan Jeretič | Ivan Simič |- | align=center|014 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|28. marec 2017 | Kako Hrvati rešujejo Agrokor | CIMOS spet (tik) pred prodajo | Poslanci proti obveznemu testiranju na droge | Sebastjan Jeretič | Ivan Simič |- | align=center|015 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|29. marec 2017 | Zapiranje Schengenskih mej | Bo kadrovska kombinatorika sesula koalicijo | Avto Slovencem statusni simbol | Aljuš Pertinač | Tino Mamič |- | align=center|016 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|30. marec 2017 | Drugi tir in podjetje 2TDK | Kdo je v Mariboru vzklikal Dolfa | Maribor od Katanca želi več spoštovanja | Aljuš Pertinač | Tino Mamič |} === April 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#F19CBB; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#F19CBB; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#F19CBB; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|017 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|3. april 2017 | Levica proti Pahorju in Cerarju na volitvah | Kaj se dogaja na slovenski levici | Fenomen "beli" na volitvah v Srbiji | width=140|[[Aljuš Pertinač]] | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|018 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|4. april 2017 | Komu, kdo in kdaj so prisluškovali? | Politično delovanje tajnih delavcev policije | Thompson v Sloveniji | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|019 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|5. april 2017 | Še en politični spopad Janša-Janković | Janković župan ali predsednik vlade? | Kam pluje Olimpija? | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] | [[Ivan Simič]] |- | align=center|020 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|6. april 2017 | "Fake news" vsebina dobičkonosne industrije | Nova liberalna stranka PRSTAN | Melania nesrečna v vlogi prve dame | Tino Mamič | Andreja Jernejčič |- | align=center|021 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|10. april 2017 | Terorizem in Slovenija | Kolone na meji | Agropop: slovenska saga in nacionalni čut | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|022 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|11. april 2017 | Kdo je George Soros? | V Panamskih dokumentih ni Američanov | Helena Blagne, kaj je res? | Tino Mamič | Ivan Simič |- | align=center|023 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|12. april 2017 | Cena feminizacije | Izjave pojskega poslanca o ženskah | Slovenke v tujih resničnostnih šovih | Andreja Jernejčič | Aljuš Petrinač |- | align=center|024 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|13. april 2017 | Ali je Pahor sploh premagljiv kandidat? | Sporna sekretarka na ambasadi v Canberri | Melanija Trump ni bila plačana spremljevalka | Sebastjan Jeretič | Ivan Simič |- | align=center|025 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|17. april 2017 | Erdogan razglasil zmago na referendumu | Vernost, Slovenci in prazniki | Družinski zakonik je začel veljati. Kako naprej? | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |- | align=center|026 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|18. april 2017 | Hrvat goji školjke sredi Piranskega zaliva | Severna Koreja in ZDA pred vojno? | Ukrajina prepovedala nastop Juliji Samojlovi | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |- | align=center|027 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|19. april 2017 | Poslanci o zakonu o drugem tiru v četrtek | Koncesije v zdravstvu | Kako je Čeferin postal predsednik NZS in UEFE? | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|028 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|20. april 2017 | Kdo je v ozadju kandidature Jazbeca? | Titov Galeb bodo obnovili z evropskimi sredstvi | Zakaj starejši moški zapuščajo družine? | Bojan Požar | Andreja Jernejčič |- | align=center|029 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|24. april 2017 | Macron in Le Penova v drugem krogu volitev | Kdo so novi nadzorniki Telekoma? | Viktorji | Tino Mamič | Aljuš Pertinač |- | align=center|030 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|25. april 2017 | Debeljak od prvega maja spet v Gorenju | Kaj se dogaja s Plečnikovim stadionom? | LDS gre na volitve z novo predsednico Fabiani | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|031 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|26. april 2017 | Gorenak grozil Cerarju s kazensko prijavo | Franc Kangler: štajerski "Putin" in divje svinje | Igor Kadunc novi šef RTV. Fili se je umaknil. | Sebastjan Jeretič | Bojan Požar |- | align=center|032 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|27. april 2017 | Mačku pod bazo dvajset razbili granitni obraz | Hrvaška - Slovenija in meja ter arbitraža | Tuš naj bi blagovne znamke preselil na Kitajsko | Aljuš Pertinač | Bojan Požar |} === Maj 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#E9D66B; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#E9D66B; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#E9D66B; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#E9D66B; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#E9D66B; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#E9D66B; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#E9D66B; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|033 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|3. maj 2017 | Prvi maj: dvodnevni praznik naša posebnost | Kje so meje svobode medijev? | Janša: finančna preiskava iz zlagane dome | width=140|[[Ivan Simič]] | width=140|[[Andreja Jernejčič]] |- | align=center|034 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|4. maj 2017 | Tito po 37 letih še vedno buri duhove | Financiranje veteranskih organizacij | Vladna kriza na Hrvaškem | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] | Aljuš Pertinač |- | align=center|035 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|8. maj 2017 | Volitve v Franciji in zmaga Macrona | Drugi tir in ponovna izvolitev | 28 let od majniške deklaracije | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|036 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|9. maj 2017 | Deveti maj dan zmage | Joško Joras ima znova težave s Hrvati | Makedonija po vdoru v parlament | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|037 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|10. maj 2017 | Pahor dobiva že drugega protikandidata | Gregor Planteu Cerarjev as v Mercatorju | Evrovizija in Omar Naber | [[Bojan Požar]] | Andreja Jernejčič |- | align=center|038 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|11. maj 2017 | Poslovanje slovenskih televizij v rdečem | Kdo je odgovoren za izgubo v Topolščici | Stožice stadion Rastoder | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|039 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|15. maj 2017 | Skrivnostni obisk Kučana v Moskvi | Reportaža iz Pliberka | Marušič je ni nadlegoval, pač ampak univerza | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|040 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|16. maj 2017 | Zakaj univerza ne želi vrniti 781.000 evrov? | Zakaj tajnost pri prodaji žične ograje? | Edvard Kolar na čelu športne loterije | Ivan Simič | Andreja Jernejčič |- | align=center|041 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|17. maj 2017 | Koncert Thompsona prepovedan | Revizija zgodovine: primer Brščič in tvit Janše | Referendum o drugem tiru | Tino Mamič | Aljuš Pertinač |- | align=center|042 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|18. maj 2017 | Kje so meje umetniške svobode | SDS pred kongresom v Mariboru | Magna Steyr in civilne iniciative | Bojan Požar | Sebastjan Jeretič |- | align=center|043 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|22. maj 2017 | Po kongresu SDS | Zbiranje podpisov za drugi tir | Marjan Šarec - Drnovšek proti Pahorju | Bogdan Biščak | Sebastjan Jeretič |- | align=center|044 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|23. maj 2017 | Novi zakon o S.O.V.A. | Po terorizmu v angleškem Manchestru | Melania poskrbela za nov incident | Tino Mamič | Bojan Požar |- | align=center|045 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|24. maj 2017 | Odnosi z Avstrijo | Papež kritično o Medjugorju | Dva Slovenca sta na Reki zmagala | Tino Mamič | Aljuš Pertinač |- | align=center|046 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|25. maj 2017 | Igor Bavčar v zaporu | Kaj se dogaja v slov. industriji jekla? | 25. maj: dan mladosti | Andreja Jernejčič | Bojan Požar |- | align=center|047 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|29. maj 2017 | Dan D za prodajo NLB | Majniška deklaracija | Pizza ali potica? Ali pizzagate? | Tino Mamič | Aljuš Pertinač |- | align=center|048 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|30. maj 2017 | Kemis Vrhnika | Janko Veber: prodaja Mercatorja | Luka Koper in koprska občina navzkriž | Sebastjan Jeretič | Andreja Jernejčič |- | align=center|049 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|31. maj 2017 | Magna: ustavna pritožba | Vse težave Mira Cerarja | Afera Pirkovič | Aljuš Pertinač | Bojan Požar |} === Junij 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|050 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|1. junij 2017 | Državne blagaje so se prijele | Sumljivi tuji vlagatelji v slovenski nogomet | Katere Slovenke so šle pod nož? | width=140|[[Ivan Simič]] | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|051 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|5. junij 2017 | Vrhovno sodiče zavrnilo rehabilitacijo domobranca | Je Pahorja mogoče premagati? | Prostitucija v Sloveniji | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] | Sebastjan Jeretič |- | align=center|052 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|6. junij 2017 | Ali ima vaš europoslanec slamnato pisarno? | Hladen davčni tuš za lastnike podjetij | V Torinu v stampedu poškodovanih vsaj 1000 ljudi | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|053 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|7. junij 2017 | Zakaj teroristi napadajo Evropo? | Slovenski zapori še vedno prenatrpani | Massiju žal, da je Mazejeva nastopala za Slovenijo | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|054 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|8. junij 2017 | Kemis in ostale ekološke bombe | Kriza v Katarju | Medijski nastop Trumpa | Tino Mamič | [[Andreja Jernejčič]] |- | align=center|055 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|12. junij 2017 | Cerar kot slovenski Macron | Pranje denarja preko NLB | Damjan Murko, ki bo nekoga za "jajca" | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|056 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|13. junij 2017 | Kako globoko smo že v volilni kampanji? | Odstavitev Rajka Kende | Erjavčeva hči dviguje temperaturo | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|057 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|14. junij 2017 | Referendum za drugi tir ni več potreben | Damjan Murko za predsednika | Rojstni dan Ernesto Rafael ''Che'' Guevare | Tino Mamič | Bojan Požar |- | align=center|058 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|15. junij 2017 | Vloga PR svetovalcev v Sloveniji | Kaj se dogaja s protikorupcijsko komisijo KPK? | V Mariboru ne bo več Zlate lisice | Ivan Simič | Bojan Požar |- | align=center|059 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|19. junij 2017 | V pričakovanju arbitražnega sporazuma | V predsedniško bitko vse več obrazov iz estrade | Podlegel znani slovenski igralec Gašper Tič | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |- | align=center|060 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|20. junij 2017 | Požari doma in na tujem | Prva LGBT predsednica vlade na Balkanu | Mirela žali slovenske moške | Aljuš Pertinač | Andreja Jernejčič |- | align=center|061 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|21. junij 2017 | Referendum drugi tir | Kanglerjeve ptičje hišice | Helena Blagne, nič več zaman | Tino Mamič | Bogdan Biščak |- | align=center|062 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|22. junij 2017 | MAGNA za ali proti | Smrt znanega igralca | Aha Mura in Mojca Lukančič | Ivan Simič | [[Bojan Požar]] |- | align=center|063 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|26. junij 2017 | Dan državnosti: 26 let | Kongres levice | Teden arbitraže | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|064 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|27. junij 2017 | Kovačič v DZ vložil podpise za referendum o tiru | Hrvaška od danes v schengenskem sistemu | Ponarejena slika za 7,5 mil. € za kredit pri NLB | Tino Mamič | Ivan Simič |- | align=center|065 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|28. junij 2017 | Se še spomnite slogana "Slovenija, moja dežela? | Bandić bo Titov trg preimenoval v Trg Republike | Natašo Pirc pripeljali z Masseratijem | Bojan Požar | Andreja Jernejčič |- | align=center|066 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|29. junij 2017 | colspan=3 align=center|V finalni oddaji prve sezone je vseh šest stalnih komentatorjev in tudi s telefonskimi klici v živo, komentiralo odločitev arbitražnega sodišča:<br>Sloveniji stik z odprtim morjem in Tomšičeve parcele, Trdinov vrh in Jorasovo območje Hrvaški, ZDA na nobeni strani | Bojan Požar <small>(1. del)</small><br>Sebastjan Jeretič <small>(2. del)</small><br>Tino Mamič <small>(3. del)</small> | Ivan Simič <small>(1. del)</small><br>Andreja Jernejčič <small>(2. del)</small><br>Aljuš Pertinač <small>(3. del)</small> |} == Prva sezona Faktor == === September 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#72A0C1; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#72A0C1; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#72A0C1; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#72A0C1; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#72A0C1; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#72A0C1; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#72A0C1; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. september 2017 | Gregor Golobič vs Borut Pahor v zadevi TEŠ6 | S čim Miro Cerar plačuje svojega zdravnika? | Košarkarji na čelu z Dragićem še neporaženi | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|[[Mitja Čander]] |- | align=center|2 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. september 2017 | Vohuna Počivalšek in Gašperšič v Kazakhstanu | Šola brez knjig | Prosto po Katancu | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] | Bojan Požar <small>(1. del)</small><br>Andreja Jernejčič <small>(2. del)</small> |- | align=center|3 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. september 2017 | Cerar dela iz espejev davčne goljufe | Kdo bo ustavil Srečka Katanca? | Med nogami Nine Pušlar | Lucija Šikovec Ušaj | Ivan Simič |- | align=center|4 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. september 2017 | colspan=2 align=center|Boštjan M. Zupančič: disident, žrtev ali provokator? Kdo je BMZ v resnici? (1. in 2. del) | Košarka z Dragićem; Slovenci evropski hit | [[Boštjan M. Zupančič]] | Bernard Brščič |- | align=center|5 | align=center|Bojan Požar | align=center|11. september 2017 | Spremembe na slovenski medijski scent | Bomo zgodovino OF pisali na novo? | UEFA in Čeferin blokirata VV Faktor | Tino Mamič | Mitja Čander |- | align=center|6 | align=center|Bojan Požar | align=center|12. september 2017 | Začasni gospodar prstanov (1. del) | Začasni gospodar prstanov (2. del) | Himna za novo Miss Slovenije | Blaž Vodopivec | Bernard Brščič |- | align=center|7 | align=center|Bojan Požar | align=center|13. september 2017 | Angelca Likovič za predsednico (1. del) | Angelca Likovič za predsednico (2. del) | Slovenija - evropski prvak v košarki? | [[Matej Lahovnik]] | [[Angelca Likovič]] |- | align=center|8 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. september 2017 | Sprta protikorupcijska komisija | Politika sovražnega govora | Dobrodelni pohod v Tivoliju | Lucija Šikovec Ušaj | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. september 2017 | Junaki postali prvaki | Luka Dončić - čudežni deček | Damjan Murko rešuje življenje | Matej Lahovnik | Tino Mamič |- | align=center|10 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. september 2017 | Jure Leben - kdo je v resnici? | Afera Pogačnik/arbitraža | Cerar twitta sam sebi | Lucija Šikovec Ušaj | Sebastjan Jeretič |- | align=center|11 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. september 2017 | Kdo je Čeferin? | Novinarke ali piarovke | Kraljica instagrama | Ivan Simič | Bernard Brščič |- | align=center|12 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. september 2017 | Kandidat Šarec | Drugi tir: bitka brez zmagovalca | Ministrica in čakalne vrste | Lucija Šikovec Ušaj | [[Rado Pezdir]] |- | align=center|13 | align=center|Bojan Požar | align=center|25. september 2017 | Po referendumu o drugem tiru | Tektonske spremembe v Nemčiji? | Spet blokada VV Faktorja | Matej Lahovnik | Bernard Brščič |- | align=center|14 | align=center|Bojan Požar | align=center|26. september 2017 | Slovenski banksterji (1. del) | Slovenski banksterji (2. del) | Vrnitev Predina v Stožice | Anže Logar | Tino Mamič |- | align=center|15 | align=center|Bojan Požar | align=center|27. september 2017 | Murko ne bo predsednik (1. del) | Murko ne bo predsednik (2. del) | Poljaki branijo Evropo | [[Damjan Murko]] | [[Aljuš Pertinač]] |- | align=center|16 | align=center|Bojan Požar | align=center|28. september 2017 | Jankovićeva država (1. del) | Jankovićeva država (2. del) | Šiško za predsednika | Bernard Brščič | Rado Pezdir |} === Oktober 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#CD9575; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#CD9575; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#CD9575; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|17 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. oktober 2017 | Kandidat Šiško (1. del) | Kandidat Šiško (2. del) | Kielce poražene | width=140|[[Andrej Šiško]] | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|18 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. oktober 2017 | Cerarjeva srbska posla | Se medij (s)plača? | Blagne - Zaman | Matej Lahovnik | Bernard Nežmah |- | align=center|19 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. oktober 2017 | Slovenija ni Katalonija (1. del) | Slovenija ni Katalonija (2. del) | Mirela na Instagramu | Dejan Steinbuch | Mitja Čander <small>(1. del)</small><br>Lucija Š. Ušaj <small>(2. del)</small> |- | align=center|20 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. oktober 2017 | Zaprimo tajkune | Naprej: naj mu rata | Vrni štipendijo | Vladimir Bilić | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] |- | align=center|21 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. oktober 2017 | Slovenija v težavah (1. del) | Slovenija v težavah (2. del) | Pahor hodi Šarec vozi | Jure Dolinar | [[Andreja Jernejčič]] |- | align=center|22 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. oktober 2017 | Kaj čara Milojka (1. del) | Kaj čara Milojka (2. del) | Dama ali drama? | Danijel Bešič Loredan | Marjeta Kuhar |- | align=center|23 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. oktober 2017 | Beg možganov (1. del) | Beg možganov (2. del) | Tožibaba Milojka | Sebastjan Jeretič | [[Igor Lukšič]] |- | align=center|24 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. oktober 2017 | Hude bolečine | Neki ma ta naš Zoki | Žabica | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|25 | align=center|Bojan Požar | align=center|16. oktober 2017 | Dejan Židan premier? | Ko se prodaja POP TV | Heil Marjan Šarec | [[Matej Lahovnik]] | Tino Mamič |- | align=center|26 | align=center|Bojan Požar | align=center|17. oktober 2017 | Arbitražo imamo, meje ne (1. del) | Arbitražo imamo, meje ne (2. del) | Kdo je s kom?! - Po novem | Dominika Švarc Pipan | [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmago Jelinčič]] |- | align=center|27 | align=center|Bojan Požar | align=center|18. oktober 2017 | Dejan Židan premier? 2 | Obredno klanje v Sloveniji?! | Kresalova ima težave z davki | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|28 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. oktober 2017 | Minister Klemenčič spet odhaja | Kako bomo volili to nedeljo? | Nadya Bičkova na britanski Zvezde plešejo | Sebastjan Jeretič | Bernard Brščič |- | align=center|VOLITVE | align=center|Bojan Požar | align=center|22. oktober 2017 | Predsedniške volitve 2017 (1. del) | Predsedniške volitve 2017 (2. del) | Predsedniške volitve 2017 (3. del) | [[Dimitrij Rupel]] | Aljuš Pertinač<br>Matej Lahovnik <small>(3. del)</small> |- | align=center|29 | align=center|Bojan Požar | align=center|23. oktober 2017 | Predsedniške volitve (1. del) | Predsedniške volitve (2. del) | Poskrbi za svojo rit | Peter Jančič | Tino Mamič |- | align=center|30 | align=center|Bojan Požar | align=center|24. oktober 2017 | Padli direktor filharmonije (1. del) | Padli direktor filharmonije (2. del) | Okrevaj hitro, Ilka Štuhec | Damjan Damjanovič | Mitja Čander |- | align=center|31 | align=center|Bojan Požar | align=center|25. oktober 2017 | Sporne pogodbe vlade in Magne (1. del) | (Ne)delo ob nedeljah (2. del) | Noseča Tina Maze | Lucija Šikovec Ušaj | [[Ivan Simič]] |- | align=center|32 | align=center|Bojan Požar | align=center|26. oktober 2017 | Kaj se dogaja v pravosodju? (1. del) | Kaj se dogaja v pravosodju? (2. del) | Gal Gjurin piše tudi knjigo | Vinko Gorenak | Bernard Brščič |- | align=center|33 | align=center|Bojan Požar | align=center|30. oktober 2017 | Drugi krog predsedniških volitev (1. del) | Drugi krog predsedniških volitev (2. del)<br>Tereza svetuje zdravo (1. del) | Tereza svetuje zdravo (2. del) | Sebastj. Jeretič <small>(1.,2. del)</small> | Tino Mamič <small>(1.,2. del)</small><br>Tereza Poljanič <small>(2.,3. del)</small> |} === November 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|34 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. november 2017 | Nove stranke, nove uganke? (1. del) | Nove stranke, nove uganke? (2. del) | Virant biznisira | width=140|Gregor Kos | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|35 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. november 2017 | Prihaja Šiško (1. del) | Prihaja Šiško (2. del) | Ilirija oživljena | [[Andrej Šiško]] | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] |- | align=center|36 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. november 2017 | Čigava je banka | Puč ali republika | Kdo ima pravi Guči | Lucija Šikovec Ušaj | Rado Pezdir |- | align=center|37 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. november 2017 | Tajni agent Mifsud (1. del) | Tajni agent Mifsud (2. del) | Požar teče | Dušan Lesjak | Bernard Brščič |- | align=center|38 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. november 2017 | Brez limitov (1. del) | Brez limitov (2. del) | Vatikan nas ne mara | Primož Cimerman | Darko Bulat |- | align=center|VOLITVE | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. november 2017 | Volitve: Pahor ali Šarec? (1. del) | Volitve: Pahor ali Šarec? (2. del) | Volitve: Pahor ali Šarec? (3. del) | Bernard Nežmah <small>(1.,2. del)</small><br>Andraž Zorko <small>(3. del)</small> | [[Igor Lukšič]] |- | align=center|39 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. november 2017 | Pahor zlomil urok? (1. del) | Pahor zlomil urok? (2. del) | Padel je Kiel | Vladimir Bilić | Tino Mamič |- | align=center|40 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. november 2017 | Slovenci iz oaz | Leben vs. Kešeljević | RTV Škrabec | [[Rado Pezdir]] | Ivan Simič |- | align=center|41 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. november 2017 | Reševanje brivca Ahmada (1. del) | Reševanje brivca Ahmada (2. del) | Damijanova pravica | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|42 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. november 2017 | Vse bi rade Kurza | Dosje Gorenje | France Prešeren | [[Matej Lahovnik]] | Andreja Jernejčič |- | align=center|43 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. november 2017 | Prihaja Eva (1. del) | Prihaja Eva (2. del) | Gremo v kino | [[Eva Irgl]] | Sebastjan Jeretič |- | align=center|44 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. november 2017 | Izbrisani št. 1 (1. del) | Izbrisani št. 2 (2. del) | Zakaj nimamo selektorja | Šime Ivanjko | Milan Cizl |- | align=center|45 | align=center|Bojan Požar | align=center|22. november 2017 | Afera Ahmad Šami | 10 naj pravnikov 2017 | Kazen generala Mladića | Lucija Šikovec Ušaj | Ivan Simič |- | align=center|46 | align=center|Bojan Požar | align=center|23. november 2017 | Pisma guvernerja Jazbeca | NLB skrivalnice | Kučan maneken | Matej Lahovnik | Rado Pezdir |- | align=center|47 | align=center|Bojan Požar | align=center|27. november 2017 | Delo Petra Jančiča (1. del) | Delo Petra Jančiča (2. del) | 18 kart Gucci Korošice | colspan=2 align=center|Peter Jančič |- | align=center|48 | align=center|Bojan Požar | align=center|28. november 2017 | Pravni obraz Kučanove sence (1. del) | Pravni obraz Kučanove sence (2. del) | Državni svetnik Sašo | Igor Omerza | Rado Pezdir |- | align=center|49 | align=center|Bojan Požar | align=center|29. november 2017 | Pravni kaos (1. del) | Pravni kaos (2. del) | Zvonko Fišer | Jurij Toplak | Bernard Brščič |- | align=center|50 | align=center|Bojan Požar | align=center|30. november 2017 | #Iran NLB gate | Volitve v državni svet | Đorđević in Thompson | Sebastjan Jeretič | Bernard Brščič |} === December 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#71BC78; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#71BC78; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#71BC78; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#71BC78; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#71BC78; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#71BC78; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#71BC78; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|51 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. december 2017 | Zadnja Milojkina prevara (1. del) | Zadnja Milojkina prevara (2. del) | Kuha se ćorba | width=140|Marjeta Kralj | width=140|Marušič |- | align=center|52 | align=center|Bojan Požar | align=center|5. december 2017 | Sodni primer Novič (1. del) | Sodni primer Novič (2. del) | Porsche de, preživnina ne | [[Tino Mamić|Tino Mamič]]<br>Petra Janša | Nenad Glücks |- | align=center|53 | align=center|Bojan Požar | align=center|6. december 2017 | Kdo bo koga? (1. del) | Kdo bo koga? (2. del) | Tino Mamič Dalmatino | Sebastjan Jeretič | [[Matej Lahovnik]] |- | align=center|54 | align=center|Bojan Požar | align=center|7. december 2017 | Ustavno sodišče rovari (1. del) | Ustavno sodišče rovari (2. del) | Rop v Leclercu | Mojca Šikovec Ušaj | Rado Pezdir |- | align=center|55 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. december 2017 | Janko Veber (1. del) | Janko Veber (2. del) | Pozor, Luka | Mojca Šikovec Ušaj | Janko Veber |- | align=center|56 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. december 2017 | Bitcoin ali Bitnateg (1. del) | Bitcoin ali Bitnateg (2. del) | Šarec kliče na pomoč | Primož Cimerman | Peter Merc |- | align=center|57 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. december 2017 | Slavni bankrotiranci | Ko udari Tajson | Miro Ostržek | Rado Pezdir | Bernard Brščič |- | align=center|58 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. december 2017 | Čakajoč na Milojko (1. del) | Čakajoč na Milojko (2. del) | Jan Zobec se ne gre več | Marjeta Kuhar | Franc Hočevar |- | align=center|59 | align=center|Bojan Požar | align=center|18. december 2017 | Vili za 1,4 milijarde (1. del) | Vili za 1,4 milijarde (2. del) | Žan prekinil urok | [[Vili Kovačič]] | Bernard Brščič |- | align=center|60 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. december 2017 | Zakonca Login (1. del) | Zakonca Login (2. del) | Gucci Korošica S.P. | Silvester Šurla | Tino Mamič |- | align=center|61 | align=center|Bojan Požar | align=center|20. december 2017 | Velika vrnitev | Vsi proti vsem | Triler Milko | Mojca Šikovec Ušaj | Mitja Čander |- | align=center|62 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. december 2017 | Perspektive desnice (1. del) | Perspektive desnice (2. del) | Jankovićeva zabava | Boštjan Lahovnik | Sebastjan Jeretič |} === Januar 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#F2B400; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#F2B400; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#F2B400; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|67<small>{{efn|name=|Med novoletnimi počitnicami so bile na sporedu štiri oddaje Pregled leta 2017, zato se januarja oddaja nadaljuje s 67. oddajo.}}</small> | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. januar 2018 | Hrvatom se meša (1. del) | Hrvatom se meša (2. del) | Pravica do popravka | width=140|Ivan Simič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|68 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. januar 2018 | Cerarjeva BMW hohštaplerija | SF postaja WTF | Usojena sta si | Sebastjan Jeretič | Bernard Brščič |- | align=center|69 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. januar 2018 | Kredit dobil, volitve izgubil? (1. del) | Kredit dobil, volitve izgubil? (2. del) | Anuška blokirana | Lucija Šikovec Ušaj | Matej Lahovnik |- | align=center|70 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. januar 2018 | Bodoča voditelja (1. del) | Bodoča voditelja (2. del) | Gremo po medaljo | Julija Humar | Luka Pahor |- | align=center|71 | align=center|Bojan Požar | align=center|15. januar 2018 | Denar tudi za Kučanove (1. del) | Denar tudi za Kučanove (2. del) | Urednik namesto zapornik | Matej Lahovnik | Sebastjan Jeretič |- | align=center|72 | align=center|Bojan Požar | align=center|16. januar 2018 | Slovenci: Stop migrantom | Slovenci: Dražgoše lažgoše | Slovenci: Na potezi Bobinac | Tino Mamič | Bernard Brščič |- | align=center|73 | align=center|Bojan Požar | align=center|17. januar 2018 | Ustrahuje celo šolo | Knjiga Kota 101 | Nisem ubil Gašperja Tiča! | Boštjan M. Turk | Mojca Šikovec Ušaj |- | align=center|74 | align=center|Bojan Požar | align=center|18. januar 2018 | Balkanski posli | Bančnike obsojajo. A res?! | Slovenija ni odšla domov | Rado Pezdir | Mitja Čander |- | align=center|75 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. januar 2018 | Arbitraža: Kdo laže | Slovenija ni/in Balkan | Orli spet letijo | Dominika Švarc Pipan | Tino Mamič |- | align=center|76 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. januar 2018 | Židana čebela | Sponzor Gorenje | Ti, Ronaldo, ti | Andreja Jernejčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. januar 2018 | Koprivnikarjeva stavka | Se vrača Demos? | Stekle lisice | Mojca Šikovec Ušaj | Ivan Simič |- | align=center|78 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. januar 2018 | @Libertarec (1. del) | @Libertarec (2. del) | Planet pretepov | Tomaž Štih | Rado Pezdir |- | align=center|79 | align=center|Bojan Požar | align=center|29. januar 2018 | Palestina ali Izrael? (1. del) | Palestina ali Izrael? (2. del) | Kdo je kriv za afero Fak? | Jernej Štromajer | Bernard Brščič |- | align=center|80 | align=center|Bojan Požar | align=center|30. januar 2018 | Bizarni tviti Mira Cerarja | Spet so tu bankirji | Takle mamo: Serpentinšek vodi | Matej Lahovnik | Domen Uršič |- | align=center|81 | align=center|Bojan Požar | align=center|31. januar 2018 | Bo Serpentinšek res premier? | Spet nad medije | napovednik | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |} {{noteslist}} === Februar 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#D998A0; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#D998A0; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#D998A0; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#D998A0; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#D998A0; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#D998A0; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#D998A0; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|82 | align=center|Bojan Požar | align=center|1. februar 2018 | Za funkcije so meje Karavanke (1. del) | Za funkcije so meje Karavanke (2. del) | Sufražetka Melanija Trump | width=140|Boštjan M. Zupančič | width=140|Rado Pezdir |- | align=center|83 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. februar 2018 | Fenomen Vujović (1. del) | Fenomen Vujović (2. del) | Požar v parlament | Matej Tušak | Tone Tiselj |- | align=center|84 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. februar 2018 | Tonin vodi NSi (1. del) | Tonin vodi NSi (2. del) | Ko potone pletna | Bernard Brščič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|85 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. februar 2018 | Požar v parlament (1. del) | Požar v parlament (2. del) | Divja Ula na Balu | Bojan Požar | Matej Lahovnik |- | align=center|87 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. februar 2018 | Degenerirana umetnost? (1. del) | Degenerirana umetnost? (2. del) | Slovenija-Francija 1:1 | Andreja Jernejčič | Bernard Brščič |- | align=center|88 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. februar 2018 | Cerar, ocena nezadostno! (1. del) | Cerar, ocena nezadostno! (2. del) | Zadnji bankster | Matej Lahovnik | Igor Lukšič |- | align=center|89 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. februar 2018 | 2. tir - 2. priložnost (1. del) | 2. tir - 2. priložnost (2. del) | Risi proti Jenkijem | Vili Kovačič | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|90 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. februar 2018 | Zaustavimo tajkune (1. del) | Zaustavimo tajkune (2. del) | Nagrada za preživetje | Bojan Požar | Ivan Simič |- | align=center|91 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. februar 2018 | (Ne)plačevanje RTV prispevka | Kam so šli vsi zeleni? | Stekli psi desnice | Lucija Šikovec Ušaj | Vane Gošnik |- | align=center|92 | align=center|Bojan Požar | align=center|20. februar 2018 | Verjeti anketam ali ne? (1. del) | Verjeti anketam ali ne? (2. del) | Novinarji se koljejo? | Sebastjan Jeretič | Boštjan Lahovnik |- | align=center|93 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. februar 2018 | Usodne volitve (1. del) | Usodne volitve (2. del) | Program not found | Jernej Štromajer | Boštjan M. Turk |- | align=center|94 | align=center|Bojan Požar | align=center|22. februar 2018 | Fiasko seznamov Ajpesa | Prihaja finančna policija | To Cerar delam Mariboru | Boštjan Lahovnik | Ivan Simič |- | align=center|95 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. februar 2018 | Milojka, go home! (1. del) | Milojka, go home! (2. del) | Funkcionarske živale | Marjeta Kuhar | Danijel Bešič Loredan |- | align=center|96 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. februar 2018 | Fakenews vs. sovražni govor (1. del) | Fakenews vs. sovražni govor (2. del) | Hvala, ne | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |- | align=center|97 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. februar 2018 | Bo Janši v četrto uspelo? (1. del) | Bo Janši v četrto uspelo? (2. del) | Pikalo : MMB = 8:2 | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |} === Marec 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#E9D66B; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#E9D66B; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#E9D66B; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#E9D66B; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#E9D66B; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#E9D66B; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#E9D66B; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|98 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. marec 2018 | Cerarjeve fatalke (1. del) | Cerarjeve fatalke (2. del) | Ga ga miško skliznil | width=140|Bojan Požar | width=140|Rado Pezdir |- | align=center|99 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. marec 2018 | Za otroke gre! (1. del) | Za otroke gre! (2. del) | Selektivni seksizem | Mateja Černič | Primož Verbič |- | align=center|100 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. marec 2018 | SMC ekonomija = polomija (1. del) | SMC ekonomija = polomija (2. del) | Kdo je tu nor | Matej Lahovnik | Ivan Simič |- | align=center|101 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. marec 2018 | Cerar, somrak etike (1. del) | Cerar, somrak etike (2. del) | Vodušek ni faktor | Bernard Brščič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. marec 2018 | Zadnji bankster (1. del) | Zadnji bankster (2. del) | Tir je, vsaj maketa | Rado Pezdir | Bojan Požar |- | align=center|103 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. marec 2018 | Bojan Požar že v parlamentu | SDS/SD ali LMŠ/LNBP? | Dragi tir: najdražja maketa | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|104 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. marec 2018 | MKC ali mi? (1. del) | MKC ali mi? (2. del) | V svojih čevljih | Marjeta Kuhar | Danijel Bešič Loredan |- | align=center|105 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. marec 2018 | Drugega tira ni več (1. del) | Drugega tira ni več (2. del) | Klavrno bodo končali | Vili Kovačič | Tino Mamič |- | align=center|106 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. marec 2018 | Miro se ne gre več (1. del) | Miro se ne gre več (2. del) | Miro odhaja, Milojka ostaja | Bojan Požar | Matej Lahovnik |- | align=center|107 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. marec 2018 | Afera Zahovič (1. del) | Afera Zahovič (2. del) | Kršinar v Bučkah! | Andreja Jernejčič | Ivan Simič |- | align=center|108 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. marec 2018 | Miro odstopi/Tednik odpade | Cerarjev odstop +/- | Dobrodelni Keber | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|109 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. marec 2018 | Zakaj afera Zahovič | Slovenija, albanska oaza?! | 1,3 intervjuje na dan | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|110 | align=center|Bojan Požar | align=center|22. marec 2018 | Nove službe za naše | Neverjetni politični prestopniki | Zahovič lahko ostane | Matej Lahovnik | Rado Pezdir |- | align=center|111 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. marec 2018 | Birokracija nas ubija! (1. del) | Birokracija nas ubija! (2. del) | Formula 1 se vrača | Tino Mamič | Ivan Simič |- | align=center|112 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. marec 2018 | Prevzem Pro plus DA/NE? (1. del) | Prevzem Pro plus DA/NE? (2. del) | Ingrid lovi slavne | Tomi Hrovat | Sebastjan Jeretič |- | align=center|113 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. marec 2018 | Bolje zanje, ne nas! | Šaršev program petošolca | Po Katančevih poteh | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|114 | align=center|Bojan Požar | align=center|29. marec 2018 | Evropa ali Rusija? | Sporni tožilec Furlan | Bratuškova fintira upokojence | Boštjan M. Turk | Rado Pezdir |} === April 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#A4DDED; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#A4DDED; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#A4DDED; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#A4DDED; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#A4DDED; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#A4DDED; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#A4DDED; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|115 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. april 2018 | Profi šport igra na srečo? (1. del) | Profi šport igra na srečo? (2. del) | Cerar odstopil, ne obupal | width=140|Matej Oražem | width=140|Ivan Simič |- | align=center|116 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. april 2018 | Janković v naletu (1. del) | Janković v naletu (2. del) | CR7 emoliral Juve | Bernard Brščič | Tino Mamič |- | align=center|117 | align=center|Bojan Požar | align=center|5. april 2018 | Neverjetni politični prestopniki (1. del) | Neverjetni politični prestopniki (2. del) | Eva Erjavec pa uživa | Matej Lahovnik | Rado Pezdir |- | align=center|118 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. april 2018 | Je profi šport predrag (1. del) | Je profi šport predrag (2. del) | Zakaj Angleži ne sodijo na SP? | Ivan Simič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|119 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. april 2018 | Srbija ali Švica (1. del) | Srbija ali Švica (2. del) | ZZ Top je nazaj! | Andreja Jernejčič | Gašper Ferjan |- | align=center|120 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. april 2018 | Janša toži za slab miljon | Orbanizacija da ali ne? | Edini-diamant-Džeko | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- | align=center|121 | align=center|Bojan Požar | align=center|12. april 2018 | Odkartana SLS | Tožilstvo nad Pahorja | Naši lumpi se ne bodo opravičili | Bernard Brščič | Tino Mamič |- | align=center|122 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. april 2018 | Volitve bodo 3. junija (1. del) | Volitve bodo 3. junija (2. del) | Fučka se mu! | Igor Lukšič | Bojan Požar |- | align=center|123 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. april 2018 | Prihaja SSSS! | Kloaka sredi mesta | Šarec na pručki | Bernard Brščič | Boštjan M. Turk |- | align=center|124 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. april 2018 | Ženske v politiki (1. del) | Ženske v politiki (2. del) | Neusklajeno o Požarju | Andreja Jernejčič | Ivan Simič |- | align=center|125 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. april 2018 | Bitcoin. Kako zaslužiti (1. del) | Bitcoin. Kako zaslužiti (2. del) | Požarjevcev nas je 638 | colspan=2 align=center|Andrej Bohinc |- | align=center|126 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. april 2018 | Kaj čaka naslednjo vlado (1. del) | Kaj čaka naslednjo vlado (2. del) | Cerar odstopi - SD kolesari | Metka Zorec | Gregor Macedoni |- | align=center|127 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. april 2018 | Prihaja 3. svetovna vojna? (1. del) | Prihaja 3. svetovna vojna? (2. del) | Anticepilci slavijo | Bernard Brščič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. april 2018 | Za Karavanke gre (1. del) | Za Karavanke gre (2. del) | Razpuščeni parlament razpada | Boštjan M. Turk | Tino Mamič |- | align=center|129 | align=center|Bojan Požar | align=center|26. april 2018 | Mešetarjenje ljubljanskega župana (1. del) | Mešetarjenje ljubljanskega župana (2. del) | Začasno slovo | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |} === Maj 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|130 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. maj 2018 | Eksluzivno razkrivamo dve, kjer mu kaže odlično | Dr. Miro Cerar navija za dnevnice | Champions Basket League je drugorazredna | width=140|Bernard Brščič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|131 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. maj 2018 | Resnica o Magni (1. del) | Resnica o Magni (2. del) | Je Avdič fašist? | Ivan Simič | Boštjan M. Turk |- | align=center|132 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. maj 2018 | Prvo predvolilno soočenje (1. del) | Prvo predvolilno soočenje (2. del) | Skrivnostni poslanki | Matej Lahovnik | Bojan Požar |- | align=center|133 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. maj 2018 | Klinc pa taka politika (1. del) | Klinc pa taka politika (2. del) | Požar z avtobusom v DZ! | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |- | align=center|134 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. maj 2018 | Globoka država (1. del) | Globoka država (2. del) | Gorenje dobiva stratega | Bernard Brščič | Rado Pezdir |- | align=center|135 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. maj 2018 | 2. tir = 2. priložnost (1. del) | 2. tir = 2. priložnost (2. del) | Izralel, 12 točk! | Vili Kovačič | Bojan Požar |- | align=center|136 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. maj 2018 | Je Šarec material za PV? (1. del) | Je Šarec material za PV? (2. del) | Cele, Cele bo prvak | Lucija Šikovec Ušaj | Ivan Kenda |- | align=center|137 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. maj 2018 | Državljan K. vs Državljan C. (1. del) | Državljan K. vs Državljan C. (2. del) | Oblak lovi evropsko krono | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|138 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. maj 2018 | Prihajajo (1. del) | Prihajajo (2. del) | Oblak in Dončič evropska prvaka! | Bojan Požar | Bernard Brščič |- | align=center|139 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. maj 2018 | Vsi proti Janši (1. del) | Vsi proti Janši (2. del) | Messi, sedi pet! | Bojan Požar | Sebastjan Jeretič |- | align=center|140 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. maj 2018 | Cenzura ali diktatura? (1. del) | Cenzura ali diktatura? (2. del) | Valter se poslavlja | Tino Mamič | Gašper Ferjan |- | align=center|141 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. maj 2018 | Štajerci mamo pun kufer! (1. del) | Štajerci mamo pun kufer! (2. del) | Odločil bo zadnji krog | Boštjan M. Turk | Bojan Požar |- | align=center|142 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. maj 2018 | Združena desnica: blef ali resnica? (1. del) | Združena desnica: blef ali resnica? (2. del) | Real, Olimpija in Videk | Norma Korošec | Bernard Brščič |- | align=center|143 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. maj 2018 | TV soočenja (1. del) | TV soočenja (2. del) | Zlatko (spet) odhaja | Sebastjan Jeretič | Boštjan M. Turk |- | align=center|144 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. maj 2018 | 75 na dan, vsak dan (1. del) | 75 na dan, vsak dan (2. del) | Kemal za Požarja | Bojan Požar | Tino Mamič |- | align=center|145 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. maj 2018 | 33 točk = 2. priložnost (1. del) | 33 točk = 2. priložnost (2. del) | Joc kupuje Olimpijo | Bojan Požar <small>(1. del)</small> | Jurij Krajnc |} === Junij 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#F2B400; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#F2B400; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#F2B400; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|146 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. junij 2018 | colspan=3 align=center|Volitve 2018 (posebna dvourna povolilna oddaja) | width=140|Igor Lukšič <small>(1.,2. del)</small><br>Bernard Nežmah <small>(3.,4. del)</small><br>Norma Korošec <small>(5. del)</small> | width=140|Boštjan M. Turk <small>(1.,2. del)</small><br>S. Jeretič <small>(3.,4. del)</small><br>Marko Pavlišič <small>(5. del)</small> |- | align=center|147 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. junij 2018 | Janša, Šarec ali XY? (1. del) | Janša, Šarec ali XY? (2. del) | ZUT se je poslovil | Matej Lahovnik | Bojan Požar |- | align=center|148 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. junij 2018 | Bo SAB postala SBAB? | Za ekonomijo gre | Ramos stresel Kariusa | Ivan Simič | Tino Mamič |- | align=center|149 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. junij 2018 | Zakaj je zmagala SDS? (1. del) | Zakaj je zmagala SDS? (2. del) | 15% Mira Cerarja | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|150 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. junij 2018 | Veni, vidi, Zmago! (1. del) | Veni, vidi, Zmago! (2. del) | Rop Jankovica | Zmago Jelinčič | Andreja Jernejčič |- | align=center|151 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. junij 2018 | Šarčeva izhodišča (1. del) | Šarčeva izhodišča (2. del) | Rafa kralj peska | Igor Lukšič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|152 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. junij 2018 | Verbalni delikt se vrača (1. del) | Verbalni delikt se vrača (2. del) | Mehičani trenirajo kot nori | Ivan Simič | Boštjan M. Turk |- | align=center|153 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. junij 2018 | Resničnostni šov Trumpa (1. del) | Resničnostni šov Trumpa (2. del) | Tonin obdaroval Šarca | Bernard Brščič | Tino Mamič |- | align=center|154 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. junij 2018 | Kliči bademajstra za Mercator (1. del) | Kliči bademajstra za Mercator (2. del) | Mundial se začenja | Bojan Požar | Rado Pezdir |- | align=center|155 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. junij 2018 | Ustavite desnico 2.0 (1. del) | Ustavite desnico 2.0 (2. del) | Ko zagrmi mali zeleni | Sebastjan Jeretič | Boštjan M. Turk |- | align=center|156 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. junij 2018 | Delali bomo dlje za manj (1. del) | Delali bomo dlje za manj (2. del) | Karta Balkana | Bojan Požar | Marko Pavlešič |- | align=center|157 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. junij 2018 | LDS vstaja od mrtvih (1. del) | LDS vstaja od mrtvih (2. del) | Zahovič ostaja | Matej Lahovnik | Bojan Požar |- | align=center|158 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. junij 2018 | VV Faktor (1. del) | VV Faktor (2. del) | Lado bo zibal | Bernard Brščič | Tino Mamič |} == Druga sezona == === September 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#CD9575; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#CD9575; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#CD9575; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|159 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. september 2018 | Ekipa, da te skipa! (1. del) | Ekipa, da te skipa! (2. del) | Košar13. vlada | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|160 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. september 2018 | Štajerska varda (1. del) | Štajerska varda (2. del) | Štajerska varda (3. del) | Andrej Šiško | Roman Vodeb |- | align=center|161 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. september 2018 | Cerkev in morala (1. del) | Cerkev in morala (2. del) | Cerkev in morala (3. del) | Norma Korošec | Bojan Požar |- | align=center|162 | align=center|Bojan Požar | align=center|6. september 2018 | Blišč in beda (1. del) | Blišč in beda (2. del) | Blišč in beda (3. del) | Peter Jančič | Rok Čakš |- | align=center|163 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. september 2018 | Čigav je Šiško? (1. del) | Čigav je Šiško? (2. del) | Čigav je Šiško? (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Marko Pavlišič |- | align=center|164 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. september 2018 | Zakaj Šarec? (1. del) | Zakaj Šarec? (2. del) | Zakaj Šarec? (3. del) | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič Plemeniti |- | align=center|165 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. september 2018 | Bitka za Maribor! (1. del) | Bitka za Maribor! (2. del) | Bitka za Maribor! (3. del) | Bojan Požar | Novak |- | align=center|166 | align=center|Bojan Požar | align=center|13. september 2018 | Kam plove SLS? (1. del) | Kam plove SLS! (2. del) | Kam plove SLS! (3. del) | Marjan Podobnik | Boštjan M. Turk |- | align=center|167 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. september 2018 | 13. vlada (1. del) | 13. vlada (2. del) | 13. vlada (3. del) | Sebastjan Jeretič | Ivan Simič |- | align=center|168 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. september 2018 | Afera Črnčec (1. del) | Afera Črnčec (2. del) | Afera Črnčec (3. del) | Peter Jančič | Nenad Glücks |- | align=center|169 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. september 2018 | Priključitev primorske (1. del) | Priključitev primorske (2. del) | Priključitev primorske (3. del) | Bernard Brščič | Tino Mamič |- | align=center|170 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. september 2018 | Sovražni govor! (1. del) | Sovražni govor! (2. del) | Sovražni govor! (3. del) | Igor Lukšič | Rado Pezdir |- | align=center|171 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. september 2018 | Kučan vs. Janša (1. del) | Kučan vs. Janša (2. del) | Kučan vs. Janša (3. del) | Roman Vodeb | Boštjan M. Turk |- | align=center|172 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. september 2018 | Pravosodje ali brezplodje? (1. del) | Pravosodje ali brezplodje? (2. del) | Pravosodje ali brezplodje? (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Damir Ivančič |- | align=center|173 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. september 2018 | 2. tir in Karavanke (1. del) | 2. tir in Karavanke (2. del) | 2. tir in Karavanke (3. del) | Emil Milan Pintar | Marko Pavlišič |- | align=center|174 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. september 2018 | Klinčeva EU! (1. del) | Klinčeva EU! (2. del) | Klinčeva EU! (3. del) | Vladimir B. | Novak |} === Oktober 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#F2B400; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#F2B400; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#F2B400; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|175 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. oktober 2018 | Korupcija po @kobo00 (1. del) | Korupcija po @kobo00 (2. del) | Korupcija po @kobo00 (3. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|176 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. oktober 2018 | Verouk v šoli! (1. del) | Verouk v šoli! (2. del) | Verouk v šoli! (3. del) | Norma M. Korošec | Igor Lukšič |- | align=center|177 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. oktober 2018 | Od Kučana do Mermala (1. del) | Od Kučana do Mermala (2. del) | Od Kučana do Mermala (3. del) | Bojan Požar | Tino Mamič |- | align=center|178 | align=center|Bojan Požar | align=center|4. oktober 2018 | Lokalne volitve (1. del) | Lokalne volitve (2. del) | Lokalne volitve (3. del) | colspan=2 align=center|Anže Logar |- | align=center|179 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. oktober 2018 | Levica proti kapitalu (1. del) | Levica proti kapitalu (2. del) | Levica proti kapitalu (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Ivan Simič |- | align=center|180 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. oktober 2018 | Domanjko za župana (1. del) | Domanjko za župana (2. del) | Domanjko za župana (3. del) | Igor Domanjko | Novak |- | align=center|181 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. oktober 2018 | Židanov veliki pohod (1. del) | Židanov veliki pohod (2. del) | Židanov veliki pohod (3. del) | Roman Vodeb | Bojan Požar |- | align=center|182 | align=center|Bojan Požar | align=center|11. oktober 2018 | Daleč je Amerika (1. del) | Daleč je Amerika (2. del) | Daleč je Amerika (3. del) | B. Cerar | Dejan Steinbuch |- | align=center|183 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. oktober 2018 | Perutnine ne damo! (1. del) | Perutnine ne damo! (2. del) | Perutnine ne damo! (3. del) | Bernard Brščič | Boštjan M. Turk |- | align=center|184 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. oktober 2018 | Ponosni na Izolo (1. del) | Ponosni na Izolo (2. del) | Ponosni na Izolo (3. del) | Evgenij Komljanec | Sebastjan Jeretič |- | align=center|185 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. oktober 2018 | Domoljubje ali sovražni govor? (1. del) | Domoljubje ali sovražni govor? (2. del) | Domoljubje ali sovražni govor? (3. del) | Norma M. Korošec | Bojan Požar |- | align=center|186 | align=center|Bojan Požar | align=center|18. oktober 2018 | Prodaja NLB (1. del) | Kučanov sovražni govor (2. del) | Kučanov sovražni govor (3. del) | Rado Pezdir <small>(1. del)</small> | Nenad Glücks <small>(1., 2. del)</small> |- | align=center|187 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. oktober 2018 | Socialistična Slovenija (1. del) | Socialistična Slovenija (2. del) | Socialistična Slovenija (3. del) | Igor Lukšič | Marko Pavlišič |- | align=center|188 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. oktober 2018 | Vsi smo Tadej! (1. del) | Vsi smo Tadej! (2. del) | Vsi smo Tadej! (3. del) | Tadej Strehovec | Tino Mamič |- | align=center|189 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. oktober 2018 | Prešiček na kulturi (1. del) | Prešiček na kulturi (2. del) | Prešiček na kulturi (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|190 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. oktober 2018 | Prihaja marihuana (1. del) | Prihaja marihuana (2. del) | Prihaja marihuana (3. del) | Tamara Lah Turnšek | Tomaž Koren |- | align=center|191 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. oktober 2018 | Davek na nepremičnine (1. del) | Davek na nepremičnine (2. del) | Davek na nepremičnine (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Ivan Simič |- | align=center|192 | align=center|Bojan Požar | align=center|30. oktober 2018 | Jani Božič (1. del) | Jani Božič (2. del) | Jani Božič (3. del) | colspan=2 align=center|Jani Božič |} === November 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#CD9575; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#CD9575; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#CD9575; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|193 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. november 2018 | Mafijski klan Jank. (1. del) | Mafijski klan Jank. (2. del) | Mafijski klan Jank. (3. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|194 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. november 2018 | Fatalke ali radodajke (1. del) | Fatalke ali radodajke (2. del) | Fatalke ali radodajke (3. del) | Sebastjan Jeretič | Roman Vodeb |- | align=center|195 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. november 2018 | Maribor in Ljubljana (1. del) | Maribor in Ljubljana (2. del) | Maribor in Ljubljana (3. del) | Bojan Požar | Boštjan M. Zupančič |- | align=center|196 | align=center|Bojan Požar | align=center|8. november 2018 | Udba (1. del) | Udba (2. del) | Udba (3. del) | Rado Pezdir | Igor Omerza |- | align=center|197 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. november 2018 | Nogometna grozljivka? (1. del) | Nogometna grozljivka? (2. del) | Nogometna grozljivka? (3. del) | Ivan Simič | Igor Lukšič |- | align=center|198 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. november 2018 | Poceni NLB (1. del) | Poceni NLB (2. del) | Poceni NLB (3. del) | Bernard Brščič | Marko Pavlišič |- | align=center|199 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. november 2018 | Pravosodje = cona somraka (1. del) | Pravosodje = cona somraka (2. del) | Pravosodje = cona somraka (3. del) | Damir Ivančič | Bojan Požar |- | align=center|200 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. november 2018 | Vzpon in padec Bandellija (1. del) | Vzpon in padec Bandellija (2. del) | Vzpon in padec Bandellija (3. del) | Bernard Brščič | Tino Mamič |- | align=center|201 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. november 2018 | ZJ in Arsenovič (1. del) | ZJ in Arsenovič (2. del) | ZJ in Arsenovič (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Novak |- | align=center|202 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. november 2018 | Vse stranke pod tanke (1. del) | Vse stranke pod tanke (2. del) | Vse stranke pod tanke (3. del) | Igor Lukšič | Roman Vodeb |- | align=center|203 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. november 2018 | Trilaterala v Ljubljani (1. del) | Trilaterala v Ljubljani (2. del) | Trilaterala v Ljubljani (3. del) | Sebastjan Jeretič | Bojan Požar |- | align=center|204 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. november 2018 | Intervju z Vodopivcem (1. del) | Intervju z Vodopivcem (2. del) | Intervju z Vodopivcem (3. del) | colspan=2 align=center|Blaž Vodopivec |- | align=center|205 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. november 2018 | Marakeška deklaracija (1. del) | Marakeška deklaracija (2. del) | Marakeška deklaracija (3. del) | Vinko Gorenak | Jernej Vrtovec |- | align=center|206 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. november 2018 | Kuhamo za (1. del) | Kuhamo za (2. del) | Kuhamo za (3. del) | Tereza Poljanič | Viki Grošelj |- | align=center|207 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. november 2018 | Franca vodi! (1. del) | Franca vodi! (2. del) | Franca vodi! (3. del) | colspan=2 align=center|Franc Kangler |- | align=center|208 | align=center|Bojan Požar | align=center|29. november 2018 | Čigava bo slovenska obala (1. del) | Čigava bo slovenska obala (2. del) | Čigava bo slovenska obala (3. del) | Sebastjan Jeretič | Evgenij Komljanec |} === December 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#FFFF99; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#FFFF99; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#FFFF99; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#FFFF99; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#FFFF99; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#FFFF99; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#FFFF99; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|209 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. december 2018 | Smrt fašizmu, svoboda govoru! (1. del) | Smrt fašizmu, svoboda govoru! (2. del) | Smrt fašizmu, svoboda govoru! (3. del) | width=140|Norma Korošec | width=140|Tino Mamič |- | align=center|210 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. december 2018 | Kaj še ostane desnici? (1. del) | Kaj še ostane desnici? (2. del) | Kaj še ostane desnici? (3. del) | Bernard Brščič | Boštjan M. Turk |- | align=center|211 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. december 2018 | Politična usoda Alenke Bratušek (1. del) | Politična usoda Alenke Bratušek (2. del) | Politična usoda Alenke Bratušek (3. del) | Bojan Požar | Marko Pavlišič |- | align=center|212 | align=center|Bojan Požar | align=center|6. december 2018 | Karavanke + druge gradnje (1. del) | Karavanke + druge gradnje (2. del) | Karavanke + druge gradnje(3. del) | Ivan Simič | Emil Milan Pintar |- | align=center|213 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. december 2018 | Stranke in finance (1. del) | Stranke in finance (2. del) | Stranke in finance (3. del) | Bernard Nežmah | Peter Jančič |- | align=center|214 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. december 2018 | Še premalo smo jih (1. del) | Še premalo smo jih (2. del) | Še premalo smo jih (3. del) | Roman Vodeb | Tino Mamič |- | align=center|215 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. december 2018 | Šarec na preizkušnji (1. del) | Šarec na preizkušnji (2. del) | Šarec na preizkušnji (3. del) | Bojan Požar | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|216 | align=center|Bojan Požar | align=center|13. december 2018 | Pariz gori, Macron beži (1. del) | Pariz gori, Macron beži (2. del) | Pariz gori, Macron beži (3. del) | Boštjan M. Zupančič | Rado Pezdir |- | align=center|217 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. december 2018 | Boj je mrtev, naj živi (1. del) | Boj je mrtev, naj živi (2. del) | Boj je mrtev, naj živi (3. del) | Norma Korošec | Roman Vodeb |- | align=center|218 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. december 2018 | Kako bomo volili (1. del) | Kako bomo volili (2. del) | Kako bomo volili (3. del) | Bernard Brščič | Marko Pavlišič |- | align=center|219 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. december 2018 | Ženske imajo komando (1. del) | Ženske imajo komando (2. del) | Ženske imajo komando (3. del) | Igor Lukšič | Bojan Požar |- | align=center|220 | align=center|Bojan Požar | align=center|20. december 2018 | Prvih 100 dni (1. del) | Prvih 100 dni (2. del) | Prvih 100 dni (3. del) | Bernard Brščič | Tino Mamič |} === Januar 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|221 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. januar 2019 | Dvig minimalca (1. del) | Dvig minimalca (2. del) | Dvig minimalca (3. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|222 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. januar 2019 | Katedrala svobode? (1. del) | Katedrala svobode? (2. del) | Katedrala svobode? (3. del) | Boštjan M. Turk | Novak |- | align=center|223 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. januar 2019 | Kdo minira 2. tir? (1. del) | Kdo minira 2. tir? (2. del) | Kdo minira 2. tir? (3. del) | Vili Kovačič | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|224 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. januar 2019 | Danilo Slivnik in memorium (1. del) | Danilo Slivnik in memorium (2. del) | Danilo Slivnik in memorium (3. del) | Silvester Šurla | Dejan Steinbuch |- | align=center|225 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. januar 2019 | G.. je OK (1. del) | G.. je OK (2. del) | G.. je OK (3. del) | Norma Korošec | Roman Vodeb |- | align=center|226 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. januar 2019 | Trump je na polovici (1. del) | Trump je na polovici (2. del) | Trump je na polovici (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|227 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. januar 2019 | Afera Vilfan in davki (1. del) | Afera Vilfan in davki (2. del) | Afera Vilfan in davki (3. del) | Ivan Simič | Marko Pavlišič |- | align=center|228 | align=center|Bojan Požar | align=center|17. januar 2019 | Dobri mož iz Negove (1. del) | Dobri mož iz Negove (2. del) | Dobri mož iz Negove (3. del) | Igor Kršinar | Tino Mamič |- | align=center|229 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. januar 2019 | Afera Kobal in plagiat (1. del) | Afera Kobal in plagiat (2. del) | Afera Kobal in plagiat (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|230 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. januar 2019 | Mater smo voli (1. del) | Mater smo voli (2. del) | Mater smo voli (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Sebastjan Jeretič |- | align=center|231 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. januar 2019 | Brexit ali no exit (1. del) | Brexit ali no exit (2. del) | Brexit ali no exit (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|232 | align=center|Bojan Požar | align=center|24. januar 2019 | Enfant Terrible (1. del) | Enfant Terrible (2. del) | Enfant Terrible (3. del) | colspan=2 align=center|Milan Balažic |- | align=center|233 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. januar 2019 | Afera Prešiček (1. del) | Afera Prešiček (2. del) | Afera Prešiček (3. del) | Novak | Roman Vodeb |- | align=center|234 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. januar 2019 | Je krščanska Evropa passe? (1. del) | Je krščanska Evropa passe? (2. del) | Je krščanska Evropa passe? (3. del) | Norma Korošec | Tino Mamič |- | align=center|235 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. januar 2019 | Klinc pa tak proračun (1. del) | Klinc pa tak proračun (2. del) | Klinc pa tak proračun (3. del) | Ivan Simič | Marko Pavlišič |- | align=center|236 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. januar 2019 | Kobal, Vilfan, Prešiček, Arsenovič (1. del) | Kobal, Vilfan, Prešiček, Arsenovič (2. del) | Kobal, Vilfan, Prešiček, Arsenovič (3. del) | Nenad Glücks | Boštjan M. Turk |} === Februar 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#FED8B1; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#FED8B1; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#FED8B1; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#FED8B1; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#FED8B1; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#FED8B1; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#FED8B1; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|237 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. februar 2019 | Kurz, Salvini ali Orban? (1. del) | Kurz, Salvini ali Orban? (2. del) | Kurz, Salvini ali Orban? (3. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|238 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. februar 2019 | Stari... vs. mlade pištole (1. del) | Stari... vs. mlade pištole (2. del) | Stari... vs. mlade pištole (3. del) | Igor Lukšič | Tino Mamič |- | align=center|239 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. februar 2019 | Primer Šiško se ponavlja (1. del) | Primer Šiško se ponavlja (2. del) | Primer Šiško se ponavlja (3. del) | Gašper Ferjan | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|240 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. februar 2019 | Denar sveta vladar (1. del) | Denar sveta vladar (2. del) | Denar sveta vladar (3. del) | Jernej Vrtovec | Rado Pezdir |- | align=center|241 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. februar 2019 | Kulturac (1. del) | Kulturac (2. del) | Kulturac (3. del) | Novak | Roman Vodeb |- | align=center|242 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. februar 2019 | Bog, družina, domovina (1. del) | Bog, družina, domovina (2. del) | Bog, družina, domovina (3. del) | Norma Korošec | Marko Pavlišič |- | align=center|243 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. februar 2019 | Maduro ali Guaido? (1. del) | Maduro ali Guaido? (2. del) | Maduro ali Guaido? (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|244 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. februar 2019 | Od Munde do Murglove (1. del) | Od Munde do Murglove (2. del) | Od Munde do Murglove (3. del) | colspan=2 align=center|Vinko Gorenak |- | align=center|245 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. februar 2019 | Primorske ne damo (1. del) | Primorske ne damo (2. del) | Primorske ne damo (3. del) | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |- | align=center|246 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. februar 2019 | Za sendvič prišel, za sendvič odšel (1. del) | Za sendvič prišel, za sendvič odšel (2. del) | Za sendvič prišel, za sendvič odšel (3. del) | Marko Pavlišič | Roman Vodeb |- | align=center|247 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. februar 2019 | Marjane, Marjane (1. del) | Marjane, Marjane (2. del) | Marjane, Marjane (3. del) | Ivan Simič | Boštjan M. Turk |- | align=center|248 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. februar 2019 | Lepo je biti bankster (1. del) | Lepo je biti bankster (2. del) | Lepo je biti bankster (3. del) | Anže Logar | Rado Pezdir |- | align=center|249 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. februar 2019 | Vražje Slovenke šibajo in letijo (1. del) | Vražje Slovenke šibajo in letijo (2. del) | Vražje Slovenke šibajo in letijo (3. del) | Urša Lampret | Alenka Dovžan |- | align=center|250 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. februar 2019 | Kam gre slovenska glasba? (1. del) | Kam gre slovenska glasba? (2. del) | Kam gre slovenska glasba? (3. del) | Igor Pirkovič | Jernej Dirnberk |- | align=center|251 | align=center|Bojan Požar | align=center|27. februar 2019 | Tako nas vidijo... (1. del) | Tako nas vidijo... (2. del) | Tako nas vidijo... (3. del) | Norma M. Korošec | Novak |- | align=center|252 | align=center|Bojan Požar | align=center|28. februar 2019 | Vlada dan potem (1. del) | Vlada dan potem (2. del) | Vlada dan potem (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |} === Marec 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#72A0C1; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#72A0C1; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#72A0C1; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#72A0C1; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#72A0C1; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#72A0C1; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#72A0C1; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|253 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. marec 2019 | Vladna kriza (1. del) | Vladna kriza (2. del) | Vladna kriza (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|254 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. marec 2019 | V primežu levice (1. del) | V primežu levice (2. del) | V primežu levice (3. del) | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|255 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. marec 2019 | Od Pozniča do Arsenoviča (1. del) | Od Pozniča do Arsenoviča (2. del) | Od Pozniča do Arsenoviča (3. del) | Roman Vodeb | Boštjan M. Turk |- | align=center|256 | align=center|Bojan Požar | align=center|7. marec 2019 | 2. tir = korupcija (1. del) | 2. tir = korupcija (2. del) | 2. tir = korupcija (3. del) | Ivan Simič | Jože Duhovnik |- | align=center|257 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. marec 2019 | Mučeniki (1. del) | Mučeniki (2. del) | Mučeniki (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Norma M. Korošec |- | align=center|258 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. marec 2019 | Politična smrt SMC (1. del) | Politična smrt SMC (2. del) | Politična smrt SMC (3. del) | Marko Pavlišič | Novak |- | align=center|259 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. marec 2019 | Polovica mandata (1. del) | Polovica mandata (2. del) | Polovica mandata (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|260 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. marec 2019 | Mladina, udba, mafija (1. del) | Mladina, udba, mafija (2. del) | Mladina, udba, mafija (3. del) | Igor Omerza | Rado Pezdir |- | align=center|261 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. marec 2019 | Odr... si jo je (1. del) | Odr... si jo je (2. del) | Odr... si jo je (3. del) | Norma M. Korošec | Roman Vodeb |- | align=center|262 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. marec 2019 | Za Karavanke gre (1. del) | Za Karavanke gre (2. del) | Za Karavanke gre (3. del) | Emil Milan Pintar | Lojze Rehar |- | align=center|263 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. marec 2019 | Penzija, kaj je to? (1. del) | Penzija, kaj je to? (2. del) | Penzija, kaj je to? (3. del) | Ivan Simič | Tino Mamič |- | align=center|264 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. marec 2019 | Teroristi in politika (1. del) | Teroristi in politika (2. del) | Teroristi in politika (3. del) | Bernard Brščič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|265 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. marec 2019 | Retorični biser?! (1. del) | Retorični biser?! (2. del) | Retorični biser?! (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|266 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. marec 2019 | Orban proti Evropi (1. del) | Orban proti Evropi (2. del) | Orban proti Evropi (3. del) | Vinko Gorenak | Marko Pavlišič |- | align=center|267 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. marec 2019 | Zemljarič fura SLovenijo (1. del) | Zemljarič fura SLovenijo (2. del) | Zemljarič fura SLovenijo (3. del) | Igor Lukšič | Rado Pezdir |- | align=center|268 | align=center|Bojan Požar | align=center|28. marec 2019 | Intervju (1. del) | Intervju (2. del) | Intervju (3. del) | Janez Šušteršič | Aljuš Pertinač |} === April 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|269 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. april 2019 | Dom(ovinska) liga (1. del) | Dom(ovinska) liga (2. del) | Dom(ovinska) liga (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|270 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. april 2019 | Dom(ovinska) liga (1. del) | Dom(ovinska) liga (2. del) | Dom(ovinska) liga (3. del) | Norma M. Korošec | Sebastjan Jeretič |- | align=center|271 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. april 2019 | Fenomen Saša Arsenovič (1. del) | Fenomen Saša Arsenovič (2. del) | Fenomen Saša Arsenovič (3. del) | Roman Vodeb | Ivan Simič |- | align=center|272 | align=center|Bojan Požar | align=center|4. april 2019 | Intervju (1. del) | Intervju (2. del) | Intervju (3. del) | colspan=2 align=center|Andrej Šiško |- | align=center|273 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. april 2019 | Afera arbitraža (1. del) | Afera arbitraža (2. del) | Afera arbitraža (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|274 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. april 2019 | Kdo sme Šarca razumeti? (1. del) | Kdo sme Šarca razumeti? (2. del) | Kdo sme Šarca razumeti? (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Marko Pavlišič |- | align=center|275 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. april 2019 | Erjavec = koloradski hrošč (1. del) | Erjavec = koloradski hrošč (2. del) | Erjavec = koloradski hrošč (3. del) | Igor Lukšič | Tino Mamič |- | align=center|276 | align=center|Bojan Požar | align=center|11. april 2019 | Globoka država (1. del) | Globoka država (2. del) | Globoka država (3. del) | Ernest Petrič | Jan Zobec |- | align=center|277 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. april 2019 | Vohuni kakor mi (1. del) | Vohuni kakor mi (2. del) | Vohuni kakor mi (3. del) | Darko Mršič | Bernard Brščič |- | align=center|278 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. april 2019 | Naša gospa - Evropa, gori! (1. del) | Naša gospa - Evropa, gori! (2. del) | Naša gospa - Evropa, gori! (3. del) | Boštjan M. Turk | Tino Mamič |- | align=center|279 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. april 2019 | Vsi vemo, kdo je Mikič (1. del) | Vsi vemo, kdo je Mikič (2. del) | Vsi vemo, kdo je Mikič (3. del) | Igor Mikič | Roman Vodeb |- | align=center|280 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. april 2019 | Razpad sistema (1. del) | Razpad sistema (2. del) | Razpad sistema (3. del) | Janusz Klim | Sebastjan Jeretič |- | align=center|281 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. april 2019 | Trpeča ali bojevita cerkev? (1. del) | Trpeča ali bojevita cerkev? (2. del) | Trpeča ali bojevita cerkev? (3. del) | Norma M. Korošec | Alen Š. Goljar |- | align=center|282 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. april 2019 | Radonjic vs. globoka država (1. del) | Radonjic vs. globoka država (2. del) | Radonjic vs. globoka država (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Bojan Požar |- | align=center|283 | align=center|Bojan Požar | align=center|25. april 2019 | Vohunske igre (1. del) | Vohunske igre (2. del) | Vohunske igre (3. del) | Andrej Rupnik | Boštjan Perne |} === Maj 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#F19CBB; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#F19CBB; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#F19CBB; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|284 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. maj 2019 | Blišč in beda zunanje politike (1. del) | Blišč in beda zunanje politike (2. del) | Blišč in beda zunanje politike (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|285 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. maj 2019 | Serpentinšek in pika (1. del) | Serpentinšek in pika (2. del) | Serpentinšek in pika (3. del) | Božidar Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|286 | align=center|Bojan Požar | align=center|8. maj 2019 | Desnica na čakanju (1. del) | Desnica na čakanju (2. del) | Desnica na čakanju (3. del) | Roman Vodeb | Vinko Gorenak |- | align=center|287 | align=center|Bojan Požar | align=center|9. maj 2019 | 2x Watergate (1. del) | 2x Watergate (2. del) | 2x Watergate (3. del) | Bernard Nežmah | Peter Jančič |- | align=center|288 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. maj 2019 | Pritiski na novinarje (1. del) | Pritiski na novinarje (2. del) | Pritiski na novinarje (3. del) | Norma M. Korošec | Sebastjan Jeretič |- | align=center|289 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. maj 2019 | Blazno resno o regresu (1. del) | Blazno resno o regresu (2. del) | Blazno resno o regresu (3. del) | Ivan Simič | Marko Pavlišič |- | align=center|290 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. maj 2019 | Iran-Sova-Mariborsko sodišče (1. del) | Iran-Sova-Mariborsko sodišče (2. del) | Iran-Sova-Mariborsko sodišče (3. del) | Anže Logar | Franc Kangler |- | align=center|291 | align=center|Bojan Požar | align=center|16. maj 2019 | Prihaja Šoltes (1. del) | Prihaja Šoltes (2. del) | Prihaja Šoltes (3. del) | Rado Pezdir | Tino Mamič |- | align=center|292 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. maj 2019 | Kako (ne)varna je Slovenija? (1. del) | Kako (ne)varna je Slovenija? (2. del) | Kako (ne)varna je Slovenija? (3. del) | Ivan Rupnik | Boštjan Perne |- | align=center|293 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. maj 2019 | Migranti naš vsakdan (1. del) | Migranti naš vsakdan (2. del) | Migranti naš vsakdan (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Emil Rojc |- | align=center|294 | align=center|Bojan Požar | align=center|22. maj 2019 | Ustavne pritožbe, komu mar? (1. del) | Ustavne pritožbe, komu mar? (2. del) | Ustavne pritožbe, komu mar? (3. del) | Jan Zobec | Peter Gregorčič |- | align=center|295 | align=center|Bojan Požar | align=center|23. maj 2019 | Temna stran dela (1. del) | Temna stran dela (2. del) | Temna stran dela (3. del) | colspan=2 align=center|Igor Omerza |- | align=center|296 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. maj 2019 | Evropa po volitvah (1. del) | Evropa po volitvah (2. del) | Evropa po volitvah (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|297 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. maj 2019 | Zmagovalci in poraženci (1. del) | Zmagovalci in poraženci (2. del) | Zmagovalci in poraženci (3. del) | Bojan Požar | Boštjan M. Turk |- | align=center|298 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. maj 2019 | Kdo brani Slovenijo? (1. del) | Kdo brani Slovenijo? (2. del) | Kdo brani Slovenijo? (3. del) | colspan=2 align=center|Nina Bojovič |- | align=center|299 | align=center|Bojan Požar | align=center|30. maj 2019 | Psiho profili (1. del) | Psiho profili (2. del) | Psiho profili (3. del) | Roman Vodeb | Novak |} === Junij 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#FFBF00; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#FFBF00; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#FFBF00; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#FFBF00; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#FFBF00; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#FFBF00; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#FFBF00; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|300 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. junij 2019 | Trikrat pokopani Karl Erjavec (1. del) | Trikrat pokopani Karl Erjavec (2. del) | Trikrat pokopani Karl Erjavec (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|301 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. junij 2019 | Plačaj in umri (1. del) | Plačaj in umri (2. del) | Plačaj in umri (3. del) | Marko Pavlišič | Ivan Simič |- | align=center|302 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. junij 2019 | Pedofilija v cerkvi (1. del) | Pedofilija v cerkvi (2. del) | Pedofilija v cerkvi (3. del) | Tino Mamić | Alen Š. Goljar |- | align=center|303 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. junij 2019 | Mafija v ... (1. del) | Mafija v ... (2. del) | Mafija v ... (3. del) | Blaž Mrevlje | Rado Pezdir |- | align=center|304 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. junij 2019 | Kdo ogroža Slovenijo? (1. del) | Kdo ogroža Slovenijo? (2. del) | Kdo ogroža Slovenijo? (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|305 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. junij 2019 | Kam leti Adria? (1. del) | Kam leti Adria? (2. del) | Kam leti Adria? (3. del) | Boštjan M. Turk | Novak |- | align=center|306 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. junij 2019 | Vsi... en... (1. del) | Vsi... en... (2. del) | Vsi... en... (3. del) | Norma M. Korošec | Roman Vodeb |- | align=center|307 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. junij 2019 | Umazani Harij (1. del) | Umazani Harij (2. del) | Umazani Harij (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Nina Bojovič |- | align=center|308 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. junij 2019 | Sanacija iz prve roke (1. del) | Sanacija iz prve roke (2. del) | Sanacija iz prve roke (3. del) | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|309 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. junij 2019 | Nov volilni sistem (1. del) | Nov volilni sistem (2. del) | Nov volilni sistem (3. del) | Emil Milan Pintar | Gregor Kos |- | align=center|310 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. junij 2019 | Zdrav. mafija v praksi (1. del) | Zdrav. mafija v praksi (1. del) | Zdrav. mafija v praksi (1. del) | Špela Mesesnel | Blaž Mrevlje |- | align=center|311 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. junij 2019 | Zapufani socialni demokrati (1. del) | Zapufani socialni demokrati (1. del) | Zapufani socialni demokrati (1. del) | Ivan Simič | Marko Pavlišič |} == Tretja sezona == === September 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#CD9575; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#CD9575; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#CD9575; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|312 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. september 2019 | Nova sredina (1. del) | Nova sredina (2. del) | Nova sredina (3. del) | width=140|Matej Tonin | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|313 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. september 2019 | Podobnik se vrača (1. del) | Podobnik se vrača (2. del) | Podobnik se vrača (3. del) | Marjan Podobnik | Bojan Požar |- | align=center|314 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. september 2019 | Kitajska komunistična korporacija (1. del) | Kitajska komunistična korporacija (2. del) | Kitajska komunistična korporacija (3. del) | Pia Ravter | Igor Lukšič |- | align=center|315 | align=center|Bojan Požar | align=center|5. september 2019 | Je Koper še naš!? (1. del) | Je Koper še naš!? (2. del) | Je Koper še naš!? (3. del) | Aleš Bržan | Aljuš Pertinač |- | align=center|316 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. september 2019 | Podobnik Šarčeva poguba? (1. del) | Podobnik Šarčeva poguba? (2. del) | Podobnik Šarčeva poguba? (3. del) | Marko Pavlišič | Boštjan M. Turk |- | align=center|317 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. september 2019 | Zokijeva mutna posla (1. del) | Zokijeva mutna posla (2. del) | Zokijeva mutna posla (3. del) | Tino Mamič | Ivan Simič |- | align=center|318 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. september 2019 | Zokijev psihološki profil (1. del) | Zokijev psihološki profil (2. del) | Zokijev psihološki profil (3. del) | Franc Kangler | Roman Vodeb |- | align=center|319 | align=center|Bojan Požar | align=center|12. september 2019 | Napad na DOM! (1. del) | Napad na DOM! (2. del) | Napad na DOM! (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|320 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. september 2019 | Intekektualci proti Pahorju (1. del) | Intekektualci proti Pahorju (2. del) | Intekektualci proti Pahorju (3. del) | Igor Lukšič | Novak |- | align=center|321 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. september 2019 | Zdravstvena mafija (1. del) | Zdravstvena mafija (2. del) | Zdravstvena mafija (3. del) | Blaž Mrevlje | Rado Pezdir |- | align=center|322 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. september 2019 | Šarčeva enoletka (1. del) | Šarčeva enoletka (2. del) | Šarčeva enoletka (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Sebastjan Jeretič |- | align=center|323 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. september 2019 | Vojna zakoncev Rose (1. del) | Prvo leto vlade Marjana Šarca, II. del (2. del) | Prvo leto vlade Marjana Šarca, II. del (3. del) | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|324 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. september 2019 | Po Kurzu Kurz? (1. del) | Po Kurzu Kurz? (2. del) | Po Kurzu Kurz? (3. del) | Bernard Brščič | Novak |- | align=center|325 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. september 2019 | Narod (športnih) junakov? (1. del) | Narod (športnih) junakov? (2. del) | Narod (športnih) junakov? (3. del) | Tone Tiselj | Roman Vodeb |- | align=center|326 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. september 2019 | Vojna proti terorizmu (1. del) | Vojna proti terorizmu (2. del) | Vojna proti terorizmu (3. del) | Boštjan Perne | Darko Mršič |- | align=center|327 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. september 2019 | Požar v globoki državi! (1. del) | Požar v globoki državi! (2. del) | Požar v globoki državi! (3. del) | Tino Mamič | Marko Pavlišič |- | align=center|328 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. september 2019 | Adijo, Adria! (1. del) | Adijo, Adria! (2. del) | Adijo, Adria! (3. del) | Boštjan M. Turk | Novak |} === Oktober 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#F19CBB; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#F19CBB; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#F19CBB; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|329 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. oktober 2019 | Zbiranje (1. del) | Zbiranje (2. del) | Zbiranje (3. del) | width=140|Norma Korošec | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|330 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. oktober 2019 | Šarca ni več! (1. del) | Šarca ni več! (2. del) | Šarca ni več! (3. del) | Dejan Steinbuch | Igor Lukšič |- | align=center|331 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. oktober 2019 | Šarčeva Mata Hari (1. del) | Šarčeva Mata Hari (2. del) | Šarčeva Mata Hari (3. del) | Bernard Brščič | Rado Pezdir |- | align=center|332 | align=center|Bojan Požar | align=center|7. oktober 2019 | Novinarstvo in mediji (1. del) | Novinarstvo in mediji (2. del) | Novinarstvo in mediji (3. del) | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|333 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. oktober 2019 | Medijska hobotnica! (1. del) | Medijska hobotnica! (2. del) | Medijska hobotnica! (3. del) | Mitja Čander | Tino Mamič |- | align=center|334 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. oktober 2019 | Rešimo Slovenijo! (1. del) | Rešimo Slovenijo! (2. del) | Rešimo Slovenijo! (3. del) | Franc Kangler | Marjan Podobnik |- | align=center|335 | align=center|Bojan Požar | align=center|10. oktober 2019 | Slovenci in afere (1. del) | Slovenci in afere (2. del) | Slovenci in afere (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Roman Vodeb |- | align=center|336 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. oktober 2019 | Šarčev ... (1. del) | Šarčev ... (2. del) | Šarčev ... (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|337 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. oktober 2019 | Revni ali bogati? (1. del) | Revni ali bogati? (2. del) | Revni ali bogati? (3. del) | Ivan Simič | Marko Pavlišič |- | align=center|338 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. oktober 2019 | Po Trumpu Trump (1. del) | Po Trumpu Trump (2. del) | Po Trumpu Trump (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|339 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. oktober 2019 | Marjan, država ni zajebancija! (1. del) | Marjan, država ni zajebancija! (2. del) | Marjan, država ni zajebancija! (3. del) | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|340 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. oktober 2019 | Vojna v Siriji (1. del) | Vojna v Siriji (2. del) | Vojna v Siriji (3. del) | Boštjan Perne | Darko Mršič |- | align=center|341 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. oktober 2019 | Sova je kompromat (1. del) | Sova je kompromat (2. del) | Sova je kompromat (3. del) | Vinko Gorenak | Matevž Tomšič |- | align=center|342 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. oktober 2019 | S... in politika (1. del) | S... in politika (2. del) | S... in politika (3. del) | Norma Korošec | Roman Vodeb |- | align=center|343 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. oktober 2019 | Zdravstveni profiterji (1. del) | Zdravstveni profiterji (2. del) | Zdravstveni profiterji (3. del) | Blaž Mrevlje | Lucija Šikovec Ušaj |} === November 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#FFFF99; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#FFFF99; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#FFFF99; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#FFFF99; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#FFFF99; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#FFFF99; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#FFFF99; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|344 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. november 2019 | Pokopana Slovenija (1. del) | Pokopana Slovenija (2. del) | Pokopana Slovenija (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|345 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. november 2019 | Kdo menja Šarca? (1. del) | Kdo menja Šarca? (2. del) | Kdo menja Šarca? (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|346 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. november 2019 | Dvoboj Vodeb - Simič (1. del) | Dvoboj Vodeb - Simič (2. del) | Dvoboj Vodeb - Simič (3. del) | Ivan Simič | Roman Vodeb |- | align=center|347 | align=center|Bojan Požar | align=center|7. november 2019 | Usodna privlačnost (1. del) | Usodna privlačnost (2. del) | Usodna privlačnost (3. del) | Marko Pavlišič | Tino Mamič |- | align=center|348 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. november 2019 | Levica po Levici (1. del) | Levica po Levici (2. del) | Levica po Levici (3. del) | Mitja Čander | Matevž Tomšič |- | align=center|349 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. november 2019 | SD osvobaja Slovenijo? (1. del) | SD osvobaja Slovenijo? (2. del) | SD osvobaja Slovenijo? (3. del) | Norma Korošec | Sebastjan Jeretič |- | align=center|350 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. november 2019 | Čigav je Petrol? (1. del) | Čigav je Petrol? (2. del) | Čigav je Petrol? (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Vladimir B |- | align=center|351 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. november 2019 | Uganke Boruta Pahorja (1. del) | Uganke Boruta Pahorja (2. del) | Uganke Boruta Pahorja (3. del) | Rado Pezdir | Aljuš Pertinač |- | align=center|352 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. november 2019 | Fronta za Slovenijo (1. del) | Fronta za Slovenijo (2. del) | Fronta za Slovenijo (3. del) | Igor Lukšič | Tino Mamič |- | align=center|353 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. november 2019 | Dokod seže Tonin? (1. del) | Dokod seže Tonin? (2. del) | Dokod seže Tonin? (3. del) | Matej Tonin | Aljuš Pertinač |- | align=center|354 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. november 2019 | Šiškova varda (1. del) | Šiškova varda (2. del) | Šiškova varda (3. del) | Andrej Šiško | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|355 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. november 2019 | Tečemo do Tokia (1. del) | Tečemo do Tokia (2. del) | Tečemo do Tokia (3. del) | Neja Kršinar | Dejan Lenart |- | align=center|356 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. november 2019 | Angelika za telebane (1. del) | Angelika za telebane (2. del) | Angelika za telebane (3. del) | Bernard Brščič | Novak |- | align=center|357 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. november 2019 | Kultura in cenzura (1. del) | Kultura in cenzura (2. del) | Kultura in cenzura (3. del) | Roman Vodeb | Boštjan M. Turk |- | align=center|358 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. november 2019 | Zakaj je padel Vujovic? (1. del) | Zakaj je padel Vujovic? (2. del) | Zakaj je padel Vujovic? (3. del) | Tone Tiselj | Edvard Kadič |- | align=center|359 | align=center|Bojan Požar | align=center|28. november 2019 | Melania, kot je bila (1. del) | Melania, kot je bila (2. del) | Melania, kot je bila (3. del) | Igor Omerza | Nino Mihalek |} === December 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|360 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. december 2019 | Šarec proti vsem (1. del) | Šarec proti vsem (2. del) | Šarec proti vsem (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|361 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. december 2019 | Prvi spol (1. del) | Prvi spol (2. del) | Prvi spol (3. del) | Matevž Tomšič | Roman Vodeb |- | align=center|362 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. december 2019 | Na dolgi rok smo mrtvi (1. del) | Na dolgi rok smo mrtvi (2. del) | Na dolgi rok smo mrtvi (3. del) | Bojan Požar | Marko Pavlišič |- | align=center|363 | align=center|Bojan Požar | align=center|5. december 2019 | Janez Šušteršič (1. del) | Janez Šušteršič (2. del) | Janez Šušteršič (3. del) | Janez Šušteršič | Aljuš Pertinač |- | align=center|364 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. december 2019 | DEMOS 30 let kasneje (1. del) | DEMOS 30 let kasneje (2. del) | DEMOS 30 let kasneje (3. del) | Bernard Brščič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|365 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. december 2019 | Šarec ali Črnčec? (1. del) | Šarec ali Črnčec? (2. del) | Šarec ali Črnčec? (3. del) | Blaž Mrevlje | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|366 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. december 2019 | Biznis ali mafija? (1. del) | Biznis ali mafija? (2. del) | Biznis ali mafija? (3. del) | Ivan Simič | Rado Pezdir |- | align=center|367 | align=center|Bojan Požar | align=center|12. december 2019 | Fatalke slovenske politike (1. del) | Fatalke slovenske politike (2. del) | Fatalke slovenske politike (3. del) | Norma M. Korošec | Boštjan M. Turk |- | align=center|368 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. december 2019 | Smrt nacionalnega interesa (1. del) | Smrt nacionalnega interesa (2. del) | Smrt nacionalnega interesa (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Nežmah |- | align=center|369 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. december 2019 | Brez ponosa (1. del) | Brez ponosa (2. del) | Brez ponosa (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|370 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. december 2019 | Angelika se (še) ne prime (1. del) | Angelika se (še) ne prime (2. del) | Angelika se (še) ne prime (3. del) | Marko Pavlišič | Roman Vodeb |- | align=center|371 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. december 2019 | Zmagovalci in luzerji (1. del) | Zmagovalci in luzerji (2. del) | Zmagovalci in luzerji (3. del) | colspan=2 align=center |Aljuš Pertinač |} === Januar 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#EEDC82; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#EEDC82; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#EEDC82; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#EEDC82; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#EEDC82; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#EEDC82; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#EEDC82; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|372 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. januar 2020 | Zbogom, Čokolinda! (1. del) | Zbogom, Čokolinda! (2. del) | Zbogom, Čokolinda! (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|373 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. januar 2020 | Papež ali Štromajer? (1. del) | Papež ali Štromajer? (2. del) | Papež ali Štromajer? (3. del) | Norma Korošec | Alen Š. Goljar |- | align=center|374 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. januar 2020 | Vojna z Iranom (1. del) | Vojna z Iranom (2. del) | Vojna z Iranom (3. del) | Bernard Brščič | Boštjan Perne |- | align=center|375 | align=center|Bojan Požar | align=center|9. januar 2020 | Štromajer mrknil, Rupnik rehabilitiran?! (1. del) | ZDA - Iran, kaj pa naši? (2. del) | ZDA - Iran, kaj pa naši? (3. del) | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|376 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. januar 2020 | Narod pesnikov ali vojakov? (1. del) | Narod pesnikov ali vojakov? (2. del) | Narod pesnikov ali vojakov? (3. del) | Mitja Čander | Matevž Tomšič |- | align=center|377 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. januar 2020 | Bitka za upokojence (1. del) | Bitka za upokojence (2. del) | Bitka za upokojence (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Novak |- | align=center|378 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. januar 2020 | Od FDV WC do Megxita (1. del) | Od FDV WC do Megxita (2. del) | Od FDV WC do Megxita (3. del) | Sebastjan Jeretič | Roman Vodeb |- | align=center|379 | align=center|Bojan Požar | align=center|16. januar 2020 | Od banksterjev do UDBE in nazaj (1. del) | Od banksterjev do UDBE in nazaj (2. del) | Od banksterjev do UDBE in nazaj (3. del) | Rado Pezdir | Igor Omerza |- | align=center|380 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. januar 2020 | Davek naše mladosti (1. del) | Davek naše mladosti (2. del) | Davek naše mladosti (3. del) | Rok Snežič | Ivan Simič |- | align=center|381 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. januar 2020 | Operacija Erjavec (1. del) | Operacija Erjavec (2. del) | Operacija Erjavec (3. del) | Marko Pavlišič | Miran Videtič |- | align=center|382 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. januar 2020 | Spolne zlorabe v RKC (1. del) | Spolne zlorabe v RKC (2. del) | Spolne zlorabe v RKC (3. del) | Janez Cerar | Tino Mamič |- | align=center|383 | align=center|Bojan Požar | align=center|23. januar 2020 | Javno zdravstvo (1. del) | Javno zdravstvo (2. del) | Javno zdravstvo (3. del) | Blaž Mrevlje | Krištof Zevnik |- | align=center|384 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. januar 2020 | Zakaj je padel Šarec? (1. del) | Zakaj je padel Šarec? (2. del) | Zakaj je padel Šarec? (3. del) | Boštjan M. Turk | Bernard Brščič |- | align=center|385 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. januar 2020 | Šarčev poraz (1. del) | Šarčev poraz (2. del) | Šarčev poraz (3. del) | Sebastjan Jeretič | Gregor Kos |- | align=center|386 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. januar 2020 | Mat' kurja, pa ta Šarc (1. del) | Mat' kurja, pa ta Šarc (2. del) | Mat' kurja, pa ta Šarc (3. del) | Roman Vodeb | Marko Pavlišič |- | align=center|387 | align=center|Bojan Požar | align=center|30. januar 2020 | Šarec, Črnčec in mediji (1. del) | Šarec, Črnčec in mediji (2. del) | Šarec, Črnčec in mediji (3. del) | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |} === Februar 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#D891EF; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#D891EF; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#D891EF; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#D891EF; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#D891EF; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#D891EF; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#D891EF; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|388 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. februar 2020 | Jastogi na mizi – Šarec v krizi (1. del) | Jastogi na mizi – Šarec v krizi (2. del) | Jastogi na mizi - Šarec v krizi (3. del) | width=140|Darko Mršič | width=140|Novak |- | align=center|389 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. februar 2020 | Janša sestavlja vlado (1. del) | Janša sestavlja vlado (2. del) | Janša sestavlja vlado (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Vinko Gorenak |- | align=center|390 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. februar 2020 | Politični kralj Janez Janša (1. del) | Politični kralj Janez Janša (2. del) | Politični kralj Janez Janša (3. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|391 | align=center|Bojan Požar | align=center|6. februar 2020 | Na sledi izginulih milijard (1. del) | Na sledi izginulih milijard (2. del) | Na sledi izginulih milijard (3. del) | width=140|Rado Pezdir | width=140|Aljuš Pertinač |- | align=center|392 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. februar 2020 | Klinc, pa (taka) kultura (1. del) | Klinc, pa (taka) kultura (2. del) | Klinc, pa (taka) kultura (3. del) | width=140|Mitja Čander | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|393 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. februar 2020 | Janša v nacionalnem interesu I. (1. del) | Janša v nacionalnem interesu I. (2. del) | Janša v nacionalnem interesu I. (3. del) | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|394 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. februar 2020 | Janša v nacionalnem interesu II. (1. del) | Janša v nacionalnem interesu II. (2. del) | Janša v nacionalnem interesu II. (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|395 | align=center|Bojan Požar | align=center|13. februar 2020 | Bo Janša sestavil?! (1. del) | Bo Janša sestavil?! (2. del) | Bo Janša sestavil?! (3. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|396 | align=center|Bojan Požar | align=center|17. februar 2020 | 5G - DA ali NE?! (1. del) | 5G - DA ali NE?! (2. del) | 5G - DA ali NE?! (3. del) | width=140|Gregor Kos | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|397 | align=center|Bojan Požar | align=center|18. februar 2020 | Vlada ali volitve I. (1. del) | Vlada ali volitve I. (2. del) | Vlada ali volitve I. (3. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Novak |- | align=center|398 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. februar 2020 | Vojna za vlado ali volitve (1. del) | Vojna za vlado ali volitve (2. del) | Vojna za vlado ali volitve (3. del) | width=140|Bernard Nežmah | width=140|Dejan Steinbuch |- | align=center|399 | align=center|Bojan Požar | align=center|20. februar 2020 | Vlada ali volitve II. (1. del) | Vlada ali volitve II. (2. del) | Vlada ali volitve II. (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|400 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. februar 2020 | Koronavirus ante portas! (1. del) | Koronavirus ante portas! (2. del) | Koronavirus ante portas! (3. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|401 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. februar 2020 | Velika vrnitev Janeza Janše (1. del) | Velika vrnitev Janeza Janše (2. del) | Velika vrnitev Janeza Janše (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Miran Videtič |- | align=center|402 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. februar 2020 | Cepivo Janša in korona koalicija (1. del) | Cepivo Janša in korona koalicija (2. del) | Cepivo Janša in korona koalicija (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Edvard Kadič |- | align=center|403 | align=center|Bojan Požar | align=center|27. februar 2020 | Novinarji in mediji (1. del) | Novinarji in mediji (2. del) | Novinarji in mediji (3. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Matevž Tomšič |} === Marec 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #8ded5c; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #8ded5c; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #8ded5c; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #8ded5c; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #8ded5c; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #8ded5c; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background: #8ded5c; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|404 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. marec 2020 | Ubi Janšu! (1. del) | Ubi Janšu! (2. del) | Ubi Janšu! (3. del) | width=140|Roman Vodeb | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|405 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. marec 2020 | Janševe prioritete (1. del) | Janševe prioritete (2. del) | Janševe prioritete (3. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|406 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. marec 2020 | Kaj nam pušča Miro Cerar (1. del) | Kaj nam pušča Miro Cerar (2. del) | Kaj nam pušča Miro Cerar (3. del) | width=140|Novak | width=140|Mitja Čander |- | align=center|407 | align=center|Bojan Požar | align=center|5. marec 2020 | Janša tukaj, mediji kam (1. del) | Janša tukaj, mediji kam (2. del) | Janša tukaj, mediji kam (3. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|408 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. marec 2020 | Korona polomija = pandemija? (1. del) | Korona polomija = pandemija? (2. del) | Korona polomija = pandemija? (3. del) | width=140|Marjeta Kuhar | width=140|Blaž Mrevlje |- | align=center|409 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. marec 2020 | Korupcija na vrhovnem sodišču (1. del) | Korupcija na vrhovnem sodišču (2. del) | Korupcija na vrhovnem sodišču (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Miran Videtič |- | align=center|410 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. marec 2020 | Bo Janševa ekipa zmogla? (1. del) | Bo Janševa ekipa zmogla? (2. del) | Bo Janševa ekipa zmogla? (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|411 | align=center|Bojan Požar | align=center|12. marec 2020 | Skoraj milijarda evrov (1. del) | Skoraj milijarda evrov (2. del) | Skoraj milijarda evrov (3. del) | width=140|Norma Korošec | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|412 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. marec 2020 | Slovenija v boju s korono (1. del) | Slovenija v boju s korono (2. del) | Slovenija v boju s korono (3. del) | colspan=2 align=center width=140|Blaž Mrevlje |- | align=center|413 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. marec 2020 | Občine in koronavirus (1. del) | Občine in koronavirus (2. del) | Občine in koronavirus (3. del) | colspan=2 align=center width=140|Gregor Macedoni |- | align=center|414 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. marec 2020 | Korona ekonomija = velika pi*darija (1. del) | Korona ekonomija = velika pi*darija (2. del) | Korona ekonomija = velika pi*darija (3. del) | colspan=2 align=center width=140|Janez Šušteršič |- | align=center|415 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. marec 2020 | Koronavirus I. (1. del) | Koronavirus I. (2. del) | Koronavirus I. (3. del) | width=140|Miran Videtič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|416 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. marec 2020 | Prvi teden Janševe vlade (1. del) | Prvi teden Janševe vlade (2. del) | Prvi teden Janševe vlade (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|417 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. marec 2020 | Protikrizni paket! (1. del) | Protikrizni paket! (2. del) | Protikrizni paket! (3. del) | colspan=2 align=center width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|418 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. marec 2020 | SP-ji na zeleni veji (1. del) | SP-ji na zeleni veji (2. del) | SP-ji na zeleni veji (3. del) | width=140|Luka Juri | width=140|Špela Mesesnel |- | align=center|419 | align=center|Bojan Požar | align=center|26. marec 2020 | Koronavirus II. (1. del) | Koronavirus II. (2. del) | Koronavirus II. (3. del) | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|420 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. marec 2020 | #PKP1 in korona (1. del) | #PKP1 in korona (2. del) | #PKP1 in korona (3. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Ivan Simič |- | align=center|421 | align=center|Bojan Požar | align=center|31. marec 2020 | Koronavirus III. - epidemija in še histerija?! (1. del) | Koronavirus III. - epidemija in še histerija?! (2. del) | Koronavirus III. - epidemija in še histerija?! (3. del) | width=140|Roman Vodeb | width=140|Boštjan M. Turk |} === April 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #8CBED6; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #8CBED6; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #8CBED6; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #8CBED6; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #8CBED6; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #8CBED6; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background: #8CBED6; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|422 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. april 2020 | Virus ali Janša: kdo zmaguje? (1. del) | Virus ali Janša: kdo zmaguje? (2. del) | Virus ali Janša: kdo zmaguje? (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|423 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. april 2020 | Čeferinomanija (1. del) | Čeferinomanija (2. del) | Čeferinomanija (3. del) | width=140|Miran Videtič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|424 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. april 2020 | Protikrizni medijski paket (1. del) | Protikrizni medijski paket (2. del) | Protikrizni medijski paket (3. del) | colspan=2 align=center width=140|Bojan Požar |- | align=center|425 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. april 2020 | Fenomen Tanje Fajon (1. del) | Fenomen Tanje Fajon (2. del) | Fenomen Tanje Fajon (3. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|426 | align=center|Bojan Požar | align=center|15. april 2020 | Ustavno sodišče ali politični teater (1. del) | Ustavno sodišče ali politični teater (2. del) | Ustavno sodišče ali politični teater (3. del) | width=140|Aljuš Pertinač | width=140|Peter Gregorčič |- | align=center|427 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. april 2020 | Vladina črna sreda (1. del) | Vladina črna sreda (2. del) | Vladina črna sreda (3. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|428 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. april 2020 | V postelji s korono (1. del) | V postelji s korono (2. del) | V postelji s korono (3. del) | width=140|Edvard Kadič | width=140|Darko Mršič |- | align=center|429 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. april 2020 | Družbeni paraziti?! (1. del) | Družbeni paraziti?! (2. del) | Družbeni paraziti?! (3. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|430 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. april 2020 | Rokovnjači (1. del) | Rokovnjači (2. del) | Rokovnjači (3. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|431 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. april 2020 | Virus in teorije zarote (1. del) | Virus in teorije zarote (2. del) | Virus in teorije zarote (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Tone Tiselj |- | align=center|432 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. april 2020 | Fenomen RTV Slovenija (1. del) | Fenomen RTV Slovenija (2. del) | Fenomen RTV Slovenija (3. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Edvard Kadič |- | align=center|433 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. april 2020 | Kdo je lider levice? (1. del) | Kdo je lider levice? (2. del) | Kdo je lider levice? (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Sebastjan Jeretič |} === Maj 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #E3A857; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #E3A857; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #E3A857; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #E3A857; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #E3A857; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #E3A857; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background: #E3A857; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|434 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. maj 2020 | Kdo protestira? (1. del) | Kdo protestira? (2. del) | Kdo protestira? (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|435 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. maj 2020 | Šiško in varda med epidemijo (1. del) | Šiško in varda med epidemijo (2. del) | Šiško in varda med epidemijo (3. del) | colspan=2 align=center|Andrej Šiško |- | align=center|436 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. maj 2020 | Faktor pregled tedna! (1. del) | Faktor pregled tedna! (2. del) | Faktor pregled tedna! (3. del) | colspan=2 align=center|Bojan Požar |- | align=center|437 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. maj 2020 | Kdo kolesari? (1. del) | Kdo kolesari? (2. del) | Kdo kolesari? (3. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|438 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. maj 2020 | Kadri ali kadavri? (1. del) | Kadri ali kadavri? (2. del) | Kadri ali kadavri? (3. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Miloš Čirič |- | align=center|439 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. maj 2020 | Aleksandra Pivec (1. del) | Aleksandra Pivec (2. del) | Aleksandra Pivec (3. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Miran Videtič |- | align=center|440 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. maj 2020 | Vojna z mediji! (1. del) | Vojna z mediji! (2. del) | Vojna z mediji! (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|441 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. maj 2020 | Svoboda sovražnemu govoru? (1. del) | Svoboda sovražnemu govoru? (2. del) | Svoboda sovražnemu govoru? (3. del) | width=140|Vladimir B. | width=140|Tino Mamič |- | align=center|442 | align=center|Aljuš Pertinač<br>Bojan Požar | align=center|20. maj 2020 | colspan=3 align=center|Posebna oddaja s predsednikom republike o aktualnem političnem dogajanju, posneta v predsedniški palači | colspan=2 align=center|Borut Pahor |- | align=center|443 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. maj 2020 | Napad na policijsko postajo?! (1. del) | Napad na policijsko postajo?! (2. del) | Napad na policijsko postajo?! (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|444 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. maj 2020 | Pritisk na Janšo! (1. del) | Pritisk na Janšo! (2. del) | Pritisk na Janšo! (3. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|445 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. maj 2020 | Faktor tedna: Kdo bo novi predsednik? (1. del) | Faktor tedna: Kdo bo novi predsednik? (2. del) | Faktor tedna: Kdo bo novi predsednik? (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Matevž Tomšič |} === Junij 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F8B878; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #F8B878; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #F8B878; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #F8B878; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #F8B878; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #F8B878; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background: #F8B878; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|446 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. junij 2020 | Fenomen Tanje Fajon (1. del) | Fenomen Tanje Fajon (2. del) | Fenomen Tanje Fajon (3. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|447 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. junij 2020 | Država preganja Požarja (1. del) | Država preganja Požarja (2. del) | Država preganja Požarja (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Bojan Požar |- | align=center|448 | align=center|Bojan Požar | align=center|3. junij 2020 | Faktor tedna Dejan Židan (1. del) | Faktor tedna Dejan Židan (2. del) | Faktor tedna Dejan Židan (3. del) | width=140|Dejan Židan | width=140|Aljuš Pertinač |- | align=center|449 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. junij 2020 | Thompson da ali ne? (1. del) | Thompson da ali ne? (2. del) | Thompson da ali ne? (3. del) | width=140|Roman Vodeb | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|450 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. junij 2020 | Kolektorjev 2. tir? (1. del) | Kolektorjev 2. tir? (2. del) | Kolektorjev 2. tir? (3. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Miran Videtič |- | align=center|451 | align=center|Bojan Požar | align=center|10. junij 2020 | Faktor tedna: Aleš Hojs (1. del) | Faktor tedna: Aleš Hojs (2. del) | Faktor tedna: Aleš Hojs (3. del) | colspan=2 align=center|Aljuš Pertinač |- | align=center|452 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. junij 2020 | Janša in mediji (1. del) | Janša in mediji (2. del) | Janša in mediji (3. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|453 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. junij 2020 | Afera maske (1. del) | Afera maske (2. del) | Afera maske (3. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|454 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. junij 2020 | Faktor tedna: svoboda govora (1. del) | Faktor tedna: svoboda govora (2. del) | Faktor tedna: svoboda govora (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|455 | align=center|Bojan Požar | align=center|22. junij 2020 | Udba in akcija Sever (1. del) | Udba in akcija Sever (2. del) | Udba in akcija Sever (3. del) | width=140|Igor Omerza | width=140|Rado Pezdir |- | align=center|456 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. junij 2020 | Titov dvojnik (1. del) | Titov dvojnik (2. del) | Titov dvojnik (3. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|457 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. junij 2020 | Faktor tedna je Faktor! (1. del) | Faktor tedna je Faktor! (2. del) | Faktor tedna je Faktor!(3. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Marko Pavlišič |} == Četrta sezona == === September 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #FCF75E; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #FCF75E; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #FCF75E; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #FCF75E; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #FCF75E; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #FCF75E; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|458 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. september 2020 | Višegrad ali Berlin? (1. del) | Višegrad ali Berlin? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|459 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. september 2020 | Bitka med spoloma (1. del) | Bitka med spoloma (2. del) | width=140|Katarina Keček | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|460 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. september 2020 | Obračun z Aleksandro (1. del) | Obračun z Aleksandro (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Blaž Mrevlje |- | align=center|461 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. september 2020 | SLS connecting people (1. del) | SLS connecting people (2. del) | width=140|Marjan Podobnik | width=140|Miran Videtič |- | align=center|462 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. september 2020 | Kaos na Balkanu (1. del) | Kaos na Balkanu (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Darko Mršič |- | align=center|463 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. september 2020 | Mafija ali država? (1. del) | Mafija ali država? (2. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Krištof Zevnik |- | align=center|464 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. september 2020 | Minus v blagajni! (1. del) | Minus v blagajni! (2. del) | width=140|Janez Šušteršič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|465 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. september 2020 | Perić ni morilec (1. del) | Perić ni morilec (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|466 | align=center|Bojan Požar | align=center|23. september 2020 | Alojz Kovšca (1. del) | Alojz Kovšca (2. del) | width=140|Alojz Kovšca | width=140|Aljuš Pertinač |- | align=center|467 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. september 2020 | Politična maškarada (1. del) | Politična maškarada (2. del) | width=140|Edvard Kadič | width=140|Peter Gregorčič |- | align=center|468 | align=center|Bojan Požar | align=center|29. september 2020 | Biografija, kot je še ni bilo (1. del) | Biografija, kot je še ni bilo (2. del) | width=140|Igor Omerza | width=140|Jože Dežman |- | align=center|469 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. september 2020 | V primežu davkarije (1. del) | V primežu davkarije (2. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Miloš Čirič |} === Oktober 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #29AB87; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #29AB87; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #29AB87; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #29AB87; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #29AB87; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #29AB87; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|470 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. oktober 2020 | Roglič proti Pogačarju! (1. del) | Roglič proti Pogačarju! (2. del) | width=140|Tone Tiselj | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|471 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. oktober 2020 | Politična kultura ali tortura? (1. del) | Politična kultura ali tortura? (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|472 | align=center|Bojan Požar | align=center|7. oktober 2020 | Izza kongresa (1. del) | Izza kongresa (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Aljuš Pertinač |- | align=center|473 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. oktober 2020 | KUL ali KAK? (1. del) | KUL ali KAK? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|474 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. oktober 2020 | Nedeljsko zaprtje trgovin (1. del) | Nedeljsko zaprtje trgovin (2. del) | width=140|Vladimir Bilić | width=140|Tino Mamić |- | align=center|475 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. oktober 2020 | Šarec, Fajon ali Damijan? (1. del) | Šarec, Fajon ali Damijan? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|476 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. oktober 2020 | Socializem ali fašizem? (1. del) | Socializem ali fašizem? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|477 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. oktober 2020 | Pravosodje ali krivosodje? (1. del) | Pravosodje ali krivosodje? (2. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Rado Pezdir |- | align=center|478 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. oktober 2020 | Kaj in kako komunicira Janša (1. del) | Kaj in kako komunicira Janša (2. del) | width=140|Edvard Kadič | width=140|Bojan Požar |- | align=center|479 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. oktober 2020 | Janša ali korona? (1. del) | Janša ali korona? (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|480 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. oktober 2020 | Papež ali antikrist? (1. del) | Papež ali antikrist? (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Miran Videtič |- | align=center|481 | align=center|Bojan Požar | align=center|28. oktober 2020 | Kdo je kriv: vlada, opozicija ali mediji (1. del) | Kdo je kriv: vlada, opozicija ali mediji (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Marko Pavlišič |} === November 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F2C649; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #F2C649; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #F2C649; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #F2C649; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #F2C649; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #F2C649; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|482 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. november 2020 | Premagajmo korono! (1. del) | Premagajmo korono! (2. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Gorazd Kalan |- | align=center|483 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. november 2020 | Pasti korone (1. del) | Pasti korone (2. del) | width=140|Nina Bergant | width=140|Gašper Kramar |- | align=center|484 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. november 2020 | Faktor tedna: Trump! (1. del) | Faktor tedna: Trump! (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|485 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. november 2020 | Teror pred vrati (1. del) | Teror pred vrati (2. del) | width=140|Andrej Rupnik | width=140|Darko Mršič |- | align=center|486 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. november 2020 | Teror v Ljubljani (1. del) | Teror v Ljubljani (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|487 | align=center|Bojan Požar | align=center|11. november 2020 | Huda cenzura na poti (1. del) | Huda cenzura na poti (2. del) | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|488 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. november 2020 | Pahor ali Janša (1. del) | Pahor ali Janša (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|489 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. november 2020 | Slovenija po koroni (1. del) | Slovenija po koroni (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|490 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. november 2020 | Kaj je povedal Janša? (1. del) | Kaj je povedal Janša? (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Tino Mamić |- | align=center|491 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. november 2020 | Je Janša še kul? (1. del) | Je Janša še kul? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|492 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. november 2020 | Čigavi kadri? (1. del) | Čigavi kadri? (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|493 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. november 2020 | Korona menedžment (1. del) | Korona menedžment (2. del) | width=140|Andrej Rupnik | width=140|Blaž Mrevlje |- | align=center|494 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. november 2020 | Korona ali mi? (1. del) | Korona ali mi? (2. del) | width=140|Roman Vodeb | width=140|Edvard Kadič |} === December 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #CD5C5C; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #CD5C5C; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #CD5C5C; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #CD5C5C; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #CD5C5C; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #CD5C5C; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|495 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. december 2020 | Faktor tedna: Minister Vrtovec (1. del) | Faktor tedna: Minister Vrtovec (2. del) | width=140|Jernej Vrtovec | width=140|Bojan Požar |- | align=center|496 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. december 2020 | Virus in profi šport (1. del) | Virus in profi šport (2. del) | width=140|Alenka Dovžan | width=140|Tone Tiselj |- | align=center|497 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. december 2020 | Kdo nam vlada? (1. del) | Kdo nam vlada? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|498 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. december 2020 | Covid in EU poslanke (1. del) | Covid in EU poslanke (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|499 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. december 2020 | Državno ali javno? (1. del) | Državno ali javno? (2. del) | width=140|Matej Beltram | width=140|Krištof Zevnik |- | align=center|'''500''' | align=center|'''Aljuš Pertinač''' | align=center|'''14. december 2020''' | '''500. jubilejni Faktor (1. del)''' | '''500. jubilejni Faktor (2. del)''' | width=140|'''Vladimir Vodušek''' | width=140|'''Bojan Požar''' |- | align=center|501 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. december 2020 | Moravče, ekološka bomba (1. del) | Moravče, ekološka bomba (2. del) | width=140|Milan Balažic | width=140|Anton Komat |- | align=center|502 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. december 2020 | Si Janša zasluži nezaupnico? (1. del) | Si Janša zasluži nezaupnico? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|503 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. december 2020 | Faktor tedna: Zdravko Počivalšek (1. del) | Faktor tedna: Zdravko Počivalšek (2. del) | colspan=2 align=center|Zdravko Počivalšek |- | align=center|504 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. december 2020 | Zbogom, Forum 21 (1. del) | Zbogom, Forum 21 (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Tino Mamić |- | align=center|505 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. december 2020 | Drugačen božič (1. del) | Drugačen božič (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|506 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. december 2020 | Faktor leta = 2020 (1. del) | Faktor leta = 2020 (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|507 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. december 2020 | Faktor tedna: dr. Tina Bregant (1. del) | Faktor tedna: dr. Tina Bregant (2. del) | colspan=2 align=center|Tina Bregant |- | align=center|508 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. december 2020 | Potres! (1. del) | Potres! (2. del) | width=140|Domen Torkar | width=140|Darko Mršič |} === Januar 2021 === Bojana Požarja je januarja 2021 zamenjala Norma Brščić (roj. Korošec), ki je že s svojim tretjim vodenjem oddaje 21. januarja 2021 močno razburila javnost in s svojimi izjavami sprožila več prijav ter inšpekcijskih nadzorov. AKOS je julija televiziji TV3 odredil, naj »preneha s spodbujanjem rasne neenakopravnosti ter izzivanjem rasnega sovraštva in nestrpnosti.«<ref>{{Navedi splet|title=Akos: TV3 mora prenehati spodbujati rasno neenakopravnost in nestrpnost|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/akos-tv3-mora-prenehati-spodbujati-rasno-neenakopravnost-in-nestrpnost/586803|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-08-17|language=sl}}</ref> Inšpektorat za medije je avgusta 2021 za STA potrdil, »da so prejeli dve prijavi zaradi izjav na TV3, ki po mnenju prijavitelja javno spodbujajo k sovraštvu, nasilju in nestrpnosti. Ker gre za sume kaznivih dejanj, zoper izdajatelje pa niso predvidene sankcije po zakonu o medijih, je inšpektorat prijavi odstopil policiji.«<ref>{{Navedi splet|title=Inšpektorat za medije prijavo zoper izjave v oddaji Faktor predal policiji|url=https://www.dnevnik.si/1042971165|website=Dnevnik|accessdate=2021-08-17|archive-date=2021-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210817120500/https://www.dnevnik.si/1042971165|url-status=dead}}</ref> Od aprila 2021 Norma Brščič oddaje Faktor ne vodi več. Sporna oddaja številka 519 je bila že spomladi 2021 umaknjena iz arhiva na portalu YouTube.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=8yDTrLWJKIo&list=PLHtyZJ_6n0pxQUOwPpR4NMdvprSc8kvQk|title=seznam oddaj Faktor, sezona 2020/2021|accessdate=2021-08-17|website=YouTube.com}}</ref> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F75394; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #F75394; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #F75394; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #F75394; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #F75394; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #F75394; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|509 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. januar 2021 | Morilci med nami (1. del) | Morilci med nami (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|510 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. januar 2021 | Veselo(vo) Računsko sodišče (1. del) | Veselo(vo) Računsko sodišče (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|511 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. januar 2021 | Čas je za šport (1. del) | Čas je za šport (2. del) | width=140|Matej Erjavec | width=140|Metod Ropret |- | align=center|512 | align=center|Norma Brščič | align=center|7. januar 2021 | Nevladniki med korono (1. del) | Nevladniki med korono (2. del) | width=140|Roman Vodeb | width=140|Aljuš Pertinač |- | align=center|513 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. januar 2021 | Trumpova Amerika (1. del) | Trumpova Amerika (2. del) | width=140|Jernej Štromajer | width=140|Peter Gregorčič |- | align=center|514 | align=center|Norma Brščič | align=center|12. januar 2021 | Zavožen davčni sistem (1. del) | Zavožen davčni sistem (2. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|515 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. januar 2021 | Mediji med korono (1. del) | Mediji med korono (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|516 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. januar 2021 | Faktor tedna: Milan Kučan (1. del) | Faktor tedna: Milan Kučan (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|517 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. januar 2021 | Kdo je uničil Demos? (1. del) | Kdo je uničil Demos? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|518 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. januar 2021 | Nezaupnica komu? (1. del) | Nezaupnica komu? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|519 | align=center|Norma Brščič | align=center|20. januar 2021 | Kdo se boji svobode govora (1. del) | Kdo se boji svobode govora (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Tino Mamić |- | align=center|520 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. januar 2021 | Iskreni ali Rog? (1. del) | Iskreni ali Rog? (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Rado Pezdir |- | align=center|521 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. januar 2021 | Zakaj gre Slovenija domov? (1. del) | Zakaj gre Slovenija domov? (2. del) | width=140|Jernej Smisl | width=140|Tone Tiselj |- | align=center|522 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. januar 2021 | Afera Tomaž Vesel (1. del) | Afera Tomaž Vesel (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Edvard Kadič |- | align=center|523 | align=center|Norma Brščič | align=center|27. januar 2021 | Spolni nadlegovalci so med nami (1. del) | Spolni nadlegovalci so med nami (2. del) | width=140|Andreja Poljanec | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|524 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. januar 2021 | Kdo ali kaj preganja Janšo (1. del) | Kdo ali kaj preganja Janšo (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Marko Pavlišič |} === Februar 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #C08081; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #C08081; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #C08081; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #C08081; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #C08081; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #C08081; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|525 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. februar 2021 | Povežimo Slovenijo? (1. del) | Povežimo Slovenijo? (2. del) | width=140|Andrej Čuš | width=140|Franc Kangler |- | align=center|526 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. februar 2021 | Odvežimo Slovenijo (1. del) | Odvežimo Slovenijo (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|527 | align=center|Norma Brščič | align=center|3. februar 2021 | Kaj je narobe s slovensko levico? (1. del) | Kaj je narobe s slovensko levico? (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|528 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. februar 2021 | Šola med korono (1. del) | Šola med korono (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|529 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. februar 2021 | Kultura ali tortura? (1. del) | Kultura ali tortura? (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|530 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. februar 2021 | Faktor tedna: dr. Simona Kustec (1. del) | Faktor tedna: dr. Simona Kustec (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|531 | align=center|Norma Brščič | align=center|11. februar 2021 | Kaj se med epidemijo dogaja v glavah otrok (1. del) | Kaj se med epidemijo dogaja v glavah otrok (2. del) | width=140|Janja Grilc | width=140|Borut Pogačnik |- | align=center|532 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. februar 2021 | Čigava je univerza? (1. del) | Čigava je univerza? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|533 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. februar 2021 | Nezaupnica ali brezupnica (1. del) | Nezaupnica ali brezupnica (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Ivan Simič |- | align=center|534 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. februar 2021 | Sodna revolucija? (1. del) | Sodna revolucija? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Blaž Kovačič Mlinar |- | align=center|535 | align=center|Norma Brščič | align=center|18. februar 2021 | O nekulturnosti slovenskih kulturnikov (1. del) | O nekulturnosti slovenskih kulturnikov (2. del) | colspan=2 align=center|Vasko Simoniti |- | align=center|536 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. februar 2021 | Kako kul bo novi KUL? (1. del) | Kako kul bo novi KUL? (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|537 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. februar 2021 | Janša ali mediji? (1. del) | Janša ali mediji? (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|538 | align=center|Norma Brščič | align=center|24. februar 2021 | Trumpizem po Trumpu (1. del) | Trumpizem po Trumpu (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|539 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. februar 2021 | Bo Poklukar rešil zdravstvo? (1. del) | Bo Poklukar rešil zdravstvo? (2. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Matej Beltram |} === Marec 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #2E8B57; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #2E8B57; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #2E8B57; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #2E8B57; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #2E8B57; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #2E8B57; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|540 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. marec 2021 | Kdo v EU nas mara? (1. del) | Kdo v EU nas mara? (2. del) | width=140|Romana Tomc | width=140|Milan Brglez |- | align=center|541 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. marec 2021 | Medijska podoba Slovenije (1. del) | Medijska podoba Slovenije (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Bojan Požar |- | align=center|542 | align=center|Norma Brščič | align=center|3. marec 2021 | Privlačnost socializma (1. del) | Privlačnost socializma (2. del) | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Aljuš Pertinač |- | align=center|543 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. marec 2021 | Slovenija glavna v EU (1. del) | Slovenija glavna v EU (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|544 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. marec 2021 | 8. marec (1. del) | 8. marec (2. del) | width=140|Tjaša Jesenek | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|545 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. marec 2021 | Čeferinovanje na ustavnem (1. del) | Čeferinovanje na ustavnem (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Miran Videtič |- | align=center|546 | align=center|Norma Brščič | align=center|10. marec 2021 | Ali burke, minareti in halal sodijo v Evropo? (1. del) | Ali burke, minareti in halal sodijo v Evropo? (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|547 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. marec 2021 | Čigav bo 2. tir? (1. del) | Čigav bo 2. tir? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|548 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. marec 2021 | Eno leto vlade (1. del) | Eno leto vlade (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|549 | align=center|Norma Brščič | align=center|16. marec 2021 | Faktor tedna je notranji minister Aleš Hojs (1. del) | Faktor tedna je notranji minister Aleš Hojs (2. del) | colspan=2 align=center|Aleš Hojs |- | align=center|550 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. marec 2021 | Eno leto epidemije (1. del) | Eno leto epidemije (2. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|551 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. marec 2021 | Korupcija po 2. tiru (1. del) | Korupcija po 2. tiru (2. del) | width=140|Jože Duhovnik | width=140|Emil Milan Pintar |- | align=center|552 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. marec 2021 | Pa je šel rokomet (1. del) | Pa je šel rokomet (2. del) | width=140|Tone Tiselj | width=140|Rok Praznik |- | align=center|553 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. marec 2021 | Zdravstvena reforma! (1. del) | Zdravstvena reforma! (2. del) | width=140|Simon Podnar | width=140|Krištof Zevnik |- | align=center|554 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. marec 2021 | Prostozidarji med nami (1. del) | Prostozidarji med nami (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|555 | align=center|Norma Brščič | align=center|25. marec 2021 | Materinski dan in slovenska rodnost (1. del) | Materinski dan in slovenska rodnost (2. del) | width=140|Špela Peternel | width=140|Matjaž Gams |- | align=center|556 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. marec 2021 | Čigav predsednik je Janša? (1. del) | Čigav predsednik je Janša? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|557 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. marec 2021 | Janševa podoba v Evropi (1. del) | Janševa podoba v Evropi (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Tino Mamić |- | align=center|558 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. marec 2021 | Afera energetika (1. del) | Afera energetika (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Miran Videtič |} === April 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #4169E1; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #4169E1; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #4169E1; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #4169E1; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #4169E1; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #4169E1; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|559 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. april 2021 | Teorije zarote (1. del) | Teorije zarote (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|560 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. april 2021 | Kdo ubija šport? (1. del) | Kdo ubija šport? (2. del) | width=140|Matej Avanzo | width=140|Matej Oražem |- | align=center|561 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. april 2021 | Ustavna obtožba Janše (1. del) | Ustavna obtožba Janše (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|562 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. april 2021 | Kaj bo storil Počivalšek? (1. del) | Kaj bo storil Počivalšek? (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|563 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. april 2021 | Novi rektor (1. del) | Novi rektor (2. del) | width=140|Dragan Marušič | width=140|Igor Lukšič |- | align=center|564 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. april 2021 | Kdo si še upa govoriti? (1. del) | Kdo si še upa govoriti? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|565 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. april 2021 | Koga moti uber? (1. del) | Koga moti uber? (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Miran Videtič |- | align=center|566 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. april 2021 | Kdo nas vodi? (1. del) | Kdo nas vodi? (2. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|567 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. april 2021 | Korona na Balkanu (1. del) | Korona na Balkanu (2. del) | width=140|Suzana Luskovec | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|568 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. april 2021 | Afera non-paper (1. del) | Afera non-paper (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Darko Mršič |- | align=center|569 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. april 2021 | Analiza slovenske levice (1. del) | Analiza slovenske levice (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|570 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. april 2021 | Zbirokratizirana Slovenija (1. del) | Zbirokratizirana Slovenija (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Ivan Simič |- | align=center|571 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. april 2021 | Zakaj tehnika ni popularna? (1. del) | Zakaj tehnika ni popularna? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Mihael Sekavčnik |- | align=center|572 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. april 2021 | Je Superliga propadla? (1. del) | Je Superliga propadla? (2. del) | width=140|Matej Oražem | width=140|Tone Tiselj |} === Maj 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #ED9121; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #ED9121; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #ED9121; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #ED9121; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #ED9121; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #ED9121; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|573 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. maj 2021 | Do kdaj še epidemija (1. del) | Do kdaj še epidemija (2. del) | width=140|Dorjan Marušič | width=140|Dragan Marušič |- | align=center|574 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. maj 2021 | Razdeljena Slovenija (1. del) | Razdeljena Slovenija (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|575 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. maj 2021 | Živel 1. maj! (1. del) | Živel 1. maj! (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|576 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. maj 2021 | Faktor upora (1. del) | Faktor upora (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|577 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. maj 2021 | Afera STA (1. del) | Afera STA (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Dejan Verčič |- | align=center|578 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. maj 2021 | Po čem so človekove pravice (1. del) | Po čem so človekove pravice (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|579 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. maj 2021 | Epidemija kot politični projekt (1. del) | Epidemija kot politični projekt (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|580 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. maj 2021 | Ni prostora za starce (1. del) | Ni prostora za starce (2. del) | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Blaž Mrevlje |- | align=center|581 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. maj 2021 | Izrael vs. Palestinci (1. del) | Izrael vs. Palestinci (2. del) | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|582 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. maj 2021 | Zaton paradržavnega zdravstva? (1. del) | Zaton paradržavnega zdravstva? (2. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Krištof Zevnik |- | align=center|583 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. maj 2021 | Domovina je tednik (1. del) | Domovina je tednik (2. del) | width=140|Igor Vovk | width=140|Tino Mamić |- | align=center|584 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. maj 2021 | Quo vadis slovenski film? (1. del) | Quo vadis slovenski film? (2. del) | width=140|Nataša Bučar | width=140|Marcel Buh |- | align=center|585 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. maj 2021 | Izhod iz epidemije (1. del) | Izhod iz epidemije (2. del) | colspan=2 align=center|Tina Bregant |- | align=center|586 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. maj 2021 | Kaj je janšizem? (1. del) | Kaj je janšizem? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|587 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. maj 2021 | Vstaja ali državljanska vojna? (1. del) | Vstaja ali državljanska vojna? (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|588 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. maj 2021 | Kdo ima večino? (1. del) | Kdo ima večino? (2. del) | width=140|Marko Balažic | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|589 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. maj 2021 | Simič prevzema FURS (1. del) | Simič prevzema FURS (2. del) | colspan=2 align=center|Ivan Simič |} === Junij 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #DE3163; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #DE3163; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #DE3163; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #DE3163; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #DE3163; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #DE3163; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|590 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. junij 2021 | Je vstaja uspela? (1. del) | Je vstaja uspela? (2. del) | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|591 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. junij 2021 | Kaj sporoča Pahor (1. del) | Kaj sporoča Pahor (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|592 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. junij 2021 | Somrak pravne države (1. del) | Somrak pravne države (2. del) | width=140|Blaž Kovačič Mlinar | width=140|Vladimir Bilić |- | align=center|593 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. junij 2021 | Faktor tedna: Janez Šušteršič (1. del) | Faktor tedna: Janez Šušteršič (2. del) | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|594 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. junij 2021 | Fovšija brez meja (1. del) | Fovšija brez meja (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|595 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. junij 2021 | Kako nevarna je Levica? (1. del) | Kako nevarna je Levica? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|596 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. junij 2021 | Zakaj potrebujemo sindikate? (1. del) | Zakaj potrebujemo sindikate? (2. del) | width=140|Lidija Jerkič | width=140|Jakob Počivavšek |- | align=center|597 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. junij 2021 | Afera Jeretič (1. del) | Afera Jeretič (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Marko Balažic |- | align=center|598 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. junij 2021 | Šport do smrti (1. del) | Šport do smrti (2. del) | width=140|Miran Videtič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|599 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. junij 2021 | Po čem so diplome (1. del) | Po čem so diplome (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|600 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. junij 2021 | Faktor tedna: Slovenija (1. del) | Faktor tedna: Slovenija (2. del) | width=140|Dragan Marušič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|601 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. junij 2021 | Ženske v politiki (1. del) | Ženske v politiki (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|602 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. junij 2021 | Slepa pravica (1. del) | Slepa pravica (2. del) | width=140|Luka Martin Tomažič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|603 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. junij 2021 | Politika na dopustu (1. del) | Politika na dopustu (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|604 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. junij 2021 | 30 let tranzicije (1. del) | 30 let tranzicije (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Rado Pezdir |} == Peta sezona == === September 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #B3446C; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #B3446C; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #B3446C; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #B3446C; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #B3446C; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #B3446C; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|605 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. september 2021 | Faktor tedna: Zdravko Počivalšek (1. del) | Faktor tedna: Zdravko Počivalšek (2. del) | colspan=2 align=center|Zdravko Počivalšek |- | align=center|606 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. september 2021 | Zakaj je referendum uspel? (1. del) | Zakaj je referendum uspel? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|607 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. september 2021 | Janša vs. Fajon (1. del) | Janša vs. Fajon (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Darko Mršić |- | align=center|608 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. september 2021 | Prekleti Afganistan (1. del) | Prekleti Afganistan (2. del) | width=140|Boštjan Močnik | width=140|Primož Šterbenc |- | align=center|609 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. september 2021 | Faktor tedna: Matej Tonin (1. del) | Faktor tedna: Matej Tonin (2. del) | colspan=2 align=center|Matej Tonin |- | align=center|610 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. september 2021 | Slovenija bo Nemčija (1. del) | Slovenija bo Nemčija (2. del) | width=140|Andrej Vizjak | width=140|Robert Klun |- | align=center|611 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. september 2021 | Kdo ima oblast (1. del) | Kdo ima oblast (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|612 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. september 2021 | Kako ponosni smo Slovenci (1. del) | Kako ponosni smo Slovenci (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|613 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. september 2021 | Faktor tedna: Zvonko Černač (1. del) | Faktor tedna: Zvonko Černač (2. del) | colspan=2 align=center|Zvone Černač |- | align=center|614 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. september 2021 | Čigavi so protesti? (1. del) | Čigavi so protesti? (2. del) | width=140|Jernej Štromajer | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|615 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. september 2021 | Covid ekonomija (1. del) | Covid ekonomija (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|616 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. september 2021 | SMC z Gasom naprej (1. del) | SMC z Gasom naprej (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Marko Balažic |- | align=center|617 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. september 2021 | Se je KUL zakalkuliral? (1. del) | Se je KUL zakalkuliral? (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Darko Mršić |- | align=center|618 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. september 2021 | Kaj pa Telekom? (1. del) | Kaj pa Telekom? (2. del) | width=140|Andrej Vizjak | width=140|Miloš Čirič |- | align=center|619 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. september 2021 | Nestrpnost (1. del) | Nestrpnost (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|620 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. september 2021 | Vojna zakoncev Marčič Erjavec (1. del) | Vojna zakoncev Marčič Erjavec (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Roman Vodeb |} === Oktober 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #E03C31; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #E03C31; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #E03C31; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #E03C31; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #E03C31; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #E03C31; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|621 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. oktober 2021 | Faktor tedna: Zmago Jelinčič (1. del) | Faktor tedna: Zmago Jelinčič (2. del) | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič Plemeniti |- | align=center|622 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. oktober 2021 | Kdo bo potegnil ročno? (1. del) | Kdo bo potegnil ročno? (2. del) | width=140|Marko Balažic | width=140|Peter Gregorčič |- | align=center|623 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. oktober 2021 | Tschüss Angela (1. del) | Tschüss Angela (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|624 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. oktober 2021 | Komu še verjamemo? (1. del) | Komu še verjamemo? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Tino Mamić |- | align=center|625 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. oktober 2021 | Vzporedni mehanizem globoke države (1. del) | Vzporedni mehanizem globoke države (2. del) | width=140|Rado Pezdir | width=140|Igor Omerza |- | align=center|626 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. oktober 2021 | Slovenija v krizi vrednot (1. del) | Slovenija v krizi vrednot (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|627 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. oktober 2021 | Zakaj se ne cepimo? (1. del) | Zakaj se ne cepimo? (2. del) | width=140|Nina Majcen | width=140|Norma Brščič |- | align=center|628 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. oktober 2021 | Resni.ca (1. del) | Resni.ca (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|629 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. oktober 2021 | Energetska kriza (1. del) | Energetska kriza (2. del) | width=140|Denis Mancevič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|630 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. oktober 2021 | Kaos v zdravstvu (1. del) | Kaos v zdravstvu (2. del) | width=140|Tina Bregant | width=140|Matej Beltram |- | align=center|631 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. oktober 2021 | Dikaučič, Poklukar, Vizjak (1. del) | Dikaučič, Poklukar, Vizjak (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|632 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. oktober 2021 | Kako pogumen je Janša? (1. del) | Kako pogumen je Janša? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Marko Pavlišič |} === November 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #C19A6B; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #C19A6B; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #C19A6B; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #C19A6B; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #C19A6B; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #C19A6B; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|633 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. november 2021 | Kam gremo po smrti? (1. del) | Kam gremo po smrti? (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|634 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. november 2021 | Nas reši nov volilni sistem? (1. del) | Nas reši nov volilni sistem? (2. del) | width=140|Rado Bohinc | width=140|Ivan Svetlik |- | align=center|635 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. november 2021 | Zakaj ne obvladamo epidemije? (1. del) | Zakaj ne obvladamo epidemije? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|636 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. november 2021 | Vladni odloki ali ustava? (1. del) | Vladni odloki ali ustava? (2. del) | colspan=2 align=center|Blaž Kovačič Mlinar |- | align=center|637 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. november 2021 | Afera Vizjak (1. del) | Afera Vizjak (2. del) | width=140|Tino Mamić | width=140|Darko Mršić |- | align=center|638 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. november 2021 | Stop Gregorčiču (1. del) | Stop Gregorčiču (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Marko Balažic |- | align=center|639 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. november 2021 | Kdo napada Poljsko in EU? (1. del) | Kdo napada Poljsko in EU? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|640 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. november 2021 | Družba po pandemiji (1. del) | Družba po pandemiji (2. del) | width=140|Dragan Marušič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|641 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. november 2021 | Faktor tedna: dr. Janez Šušteršič (1. del) | Faktor tedna: dr. Janez Šušteršič (2. del) | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|642 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. november 2021 | Kdo in zakaj razbija Kranj? (1. del) | Kdo in zakaj razbija Kranj? (2. del) | colspan=2 align=center|Matjaž Rakovec |- | align=center|643 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. november 2021 | Koliko nas stane virus in zakaj? (1. del) | Koliko nas stane virus in zakaj? (2. del) | width=140|Benjamin Lukšič | width=140|Rok Spruk |- | align=center|644 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. november 2021 | Kako športni smo Slovenci? (1. del) | Kako športni smo Slovenci? (2. del) | width=140|Roman Vodeb | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|645 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. november 2021 | Grda politika (1. del) | Grda politika (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|646 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. november 2021 | Mafijska država (1. del) | Mafijska država (2. del) | colspan=2 align=center|Tino Mamić |- | align=center|647 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. november 2021 | Lepota po slovensko (1. del) | Lepota po slovensko (2. del) | width=140|Laura Škvorc | width=140|Hannah Koselj Marušič |- | align=center|648 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. november 2021 | Kaj pa državne firme? (1. del) | Kaj pa državne firme? (2. del) | width=140|Borut Fakin | width=140|Andrej Vizjak |- | align=center|649 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. november 2021 | Zakaj imamo interpelacije? (1. del) | Zakaj imamo interpelacije? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Darko Mršić |- | align=center|650 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. november 2021 | Rešitev za Covid?! (1. del) | Rešitev za Covid?! (2. del) | width=140|Dragan Marušič | width=140|Dorjan Marušič |} === December 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #77B5FE; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #77B5FE; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #77B5FE; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #77B5FE; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #77B5FE; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #77B5FE; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|651 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. december 2021 | Podli novinarji (1. del) | Podli novinarji (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|652 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. december 2021 | Šport je nasilje (1. del) | Šport je nasilje (2. del) | width=140|Darko Repenšek | width=140|Tone Tiselj |- | align=center|653 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. december 2021 | Je fašizem pojav levice? (1. del) | Je fašizem pojav levice? (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|654 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. december 2021 | Kdo je lider? (1. del) | Kdo je lider? (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Peter Gregorčič |- | align=center|655 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. december 2021 | Kam greš, Slovenija? (1. del) | Kam greš, Slovenija? (2. del) | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|656 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. december 2021 | Prebujeni ali pregnani? (1. del) | Prebujeni ali pregnani? (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|657 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. december 2021 | Konkretno brez omejitev (1. del) | Konkretno brez omejitev (2. del) | width=140|Vladimir Bilić | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|658 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. december 2021 | Tragedija na Dragonji (1. del) | Tragedija na Dragonji (2. del) | width=140|Tino Mamić | width=140|Darko Mršić |- | align=center|659 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. december 2021 | Energetski mrk (1. del) | Energetski mrk (2. del) | width=140|Mihael Sekavčnik | width=140|Mitja Uršič |- | align=center|660 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. december 2021 | Faktor tedna: Konzerva (1. del) | Faktor tedna: Konzerva (2. del) | colspan=2 align=center|Janez Zupan (Konzerva) |- | align=center|661 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. december 2021 | Bo Golob odnesel Janšo? (1. del) | Bo Golob odnesel Janšo? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|662 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. december 2021 | Ugovor vesti (1. del) | Ugovor vesti (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|663 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. december 2021 | Iz česa so sanje? (1. del) | Iz česa so sanje? (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|664 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. december 2021 | Faktor tedna: Kam bo šlo 300 milijonov? (1. del) | Faktor tedna: Kam bo šlo 300 milijonov? (2. del) | width=140|Borut Rončevič | width=140|Dragan Marušič |} === Januar 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #00BFFF; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #00BFFF; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #00BFFF; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #00BFFF; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #00BFFF; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #00BFFF; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|665 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. januar 2022 | Pasje leto 2021 (1. del) | Pasje leto 2021 (2. del) | width=140|Janez Šušteršič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|666 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. januar 2022 | Faktor 666: Hudič je med nami (1. del) | Faktor 666: Hudič je med nami (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|667 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. januar 2022 | Več otrok = stanovanje (1. del) | Več otrok = stanovanje (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|668 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. januar 2022 | Afera Expo Dubai (1. del) | Afera Expo Dubai (2. del) | width=140|Robert Klun | width=140|Andrej Vizjak |- | align=center|669 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. januar 2022 | Kdo ali kaj bo odločil(o) volitve? (1. del) | Kdo ali kaj bo odločil(o) volitve? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Dejan Verčič |- | align=center|670 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. januar 2022 | Bosenski sod smodnika (1. del) | Bosenski sod smodnika (2. del) | colspan=2 align=center|Darko Mršić |- | align=center|671 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. januar 2022 | Koga je izdal Janša? (1. del) | Koga je izdal Janša? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|672 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. januar 2022 | Cerkev in vera med epidemijo (1. del) | Cerkev in vera med epidemijo (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Janez Zupan |- | align=center|673 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. januar 2022 | Revolucija ali evolucija RTV? (1. del) | Revolucija ali evolucija RTV? (2. del) | width=140|Miran Videtič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|674 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. januar 2022 | Za višje plače (1. del) | Za višje plače (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|675 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. januar 2022 | Nacionalna športna sramota (1. del) | Nacionalna športna sramota (2. del) | width=140|Aleš Praznik | width=140|Vid Kavtičnik |- | align=center|676 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. januar 2022 | Virus v družini (1. del) | Virus v družini (2. del) | width=140|Katarina Kompan Erzar | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|677 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. januar 2022 | Drugačna epidemija (1. del) | Drugačna epidemija (2. del) | width=140|Dragan Marušič | width=140|Dorjan Marušič |- | align=center|678 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. januar 2022 | Eksodus Hravtov (1. del) | Eksodus Hravtov (2. del) | colspan=2 align=center|Tino Mamić |- | align=center|679 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. januar 2022 | Rusija-Ukrajina-ZDA (1. del) | Rusija-Ukrajina-ZDA (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|680 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. januar 2022 | Mrevlje proti mafiji (1. del) | Mrevlje proti mafiji (2. del) | colspan=2 align=center|Blaž Mrevlje |- | align=center|681 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. januar 2022 | Po čem so nove stranke? (1. del) | Po čem so nove stranke? (2. del) | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |} === Februar 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #D65282; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #D65282; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #D65282; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #D65282; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #D65282; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #D65282; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|682 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. februar 2022 | Afera Masleša (1. del) | Afera Masleša (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|683 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. februar 2022 | Pogi Team (1. del) | Pogi Team (2. del) | width=140|Blaž Debevec | width=140|Natan Gregorčič |- | align=center|684 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. februar 2022 | Olaj proti Gantarju (1. del) | Olaj proti Gantarju (2. del) | width=140|Vladimir Bilić | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|685 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. februar 2022 | Zakaj Golob že vodi (1. del) | Zakaj Golob že vodi (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|686 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. februar 2022 | Zakaj Uroš Zorman (1. del) | Zakaj Uroš Zorman (2. del) | colspan=2 align=center|Tone Tiselj |- | align=center|687 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. februar 2022 | Žena naj bo doma, čaka naj na moža (1. del) | Žena naj bo doma, čaka naj na moža (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|688 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. februar 2022 | 9. marec - kdo bo stavkal (1. del) | 9. marec - kdo bo stavkal (2. del) | width=140|Nives Počkar | width=140|Branimir Štrukelj |- | align=center|689 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. februar 2022 | Kako diha Vesna? (1. del) | Kako diha Vesna? (2. del) | width=140|Jasmina Jerant | width=140|Uroš Macerl |- | align=center|690 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. februar 2022 | Balkan ekspres (1. del) | Balkan ekspres (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Darko Mršić |- | align=center|691 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. februar 2022 | Vojna! - Zakaj je Putin napadel Ukrajino? (1. del) | Vojna! - Zakaj je Putin napadel Ukrajino? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|692 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. februar 2022 | Krinka epidemije (1. del) | Krinka epidemije (2. del) | width=140|Dragan Marušič | width=140|Dorjan Marušič |} === Marec 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #E52B50; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #E52B50; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #E52B50; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #E52B50; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #E52B50; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #E52B50; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|693 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. marec 2022 | Vojna ali sankcije (1. del) | Vojna ali sankcije (2. del) | colspan=2 align=center|Denis Mancevič |- | align=center|694 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. marec 2022 | Arhitekti KUL-a (1. del) | Arhitekti KUL-a (2. del) | width=140|Rado Bohinc | width=140|Ivan Svetlik |- | align=center|694 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. marec 2022 | Faktor Special: Borut Pahor (1. del) | Faktor Special: Borut Pahor (2. del) | colspan=2 align=center|Borut Pahor |- | align=center|696 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. marec 2022 | Zdravstvo.si (1. del) | Zdravstvo.si (2. del) | width=140|Matej Beltram | width=140|Krištof Zevnik |- | align=center|697 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. marec 2022 | Glorija za Glorio (1. del) | Glorija za Glorio (2. del) | width=140|Gloria Kotnik | width=140|Aco Sitar |- | align=center|698 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. marec 2022 | Raj za podjetnike (1. del) | Raj za podjetnike (2. del) | width=140|Tomaž Erjavec | width=140|Andrej Vizjak |- | align=center|699 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. marec 2022 | Za pravice gre (1. del) | Za pravice gre (2. del) | width=140|Blaž Kovačič Mlinar | width=140|Damir Ivančič |- | align=center|700 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. marec 2022 | Resnica o Ukrajini - kako v resnici poteka vojna (1. del) | Resnica o Ukrajini - kako v resnici poteka vojna (2. del) | width=140|Bogomil Ferfila | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|701 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. marec 2022 | Volilno soočenje - čemu služijo TV soočenja (1. del) | Volilno soočenje - čemu služijo TV soočenja (2. del) | width=140|Dejan Verčič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|702 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. marec 2022 | Kdo je zmerna desnica (1. del) | Kdo je zmerna desnica (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|703 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. marec 2022 | Kanabis (1. del) | Kanabis (2. del) | width=140|Gorazd Prah | width=140|Miloš Čirič |- | align=center|704 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. marec 2022 | Emancipacija žensk (1. del) | Emancipacija žensk (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|705 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. marec 2022 | Janša v Ukrajini (1. del) | Janša v Ukrajini (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|706 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. marec 2022 | Po čem so avtorske pravice? (1. del) | Po čem so avtorske pravice? (2. del) | width=140|Gal Gjurin | width=140|Tomaž Grubar |- | align=center|707 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. marec 2022 | Po Ukrajini Balkan? (1. del) | Po Ukrajini Balkan? (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Darko Mršić |- | align=center|708 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. marec 2022 | PRTV ali Janša TV? (1. del) | PRTV ali Janša TV? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Janez Zupan |- | align=center|709 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. marec 2022 | Kako rešiti Slovenijo? (1. del) | Kako rešiti Slovenijo? (2. del) | colspan=2 align=center|Matjaž Tomlje |- | align=center|710 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. marec 2022 | Analiza prvih predvolilnih soočenj (1. del) | Analiza prvih predvolilnih soočenj (2. del) | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|711 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. marec 2022 | SDM vs. MF: Zakaj mladi rinejo v politiko? (1. del) | SDM vs. MF: Zakaj mladi rinejo v politiko? (2. del) | width=140|Dominik Štrakl | width=140|Luka Goršek |- | align=center|712 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. marec 2022 | Politični profil Aleksandre Pivec (1. del) | Politični profil Aleksandre Pivec (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Marko Pavlišič |} === April 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #9FA91F; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #9FA91F; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #9FA91F; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #9FA91F; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #9FA91F; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #9FA91F; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|713 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. april 2022 | Kdo zmaguje v Ukrajini? (1. del) | Kdo zmaguje v Ukrajini? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|714 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. april 2022 | Ljubljana je/ni metropola (1. del) | Ljubljana je/ni metropola (2. del) | width=140|Mitja Slavinec | width=140|Uroš Prikl |- | align=center|715 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. april 2022 | Pravica do otrok (1. del) | Pravica do otrok (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|716 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. april 2022 | Fenomen Boscarol (1. del) | Fenomen Boscarol (2. del) | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|717 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. april 2022 | Boj za javno zdravstvo! (1. del) | Boj za javno zdravstvo! (2. del) | width=140|Matej Beltram | width=140|Krištof Zevnik |- | align=center|718 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. april 2022 | Zakaj cveti atletika? (1. del) | Zakaj sveti atletika? (2. del) | width=140|Tina Šutej | width=140|Roman Dobnikar |- | align=center|719 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. april 2022 | Politični čudež: Nestrankarska ljudska lista (1. del) | Politični čudež: Nestrankarska ljudska lista (2. del) | width=140|Polona Kambič | width=140|Gregor Kos |- | align=center|720 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. april 2022 | SD vs. NSi: Zakaj potrebujemo ženske v politiki (1. del) | SD vs. NSi: Zakaj potrebujemo ženske v politiki (2. del) | width=140|Nastja Trajkovič | width=140|Julija Humar |- | align=center|721 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. april 2022 | Faktor volilna napoved (1. del) | Faktor volilna napoved (2. del) | width=140|Janez Šušteršič | width=140|Igor Lukšič |- | align=center|722 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. april 2022 | Najboljša volilna kampanja je ... (1. del) | Najboljša volilna kampanja je ... (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Vladimir Bilić |- | align=center|723 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. april 2022 | Soočenje z napako (1. del) | Soočenje z napako (2. del) | colspan=2 align=center|Petra Culetto |- | align=center|724 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|Volilna nedelja<br>24. april 2022<br>18:30-20:00 | colspan=2 align=center|VOLITVE 2022: Kdo in kako nam bo krojil usodo naslednja štiri leta - komentarji v živo z izidi volitev | colspan=2 align=center|dr. Andrej Vizjak<br>dr. Dragan Marušič<br>Rudolf Moge |- | align=center|725 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. april 2022 | Zmagovalci in poraženci volitev (1. del) | Zmagovalci in poraženci volitev (2. del) | width=140|Bernard Nežmah | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|726 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. april 2022 | Kam so šli glasovi? (1. del) | Kam so šli glasovi? (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Gregor Kos |} === Maj 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #87e002; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #87e002; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #87e002; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #87e002; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #87e002; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #87e002; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|727 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. maj 2022 | Kako bo vladal Golob? (1. del) | Kako bo vladal Golob? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|728 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. maj 2022 | Kako skregani smo po volitvah? (1. del) | Kako skregani smo po volitvah? (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|729 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. maj 2022 | Kaj se dogaja v SD? (1. del) | Kaj se dogaja v SD? (2. del) | colspan=2 align=center|Marko Pavlišič |- | align=center|730 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. maj 2022 | Norčevanje Državne volilne komisije (1. del) | Norčevanje Državne volilne komisije (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|731 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. maj 2022 | Milijon za tednik Domovina (1. del) | Milijon za tednik Domovina (2. del) | width=140|Igor Vovk | width=140|Tino Mamić |- | align=center|732 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. maj 2022 | Nam grozi lakota? (1. del) | Nam grozi lakota? (2. del) | colspan=2 align=center|Niko Miholič |- | align=center|733 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. maj 2022 | Ekipa, da te skipa - kakšno vlado sestavlja Golob (1. del) | Ekipa, da te skipa - kakšno vlado sestavlja Golob (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Dragan Marušič |- | align=center|734 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. maj 2022 | Erotika v politiki (1. del) | Erotika v politiki (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|735 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. maj 2022 | Cena svobode (1. del) | Cena svobode (2. del) | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|736 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. maj 2022 | Pol milijarde pa gas - bo Loredan rešil zdravstvo? (1. del) | Pol milijarde pa gas - bo Loredan rešil zdravstvo? (2. del) | width=140|Marjeta Kuhar | width=140|Dorjan Marušič |- | align=center|737 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. maj 2022 | Zakaj opozicija nagaja? (1. del) | Zakaj opozicija nagaja? (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|738 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. maj 2022 | Slovo Janeza Janše? (1. del) | Slovo Janeza Janše? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|739 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. maj 2022 | Maribor ukradel naslov? (1. del) | Maribor ukradel naslov? (2. del) | colspan=2 align=center|Darko Mršić |- | align=center|740 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. maj 2022 | Dirka po Sloveniji (1. del) | Dirka po Sloveniji (2. del) | colspan=2 align=center|Tone Tiselj |- | align=center|741 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. maj 2022 | Janša ni Orban! (1. del) | Janša ni Orban! (2. del) | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|742 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. maj 2022 | Faktor tedna: Ali Sloveniji grozi bankrot? (1. del) | Faktor tedna: Ali Sloveniji grozi bankrot? (2. del) | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |} === Junij 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #ECB176; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #ECB176; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #ECB176; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #ECB176; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #ECB176; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #ECB176; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|743 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. junij 2022 | Vojna s Hrvaško? (1. del) | Vojna s Hrvaško? (2. del) | width=140|Tino Mamić | width=140|Darko Mršić |- | align=center|744 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. junij 2022 | Do kdaj še Ukrajina? (1. del) | Do kdaj še Ukrajina? (2. del) | width=140|Bogomil Ferfila | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|745 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. junij 2022 | Psihološki profil Goloba (1. del) | Psihološki profil Goloba (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|746 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. junij 2022 | Kdo bo predsednik republike? (1. del) | Kdo bo predsednik republike? (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|747 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. junij 2022 | Pravna svoboda - o reviziji odločitev prejšnje vlade (1. del) | Pravna svoboda - o reviziji odločitev prejšnje vlade (2. del) | width=140|Blaž Kovačič Mlinar | width=140|Vladimir Bilić |- | align=center|748 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. junij 2022 | Svoboda revanšizma (1. del) | Svoboda revanšizma (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Janez Zupan |- | align=center|749 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. junij 2022 | Čigava je znanost? (1. del) | Čigava je znanost? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Dragan Marušič |- | align=center|750 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. junij 2022 | Kdo leti z Golobom? (1. del) | Kdo leti z Golobom? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|751 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. junij 2022 | Po čem bo elektrika? (1. del) | Po čem bo elektrika? (2. del) | width=140|Janez Kopač | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|753 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. junij 2022 | Kaj je umetnost? (1. del) | Kaj je umetnost? (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|754 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. junij 2022 | Svoboda ali diktatura? (1. del) | Svoboda ali diktatura? (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Darko Mršić |- | align=center|755 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. junij 2022 | Faktor Special: Simič se vrača! (1. del) | Faktor Special: Simič se vrača! (2. del) | colspan=2 align=center|Ivan Simič |- | align=center|756 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. junij 2022 | Koliko regij bo imela Slovenija? (1. del) | Koliko regij bo imela Slovenija? (2. del) | width=140|Gregor Macedoni | width=140|Vladimir Prebilič |} == Šesta sezona == === September 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #E97451; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #E97451; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #E97451; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #E97451; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #E97451; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|757 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. september 2022 | 100 dni vlade: Bo Golobova ekipa kos nalogi? | width=140|Igor Lukšič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|758 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. september 2022 | Afera Smodej/Uranjek: Kaj vemo in zakaj se dogaja? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|759 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. september 2022 | Zakaj je Golob odstrelil Kosa: Kaj se skriva za odstopom Marte Kos? | width=140|Tino Mamić | width=140|Darko Mršić |- | align=center|760 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. september 2022 | Faktor tedna: Vladimir Prebilič: Kako mediji poskušajo krojiti volitve | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|761 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. september 2022 | Čigava spužva je civilna družba? | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|762 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. september 2022 | Vroča politična jesen: Faktor analiza z dr. Bernardom Nežmahom | colspan=2 align=center|Bernard Nežmah |- | align=center|763 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. september 2022 | Novi mediji: Kaj poganja nove medije in zakaj? | Matevž Tomšič | Janez Zupan |- | align=center|764 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. september 2022 | Golobonomija: Intervju z dr. Janezom Šušteršičem | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|765 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. september 2022 | Afera Eurobasket: Faktor analiza izpada v četrtfinalu | Tone Tiselj | Roman Vodeb |- | align=center|766 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. september 2022 | Vse je usoda: Kaj se lahko naučimo iz zgodbe Matjaža Tomljeta? | colspan=2 align=center|Matjaž Tomlje |- | align=center|767 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. september 2022 | Zdravstveni kolaps: Se bo naše zdravstvo uničilo samo? | Dorjan Marušič | Dragan Marušič |- | align=center|768 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. september 2022 | Balkanska mentaliteta: Kaj so počeli naši košarkarji na Eurobasketu? | Matej Petek | Blaž Bertalanič |- | align=center|769 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. september 2022 | Faktor analiza - Ukrajina: Kako se bo končala vojna v Ukrajini? | colspan=2 align=center|Bogomil Ferfila |- | align=center|770 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. september 2022 | Faktor intervju: Pogovor s predsednikom NSi Matejem Toninom | colspan=2 align=center|Matej Tonin |- | align=center|771 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. september 2022 | Kdo bo predsednik: Faktor napoved kdo bo novi predsednik | Igor Lukšič | Marko Pavlišič |- | align=center|772 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. september 2022 | AntiDavos: Zakaj se splača boriti proti novemu svetovnemu redu? | Tomaž Mastnak | Dragan Marušič |- |} === Oktober 2022 === Stalni komentator Roman Vodeb je maja 2023 s strani policije prejel globo zaradi izrečenih besed v oddaji ''Faktor #784: Faktor profil - Urška Klakočar Zupančič'', ki je bila premierno predvajana 20. oktobra 2022. V globi je zapisano, da se je ''vedel na nesramen in žaljiv način, s takšnim vedenjem pa je pri navedeni vzbudil občutek ponižanosti in prizadetosti''.<ref>{{Navedi splet|title=Globa za znanega psihoanalitika, ker je žalil Urško Klakočar Zupančič|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/globa-za-znanega-psihoterapevta-ker-je-zalil-ursko-klakocar-zupancic-405675|website=zurnal24.si|accessdate=2023-10-01|language=sl}}</ref> Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) je nato septembra 2023 odredila, da se ob vsakem ponovnem predvajanju te oddaje predvaja tekstovno obvestilo: "V oddaji je bilo s strani agencije AKOS ugotovljeno spodbujanje sovraštva do skupine oseb ali člana take skupine na podlagi spola." V nasprotnem primeru televiziji TV3 Slovenija grozi 500 evrov globe.<ref>{{Navedi splet|title=To oddajo je treba umakniti, sicer grozi 500 evrov globe|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/to-je-treba-storiti-z-oddajo-faktor-sicer-akos-grozi-s-500-evri-globe-412717|website=zurnal24.si|accessdate=2023-10-01|language=sl}}</ref> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #FF4500; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #FF4500; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #FF4500; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #FF4500; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #FF4500; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|773 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. oktober 2022 | Zakaj stavka RTV: Kaj nam pove stavka na RTV Slovenija? | Matevž Tomšič | Roman Vodeb |- | align=center|774 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. oktober 2022 | Kdo je ukradel volitve: Kdo je ukradel volitve v BiH? | Tino Mamić | Darko Mršič |- | align=center|775 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. oktober 2022 | Je Biden pri sebi: Kdo fura Ameriko in zakaj želi uničiti Evropo? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|776 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. oktober 2022 | Je papež še katolik: Je papež Frančišek še katolik? | Norma Brščič | Janez Zupan |- | align=center|777 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. oktober 2022 | Prva soočenja: Kaj je obeležilo prva predvolilna TV soočenja? | Lucija Šikovec Ušaj | Igor Lukšič |- | align=center|778 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. oktober 2022 | Tovarne delavcem: Kako daleč od ekonomske demokracije je Slovenija? | colspan=2 align=center|Aleksandra Kanjuo Mrčela |- | align=center|779 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. oktober 2022 | RTV je/ni javni servis: Je RTV Slovenija še javni servis? | Matevž Tomšič | Boštjan M. Turk |- | align=center|780 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. oktober 2022 | Rešitev za Ukrajino: Kaj lahko ustavi nesmiselno morijo? | Bernard Brščič | Marko Pavlišič |- | align=center|781 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. oktober 2022 | Živ ali mrtev: Ali naš zdravstveni sistem še diha? | colspan=2 align=center|Samo Fakin |- | align=center|782 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. oktober 2022 | Po Pahorju Pahor: Kakšen naj bo novi predsednik republike? | Tino Mamić | Janez Zupan |- | align=center|783 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. oktober 2022 | Logar, Pirc Musarjeva, Brglez: Kdo bo zmagovalec 1. kroga? | Norma Brščič | Darko Mršić |- | align=center|784 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. oktober 2022 | Faktor profil - Urška Klakočar Zupančič | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|785 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. oktober 2022 | Kdo je zmagal: Kdo je zmagal v 1. krogu predsedniških volitev? | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|786 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. oktober 2022 | Moderni gladiatorji: Zakaj med alpskimi smučarji kosijo poškodbe? | colspan=2 align=center|Aco Sitar |- | align=center|787 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. oktober 2022 | Leva ali desna sredina: Čigava kandidata sta v drugem krogu? | Lucija Šikovec Ušaj | Marko Pavlišič |- | align=center|788 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. oktober 2022 | Berufs verbot: Zakaj se intelektualcem pri nas ne splača govoriti resnice? | Tomaž Mastnak | Dragan Marušič |- |} === November 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #DE3163; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #DE3163; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #DE3163; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #DE3163; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #DE3163; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|789 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. november 2022 | Fajn je biti svetnik: Zakaj je lepo biti občinski svetnik? | colspan=2 align=center|Damir Ivančič |- | align=center|790 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. november 2022 | Kam gre Slovenija: Kako naj se neodvisno od levo/desno razvijamo? | Benjamin Leskovec | Primož Cimerman |- | align=center|791 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. november 2022 | Afera ograja: Kaj se dogaja na naši južni meji in zakaj? | Nina Bojović | Andrej Rupnik |- | align=center|792 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. november 2022 | Nataša Pirc Musar ali Anže Logar: Kdo bo novi Pahor? | Igor Lukšič | Andrej Vizjak |- | align=center|793 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. november 2022 | Slovenski Trump: Kakšna predsednica bo Nataša Pirc Musar? | Marko Pavlišič | Tino Mamić |- | align=center|794 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. november 2022 | Logar: Je Anže Logar poraženec ali zmagovalec predsedniških volitev? | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- | align=center|795 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. november 2022 | Politika je kurba: Kako pošteni so naši politiki? | Darko Mršić | Janez Zupan |- | align=center|796 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. november 2022 | Lokalne volitve - bitka za Domžale: Kdo bo novi župan? | Boštjan Deželak | Matej Oražem |- | align=center|797 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. november 2022 | Za javno RTV: Čigava bo RTV, desna, leva, od nikogar ali od vseh? | colspan=2 align=center|Peter Gregorčič |- | align=center|798 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. november 2022 | Kura brez glave: Zakaj Slovenija vodi brezglavo migracijsko politiko? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|799 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. november 2022 | Feminizem in LGBT: Ideologija feminizma in LGBT v slovenski politiki | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|800 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. november 2022 | Za ali proti upokojencem: Kaj je res in kaj ne glede dolgotrajne oskrbe? | colspan=2 align=center|Zvone Černač |- | align=center|801 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. november 2022 | Zmagovalci in poraženci: Zmagovalci in poraženci vroče politične jeseni | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|802 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. november 2022 | Zločin iz sovraštva: Kaj želi doseči vlada z zločinom iz sovraštva? | Lucija Šikovec Ušaj | Damir Ivančič |- | align=center|803 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. november 2022 | Ilegalni 8. marec: Zakaj je Inštitut 8. marec ilegalna politična stranka? | Darko Mršić | Marko Pavlišič |} === December 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #C30F16; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #C30F16; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #C30F16; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #C30F16; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #C30F16; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|804 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. december 2022 | Umazana kampanja: Zakaj so politične kampanje zmeraj bolj umazane? | Nina Bojović | Peter Merše |- | align=center|805 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. december 2022 | Ko ožge Meduza: Predstavljamo novo politično vplivnico | colspan=2 align=center|Tanja Brkić |- | align=center|806 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. december 2022 | Jebeno jih je več: Kaj sploh še ostane desnici? | Norma Brščič | Boštjan M. Turk |- | align=center|807 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. december 2022 | Levi populizem: Zakaj finance letijo v nebo? | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|808 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. december 2022 | Zakaj ženske zaslužijo manj: Kaj generira razlike v plačah? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|809 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. december 2022 | Golob brez Bobnarce: Zakaj je premier Golob nagnal ministrico Bobnar? | Andrej Rupnik | Igor Lukšič |- | align=center|810 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. december 2022 | Na muhi dacarjev: Zakaj bi nam FURS rad tajno sledil? | colspan=2 align=center|Blaž Kovačič Mlinar |- | align=center|811 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. december 2022 | Svoboda v nevarnosti: Zakaj je svoboda nenadoma ogrožena? | Bernard Brščič | Marko Pavlišič |- | align=center|812 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. december 2022 | Civilna družba goni Goloba: Bo civilna družba Golobu v pogubo? | colspan=2 align=center|Darko Mršić |- | align=center|813 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. december 2022 | Jebeš svobodo: Faktor presek leta, kot ga še ni bilo! | colspan=2 align=center|Katarina Keček |- | align=center|814 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. december 2022 | Kam je izginila korona: Povest o epidemiji, ki to več ni | Dragan Marušič | Dorjan Marušič |- | align=center|815 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. december 2022 | Katarski Messi-ja: Vse o zakulisju SP v nogometu | colspan=2 align=center|Rok Viškovič |- | align=center|816 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. december 2022 | Kako uspeti s svojo firmo: Digitalizacija in internacionalizacija podjetij | Andrej Vizjak | Aleksander Bastl |- | align=center|817 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. december 2022 | Pokvarjen božič: Faktor special z Romanom Vodebom | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|818 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. december 2022 | Parada ponosa: Zakaj vladajoči spominjajo na parado ponosa? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|819 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. december 2022 | Operacija Nande: Vse o reševanju vojaka/nanduja Nandeta | colspan=2 align=center|Janez Cetin |- |} === Januar 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #50A3C6; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #50A3C6; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #50A3C6; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #50A3C6; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #50A3C6; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|820 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. januar 2023 | Politična inventura 2022: Vse politično o letu, ki je za nami | Marko Pavlišič | Boštjan M. Turk |- | align=center|821 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. januar 2023 | Politična inventura 2022: Vse preostalo politično o letu, ki je za nami | Igor Lukšič | Matevž Tomšič |- | align=center|822 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. januar 2023 | Guru/Chef Golob: Zakaj premier misli, da je Ana Roš? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|823 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. januar 2023 | Energetska kapitulacija: Zakaj Slovenija ostaja brez energije? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|824 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. januar 2023 | Kdo žaga 4. vejo oblasti: Zakaj Svoboda goni neodvisne medije? | Tino Mamić | Janez Zupan |- | align=center|825 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. januar 2023 | Mama Falcone: Zakaj je UKZ idealna mešanica Kalimera in Ostržka? | Lucija Šikovec Ušaj | Darko Mršić |- | align=center|826 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. januar 2023 | Energetska (ne)varnost: Kako energetsko (ne)varna je Slovenija? | colspan=2 align=center|Mihael Sekavčnik |- | align=center|827 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. januar 2023 | Anti-Janša populizem: Zakaj je bolj nevaren od janšizma? | colspan=2 align=center|Marko Pavlišič |- | align=center|828 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. januar 2023 | Čista jeba: Zakaj je vlada razjebala plačni sistem? | Igor Lukšič | Dragan Marušič |- | align=center|829 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. januar 2023 | Golobje zdravstvo: Zakaj je napovedana zdravstvena reforma golob na strehi? | Simon Podnar | Matej Beltram |- | align=center|830 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. januar 2023 | Primer Dijane Đuđić: Faktor kriminalka z dr. Radom Pezdirjem | colspan=2 align=center|Rado Pezdir |- | align=center|831 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. januar 2023 | Glas upokojencev: Kdo in zakaj dviguje slovenske upokojence? | Pavel Rupar | Andrej Peterle |- | align=center|832 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. januar 2023 | Vojna za mir: Slovenija v vrtincu krize | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|833 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. januar 2023 | So ženske še ženske: In kaj so potem moški? | Norma Brščič | Darko Mršić |- | align=center|834 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. januar 2023 | Utišajmo Vodeba: Zakaj Urška Klakočar pošilja policijo nad Romana? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|835 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. januar 2023 | Oživljamo konservatizem: Debata o konservatizmu v Sloveniji | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|836 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. januar 2023 | Kdo vse ruši Goloba: Kdo vse strelja na golobjo jato? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- |} === Februar 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #22E4AC; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #22E4AC; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #22E4AC; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #22E4AC; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #22E4AC; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|837 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. februar 2023 | Reforma naj bo: Kaj vse moramo spremeniti v zdravstvu in šolstvu? | Dorjan Marušič | Dragan Marušič |- | align=center|838 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. februar 2023 | Popolna vlada: Kaj manjka Golobovi vladi, da bo popolna? | Tino Mamić | Marko Pavlišič |- | align=center|839 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. februar 2023 | Operacija Svetlana: Kaj pomeni resničnostni šov v Cankarjevem domu? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|840 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. februar 2023 | Pravi hendikep: Kako je biti resnično hendikepiran v Sloveniji? | colspan=2 align=center|Elena Pečarič |- | align=center|841 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. februar 2023 | Operacija Adria Airways: Kako in zakaj so nam ukradli nacionalnega letalskega prevoznika? | Meira Hot | Rado Pezdir |- | align=center|842 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. februar 2023 | Proruska zunanja politika: Ali Slovenija vodi prorusko zunanjo politiko? | Bernard Brščič | Boštjan M. Turk |- | align=center|843 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. februar 2023 | Za naravo: Kdo za lasten profit pustoši našo naravo? | Maja Marčič | Renato Volker |- | align=center|844 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. februar 2023 | V čem je fora: Zakaj 8. marec podpira vse, ki protestirajo proti vladi? | Darko Mršić | Janez Zupan |- | align=center|845 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. februar 2023 | Reciklaža in/ali blamaža: Kaj prinašajo ministri propadlih LMŠ & SAB? | Igor Lukšič | Marko Pavlišič |- | align=center|846 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. februar 2023 | Bitka za otroke: Zakaj sodišče otroke, ki sredi noči bežijo k materi, vztrajno vrača očetu? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|847 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. februar 2023 | Vklopi razum, (ne)tiskaj račun: Zakaj je ponovno obvezno izdati račun? | Ivan Simič | Tino Mamić |- |} === Marec 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #93C572; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #93C572; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #93C572; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #93C572; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #93C572; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|848 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. marec 2023 | Papa Maserati: Koga ali kaj nervira Snežič? | colspan=2 align=center|Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|849 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. marec 2023 | Moderne konservativke: Zakaj so nove konservativke vse bolj moderne? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|850 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. marec 2023 | Interpelacija podnebnega štrajka: Kaj imata skupno interpelacija vlade in podnebni štrajk? | Marko Pavlišič | Boštjan M. Turk |- | align=center|851 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. marec 2023 | Zelena ekonomija = ornk pizdarija: Zakaj je zelena ekonomija pizdarija? | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|852 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. marec 2023 | So ženske še ženske: Kam in zakaj vse bolj izginja feminilnost žensk? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|853 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. marec 2023 | Evangelij po Ruparju: Je Rupar Mussolini ali Orleanska upokojencev? | Pavel Rupar | Andrej Peterle |- | align=center|854 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. marec 2023 | Holobocija: Zakaj se premier Golob vse bolj zapleta? | Matevž Tomšič | Tino Mamić |- | align=center|855 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. marec 2023 | Mehki Č: Je bil to res razlog za izbris? | colspan=2 align=center|Darko Mršić |- | align=center|856 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. marec 2023 | Zbogom, Holob: Alenka, Tatjana ali Urška, katera ga bo nadomestila? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- | align=center|857 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. marec 2023 | Pod(r)imo odgrajo: Zakaj politika ne more pustiti ograje na meji pri miru? | colspan=2 align=center|Nina Bojović |- | align=center|858 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. marec 2023 | Kitajski mir ali ameriška vojna: Bo zmagal kitajski mir ali ameriška vojna? | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|859 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. marec 2023 | Sovraštveni govor, resno?: Kaj za vraga je sovraštveni govor? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|860 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. marec 2023 | Afera ljubljanski drekovod: Zakaj je Zoki močnejši od podnebja in čiste pitne vode? | Marko Pavlišič | Boštjan M. Turk |- | align=center|861 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. marec 2023 | Mati, kave bi: Cankarjanska mati materinskega dne 2023 | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|862 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. marec 2023 | Influencerji: Kdo so top mnenjski voditelji v Sloveniji? | Darko Mršić | Janez Zupan |- | align=center|863 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. marec 2023 | Rusija in Ukrajina: Kako se je vse skupaj začelo? | colspan=2 align=center|Polona Frelih |- | align=center|864 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. marec 2023 | Nemčija DA ali NE: Kako blizu je EP slovenski nogometni reprezentanci? | colspan=2 align=center|Rok Viškovič |- | align=center|865 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. marec 2023 | Pax Americana ali Pax Sinae: Se nam po stoletju ameriške prevlade obeta nov svetovni hegemon? | Tomaž Mastnak | Dragan Marušič |- |} === April 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #CAE00D; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #CAE00D; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #CAE00D; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #CAE00D; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #CAE00D; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|866 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. april 2023 | Prvoaprilska ofenziva na Slovenijo: Ein Reich, ein Volker, ein Rene | colspan=2 align=center|Renato Volker |- | align=center|867 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. april 2023 | Taubi und Tina: Kako sta Golob in Gabrova spremenila vladno politiko v resničnostni šov? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|868 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. april 2023 | Bo vlada preživela: Lahko Golobova vlada preživi vse, kar jo čaka in kar si je skuhala sama? | width=140|Igor Lukšič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|869 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. april 2023 | Reforma Tina Gaber: Kako je spremenila sebe in kako Slovenijo? | colspan=2 align=center|Marko Pavlišič |- | align=center|870 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. april 2023 | Francija in Izrael v plamenih: Je zahodnega tipa demokracije konec? | Bernard Brščič | Boštjan M. Turk |- | align=center|871 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. april 2023 | Naskok na RTV: Kaj želi doseči vlada z naskokom na RTV Slovenija? | Tino Mamić | Darko Mršić |- | align=center|872 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. april 2023 | Bogovi v belem: Kako radi še imamo naše zdravnike? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- | align=center|873 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. april 2023 | Na muhi Janše in Goloba: Ali lahko NSi politično preživi navzkrižni ogenj SDS in Gibanja Svoboda? | Bernard Brščič | Peter Merše |- | align=center|874 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. april 2023 | Afera Nika Barič: Vse o zakulisju afere, ki trese košarkarsko Slovenijo | Tone Tiselj | Roman Vodeb |- | align=center|875 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. april 2023 | Feministična zunanja politika: Analiza feministične zunanje politike | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|876 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. april 2023 | Vojna proti kmetu: Kdo vodi vojni proti kmetu in na čigavi strani smo? | Maja Marčič | Janez Cetin |- | align=center|877 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. april 2023 | Ljudska vstaja: Kaj pomenijo pomladni protesti proti vladi? | Pavel Rupar | Andrej Peterle |- | align=center|878 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. april 2023 | Otroški kriminal: Komu ustreza in zakaj ga ne moremo ustaviti? | Hajdi Korošec Jazbinšek | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|879 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. april 2023 | Dan upora: Kdo se pri nas sploh še upira? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- |} === Maj 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #FFB200; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #FFB200; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #FFB200; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #FFB200; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #FFB200; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|880 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. maj 2023 | Titanik Golob: Če je Golob Titanik, kaj je potem ledena gora? | colspan=2 align=center|Janez Zupan |- | align=center|881 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. maj 2023 | Do kdaj še vojna: Komu še koristi vojna v Ukrajini? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|882 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. maj 2023 | Stavka na RTV: Je res prerasla v družbeno gibanje za ohranitev RTV? | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|883 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. maj 2023 | Od plače se ne da živet: Od česa živimo Slovenci? | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- | align=center|884 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. maj 2023 | 13-letni psihopat: Zakaj je najstnik pobijal sošolce in kaj bo še sledilo? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|885 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. maj 2023 | Je naša šola varna: Ali nas država sili, da šolamo otroke na domu? | Norma Brščič | Darko Mršić |- | align=center|886 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. maj 2023 | Svet ni pravičen: Kaj pa Slovenija? | Igor Lukšič | Dragan Marušič |- | align=center|887 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. maj 2023 | Odgovoren za zdravje: Analiza stanja in strokovna ocena epidemičnih ukrepov | Sabina Senčar | Petra Mihalek Novak |- | align=center|888 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. maj 2023 | 250 evrov: Toliko je po novem cena svobode govora | colspan=2 align=center|Peter Merše |- | align=center|889 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. maj 2023 | Škofjeloški pasijon: Koga so užalili škofjeloški študentje in zakaj se zanje opravičuje Borut Pahor? | Tino Mamić | Janez Zupan |- | align=center|890 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. maj 2023 | Državljanska vojna 2.0: Kdo si je bolj želi, Janša ali Golob? | Marko Pavlišič | Boštjan M. Turk |- | align=center|891 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. maj 2023 | Kam spada Slovenija: Na Balkan ali v Evropo? | colspan=2 align=center|Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|892 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. maj 2023 | Kdo še potrebuje kmete: Ali kmetijstvo res uničuje Slovenijo? | Meta Vrhunc | Maja Marčič |- | align=center|893 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. maj 2023 | Jovanka Broz: Portret najpomembnejše Titove ženske | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|894 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. maj 2023 | Golobje levite: Kako leva je vlada Roberta Goloba? | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|895 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. maj 2023 | Zbogom orožje: Kako oborožena je Slovenija? | Janez Zupan | Jan Kok |- | align=center|896 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. maj 2023 | Do kdaj še tranzicija: Kdaj bo v Sloveniji konec tranzicije? | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- |} === Junij 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #FFD300; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #FFD300; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #FFD300; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #FFD300; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #FFD300; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|897 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. junij 2023 | WHO zarota: Se Svetovna zdravstvena organizacija spreminja v svetovno zaroto? | width=140|Tjaša Vuzem | width=140|Vladimir Pirnat |- | align=center|898 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. junij 2023 | Fenomen Tina Gaber: Je Tina Gaber že zamenjala Milana Kučana? | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|899 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. junij 2023 | Taubijeva enoletka: Čigava pričakovanja je izpolnila koalicija? | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|900 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. junij 2023 | Osvobojena RTV: Je RTV Slovenija dokončno osvobojena? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|901 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. junij 2023 | Fenomen Pavel Rupar: Populist ali rešitelj upokojencev? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|902 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. junij 2023 | Psiho psihiatrija: Kaj se dogaja na psihiatriji v Ljubljani? | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Tone Vrhovnik Straka |- | align=center|903 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. junij 2023 | Loredan mora stran: Kdo je kriv, da minister ni še ničesar naredil? | width=140|Dorjan Marušič | width=140|Igor Lukšič |- | align=center|904 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. junij 2023 | Tina ali Nika, katera bolje slika: Tina Gaber ali Nika Kovač, katera bolje odslikava vladavino Svobode? | colspan=2 align=center|Janez Zupan |- | align=center|905 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. junij 2023 | Rupar osebno: Ena na ena z enfant terrible slovenske politike | colspan=2 align=center|Pavel Rupar |- | align=center|906 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. junij 2023 | Covid (ne) odpušča: Kdo vse je zaradi neizpolnjevanja pogoja PCT izgubil službo? | width=140|Urška Čubej | width=140|Dejan Kokalj |- | align=center|907 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. junij 2023 | Nevarna svoboda: Zakaj pod Svobodo ni svobode medijev, kaj šele svobode govora? | width=140|Norma Brščič | width=140|Darko Mršić |- | align=center|908 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. junij 2023 | Trans-akcija: Komu in zakaj je ideologija tranzicije spola nevarna? | width=140|Renato Volker | width=140|Roman Vodeb |- |} == Sedma sezona == === September 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #E25822; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #E25822; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #E25822; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #E25822; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #E25822; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|909 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. september 2023 | Šport ni/in seks: Kako dominanten je seks(izem) v športu? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|910 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. september 2023 | Ubijalski promet: Kako in zakaj so zabite naše ceste? | width=140|Anže Albreht | width=140|Dragan Marušič |- | align=center|911 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. september 2023 | Do kdaj še Svoboda: Kako dolgo bo še vladala Svoboda? | Igor Lukšič | Marko Pavlišič |- | align=center|912 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. september 2023 | Hajka na Rogaško: Koga moti, da je Rogaška prvoligaš? | Sanel Konjević | Darko Mršić |- | align=center|913 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. september 2023 | Trump ali Biden: Bodo Trumpa zaprli ali bo spet predsednik? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|914 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. september 2023 | Ali Rupar popušča: Je bil v sredo zadnji shod upokojencev? | Tina Bregant | Pavel Rupar |- | align=center|915 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. september 2023 | Svoboda radira svobodo: Kdo nas bo osvobodil Svobode? | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- | align=center|916 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. september 2023 | Atletika ni fuzbal: Kaj imata skupnega kraljica športov in najpomembnejša postranska stvar na svetu? | colspan=2 align=center|Rok Viškovič |- | align=center|917 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. september 2023 | Logarjeva dilema: Kaj bo storil Anže Logar? | Tino Mamić | Matevž Tomšič |- | align=center|918 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. september 2023 | Ali bog še obstaja: Kje, za vraga, je bog? | Norma Brščič | Janez Zupan |- | align=center|919 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. september 2023 | LGBT poplave: Kaj so poplave prinesle oziroma odnesle LGBT skupnosti pri nas? | Maša Medved | Renato Volker |- | align=center|920 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. september 2023 | Zakaj košarka ni odbojka: Ena na ena z Zmagom Sagadinom | colspan=2 align=center|Zmago Sagadin |- | align=center|921 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. september 2023 | Poraz v Ukrajini: Zakaj smo izgubili vojno v Ukrajini? | colspan=2 align=center|Bogomil Ferfila |- | align=center|922 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. september 2023 | Svoboda sponzoriranja: Kdo jo plačuje in koga sponzorira Svobodna politika? | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|923 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. september 2023 | Podrejena RTV: Je RTV Slovenija dokončno podrejena? | Lucija Šikovec Ušaj | Marko Pavlišič |- | align=center|924 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. september 2023 | Izstradani otroci: Kako in zakaj nam motnje hranjenja požirajo otroke? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- |} === Oktober 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #FE2712; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #FE2712; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #FE2712; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #FE2712; width:440px;"|Tema !scope="col" style="background: #FE2712; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|925 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. oktober 2023 | Dolenjska v plamenih: Kako (pre)živeti med Romi in ilegalnimi migranti? | width=140|Gregor Macedoni | width=140|Janez Zupan |- | align=center|926 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. oktober 2023 | »Woke« je »brouk«: Zakaj je kultura kenslanja pase? | colspan=2 align=center|Karin Planinšek |- | align=center|927 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. oktober 2023 | Kradljiva Svoboda: Koga in kaj nam še lahko ukrade Svoboda? | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|928 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. oktober 2023 | RESNI.CA: Kaj in kje je danes Resni.ca? | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|929 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. oktober 2023 | Ukradena Svoboda: Koliko Svobode je še ostalo in do kdaj bo na oblasti? | Lucija Šikovec Ušaj | Igor Lukšič |- | align=center|930 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. oktober 2023 | Intifada 2023: Vse o vojni v Izraelu in zakaj je do nje prišlo? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|931 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. oktober 2023 | Razočarana gospodinja pri seksologu: Kaj počne Roman Vodeb, ko ni na Faktorju? | Mina Manojlović | Roman Vodeb |- | align=center|932 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. oktober 2023 | Rekonstrukcija ali dekonstrukcija: Zakaj nam Svoboda uničuje državo? | Tino Mamić | Darko Mršić |- | align=center|933 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. oktober 2023 | Kaj bi radi penzionisti: Penzionisti bodo v sredo spet protestirali. Do kdaj še? | Tina Bregant | Pavel Rupar |- | align=center|934 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. oktober 2023 | Gaza ali Slovenija: Razpada Gaza, razpada Slovenija | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|935 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. oktober 2023 | Pravi biznis: Prevaranti ali lubrikanti, kdo nam v resnici vlada? | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|936 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. oktober 2023 | Kdo lahko zamenja Goloba: Bo fant naše Tine končal mandat ali ne? | Norma Brščič | Marko Pavlišič |- | align=center|937 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. oktober 2023 | K orožju: Smo sploh še ljudje? | Igor Lukšič | Dragan Marušič |- | align=center|938 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. oktober 2023 | Od rokometa do kolesa: Kako smo iz rokometne postali kolesarska velesila? | colspan=2 align=center|Tone Tiselj |- | align=center|939 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. oktober 2023 | Golobji teater absurda: Psihoanaliza golobje jate | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|940 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. oktober 2023 | Taubi & Serpentinšek resničnostni šov: Iz koga se norca delata Golob in Šarec? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- |} === November 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #FF8243; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #FF8243; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #FF8243; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #FF8243; width:440px;"|Tema !scope="col" style="background: #FF8243; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|941 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. november 2023 | (Ne)popoln zavoj: Kam je odsmučalo naše smučanje? | width=140|Aco Sitar | width=140|Urban Laurenčič |- | align=center|942 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. november 2023 | Izrael zbombardiral Ukrajino: Zakaj je vojna v Izraelu zasenčila vojno v Ukrajini? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|943 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. november 2023 | Diktatura Svobode: Kako draga je Svoboda? | Marko Pavlišič | Matevž Tomšič |- | align=center|944 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. november 2023 | Piškava vlada: Kaj pomeni vlada sedmih resorjev? | colspan=2 align=center|Tino Mamić |- | align=center|945 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. november 2023 | Taubi Untergang: Zakaj je politično propadel dr. Robert Golob? | Ivan Simič | Igor Lukšič |- | align=center|946 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. november 2023 | Si danes vzel tablete: Kdo je tu nor, ko gre za slovensko psihiatrijo? | colspan=2 align=center|Tone Vrhovnik Straka |- | align=center|947 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. november 2023 | Profil diktatorja: Kakšen je psihološki profil predsednika vlade? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|948 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. november 2023 | Ustavna obtožba Goloba: Je premier zrel za ustavno obtožbo? | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- | align=center|949 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. november 2023 | Ko zasveti boter Mesec: Kako strah nas je Mesca na čelu vlade? | Marko Pavlišič | Matevž Tomšič |- | align=center|950 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. november 2023 | Porast antisemitizma: Zakaj je do njega prišlo? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|951 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. november 2023 | Končno: Slovenija po 24 letih spet na EP v nogometu | Rok Viškovič | Darko Mršić |- | align=center|952 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. november 2023 | Kult osebnosti: Zakaj je kult osebnosti Roberta Goloba zasenčil Svobodo? | Norma Brščič | Janez Zupan |- | align=center|953 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. november 2023 | Boj za staro pravdo: Poslednji shod upokojencev? | Tina Bregant | Andrej Peterle |- | align=center|954 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. november 2023 | Psihoanaliza politike: Zakaj je politika takšna, kot je? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|955 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. november 2023 | Golob po Golobu: Koga ali kaj potrebuje Slovenija ta hip? | Igor Lukšič | Tino Mamić |- | align=center|956 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. november 2023 | Ukinimo RTV?! Ali bo Svoboda ukinila javno RTV Slovenija? | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- |} === December 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40028; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #d40028; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40028; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #d40028; width:420px;"|Tema !scope="col" style="background: #d40028; width:200px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|957 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. december 2023 | AntiGolob: Ali Slovenija potrebuje antigoloba? | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Janez Zupan |- | align=center|958 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. december 2023 | Afera omrežnina: Zakaj bodo revni največja žrtev prekupčevalcev z elektriko? | Nina Beyokol | Jasmin Feratović |- | align=center|959 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. december 2023 | Božiček Golob: Katere Golobove praznične želje se bodo uresničile? | Bernard Brščič | Marko Pavlišič |- | align=center|960 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. december 2023 | Zmaga je samo začetek: Priročnik Boruta Pahorja za politične in druge začetnike | Igor Lukšič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|961 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. december 2023 | Človek ni žival: Zakaj so potem živali bolj zaščitene od človeka? | Norma Brščič | Darko Mršić |- | align=center|962 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. december 2023 | V imenu očeta: Vloga in pomen očeta v družini in naciji | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|963 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. december 2023 | Afera pohorske vetrnice: Kdo in zakaj želi industrializirati Pohorje? | Lucija Šikovec Ušaj | Maksimilijan Tramšek |- | align=center|964 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. december 2023 | Parodija Svobode: Kako smo jokali in se smejali v letu 2023 | colspan=2 align=center|Renato Volker |- | align=center|965 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. december 2023 | Pot v pogubo: Eno leto predsednikovanja dr. Nataše Pirc Musar | Igor Lukšič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|966 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. december 2023 | Pohod desnice: Se Evropa spet obrača v desno? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|967 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. december 2023 | Golobizem: Politična ideologija, ki ji ni para | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- |} === Januar 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #DE6FA1; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #DE6FA1; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #DE6FA1; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #DE6FA1; width:420px;"|Tema !scope="col" style="background: #DE6FA1; width:200px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|968 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. januar 2024 | Fenomen Nike Prevc: Je to konec skakalnih uspehov bratov Prevc? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|969 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. januar 2024 | Kristjani ali pogani: Smo Slovenci sploh še kristjani? | width=140|Norma Brščič | width=140|Janez Zupan |- | align=center|970 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. januar 2024 | Ugrabljena svoboda: Zakaj nam Svoboda ne pusti nobene svobode? | Lucija Šikovec Ušaj | Darko Mršić |- | align=center|971 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. januar 2024 | Medijski pogrom Svobode: Ali imamo manj svobodne medije kot v socializmu? | Matevž Tomšič | Tino Mamić |- | align=center|972 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. januar 2024 | Glas upokojencev ali pač: Glas upokojencev gre do konca, jim bo ratalo? | Pavel Rupar | Andrej Peterle |- | align=center|973 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. januar 2024 | Baščaršija: Kaj pomeni sestankovanje Goloba z Jankovićem in Golobičem za vlado? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|974 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. januar 2024 | Quo vadis Slovenija: Kam pluje Slovenija, zakaj in kam bi morala? | Igor Lukšič | Dragan Marušič |- | align=center|975 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. januar 2024 | Svoboda prinesla, Svoboda odnesla: Kako je priletel in zakaj odletel Janez Doltar? | colspan=2 align=center|Janez Doltar |- | align=center|976 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. januar 2024 | Putin Victor: Ali Putin zmaguje v Ukrajini? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|977 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. januar 2024 | Kdo še podpira Goloba: Kdo še podpira predsednika vlade? | colspan=2 align=center|Sebastjan Jeretič |- | align=center|978 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. januar 2024 | Psihoanaliza migracij: Slovenija nujno potrebuje migrante, ali pač? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|979 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. januar 2024 | Filozofija športa: Kdo je resničen športnik in kdo zgolj filozofira? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|980 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. januar 2024 | Zakaj Janković potrebuje Boscarola: Zakaj ljubljanski šerif poskuša vplesti ajdovskega podjetnika v svoje nečedne posle? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|981 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. januar 2024 | Domi-nika in E-milija: Pa kje najdejo te češplje? | Maša Medved | Darko Mršić |- | align=center|982 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. januar 2024 | Moderni feminizem: Smo moški res ogrožena vrsta? | Norma Brščič | Janez Zupan |- |} === Februar 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #DA3287; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #DA3287; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #DA3287; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #DA3287; width:480px;"|Tema !scope="col" style="background: #DA3287; width:150px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|983 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. februar 2024 | Medijski zakon: Kaj prinaša nov zakon o medijih? | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|984 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. februar 2024 | Opravilno nesposobna: Je Golobova vlada sploh še opravilno sposobna? | colspan=2 align=center|Sebastjan Jeretič |- | align=center|985 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. februar 2024 | Hladna vojna 2.0: Kdo jo je povzročil in komu koristi? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|986 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. februar 2024 | (Ne) vozi, miška: Zakaj se inštruktorji izživljajo nad bodočimi voznicami? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|987 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. februar 2024 | Legalizirajmo prostitucijo: Zakaj bi Slovenija morala legalizirati prostitucijo? | colspan=2 align=center|Žiga Sedevčič |- | align=center|988 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. februar 2024 | Smrt Socialne demokracije: Ali spremljamo politično smrt Socialne demokracije? | Igor Lukšič | Gregor Kos |- | align=center|989 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. februar 2024 | Nekaj sladkega: Kako nastane slovenska romantična komedija? | Urška Majdič | Darko Herič |- | align=center|990 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. februar 2024 | Upokojenci v DZ: Kaj so dobili upokojenci v Državnem zboru? | Pavel Rupar | Andrej Peterle |- | align=center|991 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. februar 2024 | Nova levica: Violeta Tomič ustanavlja novo stranko | colspan=2 align=center|Violeta Tomić |- | align=center|992 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. februar 2024 | Pravosodje v razsulu: Kdo je kriv in kakšen mora biti nov minister? | colspan=2 align=center|Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|993 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. februar 2024 | Izguba suverenosti: Je Slovenija sploh še suverena? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|994 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. februar 2024 | Predčasne volitve: Si Slovenija zasluži predčasne volitve? | Igor Lukšič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|995 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. februar 2024 | Topniški udar na Maribor: Kdo je zbombardiral NK Maribor, Viole ali NZS? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- |} === Marec 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #f68f3c; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #f68f3c; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #f68f3c; width:110px;"|Datum !scope="col" style="background: #f68f3c; width:500px;"|Tema !scope="col" style="background: #f68f3c; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|996 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. marec 2024 | Influencerske volitve: Zakaj gredo influencerke na evropske volitve? | colspan=2 align=center|Karin Planinšek |- | align=center|997 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. marec 2024 | Stavka ali kulturna revolucija: Zakaj vlada namesto, da bi končala stavko zdravnikov, fura kulturno revolucijo? | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Janez Zupan |- | align=center|998 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. marec 2024 | Država proti šolanju na domu: Zakaj vlada zaostruje pogoje šolanja na domu? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|999 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. marec 2024 | Kakšen predsednik bo Trump: Kakšen predsednik ZDA bo Trump 2.0? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|'''1000''' | align=center|'''Aljuš Pertinač''' | align=center|'''11. marec 2024''' | '''Tisoč!: Prva tisočica oddaje Faktor na TV3''' | '''Bojan Požar''' | '''Vladimir Vodušek''' |- | align=center|1001 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. marec 2024 | Afera Golobgate: Kaj pomeni za medije in pravno državo pri nas? | Lucija Šikovec Ušaj | Tino Mamić |- | align=center|1002 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. marec 2024 | Bo Golob res »oddelal«: Bo premier Golob mandat res »oddelal« do konca? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|1003 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. marec 2024 | Vojna Goloba proti SD: Zakaj je Golob v vojni z SD in ali lahko SD to vojno preživi? | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|1004 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. marec 2024 | Papežev mir: Ali lahko papež uspe z mirovno pobudo v Ukrajini? | Polona Frelih | Janez Zupan |- | align=center|1005 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. marec 2024 | Lov na petice: Kakšen je sistem ocenjevanja pri nas? | Janez Vogrinc | Dragan Marušič |- | align=center|1006 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. marec 2024 | Svoboda je padla!: Kdo bo vladal namesto nje? | Zoran Stevanović | Pavel Rupar |- | align=center|1007 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. marec 2024 | Svoboda govora: Koliko še velja v Sloveniji? | Maša Medved | Norma Brščič |- | align=center|1008 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. marec 2024 | Je Slovenija varna?: Kako varna je v resnici Slovenija? | Aleš Hojs | Zmago Jelinčič |- | align=center|1009 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. marec 2024 | Totalna vojna: Je teroristični napad v Moskvi napoved totalne vojne? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|1010 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. marec 2024 | Toti Maribor: Zakaj Arsenovič toži mestni svet? | colspan=2 align=center|Franc Kangler |- | align=center|1011 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. marec 2024 | Kako preživeti Svobodo: Kako bomo preživeli še dve leti Svobode? | colspan=2 align=center|Sebastjan Jeretič |- |} === April 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #93c4d5; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #93c4d5; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #93c4d5; width:110px;"|Datum !scope="col" style="background: #93c4d5; width:500px;"|Tema !scope="col" style="background: #93c4d5; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1012 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. april 2024 | Faktor Mutivator: Prvoaprilska kozerija Svobode | colspan=2 align=center|Renato Volker |- | align=center|1013 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. april 2024 | Migratizacija Slovenije: Zakaj so vladi tako pri srcu ilegalni migranti? | width=140|Branko Grims | width=140|Damijan Zrim |- | align=center|1014 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. april 2024 | Kasta nedotakljivih: Zakaj je Svoboda uzakonila kasto nedotakljivih? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|1015 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. april 2024 | Odločilne volitve: Bodo tokratne evropske volitve res odločilne? | Sebastjan Jeretič | Tino Mamić |- | align=center|1016 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. april 2024 | Čigav je fuzbal?: Slovenski, ljubljanski, od elite ali od vseh? | Marko Pigac | Miha Zupan |- | align=center|1017 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. april 2024 | Kdo bo vodil SD: Kdo bo novi predsednik Socialnih demokratov? | Igor Lukšič | Matevž Tomšič |- | align=center|1018 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. april 2024 | Priznanje Palestine?: Bi morala Slovenija priznati Palestino? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|1019 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. april 2024 | Resni.ca: Kaj je res in kaj ne? | Polona Frelih | Zoran Stevanović |- | align=center|1020 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. april 2024 | Socialni demokrati ali copati?: Zakaj so se v SD odločili, da ne grejo nikamor? | Marko Pavlišič | Janez Zupan |- | align=center|1021 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. april 2024 | Rupar in Tomašič: Kaj je botrovalo politični poroki med Glasom upokojencev in kandidatko SDS? | Zala Tomašič | Pavel Rupar |- | align=center|1022 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. april 2024 | Politični zemljevid Slovenije: Kako izgleda na polovici vladavine Svobode? | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|1023 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. april 2024 | Lahko Ukrajina in Izrael zmagata?: Lahko Ukrajina in Izrael porazita Rusijo oziroma Iran? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|1024 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. april 2024 | Jetniki Svobode: Zakaj smo vsi skupaj ujetniki Svobode? | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- |} === Maj 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #ffd300; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #ffd300; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #ffd300; width:110px;"|Datum !scope="col" style="background: #ffd300; width:500px;"|Tema !scope="col" style="background: #ffd300; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1025 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. maj 2024 | Afera Litijska: Za kaj je pri vsem skupaj v resnici šlo? | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Tino Mamić |- | align=center|1026 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. maj 2024 | Robi starleta: Zakaj ima Slovenija namesto premierja starleto in zakaj je starleta prava premierka? | Zala Klopčič | Maša Medved |- | align=center|1027 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. maj 2024 | Robi do konca in naprej?: Lahko Robert Golob zdrži naporen ritem premierja in partnerja influencerke do konca mandata? | Sebastjan Jeretič | Marko Pavlišič |- | align=center|1028 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. maj 2024 | Življenje ali smrt: Bi morala Slovenija uzakoniti evtanazijo? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|1029 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. maj 2024 | Ali Evropa še kaj šteje?: Je Evropa dokončno postala svetovna periferija? | Igor Lukšič | Dragan Marušič |- | align=center|1030 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. maj 2024 | Reforma EU ali SloExit: Kakšna bo prihodnost Evropske unije? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|1031 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. maj 2024 | Evrovizija ali shizofrenija: V kaj se je spremenil nekoč najpomembnejši glasbeni dogodek? | Mojca Šetinc Pašek | Renato Volker |- | align=center|1032 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. maj 2024 | Naš način življenja: Zakaj nam jemljejo naš način življenja? | Maja Marčič | Janez Zupan |- | align=center|1033 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. maj 2024 | Fučka se jim: Zakaj se Golobu & co. naravnost fučka in delajo samo, kar jim paše? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|1034 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. maj 2024 | Morilska politika: Zakaj politično nasilje spet vlada v Evropi? | colspan=2 align=center|Sebastjan Jeretič |- | align=center|1035 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. maj 2024 | Rupar ali Janša: Zakaj se Golob bolj boji Ruparja kot Janše? | colspan=2 align=center|Pavel Rupar |- | align=center|1036 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. maj 2024 | Gospod nateg: Koga nateguje Golob in kdo nateguje njega? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1037 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. maj 2024 | Zeleni ali zeleni: Kako Zeleni so v resnici Zeleni Slovenije? | Nada Pavšer | Renato Volker |- | align=center|1038 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. maj 2024 | Marihuana, Tirana, Albanija: Kaj imajo psihoaktivne substance z EU volitvami? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|1039 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. maj 2024 | Volitve ali nategnitve?: Kaj, če sploh kaj, nam bodo prinesle EU volitve? | Igor Lukšič | Matevž Tomšič |- | align=center|1040 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. maj 2024 | Evtanazija ali morija?: Zakaj nas je tako zelo strah evtanazije? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- |} === Junij 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #ffef3f; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #ffef3f; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #ffef3f; width:110px;"|Datum !scope="col" style="background: #ffef3f; width:500px;"|Tema !scope="col" style="background: #ffef3f; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1041 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. junij 2024 | Davčna reforma za davčni kaos: Kaj je narobe z davčnimi spremembami, ki jih predlaga vlada? | colspan=2 align=center|Ivan Simič |- | align=center|1042 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. junij 2024 | Narod na terapiji: Kako sterapirati / normalizirati narod / volilno telo?! | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1043 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. junij 2024 | Priznanje Palestine: Kako koristi Palestincem in kako nagaja Izraelcem? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|1044 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. junij 2024 | Tonin na vse ali nič: Bo Mateju Toninu in NSi uspel veliki met na EU volitvah? | colspan=2 align=center|Matej Tonin |- | align=center|1045 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. junij 2024 | Poraz Svobode: Zakaj je Svoboda izgubila evropske volitve? | width=140|Igor Lukšič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|1046 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. junij 2024 | Evrovolitve kot Evrovizija: Zakaj so bile evropske volitve najbolj podobne Evroviziji? | Mojca Šetinc Pašek | Renato Volker |- | align=center|1047 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. junij 2024 | Po Evropi desnica, pri nas Golob: Zakaj Golob verjame, da je zmagal, Evropa pa drvi v desno? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|1048 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. junij 2024 | Kam drsa naš hokej?: Zakaj se slovenski hokej vrača na pota stare slave? | Dejan Kontrec | Mitja Šivic |- | align=center|1049 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. junij 2024 | Kaj se dogaja z Romi: Zakaj Svoboda ne obvlada romske problematike? | Janez Doltar | Roman Vodeb |- | align=center|1050 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. junij 2024 | Kaj po posvetovalnih referendumih: Kaj pomenijo rezultati referendumov? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- | align=center|1051 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. junij 2024 | Antijanšisti ali šovinisti: Zakaj so lahko antijanšisti mirno šovinisti? | Zala Klopčič | Norma Brščič |- | align=center|1052 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. junij 2024 | Dementni Biden: Bodo ZDA res dobile opravilno nesposobnega predsednika? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- |} == Osma sezona == === September 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #be2908; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #be2908; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #be2908; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #be2908; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #be2908; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1053 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. september 2024 | Robertina ali Argentina: Resničnostni šov ali banana republika, v kaj se spreminja Slovenija? | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|1054 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. september 2024 | Romi ali mi: Je sobivanje sploh še mogoče? | Janez Doltar | Zmago Jelinčič |- | align=center|1055 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. september 2024 | Nogometne mamice: Bi morali staršem prepovedati šport njihovih otrok? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1056 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. september 2024 | Ruparjeva dilema: Bo šel Rupar z upokojenci do konca? | colspan=2 align=center|Pavel Rupar |- | align=center|1057 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. september 2024 | Outlet Svobode: Kaj še lahko ponudi Svoboda? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- | align=center|1058 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. september 2024 | Stop – cenzura! Zakaj Svoboda ukinja svobodo govora? | colspan=2 align=center|Tino Mamić |- | align=center|1059 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. september 2024 | Pogi/Rogla dominacija: Zakaj kolesarski svet kleči pred Slovenijo? | colspan=2 align=center|Tone Tiselj |- | align=center|1060 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. september 2024 | Romi ali mi, 2. del: Zakaj vlada podcenjuje in zanemarja romsko problematiko? | colspan=2 align=center|Gregor Macedoni |- | align=center|1061 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. september 2024 | Je šport škodljiv?: Praznujemo dan slovenskega športa | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1062 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. september 2024 | Ni pisma, ni problema: Vzporedna realnost Roberta Goloba | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|1063 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. september 2024 | Stop! Cenzura!: Kdo in zakaj je ukinil oddajo Ura moči na Planet TV? | colspan=2 align=center|Bojan Požar |- | align=center|1064 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. september 2024 | Globoko v zdravstveni reformi: Slovenija ima premalo zdravnikov, kaj pa zdaj? | Dorijan Marušič | Dragan Marušič |- |} === Oktober 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #ba651e; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #ba651e; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #ba651e; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #ba651e; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #ba651e; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1065 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. oktober 2024 | Zdravstvena, davčna in plačna antireforma: Kaj je res in kaj ne? | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|1066 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. oktober 2024 | Novi DeSUS: Ena na ena s predsednikom DeSUS, dr. Vladom Dimovskim | colspan=2 align=center|Vlado Dimovski |- | align=center|1067 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. oktober 2024 | Korupcija v javnem sektorju: Korupcija in dvig plač v javnem sektorju, kako sta povezana? | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Janez Zupan |- | align=center|1068 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. oktober 2024 | Kdo še podpira Goloba: Kdo še podpira vlado Roberta Goloba? | Igor Lukšič | Matevž Tomšič |- | align=center|1069 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. oktober 2024 | Konec pravice do splava: Kdo in zakaj bi ukinil splav? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1070 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. oktober 2024 | Omrežnina!: Nujno zlo ali največji kozel te vlade? | Marko Pavlišič | Tino Mamić |- | align=center|1071 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. oktober 2024 | Mali delničarji proti operaterjem: Kabelski operaterji na muhi malih delničarjev | colspan=2 align=center|Kristjan Verbič |- | align=center|1072 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. oktober 2024 | Logarjeva pot: Njegova pot ali politični skok čez plot? | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- | align=center|1073 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. oktober 2024 | Vojna proti zdravnikom: Kaj želi vlada z njo doseči? | Luka Puzigaća | Andrej Vizjak |- | align=center|1074 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. oktober 2024 | Nuklearka DA ali NE: Potrebujemo 2. blok JEK ali ne? | Jasmin Feratović | Matjaž Tomlje |- | align=center|1075 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. oktober 2024 | Festival Svobode: Kako z manj živeti bolje? | Zala Klopčič | Tim Rauter |- | align=center|1076 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. oktober 2024 | Lov na glinastega Goloba: Kdo vse lovi Roberta Goloba? | Igor Lukšič | Marko Pavlišič |- | align=center|1077 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. oktober 2024 | Trans balans: Transspolnost v športu in migracijah | Simona Rebolj | Renato Volker |- | align=center|1078 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. oktober 2024 | Kulturna revolucija ali revolucionarna kultura: Kdo ali kaj smo sploh še Slovenci? | colspan=2 align=center|Janez Zupan |- | align=center|1079 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. oktober 2024 | Psihoterapija ali psihonorija? Vse o novem zakonu o psihoterapiji | Tone Vrhovnik Straka | Roman Vodeb |- |} === November 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #44722f; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #44722f; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #44722f; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #44722f; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #44722f; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1080 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. november 2024 | Janšev scenarij ali Žavbijeva prerokba: Kaj je bolj res, Janšev scenarij ali Žavbijeva prerokba? | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|1081 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. november 2024 | Reformatorka Nika: Kako Nika Kovač reformira naše zdravstvo? | width=140|Matej Beltram | width=140|Andrej Vizjak |- | align=center|1082 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. november 2024 | Je Golob slovenski Trump: Je Robert Golob slovenski Donald Trump? | Pavel Rupar | Sebastjan Jeretič |- | align=center|1083 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. november 2024 | Množični morilec Kosta: Kako otrok postane množični morilec? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1084 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. november 2024 | Demokrati: Komu bodo trn v peti Logarjevi Demokrati? | Lucija Šikovec Ušaj | Tino Mamić |- | align=center|1085 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. november 2024 | Živeti s Trumpom: Kako bodo ZDA, svet in Slovenija živeli z Donaldom Trumpom? | Bogomil Ferfila | Igor Lukšič |- | align=center|1086 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. november 2024 | Prosti pad Goloba: Kdo ali kaj je sklatilo Goloba na javnomnenjskih lestvicah? | Matevž Tomšič | Marko Pavlišič |- | align=center|1087 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. november 2024 | Nuklearka DA ali NE: Zakaj ne bo referenduma o JEK 2? | Jasmin Feratović | Vladimir Šega |- | align=center|1088 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. november 2024 | Bojlerska demokracija: Kaj prinašajo Demokrati v bojlersko omrežje na tržnici Svobode? | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|1089 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. november 2024 | Konec woke filozofije: Je zmaga Trumpa začetek konca woke filozofije? | Boštjan M. Turk | Janez Zupan |- | align=center|1090 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. november 2024 | Bomba po pošti: Kaj imamo Slovenci s poštnim bombašem? | Dragan Marušič | Roman Vodeb |- | align=center|1091 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. november 2024 | Komu je Trump seksi: Kaj menijo seksi konservativke o Trumpu? | colspan=2 align=center|Zala Klopčič |- | align=center|1092 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. november 2024 | Čigav je Logar: Kam paše Anže Logar in komu sploh jemlje glasove? | Sebastjan Jeretič | Marko Pavlišič |- | align=center|1093 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. november 2024 | Medicina profita: Kam gre denar v našem zdravstvu? | Marko Jaklič | Andrej Vizjak |- |} === December 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #2e3d65; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #2e3d65; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #2e3d65; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #2e3d65; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #2e3d65; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1094 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. december 2024 | Nobena mama ni sama: Kaj pomeni odločitev US v zvezi z oploditvami? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1095 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. december 2024 | Mafijske noči: Kako (ne)varna je v resnici Slovenija? | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|1096 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. december 2024 | Bo Golob zdržal: Bo Golobova vlada zdržala do konca in ali bi morala? | Igor Lukšič | Boštjan M. Turk |- | align=center|1097 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. december 2024 | Bo Golob zdržal, 2. del: Bo Golobova vlada zdržala do konca in ali bi morala? | Igor Lukšič | Boštjan M. Turk |- | align=center|1098 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. december 2024 | Bogovi so padli na glavo: Zakaj je v Svobodi vse narobe? | colspan=2 align=center|Janez Zupan |- | align=center|1099 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. december 2024 | Biti gej je/ni ok: Je biti gej še ok? | Renato Volker | Marko Verdev |- | align=center|1100 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. december 2024 | Absurd športnika leta: Zakaj je absurd izbirati športnika leta? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1101 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. december 2024 | Zamolčani izbrisani: Koga je izbrisal zakon o finančnem poslovanju podjetij? | Šime Ivanjko | Janez Mohorič |- | align=center|1102 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. december 2024 | Kažiprst Svobode: Zakaj je načelo delitve oblasti zamenjal kažiprst Svobode? | Lucija Šikovec Ušaj | Marko Pavlišič |- | align=center|1103 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. december 2024 | Bipolarna Slovenija v multipolarnem svetu: Kako se znajdemo? | Igor Lukšič | Bogomil Ferfila |- | align=center|1104 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. december 2024 | Politično leto 2024: Kaj se je dogajalo in kaj se še bo? | Sebastjan Jeretič | Matevž Tomšič |- |} === Januar 2025 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #00525e; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #00525e; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #00525e; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #00525e; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #00525e; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1105 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. januar 2025 | Svobodne furije: Kaj dogaja svobodnjaškim jurišnicam? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1106 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. januar 2025 | V kateri fazi je diktatura: V kateri fazi je diktatura Svobode? | width=140|Karin Planinšek | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|1107 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. januar 2025 | Mediji Svobode: Kako in zakaj bo RoberTina osvobodila medije? | Mirko Mayer | Peter Merše |- | align=center|1108 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. januar 2025 | Ustavimo Svobodizacijo medijev: Ali se da ustaviti Svobodizacijo medijev? | colspan=2 align=center|Zala Klopčič |- | align=center|1109 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. januar 2025 | Janša ali Golob: Primerjava vlad Janeza Janše in Roberta Goloba. | Igor Lukšič | Matevž Tomšič |- | align=center|1110 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. januar 2025 | Monetizacija oblasti: Monetizacija oblasti ali svoboda govora, katera bo močnejša? | Sebastjan Jeretič | Boštjan M. Turk |- | align=center|1111 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. januar 2025 | Ukradeni otroci: Zakaj država krade otroke in komu jih daje? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- | align=center|1112 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. januar 2025 | Trumpov svet: Kako bo živeti v svetu Donalda Trumpa? | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|1113 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. januar 2025 | Golob ali Kumer: Kdo bi moral odleteti zaradi omrežnine? | colspan=2 align=center|Jasmin Feratović |- | align=center|1114 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. januar 2025 | Velika koalicija DA ali NE: Je velika koalicija pri nas sploh možna? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1115 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. januar 2025 | Davčna reforma: Kako bi naše davke porihtal eden in edini, Ivan Simič? | colspan=2 align=center|Ivan Simič |- |} === Februar 2025 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #741f5b; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #741f5b; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #741f5b; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #741f5b; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #741f5b; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1116 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. februar 2025 | Kdo nam vlada: Kdo nam v resnici vlada? | width=140|Karin Planinšek | width=140|Janez Zupan |- | align=center|1117 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. februar 2025 | Kdo nam vlada 2: Kdo nam v resnici vlada, 2. del | colspan=2 align=center|Marko Pavlišič |- | align=center|1118 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. februar 2025 | Izdaja Zelenih: Zakaj je Vesna torpedirala SMS – Zelene? | colspan=2 align=center|Igor Jurišič |- | align=center|1119 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. februar 2025 | Kulturac: Psihoanaliza ob kulturnem prazniku | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1120 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. februar 2025 | Vizija zdravja: Vizija ZZZS in našega zdravstvenega sistema | Marko Bitenc | Andrej Vizjak |- | align=center|1121 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. februar 2025 | Prvi dnevi Trumpa: Kako se je odrezal? | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|1122 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. februar 2025 | Ruparjeva ofenziva: Lahko Pavel Rupar združi slovensko desnico? | colspan=2 align=center|Pavel Rupar |- | align=center|1123 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. februar 2025 | Kaj dela desnica narobe: Kaj dela slovenska desnica narobe? | Boštjan M. Turk | Janez Zupan |- | align=center|1124 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. februar 2025 | Kaj dela levica prav: Kaj dela slovenska levica prav? | colspan=2 align=center|Marko Pavlišič |- | align=center|1125 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. februar 2025 | Koga je izdal Trump? Je Trump res izdal Ukrajino, EU ali kar cel svet? | Igor Lukšič | Matevž Tomšič |- | align=center|1126 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. februar 2025 | Onlyfans!: Pornografija, ki se splača vsem? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1127 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. februar 2025 | 10 let AV.consulting: Zgodba o uspehu, ki bi lahko bila tudi naša | colspan=2 align=center|Andrej Vizjak |- |} == Deveta sezona == === Spomladanski del === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #0093AF; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #0093AF; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #0093AF; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #0093AF; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #0093AF; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1128 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. marec 2026 | Golob ali Janša: Kdo bo po volitvah vodil Slovenijo? | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Igor Lukšič |- | align=center|1129 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. marec 2026 | Še štiri leta Goloba?: Nam bo RoberTina vladala še štiri leta? | Bernard Nežmah | Igor Lukšič |- | align=center|1130 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. marec 2026 | Psihoanaliza volitev: Koga smo izvolili in zakaj? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1131 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. april 2026 | Kdo je zmagal v Iranu?: Je vojne v Iranu že konec in kdo je zmagal? | colspan=2 align=center|Bogomil Ferfila |- | align=center|1132 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. april 2026 | Resnični fenomen Stevanović: Zakaj je predsednik DZ postal Zoran Stevanović? | Polona Frelih | Boštjan M. Turk |- | align=center|1133 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. april 2026 | Kaj za vraga se gre Golob: Bo Golob samega sebe spravil z oblasti? | Simona Rebolj | Peter Merše |- | align=center|1134 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. april 2026 | Kdo je izvolil Janšo: Bo GEN Z generacija dobila svojega premierja? | Zala Klopčič | Živa Vilfan |- | align=center|1135 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. maj 2026 | Nova vlada: Ali bomo dobili vlado prevarantov ali edino realno politično možno? | Simona Rebolj | Igor Lukšič |- | align=center|1137 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. maj 2026 | Bo Janši uspelo? Ali in zakaj bo Janši četrtič uspelo postati premier? | Marko Pavlišič | Boštjan M. Turk |- | align=center|1138 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. maj 2026 | 51 glasov za Janšo: Bo Janši zadostovalo 51 glasov? | Lucija Šikovec Ušaj | Igor Lukšič |- | align=center|1139 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. junij 2026 | Obrat ali preobrat: Kaj bo prinesla Janševa 4. vlada? | Simona Rebolj | Zala Klopčič |- | align=center|1140 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. junij 2026 | Prve poteze vlade: Kaj sporočajo prve poteze nove vlade? | Jelko Kacin | Karl Erjavec |- | align=center|1141 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. junij 2026 | Fenomen Stevanović: Kaj prinaša predsednik DZ v slovensko politiko? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1142 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. junij 2026 | Degolobizacija Slovenije: Kako poteka degolobizacija Slovenije? | Špela Mesesnel | Peter Merše |- | align=center|1143 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. junij 2026 | Parada ponosa ali problem odnosa: Kaj je v resnici LGBTQIA+? | Simona Rebolj | Renato Volker |- | align=center|1144 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. julij 2026 | Zmagov poletni koktajl: Analiza stanja z Zmagom Jelinčičem | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič Plemeniti |- | align=center|1146 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. julij 2026 | Afera Grims: Junak ali bedak? Kakšna bo politična usoda Grimsa? | colspan=2 align=center|Branko Grims |- |} === Jesenski del === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #25A6B7; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #25A6B7; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #25A6B7; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #25A6B7; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #25A6B7; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1147 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. avgust 2026 | Peklenska politična jesen: Nas čaka peklenska politična jesen? | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|1148 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. september 2026 | 100 dni vlade: Kako je minilo prvih sto dni Janševe vlade? | Zala Klopčič | Janez Zupan |- | align=center|1149 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. september 2026 | Med resnico in Izraelom: Kam gre Slovenija in zakaj? | Karl Erjavec | Igor Lukšič |- | align=center|1150 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. september 2026 | Ugrabljena identiteta: Kako varni smo v resnici? | colspan=2 align=center|Niko Gamulin |- | align=center|1151 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. september 2026 | Kam spada Slovenija? Še imamo zunanjo politiko in kam sodimo? | colspan=2 align=center|Jelko Kacin |- | align=center|1153 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. oktober 2026 | Referendumska nedelja: Neodločeno! Kaj pa enajstmetrovke? | Lucija Šikovec Ušaj | Igor Lukšič |- |} == Sklici in opombe == {{sklici|60em}} [[Kategorija:Seznami epizod]] 9v6qe1uufky4rd1wic5r63xyzbamdgv 6766604 6766603 2026-10-18T11:00:04Z VidicK01 193275 /* Pregled */ Št. epizod doslej 6766604 wikitext text/x-wiki [[Faktor (oddaja)|'''Faktor''']] je informativna oddaja, ki se od 6. marca 2017 dalje predvaja [[TV3 Medias|TV3 Slovenija]]. Oddaja se je prvotno zaključila 24. februarja 2025, nato pa se z novo sezono vrnila 17. marca 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Poslovil se je Aljuš Pertinač, oddaje Faktor ni več|url=https://pozareport.si/post/833746/poslovil-se-je-aljus-pertinac-faktorja-ni-vec|website=Pozareport|accessdate=2025-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/Pertinacal/status/2033952971382202755|title=Po več kot enem letu smo nazaj. Tam, kot običajno, na TV3. V standardnem terminu 19.15.|date=2026-03-17|accessdate=2026-03-26|website=X.com|last=Pertinač|first=Aljuš}}</ref> Nekdaj je oddajo ustvaril in vodil [[Vladimir Vodušek]], zato se je imenovala VV Faktor.<ref>{{navedi splet|url=http://www.topnews.si/2017/03/06/resnica-boli-komentarji-se-bolj/|title=Resnica boli, komentarji še bolj|date=2017-03-06|accessdate=2017-07-06|archive-date=2017-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20170528155624/http://www.topnews.si/2017/03/06/resnica-boli-komentarji-se-bolj/|url-status=dead}}</ref> Jeseni 2017 sta vodenje prevzela [[Bojan Požar]] in [[Aljuš Pertinač]], kar je bilo očitno precej neusklajeno z načrti in željami Vladimirja Voduška.<ref>{{Navedi splet|title=Vzpon in propad Pro TV-ja, Bojana Požarja in Andreja Kregarja 1. del|url=http://topnews.si/2018/01/11/vzpon-in-padec-pro-tv-ja-bojana-pozarja-in-andreja-kregarja-1-del/|website=TOPNEWS.si|date=2018-01-11|accessdate=2021-08-17|language=sl-SI|archive-date=2021-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210817121513/http://topnews.si/2018/01/11/vzpon-in-padec-pro-tv-ja-bojana-pozarja-in-andreja-kregarja-1-del/|url-status=dead}}</ref> == Pregled == {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background: #ffd700;"| |'''VV''' |66 | width=120|6. marec 2017 | width=120|29. junij 2017 |-align=center |style="background: #007dbd;"| |'''1''' |158+2 | width=120|4. september 2017 | width=120|21. junij 2018 |-align=center |style="background: #58427C;"| |'''2''' |153 | width=120|3. september 2018 | width=120|20. junij 2019 |-align=center |style="background: #E52B50;"| |'''3''' |146 | width=120|2. september 2019 | width=120|24. junij 2020 |-align=center |style="background: #ED872D;"| |'''4''' |147 | width=120|7. september 2020 | width=120|24. junij 2021 |-align=center |style="background: #DE6FA1;"| |'''5''' |152 | width=120|6. september 2021 | width=120|23. junij 2022 |-align=center |style="background: #00BFFF;"| |'''6''' |152 | width=120|5. september 2022 | width=120|22. junij 2023 |-align=center |style="background: #7BB661;"| |'''7''' |144 | width=120|4. september 2023 | width=120|20. junij 2024 |-align=center |style="background: #F4A460;"| |'''8''' |75 | width=120|9. september 2024 | width=120|24. februar 2025 |-align=center |style="background: #B284BE;"| |'''9''' |26 | width=120|17. marec 2026 | width=120| |} == VV Faktor == === Marec 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#B0BF1A; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|001 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|6. marec 2017 | Arbitraža | Zoran Janković se vrača | Objemi in poljubi politikov | width=140|[[Bojan Požar]] | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|002 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|7. marec 2017 | Enigma Lidija Glavina | Služenje vojaškega roka | Tina Maze vs. Ilka Štuhec | Aljuš Pertinač | [[Ivan Simič]] |- | align=center|003 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|8. marec 2017 | Senici grozi odvzem premoženja | Končno Klemen Jaklič | Usodne Slovenke: Ana, Melania ali Zdenka | Bojan Požar | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] |- | align=center|004 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|9. marec 2017 | Kdo je glavni šef Hita? | Lahko na volitvah zmagajo milijonarji | Politiki in mlade spremljevalke | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|005 | align=center|Bojan Požar | align=center|13. marec 2017 | Borut Pahor proti Borutu Pahorju | Nove skrivnosti Lidije Glavina | Nogometni čudež Barcelone | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|006 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. marec 2017 | Rotnik: varuh skrivnost Teša | Kešeljević: drugi Gregor Golobič | Nadja Bičkova in Irina Osypenko Nemec | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|007 | align=center|Bojan Požar | align=center|15. marec 2017 | Ljubljana: grobar športa | Magna Steyr, da. Uber, ne. | RTV zavrnila oglas Reporterja | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|008 | align=center|Bojan Požar | align=center|16. marec 2017 | Kdo lahko zamenja Janšo | Večji prijatelj Slovenije? Putin ali Trump | Išče se novi župan Maribora | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|009 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|20. marec 2017 | Agrokor Rusom ali Američanom? | Dosje Katarine Kresal | Bergdoktor v Sloveniji | Katja Fašink | Aljuš Pertinač |- | align=center|010 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. marec 2017 | Primer Andreja Magajne | Primc: prvi slovenski desni populist | Miro Cerar množično po tabloidih | Sebastjan Jeretič | Ivan Simič |- | align=center|011 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|22. marec 2017 | Usoda terana in Židana | Spor Erdogana in EU/begunci | Rockefeller umrl, milijarderji ostajajo | Tino Mamič | Aljuš Pertinač |- | align=center|012 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|23. marec 2017 | Begunski otrok rojen v Sloveniji | Nova razmerja na ustavnem sodišču | Planica, romarski kraj za Slovence | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|013 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|27. marec 2017 | Nova stranka Aleša Primca | Zakaj se splača biti poslanec | Poslanci zavrnili zakon o testiranju na droge | Sebastjan Jeretič | Ivan Simič |- | align=center|014 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|28. marec 2017 | Kako Hrvati rešujejo Agrokor | CIMOS spet (tik) pred prodajo | Poslanci proti obveznemu testiranju na droge | Sebastjan Jeretič | Ivan Simič |- | align=center|015 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|29. marec 2017 | Zapiranje Schengenskih mej | Bo kadrovska kombinatorika sesula koalicijo | Avto Slovencem statusni simbol | Aljuš Pertinač | Tino Mamič |- | align=center|016 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|30. marec 2017 | Drugi tir in podjetje 2TDK | Kdo je v Mariboru vzklikal Dolfa | Maribor od Katanca želi več spoštovanja | Aljuš Pertinač | Tino Mamič |} === April 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#F19CBB; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#F19CBB; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#F19CBB; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|017 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|3. april 2017 | Levica proti Pahorju in Cerarju na volitvah | Kaj se dogaja na slovenski levici | Fenomen "beli" na volitvah v Srbiji | width=140|[[Aljuš Pertinač]] | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|018 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|4. april 2017 | Komu, kdo in kdaj so prisluškovali? | Politično delovanje tajnih delavcev policije | Thompson v Sloveniji | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|019 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|5. april 2017 | Še en politični spopad Janša-Janković | Janković župan ali predsednik vlade? | Kam pluje Olimpija? | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] | [[Ivan Simič]] |- | align=center|020 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|6. april 2017 | "Fake news" vsebina dobičkonosne industrije | Nova liberalna stranka PRSTAN | Melania nesrečna v vlogi prve dame | Tino Mamič | Andreja Jernejčič |- | align=center|021 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|10. april 2017 | Terorizem in Slovenija | Kolone na meji | Agropop: slovenska saga in nacionalni čut | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|022 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|11. april 2017 | Kdo je George Soros? | V Panamskih dokumentih ni Američanov | Helena Blagne, kaj je res? | Tino Mamič | Ivan Simič |- | align=center|023 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|12. april 2017 | Cena feminizacije | Izjave pojskega poslanca o ženskah | Slovenke v tujih resničnostnih šovih | Andreja Jernejčič | Aljuš Petrinač |- | align=center|024 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|13. april 2017 | Ali je Pahor sploh premagljiv kandidat? | Sporna sekretarka na ambasadi v Canberri | Melanija Trump ni bila plačana spremljevalka | Sebastjan Jeretič | Ivan Simič |- | align=center|025 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|17. april 2017 | Erdogan razglasil zmago na referendumu | Vernost, Slovenci in prazniki | Družinski zakonik je začel veljati. Kako naprej? | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |- | align=center|026 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|18. april 2017 | Hrvat goji školjke sredi Piranskega zaliva | Severna Koreja in ZDA pred vojno? | Ukrajina prepovedala nastop Juliji Samojlovi | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |- | align=center|027 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|19. april 2017 | Poslanci o zakonu o drugem tiru v četrtek | Koncesije v zdravstvu | Kako je Čeferin postal predsednik NZS in UEFE? | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|028 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|20. april 2017 | Kdo je v ozadju kandidature Jazbeca? | Titov Galeb bodo obnovili z evropskimi sredstvi | Zakaj starejši moški zapuščajo družine? | Bojan Požar | Andreja Jernejčič |- | align=center|029 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|24. april 2017 | Macron in Le Penova v drugem krogu volitev | Kdo so novi nadzorniki Telekoma? | Viktorji | Tino Mamič | Aljuš Pertinač |- | align=center|030 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|25. april 2017 | Debeljak od prvega maja spet v Gorenju | Kaj se dogaja s Plečnikovim stadionom? | LDS gre na volitve z novo predsednico Fabiani | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|031 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|26. april 2017 | Gorenak grozil Cerarju s kazensko prijavo | Franc Kangler: štajerski "Putin" in divje svinje | Igor Kadunc novi šef RTV. Fili se je umaknil. | Sebastjan Jeretič | Bojan Požar |- | align=center|032 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|27. april 2017 | Mačku pod bazo dvajset razbili granitni obraz | Hrvaška - Slovenija in meja ter arbitraža | Tuš naj bi blagovne znamke preselil na Kitajsko | Aljuš Pertinač | Bojan Požar |} === Maj 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#E9D66B; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#E9D66B; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#E9D66B; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#E9D66B; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#E9D66B; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#E9D66B; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#E9D66B; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|033 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|3. maj 2017 | Prvi maj: dvodnevni praznik naša posebnost | Kje so meje svobode medijev? | Janša: finančna preiskava iz zlagane dome | width=140|[[Ivan Simič]] | width=140|[[Andreja Jernejčič]] |- | align=center|034 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|4. maj 2017 | Tito po 37 letih še vedno buri duhove | Financiranje veteranskih organizacij | Vladna kriza na Hrvaškem | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] | Aljuš Pertinač |- | align=center|035 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|8. maj 2017 | Volitve v Franciji in zmaga Macrona | Drugi tir in ponovna izvolitev | 28 let od majniške deklaracije | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|036 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|9. maj 2017 | Deveti maj dan zmage | Joško Joras ima znova težave s Hrvati | Makedonija po vdoru v parlament | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|037 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|10. maj 2017 | Pahor dobiva že drugega protikandidata | Gregor Planteu Cerarjev as v Mercatorju | Evrovizija in Omar Naber | [[Bojan Požar]] | Andreja Jernejčič |- | align=center|038 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|11. maj 2017 | Poslovanje slovenskih televizij v rdečem | Kdo je odgovoren za izgubo v Topolščici | Stožice stadion Rastoder | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|039 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|15. maj 2017 | Skrivnostni obisk Kučana v Moskvi | Reportaža iz Pliberka | Marušič je ni nadlegoval, pač ampak univerza | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|040 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|16. maj 2017 | Zakaj univerza ne želi vrniti 781.000 evrov? | Zakaj tajnost pri prodaji žične ograje? | Edvard Kolar na čelu športne loterije | Ivan Simič | Andreja Jernejčič |- | align=center|041 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|17. maj 2017 | Koncert Thompsona prepovedan | Revizija zgodovine: primer Brščič in tvit Janše | Referendum o drugem tiru | Tino Mamič | Aljuš Pertinač |- | align=center|042 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|18. maj 2017 | Kje so meje umetniške svobode | SDS pred kongresom v Mariboru | Magna Steyr in civilne iniciative | Bojan Požar | Sebastjan Jeretič |- | align=center|043 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|22. maj 2017 | Po kongresu SDS | Zbiranje podpisov za drugi tir | Marjan Šarec - Drnovšek proti Pahorju | Bogdan Biščak | Sebastjan Jeretič |- | align=center|044 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|23. maj 2017 | Novi zakon o S.O.V.A. | Po terorizmu v angleškem Manchestru | Melania poskrbela za nov incident | Tino Mamič | Bojan Požar |- | align=center|045 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|24. maj 2017 | Odnosi z Avstrijo | Papež kritično o Medjugorju | Dva Slovenca sta na Reki zmagala | Tino Mamič | Aljuš Pertinač |- | align=center|046 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|25. maj 2017 | Igor Bavčar v zaporu | Kaj se dogaja v slov. industriji jekla? | 25. maj: dan mladosti | Andreja Jernejčič | Bojan Požar |- | align=center|047 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|29. maj 2017 | Dan D za prodajo NLB | Majniška deklaracija | Pizza ali potica? Ali pizzagate? | Tino Mamič | Aljuš Pertinač |- | align=center|048 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|30. maj 2017 | Kemis Vrhnika | Janko Veber: prodaja Mercatorja | Luka Koper in koprska občina navzkriž | Sebastjan Jeretič | Andreja Jernejčič |- | align=center|049 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|31. maj 2017 | Magna: ustavna pritožba | Vse težave Mira Cerarja | Afera Pirkovič | Aljuš Pertinač | Bojan Požar |} === Junij 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#E0B0FF; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|050 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|1. junij 2017 | Državne blagaje so se prijele | Sumljivi tuji vlagatelji v slovenski nogomet | Katere Slovenke so šle pod nož? | width=140|[[Ivan Simič]] | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|051 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|5. junij 2017 | Vrhovno sodiče zavrnilo rehabilitacijo domobranca | Je Pahorja mogoče premagati? | Prostitucija v Sloveniji | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] | Sebastjan Jeretič |- | align=center|052 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|6. junij 2017 | Ali ima vaš europoslanec slamnato pisarno? | Hladen davčni tuš za lastnike podjetij | V Torinu v stampedu poškodovanih vsaj 1000 ljudi | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|053 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|7. junij 2017 | Zakaj teroristi napadajo Evropo? | Slovenski zapori še vedno prenatrpani | Massiju žal, da je Mazejeva nastopala za Slovenijo | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|054 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|8. junij 2017 | Kemis in ostale ekološke bombe | Kriza v Katarju | Medijski nastop Trumpa | Tino Mamič | [[Andreja Jernejčič]] |- | align=center|055 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|12. junij 2017 | Cerar kot slovenski Macron | Pranje denarja preko NLB | Damjan Murko, ki bo nekoga za "jajca" | Aljuš Pertinač | Ivan Simič |- | align=center|056 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|13. junij 2017 | Kako globoko smo že v volilni kampanji? | Odstavitev Rajka Kende | Erjavčeva hči dviguje temperaturo | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|057 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|14. junij 2017 | Referendum za drugi tir ni več potreben | Damjan Murko za predsednika | Rojstni dan Ernesto Rafael ''Che'' Guevare | Tino Mamič | Bojan Požar |- | align=center|058 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|15. junij 2017 | Vloga PR svetovalcev v Sloveniji | Kaj se dogaja s protikorupcijsko komisijo KPK? | V Mariboru ne bo več Zlate lisice | Ivan Simič | Bojan Požar |- | align=center|059 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|19. junij 2017 | V pričakovanju arbitražnega sporazuma | V predsedniško bitko vse več obrazov iz estrade | Podlegel znani slovenski igralec Gašper Tič | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |- | align=center|060 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|20. junij 2017 | Požari doma in na tujem | Prva LGBT predsednica vlade na Balkanu | Mirela žali slovenske moške | Aljuš Pertinač | Andreja Jernejčič |- | align=center|061 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|21. junij 2017 | Referendum drugi tir | Kanglerjeve ptičje hišice | Helena Blagne, nič več zaman | Tino Mamič | Bogdan Biščak |- | align=center|062 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|22. junij 2017 | MAGNA za ali proti | Smrt znanega igralca | Aha Mura in Mojca Lukančič | Ivan Simič | [[Bojan Požar]] |- | align=center|063 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|26. junij 2017 | Dan državnosti: 26 let | Kongres levice | Teden arbitraže | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|064 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|27. junij 2017 | Kovačič v DZ vložil podpise za referendum o tiru | Hrvaška od danes v schengenskem sistemu | Ponarejena slika za 7,5 mil. € za kredit pri NLB | Tino Mamič | Ivan Simič |- | align=center|065 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|28. junij 2017 | Se še spomnite slogana "Slovenija, moja dežela? | Bandić bo Titov trg preimenoval v Trg Republike | Natašo Pirc pripeljali z Masseratijem | Bojan Požar | Andreja Jernejčič |- | align=center|066 | align=center|Vladimir Vodušek | align=center|29. junij 2017 | colspan=3 align=center|V finalni oddaji prve sezone je vseh šest stalnih komentatorjev in tudi s telefonskimi klici v živo, komentiralo odločitev arbitražnega sodišča:<br>Sloveniji stik z odprtim morjem in Tomšičeve parcele, Trdinov vrh in Jorasovo območje Hrvaški, ZDA na nobeni strani | Bojan Požar <small>(1. del)</small><br>Sebastjan Jeretič <small>(2. del)</small><br>Tino Mamič <small>(3. del)</small> | Ivan Simič <small>(1. del)</small><br>Andreja Jernejčič <small>(2. del)</small><br>Aljuš Pertinač <small>(3. del)</small> |} == Prva sezona Faktor == === September 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#72A0C1; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#72A0C1; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#72A0C1; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#72A0C1; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#72A0C1; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#72A0C1; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#72A0C1; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. september 2017 | Gregor Golobič vs Borut Pahor v zadevi TEŠ6 | S čim Miro Cerar plačuje svojega zdravnika? | Košarkarji na čelu z Dragićem še neporaženi | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|[[Mitja Čander]] |- | align=center|2 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. september 2017 | Vohuna Počivalšek in Gašperšič v Kazakhstanu | Šola brez knjig | Prosto po Katancu | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] | Bojan Požar <small>(1. del)</small><br>Andreja Jernejčič <small>(2. del)</small> |- | align=center|3 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. september 2017 | Cerar dela iz espejev davčne goljufe | Kdo bo ustavil Srečka Katanca? | Med nogami Nine Pušlar | Lucija Šikovec Ušaj | Ivan Simič |- | align=center|4 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. september 2017 | colspan=2 align=center|Boštjan M. Zupančič: disident, žrtev ali provokator? Kdo je BMZ v resnici? (1. in 2. del) | Košarka z Dragićem; Slovenci evropski hit | [[Boštjan M. Zupančič]] | Bernard Brščič |- | align=center|5 | align=center|Bojan Požar | align=center|11. september 2017 | Spremembe na slovenski medijski scent | Bomo zgodovino OF pisali na novo? | UEFA in Čeferin blokirata VV Faktor | Tino Mamič | Mitja Čander |- | align=center|6 | align=center|Bojan Požar | align=center|12. september 2017 | Začasni gospodar prstanov (1. del) | Začasni gospodar prstanov (2. del) | Himna za novo Miss Slovenije | Blaž Vodopivec | Bernard Brščič |- | align=center|7 | align=center|Bojan Požar | align=center|13. september 2017 | Angelca Likovič za predsednico (1. del) | Angelca Likovič za predsednico (2. del) | Slovenija - evropski prvak v košarki? | [[Matej Lahovnik]] | [[Angelca Likovič]] |- | align=center|8 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. september 2017 | Sprta protikorupcijska komisija | Politika sovražnega govora | Dobrodelni pohod v Tivoliju | Lucija Šikovec Ušaj | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. september 2017 | Junaki postali prvaki | Luka Dončić - čudežni deček | Damjan Murko rešuje življenje | Matej Lahovnik | Tino Mamič |- | align=center|10 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. september 2017 | Jure Leben - kdo je v resnici? | Afera Pogačnik/arbitraža | Cerar twitta sam sebi | Lucija Šikovec Ušaj | Sebastjan Jeretič |- | align=center|11 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. september 2017 | Kdo je Čeferin? | Novinarke ali piarovke | Kraljica instagrama | Ivan Simič | Bernard Brščič |- | align=center|12 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. september 2017 | Kandidat Šarec | Drugi tir: bitka brez zmagovalca | Ministrica in čakalne vrste | Lucija Šikovec Ušaj | [[Rado Pezdir]] |- | align=center|13 | align=center|Bojan Požar | align=center|25. september 2017 | Po referendumu o drugem tiru | Tektonske spremembe v Nemčiji? | Spet blokada VV Faktorja | Matej Lahovnik | Bernard Brščič |- | align=center|14 | align=center|Bojan Požar | align=center|26. september 2017 | Slovenski banksterji (1. del) | Slovenski banksterji (2. del) | Vrnitev Predina v Stožice | Anže Logar | Tino Mamič |- | align=center|15 | align=center|Bojan Požar | align=center|27. september 2017 | Murko ne bo predsednik (1. del) | Murko ne bo predsednik (2. del) | Poljaki branijo Evropo | [[Damjan Murko]] | [[Aljuš Pertinač]] |- | align=center|16 | align=center|Bojan Požar | align=center|28. september 2017 | Jankovićeva država (1. del) | Jankovićeva država (2. del) | Šiško za predsednika | Bernard Brščič | Rado Pezdir |} === Oktober 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#CD9575; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#CD9575; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#CD9575; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|17 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. oktober 2017 | Kandidat Šiško (1. del) | Kandidat Šiško (2. del) | Kielce poražene | width=140|[[Andrej Šiško]] | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|18 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. oktober 2017 | Cerarjeva srbska posla | Se medij (s)plača? | Blagne - Zaman | Matej Lahovnik | Bernard Nežmah |- | align=center|19 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. oktober 2017 | Slovenija ni Katalonija (1. del) | Slovenija ni Katalonija (2. del) | Mirela na Instagramu | Dejan Steinbuch | Mitja Čander <small>(1. del)</small><br>Lucija Š. Ušaj <small>(2. del)</small> |- | align=center|20 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. oktober 2017 | Zaprimo tajkune | Naprej: naj mu rata | Vrni štipendijo | Vladimir Bilić | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] |- | align=center|21 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. oktober 2017 | Slovenija v težavah (1. del) | Slovenija v težavah (2. del) | Pahor hodi Šarec vozi | Jure Dolinar | [[Andreja Jernejčič]] |- | align=center|22 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. oktober 2017 | Kaj čara Milojka (1. del) | Kaj čara Milojka (2. del) | Dama ali drama? | Danijel Bešič Loredan | Marjeta Kuhar |- | align=center|23 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. oktober 2017 | Beg možganov (1. del) | Beg možganov (2. del) | Tožibaba Milojka | Sebastjan Jeretič | [[Igor Lukšič]] |- | align=center|24 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. oktober 2017 | Hude bolečine | Neki ma ta naš Zoki | Žabica | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|25 | align=center|Bojan Požar | align=center|16. oktober 2017 | Dejan Židan premier? | Ko se prodaja POP TV | Heil Marjan Šarec | [[Matej Lahovnik]] | Tino Mamič |- | align=center|26 | align=center|Bojan Požar | align=center|17. oktober 2017 | Arbitražo imamo, meje ne (1. del) | Arbitražo imamo, meje ne (2. del) | Kdo je s kom?! - Po novem | Dominika Švarc Pipan | [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmago Jelinčič]] |- | align=center|27 | align=center|Bojan Požar | align=center|18. oktober 2017 | Dejan Židan premier? 2 | Obredno klanje v Sloveniji?! | Kresalova ima težave z davki | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|28 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. oktober 2017 | Minister Klemenčič spet odhaja | Kako bomo volili to nedeljo? | Nadya Bičkova na britanski Zvezde plešejo | Sebastjan Jeretič | Bernard Brščič |- | align=center|VOLITVE | align=center|Bojan Požar | align=center|22. oktober 2017 | Predsedniške volitve 2017 (1. del) | Predsedniške volitve 2017 (2. del) | Predsedniške volitve 2017 (3. del) | [[Dimitrij Rupel]] | Aljuš Pertinač<br>Matej Lahovnik <small>(3. del)</small> |- | align=center|29 | align=center|Bojan Požar | align=center|23. oktober 2017 | Predsedniške volitve (1. del) | Predsedniške volitve (2. del) | Poskrbi za svojo rit | Peter Jančič | Tino Mamič |- | align=center|30 | align=center|Bojan Požar | align=center|24. oktober 2017 | Padli direktor filharmonije (1. del) | Padli direktor filharmonije (2. del) | Okrevaj hitro, Ilka Štuhec | Damjan Damjanovič | Mitja Čander |- | align=center|31 | align=center|Bojan Požar | align=center|25. oktober 2017 | Sporne pogodbe vlade in Magne (1. del) | (Ne)delo ob nedeljah (2. del) | Noseča Tina Maze | Lucija Šikovec Ušaj | [[Ivan Simič]] |- | align=center|32 | align=center|Bojan Požar | align=center|26. oktober 2017 | Kaj se dogaja v pravosodju? (1. del) | Kaj se dogaja v pravosodju? (2. del) | Gal Gjurin piše tudi knjigo | Vinko Gorenak | Bernard Brščič |- | align=center|33 | align=center|Bojan Požar | align=center|30. oktober 2017 | Drugi krog predsedniških volitev (1. del) | Drugi krog predsedniških volitev (2. del)<br>Tereza svetuje zdravo (1. del) | Tereza svetuje zdravo (2. del) | Sebastj. Jeretič <small>(1.,2. del)</small> | Tino Mamič <small>(1.,2. del)</small><br>Tereza Poljanič <small>(2.,3. del)</small> |} === November 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#FC8EAC; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|34 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. november 2017 | Nove stranke, nove uganke? (1. del) | Nove stranke, nove uganke? (2. del) | Virant biznisira | width=140|Gregor Kos | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|35 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. november 2017 | Prihaja Šiško (1. del) | Prihaja Šiško (2. del) | Ilirija oživljena | [[Andrej Šiško]] | [[Tino Mamić|Tino Mamič]] |- | align=center|36 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. november 2017 | Čigava je banka | Puč ali republika | Kdo ima pravi Guči | Lucija Šikovec Ušaj | Rado Pezdir |- | align=center|37 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. november 2017 | Tajni agent Mifsud (1. del) | Tajni agent Mifsud (2. del) | Požar teče | Dušan Lesjak | Bernard Brščič |- | align=center|38 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. november 2017 | Brez limitov (1. del) | Brez limitov (2. del) | Vatikan nas ne mara | Primož Cimerman | Darko Bulat |- | align=center|VOLITVE | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. november 2017 | Volitve: Pahor ali Šarec? (1. del) | Volitve: Pahor ali Šarec? (2. del) | Volitve: Pahor ali Šarec? (3. del) | Bernard Nežmah <small>(1.,2. del)</small><br>Andraž Zorko <small>(3. del)</small> | [[Igor Lukšič]] |- | align=center|39 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. november 2017 | Pahor zlomil urok? (1. del) | Pahor zlomil urok? (2. del) | Padel je Kiel | Vladimir Bilić | Tino Mamič |- | align=center|40 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. november 2017 | Slovenci iz oaz | Leben vs. Kešeljević | RTV Škrabec | [[Rado Pezdir]] | Ivan Simič |- | align=center|41 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. november 2017 | Reševanje brivca Ahmada (1. del) | Reševanje brivca Ahmada (2. del) | Damijanova pravica | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|42 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. november 2017 | Vse bi rade Kurza | Dosje Gorenje | France Prešeren | [[Matej Lahovnik]] | Andreja Jernejčič |- | align=center|43 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. november 2017 | Prihaja Eva (1. del) | Prihaja Eva (2. del) | Gremo v kino | [[Eva Irgl]] | Sebastjan Jeretič |- | align=center|44 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. november 2017 | Izbrisani št. 1 (1. del) | Izbrisani št. 2 (2. del) | Zakaj nimamo selektorja | Šime Ivanjko | Milan Cizl |- | align=center|45 | align=center|Bojan Požar | align=center|22. november 2017 | Afera Ahmad Šami | 10 naj pravnikov 2017 | Kazen generala Mladića | Lucija Šikovec Ušaj | Ivan Simič |- | align=center|46 | align=center|Bojan Požar | align=center|23. november 2017 | Pisma guvernerja Jazbeca | NLB skrivalnice | Kučan maneken | Matej Lahovnik | Rado Pezdir |- | align=center|47 | align=center|Bojan Požar | align=center|27. november 2017 | Delo Petra Jančiča (1. del) | Delo Petra Jančiča (2. del) | 18 kart Gucci Korošice | colspan=2 align=center|Peter Jančič |- | align=center|48 | align=center|Bojan Požar | align=center|28. november 2017 | Pravni obraz Kučanove sence (1. del) | Pravni obraz Kučanove sence (2. del) | Državni svetnik Sašo | Igor Omerza | Rado Pezdir |- | align=center|49 | align=center|Bojan Požar | align=center|29. november 2017 | Pravni kaos (1. del) | Pravni kaos (2. del) | Zvonko Fišer | Jurij Toplak | Bernard Brščič |- | align=center|50 | align=center|Bojan Požar | align=center|30. november 2017 | #Iran NLB gate | Volitve v državni svet | Đorđević in Thompson | Sebastjan Jeretič | Bernard Brščič |} === December 2017 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#71BC78; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#71BC78; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#71BC78; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#71BC78; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#71BC78; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#71BC78; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#71BC78; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|51 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. december 2017 | Zadnja Milojkina prevara (1. del) | Zadnja Milojkina prevara (2. del) | Kuha se ćorba | width=140|Marjeta Kralj | width=140|Marušič |- | align=center|52 | align=center|Bojan Požar | align=center|5. december 2017 | Sodni primer Novič (1. del) | Sodni primer Novič (2. del) | Porsche de, preživnina ne | [[Tino Mamić|Tino Mamič]]<br>Petra Janša | Nenad Glücks |- | align=center|53 | align=center|Bojan Požar | align=center|6. december 2017 | Kdo bo koga? (1. del) | Kdo bo koga? (2. del) | Tino Mamič Dalmatino | Sebastjan Jeretič | [[Matej Lahovnik]] |- | align=center|54 | align=center|Bojan Požar | align=center|7. december 2017 | Ustavno sodišče rovari (1. del) | Ustavno sodišče rovari (2. del) | Rop v Leclercu | Mojca Šikovec Ušaj | Rado Pezdir |- | align=center|55 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. december 2017 | Janko Veber (1. del) | Janko Veber (2. del) | Pozor, Luka | Mojca Šikovec Ušaj | Janko Veber |- | align=center|56 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. december 2017 | Bitcoin ali Bitnateg (1. del) | Bitcoin ali Bitnateg (2. del) | Šarec kliče na pomoč | Primož Cimerman | Peter Merc |- | align=center|57 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. december 2017 | Slavni bankrotiranci | Ko udari Tajson | Miro Ostržek | Rado Pezdir | Bernard Brščič |- | align=center|58 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. december 2017 | Čakajoč na Milojko (1. del) | Čakajoč na Milojko (2. del) | Jan Zobec se ne gre več | Marjeta Kuhar | Franc Hočevar |- | align=center|59 | align=center|Bojan Požar | align=center|18. december 2017 | Vili za 1,4 milijarde (1. del) | Vili za 1,4 milijarde (2. del) | Žan prekinil urok | [[Vili Kovačič]] | Bernard Brščič |- | align=center|60 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. december 2017 | Zakonca Login (1. del) | Zakonca Login (2. del) | Gucci Korošica S.P. | Silvester Šurla | Tino Mamič |- | align=center|61 | align=center|Bojan Požar | align=center|20. december 2017 | Velika vrnitev | Vsi proti vsem | Triler Milko | Mojca Šikovec Ušaj | Mitja Čander |- | align=center|62 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. december 2017 | Perspektive desnice (1. del) | Perspektive desnice (2. del) | Jankovićeva zabava | Boštjan Lahovnik | Sebastjan Jeretič |} === Januar 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#F2B400; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#F2B400; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#F2B400; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|67<small>{{efn|name=|Med novoletnimi počitnicami so bile na sporedu štiri oddaje Pregled leta 2017, zato se januarja oddaja nadaljuje s 67. oddajo.}}</small> | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. januar 2018 | Hrvatom se meša (1. del) | Hrvatom se meša (2. del) | Pravica do popravka | width=140|Ivan Simič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|68 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. januar 2018 | Cerarjeva BMW hohštaplerija | SF postaja WTF | Usojena sta si | Sebastjan Jeretič | Bernard Brščič |- | align=center|69 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. januar 2018 | Kredit dobil, volitve izgubil? (1. del) | Kredit dobil, volitve izgubil? (2. del) | Anuška blokirana | Lucija Šikovec Ušaj | Matej Lahovnik |- | align=center|70 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. januar 2018 | Bodoča voditelja (1. del) | Bodoča voditelja (2. del) | Gremo po medaljo | Julija Humar | Luka Pahor |- | align=center|71 | align=center|Bojan Požar | align=center|15. januar 2018 | Denar tudi za Kučanove (1. del) | Denar tudi za Kučanove (2. del) | Urednik namesto zapornik | Matej Lahovnik | Sebastjan Jeretič |- | align=center|72 | align=center|Bojan Požar | align=center|16. januar 2018 | Slovenci: Stop migrantom | Slovenci: Dražgoše lažgoše | Slovenci: Na potezi Bobinac | Tino Mamič | Bernard Brščič |- | align=center|73 | align=center|Bojan Požar | align=center|17. januar 2018 | Ustrahuje celo šolo | Knjiga Kota 101 | Nisem ubil Gašperja Tiča! | Boštjan M. Turk | Mojca Šikovec Ušaj |- | align=center|74 | align=center|Bojan Požar | align=center|18. januar 2018 | Balkanski posli | Bančnike obsojajo. A res?! | Slovenija ni odšla domov | Rado Pezdir | Mitja Čander |- | align=center|75 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. januar 2018 | Arbitraža: Kdo laže | Slovenija ni/in Balkan | Orli spet letijo | Dominika Švarc Pipan | Tino Mamič |- | align=center|76 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. januar 2018 | Židana čebela | Sponzor Gorenje | Ti, Ronaldo, ti | Andreja Jernejčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. januar 2018 | Koprivnikarjeva stavka | Se vrača Demos? | Stekle lisice | Mojca Šikovec Ušaj | Ivan Simič |- | align=center|78 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. januar 2018 | @Libertarec (1. del) | @Libertarec (2. del) | Planet pretepov | Tomaž Štih | Rado Pezdir |- | align=center|79 | align=center|Bojan Požar | align=center|29. januar 2018 | Palestina ali Izrael? (1. del) | Palestina ali Izrael? (2. del) | Kdo je kriv za afero Fak? | Jernej Štromajer | Bernard Brščič |- | align=center|80 | align=center|Bojan Požar | align=center|30. januar 2018 | Bizarni tviti Mira Cerarja | Spet so tu bankirji | Takle mamo: Serpentinšek vodi | Matej Lahovnik | Domen Uršič |- | align=center|81 | align=center|Bojan Požar | align=center|31. januar 2018 | Bo Serpentinšek res premier? | Spet nad medije | napovednik | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |} {{noteslist}} === Februar 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#D998A0; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#D998A0; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#D998A0; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#D998A0; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#D998A0; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#D998A0; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#D998A0; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|82 | align=center|Bojan Požar | align=center|1. februar 2018 | Za funkcije so meje Karavanke (1. del) | Za funkcije so meje Karavanke (2. del) | Sufražetka Melanija Trump | width=140|Boštjan M. Zupančič | width=140|Rado Pezdir |- | align=center|83 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. februar 2018 | Fenomen Vujović (1. del) | Fenomen Vujović (2. del) | Požar v parlament | Matej Tušak | Tone Tiselj |- | align=center|84 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. februar 2018 | Tonin vodi NSi (1. del) | Tonin vodi NSi (2. del) | Ko potone pletna | Bernard Brščič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|85 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. februar 2018 | Požar v parlament (1. del) | Požar v parlament (2. del) | Divja Ula na Balu | Bojan Požar | Matej Lahovnik |- | align=center|87 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. februar 2018 | Degenerirana umetnost? (1. del) | Degenerirana umetnost? (2. del) | Slovenija-Francija 1:1 | Andreja Jernejčič | Bernard Brščič |- | align=center|88 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. februar 2018 | Cerar, ocena nezadostno! (1. del) | Cerar, ocena nezadostno! (2. del) | Zadnji bankster | Matej Lahovnik | Igor Lukšič |- | align=center|89 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. februar 2018 | 2. tir - 2. priložnost (1. del) | 2. tir - 2. priložnost (2. del) | Risi proti Jenkijem | Vili Kovačič | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|90 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. februar 2018 | Zaustavimo tajkune (1. del) | Zaustavimo tajkune (2. del) | Nagrada za preživetje | Bojan Požar | Ivan Simič |- | align=center|91 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. februar 2018 | (Ne)plačevanje RTV prispevka | Kam so šli vsi zeleni? | Stekli psi desnice | Lucija Šikovec Ušaj | Vane Gošnik |- | align=center|92 | align=center|Bojan Požar | align=center|20. februar 2018 | Verjeti anketam ali ne? (1. del) | Verjeti anketam ali ne? (2. del) | Novinarji se koljejo? | Sebastjan Jeretič | Boštjan Lahovnik |- | align=center|93 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. februar 2018 | Usodne volitve (1. del) | Usodne volitve (2. del) | Program not found | Jernej Štromajer | Boštjan M. Turk |- | align=center|94 | align=center|Bojan Požar | align=center|22. februar 2018 | Fiasko seznamov Ajpesa | Prihaja finančna policija | To Cerar delam Mariboru | Boštjan Lahovnik | Ivan Simič |- | align=center|95 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. februar 2018 | Milojka, go home! (1. del) | Milojka, go home! (2. del) | Funkcionarske živale | Marjeta Kuhar | Danijel Bešič Loredan |- | align=center|96 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. februar 2018 | Fakenews vs. sovražni govor (1. del) | Fakenews vs. sovražni govor (2. del) | Hvala, ne | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |- | align=center|97 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. februar 2018 | Bo Janši v četrto uspelo? (1. del) | Bo Janši v četrto uspelo? (2. del) | Pikalo : MMB = 8:2 | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |} === Marec 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#E9D66B; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#E9D66B; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#E9D66B; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#E9D66B; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#E9D66B; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#E9D66B; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#E9D66B; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|98 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. marec 2018 | Cerarjeve fatalke (1. del) | Cerarjeve fatalke (2. del) | Ga ga miško skliznil | width=140|Bojan Požar | width=140|Rado Pezdir |- | align=center|99 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. marec 2018 | Za otroke gre! (1. del) | Za otroke gre! (2. del) | Selektivni seksizem | Mateja Černič | Primož Verbič |- | align=center|100 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. marec 2018 | SMC ekonomija = polomija (1. del) | SMC ekonomija = polomija (2. del) | Kdo je tu nor | Matej Lahovnik | Ivan Simič |- | align=center|101 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. marec 2018 | Cerar, somrak etike (1. del) | Cerar, somrak etike (2. del) | Vodušek ni faktor | Bernard Brščič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. marec 2018 | Zadnji bankster (1. del) | Zadnji bankster (2. del) | Tir je, vsaj maketa | Rado Pezdir | Bojan Požar |- | align=center|103 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. marec 2018 | Bojan Požar že v parlamentu | SDS/SD ali LMŠ/LNBP? | Dragi tir: najdražja maketa | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|104 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. marec 2018 | MKC ali mi? (1. del) | MKC ali mi? (2. del) | V svojih čevljih | Marjeta Kuhar | Danijel Bešič Loredan |- | align=center|105 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. marec 2018 | Drugega tira ni več (1. del) | Drugega tira ni več (2. del) | Klavrno bodo končali | Vili Kovačič | Tino Mamič |- | align=center|106 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. marec 2018 | Miro se ne gre več (1. del) | Miro se ne gre več (2. del) | Miro odhaja, Milojka ostaja | Bojan Požar | Matej Lahovnik |- | align=center|107 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. marec 2018 | Afera Zahovič (1. del) | Afera Zahovič (2. del) | Kršinar v Bučkah! | Andreja Jernejčič | Ivan Simič |- | align=center|108 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. marec 2018 | Miro odstopi/Tednik odpade | Cerarjev odstop +/- | Dobrodelni Keber | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|109 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. marec 2018 | Zakaj afera Zahovič | Slovenija, albanska oaza?! | 1,3 intervjuje na dan | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|110 | align=center|Bojan Požar | align=center|22. marec 2018 | Nove službe za naše | Neverjetni politični prestopniki | Zahovič lahko ostane | Matej Lahovnik | Rado Pezdir |- | align=center|111 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. marec 2018 | Birokracija nas ubija! (1. del) | Birokracija nas ubija! (2. del) | Formula 1 se vrača | Tino Mamič | Ivan Simič |- | align=center|112 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. marec 2018 | Prevzem Pro plus DA/NE? (1. del) | Prevzem Pro plus DA/NE? (2. del) | Ingrid lovi slavne | Tomi Hrovat | Sebastjan Jeretič |- | align=center|113 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. marec 2018 | Bolje zanje, ne nas! | Šaršev program petošolca | Po Katančevih poteh | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|114 | align=center|Bojan Požar | align=center|29. marec 2018 | Evropa ali Rusija? | Sporni tožilec Furlan | Bratuškova fintira upokojence | Boštjan M. Turk | Rado Pezdir |} === April 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#A4DDED; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#A4DDED; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#A4DDED; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#A4DDED; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#A4DDED; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#A4DDED; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#A4DDED; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|115 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. april 2018 | Profi šport igra na srečo? (1. del) | Profi šport igra na srečo? (2. del) | Cerar odstopil, ne obupal | width=140|Matej Oražem | width=140|Ivan Simič |- | align=center|116 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. april 2018 | Janković v naletu (1. del) | Janković v naletu (2. del) | CR7 emoliral Juve | Bernard Brščič | Tino Mamič |- | align=center|117 | align=center|Bojan Požar | align=center|5. april 2018 | Neverjetni politični prestopniki (1. del) | Neverjetni politični prestopniki (2. del) | Eva Erjavec pa uživa | Matej Lahovnik | Rado Pezdir |- | align=center|118 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. april 2018 | Je profi šport predrag (1. del) | Je profi šport predrag (2. del) | Zakaj Angleži ne sodijo na SP? | Ivan Simič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|119 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. april 2018 | Srbija ali Švica (1. del) | Srbija ali Švica (2. del) | ZZ Top je nazaj! | Andreja Jernejčič | Gašper Ferjan |- | align=center|120 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. april 2018 | Janša toži za slab miljon | Orbanizacija da ali ne? | Edini-diamant-Džeko | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- | align=center|121 | align=center|Bojan Požar | align=center|12. april 2018 | Odkartana SLS | Tožilstvo nad Pahorja | Naši lumpi se ne bodo opravičili | Bernard Brščič | Tino Mamič |- | align=center|122 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. april 2018 | Volitve bodo 3. junija (1. del) | Volitve bodo 3. junija (2. del) | Fučka se mu! | Igor Lukšič | Bojan Požar |- | align=center|123 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. april 2018 | Prihaja SSSS! | Kloaka sredi mesta | Šarec na pručki | Bernard Brščič | Boštjan M. Turk |- | align=center|124 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. april 2018 | Ženske v politiki (1. del) | Ženske v politiki (2. del) | Neusklajeno o Požarju | Andreja Jernejčič | Ivan Simič |- | align=center|125 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. april 2018 | Bitcoin. Kako zaslužiti (1. del) | Bitcoin. Kako zaslužiti (2. del) | Požarjevcev nas je 638 | colspan=2 align=center|Andrej Bohinc |- | align=center|126 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. april 2018 | Kaj čaka naslednjo vlado (1. del) | Kaj čaka naslednjo vlado (2. del) | Cerar odstopi - SD kolesari | Metka Zorec | Gregor Macedoni |- | align=center|127 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. april 2018 | Prihaja 3. svetovna vojna? (1. del) | Prihaja 3. svetovna vojna? (2. del) | Anticepilci slavijo | Bernard Brščič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. april 2018 | Za Karavanke gre (1. del) | Za Karavanke gre (2. del) | Razpuščeni parlament razpada | Boštjan M. Turk | Tino Mamič |- | align=center|129 | align=center|Bojan Požar | align=center|26. april 2018 | Mešetarjenje ljubljanskega župana (1. del) | Mešetarjenje ljubljanskega župana (2. del) | Začasno slovo | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |} === Maj 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#A9A9A9; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|130 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. maj 2018 | Eksluzivno razkrivamo dve, kjer mu kaže odlično | Dr. Miro Cerar navija za dnevnice | Champions Basket League je drugorazredna | width=140|Bernard Brščič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|131 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. maj 2018 | Resnica o Magni (1. del) | Resnica o Magni (2. del) | Je Avdič fašist? | Ivan Simič | Boštjan M. Turk |- | align=center|132 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. maj 2018 | Prvo predvolilno soočenje (1. del) | Prvo predvolilno soočenje (2. del) | Skrivnostni poslanki | Matej Lahovnik | Bojan Požar |- | align=center|133 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. maj 2018 | Klinc pa taka politika (1. del) | Klinc pa taka politika (2. del) | Požar z avtobusom v DZ! | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |- | align=center|134 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. maj 2018 | Globoka država (1. del) | Globoka država (2. del) | Gorenje dobiva stratega | Bernard Brščič | Rado Pezdir |- | align=center|135 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. maj 2018 | 2. tir = 2. priložnost (1. del) | 2. tir = 2. priložnost (2. del) | Izralel, 12 točk! | Vili Kovačič | Bojan Požar |- | align=center|136 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. maj 2018 | Je Šarec material za PV? (1. del) | Je Šarec material za PV? (2. del) | Cele, Cele bo prvak | Lucija Šikovec Ušaj | Ivan Kenda |- | align=center|137 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. maj 2018 | Državljan K. vs Državljan C. (1. del) | Državljan K. vs Državljan C. (2. del) | Oblak lovi evropsko krono | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|138 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. maj 2018 | Prihajajo (1. del) | Prihajajo (2. del) | Oblak in Dončič evropska prvaka! | Bojan Požar | Bernard Brščič |- | align=center|139 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. maj 2018 | Vsi proti Janši (1. del) | Vsi proti Janši (2. del) | Messi, sedi pet! | Bojan Požar | Sebastjan Jeretič |- | align=center|140 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. maj 2018 | Cenzura ali diktatura? (1. del) | Cenzura ali diktatura? (2. del) | Valter se poslavlja | Tino Mamič | Gašper Ferjan |- | align=center|141 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. maj 2018 | Štajerci mamo pun kufer! (1. del) | Štajerci mamo pun kufer! (2. del) | Odločil bo zadnji krog | Boštjan M. Turk | Bojan Požar |- | align=center|142 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. maj 2018 | Združena desnica: blef ali resnica? (1. del) | Združena desnica: blef ali resnica? (2. del) | Real, Olimpija in Videk | Norma Korošec | Bernard Brščič |- | align=center|143 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. maj 2018 | TV soočenja (1. del) | TV soočenja (2. del) | Zlatko (spet) odhaja | Sebastjan Jeretič | Boštjan M. Turk |- | align=center|144 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. maj 2018 | 75 na dan, vsak dan (1. del) | 75 na dan, vsak dan (2. del) | Kemal za Požarja | Bojan Požar | Tino Mamič |- | align=center|145 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. maj 2018 | 33 točk = 2. priložnost (1. del) | 33 točk = 2. priložnost (2. del) | Joc kupuje Olimpijo | Bojan Požar <small>(1. del)</small> | Jurij Krajnc |} === Junij 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#F2B400; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#F2B400; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#F2B400; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|146 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. junij 2018 | colspan=3 align=center|Volitve 2018 (posebna dvourna povolilna oddaja) | width=140|Igor Lukšič <small>(1.,2. del)</small><br>Bernard Nežmah <small>(3.,4. del)</small><br>Norma Korošec <small>(5. del)</small> | width=140|Boštjan M. Turk <small>(1.,2. del)</small><br>S. Jeretič <small>(3.,4. del)</small><br>Marko Pavlišič <small>(5. del)</small> |- | align=center|147 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. junij 2018 | Janša, Šarec ali XY? (1. del) | Janša, Šarec ali XY? (2. del) | ZUT se je poslovil | Matej Lahovnik | Bojan Požar |- | align=center|148 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. junij 2018 | Bo SAB postala SBAB? | Za ekonomijo gre | Ramos stresel Kariusa | Ivan Simič | Tino Mamič |- | align=center|149 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. junij 2018 | Zakaj je zmagala SDS? (1. del) | Zakaj je zmagala SDS? (2. del) | 15% Mira Cerarja | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|150 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. junij 2018 | Veni, vidi, Zmago! (1. del) | Veni, vidi, Zmago! (2. del) | Rop Jankovica | Zmago Jelinčič | Andreja Jernejčič |- | align=center|151 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. junij 2018 | Šarčeva izhodišča (1. del) | Šarčeva izhodišča (2. del) | Rafa kralj peska | Igor Lukšič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|152 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. junij 2018 | Verbalni delikt se vrača (1. del) | Verbalni delikt se vrača (2. del) | Mehičani trenirajo kot nori | Ivan Simič | Boštjan M. Turk |- | align=center|153 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. junij 2018 | Resničnostni šov Trumpa (1. del) | Resničnostni šov Trumpa (2. del) | Tonin obdaroval Šarca | Bernard Brščič | Tino Mamič |- | align=center|154 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. junij 2018 | Kliči bademajstra za Mercator (1. del) | Kliči bademajstra za Mercator (2. del) | Mundial se začenja | Bojan Požar | Rado Pezdir |- | align=center|155 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. junij 2018 | Ustavite desnico 2.0 (1. del) | Ustavite desnico 2.0 (2. del) | Ko zagrmi mali zeleni | Sebastjan Jeretič | Boštjan M. Turk |- | align=center|156 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. junij 2018 | Delali bomo dlje za manj (1. del) | Delali bomo dlje za manj (2. del) | Karta Balkana | Bojan Požar | Marko Pavlešič |- | align=center|157 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. junij 2018 | LDS vstaja od mrtvih (1. del) | LDS vstaja od mrtvih (2. del) | Zahovič ostaja | Matej Lahovnik | Bojan Požar |- | align=center|158 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. junij 2018 | VV Faktor (1. del) | VV Faktor (2. del) | Lado bo zibal | Bernard Brščič | Tino Mamič |} == Druga sezona == === September 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#CD9575; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#CD9575; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#CD9575; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|159 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. september 2018 | Ekipa, da te skipa! (1. del) | Ekipa, da te skipa! (2. del) | Košar13. vlada | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|160 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. september 2018 | Štajerska varda (1. del) | Štajerska varda (2. del) | Štajerska varda (3. del) | Andrej Šiško | Roman Vodeb |- | align=center|161 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. september 2018 | Cerkev in morala (1. del) | Cerkev in morala (2. del) | Cerkev in morala (3. del) | Norma Korošec | Bojan Požar |- | align=center|162 | align=center|Bojan Požar | align=center|6. september 2018 | Blišč in beda (1. del) | Blišč in beda (2. del) | Blišč in beda (3. del) | Peter Jančič | Rok Čakš |- | align=center|163 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. september 2018 | Čigav je Šiško? (1. del) | Čigav je Šiško? (2. del) | Čigav je Šiško? (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Marko Pavlišič |- | align=center|164 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. september 2018 | Zakaj Šarec? (1. del) | Zakaj Šarec? (2. del) | Zakaj Šarec? (3. del) | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič Plemeniti |- | align=center|165 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. september 2018 | Bitka za Maribor! (1. del) | Bitka za Maribor! (2. del) | Bitka za Maribor! (3. del) | Bojan Požar | Novak |- | align=center|166 | align=center|Bojan Požar | align=center|13. september 2018 | Kam plove SLS? (1. del) | Kam plove SLS! (2. del) | Kam plove SLS! (3. del) | Marjan Podobnik | Boštjan M. Turk |- | align=center|167 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. september 2018 | 13. vlada (1. del) | 13. vlada (2. del) | 13. vlada (3. del) | Sebastjan Jeretič | Ivan Simič |- | align=center|168 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. september 2018 | Afera Črnčec (1. del) | Afera Črnčec (2. del) | Afera Črnčec (3. del) | Peter Jančič | Nenad Glücks |- | align=center|169 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. september 2018 | Priključitev primorske (1. del) | Priključitev primorske (2. del) | Priključitev primorske (3. del) | Bernard Brščič | Tino Mamič |- | align=center|170 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. september 2018 | Sovražni govor! (1. del) | Sovražni govor! (2. del) | Sovražni govor! (3. del) | Igor Lukšič | Rado Pezdir |- | align=center|171 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. september 2018 | Kučan vs. Janša (1. del) | Kučan vs. Janša (2. del) | Kučan vs. Janša (3. del) | Roman Vodeb | Boštjan M. Turk |- | align=center|172 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. september 2018 | Pravosodje ali brezplodje? (1. del) | Pravosodje ali brezplodje? (2. del) | Pravosodje ali brezplodje? (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Damir Ivančič |- | align=center|173 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. september 2018 | 2. tir in Karavanke (1. del) | 2. tir in Karavanke (2. del) | 2. tir in Karavanke (3. del) | Emil Milan Pintar | Marko Pavlišič |- | align=center|174 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. september 2018 | Klinčeva EU! (1. del) | Klinčeva EU! (2. del) | Klinčeva EU! (3. del) | Vladimir B. | Novak |} === Oktober 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#F2B400; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#F2B400; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#F2B400; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#F2B400; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|175 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. oktober 2018 | Korupcija po @kobo00 (1. del) | Korupcija po @kobo00 (2. del) | Korupcija po @kobo00 (3. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|176 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. oktober 2018 | Verouk v šoli! (1. del) | Verouk v šoli! (2. del) | Verouk v šoli! (3. del) | Norma M. Korošec | Igor Lukšič |- | align=center|177 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. oktober 2018 | Od Kučana do Mermala (1. del) | Od Kučana do Mermala (2. del) | Od Kučana do Mermala (3. del) | Bojan Požar | Tino Mamič |- | align=center|178 | align=center|Bojan Požar | align=center|4. oktober 2018 | Lokalne volitve (1. del) | Lokalne volitve (2. del) | Lokalne volitve (3. del) | colspan=2 align=center|Anže Logar |- | align=center|179 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. oktober 2018 | Levica proti kapitalu (1. del) | Levica proti kapitalu (2. del) | Levica proti kapitalu (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Ivan Simič |- | align=center|180 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. oktober 2018 | Domanjko za župana (1. del) | Domanjko za župana (2. del) | Domanjko za župana (3. del) | Igor Domanjko | Novak |- | align=center|181 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. oktober 2018 | Židanov veliki pohod (1. del) | Židanov veliki pohod (2. del) | Židanov veliki pohod (3. del) | Roman Vodeb | Bojan Požar |- | align=center|182 | align=center|Bojan Požar | align=center|11. oktober 2018 | Daleč je Amerika (1. del) | Daleč je Amerika (2. del) | Daleč je Amerika (3. del) | B. Cerar | Dejan Steinbuch |- | align=center|183 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. oktober 2018 | Perutnine ne damo! (1. del) | Perutnine ne damo! (2. del) | Perutnine ne damo! (3. del) | Bernard Brščič | Boštjan M. Turk |- | align=center|184 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. oktober 2018 | Ponosni na Izolo (1. del) | Ponosni na Izolo (2. del) | Ponosni na Izolo (3. del) | Evgenij Komljanec | Sebastjan Jeretič |- | align=center|185 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. oktober 2018 | Domoljubje ali sovražni govor? (1. del) | Domoljubje ali sovražni govor? (2. del) | Domoljubje ali sovražni govor? (3. del) | Norma M. Korošec | Bojan Požar |- | align=center|186 | align=center|Bojan Požar | align=center|18. oktober 2018 | Prodaja NLB (1. del) | Kučanov sovražni govor (2. del) | Kučanov sovražni govor (3. del) | Rado Pezdir <small>(1. del)</small> | Nenad Glücks <small>(1., 2. del)</small> |- | align=center|187 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. oktober 2018 | Socialistična Slovenija (1. del) | Socialistična Slovenija (2. del) | Socialistična Slovenija (3. del) | Igor Lukšič | Marko Pavlišič |- | align=center|188 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. oktober 2018 | Vsi smo Tadej! (1. del) | Vsi smo Tadej! (2. del) | Vsi smo Tadej! (3. del) | Tadej Strehovec | Tino Mamič |- | align=center|189 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. oktober 2018 | Prešiček na kulturi (1. del) | Prešiček na kulturi (2. del) | Prešiček na kulturi (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|190 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. oktober 2018 | Prihaja marihuana (1. del) | Prihaja marihuana (2. del) | Prihaja marihuana (3. del) | Tamara Lah Turnšek | Tomaž Koren |- | align=center|191 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. oktober 2018 | Davek na nepremičnine (1. del) | Davek na nepremičnine (2. del) | Davek na nepremičnine (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Ivan Simič |- | align=center|192 | align=center|Bojan Požar | align=center|30. oktober 2018 | Jani Božič (1. del) | Jani Božič (2. del) | Jani Božič (3. del) | colspan=2 align=center|Jani Božič |} === November 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#CD9575; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#CD9575; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#CD9575; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|193 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. november 2018 | Mafijski klan Jank. (1. del) | Mafijski klan Jank. (2. del) | Mafijski klan Jank. (3. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|194 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. november 2018 | Fatalke ali radodajke (1. del) | Fatalke ali radodajke (2. del) | Fatalke ali radodajke (3. del) | Sebastjan Jeretič | Roman Vodeb |- | align=center|195 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. november 2018 | Maribor in Ljubljana (1. del) | Maribor in Ljubljana (2. del) | Maribor in Ljubljana (3. del) | Bojan Požar | Boštjan M. Zupančič |- | align=center|196 | align=center|Bojan Požar | align=center|8. november 2018 | Udba (1. del) | Udba (2. del) | Udba (3. del) | Rado Pezdir | Igor Omerza |- | align=center|197 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. november 2018 | Nogometna grozljivka? (1. del) | Nogometna grozljivka? (2. del) | Nogometna grozljivka? (3. del) | Ivan Simič | Igor Lukšič |- | align=center|198 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. november 2018 | Poceni NLB (1. del) | Poceni NLB (2. del) | Poceni NLB (3. del) | Bernard Brščič | Marko Pavlišič |- | align=center|199 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. november 2018 | Pravosodje = cona somraka (1. del) | Pravosodje = cona somraka (2. del) | Pravosodje = cona somraka (3. del) | Damir Ivančič | Bojan Požar |- | align=center|200 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. november 2018 | Vzpon in padec Bandellija (1. del) | Vzpon in padec Bandellija (2. del) | Vzpon in padec Bandellija (3. del) | Bernard Brščič | Tino Mamič |- | align=center|201 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. november 2018 | ZJ in Arsenovič (1. del) | ZJ in Arsenovič (2. del) | ZJ in Arsenovič (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Novak |- | align=center|202 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. november 2018 | Vse stranke pod tanke (1. del) | Vse stranke pod tanke (2. del) | Vse stranke pod tanke (3. del) | Igor Lukšič | Roman Vodeb |- | align=center|203 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. november 2018 | Trilaterala v Ljubljani (1. del) | Trilaterala v Ljubljani (2. del) | Trilaterala v Ljubljani (3. del) | Sebastjan Jeretič | Bojan Požar |- | align=center|204 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. november 2018 | Intervju z Vodopivcem (1. del) | Intervju z Vodopivcem (2. del) | Intervju z Vodopivcem (3. del) | colspan=2 align=center|Blaž Vodopivec |- | align=center|205 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. november 2018 | Marakeška deklaracija (1. del) | Marakeška deklaracija (2. del) | Marakeška deklaracija (3. del) | Vinko Gorenak | Jernej Vrtovec |- | align=center|206 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. november 2018 | Kuhamo za (1. del) | Kuhamo za (2. del) | Kuhamo za (3. del) | Tereza Poljanič | Viki Grošelj |- | align=center|207 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. november 2018 | Franca vodi! (1. del) | Franca vodi! (2. del) | Franca vodi! (3. del) | colspan=2 align=center|Franc Kangler |- | align=center|208 | align=center|Bojan Požar | align=center|29. november 2018 | Čigava bo slovenska obala (1. del) | Čigava bo slovenska obala (2. del) | Čigava bo slovenska obala (3. del) | Sebastjan Jeretič | Evgenij Komljanec |} === December 2018 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#FFFF99; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#FFFF99; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#FFFF99; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#FFFF99; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#FFFF99; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#FFFF99; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#FFFF99; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|209 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. december 2018 | Smrt fašizmu, svoboda govoru! (1. del) | Smrt fašizmu, svoboda govoru! (2. del) | Smrt fašizmu, svoboda govoru! (3. del) | width=140|Norma Korošec | width=140|Tino Mamič |- | align=center|210 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. december 2018 | Kaj še ostane desnici? (1. del) | Kaj še ostane desnici? (2. del) | Kaj še ostane desnici? (3. del) | Bernard Brščič | Boštjan M. Turk |- | align=center|211 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. december 2018 | Politična usoda Alenke Bratušek (1. del) | Politična usoda Alenke Bratušek (2. del) | Politična usoda Alenke Bratušek (3. del) | Bojan Požar | Marko Pavlišič |- | align=center|212 | align=center|Bojan Požar | align=center|6. december 2018 | Karavanke + druge gradnje (1. del) | Karavanke + druge gradnje (2. del) | Karavanke + druge gradnje(3. del) | Ivan Simič | Emil Milan Pintar |- | align=center|213 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. december 2018 | Stranke in finance (1. del) | Stranke in finance (2. del) | Stranke in finance (3. del) | Bernard Nežmah | Peter Jančič |- | align=center|214 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. december 2018 | Še premalo smo jih (1. del) | Še premalo smo jih (2. del) | Še premalo smo jih (3. del) | Roman Vodeb | Tino Mamič |- | align=center|215 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. december 2018 | Šarec na preizkušnji (1. del) | Šarec na preizkušnji (2. del) | Šarec na preizkušnji (3. del) | Bojan Požar | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|216 | align=center|Bojan Požar | align=center|13. december 2018 | Pariz gori, Macron beži (1. del) | Pariz gori, Macron beži (2. del) | Pariz gori, Macron beži (3. del) | Boštjan M. Zupančič | Rado Pezdir |- | align=center|217 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. december 2018 | Boj je mrtev, naj živi (1. del) | Boj je mrtev, naj živi (2. del) | Boj je mrtev, naj živi (3. del) | Norma Korošec | Roman Vodeb |- | align=center|218 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. december 2018 | Kako bomo volili (1. del) | Kako bomo volili (2. del) | Kako bomo volili (3. del) | Bernard Brščič | Marko Pavlišič |- | align=center|219 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. december 2018 | Ženske imajo komando (1. del) | Ženske imajo komando (2. del) | Ženske imajo komando (3. del) | Igor Lukšič | Bojan Požar |- | align=center|220 | align=center|Bojan Požar | align=center|20. december 2018 | Prvih 100 dni (1. del) | Prvih 100 dni (2. del) | Prvih 100 dni (3. del) | Bernard Brščič | Tino Mamič |} === Januar 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#D8B2D1; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|221 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. januar 2019 | Dvig minimalca (1. del) | Dvig minimalca (2. del) | Dvig minimalca (3. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|222 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. januar 2019 | Katedrala svobode? (1. del) | Katedrala svobode? (2. del) | Katedrala svobode? (3. del) | Boštjan M. Turk | Novak |- | align=center|223 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. januar 2019 | Kdo minira 2. tir? (1. del) | Kdo minira 2. tir? (2. del) | Kdo minira 2. tir? (3. del) | Vili Kovačič | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|224 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. januar 2019 | Danilo Slivnik in memorium (1. del) | Danilo Slivnik in memorium (2. del) | Danilo Slivnik in memorium (3. del) | Silvester Šurla | Dejan Steinbuch |- | align=center|225 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. januar 2019 | G.. je OK (1. del) | G.. je OK (2. del) | G.. je OK (3. del) | Norma Korošec | Roman Vodeb |- | align=center|226 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. januar 2019 | Trump je na polovici (1. del) | Trump je na polovici (2. del) | Trump je na polovici (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|227 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. januar 2019 | Afera Vilfan in davki (1. del) | Afera Vilfan in davki (2. del) | Afera Vilfan in davki (3. del) | Ivan Simič | Marko Pavlišič |- | align=center|228 | align=center|Bojan Požar | align=center|17. januar 2019 | Dobri mož iz Negove (1. del) | Dobri mož iz Negove (2. del) | Dobri mož iz Negove (3. del) | Igor Kršinar | Tino Mamič |- | align=center|229 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. januar 2019 | Afera Kobal in plagiat (1. del) | Afera Kobal in plagiat (2. del) | Afera Kobal in plagiat (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|230 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. januar 2019 | Mater smo voli (1. del) | Mater smo voli (2. del) | Mater smo voli (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Sebastjan Jeretič |- | align=center|231 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. januar 2019 | Brexit ali no exit (1. del) | Brexit ali no exit (2. del) | Brexit ali no exit (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|232 | align=center|Bojan Požar | align=center|24. januar 2019 | Enfant Terrible (1. del) | Enfant Terrible (2. del) | Enfant Terrible (3. del) | colspan=2 align=center|Milan Balažic |- | align=center|233 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. januar 2019 | Afera Prešiček (1. del) | Afera Prešiček (2. del) | Afera Prešiček (3. del) | Novak | Roman Vodeb |- | align=center|234 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. januar 2019 | Je krščanska Evropa passe? (1. del) | Je krščanska Evropa passe? (2. del) | Je krščanska Evropa passe? (3. del) | Norma Korošec | Tino Mamič |- | align=center|235 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. januar 2019 | Klinc pa tak proračun (1. del) | Klinc pa tak proračun (2. del) | Klinc pa tak proračun (3. del) | Ivan Simič | Marko Pavlišič |- | align=center|236 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. januar 2019 | Kobal, Vilfan, Prešiček, Arsenovič (1. del) | Kobal, Vilfan, Prešiček, Arsenovič (2. del) | Kobal, Vilfan, Prešiček, Arsenovič (3. del) | Nenad Glücks | Boštjan M. Turk |} === Februar 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#FED8B1; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#FED8B1; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#FED8B1; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#FED8B1; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#FED8B1; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#FED8B1; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#FED8B1; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|237 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. februar 2019 | Kurz, Salvini ali Orban? (1. del) | Kurz, Salvini ali Orban? (2. del) | Kurz, Salvini ali Orban? (3. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|238 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. februar 2019 | Stari... vs. mlade pištole (1. del) | Stari... vs. mlade pištole (2. del) | Stari... vs. mlade pištole (3. del) | Igor Lukšič | Tino Mamič |- | align=center|239 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. februar 2019 | Primer Šiško se ponavlja (1. del) | Primer Šiško se ponavlja (2. del) | Primer Šiško se ponavlja (3. del) | Gašper Ferjan | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|240 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. februar 2019 | Denar sveta vladar (1. del) | Denar sveta vladar (2. del) | Denar sveta vladar (3. del) | Jernej Vrtovec | Rado Pezdir |- | align=center|241 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. februar 2019 | Kulturac (1. del) | Kulturac (2. del) | Kulturac (3. del) | Novak | Roman Vodeb |- | align=center|242 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. februar 2019 | Bog, družina, domovina (1. del) | Bog, družina, domovina (2. del) | Bog, družina, domovina (3. del) | Norma Korošec | Marko Pavlišič |- | align=center|243 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. februar 2019 | Maduro ali Guaido? (1. del) | Maduro ali Guaido? (2. del) | Maduro ali Guaido? (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|244 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. februar 2019 | Od Munde do Murglove (1. del) | Od Munde do Murglove (2. del) | Od Munde do Murglove (3. del) | colspan=2 align=center|Vinko Gorenak |- | align=center|245 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. februar 2019 | Primorske ne damo (1. del) | Primorske ne damo (2. del) | Primorske ne damo (3. del) | Sebastjan Jeretič | Tino Mamič |- | align=center|246 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. februar 2019 | Za sendvič prišel, za sendvič odšel (1. del) | Za sendvič prišel, za sendvič odšel (2. del) | Za sendvič prišel, za sendvič odšel (3. del) | Marko Pavlišič | Roman Vodeb |- | align=center|247 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. februar 2019 | Marjane, Marjane (1. del) | Marjane, Marjane (2. del) | Marjane, Marjane (3. del) | Ivan Simič | Boštjan M. Turk |- | align=center|248 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. februar 2019 | Lepo je biti bankster (1. del) | Lepo je biti bankster (2. del) | Lepo je biti bankster (3. del) | Anže Logar | Rado Pezdir |- | align=center|249 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. februar 2019 | Vražje Slovenke šibajo in letijo (1. del) | Vražje Slovenke šibajo in letijo (2. del) | Vražje Slovenke šibajo in letijo (3. del) | Urša Lampret | Alenka Dovžan |- | align=center|250 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. februar 2019 | Kam gre slovenska glasba? (1. del) | Kam gre slovenska glasba? (2. del) | Kam gre slovenska glasba? (3. del) | Igor Pirkovič | Jernej Dirnberk |- | align=center|251 | align=center|Bojan Požar | align=center|27. februar 2019 | Tako nas vidijo... (1. del) | Tako nas vidijo... (2. del) | Tako nas vidijo... (3. del) | Norma M. Korošec | Novak |- | align=center|252 | align=center|Bojan Požar | align=center|28. februar 2019 | Vlada dan potem (1. del) | Vlada dan potem (2. del) | Vlada dan potem (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |} === Marec 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#72A0C1; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#72A0C1; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#72A0C1; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#72A0C1; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#72A0C1; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#72A0C1; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#72A0C1; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|253 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. marec 2019 | Vladna kriza (1. del) | Vladna kriza (2. del) | Vladna kriza (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|254 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. marec 2019 | V primežu levice (1. del) | V primežu levice (2. del) | V primežu levice (3. del) | Tino Mamič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|255 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. marec 2019 | Od Pozniča do Arsenoviča (1. del) | Od Pozniča do Arsenoviča (2. del) | Od Pozniča do Arsenoviča (3. del) | Roman Vodeb | Boštjan M. Turk |- | align=center|256 | align=center|Bojan Požar | align=center|7. marec 2019 | 2. tir = korupcija (1. del) | 2. tir = korupcija (2. del) | 2. tir = korupcija (3. del) | Ivan Simič | Jože Duhovnik |- | align=center|257 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. marec 2019 | Mučeniki (1. del) | Mučeniki (2. del) | Mučeniki (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Norma M. Korošec |- | align=center|258 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. marec 2019 | Politična smrt SMC (1. del) | Politična smrt SMC (2. del) | Politična smrt SMC (3. del) | Marko Pavlišič | Novak |- | align=center|259 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. marec 2019 | Polovica mandata (1. del) | Polovica mandata (2. del) | Polovica mandata (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|260 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. marec 2019 | Mladina, udba, mafija (1. del) | Mladina, udba, mafija (2. del) | Mladina, udba, mafija (3. del) | Igor Omerza | Rado Pezdir |- | align=center|261 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. marec 2019 | Odr... si jo je (1. del) | Odr... si jo je (2. del) | Odr... si jo je (3. del) | Norma M. Korošec | Roman Vodeb |- | align=center|262 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. marec 2019 | Za Karavanke gre (1. del) | Za Karavanke gre (2. del) | Za Karavanke gre (3. del) | Emil Milan Pintar | Lojze Rehar |- | align=center|263 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. marec 2019 | Penzija, kaj je to? (1. del) | Penzija, kaj je to? (2. del) | Penzija, kaj je to? (3. del) | Ivan Simič | Tino Mamič |- | align=center|264 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. marec 2019 | Teroristi in politika (1. del) | Teroristi in politika (2. del) | Teroristi in politika (3. del) | Bernard Brščič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|265 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. marec 2019 | Retorični biser?! (1. del) | Retorični biser?! (2. del) | Retorični biser?! (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|266 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. marec 2019 | Orban proti Evropi (1. del) | Orban proti Evropi (2. del) | Orban proti Evropi (3. del) | Vinko Gorenak | Marko Pavlišič |- | align=center|267 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. marec 2019 | Zemljarič fura SLovenijo (1. del) | Zemljarič fura SLovenijo (2. del) | Zemljarič fura SLovenijo (3. del) | Igor Lukšič | Rado Pezdir |- | align=center|268 | align=center|Bojan Požar | align=center|28. marec 2019 | Intervju (1. del) | Intervju (2. del) | Intervju (3. del) | Janez Šušteršič | Aljuš Pertinač |} === April 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#BFAFB2; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|269 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. april 2019 | Dom(ovinska) liga (1. del) | Dom(ovinska) liga (2. del) | Dom(ovinska) liga (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|270 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. april 2019 | Dom(ovinska) liga (1. del) | Dom(ovinska) liga (2. del) | Dom(ovinska) liga (3. del) | Norma M. Korošec | Sebastjan Jeretič |- | align=center|271 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. april 2019 | Fenomen Saša Arsenovič (1. del) | Fenomen Saša Arsenovič (2. del) | Fenomen Saša Arsenovič (3. del) | Roman Vodeb | Ivan Simič |- | align=center|272 | align=center|Bojan Požar | align=center|4. april 2019 | Intervju (1. del) | Intervju (2. del) | Intervju (3. del) | colspan=2 align=center|Andrej Šiško |- | align=center|273 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. april 2019 | Afera arbitraža (1. del) | Afera arbitraža (2. del) | Afera arbitraža (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|274 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. april 2019 | Kdo sme Šarca razumeti? (1. del) | Kdo sme Šarca razumeti? (2. del) | Kdo sme Šarca razumeti? (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Marko Pavlišič |- | align=center|275 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. april 2019 | Erjavec = koloradski hrošč (1. del) | Erjavec = koloradski hrošč (2. del) | Erjavec = koloradski hrošč (3. del) | Igor Lukšič | Tino Mamič |- | align=center|276 | align=center|Bojan Požar | align=center|11. april 2019 | Globoka država (1. del) | Globoka država (2. del) | Globoka država (3. del) | Ernest Petrič | Jan Zobec |- | align=center|277 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. april 2019 | Vohuni kakor mi (1. del) | Vohuni kakor mi (2. del) | Vohuni kakor mi (3. del) | Darko Mršič | Bernard Brščič |- | align=center|278 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. april 2019 | Naša gospa - Evropa, gori! (1. del) | Naša gospa - Evropa, gori! (2. del) | Naša gospa - Evropa, gori! (3. del) | Boštjan M. Turk | Tino Mamič |- | align=center|279 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. april 2019 | Vsi vemo, kdo je Mikič (1. del) | Vsi vemo, kdo je Mikič (2. del) | Vsi vemo, kdo je Mikič (3. del) | Igor Mikič | Roman Vodeb |- | align=center|280 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. april 2019 | Razpad sistema (1. del) | Razpad sistema (2. del) | Razpad sistema (3. del) | Janusz Klim | Sebastjan Jeretič |- | align=center|281 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. april 2019 | Trpeča ali bojevita cerkev? (1. del) | Trpeča ali bojevita cerkev? (2. del) | Trpeča ali bojevita cerkev? (3. del) | Norma M. Korošec | Alen Š. Goljar |- | align=center|282 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. april 2019 | Radonjic vs. globoka država (1. del) | Radonjic vs. globoka država (2. del) | Radonjic vs. globoka država (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Bojan Požar |- | align=center|283 | align=center|Bojan Požar | align=center|25. april 2019 | Vohunske igre (1. del) | Vohunske igre (2. del) | Vohunske igre (3. del) | Andrej Rupnik | Boštjan Perne |} === Maj 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#F19CBB; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#F19CBB; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#F19CBB; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|284 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. maj 2019 | Blišč in beda zunanje politike (1. del) | Blišč in beda zunanje politike (2. del) | Blišč in beda zunanje politike (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|285 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. maj 2019 | Serpentinšek in pika (1. del) | Serpentinšek in pika (2. del) | Serpentinšek in pika (3. del) | Božidar Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|286 | align=center|Bojan Požar | align=center|8. maj 2019 | Desnica na čakanju (1. del) | Desnica na čakanju (2. del) | Desnica na čakanju (3. del) | Roman Vodeb | Vinko Gorenak |- | align=center|287 | align=center|Bojan Požar | align=center|9. maj 2019 | 2x Watergate (1. del) | 2x Watergate (2. del) | 2x Watergate (3. del) | Bernard Nežmah | Peter Jančič |- | align=center|288 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. maj 2019 | Pritiski na novinarje (1. del) | Pritiski na novinarje (2. del) | Pritiski na novinarje (3. del) | Norma M. Korošec | Sebastjan Jeretič |- | align=center|289 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. maj 2019 | Blazno resno o regresu (1. del) | Blazno resno o regresu (2. del) | Blazno resno o regresu (3. del) | Ivan Simič | Marko Pavlišič |- | align=center|290 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. maj 2019 | Iran-Sova-Mariborsko sodišče (1. del) | Iran-Sova-Mariborsko sodišče (2. del) | Iran-Sova-Mariborsko sodišče (3. del) | Anže Logar | Franc Kangler |- | align=center|291 | align=center|Bojan Požar | align=center|16. maj 2019 | Prihaja Šoltes (1. del) | Prihaja Šoltes (2. del) | Prihaja Šoltes (3. del) | Rado Pezdir | Tino Mamič |- | align=center|292 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. maj 2019 | Kako (ne)varna je Slovenija? (1. del) | Kako (ne)varna je Slovenija? (2. del) | Kako (ne)varna je Slovenija? (3. del) | Ivan Rupnik | Boštjan Perne |- | align=center|293 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. maj 2019 | Migranti naš vsakdan (1. del) | Migranti naš vsakdan (2. del) | Migranti naš vsakdan (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Emil Rojc |- | align=center|294 | align=center|Bojan Požar | align=center|22. maj 2019 | Ustavne pritožbe, komu mar? (1. del) | Ustavne pritožbe, komu mar? (2. del) | Ustavne pritožbe, komu mar? (3. del) | Jan Zobec | Peter Gregorčič |- | align=center|295 | align=center|Bojan Požar | align=center|23. maj 2019 | Temna stran dela (1. del) | Temna stran dela (2. del) | Temna stran dela (3. del) | colspan=2 align=center|Igor Omerza |- | align=center|296 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. maj 2019 | Evropa po volitvah (1. del) | Evropa po volitvah (2. del) | Evropa po volitvah (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|297 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. maj 2019 | Zmagovalci in poraženci (1. del) | Zmagovalci in poraženci (2. del) | Zmagovalci in poraženci (3. del) | Bojan Požar | Boštjan M. Turk |- | align=center|298 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. maj 2019 | Kdo brani Slovenijo? (1. del) | Kdo brani Slovenijo? (2. del) | Kdo brani Slovenijo? (3. del) | colspan=2 align=center|Nina Bojovič |- | align=center|299 | align=center|Bojan Požar | align=center|30. maj 2019 | Psiho profili (1. del) | Psiho profili (2. del) | Psiho profili (3. del) | Roman Vodeb | Novak |} === Junij 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#FFBF00; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#FFBF00; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#FFBF00; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#FFBF00; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#FFBF00; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#FFBF00; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#FFBF00; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|300 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. junij 2019 | Trikrat pokopani Karl Erjavec (1. del) | Trikrat pokopani Karl Erjavec (2. del) | Trikrat pokopani Karl Erjavec (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|301 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. junij 2019 | Plačaj in umri (1. del) | Plačaj in umri (2. del) | Plačaj in umri (3. del) | Marko Pavlišič | Ivan Simič |- | align=center|302 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. junij 2019 | Pedofilija v cerkvi (1. del) | Pedofilija v cerkvi (2. del) | Pedofilija v cerkvi (3. del) | Tino Mamić | Alen Š. Goljar |- | align=center|303 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. junij 2019 | Mafija v ... (1. del) | Mafija v ... (2. del) | Mafija v ... (3. del) | Blaž Mrevlje | Rado Pezdir |- | align=center|304 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. junij 2019 | Kdo ogroža Slovenijo? (1. del) | Kdo ogroža Slovenijo? (2. del) | Kdo ogroža Slovenijo? (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|305 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. junij 2019 | Kam leti Adria? (1. del) | Kam leti Adria? (2. del) | Kam leti Adria? (3. del) | Boštjan M. Turk | Novak |- | align=center|306 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. junij 2019 | Vsi... en... (1. del) | Vsi... en... (2. del) | Vsi... en... (3. del) | Norma M. Korošec | Roman Vodeb |- | align=center|307 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. junij 2019 | Umazani Harij (1. del) | Umazani Harij (2. del) | Umazani Harij (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Nina Bojovič |- | align=center|308 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. junij 2019 | Sanacija iz prve roke (1. del) | Sanacija iz prve roke (2. del) | Sanacija iz prve roke (3. del) | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|309 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. junij 2019 | Nov volilni sistem (1. del) | Nov volilni sistem (2. del) | Nov volilni sistem (3. del) | Emil Milan Pintar | Gregor Kos |- | align=center|310 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. junij 2019 | Zdrav. mafija v praksi (1. del) | Zdrav. mafija v praksi (1. del) | Zdrav. mafija v praksi (1. del) | Špela Mesesnel | Blaž Mrevlje |- | align=center|311 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. junij 2019 | Zapufani socialni demokrati (1. del) | Zapufani socialni demokrati (1. del) | Zapufani socialni demokrati (1. del) | Ivan Simič | Marko Pavlišič |} == Tretja sezona == === September 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#CD9575; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#CD9575; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#CD9575; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#CD9575; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|312 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. september 2019 | Nova sredina (1. del) | Nova sredina (2. del) | Nova sredina (3. del) | width=140|Matej Tonin | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|313 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. september 2019 | Podobnik se vrača (1. del) | Podobnik se vrača (2. del) | Podobnik se vrača (3. del) | Marjan Podobnik | Bojan Požar |- | align=center|314 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. september 2019 | Kitajska komunistična korporacija (1. del) | Kitajska komunistična korporacija (2. del) | Kitajska komunistična korporacija (3. del) | Pia Ravter | Igor Lukšič |- | align=center|315 | align=center|Bojan Požar | align=center|5. september 2019 | Je Koper še naš!? (1. del) | Je Koper še naš!? (2. del) | Je Koper še naš!? (3. del) | Aleš Bržan | Aljuš Pertinač |- | align=center|316 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. september 2019 | Podobnik Šarčeva poguba? (1. del) | Podobnik Šarčeva poguba? (2. del) | Podobnik Šarčeva poguba? (3. del) | Marko Pavlišič | Boštjan M. Turk |- | align=center|317 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. september 2019 | Zokijeva mutna posla (1. del) | Zokijeva mutna posla (2. del) | Zokijeva mutna posla (3. del) | Tino Mamič | Ivan Simič |- | align=center|318 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. september 2019 | Zokijev psihološki profil (1. del) | Zokijev psihološki profil (2. del) | Zokijev psihološki profil (3. del) | Franc Kangler | Roman Vodeb |- | align=center|319 | align=center|Bojan Požar | align=center|12. september 2019 | Napad na DOM! (1. del) | Napad na DOM! (2. del) | Napad na DOM! (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Bernard Brščič |- | align=center|320 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. september 2019 | Intekektualci proti Pahorju (1. del) | Intekektualci proti Pahorju (2. del) | Intekektualci proti Pahorju (3. del) | Igor Lukšič | Novak |- | align=center|321 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. september 2019 | Zdravstvena mafija (1. del) | Zdravstvena mafija (2. del) | Zdravstvena mafija (3. del) | Blaž Mrevlje | Rado Pezdir |- | align=center|322 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. september 2019 | Šarčeva enoletka (1. del) | Šarčeva enoletka (2. del) | Šarčeva enoletka (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Sebastjan Jeretič |- | align=center|323 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. september 2019 | Vojna zakoncev Rose (1. del) | Prvo leto vlade Marjana Šarca, II. del (2. del) | Prvo leto vlade Marjana Šarca, II. del (3. del) | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|324 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. september 2019 | Po Kurzu Kurz? (1. del) | Po Kurzu Kurz? (2. del) | Po Kurzu Kurz? (3. del) | Bernard Brščič | Novak |- | align=center|325 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. september 2019 | Narod (športnih) junakov? (1. del) | Narod (športnih) junakov? (2. del) | Narod (športnih) junakov? (3. del) | Tone Tiselj | Roman Vodeb |- | align=center|326 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. september 2019 | Vojna proti terorizmu (1. del) | Vojna proti terorizmu (2. del) | Vojna proti terorizmu (3. del) | Boštjan Perne | Darko Mršič |- | align=center|327 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. september 2019 | Požar v globoki državi! (1. del) | Požar v globoki državi! (2. del) | Požar v globoki državi! (3. del) | Tino Mamič | Marko Pavlišič |- | align=center|328 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. september 2019 | Adijo, Adria! (1. del) | Adijo, Adria! (2. del) | Adijo, Adria! (3. del) | Boštjan M. Turk | Novak |} === Oktober 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#F19CBB; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#F19CBB; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#F19CBB; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#F19CBB; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|329 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. oktober 2019 | Zbiranje (1. del) | Zbiranje (2. del) | Zbiranje (3. del) | width=140|Norma Korošec | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|330 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. oktober 2019 | Šarca ni več! (1. del) | Šarca ni več! (2. del) | Šarca ni več! (3. del) | Dejan Steinbuch | Igor Lukšič |- | align=center|331 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. oktober 2019 | Šarčeva Mata Hari (1. del) | Šarčeva Mata Hari (2. del) | Šarčeva Mata Hari (3. del) | Bernard Brščič | Rado Pezdir |- | align=center|332 | align=center|Bojan Požar | align=center|7. oktober 2019 | Novinarstvo in mediji (1. del) | Novinarstvo in mediji (2. del) | Novinarstvo in mediji (3. del) | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|333 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. oktober 2019 | Medijska hobotnica! (1. del) | Medijska hobotnica! (2. del) | Medijska hobotnica! (3. del) | Mitja Čander | Tino Mamič |- | align=center|334 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. oktober 2019 | Rešimo Slovenijo! (1. del) | Rešimo Slovenijo! (2. del) | Rešimo Slovenijo! (3. del) | Franc Kangler | Marjan Podobnik |- | align=center|335 | align=center|Bojan Požar | align=center|10. oktober 2019 | Slovenci in afere (1. del) | Slovenci in afere (2. del) | Slovenci in afere (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Roman Vodeb |- | align=center|336 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. oktober 2019 | Šarčev ... (1. del) | Šarčev ... (2. del) | Šarčev ... (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|337 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. oktober 2019 | Revni ali bogati? (1. del) | Revni ali bogati? (2. del) | Revni ali bogati? (3. del) | Ivan Simič | Marko Pavlišič |- | align=center|338 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. oktober 2019 | Po Trumpu Trump (1. del) | Po Trumpu Trump (2. del) | Po Trumpu Trump (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|339 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. oktober 2019 | Marjan, država ni zajebancija! (1. del) | Marjan, država ni zajebancija! (2. del) | Marjan, država ni zajebancija! (3. del) | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|340 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. oktober 2019 | Vojna v Siriji (1. del) | Vojna v Siriji (2. del) | Vojna v Siriji (3. del) | Boštjan Perne | Darko Mršič |- | align=center|341 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. oktober 2019 | Sova je kompromat (1. del) | Sova je kompromat (2. del) | Sova je kompromat (3. del) | Vinko Gorenak | Matevž Tomšič |- | align=center|342 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. oktober 2019 | S... in politika (1. del) | S... in politika (2. del) | S... in politika (3. del) | Norma Korošec | Roman Vodeb |- | align=center|343 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. oktober 2019 | Zdravstveni profiterji (1. del) | Zdravstveni profiterji (2. del) | Zdravstveni profiterji (3. del) | Blaž Mrevlje | Lucija Šikovec Ušaj |} === November 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#FFFF99; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#FFFF99; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#FFFF99; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#FFFF99; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#FFFF99; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#FFFF99; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#FFFF99; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|344 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. november 2019 | Pokopana Slovenija (1. del) | Pokopana Slovenija (2. del) | Pokopana Slovenija (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|345 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. november 2019 | Kdo menja Šarca? (1. del) | Kdo menja Šarca? (2. del) | Kdo menja Šarca? (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|346 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. november 2019 | Dvoboj Vodeb - Simič (1. del) | Dvoboj Vodeb - Simič (2. del) | Dvoboj Vodeb - Simič (3. del) | Ivan Simič | Roman Vodeb |- | align=center|347 | align=center|Bojan Požar | align=center|7. november 2019 | Usodna privlačnost (1. del) | Usodna privlačnost (2. del) | Usodna privlačnost (3. del) | Marko Pavlišič | Tino Mamič |- | align=center|348 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. november 2019 | Levica po Levici (1. del) | Levica po Levici (2. del) | Levica po Levici (3. del) | Mitja Čander | Matevž Tomšič |- | align=center|349 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. november 2019 | SD osvobaja Slovenijo? (1. del) | SD osvobaja Slovenijo? (2. del) | SD osvobaja Slovenijo? (3. del) | Norma Korošec | Sebastjan Jeretič |- | align=center|350 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. november 2019 | Čigav je Petrol? (1. del) | Čigav je Petrol? (2. del) | Čigav je Petrol? (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Vladimir B |- | align=center|351 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. november 2019 | Uganke Boruta Pahorja (1. del) | Uganke Boruta Pahorja (2. del) | Uganke Boruta Pahorja (3. del) | Rado Pezdir | Aljuš Pertinač |- | align=center|352 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. november 2019 | Fronta za Slovenijo (1. del) | Fronta za Slovenijo (2. del) | Fronta za Slovenijo (3. del) | Igor Lukšič | Tino Mamič |- | align=center|353 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. november 2019 | Dokod seže Tonin? (1. del) | Dokod seže Tonin? (2. del) | Dokod seže Tonin? (3. del) | Matej Tonin | Aljuš Pertinač |- | align=center|354 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. november 2019 | Šiškova varda (1. del) | Šiškova varda (2. del) | Šiškova varda (3. del) | Andrej Šiško | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|355 | align=center|Bojan Požar | align=center|21. november 2019 | Tečemo do Tokia (1. del) | Tečemo do Tokia (2. del) | Tečemo do Tokia (3. del) | Neja Kršinar | Dejan Lenart |- | align=center|356 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. november 2019 | Angelika za telebane (1. del) | Angelika za telebane (2. del) | Angelika za telebane (3. del) | Bernard Brščič | Novak |- | align=center|357 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. november 2019 | Kultura in cenzura (1. del) | Kultura in cenzura (2. del) | Kultura in cenzura (3. del) | Roman Vodeb | Boštjan M. Turk |- | align=center|358 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. november 2019 | Zakaj je padel Vujovic? (1. del) | Zakaj je padel Vujovic? (2. del) | Zakaj je padel Vujovic? (3. del) | Tone Tiselj | Edvard Kadič |- | align=center|359 | align=center|Bojan Požar | align=center|28. november 2019 | Melania, kot je bila (1. del) | Melania, kot je bila (2. del) | Melania, kot je bila (3. del) | Igor Omerza | Nino Mihalek |} === December 2019 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#A2A2D0; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|360 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. december 2019 | Šarec proti vsem (1. del) | Šarec proti vsem (2. del) | Šarec proti vsem (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|361 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. december 2019 | Prvi spol (1. del) | Prvi spol (2. del) | Prvi spol (3. del) | Matevž Tomšič | Roman Vodeb |- | align=center|362 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. december 2019 | Na dolgi rok smo mrtvi (1. del) | Na dolgi rok smo mrtvi (2. del) | Na dolgi rok smo mrtvi (3. del) | Bojan Požar | Marko Pavlišič |- | align=center|363 | align=center|Bojan Požar | align=center|5. december 2019 | Janez Šušteršič (1. del) | Janez Šušteršič (2. del) | Janez Šušteršič (3. del) | Janez Šušteršič | Aljuš Pertinač |- | align=center|364 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. december 2019 | DEMOS 30 let kasneje (1. del) | DEMOS 30 let kasneje (2. del) | DEMOS 30 let kasneje (3. del) | Bernard Brščič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|365 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. december 2019 | Šarec ali Črnčec? (1. del) | Šarec ali Črnčec? (2. del) | Šarec ali Črnčec? (3. del) | Blaž Mrevlje | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|366 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. december 2019 | Biznis ali mafija? (1. del) | Biznis ali mafija? (2. del) | Biznis ali mafija? (3. del) | Ivan Simič | Rado Pezdir |- | align=center|367 | align=center|Bojan Požar | align=center|12. december 2019 | Fatalke slovenske politike (1. del) | Fatalke slovenske politike (2. del) | Fatalke slovenske politike (3. del) | Norma M. Korošec | Boštjan M. Turk |- | align=center|368 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. december 2019 | Smrt nacionalnega interesa (1. del) | Smrt nacionalnega interesa (2. del) | Smrt nacionalnega interesa (3. del) | Igor Lukšič | Bernard Nežmah |- | align=center|369 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. december 2019 | Brez ponosa (1. del) | Brez ponosa (2. del) | Brez ponosa (3. del) | Novak | Boštjan M. Turk |- | align=center|370 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. december 2019 | Angelika se (še) ne prime (1. del) | Angelika se (še) ne prime (2. del) | Angelika se (še) ne prime (3. del) | Marko Pavlišič | Roman Vodeb |- | align=center|371 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. december 2019 | Zmagovalci in luzerji (1. del) | Zmagovalci in luzerji (2. del) | Zmagovalci in luzerji (3. del) | colspan=2 align=center |Aljuš Pertinač |} === Januar 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#EEDC82; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#EEDC82; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#EEDC82; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#EEDC82; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#EEDC82; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#EEDC82; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#EEDC82; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|372 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. januar 2020 | Zbogom, Čokolinda! (1. del) | Zbogom, Čokolinda! (2. del) | Zbogom, Čokolinda! (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|373 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. januar 2020 | Papež ali Štromajer? (1. del) | Papež ali Štromajer? (2. del) | Papež ali Štromajer? (3. del) | Norma Korošec | Alen Š. Goljar |- | align=center|374 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. januar 2020 | Vojna z Iranom (1. del) | Vojna z Iranom (2. del) | Vojna z Iranom (3. del) | Bernard Brščič | Boštjan Perne |- | align=center|375 | align=center|Bojan Požar | align=center|9. januar 2020 | Štromajer mrknil, Rupnik rehabilitiran?! (1. del) | ZDA - Iran, kaj pa naši? (2. del) | ZDA - Iran, kaj pa naši? (3. del) | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|376 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. januar 2020 | Narod pesnikov ali vojakov? (1. del) | Narod pesnikov ali vojakov? (2. del) | Narod pesnikov ali vojakov? (3. del) | Mitja Čander | Matevž Tomšič |- | align=center|377 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. januar 2020 | Bitka za upokojence (1. del) | Bitka za upokojence (2. del) | Bitka za upokojence (3. del) | Lucija Šikovec Ušaj | Novak |- | align=center|378 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. januar 2020 | Od FDV WC do Megxita (1. del) | Od FDV WC do Megxita (2. del) | Od FDV WC do Megxita (3. del) | Sebastjan Jeretič | Roman Vodeb |- | align=center|379 | align=center|Bojan Požar | align=center|16. januar 2020 | Od banksterjev do UDBE in nazaj (1. del) | Od banksterjev do UDBE in nazaj (2. del) | Od banksterjev do UDBE in nazaj (3. del) | Rado Pezdir | Igor Omerza |- | align=center|380 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. januar 2020 | Davek naše mladosti (1. del) | Davek naše mladosti (2. del) | Davek naše mladosti (3. del) | Rok Snežič | Ivan Simič |- | align=center|381 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. januar 2020 | Operacija Erjavec (1. del) | Operacija Erjavec (2. del) | Operacija Erjavec (3. del) | Marko Pavlišič | Miran Videtič |- | align=center|382 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. januar 2020 | Spolne zlorabe v RKC (1. del) | Spolne zlorabe v RKC (2. del) | Spolne zlorabe v RKC (3. del) | Janez Cerar | Tino Mamič |- | align=center|383 | align=center|Bojan Požar | align=center|23. januar 2020 | Javno zdravstvo (1. del) | Javno zdravstvo (2. del) | Javno zdravstvo (3. del) | Blaž Mrevlje | Krištof Zevnik |- | align=center|384 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. januar 2020 | Zakaj je padel Šarec? (1. del) | Zakaj je padel Šarec? (2. del) | Zakaj je padel Šarec? (3. del) | Boštjan M. Turk | Bernard Brščič |- | align=center|385 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. januar 2020 | Šarčev poraz (1. del) | Šarčev poraz (2. del) | Šarčev poraz (3. del) | Sebastjan Jeretič | Gregor Kos |- | align=center|386 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. januar 2020 | Mat' kurja, pa ta Šarc (1. del) | Mat' kurja, pa ta Šarc (2. del) | Mat' kurja, pa ta Šarc (3. del) | Roman Vodeb | Marko Pavlišič |- | align=center|387 | align=center|Bojan Požar | align=center|30. januar 2020 | Šarec, Črnčec in mediji (1. del) | Šarec, Črnčec in mediji (2. del) | Šarec, Črnčec in mediji (3. del) | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |} === Februar 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#D891EF; width:20px;" |# !scope="col" style="background:#D891EF; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background:#D891EF; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background:#D891EF; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background:#D891EF; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background:#D891EF; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background:#D891EF; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|388 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. februar 2020 | Jastogi na mizi – Šarec v krizi (1. del) | Jastogi na mizi – Šarec v krizi (2. del) | Jastogi na mizi - Šarec v krizi (3. del) | width=140|Darko Mršič | width=140|Novak |- | align=center|389 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. februar 2020 | Janša sestavlja vlado (1. del) | Janša sestavlja vlado (2. del) | Janša sestavlja vlado (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Vinko Gorenak |- | align=center|390 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. februar 2020 | Politični kralj Janez Janša (1. del) | Politični kralj Janez Janša (2. del) | Politični kralj Janez Janša (3. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|391 | align=center|Bojan Požar | align=center|6. februar 2020 | Na sledi izginulih milijard (1. del) | Na sledi izginulih milijard (2. del) | Na sledi izginulih milijard (3. del) | width=140|Rado Pezdir | width=140|Aljuš Pertinač |- | align=center|392 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. februar 2020 | Klinc, pa (taka) kultura (1. del) | Klinc, pa (taka) kultura (2. del) | Klinc, pa (taka) kultura (3. del) | width=140|Mitja Čander | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|393 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. februar 2020 | Janša v nacionalnem interesu I. (1. del) | Janša v nacionalnem interesu I. (2. del) | Janša v nacionalnem interesu I. (3. del) | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|394 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. februar 2020 | Janša v nacionalnem interesu II. (1. del) | Janša v nacionalnem interesu II. (2. del) | Janša v nacionalnem interesu II. (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|395 | align=center|Bojan Požar | align=center|13. februar 2020 | Bo Janša sestavil?! (1. del) | Bo Janša sestavil?! (2. del) | Bo Janša sestavil?! (3. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|396 | align=center|Bojan Požar | align=center|17. februar 2020 | 5G - DA ali NE?! (1. del) | 5G - DA ali NE?! (2. del) | 5G - DA ali NE?! (3. del) | width=140|Gregor Kos | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|397 | align=center|Bojan Požar | align=center|18. februar 2020 | Vlada ali volitve I. (1. del) | Vlada ali volitve I. (2. del) | Vlada ali volitve I. (3. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Novak |- | align=center|398 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. februar 2020 | Vojna za vlado ali volitve (1. del) | Vojna za vlado ali volitve (2. del) | Vojna za vlado ali volitve (3. del) | width=140|Bernard Nežmah | width=140|Dejan Steinbuch |- | align=center|399 | align=center|Bojan Požar | align=center|20. februar 2020 | Vlada ali volitve II. (1. del) | Vlada ali volitve II. (2. del) | Vlada ali volitve II. (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|400 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. februar 2020 | Koronavirus ante portas! (1. del) | Koronavirus ante portas! (2. del) | Koronavirus ante portas! (3. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|401 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. februar 2020 | Velika vrnitev Janeza Janše (1. del) | Velika vrnitev Janeza Janše (2. del) | Velika vrnitev Janeza Janše (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Miran Videtič |- | align=center|402 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. februar 2020 | Cepivo Janša in korona koalicija (1. del) | Cepivo Janša in korona koalicija (2. del) | Cepivo Janša in korona koalicija (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Edvard Kadič |- | align=center|403 | align=center|Bojan Požar | align=center|27. februar 2020 | Novinarji in mediji (1. del) | Novinarji in mediji (2. del) | Novinarji in mediji (3. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Matevž Tomšič |} === Marec 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #8ded5c; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #8ded5c; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #8ded5c; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #8ded5c; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #8ded5c; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #8ded5c; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background: #8ded5c; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|404 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. marec 2020 | Ubi Janšu! (1. del) | Ubi Janšu! (2. del) | Ubi Janšu! (3. del) | width=140|Roman Vodeb | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|405 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. marec 2020 | Janševe prioritete (1. del) | Janševe prioritete (2. del) | Janševe prioritete (3. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|406 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. marec 2020 | Kaj nam pušča Miro Cerar (1. del) | Kaj nam pušča Miro Cerar (2. del) | Kaj nam pušča Miro Cerar (3. del) | width=140|Novak | width=140|Mitja Čander |- | align=center|407 | align=center|Bojan Požar | align=center|5. marec 2020 | Janša tukaj, mediji kam (1. del) | Janša tukaj, mediji kam (2. del) | Janša tukaj, mediji kam (3. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|408 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. marec 2020 | Korona polomija = pandemija? (1. del) | Korona polomija = pandemija? (2. del) | Korona polomija = pandemija? (3. del) | width=140|Marjeta Kuhar | width=140|Blaž Mrevlje |- | align=center|409 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. marec 2020 | Korupcija na vrhovnem sodišču (1. del) | Korupcija na vrhovnem sodišču (2. del) | Korupcija na vrhovnem sodišču (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Miran Videtič |- | align=center|410 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. marec 2020 | Bo Janševa ekipa zmogla? (1. del) | Bo Janševa ekipa zmogla? (2. del) | Bo Janševa ekipa zmogla? (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|411 | align=center|Bojan Požar | align=center|12. marec 2020 | Skoraj milijarda evrov (1. del) | Skoraj milijarda evrov (2. del) | Skoraj milijarda evrov (3. del) | width=140|Norma Korošec | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|412 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. marec 2020 | Slovenija v boju s korono (1. del) | Slovenija v boju s korono (2. del) | Slovenija v boju s korono (3. del) | colspan=2 align=center width=140|Blaž Mrevlje |- | align=center|413 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. marec 2020 | Občine in koronavirus (1. del) | Občine in koronavirus (2. del) | Občine in koronavirus (3. del) | colspan=2 align=center width=140|Gregor Macedoni |- | align=center|414 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. marec 2020 | Korona ekonomija = velika pi*darija (1. del) | Korona ekonomija = velika pi*darija (2. del) | Korona ekonomija = velika pi*darija (3. del) | colspan=2 align=center width=140|Janez Šušteršič |- | align=center|415 | align=center|Bojan Požar | align=center|19. marec 2020 | Koronavirus I. (1. del) | Koronavirus I. (2. del) | Koronavirus I. (3. del) | width=140|Miran Videtič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|416 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. marec 2020 | Prvi teden Janševe vlade (1. del) | Prvi teden Janševe vlade (2. del) | Prvi teden Janševe vlade (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|417 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. marec 2020 | Protikrizni paket! (1. del) | Protikrizni paket! (2. del) | Protikrizni paket! (3. del) | colspan=2 align=center width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|418 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. marec 2020 | SP-ji na zeleni veji (1. del) | SP-ji na zeleni veji (2. del) | SP-ji na zeleni veji (3. del) | width=140|Luka Juri | width=140|Špela Mesesnel |- | align=center|419 | align=center|Bojan Požar | align=center|26. marec 2020 | Koronavirus II. (1. del) | Koronavirus II. (2. del) | Koronavirus II. (3. del) | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|420 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. marec 2020 | #PKP1 in korona (1. del) | #PKP1 in korona (2. del) | #PKP1 in korona (3. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Ivan Simič |- | align=center|421 | align=center|Bojan Požar | align=center|31. marec 2020 | Koronavirus III. - epidemija in še histerija?! (1. del) | Koronavirus III. - epidemija in še histerija?! (2. del) | Koronavirus III. - epidemija in še histerija?! (3. del) | width=140|Roman Vodeb | width=140|Boštjan M. Turk |} === April 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #8CBED6; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #8CBED6; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #8CBED6; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #8CBED6; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #8CBED6; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #8CBED6; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background: #8CBED6; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|422 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. april 2020 | Virus ali Janša: kdo zmaguje? (1. del) | Virus ali Janša: kdo zmaguje? (2. del) | Virus ali Janša: kdo zmaguje? (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|423 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. april 2020 | Čeferinomanija (1. del) | Čeferinomanija (2. del) | Čeferinomanija (3. del) | width=140|Miran Videtič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|424 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. april 2020 | Protikrizni medijski paket (1. del) | Protikrizni medijski paket (2. del) | Protikrizni medijski paket (3. del) | colspan=2 align=center width=140|Bojan Požar |- | align=center|425 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. april 2020 | Fenomen Tanje Fajon (1. del) | Fenomen Tanje Fajon (2. del) | Fenomen Tanje Fajon (3. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|426 | align=center|Bojan Požar | align=center|15. april 2020 | Ustavno sodišče ali politični teater (1. del) | Ustavno sodišče ali politični teater (2. del) | Ustavno sodišče ali politični teater (3. del) | width=140|Aljuš Pertinač | width=140|Peter Gregorčič |- | align=center|427 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. april 2020 | Vladina črna sreda (1. del) | Vladina črna sreda (2. del) | Vladina črna sreda (3. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|428 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. april 2020 | V postelji s korono (1. del) | V postelji s korono (2. del) | V postelji s korono (3. del) | width=140|Edvard Kadič | width=140|Darko Mršič |- | align=center|429 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. april 2020 | Družbeni paraziti?! (1. del) | Družbeni paraziti?! (2. del) | Družbeni paraziti?! (3. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|430 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. april 2020 | Rokovnjači (1. del) | Rokovnjači (2. del) | Rokovnjači (3. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|431 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. april 2020 | Virus in teorije zarote (1. del) | Virus in teorije zarote (2. del) | Virus in teorije zarote (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Tone Tiselj |- | align=center|432 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. april 2020 | Fenomen RTV Slovenija (1. del) | Fenomen RTV Slovenija (2. del) | Fenomen RTV Slovenija (3. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Edvard Kadič |- | align=center|433 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. april 2020 | Kdo je lider levice? (1. del) | Kdo je lider levice? (2. del) | Kdo je lider levice? (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Sebastjan Jeretič |} === Maj 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #E3A857; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #E3A857; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #E3A857; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #E3A857; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #E3A857; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #E3A857; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background: #E3A857; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|434 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. maj 2020 | Kdo protestira? (1. del) | Kdo protestira? (2. del) | Kdo protestira? (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|435 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. maj 2020 | Šiško in varda med epidemijo (1. del) | Šiško in varda med epidemijo (2. del) | Šiško in varda med epidemijo (3. del) | colspan=2 align=center|Andrej Šiško |- | align=center|436 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. maj 2020 | Faktor pregled tedna! (1. del) | Faktor pregled tedna! (2. del) | Faktor pregled tedna! (3. del) | colspan=2 align=center|Bojan Požar |- | align=center|437 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. maj 2020 | Kdo kolesari? (1. del) | Kdo kolesari? (2. del) | Kdo kolesari? (3. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|438 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. maj 2020 | Kadri ali kadavri? (1. del) | Kadri ali kadavri? (2. del) | Kadri ali kadavri? (3. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Miloš Čirič |- | align=center|439 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. maj 2020 | Aleksandra Pivec (1. del) | Aleksandra Pivec (2. del) | Aleksandra Pivec (3. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Miran Videtič |- | align=center|440 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. maj 2020 | Vojna z mediji! (1. del) | Vojna z mediji! (2. del) | Vojna z mediji! (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|441 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. maj 2020 | Svoboda sovražnemu govoru? (1. del) | Svoboda sovražnemu govoru? (2. del) | Svoboda sovražnemu govoru? (3. del) | width=140|Vladimir B. | width=140|Tino Mamič |- | align=center|442 | align=center|Aljuš Pertinač<br>Bojan Požar | align=center|20. maj 2020 | colspan=3 align=center|Posebna oddaja s predsednikom republike o aktualnem političnem dogajanju, posneta v predsedniški palači | colspan=2 align=center|Borut Pahor |- | align=center|443 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. maj 2020 | Napad na policijsko postajo?! (1. del) | Napad na policijsko postajo?! (2. del) | Napad na policijsko postajo?! (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|444 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. maj 2020 | Pritisk na Janšo! (1. del) | Pritisk na Janšo! (2. del) | Pritisk na Janšo! (3. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|445 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. maj 2020 | Faktor tedna: Kdo bo novi predsednik? (1. del) | Faktor tedna: Kdo bo novi predsednik? (2. del) | Faktor tedna: Kdo bo novi predsednik? (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Matevž Tomšič |} === Junij 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F8B878; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #F8B878; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #F8B878; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #F8B878; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #F8B878; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #F8B878; width:320px;"|Tretja tema !scope="col" style="background: #F8B878; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|446 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. junij 2020 | Fenomen Tanje Fajon (1. del) | Fenomen Tanje Fajon (2. del) | Fenomen Tanje Fajon (3. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|447 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. junij 2020 | Država preganja Požarja (1. del) | Država preganja Požarja (2. del) | Država preganja Požarja (3. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Bojan Požar |- | align=center|448 | align=center|Bojan Požar | align=center|3. junij 2020 | Faktor tedna Dejan Židan (1. del) | Faktor tedna Dejan Židan (2. del) | Faktor tedna Dejan Židan (3. del) | width=140|Dejan Židan | width=140|Aljuš Pertinač |- | align=center|449 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. junij 2020 | Thompson da ali ne? (1. del) | Thompson da ali ne? (2. del) | Thompson da ali ne? (3. del) | width=140|Roman Vodeb | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|450 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. junij 2020 | Kolektorjev 2. tir? (1. del) | Kolektorjev 2. tir? (2. del) | Kolektorjev 2. tir? (3. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Miran Videtič |- | align=center|451 | align=center|Bojan Požar | align=center|10. junij 2020 | Faktor tedna: Aleš Hojs (1. del) | Faktor tedna: Aleš Hojs (2. del) | Faktor tedna: Aleš Hojs (3. del) | colspan=2 align=center|Aljuš Pertinač |- | align=center|452 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. junij 2020 | Janša in mediji (1. del) | Janša in mediji (2. del) | Janša in mediji (3. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Tino Mamič |- | align=center|453 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. junij 2020 | Afera maske (1. del) | Afera maske (2. del) | Afera maske (3. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|454 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. junij 2020 | Faktor tedna: svoboda govora (1. del) | Faktor tedna: svoboda govora (2. del) | Faktor tedna: svoboda govora (3. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|455 | align=center|Bojan Požar | align=center|22. junij 2020 | Udba in akcija Sever (1. del) | Udba in akcija Sever (2. del) | Udba in akcija Sever (3. del) | width=140|Igor Omerza | width=140|Rado Pezdir |- | align=center|456 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. junij 2020 | Titov dvojnik (1. del) | Titov dvojnik (2. del) | Titov dvojnik (3. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|457 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. junij 2020 | Faktor tedna je Faktor! (1. del) | Faktor tedna je Faktor! (2. del) | Faktor tedna je Faktor!(3. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Marko Pavlišič |} == Četrta sezona == === September 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #FCF75E; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #FCF75E; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #FCF75E; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #FCF75E; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #FCF75E; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #FCF75E; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|458 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. september 2020 | Višegrad ali Berlin? (1. del) | Višegrad ali Berlin? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|459 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. september 2020 | Bitka med spoloma (1. del) | Bitka med spoloma (2. del) | width=140|Katarina Keček | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|460 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. september 2020 | Obračun z Aleksandro (1. del) | Obračun z Aleksandro (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Blaž Mrevlje |- | align=center|461 | align=center|Bojan Požar | align=center|14. september 2020 | SLS connecting people (1. del) | SLS connecting people (2. del) | width=140|Marjan Podobnik | width=140|Miran Videtič |- | align=center|462 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. september 2020 | Kaos na Balkanu (1. del) | Kaos na Balkanu (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Darko Mršič |- | align=center|463 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. september 2020 | Mafija ali država? (1. del) | Mafija ali država? (2. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Krištof Zevnik |- | align=center|464 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. september 2020 | Minus v blagajni! (1. del) | Minus v blagajni! (2. del) | width=140|Janez Šušteršič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|465 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. september 2020 | Perić ni morilec (1. del) | Perić ni morilec (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|466 | align=center|Bojan Požar | align=center|23. september 2020 | Alojz Kovšca (1. del) | Alojz Kovšca (2. del) | width=140|Alojz Kovšca | width=140|Aljuš Pertinač |- | align=center|467 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. september 2020 | Politična maškarada (1. del) | Politična maškarada (2. del) | width=140|Edvard Kadič | width=140|Peter Gregorčič |- | align=center|468 | align=center|Bojan Požar | align=center|29. september 2020 | Biografija, kot je še ni bilo (1. del) | Biografija, kot je še ni bilo (2. del) | width=140|Igor Omerza | width=140|Jože Dežman |- | align=center|469 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. september 2020 | V primežu davkarije (1. del) | V primežu davkarije (2. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Miloš Čirič |} === Oktober 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #29AB87; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #29AB87; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #29AB87; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #29AB87; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #29AB87; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #29AB87; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|470 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. oktober 2020 | Roglič proti Pogačarju! (1. del) | Roglič proti Pogačarju! (2. del) | width=140|Tone Tiselj | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|471 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. oktober 2020 | Politična kultura ali tortura? (1. del) | Politična kultura ali tortura? (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|472 | align=center|Bojan Požar | align=center|7. oktober 2020 | Izza kongresa (1. del) | Izza kongresa (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Aljuš Pertinač |- | align=center|473 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. oktober 2020 | KUL ali KAK? (1. del) | KUL ali KAK? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|474 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. oktober 2020 | Nedeljsko zaprtje trgovin (1. del) | Nedeljsko zaprtje trgovin (2. del) | width=140|Vladimir Bilić | width=140|Tino Mamić |- | align=center|475 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. oktober 2020 | Šarec, Fajon ali Damijan? (1. del) | Šarec, Fajon ali Damijan? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|476 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. oktober 2020 | Socializem ali fašizem? (1. del) | Socializem ali fašizem? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|477 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. oktober 2020 | Pravosodje ali krivosodje? (1. del) | Pravosodje ali krivosodje? (2. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Rado Pezdir |- | align=center|478 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. oktober 2020 | Kaj in kako komunicira Janša (1. del) | Kaj in kako komunicira Janša (2. del) | width=140|Edvard Kadič | width=140|Bojan Požar |- | align=center|479 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. oktober 2020 | Janša ali korona? (1. del) | Janša ali korona? (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|480 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. oktober 2020 | Papež ali antikrist? (1. del) | Papež ali antikrist? (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Miran Videtič |- | align=center|481 | align=center|Bojan Požar | align=center|28. oktober 2020 | Kdo je kriv: vlada, opozicija ali mediji (1. del) | Kdo je kriv: vlada, opozicija ali mediji (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Marko Pavlišič |} === November 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F2C649; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #F2C649; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #F2C649; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #F2C649; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #F2C649; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #F2C649; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|482 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. november 2020 | Premagajmo korono! (1. del) | Premagajmo korono! (2. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Gorazd Kalan |- | align=center|483 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. november 2020 | Pasti korone (1. del) | Pasti korone (2. del) | width=140|Nina Bergant | width=140|Gašper Kramar |- | align=center|484 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. november 2020 | Faktor tedna: Trump! (1. del) | Faktor tedna: Trump! (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|485 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. november 2020 | Teror pred vrati (1. del) | Teror pred vrati (2. del) | width=140|Andrej Rupnik | width=140|Darko Mršič |- | align=center|486 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. november 2020 | Teror v Ljubljani (1. del) | Teror v Ljubljani (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|487 | align=center|Bojan Požar | align=center|11. november 2020 | Huda cenzura na poti (1. del) | Huda cenzura na poti (2. del) | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|488 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. november 2020 | Pahor ali Janša (1. del) | Pahor ali Janša (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|489 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. november 2020 | Slovenija po koroni (1. del) | Slovenija po koroni (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|490 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. november 2020 | Kaj je povedal Janša? (1. del) | Kaj je povedal Janša? (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Tino Mamić |- | align=center|491 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. november 2020 | Je Janša še kul? (1. del) | Je Janša še kul? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|492 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. november 2020 | Čigavi kadri? (1. del) | Čigavi kadri? (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|493 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. november 2020 | Korona menedžment (1. del) | Korona menedžment (2. del) | width=140|Andrej Rupnik | width=140|Blaž Mrevlje |- | align=center|494 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. november 2020 | Korona ali mi? (1. del) | Korona ali mi? (2. del) | width=140|Roman Vodeb | width=140|Edvard Kadič |} === December 2020 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #CD5C5C; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #CD5C5C; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #CD5C5C; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #CD5C5C; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #CD5C5C; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #CD5C5C; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|495 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. december 2020 | Faktor tedna: Minister Vrtovec (1. del) | Faktor tedna: Minister Vrtovec (2. del) | width=140|Jernej Vrtovec | width=140|Bojan Požar |- | align=center|496 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. december 2020 | Virus in profi šport (1. del) | Virus in profi šport (2. del) | width=140|Alenka Dovžan | width=140|Tone Tiselj |- | align=center|497 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. december 2020 | Kdo nam vlada? (1. del) | Kdo nam vlada? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|498 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. december 2020 | Covid in EU poslanke (1. del) | Covid in EU poslanke (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|499 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. december 2020 | Državno ali javno? (1. del) | Državno ali javno? (2. del) | width=140|Matej Beltram | width=140|Krištof Zevnik |- | align=center|'''500''' | align=center|'''Aljuš Pertinač''' | align=center|'''14. december 2020''' | '''500. jubilejni Faktor (1. del)''' | '''500. jubilejni Faktor (2. del)''' | width=140|'''Vladimir Vodušek''' | width=140|'''Bojan Požar''' |- | align=center|501 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. december 2020 | Moravče, ekološka bomba (1. del) | Moravče, ekološka bomba (2. del) | width=140|Milan Balažic | width=140|Anton Komat |- | align=center|502 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. december 2020 | Si Janša zasluži nezaupnico? (1. del) | Si Janša zasluži nezaupnico? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|503 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. december 2020 | Faktor tedna: Zdravko Počivalšek (1. del) | Faktor tedna: Zdravko Počivalšek (2. del) | colspan=2 align=center|Zdravko Počivalšek |- | align=center|504 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. december 2020 | Zbogom, Forum 21 (1. del) | Zbogom, Forum 21 (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Tino Mamić |- | align=center|505 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. december 2020 | Drugačen božič (1. del) | Drugačen božič (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|506 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. december 2020 | Faktor leta = 2020 (1. del) | Faktor leta = 2020 (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|507 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. december 2020 | Faktor tedna: dr. Tina Bregant (1. del) | Faktor tedna: dr. Tina Bregant (2. del) | colspan=2 align=center|Tina Bregant |- | align=center|508 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. december 2020 | Potres! (1. del) | Potres! (2. del) | width=140|Domen Torkar | width=140|Darko Mršič |} === Januar 2021 === Bojana Požarja je januarja 2021 zamenjala Norma Brščić (roj. Korošec), ki je že s svojim tretjim vodenjem oddaje 21. januarja 2021 močno razburila javnost in s svojimi izjavami sprožila več prijav ter inšpekcijskih nadzorov. AKOS je julija televiziji TV3 odredil, naj »preneha s spodbujanjem rasne neenakopravnosti ter izzivanjem rasnega sovraštva in nestrpnosti.«<ref>{{Navedi splet|title=Akos: TV3 mora prenehati spodbujati rasno neenakopravnost in nestrpnost|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/akos-tv3-mora-prenehati-spodbujati-rasno-neenakopravnost-in-nestrpnost/586803|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-08-17|language=sl}}</ref> Inšpektorat za medije je avgusta 2021 za STA potrdil, »da so prejeli dve prijavi zaradi izjav na TV3, ki po mnenju prijavitelja javno spodbujajo k sovraštvu, nasilju in nestrpnosti. Ker gre za sume kaznivih dejanj, zoper izdajatelje pa niso predvidene sankcije po zakonu o medijih, je inšpektorat prijavi odstopil policiji.«<ref>{{Navedi splet|title=Inšpektorat za medije prijavo zoper izjave v oddaji Faktor predal policiji|url=https://www.dnevnik.si/1042971165|website=Dnevnik|accessdate=2021-08-17|archive-date=2021-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210817120500/https://www.dnevnik.si/1042971165|url-status=dead}}</ref> Od aprila 2021 Norma Brščič oddaje Faktor ne vodi več. Sporna oddaja številka 519 je bila že spomladi 2021 umaknjena iz arhiva na portalu YouTube.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=8yDTrLWJKIo&list=PLHtyZJ_6n0pxQUOwPpR4NMdvprSc8kvQk|title=seznam oddaj Faktor, sezona 2020/2021|accessdate=2021-08-17|website=YouTube.com}}</ref> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F75394; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #F75394; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #F75394; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #F75394; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #F75394; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #F75394; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|509 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. januar 2021 | Morilci med nami (1. del) | Morilci med nami (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|510 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. januar 2021 | Veselo(vo) Računsko sodišče (1. del) | Veselo(vo) Računsko sodišče (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|511 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. januar 2021 | Čas je za šport (1. del) | Čas je za šport (2. del) | width=140|Matej Erjavec | width=140|Metod Ropret |- | align=center|512 | align=center|Norma Brščič | align=center|7. januar 2021 | Nevladniki med korono (1. del) | Nevladniki med korono (2. del) | width=140|Roman Vodeb | width=140|Aljuš Pertinač |- | align=center|513 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. januar 2021 | Trumpova Amerika (1. del) | Trumpova Amerika (2. del) | width=140|Jernej Štromajer | width=140|Peter Gregorčič |- | align=center|514 | align=center|Norma Brščič | align=center|12. januar 2021 | Zavožen davčni sistem (1. del) | Zavožen davčni sistem (2. del) | width=140|Ivan Simič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|515 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. januar 2021 | Mediji med korono (1. del) | Mediji med korono (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|516 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. januar 2021 | Faktor tedna: Milan Kučan (1. del) | Faktor tedna: Milan Kučan (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|517 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. januar 2021 | Kdo je uničil Demos? (1. del) | Kdo je uničil Demos? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|518 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. januar 2021 | Nezaupnica komu? (1. del) | Nezaupnica komu? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|519 | align=center|Norma Brščič | align=center|20. januar 2021 | Kdo se boji svobode govora (1. del) | Kdo se boji svobode govora (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Tino Mamić |- | align=center|520 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. januar 2021 | Iskreni ali Rog? (1. del) | Iskreni ali Rog? (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Rado Pezdir |- | align=center|521 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. januar 2021 | Zakaj gre Slovenija domov? (1. del) | Zakaj gre Slovenija domov? (2. del) | width=140|Jernej Smisl | width=140|Tone Tiselj |- | align=center|522 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. januar 2021 | Afera Tomaž Vesel (1. del) | Afera Tomaž Vesel (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Edvard Kadič |- | align=center|523 | align=center|Norma Brščič | align=center|27. januar 2021 | Spolni nadlegovalci so med nami (1. del) | Spolni nadlegovalci so med nami (2. del) | width=140|Andreja Poljanec | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|524 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. januar 2021 | Kdo ali kaj preganja Janšo (1. del) | Kdo ali kaj preganja Janšo (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Marko Pavlišič |} === Februar 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #C08081; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #C08081; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #C08081; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #C08081; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #C08081; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #C08081; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|525 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. februar 2021 | Povežimo Slovenijo? (1. del) | Povežimo Slovenijo? (2. del) | width=140|Andrej Čuš | width=140|Franc Kangler |- | align=center|526 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. februar 2021 | Odvežimo Slovenijo (1. del) | Odvežimo Slovenijo (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|527 | align=center|Norma Brščič | align=center|3. februar 2021 | Kaj je narobe s slovensko levico? (1. del) | Kaj je narobe s slovensko levico? (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|528 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. februar 2021 | Šola med korono (1. del) | Šola med korono (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|529 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. februar 2021 | Kultura ali tortura? (1. del) | Kultura ali tortura? (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|530 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. februar 2021 | Faktor tedna: dr. Simona Kustec (1. del) | Faktor tedna: dr. Simona Kustec (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|531 | align=center|Norma Brščič | align=center|11. februar 2021 | Kaj se med epidemijo dogaja v glavah otrok (1. del) | Kaj se med epidemijo dogaja v glavah otrok (2. del) | width=140|Janja Grilc | width=140|Borut Pogačnik |- | align=center|532 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. februar 2021 | Čigava je univerza? (1. del) | Čigava je univerza? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|533 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. februar 2021 | Nezaupnica ali brezupnica (1. del) | Nezaupnica ali brezupnica (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Ivan Simič |- | align=center|534 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. februar 2021 | Sodna revolucija? (1. del) | Sodna revolucija? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Blaž Kovačič Mlinar |- | align=center|535 | align=center|Norma Brščič | align=center|18. februar 2021 | O nekulturnosti slovenskih kulturnikov (1. del) | O nekulturnosti slovenskih kulturnikov (2. del) | colspan=2 align=center|Vasko Simoniti |- | align=center|536 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. februar 2021 | Kako kul bo novi KUL? (1. del) | Kako kul bo novi KUL? (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|537 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. februar 2021 | Janša ali mediji? (1. del) | Janša ali mediji? (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|538 | align=center|Norma Brščič | align=center|24. februar 2021 | Trumpizem po Trumpu (1. del) | Trumpizem po Trumpu (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|539 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. februar 2021 | Bo Poklukar rešil zdravstvo? (1. del) | Bo Poklukar rešil zdravstvo? (2. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Matej Beltram |} === Marec 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #2E8B57; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #2E8B57; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #2E8B57; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #2E8B57; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #2E8B57; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #2E8B57; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|540 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. marec 2021 | Kdo v EU nas mara? (1. del) | Kdo v EU nas mara? (2. del) | width=140|Romana Tomc | width=140|Milan Brglez |- | align=center|541 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. marec 2021 | Medijska podoba Slovenije (1. del) | Medijska podoba Slovenije (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Bojan Požar |- | align=center|542 | align=center|Norma Brščič | align=center|3. marec 2021 | Privlačnost socializma (1. del) | Privlačnost socializma (2. del) | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Aljuš Pertinač |- | align=center|543 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. marec 2021 | Slovenija glavna v EU (1. del) | Slovenija glavna v EU (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|544 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. marec 2021 | 8. marec (1. del) | 8. marec (2. del) | width=140|Tjaša Jesenek | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|545 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. marec 2021 | Čeferinovanje na ustavnem (1. del) | Čeferinovanje na ustavnem (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Miran Videtič |- | align=center|546 | align=center|Norma Brščič | align=center|10. marec 2021 | Ali burke, minareti in halal sodijo v Evropo? (1. del) | Ali burke, minareti in halal sodijo v Evropo? (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|547 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. marec 2021 | Čigav bo 2. tir? (1. del) | Čigav bo 2. tir? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|548 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. marec 2021 | Eno leto vlade (1. del) | Eno leto vlade (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|549 | align=center|Norma Brščič | align=center|16. marec 2021 | Faktor tedna je notranji minister Aleš Hojs (1. del) | Faktor tedna je notranji minister Aleš Hojs (2. del) | colspan=2 align=center|Aleš Hojs |- | align=center|550 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. marec 2021 | Eno leto epidemije (1. del) | Eno leto epidemije (2. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|551 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. marec 2021 | Korupcija po 2. tiru (1. del) | Korupcija po 2. tiru (2. del) | width=140|Jože Duhovnik | width=140|Emil Milan Pintar |- | align=center|552 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. marec 2021 | Pa je šel rokomet (1. del) | Pa je šel rokomet (2. del) | width=140|Tone Tiselj | width=140|Rok Praznik |- | align=center|553 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. marec 2021 | Zdravstvena reforma! (1. del) | Zdravstvena reforma! (2. del) | width=140|Simon Podnar | width=140|Krištof Zevnik |- | align=center|554 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. marec 2021 | Prostozidarji med nami (1. del) | Prostozidarji med nami (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|555 | align=center|Norma Brščič | align=center|25. marec 2021 | Materinski dan in slovenska rodnost (1. del) | Materinski dan in slovenska rodnost (2. del) | width=140|Špela Peternel | width=140|Matjaž Gams |- | align=center|556 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. marec 2021 | Čigav predsednik je Janša? (1. del) | Čigav predsednik je Janša? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|557 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. marec 2021 | Janševa podoba v Evropi (1. del) | Janševa podoba v Evropi (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Tino Mamić |- | align=center|558 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. marec 2021 | Afera energetika (1. del) | Afera energetika (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Miran Videtič |} === April 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #4169E1; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #4169E1; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #4169E1; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #4169E1; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #4169E1; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #4169E1; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|559 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. april 2021 | Teorije zarote (1. del) | Teorije zarote (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|560 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. april 2021 | Kdo ubija šport? (1. del) | Kdo ubija šport? (2. del) | width=140|Matej Avanzo | width=140|Matej Oražem |- | align=center|561 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. april 2021 | Ustavna obtožba Janše (1. del) | Ustavna obtožba Janše (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|562 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. april 2021 | Kaj bo storil Počivalšek? (1. del) | Kaj bo storil Počivalšek? (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|563 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. april 2021 | Novi rektor (1. del) | Novi rektor (2. del) | width=140|Dragan Marušič | width=140|Igor Lukšič |- | align=center|564 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. april 2021 | Kdo si še upa govoriti? (1. del) | Kdo si še upa govoriti? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|565 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. april 2021 | Koga moti uber? (1. del) | Koga moti uber? (2. del) | width=140|Bojan Požar | width=140|Miran Videtič |- | align=center|566 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. april 2021 | Kdo nas vodi? (1. del) | Kdo nas vodi? (2. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|567 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. april 2021 | Korona na Balkanu (1. del) | Korona na Balkanu (2. del) | width=140|Suzana Luskovec | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|568 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. april 2021 | Afera non-paper (1. del) | Afera non-paper (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Darko Mršič |- | align=center|569 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. april 2021 | Analiza slovenske levice (1. del) | Analiza slovenske levice (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|570 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. april 2021 | Zbirokratizirana Slovenija (1. del) | Zbirokratizirana Slovenija (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Ivan Simič |- | align=center|571 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. april 2021 | Zakaj tehnika ni popularna? (1. del) | Zakaj tehnika ni popularna? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Mihael Sekavčnik |- | align=center|572 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. april 2021 | Je Superliga propadla? (1. del) | Je Superliga propadla? (2. del) | width=140|Matej Oražem | width=140|Tone Tiselj |} === Maj 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #ED9121; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #ED9121; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #ED9121; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #ED9121; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #ED9121; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #ED9121; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|573 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. maj 2021 | Do kdaj še epidemija (1. del) | Do kdaj še epidemija (2. del) | width=140|Dorjan Marušič | width=140|Dragan Marušič |- | align=center|574 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. maj 2021 | Razdeljena Slovenija (1. del) | Razdeljena Slovenija (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|575 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. maj 2021 | Živel 1. maj! (1. del) | Živel 1. maj! (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|576 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. maj 2021 | Faktor upora (1. del) | Faktor upora (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|577 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. maj 2021 | Afera STA (1. del) | Afera STA (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Dejan Verčič |- | align=center|578 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. maj 2021 | Po čem so človekove pravice (1. del) | Po čem so človekove pravice (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|579 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. maj 2021 | Epidemija kot politični projekt (1. del) | Epidemija kot politični projekt (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|580 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. maj 2021 | Ni prostora za starce (1. del) | Ni prostora za starce (2. del) | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Blaž Mrevlje |- | align=center|581 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. maj 2021 | Izrael vs. Palestinci (1. del) | Izrael vs. Palestinci (2. del) | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|582 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. maj 2021 | Zaton paradržavnega zdravstva? (1. del) | Zaton paradržavnega zdravstva? (2. del) | width=140|Blaž Mrevlje | width=140|Krištof Zevnik |- | align=center|583 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. maj 2021 | Domovina je tednik (1. del) | Domovina je tednik (2. del) | width=140|Igor Vovk | width=140|Tino Mamić |- | align=center|584 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. maj 2021 | Quo vadis slovenski film? (1. del) | Quo vadis slovenski film? (2. del) | width=140|Nataša Bučar | width=140|Marcel Buh |- | align=center|585 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. maj 2021 | Izhod iz epidemije (1. del) | Izhod iz epidemije (2. del) | colspan=2 align=center|Tina Bregant |- | align=center|586 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. maj 2021 | Kaj je janšizem? (1. del) | Kaj je janšizem? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|587 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. maj 2021 | Vstaja ali državljanska vojna? (1. del) | Vstaja ali državljanska vojna? (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|588 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. maj 2021 | Kdo ima večino? (1. del) | Kdo ima večino? (2. del) | width=140|Marko Balažic | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|589 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. maj 2021 | Simič prevzema FURS (1. del) | Simič prevzema FURS (2. del) | colspan=2 align=center|Ivan Simič |} === Junij 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #DE3163; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #DE3163; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #DE3163; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #DE3163; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #DE3163; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #DE3163; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|590 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. junij 2021 | Je vstaja uspela? (1. del) | Je vstaja uspela? (2. del) | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|591 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. junij 2021 | Kaj sporoča Pahor (1. del) | Kaj sporoča Pahor (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|592 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. junij 2021 | Somrak pravne države (1. del) | Somrak pravne države (2. del) | width=140|Blaž Kovačič Mlinar | width=140|Vladimir Bilić |- | align=center|593 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. junij 2021 | Faktor tedna: Janez Šušteršič (1. del) | Faktor tedna: Janez Šušteršič (2. del) | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|594 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. junij 2021 | Fovšija brez meja (1. del) | Fovšija brez meja (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|595 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. junij 2021 | Kako nevarna je Levica? (1. del) | Kako nevarna je Levica? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|596 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. junij 2021 | Zakaj potrebujemo sindikate? (1. del) | Zakaj potrebujemo sindikate? (2. del) | width=140|Lidija Jerkič | width=140|Jakob Počivavšek |- | align=center|597 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. junij 2021 | Afera Jeretič (1. del) | Afera Jeretič (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Marko Balažic |- | align=center|598 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. junij 2021 | Šport do smrti (1. del) | Šport do smrti (2. del) | width=140|Miran Videtič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|599 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. junij 2021 | Po čem so diplome (1. del) | Po čem so diplome (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|600 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. junij 2021 | Faktor tedna: Slovenija (1. del) | Faktor tedna: Slovenija (2. del) | width=140|Dragan Marušič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|601 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. junij 2021 | Ženske v politiki (1. del) | Ženske v politiki (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|602 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. junij 2021 | Slepa pravica (1. del) | Slepa pravica (2. del) | width=140|Luka Martin Tomažič | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|603 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. junij 2021 | Politika na dopustu (1. del) | Politika na dopustu (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|604 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. junij 2021 | 30 let tranzicije (1. del) | 30 let tranzicije (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Rado Pezdir |} == Peta sezona == === September 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #B3446C; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #B3446C; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #B3446C; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #B3446C; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #B3446C; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #B3446C; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|605 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. september 2021 | Faktor tedna: Zdravko Počivalšek (1. del) | Faktor tedna: Zdravko Počivalšek (2. del) | colspan=2 align=center|Zdravko Počivalšek |- | align=center|606 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. september 2021 | Zakaj je referendum uspel? (1. del) | Zakaj je referendum uspel? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|607 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. september 2021 | Janša vs. Fajon (1. del) | Janša vs. Fajon (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Darko Mršić |- | align=center|608 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. september 2021 | Prekleti Afganistan (1. del) | Prekleti Afganistan (2. del) | width=140|Boštjan Močnik | width=140|Primož Šterbenc |- | align=center|609 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. september 2021 | Faktor tedna: Matej Tonin (1. del) | Faktor tedna: Matej Tonin (2. del) | colspan=2 align=center|Matej Tonin |- | align=center|610 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. september 2021 | Slovenija bo Nemčija (1. del) | Slovenija bo Nemčija (2. del) | width=140|Andrej Vizjak | width=140|Robert Klun |- | align=center|611 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. september 2021 | Kdo ima oblast (1. del) | Kdo ima oblast (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|612 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. september 2021 | Kako ponosni smo Slovenci (1. del) | Kako ponosni smo Slovenci (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|613 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. september 2021 | Faktor tedna: Zvonko Černač (1. del) | Faktor tedna: Zvonko Černač (2. del) | colspan=2 align=center|Zvone Černač |- | align=center|614 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. september 2021 | Čigavi so protesti? (1. del) | Čigavi so protesti? (2. del) | width=140|Jernej Štromajer | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|615 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. september 2021 | Covid ekonomija (1. del) | Covid ekonomija (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|616 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. september 2021 | SMC z Gasom naprej (1. del) | SMC z Gasom naprej (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Marko Balažic |- | align=center|617 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. september 2021 | Se je KUL zakalkuliral? (1. del) | Se je KUL zakalkuliral? (2. del) | width=140|Sebastjan Jeretič | width=140|Darko Mršić |- | align=center|618 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. september 2021 | Kaj pa Telekom? (1. del) | Kaj pa Telekom? (2. del) | width=140|Andrej Vizjak | width=140|Miloš Čirič |- | align=center|619 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. september 2021 | Nestrpnost (1. del) | Nestrpnost (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|620 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. september 2021 | Vojna zakoncev Marčič Erjavec (1. del) | Vojna zakoncev Marčič Erjavec (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Roman Vodeb |} === Oktober 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #E03C31; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #E03C31; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #E03C31; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #E03C31; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #E03C31; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #E03C31; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|621 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. oktober 2021 | Faktor tedna: Zmago Jelinčič (1. del) | Faktor tedna: Zmago Jelinčič (2. del) | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič Plemeniti |- | align=center|622 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. oktober 2021 | Kdo bo potegnil ročno? (1. del) | Kdo bo potegnil ročno? (2. del) | width=140|Marko Balažic | width=140|Peter Gregorčič |- | align=center|623 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. oktober 2021 | Tschüss Angela (1. del) | Tschüss Angela (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|624 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. oktober 2021 | Komu še verjamemo? (1. del) | Komu še verjamemo? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Tino Mamić |- | align=center|625 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. oktober 2021 | Vzporedni mehanizem globoke države (1. del) | Vzporedni mehanizem globoke države (2. del) | width=140|Rado Pezdir | width=140|Igor Omerza |- | align=center|626 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. oktober 2021 | Slovenija v krizi vrednot (1. del) | Slovenija v krizi vrednot (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|627 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. oktober 2021 | Zakaj se ne cepimo? (1. del) | Zakaj se ne cepimo? (2. del) | width=140|Nina Majcen | width=140|Norma Brščič |- | align=center|628 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. oktober 2021 | Resni.ca (1. del) | Resni.ca (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|629 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. oktober 2021 | Energetska kriza (1. del) | Energetska kriza (2. del) | width=140|Denis Mancevič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|630 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. oktober 2021 | Kaos v zdravstvu (1. del) | Kaos v zdravstvu (2. del) | width=140|Tina Bregant | width=140|Matej Beltram |- | align=center|631 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. oktober 2021 | Dikaučič, Poklukar, Vizjak (1. del) | Dikaučič, Poklukar, Vizjak (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|632 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. oktober 2021 | Kako pogumen je Janša? (1. del) | Kako pogumen je Janša? (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Marko Pavlišič |} === November 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #C19A6B; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #C19A6B; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #C19A6B; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #C19A6B; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #C19A6B; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #C19A6B; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|633 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. november 2021 | Kam gremo po smrti? (1. del) | Kam gremo po smrti? (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|634 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. november 2021 | Nas reši nov volilni sistem? (1. del) | Nas reši nov volilni sistem? (2. del) | width=140|Rado Bohinc | width=140|Ivan Svetlik |- | align=center|635 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. november 2021 | Zakaj ne obvladamo epidemije? (1. del) | Zakaj ne obvladamo epidemije? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|636 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. november 2021 | Vladni odloki ali ustava? (1. del) | Vladni odloki ali ustava? (2. del) | colspan=2 align=center|Blaž Kovačič Mlinar |- | align=center|637 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. november 2021 | Afera Vizjak (1. del) | Afera Vizjak (2. del) | width=140|Tino Mamić | width=140|Darko Mršić |- | align=center|638 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. november 2021 | Stop Gregorčiču (1. del) | Stop Gregorčiču (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Marko Balažic |- | align=center|639 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. november 2021 | Kdo napada Poljsko in EU? (1. del) | Kdo napada Poljsko in EU? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|640 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. november 2021 | Družba po pandemiji (1. del) | Družba po pandemiji (2. del) | width=140|Dragan Marušič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|641 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. november 2021 | Faktor tedna: dr. Janez Šušteršič (1. del) | Faktor tedna: dr. Janez Šušteršič (2. del) | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|642 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. november 2021 | Kdo in zakaj razbija Kranj? (1. del) | Kdo in zakaj razbija Kranj? (2. del) | colspan=2 align=center|Matjaž Rakovec |- | align=center|643 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. november 2021 | Koliko nas stane virus in zakaj? (1. del) | Koliko nas stane virus in zakaj? (2. del) | width=140|Benjamin Lukšič | width=140|Rok Spruk |- | align=center|644 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. november 2021 | Kako športni smo Slovenci? (1. del) | Kako športni smo Slovenci? (2. del) | width=140|Roman Vodeb | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|645 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. november 2021 | Grda politika (1. del) | Grda politika (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|646 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. november 2021 | Mafijska država (1. del) | Mafijska država (2. del) | colspan=2 align=center|Tino Mamić |- | align=center|647 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. november 2021 | Lepota po slovensko (1. del) | Lepota po slovensko (2. del) | width=140|Laura Škvorc | width=140|Hannah Koselj Marušič |- | align=center|648 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. november 2021 | Kaj pa državne firme? (1. del) | Kaj pa državne firme? (2. del) | width=140|Borut Fakin | width=140|Andrej Vizjak |- | align=center|649 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. november 2021 | Zakaj imamo interpelacije? (1. del) | Zakaj imamo interpelacije? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Darko Mršić |- | align=center|650 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. november 2021 | Rešitev za Covid?! (1. del) | Rešitev za Covid?! (2. del) | width=140|Dragan Marušič | width=140|Dorjan Marušič |} === December 2021 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #77B5FE; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #77B5FE; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #77B5FE; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #77B5FE; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #77B5FE; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #77B5FE; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|651 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. december 2021 | Podli novinarji (1. del) | Podli novinarji (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|652 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. december 2021 | Šport je nasilje (1. del) | Šport je nasilje (2. del) | width=140|Darko Repenšek | width=140|Tone Tiselj |- | align=center|653 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. december 2021 | Je fašizem pojav levice? (1. del) | Je fašizem pojav levice? (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|654 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. december 2021 | Kdo je lider? (1. del) | Kdo je lider? (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Peter Gregorčič |- | align=center|655 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. december 2021 | Kam greš, Slovenija? (1. del) | Kam greš, Slovenija? (2. del) | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|656 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. december 2021 | Prebujeni ali pregnani? (1. del) | Prebujeni ali pregnani? (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Miran Videtič |- | align=center|657 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. december 2021 | Konkretno brez omejitev (1. del) | Konkretno brez omejitev (2. del) | width=140|Vladimir Bilić | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|658 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. december 2021 | Tragedija na Dragonji (1. del) | Tragedija na Dragonji (2. del) | width=140|Tino Mamić | width=140|Darko Mršić |- | align=center|659 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. december 2021 | Energetski mrk (1. del) | Energetski mrk (2. del) | width=140|Mihael Sekavčnik | width=140|Mitja Uršič |- | align=center|660 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. december 2021 | Faktor tedna: Konzerva (1. del) | Faktor tedna: Konzerva (2. del) | colspan=2 align=center|Janez Zupan (Konzerva) |- | align=center|661 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. december 2021 | Bo Golob odnesel Janšo? (1. del) | Bo Golob odnesel Janšo? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|662 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. december 2021 | Ugovor vesti (1. del) | Ugovor vesti (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|663 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. december 2021 | Iz česa so sanje? (1. del) | Iz česa so sanje? (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|664 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. december 2021 | Faktor tedna: Kam bo šlo 300 milijonov? (1. del) | Faktor tedna: Kam bo šlo 300 milijonov? (2. del) | width=140|Borut Rončevič | width=140|Dragan Marušič |} === Januar 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #00BFFF; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #00BFFF; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #00BFFF; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #00BFFF; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #00BFFF; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #00BFFF; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|665 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. januar 2022 | Pasje leto 2021 (1. del) | Pasje leto 2021 (2. del) | width=140|Janez Šušteršič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|666 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. januar 2022 | Faktor 666: Hudič je med nami (1. del) | Faktor 666: Hudič je med nami (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|667 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. januar 2022 | Več otrok = stanovanje (1. del) | Več otrok = stanovanje (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|668 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. januar 2022 | Afera Expo Dubai (1. del) | Afera Expo Dubai (2. del) | width=140|Robert Klun | width=140|Andrej Vizjak |- | align=center|669 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. januar 2022 | Kdo ali kaj bo odločil(o) volitve? (1. del) | Kdo ali kaj bo odločil(o) volitve? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Dejan Verčič |- | align=center|670 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. januar 2022 | Bosenski sod smodnika (1. del) | Bosenski sod smodnika (2. del) | colspan=2 align=center|Darko Mršić |- | align=center|671 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. januar 2022 | Koga je izdal Janša? (1. del) | Koga je izdal Janša? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|672 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. januar 2022 | Cerkev in vera med epidemijo (1. del) | Cerkev in vera med epidemijo (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Janez Zupan |- | align=center|673 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. januar 2022 | Revolucija ali evolucija RTV? (1. del) | Revolucija ali evolucija RTV? (2. del) | width=140|Miran Videtič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|674 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. januar 2022 | Za višje plače (1. del) | Za višje plače (2. del) | width=140|Peter Gregorčič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|675 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. januar 2022 | Nacionalna športna sramota (1. del) | Nacionalna športna sramota (2. del) | width=140|Aleš Praznik | width=140|Vid Kavtičnik |- | align=center|676 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. januar 2022 | Virus v družini (1. del) | Virus v družini (2. del) | width=140|Katarina Kompan Erzar | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|677 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. januar 2022 | Drugačna epidemija (1. del) | Drugačna epidemija (2. del) | width=140|Dragan Marušič | width=140|Dorjan Marušič |- | align=center|678 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. januar 2022 | Eksodus Hravtov (1. del) | Eksodus Hravtov (2. del) | colspan=2 align=center|Tino Mamić |- | align=center|679 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. januar 2022 | Rusija-Ukrajina-ZDA (1. del) | Rusija-Ukrajina-ZDA (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|680 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. januar 2022 | Mrevlje proti mafiji (1. del) | Mrevlje proti mafiji (2. del) | colspan=2 align=center|Blaž Mrevlje |- | align=center|681 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. januar 2022 | Po čem so nove stranke? (1. del) | Po čem so nove stranke? (2. del) | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |} === Februar 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #D65282; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #D65282; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #D65282; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #D65282; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #D65282; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #D65282; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|682 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. februar 2022 | Afera Masleša (1. del) | Afera Masleša (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|683 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. februar 2022 | Pogi Team (1. del) | Pogi Team (2. del) | width=140|Blaž Debevec | width=140|Natan Gregorčič |- | align=center|684 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. februar 2022 | Olaj proti Gantarju (1. del) | Olaj proti Gantarju (2. del) | width=140|Vladimir Bilić | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|685 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. februar 2022 | Zakaj Golob že vodi (1. del) | Zakaj Golob že vodi (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|686 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. februar 2022 | Zakaj Uroš Zorman (1. del) | Zakaj Uroš Zorman (2. del) | colspan=2 align=center|Tone Tiselj |- | align=center|687 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. februar 2022 | Žena naj bo doma, čaka naj na moža (1. del) | Žena naj bo doma, čaka naj na moža (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|688 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. februar 2022 | 9. marec - kdo bo stavkal (1. del) | 9. marec - kdo bo stavkal (2. del) | width=140|Nives Počkar | width=140|Branimir Štrukelj |- | align=center|689 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. februar 2022 | Kako diha Vesna? (1. del) | Kako diha Vesna? (2. del) | width=140|Jasmina Jerant | width=140|Uroš Macerl |- | align=center|690 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. februar 2022 | Balkan ekspres (1. del) | Balkan ekspres (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Darko Mršić |- | align=center|691 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. februar 2022 | Vojna! - Zakaj je Putin napadel Ukrajino? (1. del) | Vojna! - Zakaj je Putin napadel Ukrajino? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|692 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. februar 2022 | Krinka epidemije (1. del) | Krinka epidemije (2. del) | width=140|Dragan Marušič | width=140|Dorjan Marušič |} === Marec 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #E52B50; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #E52B50; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #E52B50; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #E52B50; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #E52B50; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #E52B50; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|693 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. marec 2022 | Vojna ali sankcije (1. del) | Vojna ali sankcije (2. del) | colspan=2 align=center|Denis Mancevič |- | align=center|694 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. marec 2022 | Arhitekti KUL-a (1. del) | Arhitekti KUL-a (2. del) | width=140|Rado Bohinc | width=140|Ivan Svetlik |- | align=center|694 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. marec 2022 | Faktor Special: Borut Pahor (1. del) | Faktor Special: Borut Pahor (2. del) | colspan=2 align=center|Borut Pahor |- | align=center|696 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. marec 2022 | Zdravstvo.si (1. del) | Zdravstvo.si (2. del) | width=140|Matej Beltram | width=140|Krištof Zevnik |- | align=center|697 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. marec 2022 | Glorija za Glorio (1. del) | Glorija za Glorio (2. del) | width=140|Gloria Kotnik | width=140|Aco Sitar |- | align=center|698 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. marec 2022 | Raj za podjetnike (1. del) | Raj za podjetnike (2. del) | width=140|Tomaž Erjavec | width=140|Andrej Vizjak |- | align=center|699 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. marec 2022 | Za pravice gre (1. del) | Za pravice gre (2. del) | width=140|Blaž Kovačič Mlinar | width=140|Damir Ivančič |- | align=center|700 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. marec 2022 | Resnica o Ukrajini - kako v resnici poteka vojna (1. del) | Resnica o Ukrajini - kako v resnici poteka vojna (2. del) | width=140|Bogomil Ferfila | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|701 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. marec 2022 | Volilno soočenje - čemu služijo TV soočenja (1. del) | Volilno soočenje - čemu služijo TV soočenja (2. del) | width=140|Dejan Verčič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|702 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. marec 2022 | Kdo je zmerna desnica (1. del) | Kdo je zmerna desnica (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|703 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. marec 2022 | Kanabis (1. del) | Kanabis (2. del) | width=140|Gorazd Prah | width=140|Miloš Čirič |- | align=center|704 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. marec 2022 | Emancipacija žensk (1. del) | Emancipacija žensk (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|705 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. marec 2022 | Janša v Ukrajini (1. del) | Janša v Ukrajini (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|706 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. marec 2022 | Po čem so avtorske pravice? (1. del) | Po čem so avtorske pravice? (2. del) | width=140|Gal Gjurin | width=140|Tomaž Grubar |- | align=center|707 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. marec 2022 | Po Ukrajini Balkan? (1. del) | Po Ukrajini Balkan? (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Darko Mršić |- | align=center|708 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. marec 2022 | PRTV ali Janša TV? (1. del) | PRTV ali Janša TV? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Janez Zupan |- | align=center|709 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. marec 2022 | Kako rešiti Slovenijo? (1. del) | Kako rešiti Slovenijo? (2. del) | colspan=2 align=center|Matjaž Tomlje |- | align=center|710 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. marec 2022 | Analiza prvih predvolilnih soočenj (1. del) | Analiza prvih predvolilnih soočenj (2. del) | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|711 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. marec 2022 | SDM vs. MF: Zakaj mladi rinejo v politiko? (1. del) | SDM vs. MF: Zakaj mladi rinejo v politiko? (2. del) | width=140|Dominik Štrakl | width=140|Luka Goršek |- | align=center|712 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. marec 2022 | Politični profil Aleksandre Pivec (1. del) | Politični profil Aleksandre Pivec (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Marko Pavlišič |} === April 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #9FA91F; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #9FA91F; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #9FA91F; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #9FA91F; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #9FA91F; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #9FA91F; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|713 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. april 2022 | Kdo zmaguje v Ukrajini? (1. del) | Kdo zmaguje v Ukrajini? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|714 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. april 2022 | Ljubljana je/ni metropola (1. del) | Ljubljana je/ni metropola (2. del) | width=140|Mitja Slavinec | width=140|Uroš Prikl |- | align=center|715 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. april 2022 | Pravica do otrok (1. del) | Pravica do otrok (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|716 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. april 2022 | Fenomen Boscarol (1. del) | Fenomen Boscarol (2. del) | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|717 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. april 2022 | Boj za javno zdravstvo! (1. del) | Boj za javno zdravstvo! (2. del) | width=140|Matej Beltram | width=140|Krištof Zevnik |- | align=center|718 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. april 2022 | Zakaj cveti atletika? (1. del) | Zakaj sveti atletika? (2. del) | width=140|Tina Šutej | width=140|Roman Dobnikar |- | align=center|719 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. april 2022 | Politični čudež: Nestrankarska ljudska lista (1. del) | Politični čudež: Nestrankarska ljudska lista (2. del) | width=140|Polona Kambič | width=140|Gregor Kos |- | align=center|720 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. april 2022 | SD vs. NSi: Zakaj potrebujemo ženske v politiki (1. del) | SD vs. NSi: Zakaj potrebujemo ženske v politiki (2. del) | width=140|Nastja Trajkovič | width=140|Julija Humar |- | align=center|721 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. april 2022 | Faktor volilna napoved (1. del) | Faktor volilna napoved (2. del) | width=140|Janez Šušteršič | width=140|Igor Lukšič |- | align=center|722 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. april 2022 | Najboljša volilna kampanja je ... (1. del) | Najboljša volilna kampanja je ... (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Vladimir Bilić |- | align=center|723 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. april 2022 | Soočenje z napako (1. del) | Soočenje z napako (2. del) | colspan=2 align=center|Petra Culetto |- | align=center|724 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|Volilna nedelja<br>24. april 2022<br>18:30-20:00 | colspan=2 align=center|VOLITVE 2022: Kdo in kako nam bo krojil usodo naslednja štiri leta - komentarji v živo z izidi volitev | colspan=2 align=center|dr. Andrej Vizjak<br>dr. Dragan Marušič<br>Rudolf Moge |- | align=center|725 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. april 2022 | Zmagovalci in poraženci volitev (1. del) | Zmagovalci in poraženci volitev (2. del) | width=140|Bernard Nežmah | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|726 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. april 2022 | Kam so šli glasovi? (1. del) | Kam so šli glasovi? (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Gregor Kos |} === Maj 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #87e002; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #87e002; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #87e002; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #87e002; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #87e002; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #87e002; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|727 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. maj 2022 | Kako bo vladal Golob? (1. del) | Kako bo vladal Golob? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|728 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. maj 2022 | Kako skregani smo po volitvah? (1. del) | Kako skregani smo po volitvah? (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Roman Vodeb |- | align=center|729 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. maj 2022 | Kaj se dogaja v SD? (1. del) | Kaj se dogaja v SD? (2. del) | colspan=2 align=center|Marko Pavlišič |- | align=center|730 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. maj 2022 | Norčevanje Državne volilne komisije (1. del) | Norčevanje Državne volilne komisije (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|731 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. maj 2022 | Milijon za tednik Domovina (1. del) | Milijon za tednik Domovina (2. del) | width=140|Igor Vovk | width=140|Tino Mamić |- | align=center|732 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. maj 2022 | Nam grozi lakota? (1. del) | Nam grozi lakota? (2. del) | colspan=2 align=center|Niko Miholič |- | align=center|733 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. maj 2022 | Ekipa, da te skipa - kakšno vlado sestavlja Golob (1. del) | Ekipa, da te skipa - kakšno vlado sestavlja Golob (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Dragan Marušič |- | align=center|734 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. maj 2022 | Erotika v politiki (1. del) | Erotika v politiki (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|735 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. maj 2022 | Cena svobode (1. del) | Cena svobode (2. del) | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|736 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. maj 2022 | Pol milijarde pa gas - bo Loredan rešil zdravstvo? (1. del) | Pol milijarde pa gas - bo Loredan rešil zdravstvo? (2. del) | width=140|Marjeta Kuhar | width=140|Dorjan Marušič |- | align=center|737 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. maj 2022 | Zakaj opozicija nagaja? (1. del) | Zakaj opozicija nagaja? (2. del) | width=140|Bernard Brščič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|738 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. maj 2022 | Slovo Janeza Janše? (1. del) | Slovo Janeza Janše? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|739 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. maj 2022 | Maribor ukradel naslov? (1. del) | Maribor ukradel naslov? (2. del) | colspan=2 align=center|Darko Mršić |- | align=center|740 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. maj 2022 | Dirka po Sloveniji (1. del) | Dirka po Sloveniji (2. del) | colspan=2 align=center|Tone Tiselj |- | align=center|741 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. maj 2022 | Janša ni Orban! (1. del) | Janša ni Orban! (2. del) | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|742 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. maj 2022 | Faktor tedna: Ali Sloveniji grozi bankrot? (1. del) | Faktor tedna: Ali Sloveniji grozi bankrot? (2. del) | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |} === Junij 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #ECB176; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #ECB176; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #ECB176; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #ECB176; width:320px;"|Prva tema !scope="col" style="background: #ECB176; width:320px;"|Druga tema !scope="col" style="background: #ECB176; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|743 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. junij 2022 | Vojna s Hrvaško? (1. del) | Vojna s Hrvaško? (2. del) | width=140|Tino Mamić | width=140|Darko Mršić |- | align=center|744 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. junij 2022 | Do kdaj še Ukrajina? (1. del) | Do kdaj še Ukrajina? (2. del) | width=140|Bogomil Ferfila | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|745 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. junij 2022 | Psihološki profil Goloba (1. del) | Psihološki profil Goloba (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|746 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. junij 2022 | Kdo bo predsednik republike? (1. del) | Kdo bo predsednik republike? (2. del) | width=140|Norma Brščič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|747 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. junij 2022 | Pravna svoboda - o reviziji odločitev prejšnje vlade (1. del) | Pravna svoboda - o reviziji odločitev prejšnje vlade (2. del) | width=140|Blaž Kovačič Mlinar | width=140|Vladimir Bilić |- | align=center|748 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. junij 2022 | Svoboda revanšizma (1. del) | Svoboda revanšizma (2. del) | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Janez Zupan |- | align=center|749 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. junij 2022 | Čigava je znanost? (1. del) | Čigava je znanost? (2. del) | width=140|Igor Lukšič | width=140|Dragan Marušič |- | align=center|750 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. junij 2022 | Kdo leti z Golobom? (1. del) | Kdo leti z Golobom? (2. del) | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|751 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. junij 2022 | Po čem bo elektrika? (1. del) | Po čem bo elektrika? (2. del) | width=140|Janez Kopač | width=140|Bernard Brščič |- | align=center|753 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. junij 2022 | Kaj je umetnost? (1. del) | Kaj je umetnost? (2. del) | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|754 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. junij 2022 | Svoboda ali diktatura? (1. del) | Svoboda ali diktatura? (2. del) | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Darko Mršić |- | align=center|755 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. junij 2022 | Faktor Special: Simič se vrača! (1. del) | Faktor Special: Simič se vrača! (2. del) | colspan=2 align=center|Ivan Simič |- | align=center|756 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. junij 2022 | Koliko regij bo imela Slovenija? (1. del) | Koliko regij bo imela Slovenija? (2. del) | width=140|Gregor Macedoni | width=140|Vladimir Prebilič |} == Šesta sezona == === September 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #E97451; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #E97451; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #E97451; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #E97451; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #E97451; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|757 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. september 2022 | 100 dni vlade: Bo Golobova ekipa kos nalogi? | width=140|Igor Lukšič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|758 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. september 2022 | Afera Smodej/Uranjek: Kaj vemo in zakaj se dogaja? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|759 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. september 2022 | Zakaj je Golob odstrelil Kosa: Kaj se skriva za odstopom Marte Kos? | width=140|Tino Mamić | width=140|Darko Mršić |- | align=center|760 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. september 2022 | Faktor tedna: Vladimir Prebilič: Kako mediji poskušajo krojiti volitve | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|761 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. september 2022 | Čigava spužva je civilna družba? | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Boštjan M. Turk |- | align=center|762 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. september 2022 | Vroča politična jesen: Faktor analiza z dr. Bernardom Nežmahom | colspan=2 align=center|Bernard Nežmah |- | align=center|763 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. september 2022 | Novi mediji: Kaj poganja nove medije in zakaj? | Matevž Tomšič | Janez Zupan |- | align=center|764 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. september 2022 | Golobonomija: Intervju z dr. Janezom Šušteršičem | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|765 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. september 2022 | Afera Eurobasket: Faktor analiza izpada v četrtfinalu | Tone Tiselj | Roman Vodeb |- | align=center|766 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. september 2022 | Vse je usoda: Kaj se lahko naučimo iz zgodbe Matjaža Tomljeta? | colspan=2 align=center|Matjaž Tomlje |- | align=center|767 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. september 2022 | Zdravstveni kolaps: Se bo naše zdravstvo uničilo samo? | Dorjan Marušič | Dragan Marušič |- | align=center|768 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. september 2022 | Balkanska mentaliteta: Kaj so počeli naši košarkarji na Eurobasketu? | Matej Petek | Blaž Bertalanič |- | align=center|769 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. september 2022 | Faktor analiza - Ukrajina: Kako se bo končala vojna v Ukrajini? | colspan=2 align=center|Bogomil Ferfila |- | align=center|770 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. september 2022 | Faktor intervju: Pogovor s predsednikom NSi Matejem Toninom | colspan=2 align=center|Matej Tonin |- | align=center|771 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. september 2022 | Kdo bo predsednik: Faktor napoved kdo bo novi predsednik | Igor Lukšič | Marko Pavlišič |- | align=center|772 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. september 2022 | AntiDavos: Zakaj se splača boriti proti novemu svetovnemu redu? | Tomaž Mastnak | Dragan Marušič |- |} === Oktober 2022 === Stalni komentator Roman Vodeb je maja 2023 s strani policije prejel globo zaradi izrečenih besed v oddaji ''Faktor #784: Faktor profil - Urška Klakočar Zupančič'', ki je bila premierno predvajana 20. oktobra 2022. V globi je zapisano, da se je ''vedel na nesramen in žaljiv način, s takšnim vedenjem pa je pri navedeni vzbudil občutek ponižanosti in prizadetosti''.<ref>{{Navedi splet|title=Globa za znanega psihoanalitika, ker je žalil Urško Klakočar Zupančič|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/globa-za-znanega-psihoterapevta-ker-je-zalil-ursko-klakocar-zupancic-405675|website=zurnal24.si|accessdate=2023-10-01|language=sl}}</ref> Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) je nato septembra 2023 odredila, da se ob vsakem ponovnem predvajanju te oddaje predvaja tekstovno obvestilo: "V oddaji je bilo s strani agencije AKOS ugotovljeno spodbujanje sovraštva do skupine oseb ali člana take skupine na podlagi spola." V nasprotnem primeru televiziji TV3 Slovenija grozi 500 evrov globe.<ref>{{Navedi splet|title=To oddajo je treba umakniti, sicer grozi 500 evrov globe|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/to-je-treba-storiti-z-oddajo-faktor-sicer-akos-grozi-s-500-evri-globe-412717|website=zurnal24.si|accessdate=2023-10-01|language=sl}}</ref> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #FF4500; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #FF4500; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #FF4500; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #FF4500; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #FF4500; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|773 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. oktober 2022 | Zakaj stavka RTV: Kaj nam pove stavka na RTV Slovenija? | Matevž Tomšič | Roman Vodeb |- | align=center|774 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. oktober 2022 | Kdo je ukradel volitve: Kdo je ukradel volitve v BiH? | Tino Mamić | Darko Mršič |- | align=center|775 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. oktober 2022 | Je Biden pri sebi: Kdo fura Ameriko in zakaj želi uničiti Evropo? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|776 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. oktober 2022 | Je papež še katolik: Je papež Frančišek še katolik? | Norma Brščič | Janez Zupan |- | align=center|777 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. oktober 2022 | Prva soočenja: Kaj je obeležilo prva predvolilna TV soočenja? | Lucija Šikovec Ušaj | Igor Lukšič |- | align=center|778 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. oktober 2022 | Tovarne delavcem: Kako daleč od ekonomske demokracije je Slovenija? | colspan=2 align=center|Aleksandra Kanjuo Mrčela |- | align=center|779 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. oktober 2022 | RTV je/ni javni servis: Je RTV Slovenija še javni servis? | Matevž Tomšič | Boštjan M. Turk |- | align=center|780 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. oktober 2022 | Rešitev za Ukrajino: Kaj lahko ustavi nesmiselno morijo? | Bernard Brščič | Marko Pavlišič |- | align=center|781 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. oktober 2022 | Živ ali mrtev: Ali naš zdravstveni sistem še diha? | colspan=2 align=center|Samo Fakin |- | align=center|782 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. oktober 2022 | Po Pahorju Pahor: Kakšen naj bo novi predsednik republike? | Tino Mamić | Janez Zupan |- | align=center|783 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. oktober 2022 | Logar, Pirc Musarjeva, Brglez: Kdo bo zmagovalec 1. kroga? | Norma Brščič | Darko Mršić |- | align=center|784 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. oktober 2022 | Faktor profil - Urška Klakočar Zupančič | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|785 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. oktober 2022 | Kdo je zmagal: Kdo je zmagal v 1. krogu predsedniških volitev? | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|786 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. oktober 2022 | Moderni gladiatorji: Zakaj med alpskimi smučarji kosijo poškodbe? | colspan=2 align=center|Aco Sitar |- | align=center|787 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. oktober 2022 | Leva ali desna sredina: Čigava kandidata sta v drugem krogu? | Lucija Šikovec Ušaj | Marko Pavlišič |- | align=center|788 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. oktober 2022 | Berufs verbot: Zakaj se intelektualcem pri nas ne splača govoriti resnice? | Tomaž Mastnak | Dragan Marušič |- |} === November 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #DE3163; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #DE3163; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #DE3163; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #DE3163; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #DE3163; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|789 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. november 2022 | Fajn je biti svetnik: Zakaj je lepo biti občinski svetnik? | colspan=2 align=center|Damir Ivančič |- | align=center|790 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. november 2022 | Kam gre Slovenija: Kako naj se neodvisno od levo/desno razvijamo? | Benjamin Leskovec | Primož Cimerman |- | align=center|791 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. november 2022 | Afera ograja: Kaj se dogaja na naši južni meji in zakaj? | Nina Bojović | Andrej Rupnik |- | align=center|792 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. november 2022 | Nataša Pirc Musar ali Anže Logar: Kdo bo novi Pahor? | Igor Lukšič | Andrej Vizjak |- | align=center|793 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. november 2022 | Slovenski Trump: Kakšna predsednica bo Nataša Pirc Musar? | Marko Pavlišič | Tino Mamić |- | align=center|794 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. november 2022 | Logar: Je Anže Logar poraženec ali zmagovalec predsedniških volitev? | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- | align=center|795 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. november 2022 | Politika je kurba: Kako pošteni so naši politiki? | Darko Mršić | Janez Zupan |- | align=center|796 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. november 2022 | Lokalne volitve - bitka za Domžale: Kdo bo novi župan? | Boštjan Deželak | Matej Oražem |- | align=center|797 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. november 2022 | Za javno RTV: Čigava bo RTV, desna, leva, od nikogar ali od vseh? | colspan=2 align=center|Peter Gregorčič |- | align=center|798 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. november 2022 | Kura brez glave: Zakaj Slovenija vodi brezglavo migracijsko politiko? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|799 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. november 2022 | Feminizem in LGBT: Ideologija feminizma in LGBT v slovenski politiki | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|800 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. november 2022 | Za ali proti upokojencem: Kaj je res in kaj ne glede dolgotrajne oskrbe? | colspan=2 align=center|Zvone Černač |- | align=center|801 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. november 2022 | Zmagovalci in poraženci: Zmagovalci in poraženci vroče politične jeseni | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|802 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. november 2022 | Zločin iz sovraštva: Kaj želi doseči vlada z zločinom iz sovraštva? | Lucija Šikovec Ušaj | Damir Ivančič |- | align=center|803 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. november 2022 | Ilegalni 8. marec: Zakaj je Inštitut 8. marec ilegalna politična stranka? | Darko Mršić | Marko Pavlišič |} === December 2022 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #C30F16; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #C30F16; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #C30F16; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #C30F16; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #C30F16; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|804 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. december 2022 | Umazana kampanja: Zakaj so politične kampanje zmeraj bolj umazane? | Nina Bojović | Peter Merše |- | align=center|805 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. december 2022 | Ko ožge Meduza: Predstavljamo novo politično vplivnico | colspan=2 align=center|Tanja Brkić |- | align=center|806 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. december 2022 | Jebeno jih je več: Kaj sploh še ostane desnici? | Norma Brščič | Boštjan M. Turk |- | align=center|807 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. december 2022 | Levi populizem: Zakaj finance letijo v nebo? | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|808 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. december 2022 | Zakaj ženske zaslužijo manj: Kaj generira razlike v plačah? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|809 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. december 2022 | Golob brez Bobnarce: Zakaj je premier Golob nagnal ministrico Bobnar? | Andrej Rupnik | Igor Lukšič |- | align=center|810 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. december 2022 | Na muhi dacarjev: Zakaj bi nam FURS rad tajno sledil? | colspan=2 align=center|Blaž Kovačič Mlinar |- | align=center|811 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. december 2022 | Svoboda v nevarnosti: Zakaj je svoboda nenadoma ogrožena? | Bernard Brščič | Marko Pavlišič |- | align=center|812 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. december 2022 | Civilna družba goni Goloba: Bo civilna družba Golobu v pogubo? | colspan=2 align=center|Darko Mršić |- | align=center|813 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. december 2022 | Jebeš svobodo: Faktor presek leta, kot ga še ni bilo! | colspan=2 align=center|Katarina Keček |- | align=center|814 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. december 2022 | Kam je izginila korona: Povest o epidemiji, ki to več ni | Dragan Marušič | Dorjan Marušič |- | align=center|815 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. december 2022 | Katarski Messi-ja: Vse o zakulisju SP v nogometu | colspan=2 align=center|Rok Viškovič |- | align=center|816 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. december 2022 | Kako uspeti s svojo firmo: Digitalizacija in internacionalizacija podjetij | Andrej Vizjak | Aleksander Bastl |- | align=center|817 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. december 2022 | Pokvarjen božič: Faktor special z Romanom Vodebom | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|818 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. december 2022 | Parada ponosa: Zakaj vladajoči spominjajo na parado ponosa? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|819 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. december 2022 | Operacija Nande: Vse o reševanju vojaka/nanduja Nandeta | colspan=2 align=center|Janez Cetin |- |} === Januar 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #50A3C6; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #50A3C6; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #50A3C6; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #50A3C6; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #50A3C6; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|820 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. januar 2023 | Politična inventura 2022: Vse politično o letu, ki je za nami | Marko Pavlišič | Boštjan M. Turk |- | align=center|821 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. januar 2023 | Politična inventura 2022: Vse preostalo politično o letu, ki je za nami | Igor Lukšič | Matevž Tomšič |- | align=center|822 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. januar 2023 | Guru/Chef Golob: Zakaj premier misli, da je Ana Roš? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|823 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. januar 2023 | Energetska kapitulacija: Zakaj Slovenija ostaja brez energije? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|824 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. januar 2023 | Kdo žaga 4. vejo oblasti: Zakaj Svoboda goni neodvisne medije? | Tino Mamić | Janez Zupan |- | align=center|825 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. januar 2023 | Mama Falcone: Zakaj je UKZ idealna mešanica Kalimera in Ostržka? | Lucija Šikovec Ušaj | Darko Mršić |- | align=center|826 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. januar 2023 | Energetska (ne)varnost: Kako energetsko (ne)varna je Slovenija? | colspan=2 align=center|Mihael Sekavčnik |- | align=center|827 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. januar 2023 | Anti-Janša populizem: Zakaj je bolj nevaren od janšizma? | colspan=2 align=center|Marko Pavlišič |- | align=center|828 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. januar 2023 | Čista jeba: Zakaj je vlada razjebala plačni sistem? | Igor Lukšič | Dragan Marušič |- | align=center|829 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. januar 2023 | Golobje zdravstvo: Zakaj je napovedana zdravstvena reforma golob na strehi? | Simon Podnar | Matej Beltram |- | align=center|830 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. januar 2023 | Primer Dijane Đuđić: Faktor kriminalka z dr. Radom Pezdirjem | colspan=2 align=center|Rado Pezdir |- | align=center|831 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. januar 2023 | Glas upokojencev: Kdo in zakaj dviguje slovenske upokojence? | Pavel Rupar | Andrej Peterle |- | align=center|832 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. januar 2023 | Vojna za mir: Slovenija v vrtincu krize | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|833 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. januar 2023 | So ženske še ženske: In kaj so potem moški? | Norma Brščič | Darko Mršić |- | align=center|834 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. januar 2023 | Utišajmo Vodeba: Zakaj Urška Klakočar pošilja policijo nad Romana? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|835 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. januar 2023 | Oživljamo konservatizem: Debata o konservatizmu v Sloveniji | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|836 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. januar 2023 | Kdo vse ruši Goloba: Kdo vse strelja na golobjo jato? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- |} === Februar 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #22E4AC; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #22E4AC; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #22E4AC; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #22E4AC; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #22E4AC; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|837 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. februar 2023 | Reforma naj bo: Kaj vse moramo spremeniti v zdravstvu in šolstvu? | Dorjan Marušič | Dragan Marušič |- | align=center|838 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. februar 2023 | Popolna vlada: Kaj manjka Golobovi vladi, da bo popolna? | Tino Mamić | Marko Pavlišič |- | align=center|839 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. februar 2023 | Operacija Svetlana: Kaj pomeni resničnostni šov v Cankarjevem domu? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|840 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. februar 2023 | Pravi hendikep: Kako je biti resnično hendikepiran v Sloveniji? | colspan=2 align=center|Elena Pečarič |- | align=center|841 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. februar 2023 | Operacija Adria Airways: Kako in zakaj so nam ukradli nacionalnega letalskega prevoznika? | Meira Hot | Rado Pezdir |- | align=center|842 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. februar 2023 | Proruska zunanja politika: Ali Slovenija vodi prorusko zunanjo politiko? | Bernard Brščič | Boštjan M. Turk |- | align=center|843 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. februar 2023 | Za naravo: Kdo za lasten profit pustoši našo naravo? | Maja Marčič | Renato Volker |- | align=center|844 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. februar 2023 | V čem je fora: Zakaj 8. marec podpira vse, ki protestirajo proti vladi? | Darko Mršić | Janez Zupan |- | align=center|845 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. februar 2023 | Reciklaža in/ali blamaža: Kaj prinašajo ministri propadlih LMŠ & SAB? | Igor Lukšič | Marko Pavlišič |- | align=center|846 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. februar 2023 | Bitka za otroke: Zakaj sodišče otroke, ki sredi noči bežijo k materi, vztrajno vrača očetu? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|847 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. februar 2023 | Vklopi razum, (ne)tiskaj račun: Zakaj je ponovno obvezno izdati račun? | Ivan Simič | Tino Mamić |- |} === Marec 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #93C572; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #93C572; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #93C572; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #93C572; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #93C572; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|848 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. marec 2023 | Papa Maserati: Koga ali kaj nervira Snežič? | colspan=2 align=center|Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|849 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. marec 2023 | Moderne konservativke: Zakaj so nove konservativke vse bolj moderne? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|850 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. marec 2023 | Interpelacija podnebnega štrajka: Kaj imata skupno interpelacija vlade in podnebni štrajk? | Marko Pavlišič | Boštjan M. Turk |- | align=center|851 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. marec 2023 | Zelena ekonomija = ornk pizdarija: Zakaj je zelena ekonomija pizdarija? | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|852 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. marec 2023 | So ženske še ženske: Kam in zakaj vse bolj izginja feminilnost žensk? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|853 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. marec 2023 | Evangelij po Ruparju: Je Rupar Mussolini ali Orleanska upokojencev? | Pavel Rupar | Andrej Peterle |- | align=center|854 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. marec 2023 | Holobocija: Zakaj se premier Golob vse bolj zapleta? | Matevž Tomšič | Tino Mamić |- | align=center|855 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. marec 2023 | Mehki Č: Je bil to res razlog za izbris? | colspan=2 align=center|Darko Mršić |- | align=center|856 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. marec 2023 | Zbogom, Holob: Alenka, Tatjana ali Urška, katera ga bo nadomestila? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- | align=center|857 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. marec 2023 | Pod(r)imo odgrajo: Zakaj politika ne more pustiti ograje na meji pri miru? | colspan=2 align=center|Nina Bojović |- | align=center|858 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. marec 2023 | Kitajski mir ali ameriška vojna: Bo zmagal kitajski mir ali ameriška vojna? | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|859 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. marec 2023 | Sovraštveni govor, resno?: Kaj za vraga je sovraštveni govor? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|860 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. marec 2023 | Afera ljubljanski drekovod: Zakaj je Zoki močnejši od podnebja in čiste pitne vode? | Marko Pavlišič | Boštjan M. Turk |- | align=center|861 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. marec 2023 | Mati, kave bi: Cankarjanska mati materinskega dne 2023 | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|862 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. marec 2023 | Influencerji: Kdo so top mnenjski voditelji v Sloveniji? | Darko Mršić | Janez Zupan |- | align=center|863 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. marec 2023 | Rusija in Ukrajina: Kako se je vse skupaj začelo? | colspan=2 align=center|Polona Frelih |- | align=center|864 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. marec 2023 | Nemčija DA ali NE: Kako blizu je EP slovenski nogometni reprezentanci? | colspan=2 align=center|Rok Viškovič |- | align=center|865 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. marec 2023 | Pax Americana ali Pax Sinae: Se nam po stoletju ameriške prevlade obeta nov svetovni hegemon? | Tomaž Mastnak | Dragan Marušič |- |} === April 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #CAE00D; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #CAE00D; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #CAE00D; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #CAE00D; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #CAE00D; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|866 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. april 2023 | Prvoaprilska ofenziva na Slovenijo: Ein Reich, ein Volker, ein Rene | colspan=2 align=center|Renato Volker |- | align=center|867 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. april 2023 | Taubi und Tina: Kako sta Golob in Gabrova spremenila vladno politiko v resničnostni šov? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|868 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. april 2023 | Bo vlada preživela: Lahko Golobova vlada preživi vse, kar jo čaka in kar si je skuhala sama? | width=140|Igor Lukšič | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|869 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. april 2023 | Reforma Tina Gaber: Kako je spremenila sebe in kako Slovenijo? | colspan=2 align=center|Marko Pavlišič |- | align=center|870 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. april 2023 | Francija in Izrael v plamenih: Je zahodnega tipa demokracije konec? | Bernard Brščič | Boštjan M. Turk |- | align=center|871 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. april 2023 | Naskok na RTV: Kaj želi doseči vlada z naskokom na RTV Slovenija? | Tino Mamić | Darko Mršić |- | align=center|872 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. april 2023 | Bogovi v belem: Kako radi še imamo naše zdravnike? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- | align=center|873 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. april 2023 | Na muhi Janše in Goloba: Ali lahko NSi politično preživi navzkrižni ogenj SDS in Gibanja Svoboda? | Bernard Brščič | Peter Merše |- | align=center|874 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. april 2023 | Afera Nika Barič: Vse o zakulisju afere, ki trese košarkarsko Slovenijo | Tone Tiselj | Roman Vodeb |- | align=center|875 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. april 2023 | Feministična zunanja politika: Analiza feministične zunanje politike | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|876 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. april 2023 | Vojna proti kmetu: Kdo vodi vojni proti kmetu in na čigavi strani smo? | Maja Marčič | Janez Cetin |- | align=center|877 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. april 2023 | Ljudska vstaja: Kaj pomenijo pomladni protesti proti vladi? | Pavel Rupar | Andrej Peterle |- | align=center|878 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. april 2023 | Otroški kriminal: Komu ustreza in zakaj ga ne moremo ustaviti? | Hajdi Korošec Jazbinšek | Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|879 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. april 2023 | Dan upora: Kdo se pri nas sploh še upira? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- |} === Maj 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #FFB200; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #FFB200; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #FFB200; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #FFB200; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #FFB200; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|880 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. maj 2023 | Titanik Golob: Če je Golob Titanik, kaj je potem ledena gora? | colspan=2 align=center|Janez Zupan |- | align=center|881 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. maj 2023 | Do kdaj še vojna: Komu še koristi vojna v Ukrajini? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|882 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. maj 2023 | Stavka na RTV: Je res prerasla v družbeno gibanje za ohranitev RTV? | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|883 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. maj 2023 | Od plače se ne da živet: Od česa živimo Slovenci? | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- | align=center|884 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. maj 2023 | 13-letni psihopat: Zakaj je najstnik pobijal sošolce in kaj bo še sledilo? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|885 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. maj 2023 | Je naša šola varna: Ali nas država sili, da šolamo otroke na domu? | Norma Brščič | Darko Mršić |- | align=center|886 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. maj 2023 | Svet ni pravičen: Kaj pa Slovenija? | Igor Lukšič | Dragan Marušič |- | align=center|887 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. maj 2023 | Odgovoren za zdravje: Analiza stanja in strokovna ocena epidemičnih ukrepov | Sabina Senčar | Petra Mihalek Novak |- | align=center|888 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. maj 2023 | 250 evrov: Toliko je po novem cena svobode govora | colspan=2 align=center|Peter Merše |- | align=center|889 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. maj 2023 | Škofjeloški pasijon: Koga so užalili škofjeloški študentje in zakaj se zanje opravičuje Borut Pahor? | Tino Mamić | Janez Zupan |- | align=center|890 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. maj 2023 | Državljanska vojna 2.0: Kdo si je bolj želi, Janša ali Golob? | Marko Pavlišič | Boštjan M. Turk |- | align=center|891 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. maj 2023 | Kam spada Slovenija: Na Balkan ali v Evropo? | colspan=2 align=center|Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|892 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. maj 2023 | Kdo še potrebuje kmete: Ali kmetijstvo res uničuje Slovenijo? | Meta Vrhunc | Maja Marčič |- | align=center|893 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. maj 2023 | Jovanka Broz: Portret najpomembnejše Titove ženske | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|894 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. maj 2023 | Golobje levite: Kako leva je vlada Roberta Goloba? | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|895 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. maj 2023 | Zbogom orožje: Kako oborožena je Slovenija? | Janez Zupan | Jan Kok |- | align=center|896 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. maj 2023 | Do kdaj še tranzicija: Kdaj bo v Sloveniji konec tranzicije? | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- |} === Junij 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #FFD300; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #FFD300; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #FFD300; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #FFD300; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #FFD300; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|897 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. junij 2023 | WHO zarota: Se Svetovna zdravstvena organizacija spreminja v svetovno zaroto? | width=140|Tjaša Vuzem | width=140|Vladimir Pirnat |- | align=center|898 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. junij 2023 | Fenomen Tina Gaber: Je Tina Gaber že zamenjala Milana Kučana? | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|899 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. junij 2023 | Taubijeva enoletka: Čigava pričakovanja je izpolnila koalicija? | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|900 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. junij 2023 | Osvobojena RTV: Je RTV Slovenija dokončno osvobojena? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|901 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. junij 2023 | Fenomen Pavel Rupar: Populist ali rešitelj upokojencev? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|902 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. junij 2023 | Psiho psihiatrija: Kaj se dogaja na psihiatriji v Ljubljani? | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Tone Vrhovnik Straka |- | align=center|903 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. junij 2023 | Loredan mora stran: Kdo je kriv, da minister ni še ničesar naredil? | width=140|Dorjan Marušič | width=140|Igor Lukšič |- | align=center|904 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. junij 2023 | Tina ali Nika, katera bolje slika: Tina Gaber ali Nika Kovač, katera bolje odslikava vladavino Svobode? | colspan=2 align=center|Janez Zupan |- | align=center|905 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. junij 2023 | Rupar osebno: Ena na ena z enfant terrible slovenske politike | colspan=2 align=center|Pavel Rupar |- | align=center|906 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. junij 2023 | Covid (ne) odpušča: Kdo vse je zaradi neizpolnjevanja pogoja PCT izgubil službo? | width=140|Urška Čubej | width=140|Dejan Kokalj |- | align=center|907 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. junij 2023 | Nevarna svoboda: Zakaj pod Svobodo ni svobode medijev, kaj šele svobode govora? | width=140|Norma Brščič | width=140|Darko Mršić |- | align=center|908 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. junij 2023 | Trans-akcija: Komu in zakaj je ideologija tranzicije spola nevarna? | width=140|Renato Volker | width=140|Roman Vodeb |- |} == Sedma sezona == === September 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #E25822; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #E25822; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #E25822; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #E25822; width:400px;"|Tema !scope="col" style="background: #E25822; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|909 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. september 2023 | Šport ni/in seks: Kako dominanten je seks(izem) v športu? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|910 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. september 2023 | Ubijalski promet: Kako in zakaj so zabite naše ceste? | width=140|Anže Albreht | width=140|Dragan Marušič |- | align=center|911 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. september 2023 | Do kdaj še Svoboda: Kako dolgo bo še vladala Svoboda? | Igor Lukšič | Marko Pavlišič |- | align=center|912 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. september 2023 | Hajka na Rogaško: Koga moti, da je Rogaška prvoligaš? | Sanel Konjević | Darko Mršić |- | align=center|913 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. september 2023 | Trump ali Biden: Bodo Trumpa zaprli ali bo spet predsednik? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|914 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. september 2023 | Ali Rupar popušča: Je bil v sredo zadnji shod upokojencev? | Tina Bregant | Pavel Rupar |- | align=center|915 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. september 2023 | Svoboda radira svobodo: Kdo nas bo osvobodil Svobode? | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- | align=center|916 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. september 2023 | Atletika ni fuzbal: Kaj imata skupnega kraljica športov in najpomembnejša postranska stvar na svetu? | colspan=2 align=center|Rok Viškovič |- | align=center|917 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. september 2023 | Logarjeva dilema: Kaj bo storil Anže Logar? | Tino Mamić | Matevž Tomšič |- | align=center|918 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. september 2023 | Ali bog še obstaja: Kje, za vraga, je bog? | Norma Brščič | Janez Zupan |- | align=center|919 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. september 2023 | LGBT poplave: Kaj so poplave prinesle oziroma odnesle LGBT skupnosti pri nas? | Maša Medved | Renato Volker |- | align=center|920 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. september 2023 | Zakaj košarka ni odbojka: Ena na ena z Zmagom Sagadinom | colspan=2 align=center|Zmago Sagadin |- | align=center|921 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. september 2023 | Poraz v Ukrajini: Zakaj smo izgubili vojno v Ukrajini? | colspan=2 align=center|Bogomil Ferfila |- | align=center|922 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. september 2023 | Svoboda sponzoriranja: Kdo jo plačuje in koga sponzorira Svobodna politika? | Igor Lukšič | Bernard Brščič |- | align=center|923 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. september 2023 | Podrejena RTV: Je RTV Slovenija dokončno podrejena? | Lucija Šikovec Ušaj | Marko Pavlišič |- | align=center|924 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. september 2023 | Izstradani otroci: Kako in zakaj nam motnje hranjenja požirajo otroke? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- |} === Oktober 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #FE2712; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #FE2712; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #FE2712; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #FE2712; width:440px;"|Tema !scope="col" style="background: #FE2712; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|925 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. oktober 2023 | Dolenjska v plamenih: Kako (pre)živeti med Romi in ilegalnimi migranti? | width=140|Gregor Macedoni | width=140|Janez Zupan |- | align=center|926 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. oktober 2023 | »Woke« je »brouk«: Zakaj je kultura kenslanja pase? | colspan=2 align=center|Karin Planinšek |- | align=center|927 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. oktober 2023 | Kradljiva Svoboda: Koga in kaj nam še lahko ukrade Svoboda? | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|928 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. oktober 2023 | RESNI.CA: Kaj in kje je danes Resni.ca? | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|929 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. oktober 2023 | Ukradena Svoboda: Koliko Svobode je še ostalo in do kdaj bo na oblasti? | Lucija Šikovec Ušaj | Igor Lukšič |- | align=center|930 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. oktober 2023 | Intifada 2023: Vse o vojni v Izraelu in zakaj je do nje prišlo? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|931 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. oktober 2023 | Razočarana gospodinja pri seksologu: Kaj počne Roman Vodeb, ko ni na Faktorju? | Mina Manojlović | Roman Vodeb |- | align=center|932 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. oktober 2023 | Rekonstrukcija ali dekonstrukcija: Zakaj nam Svoboda uničuje državo? | Tino Mamić | Darko Mršić |- | align=center|933 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. oktober 2023 | Kaj bi radi penzionisti: Penzionisti bodo v sredo spet protestirali. Do kdaj še? | Tina Bregant | Pavel Rupar |- | align=center|934 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. oktober 2023 | Gaza ali Slovenija: Razpada Gaza, razpada Slovenija | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|935 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. oktober 2023 | Pravi biznis: Prevaranti ali lubrikanti, kdo nam v resnici vlada? | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|936 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. oktober 2023 | Kdo lahko zamenja Goloba: Bo fant naše Tine končal mandat ali ne? | Norma Brščič | Marko Pavlišič |- | align=center|937 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. oktober 2023 | K orožju: Smo sploh še ljudje? | Igor Lukšič | Dragan Marušič |- | align=center|938 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. oktober 2023 | Od rokometa do kolesa: Kako smo iz rokometne postali kolesarska velesila? | colspan=2 align=center|Tone Tiselj |- | align=center|939 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. oktober 2023 | Golobji teater absurda: Psihoanaliza golobje jate | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|940 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. oktober 2023 | Taubi & Serpentinšek resničnostni šov: Iz koga se norca delata Golob in Šarec? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- |} === November 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #FF8243; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #FF8243; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #FF8243; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #FF8243; width:440px;"|Tema !scope="col" style="background: #FF8243; width:280px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|941 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. november 2023 | (Ne)popoln zavoj: Kam je odsmučalo naše smučanje? | width=140|Aco Sitar | width=140|Urban Laurenčič |- | align=center|942 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. november 2023 | Izrael zbombardiral Ukrajino: Zakaj je vojna v Izraelu zasenčila vojno v Ukrajini? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|943 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. november 2023 | Diktatura Svobode: Kako draga je Svoboda? | Marko Pavlišič | Matevž Tomšič |- | align=center|944 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. november 2023 | Piškava vlada: Kaj pomeni vlada sedmih resorjev? | colspan=2 align=center|Tino Mamić |- | align=center|945 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. november 2023 | Taubi Untergang: Zakaj je politično propadel dr. Robert Golob? | Ivan Simič | Igor Lukšič |- | align=center|946 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. november 2023 | Si danes vzel tablete: Kdo je tu nor, ko gre za slovensko psihiatrijo? | colspan=2 align=center|Tone Vrhovnik Straka |- | align=center|947 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. november 2023 | Profil diktatorja: Kakšen je psihološki profil predsednika vlade? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|948 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. november 2023 | Ustavna obtožba Goloba: Je premier zrel za ustavno obtožbo? | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- | align=center|949 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. november 2023 | Ko zasveti boter Mesec: Kako strah nas je Mesca na čelu vlade? | Marko Pavlišič | Matevž Tomšič |- | align=center|950 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. november 2023 | Porast antisemitizma: Zakaj je do njega prišlo? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|951 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. november 2023 | Končno: Slovenija po 24 letih spet na EP v nogometu | Rok Viškovič | Darko Mršić |- | align=center|952 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. november 2023 | Kult osebnosti: Zakaj je kult osebnosti Roberta Goloba zasenčil Svobodo? | Norma Brščič | Janez Zupan |- | align=center|953 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. november 2023 | Boj za staro pravdo: Poslednji shod upokojencev? | Tina Bregant | Andrej Peterle |- | align=center|954 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. november 2023 | Psihoanaliza politike: Zakaj je politika takšna, kot je? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|955 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. november 2023 | Golob po Golobu: Koga ali kaj potrebuje Slovenija ta hip? | Igor Lukšič | Tino Mamić |- | align=center|956 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. november 2023 | Ukinimo RTV?! Ali bo Svoboda ukinila javno RTV Slovenija? | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- |} === December 2023 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #d40028; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #d40028; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #d40028; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #d40028; width:420px;"|Tema !scope="col" style="background: #d40028; width:200px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|957 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. december 2023 | AntiGolob: Ali Slovenija potrebuje antigoloba? | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Janez Zupan |- | align=center|958 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. december 2023 | Afera omrežnina: Zakaj bodo revni največja žrtev prekupčevalcev z elektriko? | Nina Beyokol | Jasmin Feratović |- | align=center|959 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. december 2023 | Božiček Golob: Katere Golobove praznične želje se bodo uresničile? | Bernard Brščič | Marko Pavlišič |- | align=center|960 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. december 2023 | Zmaga je samo začetek: Priročnik Boruta Pahorja za politične in druge začetnike | Igor Lukšič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|961 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. december 2023 | Človek ni žival: Zakaj so potem živali bolj zaščitene od človeka? | Norma Brščič | Darko Mršić |- | align=center|962 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. december 2023 | V imenu očeta: Vloga in pomen očeta v družini in naciji | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|963 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. december 2023 | Afera pohorske vetrnice: Kdo in zakaj želi industrializirati Pohorje? | Lucija Šikovec Ušaj | Maksimilijan Tramšek |- | align=center|964 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. december 2023 | Parodija Svobode: Kako smo jokali in se smejali v letu 2023 | colspan=2 align=center|Renato Volker |- | align=center|965 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. december 2023 | Pot v pogubo: Eno leto predsednikovanja dr. Nataše Pirc Musar | Igor Lukšič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|966 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. december 2023 | Pohod desnice: Se Evropa spet obrača v desno? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|967 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. december 2023 | Golobizem: Politična ideologija, ki ji ni para | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- |} === Januar 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #DE6FA1; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #DE6FA1; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #DE6FA1; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #DE6FA1; width:420px;"|Tema !scope="col" style="background: #DE6FA1; width:200px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|968 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. januar 2024 | Fenomen Nike Prevc: Je to konec skakalnih uspehov bratov Prevc? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|969 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. januar 2024 | Kristjani ali pogani: Smo Slovenci sploh še kristjani? | width=140|Norma Brščič | width=140|Janez Zupan |- | align=center|970 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. januar 2024 | Ugrabljena svoboda: Zakaj nam Svoboda ne pusti nobene svobode? | Lucija Šikovec Ušaj | Darko Mršić |- | align=center|971 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. januar 2024 | Medijski pogrom Svobode: Ali imamo manj svobodne medije kot v socializmu? | Matevž Tomšič | Tino Mamić |- | align=center|972 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. januar 2024 | Glas upokojencev ali pač: Glas upokojencev gre do konca, jim bo ratalo? | Pavel Rupar | Andrej Peterle |- | align=center|973 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. januar 2024 | Baščaršija: Kaj pomeni sestankovanje Goloba z Jankovićem in Golobičem za vlado? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|974 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. januar 2024 | Quo vadis Slovenija: Kam pluje Slovenija, zakaj in kam bi morala? | Igor Lukšič | Dragan Marušič |- | align=center|975 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. januar 2024 | Svoboda prinesla, Svoboda odnesla: Kako je priletel in zakaj odletel Janez Doltar? | colspan=2 align=center|Janez Doltar |- | align=center|976 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. januar 2024 | Putin Victor: Ali Putin zmaguje v Ukrajini? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|977 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. januar 2024 | Kdo še podpira Goloba: Kdo še podpira predsednika vlade? | colspan=2 align=center|Sebastjan Jeretič |- | align=center|978 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. januar 2024 | Psihoanaliza migracij: Slovenija nujno potrebuje migrante, ali pač? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|979 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. januar 2024 | Filozofija športa: Kdo je resničen športnik in kdo zgolj filozofira? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|980 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. januar 2024 | Zakaj Janković potrebuje Boscarola: Zakaj ljubljanski šerif poskuša vplesti ajdovskega podjetnika v svoje nečedne posle? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|981 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. januar 2024 | Domi-nika in E-milija: Pa kje najdejo te češplje? | Maša Medved | Darko Mršić |- | align=center|982 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. januar 2024 | Moderni feminizem: Smo moški res ogrožena vrsta? | Norma Brščič | Janez Zupan |- |} === Februar 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #DA3287; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #DA3287; width:100px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #DA3287; width:120px;"|Datum !scope="col" style="background: #DA3287; width:480px;"|Tema !scope="col" style="background: #DA3287; width:150px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|983 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. februar 2024 | Medijski zakon: Kaj prinaša nov zakon o medijih? | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Tino Mamić |- | align=center|984 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. februar 2024 | Opravilno nesposobna: Je Golobova vlada sploh še opravilno sposobna? | colspan=2 align=center|Sebastjan Jeretič |- | align=center|985 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. februar 2024 | Hladna vojna 2.0: Kdo jo je povzročil in komu koristi? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|986 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. februar 2024 | (Ne) vozi, miška: Zakaj se inštruktorji izživljajo nad bodočimi voznicami? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|987 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. februar 2024 | Legalizirajmo prostitucijo: Zakaj bi Slovenija morala legalizirati prostitucijo? | colspan=2 align=center|Žiga Sedevčič |- | align=center|988 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. februar 2024 | Smrt Socialne demokracije: Ali spremljamo politično smrt Socialne demokracije? | Igor Lukšič | Gregor Kos |- | align=center|989 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. februar 2024 | Nekaj sladkega: Kako nastane slovenska romantična komedija? | Urška Majdič | Darko Herič |- | align=center|990 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. februar 2024 | Upokojenci v DZ: Kaj so dobili upokojenci v Državnem zboru? | Pavel Rupar | Andrej Peterle |- | align=center|991 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. februar 2024 | Nova levica: Violeta Tomič ustanavlja novo stranko | colspan=2 align=center|Violeta Tomić |- | align=center|992 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. februar 2024 | Pravosodje v razsulu: Kdo je kriv in kakšen mora biti nov minister? | colspan=2 align=center|Lucija Šikovec Ušaj |- | align=center|993 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. februar 2024 | Izguba suverenosti: Je Slovenija sploh še suverena? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|994 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. februar 2024 | Predčasne volitve: Si Slovenija zasluži predčasne volitve? | Igor Lukšič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|995 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. februar 2024 | Topniški udar na Maribor: Kdo je zbombardiral NK Maribor, Viole ali NZS? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- |} === Marec 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #f68f3c; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #f68f3c; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #f68f3c; width:110px;"|Datum !scope="col" style="background: #f68f3c; width:500px;"|Tema !scope="col" style="background: #f68f3c; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|996 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. marec 2024 | Influencerske volitve: Zakaj gredo influencerke na evropske volitve? | colspan=2 align=center|Karin Planinšek |- | align=center|997 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. marec 2024 | Stavka ali kulturna revolucija: Zakaj vlada namesto, da bi končala stavko zdravnikov, fura kulturno revolucijo? | width=140|Matevž Tomšič | width=140|Janez Zupan |- | align=center|998 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. marec 2024 | Država proti šolanju na domu: Zakaj vlada zaostruje pogoje šolanja na domu? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|999 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. marec 2024 | Kakšen predsednik bo Trump: Kakšen predsednik ZDA bo Trump 2.0? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|'''1000''' | align=center|'''Aljuš Pertinač''' | align=center|'''11. marec 2024''' | '''Tisoč!: Prva tisočica oddaje Faktor na TV3''' | '''Bojan Požar''' | '''Vladimir Vodušek''' |- | align=center|1001 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. marec 2024 | Afera Golobgate: Kaj pomeni za medije in pravno državo pri nas? | Lucija Šikovec Ušaj | Tino Mamić |- | align=center|1002 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. marec 2024 | Bo Golob res »oddelal«: Bo premier Golob mandat res »oddelal« do konca? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|1003 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. marec 2024 | Vojna Goloba proti SD: Zakaj je Golob v vojni z SD in ali lahko SD to vojno preživi? | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|1004 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. marec 2024 | Papežev mir: Ali lahko papež uspe z mirovno pobudo v Ukrajini? | Polona Frelih | Janez Zupan |- | align=center|1005 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. marec 2024 | Lov na petice: Kakšen je sistem ocenjevanja pri nas? | Janez Vogrinc | Dragan Marušič |- | align=center|1006 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. marec 2024 | Svoboda je padla!: Kdo bo vladal namesto nje? | Zoran Stevanović | Pavel Rupar |- | align=center|1007 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. marec 2024 | Svoboda govora: Koliko še velja v Sloveniji? | Maša Medved | Norma Brščič |- | align=center|1008 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. marec 2024 | Je Slovenija varna?: Kako varna je v resnici Slovenija? | Aleš Hojs | Zmago Jelinčič |- | align=center|1009 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. marec 2024 | Totalna vojna: Je teroristični napad v Moskvi napoved totalne vojne? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|1010 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. marec 2024 | Toti Maribor: Zakaj Arsenovič toži mestni svet? | colspan=2 align=center|Franc Kangler |- | align=center|1011 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. marec 2024 | Kako preživeti Svobodo: Kako bomo preživeli še dve leti Svobode? | colspan=2 align=center|Sebastjan Jeretič |- |} === April 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #93c4d5; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #93c4d5; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #93c4d5; width:110px;"|Datum !scope="col" style="background: #93c4d5; width:500px;"|Tema !scope="col" style="background: #93c4d5; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1012 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. april 2024 | Faktor Mutivator: Prvoaprilska kozerija Svobode | colspan=2 align=center|Renato Volker |- | align=center|1013 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. april 2024 | Migratizacija Slovenije: Zakaj so vladi tako pri srcu ilegalni migranti? | width=140|Branko Grims | width=140|Damijan Zrim |- | align=center|1014 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. april 2024 | Kasta nedotakljivih: Zakaj je Svoboda uzakonila kasto nedotakljivih? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|1015 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. april 2024 | Odločilne volitve: Bodo tokratne evropske volitve res odločilne? | Sebastjan Jeretič | Tino Mamić |- | align=center|1016 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. april 2024 | Čigav je fuzbal?: Slovenski, ljubljanski, od elite ali od vseh? | Marko Pigac | Miha Zupan |- | align=center|1017 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. april 2024 | Kdo bo vodil SD: Kdo bo novi predsednik Socialnih demokratov? | Igor Lukšič | Matevž Tomšič |- | align=center|1018 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. april 2024 | Priznanje Palestine?: Bi morala Slovenija priznati Palestino? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|1019 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. april 2024 | Resni.ca: Kaj je res in kaj ne? | Polona Frelih | Zoran Stevanović |- | align=center|1020 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. april 2024 | Socialni demokrati ali copati?: Zakaj so se v SD odločili, da ne grejo nikamor? | Marko Pavlišič | Janez Zupan |- | align=center|1021 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. april 2024 | Rupar in Tomašič: Kaj je botrovalo politični poroki med Glasom upokojencev in kandidatko SDS? | Zala Tomašič | Pavel Rupar |- | align=center|1022 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. april 2024 | Politični zemljevid Slovenije: Kako izgleda na polovici vladavine Svobode? | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|1023 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. april 2024 | Lahko Ukrajina in Izrael zmagata?: Lahko Ukrajina in Izrael porazita Rusijo oziroma Iran? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|1024 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. april 2024 | Jetniki Svobode: Zakaj smo vsi skupaj ujetniki Svobode? | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- |} === Maj 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #ffd300; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #ffd300; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #ffd300; width:110px;"|Datum !scope="col" style="background: #ffd300; width:500px;"|Tema !scope="col" style="background: #ffd300; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1025 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. maj 2024 | Afera Litijska: Za kaj je pri vsem skupaj v resnici šlo? | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Tino Mamić |- | align=center|1026 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. maj 2024 | Robi starleta: Zakaj ima Slovenija namesto premierja starleto in zakaj je starleta prava premierka? | Zala Klopčič | Maša Medved |- | align=center|1027 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. maj 2024 | Robi do konca in naprej?: Lahko Robert Golob zdrži naporen ritem premierja in partnerja influencerke do konca mandata? | Sebastjan Jeretič | Marko Pavlišič |- | align=center|1028 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. maj 2024 | Življenje ali smrt: Bi morala Slovenija uzakoniti evtanazijo? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|1029 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. maj 2024 | Ali Evropa še kaj šteje?: Je Evropa dokončno postala svetovna periferija? | Igor Lukšič | Dragan Marušič |- | align=center|1030 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. maj 2024 | Reforma EU ali SloExit: Kakšna bo prihodnost Evropske unije? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|1031 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. maj 2024 | Evrovizija ali shizofrenija: V kaj se je spremenil nekoč najpomembnejši glasbeni dogodek? | Mojca Šetinc Pašek | Renato Volker |- | align=center|1032 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. maj 2024 | Naš način življenja: Zakaj nam jemljejo naš način življenja? | Maja Marčič | Janez Zupan |- | align=center|1033 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. maj 2024 | Fučka se jim: Zakaj se Golobu & co. naravnost fučka in delajo samo, kar jim paše? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|1034 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. maj 2024 | Morilska politika: Zakaj politično nasilje spet vlada v Evropi? | colspan=2 align=center|Sebastjan Jeretič |- | align=center|1035 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. maj 2024 | Rupar ali Janša: Zakaj se Golob bolj boji Ruparja kot Janše? | colspan=2 align=center|Pavel Rupar |- | align=center|1036 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. maj 2024 | Gospod nateg: Koga nateguje Golob in kdo nateguje njega? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1037 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. maj 2024 | Zeleni ali zeleni: Kako Zeleni so v resnici Zeleni Slovenije? | Nada Pavšer | Renato Volker |- | align=center|1038 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. maj 2024 | Marihuana, Tirana, Albanija: Kaj imajo psihoaktivne substance z EU volitvami? | colspan=2 align=center|Norma Brščič |- | align=center|1039 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. maj 2024 | Volitve ali nategnitve?: Kaj, če sploh kaj, nam bodo prinesle EU volitve? | Igor Lukšič | Matevž Tomšič |- | align=center|1040 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. maj 2024 | Evtanazija ali morija?: Zakaj nas je tako zelo strah evtanazije? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- |} === Junij 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #ffef3f; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #ffef3f; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #ffef3f; width:110px;"|Datum !scope="col" style="background: #ffef3f; width:500px;"|Tema !scope="col" style="background: #ffef3f; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1041 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. junij 2024 | Davčna reforma za davčni kaos: Kaj je narobe z davčnimi spremembami, ki jih predlaga vlada? | colspan=2 align=center|Ivan Simič |- | align=center|1042 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. junij 2024 | Narod na terapiji: Kako sterapirati / normalizirati narod / volilno telo?! | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1043 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. junij 2024 | Priznanje Palestine: Kako koristi Palestincem in kako nagaja Izraelcem? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- | align=center|1044 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. junij 2024 | Tonin na vse ali nič: Bo Mateju Toninu in NSi uspel veliki met na EU volitvah? | colspan=2 align=center|Matej Tonin |- | align=center|1045 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. junij 2024 | Poraz Svobode: Zakaj je Svoboda izgubila evropske volitve? | width=140|Igor Lukšič | width=140|Sebastjan Jeretič |- | align=center|1046 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. junij 2024 | Evrovolitve kot Evrovizija: Zakaj so bile evropske volitve najbolj podobne Evroviziji? | Mojca Šetinc Pašek | Renato Volker |- | align=center|1047 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. junij 2024 | Po Evropi desnica, pri nas Golob: Zakaj Golob verjame, da je zmagal, Evropa pa drvi v desno? | Boštjan M. Turk | Marko Pavlišič |- | align=center|1048 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. junij 2024 | Kam drsa naš hokej?: Zakaj se slovenski hokej vrača na pota stare slave? | Dejan Kontrec | Mitja Šivic |- | align=center|1049 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. junij 2024 | Kaj se dogaja z Romi: Zakaj Svoboda ne obvlada romske problematike? | Janez Doltar | Roman Vodeb |- | align=center|1050 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. junij 2024 | Kaj po posvetovalnih referendumih: Kaj pomenijo rezultati referendumov? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- | align=center|1051 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. junij 2024 | Antijanšisti ali šovinisti: Zakaj so lahko antijanšisti mirno šovinisti? | Zala Klopčič | Norma Brščič |- | align=center|1052 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. junij 2024 | Dementni Biden: Bodo ZDA res dobile opravilno nesposobnega predsednika? | colspan=2 align=center|Bernard Brščič |- |} == Osma sezona == === September 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #be2908; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #be2908; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #be2908; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #be2908; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #be2908; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1053 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. september 2024 | Robertina ali Argentina: Resničnostni šov ali banana republika, v kaj se spreminja Slovenija? | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|1054 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. september 2024 | Romi ali mi: Je sobivanje sploh še mogoče? | Janez Doltar | Zmago Jelinčič |- | align=center|1055 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. september 2024 | Nogometne mamice: Bi morali staršem prepovedati šport njihovih otrok? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1056 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. september 2024 | Ruparjeva dilema: Bo šel Rupar z upokojenci do konca? | colspan=2 align=center|Pavel Rupar |- | align=center|1057 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. september 2024 | Outlet Svobode: Kaj še lahko ponudi Svoboda? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- | align=center|1058 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. september 2024 | Stop – cenzura! Zakaj Svoboda ukinja svobodo govora? | colspan=2 align=center|Tino Mamić |- | align=center|1059 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. september 2024 | Pogi/Rogla dominacija: Zakaj kolesarski svet kleči pred Slovenijo? | colspan=2 align=center|Tone Tiselj |- | align=center|1060 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. september 2024 | Romi ali mi, 2. del: Zakaj vlada podcenjuje in zanemarja romsko problematiko? | colspan=2 align=center|Gregor Macedoni |- | align=center|1061 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. september 2024 | Je šport škodljiv?: Praznujemo dan slovenskega športa | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1062 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. september 2024 | Ni pisma, ni problema: Vzporedna realnost Roberta Goloba | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|1063 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. september 2024 | Stop! Cenzura!: Kdo in zakaj je ukinil oddajo Ura moči na Planet TV? | colspan=2 align=center|Bojan Požar |- | align=center|1064 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. september 2024 | Globoko v zdravstveni reformi: Slovenija ima premalo zdravnikov, kaj pa zdaj? | Dorijan Marušič | Dragan Marušič |- |} === Oktober 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #ba651e; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #ba651e; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #ba651e; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #ba651e; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #ba651e; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1065 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. oktober 2024 | Zdravstvena, davčna in plačna antireforma: Kaj je res in kaj ne? | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|1066 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. oktober 2024 | Novi DeSUS: Ena na ena s predsednikom DeSUS, dr. Vladom Dimovskim | colspan=2 align=center|Vlado Dimovski |- | align=center|1067 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. oktober 2024 | Korupcija v javnem sektorju: Korupcija in dvig plač v javnem sektorju, kako sta povezana? | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Janez Zupan |- | align=center|1068 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. oktober 2024 | Kdo še podpira Goloba: Kdo še podpira vlado Roberta Goloba? | Igor Lukšič | Matevž Tomšič |- | align=center|1069 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. oktober 2024 | Konec pravice do splava: Kdo in zakaj bi ukinil splav? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1070 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. oktober 2024 | Omrežnina!: Nujno zlo ali največji kozel te vlade? | Marko Pavlišič | Tino Mamić |- | align=center|1071 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. oktober 2024 | Mali delničarji proti operaterjem: Kabelski operaterji na muhi malih delničarjev | colspan=2 align=center|Kristjan Verbič |- | align=center|1072 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. oktober 2024 | Logarjeva pot: Njegova pot ali politični skok čez plot? | Lucija Šikovec Ušaj | Boštjan M. Turk |- | align=center|1073 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. oktober 2024 | Vojna proti zdravnikom: Kaj želi vlada z njo doseči? | Luka Puzigaća | Andrej Vizjak |- | align=center|1074 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. oktober 2024 | Nuklearka DA ali NE: Potrebujemo 2. blok JEK ali ne? | Jasmin Feratović | Matjaž Tomlje |- | align=center|1075 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. oktober 2024 | Festival Svobode: Kako z manj živeti bolje? | Zala Klopčič | Tim Rauter |- | align=center|1076 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. oktober 2024 | Lov na glinastega Goloba: Kdo vse lovi Roberta Goloba? | Igor Lukšič | Marko Pavlišič |- | align=center|1077 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. oktober 2024 | Trans balans: Transspolnost v športu in migracijah | Simona Rebolj | Renato Volker |- | align=center|1078 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. oktober 2024 | Kulturna revolucija ali revolucionarna kultura: Kdo ali kaj smo sploh še Slovenci? | colspan=2 align=center|Janez Zupan |- | align=center|1079 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. oktober 2024 | Psihoterapija ali psihonorija? Vse o novem zakonu o psihoterapiji | Tone Vrhovnik Straka | Roman Vodeb |- |} === November 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #44722f; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #44722f; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #44722f; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #44722f; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #44722f; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1080 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. november 2024 | Janšev scenarij ali Žavbijeva prerokba: Kaj je bolj res, Janšev scenarij ali Žavbijeva prerokba? | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|1081 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. november 2024 | Reformatorka Nika: Kako Nika Kovač reformira naše zdravstvo? | width=140|Matej Beltram | width=140|Andrej Vizjak |- | align=center|1082 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. november 2024 | Je Golob slovenski Trump: Je Robert Golob slovenski Donald Trump? | Pavel Rupar | Sebastjan Jeretič |- | align=center|1083 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. november 2024 | Množični morilec Kosta: Kako otrok postane množični morilec? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1084 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. november 2024 | Demokrati: Komu bodo trn v peti Logarjevi Demokrati? | Lucija Šikovec Ušaj | Tino Mamić |- | align=center|1085 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. november 2024 | Živeti s Trumpom: Kako bodo ZDA, svet in Slovenija živeli z Donaldom Trumpom? | Bogomil Ferfila | Igor Lukšič |- | align=center|1086 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. november 2024 | Prosti pad Goloba: Kdo ali kaj je sklatilo Goloba na javnomnenjskih lestvicah? | Matevž Tomšič | Marko Pavlišič |- | align=center|1087 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. november 2024 | Nuklearka DA ali NE: Zakaj ne bo referenduma o JEK 2? | Jasmin Feratović | Vladimir Šega |- | align=center|1088 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. november 2024 | Bojlerska demokracija: Kaj prinašajo Demokrati v bojlersko omrežje na tržnici Svobode? | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|1089 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. november 2024 | Konec woke filozofije: Je zmaga Trumpa začetek konca woke filozofije? | Boštjan M. Turk | Janez Zupan |- | align=center|1090 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. november 2024 | Bomba po pošti: Kaj imamo Slovenci s poštnim bombašem? | Dragan Marušič | Roman Vodeb |- | align=center|1091 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|26. november 2024 | Komu je Trump seksi: Kaj menijo seksi konservativke o Trumpu? | colspan=2 align=center|Zala Klopčič |- | align=center|1092 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. november 2024 | Čigav je Logar: Kam paše Anže Logar in komu sploh jemlje glasove? | Sebastjan Jeretič | Marko Pavlišič |- | align=center|1093 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. november 2024 | Medicina profita: Kam gre denar v našem zdravstvu? | Marko Jaklič | Andrej Vizjak |- |} === December 2024 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #2e3d65; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #2e3d65; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #2e3d65; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #2e3d65; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #2e3d65; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1094 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|2. december 2024 | Nobena mama ni sama: Kaj pomeni odločitev US v zvezi z oploditvami? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1095 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. december 2024 | Mafijske noči: Kako (ne)varna je v resnici Slovenija? | width=140|Lucija Šikovec Ušaj | width=140|Matevž Tomšič |- | align=center|1096 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. december 2024 | Bo Golob zdržal: Bo Golobova vlada zdržala do konca in ali bi morala? | Igor Lukšič | Boštjan M. Turk |- | align=center|1097 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. december 2024 | Bo Golob zdržal, 2. del: Bo Golobova vlada zdržala do konca in ali bi morala? | Igor Lukšič | Boštjan M. Turk |- | align=center|1098 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. december 2024 | Bogovi so padli na glavo: Zakaj je v Svobodi vse narobe? | colspan=2 align=center|Janez Zupan |- | align=center|1099 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. december 2024 | Biti gej je/ni ok: Je biti gej še ok? | Renato Volker | Marko Verdev |- | align=center|1100 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. december 2024 | Absurd športnika leta: Zakaj je absurd izbirati športnika leta? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1101 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. december 2024 | Zamolčani izbrisani: Koga je izbrisal zakon o finančnem poslovanju podjetij? | Šime Ivanjko | Janez Mohorič |- | align=center|1102 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. december 2024 | Kažiprst Svobode: Zakaj je načelo delitve oblasti zamenjal kažiprst Svobode? | Lucija Šikovec Ušaj | Marko Pavlišič |- | align=center|1103 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. december 2024 | Bipolarna Slovenija v multipolarnem svetu: Kako se znajdemo? | Igor Lukšič | Bogomil Ferfila |- | align=center|1104 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. december 2024 | Politično leto 2024: Kaj se je dogajalo in kaj se še bo? | Sebastjan Jeretič | Matevž Tomšič |- |} === Januar 2025 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #00525e; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #00525e; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #00525e; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #00525e; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #00525e; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1105 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. januar 2025 | Svobodne furije: Kaj dogaja svobodnjaškim jurišnicam? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1106 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. januar 2025 | V kateri fazi je diktatura: V kateri fazi je diktatura Svobode? | width=140|Karin Planinšek | width=140|Marko Pavlišič |- | align=center|1107 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. januar 2025 | Mediji Svobode: Kako in zakaj bo RoberTina osvobodila medije? | Mirko Mayer | Peter Merše |- | align=center|1108 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. januar 2025 | Ustavimo Svobodizacijo medijev: Ali se da ustaviti Svobodizacijo medijev? | colspan=2 align=center|Zala Klopčič |- | align=center|1109 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. januar 2025 | Janša ali Golob: Primerjava vlad Janeza Janše in Roberta Goloba. | Igor Lukšič | Matevž Tomšič |- | align=center|1110 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. januar 2025 | Monetizacija oblasti: Monetizacija oblasti ali svoboda govora, katera bo močnejša? | Sebastjan Jeretič | Boštjan M. Turk |- | align=center|1111 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|16. januar 2025 | Ukradeni otroci: Zakaj država krade otroke in komu jih daje? | Lucija Šikovec Ušaj | Janez Zupan |- | align=center|1112 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. januar 2025 | Trumpov svet: Kako bo živeti v svetu Donalda Trumpa? | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|1113 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. januar 2025 | Golob ali Kumer: Kdo bi moral odleteti zaradi omrežnine? | colspan=2 align=center|Jasmin Feratović |- | align=center|1114 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. januar 2025 | Velika koalicija DA ali NE: Je velika koalicija pri nas sploh možna? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1115 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|23. januar 2025 | Davčna reforma: Kako bi naše davke porihtal eden in edini, Ivan Simič? | colspan=2 align=center|Ivan Simič |- |} === Februar 2025 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #741f5b; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #741f5b; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #741f5b; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #741f5b; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #741f5b; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1116 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|3. februar 2025 | Kdo nam vlada: Kdo nam v resnici vlada? | width=140|Karin Planinšek | width=140|Janez Zupan |- | align=center|1117 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|4. februar 2025 | Kdo nam vlada 2: Kdo nam v resnici vlada, 2. del | colspan=2 align=center|Marko Pavlišič |- | align=center|1118 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. februar 2025 | Izdaja Zelenih: Zakaj je Vesna torpedirala SMS – Zelene? | colspan=2 align=center|Igor Jurišič |- | align=center|1119 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|10. februar 2025 | Kulturac: Psihoanaliza ob kulturnem prazniku | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1120 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|11. februar 2025 | Vizija zdravja: Vizija ZZZS in našega zdravstvenega sistema | Marko Bitenc | Andrej Vizjak |- | align=center|1121 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. februar 2025 | Prvi dnevi Trumpa: Kako se je odrezal? | colspan=2 align=center|Igor Lukšič |- | align=center|1122 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. februar 2025 | Ruparjeva ofenziva: Lahko Pavel Rupar združi slovensko desnico? | colspan=2 align=center|Pavel Rupar |- | align=center|1123 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. februar 2025 | Kaj dela desnica narobe: Kaj dela slovenska desnica narobe? | Boštjan M. Turk | Janez Zupan |- | align=center|1124 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. februar 2025 | Kaj dela levica prav: Kaj dela slovenska levica prav? | colspan=2 align=center|Marko Pavlišič |- | align=center|1125 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|19. februar 2025 | Koga je izdal Trump? Je Trump res izdal Ukrajino, EU ali kar cel svet? | Igor Lukšič | Matevž Tomšič |- | align=center|1126 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. februar 2025 | Onlyfans!: Pornografija, ki se splača vsem? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1127 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. februar 2025 | 10 let AV.consulting: Zgodba o uspehu, ki bi lahko bila tudi naša | colspan=2 align=center|Andrej Vizjak |- |} == Deveta sezona == === Spomladanski del === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #0093AF; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #0093AF; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #0093AF; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #0093AF; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #0093AF; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1128 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|17. marec 2026 | Golob ali Janša: Kdo bo po volitvah vodil Slovenijo? | width=140|Boštjan M. Turk | width=140|Igor Lukšič |- | align=center|1129 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|24. marec 2026 | Še štiri leta Goloba?: Nam bo RoberTina vladala še štiri leta? | Bernard Nežmah | Igor Lukšič |- | align=center|1130 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|30. marec 2026 | Psihoanaliza volitev: Koga smo izvolili in zakaj? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1131 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|9. april 2026 | Kdo je zmagal v Iranu?: Je vojne v Iranu že konec in kdo je zmagal? | colspan=2 align=center|Bogomil Ferfila |- | align=center|1132 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|13. april 2026 | Resnični fenomen Stevanović: Zakaj je predsednik DZ postal Zoran Stevanović? | Polona Frelih | Boštjan M. Turk |- | align=center|1133 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. april 2026 | Kaj za vraga se gre Golob: Bo Golob samega sebe spravil z oblasti? | Simona Rebolj | Peter Merše |- | align=center|1134 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|27. april 2026 | Kdo je izvolil Janšo: Bo GEN Z generacija dobila svojega premierja? | Zala Klopčič | Živa Vilfan |- | align=center|1135 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|5. maj 2026 | Nova vlada: Ali bomo dobili vlado prevarantov ali edino realno politično možno? | Simona Rebolj | Igor Lukšič |- | align=center|1137 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|18. maj 2026 | Bo Janši uspelo? Ali in zakaj bo Janši četrtič uspelo postati premier? | Marko Pavlišič | Boštjan M. Turk |- | align=center|1138 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|25. maj 2026 | 51 glasov za Janšo: Bo Janši zadostovalo 51 glasov? | Lucija Šikovec Ušaj | Igor Lukšič |- | align=center|1139 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|1. junij 2026 | Obrat ali preobrat: Kaj bo prinesla Janševa 4. vlada? | Simona Rebolj | Zala Klopčič |- | align=center|1140 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|8. junij 2026 | Prve poteze vlade: Kaj sporočajo prve poteze nove vlade? | Jelko Kacin | Karl Erjavec |- | align=center|1141 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|15. junij 2026 | Fenomen Stevanović: Kaj prinaša predsednik DZ v slovensko politiko? | colspan=2 align=center|Roman Vodeb |- | align=center|1142 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|22. junij 2026 | Degolobizacija Slovenije: Kako poteka degolobizacija Slovenije? | Špela Mesesnel | Peter Merše |- | align=center|1143 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|29. junij 2026 | Parada ponosa ali problem odnosa: Kaj je v resnici LGBTQIA+? | Simona Rebolj | Renato Volker |- | align=center|1144 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|6. julij 2026 | Zmagov poletni koktajl: Analiza stanja z Zmagom Jelinčičem | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič Plemeniti |- | align=center|1146 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|20. julij 2026 | Afera Grims: Junak ali bedak? Kakšna bo politična usoda Grimsa? | colspan=2 align=center|Branko Grims |- |} === Jesenski del === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #25A6B7; width:20px;" |# !scope="col" style="background: #25A6B7; width:90px;"|Voditelj !scope="col" style="background: #25A6B7; width:130px;"|Datum !scope="col" style="background: #25A6B7; width:460px;"|Tema !scope="col" style="background: #25A6B7; width:130px;" colspan=2|Komentatorja |- | align=center|1147 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|31. avgust 2026 | Peklenska politična jesen: Nas čaka peklenska politična jesen? | width=140|Marko Pavlišič | width=140|Bernard Nežmah |- | align=center|1148 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|7. september 2026 | 100 dni vlade: Kako je minilo prvih sto dni Janševe vlade? | Zala Klopčič | Janez Zupan |- | align=center|1149 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|14. september 2026 | Med resnico in Izraelom: Kam gre Slovenija in zakaj? | Karl Erjavec | Igor Lukšič |- | align=center|1150 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|21. september 2026 | Ugrabljena identiteta: Kako varni smo v resnici? | colspan=2 align=center|Niko Gamulin |- | align=center|1151 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|28. september 2026 | Kam spada Slovenija? Še imamo zunanjo politiko in kam sodimo? | colspan=2 align=center|Jelko Kacin |- | align=center|1153 | align=center|Aljuš Pertinač | align=center|12. oktober 2026 | Referendumska nedelja: Neodločeno! Kaj pa enajstmetrovke? | Lucija Šikovec Ušaj | Igor Lukšič |- |} == Sklici in opombe == {{sklici|60em}} [[Kategorija:Seznami epizod]] df90k7w9oozc7rgpjk9lzjvlhbz16l5 0 445510 6766346 6759432 2026-10-17T14:53:34Z ~2026-55798-79 267498 /* Voditelji */ 6766346 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Mladost Pesem Prijateljstvo | image = MPP božični koncert 2026.jpg | image_size = | landscape = yes | alt = | caption = Božični koncert "V začetku je bila beseda", 2026 | background = group_or_band | alias = MPP | origin = [[Ljubljana]], {{Zastava|Slovenija}} | genre = [[duhovna ritmična glasba]],<br>[[cerkvena glasba]] | years_active = [[1992]]–danes | label = | associated_acts = | website = | current_members = 89 članov, glej [[Mladost Pesem Prijateljstvo #Člani zbora|Člani zbora]]<br>Ana Pučnik (zborovodja)<br>Filip Mlinar (duhovni vodja)<br>Niko Rovtar (predsednik) | past_members = | module = | module2 = | module3 = }} '''Mladost Pesem Prijateljstvo''', s kratico '''MPP''', je katoliški študentski [[pevski zbor]], ki deluje v Ljubljani v [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Župniji Ljubljana - Marijino oznanjenje]] na Tromostovju pri bratih [[frančiškani]]h. Zbor šteje okoli 85 aktivnih članov – pevcev in pevk ter inštrumentalistov (cajon, [[klaviature]], [[kitara|akustična kitara]], [[bas kitara]], [[violina]]). Člani zbora prihajajo iz vseh regij Slovenije. Zbor je tekom svojega obstoja postal nepogrešljivi člen študentskih maš, ki so vsako sredo zvečer. Njegovo orodje za slavljenje in oznanjevanje evangelija je pesem, prijateljstvo med člani zbora pa presega samostanske zidove, kar potrjuje pomen imena ''Mladost-Pesem-Prijateljstvo''. Zbor je stalnica pri študentskih mašah že 30 let, vendar ni bil venomer tako samoumevno prisoten. == Zgodovina == V začetku 90. let dvajsetega stoletja se je formirala skupina z močno željo po petju cerkvenih, [[Duhovna ritmična glasba|duhovno ritmičnih pesmi]] za obogatitev sredinih študentskih maš. Brat Pepi Lebreht je, preden je odšel na misijon v Avstralijo (1992), skupaj z br. Jankom Fritzom in njegovo kitaro zbral okrog deset mladih pevcev, ki so s prepevanjem obogatili študentske maše. Maševanje je prevzel p. Ciril Božič, ki ga je nekaj let kasneje zamenjal p. [[Christian Gostečnik]]. Za uradno letnico nastanka zbora velja leto 1992, ko si je zbor, po zapisih Judite Treven, nadel ime Mladost-Pesem-Prijateljstvo. Judita Treven je v svojih spominih na zbor MPP zapisala: »Ime se je nekje v letu 1992 pojavilo spontano. Nekoč sem razmišljala, kaj nas opredeljuje kot skupino in na svojo notno mapo sem s tušem narisala krog, kjer je bila v sredini črka [[tau]] ([[Antonov križ|frančiškanski znak]]), čez njo sta bili dve povezani [[osminka|osminki]] (znak glasbe), ob obodu pa je bilo zapisano »MLADOST, PESEM, PRIJATELJSTVO«. To nas je opredeljevalo: vsi smo bili mladi, povezovala nas je pesem in bili smo prijatelji med seboj.«<ref>{{navedi knjigo|last1=Bogataj|first1=J. D.|title=Hvala: zbornik ob 25-letnici Zbora Mladost Pesem Prijateljstvo|year=2017|publisher=Brat Frančišek|location=Ljubljana|isbn=978-961-6873-48-2|cobiss=290267136}}</ref> Prvi, ki je prispeval svoje dirigentske sposobnosti in kitaro, je bil Tilen Kuhar, s. Tatjana Lukner MSF pa je poskrbela za vez z brati frančiškani in tehnično pripravo. Bil je čas manjšega števila članov, hreščečega ozvočenja, potrpežljivih poslušalcev in velikega zagona. V času delovanja se je spreminjala struktura zbora – glede na potrebe zborovodij. Zamenjalo se je mnogo pevcev, inštrumentalistov, duhovnih vodij, v samem zboru pa se je spletlo prijateljstev, ljubezni in odkritih poslanstev. == Repertoar in poslanstvo == Zasedba je v začetku prepevala Taizéjske speve, nato pa se je repetoar razširil na ritmično-duhovno, slavilno glasbo, ki jo zbor izvaja še danes. Ob priložnosti MPP izvaja tudi klasično zborovsko petje, kar pa je bolj izjema kot pravilo. Le-to je večinoma del zgolj koncertnega programa. Kot pomemben del katoliške duhovno-ritmične scene ima MPP pomemben vpliv ne le pri sredinih študentskih mašah, temveč tudi v širšem Slovenskem prostoru. Pesmi, ki so del študentskih maš zaradi pestrosti primarnih okolij članov zbora hitro postanejo del domačih župnij in mladinskih skupin po Sloveniji. Mladi pesmi vzamejo za svoje, zaradi česar so skladbe skupin Svetnik, Tvoj glas, založbe Emanuel in drugih, ter avtorske pesmi, kot je ''Psalm 126'' avtorjev Boštjana in Tanje Berkopec ter Andreja Pollaka postale razširjene.<ref>{{navedi splet|title=Mladost Pesem Prijateljstvo|url=http://www.mladi.net/content/view/1147/103/|website=mladi.net|accessdate=20. oktober 2020|last=Lukner|first=T.|date=16. december 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181126051019/http://www.mladi.net/content/view/1147/103/|archivedate=26. november 2018|language=}}</ref> Zbor dvakrat letno organizira pevske duhovne vikende, ki so namenjeni tudi druženju in povezovanju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/zbormpp/|title=O zboru MPP|date=2017|accessdate=18. februar 2018|website=Zbor MPP|publisher=|last=Lukner|first=S. Tatjana}}</ref> == Diskografija == Nastanek prve zgoščenke z naslovom ''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' je bil povezan z nastajanjem avtorskih pesmi v okviru zbora.<ref>{{Navedi splet|url=http://zbormpp.rkc.si/clanki/114-prvi-cd-pesmi|title=Prvi MPP CD - pesmi|accessdate=18. februar 2018|website=zbormpp.rkc.si|language=sl-si}}</ref> Pisanje priredb in avtorskih del pa je postala tradicija, ki jo zbor ohranja do danes. Posledica tega dogajanja je povezana z založbo Brat Frančišek in nastankom zgoščenke ob 25-letnici zbora, z naslovom ''[[Hvala (album, MPP)|Hvala]]''. Z zgoščenko je zbor pretvoril svojo hvaležnost vsem članom zbora, bivših in sedanjih, bratom frančiškanom in predvsem Bogu za uspešno delovanje in ljubezen, ki se prek zbora širi naprej. *''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' (1995-1999) *''[[Hvala (album, MPP)|Hvala]]'' (2017) == Voditelji == {| | valign=top | {| class="wikitable" ! Zborovodje ! Obdobje |- | Tilen Kuhar | 1992–1995 |- | Pavel Dolenc | 1995–2000 |- | Peter Kadunc | 2000–2003 |- | Tanja Repič | 2003–2005 |- | Boštjan Berkopec | 2005–2010 |- | Jakov Jurić | 2010–2012 |- | Marta Habe | 2012–2015 |- | Martina Ješovnik | 2015–2017 |- | Tinkara Čerin | 2017–2018 |- | Teja Sulejmanovič | 2018–2022 |- | Veronika Hrovat | 2022–2024 |- | Ana Pučnik | 2024–2026 |- |Lucija Žakelj |2026– |} | width=3% | | valign=top | {| class="wikitable" ! Duhovni vodje ! Obdobje |- | Janko Fritz, Pepi Lebreht | 1990–1992<br>(pred uradnim<br>nastankom zbora) |- | Ambrož Požun | 1992–1995 |- | [[Tadej Strehovec]] | 1995–1999 |- | Jernej Kurinčič | 1999–2003 |- | Andraž Arko | 2003–2006 |- | Miha Pate | 2006–2007 |- | Andrej Pollak | 2007–2009 |- | Jan Cvetek | 2009 |- | Jani Jeriček | 2009–2012 |- | Dominik Papež | 2011–2014 |- | Melhior Grošelj | 2013–2015 |- | Jan Dominik Bogataj | 2016–2017 |- | Mario Zrakić | 2017–2021 |- | [[Christian Gostečnik]] | 2021–2023 |- | Filip Mlinar | 2023–2026 |- |Demej Jarni |2026– |} | width=3% | | valign=top | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} *{{discogs artist|Zbor Mladost Pesem Prijateljstvo}} [[Kategorija:Slovenski pevski zbori]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1992]] [[Kategorija:Župnija Ljubljana – Marijino oznanjenje]] cgpkiubhomuz5o9teagh6h5oc3og4e0 0 449651 6766465 6732446 2026-10-17T20:46:03Z JoMK 240261 /* Politika */ + incident iz preteklih dni 6766465 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Nataša Sukič |birth_date = |birth_place = |death_date = |death_place = |caption = |party = [[Levica (politična stranka)|Levica]] |office = [[Državni zbor Republike Slovenije|Podpredsednica Državnega zbora Republike Slovenije]] |predecessor= |office2=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart2=22. junij 2018 |termstart=22. maj 2022|termend=10. april 2026|president=[[Urška Klakočar Zupančič]]}} '''Nataša Sukič''', [[slovenci|slovenska]] [[pisateljica]], [[političarka]], [[lezbični feminizem|lezbična aktivistka]] in [[didžejka]], * [[1. junij]] [[1962]], [[Ljubljana]]. Nataša Sukič je odraščala v Murski Soboti. Doštudirala je elektrotehniko, nato pa se večinoma ukvarjala s predvajanjem glasbe (didžejevstvo). Aktivna je tudi v lezbično-feminističnih pobudah. Je članica stranke Levice, od leta 2018 tudi poslanka v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]] in od maja 2022 podpredsednica državnega zbora.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanska skupina ZL|url=https://www.levica.si/poslanska-skupina/|website=Levica|accessdate=2020-05-14|language=sl-SI}}</ref> == Mladost == Nataša Sukič se je rodila materi Martini Vegan in očetu Ludviku Sukiču. Prvih pet let svojega življenja je preživela v [[Murska Sobota|Murski Soboti]]. Nato je do konca gimnazije živela na Kočevarjevi ulici 12 v Mariboru. Po končani [[Prva gimnazija Maribor|Prvi gimnaziji Maribor]] so se s sestro Andrejo in materjo Martino preselile v Ljubljano. Študirala je elektrotehniko, diplomirala je leta 1996. Je samozaposlena v kulturi. == Lezbično-feministični aktivizem == Leta 1987 je sodelovala pri ustanovitvi lezbične skupine LL v okviru feministične skupine LILIT. LL, ki danes velja za najstarejšo tovrstno organizacijo ne le v Jugoslaviji, temveč v vsej vzhodni Evropi. Istega je v Mladini izdala prilogo ''Ljubimo ženske: Nekaj o ljubezni med ženskami'', ki predstavlja prvi lezbični manifest in medijski coming out. Januarja naslednjega leta se je skupina osamosvojila in ustanovila Lezbično sekcijo LL pri Društvu ŠKUC. Nataša Sukič od takrat deluje kot lezbično-feministična aktivistka v Lezbični sekciji ŠKUC LL. Leta 1993 je sodelovala pri zasedbi Metelkove, v bivši stavbi Lovci so s soaktivistkami kasneje ustanovile prvi lezbični klub v tem prostoru, Monokel. Skupaj s Suzano Tratnik sta leta 1996 izdali ''L, zbornik o lezbičnem gibanju na Slovenskem 1984–1995''. Kot prva ženska didžejske kulture na Slovenskem je od leta 1988 delovala kot rezidentka v klubu K4. Je pobudnica ustanovitve lezbične knjižne zbirke Vizibilija pri založbi ŠKUC, katere odgovorna urednica je bila med letoma 1998 in 2005. Med letoma 1998 in 2015 je urejala Lezbomanijo, radijsko oddajo o lezbijkah, gejih in trans ostalih na ljubljanskem Radiu Študent. Kot promotorka gledališča in vodja projektov kulturne vzgoje in humanistike je delala v Cankarjevem domu, kasneje je bila direktorica Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij in generalna sekretarka Združenja slovenskih ustanov. Od leta 2004 s [[Tatjana Greif|Tatjano Greif]] izvajata program ''Upravljanje raznolikost v zaposlovanju,'' ki je bil kot primer dobre prakse prepoznan s strani Evropske komisije. == Politika == Nataša Sukič je leta 2014 kot kandidatka [[Levica (Slovenija)|Združene levice]] nastopila na lokalnih volitvah za županjo [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljane]]. Od leta 2014 deluje kot mestna svetnica Levice.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/160379/natasa-sukic/|title=Nataša Sukič - Kandidatka Združene levice za ljubljansko županjo|date=19. 9. 2014|accessdate=31.5.2018|website=Mladina.si|publisher=|last=Trampuš|first=Jure}}</ref> Leta 2018 je kot kandidatka Levice nastopila na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskih volitvah]] in postala poslanka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/186573/prva-razkrita-lgbtq-oseba-v-slovenskem-parlamentu/|title=Prva razkrita LGBTQ+ oseba v slovenskem parlamentu|date=20. 7. 2018|accessdate=15.8.2018|website=www.mladina.si|publisher=Izak|last=košir|first=}}</ref> Ponovno je bila izvoljena tudi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah leta 2022]]. Stranka jo je predlagala tudi za podpredsednico Državnega zbora Republike Slovenije; s 52 glasovi podpore je bila izvoljena 25. maja 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Nataša Sukič izvoljena za podpredsednico parlamenta|url=https://siol.net/novice/slovenija/levica-predlagala-nataso-sukic-kandidata-sds-se-ni-580171|website=siol.net|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> Leta [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] je s podporo stranke Levica kandidirala na lokalnih volitvah za naziv župana Mestne občine Ljubljana.<ref>{{Navedi splet|title=Županski kandidat Gibanja Svoboda v Mariboru je nekdanji direktor UKC-ja Maribor Vojko Flis|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/maribor/zupanski-kandidat-gibanja-svoboda-v-mariboru-je-nekdanji-direktor-ukc-ja-maribor-vojko-flis/642383|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-10-11|language=sl}}</ref> Leta 2024 je kandidirala na [[Volitve v Evropski parlament 2024|volitvah v Evropski parlament]] kot nosilka liste [[Levica (Slovenija)|Levice]].<ref>{{Navedi splet|title=Levica predstavila kandidate za evropske volitve: Smo realistični in računamo na en mandat|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/levica-predstavila-kandidate-za-evropske-volitve-smo-realisticni-in-racunamo-na-en-mandat/706028|website=rtvslo.si|accessdate=2024-06-06|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> V primeru izvolitve bi bila članica [[Stranka evropske levice|Stranke evropske levice]], izrazila pa je težnje po povezovanju z zelenimi strankami in nasprotovanje strankam, ki zagovarjajo »militarizacijo Evrope«, »antimigracijska izrekanja« in »netenje sovraštva«.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kakšna bo prihodnost Evrope, nadzor notranjih meja, zeleni prehod ...|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/kaksna-bo-prihodnost-evrope-nadzor-notranjih-meja-zeleni-prehod/710860|website=rtvslo.si|accessdate=2024-06-06|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Med kampanjo je zelo zagovarjala ustavitev vse vojaške pomoči [[Ruska invazija na Ukrajino|Ukrajini, ki jo je napadla Rusija]] in se hkrati zavzemala za »mir« in »demilitarizacijo«. Trdila je, da umik [[Rusija|Rusije]] ne bi pomenil miru.<ref name=":0" /> Za evroposlanko ni bila izvoljena, dobila pa je 10.909 preferenčnih glasov volivcev.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja - Preferenčni glasovi|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Shod za mir in blaginjo v Ljubljani 14. februarja 2025 24.jpg|sličica|Nataša Sukič na shodu za mir in blaginjo (februar 2025)]] 4. marca 2025 je v Državnem zboru potekala razprava o razrešitvi Nataše Sukič z mesta podpredsednice parlamenta, ki jo je vložila opozicijska [[Slovenska demokratska stranka]]. Sukičevi so očitali laganje s trditvijo, da je [[10. vlada Republike Slovenije|druga Janševa vlada]] s svojo pokojninsko reformo znižala delež za odmero pokojnine.<ref>{{Navedi splet|title=Sukič: Sočustvujem z SDS-om, ker se tako trudijo. SDS: Glasovalni stroj povozil moč resnice.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sukic-socustvujem-z-sds-om-ker-se-tako-trudijo-sds-glasovalni-stroj-povozil-moc-resnice/738276|website=rtvslo.si|accessdate=2025-03-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> SDS je zato od Nataše Sukič zahteval opravičilo, na kar se je stranka Levica odzvala z zapisom: ''"Slovenski demokratski stranki (SDS) se opravičujemo, ker smo jih obtožili le oškodovanja upokojencev, saj smo pri tem pozabili na njihovo trdo delo na področju poglabljanja neenakosti, privatizacije, korupcije, širjenja sovraštva, izvajanja represije nad drugače mislečimi in uničevanja slovenske kulture."''<ref>{{Navedi splet|title=SDS zahteva opravičilo Goloba in Sukič zaradi njunih "manipulacij in laži". Oba ostajata kritična.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zahteva-opravicilo-goloba-in-sukic-zaradi-njunih-manipulacij-in-lazi-oba-ostajata-kriticna/737312|website=rtvslo.si|accessdate=2025-03-06|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Levica se opravičuje SDS: "Pozabili smo na trdo delo na področjih poglabljanja neenakosti, privatizacije, korupcije ..."|url=https://vecer.com/slovenija/levica-se-opravicuje-sds-pozabili-smo-na-trdo-delo-na-podrocjih-poglabljanja-neenakosti-privatizacije-korupcije--10377021#google_vignette|website=vecer.com|accessdate=2025-03-06|language=sl}}</ref> V SDS so zapis označili za cinizem in vložili predlog za razrešitev Nataše Sukič, ki se je nato kasneje popravila svojo izjavo, da je zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 2012 ustavil padanje pokojnin, a da bi lahko Janša kot premier takrat sprejel reformo, ki bi določila dostojno odmero pokojnin in je ne le zamrznila.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Sukič: Sočustvujem z SDS-om, ker se tako trudijo. SDS: Glasovalni stroj povozil moč resnice.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sukic-socustvujem-z-sds-om-ker-se-tako-trudijo-sds-glasovalni-stroj-povozil-moc-resnice/738276|website=rtvslo.si|accessdate=2025-03-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nataša Sukič vendarle priznala, da Janševa vlada ni znižala pokojnin|url=https://www.sds.si/novica/natasa-sukic-vendarle-priznala-da-je-slo-le-za-pretvorbo-odstotokov-23436|website=www.sds.si|date=2025-03-04|accessdate=2025-03-06|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Razrešitev ni bila izglasovana.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=STA: Nataša Sukič ostaja podpredsednica DZ|url=https://www.sta.si/3400680/natasa-sukic-ostaja-podpredsednica-dz|website=www.sta.si|accessdate=2025-03-06}}</ref> 7. januarja 2026 se je ostro odzvala na prestop takratnega vodje poslanske skupine Levice Mateja Tašnerja Vatovca v stranko [[Socialni demokrati|SD]]. Označila ga je kot "bivšega tovariša", ker sta imela tudi dober odnos, jo je prestop pretresel in šokiral.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po odhodu Mateja Tašnerja Vatovca v SD vodenje poslancev Levice prevzema Nataša Sukič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/po-prestopu-mateja-tasnerja-vatovca-v-sd-nova-vodja-poslancev-levice-postala-natasa-sukic/|website=N1|date=2026-01-08|accessdate=2026-01-08|language=sl-SI}}</ref> Ob tem je zapisala, da je prestopil v stranko, znano po aferah v vsakem mandatu, in podpornico [[NATO|zveze NATO]] in oboroževanja.<ref>{{Navedi splet|title=V Levici po odhodu Vatovca še vedno presenečeni. Janša: Mesec je naslednji {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prestop-mateja-tasnerja-vatovca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-08|language=sl}}</ref> 8. januarja je nato prevzela vodenje [[Poslanska skupina Levica|Levičine poslanske skupine]].<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Nataša Sukič prevzema vodenje poslanske skupine Levice {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/natasa-sukic-prevzema-vodenje-poslanske-skupine-levice.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-08|language=sl}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je v volilnem okraju Koper kandidirala na skupni listi [[Koalicija Levice in Vesne|koalicije Levice in Vesne]], prejela je 963 glasov (8,60 odstotka) in osvojila mandat.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-03-29|title=Izidi glasovanja|date=22. 3. 2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> Oktobra 2026 je Sukičeva na skupni nujni seji parlamentarnih odborov proti poslancu [[Žan Mahnič|Žanu Mahniču]] vrgla poslovnik zaradi nestrinjanja, pozneje je rekla, da je bilo to le simbolno dejanje.<ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Sukič o metu poslovnika: Šlo je za simbolno dejanje. Kokot: Počutim se ogroženo. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sukic-o-metu-poslovnika-slo-je-za-simbolno-dejanje-kokot-pocutim-se-ogrozeno/797129 |access-date=2026-10-17 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Literarno delo == Strokovne tekste, literarna in druga besedila je objavljala v fanzinu Lesbozine, ki ga sta urejali skupaj s Suzano Tratnik, lezbičnem biltenu Pandora, Revolver, Lesbo, Časopisu za kritiko znanosti, Literaturi, Apokalipsi idr. Leta 2008 je pri zbirki Vizibilija izšel njen kratkoprozni prvenec Desperadosi in nomadi. Njena druga zbirka kratkih zgodb Otroci nočnih rož je bila nominirana za nagrado fabula. Sledili so romani Molji živijo v prahu, Kino, Piknik in Bazen. Piknik je žanrsko izmuzljivo delo, ki bi ga bilo mogoče uvrstiti tudi med kratkoprozne zbirke. Romani Kino, Piknik in Bazen so bili nominirani za nagrado kresnik za najboljši roman, Kino in Bazen sta se uvrstila med deseterico, Piknik se je za nagrado potegoval tudi v finalni peterici. Za pisavo Nataše Sukič je značilna fragmentiranost, protagonistke so umeščene na margino. V tekstih je mogoče zaslediti aluzije na popkulturo in lezbično kulturno (pred)zgodovino. Gre za izrazito atmosfersko pisavo, za erotično nabito pisavo, ki nemalokrat prestopa meje tega planeta.<ref>{{Navedi knjigo|title=Lezbična sekcija LL : kronologija 1987-2012 s predzgodovino.|last=Velikonja |first=Nataša |last2=Greif |first2=Tatjana |publisher=ŠKUC |year=2012|isbn=978-961-6751-61-2 |location=Ljubljana |cobiss=263642624}}</ref> Poleg tega ne smemo pozabiti, da avtorica v svoja dela pogosto vključuje ljudi z roba, torej marginalne skupine, »spolne izobčence«, pripadnike drugih ras in narodnosti z namenom, da bi čim bolj zabrisala stereotipe in predsodke večinske kulture do teh posameznikov. == Zasebno == Sukičeva je leta 2014 v intervjuju za revijo [[Misteriji]] trdila, da se je sposobna pogovarjati z umrlimi. Trdila je, da se s pomočjo računalnika in analizo zvočnih posnetkov šumov pogovarja mdr. s svojo pokojno mamo in kvantnim fizikom [[David Joseph Bohm|Davidom Josephom Bohmom]].<ref>{{Navedi revijo|last=Svete|first=Tatjana|date=2014-09-01|title=Elektronski stik z umrlimi|url=https://www.misteriji.si/misteriji-254-september-2014.html|magazine=Misteriji|pages=27-28}}</ref> Po vstopu v politiko je na vprašanja o intervjuju odgovorila le, da ne ve, če se je res zgodil.<ref>{{Navedi splet|title=Izvoljenka Levice je preteklost poskušala skriti - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/politika/izvoljenka-levice-je-preteklost-poskusala-skriti-651120|website=Novice Svet24|accessdate=2025-12-29|language=sl}}</ref> == Bibliografija == === Proza === * ''Desperadosi in nomadi'' (zbirka kratkih zgodb) (2005) * ''Otroci nočnih rož'' (zbirka kratkih zgodb) (2008) * [[Molji živijo v prahu]] (roman) (2010) * ''Kino'' (roman) (2013) * ''Piknik'' (roman/zbirka kratkih zgodb) (2015) * ''Bazen'' (roman) (2017) *''Amplituda: remiksi in drugo'' (roman) (2020) === Dramatika === Slepi tir (radijska igra) (2011) == Vir == {{sklici|1}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sukič, Nataša}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski aktivisti]] [[Kategorija:Prekmurski pisci]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Levice]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2014–2018)]] [[Kategorija:Lezbijke]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] 7fo2q762yjk4r064zlq6swsm3fd2hhb 0 461397 6766404 6764727 2026-10-17T18:49:31Z Sportomanokin 14776 6766404 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::6 etapnih zmag (2019, 2026) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–26) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|130 profesionalnih zmag]] (15. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 274 tednov (in rekordnih 264 zapored). Rekordnih 6-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2026). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. Na svoji drugi Vuelti je začel izvrstno z etapno zmago na kronometru v Monaku, kjer živi. Kasneje je zmagal še dve etapi in nosil rdečo majico skupno vodilnega (7 etap), zeleno majico za najboljšega po točkah (6 etap) in modropikčasto majico za najboljšega na gorskih ciljih (4 etap). Žal je v 8. etapi (32 kilometrov pred ciljem) na ravnini, v pelotonu, pri hitrosti 60 km/h grdo padel preko kamna in se prvič v karieri resneje poškodoval ter odstopil. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | [[Dirka po Španiji 2026|DNF]] |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(22 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) :[[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] ::zmagal v treh etapah (št.1 (ITT), 4 in 6) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | —<br><small>(7 dni)</small> | —<br><small>(6 dni)</small> | —<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 6 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''98 dni''' | '''9 dni''' | '''64 dni''' | '''82 dni''' | '''38 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 130 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 267 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (130) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|130 zmagami]] (je 15. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=22 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|128. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|129. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|130. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2156,2 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|47.130 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v vožnji na čas]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] essqr8n1192xh875fwlggcl9xfzsv3k 0 473242 6766354 5273808 2026-10-17T15:35:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766354 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Galaksija|name=[[Novi splošno katalog|NGC]] 43|image=NGC 0043 2MASS.jpg|image_size=250px|caption=[[Novi splošni katalog|NGC]] 43 od [[2MASS]]|epoch=[[J2000]]|constellation name=[[Andromeda (ozvezdje)|Andromeda]]|ra={{RA|00|10|24,95}}|dec={{DEC|+30|38|14,2}}|z=-4785 ± 10 km/s|dist_ly=65,0 ± 4,6 [[megaparsek|Mpc]] (212 ± 15,1 milijonov [[svetlobno leto|ly]])|type=SB0|appmag_v=13,6|size_v=1,6′ × 1,5'|notes=|names=[[Splošni katalog Uppsala|UGC]] 120, [[Katalog glavnih galaksij|PGC]] 875}}'''NGC 43''' je [[lečasta galaksija]] v ozvezdju [[Andromeda (ozvezdje)|Andromeda]]. Njen [[premer]] je enak približno 27 [[Parsek|kiloparsekov]] (88.000 [[Svetlobno leto|svetlobnih let]]). Odkril jo je [[John Frederick William Herschel|John Herschel]] leta 1827.<ref>{{Navedi splet|url=http://ned.ipac.caltech.edu/cgi-bin/nph-objsearch?objname=NGC+43&extend=no|title=NED results for NGC 43|publisher=NASA/IPAC Extragalactic Database|accessdate=2011-11-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20181229220333/http://ned.ipac.caltech.edu/cgi-bin/nph-objsearch?objname=NGC+43&extend=no|archive-date=2018-12-29|url-status=dead}}</ref> == Viri == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{commonscat-inline}} {{Navigacija NGC|43}} {{Navigacija PGC|875}} {{Andromeda (ozvezdje)}} {{DEFAULTSORT:NGC 0043}} [[Kategorija:Astronomska telesa, odkrita leta 1827]] [[Kategorija:Telesa v Uppsalskem splošnem katalogu]] [[Kategorija:Telesa v Katalogu glavnih galaksij]] [[Kategorija:Telesa v Novem splošnem katalogu]] [[Kategorija:Andromeda (ozvezdje)]] [[Kategorija:Lečaste galaksije]] pig4picls6d82r4g6khdr8icbk8dpxy 0 476126 6766290 6514353 2026-10-17T12:06:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766290 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vodotok|name=Miljacka|image=Miljacka River sunset.jpg|image_caption=Reguliran tok Miljacke skozi [[Sarajevo]]|source1=v bližini naselja [[Gornje Pale]] |source1_coordinates = {{koord|43.787836|N|18.572217|E}}|source2=v bližini naselja [[Mokro]] |source2_coordinates = {{koord|43.924791|N|18.595741|E}}|subdivision_type1=Država|subdivision_name1=[[Bosna in Hercegovina]]|subdivision_type2=Občina izvira|subdivision_name2=[[Ilidža]]|mouth=v reko [[Bosna (reka)|Bosno]] v sarajevskem predelu ''Bojnik''|length=35,9 km <small>(skupaj s Paljansko Miljacko)</small>|source1_elevation=1.025 m|source2_elevation=1.135 m|mouth_elevation=|discharge1=5,7 m³/s<ref>{{Navedi knjigo|title=Applications of Activated Sludge Models|url=https://books.google.si/books?id=fokYBwAAQBAJ&pg=PA221&lpg=PA221&dq=miljacka+discharge&source=bl&ots=4-0zKJpxhZ&sig=ACfU3U0cF5kxU9zT14ohYvc9UjL5ZupIKg&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwiGleOuorboAhUUbcAKHSfMDK0Q6AEwA3oECBcQAQ#v=onepage&q=miljacka%20discharge&f=false|publisher=IWA Publishing|date=2015-02-15|isbn=978-1-78040-463-9|language=en|first=Damir|last=Brdjanovic|first2=S. C. F.|last2=Meijer|first3=C. M.|last3=Lopez-Vazquez|first4=C. M.|last4=Hooijmans}}</ref>|basin_size=}} '''Miljacka''' je 36 km dolga [[reka]] v osrednji [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. Nastane na sotočju Paljanske in Mokranjske Miljacke v bližini naselja Dovlići. Prvi povirni krak, ki v dolžino meri 13 km, izvira pri naselju Gornje Pale na nadmorski višini 1025 metrov, drugi, z dolžino 21 km, pa v naselju [[Mokro]], na višini 1135 metrov. Od sotočja dalje teče reka skozi [[Sarajevo]] in se na severozahodu mesta, v predelu Bojnik, izliva v [[Bosna (reka)|Bosno]]. == Tok == === Potek === Oba povirna kraka nastaneta iz visoko ležečih [[Kraški izvir|kraških izvirov]], kar daje njunemu zgornjemu toku značaj [[Hudournik|hudournika]]. Tokova v začetnih kilometrih vrezujeta globoka [[Kanjon|kanjona]], ki se dokaj hitro zožita vsak v svojo [[Soteska|sotesko]]. Tri kilometre vzhodno od Sarajeva se reki združita v enoten, močno reguliran tok, ki premosti prestolnico. Na skrajnem severozahodu mesta, v predelu Bojnik, se reka kot desni pritok izlije v Bosno.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Rijeka Miljacka|url=http://srd-miljacka.weebly.com/rijeka-miljacka.html|website=SRD "Miljacka"Stari Grad , Sarajevo|accessdate=2020-03-25|language=en}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Pritoki === Glavna leva pritoka reke sta Bistrica in Repašnica, z desne pa se vanjo vlivajo Lapišnica, Mošćanica in Koševski potok.<ref name=":0" /> == Živalstvo == Naravni prostor ob rečnem toku poseljujejo številne živali, kot so [[Pravi zajec|zajci]], [[Navadna lisica|lisice]] in [[Rjavi medved|medvedi]]. Še nekaj časa nazaj je Miljacka veljala za ribolovno reko, bogato s številnimi ribami, zlasti s [[Potočna postrv|potočno postrvjo]], [[Kalifornijska postrv|kalifornijsko postrvjo]] in [[Lipan|lipani]]. V zadnjih letih se je število rib predvsem zaradi pretiranega ulova pa tudi zaradi velike onesnaženosti precej zmanjšalo.<ref name=":0" /> == Mostovi == [[Slika:Vijecnica_(41626036484).jpg|desno|sličica|250x250_pik|Šeher - Ćehajina ćuprija ob sarajevski mestni hiši (bos. ''Sarajevska viječnica'')]] Na Miljacki je več deset mostov, največ, kar 13, iz turškega obdobja, od tega pet kamnitih. Po večini so nastajali do konca 16. stoletja. Glavni med njimi so: *Eiffelov most (bos. ''Ajfelov most'') stoji v sarajevskem naselju Skenderij. Ne mestu starega lesenega Skenderijevega mostu ga je leta 1893 zasnoval arhitekt [[Gustave Eiffel]]. Stari most na tem delu reke je sicer zgradil Skender-paša v 15. stoletju, *Latinska ćuprija tudi ''Principov most'' je morda najbolj znan most v Sarajevu. Blizu njega je [[Gavrilo Princip]] leta 1914 izvedel atentat na nadvojvodo [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]]. Ime je dobil po dubrovniški koloniji Latinluk, zgrajen je ob koncu 18. stoletja kot darilo trgovca Hadž Abdulaha Brige, *Most Čobanija je leta 1557 zgradil neki pastir (''bos. Čoban'') Vojvode Hasana. Kasneje, leta 1886, je bil na tem mestu zgrajen železen most, ki se je zaradi slabe izvedbe podrl, zato so leta 1888 so na njegovem mestu zgradili današnjega, *Most Ćumurija je leta 1556 zgradil Hadži Hasan (po nekaterih virih 1567), zaradi poškodb je bil večkrat popravljen in leta 1886 zamenjan z železnim, *Kozja ćuprija, je bila zgrajena v prvi polovici 16. stoletja, v dolžino meri 42 m in velja za enega najlepših majhnih bosanskih mostov, *Šeher-Ćehajina ćuprija, most pod Alifakovcem je bil zgrajen leta 1585, leta 2005 pa je bil razglašen za nacionalni spomenik, *Carev most je bil zgrajen leta 1897 blizu Careve džamije. Gre za prvi armirano-betonski most v Sarajevu. Hkrati je uvrščen na seznam Nacionalnih spomenikov Bosne in Hercegovine<ref>[http://aplikacija.kons.gov.ba/kons/public/uploads/odluke_hrv/Sarajevo_Careva%20cuprija%20kompl%20HR.pdf Odluka o proglašenju nacionalnim spomenikom] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180908202442/http://aplikacija.kons.gov.ba/kons/public/uploads/odluke_hrv/Sarajevo_Careva%20cuprija%20kompl%20HR.pdf |date=2018-09-08 }} Povjerenstvo za očuvanje nacionalnih spomenika BiH (pristupljeno 8. rujna 2018.)</ref>. Prvotni most na tem mestu je zgradil plemič Isa-beg Isaković v 15. st. Vendar je bil ta leta 1619 podrt v poplavah. Kasneje je Hadži Husein Haračić dal zgraditi kamnit most s tremi oporniki in štirimi loki; zaradi poškodb je lat 1792 doživel rekonstrukcijo. V času Avstro-Ogrske je bil most zaradi slabega stanja spet porušen in ponovno zgrajen leta 1897 v istem slogu kot prvotni most., *Drvenija most je bil zgrajen leta 1898, rekonstruiran 1995, njegova konstrukcija je delno kovinska, *Hadži Bešlijin most je leta 1792 dal zgraditi Hadži Bešlija, *Most Suade i Olge je že tretje ime tega mostu; prvotno poimenovan kot most Čiršihana je zgradi neki židovski trgovec v 18. st. na mestu mostu Vrbanja. Takratni most je ime dobil po ''ćiršihani'', majhni tovarni lepila v bližini. *Novi Most Vijećnica, zgrajen leta 2003. *Bosmalov most<ref>{{Navedi splet|title=Miljacka, najmanja rijeka sa najviše mostova|url=https://furaj.ba/miljacka-najmanja-rijeka-sa-najvise-mostova/|website=Furaj.ba|date=2017-05-11|accessdate=2020-03-25|language=bs-BA|last=Furaj.ba|archive-date=2020-03-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20200325194727/https://furaj.ba/miljacka-najmanja-rijeka-sa-najvise-mostova/|url-status=dead}}</ref> == Zanimivosti == * Zadnja leta se je zlasti spodnjega toka reke oprijelo ime ''umazana reka''. Takšno stanje gre pripisati predvsem odsotnosti [[Čistilna naprava|čistilnih naprav]], zaradi česar se odpadne vode stekajo neposredno v reko.<ref name=":0" /> * Leta 2008 je znani bosanski glasbeni ustvarjalec [[Halid Bešlić]] reki posvetil svojo pesem.<ref>{{Navedi splet|title=Inspiracija za "Miljacku" zapisana u istoriji Sarajeva|url=https://www.novosti.rs/vesti/scena.147.html:684709-Inspiracija-za-Miljacku-zapisana-u-istoriji-Sarajeva|website=www.novosti.rs|accessdate=2020-03-25|language=sr-Latn}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Miljacka}} {{Hidrografija Bosne in Hercegovine}} {{Zavarovana območja Bosne in Hercegovine}} [[Kategorija: Reke v Bosni in Hercegovini]] ajy5s10yuc85da5ul1gc3c6i8irusqz 0 477273 6766571 6662046 2026-10-18T09:15:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766571 wikitext text/x-wiki {{Preusmeritev|Lusitania|druge istoimenske ladje|Seznam ladij z imenom Lusitania}}'''RMS Lusitania''' je bila britanska oceanska linijska ladja, ki jo je 7. maja 1915 [[Potop ladje RMS Lusitania|torpedirala in potopila]] nemška podmornica U-20. Njen potop je bil glavni povod za vstop [[Združene države Amerike|ZDA]] v prvo svetovno vojno proti Nemčiji, dve leti pozneje, predtem pa je prišlo do številnih napadov in nemškega neomejenega bojevanja do ameriškega ladijskega prometa. {|{{Infobox Ship Begin}} {{Infobox Ship Image|Ship image=[[File:RMS Lusitania coming into port, possibly in New York, 1907-13-crop.jpg|350px]]|Ship caption=RMS Lusitania pluje v pristanišče, okrog leta 1912.}} {{Infobox Ship Career|Hide header=|Ship name=RMS Lusitania|Ship way number=|Ship status=|Ship route=[[Southampton]] - [[Cobh]] - [[New York]]|Ship registry={{flagicon|United Kingdom}} [[Liverpool]]|Ship owner=[[Cunard Line]]|Ship original cost=|Ship ordered=1904|Ship operator=[[Cunard Line]]|Ship notes=Največja ladja med septembrom 1907 in novembrom 1907, sestrska ladja Mauretanie.|Ship maiden voyage=7. september 1907|Ship acquired=26. avgust 1907|Ship launched=7. junij 1906|Ship laid down=17. avgust 1904|Ship in service=1907 - 1915|Ship identification=|Ship flag=[[Image:Government Ensign of the United Kingdom.svg|50px]] Združeno kraljestvo|Ship fate=7. maja 1915 je ladjo ob irski obali torpedirala nemška podmornica U-20 in po torpediranju potonila 18 minut pozneje.|Ship completed=22. avgust 1907|Ship christened=7. junij 1906|Ship builder=[[John Brown & Company]], [[Clydebank]], Škotska|Ship yard number=}} {{Infobox Ship Characteristics|Header caption=|Ship height=|Ship speed={{convert|24|kn}} (potovalna)|Ship sail plan=|Ship ramps=|Ship propulsion=Štirje trikraki propelerji|Ship power=* Parsonove parne turbine * skupno 68 000 KM, kasneje povečano na 90000 KM po konverziji na [[kurilno olje]]|Ship notes=Prva ladja družbe Cunard Line z štirimi dimniki|Ship length={{convert|790|ft|m|1|abbr=on}}|Ship ice class=|Ship draught=|Hide header=|Ship draft={{convert|33|ft|m|1|abbr=on}}|Ship displacement=|Ship depth=|Ship decks=8|Ship deck clearance=|Ship crew=802|Ship class=Lusitania|Ship capacity=2.198 potnikov: * 552 1. razred * 460 2. razred * 1.186 3. razred|Ship beam={{convert|87|ft|m|1|abbr=on}}|Ship tonnage=31,550 [[Registerska tona|GRT]]}} |} Lusitania je osvojila [[modri trak]] za najhitrejše prečkanje [[Atlantski ocean|Atlantika]], za kratek čas pa je bila največja in najhitrejša potniška ladja na svetu, tri mesece pred prihodom njene sestrske ladje [[RMS Mauretania (1906)|RMS Mauretania]]. Obe ladji sta bili v lasti družbe [[Cunard Line]]. Lusitania je bila splovljena 7. junija 1906 v ladjedelnici John Brow & Company. Ladja se je potopila na svoji 202 plovbi čez Atlantik. Nemške ladje so bile v zgodnjem 20. stoletju agresivni tekmeci za čezatlantske potnike, družba Cunard Line pa se je odzvala tako, da jih je poskušala premagati po hitrosti, velikosti in luksuzu. Družba je dobila pomoč Admiralitete za gradnjo Lusitanie, saj je razumela, da bo ladja v času vojne na voljo za prevoz vojaških enot. Tako sta bili Lusitania in Mauretania opremljeni z novimi revociunalnimi turbinskimi motorji, ki so jima omogočili hitrost plovbe do 25 vozlov (46 km/29; mph). Zagotavljali sta 50 odstotkov več prostora za potnike, kot na katerih drugih ladjah. Prvi razred je bil znan, po svojem velikem razkošju. Kraljeva mornarica je na začetku prve svetovne vojne blokirala Nemčijo: Združeno Kraljestvo je jeseni 1914 celo Severno morje razglasilo za vojno območje. Spomladi 1915 je bil ves uvoz hrane v Nemčijo prepovedan. RMS Lusitania je 1. maja 1915 izplula iz New Yorka proti Liverpoolu v Združenem Kraljestvu medtem, ko je v Atlantiku prevladovala nevarna nemška podmornica U-20. Nemčija je morje okrog Združenega Kraljestva razglasila za vojno območje, nemško veleposlaništvo v ZDA pa je natiskalo časopisne oglase, ki so opozarjali na nevarnost plovbe z Lusitanio. Popoldne 7. maja 1915 je nemška podmornica U-20 18 kilometrov južno od Irske obale in znotraj napovedanega vojnega območja torpedirala Lusitanio. Druga notranja eksplozija je ladjo potopila v 18 minutah pri čemer je umrlo 1.198 ljudi, preživelo pa 765. Lusitania je bila tretja največja ladja, izgubljena v prvi svetovni vojni, prva je bila [[HMHS Britannic]] in druga SS Justicia. Nemci so povedali, da so Lusitanio obravnavali, kot vojaško ladjo, saj je skrivno prevažala velike količine strelnega orožja in trdili so, da so britanske trgovske ladje kršile pravila plovbe že v začetku vojne. Mednarodno priznana križarska plovila so do decembra 1915 zastarela. Nemci so skozi trdili, da je Lusitania redno prevažala vojno strelivo: delovala je pod nadzorom Admiralitete; njena indentiteta je bila prikrita. Trdili so, da je bila nevtralno plovilo v razglašenem vojnem območju z ukazom, da se izogne zajemanju in zagonu nemškim podmornicam. Vendar ladja ni bila obrožena za boj, toda je prevažala na tisoče civilnih potnikov, britanska vlada pa je obtožila Nemce, da so kršili križarska pravila. Potopitev je v ZDA povzročila številne proteste, saj je bilo med mrtvimi 128 američanov. Potopitev je ZDA javno prevsmerila proti Nemčiji in vstopila v vojno skoraj dve leti pozneje. Po koncu vojne so zaporedne britanske vlade trdile, da na krovu Lusitanie ni bilo streliva, nemci pa so povedali, da ladjo niso obravnavali, kot vojaško ladjo. Leta 1982 je vodja ameriškega oddelka britanskega zunanjega ministrstva končno priznal, da je v razbitini velika količina orožja od katerega je nekaj zelo nevarnega in predstavlja varnostno tveganje za reševalne ekipe. == Ozadje == Lusitanio in Mauretanio je za gradnjo naročila britanska pomorska družba [[Cunard Line]], ki se je takrat spopadala z močno konkurenco čezatlantskih ladij, zlasti nemških družb Norddeutscher Lloyd (NDL) in Hamburg America Line (HAPAG). Ti dve novi podjetji sta imeli večje in razkošnejše ladje od Cunarda in sta bolje napredovali z čezatlantsko službo pri priseljevanju izseljencev iz [[Evropa|Evrope]] v [[Združene države Amerike|Ameriko]]. Nemški [[SS Kaiser Wilhelm der Grosse]] je leta 1897 osvojil [[modri trak]], ki ga je prej imela Cunardova RMS Campania, preden je leta 1900 modri trak prevzela ladja HAPAG Deutschland. NDL je nagrado kmalu prejel leta 1903 z novim Kaiserjem Wilhelmom II in Kronprinzom Wilhelmom. Cunard je videl, da je število potnikov prizadeto zaradi tako imenovanih "oceanskih ladij razreda Kaiser". Ameriški milijonski poslovnež [[J.P. Morgan|J. P. Morgan]] se je odločil, da bo tekmoval v čezatlantskem ladijskem prometu, z ustanovitvijo novega podjetja International Mercantile Marine (IMM) in leta 1901 kupil britansko tovorno družbo Frederick Leyland & Co. in nadzorni delež v britanski pomorski družbi [[White Star Line]]. Leta 1902 so IMM, NDL in HAPAG sklenili "interesno skupnost", da bi določili cene in med njimi razdelili čezatlantsko trgovino. Partnerja sta pridobila tudi 51-odstotni delež v nizozemski družbi Holland America Line. IMM je ponudil nakup Cunarda, ki je bil skupaj s francoskim CGT zdaj njegov glavni tekmec. Soočen z bližajočim se propadom družbe Cunard Line, se je tako predsednik Cunarda [[Lord Inverclyde]] obrnil na britansko vlado za pomoč. Ker je britanska vlada opazila, da je podjetje v resnih težavah in da ji grozi propad, se je odločila, da bo pomagala. S sporazumom, podpisanim junija 1903, je Cunard dobil posojilo v višini 2,6 milijona funtov za financiranje gradnje dveh ladij, odplačljivih v 20 letih po ugodni obrestni meri 2,75%.  Ladji bi prejeli letno operativno subvencijo v višini 75.000 GBP in poštno pogodbo v vrednosti 68.000 GBP.  V zameno bi bile ladji zgrajeni v skladu z zahtevami Admiralitete, tako da bi jih lahko uporabljali kot pomožne križarke v vojnem času. == Tehnični podatki == [[Slika:RMS Lusitania deck plans.jpg|levo|sličica|Načrt Lusitanie in njenih zgornih palub.]] Konstruktor ladje je bil [[Leonard Peskett]], ladjo pa je zgradila ladjedelnica John Brown & Company na Škotskem. Leta 1902 je Peskett izdelal velik model predlagane ladje, ki jo je prikazal s tremi dimniki. Četrti zadnji dimnik je bil dodan leta 1904, saj je bilo potrebno namestiti dodaten dimnik za ogrevanje in prezračevanje luksuza. Prvotni načrt je zahteval tri propelerje, vendar je bil ta spremenjen v štiri, ker se je zdelo, da potrebne moči ni mogoče prenesti skozi samo tri propelerje. Admiraliteta je zahtevala, da so vsi stroji v podpalubju pod vodno črto, saj so bili tako varni pred udari [[Strela|strel]]. Lusitania je bila dolga 240 metrov, široka 26 metrov in izpodrivala je več, kot  44. 000 ton. Imela je štiri propelerje in je plula s hitrostjo do 26 vozlov. V času končanih del je bila za kratek čas največja ladja na svetu, ki je bila kdajkoli zgrajena. Bila je 21 metrov daljša, hitrejša dobra dva vozla in imela večjo zmogljivost najsodobnejše nemške ladje Kronprinzessein Cecillie. Prenočišča za potnike so bila za 50 % večja od vseh drugih ladij, saj je zagotavljala zmogljivost 552 potnikov v prvem razredu, 460 v drugem razredu in 1.186 v tretjem razredu. Na palubi je bilo lahko do 69 članov posadke, 369 strojnikov in kurjačev ter 389 stevardesov. Tako kot njena sestrka ladja Mauretania, je imela tudi Lusitania brezžični telegraf, električno razsvetljavo, električna dvigala, razkošno notranjost in zgodnjo obilko klimatizacije. == Notranjost == [[Slika:Lustiania 1st Class Dining Saloon Artistic Conception.jpg|levo|sličica|Jedilnica prvega razreda sredi stopnišča pod stekleno kupolo na Lusitaniji.]] V času močne konkurence za čezatlantske plovbe, sta Lusitania in Mauretania spadali med najbolj luksuzne, prostorne in udobnejše ladje na svetu. Škotski arhitekt [[James Miller]] je bil izbran za oblikovanje notranjosti Lusitanie, [[Harold Peto]] pa od Mauretanie. Miller se je odločil za izdelavo luksuznih sten z raznimi barvami pri izdelavi notranjosti, medtem ko je Peto veliko uporabljal lesene dele, zaradi česar je bil splošni vtis, ki ga je dala Lusitania, svetlejši od Mauretanie. Modeli na Lusitaniji so se izkazali za bolj priljubljene. Ladja za potnike je bila razporejena po šestih palubah; od zgornje palube do vodne črte so bili paluba čolnov, palubna promenada (paluba B), zaklonišče (paluba C), zgornja paluba (paluba D), glavna paluba (paluba E) in spodnja paluba F, pri čemer je bil vsakemu od treh razredov potnikov namenjen svoj prostor na ladji. Kot je bilo videti na krovu vseh potniških linijskih ladij, so bili potniki prvega, drugega in tretjega razreda strogo ločeni drug od drugega. Po prvotni konfiguraciji leta 1907 je bila ladja načrtovana za prevoz 2.198 potnikov in 827 članov posadke. Cunard Line se je ponašal z rekordom zadovoljstva potnikov. [[Slika:Lusitania 1st Class Reading & Writing Room.jpg|sličica|Pisarna in bralna soba prvega razreda na Lusitaniji.]] Prvi razred na Lusitaniji je bil v osrednjem delu ladje na petih zgornjih palubah, večinoma med prvim in četrtim dimnikom. Skupaj z drugimi linijskimi ladjami, je bila tudi notranjost prvega razreda na Lusitaniji okrašena z melango zgodovinskih slogov. Ladijske restavracije prvega razreda so bile največje od ladijskih javnih prostorov; razporejene so bile v središču stopnišča prvega razreda pod veliko stekleno kupolo, okrašeno z freskami iz slogov Françoisa Boucherja, ki je bila elegantno realizirana v neoklasičnem slogu Luisa XVI. Stene so bile pobarvane z belimi in pozlačenimi izrezljanimi ploščami iz mahagonija, s korintskimi okrašenimi stebri, ki so bili potrebni za podporo nadstropja. Prvorazredne kabine so bile okrašene v gruzijskem slogu z vloženimi ploščami iz mahagonija, ki obdajajo nežno zeleno preprogo z rumenim cvetličnim vzorcem. Vsi drugi javni prostori prvega razreda so bili nameščeni na palubi čolnov in so imeli sobo za bivanje, branje, pisanje, kadilnico in kavarno, ki je bila zadnja novost na ladji, ki jo je družba Cunard Line namestila, da bi bila ob lepem in toplem vremenu odprta. Ker je ladja plula več ali manj samo čez Atlantik, je bil ta dodatek, zaradi slabega vremena na Atlantiku, le redko kdaj uporabljen. Drugi razred na Lusitaniji se je nahajal večinoma na krmi, za stranskim jamborjem. Javne sobe drugega razreda so bile nameščene na predelnih odsekih palube čolnov in sprehajališč, ki so bili nameščeni na ločenem delu nadgradnje na krmi prvorazrednih potniških prostorov.  Oblikovalsko delo je izdelal Robert Whyte, ki je bil arhitekt, zaposlen pri ladjedelnic John Brown. Čeprav je bila manjša in bolj gladka, je  oblikovanje jedilnice odražal dizajn prvega razreda, le eno nadstropje jedilnice je bilo pod stropom z manjšo kupolo in balkonom. Stene so bile obložene z okrašenimi stebri, vse v beli barvi.  Kot je bilo razvidno iz prvega razreda, je bila jedilnica postavljena na nižjem nivoju ladje. Prostori za kajenje so zasedle kabine in drugorazredne promenadne palube s kabinami na palubi čolnov. Tretji razred na Lusitaniji je bil pohvaljen zaradi izboljšanja pogojev potovanja, ki jih je zagotavljal potnikom izseljencem, in so se izkazali kot zelo priljubljena ladja za priseljence. V dneh pred Lusitanio in še vedno v letih, ko je bila Lusitania v službi, je bila namestitev v tretjem razredu sestavljena iz velikih odprtih prostorov, kjer bi si na stotine ljudi delilo zasebne in javne prostore, ki so bili pogosto sestavljeni iz manjšega dela odprtega krovnega prostora in nekaj miz, zgrajenih znotraj njihovih spalnih prostorov. Družba Cunard Line je tretji razred na ladji še bolj opremila, da bi bil čim bolj udoben in prijeten. == Gradnja ladje == [[Slika:Lusitania launch.jpg|levo|sličica|Lusitania med splovitvijo, 7. junija 1906.|238x238_pik]] Gradnja ladje se je začela 17. avgusta 1904 v ladjedelnici John Brown & Company na Škotskem. Za gradnjo tako velike ladje je bilo potrebno povečati ladjedelnico ter namestiti nove ladjedelniške opreme ter ostala orodja, mesto gradnje pa je bilo pripravljeno že 16. julija 1904. Gradnja ladje se je začela najprej na premcu in nadaljevala do krme, namesto, da bi začeli ladjo graditi od obeh koncev hkrati. Razlog za to je bil, ker načrti za krmo in motorje ob začetku gradnje še niso bili dokončani. Ladijski propelerji so bili nameščeni in ob tem obloženi z lesom, da bi jih tako zaščitili med splovitvijo. Trup je bil v ladjedelnici zgrajen v celoti medtem, ko je bila nadgradnja zgrajena le delno. Družba Cunard Line je ladjo v nasprotju z Mauretanio poimenovala »škotska ladja«. Končne podrobnosti obeh ladij so bile v obeh ladjedelnicah prepuščene projektantom, tako, da so se ladje razlikovale v podrobnostih izdelovanja trupa in končne strukture. Ladje je mogoče najlažje razlikovati na fotografijah po ravnih ventilatorjih, ki so se uporabljali na Lusitaniji, medtem, ko so tisti na Mauretaniji uporabljali bolj za običajni zaobljeni vrh. Mauretania je bila nekliko daljša, širša, večja in hitrejša, ker je imela nameščene dodatne turbine. Lusitania je bila splovljena 7. junija 1906 ob 12:30, osem tednov pozneje zaradi delavskih stavk. Pred splovitvijo so na ladjo že namestili propelerje, toda pri poznejših splovitvah so propelerje namestili po splovitvi, saj bi se lahko med splovitvijo propelerji poškodovali. Med splovitvijo je bila ladja krščena. Po splovitvi je bila ladja odvlečena v suhi dok kjer so odstranili obložen les s propelerjev in pobarvali ladijski trup. Po izpustitvi iz suhega doka so na ladjo namestili še preostalo nadgradnjo, jamborje in dimnike. V naslednjem letu so v ladjo vgradili še vso potrebno strojno in električno opremo ter opremo primerno za bivanje posadke in potnikov. Preizkušanje ladijskih motorjev je potekalo junija 1907, 27. julija pa je bila organizirana predhodna plovba na katero so bili povabljeni  gostje. Ladja je med križarjenjem dosegla hitrost do 25,6 vozlov (47,4 km /; 29,5 mph). 29. julija so gostje odšli in začeli so se trije dnevi dodatnega testiranja. Ladja je štirikrat plula od Corsewall, Škotske do Longship off Cornwall s 23 in 25 vozli. Med testiranjem so ladijski motorji delali neprijetne vibracije, razlog zato pa je bil vrtenje zunanjih propelerjev in notranjih, kar je zadevo poslabšalo. Lusitania je tako pred vstopom v službo opravila dodatne preglede, ki so preprečili vibracije. 26. avgusta 1907 je ladja začela s svojo kariero. == Kariera == [[Slika:Lusitania arriving in New York 4.jpg|sličica|289x289px|Lusitania prvič priplula v New York, 13. septembra 1907. ]] Lusitaniji je na začetku poveljeval kapitan James Watt. V nedeljo 7. septembra 1907 je ladja ob 16:30 izplula iz [[Liverpool|Liverpoola]] na svojo krstno plovbo čez [[Atlantski ocean|Atlantik]] v [[New York]]. Lusitania je bila tedaj največja potniška prekooceanska ladja na svetu, vse do prihoda njene sestrske ladje Mauretania, novembra istega leta. Po izplutju iz Liverpoola se je ladja ustavila še v Queenstownu (danes Cork) na [[Irska|Irskem]]. Okoli 2.200 ljudi si je v nedeljo zvečer v Queenstownu, ogledalo njeno izplutje na svojo krstno plovbo v New York. Naslednje jutro je Lusitania priplula v kraj Roche"s Point blizu Queenstowna, kjer je ostala zasidrana do popoldneva. K ladji je prispela Cunardova RMS Lucania, iz katere se je na Lusitanio vkrcalo še dodatnih 120 potnikov. Ob 12:10 je nato Lusitania izplula ter se odpravila na prvo plovbo čez Atlantik proti ZDA. V New York je priplula 13. septembra 1907 ob 9:05. Na njenem newyorškem pomolu št. 54 se je zbralo na tisoče ljudi. Vse New Yorške policije so bile poklicane na nadzor nad množico. Med tednom bivanja v pristanišču je bila ladja na voljo za ogled. V soboto 21. septembra je ob 15:00 ladja odplula na svojo prvo povratno plovbo čez Atlantik in priplula v Queenstown ob 16:00 27. septembra ter 12 ur pozneje prispela v Liverpool. Povratna pot je trajala 5 dni 4 ure in 19 minut, ki se je zavlekla zaradi [[Megla|megle]]. [[Slika:Lusitania unloading mail Bain.jpg|levo|sličica|Iztovarjanje božične pošte z Lusitanie, ki je prispela za [[Božič]].|236x236_pik]] Na naslednji plovbi v boljšem vremenu je Lusitania priplula v Sandy Hook, 11. oktobra 1907 in osvojila [[modri trak]]. Prispela je v štirih dneh, 19 urah in 53 minutah. Novembra 1907 je Lusitania iz ZDA v Anglijo pripeljala 20 ton [[Zlato|zlata]], vrednega 2,5 milijona funtov kar do danes velja za največjo količino zlata, ki jo je katera koli ladja prevažala. Decembra 1907 je ladjo prehitela Mauretania, ki je osvojila modri trak na svoji prvi povratni plovbi čez Atlantik. Februarja 1909 je Lusitania poskušala pripluti v pristanišče v Queenstownu vendar se je zaradi slabega vremena morala zasidrati pred obalo na odprtem morju. Med [[Nevihta|nevihto]] se je sidro na desni strani, ki je takrat stalo 600 funtov, odlomilo in padlo na dno, po koncu nevihte pa je bilo potrebno zamenjati sidro, da bi ladja lahko nadaljevala svoje potovanje. Aprila 1909 so Lusitaniji zamenjali nove propelerje zaradi česar se je njena hitrost nekoliko izboljšala. V začetku avgusta 1909 je ponovno osvojila modri trak, ko je v ZDA priplula v 4 dneh, 11 urah in 42 minutah. Rekord je držala vse do konca septembra istega leta, ko jo je znova prehitela Mauretania in znova osvojila modri trak ter hitrostni rekord držala vse do leta 1929, ko jo je prehitel nemški [[SS Bremen (1928)|SS Bremen]].[[Slika:Lot-10973-2 (30290011526).jpg|sličica|300x300_pik|Lusitania med prihodom do svojega newyorškega pomola, novembra 1908.]] Od konca septembra do začetka oktobra 1909 je Lusitania skupaj z drugimi ladjami sodelovala na praznovanju Hudson-Fulton v New York. Praznovanje je prikazovalo predvsem prikaz različnih načinov prevoza, ki so takrat obstajali, Lusitania pa je predstavljala najnovejši napredek v tehnologiji parnikov. Najnovejši način potovanja je bilo [[letalo]] zato so bila pripeljanja tudi letala, ki so letela nad Lusitanio in posnela veliko slik. Te slike obstajajo še danes. 10. januarja 1910 je bila Lusitania na poti iz Liverpoola v New York, ko je dva dni po izplutju iz Liverpoola, naletela na velik morski val, visok 23 metrov. Ladja je imela trup narejen tako, da se je lahko zlahka prebijala skozi valove, vendar je močan [[veter]] val potisnil vanjo tako močno, da se je val dvignil čez palubo Lusitanie in zadel ladijski most na palubi čolnov. Posledično je bila paluba poškodovana, okna na ladijskem mostu so bila razbita, ladijski most pa je bil nagnjen ob stran za nekaj centimetrov. Kljub temu je Lusitania nadaljevala pot, vendar je v New York prispela nekaj ur pozneje, veliko njenih potnikov pa je bilo takrat zaskrbljenih.  Decembra 1911 je Lusitania opravila posebno božično potovanje in s tem nadomestila Mauretanio, ki je utrpela škodo zaradi trka ob pomol in bila zato na manjšem popravilu. Po [[Potop ladje RMS Titanic|potopu Titanica]] leta 1912 so Lusitaniji dodali več reševalnih čolnov, saj jih predtem ni imela dovolj za vse ljudi na krovu. Junija 1912 so se na ladji začele pojavljati številne težave z revolucionarnimi turbinskimi motorji, zaradi česar jo je družba Cunard Line sredi oktobra umaknila iz čezatlantske službe in jo dala na popravilo, v službo pa se je vrnila 13. decembra istega leta. 30. decembra 1912 je ladijski turbinski stroj na Lusitaniji doživel hudo okvaro po manjšem trčenju v pristanišču v Fishguardu, Wales, zaradi česar je bilo potrebno ponovno veliko popravilo. Odplula je v ladjedelnico John Brown & Company, kjer so bila na ladji opravljena obsežna popravila, v čezatlanstko službo pa se je vrnila šele konec avgusta 1913. V naslednjem letu je nadaljevala svoja čezatlantska potovanja vse do konca julija 1914, ko je izbruhnil začetek [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]].  === Prva svetovna vojna === 28. julija 1914 se je začela [[prva svetovna vojna]]. 4. avgusta 1914, na dan, ko sta [[Velika Britanija]] in [[Francija]] napovedali vojno [[Nemčija|Nemčiji]] potem, ko je ta napovedala vojno [[Belgija|Belgiji]], je Lusitania izplula iz New Yorka ter se vrnila nazaj v Anglijo. Po vrnitvi je Admiraliteta ramišljala, da bi Lusitanio skupaj z Mauretanio in [[RMS Aquitania|RMS Aquitanio]] uporabila za prevoz vojaških enot, vendar so se zaradi velike porabe [[Premog|premoga]] izkazale za neuporabne in so se zato vrnile nazaj v čezatlantsko službo. Potem, ko sta kmalu Mauretania in Aquitania ostali zasidrani v Liverpoolu zaradi pomanjkanja potnikov, je Lusitania ostala na svoji redni plovbi med Liverpoolom in New Yorkom, vendar so bili ob tem sprejeti številni varnostni ukrepi. Ena od teh je vključevala, da je družba Cunard Line zaprla kotlovnico št. 4 na ladji, da bi tako varčevala gorivo in premog ter zmanjšala stroške obratovanja. Čeprav je bila Lusitania za približno 10 vozlov hitrejša od nemških podmornic, se je ob zaprtju kotlovnice št. 4 hitrost ladje zmanjšala iz 26 na 21 vozlov (39 km / h; 24 mph). Klub temu je Lusitania ostala najhitrejša ladja v Atlantiku. Ime na ladji na premcu in krmi je bilo prebarvano iz svetlejše v temnejšo barvo, dimniki so bili pobarvani v črno-sivo barvo, določeni deli nadgradnje pa so bili potemnjeni, da bi bila ladja težje opažena iz strani in iz zraka. S tem so ladji nameravali zagotoviti boljšo varnost. Lusitanio je Admiraliteta uvrstila na uradni seznam AMC. Njena tajna naloga je bila prevažanje vojaškega materiala, vključno z strelivom in [[Orožje|orožjem]] ter izogibanje nemških podmornic. Leta 1914 je bila Lusitania uvrščena, kot ladja v reviji Jane s All the World s Boight Ships. === 1915 === [[Slika:Lusitania warning.jpg|sličica|Uradno opozorilo nemškega cesarskega veleposlaništva o potovanju z Lusitanio. ]] Januarja 1915 se je na morju začela pojavljati nova grožnja: U-podmornice. Sprva so jih Nemci uporabljali za napad na mornarska plovila, nekaj, kar so dosegli le občasno, včasih pa s spektakularnim uspehom. Nato so U-podmornice začele napadati  trgovska plovila. Nemška vlada se je v obupu, da bi izkoristila prednost Atlantika, odločila, da bo okrepila svojo podmorniško kampanjo, saj so Britanci novembra 1914 razglasili [[Severno morje]] za vojno območje. Nemčija je 4. februarja 1915 razglasila [[Britansko otočje]] in morje okrog Britanskega otočja za vojno območje: od 18. februarja so nemške podmornice na tem območju torpedirale britanske ladje brez opozoril. To ni bilo povsem neomejeno podmorniško bojevanje, saj bi si prizadevali preprečiti potopitev nevtralnih ladij. Ko je bilo potopljenih vse več ladij, je postala velika skrb za varnost Lusitanie in drugih velikih angleških ladij. V začetku februarja 1915, ko je Lusitania plula ob irski obali je njen kapitan Daniel Dow dvignil na ladijske jamborje ameriško zastavo, saj se je močno bal napada na svojo ladjo, med potovanji pa je skozi delal načrte za evakuacijo v primeru napada. Čeprav je bila Lusitania potniška ladja, je bila Nemcem zaželena tarča. 1. marca 1915 je pred pristanišče v Liverpolu prispela nemška podmornica U-27, saj je njen poveljnik verjel, da bo Lusitania v Liverpool prispela 4. marca in se odločil, da jo bo ob prihodu napadel. Vendar je podmornica pred Liverpoolom čakala vse do 5. marca popoldne, ladje pa ni bilo nikjer. Zaradi tega se je njen poveljnik udal in se odločil, da se vrnejo domov, podmornica U-27 pa je nato zapustila [[Irsko morje]]. Lusitania se je v Liverpool vrnila 6. marca 1915. Admiraliteta je izdala posebna navodila, kako se izogniti U-podmornicam. Vodja Admiralitete Henry Oliver je ukazal naj HMS Louis in HMS Laverock ob naslednji plovbi pospremita Lusitanio do Atlantika.  Kapitanu Dowu so poslali nekaj sporočil, da bi se lažje odločil, kako najbolje zaščititi svojo ladjo pred podmornicami, zdelo pa se tudi, da so bili njeni dimniki res pobarvani v temno sivo, da bi jo naredili manj vidne za sovražne podmornice. Očitno ni bilo upanja, da bi prikrili njeno identiteto, saj je bil njen profil tako znan, prav tako pa ni bilo nobenega poskusa, da bi na premcu prekrili ime ladje. Kapitan Dow, ki je očitno trpel zaradi stresa zaradi svoje ladje v vojnem območju in je po znanem prepiru z »lažno zastavo« zapustil ladjo; Družba Cunard Line je pozneje razložila, da je "utrujen in resnično bolan". Nadomestil ga je kapitan [[William Thomas Turner]], ki je v letih pred vojno poveljeval na Lusitaniji, Mauretaniji in Aquitaniji [[Slika:Last photo of Lusitania May 1 1915 (cropped).jpg|sličica|288x288_pik|Lusitania zapušča New York 1. maja 1915. To je bila njena zadnja posneta fotografija.]] Lusitania je 17. aprila 1915 na 201. čezatlantski plovbi izplula iz Liverpoola in 24. aprila priplula v New York. Skupina nemško ameriškega veleposlaništva, ki se je poskušala izogniti polemiki, če bi Lusitanio napadla nemška podmornica, se je s predstavniki nemškega veleposlaništva pogovarjala o svojih pomislekih. Veleposlaništvo se je odločilo, da bo pred naslednjo plovbo potnike opozorilo naj ne potujejo na Lusitaniji. Cesarsko nemško veleposlaništvo je v 50 ameriških časopisih postavilo opozorilni oglas, vključno s tistim v New Yorku:<blockquote>OPOZORILO! POTNIKI, ki nameravajo začeti potovanje čez Atlantik opozarjamo, da med Nemčijo in njenimi zavezniki ter Veliko Britanijo in njenimi zavezniki obstaja vojno stanje; območje vojne vključuje vode, ki mejijo na britanske otoke. Plovila, ki plujejo pod zastavo Velike Britanije ali katerega od njihovih zaveznikov, lahko v skladu z obvestilom nemške vlade, U-podmornice ta plovila v teh vodah napadejo in potopijo. Zato potniki, ki plujejo v vojnem območju na ladjah Velike Britanije ali njihovih zaveznikov, to storijo na lastno odgovornost. IMPERIJSKA NEMŠKA EMBASIJA Washington D.C., 22. april 1915 </blockquote>To opozorilo je bilo natisnjeno na oglasu za povratno plovbo Lusitanie. Opozorilo je povzročilo vznemirjanje v tisku in zaskrbelo nekatere potnike in posadko ladje<ref>{{Navedi knjigo|title=Dead Wake|last=|first=|publisher=|year=2015|isbn=|location=New York|page=2|cobiss=}}</ref>. Kapitan Turner je poskušal pomiriti potnike z obrazložitvijo, da je hitrost ladje varna pred napadom podmornice. Lusitania je [[1. maj|1. maja]] [[1915]] ob 12:20 izplula iz New Yorka na svojo 202 plovbo čez Atlantik v New York. Nekaj ur po odhdou ladje je sobotna večerna izdaja Washington Times na svoji naslovnici objavila dva članka, oba pa sta se nanašala na ta opozorila<ref>{{Navedi novice|title=Articles referring to the German embassy warnings|date=1. maja 1915|url=http://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn84026749/1915-05-01/ed-1/seq-1/#words=warned+German+EMBASSY+Warns+warnings+embassy+GERMAN+Embassy+Warned+warning}}</ref>. === Potopitev === {{Seealso|Potop ladje RMS Lusitania}} [[Slika:Bundesarchiv DVM 10 Bild-23-61-17, Untergang der "Lusitania".jpg|sličica|Prizori potapljanja Lusitanie v ilustraciji.|257x257_pik]] [[7. maj|7. maja]] [[1915]] se je Lusitania bližala koncu svoje 202 plovbe čez Atlantik iz New Yorka v Liverpool, kamor je nameravala pripluti 7. maja pozno popoldne. Na krovu je bilo 1.266 potnikov in 696 članov posadke, skupaj 1.962 ljudi. Ladja je plula vzporedno ob južni obali [[Irska|Irske]] in bila je oddaljena 11 milj (18 km) od svetilnika na polotoku [[Old Head of Kinsale]], kjer jo je ob 14:10 torpedirala nemška podmornica U-20. Kapitan podmornice [[Walther Schwieger]] je dal ukaz za izstrelitev enega [[Torpedo|torpeda]], ki je Lusitanio zadel na desnem boku pod vodno gladino tik za ladijskim mostom. Nekaj sekund pozneje je v trupu ladje, kjer jo je zadel torpedo, eksplodirala še ena močna eksplozija in ladja se je začela še hitreje potapljati, z manjšim nagibom, ki se je nagnil na desno stran. Skoraj takoj po torpediranju je kapitan Turner ukazal ladjo usmeriti proti irski obali, vendar je to kmalu opustil potem, ko je opazil, da je ladja zaradi hitrega vdiranja vode in naraščajočega nagiba plula prepočasi. Ukazano je bilo, da se vsi motorji ustavijo, vendar ta ukaz ni bil uresničen, ker je ob eksploziji iz kotlovnic všel parni tlak. Ko je postalo jasno, da ni več nobene možnosti rešiti in popolnoma ustaviti ladjo, je kapitan Turner ukazal vsem, da naj takoj zapustijo ladjo. Radijski operater je takoj po torpediranju začel pošiljati SOS signale, medtem, ko je posadka malo pred 14:20 začela polniti reševalne čolne s potniki vendar je bilo zaradi ladijskega nagiba in hitrega potapljanja ladje, premalo časa, da bi spustili vse čolne. Od 48 reševalnih čolnov jih je bilo v vodo uspešno spuščenih le 6 čolnov. Osemnajst minut po torpediranju je krma s propelerji gledala ven iz vode, ko je premec potonil in zaradi plitve vode udaril v morsko dno, zaradi česar so se ob eksploziji vseh kotlov zrušili vsi štirje ladijski dimniki. Po zrušiti dimnikov se je potopila še krma. Ob 14:28 je Lusitania dokončno potonila pod valovi [[Keltsko morje|Keltskega morja]]. Tako, kot pri [[Potop ladje RMS Titanic|potopu]] [[RMS Titanic|Titanica]], je tudi pri potopu Lusitanie večina ljudi, ki so po potopu ostali v hladni vodi, zaradi nizke temperature vode 11 °C, padla v nezavest in utonila. Podmornica U-20 se po potopu ni zadrževala na območju napada, ampak je nadaljevala pot v [[Kiel]]. V urah po potopu so irski reševalci in irski ribiči, ki so slišali klice v sili z Lusitanie, rešili 768 ljudi, trije moški pa so pozneje umrli zaradi poškodb, ki so jih utrpeli med potopom. Preživelo je 765 ljudi, medtem, ko je v potopu umrlo 1,198 ljudi. Britanski potniški prekooceanski parnik HMS Juno se je odzval na klice v sili z Lusitanie in je preživele odpeljal v pristanišče v Queenstownu (danes [[Cork]]). Že naslednje jutro so se po svetu razširile novice o nesreči. Medtem, ko je v potopu umrlo veliko Britancev in Kanadžanov, je v potopu umrlo tudi 128 američanov. Med njimi so bili pisatelj in založnik [[Elbert Hubbard]], gledališki producent [[Charles Frohman]], večmilijonarski poslovnež [[Alfred Gwyne Vanderbilt]] in predsednik ladjedelnice [[Newport News Shipbuilding]] Alberd L. Hopkins<ref>{{Navedi novice|title=PFOP: Lusitania sinking claimed life of famed local Elbert Hubbard|date=3. maja 2015|url=http://www.pantagraph.com/news/pfop-lusitania-sinking-claimed-life-of-famed-local-elbert-hubbard/article_1ffe7561-ffcb-5608-900d-6c9fae3f5371.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20180114183740/http://www.pantagraph.com/news/pfop-lusitania-sinking-claimed-life-of-famed-local-elbert-hubbard/article_1ffe7561-ffcb-5608-900d-6c9fae3f5371.html|archive-date=2018-01-14|access-date=2020-08-03|url-status=dead}}</ref>. Po zdajšnjih podatkih ni bilo med rešenimi in žrtvami nobenih slovencev. <br /> == Dogodki po potopitvi == [[Slika:19150508 Lusitania Sunk By a Submarine - The New York Times.png|sličica|New York Times je v objavi prvega članka 8. maja 1915 izrazil takojšnjo resnost posledic. ]] Potopitev je povzročila mednarodno zaskrbljenost, zlasti v Veliki Britaniji in Britanskem cesarstvu, pa tudi v Združenih državah Amerike, saj je 128 od 139 ameriških državljanov na ladji izgubilo življenje. 8. maja je dr. Bernhard Dernburg, nemški tiskovni predstavnik in nekdanji nemški kolonialni sekretar, objavil izjavo, v kateri je dejal, da je Lusitania "prevažala veliko količino orožja" in tudi zato, ker je "klasificirana kot pomožni križar", Nemčija je imela pravico, da jo napade in potopi ne glede na potnike na krovu. Dernburg je zahteval opozorila, ki jih je nemško veleposlaništvo izreklo pred odprtjem plus zemljevid z dne 18. februarja, v kateri je razglasil obstoj "vojnih območij", Nemčijo pa razbremenil na kakršne koli odgovornosti za smrt ameriških državljanov na krovu. Omenil je strelivo in vojaško blago, ki je bilo prijavljeno na manifestu Lusitanie, in dejal, da je "ta plovila" mogoče zasesti in uničiti po haških pravilih. Lusitania je bila dejansko uradno navedena kot pomožna vojna ladja, njen tovor pa je vključeval približno 4.200.000 nabojev pušk, 1.250 nabojev v prazno in 18 primerov neeksplozivnih varovalk, kar je bilo v njej odkrito našteto tovorni manifest. Dan po potopu je The New York Times objavil vse podrobnosti o vojaškem tovoru ladje. Pomočnik vodje družbe Cunard, Herman Winter je zanikal obtožbo, da je prevažala strelivo, vendar je priznal, da je prevažala strelivo z majhnim orožjem. Dejstvo, da je Lusitania prevažala granate, moldove, kartuše in mitraljez, britanska javnost takrat ni vedela za to. <ref>{{Navedi knjigo|title=Dead Wake: The Last Crossing of the Lusitania|last=|first=|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=|url=https://books.google.com/?id=MTlOBQAAQBAJ&printsec=frontcover&dq=Dead+Wake:+The+Last+Crossing+of+the+Lusitania#v=onepage&q=explosives&f=false}}</ref>Predsednik [[Woodrow Wilson]] ni hotel takoj razglasiti vojne. V tednih po potopu je bilo o ameriški vladi vroče razpravljati o tej zadevi, med ZDA in nemško vlado pa so si izmenjali korespondenco. Nemški zunanji minister Von Jagow je še naprej trdil, da je bila Lusitania legitimna vojaška tarča, saj je bila navedena kot oborožena trgovska križarka, ki ji je bilo ukazano naj se izogibaU-podmornicam. Von Jagow je nadalje trdil, da je Lusitania na prejšnjih potovanjih prevažala strelivo in zavezniške čete. Wilson je še naprej vztrajal, da se mora nemška vlada opravičila za potop, odškodnino ameriškim žrtvam in obljubila, da se bo v prihodnje izognila kakršnemu koli podobnemu dogajanju. Britanci so nad Wilsonom bili razočarani zaradi njegovega neuspeha v drastičnejših akcijah. Državni sekretar William Jennings Bryan je predsedniku Wilsonu svetoval, da "bi bilo treba ladjam, ki prevažajo krijumčarenje, prepovedati prevoz potnikov in Wilson je vodil ZDA v vojno. V nemški odločbi z dne 9. septembra 1915 je bilo določeno, da so napadi dovoljeni samo na ladje, ki so dokončno britanske, nevtralne ladje pa bi se morale obravnavati po pravilih zakona o nagradni igri in da napadi na linijske potniške plovbe sploh niso dovoljeni. Obkrožena je izmišljena zgodba, da so v nekaterih regijah Nemčije šolarji dobili praznik, da bi proslavili potopitev Lusitanie. Ta trditev je bila tako učinkovita, da jo je ameriški veleposlanik v Nemčiji James W. Gerard znova pripovedoval v svojem memoarju o svojem času v Nemčiji Face to Face with Kaiserism (1918), čeprav brez utemeljitve njegove veljavnosti. Skoraj dve leti pozneje, januarja 1917, je nemška vlada napovedala, da bo ponovno vodila popolno neomejeno vojno podmornice. To je skupaj s telegramom Zimmermann potisnilo ameriško javno mnenje nad prelomno točko in 6. aprila 1917 je kongres Združenih držav zahteve predsednika Wilsona sklenil, da Nemčiji razglasi vojno. == Razbitina == Razbitina Lusitanie leži na globini 93 m in 11 milj (18 km) južno od polotoka [[Old Head of Kinsale]]. Razbitino je 6. oktobra 1935 odkrila posadka reševalnega parnika Orphir. Ladja leži na svojem desnem boku in skriva luknjo udarca s torpedom. Razbitina se je zaradi sile s katero je premec udaril v dno, skupaj s silami zimskih plimovanj in korozije močno podrla, razpadla in obrnila na desno stran. Premec ima »nenavadno ukrivljenost«, ki je lahko povezana s pomanjkanjem trdnosti zaradi izgube nadgradnje in dimnikov. Nadgradnja je najvidnejši del razbitine, ki je najbolj uničen. Leta 1967 je bila razbitina Lusitanie prodana nekdanjemu potapljaču ameriške mornarice Johnny Lightu za 1000 funtov. Leto pozneje je Gregg Bemiss postal solastnik razbitine do leta 1982, ko je razbitino prodal svojim pomočnikom, ki so postali popolni lastnik razbitine. Leta 1982 je podjetje Oceaneering International od štirih ladijskih propelerjev odstranilo tri, le manjšega desnega propelerja na desnem boku ni bilo mogoče odstraniti, ker je močno zakopan v pesku. Istega leta se je na razbitino odpravila dodatna odprava, ki je v podpalubju potopljene ladje našla veliko količino orožja od katerih je nekaj zelo nevarnega in predstavlja tveganje za reševalne ekpie. Decembra 2008 je potapljaška skupina, ki jo je vodil Gregg Bemiss, ocenila, da je bilo na ladji v času potopitve še štiri milijone nabojev streliva. Potapljaška ekipa Cork Sub Aqua Club pa je med poznejšo odpravo v razbitini na premcu našla veliko škatlo pušk in strelnih nabojev. Najdbo je ekipa fotografirala, vendar so jo pod pogoji dovoljenja pustili na razbitini tam kjer so jo našli. Septembra 2008 je potapljač Eoin McGarry iz razbitine izvlekel 303 kartuše, za katere je znano, da jih uporablja britanska vojska. Julija 2016 je dodatna odprava iz razbitine povlekla ladijski telegraf, vendar ga je med potjo na površje izgubila, ko jim je telegraf padel nazaj na morsko dno. To je povzročilo veliko polemiko, ker odprave ni nadzoroval nihče z arheološkim strokovnim znanjem in ker naj bi telegraf imel namige o potopu ladje. Številni potapljači, ki so med odpravami poskušali vstopiti v notranjost razbitine, so se huje poškodovali. Težave pri vstopanju v razbitino jim predstavljajo ribiške mreže, ki visijo in ležijo na razbitini, nestabilnost razbitine in veliki prahovi peska v podpalubju, ki povzročajo slabo vidljivost.   Čeprav razbitina leži v dovolj plitvi vodi, da jo lahko obiskujejo potapljači, so nadaljnje odprave ugotovile, da je razbitina Lusitanie v primerjavi z razbitino [[RMS Titanic|Titanica]] in razbitino ladje [[HMHS Britannic|Britannic]], v precej slabšem stanju, predvsem zaradi prisotnosti ribiških mrež, ki ležijo na razbitini. Posledično je razbitina nestabilna in se lahko v nekem trenutku popolnoma zruši. Ladijski trup je na nekaterih delih že začel razpadati. Nedavno so bili objavljeni akademski komentarji, ki iščejo rešitve glede lastništva in preprečevanje nadaljnjega poslabšanja razbitine.     == Sklici == <references /> ==  Viri == * https://www.britannica.com/topic/Lusitania-British-ship * http://coastmonkey.ie/rms-lusitania/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191211001717/http://coastmonkey.ie/rms-lusitania/ |date=2019-12-11 }} * https://allthatsinteresting.com/rms-lusitania-sinking * http://mentalfloss.com/article/533739/facts-about-rms-lusitania * https://www.history.com/news/the-sinking-of-rms-lusitania-100-years-ago * https://www.irishtimes.com/news/ireland/irish-news/man-airlifted-to-hospital-after-diving-on-lusitania-wreck-1.3980739 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Potniške ladje]] [[Kategorija:Britanske ladje]] [[Kategorija:Ladijske razbitine v Keltskem morju]] qd0x8j46g8i39x8gcc4ofb9k10wdaxh 0 478104 6766524 6749402 2026-10-18T00:27:07Z SirFranzPaul 189873 Avstrijsko cesarstvo je nastalo leta 1804, Avstro-Ogrska pa leta 1867, tj. dolgo po izumrtju Sečev. 6766524 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina|coat of arms=Balogh_nembeli_Széchy.jpg|caption=|predikat=gornjelendavski (de Felsőlindva) / de Rimaszécs|country=[[Slika:Coat of Arms of Hungary.svg|20px]] [[Madžarska]] <br /> [[Slika:Holy roman flag1806.png|30px]] [[Sveto rimsko cesarstvo]]|titles=* Grof Széchy de Rimaszécs|founder=Ivánka|final ruler=István (Felsőlindva veja)<br />Péter (Rimaszécs veja)|origin=[[Slika:Coat of Arms of Hungary.svg|20px]] [[Madžarska]] <br />|dissolution=1535 (Felsőlindva veja)<br /> 1684 (Rimaszécs veja)|founding year=13. stoletje|}} '''Rodbina Széchy''' ''(madž. Széchy, Széchi, Szécsi)'' znana tudi pod slovenskim imenom '''Seči''' je bila starodavna ogrska plemiška rodbina na območju današnjega [[Prekmurje|Prekmurja]] in ena najpomembnejših madžarskih plemiških družin srednjega in začetka novega veka, čigar predstavniki so med 13. in 16. stoletjem opravljali ugledne državne in dvorne funkcije. Družina se je delila na dve veji - na gornjelendavsko (Széchy de Felsőlindva) in slovaško (Széchy de Rimaszécs). == Zgodovina == Družina Széchy izvira iz rodu (lat. genus) Balogh, katerega prednik je bil nemški vitez Altmann von Friedberg, ki se je okoli leta 1046 naselil na območju madžarskega kraljestva. Bili so lastniki več gradov in obsežnih posestev, med drugim gradu [[Grad (grad)|Gornja Lendava]] (današnji Grad), [[Ruševine gradu Dobra na Gradiščanskem|gradu Dobra]] (današnji Neuhaus na Gradiščanskem) in drugih. == Gradovi v lasti družine == <gallery> Slika:GradGrad1.jpg|[[Grad (grad)|Grad Gornja Lendava]] (Slovenija) Slika:Neuhaus_am_Klausenbach_1639.jpg|[[Ruševine gradu Dobra na Gradiščanskem|Grad Dobra]] (Neuhaus na Gradiščanskem, Avstrija) </gallery> == Vidnejši predstavniki rodbine == * [[Nikolaj Széchy|Nikolaj Széchy]] (ok. 1320–1387) madžarski palatin (kraljevi namestnik), hrvaški in slavonski ban, veliki župan Železne županije in Bratislavske županije, kraljevi sodnik * [[Nikolaj II. Széchy|Nikolaj II. Széchy]] († po 1423) kraljevi zakladnik, veliki župan Železne in Zalske županije, gubernator dioceze Veszprem, kraljičin ključar, vitez zmajegeva reda * [[Franc Széchy|Franc Széchy]] (padel v bitki pri Nikopolju 28. septembra 1396) severinski ban, veliki župan županije Temes, kraljevi zakladnik * [[Dionizij Széchy|Dionizij Széchy]] (ok. 1410–1. februar 1465) prelat, kardinal, esztergomski nadškof, prvi madžarski primat == Viri == * [[Ivan Zelko]]: ''Zgodovina Prekmurja'', Pomurska založba, Murska Sobota, 1996. ISBN 86-7195-203-7 {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem]] [[Kategorija:Prekmurci]] 3gcbld4l2d1z1y2nmot4e9bl7ozf51f 0 479640 6766588 6701901 2026-10-18T10:27:42Z Erardo Galbi 166658 6766588 wikitext text/x-wiki {{Infopolje ozvezdje |name=Daljnogled |imagename=Telescopium |latinname=Telescopium |numbernearbystars=2 |month=avgust |latmin=[[Južni tečaj|90]] |latmax=[[40. severni vzporednik|40]] |bordering=* [[Oltar (ozvezdje)|Oltar]] * [[Južna krona]] * [[Indijanec (ozvezdje)|Indijanec]] * [[Mikroskop (ozvezdje)|Mikroskop]] (kot) * [[Pav (ozvezdje)|Pav]] * [[Strelec (ozvezdje)|Strelec]] |meteorshowers= |numbermessierobjects=0 |stardistancepc=5,93 |stardistancely=19,35 |neareststarname=[[Gliese 754]] starmagnitude=3,49 |brighteststarname=[[Alfa Daljnogleda|α Tel]] |numberbrightstars=0 |abbreviation=Tel |numberstarsplanets=0 |numberbfstars=13 |numbermainstars=2 |arearank=57. |areatotal=252 |quadrant=SQ4 |family=[[Družina La Caille|La Caille]] |dec={{DEC|−50}} |RA={{RA|19}} |symbolism=[[daljnogled]]/teleskop |genitive=Telescopii |notes= }} '''Daljnogled''', tudi '''Teleskop''', je malo [[ozvezdje]] na južni [[Nebesna krogla|nebesni polobli]], eno izmed dvanajstih ozvezdij, ki jih je v 18. stoletju poimenoval francoski [[astronom]] [[Nicolas-Louis de Lacaille]] in eno izmed več znanstvenih instrumentov. Daljnogled je bil kasneje po površini zelo zmanjšan, kar sta storila [[Francis Baily]] in [[Benjamin Apthorp Gould|Benjamin Gould]]. Najsvetlejša zvezda v ozvezdju je [[Alfa Daljnogleda]], modrobela [[podorjakinja]] z [[Navidezni sij|navidezno magnitudo]] 3,5, ki ji sledi oranžna orjakinja [[Zeta Daljnogleda]] z magnitudo 4,1. [[Eta Daljnogleda|Eta]] in [[PZ Daljnogleda]] sta dva mlada zvezdna sistema z [[Zvezdni disk|zvezdnimi diski]] in spremljevalko [[Rjava pritlikavka|rjavo pritlikavko]]. Daljnogled vsebuje dve nenavadni zvezdi z zelo malo vodika, ki sta morda produkt trčenja dveh [[Bela pritlikavka|belih pritlikavk]]: [[PV Daljnogleda]], znana tudi kot HD 168476, je vroča modra [[ekstremna helijeva zvezda]], medtem ko je [[RS Daljnogleda]] [[spremenljivka tipa R Severne krone]]. [[RR Daljnogleda]] je [[kataklizmična spremenljivka]], ki je leta 1948 z 6. magnitudo zasvetela kot [[nova]]. == Karakteristike == [[Slika:Constellation_Telescopium.jpg|levo|sličica|Ozvezdje Daljnogled, vidno s prostim očesom]] Majhno ozvezdje Daljnogled meji na severu na [[Strelec (ozvezdje)|Strelca]] in [[Južna krona|Južno krono]], na zahodu na [[Oltar (ozvezdje)|Oltar]], na jugu na [[Pav (ozvezdje)|Pava]], na vzhodu na [[Indijanec (ozvezdje)|Indijanca]], ima pa tudi skupen kot z [[Mikroskop (ozvezdje)|Mikroskopom]] na severovzhodu. Tričrkovno poimenovanje, ki ga je uvedla [[Mednarodna astronomska zveza]] leta 1922, je "Tel".{{Sfn|Russell|1922|p=469}} Uradne meje ozvezdja, ki jih je postavil [[Eugène Joseph Delporte|Eugène Delporte]] leta 1930, so definirane [[Štirikotnik|štirikotno]]. V [[Ekvatorski koordinatni sistem|ekvatorskem nebesnem sistemu]] so meje med [[Rektascenzija|rektascenzijama]] {{RA|18|09,1}} in {{RA|20|29,5}}, drugi dve meji pa sta med [[Deklinacija|deklinacijama]] −45,09° in −56,98°.{{Sfn|IAU, ''The Constellations'', Telescopium}} Celotno ozvezdje je vidno opazovalcev, ki so južneje od širine [[33. vzporednik severno|33°N]].{{Sfn|Ridpath, Constellations: Lacerta–Vulpecula}}{{Efn|Medtem ko deli ozvezdja tehnično vzidejo nad obzorje za opazovalce med 33°N in [[44. severni vzporednik|44°N]], so zvezde znotraj nekaj stopinj nad obzorjem medle in za razne namene neopazljive.{{sfn|Ridpath, Constellations: Lacerta–Vulpecula}}}} == Glej tudi == * [[Herschelov teleskop]] == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == '''Citati'''{{Sklici|30em}} '''Viri'''  {{refbegin|30em}} * {{navedi knjigo | last = Allen | first = Richard Hinckley | year = 1963 | origyear = 1899 | title = Star Names: Their Lore and Meaning | edition = reprint | publisher = Dover Publications | location = New York City | isbn = 978-0-486-21079-7 | url-access = registration | url = https://archive.org/details/starnamestheirlo00alle }} * {{navedi knjigo | last = Bagnall | first = Philip M. | title = The Star Atlas Companion: What You Need to Know about the Constellations | publisher = Springer | location = New York | year = 2012 | isbn = 978-1-4614-0830-7 }} * {{navedi knjigo | last = Bakich | first = Michael E. | year = 2010 | title = 1,001 Celestial Wonders to See Before You Die | publisher = Springer Science + Business Media | isbn = 978-1-4419-1777-5 }} * {{cite journal | last1=da Silva | first1=L. | last2=Girardi | first2=L. | last3=Pasquini | first3=L. | last4=Setiawan | first4=J. | last5=von der Lühe | first5=O. | last6=de Medeiros | first6=J. R. | last7=Hatzes | first7=A. | last8=Döllinger | first8=M. P. | last9=Weiss | first9=A. | title=Basic Physical Parameters of a Selected Sample of Evolved Stars | journal=[[Astronomy & Astrophysics]] | volume=458 | issue=2 | pages=609–23 |date=2006 | doi=10.1051/0004-6361:20065105 | bibcode=2006A&A...458..609D |arxiv = astro-ph/0608160 |ref={{sfnRef|da Silva et al. 2006}} }} * {{cite journal | last = Ellis | first = Edward | year = 1997 | title = Impressions of Cape skies – April 1995 | journal = Journal of the British Astronomical Association | volume = 107 | issue = 1 | pages = 31–33 | bibcode = 1997JBAA..107...31E }} * {{cite journal | last = Ferreira | first = Lucas | volume = 68 | issue = 4 | pages = 166–67 | date = 2009 | title = Deepsky Delights: Double Stars in Telescopium | journal= Monthly Notes of the Astronomical Society of Southern Africa | issn = 0024-8266 |bibcode = 2009MNSSA..68..166F }} * {{cite journal |author1=Galama, T. J. |author2=Vreeswijk, P.M. |author3=van Paradijs, J. |author4=Kouveliotou, C. |author5=Augusteijn, T. |author6=Böhnhardt, H. |author7=Brewer, J.P. |author8=Doublier, V. |author9=Gonzalez, J.-F. |author10=Leibundgut, B. |author11=Lidman, C. |author12=Hainaut, O.R. |author13=Patat, F. |author14=Heise, J. |author15=in't Zand, J. |author16=Hurley, K. |author17=Groot, P.J. |author18=Strom, R.G. |author19=Mazzali, P.A. |author20=Iwamoto, K. |author21=Nomoto, K. |author22=Umeda, H. |author23=Nakamura, T. |author24=Young, T. R. |author25=Suzuki, T. |author26=Shigeyama, T. |author27=Koshut, T. |author28=Kippen, M. |author29=Robinson, C. |author30=de Wildt, P. |author31=Wijers, R.A.M.J. |author32=Tanvir, N. |author33=Greiner, J. |author34=Pian, E. |author35=Palazzi, E. |author36=Frontera, F. |author37=Masetti, N. |author38=Nicastro, L. |author39=Feroci, M. |author40=Costa, E. |author41=Piro, L. |author42=Peterson, B.A. |author43=Tinney, C. |author44=Boyle, B. |author45=Cannon, R. |author46=Stathakis, R. |author47=Sadler, E. |author48=Begam, M. C. |author49=Ianna, P. |display-authors=5 | volume = 395 | issue = 6703 | pages = 670–72 | date = 1998 | title = An Unusual Supernova in the Error Box of the γ-ray Burst of 25 April 1998 |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_1998-10-15_395_6703/page/670 | journal= Nature | doi= 10.1038/27150 | bibcode=1998Natur.395..670G | ref = {{sfnRef|galama|1998}} |arxiv = astro-ph/9806175 }} * {{cite journal |title= Polars Changing State: Multiwavelength Long‐Term Photometry and Spectroscopy of QS Telescopii, V834 Centauri, and BL Hydri |url= https://archive.org/details/sim_astronomical-society-of-the-pacific-publications_2006-05_118_843/page/678 |last1=Gerke |first1=Jill R. |last2=Howell |first2=Steve B. |last3=Walter |first3=Frederick M. |journal=Publications of the Astronomical Society of the Pacific |volume=118 |issue= 843|year=2006|pages= 678–86 | doi=10.1086/503753 | ref={{sfnRef|Gerke|2006}} |arxiv = astro-ph/0603097 |bibcode = 2006PASP..118..678G }} * {{cite journal|last1=Gordon |first1=Scott |last2=Koribalski |first2=Bärbel |last3=Jones |first3=Keith |title= Australia Telescope Compact Array H I observations of the NGC 6845 galaxy group |journal= Monthly Notices of the Royal Astronomical Society |volume=342|issue=3|pages=939–50 |year=2003|bibcode=2003MNRAS.342..939G |ref={{sfnRef|Gordon|2003}} |arxiv = astro-ph/0303187 |doi = 10.1046/j.1365-8711.2003.06606.x }} * {{cite journal | last1 = Gray | first1 = R. O. | last2 = Corbally | first2 = C. J. | last3 = Garrison | first3 = R. F. | last4 = McFadden | first4 = M. T. | last5 = Bubar | first5 = E. J. | last6 = McGahee | first6 = C. E. | last7 = O'Donoghue | first7 = A. A. | last8 = Knox | first8 = E. R. | display-authors = 5 | title = Contributions to the Nearby Stars (NStars) Project: spectroscopy of stars earlier than M0 within 40 pc-The Southern Sample | url = https://archive.org/details/sim_astronomical-journal_2006-07_132_1/page/161 | journal = [[The Astronomical Journal]] | volume = 132 | issue = 1 | pages = 161–70 | year = 2006 | doi = 10.1086/504637 | bibcode = 2006AJ....132..161G | arxiv = astro-ph/0603770 | ref = {{sfnRef|Gray et al.|2006}} }} *{{cite journal | last1=Hubrig | first1=S. | last2=Briquet | first2=M. | last3=De Cat | first3=P. | last4=Schöller | first4=M. | last5=Morel | first5=T. | last6=Ilyin | first6=I. | title=New magnetic field measurements of β Cephei stars and slowly pulsating B stars | journal=Astronomische Nachrichten | volume=330 | issue=4 | pages=317–329 |date=April 2009 | doi=10.1002/asna.200811187 | bibcode=2009AN....330..317H |arxiv = 0902.1314 | ref = {{harvid|Hubrig|2009}} }} * {{cite journal |title = The Radial Velocity, Space Motion, and Galactic Orbit of GJ 754 |url = https://archive.org/details/sim_journal-of-the-royal-astronomical-society-of-canada_2010-12_104_6/page/223 |author1=Innanen, K. A. |author2=Flynn, C. | journal =Journal of the Royal Astronomical Society of Canada | volume= 104 |issue= 6 |pages=223–24 |year=2010 | bibcode= 2010JRASC.104..223I |ref= {{sfnRef|Innanen 2010}} }} * {{cite journal|author1=Jenkins, J.S. |author2=Pavlenko, Y.V. |author3=Ivanyuk, O. |author4=Gallardo, J. |author5=Jones, M.I. |author6=Day-Jones, A.C. |author7=Jones, H.R.A. |author8=Ruiz, M.T. |author9=Pinfield, D.J. |author10=Yakovina, L. |date=2012|title=Benchmark Cool Companions: Ages and Abundances for the PZ Telescopii System|journal=Monthly Notices of the Royal Astronomical Society|volume=420|issue=4|pages=3587–98 |bibcode=2012MNRAS.420.3587J |ref= {{sfnRef|Jenkins 2012}} |arxiv = 1111.7001 |doi = 10.1111/j.1365-2966.2011.20280.x }} * {{cite journal|author1=Jenkins, J.S. |author2=Jones, H.R.A. |author3=Goździewski, K. |author4=Migaszewski, C. |author5=Barnes, J.R. |author6=Jones, M.I. |author7=Rojo, P. |author8=Pinfield, D.J. |author9=Day-Jones, A.C. |author10=Hoyer, S. |title=First Results From the Calan–Hertfordshire Extrasolar Planet Search: Exoplanets and the Discovery of an Eccentric Brown Dwarf in the Desert | journal=Monthly Notices of the Royal Astronomical Society|volume=398 |issue=2 |pages= 911–17 | doi= 10.1111/j.1365-2966.2009.15097.x |ref= {{sfnRef|Jenkins 2009}} |arxiv = 0905.2985 |bibcode = 2009MNRAS.398..911J |year=2009 }} * {{cite journal|author1=Liu, Y.J. |author2=Zhao, G. |author3=Shi, J.R. |author4=Pietrzyński, G. |author5=Gieren, W. |date=2007|title=The abundances of nearby red clump giants|journal=Monthly Notices of the Royal Astronomical Society|volume=382|issue=2|pages=553–66|bibcode=2007MNRAS.382..553L |ref={{sfnRef|Liu et al. 2007}} |doi=10.1111/j.1365-2966.2007.11852.x|doi-access=free}} * {{Cite journal | last1 = Machacek | first1 = M. E. | last2 = O'Sullivan | first2 = E. | last3 = Randall | first3 = S. W. | last4 = Jones | first4 = C. | last5 = Forman | first5 = W. R. | title = The Mysterious Merger of NGC 6868 and NGC 6861 in the Telescopium Group | doi = 10.1088/0004-637X/711/2/1316 | journal = The Astrophysical Journal | volume = 711 | issue = 2 | pages = 1316–1332 | year = 2010 | pmid = | pmc = | arxiv = 1001.2567| bibcode = 2010ApJ...711.1316M| ref = {{sfnRef|Machacek|O'Sullivan|Randall|Jones|2010}} }} <!-- {{sfn|Machacek|O'Sullivan|Randall|Jones|2010|p=xxx}} --> * {{cite journal|author1=McDonald, I. |author2=Zijlstra, A.A. |author3=Boyer, M.L. |date=2012|title=Fundamental Parameters and Infrared Excesses of Hipparcos Stars|journal=Monthly Notices of the Royal Astronomical Society|volume=427|issue=1|pages=343–57|bibcode=2012MNRAS.427..343M|ref={{sfnRef|McDonald et al. 2012}} |doi=10.1111/j.1365-2966.2012.21873.x|arxiv = 1208.2037 }} * {{cite journal | title =Supernova 2008da in NGC 6845A |author=Morrell, N. | year=2008 |journal = Central Bureau Electronic Telegrams |volume= 1412| page=1 |bibcode= 2008CBET.1412....1M | ref={{sfnRef|Morrell|2008}} }} * {{cite journal | title = Further Deep Imaging of HR 7329 A (η Tel A) and its Brown Dwarf Companion B |author1=Neuhäuser, R. |author2=Ginski, C. |author3=Schmidt, T.O.B. |author4=Mugrauer, M. |journal =Monthly Notices of the Royal Astronomical Society| year=2011 | volume = 416 | issue = 2| pages=1430–35 | bibcode=2011MNRAS.416.1430N |ref={{sfnRef|Neuhäuser 2011}} |arxiv = 1106.1388 |doi = 10.1111/j.1365-2966.2011.19139.x }} * {{cite journal |last1=Pandey |first1=Gajendra |last2=Lambert |first2=David L. |last3=Jeffery |first3=C. Simon |last4=Rao |first4=N. Kameswara | title=An Analysis of Ultraviolet Spectra of Extreme Helium Stars and New Clues to Their Origins |url=https://archive.org/details/sim_astrophysical-journal_2006-02-10_638_1/page/454 | journal=The Astrophysical Journal| volume=638 | issue=1 | pages=454–71 |date= 2006 | doi=10.1086/498674 | bibcode=2006ApJ...638..454P|arxiv = astro-ph/0510161 |ref={{sfnRef|Pandey 2006}} }} * {{cite journal|author1=Pasinetti Fracassini, L.E. |author2=Pastori, L. |author3=Covino, S. |author4=Pozzi, A. |date=2001|title=Catalogue of Apparent Diameters and Absolute Radii of Stars (CADARS) – Third edition – Comments and statistics|journal=Astronomy & Astrophysics|volume=367|issue=2|pages=521–24|bibcode=2001A&A...367..521P |ref={{sfnRef| Pasinetti Fracassini et al. 2001}} |doi=10.1051/0004-6361:20000451|arxiv = astro-ph/0012289 }} * {{navedi knjigo | last1 = Ridpath | first1 = Ian | last2 = Tirion | first2 = Wil | year = 2007 | title = Stars and Planets Guide | url = https://archive.org/details/starsplanetsmost0000ridp | publisher = Princeton University Press | location = Princeton, New Jersey | isbn = 978-0-691-13556-4 }} * {{cite journal | last=Robinson | first=E. L. | journal=[[The Astronomical Journal]] | volume=80 | number=7 | pages=515 | title=Preeruption Light Curves of Novae | url=https://archive.org/details/astronomical-journal_1975-07_80_7/page/515 | bibcode=1975AJ.....80..515R |doi = 10.1086/111774 |ref={{sfnRef|Robinson 1975}} | year=1975 }} * {{cite journal | last = Russell | first = Henry Norris |date=October 1922 | title = The new international symbols for the constellations | url = https://archive.org/details/sim_popular-astronomy_1922-10_30_8/page/469 | journal = [[Popular Astronomy (US magazine)|Popular Astronomy]] | volume = 30 | page = 469 | bibcode = 1922PA.....30..469R }} * {{cite journal | url=http://astro.berkeley.edu/~kalas/disksite/library/smith09a.pdf | title= Resolved Debris Disc Emission around Eta Telescopii: a Young Solar System or Ongoing Planet Formation?|author1=Smith, R. |author2=Churcher, L.J. |author3=Wyatt, M.C. |author4=Moerchen, M.M. |author5=Telesco, C.M. | journal = Astronomy & Astrophysics | year = 2009 | volume=493 |pages= 299–308 | doi= 10.1051/0004-6361:200810706 |bibcode=2009A&A...493..299S | ref = {{sfnRef|Smith 2009}} |arxiv = 0810.5087 }} * {{cite journal | last = Streicher | first = Magda | date = 2009 | volume = 68 | issue = 4 | pages = 168–69 | title = Deepsky Delights: A Spyglass Telescope | journal= Monthly Notes of the Astronomical Society of Southern Africa | issn = 0024-8266 |bibcode = 2009MNSSA..68..168S }} * {{cite journal |author1=Tisserand|author2=Clayton|author3=Welch|author4=Pilecki|author5=Wyrzykowski|author6=Kilkenny|title=The Ongoing Pursuit of R Coronae Borealis Stars: ASAS-3 Survey Strikes Again |year=2012 |bibcode=2013A&A...551A..77T | journal =Astronomy & Astrophysics |volume = 551 | id = A77 |pages= 22 | ref= {{sfnRef|Tisserand|2012}} |arxiv = 1211.2475 |doi = 10.1051/0004-6361/201220713 }} * {{cite journal | last1 = Toddy | first1 = Joseph M. | last2 = Johnson | first2 = Elliott W. | last3 = Darragh | first3 = Andrew N. | last4 = Murphy | first4 = Brian W. | year = 2012 | title = New Variable Stars in the Globular Cluster NGC 6584 | journal = Journal of the Southeastern Association for Research in Astronomy | volume = 6 | issue = | pages = 63–71 | arxiv = 1205.1034 | ref = {{sfnRef|Toddy et al.|2012}} | bibcode = 2012JSARA...6...63T }} * {{cite journal |author1=Traulsen, I. |author2=Reinsch, K. |author3=Schwope, A.D. |author4=Burwitz, V. |author5=Dreizler, S. |author6=Schwarz, R. |author7=Walter, F.M. |date=2011|title=XMM-Newton observations of the X-ray soft polar QS Telescopii|journal=Astronomy and Astrophysics|volume=529|issue=A116|pages=7|doi= 10.1051/0004-6361/201016352 | bibcode=2011A&A...529A.116T | ref={{sfnRef|Traulsen|2011}} |arxiv = 1103.4575 }} * {{cite journal | first=F. | last=van Leeuwen | title=Validation of the new Hipparcos reduction | journal=Astronomy and Astrophysics | volume=474 | issue=2 | pages=653–64 | date=November 2007 | bibcode=2007A&A...474..653V | doi=10.1051/0004-6361:20078357 | arxiv=0708.1752 | ref = {{sfnRef|van Leeuwen|2007}} }} * {{navedi knjigo | last = Wagman | first = Morton | year = 2003 | title = Lost Stars: Lost, Missing and Troublesome Stars from the Catalogues of Johannes Bayer, Nicholas Louis de Lacaille, John Flamsteed, and Sundry Others | publisher = The McDonald & Woodward Publishing Company | location = Blacksburg, Virginia | isbn = 978-0-939923-78-6 }} * {{cite journal | title =The pulsations of yellow semi-regular variables II. The F supergiant in the high-latitude binary BL Telescopii | url =https://archive.org/details/sim_astronomy-and-astrophysics_1994-06-20_286_3/page/870 |author = Zsoldos, E. | journal =Astronomy and Astrophysics |volume = 286 |pages= 870–74 |year=1994 |bibcode =1994A&A...286..870Z | ref = {{sfnRef|Zsoldos 1994}} }} {{refend}} '''On-line viri''' {{refbegin|30em}} * {{navedi splet | publisher=AAVSO | url=http://www.aavso.org/lcg | accessdate=5 September 2013 | title=AAVSO Light Curve Generator | ref={{sfnRef|Light Curve Generator}} | archive-date=2013-09-11 | archive-url=https://web.archive.org/web/20130911204001/http://www.aavso.org/lcg | url-status=dead }} * {{navedi splet | title = BL Telescopii | last = Otero |first = Sebastian A. | work = AAVSO Website | publisher = American Association of Variable Star Observers | url = http://www.aavso.org/vsx/index.php?view=detail.top&oid=36332 | date =31 July 2006 | accessdate = 14 July 2014 | ref = {{sfnRef|AAVSO BL Telescopii}} }} * {{navedi splet | title = RS Telescopii | last = Otero |first = Sebastian A. | work = AAVSO Website | publisher = American Association of Variable Star Observers | url = http://www.aavso.org/vsx/index.php?view=detail.top&oid=36254 | date =13 February 2014 | accessdate = 3 July 2014 | ref = {{sfnRef|AAVSO RS Telescopii}} }} * {{navedi splet | title = RX Telescopii | last = Otero |first = Sebastian A. | work = AAVSO Website | publisher = American Association of Variable Star Observers | url = http://www.aavso.org/vsx/index.php?view=detail.top&oid=36259 | date =11 November 2011 | accessdate = 26 June 2014 | ref = {{sfnRef|AAVSO RX Telescopii}} }} * {{navedi splet | title = NSV 12783 | last = Watson |first = Christopher | work = AAVSO Website | publisher = American Association of Variable Star Observers | url = http://www.aavso.org/vsx/index.php?view=detail.top&oid=36259 | date =3 May 2013 | accessdate = 2 July 2014 | ref = {{sfnRef|AAVSO NSV 12783}} }} * {{navedi splet|url=http://www.skyandtelescope.com/resources/darksky/3304011.html?page=1&c=y|title=The Bortle Dark-Sky Scale|last=Bortle|first=John E.|date=February 2001|work=[[Sky & Telescope]]|publisher=Sky Publishing Corporation|accessdate=29 November 2014|ref = {{sfnRef|The Bortle Dark-Sky Scale}}}} * {{navedi splet | title = Telescopium, constellation boundary | work = The Constellations | publisher = International Astronomical Union | url = http://www.iau.org/public/constellations/#tel | accessdate = 29 September 2012 | ref = {{sfnRef|IAU, ''The Constellations'', Telescopium}} }} * {{navedi splet | last = Kaler | first = Jim | title = Alpha Telescopii | work = Stars | publisher = University of Illinois | url = http://stars.astro.illinois.edu/sow/alphatel.html | accessdate = 29 September 2012 | ref = {{sfnRef|Kaler, ''Alpha Telescopii''}} }} * {{navedi splet | url=http://www.ianridpath.com/startales/lacaille.htm | title=Lacaille’s Southern Planisphere of 1756 | work= Star Tales | last = Ridpath |first = Ian |publisher=self-published | accessdate= 2 July 2014 | ref = {{sfnRef|Ridpath, ''Star Tales'' Lacaille}} }} * {{navedi splet | url=http://www.ianridpath.com/constellations2.htm | title=Constellations: Lacerta–Vulpecula | work= Star Tales | last = Ridpath |first = Ian |publisher=self-published | accessdate= 21 June 2014 | ref = {{sfnRef|Ridpath, Constellations: Lacerta–Vulpecula}} }} * {{navedi splet | last = Ridpath | first = Ian | year = 1988 | title = Telescopium | work = Star Tales | url = http://www.ianridpath.com/startales/telescopium.htm | accessdate = 29 September 2012 | ref = {{sfnRef|Ridpath, ''Star Tales'' Telescopium}} }} * {{navedi splet | title = Epsilon Telescopii – Star in Double System | work = SIMBAD Astronomical Database | publisher = Centre de Données astronomiques de Strasbourg | url = http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?submit=display&bibdisplay=refsum&bibyear1=1850&bibyear2=%24currentYear&Ident=%403527004&Name=*+eps+Tel#lab_bib | accessdate = 30 September 2012 | ref = {{sfnRef|SIMBAD Epsilon Telescopii}} }} * {{navedi splet | title = Eta Telescopii | work = SIMBAD Astronomical Database | publisher = Centre de Données astronomiques de Strasbourg | url = http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?submit=display&bibdisplay=refsum&bibyear1=1850&bibyear2=%24currentYear&Ident=%403527004&Name=*+eta+Tel#lab_bib | accessdate = 2 July 2014 | ref = {{sfnRef|SIMBAD Eta Telescopii}} }} * {{navedi splet | title = HD 169405 | work = SIMBAD Astronomical Database | publisher = Centre de Données astronomiques de Strasbourg | url = http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?Ident=HD+169405&NbIdent=1&Radius=2&Radius.unit=arcmin&submit=submit+id | accessdate = 26 June 2014 | ref = {{sfnRef|SIMBAD HD 169405}} }} * {{navedi splet | title = HD 181327 | work = SIMBAD Astronomical Database | publisher = Centre de Données astronomiques de Strasbourg | url = http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?Ident=HD+181327&NbIdent=1&Radius=2&Radius.unit=arcmin&submit=submit+id | accessdate = 2 July 2014 | ref = {{sfnRef|SIMBAD HD 181327}} }} * {{navedi splet | title = HR 6934 | work = SIMBAD Astronomical Database | publisher = Centre de Données astronomiques de Strasbourg | url = http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?Ident=HR+6934&NbIdent=1&Radius=2&Radius.unit=arcmin&submit=submit+id | accessdate = 29 September 2012 | ref = {{sfnRef|SIMBAD HR 6934}} }} * {{navedi splet | title = HR 6938 | work = SIMBAD Astronomical Database | publisher = Centre de Données astronomiques de Strasbourg | url = http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?Ident=HR+6938&NbIdent=1&Radius=2&Radius.unit=arcmin&submit=submit+id | accessdate = 29 September 2012 | ref = {{sfnRef|SIMBAD HR 6938}} }} * {{navedi splet | title = Iota Telescopii | work = SIMBAD Astronomical Database | publisher = Centre de Données astronomiques de Strasbourg | url = http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?submit=display&bibdisplay=refsum&bibyear1=1850&bibyear2=%24currentYear&Ident=%403527004&Name=*+iota+Tel#lab_bib | accessdate = 26 June 2014 | ref = {{sfnRef|SIMBAD Iota Telescopii}} }} * {{navedi splet | title = Kappa Telescopii | work = SIMBAD Astronomical Database | publisher = Centre de Données astronomiques de Strasbourg | url = http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-coo?Coord=18+52+39.64405-52+06+26.5372&CooFrame=ICRS&CooEqui=2000.0&CooEpoch=J2000&Radius.unit=arcmin&submit=query+around&Radius=2 | accessdate = 30 September 2012 | ref = {{sfnRef|SIMBAD Kappa Telescopii}} }} * {{navedi splet | title = LHS 60 - High Proper Motion Star | work = SIMBAD Astronomical Database | publisher = Centre de Données astronomiques de Strasbourg | url = http://simbad.u-strasbg.fr/simbad/sim-id?Ident=Gliese+754&NbIdent=1&Radius=2&Radius.unit=arcmin&submit=submit+id | accessdate = 11 November 2014 | ref = {{sfnRef|SIMBAD LHS 60}} }} * {{cite journal | last1 = Rivinius | first1 = Th. | last2 = Baade | first2 = D. | last3 = Hadrava | first3 = P. | last4 = Heida | first4 = M. | last5 = Klement | first5 = R. | title = A naked-eye triple system with a nonaccreting black hole in the inner binary | journal = Astronomy & Astrophysics | volume = 637 | number = L3 | pages = 11 | year = May 2020 | doi = 10.1051/0004-6361/202038020 | ref = {{sfnRef|Rivinius 2020}} }} {{refend}}   {{Nebo|19|00|00|-|50|00|00|10}} [[Kategorija:Južna ozvezdja]] avzebahh37mq36274wrwpob02rcm1bt 11 486606 6766362 6766145 2026-10-17T16:42:02Z Pinky sl 2932 /* Zahteva za urejanje dne 17. oktober 2026 */ odg 6766362 wikitext text/x-wiki == Napis pod sliko == Črpanje slike iz Wikipodatkov, super, ampak težave so z nesinhroniziranim napisom pod sliko (<code>caption</code>). Kolikor opažam, se zdaj uveljavlja strojni zapis v Zbirki, ki je podoben tistemu v Wikipodatkih. {{u|Pinky_sl}}, si že zasledila mogoče rešitev, ki bi črpala ime slike tako kot {{tl|wikidata/p18}} iz Wikipodatkov, potem pa napis v slovenščini zanjo iz Zbirke? To bi bila verjetno najbolj stabilna rešitev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:48, 23. november 2020 (CET) : Če ročno pobrišem sliko iz infopolja, ker je le-ta že v Wikipodatkih, potem tudi izbrišem vsebino v (<code>caption</code>). Načeloma je možnost napisa tudi v Wikipodatkih (npr. slika za {{q|Q23}}), ker slika lahko vsebuje več kvalifikatorjev (https://www.wikidata.org/wiki/Property_talk:P18 - Qualifiers, eden izmed njih je motiv). Ne vem kako bi prišla do Zbirkinih podnapisov (captions) v "Informaciji o datoteki". --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:16, 23. november 2020 (CET) ::Vem, da je možnost tudi v Wikipodatkih, ampak kot kaže se ni ravno prijela, "informacije o datoteki" na Zbirki pa kar forsirajo zadnje čase. Na žalost tudi jaz ne vem, kako do tistih podatkov (naziv se pokaže v diffu, recimo [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File:Tone_Partlji%C4%8D_(2).jpg&diff=prev&oldid=514460930 tukaj]), zato samo predlog, če boš slučajno kje zasledila. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:40, 23. november 2020 (CET) == Državljanstvo == {{ping|Pinky_sl}} bi se dalo mogoče pri podatku o državljanstvu črpati še kvalifikatorja {{p|580}} in {{p|582}}? Pri trenutni rešitvi ni čisto jasno, da infopolje navaja vsa, aktualna in pretekla državljanstva, kar bi lahko koga zmotilo (v primeru jugoslovanskega, ki je bil masovno vnešen za vse dovolj stare Slovence, recimo). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:41, 25. december 2020 (CET) : Bom pogledala. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:52, 25. december 2020 (CET) == Zaščitena zahteva za urejanje dne 6. maj 2021 == {{Uredi zaščiteno|Predloga:Infopolje Oseba|odgovor=da}} Državljanstvo: Theresa Plut is both a Canadian citizen and SLovenian citizen. Please add the Canadian citizenship. Under POKLIC: please add koncertna pevka, glasbenica [[Uporabnik:Bor.minto|Bor.minto]] ([[Uporabniški pogovor:Bor.minto|pogovor]]) 18:35, 12. maj 2021 (CEST) :@[[Uporabnik:Bor.minto|Bor.minto]]: Tukaj naj bi se načeloma urejala le predloga. Vse lahko popraviš sam na {{q|Q12804070}}. Če ne bo šlo, me kontaktiraj. LP, '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 18:39, 12. maj 2021 (CEST) == Spremenitev "cca." v "okoli" == {{u|Brane Blokar}} je na [[Pogovor:Hostilijan]] predlagal spremenitev zgornjega termina, vendar se mi zaradi velikega števila uporab predloge in dedovanja lastnosti predloge zdi smiselno doseči konsenz. Komentarji dobrodošli. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:00, 23. julij 2021 (CEST) :#Če postaviš kurzor nad kratico, jo že zdaj razlaga kot "okoli". Jaz podpiram spremembo v "ok.". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:42, 23. julij 2021 (CEST) :#Možnosti, ki so na voljo so v [[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4413232/cca?View=1&Query=cca.&AllNoHeadword=cca. Fran > ePravopis]]. S "cca." ni nič narobe, le za piko ne vem, če je prav, da je tam. Seveda pa se bo popravilo, tako kot bo sklenjeno tukaj. Je pa prav, da je besedica, čim krajša. Če bi kakšen slavist dal pojasnilo, bi bilo najboljše. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 07:46, 24. julij 2021 (CEST) == Wikipodatki == Zakaj se Infopolje Oseba sploh tako povezuje z wikipodatki? Me niti ne bi tako motilo, če se ne bi zaradi tega v infopolju prikazovale zvezdice, ki se pojavijo, če uporabiš neko drugo sliko/informacijo, ki ni v wikipodatkih. Se da glede tega kaj narediti, kajti na :enwiki se kljub wikipodatkom (ki jih črpajo le za parameter image) zvezdica ne prikazuje? Glej razliko med ''[[Džang Čongren]]'' in ''[[:en:Zhang Chongren]]''. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 11:12, 30. oktober 2021 (CEST) : Zvezdica pokaže, da se lahko podatki iz infopolja izbrišejo, ker so že vneseni v Wikipodatkih. Je bilo v preteklosti koristno, ko se je vzpostavljala la povezava infopolja z Wikipodatki. Bom zvezdico odstranila, s tem se bodo odstranile z vseh infopolj za vse parametre. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:17, 30. oktober 2021 (CEST) Hvala. --[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 21:32, 30. oktober 2021 (CEST) ==Odstranitev kategorije Živeči ljudje== Zdravo. Kako se prepreči prikaz kategorije [[:Kategorija:Živeči ljudje|Živeči ljudje]]? Nekatere osebe bi iz te kategorije rad prestavil v [[:Kategorija:Morda živeči ljudje]]. To so starejši od 90 let, o katerih v zadnjih 10 letih ni bilo novih informacij; glej [[:Kategorija:Živeči ljudje]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 16:09, 13. marec 2023 (CET) ==Napaka: manjka funkcija 1477== {{edit request}} Prosim za posodobitev infopolja, ker vrača napako: manjka funkcija 1477. To je zato, ker vključuje kodo za klic P1477, te lastnosti pa v [[Modul:Wd|modulu Wd]] ni. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 05:36, 6. april 2023 (CEST) :Klica za P1477 ne vidim tudi na angleški wiki. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 08:36, 6. april 2023 (CEST) :@[[Uporabnik:TadejM|TadejM]]: sem naredil rv na {{tl|Wikidata}}, videti je da sem zaenkrat odpravil težavo '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 08:45, 6. april 2023 (CEST) {{ping|A09}} Saj ravno v tem je težava. Na angleški wiki ni klica na P1477, pri nas pa je. Zato je treba posodobiti to infopolje, da ne bo več tega klica. Z razveljavitvijo nisi rešil ničesar, saj se potem pojavi težava z {{tl|Infopolje Medicinski postopek}} (in verjetno še drugje), ki je nepravilno prikazano npr. v [[Ledvična dializa]]. Kot pravim, treba je posodobiti {{tl|Infopolje Oseba}}, ker je tukaj napaka, medtem ko je drugje koda funkcionalna. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 10:57, 6. april 2023 (CEST) :Infopolje Medicinski postopek je uporabljen le na par straneh, Infopolje Oseba pa na več 10K, tako da sem ponovno razveljavil posodobitev Wikidata, dokler se to ne reši. --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:38, 6. april 2023 (CEST) {{ping|Sporti}} V redu, ampak to težavo je treba odpraviti. Ševilo teh člankov se bo povečevalo in predloga {{tl|Wikidata}} ni uporabljena samo v infopolju Medicinski postopek. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 13:02, 6. april 2023 (CEST) : Vse neustrezne klice je treba nadomestiti. Npr: klic :Predlogo je zadnje čase posodabljala {{ping|Pinky sl}}, za preskušanje pa obstajajo namenske predloge {{tl|Infopolje Oseba/peskovnik}} in {{tl|Infopolje Oseba/testniprimeri}} ter {{tl|Wikidata/peskovnik}}, da se izognemo ravno takim težavam.--[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 13:13, 6. april 2023 (CEST) Ok, bom sporočil. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 15:25, 6. april 2023 (CEST) :Sam ne znam tega odpravit, ti pa v prihodnje resnično svetujem, da uporabljaš peskovnike predlog, kajti narejeni so za točno take primere. Lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 19:09, 6. april 2023 (CEST) Sem napisal sporočilo Pinky in upam, da bo uredila. Predlogo sem pred objavo testiral in je delala ustrezno (zdaj pač ne), napako pa je javljalo to infopolje, ki je zastarelo. Tega pa jaz žal ne morem urediti. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:04, 6. april 2023 (CEST) : <nowiki>{{wikidata|p1477|{{{birth_name|{{{birthname|}}}}}}}}</nowiki> je treba nadomestiti nekako takole <nowiki>{{#invoke:WikidataEn|getValue|p1477|{{{birth_name|{{{birthname|}}}}}}}}</nowiki>. Vendar ta klic izključuje izpis referenc. Zato bi bilo treba uporabiti ali [[Modul:WikidataIB]] ali [[Modul:Wd]]. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:41, 7. april 2023 (CEST) {{ping|Pinky sl}} Odlično, hvala. Lahko prosim to urediš v kodi? Modul je zaklenjen. Skratka, da bo infopolje Oseba prikazano brez napake in da bo delovala povezava na Wikipodatke v [[Ledvična dializa]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 10:54, 7. april 2023 (CEST) : Kakšni so problemi z Ledvično dializo? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:35, 7. april 2023 (CEST) V infopolju je nedelujoča povezava na Wikipodatke. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 19:58, 7. april 2023 (CEST) == Zahteva za urejanje dne 10. maj 2023 == {{edit fully-protected|Predloga:Infopolje Oseba|answered=no}} Prosim za urejanje, ker imam malo boljšo fotografijo ga. Nartnik. [[Uporabnik:Janfla|Janfla]] ([[Uporabniški pogovor:Janfla|pogovor]]) 13:22, 18. maj 2023 (CEST) :@[[Uporabnik:Janfla|Janfla]]: To ni prava stran za taka urejanja. Ne vem, katero ga. Nadnik si imel v mislih, a infopolja lahko urejaš sam v člankih, na tej strani pa spreminjamo infopolja (tj. vsa infopolja za osebe). Naslednjič le napiši na pogovorno stran članka, ki si ga imel v mislih :) Preveri prej še prosim, če slika spoštuje avtorsko pravo (tj. si jo sam posnel ali je v javni domeni? Če je odgovor ne, prosim pridobi [[WP:VRTIZJ|dovoljenje avtorja]], pri čemer rečenje "samo za wiki" ni dovolj). Lp, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:20, 18. maj 2023 (CEST) == Uvedba kategoriziranja po dnevu rojstva in smrti == Zdelo bi se mi zelo dobrodošlo, če bi tudi pri nas uvedli kategoriziranje po dnevu rojstva in smrti. Na Italijanski Wikipediji imajo krovni kategoriji [[it:Categoria:Nati per giorno|Nati per giorno]] in [[it:Categoria:Morti per giorno|Morti per giorno]]. Statistično bi to pomenilo, da če bi naša Wikipedija imela 200.000 samo biografskih člankov, bi v eno kategorijo rojenih na neki dan prišlo 548 člankov, kar ni neka bajna številka. Na našem Wikiviriru sem pred leti že uvedel takšno kategoriziranje in se je izkazalo za obogatitev vsebine projekta (kategoriji [[s:Kategorija:Avtorji po dnevu rojstva|Avtorji po dnevu rojstva]] in [[s:Kategorija:Avtorji po dnevu smrti|Avtorji po dnevu smrti]]). &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 13:40, 17. september 2024 (CEST) == Zahteva za urejanje dne 18. junij 2026 == ''Prestavljeno na [[Pogovor:Nika Rozman]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 10:03, 18. junij 2026 (CEST)'' == Zahteva za urejanje dne 17. oktober 2026 == {{edit fully-protected|Predloga:Infopolje Oseba|answered=no}} Izbrišite datum rojstva za osebo Tomaž Šturm [[Posebno:Prispevki/~2026-55664-68|~2026-55664-68]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-55664-68|pogovor]]) 10:20, 17. oktober 2026 (CEST) : {{Urejeno}} ... izbrisano v Wikipodatkih, glede na to da dejanskega rojstnega dneva ni v navedenih virih. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:41, 17. oktober 2026 (CEST) 5emx5c0plmhzmdkw9meyheh0k00ozsb 1 496872 6766572 5495161 2026-10-18T09:31:49Z ~2026-55810-69 267538 /* ZANIMIVOSTI */ nov razdelek 6766572 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt 1000 nujnih|dolžina=članek}} == ZANIMIVOSTI == Ali mi lahko narediš par povedi o zanimivosti za michaela jacksona [[Posebno:Prispevki/~2026-55810-69|~2026-55810-69]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-55810-69|pogovor]]) 11:31, 18. oktober 2026 (CEST) 5d80luo05lwek6udus3bf63pg27yetm 6766575 6766572 2026-10-18T09:48:40Z Blueginger2 186889 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-55810-69|~2026-55810-69]] ([[User talk:~2026-55810-69|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] 5495161 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt 1000 nujnih|dolžina=članek}} gj7le1prhieam9nbuv3xgvmkfu3jfln 0 499642 6766390 6574009 2026-10-17T18:14:21Z Zupi 576 6766390 wikitext text/x-wiki '''Infrardeče vódenje''' je metoda vodenja [[Orožje|orožja]], ki za detekcijo in sledenje uporablja [[infrardeče valovanje]], ki ga oddaja tarča. Ker je infrardeče valovanje značilno za topla telesa, se ta način vodenja včasih imenuje tudi ''toplotno vodenje''. Ta metoda vodenja je pasivna, saj deluje izključno na sprejemanju IR valovanja od tarče. Najbolj pogosto je IR vodenje uporabljeno v protiletalskih raketnih izstrelkih, v omejenem obsegu pa tudi za orožja za napadanje ciljev na tleh. Orožja na principu IR vodenja po izstrelitvi tudi ne zahtevajo podpore izstrelitvene platforme, kar razbremeni uporabnika. Prve poskuse z IR vodenjem [[Izstrelek zemlja-zrak|protiletalskih]] raketnih izstrelkov za prestrezanje bombnikov so izvedli že Nemci med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. Načrtovan je bil izstrelek [[Izstrelek Enzian|Enzian]], vendar do konca vojne ni bil uveden v operativno uporabo. Prvi izstrelki so prišli v operativno rabo šele z razvojem miniaturne [[Elektronika|elektronike]] sredi [[1950.|50. let]] 20. stoletja, vendar so imeli številne omejitve in zato niso dosegli večjih uspehov. Šele po letu 1970 je razvoj prinesel povečano učinkovitost tovrstnega orožja, ki je z različnimi izboljšavami v uporabi še dandanes. Ocenjeno je, da je bilo v različnih konfliktih več kot 80% vseh izgub v zračnih bojih povzročenih z orožji z IR vodenjem. == Princip delovanja IR vodenja == [[Slika:IR guidance coordinates.jpg|sličica|Tarča v koordinatnem sistemu infrardečega senzorja.]] Osrednji del IR vodenja je infrardeča glava, ki je nameščena v nosu izstrelka. Sestoji iz ''infrardečega sledilnega koordinatorja'' in ''[[Avtopilot|avtopilota]]''. Sledilni koordinator mora natančno slediti želenemu viru IR valovanja v čim širšem [[Vidno polje|vidnem polju]]. V želji po čim bolj natančnem lociranju cilja in izločitvi vpliva IR valovanja iz okolice je potrebno vidni kot zožiti toliko, da se doseže potrebna natančnost, vendar ne toliko, da bi bila preveč zmanjšana jakost sprejetega IR valovanja. To je možno doseči s sistemom [[Leča (optika)|leč]] in [[Zrcalo|zrcal]], podobno, kot pri [[Daljnogled|daljnogledih]]. Da pa se ohrani zmožnost sledenja cilju v širokem vidnem kotu, je celoten sklop detektorja IR valovanja in sistema fokusiranja nameščen na [[Kardanski sklop|kardanski]] sistem, ki omogoča usmerjanje [[Optična os|optične osi]] IR detektorja v poljubno točko znotraj celotnega vidnega polja, neodvisno od trenutne smeri vzdolžne osi izstrelka. S tem je zagotovljeno sledenje tudi v primeru, ko os izstrelka ni poravnana s smerjo cilja. Navadno je trenutni vidni kot detektorja omejen na 1–2[[Kotna stopinja|°]], celotno vidno polje pa ponavadi dosega nekaj 10° od vzdolžne osi izstrelka. [[Slika:Infrared seeker sensitivity and background discrimination problem.svg|sličica|Viri infrardečega valovanja. Naloga sistema IR vodenja je čim manjša občutljivost na neželene vire IR valovanja iz okolice.]] Položaj cilja glede na izstrelek je opredeljen z dvema parametroma: kotom med vzdolžno osjo IR senzorja in položajem cilja β, ter faznim kotom glede na ničelni položaj detektorja φ. Prvi kot označuje merilo za oddaljenost cilja od vzdolžne osi detektorja, drugi pa smer proti cilju. Naloga infrardeče glave je določitev smeri cilja glede na izhodiščno os (kot φ) in samodejno usmerjanje optične osi IR detektorja proti cilju (zmanjševanje kota β proti vrednosti nič). == Sledilni koordinator == [[Slika:IR coordinator.png|sličica|400x400_pik|Shematični prikaz sledilnega koordinatorja: 1 - primarno zrcalo, 2 - sekundarno zrcalo, 3 - leča, 4 - modulacijski disk, 5 - IR detektor, 6 - trajni magnet rotorja, 7 - senčnik, 8 - tuljava za merjenje kota odmika, 9 - precesijska tuljava, 10 - gonilna tuljava, 11 - detekcijska tuljava ]] Naloga sledilnega koordinatorja je samodejno sledenje cilju znotraj celotnega vidnega polja. Sledilni koordinator določa odmik cilja od optične osi koordinatorja ter na podlagi tega generira krmilne signale, ki usmerijo optično os koordinatorja proti cilju. Obenem koordinator generira tudi krmilne signale za avtopilota, ki usmerja izstrelek. Sledilni koordinator izkorišča lastnost [[Žiroskop|žiroskopske]] vrtavke, da brez vpliva zunanjih sil ohranja svojo lego v prostoru. V sledilnem koordinatorju vrtavka sestoji iz primarnega [[Konkavnost|konkavnega]] [[Zrcalo|zrcala]], nanj pritrjenega dvopolnega [[Trajni magnet|trajnega magneta]] in sekundarnega zrcala. Rotor je pritrjen z osjo na eni strani (t.i. prosti giroskop), kar omogoča [[Precesija|precesijo]]. Trajni magnet služi kot rotor [[Elektromotor|elektromotorja]] ter za zagotavljanje informacije o trenutnem položaju rotorja, s tem pa tudi optične osi koordinatorja. Za zagon in vzdrževanje vrtilne hitrosti rotorja služijo gonilne tuljave, ki delujejo na enak način, kot pri [[Brezkrtačni električni motor|brezkrtačnih motorjih]]. Vrtenje trajnega magneta inducira električno napetost v detekcijskih (referenčnih) tuljavah in tuljavi za merjenje odklona optične osi koordinatorja. Detekcijske tuljave so poravnane s krmilnimi osmi izstrelka in tudi krmilnimi površinami in služijo merjenju trenutnega položaja (kota zasuka) rotorja glede na koordinatni sistem izstrelka. V tuljavi za merjenje odklona rotorja se inducira električna napetost, katere velikost je sorazmerna kotu odklona optične osi koordinatorja od vzdolžne osi izstrelka. Primarno zrcalo zbira vpadno IR valovanje in ga usmerja na sekundarno zrcalo. To prejeto IR valovanje usmeri skozi sistem leč in modulacijski disk na [[Fotodioda|fotodiodo]] oz. [[Fotoupornik|fotoupor]], ki energijo IR valovanja pretvori v električni signal. Zrcalno – lečni sistem je zasnovan tako, da prejeto IR valovanje fokusira v točko končnega premera, ki naj čimbolje pokrije površino detektorja IR valovanja. Naloga modulacijskega diska je [[modulacija]] parametrov IR valovanja v odvisnosti od odmika cilja od optične osi koordinatorja (kot β) in položaja cilja glede na krmilne osi (kot φ). Modulirani signal iz detektorja IR valovanja po ojačenju in filtriranju napaja precesijsko tuljavo. Naloga te tuljave je obračanje rotorja koordinatorja proti cilju tako, da se optična os koordinatorja poravna s smerjo proti cilju neodvisno od koordinatnega sistema samega izstrelka. Ker je amplituda toka za napajanje precesijske tuljave odvisna od kota napake med smerjo izvora IR valovanja in optično osjo koordinatorja, je tudi hitrost precesije rotorja giroskopa proti cilju premosorazmerna kotu napake. Informacija o amplitudi tega toka je obenem tudi informacija avtopilotu o hitrosti premikanja linije viziranja, kar služi za t.i. ''proporcionalno vodenje'' izstrelka proti cilju. Ob obračanju optične osi sledilnega koordinatorja se manjša signal napake, ob poravnavi optične osi z izvorom IR valovanja pa pade na nič, s tem pa se tudi precesija rotorja koordinatorja ustavi. Med precesijsko tuljavo in tuljavo za merjenje kota odmika rotorja je lahko dodana še tuljava, ki zmanjša magnetni sklop in s tem medsebojni vpliv med tema tuljavama. Pred izstrelitvijo se precesijska tuljava napaja z ojačenim signalom tuljave za merjenje odklona optične osi koordinatorja, kar povzroči poravnanje optične osi koordinatorja z vzdolžno osjo izstrelka. S tem se definira tudi namerilna točka. Predvsem pri izstrelkih zrak-zrak se precesijska tuljava napaka tudi s pomočjo signala, ki rotor giroskopa usmeri proti točki, kamor gleda nek drug senzor (npr. radar). Signal iz detektorja IR valovanja se v nadaljevanju primerja s signali iz referenčnih tuljav. Na podlagi dobljenega signala se določi smer tarče glede na vodoravno in navpično os izstrelka, s tem pa krmilni signali za pogon krmilnih površin. == Iskanje cilja in modulacija == Ena od nalog sledilnega koordinatorja je določitev položaja cilja glede na optično os IR detektorja, in sicer v [[Polarni koordinatni sistem|polarnih koordinatah]]. To je možno doseči z [[Modulacija|modulacijo]] infrardečega valovanja, ki ga sprejema detektor v odvisnosti od oddaljenosti od središča (optične osi) in polarnega kota. === Amplitudno - fazna modulacija === [[Slika:Spin scan.png|sličica|Osnovna shema modulacijskega diska (skica a) za amplitudno-fazno modulacijo in časovni potek električnega signala iz IR detektorja glede na vodoravno referenčno os x. Skica b) prikazuje izvedbo modulacijskega diska z boljšo zmožnostjo izločanja ploskovnih virov IR valovanja.]] Amplitudno - fazna modulacija je najzgodnejši način delovanja IR vodenja, ki izvira iz nemških medvojnih poskusov, kasneje je bil uporabljen v prvih izstrelkih zrak-zrak z IR vodenjem. Pri tem načinu je pred detektor IR valovanja nameščen modulacijski disk, ki se vrti skupaj z rotorjem sledilnega koordinatorja in periodično prekinja vpadlo infrardeče valovanje. Modulacijski disk sestoji iz dveh polovic. Ena polovica je polprosojna in prepušča 50% jakosti vpadlega valovanja. Na drugi polovici se izmenjujejo radialni prosojni in neprosojni odseki (skica a). V primeru točkovnega izvora IR valovanja ima modulirano IR valovanje pri prehodu skozi polprosojni del konstantno polovično jakost, zaporedje prosojnih in neprosojnih odsekov pa povzroči, da je IR valovanje izmenično prekinjeno, zaradi česar detektor generira izmenični električni signal z dodano enosmerno komponento. Večji oziroma ploskovni izvori IR valovanja, kot so na primer vroča tla, sonce in oblaki, prekrijejo več odsekov modulacijskega diska hkrati, zaradi česar se izmenična komponenta zmanjša in nastane samo enosmeren signal. Pri nadaljnji obdelavi signala se enosmerna komponenta izloči, s tem pa tudi vpliv IR sevanja okolice. Ker se dolžina poti preko prosojnih odsekov spreminja s polmerom, se tudi [[amplituda]] signala spreminja glede na odmik izvora IR valovanja od središča (in s tem od optične osi). Če izvor IR valovanja leži na optični osi, je amplituda signala praktično enaka nič, proti obodu pa narašča. Širina prosojnih in neprosojnih odsekov je odvisna od velikosti slike IR valovanja, ki doseže detektor. Zaželeno je, da je širina odseka na obodu modulacijskega diska enaka, kot je velikost točke. S tem se doseže, da signal doseže maksimalno amplitudo, ko se slika IR valovanja giblje po zunanjem robu modulacijskega diska. V nasprotnem primeru modulacijski disk ni popolnoma izkoriščen. Pri tem velja omeniti, da jakost sprejetega IR valovanja narašča tudi s približevanjem izvoru IR valovanja, zaradi česar je za ojačevanje signala zaželena uporaba ojačevalnika z reguliranim ojačenjem (angl. ''Automatic Gain Control''). Signal iz detektorja IR valovanja se filtrira in ojači. V naslednji fazi se odstrani enosmerno komponento signala, da se dobi prekinjeni sinusni signal. Ta signal se uporablja tudi kot zvočna indikacija strelcu, kako dobro detektor razločuje želeni cilj od drugih, neželenih izvorov IR valovanja (glasnejši zvok pomeni večjo moč prejetega IR valovanja). Z uporabo detektorja ovojnice in filtriranja se iz prekinjenega sinusnega signala izloči osnovni [[Sinusno nihanje|sinusni signal]] s frekvenco, enako vrtilni hitrosti modulacijskega diska. Ta signal se ojači in uporabi za precesijo rotorja sledilnega koordinatorja in s tem poravnavo optične osi koordinatorja z izvorom IR valovanja. Problem vodenja na principu amplitudno-fazne modulacije je padec izmenične komponente signala na nič, ko je izvor IR valovanja poravnan z optično osjo koordinatorja. Če se izven optične osi koordinatorja pojavi vir IR valovanja, ki je močnejši od IR valovanja cilja (kot je na primer [[toplotna vaba]]), bo koordinator zaradi pojava amplitudno moduliranega signala, ki je močnejši od IR valovanja cilja, optično os usmeril proti temu viru. Dodaten problem so bili tudi avtopiloti zgodnjih izstrelkov, ki so delovali po načelu dvopoložajne regulacije. Slednja ima v zadnji fazi vodenja lahko premočan odziv, ki povzroči močnejše zavijanje izstrelka, zaradi česar lahko ta zgreši svoj cilj. === Frekvenčno-fazna modulacija === [[Slika:FM reticle.png|alt=Osnovna shema modulacijskega diska za frekvenčno modulacijo IR valovanja (a) in časovni potek signala za tri različne tarče. Modulacijski disk na skici b) ima v sredini vzorec šahovnice, ki daje drugačno modulacijo v primeru, da slika tarče ni v celoti na modulacijskem disku.|sličica|Osnovna shema modulacijskega diska za frekvenčno modulacijo IR valovanja (a) in časovni diagram signalov za različne položaje izvora IR valovanja. Modulacijski disk na skici b) ima srednji del s kockastim vzorcem, ki daje drugačno modulacijo za sledenje ciljem, katerih slika ni v celoti na modulacijskem disku.]] Zaradi pomanjkljivosti amplitudno-fazne modulacije je bilo uvedeno konusno skeniranje. Pri tovrstnem koordinatorju je modulacijski disk postavljen neposredno pred detektor IR valovanja in miruje. Sekundarno zrcalo je nagnjeno tako, da je njegova optična os odmaknjena od optične osi detektorja. S tem se slika IR valovanja preko modulacijskega diska giblje po [[Krožnica|krožnici]], čeprav se disk ne premika. Modulacijski disk (glej skico a) v osnovi sestoji iz več parov prosojnih in neprosojnih odsekov, ki so razporejeni po celotnem obodu diska. V praksi so ti odseki zelo podobni, kot pri amplitudno-frekvenčni modulaciji, da se doseže zadostna neobčutljivost za ploskovne izvore IR valovanja. Ko sekundarno zrcalo premika sliko izvora IR valovanja preko diska, ta izmenično prečka prosojne in neprosojne odseke, pri čemer detektor doseže signal v obliki zaporedja impulzov. Pri tovrstni zasnovi izvor IR valovanja tudi pri poravnavi z optično osjo sledilnega koordinatorja ustvari signal, ki se po času spreminja (pri uporabi amplitudne modulacije je tem primeru velikost signala enaka ničli). V primeru, da je izvor IR valovanja poravnan z optično osjo sledilnega koordinatorja, njegova pot preko modulacijskega diska prečka enake dolžine preko prosojnih in neprosojnih odsekih. To ustvari impulzni signal, pri katerem so vsi impulzi enako dolgi in ima torej konstantno frekvenco (rdeči signal). Če optična os koordinatorja ni poravnana z izvorom IR valovanja, se prestavi tudi središče krožnice, zaradi česar slika izvora IR valovanja posameznih odsekov modulacijskega diska ne seka več enakomerno, temveč preko njih opiše daljšo ali krajšo pot. Posledično se tudi širina posameznih impulzov spremeni in dobimo signal, ki je [[Frekvenčna modulacija|frekvenčno moduliran]] (modri signal). Z demodulacijo se iz tega signala dobi sinusni signal, katerega fazni kot po primerjavi z referenčnim signalom daje podatek o polarnem kotu φ, amplituda tega signala pa je odvisna od odmika izvora IR valovanja od optične osi koordinatorja. V praksi se naklon sekundarnega zrcala izbere tako, da slika izvora IR valovanja potuje čim bolj blizu roba modulacijskega diska. Na ta način se doseže največja razlika med minimalno in maksimalno frekvenco signala in posledično bolj natančno vodenje, vendar lahko povzroči, da krožnica, po kateri se giblje slika izvora IR valovanja, delno zapusti območje modulacijskega diska (zeleni signal). V tem primeru se impulzni signal prekine in nastane signal, ki je zelo podoben tistemu pri amplitudni modulaciji. V praksi se za osrednji del modulacijskega diska uporabi drugačen vzorec (skica b), saj se širina odsekov blizu centra diska zelo zmanjša. Tudi, če je izvor IR valovanja točkoven, ta ob približevanju centru diska zaradi končne velikosti točke postane ploskovni, zato lahko pride do izgube modulacije signala. Obenem drugačen vzorec v sredini diska pomaga tudi v primeru, ko slika izvora IR valovanja ni v celoti na modulacijskem disku. Prednost uporabe frekvenčne modulacije je, da je frekvenčno moduliran signal premo sorazmeren odmiku izvora IR valovanja od optične osi koordinatorja. To omogoča zvezno premikanje krmilnih površin izstrelka, kar izboljša aerodinamično učinkovitost in tudi natančnost vodenja. Zaradi konusnega skeniranja toplotne vabe hitro zapustijo vidno polje koordinatorja in zato sistem nudi večjo odpornost na motenje. ==== Koordinator s križno postavljenimi IR detektorji ==== [[Slika:IR Crossed array schematic.png|sličica|Shema delovanja IR vodenja s štirimi detektorji, postavljenimi v obliki križa in časovni potek signalov za tarčo, poravnano z optično osjo koordinatorja (rdeča) in dve neporavnani tarči.]] Izpeljanka konusnega skeniranja s frekvenčno modulacijo je uporaba štirih ozkih detektorjev IR valovanja, ki so nameščeni v obliki križa, kar nadomesti uporabo modulacijskega diska. Ti detektorji so izdelani v pravokotni obliki, preko katerih nagnjeno sekundarno zrcalo IR koordinatorja premika sliko izvora IR valovanja. Namesto štirih detektorjev je možna tudi izvedba z enim detektorjem, pred katerim je nameščen fiksni modulacijski disk s štirimi ozkimi režami, ki so medsebojno premaknjene za kot 90°. Ob premikanju slike izvora IR valovanja preko matrike detektorjev ta doseže posamezne detektorje, ki ob prehodu generirajo električni impulz. Če je optična os koordinatorja poravnana z izvorom IR valovanja, si impulzi s posameznih detektorjev sledijo v enakomernih časovnih intervalih. Če optična os ni poravnana z izvorom IR valovanja, se razmik med posameznimi impulzi spreminja, kar služi kot informacija za popravek smeri optične osi koordinatorja. Tu je namesto spreminjanja frekvence izhodnega signala detektorja uporabljen čas pavze med posameznimi impulzi. Čas med impulzi je daljši, če je izvor IR valovanja bolj odmaknjen od optične osi koordinatorja, in obratno. Prednost tega načina je izboljšana občutljivost na toplotne vabe. Širina detektorjev je lahko majhna, kar omogoča, da toplotna vaba hitro zapusti vidno polje posameznega detektorja. Dodatno odpornost na toplotne vabe se doseže z definiranjem časovnega okna, ko naj bi IR valovanje predvidoma prečkalo posamezne detektorje. Vsak IR signal, ki ga detektor zazna izven ozkega časovnega okna, se izloči iz nadaljnje obdelave, kar zmanjša možnost reakcije na neželene izvore IR valovanja. === Časovno-impulzna modulacija === Časovno-impulzna modulacija deluje podobno, kot amplitudno-frekvenčna modulacija, s katero deli zasnovo optičnega sistema. Uporablja pa rotirajoči modulacijski disk, ki ima le en ozek prosojni odsek, preostanek diska pa je neprosojen. [[Slika:Pulse width modulation for infrared guidance.png|sličica|Skica modulacijskih diskov za časovno-impulzno modulacijo in časovni potek signalov za različne položaje izvora IR valovanja glede na referenčno os x.]] Položaj izvora IR valovanja glede na referenčne osi se določi enako, kot pri amplitudno-fazni modulaciji, torej z merjenjem fazne razlike med referenčnimi signali in signalom, dobljenim iz detektorja IR valovanja. Oddaljenost izvora IR valovanja od optične osi se ponavadi določa na podlagi dolžine impulzov IR valovanja. Ena od različic modulacijskega diska je prikazana na skici a). Disk je krožne oblike s polmerom R. Prosojni del diska je v obliki dvojne [[Arhimedova spirala|Arhimedove spirale]], pri kateri je kot med obema spiralama odvisen od polmera iz središča modulacijskega diska do poljubne točke. To obliko je možno opisati z enačbo: <math>\alpha (r) = k\cdot r</math> kjer je ''α'' kot med obema spiralama oz. širina reže, ''k'' je koeficient proporcionalnosti, ''r'' pa vektor od središča diska do poljubne točke. Če se disk vrti s [[Kotna hitrost|kotno hitrostjo]] ω, je dolžina impulza enaka: <math>\tau=\alpha/\omega</math>. Podani disk na skici a) ima pri polmeru <math>r = R</math> kot <math>\alpha=\pi</math>, oz. 180[[Kotna stopinja|°]], iz česar sledi, da je vrednost koeficienta ''k'' enaka <math>\pi/R</math>, dolžina impulza pa je <math>\tau=\pi r/\omega R</math>. Iz tega sledi, da je dolžina impulza v neki točki premo sorazmerna oddaljenosti od središča. Tako izvori IR valovanja, ki so bolj oddaljeni od središča, generirajo širše impulze, medtem, ko tisti bližje središča generirajo krajše impulze. Zaradi tega dejstva podana oblika modulacijskega diska dobro ločuje točkaste izvore IR valovanja od izvorov IR valovanja iz okolice, ki zaradi velikosti generirajo široke impulze, če so ti izvori blizu optične osi sledilnega koordinatorja. Pri odmiku od optične osi pa dolžina impulzov od točkastih virov IR valovanja postaja bolj podobna dolžini impulzov neželenega IR valovanja iz okolice, zaradi česar nastane problem pri sledenju hitrih tarč. Če je prosojni del modulacijskega diska zasnovan tako, da je <math>\alpha=\alpha_{max}</math> pri <math>r =0</math>, pri maksimalnem polmeru (<math>r=R</math>) pa kot α znaša 0, dobimo vzorec na skici b). Pri tem vzorcu dolžina impulzov pada z oddaljenostjo od središča diska, torej je dolžina impulzov obratno sorazmerna oddaljenosti od središča. To pomeni boljšo sposobnost ločevanja točkovnih izvorov IR valovanja od sevanja okolice pri večjem odmiku od optične osi, medtem, ko se sposobnost ločevanja zmanjša pri izvorih, ki so blizu središča. To lahko povzroči večjo občutljivost na toplotne vabe, ko je tarča blizu optične osi koordinatorja. === Rozetno skeniranje === Koordinator z rozetnim skeniranjem je zasnovan na koordinatorju, ki uporablja frekvenčno modulacijo. Je pa nagnjenemu sekundarnemu zrcalu dodano še terciarno nagnjeno zrcalo ali [[prizma]], ki pa se vrti v nasprotni smeri, kot primarno in sekundarno zrcalo. Na ta način trenutni vidni kot opiše kompleksno pot, v obliki krivulje, znane kot [[Vrtnica (matematika)|vrtnica]]. Ta vzorec v enem obhodu pokrije večji del vidnega polja, kot konično skeniranje, zaradi česar je manj verjetnosti, da tarča zapusti vidno polje detektorja. Posebnost tega načina skeniranja je, da zajame dvodimenzionalno sliko vseh izvorov IR valovanja znotraj vidnega polja. Koordinate vseh zajetih izborov IR valovanja se shranijo v [[Pomnilnik|pomnilniku]], kjer so na voljo za nadaljnjo obdelavo. === Slikovni IR detektor === Najnovejši pristop je uporaba [[CCD|matričnega slikovnega detektorja]], ki sestoji iz posameznih [[Piksel|pikslov]], kar je podobna zasnova, kot jo srečamo pri [[Termografska kamera|termografskih kamerah]]. Za razliko od večine ostalih detektorjev, ki v bistvu vidijo le vročo točko, slikovni detektorji zajamejo celotno sliko toplega objekta naenkrat, kar omogoča boljšo odpornost na motenje in s pomočo algoritmov za računalniški vid omogočajo, da orožje zadene najbolj občutljivo točko cilja. [[Slika:Irist expo head.JPG|sličica|Infrardeča sledilna glava izstrelka [[IRIS-T]]. Polni kardanski sistem omogoča precej širše vidno polje od starejših IR vodenih izstrelkov.]] Infrardeče sledilne glave s slikovnimi detektorji namesto prostega giroskopa, ki lahko sledi ciljem le v območju 35 - 40° od optične osi, uporabljajo polni kardanski sistem, ki omogoča odklon do 90° in več. To omogoča tudi možnost namerjanja na cilj po izstrelitvi (LOAL). == Materiali IR detektorjev == Za izdelavo IR detektorjev se uporabljajo [[Polprevodnik|polprevodniki]] z ozkim [[Prepovedani pas|prepovedanim pasom]]. IR detektorji so lahko zasnovani kot [[Fotoupornik|fotoupori]] ali [[Fotodioda|fotodiode]]. Prvi so enostavnejši, vendar so manj občutljivi in bolj počasni, kot fotodiode. Glavni materiali za IR detektorje so naslednji: '''[[Svinčev(II) sulfid]]''' ({{chem2|PbS}}) je bil prvi uporabljen kot detektor IR valovanja. Lahko se uporablja na principu merjenja toka, ki ga ustvarijo vpadli [[Foton|fotoni]], bolj pogosto pa se uporablja kot fotoupor. Zaradi visoke [[Dielektrična konstanta|dielektrične konstante]] reagira počasneje od drugih podobnih polprevodnikov. Pri sobni temperaturi je {{chem2|PbS}} najbolj občutljiv za valovne dolžine 1–2,5 [[Mikrometer|μm]], torej so po [[Wienov zakon|Wienovem zakonu]] optimalni za uporabo pri temperaturah objektov okoli 800 °C. Zaradi tega detektorji na osnovi PbS zaznajo le zelo vroče objekte, kot so npr izpušne šobe letalskih motorjev. Ravno zato je bilo prve IR vodene protiletalske izstrelke možno uporabiti le za napade z zadnje strani letala, zaradi česar so bili relativno neuspešni ob uporabi proti bolj okretnim letalom. Ker tudi [[Sonce]] oddaja precej IR valovanja v spektru največje občutljivosti {{chem2|PbS}}, so bili zgodnji izstrelki močno občutljivi na sončno sevanje. Priljubljena taktika zračnega boja je bila zato napad s strani sonca ali umik proti soncu, saj je sončno sevanje učinkovito maskiralo toploto letalskih motorjev. S hlajenjem teh detektorjev se je optimalna valovna dolžina pomaknila v območje 2–4 μm, kar pa še vedno zahteva objekte s temperaturo med 500 in 600 °C. V neohlajeni različici se uporablja v ročnem protiletalskem sistemu [[9K38 Igla|Igla]], kjer služi kot pomožni detektor za zaznavanje toplotnih vab. Posebna je tudi uporaba detektorjev iz PbS v sovjetskih protizračnih sistemih [[9K31 Strela-1|Strela-1]] in [[9K35 Strela-10|Strela-10]]. Tam je uporabljena sicer neželena občutljivost {{chem2|PbS}} na kratkovalovno IR valovanje sonca. Detektor v tem primeru ne išče izvora IR valovanja, temveč točke, kjer IR valovanja zaradi mimobežnega objekta, ki blokira sevanje ozadja (npr letala) ni. Ta način se imenuje ''fotokontrastno vodenje'' (rus. фотоконтрастное наведение) in tudi z uporabo detektorjev iz {{chem2|PbS}} v ustreznih vremenskih pogojih omogoča sledenje letalom tudi iz drugih kotov, ne le z zadnje strani, kjer so vroči izpuhi. Ta način obenem tudi ni občutljiv na protiukrepe proti IR vodenim izstrelkom, kot so recimo [[Toplotna vaba|toplotne vabe]]. '''Indijev antimonid''' ({{chem2|InSb}}) ima precej manjši prepovedani pas, kot svinčev sulfid, zato ga je možno uporabiti za detekcijo daljših valovnih dolžin IR valovanja. Indijev antimonid je lahko uporabljen kot fotodioda ali fotoupor, največjo občutljivost pa ima pri valovni dolžini približno 5,5 μm, kar ustreza objektom s temperaturo 250–300°C. Seveda pa za dosego občutljivosti potrebujejo ohlajanje na približno 80 [[Kelvin|K]], kar se ponavadi doseže z [[Joule-Thompsonov pojav|ohlajanjem s stisnjenim plinom]]. Izstrelki, opremljeni z detektorji na osnovi InSb, lahko zaznavajo tudi hladnejše dele letal in lahko zaznajo izpušne pline iz praktično poljubnega kota, kar močno poveča njihovo uporabnost. '''Živosrebrno-kadmijev telurid''' ({{chem2|HgCdTe}}) je zmes živosrebrnega telurida ({{chem2|HgTe}}) in kadmijevega telurida ({{chem2|CdTe}}). S spreminjanjem vsebnosti posameznih elementov v zmesi je možno doseči občutljivost pri različnih valovnih dolžinah, zato je primeren za detekcijo v kratko-, srednje- in dolgovalovnem IR področju. Detektorji na osnovi HgCdTe se pretežno uporabljajo za slikovne senzorje v termovizijskih kamerah. == Glej tudi == * [[Infrardeče valovanje]] * [[AIM-9 Sidewinder]] * [[Toplotna vaba]] ==Sklici== {{sklici|group=N}} {{sklici|30em}} == Viri == * Avtor neznan. Устройство и эксплуатация боевых средствпереносных зенитных ракетных комплексов “Игла” и “Игла–1”. Minsk 2005 (v ruščini) * I.E. Akilov, V.I. Bajdakov, A.G. Vasiljev. ТЕХНИЧЕСКАЯ ПОДГОТОВКА КОМАНДИРА ВЗВОДА ПЗРК 9К38 «ИГЛА». Politehnična univerza v Tomsku 2011 (v ruščini). УДК 358.11(075.8) * L.N. Bizov, V.S. Bel'gorskij, C.N. Jelcin. УСТРОЙСТВОИ ФУНКЦИОНИРОВАНИЕАВИАЦИОННОЙ РАКЕТЫ Р-3С. Državni balistični tehnični inštitut "Voenmeh". Sannkt Petersburg 2005 (v ruščini) * Patent US 4,039,246A. Optical scanning apparatus with two mirrors rotatable about a common axis. General Dynamics 1976 (v angleščini) * Ronald G. Driggers, Carl E. Halford, and Glenn D. Boreman. Parameters of spinning AM reticles. Applied Optics Vol. 30 No. 19, 1. julij 1991 * Md. Monirul Hoque STUDIES ON THE PERFORMANCE OF RETICLES USED IN PASSIVE HOMING SYSTEM. Florida Atlantic University 1995 * {{navedi knjigo|last=Bonds|first=Ray and David Miller|title=Illustrated Directory of Modern American Weapons|url=http://books.google.com/books?id=cfpBbuIlfV0C&printsec=frontcover&dq=Illustrated+Directory+of+Modern+American+Weapons#v=onepage&q&f=false|chapter=AIM-9 Sidewinder|publisher=Zenith Imprint, 2002|isbn=0-7603-1346-6|ref={{harvid|Bonds|Miller|2002}}}} *Babcock, Elizabeth (1999). ''Sidewinder&nbsp;– Invention and Early Years.'' The China Lake Museum Foundation. 26 pp. A concise record of the development of the original Sidewinder version and the central people involved in its design. [[Kategorija:Zračna obramba]] [[Kategorija:Vojaška tehnika]] [[Kategorija:Rakete zrak-zrak]] [[Kategorija:Protiletalsko orožje]] 2d3z2yw69rwi6gwy8soikafq9hoi53w 0 500012 6766539 5519075 2026-10-18T05:24:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766539 wikitext text/x-wiki {{Infobox artwork |ime_slike = Pietro Lorenzetti - Polyptych - WGA13536.jpg |velikost_slike = 300px |naslov = Poliptih cerkve v Arezzu |avtor = [[Pietro Lorenzetti]] | year = 1320 |vrsta = Tempera na pozlačenem les | metric_unit = cm |višina = 298 |širina = 309 |dolžina = |city = [[Arezzo]] |muzej = cerkev [[Santa Maria della Pieve]] }} [[File:Pietro Lorenzetti - Madonna and Child (detail of a polyptych) - WGA13537.jpg|thumb|Detajl]] '''''Poliptih župnijske cerkve v Arezzu''''' je delo tempera na pozlačenem lesu (298 x 309 cm) avtorja [[Pietro Lorenzetti|Pietra Lorenzettija]], podpisano leta 1320 in hranjeno v cerkvi Santa Maria della Pieve v Arezzu. == Zgodovina == [[Giorgio Vasari]] je zapisal, da je škof Guido Tarlati v Arezzo poklical Pietra Lorenzettija za izdelavo freske tribune in apsido župnijske cerkve Santa Maria, pri čemer je naslikal dvanajst zgodb o Devici, ki je kulminiralo v ''Vnebovzetju'', v katerem je predstavljal apostole v naravni velikosti. Ta dela, ki jih je biograf iz Arezza zelo cenil in so zdaj popolnoma izgubljena, so Pietru prinesla naročilo za [[oltarni nastavek|oltarno podobo]], ki je še vedno na mestu. Znana je pogodba, ki kaže polno ime slikarja: »Petrus Pictor, quondam Lorenzetti qui fuit de Senis« ('Peter pokojnega Lorenzettija, ki je bil iz Siene'). == Obnova == Poliptih se je v glavni oltar cerkve [[Santa Maria della Pieve]] vrnil 8. novembra 2020 po šestih letih obnove<ref>[https://www.ansa.it/canale_viaggiart/it/regione/toscana/2020/11/06/arezzo-ritrova-polittico-del-300-di-pietro-lorenzetti_0609a309-0e82-426c-9560-fbfd59e484d0.html] ''Arezzo 'ritrova' polittico del '300 di Pietro Lorenzetti'', ansa.it</ref>, ki je bila izvedena, da bi vrnili verodostojnejšo čitljivost barv in okraskov, ki jih je ročno izdelal slikar. V preteklosti je bilo delo že trikrat obnovljeno, v letih 1880-1881, leta 1916 in nazadnje leta 1976, ko je doživelo vandalski napad motenega moškega.<ref name=":0">[https://www.avvenire.it/agora/pagine/torna-ad-arezzo-restaurato-il-polittico-di-pietro-lorenzetti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210523125445/https://www.avvenire.it/agora/pagine/torna-ad-arezzo-restaurato-il-polittico-di-pietro-lorenzetti |date=2021-05-23 }} ''Torna ad Arezzo restaurato il grande polittico di Pietro Lorenzetti'', avvenire.it</ref> Med obnovo leta 1976 je bilo ugotovljeno, da naj bi bilo delo prvotno nameščeno na [[predela (oltar)|predeli]], zaradi česar je bilo širše za 293 cm, kar je njegova trenutna velikost. Po restavriranju plošč, da bi [[poliptih]]u vrnili prvotno širino, je bila izvedena posebna raziskava o novi podpori, v kateri bi bil nameščen, odločitev raziskovalcev pa je bila, da se omejijo na prepletanje plošč z zlatimi trakovi, ki delajo dimenzij, podobnih originalu. == Opis in slog == Oltarna slika je v večini prekatov v dobrem stanju, kljub izgubljeni predeli. Ima pet predelkov, vsak z zgornjim predelkom in poslikanim vrhom, z osrednjimi večjimi deli. === Glavni register === V središču je polfigura ''Marije z otrokom'' (tako kot vsi drugi svetniki), ki takoj pritegne pozornost z razkošno tančico, zelo prečiščenega zlatega brokata z modrimi motivi, v katerem si sledijo [[štirilist]]i in se deformirajo zaradi učinka gubanja; obložena je s krznom veverice s tipično veveričjo obliko s pritrjenimi repi. Marija nežno gleda svojega sina, ko ji s tiho samozavestjo položi roko na ramo in prime rob tančice. Igra pogledov, nežna in realistična, povezuje figure in vzpostavi tih in intenziven dialog v skladu s tem, kar je ena temeljnih sestavin Pietrove umetnosti. Marijina ramena so elegantno privita, da uravnotežijo težo njenega sina in tako ustvarijo učinek, značilen za skulpture [[Giovanni Pisano|Giovannija Pisana]]. Svetniki v spodnjih predelkih so od leve Donat, Janez Evangelist, Janez Krstnik in Matej. Krstnik, kot je značilno za njegovo [[ikonografija|ikonografijo]], kaže na Kristusa, kar nakazuje na njegovo naznanitev Odrešenikovega prihoda, toda slikar namesto kazalca nariše iztegnjen palec, zelo izvirna gesta, ki jo je nato ponovno uporabil v drugih delih. Ugotovljeno je bilo, kako so razporeditev svetnikov povezane z rahlimi ritmičnimi nihanji naklonov doprsnih kipov, glav in pogledov z nekakšno neprekinjeno črto, ki se dviga in spušča v višini rok likov, zahvaljujoč širokim in mehkim korakom draperij, ki se odpirajo in zapirajo kot lupinski ventil. Nad loki teh svetnikov se pojavijo pari angelov s krili, ki se dotikajo drug drugega, z izmerjenim ritmom polnijo razpoložljive segmente in se tekoče povezujejo s temi predelki. Iz slogovnega vidika oltarna slika opozarja na sklicevanja na eleganco Duccia di Buoninsegne, Pietrovega idealnega učitelja in na Giottovo trdno prostornost, kar dokazuje raznolika ureditev v prostoru svetnikov, ki se izogiba togi frontalnosti. === Zgornji registri === Če spodnji del kaže raztegnjeno teksturo večinoma vodoravno, zgornji z ostro obliko vrhov predlaga namesto tega vertikalni trend. Napol dolgi svetniki, ki skupaj gledajo iz lokov, razdeljenih z majhnimi stebri, so (od leve): Janez, Pavel, Vincenc, Luka, Jakob Starejši, Jakob Mlajši, Marcellino in Avgust. Med loki vsakega oddelka se v krogu pojavi prerok. Tako preroki kot Luka, ki sta upodobila Marijo, imajo oči usmerjene v osrednjo ploščo z ''Oznanjenjem'' nad ''Marijo in otrokom''. Ta prizor prikazuje še eno tipično Pietrovo značilnost, in sicer uporabo slike na risbi za risanje arhitekture ozadja. Dejansko ima Marijina soba stebre na robovih plošče, medtem ko osrednji steber idealno podpira zlate oboke okvirja, med katerimi kuka glava ''Večnega očeta'', upodobljena v hieratični frontalnosti. Marijina soba je izrazito tridimenzionalna: sedi v zadnjem kotu na nekakšni skrinji, medtem ko je deležna obiska angela, ki kleči pred njo. Zgoraj, kjer je predstavljena majhna loža z majhnimi stebri, ki teče okoli peristila (narejena z detajli osvetljevalca), golob Svetega Duha prečka okno, da pride do Marije, poslan z božjim blagoslovom, ki se prikaže iz oblaka na levi. Na koncu so na vrhu še štirje svetniki (Reparata, Katarina Aleksandrijska, Uršula in Agata) in ''Marijino vnebovzetje'', ki označuje zmagoslavni zaključek Marijinega življenjepisa, ko gre gor, da najde svojega sina v raju. Predstavljen je znotraj mandljev iz [[serafin]]ov, oblečena v belo in čelno stran, z nogami, ki štrlijo naprej, kar krši bizantinsko mirnost tradicionalne ikonografije. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *Chiara Frugoni, ''Pietro e Ambrogio Lorenzetti'', in ''Dal Gotico al Rinascimento'', Scala, Firenze 2003. ISBN 88-8117-092-2 == Zunanje povezave == {{commons category| Polittico della pieve di Arezzo}} [[Kategorija:Dela Pietra Lorenzettija]] [[Kategorija:Dela leta 1320]] 1c6msxyi1sdpc6xfskpr7uov9228cbr 0 500856 6766445 6506160 2026-10-17T20:23:52Z JoMK 240261 odstranil [[Kategorija:Azija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766445 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Loudong |settlement_type = občina |official_name = Mesto Loudong • {{lang|zh-tw|羅東鎮}} |native_name = {{lang|zh-tw|羅東鎮}} </br> Ratō, Lotung |nickname = |image_skyline = Luodong Township 01.jpg |imagesize = |image_caption = Luodong je naselje v Grofiji Yilan |image_flag = Flag of Yilan County.svg |image_seal = |image_map = Lotong.png |mapsize = 300px |map_caption = Lega mesta v Grofiji Yilan |subdivision_type = Država |subdivision_name = [[Republika Kitajska]] |subdivision_type1 = Regija |subdivision_name1 = Srednji Tajvan |government_type = Mestna vlada |leader_title = župan |leader_name = |area_magnitude = |area_total_km2 = 11 |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_footnotes = |population_total = 41791 |population_as_of = marec 2021 |population_footnotes = |population_note = |population_density_km2 = auto |population_metro = |population_density_metro_km2 = <!-- auto --> |population_urban = |population_density_urban_km2 = <!-- auto --> |timezone = CST |utc_offset = +8 |timezone_DST = |utc_offset_DST = | coordinates_display = inline,title |latd=24 |latm=40 |lats=36.06 |latNS=N |longd=121 |longm=46 |longs=0.93 |longEW=E |blank_name_sec1=Districts |blank_info_sec1=12 |postal_code_type = Poštna koda |postal_code = 265 |area_code = |blank_name = |blank_info = |website = www.luodong.ylcg.gov.tw/ |footnotes = Luodong je najmanjše mesto v Grofiji Yilan, obenem pa najgosteje naseljeno mestece na Tajvanu}} '''Luodong''' ({{lang-en|Luodong Township}}; {{Zh|c=羅東鎮|p=Luódōng Zhèn|w=Lo²-tung¹ Chen⁴|poj=Lô-tong}}) je mestno naselje na [[Tajvan|Tajvanu]] v srednjem delu [[Grofija Yilan|Grofije Yilan]]. To je obenem najmanjše mestece v tej grofiji, a obenem z najgostejšo naseljenostjo na vsem otoku. == Ime == Ime ''Luodong'' izhaja iz prejšnjega imena ({{zh|t=老懂|poj=Lō͘-tóng}})<ref>{{holodict|40086}}</ref>, in sicer iz [[kavalanščina|kavalanske]] (Kavalan language) besede ''[[lutung|rutung]]'' v {{lang-sl|slovenskem}} pomenu "[[opica]]", glede na velikansko število opic, ki so otok naseljevale pred pol stoletja. == Pomembne osebnosti == * [[Chen Chin-te]], vršilec dolžnosti sodnika (2017–2018) * [[Huang Chun-ming]], romanopisec in pisatelj * [[Lin Mei-hsiu]], igralka in televizijska voditeljica * [[Lin Tsung-hsien]], kmetijski minister (2017–2018) * [[Lin Zi-miao]], sodnik okrožja Yilan * [[Ran In-ting]], akvarelni slikar * [[Jimmy Liao]], ilustrator * [[葉湘怡 | Doris Yeh]], basistka v glasbenem sestavu ''Chthonic'' * [[Janez Janež]], [[zdravnik]] in [[kirurg]] <ref> V [[kitajščina|kitajščini]] je zdravnik Janez Janež znan kot ''Fan Fenglong'' ({{zh | t = 范鳳龍 | s = 范凤龙 | p =}}) ali preprosto '' Doktor Fan '' ({{zh | t = 范 醫生 | s = 范 医生 | p = Fan yisheng}}) </ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Kitajski misijoni]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Luodong}} {{wikivoyage|Luodong}} ;{{ikona en}} *[https://www.google.com/search?q=Luodong+Taiwan&client=opera&hs=CUJ&sxsrf=ALeKk03lMEeWHPN4z2l-Ny77MZW782j_wQ:1622756717047&tbm=isch&source=iu&ictx=1&fir=NfhwzFLbwBjW9M%252Cdm1QNi_9QRxJuM%252C_&vet=1&usg=AI4_-kSE9FCUN258q0LsAuD1EYRzcmD2Xw&sa=X&ved=2ahUKEwjlirTtt_zwAhVZgP0HHfpVBIcQ9QF6BAgeEAE#imgrc=1GqDV0ihFM4KUM Camillian Saint Mary's Hospital Luodong - Medical Travel World Wide Web] *[https://blogs.nottingham.ac.uk/chinapolicyinstitute/2014/10/02/taiwans-relations-with-slovenia/ University of Nottingham Taiwan’s Relations with Slovenia Written by Saša Istenič] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210603225610/https://blogs.nottingham.ac.uk/chinapolicyinstitute/2014/10/02/taiwans-relations-with-slovenia/ |date=2021-06-03 }} *[https://www.google.com/search?q=Luodong+Taiwan&client=opera&hs=CUJ&sxsrf=ALeKk03lMEeWHPN4z2l-Ny77MZW782j_wQ:1622756717047&tbm=isch&source=iu&ictx=1&fir=NfhwzFLbwBjW9M%252Cdm1QNi_9QRxJuM%252C_&vet=1&usg=AI4_-kSE9FCUN258q0LsAuD1EYRzcmD2Xw&sa=X&ved=2ahUKEwjlirTtt_zwAhVZgP0HHfpVBIcQ9QF6BAgeEAE#imgrc=1GqDV0ihFM4KUM Saint Mary's Hospital Luodong] [[Kategorija:Geografija Tajvana]] [[Kategorija:Luodong| ]] {{normativna kontrola}} cuntou0f5novec0y5m4gehtw843426p 0 501415 6766609 6574040 2026-10-18T11:06:59Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766609 wikitext text/x-wiki {{Nezanesljivi viri}} {{wikificiraj}} '''Resveratrol''' je [[polifenol]], ki deluje kot močan [[antioksidant]]. Gre za stilbenoidni naravni polifenol, ki ga proizvaja več rastlin kot odziv na poškodbe ali kadar rastlino napadejo patogeni, kot so bakterije in glive. Najden je bil v več kot 70 vrstah rastlin, med drugim v japonskem dresniku, jagodičevju, oreščkih in rdečem grozdju <ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.worldofmolecules.com/antioxidants/resveratrol.htm|title=worldofmolecules.com}}</ref>. Strukturo resveratrola je leta 1940 prvi označil Takaoka, ki je molekulo izoliral iz korenine Veratrum grandifolium (bela čmerika), kasneje, leta 1963 pa še iz korenine japonskega dresnika. Širšo pozornost je molekula pritegnila šele leta 1992, ko je njena prisotnost v vinu uporabljena kot razlaga za kardioprotektivne učinke <ref name=":0" />. Resveratrol ima veliko terapevtskih učinkov, med drugim deluje protivnetno, antioksidativno, imuno-modulatorno, antikancerogeno, kardioprotektivno, vazorelaksantno in nevroprotektivno <ref name=":0" />. === Fizikalno kemijske lastnosti === Resveratrol (3,5,4`-trihidroksistilben) je polifenolni fitoaleksin. Je silbenoid, derivat stilbena in se v rastlinah proizvaja s pomočjo encima stilben sintaze. Njegova osnovna zgradba je sestavljena iz dveh fenolnih obročev, ki sta povezana z dvojno stransko vezjo, ki tvori 3,5,4`-trihidroksistilebene. Ta dvojna vez je odgovorna za [[Cis izomer|cis]]- (Z) in [[Trans izomer|trans]]- (E) obliko resveratrola. Trans- oblika se lahko pod vplivom ultravijoličnega sevanja (sončna ali umetna svetloba) transformira v cis- obliko. Nadaljnjo obsevanje cis- oblike pa povzroči fotokemično reakcijo, pri čemer nastane fluorescentna molekula z imenom resveratron. Ugotovili so, da je trans- oblika v obliki prahu stabilna v pogojih »pospešene stabilnosti«, torej pri 75% vlažnosti in 40 °C in je hkrati tudi prevladujoča oblika, saj ima najmočnejše terapevtske učinke <ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.hindawi.com/journals/omcl/2015/837042/|title=hindawi.com}}</ref>. === Stabilnost === Resveratrol je občutljiv na svetlobo, spremembe pH in povišano temperaturo, razlog za nestabilnost pa je predvsem prisotnost hidroksidov in dvojne C-C vezi <ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31756276/|title=Pubmed.ncbi.nih.gov}}</ref>. Trans- resveratrol je stabilen pri sobni in telesni temperaturi pri kislih pogojih, vendar lahko hitro pride do razgraditve molekule, ko postane pH alkalen. Vzdrževanje temperature in kislega pH ter omejevanje izpostavljenosti kisiku ter svetlobi, bi torej lahko izboljšalo stabilnost trans- resveratrola <ref name=":2" />. == Sinteza == Resveratrol nastaja v rastlinah, saj gre za fitoaleksin. Fitoaleksini so antibakterijske in protiglivične kemikalije, ki jih rastline proizvajajo kot obrambo pred okužbami. Kadar moramo resveratrol izolirati za izvajanje laboratorijskih študij ali za izdelavo različnih formulacij pa pridobivanje te spojine iz hrane zahteva velike količine rastlin in topil, poleg tega vključuje tudi zahtevne postopke čiščenja, posledica tega pa so zelo nizki donosi produktov. Poznamo 3 različne kemijske postopke: * '''Heck reakcija:''' je postopek, ki je definiran kot reakcija C-C spajanja aril halida ali nivil halida z aktiviranim olefinom pod katalizo paladija v prisotnosti baze. Gre za pomembno reakcijo, ko govorimo o sintezi resveratrola in njegovih analogov. Odkril jo je Martinez s sodelavci, in gre za dvostopenjsko metodo z visokimi donosi. * '''Perkin reakcija:''' je organska reakcija za pretvorbo aromatskih aldehidov in anhidridov v alfa- in beta- nenasičene maščobne kisline z obdelavo z natrijevim acetatom, bazo in kislino. Reakcija vključuje zaščito, kondenzacijo, dekarboksilacijo in odstranjevanje zaščite. Reakcija poteka v več stopnjah, med katerimi nekatere potrebujejo ekstremne pogoje, visoke temperature in kovinski katalizator, kar tudi omejuje splošno uporabo. * '''Wittig reakcija:''' reakcija uporablja prerazporeditev primarnega/sekundarnega alkil halogenida in aldehida/ketona, da nastane olefinski produkt pod delovanjem trifenilfosfina in baze za sproščanje stranskega produkta, trifenilfosfin oksida. Reakcija se pogosto uporablja za pridobivanje dvojne C-C vezi. Čeprav je Wittingova reakcija pogosto uporabljena za nastanek etilenskega mostu, reakcija vodi v nizek donos trans- resveratrola in nizko selektivnost med E in Z izomeri, poleg tega pa daje kot stranski produkt trifenilfosfin oksid. Reakcija zahteva tudi kromatografsko čiščenje produkta, kar naredi postopek še dolgotrajnejši <ref name=":2" />. == Resveratol v naravi == Resveratrol je fitoaleksin, razred spojin, ki jih proizvaja veliko rastlin, če so okužene s patogeni ali fizično poškodovane z rezanjem, drobljenjem ali ultravijoličnim sevanjem, saj zavira napredek nekaterih okužb. Koncentracija samega resveratrola v rastlinah je odvisna od različnih dejavnikov, kot je vreme, prisotnost zajedavcev, glivičnih okužb, kemičnih snovi ter ostalih stresnih dejavnikov <ref name=":1" />. Rastline, ki sintetizirajo resveratrol, so japonski dresnik, borovci, vinska trta, grmičevje arašidov, kakavter jagodičevja (jagode, borovnice, maline, brusnice ipd.) <ref name=":1" />. Čeprav je v naši kulturi manj pomemben, je najbogatejši vir resveratrola zelišče imenovano japonski dresnik (Polygonum cuspidatum), ki velja za praktično neuničljivo rastlino. Neuničljivost mu daje prav resveratrol. Japonski dresnik ima zelo pomembno vlogo v kitajski in japonski medicini, še preden so ugotovili, da vsebuje resveratrol, pa so ga uporabljali v kulinariki in pri zdravljenju različnih bolezni, kot so dermatitis, glivična obolenja in parazitske okužbe. Največ resveratrola se nahaja v korenini rastline in ravno to ji nudi možnost preživetja. Japonski dresnik velja za invazivno rastlino, ki lahko uspeva v zelo ekstremnih pogojih in dokazano zraste tudi na betonu <ref name=":1" />. Resveratrol pa najdemo tudi v nekaterih vrstah sadja, ki je del človeške prehrane, kot so borovnice, robide, arašidi ipd. Glavni vir resveratrola v sredozemski prehrani je še vedno rdeče grozdje ter rdeče vino. Najbogatejši viri resveratrola v grozdju so olupki, semena in peclji <ref name=":1" />. === Vsebnost resveratrola v hrani === Da bi dosegli pozitivne učinke resveratrola bi morali dnevno zaužiti vsaj 200 mg resveratrola, kar pa z običajno prehrano težko dosežemo. Vsebnost resveratrola v običajni prehrani je občutno nižja, kar v praksi pomeni, da bi za doseg 200 mg zaužitega resveratrola morali pojesti kilogram borovnic ali popiti 20 litrov vina, tu pa bi bili negativni učinki veliko večji kot korist resvertarola, zato ga je doseg ustrezne učinkovitosti in ugodnega vpliva na telo smiselno uporabljati v obliki prehranskih dopolnil. {| class="wikitable" |+Količine resveratrola v različnih živilih: !Živilo !Količina resveratrola v mg/100ml !Količina resveratrola v mg/100g |- |Japonski dresnik | |3,0 |- |Rdeče vino |0-2,78 | |- |Brusnica | |1,92 |- |Belo vino |0-0,17 | |- |Arašidi | |0,08 |- |Rdeče grozdje | |0,15 |- |Borovnice | |0,67 |- |Temna čokolada | |0,04 |- |Jagode | |0,35 |} == Farmakokinetika == Farmakokinetika vključuje štiri glavne procesov, ki jim je učinkovina v telesu podvržena. Začne se z '''A'''bsorpcijo, torej vsrkanje učinkovine v organizem, sledi '''D'''istribucija ali porazdelitev učinkovine po telesu, nato '''M'''etabolizem, ki vključuje nepovratne spremembe na molekuli in na koncu izločanje oz. '''E'''kskrecija učinkovine iz telesa. Začetnice teh procesov dajo naziv '''ADME''', ki so v nadaljevanju pojasnjene. Na splošno je farmakokinetika resveratrola v zadnjih desetletjih postala izredno zanimiva, zato so te procese raziskovali tako na predkliničnih modelih kot tudi na ljudeh <ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/publication/221758860_Resveratrol_in_Medicinal_Chemistry_A_Critical_Review_of_its_Pharmacokinetics_Drug-Delivery_and_Membrane_Interactions|title=researchgate.net}}</ref>. === Absorpcija in biološka razpoložljivost === Literatura o biološki uporabnosti resveratrola kaže, da ima ta polifenol visoko oralno absorpcijo, hiter in obsežen metabolizem brez škodljivih učinkov. Pri ljudeh se približno 70 % peroralno zaužitega resveratrola, hitro (<30 min) absorbira in presnovi v druge metabolite. Razpolovni čas resveratrola je bil ocenjen na pribl. 9-10 ur, kar pomeni, da se iz telesa ne odstrani hitro. Poleg tega pa obstajajo velike razlike v absorpciji in presnovnih procesih med posamezniki. Obseg, v katerem človeško telo absorbira in presnovi resveratrol, je odvisen od delovanja jeter in od presnovne aktivnosti lokalne mikroflore. Bolj zdrava kot je črevesna mikroflora, več molekule se bo absorbiralo v krvni obtok, posledično pa bo tudi biološka uporabnost resveratrola večja. Zdravo telo torej omogoča boljšo absorpcijo <ref name=":3" />. === Metabolizem === Resveratrol je v telesu podvržen obsežnim biokemijskim reakcijam I. faze (oksidacija, redukcija in hidroliza) in II. faze (konjugacija glukuronske kisline, sulfata in metila), in sicer takoj po zaužitju. Pri tem se fenolne skupine metabolizirajo v glukuronsko kislino in sulfatne konjugate, ta proces pa poteka v jetrih in epitelijskih celicah črevesja. V sklopu metabolizma pa je prisotno tudi hidrogeniranje alifatske dvojne vezi. Predsistemska in sistemska pretvorba v glavne metabolite v jetrih in črevesju se zgodi zelo hitro in učinkovito, in sicer v tako imenovanem enterohepatičnem recirkulacijskem krogu. Ostali presnovki, kot sta dihidro-resveratrol in piceatanol, pa najverjetneje nastanejo z mikrobno fermentacijo trans-resveratrola v gastrointestinalnem traktu <ref name=":3" />. === Distribucija === * '''Krvni transport:''' Učinkovitost terapevtske snovi je pogosto povezana z njeno afiniteto za vezavo na beljakovinske prenašalce v krvi. Resveratrol ima slabo topnost v vodi, zaradi česar se mora vezati na plazemske beljakovine, da se zagotovi njegova telesna porazdelitev in biološka uporabnost. V svojem transportu se torej veže na serumske beljakovine, kot so lipoproteini, hemoglobin in albumin, ki olajšajo njegovo celično prevzemanje. Dokazali so, da je tvorba kompleksa med resveratrolom in serumskimi proteini spontana in eksotermna. Močneje se veže na serumski album kot hemoglobin, saj pri prvem kompleksu prevladujejo hidrofobne interakcije, pri drugem pa vodikova vez, ki je šibkejša <ref name=":3" />. * '''Privzem jeter:''' Jetra imajo ključno vlogo pri biološki uporabnosti resveratrola. Nekatere študije kažejo največje kopičenje resveratrola v jetrih podgan in miši, vendar kljub temu niso opazili toksičnosti ali lize hepatocitov, kar je izrednega pomena. Poleg netoksičnosti pa resveratrol kaže tudi potencial pri preprečevanju bolezni jeter. Resveratrol v jetrne celice vstopi bodisi s pasivnim ali z aktivnim transportom, ki vključuje prenašalce. Slednja oblika transporta predstavlja več kot polovico celotnega jetrnega prevzema <ref name=":3" />. === Ekskrecija === V zadnjem postopku farmakokinetike se vsi presnovki resveratrola izločijo iz organizma, to izločanje pa je skoraj enakomerno porazdeljeno med urinom in blatom. 72 ur po enkratnem odmerku opazimo skoraj celotno izločenje resveratrola in drugih presnovkov iz tkiv, kar pomeni, da ne pride do akumulacije spojine v telesu <ref name=":3" />. == Fiziološki učinki == Resveratrol ima veliko terapevtskih učinkov, med drugim deluje protivnetno, antioksidativno, imuno-modulatorno, antikarcinogeno, kardioprotektivno, vazorelaksantno in nevroprotektivno <ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://resveratrol.si/vecno-mladi-vedno-vitalni/|title=resveratrol.si|accessdate=2021-06-16|archive-date=2021-06-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20210614153612/https://resveratrol.si/vecno-mladi-vedno-vitalni/|url-status=dead}}</ref>. === Antioksidativno delovanje === Zanimanje za naravne antioksidante, med drugim tudi za resveratrol, vedno bolj narašča, saj preprečujejo verižne reakcije oksidacije, ki nastanejo zaradi različnih dejavnikov, kot so težka in mastna hrana, slabe navade (kajenje, uživanje alkohola, sladkorja, predelane hrane), sevanje, onesnažen zrak in drugi. Posledice oksidacije lahko vodijo do nastanka rakavih obolenj, oslabitve imunskega sistema, srčno-žilnih bolezni, visokega holesterola ter poslabšanje splošnega počutja. Resveratrol torej prepreči nastanek oksidacije, in sicer tako, da obvaruje celični sistem pred poškodbami, ki jih povzročajo kisikovi prosti radikali (ROS). Prosti radikali so molekule, ki imajo kemijsko zelo nestabilno strukturo in zaradi tega agresivno napadajo druge molekule v našem telesu oz. celicah, pri čemer povzročajo oksidativni stres, oksidacijo maščob, denaturacijo proteinov oz. posledično poškodujejo genski zapis. Resveratrol zmanjša ali prepreči oksidacijo lipidov, zavira nastajanje strupenih oksidacijskih produktov itd., zato mu pravijo molekula prihodnosti. Antioksidanti in s tem resveratrol delujejo tako, da proste radikale na nek način prestrežejo, nevtralizirajo, zavirajo in na ta način varujejo telo. Zaradi vsega naštetega višajo telesno sposobnost, zavirajo staranje kože, krepijo imunski sistem ipd. <ref>{{Navedi splet|url=https://vizita.si/zdravje/resveratrol-3.html|title=vizita.si}}</ref>. === Zaviranje staranja === Znanstveniki so pred časom odkrili majhne molekule, ki so sposobne podaljšati življenjsko dobo več organizmov, cilju pa so se najbolj približali ob raziskovanju pozitivnih učinkov molekule resveratrola <ref name=":5" />. Resveratrol je po mnenju sodobnih molekularnih genetikov sposoben podaljšati življenjsko dobo kvasovk, črvov in muh, in sicer z vplivom na aktivnost encima Sir2, ki je znan beljakovinski regulator in je odvisen od vsebnosti hranil. Prav zaradi tega razloga so v literaturi začeli opozarjati na povezavo med tako imenovano kalorično omejitvijo (ang. Caloric restriction), tj. zmanjšanjem kaloričnega vnosa, resveratrolom in podaljšano življenjsko dobo organizmov. Pri kvasovkah kalorična omejitev denimo spodbuja delovanje encima znanega kot beljakovinski regulator Sir2 ali sirtuin. Gre za encim, ki je odvisen od nikotinamid adenin dinukleotida (NAD+), ki je presnovni intermediat, povezan z vsebnostjo hranil. Dodajanje resveratrola kvasovkam je povečalo aktivnost encima Sir2 in podaljšalo življenjsko dobo kvasovk za 70 %. SIRT1 je torej osrednja tarča resveratrola pri sesalcih, ta pa ureja številne celične procese, kot so popravljanje DNK, diferenciacija maščob, izločanje glukoze, občutljivost na inzulin, oksidacija maščobnih kislin in druge <ref name=":5" />. Leta 2003 so uspeli dokazati, da je resveratrol podaljšal življenjsko dobo kvasovk rodu Saccharomyces cerevisiae. Kasnejše študije so pokazale tudi podaljšanje življenjske dobe črva Caenorhabditis elegans in sadne muhe Drosophila melanogaster. Leta 2006 pa so italijanski znanstveniki dosegli pozitiven rezultat dodajanja resveratrola pri vretenčarjih <ref name=":0" />. === Antikancerogeno delovanje === Dokazano je, da resveratrol modulira veliko različnih znotrajceličnih signalnih molekul, ki sodelujejo v večstopenjski karcenogenezi, vnetjih, celičnem ciklusu in apoptozi, saj preprečuje poškodbe DNK. Obstajajo tudi dokazi, ki podpirajo povezavo med antioksidativnimi, protivnetnimi in antikancerogenimi aktivnostmi. Vsi mehanizmi, s katerimi resveratrol izvaja antikancerogene učinke, še vedno niso v celoti odkriti, vemo pa, da k antikancerogenemu delovanju prispevajo: odstranjevanje prostih radikalov, supresija ciklooksigenazne aktivnosti (COX), zaviranje celične proliferacije, indukcija apoptoze in zaviranje nekaterih encimov <ref name=":3" />. === Nevroprotektivni učinki === Resveratrol je pokazal nevroprotektivne učinke pri nekaj nevroloških motnjah, kot so Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, Huntingtonova bolezen, možganska ishemija in epilepsija <ref name=":3" />. Pri Alzheimerjevi bolezni se zdi, da resveratrol znižuje ravni izločenih in znotrajceličnih peptidov Aβ, ki jih proizvajajo različne celične linije. Pravzaprav resveratrol ne zavira same proizvodnje Aβ, ampak deluje s spodbujanjem znotrajcelične razgradnje teh peptidov po proteasomski poti. Ugotovljeno je bilo tudi, da resveratrol pri kvasovkah prekomerno izraža tihi regulatorni informacijski gen (SIR2), ki kodificira sirtuine. Sirtuini so od NAD odvisne histonske deacetilaze, ki sodelujejo pri številnih starostnih motnjah in podaljšujejo življenjsko dobo. SIRT1 je človeški homolog SIR2, zaradi česar pri ljudeh igra pomembno vlogo pri zaščiti nevronov pred reaktivnimi kisikovimi zvrstmi (ROS), H2O2 in dušikovim oksidom v možganih človeka z Alzheimerjevo boleznijo. Po eni strani SIRT1 zavira apoptotične aktivnosti in spodbuja nevronsko preživetje, po drugi strani pa zavira iNOS in katepsin β, dva toksična faktorja nevrodegeneracije. Z nevroprotektivnim učinkom resveratrola pa je po mnenju mnogih znanstvenikov povezana tudi njegova antioskidativna sposobnost, saj ravno oksidativni stres in slaba prekrvavitev možganov povzročata demenco. Raziskava na 23 zdravih posameznikih, ki so jo opravili leta 2014, je pokazala, da se je pri rednem jemanju resveratrola v odmerku 200 mg v obdobju 6 mesecev, posameznikom izboljšal kratkoročni spomin in delovanje hipokampusa (del možganov, ki je odgovoren za spomin) <ref>{{Navedi splet|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6164842/|title=NIH}}</ref>. === Kardioprotektivni učinki === Kardioprotektivno delovanje so poskušali razložiti z več mehanizmi. Na primer, sposobnost resveratrola da zavira sintezo eikozanoidov iz arahidonske kisline, kar vodi do zmanjšanja agregacije trombocitov, to pa prispeva k zaščiti pred aterosklerozo. Poleg tega naj bi resveratrol moduliral proizvodnjo dušikovega oksida (NO) iz žilnega endotelija, kar bi lahko nadzorovalo vnetne odzive in preprečilo žilne poškodbe. Ekspresija iNOS v endotelijskih celicah uravnava NF-Kb, ki ga zavira resveratrol. Poleg tega pa resveratrol zavira tudi ekspresijo TNF-α koagulacijskih faktorjev v vaskularnih entotelijskih celicah, kar kaže na to, da resveratrol zavira trombogenezo. Pred kratkim so pokazali tudi, da prekomerno izražanje kateholaminov prispeva k večjemu tveganju za srčno popuščanje, aterosklerozo, koronarno bolezen in hipertenzijo. Resveratrol zavira ionske kanalčke, ki sodelujejo pri izločanju kateholaminov, zato je tudi to lahko eden od mehanizmov, zaradi katerega ima resveratrol kardioprotektivno aktivnost. Pomembno pa je, da se zavedamo, da resveratrol ni namenjen zdravljenju ljudi, ki že imajo srčno-žilne bolezni, temveč preventivi, da to takih bolezni ne pride <ref name=":3" />. ==== Francoski paradoks ==== Francoski paradoks pravi, da naj bi Francozi kljub uživanju mastne in nezdrave hrane manj zbolevali za najpogostejšimi boleznimi srca in ožilja. Razlog naj bi se skrival v temu, da pri vsakem obroku spijejo kozarec rdečega vina, kjer se skriva čudežna molekula resveratrol, ki s svojim antioskidativnim in protivnetnim delovanjem zmanjša tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni. Koncept se je začel pred skoraj 20 leti, ko so statistike in kardiologe posebej zanimali podatki o boleznih koronarnih arterij, kot je miokardni infarkt. Ugotovili so, da imajo Francozi raven holesterola v krvi, ki je enakovredna prebivalcem drugih industrijsko razvitih držav, a so bile francoske žrtve infarkta veliko nižje kot tiste v drugih državah. Prva razlaga je bila mediteranska prehrana, ki vsebuje manj živalskih maščob, a več rastlinskih olj, ki so za srce manj škodljiva. Mediteranska prehrana pa vsebuje tudi veliko vina, v rdečem vinu pa so snovi, kot so fenolne spojine, ki lahko zmanjšajo strjevanje krvnih ploščic in s tem zmanjšajo tveganje za strjevanje v arterijah ter pojav srčnih bolezni, kot je miokardni infarkt.<ref>{{Navedi splet|url=http://zdravo-srce.si/tag/francoski-paradoks/|title=Zdravo-srce.si|access-date=2021-06-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210628003336/https://zdravo-srce.si/tag/francoski-paradoks/|archive-date=2021-06-28|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slv.doctormazo.com/5868093-red-wine-what-is-the-french-paradox|title=Doctormazo.com}}{{Slepa povezava|date=december 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Diabetes in debelost === Izkazalo se je, da resveratrol blagodejno vpliva na debelost in diabetes, kar prispeva k preprečevanju in zdravljenju inzulinske rezistence pri sladkorni bolezni in dislipidemije. Eden od mehanizmov, s pomočjo katerega lahko resveratrol zmanjša patološke posledice visokokalorične prehrane, je aktiviranje SIRT1, čeprav je bilo dokazano tudi, da so nekatere koristi resveratrola posledica fosforilacije in posledično aktivacije 5`-AMP-protein kinaze (AMPK), ki prispeva k oksidaciji maščobnih kislin in k zmanjšanju njihove sineteze. Poleg tega, resveratrol okrepi lipolitični odziv na epinefrin in zmanjša sposobnost inzulina, da prepreči lipolizo v maščobnem tkivu. Pri diabetičnih podganah so pokazali tudi, da resveratrol znižuje raven krvnega sladkorja Študije so pokazale, da so β-celice trebušne slinavke močno dovzetne za delovanje resveratrola, ki poveča izločanje inzulina. Za to naj bi bili odgovorni mehanizmi povezani z znotrajceličnim transportom glukoze, ki ga povzroča resveratrol. V raziskave so bili vključeni tudi raziskovalci [[Fakulteta za farmacijo v Ljubljani|Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani]]. Med njimi sta bila doc. dr. Urban Švajger in prof. dr. Matjaž Jeras, ki sta ugotovila, da resveratrol med drugim deluje tudi na makrofage, limfocite in ostale celice imunskega sistema ter tako poveča njihov protivnetni učinek. Izsledke raziskave so bili leta 2012 objavljeni tudi v priznani znanstveni reviji ''International Review of Immunology''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bodieko.si/resveratrol|title=bodieko.si}}</ref> == Neželeni učinki == Neželeni učinki pri ljudeh so bili raziskani po vnosu visokih odmerkov resveratrola na 104 bolnikih. Najvišji odmerki so bili 5 g/70 kg v enkratnem vnosu. Poročali so, da taki odmerki lahko povzročajo nefrotoksičnost. V študiji pa ni bil odkrit noben resen stranski učinek. Blagi neželeni učinki, ki so se pojavili, so bili posledica dolgotrajne uporabe (več mesecev) v dnevnih odmerkih 1000 mg ali več. Opazili so na primer slabost, bolečine v želodcu, napenjanje in drisko.<ref>{{Navedi splet|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/20013887/|title=Pubmed}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Aromatske spojine]] cymve63vfzj7g86pslba2pwfsrnfqdp 0 506928 6766339 6760638 2026-10-17T13:45:23Z Anzet 118843 6766339 wikitext text/x-wiki '''32. [[Ljubljanski mednarodni filmski festival]]''' je potekal od 10. do 21. novembra 2021. Poleg Ljubljane (Linhartova in Kosovelova dvorana [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]], Kinodvor, Slovenska kinoteka, [[Kino Komuna]], [[Kino Bežigrad]]) so bile projekcije filmov tudi v Mariboru (MariBOX kino), Celju (Mestni kino Metropol Celje) in Novem mestu ([[Anton Podbevšek teater]]). Osrednje festivalsko središče je bilo drugo preddverje Cankarjevega doma. Predvajanih je bilo 79 celovečernih in 16 kratkih filmov. Otvoritveni film je bil ''Pravi moški'' režiserke Marie Schrader. Festival je potekal v hibridni obliki, saj si je bilo filme mogoče ogledati v kinodvoranah in na spletu (VOD – video na zahtevo). Zaradi poslabšanja epidemiološke slike v Sloveniji so bile dvorane lahko zapolnjene le do polovice. ==Nagrade== {| class="wikitable" |- ! Nagrada !! Prejemnik<ref>{{navedi splet |url=https://www.liffe.si/images/MS/MS5.pdf |title=Sporočilo medijem 5 |accessdate=21. 11. 2021 |date=20. 11. 2021 |format= |work= |archive-date=2020-11-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201129141609/https://www.liffe.si/images/MS/MS5.pdf |url-status=dead }}</ref> !! Režija |- | rowspan=2|vodomec || {{flagicon|IRN}} ''Pohodi plin! <small>/ Jaddeh Khaki / Hit the Road</small>'' || Panah Panahi |- | posebna omemba: {{flagicon|CHN}}{{flagicon|HKG}} ''Oblak v njeni sobi <small>/ Ta fang jian li de yun / The Cloud in Her Room</small>'' || Zheng Lu Xinyuan |- | rowspan=2|nagrada za najboljši kratki film || {{flagicon|SLO}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|FRA}} ''Steakhouse'' || Špela Čadež |- | posebna omemba: {{flagicon|CHE}} ''Tekma <small>/ Das Spiel / The Game</small>'' || Roman Hodel |- | nagrada FIPRESCI || {{flagicon|ITA}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|SLO}} ''Telesce <small>/ Piccolo corpo / Small Body</small>'' || Laura Samani |- | zmaj – nagrada občinstva || {{flagicon|GEO}}{{flagicon|SWE}}{{flagicon|FRA}} ''In potem sva zaplesala <small>/ Da chven vitsek'vet / And Then We Danced</small>'' || Levan Akin |- | nagrada žirije Art kino mreže Slovenije || {{flagicon|DEU}} ''Pravi moški <small>/ Ich bin dein Mensch / I'm Your Man</small>'' || Maria Schrader |- | nagrada mladinske žirije Kinotrip || {{flagicon|FRA}} ''Dogodek <small>/ L'événement / Happening</small>'' || Audrey Diwan |} * Za nagrado žirije Art kino mreže Slovenije so se potegovali filmi: ''Bergmanov otok'', ''Začetek'', ''Junak'', ''O naključju in domišljiji'', ''Ahedino koleno'', ''Pravi moški'', ''Jagnje'', ''Nemirni'' in ''Mala mama''. * Za nagrado mladinske žirije Kinotrip se je potegovalo pet filmov z mladinsko tematiko: ''Morena'', ''Kje je Venera'', ''Atlantida'', ''Chiara'' in ''Dogodek''. ;Člani žirij {| class="wikitable" |- ! vodomec !! FIPRESCI !! najboljši kratki film !! žirija Art kino mreže Slovenije !! mladinska žirija Kinotrip |- | * Zsófia Ruttkay * Leyla Yılmaz * [[Sebastijan Cavazza|Sebastian Cavazza]] | * Andrea Bosco * Ivana Kronja * Urban Tarman | * Jožko Rutar * Marina D. Richter * Asja Krsmanović | * Neža Mežan * Matej Patljak * Samo Seničar | * Zoja Eva Bartolj * Eneja Golob Džananović * Brina Gramc |} ;Glasovanje za nagrado zmaj {| class="wikitable" |- ! Film !! Ocena |- | '''''In potem sva zaplesala''''' || '''4,61''' |- | ''Pohodi plin!'' || 4,48 |- | ''Sladka stvar'' || 4,47 |- | ''Kupe št. 6'' || 4,32 |- | ''Policistova skrivnost'' || 4,30 |- | ''Belle: zmaj in pegasta princesa'' || 4,29 |- | ''Brighton, četrta ulica'' || 4,28 |- | ''Amparo'' || 4,28 |- | ''Kelti'' || 4,25 |- | ''Neskončni dve minuti'' || 4,23 |- | ''Balon'' || 4,11 |- | ''Francoz'' || 4,11 |- | ''Kje je Venera?'' || 4,03 |- | ''Služabniki'' || 3,8 |- | ''Pobesneli bivol'' || 3,79 |- | ''Bebia, moji edini želji'' || 3,77 |- | ''Atlantida'' || 3,61 |- | ''Hiša spominov'' || 3,33 |- | ''Azor'' || 3,32 |- | ''Oblak v njeni sobi'' || 3,32 |- | ''Dekle in pajek'' || 3,20 |- | ''Kala Azar'' || 2,64 |} ==Filmi== ===Perspektive=== {| class="wikitable" |- ! Slovenski naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države !! Leto |- | ''Atlantida''|| ''Atlantide''|| Yuri Ancarani || {{flagicon|ITA}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|RUS}}{{flagicon|MEX}}{{flagicon|USA}} || 2021 |- | colspan=2|''Azor''|| Andreas Fontana || {{flagicon|ARG}}{{flagicon|CHE}}{{flagicon|FRA}} || 2021 |- | colspan=2|''Inventura''|| Darko Sinko || {{flagicon|SLO}} || 2021 |- | colspan=2|''Kala Azar''|| Janis Rafa || {{flagicon|GRE}}{{flagicon|NED}} || 2020 |- | ''Kje je Venera?''|| ''Në kërkim të Venerës''|| Norika Sefa || {{flagicon|KOS}}{{flagicon|MKD}} || 2021 |- | ''Morena''|| ''Murina''|| Antoneta Alamat Kusijanović || {{flagicon|HRV}}{{flagicon|SLO}}{{flagicon|USA}}{{flagicon|BRA}} || 2021 |- | ''Oblak v njeni sobi''|| ''Ta fang jian li de yun''|| Zheng Lu Xinyuan || {{flagicon|CHN}}{{flagicon|HKG}} || 2020 |- | ''Pohodi plin!''|| ''Jaddeh Khaki''|| Panah Panahi || {{flagicon|IRN}} || 2021 |- | ''Služabniki''|| ''Služobníci''|| Ivan Ostrochovský || {{flagicon|SVK}}{{flagicon|CZE}}{{flagicon|ROM}}{{flagicon|IRE}} || 2020 |- | ''Telesce''|| ''Piccolo corpo''|| Laura Samani || {{flagicon|ITA}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|SLO}} || 2021 |} ===Predpremiere=== {| class="wikitable" |- ! Slovenski naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države !! Leto |- | ''Atlas ptic''|| ''Atlas ptáku''|| [[Olmo Omerzu]]|| {{flagicon|CZE}}{{flagicon|SLO}}{{flagicon|SVK}} || 2021 |- | colspan=2|''Benedetta''|| Paul Verhoeven || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|NED}} || 2021 |- | ''Bergmanov otok''|| ''Bergman Island''|| Mia Hansen-Løve || {{flagicon|SWE}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|BEL}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|MEX}} || 2021 |- | ''Dogodek''|| ''L'événement''|| Audrey Diwan || {{flagicon|FRA}} || 2021 |- | colspan=2|''Drive My Car''|| Ryusuke Hamaguchi || {{flagicon|JAP}} || 2021 |- | ''Izgubljene iluzije''|| ''Illusions perdues''|| Xavier Giannoli || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|BEL}} || 2021 |- | ''Jagnje''|| ''Dýrið''|| Valdimar Jóhannsson || {{flagicon|ISL}}{{flagicon|SWE}}{{flagicon|POL}} || 2021 |- | ''Jezdeci pravice''|| ''Retfærdighedens ryttere''|| Anders Thomas Jensen || {{flagicon|DNK}} || 2020 |- | ''Junak''|| ''Ghahreman''|| [[Asghar Farhadi]]|| {{flagicon|IRN}}{{flagicon|FRA}} || 2021 |- | ''Mala mama''|| ''Petit maman''|| Céline Sciamma || {{flagicon|FRA}} || 2021 |- | ''Najbolj grozen človek na svetu''|| ''Verdens verste menneske''|| [[Joachim Trier]]|| {{flagicon|NOR}}{{flagicon|SWE}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|DNK}}{{flagicon|USA}} || 2021 |- | colspan=2|''Nebesa''|| [[Srdjan Dragojević]]|| {{flagicon|SRB}}{{flagicon|HRV}}{{flagicon|BIH}}{{flagicon|SLO}} || 2021 |- | ''Nemirni''|| ''Les intranquilles''|| Joachim Lafosse || {{flagicon|BEL}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|LUX}} || 2021 |- | ''Nesrečni fuk ali Nori pornič''|| ''Babardeală cu bucluc sau porno balamuc''|| Radu Jude || {{flagicon|ROM}}{{flagicon|CZE}}{{flagicon|GRB}}{{flagicon|HRV}}{{flagicon|CHE}} || 2021 |- | colspan=2|''Prasica, slabšalno ime za žensko'' || [[Tijana Zinajić]]|| {{flagicon|SLO}} || 2021 |- | colspan=2|''Spencer''|| Pablo Larraín || {{flagicon|GRB}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|CHL}}{{flagicon|USA}} || 2021 |- | ''Vojvoda''|| ''The Duke''|| Roger Michell || {{flagicon|GRB}} || 2020 |- | ''Vse je bilo v redu''|| ''Tout s'est bien passé''|| François Ozon || {{flagicon|FRA}} || 2021 |- | ''Vzporedni materi''|| ''Madres paralelas''|| [[Pedro Almodóvar]]|| {{flagicon|ESP}} || 2021 |} ===Kralji in kraljice=== {| class="wikitable" |- ! Slovenski naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države !! Leto |- | ''Ahedino koleno''|| ''Ha'berech''|| Nadav Lapid || {{flagicon|ISR}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|FRA}} || 2021 |- | ''Chiara''|| ''A Chiara''|| Jonas Carpignano || {{flagicon|ITA}}{{flagicon|FRA}} || 2021 |- | ''Francoska depeša''|| ''The French Dispatch''|| Wes Anderson || {{flagicon|USA}}{{flagicon|DEU}} || 2021 |- | ''Francoz''|| ''Francuz''|| Andrej Smirnov || {{flagicon|RUS}} || 2019 |- | colspan=2|''Intregalde''|| Radu Muntean || {{flagicon|ROM}} || 2021 |- | ''Luknja''|| ''Il Buco''|| Michelangelo Frammartino || {{flagicon|ITA}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|FRA}} || 2021 |- | ''O naključju in domišljiji''|| ''Guzen to sôzô''|| Ryusuke Hamaguchi || {{flagicon|JAP}} || 2021 |- | ''Pariz, 13. okrožje''|| ''Les Olympiades, Paris 13e''|| Jacques Audiard || {{flagicon|FRA}} || 2021 |- | ''Pravi moški''|| ''Ich bin dein Mensch''|| Maria Schrader || {{flagicon|DEU}} || 2021 |- | ''Sladka stvar''|| ''Sweet Thing''|| Alexandre Rockwell || {{flagicon|USA}} || 2020 |- | ''Vorteks''|| ''Vortex''|| Gaspar Noé || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|BEL}} || 2021 |} ===Panorama svetovnega filma=== {| class="wikitable" |- ! Slovenski naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države !! Leto |- | colspan=2|''Amparo''|| Simón Mesa Soto || {{flagicon|COL}}{{flagicon|SWE}}{{flagicon|DEU}} || 2021 |- | ''Balon''|| ''Qi qiu''|| Pema Tseden || {{flagicon|CHN}} || 2019 |- | ''Belle: zmaj in pegasta princesa''|| ''Ryu to Sobakasu no Hime''|| Mamoru Hosoda || {{flagicon|JAP}} || 2021 |- | ''Dekle in pajek''|| ''Das Mädchen und die Spinne''|| Ramon Zürcher || {{flagicon|CHE}} || 2021 |- | ''Hiša spominov''|| ''Casa de antiguidades''|| João Paulo Miranda Maria || {{flagicon|BRA}}{{flagicon|FRA}} || 2020 |- | colspan=2|''Kelti''|| Milica Tomović || {{flagicon|SRB}} || 2021 |- | ''Kupe št. 6''|| ''Hytti nro 6''|| Juho Kuosmanen || {{flagicon|RUS}}{{flagicon|FIN}}{{flagicon|EST}}{{flagicon|DEU}} || 2021 |- | ''Labodji spev''|| ''Swan Song''|| Todd Stephens || {{flagicon|USA}} || 2021 |- | colspan=2|''Nitram''|| Justin Kurzel || {{flagicon|AUS}} || 2021 |- | ''Pobesneli bivol''|| ''Jallikattu''|| Lijo Jose Pellissery || {{flagicon|IND}} || 2019 |- | ''Škatla spominov''|| ''Memory Box''|| Joana Hadjithomas, Khalil Joreige || {{flagicon|LBN}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|CAN}} || 2021 |- | ''Velika svoboda''|| ''Grosse Freiheit''|| Sebastian Meise || {{flagicon|AUT}}{{flagicon|DEU}} || 2021 |} ===Ekstravaganca=== {| class="wikitable" |- ! Slovenski naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države !! Leto |- | ''Cenzorka''|| ''Censor''|| Prano Bailey-Bond || {{flagicon|GRB}} || 2021 |- | ''Neskončni dve minuti''|| ''Droste no hate de bokura''|| Junta Yamaguchi || {{flagicon|JAP}} || 2021 |- | ''Policistova skrivnost''|| ''Leynilögga''|| Hannes Þór Halldórsson || {{flagicon|ISL}} || 2021 |- | ''Titan''|| ''Titane''|| Julia Ducournau || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|BEL}} || 2021 |} ===Kinobalon=== {| class="wikitable" |- ! Slovenski naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države !! Leto |- | ''Bertov dnevnik''|| ''Berts dagbok''|| Michael Lindgren || {{flagicon|SWE}} || 2020 |- | ''Moje življenje kot Lotta''|| ''Mein Lotta-Leben''|| Neele Leana Vollmar || {{flagicon|DEU}} || 2019 |- | ''Preko meje''|| ''Flukten over grensen''|| Johanne Helgeland || {{flagicon|NOR}} || 2020 |} V okviru Kinobalona je bil sprva napovedan tudi slovenski film (s slovaško, hrvaško in luksemburško koprodukcijo) ''Kapa'' Slobodana Maksimovića, a se je glavni producent filma, Senca Studio, odločil, da zaradi slabih epidemioloških razmer premiero filma prestavijo na Liffe prihodnje leto (2022).<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/kultura/liffe/del-obcinstva-na-liffu-bo-zaradi-ukrepov-ostal-brez-sedeza-a-pripravljajo-nadomestne-projekcije/600157|title=Del občinstva na Liffu bo zaradi ukrepov ostal brez sedeža, a pripravljajo nadomestne projekcije |accessdate=22. 11. 2021 |date=6. 11. 2021 |format= |work= }}</ref> ===Fokus: Gruzija=== {| class="wikitable" |- ! Slovenski naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države !! Leto |- | ''Bebia, moji edini želji''|| ''Bebia, a mon seul désir''|| Juja Dobrachkous || {{flagicon|GEO}}{{flagicon|GRB}} || 2021 |- | ''Brighton, četrta ulica''|| ''Brighton 4th''|| Levan Koguašvili || {{flagicon|GEO}}{{flagicon|RUS}}{{flagicon|BGR}}{{flagicon|USA}} || 2021 |- | ''In potem sva zaplesala''|| ''Da chven vitsek'vet''|| Levan Akin || {{flagicon|GEO}}{{flagicon|SWE}}{{flagicon|FRA}} || 2019 |- | ''Kaj vidimo, ko se ozremo v nebo?''|| ''Ras vkhedavt, rodesac cas vukurebt?''|| Alexandre Koberidze || {{flagicon|GEO}}{{flagicon|DEU}} || 2021 |- | ''Začetek''|| ''Dasatskisi''|| Dea Kulumbegašvili || {{flagicon|GEO}}{{flagicon|FRA}} || 2020 |} ===Retrospektiva: Prepovedane ženske=== {| class="wikitable" |- ! Slovenski naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države !! Leto |- | ''Alica v mestu čudes''|| ''Alicia en el pueblo de Maravillas''|| Daniel Díaz Torres || {{flagicon|CUB}} || 1991 |- | ''Asjina sreča''|| ''Istorija Asi Kljačinoj, kotoraja ljubila, da ne vyšla zamuž''|| Andrej Končalovski || {{flagicon|SUN}} || 1966 |- | ''Bežna srečanja''|| ''Korotkie vstreči <small>/ Короткие встречи</small>''|| Kira Muratova || {{flagicon|SUN}} ({{flagicon|UKR}}) || 1967 |- | colspan=2|''[[Maškarada (film)|Maškarada]]''|| [[Boštjan Hladnik]]|| {{flagicon|YUG}} ({{flagicon|SLO}}) || 1971 |- | ''Obljubljene dežele''|| ''Promised Lands''|| [[Susan Sontag]]|| {{flagicon|POL}}{{flagicon|FRA}} || 1974 |- | ''Rajski sadeži''|| ''Ovoce stromů rajských jíme''|| Věra Chytilová || {{flagicon|CSK}}{{flagicon|BEL}} || 1970 |- | colspan=2|''Viridiana''|| Luis Buñuel || {{flagicon|ESP}}{{flagicon|MEX}} || 1961 |- | ''[[Vzpon (film)|Vzpon]]''|| ''Voshoždenje <small>/ Восхождение</small>''|| Larisa Šepitko || {{flagicon|SUN}} ({{flagicon|UKR}}) || 1977 |- | ''Zaslišanje''|| ''Przesłuchanie''|| Ryszard Bugajski || {{flagicon|POL}} || 1982 |- | ''Zločin v Cuenci''|| ''El Crimen de Cuenca''|| Pilar Miró || {{flagicon|ESP}} || 1980 |} ===Posvečeno: Belmondo=== {| class="wikitable" |- ! Slovenski naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države !! Leto |- | ''Belmondo veličastni''|| ''Le Magnifique''|| Philippe de Broca || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|ITA}} || 1973 |- | ''Leon Morin, duhovnik''|| ''Léon Morin, pretre''|| Jean-Pierre Melville || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|ITA}} || 1961 |- | ''Nori Pierrot''|| ''Pierrot le Fou''|| [[Jean-Luc Godard]]|| {{flagicon|FRA}}{{flagicon|ITA}} || 1965 |- | ''Špicelj''|| ''Le Doulos''|| Jean-Pierre Melville || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|ITA}} || 1962 |} ===Evropa na kratko=== {| class="wikitable" |- ! Slovenski naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države !! Leto |- | colspan=5 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''1. sklop'''</small> |- | colspan=2|''Maalbeek''|| Ismaël Joffroy Chandoutis || {{flagicon|FRA}} || 2020 |- | ''Tovariš Tito, moja dediščina''|| ''Genosse Tito, ich erber''|| Olga Kosanović || {{flagicon|DEU}}{{flagicon|AUT}} || 2021 |- | ''Kazenski strel''|| ''Kazneni udarac''|| [[Rok Biček]]|| {{flagicon|HRV}}{{flagicon|SLO}} || 2021 |- | ''Tekma''|| ''Das Spiel''|| Roman Hodel || {{flagicon|CHE}} || 2020 |- | ''Normalno''|| ''Normal''|| Julie Caty || {{flagicon|FRA}} || 2020 |- | colspan=5 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''2. sklop'''</small> |- | ''Enakonočje''|| ''Równonoc''|| Daria Kasperek || {{flagicon|POL}} || 2021 |- | ''Delo dobrih Nemcev''|| ''Kollegen''|| Jannis Alexander Kiefer || {{flagicon|DEU}} || 2020 |- | ''Otrok močerad''|| ''L'enfant salamandre''|| Théo Degen || {{flagicon|BEL}} || 2020 |- | colspan=2|''Steakhouse''|| [[Špela Čadež]]|| {{flagicon|SLO}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|FRA}} || 2021 |- | ''Zgrabi jih''|| ''Grab Them''|| Morgane Dziurla-Petit || {{flagicon|SWE}} || 2019 |- | colspan=2|''Altötting''|| Andreas Hykade || {{flagicon|DEU}}{{flagicon|CAN}}{{flagicon|POR}} || 2020 |- | colspan=5 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''3. sklop'''</small> |- | colspan=2|''Naya''|| Sebastian Mulder || {{flagicon|NED}} || 2021 |- | ''Stric Tudor''|| ''Nanu Tudor''|| Olga Lucovnicova || {{flagicon|BEL}}{{flagicon|POR}}{{flagicon|HUN}} || 2020 |- | ''Poslednji dan patriarhata''|| ''Poslední den patriarchátu''|| [[Olmo Omerzu]]|| {{flagicon|SLO}}{{flagicon|CZE}} || 2020 |- | ''Plavalec''|| ''Badaren''|| Jonatan Etzler || {{flagicon|SWE}} || 2020 |- | colspan=2|''Arka''|| Natko Stipaničev || {{flagicon|HRV}} || 2019 |} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * [http://www.liffe.si/images/MS/MS2.pdf Sporočilo medijem 2] * [https://issuu.com/cankarjev_dom/docs/kataloge_liffe_2021 Katalog 32. Liffe (2021)] * {{navedi splet |url=https://liffe.si/images/arhiv/arhiv-pdf/32.pdf |title=Katalog 32. Liffa |accessdate=5. 10. 2026 |date= |format= |work=Arhiv na spletni strani Liffa }} ==Zunanje povezave== * [http://195.69.97.23/2021/liffe/index.php/sl/ Spletna stran 32. Liffa] {{Liffe}} [[Kategorija:Liffe]] [[Kategorija:2021 v filmu]] [[Kategorija:2021 v Sloveniji]] 7bqa9dbtoganctjuru1u0sy2oqtn7xd 0 513595 6766481 6736788 2026-10-17T21:06:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766481 wikitext text/x-wiki {{Other uses|Bitka za Mariupol{{!}}Bitka za Mariupol}} {{Infobox military conflict | conflict = Obleganje Mariupola | partof = [[Vzhodna ukrajinska ofenziva|vzhodne ukrajinske ofenzive]] in [[Južna ukrajinska ofenziva|južne ukrajinske ofenzive]]<!-- It is with the help of Russian troops coming from Crimea that Mariupol was in the end surrounded and taken --> med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino]] | image = Mitropolitskaya st. 108, Mariupol 20220323 005.jpg | image_size = 300px | caption = Uničenje v Mariupolu, 16. marec 2022 | date = 24. februar – 20. maj 2022<br />({{Age in years, months, weeks and days|month1=2|day1=24|year1=2022|month2=5|day2=20|year2=2022}}) | place = [[Mariupol]], [[Donecka oblast]], [[Ukrajina]] | coordinates = {{Koord novi|47.098|N|37.61|E|display=title,inline}} | result = Ruska zmaga<ref name="NYTimes1">{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html|title=The Ukrainian authorities declare an end to the combat mission in Mariupol after weeks of Russian siege.|work=The New York Times|date=16 May 2022}}</ref> | combatant1 = {{ubl|{{Flag|Rusija}}|{{Flag|Donetsk People's Republic|name=Donecka LR}}}} | combatant2 = {{Flag|Ukrajina}} | commander1 = {{flagdeco|Rusija}} [[Mihajl Mizincev]]<ref name="Mizintsev">{{navedi novice |last=Taylor |first=Adam |last2=Branigin |first2=William |date=1 April 2022 |title=Russian general dubbed ‘butcher of Mariupol’ is a mystery to experts |work=[[Washington Post]] |url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/04/01/mikhail-mizintsev-butcher-of-mariupol-ukraine-russia/ |access-date=21 July 2022}}</ref><ref name="Mizintsev2">{{navedi novice |last1=Batchelor |first1=Tom |date=25 March 2022 |title='Butcher of Mariupol' accused of ordering maternity hospital bombing six years after destroying Aleppo |website=[[The Independent]] |url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/butcher-mariupol-mikhail-mizintsev-aleppo-b2044268.html |access-date=30 March 2022}}</ref> | commander2 = {{flagdeco|Ukrajina}} [[Volodimir Baranjuk]]{{POW}}<ref name="36thleaders">{{navedi splet|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/05/8/7344802/|title=Russian media claim Ukrainian Marine commander in captivity after leaving Azovmash plant|date=8 May 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://minifeednews.com/latest-news/two-defenders-of-mariupol-became-heroes-of-ukraine/4136/|title=Two defenders of Mariupol became Heroes of Ukraine|date=19 March 2022|access-date=19 March 2022|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324150938/https://minifeednews.com/latest-news/two-defenders-of-mariupol-became-heroes-of-ukraine/4136/|url-status=dead}}</ref><br />{{flagdeco|Ukrajina}} [[Denis Prokopenko]]{{POW}}<ref name="rbc1">{{navedi splet|url=https://www.rbc.ru/politics/20/05/2022/6287d2e09a7947798d1258b5|title=На "Азовстали" сдался командир батальона "Азов"|work=RBC|language=ru}}</ref><ref name=Major>{{cite AV media |date=7 March 2022 |url=https://www.youtube.com/watch?v=ajKa2X_-Q74 |title=Official appeal of Azov commander, the major Denis Prokopenko, to the world community |publisher=Національний Корпус |via=[[YouTube]] |access-date=19 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220318073121/https://www.youtube.com/watch?v=ajKa2X_-Q74 |archive-date=18 March 2022 |url-status=live}}</ref> | units1 = {{flagicon|Rusija}} * [[58. kombinirana armada]]<ref name="warsaw institute">{{navedi splet|url=https://warsawinstitute.org/russian-invasion-ukraine-battle-mariupol-ukrainian-stalingrad/ |title=Russian Invasion Of Ukraine: The Battle Of Mariupol, Or A Ukrainian Stalingrad |publisher=Warsaw Institute |date=15 March 2022 |accessdate=7 May 2022}}</ref> * [[150. strelska divizija]]<ref name=":5" /> * [[810. gardna mornariška pehotna brigada]]<ref>{{navedi splet |last1=Clark |first1=Mason |last2=Barros |first2=George |last3=Stepanenko |first3=Kateryna |title=Russian Offensive Campaign Assessment, March 16|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-16 |website=[[Institute for the Study of War]] |access-date=19 March 2022 |language=en |date=16 March 2022 |archive-date=23 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220323195647/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-16 |url-status=live }}</ref> * [[Kadiroviti|Severni bataljon]]<ref name="yahoo brink">{{navedi splet|title=Devastated Mariupol teeters on the brink, but Ukrainian troops refuse to abandon the fallen|url=https://uk.news.yahoo.com/devastated-mariupol-teeters-brink-ukrainian-193740652.html |work=Yahoo News|date=28 March 2022|first=Robert|last=Mendick}}</ref> * [[3. gardna specnaz brigada]]<ref name="warsaw institute"/> * [[Vojno letalstvo Ruske federacije]] {{flagicon|Donetsk People's Republic}} * Mornariška pehota Mariupol-Hingan * [[Somalski batatljon]]<ref name="yahoo brink" /><ref>{{navedi novice |title=A soldier wearing Nazi imagery was given a medal by a Russia-backed separatist republic for killing Ukrainian 'nationalists' |url=https://sports.yahoo.com/soldier-neo-nazi-symbols-arm-061652919.html |author=Matthew Loh |work=Yahoo |date=6 April 2022 |access-date=11 April 2022 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411212920/https://sports.yahoo.com/soldier-neo-nazi-symbols-arm-061652919.html |url-status=dead }}</ref> * [[Špartanski batlajon]]<ref name="warsaw institute"/> * [[Vostoški bataljon (Donbas)|Vostoški bataljon]]<ref name="vostokbattalion">{{navedi novice|url=https://www.kp.ru/daily/27377/4558736/|title=Александр Ходаковский: Мы в Мариуполь две недели вгрызаемся. А тут приехали чеченцы – красивые, бородатые — чуть колонной на город не пошли|first=Dmitry|last=Steshin|newspaper=[[Komsomolskaya Pravda]]|date=15 March 2022|language=ru}}</ref> | units2 = {{flagicon|Ukrajina}} <br />Znotraj Mariupola:<ref name=zelenskyy-20220319/> * [[36. ločena mornariška brigada]]<ref name=zelenskyy-20220319>{{navedi splet |url=https://www.president.gov.ua/en/news/zmistovni-peregovori-pro-mir-i-bezpeku-dlya-ukrayini-yedinij-73661 |title=Meaningful talks on peace and security for Ukraine are the only chance for Russia to reduce the damage from its own mistakes |last=Zelenskyy |first=Volodymyr |website=President of Ukraine |date=19 March 2022 |access-date=2 April 2022}}</ref> * [[Azovški polk]]<ref name=zelenskyy-20220319/><ref name=dw-20220316 />{{efn|name=nationalguard|[[Nacionalna garda Ukrajine]]}} * {{ill|12. operativna brigada|ru|12-я бригада оперативного назначения НГ (Украина)|uk|12-та бригада оперативного призначення НГ (Україна)}}<ref name=zelenskyy-20220319/>{{efn|name=nationalguard}} * {{ill|23. ločena brigada za zaščito javnega reda|ru|23-я отдельная бригада охраны общественного порядка (Украина)|uk|23-тя окрема бригада охорони громадського порядку (Україна)}}<ref>{{navedi novice|url=https://armyinform.com.ua/2022/04/02/dmytro-apuhtin-geroyichno-zagynuv-oboronyayuchy-mariupol/|title=Дмитро Апухтін героїчно загинув, обороняючи Маріуполь|first=Serhiy|last=Kovalenko|newspaper=ArmyInform|date=2 April 2022|language=uk}}</ref>{{efn|name=nationalguard}} * Policijske in mejne sile<ref name="bateman" /><ref name="rescue500"/> Ostale vpletene enote: * [[10. gorska jurišna brigada (Ukrajina)|10. jurišna brigada]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3414859-russian-invasion-update-ukraine-repels-tank-attack-captures-six-russians-in-mariupol.html|title=Russian invasion update: Ukraine repels tank attack, captures six Russians in Mariupol|website=www.ukrinform.net|date=27 February 2022|accessdate=27 April 2022}}</ref> * [[56. motorizirana brigada (Ukrajina)|56. motorizirana brigada]]<ref>{{navedi splet|url=https://observers.france24.com/en/europe/20220330-mariupol-war-images-propaganda-azov-chechen-soldiers|title=In Mariupol, a war of images to prove who controls the city|date=30 March 2022|author=Thomas Eydoux|website=The Observers – France 24|accessdate=27 April 2022}}</ref> * [[Gruzijska legija (Ukrajina)|Gruzijska legija]]<ref>{{navedi novice |last=MacKinnon |first=Mark |date=13 April 2022 |title=Fight for Mariupol not over, commander of foreign legion says, despite Russian claims more than 1,000 Ukrainian marines surrendered |language=en-CA |work=The Globe and Mail |url=https://www.theglobeandmail.com/world/article-russia-ukraine-war-mariupol/ |access-date=8 May 2022}}</ref> * [[Teritorialne obrambne sile (Ukrajina)|Teritorialne obrambne sile]]<ref name=latimes-20220128>{{navedi novice |last1=Adler |first1=Nils |last2=King |first2=Laura |title='Everything that needs to be done': Ukraine citizen soldiers prepare for Russia threat |url=https://www.latimes.com/world-nation/story/2022-01-28/ukraine-civilian-defense-force-russia |newspaper=Los Angeles Times |access-date=21 March 2022 |language=en|date=28 January 2022 |quote=Its defenders — both the regular Ukraine army and the irregular forces mustering for battle |archive-date=23 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220323192706/https://www.latimes.com/world-nation/story/2022-01-28/ukraine-civilian-defense-force-russia |url-status=live }}</ref> * [[Ukrajinska prostovoljna vojska]]<ref name="bateman">{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61089043|title=Ukraine: The critical fight for 'heart of this war' Mariupol|author=Tom Bateman|work=BBC News|date=13 April 2022|quote= "I want to separately address those heroes who are having a very hard time. Those who defend Mariupol. A marine battalion of the 36th marine brigade, Azov special operations detachment, 12th operational brigade of the National Guard of Ukraine. Subdivisions of the State Border Guard Service. Volunteers of the "Right Sector". The 555th military hospital and National Police employees."|accessdate=27 April 2022}}</ref> * [[Bataljon Šhejha Mansurha]]{{efn|Kasneje zapusti Mariupol, da bi se boril v [[Bitka za Kijev (2022)|bitki za Kijev]].<ref name="mansur1">{{navedi novice|url=https://nv.ua/ukr/ukraine/politics/batalyon-sheyha-mansura-voyuye-proti-rosiji-interv-yu-nv-iz-komandirom-novini-ukrajini-50231689.html|title=Брат по зброї. Командир чеченських добровольців, який воює за Україну, розповідає про свої три війни з Росією|first=Iryna|last=Krikunenko|newspaper=NV|date=7 April 2022|language=uk}}</ref><ref name="mansur2">{{navedi novice|url=https://www.mk.ru/politics/2022/04/26/kadyrov-obyavil-nagradu-1-mln-dollarov-za-informaciyu-o-chechenskikh-boevikakh-v-mariupole.html|title=Кадыров объявил награду 1 млн долларов за информацию о чеченских боевиках в Мариуполе|first=Evgeny|last=Gribchatov|newspaper=[[Moskovskij Komsomolets]]|date=26 April 2022|language=ru}}</ref>}}<ref name="mansur1" /><ref name="mansur2" /> | strength1 = 14.000<ref name="auto10">{{navedi novice |date=21 March 2022 |title=Hundreds of thousands face catastrophe in Mariupol |newspaper=[[The Economist]] |url=https://www.economist.com/europe/2022/03/21/hundreds-of-thousands-face-catastrophe-in-mariupol |url-status=live |url-access=subscription |access-date=21 March 2022 |quote=Ukrainian forces in Mariupol are vastly outnumbered, with 3,500 soldiers facing 14,000 invaders, around a tenth of the total estimated Russian force in the country. |archive-date=24 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220324031525/https://www.economist.com/europe/2022/03/21/hundreds-of-thousands-face-catastrophe-in-mariupol }}</ref> | strength2 = 3.500<ref name="auto10"/>–8.100<ref>{{navedi splet|url=https://fortune.com/2022/04/21/putin-russia-mariupol-ukraine-invasion/|title=Putin says Russia has seized Mariupol, calls off storm of Ukrainian troops|website=Fortune}}</ref><ref>[https://tass.com/defense/1440933 Over 8,000 Ukrainian troops, mercenaries were in Mariupol at time of encirclement — Shoigu]</ref> | casualties1 = '''Po ukrajinskem poročanju''':<br />~6.000 ubitih<ref name="6000troops">{{navedi novice|url=https://kyivindependent.com/news-feed/azov-officer-russian-forces-lost-about-6000-troops-in-mariupol/ |title=Azov officer: Russian forces lost about 6,000 troops in Mariupol. |work=The Kyiv Independent|date=14 May 2022|accessdate=14 May 2022}}</ref> | casualties2 = '''Po ruskem poročanju''':<br />4.200+ ubitih,{{efn|Več kot 4000 domnevno ubitih pred začetkom obleganja Azovstala sredi aprila,<ref name="auto5">{{navedi splet|url=https://www.voanews.com/a/russia-says-all-urban-areas-of-mariupol-cleared-of-ukrainian-forces/6532471.html|title=Russia Says All Urban Areas of Mariupol Cleared of Ukrainian Forces|website=VOA}}</ref>, še 152 trupel pa naj bi našli po obleganju Azovstala,<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61629260?pinned_post_locator=urn:asset:ef37ee8c-5c1f-4169-8a09-25f997cec6d4&pinned_post_asset_id=6295e1cc4259031cb5a25a41|title=Mariupol mayor's aide challenges rebel claim of mass body find|date=31 May 2022|work=BBC News}}</ref> za skupno 4152+ domnevno ubitih (zaokroženo na 4200, kar predstavlja ustrezno stopnjo natančnosti).}}<br />3.903 zajetih{{efn|name=UkrainianPOW|1464 naj bi se predalo pred začetkom obleganja Azovstala sredi aprila,<ref name="auto5"/> še 2439 naj bi se jih predalo po obleganju Azovstala<ref>{{navedi splet|url=https://news.yahoo.com/russia-says-remaining-531-azovstal-192141701.html|title=Russia says Azovstal siege is over, shows video of defenders surrendering|website=news.yahoo.com}}</ref> za skupno 3903 zapornikov, ki naj bi bili ujeti.}}<br />'''Po ukrajinskem poročanju''':<br />765+ ubitih,<ref>{{navedi novice |title=Ukraine returned the bodies of 46 fallen Ukrainian soldiers, including 21 Azovstal defenders |url=https://babel.ua/en/news/80642-ukraine-returned-the-bodies-of-46-fallen-ukrainian-soldiers-including-21-azovstal-defenders |access-date=28 June 2022}}</ref><br />3.500+ ujetih<ref name="UkrainianPOW">More than 1,000 reported surrendered before the start of the Azovstal siege mid-April,[https://news.yahoo.com/azov-regiment-believes-russian-troops-185949791.html] with another 2,500 surrendering following the Azovstal siege,[https://www.bbc.com/news/world-europe-61711028] for a total of 3,500+ prisoners taken.</ref> | casualties3 = '''Po podatkih [[Združeni narodi|Združenih narodov]]''':<br />Potrjeno ubitih 1.348 civilistov<br />(pravo število naj bi bilo »na tisoče višje«)<ref name="1300civilians1">{{navedi splet|url=https://www.ohchr.org/en/statements/2022/06/high-commissioner-updates-human-rights-council-mariupol-ukraine|title=High Commissioner updates the Human Rights Council on Mariupol, Ukraine|website=OHCHR}}</ref><ref name="1300civilians2">{{navedi splet|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-06-17-22/h_44f071da9d6cc467bc1c322ce18aa481|title=UN says more than 1,300 civilians killed in Mariupol — but true toll "likely thousands higher"|first1=Helen|last1=Regan|first2=Hafsa|last2=Khalil|first3=Jack|last3=Guy|first4=Ed|last4=Upright|first5=Elise|last5=Hammond|first6=Adrienne|last6=Vogt|first7=Aditi|last7=Sangal|date=17 June 2022|website=CNN}}</ref><ref name="1300civilians3">{{navedi splet|url=https://egyptindependent.com/un-says-more-than-1300-civilians-killed-in-mariupol-but-true-toll-likely-thousands-higher/|title=UN says more than 1,300 civilians killed in Mariupol — but true toll "likely thousands higher"|date=17 June 2022}}</ref><br />'''Po ukrajinskem poročanju''':<br />22.000+ civilistov ubitih<ref name="22,000 civilians killed"/><br />20.000–50.000 deportiranih<ref name="Radio Liberty">{{navedi splet |title=Mariupol Mayor Cites 'Thousands' Dead, Says 'Complete Evacuation' Needed |url=https://www.rferl.org/a/lviv-attack-humanitarian-corridors/31772646.html |website=Radio Free Europe |publisher=Radio Liberty |access-date=28 March 2022 |date=27 March 2022}}</ref><ref name="Mariupol residents are being forced">{{navedi novice |last1=Bondarenko |first1=Khrystyna |last2=Watson |first2=Ivan |last3=Stapleton |first3=AnneClaire |last4=Booth |first4=Tom |last5=Alasaar |first5=Alaa |title=Mariupol residents are being forced to go to Russia, city council says |url=https://www.cnn.com/2022/03/19/europe/mariupol-shelter-commander-ukraine-intl/index.html |website=CNN, World |publisher=CNN |access-date=28 March 2022 |language=en |date=19 March 2022}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Occupying forces have deported more than 50,000 Mariupol residents to Russia and temporarily occupied territories of Donetsk and Luhansk oblasts |url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/06/13/7352251/ |access-date=2022-06-14 |website=Ukrayinska Pravda |language=en}}</ref> | campaignbox = }} '''Obleganje Mariupola''' je bilo obleganje v [[Ukrajina|Ukrajini]] med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino leta 2022]], ko so ruske in separatistične sile [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]] obkolile ukrajinske sile v mestu [[Mariupol]]. Obleganje, ki je bilo del [[Vzhodna ukrajinska ofenziva|vzhodne]] in [[Južna ukrajinska ofenziva|južne ukrajinske ofenzive]]<!-- It is with the help of Russian troops coming from Crimea that Mariupol was in the end surrounded and taken --> se je začelo 24. februarja 2022 in končalo 20. maja 2022, ko je Rusija sporočila, da so se preostale ukrajinske sile v Mariupolu vdale,<ref name="531Azovstal">{{navedi splet|url=https://www.yahoo.com/news/russia-says-remaining-531-azovstal-192141701.html|title=Russia says remaining 531 Azovstal defenders surrender, steelworks siege over|date=20 May 2022}}</ref> potem ko so prejele ukaze, naj prenehajo z bojem.<ref>{{navedi splet|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-last-ukrainian-troops-in-mariupol-told-to-stop-defence-of-city-12617385|title=Ukraine war: Last Ukrainian troops in Mariupol told to stop defence of city|website=Sky News}}</ref> Mariupol se nahaja v ukrajinski [[Donecka oblast|Donecki oblasti]], ki je pod nadzorom separatistične Donecke ljudske republike, ki jo podpira Rusija. Ruske sile so mesto popolnoma obkolile 2. marca, nato pa so nad njim postopoma prevzele nadzor.<ref name="trapped2">{{navedi splet|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/ukraine-mariupol-residents-trapped-russian-assault|title=Ukraine: Mariupol Residents Trapped by Russian Assault – Ukraine|website=ReliefWeb|access-date=9 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309060327/https://reliefweb.int/report/ukraine/ukraine-mariupol-residents-trapped-russian-assault|url-status=live}}</ref> Do 22. aprila so se preostale ukrajinske sile umaknile v [[Železarna in jeklarna Azovstal|železarno in jeklarno Azovstal]], obsežen in zelo dobro branjen industrijski kompleks.<ref name="rescue500" /><ref name="22 April analysis" /><ref name="allurban">{{navedi splet|url=https://www.voanews.com/a/russia-says-all-urban-areas-of-mariupol-cleared-of-ukrainian-forces/6532471.html|title=Russia Says All Urban Areas of Mariupol Cleared of Ukrainian Forces|website=voanews.com|date=16 April 2022|accessdate=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220418204349/https://www.voanews.com/a/russia-says-all-urban-areas-of-mariupol-cleared-of-ukrainian-forces/6532471.html|archive-date=18 April 2022|url-status=live}}</ref> [[Rdeči križ]] je razmere opisal kot »apokaliptične«, ukrajinske oblasti pa so Rusijo obtožile, da je v mestu povzročila velikansko [[Humanitarna kriza|humanitarno krizo]],<ref>{{navedi splet |date=9 March 2022 |title=Russia accused of 'holding 400,000 people hostage' in Mariupol |url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/09/ukraine-mariupol-civilians-russia-war |access-date=9 March 2022 |website=the Guardian |archive-date=9 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220309213937/https://www.theguardian.com/world/2022/mar/09/ukraine-mariupol-civilians-russia-war |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Photos: Mariupol residents suffer as Russian forces lay siege |url=https://www.aljazeera.com/gallery/2022/3/8/photos-residents-suffer-in-besieged-city-of-mariupol-ukraine-russia-war |access-date=9 March 2022 |website=www.aljazeera.com |archive-date=9 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220309090227/https://www.aljazeera.com/gallery/2022/3/8/photos-residents-suffer-in-besieged-city-of-mariupol-ukraine-russia-war |url-status=live }}</ref> pri čemer so poročale, da je bilo v mestu ubitih okoli 22.000 civilistov.<ref>{{navedi splet |title=At least 22,000 civilians killed in Mariupol - mayor's adviser |url=https://en.interfax.com.ua/news/general/834794.html |access-date=2022-06-17 |website=Interfax-Ukraine |language=en}}</ref> Ukrajinski uradniki so poleg tega sporočili, da je bilo med spopadi uničenih vsaj 95 % mesta, večinoma zaradi ruskega bombardiranja.<ref name="hasn't surrendered">{{navedi novice|url=https://www.cnbc.com/2022/04/17/russia-ukraine-live-updates.html|title=Mariupol hasn't surrendered to Russia, PM says; at least 5 dead, 20 injured in Kharkiv attack|author=Holly Ellyatt|work=CNBC|date=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220418203018/https://www.cnbc.com/2022/04/17/russia-ukraine-live-updates.html|accessdate=18 April 2022|archive-date=18 April 2022}}</ref> [[Združeni narodi]] so sporočili, da so potrdili smrt 1348 civilistov, vendar so navedli, da je resnično število žrtev verjetno na tisoče višje, in dodali, da je 90 % stanovanjskih stavb v mestu poškodovanih ali uničenih.<ref name="1300civilians1"/><ref name="1300civilians2"/><ref name="1300civilians3"/> Obleganje se je končalo 16. maja 2022, po tem kar mediji imenujejo »evakuacija« ali »predaja« preostalega vojaškega osebja Azovškega polka iz železarne Azovstal; rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so se Ukrajinci »predali«,<ref>{{navedi novice |last1=Hopkins |first1=Valerie |last2=Nechepurenko |first2=Ivan |last3=Santora |first3=Marc |date=2022-05-16 |title=The Ukrainian authorities declare an end to the combat mission in Mariupol after weeks of Russian siege. |language=en-US |work=The New York Times |url=https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html |access-date=2022-05-17 |issn=0362-4331}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2022-05-17 |title=Hundreds of Ukrainian troops evacuated from Mariupol steelworks after 82-day assault |url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/16/hundreds-of-ukrainian-troops-evacuated-from-azovstal-steelworks-after-82-day-assault |access-date=2022-05-17 |website=the Guardian |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Минобороны показало кадры сдачи в плен украинских военных с "Азовстали" |url=https://www.rbc.ru/politics/17/05/2022/628387f09a79477b17a88c5c |access-date=2022-05-17 |website=РБК |language=ru}}</ref><ref>{{navedi splet |title=UPDATE 3-Azovstal siege ends as hundreds of Ukrainian fighters surrender – Reuters witness |url=https://finance.yahoo.com/news/1-russia-says-more-250-093824114.html |access-date=2022-05-18 |website=finance.yahoo.com |language=en-US}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Fate of hundreds of Ukrainian fighters uncertain after surrender |url=https://www.aljazeera.com/news/2022/5/17/russia-says-mariupol-plant-fighters-surrendered-fate-uncertain |access-date=2022-05-18 |website=www.aljazeera.com |language=en}}</ref> beseda, ki se ji Ukrajina izogiba.<ref>{{navedi splet |date=2022-05-17 |title=Fall of Mariupol appears at hand; fighters leave steel plant |url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-zelenskyy-kyiv-finland-6203a57a7ec5fe2c49c9ccb83f2ca7e0 |access-date=2022-05-18 |website=AP NEWS |language=en}}</ref> Nekateri zahodni analitiki in novinarji so bitko označila za »[[Pirova zmaga|pirovo]]«<ref>{{Citation |last= |first= |title=Mariupol a 'Pyrrhic victory' for Russia: military analyst |date=2022-05-18 |url=https://www.dw.com/en/mariupol-a-pyrrhic-victory-for-russia-military-analyst/av-61835137 |publisher=Deutsche Welle |language=en-GB |access-date=2022-05-20 |archive-date=2022-10-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221001144916/https://www.dw.com/en/mariupol-a-pyrrhic-victory-for-russia-military-analyst/av-61835137 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi novice |last=Spencer |first=Richard |date=2022-05-17 |title=Defiance of Azovstal steelworks defenders ensures Putin wins only a pyrrhic victory |language=en |work=The Times |url=https://www.thetimes.co.uk/article/defiance-of-azovstal-steelworks-defenders-ensures-putin-wins-only-a-pyrrhic-victory-2ddghn8zk |access-date=2022-05-20 |issn=0140-0460}}</ref> ali »simbolično«<ref>{{navedi splet |last=Prince |first=Todd |date=2022-05-18 |title=Russia's Capture Of Azovstal: Symbolic Success, 'Pyrrhic' Victory? |url=https://www.rferl.org/a/azovstal-russia-ukraine-captured/31856565.html |access-date=2022-05-20 |website=RadioFreeEurope/RadioLiberty |language=en}}</ref> zmago Rusije, drugi pa so zapisli, da je humanitarni učinek obleganja za Rusijo pomenil »katastrofo ugleda«.<ref name="WaPro518">{{navedi novice |date=2022-05-18 |title=Ukraine ends Mariupol battle; Azovstal steel plant fighters evacuated… |url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/05/17/azovstal-mariupol-fighters-ukraine-steelworks/ |access-date=2022-05-18 |archive-date=18 May 2022 |archive-url=https://archive.today/20220518073833/https://www.washingtonpost.com/world/2022/05/17/azovstal-mariupol-fighters-ukraine-steelworks/ |newspaper=[[Washington Post]] |url-status=live }}</ref> Izguba mesta pa je pomenila tudi velik poraz za Ukrajino.<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2022/may/16/hundreds-of-ukrainian-troops-evacuated-from-azovstal-steelworks-after-82-day-assault|title=Hundreds of Ukrainian troops evacuated from Mariupol steelworks after 82-day assault|work=The Guardian|first=Virginia|last=Harrison|date=17 May 2022|access-date=21 May 2022}}</ref> == Ozadje == {{Main|Bitka za Mariupol (2014)|Ofenziva na Mariupol (september 2014)|Bitka za Širokine}} [[Mariupol]] je veljal za pomembno strateško mesto in bil zato tarča ruskih sil. Bilo je največje mesto v ukrajinskem delu [[Donecka oblast|Donecke oblasti{{efn|The largest city ''[[de jure]]'' in Donetsk Oblast is [[Donetsk]], which has been ''[[de facto]]'' held by the DPR since 2014.}}]]<ref name=":6">{{navedi splet|title=Public Opinion Survey of Residents of Ukraine|url=http://www.iri.org/sites/default/files/2017-8-22_ukraine_poll_presentation.pdf|access-date=12 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20170822212837/http://www.iri.org/sites/default/files/2017-8-22_ukraine_poll_presentation.pdf|archive-date=22 August 2017|url-status=dead}}</ref> in eno največjih rusko govorečih mest v Ukrajini.<ref name=":6" /> Mariupol je bil pomembno industrijsko središče, med drugim dom železarni [[Železarna in jeklarna Ilič|Ilič]] in [[Železarna in jeklarna Azovstal|Azovstal]], ter največje mesto ob [[Azovsko morje|Azovskem morju]].<ref>{{navedi novice|last=Lourie|first=Richard|date=26 October 2018|title=Putin's bridge over troubled waters|work=The Globe and Mail|url=https://www.theglobeandmail.com/opinion/article-putins-bridge-over-troubled-waters/|access-date=12 March 2022|archive-date=19 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190119135649/https://www.theglobeandmail.com/opinion/article-putins-bridge-over-troubled-waters/|url-status=live}}</ref> Nadzor nad pristaniščem na zahodni obali Azovskega morja je ključnega pomena za ukrajinsko gospodarstvo. Rusiji bi omogočil kopensko pot do [[Krim (polotok)|Krima]] in prehod ruskega pomorskega prometa.<ref>[https://www.mei.edu/publications/russian-dominance-black-sea-sea-azov Russian dominance in the Black Sea: The Sea of Azov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220319120612/https://www.mei.edu/publications/russian-dominance-black-sea-sea-azov|date=19 March 2022}}, ''[[Middle East Institute]]'', Luke Coffey, 25 September 2020. Retrieved 23 March 2022.</ref> Z zavzetjem mesta je Rusija dobila popoln nadzor nad Azovskim morjem.<ref>{{navedi splet|date=1 March 2022|title=The Azov Sea, symbolic prize of Russia-Ukraine war|url=https://www.france24.com/en/live-news/20220301-the-azov-sea-symbolic-prize-of-russia-ukraine-war|access-date=13 March 2022|website=France 24|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313004603/https://www.france24.com/en/live-news/20220301-the-azov-sea-symbolic-prize-of-russia-ukraine-war|url-status=live}}</ref> Leta 2014 so po [[Revolucija dostojanstva|revoluciji dostojanstva]] Mariupol zajeli [[Proruski nemiri v Ukrajini (2014)|proruski protesti proti novi vladi]]. V začetku maja so napetosti prerasle v [[Donbaška vojna|vojno v Donbasu]], med nemiri pa so [[Milica (paravojaštvo)|miličniki]] separatistične rusko podprte [[Donecka ljudska republika|Donecke ljudske republike]] (DLR) prevzeli nadzor nad mestom in med prvo [[Bitka za Mariupol (2014)|bitko za Mariupol]] prisilili ukrajinsko vojsko, da ga je zapustila.<ref>{{navedi splet|title=Ukraine: Security forces abandon Mariupol ahead of referendum|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/ukraine/10822396/Ukraine-Security-forces-abandon-Mariupol-ahead-of-referendum.html|first=David|last=Blair|work=[[The Daily Telegraph]]|date=10 May 2014|access-date=12 March 2022|archive-date=19 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220219214326/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/ukraine/10822396/Ukraine-Security-forces-abandon-Mariupol-ahead-of-referendum.html|url-status=live}}</ref> Naslednji mesec so ukrajinske sile v ofenzivi ponovno zavzele mesto.<ref>{{navedi novice|date=2014-06-13|title=Ukraine crisis: Kiev forces win back Mariupol|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-27829773|access-date=2022-05-19}}</ref> Avgusta so DLR in ruske enote [[Bitka za Novoazovsk|zavzele vas Novoazovsk]], 45&nbsp;km vzhodno od Mariupola blizu rusko-ukrajinske meje.<ref>{{navedi splet|date=2014-08-28|title=Russia opens 3rd front with a new offensive: Ukrainian, Western officials|website=[[CNBC]]|url=http://www.cnbc.com/id/101951821|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140828041143/http://www.cnbc.com/id/101951821|archivedate=2014-08-28|access-date=2022-05-19}}</ref> Po zavzetju mesta in obnovitvi sil je DLR septembra v [[Ofenziva na Mariupol (september 2014)|drugi bitki za Mariupol]] ponovno poskušala zavzeti mesto. Spopadi so dosegli vzhodno obrobje, vendar so bili separatisti na koncu odbiti.<ref>{{navedi splet|title=Ukraine fighting subsides after ceasefire agreement|url=https://www.irishtimes.com/news/world/europe/ukraine-fighting-subsides-after-ceasefire-agreement-1.1918977|access-date=2022-05-19|website=The Irish Times|language=en}}</ref> Oktobra je takratni predsednik vlade DLR [[Aleksander Zaharčenko]] obljubil, da bo mesto ponovno zavzel.<ref>{{navedi splet|title=Ukraine rebels end ceasefire before polls|url=https://www.aljazeera.com/news/2014/10/23/ukraine-rebels-end-ceasefire-before-polls|access-date=13 April 2022|website=www.aljazeera.com|language=en}}</ref> Januarja 2015 je bil Mariupol [[Raketni napad na Mariupol (januar 2015)|množično bombardiran z raketami]]. V strahu pred prihodnjo tretjo ofenzivo na Mariupol so ukrajinske sile februarja nepričakovano [[Bitka za Širokine|napadle Širokine]], vas 11&nbsp;km vzhodno od Mariupola, s ciljem pregnati separatistične sile z območja mesta in vzpostaviti varovalni pas zunaj ozemlja DLR.<ref>{{navedi novice|date=10 February 2015|title=Ukrainian forces launch offensive near Mariupol, east Ukraine: Kiev|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-military-idUSKBN0LE0SF20150210|access-date=24 April 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|date=10 February 2015|title=Ukraine's Azov regiment claims to have launched offensive on Novoazovsk – Feb. 10, 2015|url=https://www.kyivpost.com/article/content/war-against-ukraine/ukraines-azov-regiment-claims-to-have-launched-offensive-on-novoazovsk-380117.html|access-date=24 April 2022|website=KyivPost}}</ref> Separatisti so se štiri mesece pozneje umaknili iz Širokine.<ref>{{navedi splet|title=Ukraine Rebels Leave Front Towns|url=https://www.rferl.org/a/ukraine-rebels-withdraw-shyrokyne/27108640.html|access-date=24 April 2022|website=RadioFreeEurope/RadioLiberty|language=en}}</ref> Konflikt je bil zamrznjen, ko je bil leta 2015 podpisan sporazum o prekinitvi ognja [[Minsk II.|Minsk II]].<ref>{{navedi novice|date=13 June 2014|title=Ukraine crisis: Kiev forces win back Mariupol|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-27829773|access-date=12 March 2022|archive-date=21 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220221200337/https://www.bbc.com/news/world-europe-27829773|url-status=live}}</ref> Ena od skupin, ki je najbolj pripomogla k ponovni osvojitvi in poznejši obrambi Mariupola, je bil [[bataljon Azov]], ukrajinska prostovoljna milica, sporna zaradi svojih odkrito [[Neonacizem|neonacističnih]] in [[Ultranacionalizem|ultranacionalističnih]] pripadnikov.<ref>{{navedi novice|last=Pancevski|first=Bojan|title=Kiev lets loose Men in Black|language=en|newspaper=[[The Times]]|url=https://www.thetimes.co.uk/article/kiev-lets-loose-men-in-black-qm85k6jhlbj|access-date=12 March 2022|issn=0140-0460}}</ref><ref>{{navedi splet|date=5 July 2018|title=Ukraine crisis: the neo-Nazi brigade fighting pro-Russian separatists – Telegraph|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/ukraine/11025137/Ukraine-crisis-the-neo-Nazi-brigade-fighting-pro-Russian-separatists.html|access-date=24 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20180705220331/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/ukraine/11025137/Ukraine-crisis-the-neo-Nazi-brigade-fighting-pro-Russian-separatists.html|archive-date=5 July 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|date=10 September 2014|title=Azov fighters are Ukraine's greatest weapon and may be its greatest threat|url=http://www.theguardian.com/world/2014/sep/10/azov-far-right-fighters-ukraine-neo-nazis|access-date=24 April 2022|website=the Guardian|language=en}}</ref> Novembra 2014 je bil Azov vključen v [[Nacionalna garda Ukrajine|ukrajinsko nacionalno gardo]], za njen sedež pa je bil določen Mariupol.<ref>{{navedi novice|date=24 January 2016|title=Ultra-nationalist Ukrainian battalion gears up for more fighting {{!}} Reuters|newspaper=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-azov-idUSKBN0ML0XJ20150325|access-date=10 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20160124064419/https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-azov-idUSKBN0ML0XJ20150325|archive-date=24 January 2016}}</ref> Ker je bil eden od ciljev, ki jih je [[Vladimir Putin]] navedel za invazijo, »[[denacifikacija]]« Ukrajine, je bil Mariupol za ruske sile pomemben ideološki in simbolni cilj.<ref>{{navedi novice|title=The Azov Battalion: How Putin built a false premise for a war against "Nazis" in Ukraine|url=https://www.cbsnews.com/news/ukraine-russia-war-azov-battalion-putin-premise-war-vs-nazis/|work=CBS News|language=en-US|date=22 March 2022|accessdate=10 April 2022}}</ref><ref>{{navedi novice|date=25 March 2022|title=Azov Regiment takes centre stage in Ukraine propaganda war|url=https://www.france24.com/en/live-news/20220325-azov-regiment-takes-centre-stage-in-ukraine-propaganda-war|access-date=10 April 2022|work=France 24|language=en}}</ref> Pred obleganjem je po besedah ​​podžupana mesta okoli 100.000 prebivalcev zapustilo Mariupol.<ref>{{navedi splet|date=16 March 2022|title='Why? Why? Why?' Ukraine's Mariupol descends into despair|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-mariupol-descends-into-despair-708cb8f4a171ce3f1c1b0b8d090e38e3|access-date=17 March 2022|website=AP NEWS|language=en|archive-date=15 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315123735/https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-mariupol-descends-into-despair-708cb8f4a171ce3f1c1b0b8d090e38e3|url-status=live}}</ref> Preden je mesto padlo pod ruske sile, so ga branile [[ukrajinske kopenske sile]], [[ukrajinska mornariška pehota]], ukrajinska nacionalna garda (predvsem polk Azov<ref name="dw-20220316">{{navedi novice|url=https://www.dw.com/en/the-azov-battalion-extremists-defending-mariupol/a-61151151|title=The Azov Battalion: Extremists defending Mariupol|last=Goncharenko|first=Roman|newspaper=Deutsche Welle|date=16 March 2022|access-date=19 March 2022|quote=The city of Mariupol, which has a population of 500,000, is primarily being defended by the Azov Battalion.|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323163813/https://www.dw.com/en/the-azov-battalion-extremists-defending-mariupol/a-61151151|url-status=live}}</ref>), ukrajinske sile teritorialne obrambe in neregularne sile.<ref name="latimes-20220128" /> == Napredovanje v Mariupol == {{see also|Ruska okupacija Donecke oblasti#Mariupol}} === Predhodno obstreljevanje in napredovanje do mesta === 24. februarja, na dan, ko se je začela invazija, je ruska [[artilerija]] začela z obstreljevanjem mesta in po poročanju ranila 26 ljudi.<ref>{{navedi novice|last=Vasovic|first=Aleksandar|date=24 February 2022|title=Port city of Mariupol comes under fire after Russia invades Ukraine|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/strategic-city-mariupol-wakes-blasts-russia-invades-ukraine-2022-02-24/|access-date=25 February 2022|archive-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226011024/https://www.reuters.com/world/europe/strategic-city-mariupol-wakes-blasts-russia-invades-ukraine-2022-02-24/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://news.un.org/en/story/2022/02/1112662|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220301084123/https://news.un.org/en/story/2022/02/1112662|url-status=dead|title=Ukraine Crisis: Protecting civilians 'Priority Number One'; Guterres releases $20M for humanitarian support|date=24 February 2022|archivedate=1 March 2022|website=UN News}}</ref> 25. februarja zjutraj so ruske sile napredovale z ozemlja DLR na vzhodu proti Mariupolu. Pri vasi [[Pavlopil]] so naletele na ukrajinske sile, ki so jih v spopadu premagale.<ref>{{navedi splet|title=Battle ongoing near Mariupol – mayor|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3412585-battle-ongoing-near-mariupol-mayor.html|access-date=25 February 2022|website=www.ukrinform.net|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225110919/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3412585-battle-ongoing-near-mariupol-mayor.html|url-status=live}}</ref> Vadim Bojčenko, župan Mariupola, je dejal, da je bilo v spopadu uničenih 22 ruskih tankov.<ref>{{navedi splet|title=Fierce battles raging in all directions near Mariupol – mayor|url=https://ua.interfax.com.ua/news/general/801883.html|access-date=25 February 2022|website=Interfax-Ukraine|archive-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226011040/https://ua.interfax.com.ua/news/general/801883.html|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Richárd|first=Jabronka|date=25 February 2022|title=Így áll most a háború Ukrajnában: több nagyvárosban harcok dúlnak, megtámadtak egy orosz repülőteret|url=https://ellenszel.hu/2022/02/25/igy-all-most-a-haboru-ukrajnaban-tobb-nagyvarosban-harcok-dulnak-megtamadtak-egy-orosz-repuloteret/|access-date=25 February 2022|website=Ellenszél|language=hu|archive-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226011052/https://ellenszel.hu/2022/02/25/igy-all-most-a-haboru-ukrajnaban-tobb-nagyvarosban-harcok-dulnak-megtamadtak-egy-orosz-repuloteret/|url-status=live}}</ref> [[Ruska vojna mornarica]] je na podlagi zmogljivosti [[Črnomorska flota|črnomorske flote]] domnevno zvečer 25. februarja začela amfibijski napad na obalo Azovskega morja 70&nbsp;km zahodno od Mariupola.<ref>{{navedi splet|title=Russian Navy Carries Out Amphibious Assault Near Mariupol|url=https://maritime-executive.com/article/russian-navy-carries-out-amphibious-assault-near-mariupol|access-date=25 February 2022|website=The Maritime Executive|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225220846/https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-carries-out-amphibious-assault-near-mariupol|url-status=live}}</ref> Ameriški obrambni uradnik je izjavil, da so Rusi morda na to [[obalno mostišče]] napotili na tisoče [[Ruska mornariška pehota|marincev]].<ref>{{navedi novice |date=25 February 2022|title="Amphibious assault" underway west of Mariupol on the Sea of Azov, senior US defense official says|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-25-22/h_622a8b21dd1cf52845090a96c9c6513b|access-date=25 February 2022|website=CNN|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225220827/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-25-22/h_622a8b21dd1cf52845090a96c9c6513b|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|last=|first=|date=27 February 2022|title=Russian forces are about 31 miles outside southeastern Ukrainian city of Mariupol, US defense official says|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-27-22/h_32a28d1a9ec40e68486a3526f035dc6f|access-date=27 February 2022|website=CNN|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227223234/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-27-22/h_32a28d1a9ec40e68486a3526f035dc6f|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Russian advance slowed by Ukrainian resistance and logistical setbacks, U.S. defense official says|url=https://www.cbsnews.com/news/ukraine-invasion-russian-advance-resistance/|access-date=27 February 2022|website=CBS News|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227230927/https://www.cbsnews.com/news/ukraine-invasion-russian-advance-resistance/|url-status=live}}</ref> 26. februarja so ruske sile nadaljevale z artilerijskim obstreljevanjem Mariupola.<ref>{{navedi novice|date=26 February 2022|title=Russia orders troops to hasten their advance as Mariupol remains under heavy shelling|work=ABC News|url=https://www.abc.net.au/news/2022-02-27/russia-commands-troops-advance-faster-kyiv-long-curfew/100865104|access-date=26 February 2022|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227102555/https://www.abc.net.au/news/2022-02-27/russia-commands-troops-advance-faster-kyiv-long-curfew/100865104|url-status=live}}</ref> Kasneje je [[Grčija|grška]] vlada sporočila, da je bilo v ruskih napadih na Mariupol ubitih deset grških civilistov, šest v vasi Sartana in štirje v vasi Bugas.<ref>{{navedi splet|date=26 February 2022|title=At Least Six Greeks Killed in Russian Attacks at Mariupol, Ukraine|url=https://greekreporter.com/2022/02/26/six-greeks-killed-mariupol-ukraine/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220226200750/https://greekreporter.com/2022/02/26/six-greeks-killed-mariupol-ukraine/|archive-date=26 February 2022|access-date=26 February 2022|website=GreekReporter.com}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Georgiopoulos|first=George|date=26 February 2022|title=Greece says 10 expats killed in Ukraine, summons Russian ambassador|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/greece-says-six-expats-killed-ukraine-summons-russian-ambassador-2022-02-26/|url-status=live|access-date=26 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227040008/https://www.reuters.com/world/europe/greece-says-six-expats-killed-ukraine-summons-russian-ambassador-2022-02-26/|archive-date=27 February 2022}}</ref> Zjutraj 27. februarja je Bojčenko dejal, da je ruska tankovska kolona napredovala proti Mariupolu iz DLR, vendar so napad odbile ukrajinske sile, pri čemer je bilo ujetih šest ruskih vojakov.<ref>{{navedi splet|title=Russian invasion update: Ukraine repels tank attack, captures six Russians in Mariupol|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3414859-russian-invasion-update-ukraine-repels-tank-attack-captures-six-russians-in-mariupol.html|access-date=27 February 2022|website=www.ukrinform.net|archive-date=27 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227165047/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3414859-russian-invasion-update-ukraine-repels-tank-attack-captures-six-russians-in-mariupol.html|url-status=live}}</ref> Kasneje istega dne je rusko bombardiranje ubilo 6-letno deklico v Mariupolu.<ref>{{navedi novice|date=27 February 2022|title=A shelling, a young girl, and hopeless moments in a hospital|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-a8bb96288aaf70f9a7f70e9a4fac8160|access-date=28 February 2022|work=Associated Press|archive-date=1 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301030605/https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-a8bb96288aaf70f9a7f70e9a4fac8160|url-status=live}}</ref> Pavlo Kirilenko, guverner Donecke oblasti, je izjavil, da so se spopadi v Mariupolu 27. februarja nadaljevali vso noč.<ref>{{navedi novice|agency=Reuters|date=28 February 2022|title=Fighting around Ukraine's Mariupol throughout the night – regional governor|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/fighting-around-ukraines-mariupol-throughout-night-regional-governor-2022-02-28/|access-date=28 February 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306141125/https://www.reuters.com/world/europe/fighting-around-ukraines-mariupol-throughout-night-regional-governor-2022-02-28/|url-status=live}}</ref> Ves 28. februar je mesto ostalo pod ukrajinskim nadzorom, kljub temu, da so ga obkolile ruske enote in nenehno obstreljevale.<ref>{{navedi splet|title=Russian invasion update: Mariupol remains Ukrainian controlled|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3415622-russian-invasion-update-mariupol-remains-ukrainian-controlled-russian-invaders-shell-urban-quarters-and-villages.html|website=ukrinform.net|access-date=28 February 2022|archive-date=28 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228094403/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3415622-russian-invasion-update-mariupol-remains-ukrainian-controlled-russian-invaders-shell-urban-quarters-and-villages.html|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|last1=Trevithick|first1=Joseph|title=Strategic Ukrainian Port Of Mariupol Now Surrounded By Russian Forces|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/44475/putin-orders-russias-strategic-deterrence-forces-on-alert|website=thedrive.com|date=27 February 2022|access-date=28 February 2022|archive-date=28 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228001026/https://www.thedrive.com/the-war-zone/44475/putin-orders-russias-strategic-deterrence-forces-on-alert|url-status=live}}</ref> Zvečer je bila prekinjena električna, plinska in internetna povezava z večjim delom mesta.<ref>{{navedi splet|title=Маріуполь частково залишився без електрики, газу та інтернету|url=https://www.radiosvoboda.org/a/news-novyny-pryazovya-mariupol-vidklyuchennya-svitlo/31728836.html|website=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|access-date=1 March 2022|archive-date=1 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301010101/https://www.radiosvoboda.org/a/news-novyny-pryazovya-mariupol-vidklyuchennya-svitlo/31728836.html|url-status=live|language=uk}}</ref> Kasneje je po poročanju radia [[Radio Free Europe/Radio Liberty]] ukrajinski ostrostrelec blizu Mariupola ubil ruskega generalmajorja [[Andrej Suhovecki|Andreja Suhoveckega]], vendar so drugi viri{{clarify|date=March 2022}} povedali, da je bil ubit med [[Kijevska ofenziva (2022)|kijevsko ofenzivo]].<ref name="sukhov">{{navedi splet|url=https://www.svoboda.org/a/zvonite-v-fsb-v-rossiyu-poshli-pervye-pohoronki/31733576.html|title="Звоните в ФСБ". В Россию пошли первые "похоронки"|author1=Anna Mukhina|author2=Mark Krutov|work=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=3 March 2022|access-date=4 March 2022|language=ru|archive-date=5 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220305091613/https://www.svoboda.org/a/zvonite-v-fsb-v-rossiyu-poshli-pervye-pohoronki/31733576.html|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Rosyjski generał zabity przez snajpera na Ukrainie. Kim był Andriej Suchowiecki?|first=Joanna|last=Potocka|date=4 March 2022|url=https://www.rmf24.pl/raporty/raport-wojna-z-rosja/news-rosyjski-general-zabity-przez-snajpera-na-ukrainie-kim-byl-a,nId,5871381#crp_state=1|language=pl|access-date=10 March 2022|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310014622/https://www.rmf24.pl/raporty/raport-wojna-z-rosja/news-rosyjski-general-zabity-przez-snajpera-na-ukrainie-kim-byl-a,nId,5871381#crp_state=1|url-status=live}}</ref> === Obkolitev Mariupola === [[Slika:Russian_bombing_of_Mariupol_(05).jpg|sličica|Med obstreljevanjem poškodovana stanovanjska hiša v Mariupolu, 2. marec 2022]] 1. marca je [[Denis Pušilin]], vodja DLR, sporočil, da so sile DLR skoraj [[Bitka za Volnovaho|popolnoma obkolile]] bližnje mesto [[Volnovaha]] in da bodo kmalu storile enako Mariupolu.<ref>{{navedi novice |date=1 March 2022|title=Russian-backed separatist leader expects his forces to surround Mariupol on Tuesday|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-01-22/h_0e3d20b474aa007bb1e4acc0d0fba984|access-date=1 March 2022|website=CNN|archive-date=4 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220304221839/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-01-22/h_0e3d20b474aa007bb1e4acc0d0fba984|url-status=live}}</ref> Ruska artilerija je kasneje bombardirala Mariupol in povzročila več kot 21 poškodb.<ref>{{navedi splet|url=https://novynarnia.com/2022/03/01/mariupol-pid-shkvalom/|title=Маріуполь – під шквалом російської реактивної артилерії, обстріли без упину. ВІДЕО|date=March 2022|access-date=2 March 2022|archive-date=1 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301202122/https://novynarnia.com/2022/03/01/mariupol-pid-shkvalom/|url-status=live}}</ref> Mesto je bilo popolnoma obkoljeno 2. marca,<ref name="trapped2"/><ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/russias-siege-ukrainian-city-mariupol-2022-03-30/|title=Timeline: Russia's siege of the Ukrainian city of Mariupol|first=Max|last=Hunder|newspaper=Reuters|date=30 March 2022|via=www.reuters.com}}</ref> nato pa se je obleganje še okrepilo.<ref>{{navedi novice|date=2 March 2022|title=Ukrainian city of Mariupol 'near to humanitarian catastrophe' after bombardment|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60585603|access-date=2 March 2022|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302202213/https://www.bbc.com/news/world-europe-60585603|url-status=live}}</ref> Rusko obstreljevanje je ubilo najstnika in ranilo še dva druga, ki sta zunaj igrala nogomet.<ref>{{navedi splet|title=Ukraine leader Volodymyr Zelensky vows to hold fast as 2,000 civilian deaths blamed on Russia's invasion|url=https://www.cbsnews.com/live-updates/ukraine-russia-news-war-zelensky-putin-airstrikes-kyiv-kharkiv-mariupol/|access-date=2 March 2022|website=CBS News|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302181510/https://www.cbsnews.com/live-updates/ukraine-russia-news-war-zelensky-putin-airstrikes-kyiv-kharkiv-mariupol/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|date=2 March 2022|title=Most of the world lines up against Moscow, attacks intensify|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-vladimir-putin-volodymyr-zelenskyy-joe-biden-kyiv-1b396834ff3e753f8953d86c8db85383|access-date=2 March 2022|work=Associated Press|archive-date=3 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303010152/https://apnews.com/article/russia-ukraine-vladimir-putin-volodymyr-zelenskyy-joe-biden-kyiv-1b396834ff3e753f8953d86c8db85383|url-status=live}}</ref> Bojčenko je sporočil, da mesto trpi zaradi izpada vode in da je žrtev ogromno. Povedal je tudi, da ruske sile preprečujejo izhod civilistom.<ref>{{navedi novice|agency=Reuters|date=2 March 2022|title=Mariupol mayor reports mass casualties from nonstop Russian attack|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/mariupol-mayor-reports-mass-casualties-nonstop-russian-attack-2022-03-02/|access-date=2 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306141125/https://www.reuters.com/world/mariupol-mayor-reports-mass-casualties-nonstop-russian-attack-2022-03-02/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|date=2 March 2022|title=WATCH: Hundreds of casualties reported after fighting in Mariupol, Ukraine|work=Euro Weekly News|url=https://euroweeklynews.com/2022/03/02/casualties-mariupol-ukraine/|access-date=2 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306022157/https://euroweeklynews.com/2022/03/02/casualties-mariupol-ukraine/|url-status=live}}</ref> Kasneje 2. marca je ruska artilerija ciljala na gosto naseljeno sosesko Mariupola in jo obstreljevala skoraj 15 ur. Zaradi tega je bila soseska močno poškodovana, podžupan Sergij Orlov pa je poročal, da je »mrtvih najmanj na stotine ljudi«.<ref name="gunter">{{navedi novice|last1=Gunter|first1=Joel|title=Ukrainian city of Mariupol 'near to humanitarian catastrophe' after bombardment|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60585603|access-date=2 March 2022|agency=bbc.com|date=2 March 2022|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302202213/https://www.bbc.com/news/world-europe-60585603|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|last=|first=|date=2 March 2022|title=Hundreds feared dead from 15-hour Russian attack on Mariupol, Ukraine|url=https://nypost.com/2022/03/02/hundreds-feared-dead-in-mariupol-ukraine-from-russian-shelling/|access-date=2 March 2022|website=New York Post|archive-date=2 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220302184258/https://nypost.com/2022/03/02/hundreds-feared-dead-in-mariupol-ukraine-from-russian-shelling/|url-status=live}}</ref> Zjutraj 3. marca so mesto ruske enote ponovno obstreljevale.<ref>{{navedi novice|date=3 March 2022|title=Mariupol under siege: 'We are being completely cut off'|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60601235|access-date=3 March 2022|archive-date=3 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303144618/https://www.bbc.com/news/world-europe-60601235|url-status=live}}</ref> Eduard Basurin, tiskovni predstavnik milice DLR, je uradno pozval obkoljene ukrajinske sile v Mariupolu, naj se predajo ali pa se soočijo s »ciljno usmerjenimi napadi«.<ref>{{navedi novice|title=Pro-Russian separatists threaten Ukraine's Mariupol with strikes|url=https://www.reuters.com/world/europe/pro-russian-separatists-threaten-ukraines-mariupol-with-strikes-2022-03-03/|access-date=3 March 2022|work=Reuters|date=3 March 2022|archive-date=3 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303231907/https://www.reuters.com/world/europe/pro-russian-separatists-threaten-ukraines-mariupol-with-strikes-2022-03-03/|url-status=live}}</ref> Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva [[Igor Konašenkov]] je sporočil, da so sile DLR okrepile obleganje in da so zavzele tri bližnja naselja.<ref>{{navedi novice|author=Tim Lister, Olga Voitovych and Laura Smith-Spark|title=Russia squeezes southern Ukraine amid warning 'worst is yet to come'|url=https://www.cnn.com/2022/03/03/europe/ukraine-mariupol-besieged-russia-intl/index.html|access-date=4 March 2022|website=CNN|date=3 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306142152/https://www.cnn.com/2022/03/03/europe/ukraine-mariupol-besieged-russia-intl/index.html|url-status=live}}</ref> [[Slika:Russian_bombing_of_Mariupol_(06).jpg|sličica|Rusko bombardiranje Mariupola, 3. marec 2022]] [[Slika:Russian_bombing_of_Mariupol.jpg|sličica|Dim iz številnih zgradb sredi močnega ruskega bombardiranja v Mariupolu, 3. marec 2022]] 4. marca je Bojčenko izjavil, da mestu zmanjkuje zalog, in pozval k [[Humanitarni koridor|humanitarnemu evakuacijskemu koridorju]] in ukrajinskim vojaškim okrepitvam.<ref>{{navedi novice|agency=Reuters|date=4 March 2022|title=Besieged Ukrainian city of Mariupol appeals for help|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/besieged-ukrainian-city-mariupol-is-running-out-food-mayor-2022-03-04/|access-date=4 March 2022|archive-date=5 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220305221229/https://www.reuters.com/world/besieged-ukrainian-city-mariupol-is-running-out-food-mayor-2022-03-04/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|date=4 March 2022|title=UN Security Council in emergency meeting after Russia seizes second Ukrainian nuclear plant|work=ABC News|url=https://www.abc.net.au/news/2022-03-05/russian-forces-seize-ukrainian-power-plant-as-advancement-stalls/100884702|access-date=4 March 2022|archive-date=5 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220305192307/https://www.abc.net.au/news/2022-03-05/russian-forces-seize-ukrainian-power-plant-as-advancement-stalls/100884702|url-status=live}}</ref> Izjavil je tudi, da ruski [[BM-21 Grad]] obstreljujejo mestne bolnišnice in da prebivalci Mariupola nimajo več gretja, tekoče vode ali elektrike.<ref>{{navedi splet|title=Results in talks on humanitarian corridors for Mariupol not yet achieved – adviser to interior minister|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3420367-results-in-talks-on-humanitarian-corridors-for-mariupol-not-yet-achieved-adviser-to-interior-minister.html|access-date=4 March 2022|website=www.ukrinform.net|archive-date=4 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220304230530/https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3420367-results-in-talks-on-humanitarian-corridors-for-mariupol-not-yet-achieved-adviser-to-interior-minister.html|url-status=live}}</ref> Kasneje istega dne je bila predlagana začasna prekinitev ognja za regijo Mariupol, da bi državljanom omogočili evakuacijo.<ref>{{navedi novice|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-3d9e50b2fa8b08ce1f74c1b09403186e|title=Reports: Russia to observe ceasefire in 2 areas of Ukraine|last1=Drake|first1=Andrew|last2=Ebel|first2=Francesca|last3=Karmanau|first3=Yuras|last4=Chernov|first4=Mstyslav|date=4 March 2022|work=Associated Press|access-date=4 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306010137/https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-3d9e50b2fa8b08ce1f74c1b09403186e|url-status=live}}</ref> 5. marca je ukrajinska vlada objavila, da želi evakuirati 200.000 civilistov iz Mariupola. [[Mednarodni odbor Rdečega križa]] (ICRC) je napovedal, da bo deloval kot garant za novo premirje, ki bo omogočilo to evakuacijo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/red-cross-acting-as-ceasefire-guarantor-to-allow-evacuation-of-mariupol-volnovakha-report/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220306112553/https://www.timesofisrael.com/liveblog_entry/red-cross-acting-as-ceasefire-guarantor-to-allow-evacuation-of-mariupol-volnovakha-report/|url-status=dead|title=Red Cross acting as ceasefire guarantor to allow evacuation of Mariupol, Volnovakha – report|archivedate=6 March 2022|website=www.timesofisrael.com}}</ref> Rdeči križ je razmere v Mariupolu opisal kot »izjemno hude«.<ref>Hamza Mohamed and Nadim Asrar, Al Jazeera (5 Mar 2022) [https://www.aljazeera.com/news/2022/3/5/russia-ukraine-nato-support-liveblog Russia-Ukraine live news: Mariupol evacuation halted] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220307143958/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/5/russia-ukraine-nato-support-liveblog|date=7 March 2022}}</ref> Po treh dneh obstreljevanja je bilo razglašeno premirje, ki naj bi veljalo od 11:00 do 16:00.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220306024228/https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|url-status=dead|title=Siege of Mariupol: Fresh Russian attacks throw evacuation into chaos|date=5 March 2022|archivedate=6 March 2022|via=www.bbc.com}}</ref> Civilisti so se začeli evakuirati iz Mariupola po humanitarnem koridorju v mesto [[Zaporožje]]. Ko so civilisti vstopili v evakuacijski koridor, so ruske sile nadaljevale z obstreljevanjem mesta, zaradi česar so se morali evakuiranci vrniti nazaj.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|title=Siege of Mariupol: Fresh Russian attacks throw evacuation into chaos|work=BBC News|author=Joel Gunter|date=5 March 2022|access-date=5 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306024228/https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|url-status=live}}</ref> Ukrajinske oblasti so pozneje sporočile, da ruske sile niso upoštevale prekinitve ognja in so nadaljevale z obstreljevanjem mesta.<ref>{{navedi novice|date=5 March 2022|title=Siege of Mariupol: Fresh Russian attacks throw evacuation into chaos|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|access-date=5 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306024228/https://www.bbc.com/news/world-europe-60629851|url-status=live}}</ref> Ruski uradniki so ukrajinske sile obtožili, da civilistom niso dovolile evakuacije proti Rusiji.<ref>{{navedi novice|agency=Reuters|date=5 March 2022|title=UK accuses Russia of using Mariupol ceasefire plan to reset forces|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/uk-accuses-russia-using-mariupol-ceasefire-plan-reset-forces-2022-03-05/|access-date=6 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306070128/https://www.reuters.com/world/europe/uk-accuses-russia-using-mariupol-ceasefire-plan-reset-forces-2022-03-05/|url-status=live}}</ref> DLR je poročala, da so iz Mariupola evakuirali le 17 civilistov.<ref>{{navedi novice|last1=Polityuk|first1=Pavel|last2=Vasovic|first2=Aleksandar|title=Kyiv, Moscow trade blame over failed evacuation as Russian assault grinds on|url=https://thestarphoenix.com/pmn/business-pmn/kyiv-moscow-trade-blame-over-failed-evacuation-as-russian-assault-grinds-on|date=5 March 2022|access-date=5 March 2022|website=Saskatoon StarPhoenix|agency=Reuters|archive-date=2022-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20220305145114/https://thestarphoenix.com/pmn/business-pmn/kyiv-moscow-trade-blame-over-failed-evacuation-as-russian-assault-grinds-on|url-status=dead}}</ref> Rdeči križ je 6. marca sporočil, da je bil drugi poskus evakuacije civilistov iz Mariupola ponovno neuspešen.<ref name="DW0603Evacuation">{{navedi novice|title=Ukraine: Second attempt to evacuate civilians from Mariupol fails — live updates {{!}} DW {{!}} 6 March 2022|url=https://www.dw.com/en/ukraine-second-attempt-to-evacuate-civilians-from-mariupol-fails-live-updates/a-61030032|access-date=6 March 2022|work=Deutsche Welle|date=6 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://archive.today/20220306161124/https://www.dw.com/en/ukraine-second-attempt-to-evacuate-civilians-from-mariupol-fails-live-updates/a-61030032|url-status=live}}</ref> [[Anton Heraščenko]], ukrajinski uradnik, je dejal, da se je drugi poskus vzpostavitve humanitarnega koridorja za civiliste v Mariupolu končal z ruskim bombardiranjem.<ref name="DW0603Evacuation" /> Rdeči križ je sporočil, da so v Mariupolu »uničujoči prizori človeškega trpljenja«.<ref name="DW0603Evacuation" /><ref>{{navedi novice|last1=Gunter|first1=Joel|title=Mariupol: Fires, no water, and bodies in the street|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60637338|access-date=6 March 2022|work=BBC News|date=6 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309062533/https://www.bbc.com/news/world-europe-60637338|url-status=live}}</ref> Pozneje zjutraj je Ina Sovsun, ukrajinska poslanka, izjavila, da so ruske sile poškodovale cevovod za gorivo, ki oskrbuje Mariupol, zaradi česar je več kot 700.000 ljudi ostalo brez ogrevanja, in dejala, da bi ljudje lahko zmrznili do smrti, saj je temperatura tisti čas pogosto padla pod 0&nbsp;°C.<ref>{{navedi novice|last1=Braithwaite|first1=Sharon|title=Ukrainian MP: Russia has damaged Donetsk-Mariupol pipeline, leaving over 700,000 people without heat|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-06-22/h_0270b55168bce7fce3c9226a2874d715|access-date=6 March 2022|work=CNN|date=6 March 2022|archive-date=6 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306233610/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-06-22/h_0270b55168bce7fce3c9226a2874d715|url-status=live}}</ref> Bombardiranje je zadelo tudi zadnji delujoči telefonski stolp v mestu.<ref>{{navedi splet|last=Marsi|first=Federica|title=Anguished Ukrainians await news of relatives in besieged Mariupol|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/9/anguished-ukrainians-await-news-of-relatives-in-besieged-mariupol|access-date=9 March 2022|website=www.aljazeera.com|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309234654/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/9/anguished-ukrainians-await-news-of-relatives-in-besieged-mariupol|url-status=live}}</ref> 7. marca je direktor operacij ICRC izjavil, da so bili sporazumi o humanitarnem koridorju sklenjeni le načeloma, brez potrebne natančnosti glede poti, ur in dogovora o tem, ali je sploh mogoče prinesti blago. Ekipa ICRC je ugotovila, da je bila ena od predlaganih koridorskih cest minirana in je o tem začela pogovore z ruskimi in ukrajinskimi silami.<ref name="bbcr4today-20220307">{{cite AV media|url=https://www.bbc.co.uk/sounds/play/m001546h|title=Today 7 Mar 2022|publisher=BBC Radio 4|work=Today|date=7 March 2022|access-date=7 March 2022|time=1h:41m:00s-1h:43m:41s|quote=''ICRC Director of Operation Dominik Stillhart:'' ... so far we have seen unfortunately only agreements in principle ... they have immediately broken down because they lack precision, they lack the kind of information and agreements over times, over roads, over whether people can go out or goods can come in, so all of these things need to be agreed in military to military talks in order for us to also be on the ground to facilitate the agreement between the parties ... we have been talking to them for days on end getting them to an agreement that is sufficiently precise so that it can then be implemented. ... We have a team in Mariupol on the ground ... the [corridor] road that was indicated to them was actually mined so therefore the agreement could not be implemented. That is why it is so important that the two parties have a precise agreement.}}</ref><ref name="nw-20220307">{{navedi novice|url=https://www.newsweek.com/evacuation-route-offered-fleeing-ukrainians-mined-1685418|title=Evacuation Route Offered to Fleeing Ukrainians Was Mined—Red Cross|last=Rahman|first=Khaleda|magazine=Newsweek|date=7 March 2022|access-date=7 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309083754/https://www.newsweek.com/evacuation-route-offered-fleeing-ukrainians-mined-1685418|url-status=live}}</ref> 8. marca je bil izveden nov poskus evakuacije civilistov, vendar je ukrajinska vlada obtožila Rusijo, da je ponovno kršila premirje z bombardiranjem evakuacijskega koridorja.<ref name="nw-20220308">{{navedi novice|url=https://www.timesofisrael.com/ukraine-accuses-russia-of-attacking-humanitarian-corridors-as-civilians-flee-cities/|title=Ukraine accuses Russia of attacking humanitarian corridors as civilians flee cities|last1=Zaks|first1=Dmitry|last2=Clark|first2=Dave|work=Agence France-Presse|publisher=The Times of Israel|date=8 March 2022|access-date=8 March 2022|archive-date=8 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220308213843/https://www.timesofisrael.com/ukraine-accuses-russia-of-attacking-humanitarian-corridors-as-civilians-flee-cities/|url-status=live}}</ref> 9. marca je [[Associated Press]] poročal, da so mestni delavci v množičnem grobu na enem od mestnih pokopališč pokopali na desetine ukrajinskih civilistov in vojakov. Prejšnji dan je rusko granatiranje zadelo pokopališče, prekinilo pokope in poškodovalo zid.<ref>{{navedi splet|author1=Mstyslav Chernov|title=Besieged Ukraine city of Mariupol buries dead in mass grave|url=https://www.ctvnews.ca/world/besieged-ukraine-city-of-mariupol-buries-dead-in-mass-grave-1.5812603|website=ctvnews.ca|publisher=CTV News|access-date=12 March 2022|location=Mariupol, Ukraine|date=9 March 2022|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313013644/https://www.ctvnews.ca/world/besieged-ukraine-city-of-mariupol-buries-dead-in-mass-grave-1.5812603|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Mass grave set up in Mariupol as morgues overflow|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-60657155|access-date=9 March 2022|work=BBC News|date=9 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309234737/https://www.bbc.com/news/live/world-europe-60657155|url-status=live}}</ref> Pozneje je propadel še en poskus prekinitve ognja, potem ko je Orlov poročal, da so ruski vojaki streljali na gradbene delavce in evakuacijske točke. Orlov je pomanjkanje oskrbe v mestu opisal kot tako hude, da prebivalci topijo sneg, da bi dobili vodo.<ref name=":Evacuationpoint">{{navedi splet|title=War in Ukraine live updates: Russia fires on civilian evacuation points in Mariupol, deputy mayor says|url=https://www.npr.org/live-updates/ukraine-chernobyl-russia-evacuation-mariupol#mariupol-official-says-russian-forces-fired-on-evacuation-points-breaching-the-cease-fire|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309134705/https://www.npr.org/live-updates/ukraine-chernobyl-russia-evacuation-mariupol#mariupol-official-says-russian-forces-fired-on-evacuation-points-breaching-the-cease-fire|archive-date=9 March 2022|access-date=9 March 2022|website=NPR}}</ref> Kasneje istega dne je mestni svet Mariupola izdal izjavo, da je ruski zračni napad [[Letalski napad na bolnišnico v Mariupolu|zadel in uničil]] porodnišnico in otroško bolnišnico.<ref>{{navedi novice|date=9 March 2022|title=Mariupol says children's hospital destroyed by Russian bombing|work=National Post|url=https://nationalpost.com/pmn/news-pmn/mariupol-says-childrens-hospital-destroyed-by-russian-bombing|access-date=9 March 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|date=9 March 2022|title=Attacks hits Ukraine children's hospital, officials say|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-europe-2bed71c00916d44ea951c5809b446db3|access-date=9 March 2022|website=AP NEWS|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310013615/https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-europe-2bed71c00916d44ea951c5809b446db3|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|last1=Harding|first1=Luke|title='Pure genocide': civilian targets in Mariupol 'annihilated' by Russian attacks|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/09/pure-genocide-civilian-targets-in-mariupol-annihilated-by-russian-attacks|work=The Guardian|date=9 March 2022|access-date=9 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309220128/https://www.theguardian.com/world/2022/mar/09/pure-genocide-civilian-targets-in-mariupol-annihilated-by-russian-attacks|url-status=live}}</ref> Ukrajinski uradniki so navedli, da so bili ubiti trije civilisti, najmanj 17 pa je bilo ranjenih.<ref>{{navedi novice|title=Ukraine war: Three dead as maternity hospital hit by Russian air strike|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60675599|agency=Associated Press|publisher=BBC|date=9 March 2022|access-date=10 March 2022|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309204706/https://www.bbc.com/news/world-europe-60675599|url-status=live}}</ref> == Napredovanje v mestu == === Ruski prodor v mesto === [[Slika:War_damages_in_Mariupol,_12_March_2022_(01).jpg|sličica|Ceste v Mariupolu, 12. marec 2022]] Ukrajinska vojska je 12. marca izjavila, da so ruske sile zavzele vzhodno obrobje Mariupola.<ref>{{navedi novice|last1=Chernov|first1=Mstyslav|last2=Karmanu|first2=Yuras|title=Russian troops push towards Kyiv, key cities blockaded|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-europe-chechnya-b1ce8f7db6408fc78e9204385b6dc754|access-date=12 March 2022|work=Associated Press|date=12 March 2022|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314040531/https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-europe-chechnya-b1ce8f7db6408fc78e9204385b6dc754|url-status=live}}</ref> Kasneje je konvoj vozil 82 etničnih Grkov lahko zapustil mesto po humanitarnem koridorju.<ref>{{navedi splet|last=Nedos|first=Vassilis|title=Greek convoy makes it out of Mariupol {{!}} eKathimerini.com|url=https://www.ekathimerini.com/news/1178856/greek-convoy-makes-it-out-of-mariupol/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220311182004/https://www.ekathimerini.com/news/1178856/greek-convoy-makes-it-out-of-mariupol/|archive-date=11 March 2022|access-date=3 March 2022|website=www.ekathimerini.com}}</ref><ref>{{navedi splet|last=|title=Humanitarian corridor for Greek expatriates in Mariupol {{!}} eKathimerini.com|url=https://www.ekathimerini.com/news/1178804/humanitarian-corridor-for-greek-expatriates-in-mariupol/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220304081741/https://www.ekathimerini.com/news/1178804/humanitarian-corridor-for-greek-expatriates-in-mariupol/|archive-date=4 March 2022|access-date=4 March 2022|website=www.ekathimerini.com}}</ref> Bojčenko je 13. marca izjavil, da so ruske sile v preteklih 24 urah mesto bombardirale najmanj 22-krat, s sto bombami, in dodal, da zalog hrane in vode v mestu primankuje.<ref>{{navedi novice|title=Ukraine's Mariupol city says 2,187 residents killed since start of war|url=https://www.devdiscourse.com/article/law-order/1960811-ukraines-mariupol-city-says-2187-residents-killed-since-start-of-war|access-date=13 March 2022|agency=Reuters|publisher=Devdiscourse|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313144512/https://www.devdiscourse.com/article/law-order/1960811-ukraines-mariupol-city-says-2187-residents-killed-since-start-of-war|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Ukraine's Mariupol says city's last reserves of food and water are running out|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraines-mariupol-says-citys-last-reserves-food-water-are-running-out-2022-03-13/|access-date=13 March 2022|work=Reuters|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314041940/https://www.reuters.com/world/europe/ukraines-mariupol-says-citys-last-reserves-food-water-are-running-out-2022-03-13/|url-status=live}}</ref> Ukrajinsko ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da je ukrajinska nacionalna garda čez dan z artilerijskimi udari poškodovala več ruskih oklepnih vozil.<ref>{{navedi novice|title=Оборона Мариуполя: уничтожена бронетехника и живая сила врага|url=https://www.pravda.com.ua/rus/news/2022/03/14/7331129/|date=13 March 2022|access-date=14 March 2022|author=Olga Gluschenko|work=Ukrayinska Pravda|language=ru|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314083428/https://www.pravda.com.ua/rus/news/2022/03/14/7331129/|url-status=live}}</ref> İsmail Hacıoğlu, vodja lokalne [[Mošeja sultana Sulejmana|mošeje sultana Sulejmana]], je izjavil, da 86 turških državljanov v mestu čaka na evakuacijo s strani turške vlade.<ref name="hurriyet">{{navedi splet|date=13 March 2022|title=Turkey to evacuate citizens in Mariupol mosque: FM|url=https://www.hurriyetdailynews.com/turkey-to-evacuate-citizens-in-mariupol-mosque-fm-172184|publisher=Hurriyet daily news|access-date=14 March 2022|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314104410/https://www.hurriyetdailynews.com/turkey-to-evacuate-citizens-in-mariupol-mosque-fm-172184|url-status=live}}</ref> Več kot 160 avtomobilov je lahko zapustilo mesto 14. marca ob 13:00 po lokalnem času, kar je bila prva dovoljena evakuacija med obleganjem. Rusko obrambno ministrstvo je navedlo, da so v mesto, potem ko so ruske sile zavzele obrobje, pripeljali 450 ton humanitarne pomoči.<ref>{{navedi novice|title=First convoy of civilians escapes besieged Mariupol|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/14/ukraine-russia-war-mariupol-evacuation-convoy|date=14 March 2022|access-date=14 March 2022|work=Al Jazeera|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314183056/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/14/ukraine-russia-war-mariupol-evacuation-convoy|url-status=live}}</ref> Ukrajinski vojaški predstavniki naj bi pozneje ubili 150 ruskih vojakov in uničili 10 ruskih vozil.<ref>{{navedi novice|title=ЗСУ відбили атаки на Маріуполь, знищили ворожу техніку і 150 загарбників – штаб|url=https://www.pravda.com.ua/news/2022/03/15/7331402/|date=15 March 2022|access-date=15 March 2022|author=Olga Gluschenko|work=Ukrayinska Pravda|language=uk|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314232512/https://www.pravda.com.ua/news/2022/03/15/7331402/|url-status=live}}</ref> Istega dne je [[Ramzan Kadirov]], vodja Čečenije, izjavil, da čečenski vojaki sodelujejo v obleganju in so za kratek čas vstopili v Mariupol, preden so se umaknili. Kadirov je tudi izjavil, da je bil [[Adam Delimhanov]], tesen zaveznik in član [[Državna duma|državne dume]], poveljnik čečenskih sil v Mariupolu.<ref name="delimkhanov">{{navedi splet|last=Rasheed|first=Jillian Kestler-D'Amours,Zaheena|title=US warns China not to help Russia; Moscow-Kyiv talks to resume|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/14/russia-ukraine-talks-to-resume-amid-moscow-advance-liveblog|access-date=15 March 2022|website=www.aljazeera.com|archive-date=15 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315062507/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/14/russia-ukraine-talks-to-resume-amid-moscow-advance-liveblog|url-status=live}}</ref> Pogreb stotnika Alekseja Gluščaka iz [[GRU]] je bil v Tjumnu in razkrito je bilo, da je umrl blizu Mariupola, verjetno v zgodnjih fazah obleganja.<ref>{{navedi novice|last=Stewart|first=Will|date=14 March 2022|title=Ukraine war: Russia admits first loss of GRU intelligence officer|url=https://www.standard.co.uk/news/world/russia-gru-general-killed-ukraine-war-vladimir-putin-b987888.html|access-date=15 March 2022|website=Evening Standard|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314174724/https://www.standard.co.uk/news/world/russia-gru-general-killed-ukraine-war-vladimir-putin-b987888.html|url-status=live}}</ref> 15. marca je okoli 4000 vozil z okoli 20.000 civilisti lahko zapustilo mesto.<ref>{{navedi novice|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-20-000-evacuated-from-mariupol-in-biggest-evacuation-yet-from-besieged-port-city-12566507|title=Ukraine war: 20,000 flee Mariupol in biggest evacuation yet from besieged port city|author=Andy Hayes|work=[[Sky News]]|date=15 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=15 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315213712/https://news.sky.com/story/ukraine-war-20-000-evacuated-from-mariupol-in-biggest-evacuation-yet-from-besieged-port-city-12566507|url-status=live}}</ref> [[Slika:Refugee_civilians_in_Mariupol.jpg|sličica|Civilni begunci v Mariupolu, 12. marec 2022]] Uradnik ukrajinske vlade Anton Heraščenko je dejal, da je bil ruski generalmajor Oleg Mitjaev, poveljnik 150. motorizirane strelske divizije, ubit, ko so ruske sile poskušale vdreti v mesto.<ref name=":5">{{navedi novice|date=15 March 2022|title=Fourth Russian general killed in fighting, Ukraine says|agency=Associated Press|via=The Washington Times|url=https://www.washingtontimes.com/news/2022/mar/15/oleg-mityaev-russian-general-killed-ukrainian-troo/|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316030526/https://www.washingtontimes.com/news/2022/mar/15/oleg-mityaev-russian-general-killed-ukrainian-troo/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Fourth Russian general killed in Ukraine, claims president Zelensky|url=https://www.msn.com/en-gb/news/world/fourth-russian-general-killed-in-ukraine-claims-president-zelensky/ar-AAVch7M|access-date=18 March 2022|website=MSN|language=en-GB|archive-date=18 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220318203156/https://www.msn.com/en-gb/news/world/fourth-russian-general-killed-in-ukraine-claims-president-zelensky/ar-AAVch7M|url-status=live}}</ref> Regionalno dramsko gledališče Doneck, v katerem je poiskalo zatočišče na stotine civilistov, je bilo 16. marca zadeto v ruskem zračnem napadu in uničeno.<ref>{{navedi novice|title=Ukraine rescuers search Mariupol theater rubble as Russian attacks continue|url=https://www.pbs.org/newshour/world/ukraine-rescuers-search-mariupol-theater-rubble-as-russian-attacks-continue|date=18 March 2022|access-date=18 March 2022|author=Andrea Rosa|agency=Associated Press|publisher=PBS|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323131256/https://www.pbs.org/newshour/world/ukraine-rescuers-search-mariupol-theater-rubble-as-russian-attacks-continue|url-status=live}}</ref> Pavlo Kirilenko, guverner Donecke oblasti, je pozneje izjavil, da so ruske sile ciljale tudi na bazen Neptun.<ref>{{navedi novice|url=https://www.kiro7.com/news/trending/russia-attacks-ukraine-mariupol-theater-used-shelter-bombed/FCCS554IAVBJDJK6NWAU6ALSXI/|title=Russia attacks Ukraine: Mariupol theater used as shelter bombed|author=Natalie Drier|work=KIRO-TV|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316195439/https://www.kiro7.com/news/trending/russia-attacks-ukraine-mariupol-theater-used-shelter-bombed/FCCS554IAVBJDJK6NWAU6ALSXI/|url-status=live}}</ref> 18. marca so sile DLR sporočile, da so zavzele letališče Mariupol.<ref>{{navedi splet|url=https://ria.ru/20220318/mariupol-1778871851.html|title=Мариупольский аэропорт полностью перешел под контроль ДНР|date=18 March 2022|work=RIA Novosty|access-date=19 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323181953/https://ria.ru/20220318/mariupol-1778871851.html|url-status=live}}</ref> Po besedah ​​župana so spopadi pozneje dosegli središče mesta,<ref>{{navedi novice|url=https://www.rferl.org/a/ukraine-missile-lviv-russian-invasion/31759094.html|title=Fighting Reaches Center Of Mariupol As Putin Puts Up Defiant Appearance|work=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=18 March 2022|access-date=18 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323232625/https://www.rferl.org/a/ukraine-missile-lviv-russian-invasion/31759094.html|url-status=live}}</ref> 19. marca pa so se ruske in ukrajinske sile začele spopadati pri [[Železarna in jeklarna Azovstal|jeklarni Azovstal]].<ref>{{navedi novice|date=19 March 2022|title=Russians push deeper into Mariupol as locals plead for help|language=en-CA|work=The Toronto Star|url=https://www.thestar.com/news/world/europe/2022/03/19/ukraines-leader-warns-war-will-cost-russia-for-generations.html|access-date=19 March 2022|issn=0319-0781|archive-date=19 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220319161142/https://www.thestar.com/news/world/europe/2022/03/19/ukraines-leader-warns-war-will-cost-russia-for-generations.html|url-status=live}}</ref> Istega dne je predsednik [[Volodimir Zelenski]] polkovniku [[Volodimir Baranjuk|Volodimirju Baranjuku]] in majorju [[Denis Prokopenko|Denisu Prokopenku]], vodjema obrambe v Mariupolu, podelil čast [[Heroj Ukrajine|heroja Ukrajine]], najvišje vojaško priznanje v državi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.president.gov.ua/en/news/zmistovni-peregovori-pro-mir-i-bezpeku-dlya-ukrayini-yedinij-73661|title=Meaningful talks on peace and security for Ukraine are the only chance for Russia to reduce the damage from its own mistakes - address by President Volodymyr Zelenskyy}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://books.google.it/books?id=VMZuEAAAQBAJ&pg=PT388&lpg=PT388&dq=baranyuk+prokopenko+hero+of+ukraine&source=bl&ots=x8MChblLbv&sig=ACfU3U1FZbTwonkssniBBEGgqThKR8awGw&hl=it&sa=X&ved=2ahUKEwjYkob7qPX3AhXLSfEDHeKHDocQ6AF6BAgCEAM#v=onepage&q=baranyuk+prokopenko+hero+of+ukraine&f=false|title=War Speeches I: February – March 2022|first=Volodymyr|last=Zelensky|publisher=lmverlag|via=Google Books}}</ref> V tem času je bil major Mikita Nadtočij, poveljnik drugega bataljona polka Azov, med poskusom prevoza ubitih in ranjenih v bolnišnico v Azovstalu ranjen v ruskem zračnem napadu. Iz Mariupola so ga skupaj z drugimi hudo ranjenimi vojaki evakuirali v prvi helikopterski evakuaciji iz Azovstala 21. marca.<ref>[https://www.yahoo.com/news/azov-regiment-commander-denys-prokopenko-193657362.html Azov Regiment Commander Denys Prokopenko hands over his command]</ref> 20. marca je mestni svet Mariupola trdil, da so ruske sile v zadnjem tednu prisilno deportirale »več tisoč« ljudi v taborišča in oddaljena mesta v Rusiji.<ref name="Mariupol residents are being forced" /><ref>{{navedi novice|agency=Reuters|date=20 March 2022|title=Mariupol says Russia forcefully deported thousands of people|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraines-mariupol-says-russia-forcefully-deported-thousands-its-people-2022-03-20/|access-date=20 March 2022|archive-date=21 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220321035327/https://www.reuters.com/world/europe/ukraines-mariupol-says-russia-forcefully-deported-thousands-its-people-2022-03-20/|url-status=live}}</ref><ref name="auto9">{{navedi splet|last1=Bondarenko|first1=Khrystyna|last2=Watson|first2=Ivan|last3=Stapleton|first3=AnneClair|title="Bombs falling every 10 minutes," says Ukrainian officer in Mariupol|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-21-22/h_aa76393e1b16e6be6d04b0acb9fb96d4|website=CNN World|publisher=CNN|access-date=24 March 2022|location=Dnipro|language=en|date=21 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323123424/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-21-22/h_aa76393e1b16e6be6d04b0acb9fb96d4|url-status=live}}</ref> Rusija je obtožbe zanikala.<ref name="auto9" /> Istega dne je bila v [[Bombardiranje umetniške šole v Mariupolu|ruskem bombardiranju uničena stavba umetniške šole]], v kateri je zatočišče poiskalo okoli 400 ljudi.<ref>{{navedi novice|title=Russian forces bomb school sheltering 400 people in Mariupol, city council says|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-20-22/h_b1c1cd7201927da836d75f3e95f324f9|access-date=20 March 2022|agency=CNN|date=20 March 2022|language=en|archive-date=22 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322023901/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-20-22/h_b1c1cd7201927da836d75f3e95f324f9|url-status=live}}</ref> Ukaz ruskega ministrstva za obrambo o predaji, odložitvi orožja in evakuaciji mesta je bil oddan 20. marca, pri čemer je ministrstvo zahtevalo pisni odgovor do 02:00 UTC naslednji dan.<ref>{{navedi novice|title=Ukraine has rejected Vladimir Putin's demand to surrender the stricken city of Mariupol.|url=https://www.lbc.co.uk/news/putin-ukraine-hours-surrender-besieged-mariupol/|access-date=21 March 2022|agency=lbc|date=20 March 2022|language=en|archive-date=22 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322005621/https://www.lbc.co.uk/news/putin-ukraine-hours-surrender-besieged-mariupol/|url-status=live}}</ref> Ukrajinska vlada in župan Mariupola sta ultimat zavrnila.<ref>{{navedi novice|title=Ukraine rejects Russian demand to surrender Mariupol and lay down arms|url=https://metro.co.uk/2022/03/21/ukraine-rejects-russias-ultimatum-to-surrender-mariupol-16311563/|access-date=21 March 2022|agency=lbc|date=21 March 2022|language=en|archive-date=22 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322132812/https://metro.co.uk/2022/03/21/ukraine-rejects-russias-ultimatum-to-surrender-mariupol-16311563/|url-status=live}}</ref> V tem trenutku je eden od poveljnikov ukrajinskega bataljona razmere v mestu opisal z besedami »bombe padajo vsakih 10 minut«.<ref name="auto9" /> [[Slika:Destruction_of_Russian_tanks_by_Ukrainian_troops_in_Mariupol_(1).jpg|sličica|Ukrajinske enote so v Mariupolu uničile ruski tank]] [[Slika:Ukrainian_soldiers_attack_a_Russian_tank_in_Mariupol_(1).jpg|sličica|Ukrajinski vojaki, ki napadajo ruski tank v Mariupolu]] 23. marca so lokalne oblasti, vključno z županom, zapustile mesto zaradi vse slabših razmer.<ref>{{navedi splet|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-24|title=Russian Offensive Campaign Assessment, March 24|last1=Clark|first1=Mason|last2=Barros|first2=George|last3=Stepanenko|first3=Kateryna|website=[[Institute for the Study of War]]|access-date=2022-07-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20220615143556/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-24|archive-date=2022-06-15|url-status=dead}}</ref> Naslednji dan so ruske sile vstopile v središče Mariupola<ref>{{navedi novice|date=25 March 2022|title=Ukraine war in maps: Tracking the Russian invasion|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60506682|access-date=25 March 2022|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324032821/https://www.bbc.com/news/world-europe-60506682|url-status=live}}</ref> in zavzele pravoslavno cerkev priprošnje Matere božje. Mestna uprava je trdila, da poskušajo Rusi demoralizirati prebivalce z javnim vzklikanjem trditev o ruskih zmagah, vključno z izjavami, da je bila [[Odesa]] zavzeta.<ref>{{navedi splet|title=Institute for the Study of War|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-24|access-date=25 March 2022|website=Institute for the Study of War|language=en|archive-date=25 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220325065358/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-24|url-status=live}}</ref> Vadim Bojčenko je 27. marca dejal, da so ruske sile, medtem ko je bil Mariupol še pod ukrajinskim nadzorom, prodrle globoko v mesto in da je potrebno narediti »popolno evakuacijo« prebivalstva mesta.<ref>{{navedi splet|title=Mariupol Mayor Cites 'Thousands' Dead, Says 'Complete Evacuation' Needed|url=https://www.rferl.org/a/lviv-attack-humanitarian-corridors/31772646.html|access-date=28 March 2022|website=RadioFreeEurope/RadioLiberty|language=en}}</ref> Do te točke je ukrajinskim vojakom zmanjkalo hrane in čiste pitne vode in analitik je verjel, da se ukrajinske sile ne bodo mogle boriti več kot nekaj dni. Vendar so ukrajinski častniki zavrnili evakuacijo iz mesta, saj niso želeli zapustiti svojih ranjenih in mrtvih vojakov in civilistov.<ref name="second month">{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2022/03/27/world/europe/russia-ukraine-war-combat.html|title=As the war in Ukraine moves into its second month, fears grow of Mariupol's fall to Russia.|author=Carlotta Gall|work=The New York Times|date=27 March 2022|accessdate=29 March 2022}}</ref> Računalniški muzej »Club 8bit« je bil uničen.<ref>{{navedi splet|title=Russia's invasion of Ukraine has destroyed a historic computer museum|url=https://www.engadget.com/club-8-bit-ukraine-destruction-154109115.html|website=Engadget|archive-url=https://web.archive.org/web/20220328230223/https://www.engadget.com/club-8-bit-ukraine-destruction-154109115.html|archive-date=28 March 2022|date=27 March 2022|url-status=live}}</ref> [[Slika:Mariupol_20220323_004.jpg|sličica|Obstreljena stanovanjska hiša v Mariupolu, 23. marec 2022]] 28. marca je župan Vadim Bojčenko v televizijskem intervjuju dejal, da »smo danes v rokah okupatorjev«,<ref>{{navedi splet|url=https://theweek.com/russo-ukrainian-war/1011874/mariupol-is-in-the-hands-of-russia-mayor-says|title=Mariupol is 'in the hands' of Russia, mayor says|date=29 March 2022|accessdate=29 March 2022|website=[[theweek.com]]}}</ref> tiskovni predstavnik urada župana Mariupola pa je sporočil, da je bilo v mestu od začetka napada ubitih »skoraj 5000 ljudi«.<ref name="reuters.com">{{navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/europe/nearly-5000-people-killed-siege-ukraines-mariupol-mayors-office-2022-03-28/|title=Nearly 5,000 people killed in siege of Ukraine's Mariupol – mayor's office|website=Reuters|access-date=28 March 2022|date=28 March 2022}}</ref><ref name="reuters.com"/><ref name="5000killed">{{Cite magazine|date=6 April 2022|title=More Than 5,000 Civilians Killed in Mariupol, Mayor Says|url=https://time.com/6165052/mariupol-death-toll-ukraine-war/|magazine=TIME|access-date=6 April 2022|archive-date=2022-04-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20220407065101/https://time.com/6165052/mariupol-death-toll-ukraine-war/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|last1=Schreck|first1=Adam|last2=Rosa|first2=Andrea|date=6 April 2022|title=Mariupol's dead put at 5,000 as Ukraine braces in the east|work=Associated Press|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-zelenskyy-business-europe-crime-a16ccf4774ddcd224c8e07685148b6f1|access-date=6 April 2022}}</ref> Ukrajinska vlada je ocenila, da je bilo »od 20.000 do 30.000« prebivalcev Mariupola prisilno poslanih<ref name="Radio Liberty" /> v taborišča v Rusiji<ref name="Mariupol residents are being forced" /> pod ruskim vojaškim nadzorom.<ref name="Radio Liberty" /> Čez dan so ruske sile zavzele upravno stavbo v severnem okrožju Kalmjuski<ref name="yahoo brink" /> in vojaško poveljstvo polka Azov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.portfolio.hu/global/20220328/elfoglaltak-az-oroszok-a-rettegett-azov-zaszloalj-egyik-bazisat-535959|title=Elfoglalták az oroszok a rettegett Azov-zászlóalj egyik bázisát|language=hu|website=Portfolio|date=28 March 2022}}</ref> Poleg tega je ruski tiskovni predstavnik [[Igor Konašenkov]] sporočil, da so ruske sile sestrelile ukrajinski [[Mil Mi-8]],<ref>{{navedi splet|url=https://youtube.com/watch?v=lbfQynf2VcU|title=Guerra Ukrania: 15 soldados Ucranianos mueren al Rusia derribar su helicoptero en Mariúpol|work=[[RTVE]]|language=es|date=28 March 2022}}</ref> ki je bil po njegovih besedah ​​namenjen v Mariupol, da bi evakuiral voditelje polka Azov.<ref name="UkrCas1">{{navedi splet|url=https://tass.com/politics/1428507|title=Russia says helicopter downed near Mariupol was headed to evacuate Azov unit leaders|language=en|work=Tass Russian News Agency|date=28 March 2022}}</ref> Na splošno je bilo po besedah ​​ukrajinskega predsednika Zelenskega 90 odstotkov pilotov helikopterjev, poslanih v Mariupol med obleganjem, da bi oskrbeli ukrajinske sile in evakuirali ranjene, izgubljenih zaradi ruske zračne obrambe,<ref>{{navedi splet|url=https://interfax.com.ua/news/general/833732.html|title=Під час оборони Маріуполя загинуло багато льотчиків|website=Інтерфакс-Україна}}</ref> medtem ko je ukrajinski general potrdil izgubo treh helikopterjev.<ref name="daring">{{navedi splet|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/exclusive-details-of-ukraines-daring-helicopter-missions-into-russian-occupied-mariupol|title=Inside Ukraine's Daring Helicopter Missions Into Russian-Occupied Mariupol|first=Howard|last=Altman|date=25 May 2022|website=The Drive|accessdate=2022-07-21|archive-date=2022-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20220525230217/https://www.thedrive.com/the-war-zone/exclusive-details-of-ukraines-daring-helicopter-missions-into-russian-occupied-mariupol|url-status=dead}}</ref> Naslednji dan naj bi ruske sile ukrajinske enote v mestu verjetno razdelile na dva in morda celo na tri žepe.<ref name="March29">{{navedi splet|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-29|title=Russian Offensive Campaign Assessment, March 29|last1=Clark|first1=Mason|last2=Barros|first2=George|last3=Stepanenko|first3=Kateryna|website=[[Institute for the Study of War]]|date=29 March 2022|accessdate=12 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220329223645/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-29|archive-date=2022-03-29|url-status=dead}}</ref> 2. aprila so ruske sile zavzele stavbo [[Varnostna služba Ukrajine|SBU]] v središču Mariupola,<ref>{{navedi splet|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-2|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 2|last1=Clark|first1=Mason|last2=Barros|first2=George|first3=Karolina|last3=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=2 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref> nato pa ni bilo več poročil o bojih na tem območju. 4. aprila se je en ukrajinski bataljon predal,<ref name="crimeasborder">{{navedi splet|url=https://news.yahoo.com/azov-regiment-believes-russian-troops-185949791.html|title=Azov Regiment believes Russian troops should have been stopped on Crimeas border|website=news.yahoo.com}}</ref> ruski uradniki pa so dva dni pozneje izjavili, da so zajeli 267 ukrajinskih marincev iz 503. bataljona ukrajinskih mornariških sil.<ref>{{navedi splet|url=https://eurasiantimes.com/russia-says-marine-surrendered-en-masse-in-mariupol-ukrain/|title=Russia Says Ukrainian Marines Surrendered En-Masse In Mariupol; Western Experts Call It Putin's Propaganda|work=Eurasian Times|date=6 April 2022|quote=267 Ukrainian marines from the 503rd Battalion of the Ukrainian Naval Forces opted to surrender in the encircled Mariupol}}</ref> Zaradi predaje so bile črte med ukrajinsko 36. ločeno mornariško brigado in polkom Azov pretrgane.<ref name="crimeasborder" /> Ukrajina je trdila, da je izvedla za ponovno oskrbo ali dostavo okrepitev sedem misij v tovarno Azovstal z uporabo približno 16 Mi-8, v parih po dva ali štiri, od katerih sta bila dva sestreljena.<ref>{{navedi splet|title=Inside Ukraine’s Daring Helicopter Missions Into Russian-Occupied Mariupol|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/exclusive-details-of-ukraines-daring-helicopter-missions-into-russian-occupied-mariupol|date=25 May 2022|accessdate=2022-07-21|archive-date=2022-05-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20220525230217/https://www.thedrive.com/the-war-zone/exclusive-details-of-ukraines-daring-helicopter-missions-into-russian-occupied-mariupol|url-status=dead}}</ref> Ukrajinske trditve niso preverjene, vendar je Rusija v tem času trdila (5. aprila), da je sestrelila dva ukrajinska Mi-8.<ref>{{navedi splet|title=Russia Says Prevented Ukraine Officers Fleeing Mariupol By Air|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/04/05/russia-says-prevented-ukraine-officers-fleeing-mariupol-by-air-a77230|date=5 April 2022}}</ref> 7. aprila je DLR objavila, da je središče Mariupola očiščeno ukrajinskih sil. Medtem so ruske enote 1. aprila začele napredovanje z jugozahoda, tako da je ukrajinska vojska do 7. aprila delno nadzorovala območje okoli pristanišča na jugozahodu Mariupola.<ref>{{navedi splet|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-7|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 7|first1=Mason|last1=Clark|first2=Kateryna|last2=Stepanenko|first3=Karolina|last3=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=7 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref> 4. aprila je projektil ruske mornarice zadel tovorno ladjo, s sedežem na Malti, ki je plula pod zastavo [[Dominika|Dominike]], zaradi česar je ladja zagorela.<ref>{{navedi novice|last=Saul|first=Jonathan|date=5 April 2022|title=Foreign ship sinks in Mariupol after missile attacks, says flag registry|newspaper=The Globe and Mail|url=https://www.theglobeandmail.com/world/article-foreign-merchant-ship-hit-by-missile-in-mariupol-ukrainian-official-2/|via=www.theglobeandmail.com}}</ref> Poleg tega so ruske sile 7. aprila zavzele most, ki vodi do jeklarne Azovstal.<ref>{{navedi splet|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-8|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 8|author1=Mason Clark|author2=Kateryna Stepanenko|publisher=Institute for the Study of War|date=8 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref> Naslednji dan so ruske čete zavzele južni del pristanišča Mariupol.<ref>{{navedi splet|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-9|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 9|last1=Clark|first1=Mason|last2=Barros|first2=George|last3=Stepanenko|first3=Kateryna|first4=Karolina|last4=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=9 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref> 10. aprila so ruske sile zavzele ribiško pristanišče in ločile ukrajinske enote v pristanišču od tistih v jeklarni Azovstal v dva žepa, medtem ko je bil možen tretji žep osredotočen na jeklarno Ilič na severu.<ref name="10April">{{navedi splet|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-10|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 10|first1=Mason|last1=Clark|first2=Kateryna|last2=Stepanenko|first3=Karolina|last3=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=10 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref> Naslednji dan so sile DLR trdile, da so zavzele 80 % Mariupola. Lokalne ukrajinske sile so pričakovale, da bo mesto kmalu padlo, saj jim je zmanjkovalo streliva, analitiki Inštituta za preučevanje vojne pa so menili, da bo Mariupol padel v enem tednu.<ref name="11 April assessment">{{navedi splet|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-11|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 11|first1=Mason|last1=Clark|first2=Karolina|last2=Hird|first3=George|last3=Barros|website=[[Institute for the Study of War]]|date=10 April 2022|accessdate=12 April 2022}}</ref><ref name="brace for fall">{{navedi splet|url=https://www.themoscowtimes.com/2022/04/11/ukraine-braces-for-fall-of-mariupol-to-russia-a77297|title=Ukraine Braces for Fall of Mariupol to Russia|author=Emmanuel Peuchot|work=Moscow Times|date=11 April 2022|accessdate=11 April 2022}}</ref> === Zadnji uporniški žepi === 11. aprila so ruski mediji poročali, da je bilo zajetih 160 ukrajinskih vojakov iz 36. ločene mornariške brigade zajetih z njihovo opremo.<ref>{{navedi splet|url=https://24happenings.com/top-world/174750.html|title=It became known about the Marines handed over to the Ukrainian Armed Forces in Mariupol|date=11 April 2022|work=24 Happenings|quote=About 160 Marines surrendered to the Ukrainian Armed Forces (APU) in Mariupol.|accessdate=2022-07-21|archive-date=2022-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20220411214754/https://24happenings.com/top-world/174750.html|url-status=dead}}</ref> V noči med 11. in 12. aprilom<ref name="baranyuk">{{navedi novice|url=https://tass.ru/mezhdunarodnaya-panorama/14398327|title=Басурин сообщил об убийстве в Мариуполе командира 36-й бригады морской пехоты ВС Украины|trans-title=Basurin announced the murder in Mariupol of the commander of the 36th Separate Marine Brigade of the Armed Forces of Ukraine|language=ru|author=|work=Tass|date=17 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> je Baranjuk vodil 36. ločeno mornariško brigado v poskusu preboja iz ruskega obkroža pri jeklarni Ilič proti severu. Ko so jih opazili, so se razbili v manjše skupine,<ref name="1000members">{{navedi splet|url=https://sofrep.com/news/russia-claims-1000-members-of-the-36th-marine-brigade-surrendered-in-mariupol/|title=Russia Claims 1,000 Members of the 36th Marine Brigade Surrendered in Mariupol|author=|publisher=SOFREP|date=14 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> pri čemer se je nekaterim uspelo povezati z borci polka Azov v obratu Azovstal na jugovzhodu.<ref name="13 April assessment">{{navedi splet|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-13|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 13|author1=Mason Clark|author2=Kateryna Stepanenko|author3=Karolina Hird|publisher=Institute for the Study of War|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/823753.html|title=Marines from 36th brigade break through to Azov fighters, defenders of Mariupol strengthen defense area|website=Interfax-Ukraine|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Med prebojem je bilo ubitih ali ujetih veliko število ukrajinskih vojakov.<ref name="crimeasborder" /> Usoda Baranjuka je sprva ostala neznana.<ref name="1000members" /> Pozneje je DLR trdila, da je identificirala truplo Baranjuka, potem ko so njihove specialne enote blokirale ukrajinski preboj.<ref name="baranyuk" /> Vendar se je 8. maja Baranjuk pojavil živ v intervjuju za RT, skupaj z načelnikom štaba 36. brigade Dmitrom Kormjankovim. Poročala sta, da so ju ujeli med poskusom pobega.<ref name="36thleaders" /> 12. aprila je [[Aiden Aslin]], Britanec, ki se je boril z ukrajinskimi marinci, poročal, da se bo njegova enota predala, ker jim je zmanjkalo streliva, hrane in drugih zalog.<ref>{{navedi novice|url=https://www.thetimes.co.uk/article/british-fighter-captured-by-russians-in-mariupol-mrgbph35h|title=Briton Aiden Aslin 'surrenders' in Mariupol as he runs out of food|author1=George Grylls|author2=Charlie Parker|work=The Times|date=12 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Kasneje, zvečer,<ref name="Sadkov">{{navedi novice|url=https://english.pravda.ru/news/hotspots/151114-ukrainian_marines_voluntarily_surrendered/|title=More than 1,000 Ukrainian Marines voluntarily surrendered in Mariupol|author=Petr Ermilin|work=Pravda|date=12 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> je Rusija izjavila, da se je v jeklarni Ilič predalo 1026 marincev 36. ločene mornariške brigade, vključno s 162 častniki.<ref name="13 April assessment" /><ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-1026-ukrainian-marines-surrendered-mariupol-2022-04-13/|title=Russia says 1,026 Ukrainian marines surrendered in Mariupol|author1=Peter Graff|author2=William Maclean|author3=Cynthia Osterman|work=Reuters|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/chechen-chief-kadyrov-says-over-1000-ukrainian-marines-surrender-mariupol-2022-04-13/|title=Chechen chief Kadyrov says over 1,000 Ukrainian marines surrender in Mariupol|author1=Ronald Popeski|author2=Robert Birsel|work=Reuters|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Po navedbah Rusije je bilo med ujetniki 400 ranjenih borcev.<ref name="Sadkov" /> Kasneje je Rusija sporočila, da je zajela dodatnih 134 ukrajinskih vojakov, s čimer je skupno število ujetnikov poraslo na 1160.<ref>{{navedi splet|url=https://www.aa.com.tr/en/russia-ukraine-war/134-more-ukrainian-servicemen-surrendered-in-mariupol-russia/2563495|title=134 more Ukrainian servicemen surrendered in Mariupol: Russia|author=Elena Teslova|website=aa.com.tr|date=14 April 2022|accessdate=18 April 2022|quote=This means a total of 1,160 Ukrainian soldiers and officers laid down their weapons in Mariupol on Wednesday}}</ref> Ukrajina je potrdila, da je bilo ujetih skoraj 1000 marincev,<ref name="crimeasborder" /> vključno z ranjenimi in tistimi, ki so ostali v tovarni Ilič.<ref>{{navedi splet|url=https://novynarnia.com/2022/04/13/morpihy-36-yi-brygady-v-mariupoli-chastyna-zyednalasya-z-azovom-chastyna-ishla-na-proryv-bagato-potrapyly-v-polon/|title=орпіхи 36-ї бригади в Маріуполі: частина з'єдналася з "Азовом", частина – ішла на прорив, багато потрапили в полон|trans-title=Nurses of the 36th Brigade in Mariupol: Some joined forces with Azov, some went on a breakthrough, many were taken prisoner|language=uk|author=Нестор Дим|work=Novynarnia|date=13 April 2022|accessdate=27 April 2022}}</ref> 13. aprila so ruske sile zavarovale tovarno Ilič, s čimer so število žepov v Mariupolu zmanjšale na dva,<ref name="13 April assessment" /> medtem ko je Rusija tudi objavila, da je prevzela popoln nadzor nad trgovskim pristaniščem,<ref>{{navedi novice|url=https://tass.com/economy/1437337|title=Mariupol commercial sea port fully liberated from Azov regiment's Nazi fighters|author=|work=Tass|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> kar je bilo potrjeno tri dni pozneje.<ref name="17 April assessment">{{navedi splet|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-17|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 17|author1=Mason Clarke|author2=George Barros|publisher=Institute for the Study of War|date=17 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Poveljnik polka Azov Prokopenko je kritiziral vojake, ki so se predali, medtem ko je pohvalil tiste, ki so se uspeli povezati z njegovo enoto.<ref>{{navedi novice|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-04-13-22/h_e4502c33d6704e73feb5fb5b43937d08|title=Ukrainian commanders defending Mariupol say their units were able to link up despite relentless attacks|author1=Aditi Sangal|author2=Adrienne Vogt|author3=Helen Regan|author4=Matias Grez|author5=Jeevan Ravindran|author6=Laura Smith-Spark|author7=Maureen Chowdhury|author8=Mike Hayes|work=Cable News Network|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Prokopenko, pa tudi ukrajinski obveščevalni častnik Illia Samojlenko, sta prav tako krivila Baranjuka za velike izgube, povzročene ukrajinskim silam, in izjavila, da so bila njegova dejanja neusklajena. Po besedah ​​Prokopenka je Baranjuk poskus preboja izvedel brez opozorila drugim enotam in smer napada ni bila predhodno dogovorjena,<ref name="crimeasborder" /> medtem ko je Samojlenko Baranjuka označil za »strahopetca« in dejal, da je poskušal pobegniti iz mesta, »s seboj pa je vzel ljudi, tanke in strelivo«.<ref>{{navedi splet|url=https://news.yahoo.com/mariupol-defenders-tell-commander-marines-120905296.html|title=Mariupol defenders tell how the commander of marines fled the city|website=news.yahoo.com}}</ref> Medtem je ukrajinski časopis citiral ukrajinskega vojaškega strokovnjaka Olega Ždanova, ki je trdil, da je do te točke ruska 810. gardna mornariška pehotna brigada, prvotno poslana iz [[Feodozija|Feodozije]] na Krimu, med obleganjem utrpela izjemno velike izgube, do te mere, da je bila »dvakrat uničena«.<ref>{{navedi splet|author=Марк Ворошилов|title="Потери просто сумасшедшие", – ВСУ уничтожили полный состав 810-й бригады морской пехоты из Феодосии ["The losses are just crazy" – the Armed Forces of Ukraine destroyed the entire composition of the 810th Brigade of Naval Infantry from Feodosia"]|url=https://www.dialog.ua/war/249823_1649768807|publisher=Диалог.UA [dialog.ua]|date=12 April 2022}}</ref> == Odpor v jeklarni Azovstal == === Umik v Azovstal === [[Slika:Azovstal_iron_and_steel_factory,_Mariupol,_Ukraine_3.jpg|sličica|Jeklarna Azovstal leta 2014]] 15. aprila je ukrajinski vojaški poveljnik pozval vojaške okrepitve, naj pridejo in »prebijejo obleganje« Mariupola. Dejal je tudi, da je »situacija kritična in da so boji hudi«, a da je pošiljanje okrepitev in prekinitev obleganja »mogoče in potrebno izvesti čim prej«.<ref>{{navedi splet|last1=Drozd|first1=Yulia|title=Ukrainian commander issues urgent plea in Mariupol|url=https://abcnews.go.com/International/live-updates/russia-ukraine/?id=83931446#84099173|website=ABC News|publisher=ABC News Network|language=en|date=15 April 2022|accessdate=18 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220418211247/https://abcnews.go.com/International/live-updates/russia-ukraine/?id=83931446|archive-date=18 April 2022|url-status=live}}</ref> Istega dne je tiskovni predstavnik ukrajinskega obrambnega ministrstva Oleksandr Motuzjanik poročal, da je Rusija začela uporabljati bombnike dolgega dosega [[Tupoljev Tu-22M|Tu-22M3]] za napade na cilje v Mariupolu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3458521-russian-tu22m3-bombers-strike-mariupol.html|title=Russian Tu-22M3 bombers strike Mariupol|website=ukrinform.net|date=15 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Jeklarna Azovstal, srce enega od preostalih žepov upora, je bila dobro branjena in opisana kot »trdnjava v mestu«, saj je bila jeklarna ogromen kompleks, ki je otežil lociranje ukrajinskih sil in je imela delavnice, ki jih je bilo težko uničiti iz zraka. Poleg tega je kompleks vseboval sistem podzemnih rovov, zaradi česar bi bilo čiščenje celotnega kompleksa ukrajinskih sil zahtevno.<ref name="fortress within a city">{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/15/fortress-in-a-city-steel-plant-becomes-ukrainian-redoubt-in-mariupol|title='Fortress in a city': steel plant becomes Ukrainian hold-out in Mariupol|author=|work=The Guardian|date=15 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Čez dan so ruske sile zavzele oporišče {{ill|12. operativna brigada|lt=12. operativne brigade|ru|12-я бригада оперативного назначения НГ (Украина)|uk|12-та бригада оперативного призначення НГ (Україна)}} ukrajinske nacionalne garde v zahodnem Mariupolu.<ref name="16April">{{navedi splet|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-16|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 16|first1=Frederick|last1=Kagan|first2=Kateryna|last2=Stepanenko|first3=Karolina|last3=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=16 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> 16. aprila so enote DLR zavzele policijsko postajo v bližini plaže v Mariupolu,<ref name="16April" /> ruske sile pa so potrdile, da so zavzele center za nadzor prometa plovil v pristanišču.<ref name="17 April assessment" /> Nekaj ​​dni po zavzetju pristanišča, 20. aprila, je ukrajinski marinski častnik trdil, da so marinci in azovske sile iz tovarne Azovstal izvedle operacijo evakuacije okoli 500 pripadnikov ukrajinske mejne straže in nacionalne policije iz pristanišča, ker jim je zmanjkovalo streliva. Po besedah ​​častnika so se ukrajinske sile iz žepa Azovstal oklepno prebile do pristanišča in naredile zaščitni ogenj, medtem ko se je 500 obkoljenih vojakov umaknilo v obrat Azovstal.<ref name="rescue500">{{navedi novice|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/04/20/7340941/|title=Marines and "Azov" rescue 500 fighters from the port of Mariupol – media|author=Roman Petrenko|work=Pravda|date=20 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref> Kasneje je Rusija objavila, da so bila vsa urbana območja mesta očiščena ukrajinskih sil, in trdila, da so ukrajinske sile ostale samo še v jeklarni Azovstal.<ref name="allurban" /> Vendar je bilo poročano, da se spopadi nadaljujejo v bližini ulice Flockaja v zahodnem okrožju Primorski.<ref name="17 April assessment" /> 18. aprila je bilo ocenjeno, da je bilo v bojih uničenih 95 % mesta.<ref name="hasn't surrendered" /> Ukrajinski vojaki niso upoštevali ruskega ultimata o predaji in so se odločili, da se bodo borili do konca. Rusija je grozila z »uničenjem« tistih, ki so se še naprej borili.<ref name="defy demand">{{navedi novice|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-zelenskyy-kyiv-business-europe-893384be23cf0fc1c0b9e566de372046|title=Ukrainian defenders in Mariupol defy surrender-or-die demand|author1=Adam Schreck|author2=Mystyslav Chernov|work=Associated Press|date=18 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> Vojaški strokovnjak je ocenil, da bi se lahko v mestu še vedno zadrževalo od 500 do 800 ukrajinskih vojakov,<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61135901|title=Ukraine war: Mariupol defenders will fight to the end says PM|author=|work=BBC|date=18 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> medtem ko so ruski uradniki ocenili, da se v tovarni Azovstal zadržuje 2500 ukrajinskih vojakov in 400 tujih prostovoljcev.<ref name="defy demand" /> === Obleganje Azovstala === 20. aprila so ruske sile in sile DLR le malo napredovale na obrobju tovarne Azovstal.<ref>{{navedi splet|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-20|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 20|first1=Mason|last1=Clarke|first2=George|last2=Barros|first3=Karolina|last3=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=20 April 2022|accessdate=20 April 2022}}</ref> Ruski predsednik Vladimir Putin je 21. aprila ukazal ruskim enotam, naj ne napadejo jeklarne Azovstal, temveč naj jo blokirajo, dokler tamkajšnjim ukrajinskim silam ne zmanjka zalog. Dejal je tudi, da se je »dokončanje bojnih del za osvoboditev Mariupola končalo z uspehom«, medtem ko je ukrajinski uradnik ovrgel Putinove komentarje in dejal, da je ruska odločitev za izvedbo blokade namesto napada na jeklarno pomenila, da je Rusija priznala svojo nezmožnost fizičnega zavzetja Mariupola.<ref>{{navedi novice|last=Schreck|first=Adam|date=21 April 2022|title=Putin claims Mariupol win but won't storm Ukrainian holdout|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-putin-kyiv-business-europe-f0e1cd893715eda1e6bef696d9c47db3|access-date=21 April 2022|work=Associated Press|language=en}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Putin calls off plan to storm Mariupol plant, opts for blockade instead|url=https://www.reuters.com/world/europe/putin-cancels-russian-plans-storm-mariupol-steel-plant-opts-blockade-instead-2022-04-21/|work=Reuters|access-date=21 April 2022|language=en|date=21 April 2022}}</ref> General sir [[Richard Barrons]], nekdanji poveljnik poveljstva združenih sil Združenega kraljestva, je ocenil, da bitka za elektrarno glede nadzora nad mestom in njegovimi cestami ni več »resnično pomembna«, saj sta Rusija in Krim zdaj povezana. Po njegovem mnenju bi bilo premagovanje ukrajinskih sil v tovarni za ruske enote »res težko« brez »ogromnih stroškov za obe strani«.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61157670?ns_mchannel=social&ns_source=twitter&ns_campaign=bbc_live&ns_linkname=6261252db1e16c43aefe6d26%26Steelworks%20battle%20was%20militarily%20irrelevant%20to%20Russia%20-%20former%20armed%20forces%20chief%262022-04-21T10%3A28%3A37%2B00%3A00&ns_fee=0&pinned_post_locator=urn:asset:4cf0b468-fc6a-4070-bdde-a630db279617&pinned_post_asset_id=6261252db1e16c43aefe6d26&pinned_post_type=share|title=Steelworks battle was militarily irrelevant to Russia – former armed forces chief|author=Yvette Tan|work=BBC News|date=21 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref> Kljub ukazani blokadi so ruske sile napredovale znotraj 20 m nekaterih ukrajinskih položajev.<ref>{{navedi novice|url=https://www.yahoo.com/news/inside-azovstal-plant-ukrainian-sergeant-115750505.html|title=Inside Azovstal Plant, Ukrainian Sergeant Prays for Rescue|author=Michael Schwirtz|work=Yahoo! News|date=22 April 2022|accessdate=22 April 2022|archive-date=2022-04-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20220426060301/https://www.yahoo.com/news/inside-azovstal-plant-ukrainian-sergeant-115750505.html|url-status=dead}}</ref> 22. aprila naj bi ruske sile očistile zahodno okrožje Primorski ukrajinskih sil, brez poročil o spopadih, vse preostale ukrajinske sile pa so bile obkoljene v jeklarni Azovstal.<ref name="22 April analysis">{{navedi splet|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-22|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 22|first1=Mason|last1=Clarke|first2=George|last2=Barros|first3=Kateryna|last3=Stepanenko|first4=Karolina|last4=Hird|website=[[Institute for the Study of War]]|date=22 April 2022|accessdate=22 April 2022}}</ref> Po navedbah Ukrajine so se 23. aprila znova začeli zračni napadi in očitno kopenski napad na jeklarno Azovstal. Svetovalec ukrajinskega predsednika je dejal: »Sovražnik poskuša zadušiti zadnji odpor branilcev Mariupola na območju Azovstala«.<ref>{{navedi novice|date=23 April 2022|title=Ukraine battered again; Zelenskyy says US officials to visit|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-kyiv-business-europe-moscow-07659d866eb9496caf00842c3a90f36c|author1=David Keyton|author2=Yesica Fisch|work=Associated Press|accessdate=25 April 2022}}</ref> Vendar tega ni bilo mogoče neodvisno potrditi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-23|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 23|author1=Frederick W. Kagan|author2=Kateryna Stepanenko|author3=Karolina Hird|work=[[Institute for the Study of War]]|date=23 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref> Vodja ukrajinske varnosti Oleksij Danilov je trdil, da je ponoči helikopter ponovno oskrbel Azovstal.<ref name="Sky0423">{{navedi splet|title=Ukraine war: A dozen crack Russian military units redeployed from Mariupol as Kyiv claims to have rearmed blockaded district with daring night-time helicopter drop|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-a-dozen-crack-russian-military-units-redeployed-from-mariupol-as-kyiv-claims-to-have-rearmed-blockaded-district-with-daring-night-time-helicopter-drop-12596545|author=Connor Sephton|date=23 April 2022|access-date=23 April 2022|website=Sky News|language=en}}</ref> Istega dne so poročali, da Rusija premešča sile iz Mariupola na druge fronte v vzhodni Ukrajini, pri čemer naj bi Rusija iz Mariupola prerazdelila 12 enot.<ref name="Sky0423" /> Naslednji dan so ruske sile nadaljevale z bombardiranjem ukrajinskih položajev v jeklarni Azovstal, pri čemer so poročali, da so ruske sile morda načrtovale ponovni napad na objekt.<ref>{{navedi splet|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-april-24|title=Russian Offensive Campaign Assessment, April 23|author1=Mason Clarke|author2=Kateryna Stepanenko|work=[[Institute for the Study of War]]|date=24 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref> Po navedbah Ukrajine so bili v noči s 27. na 28. april izvedeni najmočnejši zračni napadi proti Azovstalu, pri čemer je več kot 50 napadov letal [[Tupoljev Tu-22M|Tu-22M3]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot|Su-25]] in [[Su-24]] zadelo objekt. Ukrajina je trdila, da je bila zadeta vojaška ambulanta, pri čemer se je število ranjenih povečalo s 170 pred napadom na več kot 600 po bombnem napadu.<ref>{{navedi novice|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-04-28-22/h_dd62bedc8e546d2ac1e63fe1f9c5c89e|title=Mariupol steel plant suffers "heaviest airstrikes so far," Ukrainian official says|author1=Tim Lister|author2=Olga Voitoivych|work=Cable News Network|date=28 April 2022|accessdate=3 May 2022}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-04-29-22/h_033255be05675f2de9686e1c2e430dff|title=600 injured in recent bombing of Azovstal steel plant, Mariupol mayor says|author=Tim Lister|work=Cable News Network|date=29 April 2022|accessdate=3 May 2022}}</ref> === Evakuacija civilistov === [[Slika:ICRC_buses_for_evacuation_convoy_from_Mariupol_to_Zaporizhzhia_(cropped).jpg|sličica|Avtobusi ICRC se pripravljajo na evakuacijski konvoj 8. maja 2022 v Zaporožju]] 30. aprila so [[Združeni narodi]] in [[Mednarodni odbor Rdečega križa]] (ICRC) začela izvajati evakuacije po [[Humanitarni koridor|humanitarnem koridorju]].<ref>{{navedi splet|date=1 May 2022|title=Ukraine: UN-Red Cross operation underway to evacuate civilians from stricken Mariupol plant|url=https://news.un.org/en/story/2022/05/1117342|access-date=2 May 2022|website=UN News|language=en|archive-date=2022-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220501204648/https://news.un.org/en/story/2022/05/1117342|url-status=dead}}</ref><ref name=":1">{{navedi novice|date=1 May 2022|title=Go inside the civilian evacuation of Mariupol's besieged Azovstal steel plant|language=en-AU|work=ABC News|url=https://www.abc.net.au/news/2022-05-02/inside-the-mariupol-azovstal-steel-plan-evacuation/101029722|access-date=2 May 2022}}</ref> Ta koridor je bil vzpostavljen po potovanju [[Generalni sekretar Združenih narodov|generalnega sekretarja Združenih narodov]] [[António Guterres|Antónia Guterresa]] v Moskvo teden prej, kjer je osebno posredoval pri dogovoru.<ref name=":1" /> 30. aprila je jeklarno Azovstal zapustilo 20 civilistov, medtem ko so ruski mediji trdili, da jih je bilo 25. Potekali so pogovori o poskusu izpustitve preostalih okoli 1000 civilistov.<ref>{{navedi splet|title=Ukraine latest news: Safe passage for civilians to leave Mariupol under way – UN|url=https://www.bbc.co.uk/news/live/world-europe-61252785|author=Tiffany Wertheimer|date=1 May 2022|access-date=2 May 2022|website=BBC News|language=en-gb}}</ref><ref>{{navedi novice|date=30 April 2022|title=Mariupol civilians leave besieged Azovstal steelworks|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61285178|access-date=2 May 2022}}</ref> Vsaj dve ženi pripadnikov polka Azov sta pozvali k sočasni evakuaciji približno 2000 vojakov, ki bodo ostali po civilni evakuaciji, pri čemer sta izpostavili zaskrbljenost zaradi ravnanja Rusov z ujetniki ter pomanjkanja medicinske in prehrambene opreme.<ref>{{navedi splet|last=Thomas|first=Trisha|date=30 April 2022|title=Wives of Mariupol defenders appeal for soldiers' evacuation|url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/wives-mariupol-defenders-appeal-soldiers-evacuation-84414406|access-date=2 May 2022|website=ABC News|language=en}}</ref> 2. maja naj bi bilo evakuiranih okoli 100 civilistov.<ref>{{navedi novice|date=1 May 2022|title=At least 100 civilians evacuated from Azovstal plant in Mariupol, Zelenskyy says|language=en-AU|work=ABC News|url=https://www.abc.net.au/news/2022-05-02/100-civilians-evacuated-from-azovstal-plant/101029634|access-date=2 May 2022}}</ref> Ruska letala so po podatkih [[Obrambno ministrstvo ZDA|ameriškega obrambnega ministrstva]] v Mariupolu uporabljala [[Prosto padajoča letalska bomba|prosto padajoče bombe]].<ref>{{navedi novice|date=2 May 2022|title=Russians Make Minimal Progress in the Donbas, DOD Official Says|url=https://www.defense.gov/News/News-Stories/Article/Article/3016826/russians-make-minimal-progress-in-the-donbas-dod-official-says/|author=David Vergun|work=U.S. Department of Defense|access-date=3 May 2022}}</ref> Poročali so tudi, da se ruske kopenske sile umikajo iz mesta, da bi morda okrepile svoje položaje drugje v Donbasu, kjer je Rusija [[Bitka za Donbas (2022)|izvajala obsežno ofenzivo]]. Po besedah ​​enega uradnika ameriškega Ministrstva za obrambo: »Prizadevanja Rusov okoli Mariupola so zdaj v veliki meri na področju zračnih napadov«.<ref>{{navedi novice|date=2 May 2022|title=Russians leaving Mariupol, progress in Donbas 'minimal at best': US|url=https://abcnews.go.com/International/live-updates/russia-ukraine/?id=83931446#84447492|author=Matt Seyler|work=ABC News|access-date=3 May 2022}}</ref> 3. maja so ruske sile v Mariupolu ponovno začele z napadi na Azovstal.<ref>{{navedi splet|title=Russian troops begin to storm Azovstal plant|url=https://www.ukrinform.net/rubric-ato/3473864-russian-troops-begin-to-storm-azovstal-plant.html|access-date=5 May 2022|website=www.ukrinform.net|language=en}}</ref> Začeli so z napadom na jeklarno v tako imenovanih »težkih krvavih bitkah«.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61327638|title=Ukraine war: Zelensky plea as Russians seek Mariupol endgame|work=BBC|date=4 May 2022}}</ref> Naslednji dan so poročali, da so Rusi vdrli v tovarno.<ref>{{navedi splet|title=Russians break into the Azovstal plant in Mariupol – sources|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2022/05/4/7343969/|access-date=5 May 2022|website=Ukrayinska Pravda|language=en}}</ref> Ukrajinski politik David Arahamija je dejal: »Poskusi napada na tovarno se nadaljujejo že drugi dan. Ruske enote so že na ozemlju Azovstala.«<ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/russian-troops-enter-azovstal-plant-top-ukrainian-lawmaker-says-2022-05-04/|title=Russian troops enter Azovstal plant, top Ukrainian lawmaker says|work=Reuters|date=5 May 2022}}</ref> 5. maja je bilo približno 300 civilistom dovoljeno oditi, ker je Rusija odprla humanitarne koridorje. Ti koridorji so potekali od 8. do 18. ure.<ref>{{navedi novice|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-300-civilians-evacuated-from-mariupol-after-russia-opens-humanitarian-corridors-12605659|title=Ukraine war: 300 civilians evacuated from Mariupol after Russia opens humanitarian corridors|work=Sky News|date=5 May 2022}}</ref> Ukrajinske sile so ruski uspeh pripisale električarju, ki je ruskim silam dal informacije o podzemnem omrežju predorov, in trdile: »Včeraj so Rusi začeli napadati te predore z uporabo informacij, ki so jih prejeli od izdajalca.«<ref>{{navedi novice|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-aab9f48d6c4941d2f4d4b5d3fa8ed751|title='Seemed like goodbye': Mariupol defenders make their stand|work=Associated Press|date=5 May 2022}}</ref> 5. maja je ''The Telegraph'' poročal, da je Rusija okrepila svoje bombardiranje bunkerjev jeklarske tovarne z uporabo [[Termobarične bombe|termobaričnih bomb]], da bi povečala uničujočo ognjeno moč proti preostalim ukrajinskim vojakom, ki so izgubili vse stike z vlado v Kijevu; v svojih zadnjih sporočilih je Zelenski pooblastil poveljnika obkoljene jeklarne, da se po potrebi preda pod pritiskom povečanih ruskih napadov.<ref>{{navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2022/05/04/besieged-azovstal-steelwork-bunker-survivors-stave-hunger-frying/|title=Ukraine loses contact with Azovstal defenders as Russian troops storm steelworks|work=The Telegraph|date=5 May 2022}}</ref> 6. maja je bilo po podatkih Združenih narodov evakuiranih skupaj okoli 500 civilistov. Polk Azov je poročal o enem ubitem borcu in šestih ranjenih, medtem ko je pomagal pri evakuaciji civilistov.<ref>{{navedi novice|url=https://www.wsj.com/amp/articles/fresh-rescue-efforts-under-way-at-ukraines-azovstal-steel-plant-11651832346|title=Fresh Rescue Efforts Under Way at Ukraine's Azovstal Steel Plant|work=Wall Street Journal|date=6 May 2022}}</ref> 7. maja je ukrajinska vlada sporočila, da so bile evakuirane vse preostale ženske, otroci in starejši, ki so bili v jeklarni Azovstal.<ref>{{navedi splet|title=Ukraine says all women, children and elderly out of besieged Azovstal plant|url=https://www.dw.com/en/ukraine-says-all-women-children-and-elderly-out-of-besieged-azovstal-plant-live-updates/a-61716143|website=DW (Deutsche Welle)|publisher=Deutsche Welle|access-date=7 May 2022|language=en|date=7 May 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|last1=Toman|first1=Siobhan|title=Women, children, elderly out of besieged plant – Ukraine|url=https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61343815|website=BBC News|publisher=BBC World Services|access-date=7 May 2022|language=en|date=7 May 2022}}</ref><ref>{{navedi novice|last1=Lister|first1=Tim|last2=Presniakova|first2=Julia|last3=Voitovych|first3=Olga|title="All women, children and elderly" have been evacuated from Azovstal, Ukrainian government says|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-05-07-22/h_456dfc3da83069be92f71477358b870a|website=CNN World News|publisher=CNN |access-date=7 May 2022|date=7 May 2022}}</ref> === Konec obleganja === [[Slika:Маріуполь._Азовсталь._Прямо_зараз._Авіабомбардування._Понад_100_цивільних._Захисники_Маріуполя.webm|sličica|Bombardiranje Azovstala, maj 2022]] 8. maja je poveljnik 36. ločene brigade mornariške brigade Sergij Volinskji dejal, da »naj višja sila najde način za našo rešitev«. Glede njihovega tedanjega stanja je povedal: »Počutim se, kot da sem pristal v peklenskem resničnostnem šovu, v katerem se mi vojaki borimo za svoja življenja in ves svet gleda to zanimivo epizodo. Bolečina, trpljenje, lakota, beda, solze, strahovi, smrt. Vse je resnično.« Predsednik Zelenski je obljubil, da »delamo na evakuaciji naše vojske«.<ref>{{navedi splet|title='Hellish reality show': Trapped Mariupol fighter pleads for help|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/5/8/russia-ukraine-live-news-kyiv-vows-to-rescue-mariupol-fighters-liveblog|access-date=8 May 2022|website=aljazeera|language=en-gb}}</ref> 9. maja je Ljudska republika Doneck organizirala parado ob dnevu zmage v Mariupolu. Dogodka je sodeloval voditelj republike [[Denis Pušilin]].<ref>{{navedi splet|title=Donetsk People's Republic Leader Holds Victory Day Parade in Mariupol|url=https://www.ntnews.com.au/news/national/dontesk-peoples-republic-leader-holds-victory-day-parade-in-mariupol/video/c327fd155c3de76b3a85f3606d86061b|access-date=10 May 2022|website=NT News|language=en-gb|archive-date=2022-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20220517140807/https://www.ntnews.com.au/news/national/dontesk-peoples-republic-leader-holds-victory-day-parade-in-mariupol/video/c327fd155c3de76b3a85f3606d86061b|url-status=dead}}</ref> Istočasno je v bližini Mariupola potekalo srečanje ruskih vojaških predstavnikov in ukrajinskih poveljnikov iz Azovstala, vključno z majorjem Prokopenkom, ki so jih na kraj srečanja pripeljala ruska oklepna vozila iz Azovstala. Na srečanju so bili dogovorjeni pogoji predaje Ukrajincev.<ref>[https://www.yahoo.com/news/intelligence-officers-explain-why-azovstal-132843018.html Intelligence officers explain why Azovstal exit was not a surrender]</ref> Ukrajinske oblasti so 10. maja poročale, da je več kot 1000 ukrajinskih vojakov, od tega na stotine ranjenih, ostalo ujetih v jeklarni Azovstal.<ref>{{navedi splet|url=https://www.euronews.com/2022/05/10/live-ukraine-calls-for-help-to-unblock-its-ports-to-prevent-global-food-crisis|title=Live: Nearly two-thirds of Kyiv's 3.5 million residents have now returned to the city|date=10 May 2022|work=Euronews}}</ref><ref>{{navedi splet|date=10 May 2022|title=Kyiv says over 1,000 Ukraine fighters still in Azovstal plant|url=https://english.alarabiya.net/News/world/2022/05/10/Kyiv-says-over-1-000-Ukraine-fighters-still-in-Azovstal-plant|access-date=15 May 2022|website=Al Arabiya English|language=en}}</ref> [[Inštitut za preučevanje vojne]] je opazil pomanjkanje ruske kopenske ofenzive 12. maja,<ref>{{navedi splet|last3=Kagan|first3=Frederick W.|last1=Stepanenko|first1=Kateryna|last2=Hird|first2=Karolina|date=12 May 2022|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 12|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-12|publisher=Institute for the Study of War|access-date=16 May 2022}}</ref> vendar je opozoril, da so ruske sile naslednji dan verjetno zavarovale avtocesto M14.<ref>{{navedi splet|last2=Kagan|first2=Frederick W.|last1=Stepanenko|first1=Kateryna|date=13 May 2022|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 13|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-13|publisher=Institute for the Study of War|access-date=16 May 2022}}</ref> 16. maja je Aleksander Hodakovski, poveljnik brigade DLR, nameščene blizu Azovstala, izjavil, da je skupina devetih vojakov prišla iz tovarne na pogajanja pod belo zastavo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.b92.net/eng/news/world.php?yyyy=2022&mm=05&dd=16&nav_id=113717|title="They came out of Azovstal with a white flag"; Negotiations are underway|website=B92.net}}</ref> Istega dne je ukrajinski generalštab sporočil, da je mariupolski garnizon »izpolnil svojo bojno nalogo« in da se je začela »evakuacija« iz jeklarne Azovstal. Vojska je sporočila, da so 264 pripadnikov, od tega 53 hudo ranjenih, z avtobusi odpeljali na območja pod nadzorom ruskih sil.<ref name="nytimes16">{{navedi novice|last1=Hopkins|first1=Valerie|last2=Nechepurenko|first2=Ivan|last3=Santora|first3=Marc|date=16 May 2022|title=Ukrainian authorities declare an end to the combat mission in Mariupol after weeks of Russian siege.|language=en-US|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html|access-date=16 May 2022|archive-url=https://archive.today/20220516233043/https://www.nytimes.com/2022/05/16/world/europe/azovstal-mariupol.html|archive-date=16 May 2022|issn=0362-4331|url-status=live}}</ref> Poveljnik polka Azov Denys Prokopenko je objavil objavo na družabnih omrežjih, v kateri je zapisal: »Da bi rešili življenja, celoten mariupolski garnizon izvaja odobreno odločitev vrhovnega vojaškega poveljstva in upa na podporo ukrajinskega ljudstva.« Ranjene ukrajinske vojake iz obrata Azovstal so prepeljali na zdravljenje v mesto [[Novoazovsk]], ki je pod nadzorom DLR.<ref>{{navedi splet|date=16 May 2022|title=Azovstal defenders appear to signal end of siege|url=https://www.jpost.com/breaking-news/article-706815|access-date=15 May 2022|website=The Jerusalem Post|language=en}}</ref> Evakuaciji ranjenih vojakov je v naslednjih dneh sledila predaja preostale garnizije. Namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hanna Maliar je dejala: »Zahvaljujoč branilcem Mariupola je Ukrajina pridobila kritično pomemben čas za oblikovanje rezerv in pregrupiranje sil ter prejemanje pomoči partnerjev. In izpolnili so vse svoje naloge. Vendar je nemogoče deblokirati Azovstal z vojaškimi sredstvi.«<ref>{{navedi splet|date=17 May 2022|title=Longest battle of war ends as Ukrainian troops evacuated from Azovstal steel mill in Mariupol|url=https://www.smh.com.au/world/europe/last-fighters-evacuated-from-besieged-azovstal-mill-in-mariupol-20220517-p5aly5.html|website=Sydney Morning Hearld|language=en}}</ref> [[Slika:Сдача_в_плен_бойцов_подразделения_Азов_002.png|desno|sličica|Ukrajinski ujetniki po padcu Azovstala]] Ruski tiskovni sekretar [[Dmitrij Peskov]] je dejal, da je ruski predsednik [[Vladimir Putin]] zagotovil, da bodo borci, ki so se predali, obravnavani »v skladu z mednarodnimi standardi«, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v nagovoru dejal, da se »delo vračanja fantov domov nadaljuje in to delo potrebuje občutljivost – in čas.« Nekateri vidni ruski zakonodajalci so pozvali vlado, naj zavrne izmenjave ujetnikov za pripadnike polka Azov.<ref name="reutersmay17">{{navedi novice|agency=Reuters|date=2022-05-17|title=Azovstal siege ends as hundreds of Ukrainian fighters surrender|language=en|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-backed-separatists-say-256-ukrainian-fighters-surrendered-azovstal-2022-05-17/|access-date=2022-05-17|archive-url=https://archive.today/20220517160354/https://www.reuters.com/world/europe/russia-backed-separatists-say-256-ukrainian-fighters-surrendered-azovstal-2022-05-17/|archive-date=17 May 2022|url-status=live}}</ref> ICRC je predane vojake na zahtevo obeh strani registriral kot [[Vojni ujetnik|vojne ujetnike]] in zbiral podatke za stik z njihovimi družinami.<ref name="icrc-20220519">{{navedi splet|url=https://www.icrc.org/en/document/ukraine-icrc-registers-hundreds-prisoners-war-azovstal-plant|title=Ukraine: ICRC registers hundreds of prisoners of war from Azovstal plant|website=International Committee of the Red Cross|date=19 May 2022|access-date=21 May 2022}}</ref> 18. maja so ruska artilerija in letala znova bombardirala preostale branilce Azovstala. Vodstvo DLR je trdilo, da se lokalni visoki ukrajinski poveljniki še niso predali.<ref>{{navedi splet|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 18|date=18 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-18|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=19 May 2022}}</ref> Po ruskih virih so se zadnji branilci predali 20. maja, med njimi podpolkovnik Prokopenko, major Volinskji in stotnik [[Svjatoslav Palamar]], namestnik poveljnika polka Azov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-remaining-531-azovstal-defenders-surrender-steelworks-siege-over-2022-05-20/|title=Russia shows video of Azovstal defenders surrendering|first=David|last=Ljunggren|date=21 May 2022|via=www.reuters.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rbc.ru/politics/20/05/2022/6287d2e09a7947798d1258b5|title=На "Азовстали" сдался командир батальона "Азов"|website=РБК}}</ref> Rusko obrambno ministrstvo je trdilo, da je bilo med 16. in 20. majem iz Azovstala odpeljanih skupaj 2439 ujetnikov in da je jeklarna zdaj pod nadzorom ruskih sil in sil DLR.<ref>{{navedi splet|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-959-ukrainian-fighters-surrendered-azovstal-so-far-2022-05-18/|title=Russia says 959 Ukrainian fighters surrendered from Azovstal so far|date=18 May 2022|via=www.reuters.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.lemonde.fr/en/international/article/2022/05/20/war-in-ukraine-kyiv-orders-azovstal-troops-to-stop-fighting_5984152_4.html|title=War in Ukraine: Kyiv orders Azovstal troops to stop fighting, Russia claims control of Mariupol|date=20 May 2022|via=Le Monde}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://english.news.cn/20220519/6c7f232510444c2f93ccb88977ad1873/c.html|title=Russia says 771 more Ukrainian soldiers surrender at Azovstal steel plant-Xinhua|website=english.news.cn}}</ref> == Posledice == 18. maja je [[Denis Pušilin]] napovedal, da bo [[Donecka ljudska republika]] porušila Azovstal, Mariupol pa bo spremenila v letovišče.<ref>{{navedi splet|title=A timeline of how the Azovstal steelworks in Mariupol fell|url=https://theweek.com/russo-ukrainian-war/1013627/a-timeline-of-how-the-azovstal-steelworks-in-mariupol-fell|access-date=2022-06-11|website=The Week|language=en}}</ref> Ruski blogerji [[Telegram]]a so delili videoposnetek, ki naj bi prikazoval ruske vojake, ki so 22. maja napadli nekaj preostalih ukrajinskih vojakov v Azovstalu.<ref>{{navedi splet|title=Russian Offensive Campaign Assessment, May 23|date=23 May 2022|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-may-23|publisher=Institute for the Study of Warfare|access-date=25 May 2022}}</ref> Vodja DLR Denis Pušilin je trdil, da so na območju tovarne Azovstal odkrili in ujeli nekaj ukrajinskih upornikov.<ref>{{navedi splet|url=https://mailbd.net/news/hidden-militants-detained-at-azovstal-14317/|title=Hidden militants detained at Azovstal|date=26 May 2022|accessdate=2022-07-22|archive-date=2022-05-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20220526142045/https://mailbd.net/news/hidden-militants-detained-at-azovstal-14317/|url-status=dead}}</ref> 26. maja je Rusija po odstranitvi min znova odprla pristanišče Mariupol za trgovska plovila.<ref name="reuters-20220526">{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-civil-vessels-may-use-mariupol-port-mine-danger-lifted-2022-05-26/|title=Russia says civil vessels may use Mariupol port, mine danger lifted|publisher=Reuters|date=26 May 2022|access-date=27 May 2022}}</ref> === Izbruh kolere === Ukrajinski parlament je 30. aprila 2022 izjavil, da so bile življenjske razmere v mestu zmanjšane na »srednjeveško« raven in da je bila večina mestne sanitarne in zdravstvene infrastrukture uničene, zaradi česar so prebivalci mesta potencialno izpostavljeni tveganju bolezni.<ref>{{navedi novice|last=Lonas|first=Lexi|date=30 April 2022|title=Ukrainian parliament warns Mariupol residents endangered by 'medieval living conditions' amid siege|work=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]|url=https://thehill.com/policy/international/3472653-ukrainian-parliament-warns-mariupol-residents-endangered-by-medieval-living-conditions-amid-siege/|access-date=6 June 2022}}</ref> Konec aprila je mestni svet Mariupola pozval k evakuaciji 100.000 prebivalcev in opozoril na »smrtonosne epidemije« v mestu.<ref name=":02">{{navedi novice|date=20 May 2022|title=ВОЗ готовится к вспышкам холеры в Мариуполе. Что это значит для России?|language=ru|trans-title=WHO prepares for cholera outbreaks in Mariupol. What does this mean for Russia?|work=[[BBC]]|url=https://www.bbc.com/russian/features-61525511|access-date=6 June 2022}}</ref> 28. aprila 2022 je [[Zvezna služba za nadzor nad varstvom pravic potrošnikov in blaginjo ljudi|Rospotrebnadzor]] izdal resolucijo s 40 odstavki, v kateri poziva k dodatnim ukrepom v zvezi s pitno in odpadno vodo, zlasti v krajih, ki so postali kraji za ukrajinske begunce (zlasti v oblasteh [[Belgorodska oblast|Belgorod]], [[Brjanska oblast|Brjansk]], [[Kurska oblast|Kursk]], [[Rostovska oblast|Rostov]] in [[Voroneška oblast|Voronež]]), kot tudi zagotavljanje informacij državljanom o koleri do 1. junija 2022. Vlada Rostovske oblasti je napovedala, da bodo ukrajinske begunce v Rusiji testirali na kolero.<ref name=":02" /> [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je 17. maja 2022 opozorila na možnost izbruha kolere v Ukrajini, regionalni direktor SZO za Evropo [[Hans Kluge]] pa je dejal: »Zaskrbljeni smo zaradi morebitnega izbruha kolere na zasedenih območjih, kjer je vodovodna in sanitarna infrastruktura poškodovana ali uničena.« Takšne pomisleke je ponovila vodja WHO za incidente v Ukrajini Dorit Nican, ki je poročala o »močvirjih« odpadne vode na ulicah Mariupola in trdila, da je v mestu prišlo do primerov mešanja odplak in pitne vode.<ref>{{navedi novice|last=Peseckyte|first=Giedre|date=18 May 2022|title=Cholera outbreak: A new health concern in war-torn Ukraine|work=[[Euractiv]]|url=https://www.euractiv.com/section/health-consumers/news/cholera-outbreak-a-new-health-concern-in-war-torn-ukraine/|access-date=6 June 2022}}</ref> 6. junija 2022 je namestnik ukrajinskega ministra za zdravje Igor Kuzin posvaril pred morebitnim izbruhom kolere v mestu; češ da so že prisotni vsi predpogoji za izbruh. Poleg Mariupola so ukrajinske delovne enote testirale zemljo in pitno vodo v [[Kijevska oblast|Kijevski]], [[Žitomirska oblast|Žitomirski]], [[Černigovska oblast|Černigovski]] in [[Sumijska oblast|Sumijski oblasti]]. Kmalu po njegovi objavi so ruske okupacijske oblasti v mestu uvedle karanteno.<ref>{{navedi novice|last=Thebault|first=Reis|date=6 June 2022|title=Cholera fears prompt quarantine in Mariupol, official says|newspaper=[[The Washington Post]]|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/06/06/mariupol-cholera-quarantine/|access-date=6 June 2022}}</ref> Župan Bojčenko je 11. junija dejal, da je v mestu izbruhnila [[kolera]], saj je zaradi bombardiranja prišlo do okvare sanitarnih sistemov, na ulicah pa gnijejo trupla.<ref>{{navedi novice|date=11 June 2022|title=Ukraine reports deaths of 24 more children in Mariupol|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-reports-deaths-24-more-children-mariupol-2022-06-11/}}</ref> ==== Širjenje ==== Zdravstveni uradniki v Ukrajini in Rusiji so opozorili, da bi se kolera lahko razširila izven Mariupola, pri čemer so ruski vladni uradniki v regijah, ki mejijo na Ukrajino, ustanovili laboratorije za zdravljenje kolere. Ukrajinska epidemiologinja Ljudmila Muharska je opozorila, da se lahko izbruh razširi po preostalem delu [[Donbas]]a, možni pa so tudi izbruhi črevesnih okužb, [[Dizenterija|griže]], [[Salmoneloza|salmoneloze]] ter [[Hepatitis A|hepatitisa A]] in [[Hepatitis E|E]]. Drugi epidemiologi so povedali, da je bilo zaradi rotacije ruskih vojakov, ki se borijo v Ukrajini, in deportacije Ukrajincev v [[Ruska filtracijska taborišča|filtracijska taborišča]] v Rusiji, širjenje izbruha kolere v Rusijo neizogibno.<ref name=":122">{{navedi novice|last=Sribnians'ka|first=Kseniia|date=6 June 2022|title=Епідемія холери та інших хвороб загрожують не лише Маріуполю: що кажуть медики|language=uk|trans-title=The cholera epidemic threatens more than just Mariupol, doctors say|work=Apostrof|url=https://apostrophe.ua/ua/news/society/2022-06-06/epidemiya-holeryi-i-drugih-bolezney-grozyat-ne-tolko-mariupolyu-chto-govoryat-mediki/271108|access-date=6 June 2022}}</ref> == Žrtve == === Vojaške žrtve === Po navedbah Ukrajine je bilo med obleganjem ubitih okoli 6000 ruskih vojakov,<ref name="6000troops" /> medtem ko je Rusija navedla, da je do začetka obleganja tovarne Azovstal sredi aprila umrlo več kot 4000 ukrajinskih vojakov <ref name="allurban" /> in da so po obleganju objakta našli še trupla 152 ukrajinskih vojakov v nedelujočem hladilnem tovornjaku v Azovstalu. Pod njimi so našli razstrelivo, ki lahko uniči trupla. Trupla naj bi predali Ukrajini.<ref name="laprensalatina-20220531">{{navedi novice|url=https://www.laprensalatina.com/russia-to-hand-over-bodies-of-152-ukrainian-soldiers-from-mariupol-steelworks/|title=Russia to hand over bodies of 152 Ukrainian soldiers from Mariupol steelworks|agency=EFE|website=La Prensa Latina|location=Memphis|date=31 May 2022|access-date=31 May 2022|archive-date=2022-05-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20220531115344/https://www.laprensalatina.com/russia-to-hand-over-bodies-of-152-ukrainian-soldiers-from-mariupol-steelworks/|url-status=dead}}</ref><ref name="telegraph-20220531">{{navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2022/05/31/ukraine-news-russia-war-latest-putin-luhansk-evacuation-zelensky/|title=Russia to hand over bodies of Ukrainian fighters from Azovstal|newspaper=The Daily Telegraph|url-access=limited|date=31 May 2022|access-date=31 May 2022}}</ref> Do 12. junija je Rusija vrnila trupla približno 220 umrlih ukrajinskih vojakov, ki so se vsi borili v jeklarni Azovstal, medtem ko je »prav toliko trupel« ostalo še v Mariupolu. Tretjina teh je bila vojakov iz enote Azov.<ref>{{navedi novice|title=Scores of Ukraine Azovstal Fighters' Bodies Still in Mariupol, Ex-Commander Says|url=https://www.usnews.com/news/world/articles/2022-06-12/scores-of-ukraine-azovstal-fighters-bodies-still-in-mariupol-ex-commander-says|access-date=12 June 2022|quote=“Maksym Zhorin said that under the terms of a recent exchange, around 220 bodies of those killed in Azovstal had already been sent to Kyiv but "just as many bodies still remain in Mariupol".}}</ref> Pozneje je bilo vrnjenih še 145 trupel ubitih v Mariupolu.<ref>{{navedi splet|title=Ukraine returns 64 bodies of fallen Azovstal defenders|url=https://kyivindependent.com/uncategorized/ukraine-returns-64-bodies-of-fallen-azovstal-defenders/|access-date=14 June 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Ukraine Returns Bodies Of Another 35 Killed Defenders - Intelligence|url=https://ukranews.com/en/news/864305-ukraine-returns-bodies-of-another-35-killed-defenders-intelligence|access-date=21 June 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|title=17 Ukrainian defenders were released from captivity|url=https://odessa-journal.com/17-ukrainian-defenders-were-released-from-captivity/|access-date=28 June 2022|archive-date=2022-06-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20220628104623/https://odessa-journal.com/17-ukrainian-defenders-were-released-from-captivity/|url-status=dead}}</ref> Ukrajina je trdila, da je 810. mornariška pehotna brigada ruske [[Črnomorska flota|črnomorske flote]] do sredine aprila utrpela 158 izgub, 500 ranjenih in 70 pogrešanih, medtem ko je 126. obalna obrambna brigada črnomorske flote,<ref name="75percent">{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/apr/19/russia-ukraine-war-zelenskiy-says-battle-for-donbas-has-begun-dialogue-between-macron-and-putin-stalls-live?page=with:block-625e39558f08790595e28ef7#block-625e39558f08790595e28ef7|title=Russia suffers losses of 75% on Black Sea fleet coastal defence brigade, Ukraine claims|author=|work=The Guardian|date=19 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref> enota s približno 2000 vojaki,<ref>{{navedi splet|date=2018-01-24|title=С именем Суворова на Знамени|url=http://redstar.ru/index.php/advice/item/20592-s-imenem-suvorova-na-znameni|access-date=2022-06-20|website=|archive-url=https://web.archive.org/web/20180124123753/http://redstar.ru/index.php/advice/item/20592-s-imenem-suvorova-na-znameni|archive-date=24 January 2018|url-status=dead}}</ref> utrpela 75-odstotne izgube.<ref name="75percent" /> Poleg tega je Ukrajina trdila, da je bilo do konca marca ubitih 14 pripadnikov specialnih enot ruskega [[Specnaz GRU|Specnaza GRU]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.thetimes.co.uk/article/a-dozen-elite-russian-soldiers-have-been-killed-by-ukrainians-in-fight-for-mariupol-2mw3rnnxj|title=A dozen elite Russian soldiers have been killed by Ukrainians in fight for Mariupol|author=George Grylls|work=The Times|date=22 March 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref> Po navedbah Rusije je bilo med obleganjem ujetih približno 3903 ukrajinskih vojakov,{{efn|name=UkrainianPOW}} medtem ko je Ukrajina potrdila, da je bilo več kot 3500 vojakov z dodatnim bataljonom ujetih.<ref name="UkrainianPOW" /> 8. junija je bilo iz DLR v Rusijo premeščenih več kot 1000 vojnih ujetnikov.<ref>{{navedi novice|last=Moscow|first=Isabel Coles in Kyiv, Ukraine and Ann M. Simmons in|date=2022-06-08|title=Russia Takes Captured Ukrainian Fighters From Mariupol to Its Territory|language=en-US|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/russia-takes-captured-ukrainian-fighters-from-mariupol-to-its-territory-11654686870|access-date=2022-06-16|issn=0099-9660}}</ref> === Civilne žrtve === {{See also|Žrtve rusko-ukrajinske vojne#Ruska invazija na Ukrajino (2022)}} Namestnik župana Mariupola Sergij Orlov je 9. marca izjavil, da je bilo od začetka ruske invazije v mestu ubitih najmanj 1.170 civilistov, mrtve pa so pokopavali v množičnih grobovih.<ref>{{navedi splet|date=9 March 2022|title=Ukraine says 1,170 civilians have been killed in Mariupol since Russian invasion|url=https://www.reuters.com/world/ukraine-says-1170-civilians-have-been-killed-mariupol-since-russian-invasion-2022-03-09/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310092452/https://www.reuters.com/world/ukraine-says-1170-civilians-have-been-killed-mariupol-since-russian-invasion-2022-03-09/|archive-date=10 March 2022|access-date=18 March 2022|work=[[Reuters]]}}</ref> 11. marca je mestni svet izjavil, da je bilo med obleganjem ubitih najmanj 1582 civilistov, s čimer se je to število do 13. marca povečalo na 2187.<ref name=":0">{{navedi splet|date=11 March 2022|title=Ukraine's Mariupol says 1,582 civilians killed by Russian shelling and blockade|url=https://www.reuters.com/world/ukraines-mariupol-says-1582-civilians-killed-by-russian-shelling-blockade-2022-03-11/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220311182007/https://www.reuters.com/world/ukraines-mariupol-says-1582-civilians-killed-by-russian-shelling-blockade-2022-03-11/|archive-date=11 March 2022|access-date=11 March 2022|website=[[Reuters]]}}</ref><ref>{{navedi splet|last1=Asrar|first1=Nadim|last2=Uras|first2=Umut|last3=Marsi|first3=Federica|date=12 March 2022|title=Ukraine latest updates: 2,187 residents killed in Mariupol|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/12/russia-ukraine-war-alarm-grows-over-mariupol-liveblog|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314202405/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/12/russia-ukraine-war-alarm-grows-over-mariupol-liveblog|archive-date=14 March 2022|access-date=14 March 2022|website=www.aljazeera.com}}</ref> 14. marca je [[Oleksij Arestovič]], svetovalec ukrajinskega predsednika [[Volodimir Zelenski|Volodimirja Zelenskega]], izjavil, da je bilo v obleganju Mariupola ubitih več kot 2500 civilistov.<ref>{{navedi novice|date=14 March 2022|title=Over 2,500 Mariupol residents killed so far in war – Ukrainian presidential advisor|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/over-2500-mariupol-residents-killed-so-far-war-ukrainian-presidential-advisor-2022-03-14/|url-status=live|access-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314145322/https://www.reuters.com/world/europe/over-2500-mariupol-residents-killed-so-far-war-ukrainian-presidential-advisor-2022-03-14/|archive-date=14 March 2022}}</ref> Vendar je mestni svet pozneje pojasnil, da je umrlo 2357 civilistov.<ref name=":4">{{navedi novice|date=15 March 2022|title=Russian forces shoot at civilians in Hostomel|work=India Today|url=https://www.indiatoday.in/world/russia-ukraine-war/story/russian-forces-shoot-at-civilians-in-hostomel-1925524-2022-03-15|url-status=live|access-date=15 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315074954/https://www.indiatoday.in/world/russia-ukraine-war/story/russian-forces-shoot-at-civilians-in-hostomel-1925524-2022-03-15|archive-date=15 March 2022}}</ref> Pjotr Andrjuščenko, svetovalec mestne vlade, pa je izjavil, da je bilo štetje sveta netočno in ocenil, da bi lahko skupno število ubitih civilistov doseglo 20.000. ''[[The New York Times]]'' je poročal, da so se uradniki v mestu trudili ugotoviti, koliko civilistov je umrlo ali izginilo med obleganjem. Videoposnetki, objavljeni na Telegramu, so pokazali, da so bili prebivalci soseske Čerjomuški prisiljeni pokopati trupla na dvorišču, drugi pa so morali poštno zgradbo spremeniti v improvizirano mrtvašnico in jo napolniti s trupli.<ref>{{navedi novice|last1=Santora|first1=Marc|last2=Hopkins|first2=Valerie|date=15 March 2022|title=Officials in Mariupol struggle to account for the dead.|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/03/15/world/europe/mariupol-death-toll-ukraine.html|url-status=live|access-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220315173842/https://www.nytimes.com/2022/03/15/world/europe/mariupol-death-toll-ukraine.html|archive-date=15 March 2022|issn=0362-4331}}</ref> 16. marca je [[Associated Press]] (AP) poročal, da je dokumentiral, da je bilo veliko mrtvih »otrok in mater«, v nasprotju s trditvami ruske vlade, da civilisti niso bili tarče napadov.<ref name="auto4">{{navedi novice|last1=CHERNOV|first1=MSTYSLAV|last2=MALOLETKA|first2=EVGENIY|last3=HINNANT|first3=LORI|date=16 March 2022|title='Why? Why? Why?' Ukraine's Mariupol descends into despair|language=en|website=ABC News|agency=Associated Press|location=MARIUPOL, Ukraine|url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/ukraines-mariupol-descends-despair-83474488|url-status=live|access-date=18 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220317105316/https://abcnews.go.com/International/wireStory/ukraines-mariupol-descends-despair-83474488|archive-date=17 March 2022}}</ref> Poročal je tudi, da so zdravniki v Mariupolu trdili, da zdravijo »10 ranjenih civilistov za vsakega poškodovanega ukrajinskega vojaka.«<ref name="auto4" /> 11. aprila je župan Mariupola [[Vadim Bojčenko]] izjavil, da je med ruskim obleganjem Mariupola umrlo več kot 10.000 civilistov.<ref name="10,000 civilians killed" /> 12. aprila so mestne oblasti poročale, da je bilo ubitih do 20.000 civilistov.<ref name="10,000 civilians killed" /> Istega dne je župan mesta poročal, da je bilo ubitih približno 21.000 civilistov.<ref name="21,000 civilians killed" /> 25. maja je svetovalec Vadima Bojčenka dejal, da je bilo v Mariupolu ubitih najmanj 22.000 civilistov.<ref name="22,000 civilians killed">{{navedi novice|url=https://en.interfax.com.ua/news/general/834794.html|title=At least 22,000 civilians killed in Mariupol - mayor's adviser|website=Interfax-Ukraine|date=25 May 2022|access-date=27 May 2022}}</ref> Do sredine junija so [[Združeni narodi]] izjavili, da so potrdili smrt 1348 civilistov, vendar dejali, da je dejansko število žrtev »verjetno na tisoče višje«.<ref name="1300civilians1" /><ref name="1300civilians2" /><ref name="1300civilians3" /> Boji so močno prizadeli grško manjšino v Ukrajini, ki je skoncentrirana v Mariupolu in okolici. Ruske sile so močno prizadele Sartano in Volnovaho, dve mesti v bližini Mariupola, ki imata veliko grškega prebivalstva, in ju skoraj popolnoma uničili.<ref>{{navedi novice|date=14 March 2022|title=President of the Federation of Greek Associations of Ukraine cries for help|publisher=Neos Kosmos|url=https://neoskosmos.com/en/2022/03/14/news/world/president-of-the-federation-of-greek-associations-of-ukraine-cries-for-help/|access-date=13 June 2022}}</ref> Po besedah ​​vodje lokalne grške organizacije so borci polka Azov, ki je branil Mariupol, med samim obleganjem obravnavali civiliste kot talce in plenili njihovo premoženje.<ref>{{navedi novice|date=11 June 2022|title=Τα τάγματα του Αζόφ μας χρησιμοποιούσαν ως ομήρους!|publisher=Estia|url=https://www.estianews.gr/kentriko-thema/ta-tagmata-to%e1%bf%a6-%e1%bc%80zof-m%e1%be%b6s-chrisimopoio%e1%bf%a6san-%e1%bd%a1s-%e1%bd%81mirous/|access-date=13 June 2022}}</ref> == Humanitarno stanje == [[Slika:Russian_bombing_of_Mariupol_(03).jpg|sličica|Obstreljena stanovanjska hiša med 24-urnimi napadi, 3. marec 2022]] 6. marca je Petro Andrjuščenko, svetovalec župana Mariupola, poročal, da ljudje »pijejo iz luž na ulicah« zaradi izgube tekoče vode v mestu, ki je nastala zaradi večdnevnega ruskega obstreljevanja in bombnih napadov. Navedel je tudi, da ni toplote, elektrike in telefonske povezave.<ref>{{navedi splet|last=Vega|first=María R. Sahuquillo, Luis de|date=6 March 2022|title=Russian forces exert stranglehold on Mariupol after failure of ceasefire|url=https://english.elpais.com/international/2022-03-06/russian-forces-exert-stranglehold-on-mariupol-after-failure-of-ceasefire.html|access-date=10 March 2022|website=EL PAÍS English Edition|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309043822/https://english.elpais.com/international/2022-03-06/russian-forces-exert-stranglehold-on-mariupol-after-failure-of-ceasefire.html|url-status=live}}</ref> Po navedbah ameriških uradnikov se civilisti niso mogli evakuirati iz mesta zaradi ponavljajočih se kršitev prekinitve ognja, napadov na dogovorjene evakuacijske koridorje in neposrednih napadov na civiliste, ki so se poskušali evakuirati.<ref name=":2">{{navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2022/03/07/russia-ukraine-war-us-collecting-evidence-of-possible-war-crimes-nbc-reports.html|title=U.S. is collecting evidence of possible Russian war crimes in Ukraine|last=Mangan|first=Dan|date=7 March 2022|website=cnbc.com|publisher=CNBC|access-date=7 March 2022|quote=|archive-date=9 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309131213/https://www.cnbc.com/2022/03/07/russia-ukraine-war-us-collecting-evidence-of-possible-war-crimes-nbc-reports.html|url-status=live}}</ref> 14. marca je drugi tiskovni predstavnik ICRC objavil, da se »stotisoče« ljudi v mestu »sooča s skrajnim ali popolnim pomanjkanjem osnovnih potreb, kot so hrana, voda in zdravila.«<ref>{{navedi novice|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-live-updates-e4ccdd9cf82e868ad8854f6f97cadb27|title=Live updates: Zelenskyy vows to keep negotiating with Russia. The latest developments on the Russia-Ukraine war: (Section titled "Geneva" NOTE there are two sections with the same name— "Geneva" SEE THE FIRST)|author=<!--Not stated-->|date=14 March 2022|website=Apneas.com|agency=Associated Press|access-date=14 March 2022|quote=|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314012106/https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-live-updates-e4ccdd9cf82e868ad8854f6f97cadb27|url-status=live}}</ref> 15. marca je podpredsednica ukrajinske vlade [[Irina Vereščuk]] obtožila ruske sile, da so vzele okoli 400 civilistov za talce, potem ko so zavzele bolnišnico v mestu.<ref>{{navedi novice|url=https://www.aa.com.tr/en/russia-ukraine-war/russians-holding-400-hostage-at-captured-mariupol-hospital-ukraine-deputy-premier/2536970|title=Russians holding 400 hostage at captured Mariupol hospital: Ukraine deputy premier|author=Ruslan Rehimov|work=Anadolu Agency|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316124315/https://www.aa.com.tr/en/russia-ukraine-war/russians-holding-400-hostage-at-captured-mariupol-hospital-ukraine-deputy-premier/2536970|url-status=live}}</ref> Ukrajinski uradniki so ruske sile obtožili, da so 16. marca streljale na evakuacijski konvoj in ranile pet civilistov.<ref name=":Tondo">{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/16/mariupol-ukraine-russia-seized-hospital|title=Ukrainian officials accuse Russia of shelling civilians fleeing Mariupol|author1=Lorenzo Tondo|author2=Isobel Kosiw|work=The Guardian|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316140326/https://www.theguardian.com/world/2022/mar/16/mariupol-ukraine-russia-seized-hospital|url-status=live}}</ref> 18. marca so ukrajinski uradniki izjavili, da se več kot 350.000 ljudi skriva med obleganjem Mariupola, še vedno pa nimajo dostopa do hrane ali vode.<ref name="auto8">{{navedi splet|last1=Patel-Carstairs|first1=Sunita|title=Ukraine war: Videos show apocalyptic destruction in Mariupol as Russia says it is 'tightening its encirclement'|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-videos-show-apocalyptic-destruction-in-mariupol-as-russia-says-it-is-tightening-the-noose-12569115|website=Sky News|publisher=Sky New|access-date=20 March 2022|date=18 March 2022|archive-date=20 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220320201000/https://news.sky.com/story/ukraine-war-videos-show-apocalyptic-destruction-in-mariupol-as-russia-says-it-is-tightening-the-noose-12569115|url-status=live}}</ref> CNN je 21. marca poročal, da je uradnik v Mariupolu dejal, da se ljudje zaradi nenehnega bombardiranja in granatiranja bojijo zapustiti svoja podzemna zatočišča, tudi da bi dobili hrano in vodo, kar pomeni, da poskušajo manj piti in jesti.<ref name="auto9" /> CNN je 22. marca poročal, da je ruska vojska zaplenila 11 avtobusov, ki so bili namenjeni v mesto, da bi evakuirali civiliste.<ref name="cnn.com">{{navedi novice|last1=Carey|first1=Andrew|last2=Presniakova|first2=Yulia|last3=Atay Alam|first3=Hande|title=Russian forces stole buses driving to rescue people from Mariupol, Ukraine says|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-22-22/h_8b97ee680fd4597051590dde80945ce2|website=CNN World|publisher=CNN|access-date=25 March 2022|language=en|date=22 March 2022|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324200036/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-putin-news-03-22-22/h_8b97ee680fd4597051590dde80945ce2|url-status=live}}</ref> Fox News je pozneje poročal, da so bili vsaj nekateri zaplenjeni avtobusi napolnjeni s humanitarnimi zalogami. Poročali so tudi, da je bilo aretiranih 15 humanitarnih delavcev v avtobusih, ki so poskušali prenesti hrano v Mariupol.<ref>{{navedi novice|last1=Beals|first1=Monique|title=Ukraine: Russia seized rescue workers trying to deliver food to Mariupol|url=https://thehill.com/policy/international/599329-ukraine-russia-seized-rescue-workers-trying-to-deliver-food-to-mariupol|newspaper=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]|publisher=NEXSTAR MEDIA INC.|access-date=29 March 2022|language=en|date=23 March 2022}}</ref> CNN je tudi poročal, da so bili do tega datuma neuspešni vsi poskusi, da bi v Mariupol pripeljali prazne avtobuse za evakuacijo civilistov.<ref name="cnn.com" /> 23. marca je ukrajinski predsednik Zelenski objavil, da 100.000 civilistov še vedno ne more priti iz Mariupola in da so ujeti v »nečloveških razmerah« brez hrane, tekoče vode ali zdravil.<ref name="cnn.com" /><ref>{{navedi splet|title=Zelensky says 100,000 still trapped in Mariupol, facing 'inhumane conditions'|url=https://www.france24.com/en/europe/20220322-live-zelensky-ready-to-discuss-status-of-crimea-and-self-declared-donbas-republics-with-putin|website=France 24|publisher=France 24|access-date=25 March 2022|language=en|date=22 March 2022|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324222944/https://www.france24.com/en/europe/20220322-live-zelensky-ready-to-discuss-status-of-crimea-and-self-declared-donbas-republics-with-putin|url-status=live}}</ref> 1. aprila je reševalno prizadevanje ZN za prevoz več sto preživelih civilistov iz Mariupola s 50 avtobusi spodletelo.<ref name="auto11">{{navedi splet|date=1 April 2022|title=Ukraine: No 'plan B' for evacuation of shattered Mariupol, say humanitarians, as Friday attempt fails|url=https://news.un.org/en/story/2022/04/1115282|website=UN News|accessdate=2022-07-22|archive-date=2022-04-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220401143758/https://news.un.org/en/story/2022/04/1115282|url-status=dead}}</ref> Končno je ICRC poročal, da je pomagal olajšati varno evakuacijo več kot 10.000 civilistov iz Mariupola in [[Sumi]]ja.<ref name="icrcnewsroom-20220508">{{navedi splet|url=https://www.icrcnewsroom.org/story/en/2010/ukraine-more-than-170-civilians-evacuated-from-azovstal-and-mariupol-area-in-third-safe-passage-operation|title=Ukraine: More than 170 civilians evacuated from Azovstal and Mariupol area in third safe passage operation|website=International Committee of the Red Cross|date=8 May 2022|access-date=21 May 2022}}</ref> == Vojni zločinih ruskih sil == {{See also|Vojni zločini med rusko invazijo na Ukrajino (2022)}} Ruske sile so med obleganjem zagrešile številne vojne zločine. Nekateri mediji so zločine, ki so se zgodili, opisali kot najhujše v 21. stoletju.<ref>{{navedi splet|date=2022-05-25|title=Putin's Mariupol Massacre is one of the 21st century's worst war crimes|url=https://www.atlanticcouncil.org/blogs/ukrainealert/putins-mariupol-massacre-is-one-the-worst-war-crimes-of-the-21st-century/|access-date=2022-06-27|website=Atlantic Council|language=en-US}}</ref> Ukrajinske oblasti so 25. marca ruskega generalpolkovnika<ref name=":7">{{navedi novice|last=Cowburn|first=Ashley|date=31 March 2022|title=Russian general dubbed ‘butcher of Mariupol’ among new list of sanctions announced by Liz Truss|work=[[The Independent]]|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/liz-truss-sanctions-russia-putin-ukraine-b2048049.html|access-date=21 July 2022}}</ref> Mihajla Mizinceva obtožile, da je ukazal bombardirati mariupolsko otroško in porodnišnico ter mestno gledališče, kjer se je zateklo 1200 civilistov.<ref name="Mizintsev2" /> Zahodni in ukrajinski viri so Mizinceva zaradi njegove domnevne vloge pri obleganju poimenovali »mesar Mariupola«,<ref name="Mizintsev" /><ref name="Mizintsev2" /><ref name=":8">{{navedi novice|last=Brown|first=Lee|date=24 March 2022|title=Russian ‘Butcher of Mariupol’ blamed for worst Ukraine war atrocities|work=[[New York Post]]|url=https://nypost.com/2022/03/24/butcher-of-mariupol-blamed-for-worst-russia-ukraine-atrocities/|access-date=21 July 2022}}</ref> Združeno kraljestvo pa ga je sankcioniralo.<ref name=":7" /> Obtožen, da je osebno vodil vojne zločine med obleganjem, je Mizincev ukrajinske enote obtožil, da so ustvarile »strašno človeško katastrofo«, in nadalje trdil, da bo omogočil varen izhod ukrajinskih civilistov iz Mariupola. Trditve Mizinceva je podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk zavrnila kot »manipulacijo«.<ref name=":8" /> === Streljanje evakuacijskih kontrolnih točk === Veleposlanik ZDA pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi Michael Carpenter je 7. marca dva incidenta, ki sta se zgodila v Mariupolu 5. in 6. marca, označil za vojna zločina. Navedel je, da so ruske sile na oba datuma bombardirale dogovorjene evakuacijske koridorje, medtem ko so jih civilisti poskušali uporabiti.<ref name=":2" /> === Bombardiranje porodnišnice in otroške bolnišnice === {{See also|Letalski napad na bolnišnico v Mariupolu|Ženske v ruski invaziji na Ukrajino (2022)}} [[Slika:Наслідки_обстрілу_дитячої_лікарні_та_пологового_будинку_в_Маріуполі,_9_березня_2022_року.jpg|sličica|Posledice bombnega napada na otroško bolnišnico in porodnišnico v Mariupolu, 9. marec 2022]] Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je 9. marca po tem, ko sta bili v zračnem napadu poškodovani porodnišnica in otroška bolnišnica, tvitnil, da je bil napad »grozodejstvo«, skupaj z videoposnetkom ruševin stavbe.<ref>{{navedi splet|last=Balevic|first=Katie|title=Zelenskyy accuses Russian troops of 'direct strike' that wrecked a Mariupol maternity hospital, pleads to 'close the sky right now'|url=https://www.businessinsider.com/zelenskyy-condemns-russia-direct-strike-at-mariupol-maternity-hospital-2022-3|access-date=9 March 2022|website=Business Insider|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310014827/https://www.businessinsider.com/zelenskyy-condemns-russia-direct-strike-at-mariupol-maternity-hospital-2022-3|url-status=live}}</ref> Bolnišnica je bila uničena.<ref>{{navedi splet|title=Ukraine war: Aftermath of Mariupol hospital shelling|url=https://news.sky.com/video/ukraine-war-aftermath-of-mariupol-hospital-shelling-12561770|access-date=9 March 2022|website=[[Sky News]]|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310014831/https://news.sky.com/video/ukraine-war-aftermath-of-mariupol-hospital-shelling-12561770|url-status=live}}</ref> Ubiti so bili trije ljudje, vključno z mladim dekletom, najmanj 16 pa jih je bilo ranjenih; oblasti so izjavile, da je veliko več pacientov in bolnišničnega osebja pokopanih pod ruševinami eksplozije.<ref>{{navedi novice|title=EU condemns Russian bombing of Mariupol maternity hospital as a 'war crime'|url=https://www.timesofisrael.com/eu-condemns-russian-bombing-of-mariupol-maternity-hospital-as-a-war-crime/|author=AFP|work=Times of Israel|date=10 March 2022|access-date=11 March 2022|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313064733/https://www.timesofisrael.com/eu-condemns-russian-bombing-of-mariupol-maternity-hospital-as-a-war-crime/|url-status=live}}</ref> Ruski zunanji minister [[Sergej Lavrov]] je dejal, da je bila stavba prej porodnišnica, Rusija pa jo je bombardirala, ker jo je takrat zasedel polk Azov.<ref>{{navedi novice|last1=Osborne|first1=Samuel|title=Ukraine war: Russia says claim it bombed children's hospital is 'fake news'|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-russia-says-claim-it-bombed-childrens-hospital-is-fake-news-12562107|work=Sky News|date=10 March 2022|access-date=10 March 2022|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310095339/https://news.sky.com/story/ukraine-war-russia-says-claim-it-bombed-childrens-hospital-is-fake-news-12562107|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Что заявили главы МИД России и Украины после переговоров. Главное|url=https://meduza.io/live/2022/03/10/voyna|work=Meduza|date=10 March 2022|language=ru|access-date=10 March 2022|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310101928/https://meduza.io/live/2022/03/10/voyna|url-status=live}}</ref> Kasneje istega dne je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva [[Marija Zaharova]] zavrnila bombni napad na bolnišnico kot »informacijski terorizem«, tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva [[Igor Konašenkov]] pa je bombni napad označil za zrežiran.<ref>{{navedi novice|last=Trevelyan|first=Mark|date=10 March 2022|title=Russia shifts stance on hospital bombing that sparked world outrage|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-claim-that-it-bombed-childrens-hospital-are-fake-news-2022-03-10/|access-date=10 March 2022|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310184532/https://www.reuters.com/world/europe/russia-says-claim-that-it-bombed-childrens-hospital-are-fake-news-2022-03-10/|url-status=live}}</ref> 10. marca popoldne je rusko veleposlaništvo v Združenem kraljestvu na Twitterju sporočilo, da sta dve poškodovani nosečnici, ki so ju po napadu evakuirali, igrali igralki z »realističnim make-upom«, da je porodnišnico zasedel polk Azov in da v njej ni bilo žensk ali otrok, saj objekt »ni v obratovanju«.<ref name=":3">{{navedi splet|title='Ukrainian propaganda': Russia says pic of pregnant woman in hospital attack is 'fake'|url=https://www.lbc.co.uk/news/russian-embassy-claim-injured-pregnant-woman-fake/|access-date=10 March 2022|website=LBC|archive-date=10 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220310165148/https://www.lbc.co.uk/news/russian-embassy-claim-injured-pregnant-woman-fake/|url-status=live}}</ref> Twitter je tvit kasneje odstranil, ker je kršil njegova pravila o [[dezinformacija]]h.<ref name=":3" /> [[Dmitrij Peskov]], tiskovni predstavnik ruskega predsednika, je kmalu po eksploziji izjavil, da bo ruska vlada incident preiskala. Obtožbe s strani Rusije so se nato v Rusiji začele pojavljati na spletu, tudi na ruskem družbenem omrežju Telegram, ki ima več sto tisoč sledilcev.<ref name="auto2">{{navedi splet|last1=Macaluso|first1=Nora|title=Social Media Posts Misrepresent Victims of Hospital Bombed in Mariupol|url=https://www.factcheck.org/2022/03/social-media-posts-misrepresent-victims-of-hospital-bombed-in-mariupol/|website=FactCheck.org|publisher=Annenberg Public Policy Center of the University of Pennsylvania|access-date=20 March 2022|date=16 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323043635/https://www.factcheck.org/2022/03/social-media-posts-misrepresent-victims-of-hospital-bombed-in-mariupol/|url-status=live}}</ref> Twitter je nato umaknil objave veleposlaništva.<ref name="auto2" /> Nosečnico, ki so jo posneli, ko so jo na nosilih odnesli ranjeno (Rusija jo je obtožila, da je igralka), so premestili v drugo bolnišnico, nato pa je 13. marca umrla, saj se je njen otrok rodil mrtev. V bombnem napadu je utrpela številne poškodbe, med drugim je imela zdrobljeno medenico in odtrgan kolk, zaradi česar se je njen otrok rodil mrtev.<ref name="auto1">{{navedi novice|date=14 March 2022|title=Ukraine war: Pregnant woman and baby die after hospital shelled|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60734706|access-date=14 March 2022|archive-date=14 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314143240/https://www.bbc.com/news/world-europe-60734706|url-status=live}}</ref> Zdravstveni delavci so povedali, da je, ko je videla, da je izgubila otroka, zavpila: »Ubij me zdaj!«<ref name="auto">{{navedi splet|title=Pregnant woman and baby die after attack on hospital in Mariupol|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/14/mariupol-ukraine-hospital-bombed-woman-baby-die|website=[[The Guardian]]|access-date=20 March 2022|location=The Associated Press in Mariupol, Ukraine|date=14 March 2022|archive-date=22 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220322040703/https://www.theguardian.com/world/2022/mar/14/mariupol-ukraine-hospital-bombed-woman-baby-die|url-status=live}}</ref> Trideset minut pozneje je umrla tudi ona.<ref name="auto" /> Preiskovalni novinarji so ovrgli ruske trditve, da so bili posnetki ponarejeni in da je bila bombardirana bolnišnica uporabljena kot vojaška postojanka.<ref>{{navedi novice|title=De foto's bij het bombardement op het ziekenhuis in Marioepol zouden volgens de Russen in scène zijn gezet. Wat klopt er van hun bewijzen?|newspaper=[[de Volkskrant]]|access-date=18 March 2022|language=nl|date=17 March 2022|first1=Willem|last1=Feenstra|first2=Pieter|last2=Sabel|first3=Erik|last3=Verwiel|url=https://www.volkskrant.nl/kijkverder/v/2022/op-zoek-naar-de-feiten-in-oorlogstijd~v484352/|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324155551/https://www.volkskrant.nl/kijkverder/v/2022/op-zoek-naar-de-feiten-in-oorlogstijd~v484352/|url-status=live}}</ref> Ruski novinar [[Aleksander Nevzorov]] je bil 22. marca obtožen v skladu z ruskim zakonom o »[[Ruski zakoni o vojni cenzuri (2022)|lažnih informacijah]]«, potem ko je objavil informacije o ruskem obstreljevanju porodnišnice v Mariupolu.<ref>{{navedi novice|title=Russia: Authorities launch witch-hunt to catch anyone sharing anti-war views|url=https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/03/russia-authorities-launch-witch-hunt-to-catch-anyone-sharing-anti-war-views/|work=Amnesty International|date=30 March 2022}}</ref> Po novem zakonu, sprejetem 4. marca, je lahko obsojen na do 15 let zapora.<ref>{{navedi novice|title=Top Russian Journalist Defiant in Face of Fake News Investigation|url=https://www.voanews.com/a/top-russian-journalist-defiant-in-face-of-fake-news-investigation-/6497836.html|work=VOA News|date=23 March 2022}}</ref> === Bombardiranje regionalnega gledališča === {{main|Zračni napad na mariupolsko gledališče}} [[Slika:Mariupol_Drama_Theatre_Destroyed_1.jpg|sličica|The [[Donetsk Regional Drama Theatre]] was bombed on 16 March]] 16. marca je bilo v zračnem napadu napadeno in v veliki meri uničeno regionalno dramsko gledališče Doneck.<ref name=":Tondo" /> Mestni svet Mariupola je obtožil Rusijo, da je napadla dramsko gledališče, kamor se je zateklo najmanj sto civilistov.<ref>{{navedi novice|url=https://news.sky.com/story/ukraine-war-mariupol-theatre-where-hundreds-of-people-sheltering-bombed-by-russian-forces-officials-claim-12567393|title=Ukraine war: Mariupol theatre where 'hundreds of people sheltering' bombed by Russian forces, officials claim|author=Andy Hayes|work=Sky News|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316195527/https://news.sky.com/story/ukraine-war-mariupol-theatre-where-hundreds-of-people-sheltering-bombed-by-russian-forces-officials-claim-12567393|url-status=live}}</ref> [[Human Rights Watch]] je izjavil, da je v gledališču zatočišče poiskalo vsaj 500 civilistov.<ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/shells-hit-theatre-sheltering-ukraine-civilians-biden-calls-putin-war-criminal-2022-03-17/|title=Shells hit theatre sheltering Ukraine civilians, Biden calls Putin a war criminal|author1=James Mackenzie|author2=Natalia Zinets|author3=Oleksandr Kozhukhar|work=Reuters|date=17 March 2022|access-date=17 March 2022|archive-date=19 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220319051857/https://www.reuters.com/world/europe/shells-hit-theatre-sheltering-ukraine-civilians-biden-calls-putin-war-criminal-2022-03-17/|url-status=live}}</ref> Sergij Taruta, nekdanji guverner Donecke oblasti, je izjavil, da se je v notranjost zateklo 1300 ljudi.<ref name="Survivors">{{navedi novice|url=https://edition.cnn.com/2022/03/17/europe/ukraine-mariupol-bombing-theater-russia-intl/index.html|title=Survivors emerge from rubble of Mariupol theater bombed by Russia|author1=Victoria Butenko|author2=Olga Voitovych|author3=Andrew Carey|author4=James Frater|author5=Jeevan Ravindran|work=CNN|date=17 March 2022|access-date=18 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323225228/https://edition.cnn.com/2022/03/17/europe/ukraine-mariupol-bombing-theater-russia-intl/index.html|url-status=live}}</ref> Satelitski posnetek, ki ga je 14. marca posnela družba [[Maxar Technologies]], je pokazal, da je bila ruska beseda »otroci« z velikimi belimi črkami napisana na pločniku spredaj in zadaj gledališča, iz česar je bilo jasno razvidno, da so se v njem skrivali civilisti.<ref>{{navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/ukraine-mariupol-theatre-bombed-russia-children-b2037694.html|title=Ukraine theatre hit by airstrike where hundreds were sheltering had 'children' written on pavement in Russian|work=The Independent|date=18 March 2022|access-date=18 March 2022|archive-date=21 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220321071552/https://www.independent.co.uk/news/world/europe/ukraine-mariupol-theatre-bombed-russia-children-b2037694.html|url-status=live}}</ref> Ukrajinski minister za zunanje zadeve [[Dmitro Kuleba]] je trdil, da Rusija »ni mogla ne vedeti, da gre za civilno zaklonišče«. Po navedbah [[Vrhovna rada|Vrhovne rade]]{{clarify|whi exactly? This is the parliaments|date=March 2022}} je bilo zaradi nenehnega obstreljevanja nemogoče začeti reševalne akcije v gledališču.<ref>{{navedi novice|author=|url=https://www.dw.com/en/ukraine-mariupol-city-council-claims-russia-destroys-crowded-theater-live-updates/a-61140204|title=Ukraine: Mariupol city council claims Russia destroys crowded theater — live updates|language=|website=[[Deutsche Welle]]|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316174736/https://www.dw.com/en/ukraine-mariupol-city-council-claims-russia-destroys-crowded-theater-live-updates/a-61140204|url-status=live}}</ref> Mestni svet je tudi navedel, da so dostop do zavetišča v gledališču ovirale ruševine.<ref>{{navedi novice|author=|url=https://meduza.io/news/2022/03/16/v-mariupole-raketa-razrushila-zdanie-dramteatra-vlasti-zayavlyayut-chto-sotni-lyudey-ispolzovali-ego-kak-ubezhische|title=В Мариуполе ракета разрушила здание драмтеатра. Власти заявляют, что сотни людей использовали его как убежище|language=ru|website=[[Meduza]]|date=16 March 2022|access-date=16 March 2022|archive-date=16 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220316202645/https://meduza.io/news/2022/03/16/v-mariupole-raketa-razrushila-zdanie-dramteatra-vlasti-zayavlyayut-chto-sotni-lyudey-ispolzovali-ego-kak-ubezhische|url-status=live}}</ref> Rusko obrambno ministrstvo je zanikalo napad na stavbo in obtožilo azovski polk, da jo je razstrelil.<ref>{{navedi novice|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/3/17/russia-ukraine-war-survivors-emerge-from-bombed-mariupol-theatre|title=Russia-Ukraine war: Survivors emerge from bombed Mariupol theatre|work=The Independent|date=17 March 2022|access-date=18 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323063211/https://www.aljazeera.com/news/2022/3/17/russia-ukraine-war-survivors-emerge-from-bombed-mariupol-theatre|url-status=live}}</ref> Vendar pa je bombno zaklonišče v kleti, v katerem so se skrivali ljudje, po besedah Tarute vzdržalo napad. Preživeli so iz ostankov gledališča začeli prihajati 17. marca.<ref name="Survivors" /> Po navedbah ukrajinskih uradnikov je bilo do 18. marca iz kleti rešenih več kot 130 civilistov, reševalci pa še niso našli smrtnih žrtev. Mestni svet je sporočil, da po prvih podatkih ni nihče umrl, ena oseba pa je bila hudo ranjena.<ref>{{navedi novice|url=https://www.voanews.com/a/civilians-survive-ukrainian-theater-bombing-search-for-others-continues-/6491719.html|title=130 Rescued in Ukrainian Theater Bombing, Search for Missing Continues|work=Voice of America|date=18 March 2022|access-date=18 March 2022|archive-date=19 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220319073605/https://www.voanews.com/a/civilians-survive-ukrainian-theater-bombing-search-for-others-continues-/6491719.html|url-status=live}}</ref> Associated Press je poročal, da je bilo med zračnim napadom ubitih 600 civilistov,<ref>{{navedi splet|date=4 May 2022|title=AP evidence points to 600 dead in Mariupol theater airstrike|url=https://apnews.com/article/Russia-ukraine-war-mariupol-theater-c321a196fbd568899841b506afcac7a1|access-date=15 May 2022|website=AP NEWS|language=en}}</ref> kar je dvakrat več od uradne številke, ki jo je navedla ukrajinska vlada. === Množično obstreljevanje stanovanjskih naselij === [[Slika:War_damages_in_Mariupol,_12_March_2022_(02).jpg|sličica|War damage in Mariupol, 12 March 2022]] Podžupan Sergej Orlov je 2. marca poročal, da je rusko topništvo obstreljevalo gosto naseljeno sosesko v Mariupolu in jo obstreljevalo skoraj 15 ur. Povedal je, da je bila ena od naseljenih stanovanjskih četrti na levem bregu mesta »skoraj popolnoma uničena«.<ref name="gunter" /> Satelitske fotografije Mariupola, ki jih je 9. marca zjutraj posnela družba Maxar Technologies, so pokazale »obsežno škodo« na večnadstropnih stanovanjih, stanovanjskih hišah, trgovinah z živili in drugi civilni infrastrukturi. To je bilo ugotovljeno s primerjavo fotografij pred in po bombardiranju.<ref>{{navedi splet|last=Wall|first=Mike|date=9 March 2022|title=Russia-Ukraine invasion updates / Satellite photos of Mariupol, Ukraine show damage from Russian attacks: Grocery stores, homes and shopping centers have gone up in smoke.|url=https://www.space.com/mariupol-ukraine-damage-satellite-photos|access-date=15 March 2022|website=space.com|publisher=Future US, Inc.|quote=|archive-date=13 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313065623/https://www.space.com/mariupol-ukraine-damage-satellite-photos|url-status=live}}</ref> Svet mesta Mariupol je podal izjavo, da je bila škoda v mestu »ogromnac. Ocenil je, da je bilo približno 80 % hiš v mestu močno poškodovanih, od tega jih skoraj 30 % ni bilo mogoče popraviti.<ref>{{navedi novice|last1=Aloisi|first1=Silvia|title=Shattered dreams|url=https://www.reuters.com/world/europe/fleeing-mariupol-teenagers-tell-destruction-shattered-dreams-2022-03-18/|website=Reuters|date=18 March 2022|agency=Reuters|access-date=18 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323224945/https://www.reuters.com/world/europe/fleeing-mariupol-teenagers-tell-destruction-shattered-dreams-2022-03-18/|url-status=live}}</ref> Reutersov novinar Pavel Klimov je ob poročanju iz Mariupola dejal, da so »povsod naokoli črne lupine« stanovanjskih blokov.<ref>{{navedi splet|last1=Klimov|first1=Pavel|last2=Popeski|first2=Ron|title=Mariupol, on the front line of Ukraine's war|url=https://www.reuters.com/world/europe/dead-buildings-tower-over-uncollected-corpses-mariupol-front-line-ukraines-war-2022-03-18/|website=Reuters.com|publisher=Reuters|access-date=19 March 2022|location=Mariupol, Ukraine|language=en|date=18 March 2022|archive-date=20 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220320223724/https://www.reuters.com/world/europe/dead-buildings-tower-over-uncollected-corpses-mariupol-front-line-ukraines-war-2022-03-18/|url-status=live}}</ref> 16. marca je [[BBC News]] poročal, da so skoraj stalni ruski napadi spremenili stanovanjske soseske v »pustinjo«.<ref name="auto3">{{navedi splet|last1=Bachega|first1=Hugo|last2=Popovych|first2=Maksym|title=Ukraine war: Infection and hunger as hundreds hide in Mariupol cellar|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-60736845|website=bbc.com|publisher=BBÇ News|access-date=19 March 2022|date=16 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323075950/https://www.bbc.com/news/world-europe-60736845|url-status=live}}</ref> Istega dne je sporočil, da je pridobil posnetke iz brezpilotnega letala, na katerih je razvidna »velika škoda z ognjem in dimom, ki se vali iz stanovanjskih blokov, in črnimi ulicami v ruševinah«.<ref name="auto3" /> Prebivalka mesta je za BBC povedala, da »na območju levega brega ni nobene nedotaknjene stanovanjske stavbe, vse je zgorelo do tal«. Na levem bregu je bilo gosto naseljeno stanovanjsko naselje.<ref name="gunter" /> Dejala je tudi, da je mestno središče »neprepoznavno«.<ref name="auto3" /> Istega dne je Inštitut za preučevanje vojne (ISW) poročal, da so ruske sile v Mariupolu še naprej izvrševale vojne zločine, med drugim »napadale civilno infrastrukturo«.<ref name="understandingwar.org2">{{navedi splet|last1=Mason|first1=Clark|last2=Barros|first2=George|last3=Stepanenko|first3=Kateryna|date=16 March 2022|title=Russian Offensive Campaign Assessment, March 16|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-16|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323195647/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-16|archive-date=23 March 2022|access-date=19 March 2022|website=ISW – Institute for the Study of War|publisher=ISW – Institute for the Study of War|language=en}}</ref> Generalpodpolkovnik Jim Hockenhull, vodja obrambne obveščevalne službe Združenega kraljestva (UK), je 18. marca opisal »nadaljevanje napadov na civiliste v Mariupolu«.<ref>{{navedi splet|last1=Boffey|first1=Daniel|last2=Tondo|first2=Lorenzo|title=Fighting reaches central Mariupol as shelling hinders rescue attempts: Russia claims to be 'tightening noose' around south-eastern port city as thousands still stranded|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/18/russia-missile-lviv-mariupol-ukraine-war|work=The Guardian|access-date=21 March 2022|location=Brussels, Belgium; Lviv, Ukraine|language=en|date=18 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323095031/https://www.theguardian.com/world/2022/mar/18/russia-missile-lviv-mariupol-ukraine-war|url-status=live}}</ref> Ukrajinske oblasti so navedle, da je v Mariupolu poškodovanih ali uničenih približno 90 % stavb.<ref name="auto8" /> Istega dne je [[Sky News]] iz Združenega kraljestva opisal posnetke, ki prikazujejo »civilna območja, ki so po bombardiranju ostala neprepoznavna«.<ref name="auto8" /> Sky News je citiral tudi Rdeči križ, ki je opisal »apokaliptično uničenje v Mariupolu«.<ref name="auto8" /> 19. marca 2022 je ukrajinski policist v Mariupolu posnel videoposnetek, v katerem je dejal: »Umirajo otroci, starejši ljudje. Mesto je uničeno in izbrisano z obličja zemlje.« Avtentičnost videoposnetka je potrdila agencija Associated Press.<ref>{{navedi splet|title=Russians push deeper into port city of Mariupol as locals plead for help: "Children, elderly people are dying"|url=https://www.cbsnews.com/news/mariupol-russia-ukraine-war-locals-plead-for-help/|website=CBSNews.com|publisher=CBS News, Associated Press|access-date=19 March 2022|date=19 March 2022|archive-date=23 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220323121631/https://www.cbsnews.com/news/mariupol-russia-ukraine-war-locals-plead-for-help/|url-status=live}}</ref> Vlada Mariupola je 28. marca sporočila, da je bilo med obstreljevanjem poškodovanih 90 % vseh zgradb v Mariupolu, 40 % vseh zgradb v mestu pa je bilo uničenih.<ref>{{navedi splet|title=Ukraine retakes control of two Russian-occupied towns|url=https://www.jpost.com/international/article-702504|access-date=28 March 2022|website=The Jerusalem Post {{!}} JPost.com|language=en-US}}</ref> V objavljenih statističnih podatkih je tudi navedeno, da je bilo poškodovanih 90 % Mariupolskih bolnišnic ter da je rusko obstreljevanje uničilo 23 šol in 28 vrtcev.<ref>{{navedi novice|last=Hodge |first=Nathan |first2=Julia |last2=Presniakova |title=Mariupol mayor says Ukrainian city 'in the hands of the occupiers'|url=https://www.cnn.com/2022/03/28/europe/mariupol-mayor-ukraine-occupiers-intl/index.html|access-date=28 March 2022|website=CNN|date=28 March 2022}}</ref> Do 18. aprila so ukrajinski uradniki ocenili, da je bilo v bojih uničenih vsaj 95 % Mariupola, predvsem zaradi ruskih bombnih akcij.<ref name="hasn't surrendered" /> 12. aprila so mestne oblasti poročale, da je bilo ubitih do 20.000 civilistov.<ref name="10,000 civilians killed">{{navedi novice|author1=Yuras Karmanau|author2=Adam Schreck|author3=Cara Anna|date=12 April 2022|title=Mariupol mayor says siege has killed more than 10K civilians|work=Associated Press|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-state-of-the-union-address-zelenskyy-biden-kyiv-7cc069b80178629a60f4f2d166348d45|accessdate=12 April 2022}}</ref> Istega dne je župan mesta poročal, da je bilo ubitih približno 21.000 civilistov.<ref name="21,000 civilians killed">{{navedi novice|url=https://www.jpost.com/international/article-703925|title=Russia-Ukraine war: 21,000 civilians killed, Mayor of Mariupol estimates|work=The Jerusalem Post|date=13 April 2022|accessdate=18 April 2022}}</ref> === Domnevna uporaba kemičnih orožij === Tiskovni predstavnik Donecke ljudske republike [[Eduard Basurin]] je 11. aprila 2022 pozval Rusijo, naj pripelje »kemične sile«, da bi »zakurile krte«, pri čemer je mislil na ukrajinske sile v Azovstalu.<ref>{{navedi novice|date=12 April 2022|title=Ukraine War: Report of Mariupol chemical attack sparks US, UK concern|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61077641|access-date=12 April 2022|work=BBC}}</ref> Kasneje istega dne je Azovski polk obtožil ruske sile, da so v Mariupolu uporabile »strupeno snov neznanega izvora« ki je povzročila težave z dihali. Tiskovni predstavnik Pentagona je dejal, da poročila niso potrjena, vendar izražajo zaskrbljenost zaradi morebitne ruske uporabe kemičnih sredstev.<ref>{{navedi novice|url=https://www.cnbc.com/2022/04/11/pentagon-monitoring-reports-of-possible-russian-chemical-weapons-attack-in-mariupol.html|title=Pentagon monitoring reports of possible Russian chemical weapons attack in Mariupol|author=Christina Wilkie|work=CNBC|date=12 April 2022|accessdate=25 April 2022}}</ref><ref name="Boyle 2022">{{navedi splet|last=Boyle|first=Danny|title=Tuesday morning news briefing: Vladimir Putin 'uses chemical weapons'|website=The Telegraph|date=12 April 2022|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2022/04/12/tuesday-morning-uk-news-briefing-todays-top-headlines-telegraph2/|access-date=10 May 2022|quote=The city's Azov regiment is said to have fallen ill after a "poisonous substance of unknown origin" was reportedly dropped on them from a Russian drone. It came hours after Mariupol's mayor said more than 10,000 civilians have died in the Russian siege of his city and the death toll could surpass 20,000. Britain is increasingly worried that Russia could use white phosphorus munitions, which cause horrific burns.}}</ref><ref name="Hall 2022">{{navedi splet|last=Hall|first=Sam|title='We are holding back the horde': Mariupol fighters battle on weeks after experts said city would fall|website=The Telegraph|date=11 April 2022|url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2022/04/11/holding-back-horde-mariupol-fighters-battle-weeks-experts-said/|access-date=10 May 2022|quote=the Azov regiment said in a statement on their Telegram channel that Russian forces appeared to have used chemical weapons. “Russian occupation forces used a poisonous substance of unknown origin against Ukrainian military and civilians in the city of Mariupol, which was dropped from an enemy drone. “The victims have respiratory failure … the effects of the unknown substance are being clarified.” The claim could not immediately be verified}}</ref> Kasneje je Ukrajina sporočila, da obtožbe preiskuje. V incidentu so bili ranjeni trije ukrajinski vojaki.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61077641|title=Ukraine War: US 'deeply concerned' at report of Mariupol chemical attack|work=BBC News|date=12 April 2022|accessdate=27 April 2022}}</ref> Po mnenju strokovnjakov je še prezgodaj govoriti o tem, kaj natančno se je zgodilo,<ref>{{navedi novice|first=Dan|last=Sabbagh|url=https://www.theguardian.com/world/2022/apr/12/did-russia-really-use-chemical-weapons-mariupol-ukraine-expert-remain-sceptical|title=Did Russia really use chemical weapons in Ukraine? Experts are sceptical|work=The Guardian|date=12 April 2022|accessdate=19 April 2022|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220419090406/https://www.theguardian.com/world/2022/apr/12/did-russia-really-use-chemical-weapons-mariupol-ukraine-expert-remain-sceptical|archive-date=19 April 2022}}</ref> britanski in ukrajinski uradniki pa so povedali, da sumijo na uporabo [[Strelivo z belim fosforjem|belega fosforja]], ki v mednarodnem pravu običajno ne velja za kemično orožje.<ref name="Boyle 2022" /> == Mediji == Od konca februarja do 11. marca sta bila v Mariupolu uslužbenec agencije [[Associated Press]] Mstislav Černov in svobodnjak Evgenij Maloletka, ki sta delala za AP. Bila sta med redkimi novinarji in po podatkih agencije AP edina mednarodna novinarja v Mariupolu v tem obdobju, njune fotografije pa so zahodni mediji na veliko uporabljali za poročanje o obleganju in razmerah v mestu.<ref>{{navedi novice|last1=Klein|first1=Charlotte|title="This Is Personal for Them": Two Ukrainian AP Journalists Capture the Most Devastating Moments of War|url=https://www.vanityfair.com/news/2022/03/ukrainian-ap-journalists-capture-the-most-devastating-moments-of-war|work=Wanity Fair|date=17 March 2022|access-date=22 March 2022|archive-date=20 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220320004814/http://www.vanityfair.com/news/2022/03/ukrainian-ap-journalists-capture-the-most-devastating-moments-of-war|url-status=live}}</ref> Po besedah Černova sta bila 11. marca v bolnišnici in fotografirala, ko so ju s pomočjo ukrajinskih vojakov evakuirali iz mesta. Iz Mariupola jima je uspelo pobegniti brez poškodb, takrat pa po njegovih besedah v mestu ni bilo več nobenega novinarja.<ref>{{navedi novice|last1=Chernov|first1=Mstyslav|title=20 Days in Mariupol|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-edf7240a9d990e7e3e32f82ca351dede|work=Associated Press|date=22 March 2022|access-date=22 March 2022|archive-date=24 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220324034908/https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-edf7240a9d990e7e3e32f82ca351dede|url-status=live}}</ref> Pričevanja iz jeklarne [[Azovstal]] so bila na voljo prek sistema satelitskih povezav [[Starlink]].<ref>{{navedi novice|last=Schwirtz|first=Michael|date=21 April 2022|title=Inside the Azovstal plant, a Ukrainian sergeant prays for rescue.|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/live/2022/04/21/world/ukraine-russia-war-news|access-date=21 April 2022|issn=0362-4331}}</ref> Propaganda v državnih ruskih medijih, je invazijo predstavljala kot osvobodilno misijo in ukrajinske vojake obtožila, da so napadli civilne cilje v Mariupolu.<ref>{{navedi novice|last=Coalson|first=Robert|url=https://www.rferl.org/a/russia-ukraine-war-tv-brainwashing/31776244.html|title='Military Brainwashing': Russian State TV Pulls Out The Stops To Sell Kremlin's Narrative On The War In Ukraine|website=RFE/RL|date=29 March 2022}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Propaganda War Over Mariupol's Destruction Is Only Just Starting|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-04-22/propaganda-war-over-mariupol-s-destruction-is-only-just-starting|work=Bloomberg|date=22 April 2022}}</ref> ''[[The Guardian]]'' je v članku o Mariupolu, objavljenem po ruskem napadu na porodnišnico v Mariupolu, zapisal, da so »celotna naselja, ki so se spremenila v ruševine, napadi na civilne cilje in bombardiranje begunskih izhodnih poti del [[Rusko vojaško posredovanje v sirski državljanski vojni|brutalne sirske kampanje Moskve]]«,<ref name="eghtg">{{navedi novice|last1=Graham-Harrison|first1=Emma|last2=Dyke|first2=Joe|title=How Russia is using tactics from the Syrian playbook in Ukraine|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/24/how-russia-is-using-tactics-from-the-syrian-playbook-in-ukraine|publisher=Guardian News & Media Limited|date=24 March 2022}}</ref> ''[[Washington Post]]'' pa je pod naslovom »Ruska vojna v Ukrajini temelji na taktiki, ki jo je uporabila v Siriji, pravijo strokovnjaki« posledice za civilno prebivalstvo označil kot »zmanjševanje zalog hrane. Brez elektrike in vode. Ruski tanki na ulicah. Noči so bile prekinjene z obstreljevanjem.« Ukrajinski uradniki so opozorili, da obstaja nevarnost, da ta bitka »postane [[Alepška ofenziva (november-december 2016)|drugi Alep]]«. [[Bele čelade (sirska državljanska vojna)|Sirska civilna obramba]] je dejala: »Želijo izprazniti ta mesta prebivalstva, da bi bilo za Rusijo cenejše prevzeti oblast.« Po nekaterih ocenah naj bi do 31. marca Mariupol zapustilo 75 % prebivalstva.<ref name="wapocp">{{navedi novice|last=Parker|first=Claire|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/03/31/russia-ukraine-mariupol-siege-aleppo-syria/|title=Russia’s Ukraine war builds on tactics it used in Syria, experts say|date=31 March 2022|publisher=The Washington Post}}</ref> == Glej tudi == * [[Ruska okupacija Hersona]] * [[Možni izbruh kolere v Mariupolu (2022)]] == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|20em}} == Zunanje povezave == * [https://ca.news.yahoo.com/kateryna-dyachenko-11-year-old-gymnast-killed-by-russian-bombardment-of-mariupol-131553694.html Yahoo News UK article about 11 year old Ukrainian gymnast Kateryna Dyachenko who was killed during shelling in Mariupol on 22 March] * [https://www.bbc.com/news/live/world-europe-61032786 BBC News video of recently evacuated Mariupol civilians speaking about desperate conditions in the city, endless shelling, mass casualties and people having mental breakdowns under siege, 8 April 2022] * [https://www.youtube.com/watch?v=CwfyJGdFpSA Video of drone flyover of apartment buildings being bombed in Mariupol. News.com.au, The News Room, March 15 2022] * [https://www.youtube.com/embed/Z1kG24ndMS4 Video of tanks firing repeatedly on apartment buildings in Mariupol, civilians in hospital, woman crying for dead children. AP News, 12 March 2022.] * [https://news.sky.com/story/ukraine-war-children-buried-under-rubble-after-russian-airstrike-hit-hospital-in-mariupol-president-zelenskyy-says-12561747 Video of aftermath, including injured pregnant woman being carried, after Russian airstrike on hospital in Mariupol, Ukraine. Sky News, March 9, 2022] * [https://twitter.com/i/status/150010075323070337 Video posted on Twitter by a Ukrainian soldier in Mariupol – of shelling and damage in the City, 5 March, 2022, 8:27 AM] * [https://www.channel4.com/news/putin-wants-to-totally-destroy-this-city-says-deputy-mayor-of-mariupol Video, Sergei Orlov, Deputy Mayor of Mariupol, alleges that on 5 March Russian forces targeted and shelled civilian gathering areas where people were preparing to evacuate the city. Channel 4 News, London, UK] {{Ruska invazija na Ukrajino (2022)}} [[Kategorija:Mariupol]] [[Kategorija:Obleganja|Mariupol]] [[Kategorija:Bitke leta 2022]] [[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]] [[Kategorija:Bitke Ukrajine]] [[Kategorija:Bitke Rusije]] ja9xgztwjavvk902kfv28664b0c8vvb 0 518244 6766576 6497199 2026-10-18T09:48:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766576 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name={{Nowrap|Ramzan Kadirov}}<br/>{{Nobold|{{Small|{{lang|ru| Рамзан Ахматович Кадыров}}<br/>{{lang|ce|Къадар Ахьмат-кӏант Рамзан}}}}}} |vicepresident= |death_place= |profession=Voditelj Čečenske republike |spouse={{plainlist| * {{marriage|Medni Musajevna Kadirova|1996}} * Fatima Hazujeva * Aminat Ahmatova}} |children = 12 (6 sinov (2 posvojena), 6 hčer) |father = [[Ahmat Kadirov]] |mother = Aimani Kadirova |party = [[Združena Rusija]] |allegiance = {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusija]]<br>{{ikonazastave|Chechen Republic of Ichkeria}} [[Čečenska republika Iškerije]] (1996–2000) |birth_place = |branch = {{flagicon image|Flag of National Guard of the Russian Federation.svg}} [[Narodna garda Rusije]] |serviceyears = 1999–danes |rank = [[generalpodpolkovnik]] |commands = |battles = [[prva čečenska vojna]]<ref>{{navedi splet|date=28 November 2016|title=Рамзан Кадыров: я никогда не говорил, что убивал русских солдат|trans-title=Ramzan Kadyrov: I never said that I killed Russian soldiers|url=https://meduza.io/news/2016/11/28/ramzan-kadyrov-ya-nikogda-ne-govoril-chto-ubival-russkih-soldat|access-date=22 January 2022|website=[[Meduza]]|language=ru}}</ref><br>[[ruska invazija na Ukrajino (2022)]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-8|title=RUSSIAN OFFENSIVE CAMPAIGN ASSESSMENT, MARCH 8|author=|work=Institute for the Study of War|date=8 March 2022|accessdate=2 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220309002648/https://www.understandingwar.org/backgrounder/russian-offensive-campaign-assessment-march-8|archive-date=2022-03-09|url-status=dead}}</ref> |awards = Heroj Rusije<br />[[File:Orden for Service IV.png|30px|link=Red zaslug za domovino (Rusija)]] [[File:RUS Order of Courage ribbon.svg|30px|link=Red za pogum]] [[File:Orden of Honour.png|30px|link=Red časti (Rusija)]]<br />[[File:Order of Honour and glory bar.png|50px|link=Red časti in poguma za Abkazijo]]<br />(in druge) |signature=Signature of Ramzan Kadyrov.png|death_date=|nationality = [[Čečeni|Čečen]] |order2=Prime Minister of the Chechen Republic |image = Ramzan Kadyrov (2018-06-15) 02.jpg |caption = Kadirov leta 2018 |order=[[Voditelj Čečenske republike]]{{efn|Do aprila 2011 z nazivom Predsednik republike Čečenije}} |term_start=15. februar 2007 |term_end= |predecessor=[[Alu Alhanov]] |successor= |term_start2=18. november 2005 |birth_name=Ramzan Ahmatovič Kadirov |term_end2=10. april 2007 |predecessor2=[[Sergej Abramov (politik)|Sergej Abramov]] |successor2=Odes Bajsultanov |order3=Prvi podpredsednik vlade Čečenske republike |term_start3=10. maj 2004 |term_end3=18. november 2005 |predecessor3=Eli Isajev<ref>{{navedi splet |url = https://www.vesti.ru/article/2332694 |script-title=ru:Зампредом правительства Чечни стал Эли Исаев |publisher= [[Vesti (VGTRK)|Vesti]] | date = 13 May 2004 |access-date=12 December 2020 |language= ru }}</ref> |successor3=Odes Bajsultanov<ref name="Chechnya.gov2">{{navedi splet |url=http://chechnya.gov.ru/page.php?r=126&id=589 |script-title=ru:Одобрили единогласно |publisher=Chechnya Government |access-date=26 November 2016 |language=ru |archive-date=26 November 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161126064335/http://chechnya.gov.ru/page.php?r=126&id=589 |url-status=dead }}</ref> |alma_mater=Makhachkala Institute of Business and Law<br>Dagestan State Technical University<br>[[Državna univerza v Dagestanu]] }} '''Ramzan Ahmatovič Kadirov''' ({{lang-ru|Рамзан Ахматович Кадыров|p=rɐˈmzan ɐxˈmatəvʲɪtɕ kɐˈdɨrəf}}; {{lang-ce|Къадар Ахьмат-кӏант Рамзан|translit=Q̇adar Aẋmat-khant Ramzan}}, {{IPA-all|qʼɑːdɑːr ɑːʜmɑːt k’ɑːnt rɑːmzɑːn|}}), [[Rusi|rusko]]-[[Čečeni|čečenski]] [[politik]], voditelj [[Čečenska republika|Čečenske republike]], generalpodpolkovnik [[ruska vojska|ruske vojske]] in bivši član čečenskega gibanja za neodvisnost, * [[5. oktober]] [[1976]], [[Ahmat-Jurt|Centaroj]], [[Čečensko-inguška avtonomna sovjetska socialistična republika|Čečensko-inguška ASSR]], [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruska SFSR]], [[Sovjetska zveza]]. ==Opombe== {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Kadirov, Ramzan}} [[Kategorija:Heroji Ruske federacije]] [[Kategorija:Čečeni]] [[Kategorija:Predsedniki Čečenije]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Čečenije]] [[Kategorija:Ruske vojaške osebnosti]] {{Škrbina-politik}}{{normativna kontrola}} n21mt245uzhesq3xlnrce9favv70lwm 0 523175 6766356 6280168 2026-10-17T15:55:05Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka 20181111_Mother_Children_Statue_Hiroshima.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/Files in Category:Monuments and memorials in Hiroshima Peace Memorial Park|]]. Odstranjevanje. 6766356 wikitext text/x-wiki {{Infobox park | name = 広島平和記念公園<br />Spominski park miru v Hirošimi | photo = 20181111 Hiroshima Memorial Cenotaph-1.jpg | photo_width = 275 | photo_caption = Spominski park miru v Hirošimi | type = Javni park za svetovni mir | location = [[Hirošima]] | coords = {{coord|34.3927|132.4524|type:landmark|display=inline,title}} | created = 1. april 1954 | status = odprto celo leto | website = [http://www.pcf.city.hiroshima.jp/ Hiroshima Peace Memorial Park] }} '''Spominski park miru v Hirošimi''' (広島平和記念公園, ''Hirošima Heiva Kinen Kōen'') je spominski park v središču [[Hirošima|Hirošime]] na [[Japonska|Japonskem]]. Posvečen je dediščini Hirošime kot prvega mesta na svetu, ki je ob koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] utrpelo jedrski napad, ter spominom na neposredne in posredne žrtve bombe (ki jih je bilo morda celo 140.000). ). Spominski park miru v Hirošimi vsako leto obišče več kot milijon ljudi.<ref>{{navedi splet |url = http://hpmmuseum.jp/modules/info/index.php?action=PageView&page_id=136 |title = 入館者数概況(About the number of visitors) |publisher= Hiroshima Peace Memorial Museum | access-date = 2018-12-12}}</ref> Park je tam v spomin na žrtve jedrskega napada 6. avgusta 1945, v katerem so ZDA odvrgle [[atomska bomba|atomsko bombo]] na japonsko mesto Hirošima.<ref name="rerf-deaths">{{navedi splet |url = http://www.rerf.or.jp/general/qa_e/qa1.html |title = Frequently Asked Questions #1 |publisher = Radiation Effects Research Foundation |access-date = 2007-09-18 |archive-url = https://web.archive.org/web/20070919143939/http://www.rerf.or.jp/general/qa_e/qa1.html |archive-date = 2007-09-19 |url-status = dead }}</ref> Spominski park miru v Hirošimi je načrtoval in oblikoval japonski arhitekt [[Kenzo Tange]] v Tange Lab. Lokacija Spominskega parka miru v Hirošimi je bila nekoč najbolj živahna trgovska in stanovanjska četrt v središču mesta. Park je bil zgrajen na odprtem polju, ki je nastalo zaradi eksplozije. Danes je tu vrsta spomenikov, muzejev in predavalnic, ki jih letno obišče več kot milijon obiskovalcev. V parku poteka tudi letna spominska slovesnost miru 6. avgusta, ki jo sponzorira mesto Hirošima.<ref name="yoneyama">{{navedi knjigo |title= Hiroshima Traces |last= Yoneyama |first= Lisa |year= 1999 |publisher= University of California |location= Los Angeles |isbn= 0520085868 |url-access= registration |url= https://archive.org/details/hiroshimatracest00yone }}</ref> Namen Spominskega parka miru ni le počastitev spomina na žrtve bombardiranja, temveč tudi ovekovečenje spomina na jedrske grozote in zagovarjanje svetovnega miru.<ref name="benedict">{{cite document |title= the myth of the vanquished: the hiroshima peace memorial museum |last= giamo |first= benedict |date= Dec 2003 |publisher= college park |id = }}</ref> == Pomembni simboli == [[File:Hiroshima Peace Memorial before and after bombing.jpg|thumb|250px| Kupola A-Bombe]] === Kupola A-Bombe === Kupola A-Bombe so skeletne ruševine nekdanje ''Prefekturne industrijske promocijske dvorane'' Hirošime. To je stavba, ki je bila najbližja hipocentru jedrske bombe, in je vsaj delno ostala stoječa. Ostala je taka kot po bombardiranju v spomin na žrtve. Kupola A-Bombe, ki ji pripisujejo občutek svetosti in transcendence, stoji v oddaljenem ceremonialnem pogledu, ki je viden iz osrednjega kenotafa Spominskega parka miru. Je uradno določeno mesto spomina na skupno dediščino katastrofe naroda in človeštva. Kupola A-Bombe je bila dodana na Unescov seznam svetovne dediščine 7. decembra 1996.<ref name="unesco">[https://whc.unesco.org/en/list/775 UNESCO World Heritage Sites: Hiroshima Peace Memorial]</ref> Številni preživeli in državljani Hirošime so si prizadevali za registracijo kupole atomske bombe kot svetovne dediščine, saj je bila »simbol groze in jedrskega orožja ter zaobljube človeštva miru«.<ref name="Hiroshima Peace Reader">{{navedi knjigo|last1=Kosakai|first1=Yoshiteru|title=Hiroshima Peace Reader|url=https://archive.org/details/hiroshimapeacere0000kosa|year=2002|publisher=Hiroshima Peace Culture Foundation|isbn=978-4938239077|pages=[https://archive.org/details/hiroshimapeacere0000kosa/page/56 56]–59|edition=13|ref=28}}</ref> Ta kolektivna peticija številnih državljanskih skupin je končno dobila vpliv, ko je japonska vlada decembra 1995 uradno priporočila kupolo odboru za svetovno dediščino. Mesto Hirošima je 25. aprila 1997 postavilo oznako na kupolo A-Bombe. Piše: {{Blockquote| Kot zgodovinska priča, ki izraža tragedijo trpljenja prve atomske bombe v človeški zgodovini in kot simbol, ki se zaobljublja, da si bo zvesto prizadeval za odpravo jedrskega orožja in večni svetovni mir, je bila kupola Genbaku dodana na seznam svetovne dediščine v skladu s ''Konvencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (World Heritage Conven).« 7. december 1996, mesto Hirošima.}} === Otroški spomenik miru === Otroški spomenik miru je kip, posvečen spominu na otroke, ki so umrli zaradi bombardiranja. Kip predstavlja deklico z iztegnjenimi rokami, nad njo pa se dviga zložen papirnati žerjav. Kip temelji na resnični zgodbi Sadako Sasaki (佐々木禎子), mladega dekleta, ki je umrlo zaradi sevanja bombe. Znana je po tem, da je kot odgovor na japonsko legendo zložila več kot 1000 papirnatih žerjavov. Še danes ljudje (večinoma otroci) z vsega sveta zlagajo žerjave in jih pošiljajo v Hirošimo, kjer jih postavijo blizu kipa. V bližini kipa je stalno dopolnjevana zbirka zloženih žerjavov.<ref name="virtual_museum ">{{navedi splet |url = http://www.pcf.city.hiroshima.jp/frame/Virtual_e/tour_e/guide1.html |title = Virtual museum |publisher= Hiroshima Peace Memorial Museum | access-date = 2007-12-01}}</ref> === Hiša počitka === [[File:RestHouse-of-Hiroshima-Peace-Park-renewal.jpg|thumb|right|250px| Hiša počitka v Hirošimskem parku miru]] Hiša počitka v Spominskem parku miru je še ena stavba v parku, ki je bila napadena z atomsko bombo. Stavba je bila zgrajena kot trgovina Taišoja Kimono marca 1929. Uporabljena je bila kot postaja za distribucijo goriva, ko je junija 1944 začelo primanjkovati goriva. 6. avgusta 1945, ko je eksplodirala bomba, je bila streha zdrobljena, notranjost uničena, zgorelo je vse potrošno blago razen v kleti. Nazadnje je v bombnem napadu umrlo 36 ljudi v stavbi; 47-letni Eizo Nomura je preživel v kleti, ki je imela betonsko streho, skozi katero je sevanje težje prodrlo.<ref name="pcf.city.hiroshima.jp">{{navedi splet | url=http://www.pcf.city.hiroshima.jp/virtual/VirtualMuseum_e/exhibit_e/exh0203_e/exh02033_e.html | title=Special Exhibit 3 | accessdate=2022-08-31 | archive-date=2018-04-19 | archive-url=https://web.archive.org/web/20180419075520/http://www.pcf.city.hiroshima.jp/virtual/VirtualMuseum_e/exhibit_e/exh0203_e/exh02033_e.html | url-status=dead }}</ref> Preživel je do svojega 80 leta.<ref>{{navedi splet | url=http://www5d.biglobe.ne.jp/~LLLtrs/PhotoGlryMain/pgc/Hiroshima01a.html |title = "Hiroshima - 1945 & 2007" by Lyle (Hiroshi) Saxon, Images Through Glass, Tokyo}}</ref> Nekdanje okrožje Nakadžima, ki je danes Spominski park miru, je bilo v zgodnjih letih [[obdobje Šova|obdobja Šova]] (1926–89) pomembna poslovna četrt mesta in je bilo mesto številnih lesenih dvonadstropnih zgradb. Toda leta 1929 je bila zgrajena trinadstropna trgovina s kimoni Taišoja, obkrožena s trgovinami in kinodvoranami.<ref name="hiroshimapeacemedia.jp">{{Navedi splet |url=http://www.hiroshimapeacemedia.jp/mediacenter/article.php?story=20110907144912375_en |title=arhivska kopija |accessdate=2022-08-31 |archive-date=2018-12-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181212141713/http://www.hiroshimapeacemedia.jp/mediacenter/article.php?story=20110907144912375_en |url-status=dead }}</ref> Rečeno je bilo, da če se povzpneš na streho, te čaka panoramski pogled na mesto. Leta 1943 so trgovino kimonov zaprli in junija 1944, ko se je druga svetovna vojna stopnjevala in je gospodarski nadzor postajal vse strožji, je stavbo kupil Prefectural Fuel Rationing Union. 6. avgusta 1945 ob 8.15 zjutraj je eksplozija atomske bombe okoli 600 metrov nad hipocentrom porušila betonsko streho stavbe. Notranjost je bila prav tako močno poškodovana in uničena zaradi požarov, ki so sledili, in vsi v notranjosti so bili ubiti razen Nomure, ki je čudežno preživel. Stavba je bila kmalu po vojni obnovljena in uporabljena kot razdeljevalnica kuriva. Leta 1957 je bil tam ustanovljen Hirošimski vzhodni urad za obnovo, ki je postal jedro programa obnove mesta.<ref>{{navedi splet | url=http://www.pcf.city.hiroshima.jp/index_e2.html |title = 広島平和記念資料館}}</ref> [[File:The Basement of the Rest House.jpg|thumb| Klet hiše za počitek]] V času bombardiranja je tam delalo 37 ljudi. Vsi so umrli, z izjemo Eiza Nomure, ki se je v tistem trenutku spustil v klet in preživel bombardiranje. Nomura, ki je bil takrat star 47 let, je bil delavec sindikata prefekture Hirošima za racioniranje goriva. Nomura je uspel pobegniti skozi naraščajoči ogenj in močan dim. Vendar pa se je po preživetju boril z visoko vročino, drisko, krvavečimi dlesni in drugimi simptomi, ki jih je povzročilo sevanje. Čeprav je bila stavba močno poškodovana, je še vedno stala in je bila kmalu po vojni obnovljena z novo leseno streho. Po vojni je občinska vlada Hirošime kupila stavbo in v njej ustanovila povojni urad za obnovo. Danes se uporablja kot hiša počitka v Spominskem parku miru. Počivališče je bilo že večkrat predmet razprav o tem, ali ga je treba ohraniti ali ne. Leta 1995 se je mesto odločilo porušiti stavbo, vendar je bil načrt odložen. Eden od razlogov je bila razglasitev Kupole A-Bombe kot svetovne dediščine. Trenutno se prvo nadstropje Hiše počitka uporablja kot turistična informacijska pisarna in trgovina s spominki, drugo/tretje nadstropje kot pisarne, klet pa je ohranjena skoraj takšna, kot je bila v času bombardiranja. == Proslave == === Spominska slovesnost miru v Hirošimi === Vsako leto 6. avgusta, na »dan atomske bombe«, mesto Hirošima organizira spominsko slovesnost miru v Hirošimi, da bi potolažila žrtve in molila za uresničitev trajnega svetovnega miru. Slovesnost poteka zjutraj od 8.00 ure pred spominskim [[kenotaf]]om s številnimi občani, vključno z družinami pokojnikov. Med slovesnostjo se z enominutnim molkom počastijo žrtve ob 8.15 zjutraj, ko je bila eksplozija atomske bombe.<ref>{{navedi splet |url=http://www.city.hiroshima.jp/shimin/shimin/shikiten/shikiten-e.html |title=Peace Memorial Ceremony |access-date=2009-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090917094111/http://www.city.hiroshima.jp/shimin/shimin/shikiten/shikiten-e.html |archive-date=2009-09-17 |url-status=dead }}</ref> === Obred z lučkami === [[File:Hiroshima Peace Memorial Ceremony &amp; Peace Message Lantern Floating Ceremony (B-Roll) DOD 107097600-5d50f879d663c.webm|thumb| Slovesnost s plavajočo lampijonko mirovnega sporočila v Hirošimi, 6. avgust 2019]] [[File:Hiroshima Lantern Festival.jpeg|thumb| Lebdeče luči]] Zvečer istega dne poteka slovesnost z lučkami, ki je namenjena pošiljanju duhov žrtev na lučkah z mirovnimi sporočili, ki plavajo po vodah reke Motojasu.<ref>[http://www.city.hiroshima.jp/www/contents/0000000000000/1216185402998/index.html Peace messages and Lantern Ceremony]{{Dead link|date=January 2020 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Muzeji == [[File:Hiroshima Peace Memorial Museum 2009.jpg|thumb|300px| Glavna stavba Spominskega muzeja miru v Hirošimi.]] === Spominski muzej miru v Hirošimi === {{glavni| Spominski muzej miru v Hirošimi}} [[File:Hiroshima Statues Musée pour la Paix.jpg|thumb| Rekonstrukcija fizičnih poškodb ljudi in stavb po eksploziji ameriške atomske bombe v Hirošimi (6. avgust 1945) v Hirošimskem spominskem muzeju miru]] Spominski muzej miru v Hirošimi je glavni muzej v parku, namenjen izobraževanju obiskovalcev o bombi. Muzej ima eksponate in informacije o nastajanju vojne, vlogi Hirošime v vojni do bombardiranja ter obsežne informacije o bombardiranju in njegovih učinkih, skupaj s številnimi spominki in slikami iz bombardiranja. Stavba ima tudi pogled na Spominski kenotaf, Plamen miru in kupolo A-Bombe. [[File:International Conference Center Hiroshima 2008 01.JPG|left|thumb|250px| Mednarodni konferenčni center Hirošima]] === Mednarodni konferenčni center === Mednarodni konferenčni center Hirošima stoji v Parku miru, na zahodni strani glavne stavbe Hirošimskega spominskega muzeja miru. [[File:Hiroshima National Peace Memorial Hall for the Atomic Bomb Victims 2008 01.JPG|left|thumb| 250px| Dvorana spomina]] === Državna spominska dvorana miru v Hirošimi === Državna spominska dvorana miru v Hirošimi za žrtve atomske bombe je prizadevanje japonske nacionalne vlade, da se spomni in žaluje za sveto žrtvovanje žrtev atomske bombe. Je tudi izraz japonske želje po pristnem in trajnem miru. Dvorana vsebuje številne prikaze. Na strehi blizu vhoda (muzej je pod zemljo) je ura zamrznjena na 8:15, ko je eksplodirala bomba. Muzej vsebuje seminarsko sobo, knjižnico, prostor za začasno razstavo in prostor za informacije o žrtvah. Dvorana spomina vsebuje 360-stopinjsko panoramo uničene Hirošime, poustvarjene s 140.000 ploščicami – število ljudi, ki naj bi umrlo zaradi bombe do konca leta 1945. == Spomeniki == [[File:20181111 Hiroshima Memorial Cenotaph-2.jpg|right|thumb|175px| Spominski kenotaf.]] === Spominski kenotaf === V bližini središča parka je betonski spomenik v obliki sedla, ki pokriva kenotaf z imeni vseh ljudi, ki jih je ubila bomba. Spomenik je poravnan tako, da uokvirja ''plamen miru'' in kupolo A-bombe. Spominski kenotaf je bil eden prvih spomenikov, zgrajenih na prostem 6. avgusta 1952. Oblika loka predstavlja zatočišče za duše žrtev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.arch-hiroshima.net/arch-hiroshima/arch/delta_center/ireihi_e.html |title=Cenotaph for the A-Bomb Victims |accessdate=2022-08-31 |archive-date=2021-12-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211215015104/http://www.arch-hiroshima.net/arch-hiroshima/arch/delta_center/ireihi_e.html |url-status=dead }}</ref> Kenotaf nosi epitaf 安らかに眠って下さい 過ちは 繰返しませぬから, kar pomeni »prosim, počivaj v miru, ker [mi/oni] ne bomo ponovili napake«. V japonščini je predmet stavka izpuščen, zato bi ga lahko razlagali bodisi kot »[ne] bomo ponovili napake« ali kot »[ne bodo] ponovili napake«. To je bilo namenjeno počastitvi spomina na žrtve Hirošime brez politizacije vprašanja, pri čemer je bilo izkoriščeno dejstvo, da vljuden japonski govor običajno najprej zahteva leksikalno dvoumnost.<ref>''The Japanese Mind: Understanding Contemporary Japanese Culture'', ed. by Roger J. Davies and Osamu Ikeno (Rutland, Vermont: Tuttle Publishing, 2002), 9–16.</ref> Epitaf je napisal Tadajoši Saika, profesor angleške književnosti na Univerzi v Hirošimi.<ref>''[http://koara.lib.keio.ac.jp/xoonips/modules/xoonips/download.php?file_id=64799 Give Peace A Chance] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220118215313/https://koara.lib.keio.ac.jp/xoonips/modules/xoonips/download.php?file_id=64799 |date=2022-01-18 }}'', Yoshihisa Hagiwara. "East Asian Perspectives on Politics", The Center of Governance for Civil Society, Keio University, 2011/12/18</ref> Priskrbel je tudi angleški prevod: »Naj vse duše tukaj počivajo v miru, ker ne bomo ponovili zla«. 3. novembra 1983 je bila dodana tabla z razlago v angleščini, da bi izrazila namen profesorja Saike, da se ''mi'' nanaša na ''vse človeštvo'', ne posebej na Japonce ali Američane, in da je ''napaka'' ''zlo vojne''. {{Blockquote| Napis na sprednji plošči ponuja molitev za miren pokoj žrtev in zavezo v imenu vsega človeštva, da se zlo vojne nikoli ne ponovi. Izraža duh Hirošime — prenašanje žalosti, preseganje sovraštva, prizadevanje za harmonijo in blaginjo za vse ter hrepenenje po pristnem, trajnem svetovnem miru.}} Morda ni presenetljivo, da lahko dvoumnost besedne zveze užali; nekateri desničarski krogi na Japonskem so besede razlagali kot priznanje krivde – implicitno berejo kot »mi (Japonci) ne bomo ponovili napake« – in kritizirajo epitaf kot samoobtožbo japonskega imperija. Julija 2005 je kenotaf vandaliziral Japonec, ki je povezan z japonsko desnico.<ref>[http://www.spacewar.com/2005/050727025919.s5wqvihv.html Rightist destroys reference to Japan's 'mistake' at Hiroshima memorial]</ref> === Plamen miru === Plamen miru je še en spomenik žrtvam bombe, ki je uničila Hirošimo, vendar ima dodaten simbolni namen. Plamen gori neprekinjeno, odkar je bil prižgan leta 1964, in bo ostal prižgan, dokler ne bodo uničene vse jedrske bombe na planetu in planetu ne bo grozila jedrska anihilacija. === Zvonovi miru === [[File:25822 heigh-hoo peace-bell-hiroshima.wav|thumb|right| Posnetek zvona miru iz leta 2006]] V Parku miru so trije zvonovi miru. Manjša se uporablja samo za spominsko slovesnost miru. Razen tega dne je razstavljena v vzhodni stavbi spominskega muzeja miru v Hirošimi. Bolj znani Zvon miru stoji blizu Otroškega spomenika miru in je sestavljen iz velikega japonskega zvona, ki visi znotraj majhne strukture z odprto stranjo. Obiskovalce spodbujajo, naj pozvonijo za svetovni mir in glasno in melodično zvonjenje tega zvona redno odzvanja po celotnem Parku miru.[21] Zvon miru je bil zgrajen na prostem 20. septembra 1964. Površina zvona je zemljevid sveta, »sladka točka« pa je atomski simbol, ki ga je oblikoval Masahiko Katori [1899–1988], ulil Oigo Bell Works, v Takaoki, Tojama. Napisi na zvonu so v [[grščina|grščini]] (γνῶθι σεαυτόν), [[japonščina|japonščini]] in [[sanskrt]]u. Prevedeno je kot »Spoznaj samega sebe«. Grško veleposlaništvo je zvon podarilo Parku miru in izbralo najustreznejši starogrški filozofski citat [[Sokrat]]a. Besedilo v sanskrtu je citat iz daljše Sukhāvatīvyūha sutre, ki ga je potrdil indijski veleposlanik. Japonsko besedilo je posredoval univerzitetni predavatelj. === Spominska gomila atomske bombe === Spominska gomila atomske bombe je velik, s travo pokrit grič, ki vsebuje kremiran pepel 70.000 neidentificiranih žrtev bombe. === Kenotaf za korejske žrtve === Med 400.000 ljudmi, ki so bili ubiti ali izpostavljeni smrtonosnemu sevanju po eksploziji, je bilo vsaj 45.000 Korejcev, vendar je število negotovo, ker je bilo prebivalstvo zanemarjeno kot manjšina. Poleg tega se je 300.000 preživelih iz Hirošime in Nagasakija vrnilo v Korejo po osvoboditvi izpod japonskega kolonializma.<ref>{{navedi novice| url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=940DE7D6173DF93AA15757C0A96E948260 | work=The New York Times | title=Hapchon Journal; A Different Hiroshima Story: The Bitter Koreans | first=Clyde | last=Haberman | date=1988-04-29 | access-date=2010-05-04}}</ref> Spomenik, okrašen s korejskimi nacionalnimi simboli, je namenjen počastitvi korejskih žrtev in preživelih atomske bombe in japonskega kolonializma. Napis na spomeniku se glasi ''Spomenik v spomin korejskim žrtvam atomske bombe. V spomin na duše njegovega visočanstva princa Ji Vuja in več kot 20.000 drugih duš'', medtem ko se napis ob strani glasi ''Duše mrtvi jezdijo v nebesa na želvjih hrbtih''. === Vrata miru === Ta spomenik, dodan leta 2005, vsebuje deset vrat, pokritih z besedo »mir« v 49 jezikih z vsega sveta. Vrata predstavljajo devet krogov pekla plus enega: ''živi pekel Hirošime, ki ga je povzročilo atomsko bombardiranje''.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.pcf.city.hiroshima.jp/virtual/VirtualMuseum_e/tour_e/ireihi/tour_52_e.html |title=Gates of Peace – Hiroshima Prefecture |accessdate=2022-08-31 |archive-date=2021-01-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210112103536/http://www.pcf.city.hiroshima.jp/virtual/VirtualMuseum_e/tour_e/ireihi/tour_52_e.html |url-status=dead }}</ref> Vsaka vrata so visoka 9 metrov in široka 2,6 metra.<ref>[http://www.wallforpeace.com/portes.html The word peace in 49 languages on "The Gates of Peace"] – designed by Clara Halter, designed by Jean-Michel Wilmotte</ref> === Spominski stolp mobiliziranim študentom === Združenje za mobilizirane študente žrtev prefekture Hirošima je zgradilo ta stolp maja 1967, da bi potolažilo duše več kot 10.000 študentov, vključno s tistimi, ki so bili žrtve atomske bombe, ki so umrli v bombnih napadih med vojno v Tihem oceanu. V Hirošimi je bilo mobiliziranih 8387 študentov; 6907 jih je bilo ubitih v atomskem bombardiranju. Spomenik je visok dvanajst metrov, ima pet nadstropij in je okrašen z boginjo miru ter osmimi golobi, ki so nameščeni okoli stolpa. Ob straneh stolpa so plošče, ki prikazujejo delo, ki so ga opravljali študenti, kot je delo v tovarni, študentke, ki šivajo, ali prikazujejo študente, ki delajo za povečanje proizvodnje hrane. Pred stolpom je plošča z dvema gumboma, ki pripovedujeta osnovne informacije v japonščini ali angleščini.<ref>{{navedi knjigo|last1=Kosakai|first1=Yoshiteru|title=Hiroshima Peace Reader|url=https://archive.org/details/hiroshimapeacere0000kosa|year=2002|publisher=Hiroshima Peace Culture Foundation|isbn=978-4938239077|pages=[https://archive.org/details/hiroshimapeacere0000kosa/page/63 63]–64|edition=13}}</ref> <gallery> File:Peace Flame and Museum.jpg|right|Plamen miru s spominskim muzejem miru v ozadju. File:Hiroshima Peace Bell.jpg|right|A schoolgirl rings the Peace Bell in the Hiroshima Peace Park. File:Atomic Bomb Memorial Mound.jpg|Spominska gomila atomske bombe. File:Peace Gates.jpg|right|Vrata miru File:20181111 Hiroshima Mobilized Students Memorial-2.jpg|Spominski stolp mobiliziranim študentom File:a bomb dome hiroshima sunset.jpg|right|Kupola A-Bombe ob sončnem zahodu File:Hiroshima Pond of Peace.jpg|Hirošimski ribnik miru </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Hiroshima Peace Memorial Park}} *[https://opensea.io/assets/matic/0x2953399124f0cbb46d2cbacd8a89cf0599974963/7166827602108312584982730130663382410828588209705274053713397089329708269569/] * [http://www.pcf.city.hiroshima.jp/top_e.html Hiroshima Peace Memorial Museum (Guide to Peace Memorial Park)] * [http://www.hiro-tsuitokinenkan.go.jp/english/index.php Hiroshima National Peace Memorial Hall for the Atomic Bomb Victims] *[https://web.archive.org/web/20110609101553/http://www.city.hiroshima.lg.jp/www/contents/0000000000000/1263803950221/index.html Hiroshima Peace Camp 2011] * [http://fanblogs.jp/tabi777/ hiroshima peace memorial park blog in japanese] * [https://www.youtube.com/watch?v=9UlwsfuHL-Q Peace Message, Lantern Ceremony, 2009] *[http://www.democracynow.org/2010/8/6/us_attending_hiroshima_memorial_enormously_important U.S. Attending 2010 Hiroshima Memorial] – video report by ''Democracy Now!'' {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Hirošima]] [[Kategorija:Parki na Japonskem]] c0txyyo3qau93jxmtx258o07u661u7p 0 526903 6766489 6731775 2026-10-17T21:38:09Z MZaplotnik 13263 drug predlog za IS 6766489 wikitext text/x-wiki {{Infobox football official | officialname = Slavko Vinčić | image = | fullname = | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | years1 = | league1 = [[Prva slovenska nogometna liga]] | role1 = sodnik | internationalyears1 = 2010–2026 | confederation1 = [[FIFA]] | internationalrole1 = sodnik }} '''Slavko Vinčić''', [[Slovenci|slovenski]] [[Nogomet|nogometni]] [[Sodnik (nogomet)|sodnik]], * [[25. november]] [[1979]], [[Maribor]]. Vinčić je od leta 2010 mednarodni sodnik z licenco [[FIFA]].<ref>FIFA. [https://web.archive.org/web/20070919045720/http://www.fifa.com/associations/association=svn/footballofficials/referees/peoplekind=ref.html "Slovenia: Referees"].</ref> Prvič je na velikem tekmovanju sodil kot pomočnik [[Damir Skomina|Damirja Skomine]] na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2012|Evropskem prvenstvu 2012]], kot glavni sodnik pa na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2021|Evropskem prvenstvu 2021]], kjer je sodil dve tekmi skupinskega dela in eno četrtfinalno tekmo. Leta 2022 je sodil finale [[Liga Evropa|Lige Evropa]] med [[Eintracht Frankfurt|Eintrachtom Frankfurt]] in [[Rangers F.C.]]<ref>{{Navedi splet |url=http://worldreferee.com/site/copy.php?linkType=referee&contextType=bio&linkID=4245 |title=Profile |accessdate=2022-11-22 |archive-date=2016-09-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160917144127/http://worldreferee.com/site/copy.php?linkID=4245&linkType=referee&contextType=bio |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160917144127/http://worldreferee.com/site/copy.php?linkID=4245&linkType=referee&contextType=bio |date=2016-09-17 }}</ref> ter tudi prvič na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|svetovnem prvenstvu]], kjer je sodil dve tekmi skupinskega dela.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/svetovno-prvenstvo-v-nogometu/slavko-vincic-bo-sodil-v-katarju/627982 |title=Slavko Vinčić bo sodil v Katarju |accessdate=2022-05-19 |date=2022-11-22 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> 1. junija 2024 je kot drugi slovenski sodnik sodil finale [[Nogometna Liga prvakov|Lige prvakov]] na [[stadion Wembley|stadionu Wembley]] v [[London]]u med [[Real Madrid Club de Fútbol|Realom Madrid]] in [[Borussia Dortmund|Borussio Dortmund]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/liga-prvakov-v-nogometu/real-madrid-po-taktih-kroosa-in-carvajala-do-petnajste-evropske-krone/710345 |title=Real Madrid po taktih Kroosa in Carvajala do petnajste evropske krone |accessdate=2024-06-02 |date=2024-06-01 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Sodil je na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|svetovnem prvenstvu 2026]] dve tekmi skupinskega dela, tekmo šestnajstino finala in kot prvi slovenski sodnik tudi finalno tekmo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/sp-2026/slavko-vincic-bo-sodil-finale-neverjetna-cast-tresel-sem-se-od-soka/788384 |title=Slavko Vinčić bo sodil finale: Neverjetna čast, tresel sem se od šoka! |accessdate=2026-07-17 |date=2026-07-17 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Kariera== Vinčićevo prvo večje tekmovanje je bilo [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2012|UEFA Euro 2012,]] kjer je bil eden izmed dveh dodatnih pomočnikov v ekipi [[Damir Skomina|Damirja Skomine]]. Sodil je na četrtfinalni tekmi [[Liga prvakov UEFA 2020/2021|Lige prvakov 2020–21]] med [[F.C. Porto|Portom]] in [[Chelsea F.C.|Chelseajem]] ter na polfinalni tekmi [[2020–21 UEFA Europa League|Evropske lige 2020–21]] med [[Arsenal F.C.|Arsenalom]] in [[Villarreal CF|Villarrealom]]. Vinčić je bil izbran za sodnika na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2021|Euru 2020]], kjer sta mu bili dodeljeni dve tekmi skupinskega dela (Španija–Švedska in Švica–Turčija) ter četrtfinalni obračun med Italijo in Belgijo.<ref>{{navedi splet |date=2026-07-17 |title=Slavko Vincic named referee for 2026 World Cup final: What’s his record with Argentina and Spain? |url=https://bolavip.com/en/world-cup/slavko-vincic-named-referee-for-2026-world-cup-final-whats-his-record-with-argentina-and-spain |access-date=2026-07-18 |website=Bolavip US |language=en-US}}</ref> Leta 2022 je bil izbran za sodnika [[2022 UEFA Europa League final|finala Evropske lige UEFA 2022]] med [[Eintracht Frankfurt|Eintrachtom Frankfurt]] in [[Glasgow Rangers|Rangersi]].<ref name=":0">{{navedi splet |date=18 July 2026 |title=Who is Slavko Vincic? Spain vs. Argentina referee for World Cup final drew Real Madrid backlash, Jose Mourinho praise |url=https://www.espn.com/soccer/story/_/id/49382615/who-slavko-vincic-spain-vs-argentina-referee-world-cup-final-real-madrid-jose-mourinho-jude-bellingham |access-date=18 July 2026 |website=www.espn.com}}</ref> 13. maja 2024 je UEFA izbrala Vinčića za sodnika [[finale Lige prvakov UEFA 2024|finala Lige prvakov UEFA 2024]] med [[Borussia Dortmund|Borussio Dortmund]] in [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madridom]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.uefa.com/news-media/news/028d-1ae109919f08-661e0d65ffdb-1000--referee-teams-for-2024-uefa-club-competition-finals-anno/ |title=Referee teams for 2024 UEFA club competition finals announced |publisher=UEFA |date=13 May 2024 |access-date=13 May 2024 }}</ref> 24. februarja 2025 je sodil tekmo [[Süper Lig|turške Superlige]] na [[Türk Telekom Arena|stadionu Rams Park]] med [[Fenerbahçe SK|Fenerbahçejem]] in [[Galatasaray|Galatasarayem]].<ref name=":1">{{navedi splet |last=Garcia |first=Adriana |date=21 February 2025 |title=Fenerbahce-Galatasary to have foreign ref after complaints |url=https://www.espn.com/soccer/story/_/id/43951308/fenerbahce-galatasary-foreign-ref-complaints |access-date=18 July 2026 |website=www.espn.com}}</ref> [[Turška nogometna zveza]] (TFF) je zahtevala, da tekmo sodi tuji sodnik, kot je Vinčić, po lokalnih kritikah, ki sta jih izrazila oba kluba in trener Fenerbahçeja [[José Mourinho]].<ref name=":1" /> Aprila 2025 je bil izbran za sodnika na [[2025 FIFA Club World Cup|svetovnem klubskem prvenstvu FIFA 2025]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]].<ref>{{navedi splet |url=https://inside.fifa.com/refereeing/news/match-officials-appointed-landmark-club-world-cup-2025 |title=Match officials appointed for landmark FIFA Club World Cup 2025 |publisher=[[FIFA]] |date=14 April 2025|access-date=14 April 2025}}</ref> Na tekmi brez zadetkov med River Plateom in Monterreyjemje je Vinčić podelil devet rumenih kartonov in rdeči karton [[Kevin Castaño|Kevinu Castañu]], ki je pred tem že imel rumen karton.<ref>{{navedi novice|title=River Plate 0-0 Monterrey: Un empate 'sospechoso' y válido para los dos|url=https://www.estadiodeportivo.com/futbol/mundial-de-clubes/river-plate-monterrey-empate-sospechoso-valido-para-los-dos-20250622-500731.html|publisher=Estadio Deportivo|language=es|date=21 June 2025|access-date=22 June 2025}}</ref> [[Slika:FIFA World Cup 2026 at 2026 FIFA World Cup by YantsImages.jpg|sličica|Sodniška ekipa [[Andraž Kovačič]], [[Sandro Schärer]], Slavko Vinčić (glavni sodnik), [[Tomaž Klančnik]] in [[Stéphane De Almeida]] pred začetkom tekme [[Brazilska nogometna reprezentanca|Brazilija]]–[[Maroška nogometna reprezentanca|Maroko]] '''[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina C|23. svetovnega nogometnega prvenstva]]''' 13. junija 2026.]] 16. julija 2026 je bil Vinčić izbran za sojenje [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|finala svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] med [[Španska nogometna reprezentanca|Španijo]] in [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentino]].<ref>{{navedi splet |title=The match officials for FIFA World Cup Final have been appointed. |url=https://x.com/FIFAcom/status/2077904613794320878 |website=x.com |publisher=FIFA's official account on X |access-date=17 July 2026}}</ref> Analiza [[ESPN]] je pokazala, da je Vinčić v povprečju podelil tri rumene kartone na tekmo, kar je pod povprečjem sodnikov na prejšnjih svetovnih prvenstvih.<ref name=":0" /> [[Mednarodna zveza za nogometno zgodovino in statistiko]] ga je izbrala za najboljšega sodnika svetovnega prvenstva.<ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/sportal/nogomet/slavko-vincic-med-najboljsim-kar-je-ponudilo-sp-2026-697151 |title= Slavko Vinčić med najboljšim, kar je ponudilo SP 2026 |accessdate=2026-07-22 |date=2026-07-21 |work=[[siol.net]] }}</ref> Po koncu prvenstva je končal sodniško kariero.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/sp-2026/slavko-vincic-je-tudi-uradno-koncal-kariero-nogometnega-sodnika/789237 |title= Slavko Vinčić je tudi uradno končal kariero nogometnega sodnika |accessdate=2026-07-27 |date=2026-07-27 |work=[[siol.net]] }}</ref> == Operacija Kristal, aretacija in izpustitev == Maja 2020 je bil aretiran ob policijski raciji proti prostituciji in nedovoljenim drogam v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]<ref>https://www.news.com.au/sport/sports-life/champions-league-referee-arrested-following-police-raid-in-bosnia-and-herzegovina/news-story/f3317c820f3d4bfed5c4be83bf8c7c17 {{Bare URL inline|date=May 2022}}</ref>, toda kasneje je bil zaslišan kot priča in izpuščen.<ref>{{navedi splet|date=2 July 2021|title=Who is Belgium vs. Italy referee Slavko Vincic?|url=https://footypreviews.com/serie-a/who-is-belgium-vs-italy-referee-slavko-vincic/|access-date=3 July 2021|website=Football Betting Tips {{!}} FootyPreviews.com|language=en-US|archive-date=2021-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20211024161958/https://footypreviews.com/serie-a/who-is-belgium-vs-italy-referee-slavko-vincic/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211024161958/https://footypreviews.com/serie-a/who-is-belgium-vs-italy-referee-slavko-vincic/ |date=2021-10-24 }}</ref> Vinčić je izjavil, da je nedolžen in da ni storil ničesar nezakonitega. Izjavil je, da večine oseb v zgradbi ni poznal. Prav tako je poudaril, da med svojim obiskom ni bil seznanjen s kriminalnimi dejavnostmi, ki so tam potekale.<ref>{{navedi splet |first = José I. | last=Araoz |date=2026-07-19 |title=¡Estuvo en PRISIÓN! La insólita historia del árbitro de la final del Mundial |url=https://onefootball.com/es/noticias/estuvo-en-prision-la-insolita-historia-del-arbitro-de-la-final-del-mundial-43152517 |access-date=2026-07-18 |website=OneFootball |language=es}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}} * {{sports links}} * [https://worldreferee.com/referee/slavko_vincic/ Worldreferee.com] {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Vinčić, Slavko}} [[Kategorija:Slovenski nogometni sodniki]] [[Kategorija:Mariborčani]] cc28uj2y3up9klfh5aeauzl18u7vhp8 0 537076 6766294 6652118 2026-10-17T12:12:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766294 wikitext text/x-wiki {{short description|Srbski znanstvenik (1879–1958)}} {{infopolje Znanstvenik | name = Milutin Milanković | native_name = {{ubl|{{jezik|sr|Милутин Миланковић}}|{{jezik|sr|Milutin Milanković}}}} | native_name_lang = sr | image = Milutin Milanković 2.jpg | image_size = 210px | caption = Milutin Milanković, okoli 1924 | birth_date = {{birth date|df=yes|1879|5|28}}{{r|spl0}} | birth_place = [[Dalj]], [[Avstro-Ogrska]] {{small|(sedaj [[Hrvaška]])}} | death_date = {{death date and age|df=yes|1958|12|12|1879|5|28}} | death_place = [[Beograd]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLRJ]] {{small|(sedaj [[Srbija]])}} | residence = {{ubl|{{ikonazastave|Avstro-Ogrska}} [[Avstro-Ogrska]]|[[slika:State Flag of Serbia (1882-1918).svg|22px]] [[Kraljevina Srbija]]|[[slika:Flag of the State of Slovenes, Croats and Serbs.svg|22px]] [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Država SHS]]|[[slika:Naval ensign of the Kingdom of Yugoslavia.svg|22px]] [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevina SHS]]|[[slika:Flag of Yugoslavia (1918–1943).svg|22px]] [[Kraljevina Jugoslavija]]|[[slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|22px]] [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLRJ]]}} | nationality = {{ikonazastave|Srbija}} [[Srbi|srbska]] | field = {{ubl|[[matematika]]|[[astronomija]]|[[astrofizika]]|[[klimatologija]]|[[paleoklimatologija]]|[[geofizika]]|[[gradbeništvo]]|[[inženirstvo]]|[[tehnika]]}} | work_institution = {{ubl|[[Univerza v Beogradu]]|[[Srbska akademija znanosti in umetnosti]]}} | alma_mater = {{ubl|[[Realna gimnazija v Osijeku]] <br /> {{small|[[matura]] 1896}}|[[Tehniška visoka šola na Dunaju]]{{efn|name=opomba_0|Od leta 1975 [[Tehniška univerza na Dunaju]] (''Technische Universität Wien'').}} <br /> {{small|[[diploma]] 1902}} <br /> {{small|[[doktorat]] 1904}}}} | thesis_advisor = | thesis_title = Beitrag zur Theorie der Druck-kurven{{r|mila_1904}} | thesis_year = 1904 | thesis_url = | doctoral_advisor = {{ubl|[[Emanuel Czuber]]|Johannes Brick {{small|(somentor)}}}} | doctoral_students = [[Tatomir Anđelić|Tatormir P. Anđelić]] {{small|(1946)}} | known_for = {{ubl|[[Sončevo sevanje]]|''Kanon [[zemlja|Zemljinega]] [[insolacija|osončevanja]]''{{r|mila_1941}}|[[Milankovićevi cikli]]|[[ledena doba|teorija ledenih dob]]|[[Milankovićev koledar]]}} | prizes = {{ubl|[[slika:Order of Saint Sava - Ribbon bar.svg|30px]] [[red svetega Save]] {{small|(1923)}}{{r|acov_2012}}|[[slika:Ordre de la Couronne de Yougoslavie (Royaume).png|30px]] [[red jugoslovanske krone]] {{small|(1938)}}{{r|acov_2012}}}} | spouse = Hristina Tinka Topuzović (1884–1961) | children = Vasilije Milanković (1915–2003) | parents = {{ubl|Milan Milanković (1845–1885)|Jelisaveta Muačević Milanković{{efn|name=opomba_1}} (1857–1915)}} | signature = Signature of Milutin Milanković.png | footnotes = }} '''Milutin Milanković''' [milútin milánković] ({{jezik-sr|Милутин Миланковић|Milutin Milanković}}), [[Srbi|srbski]] [[matematik]], [[astronom]], [[klimatolog]], [[geofizik]], [[gradbeni inženir]], [[izumitelj]], [[popularizator znanosti]] in [[fizik]], * [[28. maj]] [[1879]], [[Dalj]], [[Avstro-Ogrska]] (sedaj [[Hrvaška]]), † [[12. december]] [[1958]], [[Beograd]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLRJ]] (sedaj [[Srbija]]).{{r|spl1}}{{r|spl2}} Milanković je dal dva temeljna prispevka k svetovni [[znanost]]i. Prvi prispevek je ''Kanon Zemljinega [[insolacija|osončevanja]]'' (''Kanon osunčavanja Zemlje''), ki označuje [[podnebje]] vseh [[planet]]ov [[Osončje|Osončja]]. Drugi prispevek je teoretična pojasnitev dolgoročnih [[Zemlja|Zemljinih]] [[podnebna spremenljivost|podnebnih sprememb]], ki jih povzročajo astronomske spremembe lege Zemlje v primerjavi s [[Sonce]]m, zdaj znanih kot [[Milankovićevi cikli]]. To je deloma pojasnilo [[ledena doba|ledene dobe]], ki so se pojavljale v Zemljini [[geologija|geološki]] preteklosti, pa tudi podnebne spremembe na Zemlji, ki se jih lahko pričakuje v prihodnosti.{{r|spl3}} Utemeljil je planetarno [[klimatologija|klimatologijo]] z izračunom [[temperatura|temperaturnih]] razmer zgornjih plasti [[ozračje|ozračja]] ter temperaturnih razmer na [[notranji planet|planetih notranjega]] Osončja – [[Merkur]]ja, [[Venera|Venere]], [[Mars]]a in [[Luna|Lune]] ter globine atmosfere [[zunanji planet|zunanjih planetov]] Osončja. Prikazal je medsebojno povezanost [[nebesna mehanika|nebesne mehanike]] in [[vede o Zemlji|geoznanosti]] ter omogočil dosleden prehod od nebesne mehanike h geoznanostim in transformacijo [[deskriptivna znanost|deskriptivnih znanosti]] v [[eksaktne znanosti|eksaktne]]. V [[geofizika|geofiziki]] velja za soavtorja teorije [[tektonika plošč|tektonskih plošč]] s svojim delom ''Premikanje Zemljinih vrtilnih polov'' (''Pomeranje Zemljinih obrtnih polova'').{{r|spl3}} Kot avtor ali soavtor je registriral osem [[patent]]ov, ki jih je v času od 1905 do 1933 prijavil v različnih državah. Svojo poklicno pot je začel kot gradbeni inženir, zanimanje za [[gradbeništvo]] pa je ohranil vse življenje in je kot statik ter nadzornik delal na več [[armirani beton|armiranobetonskih]] konstrukcij po vsej Jugoslaviji. Tako je večina njegovih patentov vezanih na to področje.{{r|spl3}} Med letoma 1909 in 1920 (razen 1914–1918) je bil izredni profesor [[uporabna matematika|uporabne matematike]], kot redni profesor nebesne mehanike pa med letoma 1920 in 1955 (razen 1941–1945) na [[Univerza v Beogradu|Univerzi v Beogradu]].{{r|spl4}}{{r|spl3}} Bil je dekan [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofske fakultete v Beogradu]] v letih 1926 in 1927, pionir v [[raketna tehnika|raketni tehniki]], med letoma 1920 in 1925 dopisni član, in od leta 1925 do smrti redni član [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbske akademije znanosti in umetnosti]] (SANU), podpredsednik SANU v treh mandatih od leta 1948, dopisni član [[Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti|Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti]] v Zagrebu od leta 1925, šesti in deveti predstojnik [[Astronomski observatorij Beograd|Astronomskega observatorija Beograd]] med letoma 1925 in 1926 ter 1948 in 1951, član in soustanovitelj Komisije 7 za nebesno mehaniko [[Mednarodna astronomska zveza|Mednarodne astronomske zveze]] med letoma 1948 in 1953.{{r|spl2}}{{r|spl3}} == Življenje== === Mladost === ==== Otroštvo ==== [[slika:Rodna kuća Milutina Milankovića.jpg|thumb|right|200px|Milankovićeva [[Kulturni in znanstveni center »Milutin Milanković«|rojstna hiša]] v [[Dalj]]u]] [[slika:Milutin Milanković.jpg|thumb|right|200px|Milanković kot študent na Dunaju]] Milanković se je rodil v vasi [[Dalj]] na desnem bregu [[Donava|Donave]] v vzhodni [[Slavonija|Slavoniji]] v tedanji Avstro-Ogrski. Milutin in njegova sestra dvojčica Milena sta bila najstarejša od sedmih otrok.{{r|spas_2008}}{{rp|14}} Njun oče Milan je bil bogati posestnik in trgovec ter lokalni politik. Umrl je mlad, ko je bilo Milutinu 8 let.{{r|skil_2009}} Milankovići so bili stara in ugledna družina v kateri so tudi prej bile znane osebnosti. Med njimi je Milutin v svojih ''Spominih'' (''Uspomene'' (avtobiografija)) posebej govoril o Urošu Milankoviću (1780–1849), lokalnem pedagogu, naravoslovcu in realistu, ki se je boril proti praznovernemu odnosu kmetov in konservativnih lokalnih plemičev ter imel odmevne razprave v nemščini in srbščini, objavljene v delih ''Organizam sveta'', ''Organizam vasione'', ''Prosveta čoveka'', ''Zastava slobode i pravde'' in ''Ogledalo istine''. Umrl je leta 1849 med državljansko vojno v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskem cesarstvu]]. Milutinovi trije bratje so zaradi [[zgodovina tuberkoloze|tuberkuloze]] umrli še kot otroci. Mlajši brat Bogdan (1884–1966) je bil priznani romanist in muzikolog, eden od ustanoviteljev [[Sarajevski filharmonični orkester|Sarajevskega filharmoničnega orkestra]] leta 1923.{{r|spl5}} Po očetovi smrti so skrb za otroke prevzeli mati Jelisaveta (rojena Muačević{{efn|name=opomba_1|V več virih materin dekliški priimek navajajo tudi kot Maučević.}}), babica in stric Vasilije Vasa Muačević. Skrb za Milutina pa je v največji meri prevzel njegov stric Vasa, ki mu je pomagal in svetoval skoraj vse življenje.{{r|spas_2008}}{{rp|14}} ==== Izobraževanje ==== ; Osnovna šola Zaradi krhkega zdravja je Milutin pridobil osnovnošolsko izobrazbo doma, pri očetu Milanu, guvernantah, zasebnih učiteljih ter mnogih sorodnikih in družinskih prijateljih, od katerih je bilo več filozofov, izumiteljev in pesnikov. Pri desetih letih (v začetku oktobra 1889) se je preselil k drugemu stricu Paji Muačeviću v bližnji [[Osijek]], kjer je šel prvič v javno šolo. Preden se je vpisal v osiješko realko, je opravil vse štiri razrede zasebno v [[Srbska pravoslavna šola v Osijeku|Srbski pravoslavni šoli v Osijeku]]. Zanimivo je, da je vse predmete opravil z odlično oceno, razen Računanja, kjer je bil ocenjen s prav dobro.{{r|maks_2020}} ; Srednja šola V njegovem času sta obstajali dve vrsti gimnazij: [[klasična gimnazija|klasična]] in [[realna gimnazija|realna]] [[gimnazija]]. Realna gimnazija je pripravljala dijake za študij [[tehnika|tehnike]] in [[kmetijstvo|kmetijstva]], zato je Milutin leta 1889 začel srednješolsko izobraževanje na [[realna gimnazija v Osijeku|Realni gimnaziji v Osijeku]]. Ko je začel z učenjem v javni šoli, je videl pomanjkljivosti svojega prejšnjega zasebnega izobraževanja. Drugi otroci so bili boljši od njega v branju, pisanju in računanju. Toda kmalu je dohitel svoje vrstnike in postal najboljši učenec. 29. maja 1896 je prejel spričevalo o končani realni gimnaziji. Po končani srednji šoli in opravljeni [[matura|maturi]] se je s skupino maturantov odpravil na šolsko ekskurzijo v Srbijo. Nato je poleg Beograda obiskal še druge kraje po Srbiji, prehodil pa je del poti od [[Kragujevac|Kragujevca]] do [[Stalać]]a.{{r|spas_2008}}{{rp|18}}{{r|gled_2007}}{{rp|21}} ; Študij Dolgo je razmišljal kaj naj študira na Dunaju. Odločilen vpliv je imel njegov profesor matematike na osiješki realki [[Vladimir Varićak]].{{r|spas_2008}}{{rp|20}} Sprva je želel študirati [[elektrotehnika|elektrotehniko]], a tega oddelka na [[Tehniška visoka šola na Dunaju|Tehniški visoki šoli]] ni bilo. Zato se je na prepričevanje profesorja Varićaka naposled odločil za študij [[gradbeništvo|gradbeništva]].{{r|gled_2007}}{{rp|22}} Oktobra 1896 je pri 17 letih odšel na študij na Dunaj, ki ga je leta 1902 uspešno zaključil z najboljšimi ocenami. Kasneje je o svojem študiju v ''Spominih'' zapisal: »Profesor [[Emanuel Chuber]] nas je učil matematiko ... Vsak njegov stavek je bil mojstrovina stroge logike, brez ene same odvečne besede, brez ene same napake.«{{r|spas_2008}}{{rp|21}} Vojaško šolanje je Milanković opravil v [[Avstro-ogrska vojska|Avstro-ogrski vojski]], kjer je opravil častniški izpit in prejel čin [[poročnik]]a, ko je bil še državljan Avstro-Ogrske.{{r|apos_2018b}} Po končanem obveznem [[vojaška obveznost|vojaškem roku]] si je sposodil denar od strica Vase za nadaljevanje [[doktorat|doktorskega]] študija. Nato se je osredotočil na reševanje zelo kompleksne in tedaj aktualne problematike na področju uporabe [[statika|statičnih]] metod pri gradnji modularnih [[armiranobetonska konstrukcija|armiranobetonskih]] [[most]]ov. Pri 25-ih letih 12. decembra 1904 je opravil doktorski izpit na Tehniški visoki šoli z disertacijo ''Prispevek k teoriji tlačnih krivulj'' (''Beitrag zur Theorie der Druck-kurven'').{{r|mila_1904}}{{r|spas_2008}}{{rp|24}}{{efn|name=opomba_0}} Njena izvedba je omogočila oceno oblike in značilnosti tlačnih krivulj pri neprekinjenem [[tlak]]u, kar je zelo uporabno pri gradnji mostov, kupol in opornikov.{{r|foce_2007}} Doktoriral je pred komisijo, ki so jo sestavljali štirje člani: Johannes Brick (somentor in predsednik komisije), [[Ludwig von Tetmajer]] (rektor), [[Josef Finger]] (profesor racionalne mehanike) in Chuber (mentor).{{r|gled_2007}}{{rp|30}} === Srednja leta === ==== Gradbeništvo ==== V začetku leta 1905 so Milankovića na podlagi priporočila sprejeli v znano dunajsko gradbeno podjetje barona Adolfa Pittla, kjer je kmalu zasedel eno glavnih mest v konstrukcijskem biroju.{{r|spas_2008}}{{rp|25}} Njegovo delovno mesto je obsegalo izvajanje najzahtevnejših izračunov statične narave, ko je bilo treba zgraditi novogradnje iz armiranega betona. V tistem času je bil armirani beton razmeroma nov [[gradbeni material]], ki se je začel pospešeno uporabljati na vseh področjih gradnje. Bil je eden prvih strokovnjakov, ki je v gradbeništvo uvedel matematično modeliranje in opustil dotedanji geometrijski (grafični) način projektiranja. Po manj kot letu dni zaposlitve se je znašel pred problemom projektiranja velikega skladišča in tovarniške hale iz armiranega betona. Kompleksnost teh projektov je bila v tem, da ni bilo matematičnih formul, na podlagi katerih bi lahko določili dimenzije armaturnih nosilcev in nosilnih plošč. Prepričan v svojo doktorsko disertacijo, torej v veljavnost splošne [[teorija elastičnosti|teorije elastičnosti]], je potrpežljivo delal na izračunih, ki jih bo objavil v strokovni reviji in patentiral pod naslovom ''Prispevek k teoriji armiranobetonskih nosilcev''. Na podlagi novih rezultatov je leta 1906 objavil še en članek o isti temi. Rezultat je bil viden predvsem pri projektu armiranobetonskega [[akvadukt (most)|akvedukta]] za [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]] v [[Sebeş]]u na [[Transilvanija|Erdeljskem]], ki ga je naredil na začetku svoje inženirske poti. V petih letih, ki jih je preživel v dunajskem podjetju, je poleg sebeşkega akvedukta delal na naslednjih objektih: projektiral je [[železniška proga čez Semmering|akvedukt v Semmeringu]] in Pitenu, mostove v [[Kranj]]u, Banhildi in Išli in [[:de:Berndorfer Metallwarenfabrik|Kruppovo tovarno kovinskih izdelkov]] v [[Spodnja Avstrija|spodnjeavstrijskem]] [[Berndorf, Spodnja Avstrija|Berndorfu]]. Kot predstavnik omenjenega podjetja je sodeloval pri izgradnji kolektorja v okviru beograjske kanalizacije na obrežju [[Sava|Save]]. Leta 1908 je objavil članek z naslovom ''O membranah istega odpora'', v katerem je dokazal, da je idealna oblika [[vodni rezervoar|vodnega rezervoarja]] z enako debelimi stenami oblika [[kaplja|kapljice]] [[voda|vode]]. Dosegel je šest odobrenih in natisnjenih patentov velikega teoretičnega in praktičnega pomena, ki so mu prinesli slavo uglednega izumitelja, pa tudi finančno korist. Kot gradbeni inženir je delal na Dunaju do 1. oktobra 1909, ko je sprejel povabilo za izrednega profesorja na beograjski univerzi – na Katedri za uporabno matematiko, ki je obsegala [[racionalna mehanika|racionalno]] in nebesno [[mehanika|mehaniko]] ter [[teoretična fizika|teoretično fiziko]].{{r|spas_2008}}{{rp|29}} Čeprav je imel zelo pomembna dela, povezana z armiranim betonom, je bil mladi Milanković še vedno odločen, da se bo posvetil temeljnemu raziskovanju. [[državljanstvo|Državljan]] [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] je postal 12. januarja 1911 (31. decembra 1910), potem ko je [[Peter I. Karađorđević]] potrdil sklep Državnega sveta Št. 11911 z dne 3. januarja 1911 (21. decembra 1910). Sklep je bil objavljen v uradnih [[Novine srbske|Srpskih novinah]] (tedanjem [[uradni list|uradnem listu]] Kraljevine Srbije) 20. (8.) januarja 1911.{{r|pete_1911}} Njegova plača izrednega profesorja je bila desetkrat manjša od tiste, ki jo je imel kot inženir na Dunaju – zato se je honorarno ukvarjal s statičnimi izračuni v gradbeništvu tudi, ko se je preselil v Srbijo. Sprejel povabilo svojega sošolca z dunajske tehniške visoke šole in lastnika gradbenega podjetja Petra Putnika za izdelavo projekta armiranobetonskih mostov v razponu 30 metrov na [[skala|skalnatih]] [[brežina]]h na bodoči trasi [[železniška proga|železniške proge]] [[Niš]]–[[Knjaževac]] v dolini [[Timok]]a. Milanković, ki mu je bila ta zamisel zelo všeč, je leta 1912 hitro izdelal statični izračun za vse mostove in njegova rešitev je bila glavni razlog, da so [[Železnice Srbije|Srbske državne železnice]] (SDŽ) delo oddale Putnikovemu podjetju, ki je kmalu tega leta začelo delati. Po odpustu iz Avstrije in prejemu srbskega državljanstva so Milankovića vpisali v vojaško evidenco [[Srbska kraljeva vojska|Srbske kraljeve vojske]]. Kot rezervni častnik je sodeloval v obeh [[balkanski vojni|balkanskih vojnah]]. Kot tuji dopisnik je bil v službi pri štabu Donavske divizije prvega poziva, nato pa pri Tiskovnem biroju Vrhovne komande.{{r|apos_2018b}} ==== Osončevanje planeta ==== Leta 1911 se je Milanković začel zanimati za [[klimatologija|klimatologijo]]. Ob preučevanju znanstvenih del sočasnega klimatologa [[Julius von Hann|Juliusa von Hahna]] je opazil pomembno vprašanje, ki bo postalo eno glavnih področij njegovega znanstvenega raziskovanja – skrivnostnost [[ledena doba|ledene dobe]]. Astronom [[John Frederick William Herschel|John Herschel]] (1792–1871) je prvi razmišljal o možnem vplivu astronomskih dejavnikov na podnebne spremembe. Kasneje je zamisel utemeljil geolog [[Jean Louis Rodolphe Agassiz|Louis Agassiz]] (1807–1873). Poleg tega je bilo več drugih poskusov razlage podnebnih sprememb, ki so jih povzročile astronomske sile (najcelovitejša med njimi je bila teorija [[James Croll|Jamesa Crolla]] iz 1870-ih).{{r|crol_1864}}{{r|crol_1875a}}{{r|crol_1875b}}{{r|gled_2007}}{{rp|48}}{{r|imbr_1981}}{{rp|93}} Milanković je preučeval tudi dela [[Joseph-Alphonse Adhémar|Joseph-Alphonsa Adhémarja]], čigar pionirsko teorijo o astronomskem izvoru ledenih dob so njegovi sodobniki uradno zavrnili, in Jamesa Crolla, čigar delo je bilo dejansko pozabljeno tudi potem ko so ga sprejeli sodobniki, kot je [[Charles Darwin]].{{r|pear_2018}} V tistem času je med klimatologi in geologi prevladovalo mnenje, da je ledeno dobo povzročil vpliv [[ocean]]ov in [[ognjenik]]ov. Čeprav so imeli zanesljive geološke podatke o obsegu [[glaciacija|poledenitve]] v [[Alpe|Alpah]], klimatologi in geologi še vedno niso mogli odkriti osnovnih vzrokov, zlasti zato, ker so bile spreminjajoče se vrednosti [[insolacija|osončenosti]] na Zemlji v prejšnjih obdobjih zunaj dosega teh znanosti.{{r|mili_1999}}{{rp|113, 120}} Vendar se je Milanković odločil slediti njihovi poti in skušal pravilno izračunati obseg teh vplivov. Rešitev tega kompleksnega problema je iskal na področju [[sferna geometrija|sferne geometrije]], nebesne mehanike in teoretične fizike. S klimatologijo se je začel ukvarjati leta 1912, potem ko je ugotovil, da: »večji del [[meteorologija|meteorologije]] ni nič drugega kot zbiranje neštetih [[empirično raziskovanje|empiričnih]] ugotovitev, predvsem numeričnih podatkov z uporabo fizike v sledeh za njihovo razlago ... Matematika je bila še manj uporabna, nič več kot elementarni račun ... Napredna matematika nima nobene vloge v tej znanosti ...« Njegovo prvo delo je eksaktno opisalo tedanje [[podnebje]] na Zemlji in kako [[sončna svetloba|sončni žarki]] določajo temperaturo na [[zemeljsko površje|zemeljskem površju]] po prehodu skozi [[ozračje]]. Prvi članek na to temo z naslovom ''Prispevek k matematični teoriji podnebja'' (''Прилог теорији математске климе'') je objavil v Beogradu 5. aprila 1912.{{r|mila_1912b}} Njegov naslednji članek na isto temo ''Porazdelitev Sončevega sevanja na Zemljini površini'' (''О распореду сунчеве радијације на површини земље'') je bil objavljen 5. junija 1913.{{r|mila_1913}} Pravilno je izračunal [[jakost (fizika)|jakost]] osončenosti in izboljšal matematično teorijo in pri tem opisal Zemljine [[podnebni pas|podnebne pasove]], in sicer je izvedel izračun osončenosti za posamezne [[vzporednik]]e od [[ekvator]]ja (0°) do [[severni tečaj|severnega]] in [[južni tečaj|južnega tečaja]] (&pm;90°).{{r|schw_1993}}{{rp|43}} Njegov glavni cilj je bil zgraditi celovito matematično točno teorijo, ki bo povezala toplotne razmere na planetih z njihovim gibanjem okrog Sonca. O tem je zapisal: »... takšna teorija nam bo omogočila preseči obseg neposrednega opazovanja, ne samo v vesolju, ampak tudi v času ... Možno bo rekonstruirati zemeljsko podnebje in njeno napoved, dala nam bo tudi prve zanesljive podatke o podnebnih razmerah na drugih planetih.« Po tem je začel iskati [[matematični model]] kozmičnega mehanizma, da bi pojasnil Zemljino podnebno in geološko preteklost. Leta 1914 je objavil delo na to temo z naslovom ''O vprašanju astronomskih teorij ledenih dob'' (''O pitanju astronomskih teorija ledenih doba'').{{r|mila_1914}} Vendar kozmični mehanizem ni bil lahek problem. Potreboval je več kot dve desetletji, da je to astronomsko teorijo izpopolnil. Istočasno je med Avstro-Ogrsko in Srbijo izbruhnila [[julijska kriza]], ki je vodila v [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]]. 14. junija 1914 se je Milanković poročil s Hristino Tinko Topuzović, rojakinjo iz Šabca, prijateljico [[Delfa Ivanić|Delfe Ivanić]].{{r|ivan_2012}} Nato sta se odpravila na medene tedne v njegovo rojstno vas Dalj. Ker je bil tedaj državljan Srbije, s katero je bila sedaj Avstro-Ogrska v vojni, so ga aretirali. Zaprli so ga v staro orožniško vojašnico, nato pa premestili v taborišče [[Neusiedl am See|Neusiedl]] ob [[Nežidersko jezero|Nežiderskem jezeru]]. Svoj prvi dan v [[zapor]]u, kjer je čakal, da ga kot [[vojni ujetnik|vojnega ujetnika]] odpeljejo v osiješko [[Tvrđa|Tvrđo]], je opisal z naslednjimi besedami: {{citatni blok|Za mano so se zaprla težka železna vrata ... Vsedel sem se na posteljo, se ozrl naokrog in začel razmišljati o svojem novem družbenem položaju ... V ročnem kovčku, ki sem ga vzel s seboj, so bila moja že natisnjena ali pravkar načeta dela o mojem kozmičnem problemu; bilo je celo nekaj praznega papirja. Začel sem jih prelistavati, vzel v roke svoje zvesto pero, začel pisati in računati ... Po polnoči sem se ozrl po sobici in se spraševal, kje sem. Videti je bila kot prenočišče na mojem potovanju skozi vesolje.{{r|calv_1990}}}} {| class="wikitable floatright" style="width: 300px;" |+ Srednje letne temperature na Marsu |- ! [[sferni koordinatni sistem|gš]] <br /> [°] ! colspan="2" | temperature <br /> [°C] |- | &nbsp; || tla || atmosfera |- | 0 || &minus;3 || &minus;32 |- | 10 || &minus;4 || &minus;33 |- | 20 || &minus;7 || &minus;36 |- | 30 || &minus;12 || &minus;40 |- | 40 || &minus;18 || &minus;46 |- | 50 || &minus;27 || &minus;54 |- | 60 || &minus;38 || &minus;63 |- | 70 || &minus;46 || &minus;71 |- | 80 || &minus;51 || &minus;75 |- | 90 || &minus;52 || &minus;76 |- | style="background: #ffdead;" | <math> T_{\rm sr.} \!\, </math> | style="background: #ffdead;" | &minus;17^* | style="background: #ffdead;" | &minus;45^** |- | colspan="3" | {{ubl|* srednja temperatura celotnega Marsovega površja|** srednja temperatura spodnjega sloja Marsove atmosfere}} |- | colspan="3" | Razpredelnica srednjih letnih temperatur [[Mars]]a, objavljena v Milankovićevem delu ''Raziskovanje podnebja planeta Mars'' leta 1916.{{r|mila_1916}} Ta razpredelnica je bila kasneje, leta 1920, objavljena za svetovno znanstveno skupnost v Parizu. V tem delu je Milanković teoretično opozoril na izjemno ostre podnebne razmere, ki preprečujejo obstoj [[tekočina|tekoče]] [[voda|vode]] na tem planetu. |} Njegova žena Hristina je odšla na Dunaj na pogovor s Czuberjem, ki je bil njegov mentor in dober prijatelj. Profesor Czuber je s pomočjo družbenih zvez dosegel Milankovićevo izpustitev iz taborišča in dovoljenje, da Milanković svoje ujetništvo preživi v [[Budimpešta|Budimpešti]] s pravico do dela. Po šestih mesecih v taborišču je Milanković decembra 1914 prispel v Budimpešto, kjer se je moral enkrat tedensko javljati na policijski postaji. Kmalu po prihodu se je srečal z direktorjem knjižnice [[Madžarska akademija znanosti|Madžarske akademije znanosti]] [[Koloman von Szilly|Kolomanom von Szillyjem]], ki je kot matematik Milankovića sprejel z vsem srcem in mu omogočil nemoteno delo tako v knjižnici kot na Centralnem meteorološkem inštitutu.{{r|calv_1990}} V Budimpešti je Milanković preživel štiri leta, skoraj vso vojno. Še naprej se je zelo zavzeto ukvarjal s teorijo podnebja. Z matematično metodo se je ukvarjal s preučevanjem trenutnega podnebja notranjih planetov Osončja. Leta 1916 je objavil članek z naslovom ''Raziskovanje podnebja planeta Mars'' (''Ispitivanje o klimi planeta Marsa'').{{r|mila_1916}}{{r|head_}}{{r|read_}} Izračunal je, da je povprečna temperatura v spodnjih plasteh [[Mars]]ove atmosfere &minus;45&nbsp;°C (&minus;49&nbsp;°F), povprečna temperatura pri tleh pa &minus;17&nbsp;°C (1&nbsp;°F). Zaključil je tudi naslednje: »Ta velika razlika med temperaturo tal in spodnjim slojem atmosfere ni nepričakovana. Zaradi velike prosojnosti Marsove atmosfere za Sončeve žarke je Marsovo podnebje zelo podobno višinskemu podnebju naše Zemlje, za katero so značilne tudi visoke temperature tal in nizke temperature zraka.« Sedaj je zanesljivo znano, da je povprečna temperatura tal &minus;55&nbsp;°C (&minus;67&nbsp;°F), vendar se temperatura tal in zraka na splošno razlikujeta.{{r|spl6}}{{r|mell_1997}} Vsekakor je teoretično dokazal, da ima Mars zelo ekstremno podnebje.{{r|macd_2006}}{{rp|123}} Poleg obravnavanja Marsa se je ukvarjal tudi s podnebnimi razmerami, ki prevladujejo na [[Merkur]]ju in [[Venera|Veneri]].{{r|spl7}} Posebej pomembni so njegovi izračuni temperaturnih razmer na [[Luna|Luni]]. Vedel je, da [[Lunin dan|en dan na Luni]] traja 15 zemeljskih [[dan|dni]] in da je prav toliko dolga [[noč]]. Nato je izračunal, da temperatura tal na dnevni strani Lune opoldne doseže +100,5&nbsp;°C. Izračunal je tudi, da je bila temperatura zgodaj zjutraj na Luni, oziroma preden se Sonce pokaže nad obzorjem &minus;58&nbsp;°C. Sedaj je zanesljivo znano, da dnevna temperatura na površini Lune doseže +108&nbsp;°C, ponoči pa pade na &minus;153&nbsp;°C. V [[Pešta|Pešti]] se je decembra 1915 rodil Milutinov sin Vasilije (1915–2003), ki je umrl v Avstraliji in od katerega ima Milanković dva vnuka in pravnukinjo.{{r|lopu_2014}}{{r|cvor_2020}} Po vojni se je Milanković z družino 19. marca 1919 vrnil v Beograd. Nadaljeval je profesorsko pot. Izvolili so ga za rednega profesorja za nebesno mehaniko na Filozofski fakulteti, Odlok o imenovanju pa je bil podpisan 29. septembra 1919. Med letoma 1912 in 1917 je objavil sedem znanstvenih člankov o matematični teoriji podnebja, tako na Zemlji kot na drugih planetih. Formuliral je točni numerični podnebni model z zmožnostjo rekonstrukcije preteklosti in napovedovanja prihodnosti ter vzpostavil astronomsko teorijo podnebja kot splošno matematično teorijo osončenosti. Ko so bili najpomembnejši problemi v teoriji rešeni in postavljeni trdni temelji za nadaljnje delo, je dokončal knjigo, ki je leta 1920 izšla pri založbi [[Henry Gauthier-Villars|Gauthier-Villars]] v Parizu v francoščini, z naslovom ''Matematična teorija toplotnih pojavov, ki jih povzroča Sončevo sevanje'' (''Théorie mathématique des phénomènes thermiques produits par la radiation solaire'').{{r|mila_1920}} Kmalu po objavi so meteorologi to delo prepoznali kot pomemben prispevek k preučevanju sodobnih podnebnih razmer. To delo je bilo tema pisemske korespondence med letoma 1924 in 1952 med Milankovićem in [[Vojislav Mišković|Vojislavom Miškovićem]].{{r|janc_2019}} Dela [[Vilhelm Bjerkness|Vilhelma Bjerknesa]] iz leta 1904 in [[Lewis Fry Richardson|Lewisa Fryja Richardsona]] iz leta 1922 predstavljajo temelj in pionirska dela, iz katerih se bo razvilo moderno [[numerično napovedovanje vremena|numerično]] [[napovedovanje vremena]].{{r|mesi_2005}} Milankovića so leta 1920 izvolili za dopisnega člana Srbske akademije znanosti. ==== O hitrosti svetlobe ==== Milanković je objavil dva članka o [[teorija relativnosti|teoriji relativnosti]]. Prvi članek ''O teoriji Michelsonovega poskusa'' (''O teoriji Michelsonova eksperimenta'') je objavil leta 1912.{{r|mila_1912a}} S to teorijo se je raziskovalno ukvarjal do leta 1924 na Varićakovo pobudo.{{r|andz_1983}}{{rp|212}} Tega leta je objavil drugi članek ''O drugem postulatu posebne teorije relativnosti'' (''О другом постулату специјалне теорије релативитета'').{{r|mila_1924a}} Njegova članka sta obravnavala [[posebna teorija relativnosti|posebno teorijo relativnosti]] in oba članka Michelsonov poskus (sedaj znan kot [[Michelson-Morleyjev poskus]]), ki je zagotovil trdne dokaze proti [[eter (fizika)|teoriji etra]]. V luči Michelsonovega poskusa je razpravljal o veljavnosti [[načelo o hitrosti svetlobe|drugega načela]] posebne teorije relativnosti, da je [[hitrost svetlobe|svetlobna hitrost]] enaka v vseh [[opazovalni sistem|referenčnih sistemih]].{{r|mija_2018}} Vse do svoje smrti je ostal prepričan, da svetlobna hitrost v vesoljskih prostorih ne more biti konstantna.{{r|andz_1983}} Zanimivo je, da se na prehodu iz 20. v 21. stoletje v znanosti vedno bolj uveljavlja izraz spremenljiva (variabilna) svetlobna hitrost.{{r|piko_2019}} Prvi so o teoriji relativnosti na tem področju pisali [[Mihailo Petrović Alas]], [[Sima Marković]] in Milanković.{{r|mija_2018}} ==== Prenova julijanskega koledarja ==== {{glavni|Milankovićev koledar}} Milanković je leta 1923 predlagal [[Milankovićev koledar|prenovo julijanskega koledarja]]. Bistvo njegovega predloga je, da so vsa [[prestopno leto|prestopna leta]] deljiva s 4, brez [[stoletje|sekularnih let]], razen če pri deljenju z 900 dajo ostanek 200 ali 600 (2000, 2400, 2900, 3300, 3800 ... so sekularna, a vseeno prestopna leta). Po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] so prestopna leta vsa leta, ki so deljiva s 4 brez sekularnih let, razen če pri deljenju s 400 [[deljenje brez ostanka|ne dajo ostanka]] (400, 800, 1200, 1600, 2000, 2400, 2800, 3200, 3600, 4000 ... so sekularna, vendar še vedno prestopna leta). Maja 1923 je kongres nekaterih [[vzhodna pravoslavna cerkev|vzhodnih pravoslavnih cerkva]] v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]] sprejel koledar.{{r|mila_1924b}}{{r|shie_1924}} Odstranili so [[sprejetje gregorijanskega koledarja|razliko 13-ih dni]] (1.–13. oktobra 1923), nastalo od [[prvi nicejski koncil|prvega nikejskega koncila]] leta 325 do 20. stoletja. Mnoge vzhodne pravoslavne cerkve pa so sprejele tudi spremenjeni algoritem prestopnega leta. Datumi [[velika noč|velike noči]] in z njo povezanih praznikov bi se še naprej računali po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]]. V času Milankovićevega predloga je obstajal dvom ali Zemljina [[vrtilna doba]] morda ni konstantna, vendar je bilo to mogoče dokazati in kvantificirati šele z razvojem [[kvarčna ura|kvarčnih]] in [[atomska ura|atomskih ur]] v začetku 1930-ih.{{r|mcca_2009}} Spremembe Zemljine vrtilne dobe so glavni vzrok za dolgoročno [[točnost|netočnost]] gregorijanskega in Milankovićevega koledarja.{{r|blac_1999}} ==== Tirne spremembe in ledenodobni cikli ==== {{glavni|Milankovićevi cikli}} [[slika:Три Миланковићева циклуса.png|thumb|right|200px|Mehanizem [[stoletje|sekularnih]] motenj [[Zemlja|Zemljine]] [[os vrtenja|vrtilne osi]] in [[Zemljin tir|tira]] ([[nagib vrtilne osi|nagib]], [[izsrednost tira|izsrednost]] in [[precesija enakonočij|precesija]]).{{r|mila_1948a}}]] [[slika:Vostok-ice-core-petit.png|thumb|right|200px|Spremembe [[temperatura|temperature]] (modro), količine [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] (zeleno) in [[prah]]u (rdeče) v [[led]]u iz [[Vostok, Antarktika|Vostoka]] na [[Antarktika|Antarktiki]] v zadnjih 400.000 letih. [[Milankovićevi cikli]] imajo osnovno periodo približno 100.000 [[leto|let]] in sekundarni periodi približno 400.000 in 125.000 let.]] Milankovićeva dela o astronomskih razlagah ledenih dob, zlasti njegove krivulje osončenosti za zadnjih 130.000 let, sta podprla klimatolog [[Wladimir Köppen]] in geofizik [[Alfred Lothar Wegener]].{{r|gled_2007}}{{rp|58}} Köppen je opozoril na uporabnost Milankovićeve teorije za [[paleoklimatologija|paleoklimatološke]] raziskovalce. Milanković je 22. septembra 1922 prejel Köppnovo pismo, v katerem ga je prosil naj svoje raziskave razširi s 130.000 let na 600.000 let.{{r|spl8}} Strinjala sta se, da je poletna osončenost ključni dejavnik za podnebje. Potem ko je izpopolnil matematična orodja, ki so mu omogočila izračunavanje osončenosti na kateri koli [[zemljepisna širina|zemljepisni širini]] in za kateri koli letni čas, je bil Milanković pripravljen začeti uresničevanje matematičnega opisa Zemljinega podnebja v preteklosti. Sto dni je porabil za izračune in pripravo diagrama sprememb [[Sončevo sevanje|Sončevega sevanja]] na zemljepisnih širinah 55°, 60° in [[65. severni vzporednik|65°]] severno v zadnjih 650.000 letih.{{r|mcco_2006}} Menil je, da so te zemljepisne širine najobčutljivejše na spremembe toplotnega ravnovesja na Zemlji. Svoje rezultate je predstavil na Akademiji 13. novembra 1922 in jih objavil v ''Glasu SKA'', da bi jih lahko navajali v Köppnovi in ​​Wegenerjevi knjigi.{{r|mila_1923b}}{{r|spl8}} Iz tistega časa izvira [[anekdota]], ko ga je dober prijatelj in profesor geografije [[Jovan Cvijić]] vprašal: »Zakaj računaš temperaturne razmere na vrhu atmosfere, kakšen je namen?!« Nastala krivulja prikazuje spremembe osončenosti, ki so odgovorne za nize [[ledena doba|ledenih dob]]. Köppen je bil prepričan, da je Milankovićev teoretični pristop k [[sončna energija|sončni energiji]] logičen pristop k reševanju problema. Njegova krivulja osončenosti je bila vključena v knjigo z naslovom ''Podnebja geološke preteklosti'' (''Die Klimate der geologischen Vorzeit''), ki sta jo leta 1924 objavila Köppen in njegov zet Wegener.{{r|koep_2015}} Milanković je v središče svoje teorije postavil [[Sonce]] kot edini vir [[toplota|toplote]] in [[svetloba|svetlobe]] v Osončju. Upošteval je tri ciklična gibanja Zemlje: [[izsrednost tira|tirno izsrednost]] (100.000-letni cikel – [[Johannes Kepler]], 1609), [[nagib vrtilne osi]] (41.000-letni cikel – od 22,1° do 24,5°; trenutni nagib Zemljine vrtilne osi je 23,5° – [[Ludwig Pilgrim]], 1904{{r|berg_2020}}) in [[precesija enakonočij|osno precesijo]] (24.000-letni cikel – [[Hiparh]], 130 pr. n. št.). Vsak cikel ima ločeno časovno obdobje, v katerem planet prejme točno določene količine sončne energije. Takšne spremembe geometrije med gibanjem vodijo do sprememb osončenosti na zemljepisnih širinah – prispela sončna toplotna energija pada s [[kvadratni zakon|kvadratom]] razdalje. Te [[tirno siljenje|tirne spremembe]], na katere vpliva gravitacije [[Luna|Lune]], [[Sonce|Sonca]], [[Jupiter|Jupitra]] in [[Saturn]]a, tvorijo osnovo [[Milankovićevi cikli|Milankovićevih ciklov]].{{r|schw_1993}}{{rp|29}} Njegov izvirni prispevek k nebesni mehaniki se imenuje Milankovićev sistem vektorskih elementov planetarnih tirov. Zreduciral je šest Lagrange-Laplacevih eliptičnih elementov na dva vektorja, ki določata mehaniko gibanja planetov. Prvi določa tirno ravnino planeta, smer vrtenja planeta in parameter tirne elipse; drugi podaja os tira v njegovi ravnini in tirno izsrednost. Z uporabo teh vektorjev je bistveno poenostavil izračun in neposredno pridobil vse formule klasične teorije sekularnih [[motnja (astronomija)|motenj]]. Na preprost, vendar izviren način, je iz [[keplerjevi zakoni|Keplerjevih zakonov]] prvi izpeljal Newtonov [[splošni gravitacijski zakon]]. Nato je obravnaval [[problem dveh teles|probleme dveh]] in [[problem n teles|več teles]] nebesne mehanike. Sprejel je in popravil [[Urbain-Jean Joseph Le Verrier|Le Verrierjev]] in [[John Stockwell (astronom)|Stockwellov]] izračun z uporabo novejših in točnejših vrednosti za mase planetov v Osončju. [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbska kraljeva akademija]] (SKA) je Milankovića 7. marca 1920 v starosti 41 let izvolila za dopisnega člana.{{r|mili_2006}}{{rp|42}} V času sprejetja za dopisnega člana je bil predsednik Akademije [[Jovan Žujović]] (1856–1936). 25. junija 1923 ga je kralj [[Aleksander I. Karađorđević]] odlikoval z [[red svetega Save|redom svetega Save tretjega reda]] za njegov prosvetni prispevek.{{r|mili_2006}}{{rp|58}} Milankovića so izvolili za rednega člana SKA pri 46 letih, 14. maja 1925.{{r|mili_2006}}{{rp|49}} Meteorološka služba [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] je po njegovi zaslugi postala polnopravna članica [[Mednarodna meteorološka organizacija|Mednarodne meteorološke organizacije]] (IMO), ustanovljene leta 1853 v Bruslju in leta 1873 na Dunaju, kot predhodnice sedanje [[Svetovna meteorološka organizacija|Svetovne meteorološke organizacije]] (WMO), ustanovljene leta 23. marca 1950. Tam je vrsto let zastopal Jugoslavijo. 14. decembra 1926 je Köppen Milankoviću predlagal, naj svoje izračune razširi na milijon let in rezultate pošlje [[Bartholomäus Eberl|Barthelu Eberlu]], ki je raziskoval [[Donava|donavsko]] [[porečje]] in zaporedje [[glaciacija|poledenitve]] v severnem ([[Švabska (Bavarska)|švabskem]]) [[Alpsko predgorje|predgorju]] [[Alpe|Alp]]. Eberlova raziskava je pokazala podatke o pojavu poledenitve tudi pred 650.000 leti. Eberl je svoje ugotovitve objavil v [[Augsburg]]u leta 1930, skupaj z Milankovićevimi krivuljami.{{r|eber_1930}} Med letoma 1925 in 1928 je Milanković napisal poljudnoznanstveno knjigo ''Skozi vesolje in stoletja'' (''[[Kroz vasionu i vekove|Кроз васиону и векове]]'') v obliki pisem anonimni mladi dami.{{r|mila_1928}}{{r|imbr_1979}}{{rp|109}} Delo pripoveduje o [[zgodovina astronomije|zgodovini astronomije]], [[klimatologija|klimatologiji]] in [[znanost]]i nasploh skozi niz izmišljenih obiskov avtorja in njegovega neimenovanega prijatelja različnih točk v [[vesolje|vesolju]] in [[čas]]u, ki vključujejo nastanek Zemlje, nato obiske starodavnih civilizacij, slavnih [[antika|antičnih]] in [[renesansa|renesančnih]] mislecev ter njihovih dosežkov in dela njegovih sodobnikov, Köppna in Wegenerja. Milanković v svojih »pismih« pojasnjuje svojo astronomsko teorijo podnebja in na poenostavljen način opisuje kompleksne probleme nebesne mehanike. Milanković je nato napisal uvodni del v obsežnem delu ''Priročnik klimatologije'' (''Handbuch der Klimatologie'') z naslovom ''Matematična znanost o podnebju in astronomska teorija podnebnih sprememb'' (''Mathematische Klimalehre und Astronomische Theorie der Klimaschwankungen''), ki sta ga izdala Köppen in [[Rudolf Geiger (klimatolog)|Geiger]] leta 1930 v nemščini (prevedeno v ruščino leta 1939).{{r|mila_1930}} Leta 1935 je izdal knjigo ''Nebesna mehanika'' (''Небеска механика'').{{r|mila_1935}}{{r|pejo_2011}} Ta učbenik sistematično uporablja [[vektorski račun]] za reševanje problemov nebesne mehanike.{{r|pejo_2011}} Od leta 1933 do 1940 je bil Milanković član izpitne komisije za državni izpit iz predmeta Mehanika neba za osebje [[Astronomski observatorij Beograd|Astronomskega observatorija Beograd]].{{r|dimi_2000}} Od leta 1936 do 1939 je bil predsednik prvega Nacionalnega odbora za astronomijo, s pomočjo katerega je Jugoslavija postala članica [[Mednarodna astronomska zveza|Mednarodne astronomske zveze]].{{r|dimi_2000}} 20. decembra 1938 je bil Milanković odlikovan z [[red jugoslovanske krone|redom jugoslovanske krone tretjega razreda]], ki mu ga je podelil kralj [[Peter II. Karađorđević|Peter II.]]{{r|mili_2006}}{{rp|71}} Na predlog [[Stjepan Mohorovičić|Stjepana Mohorovičića]] in [[Vojisla Grujić (astronom)|Vojislava Grujića]] je bil na letni skupščini [[Jugoslovansko astronomsko društvo|Jugoslovanskega astronomskega društva]] (sedaj [[Astronomsko društvo Ruđer Bošković]]) 20. januarja 1940 izvoljen za častnega člana.{{r|dimi_2000}} V letih od 1935 do 1938 se je Milanković ukvarjal z izračunavanjem v kolikšni meri se bodo ledene odeje odzvale na določeno spremembo osončenosti. Uspelo mu je vzpostaviti matematično zvezo med poletno osončenostjo in nadmorsko višino snežne meje ter tako določiti povečanje snežne odeje, ki bi sledilo kot posledica katere koli dane spremembe v poletni osončenosti. Svoje rezultate je objavil leta 1937 v članku ''Novi rezultati astronomske teorije podnebnih sprememb'' (''Нови резултати астрономске теорије климатских промена'').{{r|mila_1937}}{{r|imbr_1981}}{{rp|118}} Geologi so pridobili grafikon, iz katerega so lahko izpeljali mejne višine ledenih odej za kateri koli čas v zadnjih 600.000 letih.{{r|imbr_1981}}{{rp|118}} To teorijo sta kasneje izpopolnila [[André Berger]] in [[Jacques Laskar]].{{r|puet_2016}} ==== Gibanje polov ==== {{glavni|paleomagnetizem}} [[slika:Longyear City 1908.jpg|thumb|right|200px|[[Premogovništvo]] v tedanjem Longyear Cityju na [[Spitsbergi]]h leta 1908.]] [[slika:Миланковићев астрономски механизам кретања осе ротације.png|thumb|right|200px|Milankovićev astronomski mehanizem gibanja Zemljine vrtilne osi, oziroma sekularno premikanje&nbsp;/&nbsp;pot Zemljinih vrtilnih polov, predstavljen grafično. Slika je rekonstruirana po različici iz Milankovićeve ''Nebesne mehanike'' iz leta 1935 (str. 284, slika št. 21){{r|mila_1935}}]] Med pogovorom z Wegenerjem, utemeljiteljem teorije [[premikanje celin|premikanja celin]], se je Milanković začel zanimati za samo notranjost Zemlje in gibanje polov.{{r|mili_2011}}{{rp|276}}{{r|mili_1999}}{{rp|56}} Wegenerju je obljubil, da bo raziskal pot vrtilnih polov. Novembra 1929 je prejel povabilo profesorja [[Beno Gutenberg|Bena Gutenberga]] iz Darmstadta, da sodeluje pri obsežnem priročniku o geofiziki v desetih zvezkih (''Handbuch der Geophysik'') in objavi svoj pogled na problem sekularnih sprememb Zemljinih vrtilnih polov.{{r|mila_1933a}} V svojem znanstvenem delu je Wegener predstavil številne empirične dokaze, ki so govorili v prid 'velikih dogodkov' v Zemljini preteklosti (premikanje celin). Ena glavnih ugotovitev, ki je posebej skrbela Wegenerja in nato Milankovića, pa je bilo odkritje velikih zalog [[premog]]a na otočju [[Spitsbergi|Spitsbergov]] v [[Arktični ocean|Arktičnem oceanu]], ki ne bi mogle nastati na sedanjih zemljepisnih širinah teh otokov. Medtem je Wegener zaradi podhladitve ali srčnega popuščanja novembra 1930 umrl med četrto odpravo na [[Grenlandija|Grenlandijo]]. Milanković se je prepričal, da celine 'lebdijo' na nekoliko [[tekočina|tekoči]] podlogi in da lege celinskih mas glede na vrtilno os vplivajo na [[centrifugalna sila|centrifugalne]] [[vztrajnost]]ne [[sila|sile]], ki lahko spravijo Zemljino os iz ravnovesja in jo premaknejo.{{r|spl9}} Wegenerjeva tragedija ga je dodatno motivirala, da je vztrajal pri reševanju problema gibanja polov.{{r|mili_2011}}{{rp|276}} V obdobju od 1930 do 1933 se je Milanković ukvarjal s problemom numeričnega sekularnega gibanja vrtilnih polov. Zemljo kot celoto je kot nebesno telo obravnaval kot [[dinamika tekočin|tekoče telo]], ki se ob kratkotrajnem delovanju sil obnaša kot [[trdno telo]] (podobno kot [[nenewtonska tekočina]]), pod določenimi vplivi pa tudi kot [[prožno telo]]. S pomočjo [[vektorska analiza|vektorske analize]] je izdelal matematični model Zemlje, ki mu je služil za izdelavo teorije o sekularnem premikanju Zemljinih polov. Izpeljal je enačbo sekularne poti Zemljinega pola in enačbo gibanja pola vzdolž te poti. Enačbi sta v znanosti znani tudi kot ''Milankovićev izrek''.{{r|sche_2013}} Ti enačbi sta ga pripeljali do določitve 25 najbolj značilnih točk lege Zemljinega pola na poti za obe polobli. Ta matematični izračun ga je pripeljal do 16 pomembnih točk iz preteklosti, ki predstavljajo zgodnja izhodišča raziskovanja, 8 točk pa predstavlja prihodnje lege raziskovanj vrtilnega pola. Narisal je karto poti Zemljinih polov za zadnjih 300 milijonov let in ugotovil, da se spremembe dogajajo v intervalu od 5 milijonov let (najmanj) do 30 milijonov let (največ).{{r|mili_2009}}{{rp|85}} Menil je, da je sekularna pot polov odvisna samo od konfiguracije [[Zemljin plašč|Zemljinega zgornjega plašča]] in trenutne lege pola na njem, oziroma točneje od geometrije Zemljine mase. Na tej podlagi je lahko izračunal sekularno pot pola. Poleg tega se na podlagi Milankovićevega modela celinski bloki pogrezajo v svojo osnovno »utekočinjeno« podlogo in drsijo naokoli, 'da bi dosegli' [[izostazija|izostatično]] ravnovesje. V zaključku o tem problemu je zapisal: »Za nezemeljskega opazovalca se premik pola zgodi tako, da ... Zemljina os ohranja svojo smer v prostoru, njena skorja pa se premakne na svoji podlogi.« Leta 1932 je v Beogradu objavil svoje delo z naslovom ''Numerični izračun sekularne poti Zemljinih vrtilnih polov'' (''Нумеричко израчунавање секуларне путање земљиних полова ротације'').{{r|mila_1932a}} Leta 1933 je objavil članek, posvečen Alfredu Wegenerju in njegovemu delu, z naslovom ''O premikanju Zemljinih polov : Spomin na Alfreda Wegenerja'' (''О померању Земљиних полова : Успомена на Алфреда Вегенера'').{{r|mila_1933b}}{{r|mili_2011}}{{rp|277}} Istočasno je napisal štiri poglavja na 308 straneh za priročnik o geofiziki (''Handbuch der Geophysik''), ki ga je leta 1933 uredil Gutenberg, izdal pa Köppen. Poglavja so imela naslednje naslove: ''Lega in gibanje Zemlje v vesolju'', ''Vrtenje Zemlje'', ''Sekularna premikanja polov'' in ''Astronomska sredstva za raziskovanje podnebja v Zemljini preteklosti''.{{r|mila_1933a}}{{r|mila_1938}} Na Kongresu balkanskih matematikov v Atenah leta 1934 je imel predavanje o navideznem premikanju polov.{{r|spl8}} Milankovićevo delo o poti polov so na začetku dobro sprejeli le Köppnovi sodelavci, saj je bil večji del znanstvene skupnosti skeptičen tako do Wegenerjeve kot do Milankovićeve stare in nove teorije. Vendar pa so kasneje v 1950-ih in 1960-ih zaradi razvoja nove znanstvene discipline v [[geofizika|geofiziki]], znane kot [[paleomagnetizem]], prišli do ključnih dokazov na podlagi preučevanja zapisov [[Zemljino magnetno polje|Zemljinega magnetnega polja]], ohranjenih v različnih magnetnih [[mineral]]ih v geološkem času, ter [[geomagnetni obrat|geomagnetnega obrata]] in poti polov.{{r|mili_1999}}{{rp|52–62}} Paleomagnetne dokaze so uporabili za oživitev teorije [[premikanje celin|premikanja celin]] in njeno preoblikovanje v teorijo [[tektonika plošč|tektonike plošč]] v 1960-ih in 1970-ih. Prav tako je za razliko od Milankovićeve [[linearnost|linearne]] poti polov paleomagnetizem rekonstruiral poti polov v geološki zgodovini, kar je pokazalo [[nelinearni sistem|nelinearnost]] poti. Treba pa se je zavedati, da je imel Milanković v svojem času edini zanesljiv empirični dokaz za umerjanje svoje matematične metode obdobje [[karbon]]a, [[geološka časovna lestvica|geološkega obdobja]], ko so nastale sedanje plasti premoga. === Starejša leta === Da bi zbral svoja znanstvena dela o teoriji Sončevega sevanja, ki so bila v številnih knjigah in člankih, je leta 1939 začel svoje življenjsko delo. Ta obsežna knjiga je bila objavljena v nemščini z naslovom ''Kanon Zemljinega osončevanja in njegova uporaba pri problemu ledenih dob''.{{r|mila_1941}} Zajema njegova skoraj tri desetletja raziskovanja, vključno z velikim številom formul, izračunov in diagramov, ter povzema tudi splošne zakone, s pomočjo katerih je mogoče pojasniti ciklične podnebne spremembe in spremljajočih 11 ledenih dob, kar je kasneje postalo eponim – [[Milankovićevi cikli]].{{r|spl10}} ''Kanon'' je urejal in pisal dve leti. Besedilo je šlo v tisk 2. aprila 1941 – štiri dni pred [[aprilska vojna|napadom nacistične Nemčije in njenih zaveznikov na Kraljevino Jugoslavijo]]. Med [[bombardiranje Beograda (1941)|bombardiranjem Beograda]] 6. aprila 1941 je bila uničena tiskarna, v kateri so delo začeli tiskati, vendar je večina listov ostala nepoškodovanih v skladišču. Po uspešni zasedbi Srbije sta se 15. maja 1941 dva nemška častnika in študenta geologije, ki sta prispela v Beograd na poti na Bližnji vzhod, ustavila pri Milankoviću in mu prinesla pozdrave profesorja [[Johannes Wolfgang Adolf Werner Soergel|Wolfganga Soergela]] iz Freiburga. Milanković jima je izročil edini popolnoma novonatisnjeni ''Kanon'', da bi ga odnesla Soergelu in bi se tako ohranil. Milanković med okupacijo ni sodeloval pri delu univerze, po [[druga svetovna vojna|vojni]] pa so ga ponovno imenovali za profesorja. ''Kanon'' je leta 1941 izdala [[Srbska kraljeva akademija]] na 626 straneh v [[kvart]]u in v nemščini ''Kanon der Erdbestrahlung und seine Anwendung auf das Eiszeitenproblem''.{{r|mila_1941}} Naslovi šestih poglavij knjige so: # ''Gibanje planetov okrog Sonca in njihove medsebojne motnje'' # ''Vrtenje Zemlje'' # ''Sekularno premikanje Zemljinih vrtilnih polov'' # ''Zemljino osončevanje in njegove sekularne spremembe'' # ''Povezava med osončevanjem in temperaturo Zemlje ter temperaturo njenega ozračja. Matematična teorija podnebja'' # ''Ledena doba, njen mehanizem, struktura in kronologija'' Po nekaterih podatkih je bil Milanković med skupino intelektualcev, ki so podpisali [[Apel srbskemu narodu]], in ga je avgusta 1941 objavil časnik ''Novo vreme''. Vendar pa je v njegovi uradni biografiji naveden uradni podatek Univerze v Beogradu, da je bil profesor Milanković eden redkih profesorjev te univerze, ki tega dokumenta ni hotel podpisati. Med nemško okupacijo od 1941 do 1944 se je Milanković umaknil iz javnega življenja in se odločil napisati »zgodovino svojega življenja in dela«, ki bi presegla znanstvene teme, vključno z osebnim življenjem in ljubeznijo njegovega očeta, ki je umrl v njegovi mladosti. Njegova avtobiografija je izšla po vojni z naslovom ''Spomini, doživetja in spoznanja'' (''Успомене, доживљаји и сазнања'') leta 1952 in 1957.{{r|mila_1952}}{{r|mila_1957}} ==== Zgodovina znanosti ==== Po vojni so Milankovića za tri mandate v obdobju od 1948 do 1958 izvolili za podpredsednika Srbske akademije znanosti. Od leta 1948 do 1951 je bil deveti predstojnik [[Astronomski observatorij Beograd|Astronomskega observatorija Beograd]].{{r|mili_1999}}{{rp|43–51}} Leta 1948 je postal član in soustanovitelj Komisije 7 za nebesno mehaniko Mednarodne astronomske zveze, ko je ta ustanova po vojni obnavljala svojo dejavnost. Istega leta so ga sprejeli za člana italijanskega paleontološkega inštituta. Novembra 1954, petdeset let po zagovoru doktorske disertacije, je prejel zlato diplomo doktorja tehniških znanosti tedanje Tehniške visoke šole na Dunaju.{{r|kuju_2009}}{{r|spl11}} Leta 1955 so ga izvolili za dopisnega člana [[Nemška akademija znanosti Leopoldina|Nemške akademije naravoslovcev Leopoldina]] iz [[Halle, Saška - Anhalt|Halleja]] na [[Saška - Anhalt|Saškem - Anhaltu]]. Približno v istem času je začel pisati in objavljati številne poljudnoznanstvene knjige o [[zgodovina znanosti|zgodovini znanosti]], med njimi: ''Isaac Newton in Newtonova Načela'' (''Исак Њутн и Њутнова Принципија'', 1946),{{r|mila_1946b}} ''Utemeljitelji naravoslovnih znanosti : Pitagora – Demokrit – Aristotel – Arhimed'' (''Оснивачи природних наука : Питагора – Демокритос – Аристотелес – Архимедес'', 1947),{{r|mila_1947}} ''Zgodovina astronomske znanosti od njenih začetkov do leta 1727'' (''Историја астрономске науке од њених првих почетака до 1727'', 1948),{{r|mila_1948b}} ''Skozi kraljestvo znanosti : podobe iz življenja velikih znanstvenikov''(''Кроз царство наука : слике из живота великих научника'', 1950),{{r|mila_1950}} ''Dvaindvajset stoletij kemije'' (''Двадесет два века хемије'', 1953){{r|mila_1953a}} in ''Tehnika v teku davnih stoletjih'' (''Техника у току давних векова'', 1955).{{r|mila_1955a}} V obdobju od leta 1927 do svoje smrti je živel v Profesorski koloniji v Beogradu.{{r|mati_2016}} Po več desetletjih dela se je leta 1955 upokojil z mesta profesorja nebesne mehanike na Filozofski fakulteti v Beogradu. Njegove znanstvene teorije v času njegovega življenja niso v celoti sprejeli, ampak šele kasneje. Pričakoval je vsesplošno priznanje svojega znanstvenega dela na znanstvenem kongresu v Rimu leta 1953, a je bil razočaran.{{r|stan_2022}} ==== Zadnja leta ==== Leta 1958 ga je zadela možganska kap in 12. decembra je umrl v Beogradu, kjer so ga tudi pokopali.{{r|spl12}}{{r|macd_2006}}{{rp|132}} Zapustil je oporoko, da se njegovi posmrtni ostanki prenesejo v Dalj, kar se je tudi zgodilo leta 1966, ko so jih prenesli in pokopali na tamkajšnjem pravoslavnem pokopališču.{{r|agat_2011a}} === Zapuščina === [[slika:Meteorološka opservatorija Beograd 05.jpg|thumb|right|200px|[[Spomenik Milutinu Milankoviću, Beograd|Spomenik Milankoviću]] pred [[Zgradba prvega srbskega observatorija|Zgradbo prvega srbskega observatorija]] v Beogradu, [[Zoran Ivanović]], 2017]] Po njegovi smrti je večina znanstvene javnosti oporekala njegovi »astronomski teoriji« in ni več priznavala rezultatov njegovih raziskav. Toda deset let po njegovi smrti in petdeset let po prvi objavi so Milankovićevo teorijo spet začeli obravnavati. Njegovo knjigo je iz nemščine v angleščino prevedel Izraelski program za znanstvene prevode leta 1969 z naslovom ''Canon of Insolation of the Ice-Age Problem'', izdala pa sta jo [[Ministrstvo za trgovino Združenih držav Amerike|Ministrstvo za trgovino ZDA]] in [[Nacionalna znanstvena fundacija]] v Washingtonu.{{r|mila_1941}} Pred tem je [[Cesare Emiliani]] leta 1955 na [[Univerza v Chicagu|Univerzi v Chicagu]] naredil pomemben preboj, ko je po raziskavah globokomorskih jeder odkril, da nihanja v sestavi [[Foraminifera|foraminifer]] predstavljajo dokaz vsaj sedmih medledenih obdobij.{{r|imbr_1981}}{{rp|149}} Na začetku je do priznanja prišlo zelo počasi, kasneje pa se je teorija izkazala za pravilno. Leta 1972 je Anandu Verneker z [[Univerza Marylanda, College Park|Univerze Marylanda v College Parku]] izračunal, kako sta se geometrija Zemljinega tira in jakost osončenosti spremenili v zadnjih 2 milijonih let in kako se bosta spremenili v naslednjih 100 tisoč letih.{{r|imbr_1981}}{{rp|215}} Sodelavci projekta CLIMAP ([[Climate: Long range Investigation, Mapping, and Prediction]]) – [[James D. Hays]], [[John Imbrie|John D. Imbrie]] in [[Nicholas Shackleton|Nicholas John Shackleton]] – so končno končali razpravo in dokazali Milankovićeve cikle.{{r|imbr_1981}}{{rp|215}} Leta 1972 so znanstveniki iz vzorcev [[usedlina|usedlin]] z dna [[Indijski ocean|Indijskega oceana]] dokončali časovno lestvico podnebnih dogodkov v zadnjih 700.000 letih, nato pa analizirali vzorce jeder in štiri leta kasneje prišli do zaključka, da se je podnebje v zadnjih 500.000 letih spremenilo odvisno od [[nagib vrtilne osi|nagiba Zemljine vrtilne osi]] in [[precesija enakonočij|precesije]].{{r|hays_1976}} Nov večji projekt iz leta 1988, imenovan [[COHMAP]] (Cooperative Holocene Mapping Project), je rekonstruiral vzorce globalnih podnebnih sprememb v zadnjih 18.000 letih in znova se je pokazalo, da imajo astronomski dejavniki ključno vlogo.{{r|spl13}}{{r|clan_1988}} Projekt [[SPECMAP]] (Spectral Mapping Project) iz leta 1989 je pokazal, da podnebne spremembe nastanejo zaradi sprememb [[Sončevo sevanje|Sončevega sevanja]] v vsakem od teh treh astronomskih ciklov.{{r|gorn_2008}} Leta 1999 so dokazali, da razlike v [[stopnje morskih izotopov|izotopski]] sestavi [[kisik]]a v usedlinah z dna oceana sledijo Milankovićevi teoriji.{{r|rial_1999}}{{r|kerr_1999}} Obstajajo še druge, novejše raziskave, ki kažejo na veljavnost izvirne Milankovićeve teorije.{{r|whit_2004}} Čeprav so tirne sile podnebnih sprememb dobro sprejete, še vedno razpravljajo o podrobnostih o tem, kako tirna gibanja vodijo do sprememb osončenosti in s tem podnebja samega. == Priznanja == [[slika:Milutin Milanković 2004 Serbian stamp.jpg|thumb|right|200px|Poštna znamka Srbije in Črne gore iz leta 2004 z likom Milutina Milankovića]] [[slika:Milutin Milanković 2019 stamp of Serbia.jpg|thumb|right|200px|Poštna znamka Srbije iz leta 2019 z likom Milutina Milankovića]] {{več slik|align= right|direction= vertical|header= 2000 [[srbski dinar|din]] z likom Milutina Milankovića|total_width= 210|image1= 2000RSD front.jpg|width1= 300|height1= 143|caption1= <div style="text-align:center">Sprednja stran</div>|image2= 2000RSD revers.jpg|width2= 300|height2= 143|caption2= <div style="text-align:center">Zadnja stran</div>}} Leta 1983 je v ameriški zvezni državi New York, na [[Zemeljski observatorij Lamont-Doherty|Zemeljskem observatoriju Lamont-Doherty]] [[Univerza Columbia|Univerze Columbia]], potekalo mednarodno znanstveno srečanje z naslovom ''Milanković in podnebje'', s katerim so se močno poklonili njegovemu znanstvenemu prispevku.{{r|spas_2008}}{{rp|7}} V [[Perugia|Perugii]], Italija so leta 1988 organizirali znanstveno srečanje z naslovom ''Ciklostratigrafija''. Na njem so uradno promovirali novo raziskovalno metodo, katere osnova so Milankovićevi cikli osončenosti in, ki v ritmičnih spremembah kamninskih plasti zaznava hladnejše in toplejše cikle, skozi katere je šla Zemlja. Pred [[Univerza v Novem Sadu|Univerzo v Novem Sadu]] so leta 1995 postavili spominski doprsni kip Milutina Milankovića. Skulptura je delo ljubiteljskega kiparja, zdravnika dr. Jokanovića. [[NASA]] je Milankovića v svoji izdaji »[[Stoječ na ramenih velikanov|Na ramenih velikanov]]« uvrstila med petnajst največjih umov vseh časov na področju [[vede o Zemlji|geoznanosti]].{{r|spl16}} [[Zavod za udžbenike i nastavna sredstva Beograd|Zavod za udžbenike i nastavna sredstva iz Beograda]] je v sodelovanju z [[Muzej znanosti in tehnike Beograd|Muzejem znanosti in tehnike]] SANU leta 1977 izdal ''Izbrana dela Milutina Milankovića'' (''Izabrana dela Milutina Milankovića''). Spominski doprsni kip Milutina Milankovića so slovesno odkrili leta 2001 pred [[geomagnetni inštitut|Geomagnetnim inštitutom]] v [[Grocka|Grocki]]. Skulptura je delo [[Drinka Radovanović|Drinke Radovanović]]. Njegova podoba je od leta 2011 na bankovcu za 2000 [[srbski dinar|srbskih dinarjev]], leta 2004 pa tudi na poštni znamki nekdanje državne skupnosti [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]. 20. junija 2016 so na dvorišču [[Kulturni in znanstveni center »Milutin Milanković«|Milankovićeve rojstne hiše]] v Dalju slovesno odkrili spominski doprsni kip Milutina Milankovića. Doprsni kip sta odkrila srbski premier [[Aleksandar Vučić]] in hrvaška predsednica [[Kolinda Grabar Kitarović]]. V Parku Milutina Milankovića na [[Vračar, Beograd|Vračarju]] pred [[Zgradba prvega srbskega observatorija|Zgradbo prvega srbskega observatorija]] v Beogradu so 26. junija 2017 slovesno odkrili [[spomenik Milutinu Milankoviću, Beograd|spomenik Milutinu Milankoviću]]. Spomenik so odkrili minister za kulturo in informiranje [[Vladan Vukosavljević]], mestni menedžer [[Goran Vesić]] in predsednik Društva Milutin Milanković [[Slavko Maksimović]]. Spomenik je delo akademskega kiparja [[Zoran Ivanović|Zorana Ivanovića]].{{r|spl17}} 20. avgusta 2017 so v Srbskem kulturnem vrtu v [[Rockefellerjev park|Rockefellerjevem parku]] v [[Cleveland]]u, Ohio, ZDA slovesno odkrili spominski doprsni kip Milutina Milankovića. Skulptura je delo akademskega kiparja [[Ivan Felker|Ivana Felkerja]]. === Nagrade === Leta 1923 je bil odlikovan z [[red svetega Save|redom svetega Save]] in leta 1938 z [[red jugoslovanske krone|redom jugoslovanske krone]].{{r|acov_2012}} === Poimenovanja === V čast njegovim dosežkom v astronomiji so leta 1965 po uspešnih sovjetskih odpravah, ki so izvedle slikanje oddaljene strani [[Luna|Lune]], znanstveniki [[Sovjetska akademija znanosti|Sovjetske akademije znanosti]] [[udarni krater]] na [[oddaljena stran Lune|oddaljeni strani Lune]] poimenovali [[Milanković (Lunin krater)|Milanković]] (koordinati: +170°, +77°). To odločitev so potrdili na 14. generalni skupščini [[Mednarodna astronomska zveza|Mednarodne astronomske zveze]] leta 1970, ki je potekala v [[Brighton]]u, Združeno kraljestvo. Po njem se imenuje tudi [[Milanković (Marsov krater)|krater na Marsu]] (koordinati: +147°, +55°). To odločitev so sprejeli na 15. generalni skupščini IAU leta 1973 v [[Sydney]]ju, Avstralija.{{r|mili_1999}}{{rp|128–129}} [[Asteroid]] [[asteroidni pas|glavnega pasu]] se imenuje po njem [[1605 Milanković]] (''1605 Milankovitch''), sprva pa je imel uradno oznako 1936 GA. Odkril ga je astronom [[Petar Đurković]] z beograjskega observatorija leta 1936.{{r|mili_1999}}{{rp|125}} Na predlog observatorija ga je Mednarodna astronomska zveza leta 1979, ob 100. obletnici Milankovićevega rojstva, preimenovala v sedanje ime.{{r|mili_1999}}{{rp|126}} Na tisoče teh nebesnih teles se najde v pasu med [[Jupiter|Jupitrom]] in [[Mars]]om. Prav tako sta ameriška znanstvenika [[John Imbrie|John D. Imbrie]] in Catherine Palmer Imbrie ob 100. obletnici Milankovićevega rojstva izdala knjigo z naslovom ''Ledene dobe: Reševanje skrivnosti'' (''Ice Ages: Solving the Mystery''), v kateri sta v celoti priznala Milankovićevo teorijo.{{r|imbr_1979}} Knjigo so leta 1981 prevedli in izdali v srbščini.{{r|imbr_1981}} Od leta 1993 [[Evropska geoznanstvena zveza]] (od leta 2003 imenovana [[European Geosciences Union|EGU]]) za prispevke na področju dolgoročnih podnebnih sprememb in modeliranja podeljuje [[medalja Milutina Milankovića|medaljo Milutina Milankovića]].{{r|spl14}}{{r|spl15}} Nekdanji Tretji bulevar v [[Novi Beograd|Novem Beogradu]] so poimenovali Bulevar Milutina Milankovića.{{r|spas_2008}}{{rp|9}} Obstaja pobuda za ustanovitev muzeja, posvečenega njegovemu delu v Beogradu.{{r|apos_2018a}} [[Geološka in hidrometeorološka šola »Milutin Milanković«]] v Beogradu je leta 1988 dobila ime po njem. === Patenti === V spodnji razpredelnici je prikazanih osem patentov, ki se jih lahko pripiše Milutinu Milankoviću. {|class="wikitable sortable" style="font-size:90%;" ! colspan="7" style="font-size:105%;" | {{brez preloma|Patenti Milutina Milankovića{{r|spl18}}}} |- ! rowspan="2" style="width:1%" | Št. !! colspan="3" style="width:84%" | {{brez preloma|Naziv [[patent]]a}} !! colspan="2" style="width:10%" | {{abbr|{{brez preloma|Čas in kraj}}|Čas in kraj oddaje vloge}} !! rowspan="2" style="width:5%" | {{brez preloma|Številka patenta}} |- ! style="font-size:90%; width:27%" class="unsortable" | {{brez preloma|Izvirni naziv}} !! style="font-size:90%; width:27%" | {{brez preloma|Naziv, preveden v}} {{brez preloma|[[slovenščina|slovenščino]]}} !! style="font-size:90%; width:27%" | {{brez preloma|Naziv, preveden v}} {{brez preloma|[[angleščina|angleščino]]}} !! style="font-size:90%; width:9%" class="unsortable" | Datum !! style="font-size:90%; width:10%" | Ozemlje |- | style="background:#fbb;text-align:center;" | 1 | {{jezik-de|Eisenbetondecke}} | ''Strop iz armiranega betona'' | ''Reinforced concrete ceiling'' | style="text-align:center;" | {{brez preloma|17. junij 1905}} | {{brez preloma|{{ikonazastave|Avstro-Ogrska}} [[Avstro-Ogrska]]}} | style="text-align:center;" | {{brezpreloma začetek}} [https://si.espacenet.com/publicationDetails/biblio?FT=D&date=19060810&DB=&locale=si_SI&CC=AT&NR=25292B&KC=B&ND=4 AT 25292 B]{{refn|group= op.|name="esp@cenet"|esp@cenet&nbsp;—&nbsp;Podatkovna baza [[Evropski patentni urad|Evropskega patentnega urada]] ({{jezik-en|Database of the European Patent Office}})}} {{brezpreloma konec}} |- | style="background:#fbb;text-align:center;" | 2 | {{jezik-de|Eisenbetondecke mit Sclifrohrbündeleinlage}} | ''Armiranobetonski strop s toplotno izolacijo iz bal trstike, slame ali podobnega materiala'' | ''The ceiling of reinforced concrete, insulated by bales cane, straw or similar material for thermal insulation'' | style="text-align:center;" | {{brez preloma|23. december 1907}} | {{brez preloma|{{ikonazastave|Avstro-Ogrska}} Avstro-Ogrska}} | style="text-align:center;" | {{brezpreloma začetek}} [https://si.espacenet.com/publicationDetails/biblio?FT=D&date=19090410&DB=&locale=si_SI&CC=AT&NR=36916B&KC=B&ND=4 AT 36916 B]{{refn|group= op.|name="esp@cenet"}} {{brezpreloma konec}} |- | style="background:#fbb;text-align:center;" | 3 | {{jezik-hu|Gép kötegeknek sásból, nádból, szalmából és hasonló anyagokból való elöállitására}} | ''Stroj za proizvodnjo baliranega trsa, slame ali podobnega materiala za toplotno izolacijo'' | ''The machine for the production of baled cane, straw or similar material for thermal insulation'' | style="text-align:center;" | {{brez preloma|4. april 1908}} | {{brez preloma|{{ikonazastave|Madžarska|1867}} [[Madžarska]]}} | style="text-align:center;" | {{brezpreloma začetek}} HU 43572 B{{refn|group= op.|name="E-Register"|E-register Madžarskega urada za intelektualno lastnino ({{jezik-en|E-Register of Hungarian Intellectual Property Office}})}} {{brezpreloma konec}} |- | style="background:#cfc;text-align:center;" | 4 | {{jezik-de|Verfahren zur Herstellung hohler Eisenbetondecken mit ebener Untersicht mittels Schablonen}} | ''Postopek izdelave votlih armiranobetonskih plošč'' | ''Production of hollow reinforced-concrete slabs'' | style="text-align:center;" | {{brez preloma|16. junij 1908}} | {{brez preloma|{{ikonazastave|Avstro-Ogrska}} Avstro-Ogrska}} | style="text-align:center;" | {{brezpreloma začetek}} [https://si.espacenet.com/publicationDetails/biblio?FT=D&date=19100625&DB=&locale=si_SI&CC=AT&NR=42720B&KC=B&ND=4 AT 42720 B]{{refn|group= op.|name="esp@cenet"}} {{brezpreloma konec}} |- | style="background:#cff;text-align:center;" | 5 | {{jezik-fr|Machine pour la confection de paquets de roseaux, pailles, cannes et substances seblables}} | ''Stroj za proizvodnjo baliranega trsa, slame ali podobnega materiala za toplotno izolacijo'' | ''The machine for the production of baled cane, straw or similar material for thermal insulation'' | style="text-align:center;" | {{brez preloma|15. avgust 1908}} | {{brez preloma|{{FRA}}}} | style="text-align:center;" | {{brezpreloma začetek}} [https://si.espacenet.com/publicationDetails/biblio?FT=D&date=19081001&DB=&locale=si_SI&CC=FR&NR=390283A&KC=A&ND=4 FR 390283 A]{{refn|group= op.|name="esp@cenet"}} {{brezpreloma konec}} |- | style="background:#ffc;text-align:center;" | 6 | {{jezik-en|Production of hollow reinforced-concrete slabs}} | ''Postopek izdelave votlih armiranobetonskih plošč'' | ''Production of hollow reinforced-concrete slabs'' | style="text-align:center;" | {{brez preloma|15. junij 1909}} | {{brez preloma|{{USA}}}} | style="text-align:center;" | {{brezpreloma začetek}} [https://si.espacenet.com/publicationDetails/biblio?FT=D&date=19091116&DB=&locale=si_SI&CC=US&NR=940041A&KC=A&ND=4 US 940041] A{{refn|group= op.|name="esp@cenet"}} {{brezpreloma konec}} |- | style="background:#cfc;text-align:center;" | 7 | {{jezik-de|Falszerkezet}} | ''Betonski zid'' | ''Concrete wall'' | style="text-align:center;" | {{brez preloma|28. maj 1918}} | {{brez preloma|{{ikonazastave|Madžarska|1867}} Madžarska}} | style="text-align:center;" | {{brezpreloma začetek}} HU 73734 B{{refn|group= op.|name="E-Register"|}} {{brezpreloma konec}} |- | style="background:#cfc;text-align:center;" | 8 | {{brez preloma|[[srbščina|srb.]]-[[hrvaščina|hrv.]]-[[slovenščina|sl.]]}} ''Protivaeroplansko topovsko zrno'' <br /> ''Protuavionsko topovsko zrno'' <br /> ''Protiletalsko topovsko zrno'' | ''Protiletalsko topovsko zrno'' | ''Anti-aircraft cannon ball'' | style="text-align:center;" | {{brez preloma|11. maj 1933}} | {{brez preloma|{{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}} [[Kraljevina Jugoslavija]]}} | style="text-align:center;" | {{brezpreloma začetek}} YU 10929 B{{refn|group= op.|name="FPPDIPORS"|Papirnata patentna podatkovna baza Zavoda za intelektualno lastnino Republike Srbije ({{jezik-en|Paper patent database of the Intellectual Property Office of the Republic of Serbia}})}} {{brezpreloma konec}} |} : {{small|'''Legenda:'''}}&emsp;&ensp;{{colorbox|#cfc|&emsp;}}&nbsp;{{small|Izum Milutina Milankovića}}&emsp;{{colorbox|#fbb|&emsp;}}&nbsp;{{small|Izum Milutina Milankovića in Theodora Kreutza}}&emsp;{{colorbox|#cff|&emsp;}}&nbsp;{{small|Analog patenta HU 43572 B}}&emsp;{{colorbox|#ffc|&emsp;}}&nbsp;{{small|Analog patenta AT 42720 B}} : {{small|'''Opombe:'''}}<br /><div style="margin-left:1em; font-size:100%">{{sklici|group= op.}}</div> === Zanimivosti === * Milanković je izdelal [[točnost|najtočnejši]] [[koledar]] doslej. Dolžina [[tropsko leto|tropskega leta]] je 365 dni, 5 ur, 48 minut in 46 sekund, Milanković pa je dosegel točnost 365 dni, 5 ur, 48 minut in 48 sekund.{{r|zork_2010}}{{r|agat_2011b}} Osnova [[Milankovićev koledar|Milankovićevega koledarja]] je rešitev, ki jo je ponudil [[Maksim Trpković]] (1864–1924), profesor matematike, fizike, kozmografije in mineralogije na beograjskih srednjih šolah.{{r|zork_2010}} Odstopanje tega koledarja od [[astronomsko leto|astronomskega leta]] je 2,75 s. * Milanković nikoli ni sprejel [[Albert Einstein|Einsteinove]] [[teorija relativnosti|teorije relativnosti]], a je bilo tako tudi z mnogimi drugimi znanstveniki tistega časa. * po Milankoviću so poimenovali [[udarni krater]] na [[oddaljena stran Lune|oddaljeni strani]] [[Luna|Lune]] z velikostjo 34 km, nato [[Milanković (Marsov krater)|krater na Marsu]] s premerom 118 km in [[asteroid]] [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[1605 Milanković]] (''1605 Milankovitch''). * [[NASA]] je uvrstila Milankovića med 10 največjih znanstvenikov, ki so [[vede o Zemlji|preučevali Zemljo]].{{r|agat_2011a}} * za razliko od [[Nikola Tesla|Nikole Tesle]] ali [[Mihajlo Pupin|Mihajla Pupina]] svetovne slave ni dosegel v največjih svetovnih središčih, ampak je svoje znanstvene teorije delal v sobici v [[Stavba kapetana Miše|Stavbi kapetana Miše]] na [[Univerza v Beogradu|beograjski univerzi]], pri čemer je uporabljal le [[papir]], [[svinčnik]], [[logaritemsko računalo]] in [[logaritem#Tabele logaritmov|logaritemske tabele]]. * Milanković je glavni »krivec«, ki je dokazal, da na [[Mars]]u civilizirano življenje ne more obstajati, saj je s svojimi izračuni pokazal, da so tam [[temperatura|temperature]] prenizke, da bi življenje v takšni obliki obstajalo.{{r|agat_2011b}} * Milanković je prvi [[Srbi|srbski]] [[doktor]] [[tehniške znanosti|tehniških znanosti]] z doktoratom leta 1904.{{r|kuju_2009}} * Milanković je najbolj [[citat|citiran]] srbski znanstvenik vseh časov.{{r|zork_2010}}{{r|agat_2011b}} * zadnje besedilo, ki ga je napisal Milanković, ni bila znanstvena razprava, ampak esej o pesmi »[[Kraljevič Marko|Smrt Marka Kraljeviča]]«, ki ga je več desetletij hranil Arhiv SANU. Objavili so ga leta 2009.{{r|stoj_2009}} * leto 2010 je bilo Milankovićevo leto, ki ga je ob njegovi 130. obletnici rojstva razglasil [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]]. == Družina == {|align=center width=50% style="clear:right;padding:30px; margin-left:30px; margin-top:30px; margin-bottom:30px; border: 1px solid black;" | | {{tree chart/start|align=center}} {{tree chart | | | | | | | | |mimil|mimil = Milanko Milanković}} {{tree chart | | | | | | | | | |!| }} {{tree chart | | | | | | | | |tomil|tomil = Todor Milanković}} {{tree chart | | | | | | | | | |!| }} {{tree chart | | |pamua| | | |anmil|pamua = Paja Muačević|anmil = Antonije Milanković <br /> (1806–?)}} {{tree chart | | | |!| | | | | |!| }} {{tree chart | | |jmmi |~|y|~|mmila| | |jmmi = Jelisaveta Muačević Milanković{{efn|name=opomba_1}} <br /> (1857–1915)|mmila = Milan Milanković <br /> (1845–1885)}} {{tree chart | | | | | | |!| | | | }} {{tree chart | | | | | |mmil |~|y|~|httop| | | | | |mmil = [[Milutin Milanković]] <br /> (1879–1958)|httop = Hristina Tinka Topuzović <br /> (1884–1961) |boxstyle_mmil = background-color: #afa; }} {{tree chart | | | | | | | | | |!| }} {{tree chart | | | | | | | | |vamil|vamil = Vasilije Milanković <br /> (1915–2003)}} {{tree chart/end}} |- | style="text-align:right" | |} == Izbrana bibliografija == Milanković je objavil več kot 70 večjih del (univerzitetnih učbenikov, monografij, ...), znanstvenih razprav in poljudnoznanstvenih del.{{r|andz_1983}}{{r|dimi_2000}} * {{navedi disertacijo|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Beitrag zur Theorie der Druckkurven|date= 1904|location= Dunaj|id= [[COBISS.SR]] [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/36049935 36049935]}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Die vorteilhafteste Konstruktionshőhe und Verlagsweite der Rippen der Hennebiqueschen Decke|date= 1907|publisher= [[Narodna knjižnica Srbije|Digitalna Narodna knjižnica Srbije]]|website= Scc.digital.nb.rs|location= Dunaj|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_023EB0D938DED2513DC78B7E1935C03F|accessdate= 1. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/9854988 9854988]}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= О општим интегралима проблема n тела|date= 1911a|publisher= Digitalna Narodna knjižnica Srbije|website= Scc.digital.nb.rs|location= Beograd|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_084109D987B1BA7F881FCAB492F4A06A|accessdate= 1. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/29965583 29965583]}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= О кинематичкој симетрији и њеној примени на квалитативна решења проблема динамике|date= 1911b|publisher= Digitalna Narodna knjižnica Srbije|website= Scc.digital.nb.rs|location= Beograd|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_2D8C78ADAF30F481F5B2E02F0D427F25|accessdate= 1. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/29965839 29965839]}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= O teoriji Michelsonova eksperimenta|date= 1912a|journal= Rad JAZU|issue= 190|pages= 65–70|location= Zagreb|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_EEA84C7490F388341DA8CE70E3D4C457|accessdate= 1. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/29966863 29966863]}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Прилог теорији математске климе|date= 1912b|publisher= Digitalna Narodna knjižnica Srbije|website= Scc.digital.nb.rs|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_5E08D6B7E8C2D928127BE9C45F1889B3|accessdate= 24. februarja 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/205912588 205912588]}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= О распореду сунчеве радијације на површини земље|date= 1913|publisher= Digitalna Narodna knjižnica Srbije|website= Scc.digital.nb.rs|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_8A98B5503F363A020FC23106A23B9147|accessdate= 24. februarja 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/29961743 29961743]}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= O pitanju astronomskih teorija ledenih doba|date= 1914|journal= Rad JAZU|issue= 204|pages= 141–150|location= Zagreb|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_B1AD72185412B5DB28821562B49C25C2|accessdate= 24. februarja 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/29966095 29966095]}}. <br /> – prevod v nemščino: {{citat|last1= Varićak|first1= Vladimir|authorlink1= Vladimir Varićak|title= Über die Frage der astronomischen theorien der Eiszeiten|journal= Bulletin des Travaux de l’Académie des Sciences de Zagreb|date= 1915}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Ispitivanje o klimi planeta Marsa|date= 1916|publisher= Digitalna Narodna knjižnica Srbije|website= Scc.digital.nb.rs|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_6FC8E93C6E38ECB6FA589843051C8DA2|accessdate= 27. februarja 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/29977359 29977359]}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Théorie mathématique des phénomènes thermiques produits par la radiation solaire|date= 1920|volume= XVI|pages= 338|publisher= [[Henry Gauthier-Villars|Gauthier-Villars]]|location= Pariz}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Реформа Јулијанског календара|date= 1923a|publisher= Srpska kr. akad. nauka i umjetnosti|location= |series= (Посебна издања)|volume= '''47'''|pages= 52|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_6F6ED897ACB1B59DAD26F5F936992F6B|accessdate= 1. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/10747399 10747399]}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Калорична годишња доба и њихова примена у палеоклиматском проблему|journal= Glas SKA|date= 1923b|volume= CIX|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_FB25F858A06B729189FCBFF019A119D9|accessdate= 7. aprila 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/nbs/29962511 29962511]}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= О другом постулату специјалне теорије релативитета|journal= Глас С.А.Н.|date= 1924a|volume= CXI|pages= 1–51|url= http://legati.matf.bg.ac.rs/milankovic/files/rasprave/ska/mm28F_O_drugom_postulatu_specijalne_teorije_relativiteta_1924.pdf|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/29963535 29963535]}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Das Ende des julianischen Kalenders und der neue Kalender der orientalischen Kirchen|journal= [[Astronomische Nachrichten]]|date= 1924b|volume= 220|issue= 5279|pages= 379–384|bibcode= 1924AN....220..379M|doi= 10.1002/asna.19232202303}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Кроз васиону и векове : писма једног астронома|date= 1928|pages= 212|publisher= [[Matica srbska]]|location= Novi Sad|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_2D6AE0C796940EAF51A08A363F7EDEDB|accessdate= 2. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/18278151 18278151]}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|contribution= Mathematische Klimalehre und astronomische Theorie der Klimaschwankungen|title= Handbuch der Klimatologie, Band I, Teil A: Allgemeine Klimalehre|date= 1930|pages= 176|editor-last1= Köppen|editor-first1= Wladimir|editor-link1= Wladimir Köppen|editor-last2= Geiger|editor-first2= Rudolf|editor-link2= Rudolf Geiger (klimatolog)|publisher= [[Gebrüder Borntraeger Verlagsbuchhandlung|Gebrüder Borntraeger]]|location= Berlin|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/1538554602 1538554602]}} <br /> – prevod v ruščino: {{citat|title= Математическая климатология и астрономическая теория колебаний климата|date= 1939|publisher= GONTI; Red. tehn.-teoret. lit.|location= Moskva, Leningrad}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Нумеричко израчунавање секуларне путање земљиних полова ротације|date= 1932a|url= http://elibrary.matf.bg.ac.rs/bitstream/handle/123456789/3675/mm35F.pdf?sequence=1}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Bahnkurve der säkularen polverlagerung|journal= Publications mathématiques de l'Université de Belgrade|date= 1932b|volume= 1|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_4AB58D547C08AC802DD4F480B1C020BB|accessdate= 16. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/4152588 4152588]}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|contribution= Mathematische Klimalehre|title= Handbuch der Geophysik|date= 1933a|editor-last1= Gutenberg|editor-first1= Beno|editor-link1= Beno Gutenberg|publisher= Gebrüder Borntraeger|location= Berlin}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= О померању Земљиних полова : Успомена на Алфреда Вегенера|date= 1933b|url= http://arhiva.unilib.rs/unilib/o_nama/izlozbe/milankovic_virtuelna/images/uspomena%20na%20vegenera.jpg|accessdate= 23. januarja 2016}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Небеска механика|date= 1935|series= (Предавања на Београдском универзитету)|publisher= Zadužbina Luke Ćelovića-Trebinjca|location= Beograd|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_070114E5DEE5E9DF2AB3A0003ADAF4A3|accessdate= 2. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/161700871 161700871]}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Durch ferne Welten und Zeiten : Briefe eines Weltallbummlers|date= 1936|pages= 389|publisher= [[Koehler & Amelang]]|location= Leipzig|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/189568007 189568007]}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Нови резултати астрономске теорије климатских промена |journal= Глас С.А.Н.|date= 1937|volume= CLIIV|pages= 41|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/1542047466 1542047466]}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|contribution= Astronomische Mittel zur Erforschung der erdgeschichtlichen Klimate|title= Handbuch der Geophysik : Physik der Atmosphäre 2, Band IX, Sec. 8|date= 1938|pages= 593–698|editor-last1= Gutenberg|editor-first1= Beno|publisher= Gebrüder Borntraeger|location= Berlin|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/1536857066 1536857066]}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Kanon der Erdbestrahlung und seine Anwendung auf das Eiszeitenproblem|date= 1941|publisher= Académie royale serbe|series= (Éditions speciales Académie Royale Serbe)|volume= '''133''' , '''33''|pages= 633|location= Beograd|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/189146124 189146124]}}. <br /> – prevod v angleščino: {{citat|title= Canon of Insolation and the Ice-age Problem|author1= Israel Program for Scientific Translations|publisher= [[Ministrstvo za trgovino Združenih držav Amerike|Ministrstvo za trgovino ZDA]], [[Nacionalna znanstvena fundacija]]|location= Washington DC|date= 1969|url= https://books.google.com/books?id=huXvAAAAMAAJ}} <br /> – {{citat|editor-last1= Pantić|editor-first1= Nikola|editor-link1= Nikola Pantić|title= Canon of Insolation and the Ice Age Problem|publisher= [[Zavod za udžbenike i nastavna sredstva Beograd|Zavod za udžbenike i nastavna sredstva]] v sodelovanju z [[Muzej znanosti in tehnike Beograd|Muzej znanosti in tehnike]] S. A. N.|location= Beograd|date= 1998}}. * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Кроз васиону и векове : једна астрономија за свакога|date= 1944|publisher= Jugoistok|location= Beograd|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_7CD8D819D30696FCD091EBF39A952881|accessdate= 2. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/133068039 133068039]}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|last2= Mihailović|first2= Jelenko M.|authorlink2= Jelenko Mihailović|title= Мика Алас : белешке о животу великог математичара Михаила Петровића|date= 1946a|publisher= Kosmos|location= Beograd|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_84809157A51769686A386E30B490DA52|accessdate= 1. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/41658887 41658887]}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|last2= Bokšan|first2= Slavko|authorlink2= Slavko Bokšan|title= Исак Њутн и Њутнова Принципија|date= 1946b|publisher= Društvo »Nikola Tesla«|location= Beograd|series= (Библиотека "Никола Тесла")|volume= '''3'''|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_97867DE01F05A23E5411792BAC698808|accessdate= 20. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/6790919 6790919]}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Оснивачи природних наука : Питагора, Демокритос, Аристотелес, Архимедес|date= 1947|publisher= Društvo »Nikola Tesla«|location= Beograd|series= (Библиотека "Никола Тесла")|volume= '''6'''|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_3271DFF077EA44B3560A9D8B2095046F|accessdate= 20. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/6740999 6740999]}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Астрономска теорија климатских промена и њена примена у геофизици|date= 1948a|publisher= [[Naučna knjiga]]|location= Beograd|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_5982AC64EE51715A5D1403D9BA82AF06|accessdate= 1. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/20452103 20452103]}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Историја астрономске науке од њених првих почетака до 1727|date= 1948b|publisher= Naučna knjiga|location= Beograd|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_BA82D1F4408323A4563A3AC5C166F679|accessdate= 20. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/20450823 20450823]}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Кроз царство наука : слике из живота великих научника|date= 1950|publisher= Naučna knjiga|location= Beograd|series= (Библиотека Никола Тесла)|volume= 8|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_137373FA579C5464B9EF73BF1644095B|accessdate= 1. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/132878855 132878855]}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Успомене, доживљаји и сазнања из година 1909 до 1944. 1|date= 1952|pages= 322|publisher= Naučna knjiga|location= Beograd|series= (Посебна издања / С.А.Н., Одељење природмо-математичких наука)|volume= '''CXCV''', '''6'''|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_44AF7446E9C29F37DBAACBB55E7A6407|accessdate= 3. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/121560071 121560071]}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Успомене, доживљаји и сазнања после 1944 године. 2|date= 1957|pages= 193|publisher= Naučno delo|location= Beograd|series= (Посебна издања / С.А.Н., Одељење природмо-математичких наука)|volume= '''CCLXXXV''', '''16'''|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_53A9A34C06F2DB22FC087AC3A9D1A552|accessdate= 3. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/147235079 147235079]}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Двадесет два века хемије|date= 1953a|publisher= Svetlost|location= Kragujevac|series= (Библиотека Светлост. коло 1)|volume= '''1'''|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_549BA6D55BE0514EB2758254A422EEED|accessdate= 20. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/12953351 12953351]}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= О Птолемајеву израчунавању броја п|journal= Зборник радова С.А.Н., Математички институт|date= 1953b|volume= XXXV|issue= 3|pages= 11–14|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_7797EA6C206198C16585612697A8A45A|accessdate= 1. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/40299015 40299015]}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Техника у току давних векова|date= 1955a|publisher= [[Nolit]]|location= Beograd|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_704FE1DFDDCF5B65A4A1C8FA7C74A7DE|accessdate= 2. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/128256007 128256007]}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Вавилонски торањ модерне технике|journal= Глас, Одељење техничких наука С.А.Н.|date= 1955b|volume= CCXX|issue= 3|pages= 137–150|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_2B6B52BC98C01C048D3598299A7C42D7|accessdate= 2. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/97869319 97869319]}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Aristarchos und Apollonios - das heliozentrische und das geozentrische Weltsystem des klassischen Altertums|date= 1956|location= Beograd|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_C019A3558E23C562D26105AC291D5E91|accessdate= 2. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/54030092 54030092]}} * {{citat|last1= Milanković|first1= Milutin|author-mask1= 3|title= Astronomische Theorie der Klimaschwankungen : ihr Werdegang und Widerhall|date= 1957|location= Beograd|url= https://digitalna.nb.rs/view/URN:NB:RS:SD_E50A35D881AF91D8FA5541F564CB06B5|accessdate= 2. marca 2023|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/29975311 29975311]}} == Galerija == <div style="text-align:center; text-align:center;"><gallery mode="nolines" widths="275px" heights="175px"> Milutin Milanković u SANU.JPG|Doprsni kip Milankoviča na [[Matematični inštitut SANU|Matematičnem inštitutu SANU]] v Beogradu. Bista Milutina Milankovića, Studentski grad.JPG|Doprsni kip Milankovića na [[Naravoslovno-matematična fakulteta v Novem Sadu|PMF]] v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Milutin Milanković.JPG|Doprsni kip Milankovića na razstavi v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Akademiji znanosti]], [[Nikola Janković|Nikola Koka Janković]]. Кућа Милутина Миланковића 2012-09-02 14-53-21.jpg|[[hiša Milutina Milankovića|Milankovićeva hiša]] v Beogradu na Ulici Ljubomira Stojanovića 9.{{r|spl19}} </gallery></div> == Glej tudi == {{portal|Astronomija}} {{div col|colwidth=27em}} * [[zgodovina znanosti o podnebnih spremembah]] * [[Milankovićevi cikli]] * [[1605 Milanković]] * [[Kulturni in znanstveni center »Milutin Milanković«]] * [[hiša Milutina Milankovića]] * [[Park Milutin Milanković]] * [[Milankovićev koledar]] * ''[[Kroz vasionu i vekove]]'' {{div col end}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="clan_1988">{{sktxt|člani COHMAP|1988}}.</ref> <ref name="acov_2012">{{sktxt|Acović|2012}}.</ref> <ref name="agat_2011a">{{sktxt|Agatonović|2011a}}.</ref> <ref name="agat_2011b">{{sktxt|Agatonović|2011b}}.</ref> <ref name="andz_1983">{{sktxt|Anđelić|Stojković|1983}}.</ref> <ref name="apos_2018a">{{sktxt|Apostolovski|2018a}}.</ref> <ref name="apos_2018b">{{sktxt|Apostolovski|2018b}}.</ref> <ref name="berg_2020">{{sktxt|Berger|2020}}.</ref> <ref name="blac_1999">{{sktxt|Blackburn|Holford-Strevens|1999}}.</ref> <ref name="calv_1990">{{sktxt|Calvin|1990}}.</ref> <ref name="crol_1864">{{sktxt|Croll|1864}}.</ref> <ref name="crol_1875a">{{sktxt|Croll|1875a}}.</ref> <ref name="crol_1875b">{{sktxt|Croll|1875b}}.</ref> <ref name="cvor_2020">{{sktxt|Čvorić Gubelić|2020}}.</ref> <ref name="dimi_2000">{{sktxt|Dimitrijević|2000}}.</ref> <ref name="eber_1930">{{sktxt|Eberl|1930}}.</ref> <ref name="foce_2007">{{sktxt|Foce|2007}}.</ref> <ref name="gled_2007">{{sktxt|Gledić|2007}}.</ref> <ref name="gorn_2008">{{sktxt|Gornitz|2008}}.</ref> <ref name="hays_1976">{{sktxt|Hays|Imrie|Shackleton|1976}}.</ref> <ref name="imbr_1979">{{sktxt|Imbrie|Palmer Ibmrie|1979}}.</ref> <ref name="imbr_1981">{{sktxt|Imbrie|Palmer Imbrie|1981}}.</ref> <ref name="ivan_2012">{{sktxt|Ivanić|2012|p=242}}.</ref> <ref name="janc_2019">{{sktxt|Janc|Gavrilov|Marković|Benišek|2019}}.</ref> <ref name="kerr_1999">{{sktxt|Kerr|1999}}.</ref> <ref name="koep_2015">{{sktxt|Köppen|Wegener|2015}}.</ref> <ref name="kuju_2009">{{sktxt|Kujundžić|2009}}.</ref> <ref name="lopu_2014">{{sktxt|Lopušina|2014}}.</ref> <ref name="macd_2006">{{sktxt|Macdougall|2006}}.</ref> <ref name="maks_2020">{{sktxt|Maksimović|2020|p=9}}.</ref> <ref name="mati_2016">{{sktxt|Matijević|2016}}.</ref> <ref name="mcca_2009">{{sktxt|McCarthy|Seidelmann|2009}}.</ref> <ref name="mcco_2006">{{sktxt|McCoy|2006}}.</ref> <ref name="mell_1997">{{sktxt|Mellon|1997}}.</ref> <ref name="mesi_2005">{{sktxt|Mesinger|2005}}.</ref> <ref name="mija_2018">{{sktxt|Mijajlović|Pejović|Radović|2018}}.</ref> <ref name="mila_1904">{{sktxt|Milanković|1904}}.</ref> <ref name="mila_1912a">{{sktxt|Milanković|1912a}}.</ref> <ref name="mila_1912b">{{sktxt|Milanković|1912b}}.</ref> <ref name="mila_1913">{{sktxt|Milanković|1913}}.</ref> <ref name="mila_1914">{{sktxt|Milanković|1914}}.</ref> <ref name="mila_1916">{{sktxt|Milanković|1916}}.</ref> <ref name="mila_1920">{{sktxt|Milanković|1920}}.</ref> <ref name="mila_1923b">{{sktxt|Milanković|1923b}}.</ref> <ref name="mila_1924a">{{sktxt|Milanković|1924a}}.</ref> <ref name="mila_1924b">{{sktxt|Milanković|1924b}}.</ref> <ref name="mila_1928">{{sktxt|Milanković|1928}}.</ref> <ref name="mila_1930">{{sktxt|Milanković|1930}}.</ref> <ref name="mila_1932a">{{sktxt|Milanković|1932a}}.</ref> <ref name="mila_1933a">{{sktxt|Milanković|1933a}}.</ref> <ref name="mila_1933b">{{sktxt|Milanković|1933b}}.</ref> <ref name="mila_1935">{{sktxt|Milanković|1935}}.</ref> <ref name="mila_1937">{{sktxt|Milanković|1937}}.</ref> <ref name="mila_1938">{{sktxt|Milanković|1938}}.</ref> <ref name="mila_1941">{{sktxt|Milanković|1941}}.</ref> <ref name="mila_1946b">{{sktxt|Milanković|1946b}}.</ref> <ref name="mila_1947">{{sktxt|Milanković|1947}}.</ref> <ref name="mila_1948a">{{sktxt|Milanković|1948a}}.</ref> <ref name="mila_1948b">{{sktxt|Milanković|1948b}}.</ref> <ref name="mila_1950">{{sktxt|Milanković|1950}}.</ref> <ref name="mila_1952">{{sktxt|Milanković|1952}}.</ref> <ref name="mila_1953a">{{sktxt|Milanković|1953a}}.</ref> <ref name="mila_1955a">{{sktxt|Milanković|1955a}}.</ref> <ref name="mila_1957">{{sktxt|Milanković|1957}}.</ref> <ref name="mili_1999">{{sktxt|Miličević|Starčević|1999}}.</ref> <ref name="mili_2006">{{sktxt|Milićević|2006}}.</ref> <ref name="mili_2009">{{sktxt|Milićević|2009}}.</ref> <ref name="mili_2011">{{sktxt|Milisavljević|Marčeta|Samardžija|Šegan|2011}}.</ref> <ref name="pear_2018">{{sktxt|Pearce|2018}}.</ref> <ref name="pejo_2011">{{sktxt|Pejović|2011}}.</ref> <ref name="pete_1911">{{sktxt|Peter I. Karađorđević|1911}}.</ref> <ref name="piko_2019">{{sktxt|Pikoulas|2019}}.</ref> <ref name="puet_2016">{{sktxt|Puetz|Prokoph|Borchard|2016}}.</ref> <ref name="rial_1999">{{sktxt|Rial|1999}}.</ref> <ref name="sche_2013">{{sktxt|Scheidegger|2013|p=129}}.</ref> <ref name="schw_1993">{{sktxt|Schwarzacher|1993}}.</ref> <ref name="shie_1924">{{sktxt|Shields|1924}}</ref> <ref name="skil_2009">{{sktxt|Škiljan|2009|pp=17–20}}.</ref> <ref name="spas_2008">{{sktxt|Spasova|Radinović|Milićević|Maksimović|2008}}.</ref> <ref name="stan_2022">{{sktxt|Stanković|2022}}.</ref> <ref name="stoj_2009">{{sktxt|Stojilković|2009}}.</ref> <ref name="whit_2004">{{sktxt|White|2004}}.</ref> <ref name="zork_2010">{{sktxt|Zorkić|2010}}.</ref> <ref name="head_">{{citat|last1= Head|first1= James W.|title= Follow the Water on Mars|publisher= [[Univerza Brown]], Providence|lang= en|url= http://www.ifa.hawaii.edu/UHNAI/NAIweb/presentations/37-Head-FollowWater.pdf|accessdate= 23. januarja 2016}}</ref> <ref name="read_">{{citat|last1= Read|first1= Peter L.|title= Milankovitch on Mars: Observing and modeling astronomically-induced climate change|publisher= Atmospheric, Oceanic & Planetary Physics, [[Univerza v Oxfordu]]|lang= en|url= http://www2.physics.ox.ac.uk/sites/default/files/2011-06-15/milankovic_on_mars2013_pdf_93344.pdf}}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref name="spl0">{{navedi splet|title= Milutin Milankovitch|publisher= [[Enciklopedija Britannica]]|lang= en|url= https://www.britannica.com/biography/Milutin-Milankovitch}}</ref> <ref name="spl1">{{navedi splet|title= Биографија Милутин Миланковић|url-status=live|lang= sr|url= https://milutinmilankovic.rs/biografija/}}</ref> <ref name="spl2">{{citat|title= Мала енциклопедија Просвета: општа енциклопедија (Југославија К-Пн, 2)|date= 1986|publisher= Prosveta|location= Beograd|pages= 666}}</ref> <ref name="spl3">{{navedi splet|title= Ko je bio Milutin Milanković, jedan od najvećih umova svih vremena|url= https://6yka.com/kolumne/ko-je-bio-milutin-milankovic-jedan-od-najvecih-umova-svih-vremena|lang=sr|url-status= live}}</ref> <ref name="spl4">{{navedi splet|title= Jedan od najuticajnijih srpskih naučnika: Ko je bio Milutin Milanković i koji su njegovi najveći doprinosi nauci?|lang= sr|url= https://nationalgeographic.rs/nauka/istorija/a23999/ko-je-bio-milutin-milankovic-jedan-od-najuticajnijih-srpskih-naucnika.html|url-status=live}}</ref> <ref name="spl5">{{navedi splet|title= Milutin Milanković, naučnik - Putnik kroz vasionu i vekove|website= eKapija|accessdate= 22. februarja 2023|lang= sr|url= https://me.ekapija.com/sr/news/1212003/milutin-milankovic-naucnik-putnik-kroz-vasionu-i-vekove}}</ref> <ref name="spl6">{{navedi splet|title= Focus Sections :: The Planet Mars|publisher= MarsNews.com|lang= en|url= http://marsnews.com/the-planet-mars|accessdate= 8. septembra 2007|archive-url= https://web.archive.org/web/20150407230246/http://marsnews.com/the-planet-mars|archive-date= 2015-04-07|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl7">{{navedi splet|url= http://resources.metapress.com/pdf-preview.axd?code=w15m82t77q3j7374&size=largest|title= PDF-preview.axd (980x1320 pixels)|archive-url= https://archive.today/20120715233945/http://resources.metapress.com/pdf-preview.axd?code=w15m82t77q3j7374&size=largest|archive-date= 15. julija 2012|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl8">{{navedi splet|title= Научни рад 1919—1941: Виртуелна изложба Милутин Миланковић&nbsp;—&nbsp;великан светске науке на Београдском универзитету|date= 25. november 2014|publisher= [[Univerzitetna knjižnica »Svetozar Marković«]]|lang= sr|url= http://arhiva.unilib.rs/unilib/o_nama/izlozbe/milankovic_virtuelna/naucni_rad.php|accessdate= 5. februarja 2016}}</ref> <ref name="spl9">{{navedi enciklopedijo|title= Milanković (Milankovitch), Milutin – Dictionary definition of Milanković (Milankovitch), Milutin &#124; Encyclopedia.com: FREE online dictionary|encyclopedia= Encyclopedia.com|date= 12. december 1958|lang= en|url= http://www.encyclopedia.com/doc/1G2-2830905919.html|accessdate= 15. avgusta 2012}}</ref> <ref name="spl10">{{navedi splet|title= Video – Ice Age Cycles|work= [[National Geographic (AMeriški TV-kanal)|National Geographic]]|lang= en|url= http://video.nationalgeographic.com/video/player/national-geographic-channel/all-videos/av-6256-6460/ngc-ice-age-cycles.html |accessdate= 15. avgusta 2012|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20111002172638/http://video.nationalgeographic.com/video/player/national-geographic-channel/all-videos/av-6256-6460/ngc-ice-age-cycles.html|archive-date= 2. oktobra 2011 }}</ref> <ref name="spl11">{{navedi splet|title= Milutin Milanković po drugi put među Srbima|date= 16. november 2007|publisher= RTV RS|lang= sr|url= http://www.rtv.rs/sr_ci/zivot/kultura/milutin-milankovic-po-drugi-put-medju-srbima_39131.html|accessdate= 5. februarja 2016}}</ref> <ref name="spl12">{{navedi splet|title= Na današnji dan preminuo je Milutin Milanković|date= 12. december 2016|lang= sr|url= https://fakulteti.edukacija.rs/zanimljivosti/na-danasnji-dan-preminuo-je-milutin-milankovic|url-status= live}}</ref> <ref name="spl13">{{navedi splet|title= Welcome to nginx!|website= encyclopedia.com|lang= en|accessdate= 2. februarja 2022|url= http://www.encyclopedia.com/doc/1O112-COHMAPProject.html|archive-url= https://archive.today/20120729182936/http://www.encyclopedia.com/doc/1O112-COHMAPProject.html|archive-date= 29. julija 2012|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl14">{{navedi splet|title= EGS – Milutin Milankovic Medal|date= 8. marec 2010|publisher= Egu.eu|lang= en|url= http://www.egu.eu/egs/award6l.htm|accessdate= 15. avgusta 2012}}</ref> <ref name="spl15">{{navedi splet|title= EGU – Awards & Medals – Milutin Milankovic Medal|publisher=Egu.eu|lang= en|url= http://www.egu.eu/awards-medals/milutin-milankovic/|accessdate= 29. novembra 2015}}</ref> <ref name="spl16">{{navedi splet|title= Milutin Milankovitch : Feature Articles|date= 24. marec 2000|publisher= Earthobservatory.nasa.gov|lang= en|url= http://earthobservatory.nasa.gov/Features/Milankovitch/|accessdate= 15. avgusta 2012}}</ref> <ref name="spl17">{{navedi splet|title= Otkriveno spomen-obeležje velikom srpskom naučniku Milutinu Milankoviću|website= beograd.rs|lang= sr|url= https://www.beograd.rs/lat/otkriveno-spomen-obelezje-velikom-srpskom-naucniku-milutinu-milankovicu/|url-status= live}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref name="spl18">{{navedi splet|title= Патенти Милутина Миланковића / Patents of Milutin Milanković|website= zis.gov.rs|lang= sr, en|url= http://www.zis.gov.rs/upload/documents/pdf_sr/pdf_patenti/Lista%20patenata%20Milutina%20Milankovica.pdf|accessdate= 23. januarja 2016|archive-url= https://web.archive.org/web/20160126192647/http://www.zis.gov.rs/upload/documents/pdf_sr/pdf_patenti/Lista%20patenata%20Milutina%20Milankovica.pdf|archive-date= 26. januarja 2016}}</ref> <ref name="spl19">{{navedi splet|url= http://beogradskonasledje.rs/kd/zavod/palilula/kuca_milutina_milankovica.html|title= Hiša Milutina Milankovića v Katalogu nepremičnih kulturnih dobrin na območju mesta Beograd|website= beogradskonasledje.rs|lang= sr|accessdate= 5. februarja 2016|archive-date= 2018-01-22|archive-url= https://web.archive.org/web/20180122084105/http://beogradskonasledje.rs/kd/zavod/palilula/kuca_milutina_milankovica.html|url-status= dead}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat|author1= člani COHMAP|title= Climatic Changes of the Last 18,000 Years: Observations and Model Simulations|journal= Science, New Series|date= 26. avgust 1988|volume= 241|issue= 4869|pages= 1043–1052|url= http://www.indiana.edu/~origins/X-PDF/COHMAP.pdf|accessdate= 23. januarja 2016|archive-url= https://web.archive.org/web/20151227174510/http://www.indiana.edu/~origins/X-PDF/COHMAP.pdf|archive-date= 27. decembra 2015}} * {{citat|last1= Acović|first1= Dragomir|title= Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|date= 2012|publisher= Službeni Glasnik|location= Belgrade|pages= 344}} * {{citat|last1= Agatonović|first1= Predrag|title= Milutin Milanković&nbsp;–&nbsp;najčuveniji srpski naučnik|date= 16. julij 2011a|website= svemir.blog|lang= sr|url= https://svemir.blog/2011/07/16/milutin-milankovic-najcuveniji-srpski-naucnik/|url-status= live}} * {{citat|last1= Agatonović|first1= Predrag|title= Milutin Milanković&nbsp;–&nbsp;najčuveniji srpski naučnik|date= 20. julij 2011b|publisher= Svet nauke&nbsp;–&nbsp;sajt za popularizaciju i promociju nauke|website= svetnauke.org|lang= sr|url= http://www.svetnauke.org/9761-milutin-milankovic-najcuveniji-srpski-naucnik/5|accessdate= 24. januarja 2016}} * {{citat|last1= Anđelić|first1= Tatomir P.|authorlink1= Tatomir Anđelić|last2= Stojković|first2= Andrija B.|authorlink2= Andrija Stojković|title= Милутин Миланковић и теорија релативности|date= 1983|url= http://elibrary.matf.bg.ac.rs/bitstream/handle/123456789/3694/mmn3F.pdf}} * {{citat|last1= Apostolovski|first1= Aleksandar|title= Потрага за архивама Милутина Миланковића|newspaper= [[Politika (časopis)|Politika]]|date= 19. maj 2018a|lang= sr|url= https://www.politika.rs/scc/clanak/404032/Potraga-za-arhivama-Milutina-Milankovica}} * {{citat|last1= Apostolovski|first1= Alaksandar|title= Миланковићев пројекат за рушење аероплана|newspaper= Politika|date= 26. avgust 2018b|lang= sr|url= http://www.politika.rs/scc/clanak/410049/Milankovicev-projekat-za-rusenje-aeroplanova}} * {{citat|last1= Berger|first1= André|authorlink1= André Berger|title= Milankovitch, the father of paleoclimate modelling|date= 2020|url= https://milutinmilankovic.rs/wp-content/uploads/2020/11/3-Berger-manuscript-100th-anniversary-ofMM-manuscript.pdf|accessdate= 3. marca 2023}} * {{citat|last1= Berger|first1= Wolfgang Helmut|authorlink1= Wolfgang Helmut Berger|title= Miklankovitch Theory - Hits and Misses|journal= Scripps Institution of Oceanography Technical Report|date= 2012|publisher= [[Ustanova za oceanografijo Scrippsov]], [[Univerza Kalifornije, San Diego]]|url= https://escholarship.org/uc/item/95m6h5b9|accessdate= 23. marca 2023}} * {{citat|last1= Blackburn|first1= Bonnie Jean|authorlink1= Bonnie Jean Blackburn|last2= Holford-Strevens|first2= Leofranc|authorlink2= Leofranc Holford-Strevens|title= The Oxford Companion to the Year: An exploration of calendar customs and time-reckoning|date= 2003|origyear= 1999|pages= 688, 692|publisher= [[Oxford University Press]]|location= Oxford|isbn= 0-19-214231-3|cobiss= 108827904|oclc= 228073535}} * {{citat|last1= Calvin|first1= William Howard|authorlink1= William Howard Calvin|title= The Ascent of Mind: Ice Age Climates and the Evolution of Intelligence|date= 1990|chapter= 4 : Neandertal Country: Some Consequences of a Fickle Climate|publisher= Williamcalvin.com|chapter-url= http://williamcalvin.com/bk5/bk5ch4.htm|accessdate= 15. avgusta 2012|oclc= 645748410|archive-date= 2023-03-02|archive-url= https://web.archive.org/web/20230302133528/https://williamcalvin.com/bk5/bk5ch4.htm|url-status= dead}} * {{citat|last1= Croll|first1= James|authorlink1= James Croll|title= XIII. On the Physical Cause of the Change of Climate During Geological Epochs|journal= [[The London, Edinburgh, and Dublin Philosophical Magazine and Journal of Science]]|series= 4|date= 1864|volume= 28|issue= 187|pages= 121–137|doi= 10.1080/14786446408643733}} * {{citat|last1= Croll|first1= James|title= Climate and Time in Their Geological Relations: A Theory of Secular Changes of the Earth’s Climate|date= 1875a|publisher= Edward Stanford|location= London|oclc= 547357}} * {{citat|last1= Croll|first1= James|title= Climate and Time|journal= [[Nature]]|date= 26. avgust 1875b|volume= 12|issue= 329|pages= 121|doi= 10.1038/012329a0}} * {{citat|last1= Čvorić Gubelić|first1= Mirjana|title= МИЛАНКОВИЋ ЈЕ У ЊУ ГЛЕДАО „КАО У ВАСИОНУ“ Ово је Тинка Топузовић, Шапчанка која је освојила срце чувеног научника|date= 23. december 2020|website= hronograf.net|lang= sr|url= https://hronograf.net/2020/12/23/milankovic-je-u-nju-gledao-kao-u-vasionu-ovo-je-tinka-topuzovic-sapcanka-koja-je-osvojila-srce-cuvenog-naucnika/|accessdate= 3. januarja 2023}} * {{citat|last1= Dimitrijević|first1= Milan S.|authorlink1= Milan Dimitrijević|title= Milutin Milanković i Astronomija|journal= [[Publications of the Astronomical Observatory of Belgrade]]|date= 2000|issue= 67|pages= 39–49|url= https://publications.aob.rs/67/pdf/039-049.pdf}} * {{citat|last1= Eberl|first1= Bartholomäus|authorlink1= Bartholomäus Eberl|title= Die Eiszeitenfolge im nördlichen Alpenvorlande|date= 1930|publisher= [[Benno Filser|Dr. Benno Filser Verlag GmbH]]|location= Augsburg}} * {{citat|last1= Foce|first1= Federico|title= Milankovitch's Theorie der Druckkurven: Good mechanics for masonry architecture|journal= Nexus Network Journal|date= oktober 2007|volume= 9|issue= 2|pages= 185–210|publisher= Springerlink.com|doi= 10.1007/s00004-007-0039-9|doi-access= free}} * {{citat|last1= Gledić|first1= Vojislav|title= Milutin Milanković : život i delo|date= 2007|publisher= Admiral Books|location= Beograd|isbn= 978-86-84983-30-7|oclc= 688562016|id= [[COBISS.SR]] [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/138488076 138488076]}} * {{citat|editor-last1= Gornitz|editor-first1= Vivien|title= Encyclopedia of Paleoclimatology and Ancient Environments|date= 31. oktober 2008|page= 911|publisher= Springer Science & Business Media|url= https://books.google.com/books?id=yRMgYc-8mTIC&pg=PA911|isbn= 978-1-4020-4551-6|oclc= 502260489}} * {{citat|last1= Hays|first1= James D.|authorlink1= James D. Hays|last2= Imbrie|first2= John D.|last3= Shackleton|first3= Nicholas John|authorlink3= Nicholas Shackleton|title= Variations in the Earth's Orbit: Pacemaker of the Ice Ages|journal= [[Science]]|date= 1976|volume= 194|issue= 4270|pages= 1121–1132|jstor= 1743620|doi= 10.1126/science.194.4270.1121|pmid=17790893|bibcode= 1976Sci...194.1121H|s2cid= 667291}} * {{citat|last1= Imbrie|first1= John D.|authorlink1= John Imbrie|last2= Palmer Imbrie|first2= Katherine|title= Ice Ages: Solving the Mystery|date= 1. januar 1979|publisher= Harvard University Press|isbn= 978-0-674-44075-3|oclc= 807474639}} * {{citat|last1= Imbrie|first1= John D.|last2= Palmer Imbrie|first2= Katherine|title= Ledena doba : Rešenje tajne|date= 1981|series= (Biblioteka Zanimljiva nauka)|volume= 9|translator-last1= Latković|translator-first1= Dušan|publisher= [[Nolit]]|location= Beograd|url= http://elibrary.matf.bg.ac.rs/bitstream/handle/123456789/2424/BinderFR.pdf?sequence=1|cobiss= 18519559}} * {{citat|last1= Ivanić|first1= Delfa|authorlink1= Delfa Ivanić|title= Успомене|date= 2012|pages= 242|editor-last1= Milanović|editor-first1= Jasmina|publisher= [[Inštitut za sodobno zgodovino]]|location= Beograd|isbn= 978-86-7403-172-8|oclc= 858821498|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/191119884 191119884]}} * {{citat|last1= Janc|first1= Natalija|last2= Gavrilov|first2= Milivoj B.|last3= Marković|first3= Slobodan B.|last4= Protić Benišek|first4= Vojislava|last5= Benišek|first5= Vladimir|last6= Popović|first6= Luka Č.|last7= Tomić|first7= Nemanja|title= Ice Age theory: a correspondence between Milutin Milanković and Vojislav Mišković|journal= [[Open Geosciences]]|date= 17. junij 2019|volume= 11|issue= 1|pages= 263–272|doi= 10.1515/geo-2019-0021|bibcode= 2019OGeo...11...21J|doi-access= free}} * {{citat|last1= Jelić|first1= Mirjana D.|title= Zajedničke karakteristike glavnih doprinosa Ruđera Boškovića, Milutina Milankovića i Branka Žeželja razvoju građevinarstva|journal= Integritet i vek konstrukcija / Structural Integrity and Life|date= 2017|volume= 17|issue= 2|pages= 157–169|url= http://divk.inovacionicentar.rs/ivk/ivk17/157-IVK2-2017-MDJ.pdf|accessdate= 20. februarja 2023|issn= 1451-3749}} * {{citat|last1= Kerr|first1= Richard A.|authorlink1= Richard A. Kerr|title= Why the Ice Ages Don't Keep Time|journal= Science|date= 1999|volume= 285|issue= 5427|pages= 503–505|jstor= 2898704|doi= 10.1126/science.285.5427.503|s2cid= 129517667}} * {{citat|last1= Köppen|first1= Wladimir|authorlink1= Wladimir Köppen|last2= Wegener|first2= Alfred Lothar|authorlink2= Alfred Lothar Wegener|title= The Climates of the Geological Past|date= 2015|publisher= Schweizerbart Science Publishers|url= http://www.schweizerbart.de/publications/detail/isbn/9783443010881|isbn= 978-3-443-01088-1}} * {{citat|last1= Kujundžić|first1= Slobodan|title= Najveći od Beča do Atine|journal= Glasnik inžinjerske komore Srbije|date= april 2009|issue= 15|lang= sr|url= http://www.ingkomora.org.rs/glasnik/15/?id=cl15_01&p=1|accessdate= 5. februarja 2016}} * {{citat|last1= Longair|first1= Malcolm|title= James Croll, celestial mechanics and climate change|journal= [[Earth and Environmental Science Transactions of The Royal Society of Edinburgh]]|date= september 2021|volume= 112|issue= 3–4|pages= 231–238|editor-last1= Edwards|editor-first1= Kevin J.|doi= 10.1017/S1755691021000165}} * {{citat|last1= Lopušina|first1= M.|title= Na robiji Milanković nauci dao najbolje|date= 23. februar 2014|newspaper= [[Večernje novosti]]|lang= sr|url= http://novosti.rs/vesti/naslovna/reportaze/aktuelno.293.html:479505-Na-robiji-Milankovic-nauci-dao-najbolje|accessdate= 23. januarja 2016}} * {{citat|last1= Macdougall|first1= J. Dough|title= Frozen Earth: The Once and Future Story of Ice Ages|date= 2006|publisher= [[University of California Press]]|location= Berkerley|url= https://books.google.com/books?id=W2eDDMIeqpoC|isbn= 978-0-520-24824-3|oclc= 64555039}} * {{citat|last1= Maksimović|first1= Slavko|title= Православље, двоброј 1281.-1282, од 1. и 15. августа, 100 година Миланковићеве теорије о климатским променама, Великан српске и светске науке|date= 2020|pages= 9|publisher= SPC|location= Beograd}} * {{citat|last1= Matijević|first1= Jelena|title= Milankovićeva zaostavština stiže u Beograd|date= 17. januar 2016|newspaper= Večernje novosti|lang= sr|url= http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:586458-Milankoviceva-zaostavstina-stize-u-Beograd|accessdate= 23. januarja 2016}} * {{citat|last1= McCarthy|first1= Dennis D.|authorlink1= Dennis D. McCarthy|last2= Seidelmann|first2= Paul Kenneth|authorlink2= Paul Kenneth Seidelmann|date= 2009|title= TIME From Earth Rotation to Atomic Physics|publisher= Wiley-VCH|location= Weinheim|no-pp= y|pages= § 4, 5, 6, 8, 9, 12|isbn= 978-3-527-62794-3|doi= 10.1002/9783527627943|oclc= 521036176}} * {{citat|last1= McCoy|first1= Roger M.|authorlink1= Roger M. McCoy|title= Ending in Ice: The Revolutionary Idea and Tragic Expedition of Alfred Wegener|date= 2006|page= 52|publisher= Oxford University Press|url= https://books.google.com/books?id=LlR7RaVwDOwC&pg=PA52|isbn= 978-0-19-977495-1}} * {{citat|last1= Mellon|first1= Mike|title= Question & Answers|date= 13. avgust 1997|publisher= Passporttoknowledge.com|lang= en|url= http://passporttoknowledge.com/lfm/ask/atmosphere/Air_and_ground_temperature_in_Mars_seasons.txt|format= TXT|accessdate= 29. novembra 2015}} * {{citat|last1= Mesinger|first1= Fedor|title= HistCite – Record 623: Numerical methods in weather and climate modeling: From Milankovitch to the present, and beyond|date= 2005|publisher= Garfield.library.upenn.edu|lang= en|url= http://garfield.library.upenn.edu/histcomp/milankovic-m_citing/node/622.html|accessdate= 29. novembra 2015}} * {{citat|last1= Mijajlović|first1= Žarko|last2= Pejovič|first2= Nadežda|last3= Radović|first3= V.|title= First Serbian Works on the Theory of Relativity|date= 16. maj 2018|url= http://www.astro.bas.bg/XIBSAC/Presentation/17.05/first-serbian-works-3.pdf}} * {{citat|editor-last1= Miličević|editor-first1= Vlado|editor-last2= Starčević|editor-first2= Miroslav|title= Симпозијум "Милутин Миланковић&nbsp;—&nbsp;јуче, данас, сутра"|date= 1999|publisher= [[Rudarsko-geološka fakulteta v Beogradu]]|location= Beograd|url= http://elibrary.matf.bg.ac.rs/handle/123456789/2158|isbn= 978-86-7156-012-2|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/155646983 155646983]}} * {{citat|last1= Milićević|first1= Vlado|title= Миланковић у делима и слици|date= 2006|publisher= Avtorska izdaja|location= Beograd|url= http://legati.matf.bg.ac.rs/milankovic/book.wafl?c=knjige_o&book=u_delima_i_slici|isbn= 978-86-908609-0-6|oclc= 500546635|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/130645004 130645004]}} * {{citat|last1= Milićević|first1= Vlado|title= Миланковић, даљски аргонаут|date= 2008|publisher= Avtorska izdaja, Združenje Milutin Milanković|location= Beograd|isbn= 978-86-908609-1-3|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/148476940 148476940]}} * {{citat|last1= Milićević|first1= Vlado|title= Milankovic's "End of the World"|journal= Publications of the Astronomical Society "Rudjer Boskovic"|date= 2009|issue= 9|pages= 79–90|url= http://servo.aob.rs/eeditions/CDS/Srpsko%20bugarska%20konferencija/6/pdfs/07.pdf}} * {{citat|last1= Milićević|first1= Vlado|title= Марсов кратер Миланковић|date= 2011|publisher= Avtorska izdaja|location= Beograd|isbn= 978-86-908609-3-7|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/182359564 182359564]}} * {{citat|last1= Milisavljević|first1= Slaviša|last2= Marčeta|first2= Dušan|last3= Samaržija|first3= Biljana|last4= Šegan|first4= Stevo|title= Радови академика Милутина Миланковића и Војислава Мишковића у периодици АОБ|journal= Publikacija Astronomskog društva „Ruđer Bošković”|date= 2011|issue= 10|pages= 275–288|url= http://elibrary.matf.bg.ac.rs/bitstream/handle/123456789/1639/09.pdf?sequence=1}} * {{citat|last1= Newcomb|first1= Simon|authorlink1= Simon Newcomb|title= A Compendium of Spherical Astronomy|date= 1906|publisher= Macmillan Publishers [MacMillan]|pages= 226–227|url= http://books.google.com/books?id=CAxDAAAAIAAJ|cobiss= 29207041}} * {{citat|last1= Pearce|first1= Fred|title= How a janitor wowed Darwin by solving the ice age mystery|journal= [[New Scientist]]|date= 25. avgust 2018|volume= 22|issue= 8|page= 2019|url= https://www.newscientist.com/article/mg23931920-700-how-a-janitor-wowed-darwin-by-solving-the-ice-age-mystery/}} * {{citat|last1= Pejović|first1= Nadežda|title= Digitisation of Textbook ''Небеска механика'' by Milutin Milanković|journal= [[Pregled NCD]]|date= 2011|issue= 19|pages= 63–68|publisher= [[Nacionalni center za digitalizacijo]]|url= http://www.ncd.matf.bg.ac.rs/casopis/19/NCD19063.pdf|accessdate= 24 marca 2023|archive-date= 12. aprila 2012|archive-url= https://web.archive.org/web/20120412221213/http://www.ncd.matf.bg.ac.rs/casopis/19/NCD19063.pdf|url-status= dead}} * {{citat|author= [[Peter I. Karađorđević]]|title= Службени део|journal= [[Novine srbske|Srpske novine]]|date= 8. januar 1911|volume= LXXVIII|issue= 5|publisher= nbs.rs|location= Beograd|lang= sr|url= https://digarhiv.nbs.rs/WebSite/Content/DigitalniArhiv/SrpskeNovine/pages/1911/1911-01-08-001.jpg|accessdate= 10. oktobra 2022|quote= Prva novica v skrajno levem stolpcu}} * {{citat|last1= Petrović|first1= Aleksandar|title= Канон ледникового периода. Милутин Миланкович и астрономическая теория изменений климата.|date= 2011|translator-last1= Hartanovič|translator-first1= Marija|pages= 132|publisher= Nestor-istorija|location= Sankt Peterburg|url= http://ihst.nw.ru/Files/Book/201_/ice%20age.pdf|isbn= 978-5-98187-741-4}} * {{citat|last1= Petrović|first1= Aleksandar|last2= Marković|first2= Slobodan B.|authorlink2= Slobodan B. Marković|title= The cycles of revolution: how Wegener and Milanković changed the earth sciences|journal= [[Acta geographica Slovenica]]|date= december 2012|volume= 52|issue= 2|pages= 259–276|doi= 10.3986/AGS52200}} * {{citat|last1= Petrović|first1= Kosta V.|last2= Nikolić|first2= Predrag S.|title= Osnovi geologije|date= 1979|publisher= [[Naučna knjiga]]|location= Beograd|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/70626567 70626567]}} * {{citat|last1= Pikoulas|first1= Alexis|title= Theory of a variable speed of light|date= februar 2019|url= https://www.researchgate.net/publication/331378375_Theory_of_a_variable_speed_of_light|doi= 10.1063/1.5091436}} * {{citat|last1= Puetz|first1= Stephen J.|last2= Prokoph|first2= Andreas|last3= Borchard|first3= Glenn|title= Evaluating alternatives to the Milankovitch theory|journal= [[Journal of Statistical Planning and Inference]]|date= marec 2016|volume= 170|pages= 158–165|lang= en|issn= 0378-3758|doi= 10.1016/j.jspi.2015.10.006}} * {{citat|last1= Rial|first1= J. A.|title= Pacemaking the ice ages by frequency modulation of Earth's orbital eccentricity|journal= Science|date= 1999|volume= 285|issue= 5427|pages= 564–568|pmid= 10417382|doi= 10.1126/science.285.5427.564}} * {{citat|last1= Rusov|first1= Lazar Sime|authorlink1= Lazar Sime Rusov|title= Milanković’s Analysis of Newton’s Law of Universal Gravitation|journal= [[FME Transactions]]|date= 2009|volume= 37|issue= 4|pages= 211–217|url= https://www.mas.bg.ac.rs/_media/istrazivanje/fme/vol37/4/07_lrusov.pdf|accessdate= 23. marca 2023}} * {{citat|last1= Scheidegger|first1= Adrian Eugen|authorlink1= Adrian Eugen Scheidegger|title= Principles of Geodynamics|date= 2013|origyear= 1958|publisher= Springer-Verlag|location= Berlin, Heidelberg|pages= 129|url= http://books.google.com/books?id=5PnuCAAAQBAJ&pg=PA129|accessdate= 23. januarja 2015|isbn= 978-3-662-01532-2|cobiss= 150116|doi= 10.1007/978-3-662-01532-2|oclc= 1259414742}} * {{citat|last1= Schwarzacher|first1= Walther S.|authorlink1= Walther Schwarzacher|title= Cyclostratigraphy and the Milankovitch Theory|date= 24. avgust 1993|publisher= Elsevier|isbn= 978-0-08-086966-7|series= (Developments in Sedimentology)|volume= 52|url= https://books.google.com/books?id=wA9qo7lFFIoC&pg=PA43|oclc= 316566245}} * {{citat|last1= Shields|first1= Miriam Nancy|bibcode= 1924PA.....32..407S|title= The new calendar of the Eastern churches|journal= [[Popular Astronomy (ameriška revija)|Popular Astronomy]]|date= 1924|volume= 32|pages= 407–411}}. To je prevod Milankovićevega članka iz ''Astronomische Nachrichten''. * {{citat|last1= Spasova|first1= Danica|last2= Radinović|first2= Đuro|last3= Milićević|first3= Vlado|last4= Maksimović|first4= Slavko|title= Милутин Миланковић&nbsp;—&nbsp;путник кроз васиону и векове|date= 2008|edition= 2.|publisher= Združenje Milutin Milanković, [[Zavod za izboljševanje vzgoje in izobraževanja]]|location= Beograd|url= http://elibrary.matf.bg.ac.rs/bitstream/handle/123456789/2178/mm%20u%20boji%20R.pdf?sequence=1|isbn= 978-86-910617-0-8|cobiss= 143761676|oclc= 1062167607|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/147948300 147948300]}} * {{citat|last1= Stanković|first1= Dragan|title= Јесен живота Милутина Миланковића|newspaper= Politika|date= 3. februar 2022|lang= sr|url= https://www.politika.rs/scc/clanak/498660/Jesen-zivota-Milutina-Milankovica|accessdate= 5. februarja 2022}} * {{citat|last1= Stojilković|first1= Stanko|authorlink1= Stanko Stojilković|title= Портрет научника у младости : Учионица без зидова|newspaper= Politika|date= 6. februar 2009|lang= sr|url= http://www.politika.rs/scc/clanak/74163/Portret-naucnika-u-mladosti|accessdate= 11. februarja 2016}} * {{citat|last1= Stojković|first1= Andrija B. K.|authorlink1= Andrija Stojković|title= Филозофски погледи Милутина Миланковића|date= 1988|publisher= SANU, Heglovo društvo|location= Beograd|isbn= 978-86-7025-028-4|oclc= 20395909|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/121805575 121805575]}} * {{citat|last1= Škiljan|first1= Filip|chapter= Milutin Milanković – znanstvenik svjetskoga glasa|title= Znameniti Srbi u Hrvatskoj, I. dio|date= 2009|publisher= Srpsko narodno vijeće|location= Zagreb|accessdate= 23. maja 2013|url= http://www.snv.hr/pdf/Znameniti_Srbi_u_Hrvatskoj.pdf|archive-url= https://web.archive.org/web/20131017080549/http://www.snv.hr/pdf/Znameniti_Srbi_u_Hrvatskoj.pdf|archive-date= 17. oktobra 2013|isbn= 978-953-7442-06-4|oclc= 688562016|pages= 17–20}} * {{citat|last1= Trifoni|first1= Aleksandar|title= Како сам доживео Милутина Миланковића|date= 2010|publisher= Združenje državljanov Milutin Milanković|location= Beograd|isbn= 978-86-910617-1-5|id= COBISS.SR [https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/175153420 175153420]}} * {{citat|last1= White|first1= James W. C.|title= PALEOCLIMATE: Do I Hear a Million?|journal= Science|date= 2004|volume= 304|issue= 5677|pages= 1609–1610|doi= 10.1126/science.1100084|pmid= 15192208|s2cid= 129188583}} * {{citat|last1= Zorkić|first1= Aleksandar|url= https://www.astronomija.org.rs/nauka/2753-najvei-srpski-naunik|title= Ko je najveći srpski naučnik|publisher= Astronomski magazin (časopis za astronomiju i srodne nauke)|website= astronomija.org.rs|date= 28. maj 2010|lang= sr|accessdate= 23. marec 2023|url-status= dead|archive-date= 2023-03-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20230324003736/https://www.astronomija.org.rs/nauka/2753-najvei-srpski-naunik}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Milutin Milanković}} * {{Projekt Matematična genealogija|id=54098}} * [https://web.archive.org/web/20120419011102/http://www.climatedata.info/Forcing/Forcing/milankovitchcycles.html Milankovitch cycles] {{in lang|en}} * [http://www.teslasociety.com/milankovic.htm Življenje in znanstveno delo Milutina Milankovića] {{in lang|en}} * [https://web.archive.org/web/20040214201709/http://ou.nl/open/dja/Klimaat/System/solar_radiation_and_milank.htm Solar Radiation and Milanković] {{in lang|en}} * [https://milutinmilankovic.rs/ Društvo Milutin Milanković] {{in lang|sr}} * [https://www.sanu.ac.rs/clan/milankovic-milutin/ Zapis o Milankoviću], [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|SANU]] {{in lang|sr}} * [https://digitalna.nb.rs/ShowSearchResults.jsp?setLang=sr-Latn-RS&medium={%221%22:%22Milutin,%20Milankovi\u0107%22} Dela Milutina Milankovića], [[Narodna knjižnica Srbije|Digitalna Narodna knjižnica Srbije]] {{in lang|sr}} * [http://arhiva.unilib.rs/unilib/o_nama/izlozbe/milankovic_virtuelna/index.php Virtualna razstava »Milutin Milanković, velikan svetovne znanosti z beograjske univerze«], [[Univerzitetna knjižnica »Svetozar Marković«]] {{in lang|sr}} * [http://legati.matf.bg.ac.rs/milankovic/paper.wafl?paper=pozdrav_urednika Milutin Milankovič : Digitalna zapuščina], [[Matematična fakulteta v Beogradu]], Združenje Milutin Milanković {{in lang|sr}} * [http://www.milutin-milankovic.com/ Milutin Milanković], [[Kulturni in znanstveni center »Milutin Milanković«]] {{in lang|hr}} * [https://milutinmilankovic.rs/ Uradna spletna stran Združenja Milutin Milanović iz Beograda] {{in lang|sr}} === Dokumentarni filmi === * {{navedi splet|title= Milutin Milanković po drugi put među Srbima|date= 16. november 2007|publisher= RTV RS|lang= sr|url= http://www.rtv.rs/sr_ci/zivot/kultura/milutin-milankovic-po-drugi-put-medju-srbima_39131.html|accessdate= 5. februarja 2016}} {{in lang|sr}} * [https://www.youtube.com/watch?v=vCzDAm1nYlI ''Milutin Milanković - Putnik kroz vasionu i vreme''], [[YouTube]], [[dokumentarni film]] posvečen Milankovićevemu življenju in delu, 2007, produkcija Združenje Milutin Milanković, [[Zastava Film]] in Image Design Studio, režiser [[Dušan Vuleković]] {{in lang|sr}} * [https://www.youtube.com/watch?v=kA2zxEAwxds ''Istorija nauke: Milutin Milanković''], YouTube, kanal RTS Obrazovno-naučni program, epizoda serije o znanih osebnostih {{in lang|sr}} * [https://www.youtube.com/watch?v=aYdKkkdvAZA ''U sazvezdju velikana: Milutin Milanković''], YouTube, kanal RTS Obrazovno-naučni program, epizoda serije o znanih osebnostih {{in lang|sr}} * [https://www.youtube.com/watch?v=5tuTssjqn7A ''Božanski sjaj Milankovićevog kanona''], YouTube, kanal RTS Obrazovno-naučni program, epizoda serije o znanih osebnostih, ob 138. letnici Milankovićevega rojstva {{in lang|sr}} * [https://web.archive.org/web/20150403180742/http://channel.nationalgeographic.com/videos/ice-age-cycles/ Ice Age Cycles], dokumentarni film na [[National Geographic (ameriški TV-kanal)|National Geographic]]. Tri spremenljivke, znane kot Milankovitchevi cikli, vplivajo na to, kako in kdaj Zemlja vstopi v ledeno dobo ali globalno segrevanje. {{in lang|en}} === Dela === * [https://web.archive.org/web/20060923050958/http://www.sanu.ac.yu/English/Archives/Arhiv32.htm Avtograf (faksimile) prve strani Milankovićeve ''Astronomske teorije podnebnih sprememb'' (razdelek »Uvod«)] * [https://web.archive.org/web/20050321091129/http://ou.nl/open/dja/Klimaat/System/solar_radiation_and_milank.htm »Solar radiation and Milankovich«, odlomek iz knjige ''Solar Variability and Geomagnetism''] {{in lang|en}} * [https://web.archive.org/web/20060415080234/http://www.agu.org/sci_soc/eischao.html »"Concrete" Testimony to Shifting Latitude of the Tropics«], odlomek iz članka {{citat|last1= Chao|first1= Benjamin Fong|title= “Concrete” Testimony to Milankovitch Cycle in Earth's changing obliquity|journal= Eos, Transactions American Geophysical Union|date= 29. oktober 1996|volume= 77|issue= 44|pages= 433|doi= 10.1029/96EO00291}} in {{citat|title= [...]|journal= Earth in Space|date= december 1996|volume= 9|issue= 4|publisher= [[Ameriška geofizikalna zveza]]}} {{in lang|en}} * [http://www-istp.gsfc.nasa.gov/stargaze/Sprecess.htm Precesija in Milankovićeva teorija] {{in lang|en}} * [https://web.archive.org/web/20031210132700/http://earthobservatory.nasa.gov/Library/Giants/Milankovitch/ Članek o Milankoviću v nizu »Na ramenih velikanov«], [[NASA Earth Observatory]] {{in lang|en}} {{s-začetek}} {{s-aca}} {{s-polje|title=6. predstojnik [[Astronomski observatorij Beograd|AOB]]|before=[[Milan Nedeljković]]|after=[[Vojislav Mišković]]|years=1925&ndash;1926}} {{succession box|title=Dekan [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofske fakultete v Beogradu]]|before=[[Vladimir Kosta Petković]]|after={{brez preloma|[[Miloš Trivunac]] {{small|(zimski semester)}}}} <br /> {{brez preloma|[[Nedeljko Košanin]] {{small|(poletni semester)}}}}|years=1926&ndash;1927}} {{s-polje|title= 9. predstojnik AOB|before=[[Milorad B. Protić]]|after=[[Vojislav Mišković]]|years=1948&ndash;1951}} {{s-konec}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} {{DEFAULTSORT:Milankovic, Milutin}} [[Kategorija:Srbski matematiki]] [[Kategorija:Srbski astronomi]] [[Kategorija:Klimatologi]] [[Kategorija:Geofiziki]] <!---- [[Kategorija:Srbski geofiziki]] ----> [[Kategorija:Srbski inženirji]] <!---- [[Kategorija:Srbski gradbeni inženirji]] ----> [[Kategorija:Srbski fiziki]] [[Kategorija:Srbski znanstveniki]] [[Kategorija:Srbski izumitelji]] [[Kategorija:Srbski književniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Tehniške univerze na Dunaju]] [[Kategorija:Doktorirali na Tehniški univerzi na Dunaju]] [[Kategorija:Častniki Vojske Kraljevine Srbije]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Beogradu]] [[Kategorija:Člani Srbske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Člani Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Člani Nemške akademije znanosti Leopoldina]] [[Kategorija:Prejemniki reda svetega Save]] [[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske krone]] [[Kategorija:Veterani balkanskih vojn]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Marsu]] [[Kategorija:100 najbolj znanih Srbov po SANU]] [[Kategorija:Milutin Milanković| ]] o6mit8yslei0q81c7zkhutkr6ga5muq 0 545109 6766327 6755485 2026-10-17T12:55:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766327 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Mladen II. Šubić Bribirski | title = | image = Mladen-depiction-manuscript.jpg | image_size = 250px | caption = Upodobitev Mladena iz rokopisa | succession = [[Hrvaški ban]] | reign = 1312–1322 | coronation = | predecessor = [[Pavel I. Šubić Bribirski]] | successor = [[Ivan Babonić]] | birth_date = ok. 1270 | birth_place = [[Kraljevina Hrvaška]] | death_date = ok. 1340 | death_place = Ogrska | burial_date = | burial_place = | spouse = Helena | issue = Elizabeta<br />Katarina | full name = | house = [[Šubići]] | father = [[Pavel I. Šubić Bribirski]] | mother = | religion = [[katolik]] | succession1 = [[Gospodar vse Bosne]] | reign1 = 1312–1322 | predecessor1 = [[Pavel I. Šubić Bribirski]] | successor1 = [[Štefan II. Kotromanić]] | succession2 = [[Bosanski ban]] | reign2 = 1304–1322 | predecessor2 = [[Mladen I. Šubić Bribirski]] | successor2 = [[Štefan II. Kotromanić]] }} '''Mladen II. Šubić Bribirski''' ( {{Jezik-hr|Mladen II Šubić Bribirski}}, {{Jezik-hu|bribiri Subics Mladen}}; ok.1270 &#x2013; 0k.1341), [[Hrvaška|hrvaški]] voditelj in član plemiške rodbine [[Šubići|Šubićev]], je bil hrvaški ban in [[Seznam bosanskih kraljev|gospodar vse Bosne]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.camo.ch/grbovibhvlastele.htm|title=Grbovi vlastele Bosne i Hercegovine|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200212004147/http://www.camo.ch/grbovibhvlastele.htm|archivedate=12 February 2020}}</ref> Potem ko je nasledil svojega očeta Pavla, je še bolj utrdil Šubićko oblast in pripeljal Štefana Kotromanića za upravitelja Bosne pod svoje vrhovno gospostvo. Njegovo nadaljnje vladanje pa je zaznamovalo oslabitev Šubićev in se konča z uporom dalmatinskih mest in hrvaškega plemstva leta 1322. To je dodatno pripeljalo do Mladenovega poraza v bitki pri Bliski in poznejšega zapora s strani [[Karel I. Ogrski|ogrskega kralja Karla I.]], ki so ga Šubići predhodno spodbudili in vodili, da prevzame prestol. Mladen je nadaljeval z razvojem državnih in dvornih institucij, in njegova ''dejanska'' vladavina je privedla do nadaljnjega razvoja viteške kulture na Hrvaškem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=9487|title=Bribirski, Mladin II. &#124; Hrvatska enciklopedija|access-date=2023-07-02|archive-date=2023-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20230707185625/https://www.enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=9487|url-status=dead}}</ref> == Ozadje == [[Slika:Money_issued_by_Paul_I_Šubić_of_Bribir.jpg|levo|sličica|180x180_pik| Kovanci, ki jih je izdal Pavel I. Šubić Bribirski. Piše: ''DVX PAVL – BAN –MLADEN'' .]] Mladen II. je bil krščen kot Ivan, v čast [[Janez Krstnik|Janeza Krstnika]], zavetnika Šubičev.{{Sfn|Škegro|2002|p=135}} Po dinastičnem razpadu monarhije Ogrske in Hrvaške se je Mladenov oče Pavel pojavil kot močan oligarh, ki je uveljavil suvereno oblast nad celotno Hrvaško in Dalmacijo, katere ozemlja je razdelil med člane svoje družine. Vladal je s svojega sedeža v utrjenem mestu [[Bribir, Skradin|Bribir]], kjer je poleg svojega gradu dal zgraditi triladijsko baziliko sv. Marije znotraj [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana. <ref>{{Navedi splet|url=http://hakave.org/index.php?option=com_content&task=view&id=2525&Itemid=151|title=Portal Hrvatskoga kulturnog vijeća}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Po izumrtju [[Árpádovci|dinastije Árpádov]] je Pavel na prestol pripeljal [[Anžujci|Anžuvince]], čeprav je bila njihova oblast nad ozemljem, ki ga je imela družina Šubić, skozi celotno upravljanje le nominalna. Pavel je izvedel obsežne pohode in močno razširil svojo oblast proti vzhodu, nad Bosno in Humom, uspešno pa se je vojskoval tudi proti [[Beneška republika|Beneški republiki]] in zavzel dalmatinsko prestolnico Zadar. Bil je najmočnejši hrvaški plemič ob koncu 13. in v začetku 14. stoletja. Koval je tudi svoje [[Kovanec|kovance]].<ref>{{Navedi splet|url=http://numizmatika.antikviteti.net/pojma/s1.html|title=Croatian dictionary|accessdate=2018-02-19|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090420093238/http://www.numizmatika.antikviteti.net/pojma/s1.html|archivedate=2009-04-20}}</ref> == Biografija == === Zgodnja leta === Mladen II. Šubić je bil najstarejši sin [[Pavel I. Šubić Bribirski|Pavla I. Šubića Bribirskega]], ki je bil najmočnejši hrvaški plemič ob koncu 13. in v začetku 14. stoletja, in njegove prve žene, katere ime ni znano. Glede datuma njegovega rojstva ni na voljo nobenih zapisov, domnevajo pa, da se je rodil okoli leta 1270. Mladen II. je imel tri brate: [[Jurij II. Šubić Bribirski|Jurija II. Šubića]], Gregorja III. Šubića in Pavla II. Šubića. Po smrti svojega strica, [[Seznam bosanskih kraljev|bosanskega bana]] [[Mladen I. Šubić Bribirski|Mladena I. Šubića]] leta 1304, je moral njegov oče Pavel I. Šubić sam voditi vojsko za zatrtje upora v Šubićevi [[Bosna in Hercegovina|Bosni]], nakar je leta 1305 prevzel naziv "Gospodar vse Bosne" (''totius Bosniae dominus''), na Mladena pa prenesel naslov bana. Ko je Benečanom zavzel mesto Zadar, ga je mestna skupnost izvolila za zadrskega grofa in si je privzel tudi naziv "grof Dalmacije". Njegove čete so sodelovale tudi v kasnejši bitki proti Beneški republiki, ki je poskušala mesto ponovno zavzeti. Pod očetom je vladal Bosni, po Pavlovi smrti leta 1312 pa so se razmere v Bosni in na Hrvaškem zapletle. === Vladanje === [[Slika:BreberiensesCoatofArms.jpg|desno|sličica|276x276_pik| Grb plemiške rodbine Šubićev]] Očeta je nasledil kot hrvaški ban po njegovi smrti 1. maja 1312 in podedoval močno utemeljeno gospostvo, ki je obsegalo vso Hrvaško, Bosno, [[Zahumje|Zahumlje]] in dalmatinska mesta. Njegova žena Helena je bila sorodnica [[Anžujsko kraljestvo|anžujske kraljevske hiše]], Mladen pa je že sklenil poročne pogodbe njunih otrok z [[Goriški grofje|Goriškimi grofi]], ki bi lahko bili dragoceni zavezniki v vojni proti [[Beneška republika|Beneški republiki]].<ref name="karbic">{{Navedi splet|url=https://www.scribd.com/document/32884339/%C5%A0ubi%C4%87i-Bribirski-do-gubitka-nasljedne-banske-%C4%8Dasti-1322|title=Šubići Bribirski do Gubitka Nasljedne Banske Časti (1322.) &#124; PDF}}</ref> Mladen je močno oslabil beneške poskuse zavzetja [[Zadar|Zadra]], saj je odkupil vodjo njihovih najemnikov, kar je močno zmanjšalo njihov potencial na kopnem. Septembra 1313 pa je privolil v vrnitev Zadra Benetkam, pod pogojem, da mestu podelijo precejšnjo avtonomijo. Odrekel se je naslovu zadarski grof, vendar je leta 1314 dobil zadrsko meščanstvo pod beneškim pokroviteljstvom. Pri tem je ohranil močne in stabilne odnose z mestom in vzpostavil status quo z Benetkami. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.scribd.com/document/32884339/%C5%A0ubi%C4%87i-Bribirski-do-gubitka-nasljedne-banske-%C4%8Dasti-1322|title=Šubići Bribirski do Gubitka Nasljedne Banske Časti (1322.) &#124; PDF}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.scribd.com/document/32884339/%C5%A0ubi%C4%87i-Bribirski-do-gubitka-nasljedne-banske-%C4%8Dasti-1322 "Šubići Bribirski do Gubitka Nasljedne Banske Časti (1322.) &#x7C; PDF"].</cite></ref> Njegova vladavina je spomladi 1315 prvič naletela na upor, ko je kapitan in potestat mesta Trogir, Matej iz Zorija, v notranjem boju v mestu izgnal člane družine Andreis. Čeprav to ni bilo dejanje, uperjeno proti Mladenovi oblasti, je bil izgnanec deležen njegove podpore in posledično je sovražno odgovoril. Mladen je zahteval od komune, »naj mu pošlje prazen list papirja, na katerega bo pisal, kar hoče od mesta« in štirideset talcev, kar je mestni svet zavrnil. V strahu pred Mladenovo jezo so se odločili tudi samostan zunaj mestnega obzidja uničiti, da ga ne bi uporabili kot vojaško oporišče proti mestu. Kljub temu incident ni eskaliral, Mladen pa je Mateju dovolil, da je obdržal svoj položaj. Vendar je mestu naložil veliko denarno kazen. Matej Zori je navezal stike s člani Mladenovega dvora, da bi si zagotovil boljši status. Leta 1317 je bil Matej Zori sčasoma odstavljen s položaja in so ga nekateri zunanji elementi s pomočjo mesta Šibenika pregnali v izgnanstvo, dejanje, ki ga je podpiral Mladen. Leta 1318 je naložil nadaljnje sankcije mestu in Matejevim privržencem <ref>{{Navedi splet|url=https://www.scribd.com/document/32884339/%C5%A0ubi%C4%87i-Bribirski-do-gubitka-nasljedne-banske-%C4%8Dasti-1322|title=Šubići Bribirski do Gubitka Nasljedne Banske Časti (1322.) &#124; PDF}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.scribd.com/document/32884339/%C5%A0ubi%C4%87i-Bribirski-do-gubitka-nasljedne-banske-%C4%8Dasti-1322 "Šubići Bribirski do Gubitka Nasljedne Banske Časti (1322.) &#x7C; PDF"].</cite></ref> Poleg Trogirja je imel težave tudi s hrvaškim plemstvom. Po očetu je podedoval spor glede Jablanca s [[Krk|krškim]] plemenitim Friderikom III. ([[Frankopani|Frankopanom]]), ki pa ni predstavljal večje nevarnosti. Večjo grožnjo je predstavljal upor grofov [[Nelipčići|Nelipićev]] in [[Kurjakovići|Kurjakovićev]] pozimi 1316–1317, verjetno v povezavi z njegovimi spopadi proti [[Slavonija|slavonskim]] plemičem [[Grofje Babonići|Babonićem]]. Spor je bil kmalu razrešen in zdi se, da uporniki niso padli v njegovo nemilost.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.scribd.com/document/32884339/%C5%A0ubi%C4%87i-Bribirski-do-gubitka-nasljedne-banske-%C4%8Dasti-1322|title=Šubići Bribirski do Gubitka Nasljedne Banske Časti (1322.) &#124; PDF}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.scribd.com/document/32884339/%C5%A0ubi%C4%87i-Bribirski-do-gubitka-nasljedne-banske-%C4%8Dasti-1322 "Šubići Bribirski do Gubitka Nasljedne Banske Časti (1322.) &#x7C; PDF"].</cite></ref> Po smrti [[Štefan Dragutin|Štefana Dragutina]] je zasedel severna ozemlja današnje [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]], Usoro in Soli. To dejanje je povzročilo maščevanje sosednje Raške, ki je iz [[Ston|Stona]] napadla Šubićeva ozemlja.<ref>Stanoje Stanojević, „Istorija srpskoga naroda“ (treće izdanje, reprint izdanja iz 1926) Beograd. 1989. {{ISBN|978-86-83639-01-4}}.</ref> Leta 1318 se je pridružil križarski vojni Filipa Tarentskega, titularnega latinskega cesarja in bratranca njegove žene, proti kralju Raške [[Štefan Milutin|Milutinu]]. Mladen je s svojih ozemelj v Zahumlju vdrl v Raško in bil sprva uspešen, a se je moral v naslednjih letih umakniti. Po tem je bil njegov mlajši brat Jurij II. (ki je bil [[Omiš|omiški]] grof) dan kot talec nasprotni strani v okviru mirovnih pogajanj in je bil nato premeščen v mesto Dubrovnik na varno hrambo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.scribd.com/document/32884339/%C5%A0ubi%C4%87i-Bribirski-do-gubitka-nasljedne-banske-%C4%8Dasti-1322|title=Šubići Bribirski do Gubitka Nasljedne Banske Časti (1322.) &#124; PDF}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.scribd.com/document/32884339/%C5%A0ubi%C4%87i-Bribirski-do-gubitka-nasljedne-banske-%C4%8Dasti-1322 "Šubići Bribirski do Gubitka Nasljedne Banske Časti (1322.) &#x7C; PDF"].</cite></ref> Mladenova vladavina ni bila priljubljena pri bosanskem plemstvu, še posebej med privrženci nekdanjega bosanskega bana [[Štefan II. Kotromanić|Štefana Kotromanića]]. Zato je Kotromaniča postavil pod svoje pokroviteljstvo in uredil poroko med njim in eno od hčera [[Ortenburžani|Majnharda Ortenburškega]]. Zavzel je tudi strpno držo do bosanskih kristjanov (pripadnikov bosanske cerkve), kar ga je pripeljalo v spor s [[Papež|papežem]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.scribd.com/document/32884339/%C5%A0ubi%C4%87i-Bribirski-do-gubitka-nasljedne-banske-%C4%8Dasti-1322|title=Šubići Bribirski do Gubitka Nasljedne Banske Časti (1322.) &#124; PDF}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.scribd.com/document/32884339/%C5%A0ubi%C4%87i-Bribirski-do-gubitka-nasljedne-banske-%C4%8Dasti-1322 "Šubići Bribirski do Gubitka Nasljedne Banske Časti (1322.) &#x7C; PDF"].</cite></ref> Kasneje, da bi obnovil in umiril razmere v Bosni, je leta 1322 Štefana imenoval za bosanskega bana. === Zadnja leta === [[Slika:Realm_of_Paul_I_Šubić.svg|levo|sličica| Mladenova oblast leta 1312 po [[Pavel I. Šubić Bribirski|Pavlovi]] smrti]] Še en upor se je leta 1319 pojavil v mestu [[Šibenik]], najbolj lojalnem mestu družini Šubić. Vzroki zanj niso znani, znano pa je, da je komuna zahtevala posredovanje Benetk. Upor je Mladen vzel zelo resno, saj je ponudil priložnost Benetkam, da se neposredno vmešajo v Mladenovo afero, čeprav je bila ta že zatrta, preden so Benetke uspele diplomatsko ukrepati. Zaprl je vodje upora Koze Ilijskega, pod obtožbami zarote proti njegovemu življenju. Mladenov padec se je začel z drugim uporom Šibenika leta 1321/1322, ki se mu je kmalu pridružil Trogir. Mladen je najprej napadel in oropal okolico Šibenika, čemur je sledilo obleganje samega mesta. Ukazal je pripeljati Kozine brate pred mesto in jih javno usmrtiti. To dejanje je samo še poglobilo konflikt in spodbudilo druge člane hrvaškega plemstva k uporu, vključno z njegovim mlajšim bratom Pavlom II., ki je bil takrat trogirski vojvoda.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.scribd.com/document/32884339/%C5%A0ubi%C4%87i-Bribirski-do-gubitka-nasljedne-banske-%C4%8Dasti-1322|title=Šubići Bribirski do Gubitka Nasljedne Banske Časti (1322.) &#124; PDF}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.scribd.com/document/32884339/%C5%A0ubi%C4%87i-Bribirski-do-gubitka-nasljedne-banske-%C4%8Dasti-1322 "Šubići Bribirski do Gubitka Nasljedne Banske Časti (1322.) &#x7C; PDF"].</cite></ref> Upor mest so podprle Benetke in marca 1322 je Šibenik sprejel beneško oblast, ki je poslala floto, da bi ga branila pred Mladenovimi poskusi maščevanja. Pavel II. in mesto Trogir sta sklenila zavezništvo s ciljem, da odstavita Mladena in ga nadomestita s Pavlom. Kljub temu je tudi Trogir sprejel nadoblast Benetk in izjavil, da njegova zvestoba ostaja [[Karel I. Ogrski|Karlu I. Ogrskemu]], njegovemu naravnemu gospodarju. To je prisililo Mladena, da je sklical zbor hrvaškega plemstva, da bi pridobil podporo in omilil napetosti z dalmatinskimi mesti. Poskus je bil neuspešen, saj se je zbor končal s še večjo sovražnostjo preostalega plemstva do njega. Spor je dal povod kralju Karlu, ki je do tedaj odpravil oligarhično oblast na Madžarskem, da je ponovno vzpostavil kraljevo oblast na Hrvaškem, saj je oporekal Mladenovi oblasti nad temi deželami. Kralj je imenoval novega hrvaškega bana Ivana Babonića in nato skupaj z njim odšel na pohod proti Mladenu. Prva bitka je bila v bližini Šibenika, v kateri so bile Mladenove čete poražene, zaradi česar se je moral umakniti proti jugu. Vojske Trogirja, Šibenika in Benetk so oropale mesto [[Skradin]]. Druga in zadnja bitka se je zgodila v Blizni pri [[Trdnjava Klis|trdnjavi Klis]]. Mladenovo vojsko so sestavljale njegove lastne čete, čete njegovega brata [[Jurij II. Šubić Bribirski|Jurija II]]., pa tudi [[Vlahi]] in pripadniki manjšega plemstva iz območja Poljica. Nasprotna vojska so bile kraljeve čete pod poveljstvom Ivana Babonića v koaliciji s hrvaškim plemstvom (vključno s Pavlom II. Šubićem) ter trogirska in šibeniška milica. Bitka je privedla do zmage koalicije, ki je Mladena prisilila južneje v trdnjavo Klis.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.scribd.com/document/32884339/%C5%A0ubi%C4%87i-Bribirski-do-gubitka-nasljedne-banske-%C4%8Dasti-1322|title=Šubići Bribirski do Gubitka Nasljedne Banske Časti (1322.) &#124; PDF}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.scribd.com/document/32884339/%C5%A0ubi%C4%87i-Bribirski-do-gubitka-nasljedne-banske-%C4%8Dasti-1322 "Šubići Bribirski do Gubitka Nasljedne Banske Časti (1322.) &#x7C; PDF"].</cite></ref> [[Slika:Knin_Fortress_2,_Croatia.JPG|desno|sličica|300x300_pik| Kninski grad, srednjeveški ostanki]] V trdnjavi Klis je Mladen prejel novico o kraljevem prihodu v [[Knin]], kar ga je spodbudilo, da pošlje svojega mlajšega brata Jurija II. kot diplomata z namenom pogajanj. Karel I. je zelo skrbno sprejel Jurija in zagotovil, da bo Mladen osebno prispel v Knin. Kljub prejšnjim kraljevim obljubam so Mladena ob prihodu zaprli in skupaj s kraljem odpeljali na Ogrsko, kjer je v neznanih okoliščinah živel v ujetništvu. Možno je, da je bila odpeljana v ujetništvo tudi njegova hči Katarina. Umrl naj bi okoli leta 1341.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.scribd.com/document/32884339/%C5%A0ubi%C4%87i-Bribirski-do-gubitka-nasljedne-banske-%C4%8Dasti-1322|title=Šubići Bribirski do Gubitka Nasljedne Banske Časti (1322.) &#124; PDF}}<cite class="citation web cs1" data-ve-ignore="true">[https://www.scribd.com/document/32884339/%C5%A0ubi%C4%87i-Bribirski-do-gubitka-nasljedne-banske-%C4%8Dasti-1322 "Šubići Bribirski do Gubitka Nasljedne Banske Časti (1322.) &#x7C; PDF"].</cite></ref> Po tem razvoju situacije je ogrski kralj Štefanu II. Kotromaniću podelil Bosno in Dalmacijo od [[Cetina (reka)|Cetina]] do [[Dubrovnik|Dubrovnika]]. Mladenov nekdanji član njegovega dvora in zaupnik, Ivan Nelipić, je izkoristil priložnost in kraljevim silam odvzel grad Knin. Po porazu sil Mladena II. je rodbina Šubić izgubila ne samo Bosno, ampak tudi dežele v Hrvaški, ki je za vedno izgubila svoj nekdanji vpliv. Mladena II. je nasledil njegov brat Jurij in kasneje njegov nečak [[Mladen III. Šubić]] kot starešina rodbine Šubić, ki je nadaljeval vladavino nad Klisom, Skradinom in Omišem do leta 1348. == Naslovi == V listini z dne 10. aprila 1318 se Mladen II. Šubić imenuje »ban Hrvaške in Bosne ter generalni gospodar [[Zahumje|Humske dežele]]«. <ref name="Fine 258">''banom Hrvata i Bosne i općim gospodarem Humske zemlje'', in {{Navedi knjigo|last=Fine|first=John Van Antwerp|title=The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest|publisher=The University of Michigan Press|location=Michigan|year=1994|page=258|isbn=0-472-08260-4}}</ref> <ref>cit: ''Generalis dominus totius territorii [[Zachlumia|Chelmensis]].'' Bruchstücke aus der Geschichte der nordwestlichen Balkanländer, Ein Beitrag zur Biographie des Mladen Šubić Banus von Bosnien, Dr. Ludwik von Thallóczy k.u.k. Regierungsrath und Archivsdirector, Druck von Adolf Holzhausen k.u.k. Hof- und Universitäts-Buchdrucker, Wien 1895.</ref> == Glej tudi == * [[Šubići|Rodbina Šubićev]] * [[Štefan II. Kotromanić|Štefan II., bosanski ban]] * Seznam hrvaških vladarjev * [[Seznam bosanskih kraljev|Seznam vladarjev Bosne]] == Opombe == {{Sklici|30em}} == Viri ==   [[Kategorija:Umrli leta 1341]] [[Kategorija:Rojeni v 1270. letih]] [[Kategorija:Bosanski bani]] [[Kategorija:Hrvaški bani]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 5gqn7o2pzqroa1dv7bib6pigesqijcy 4 547557 6766553 6752410 2026-10-18T07:30:04Z Yerpo 8417 /* Tekmovalni del */ posodobitev 6766553 wikitext text/x-wiki {{Status WikiProjekta|projekt=10000 nujnih|tema=splošno|koordinator=Yerpo|active|project-type=topic|margin=0px|sc1=WP:10000|portal=}} [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|right|100px|10k]] '''WikiProjekt »10000 nujnih«''' je usmerjen [[Wikipedija:WikiProjekt|WikiProjekt]] izboljševanja [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded|razširjenega nabora člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]], spremljevalni projekt [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih|WikiProjektu »1000 nujnih«]]. Podobno kot pri osnovnem gre tu za izbor 10.000 tem, ki so po konsenzu tako bistvene, da bi morale biti zadovoljivo opisane v vsaki enciklopediji, ne glede na jezik, torej res osnovne enciklopedične teme, o katerih se bo verjetno želelo poučiti mnogo bralcev. Dodaten motiv je ščepec zdrave tekmovalnosti: na [[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|lestvici Wikipedij po pokritosti teh tem]] slovenska Wikipedija pretežno stagnira, kar približno četrtina člankov nam manjka. Tekmovalni cilj je razširiti vse članke na velikost več kot 16.000 efektivnih znakov besedila, to je meja, nad katero štejejo članki za »dolge« in prinašajo največje število točk. Seveda število znakov ni vse, zato na koncu združimo globalno merilo dolžine z lokalnim merilom kakovosti in si prizadevamo, da so članki razglašeni za [[Wikipedija:Izbrani članki|izbrane]], vendar zaradi ogromnega števila člankov tega ne spremljamo natančno. == Sodelovanje == Sodelovati ni težko. Enostavno izberite enega od [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded|člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]], in ga začnite ali dopolnite. Tematika projekta je tako raznolika, da se gotovo za vsakega najde kaj. Večina tem je že obširno pokritih v večjih Wikipedijah (angleški, nemški ipd.), tako da je z viri podprtega materiala obilo, članke v drugih jezikih lahko kar prevedete. ''Za vpis med sodelujoče lahko dodate svoje uporabniško ime na spodnji seznam s tremi tildami (<nowiki>~~~</nowiki>).'' # — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} # — [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) # — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} # — [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] ([[Uporabniški pogovor:Vitosmo|pogovor]]) # — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) == Podporno gradivo == '''Pomembno:''' seznam 10.000 člankov na Meti je poln, ni pa zaprt in je manj spoliran kot [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|1000 nujnih]], saj se z njim ukvarja manj ljudi. Tako vsebuje nekatere članke o temah, ki bi jih težko opredelili za splošno pomembne. Če menite, da lahko kak članek zamenjate s pomembnejšim, kar pogumno. Seznam je razdeljen po tematikah. Povezava PagePile odpre seznam člankov, ki ga je možno dalje obdelovati v različnih zunanjih orodjih. Uporaben zgled je PetScan, ki lahko recimo izpiše članke s seznama brez slovenskega interwikija (torej take, ki v slovenski Wikipediji še ne obstajajo). {| class="wikitable" |- ! področje !! PagePile !! Manjkajoči članki |- | [[:meta:List_of_articles_every_Wikipedia_should_have/Expanded/People|biografije]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68384 68384] || [https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68384&sitelinks_no=slwiki PetScan] |- | [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded/Anthropology, psychology and everyday life|antropologija, psihologija in vsakdanje teme]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68385 68385] || [https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68385&sitelinks_no=slwiki PetScan] |- | [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded/Philosophy and religion|filozofija in religija]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68386 68386] || [https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68386&sitelinks_no=slwiki PetScan] |- | [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded/Society and social sciences|družba in družboslovje]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68387 68387] || [https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68387&sitelinks_no=slwiki PetScan] |- | [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded/Mathematics|matematika]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68388 68388] || [https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68388&sitelinks_no=slwiki PetScan] |- | [[:meta:List_of_articles_every_Wikipedia_should_have/Expanded/Physical_sciences|fizika]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68390 68390] || [https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68390&sitelinks_no=slwiki PetScan] |- | [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded/Biology and health sciences|biologija in zdravstvene vede]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68391 68391] || [https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68391&sitelinks_no=slwiki PetScan] |- | [[:meta:List_of_articles_every_Wikipedia_should_have/Expanded/Technology|tehnika]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68392 68392] || [https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68392&sitelinks_no=slwiki PetScan] |- | [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded/Arts|umetnost, zabava in jeziki]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68393 68393] || [https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68393&sitelinks_no=slwiki PetScan] |- | [[:meta:List_of_articles_every_Wikipedia_should_have/Expanded/Geography|geografija]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68394 68394] || [https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68394&sitelinks_no=slwiki PetScan] |- | [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded/History|zgodovina]] || [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68395 68395] || [https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68395&sitelinks_no=slwiki PetScan] |} Op.: seznami PagePile niso nujno ažurni. '''[https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=68383 68383]''' je PagePile celotnega seznama, '''[https://petscan.wmflabs.org/?&pagepile=68383&sitelinks_no=slwiki tukaj]''' pa poizvedba v orodju PetScan, ki vrne manjkajoče članke (samo klikni gumb »Do it!« na dnu). '''[https://petscan.wmflabs.org/?interface_language=en&sitelinks_any=slwiki&cb_labels_any_l=1&edits%5Bflagged%5D=both&negcats=&cb_labels_no_l=1&namespace_conversion=keep&language=sl&depth=0&format=html&combination=subset&cb_labels_yes_l=1&sortby=size&wpiu=any&active_tab=tab_other_sources&edits%5Bbots%5D=both&show_soft_redirects=both&wikidata_item=no&search_max_results=500&ores_type=any&pagepile=68383&project=wikipedia&common_wiki=other&common_wiki_other=slwiki Ta poizvedba]''' vrne seznam obstoječih člankov, sortiranih po velikosti. Poizvedbe, posebej tiste na celem seznamu, so kar računsko zahtevne in se izvajajo nekaj deset sekund, zato velja potrpežljivost. === Tekmovalni del === <div style="float:right; width:260px; border:1px solid #aaa; font-size:88%; background-color:#F9F9F9; margin-left:10px"> {| !colspan="2"|Napredek <small>(avgust 2026)</small> |- |Celokupen rezultat |<div style="background:#E6E6E6; height:5px; border:1px solid #aaa; width: 100px; float:left; margin-right:10px; margin-top:7px;"><div style="background:#4F8F50; height:5px; width: 53px; align:left;">&nbsp;</div></div> 53 % |- |Začeti članki |<div style="background:#E6E6E6; height:5px; border:1px solid #aaa; width: 100px; float:left; margin-right:10px; margin-top:7px;"><div style="background:#4F8F50; height:5px; width: {{#expr:((10000-2229)/10000)*100 round 0}}px; align:left;">&nbsp;</div></div> {{#expr:((10000-2229)/10000)*100 round 0}} % |} </div> Kot rečeno, cilj je razširiti vse članke s seznama na 16.000 ali več znakov besedila za maksimalen rezultat na lestvici [[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles]]. Lestvica deli članke na »škrbine« (manj kot 8000 znakov), »navadne članke« (8000 do 16.000 znakov) in »dolge članke« (16.000 znakov in več). Prvi so vredni po 1 točko, drugi po 4 točke in tretji po 9 točk. Šteje se število znakov izvornega besedila, ne velikost članka v bajtih. Velikost za slovenščino se na koncu pomnoži s faktorjem 1,026 da je primerljiva z angleščino, ki potrebuje več znakov za izraziti isto vsebino. Seštevek je izražen v odstotkih, torej je 100 maksimum. Kriteriji so malo drugačni kot na [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles]], ker to lestvico vzdržuje nekdo drug in uporablja svoje. Lestvica je posodobljena enkrat mesečno, običajno 16. v mesecu. <div style="height:265px;overflow:auto;"> {| class="wikitable" |+Slovenska Wikipedija na lestvici po pokritosti razširjenega vzorca člankov !Mesec ![[Povprečje|Povprečna]]<br/>velikost<br/>člankov ![[Mediana]]<br/>velikosti<br/>člankov !Manjkajoči !Škrbine !Članki !Dolgi<br/>članki !Rezultat !Uvrstitev |- |Oktober 2026 || 15.225 || 6.686 || 2.229 || 4.237 || 1.541 || 1.993 || 52,67 || 37. |- |September 2026 || 15.155 || 6.634 || 2.229 || 4.248 || 1.543 || 1.980 || 52,61 || 37. |- |Avgust 2026 || 15.068 || 6.611 || 2.231 || 4.258 || 1.540 || 1.971 || 52,55 || 37. |- |Julij 2026 || 14.940 || 6.563 || 2.253 || 4.264 || 1.534 || 1.949 || 52,31 || 37. |- |Junij 2026 || 14.865 || 6.536 || 2.253 || 4.270 || 1.539 || 1.938 || 52,27 || 37. |- |Maj 2026 || 14.799 || 6.506 || 2.259 || 4.281 || 1.534 || 1.926 || 52,17 || 37. |- |April 2026 || 14.725 || 6.482 || 2.265 || 4.294 || 1.525 || 1.916 || 52,07 || 38. |- |Marec 2026 || 14.642 || 6.457 || 2.278 || 4.294 || 1.528 || 1.900 || 51,93 || 38. |- |Februar 2026 || 14.558 || 6.409 || 2.288 || 4.305 || 1.523 || 1.884 || 51,79 || 38. |- |Januar 2026 || 14.500 || 6.371 || 2.291 || 4.316 || 1.523 || 1.870 || 51,70 || 39. |- |December 2025 || 14.311 || 6.220 || 2.298 || 4.345 || 1.522 || 1.835 || 51,49 || 40. |- |November 2025 || 14.226 || 6.174 || 2.302 || 4.360 || 1.519 || 1.819 || 51,38 || 40. |- |Oktober 2025 || 14.167 || 6.126 || 2.307 || 4.365 || 1.518 || 1.810 || 51,31 || 40. |- |September 2025 || 14.094 || 6.089 || 2.315 || 4.375 || 1.513 || 1.797 || 51,19 || 40. |- |Avgust 2025 || 14.018 || 6.035 || 2.329 || 4.386 || 1.502 || 1.783 || 51,02 || 40. |- |Julij 2025 || 13.960 || 5.961 || 2.341 || 4.395 || 1.495 || 1.769 || 50,88 || 40. |- |Junij 2025 || 13.913 || 5.909 || 2.350 || 4.402 || 1.485 || 1.763 || 50,78 || 40. |- |Maj 2025 || 13.824 || 5.862 || 2.364 || 4.408 || 1.483 || 1.745 || 50,61 || 40. |- |April 2025 || 13.665 || 5.826 || 2.379 || 4.420 || 1.484 || 1.717 || 50,40 || 40. |- |Marec 2025 || 13.511 || 5.811 || 2.384 || 4.427 || 1.484 || 1.705 || 50,31 || 40. |- |Februar 2025 || 13.427 || 5.787 || 2.393 || 4.430 || 1.484 || 1.693 || 50,21 || 40. |- |Januar 2025 || 13.378 || 5.768 || 2.400 || 4.430 || 1.481 || 1.689 || 50,15 || 40. |- |December 2024 || 13.293 || 5.745 || 2.406 || 4.440 || 1.477 || 1.677 || 50,05 || 40. |- |November 2024 || 13.221 || 5.735 || 2.415 || 4.436 || 1.487 || 1.662 || 49,95 || 40. |- |Oktober 2024 || 13.162 || 5.718 || 2.422 || 4.436 || 1.490 || 1.652 || 49,88 || 40. |- |September 2024 || 13.112 || 5.690 || 2.423 || 4.443 || 1.491 || 1.643 || 49,83 || 40. |- |Avgust 2024 || 13.073 || 5.681 || 2.431 || 4.444 || 1.489 || 1.636 || 49,75 || 40. |- |Julij 2024 || 12.972 || 5.633 || 2.440 || 4.450 || 1.486 || 1.624 || 49,63 || 40. |- |Junij 2024 || 12.914 || 5.595 || 2.451 || 4.455 || 1.482 || 1.612 || 49,51 || 40. |- |Maj 2024 || 12.822 || 5.567 || 2.463 || 4.460 || 1.481 || 1.596 || 49,37 || 40. |- |April 2024 || 12.760 || 5.531 || 2.475 || 4.462 || 1.478 || 1.585 || 49,24 || 40. |- |Marec 2024 || 12.630 || 5.500 || 2.496 || 4.464 || 1.476 || 1.564 || 49,03 || 40. |- |Februar 2024 || 12.549 || 5.480 || 2.509 || 4.470 || 1.476 || 1.545 || 48,87 || 40. |- |Januar 2024 || 12.426 || 5.464 || 2.515 || 4.475 || 1.475 || 1.535 || 48,79 || 40. |- |December 2023 || 12.341 || 5.457 || 2.522 || 4.478 || 1.470 || 1.530 || 48,72 || 40. |- |November 2023 || 12.260 || 5.425 || 2.532 || 4.487 || 1.465 || 1.516 || 48,58 || 40. |- |Oktober 2023 || 12.177 || 5.415 || 2.541 || 4.494 || 1.463 || 1.502 || 48,46 || 40. |- |September 2023 || 12.135 || 5.384 || 2.550 || 4.499 || 1.457 || 1.494 || 48,36 || 40. |- |Avgust 2023 || 12.107 || 5.380 || 2.570 || 4.488 || 1.457 || 1.485 || 48,22 || 40. |- |Julij 2023 || 12.025 || 5.345 || 2.590 || 4.488 || 1.451 || 1.471 || 48,03 || 40. |- |Junij 2023 || 11.981 || 5.319 || 2.601 || 4.493 || 1.446 || 1.460 || 47,91 || 40. |- |Maj 2023 || 11.898 || 5.277 || 2.610 || 4.500 || 1.447 || 1.443 || 47,78 || 40. |- |April 2023 || 11.832 || 5.219 || 2.622 || 4.511 || 1.433 || 1.434 || 47,64 || 40. |- |Marec 2023 || 11.796 || 5.198 || 2.638 || 4.522 || 1.414 || 1.426 || 47,48 || 41. |- |Februar 2023 || 11.769 || 5.170 || 2.646 || 4.539 || 1.393 || 1.422 || 47,36 || 41. |- |Januar 2023 || 11.727 || 5.148 || 2.667 || 4.539 || 1.383 || 1.411 || 47,18 || 41. |- |December 2022 || 11.675 || 5.134 || 2.672 || 4.543 || 1.381 || 1.404 || 47,11 || 41. |- |November 2022 || 11.610 || 5.091 || 2.687 || 4.545 || 1.377 || 1.391 || 46,96 || 41. |- |Oktober 2022 || 11.554 || 5.063 || 2.697 || 4.551 || 1.371 || 1.381 || 46,85 || 41. |- |September 2022 || 11.317 || 4.944 || 2.708 || 4.575 || 1.363 || 1.354 || 46,64 || 41. |- |Avgust 2022 || 11.264 || 4.924 || 2.717 || 4.585 || 1.355 || 1.343 || 46,52 || 41. |- |Julij 2022 || 11.184 || 4.897 || 2.736 || 4.581 || 1.353 || 1.330 || 46,35 || 41. |- |Junij 2022 || 11.129 || 4.879 || 2.743 || 4.587 || 1.352 || 1.318 || 46,26 || 40. |- |Maj 2022 || 11.118 || 4.872 || 2.745 || 4.588 || 1.349 || 1.318 || 46,24 || 40. |- |April 2022 || 11.056 || 4.854 || 2.751 || 4.598 || 1.348 || 1.303 || 46,13 || 40. |- |Marec 2022 || 10.987 || 4.834 || 2.762 || 4.599 || 1.347 || 1.292 || 46,02 || 40. |- |Februar 2022 || 10.927 || 4.822 || 2.765 || 4.601 || 1.348 || 1.286 || 45,98 || 40. |- |Januar 2022 || 10.858 || 4.815 || 2.774 || 4.606 || 1.349 || 1.271 || 45,86 || 40. |- |December 2021 || 10.805 || 4.792 || 2.780 || 4.617 || 1.341 || 1.262 || 45,76 || 40. |- |November 2021 || 10.749 || 4.771 || 2.790 || 4.616 || 1.338 || 1.256 || 45,67 || 40. |- |Oktober 2021 || 10.714 || 4.750 || 2.805 || 4.618 || 1.328 || 1.249 || 45,54 || 40. |- |September 2021 || 10.691 || 4.739 || 2.812 || 4.621 || 1.324 || 1.243 || 45,47 || 40. |- |Avgust 2021 || 10.647 || 4.722 || 2.819 || 4.627 || 1.321 || 1.233 || 45,37 || 40. |- |Julij 2021 || 10.614 || 4.704 || 2.831 || 4.626 || 1.318 || 1.225 || 45,27 || 40. |- |Junij 2021 || 10.578 || 4.680 || 2.843 || 4.624 || 1.318 || 1.215 || 45,16 || 40. |- |Maj 2021 || 10.466 || 4.650 || 2.849 || 4.631 || 1.314 || 1.206 || 45,07 || 40. |- |April 2021 || 10.365 || 4.635 || 2.851 || 4.642 || 1.311 || 1.196 || 45,00 || 40. |- |Marec 2021 || 10.323 || 4.639 || 2.860 || 4.648 || 1.307 || 1.185 || 44,89 || 40. |- |Februar 2021 || 10.274 || 4.683 || 2.874 || 4.637 || 1.317 || 1.172 || 44,78 || 40. |- |Januar 2021 || 10.149 || 4.642 || 2.892 || 4.641 || 1.314 || 1.153 || 44,59 || 41. |- |December 2020 || 10.095 || 4.619 || 2.904 || 4.644 || 1.312 || 1.140 || 44,46 || 41. |- |November 2020 || 10.008 || 4.591 || 2.912 || 4.650 || 1.311 || 1.127 || 44,35 || 41. |- |Oktober 2020 || 9.886 || 4.572 || 2.927 || 4.661 || 1.305 || 1.107 || 44,16 || 41. |- |September 2020 || 9.870 || 4.572 || 2.932 || 4.661 || 1.302 || 1.105 || 44,12 || 41. |- |Avgust 2020 || 9.848 || 4.560 || 2.942 || 4.656 || 1.301 || 1.101 || 44,05 || 41. |- |Julij 2020 || 9.831 || 4.556 || 2.949 || 4.654 || 1.298 || 1.099 || 43,99 || 41. |- |Junij 2020 || 9.798 || 4.541 || 2.958 || 4.655 || 1.297 || 1.090 || 43,90 || 41. |- |Maj 2020 || 9.766 || 4.522 || 2.967 || 4.658 || 1.293 || 1.082 || 43,81 || 41. |- |April 2020 || 9.714 || 4.502 || 2.978 || 4.660 || 1.288 || 1.074 || 43,70 || 41. |- |Marec 2020 || 9.654 || 4.485 || 2.991 || 4.662 || 1.289 || 1.058 || 43,56 || 41. |- |Februar 2020 || 9.621 || 4.462 || 3.003 || 4.667 || 1.286 || 1.044 || 43,42 || 41. |- |Januar 2020 || 9.596 || 4.453 || 3.019 || 4.663 || 1.282 || 1.036 || 43,29 || 41. |- |December 2019 || 9.565 || 4.436 || 3.027 || 4.666 || 1.279 || 1.028 || 43,20 || 41. |- |November 2019 || 9.530 || 4.416 || 3.033 || 4.671 || 1.274 || 1.022 || 43,13 || 41. |- |Oktober 2019 || 9.468 || 4.384 || 3.043 || 4.672 || 1.270 || 1.015 || 43,03 || 41. |- |September 2019 || 9.405 || 4.373 || 3.049 || 4.677 || 1.272 || 1.002 || 42,95 || 41. |- |Avgust 2019 || 9.371 || 4.349 || 3.058 || 4.683 || 1.263 || 996 || 42,85 || 41. |- |Julij 2019 || 9.346 || 4.336 || 3.067 || 4.684 || 1.258 || 991 || 42,77 || 41. |- |Junij 2019 || 9.323 || 4.329 || 3.076 || 4.681 || 1.256 || 987 || 42,70 || 41. |- |Maj 2019 || 9.295 || 4.315 || 3.084 || 4.684 || 1.249 || 983 || 42,62 || 41. |- |April 2019 || 9.259 || 4.292 || 3.090 || 4.687 || 1.246 || 977 || 42,55 || 41. |- |Marec 2019 || 9.225 || 4.287 || 3.091 || 4.692 || 1.245 || 972 || 42,52 || 41. |- |Februar 2019 || 9.183 || 4.285 || 3.112 || 4.684 || 1.241 || 963 || 42,36 || 41. |- |Januar 2019 || 9.111 || 4.271 || 3.123 || 4.687 || 1.239 || 951 || 42,24 || 40. |- |December 2018 || 9.077 || 4.253 || 3.123 || 4.697 || 1.237 || 943 || 42,19 || 40. |- |September 2018 || 9.023 || 4.225 || 3.132 || 4.686 || 1.235 || 930 || 42,06 || 40. |- |Avgust 2018 || 8.984 || 4.215 || 3.136 || 4.694 || 1.237 || 923 || 42,02 || 40. |- |Julij 2018 || 8.953 || 4.205 || 3.145 || 4.695 || 1.236 || 915 || 41,93 || 40. |- |Junij 2018 || 8.925 || 4.204 || 3.158 || 4.693 || 1.234 || 907 || 41,82 || 40. |- |Maj 2018 || 8.867 || 4.179 || 3.182 || 4.689 || 1.226 || 896 || 41,63 || 40. |- |April 2018 || 8.846 || 4.165 || 3.190 || 4.690 || 1.223 || 891 || 41,56 || 40. |- |Marec 2018 || 8.829 || 4.152 || 3.199 || 4.689 || 1.217 || 887 || 41,48 || 40. |- |Februar 2018 || 8.804 || 4.146 || 3.212 || 4.690 || 1.215 || 882 || 41,39 || 39. |- |Januar 2018 || 8.742 || 4.126 || 3.224 || 4.690 || 1.209 || 876 || 41,28 || 39. |- |December 2017 || 8.711 || 4.118 || 3.230 || 4.696 || 1.203 || 871 || 41,21 || 39. |- |November 2017 || 8.692 || 4.102 || 3.238 || 4.697 || 1.198 || 867 || 41,14 || 39. |- |Oktober 2017 || 8.667 || 4.095 || 3.248 || 4.693 || 1.196 || 863 || 41,06 || 39. |- |September 2017 || 8.649 || 4.095 || 3.261 || 4.688 || 1.192 || 859 || 40,97 || 40. |- |Avgust 2017 || 8.617 || 4.080 || 3.272 || 4.689 || 1.184 || 855 || 40,88 || 40. |- |Julij 2017 || 8.595 || 4.072 || 3.281 || 4.689 || 1.180 || 850 || 40,80 || 40. |- |Junij 2017 || 8.547 || 4.049 || 3.288 || 4.695 || 1.178 || 839 || 40,70 || 40. |- |Maj 2017 || 8.520 || 4.038 || 3.302 || 4.698 || 1.167 || 833 || 40,57 || 40. |- |April 2017 || 8.463 || 4.008 || 3.315 || 4.709 || 1.153 || 823 || 40,42 || 40. |- |Marec 2017 || 8.438 || 3.997 || 3.328 || 4.710 || 1.146 || 816 || 40,30 || 40. |- |Februar 2017 || 8.411 || 3.978 || 3.343 || 4.709 || 1.135 || 813 || 40,19 || 40. |- |Januar 2017 || 8.354 || 3.953 || 3.379 || 4.693 || 1.125 || 802 || 39,93 || 40. |- |December 2016 || 8.324 || 3.922 || 3.381 || 4.702 || 1.118 || 799 || 39,88 || 40. |- |November 2016 || 8.309 || 3.917 || 3.400 || 4.688 || 1.117 || 795 || 39,77 || 40. |- |Oktober 2016 || 8.283 || 3.901 || 3.408 || 4.684 || 1.117 || 791 || 39,71 || 40. |- |September 2016 || 8.240 || 3.883 || 3.414 || 4.688 || 1.115 || 783 || 39,63 || 40. |- |Avgust 2016 || 8.222 || 3.871 || 3.420 || 4.690 || 1.108 || 782 || 39,58 || 40. |- |Julij 2016 || 8.176 || 3.853 || 3.429 || 4.701 || 1.094 || 776 || 39,47 || 40. |- |Junij 2016 || 8.138 || 3.821 || 3.449 || 4.698 || 1.083 || 770 || 39,31 || 40. |- |Maj 2016 || 8.124 || 3.817 || 3.470 || 4.687 || 1.076 || 767 || 39,17 || 40. |- |April 2016 || 8.055 || 3.797 || 3.487 || 4.699 || 1.056 || 758 || 38,99 || 40. |- |Marec 2016 || 8.009 || 3.776 || 3.500 || 4.704 || 1.045 || 751 || 38,87 || 40. |- |Februar 2016 || 7.967 || 3.755 || 3.511 || 4.713 || 1.030 || 746 || 38,75 || 40. |- |Januar 2016 || 7.909 || 3.740 || 3.530 || 4.715 || 1.019 || 736 || 38,58 || 40. |- |December 2015 || 7.857 || 3.725 || 3.543 || 4.713 || 1.019 || 725 || 38,46 || 40. |- |November 2015 || 7.779 || 3.710 || 3.555 || 4.716 || 1.013 || 716 || 38,34 || 40. |- |Oktober 2015 || 7.744 || 3.701 || 3.569 || 4.709 || 1.011 || 711 || 38,24 || 40. |- |September 2015 || 7.708 || 3.687 || 3.579 || 4.718 || 998 || 705 || 38,12 || 40. |- |Avgust 2015 || 7.623 || 3.677 || 3.601 || 4.721 || 987 || 691 || 37,92 || 40. |- |Julij 2015 || 7.554 || 3.658 || 3.619 || 4.723 || 975 || 683 || 37,76 || 40. |- |Junij 2015 || 7.453 || 3.638 || 3.639 || 4.725 || 969 || 667 || 37,56 || 40. |- |Maj 2015 || 7.307 || 3.601 || 3.658 || 4.737 || 961 || 644 || 37,33 || 40. |- |April 2015 || 7.224 || 3.584 || 3.667 || 4.745 || 958 || 629 || 37,20 || 40. |- |Marec 2015 || 7.174 || 3.573 || 3.678 || 4.740 || 961 || 621 || 37,12 || 40. |- |Februar 2015 || 7.138 || 3.575 || 3.695 || 4.733 || 959 || 613 || 36,99 || 40. |- |Januar 2015 || 7.105 || 3.541 || 3.782 || 4.688 || 930 || 600 || 36,41 || 41. |- |December 2014 || 7.021 || 3.505 || 3.831 || 4.664 || 921 || 584 || 36,07 || 41. |- |November 2014 || 6.953 || 3.482 || 3.843 || 4.670 || 916 || 571 || 35,93 || 41. |- |Oktober 2014 || 6.924 || 3.457 || 3.875 || 4.651 || 906 || 568 || 35,73 || 41. |- |September 2014 || 6.879 || 3.444 || 3.884 || 4.657 || 897 || 562 || 35,63 || 41. |- |Avgust 2014 || 6.838 || 3.413 || 3.962 || 4.612 || 875 || 551 || 35,13 || 41. |- |Julij 2014 || 6.821 || 3.409 || 3.976 || 4.569 || 862 || 542 || 34,91 || 41. |- |Junij 2014 || 6.788 || 3.396 || 4.032 || 4.576 || 860 || 532 || 34,65 || 41. |- |Maj 2014 || 6.757 || 3.385 || 4.070 || 4.562 || 842 || 526 || 34,38 || 41. |- |April 2014 || 6.733 || 3.384 || 4.080 || 4.522 || 834 || 517 || 34,20 || 41. |- |Marec 2014 || 6.678 || 3.371 || 4.092 || 4.528 || 825 || 512 || 34,09 || 41. |- |Februar 2014 || 6.585 || 3.365 || 4.102 || 4.520 || 815 || 504 || 33,95 || 41. |- |Januar 2014 || 6.467 || 3.338 || 4.175 || 4.541 || 800 || 489 || 33,58 || 41. |- |December 2013 || 6.333 || 3.300 || 4.215 || 4.524 || 792 || 469 || 33,25 || 41. |- |November 2013 || 6.300 || 3.279 || 4.223 || 4.534 || 778 || 465 || 33,16 || 41. |- |Oktober 2013 || 6.212 || 3.254 || 4.258 || 4.515 || 775 || 452 || 32,91 || 41. |- |September 2013 || 6.184 || 3.256 || 4.310 || 4.517 || 770 || 447 || 32,69 || 41. |- |Avgust 2013 || 6.106 || 3.209 || 4.316 || 4.505 || 745 || 434 || 32,45 || 41. |- |Julij 2013 || || 3.355 || 3.583 || 3.682 || 612 || 354 || 32,24 || 41. |} </div> [[Kategorija:WikiProjekt 1000 nujnih]] 46u8c7ha3kw4qvlvu85zttfxlmkqb0a 0 550653 6766326 6765747 2026-10-17T12:51:53Z Nkdms 175009 tipkarske napake in dodane povezave 6766326 wikitext text/x-wiki '''Zlatirepec''' je najvišja [[Slovenija|slovenska]] [[Strip|stripovska]] nagrada, ki jo podeljuje Zavod Stripolis od leta [[2019]] na vsakoletnem stripovskem [[festivalu Tinta]]. V izboru so tuja in domača dela. Leta 2021 so domači in prevedeni stripi za otroke dobili svoji kategoriji. Stripolisu sta se kasneje pridružila Javna agencija za knjigo in [[Društvo slovenskega stripa in sorodnih sekvenčnih umetnosti Packa]]. == Podelitve, nagrajenci in nominiranci == === Zlatirepec 2019 === V poštev so prišla dela, izdana med 30. septembrom 2018 in 1. oktobrom 2019. Nominirali so jih 17. V finale so prišla 3 izvirna in 5 prevedenih del. Podelitev je bila 12. oktobra 2019. Zmagovalni deli sta dobili po 200 evrov in plaketo. Nagrado je podelil Zavod Stripolis. Člani komisije so bili Tomaž Bobnar, [[Izar Lunaček]], Pia Nikolič, Janez Plešnar in [[Žiga Valetič]]. {| class="wikitable" style="font-size:80%" !style="width: 400px;" |Najboljši izvirni strip !style="width: 400px;" |Najboljši prevedeni strip |- |[[Zoran Smiljanić]], Blaž Vurnik: '''''Ivan Cankar, podobe iz življenja''''' ([[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], Forum Ljubljana, 2018) |Marc Anthoine Mathieu: '''''Otto, uzrti človek''''' (Vigevage knjige, 2018, prevedla Katja Šaponjić) |- |[[Tomaž Lavrič]]: ''Tolpa mladega Ješue'', 3.del, Kralj (Buch, 2019) |René Goscinny, Albert Uderzo: ''Asterix na Korziki'' (Graffit, 2019, prevedel Mitja Roner) |- |Tomaž Lavrič: ''Ratman'' (Buch, 2019) |[[Hermann Huppen]]: ''Jeremiah integral 5'' (Studio risar, 2019, prevedel Vojko Volavšek?) |- | |Zane Whittingham, Ryan Jones: ''Preživeli iz holokavsta'' (Morfemplus, 2019, prevedla Brigita Orel) |- | |Jason Lutes: ''Berlin'' (Založba ZRC, [[ZRC SAZU]], 2019, prevedel Jakob Rotar) |} === Zlatirepec 2020 === Podelitev je bila 10. oktobra 2020 v [[Kino Šiška|Kinu Šiška]]. Nagrado je podelil Zavod Stripolis. Člani komisije so bili Vojko Urbančič, [[Tanja Komadina]], Igor Prassel, Tomaž Bobnar in Pia Nikolič. {| class="wikitable" style="font-size:80%" !style="width: 400px;" |Najboljši izvirni strip !style="width: 400px;" |Najboljši prevedeni strip |- |Ivan in [[Zoran Smiljanić]]: '''''Črni plamen: požig narodnega doma v Trstu''''' ([[ZRC SAZU]], ''[[Primorski dnevnik]]'') |Nina Bunjevac: '''''Bezimena''''' (VigeVageKnjige, 2020, prevedla Tadeja Spruk) |- |[[Tomaž Lavrič]]: ''Ekstremni športi 4'' (Buch, Zavod Strip art, 2020) |Pénélope Bagieu: ''Neustrašne – Portreti neuklonljivih žensk'' (VigeVageKnjige, 2019, prevedla Katja Šaponjić) |- |Mihael Glavan, [[Damijan Stepančič]]: ''Naš Maister'' (Miš, 2019) |Peter Kuper: ''Kafka'' (Forum Ljubljana, 2020, prevedel Bojan Albahari) |- |[[Iztok Sitar]], [[Darko Nikolovski]]: ''Partizan'' (Larso, 2019) |Bessora & Barroux: ''Alpha: od Abidjana do Gare du Norda'' (V.B.Z. Ljubljana, 2020, prevedla Mojca Medvedšek) |- |Andrej Štular: ''Medved'' (Forum Ljubljana, 2019) |Joann Sfar, Lewis Trondheim, Manu Larcenet: ''Graščina: Zlati časi'' (Graffit, Zavod Stripolis, 2020, prevedel [[Izar Lunaček]]) |} === Zlatirepec 2021 === Podelitev je bila 9. oktobra 2021 v [[Kino Šiška|Kinu Šiška]]. Nagrado je podelil Zavod Stripolis. Člani komisije so bili Janez Grm, [[Zoran Smiljanić]], Tomaž Bobnar, Katja Kovše in Pia Nikolič. {| class="wikitable" style="font-size:80%" !style="width: 300px;" |'''Najboljši izvirni otroški strip''' !style="width: 300px;" |Najboljši izvirni strip za odrasle !style="width: 300px;" |'''Najboljši prevedeni otroški strip''' !style="width: 300px;" |Najboljši prevedeni strip za odrasle |- |Jaka Vukotič, [[Žiga X. Gombač]]: '''''Znamenitni: imenitne zgodbe znamenitih osebnosti v stripu''''' (Rokus Klett, 2021) |Gašper Krajnc: '''''Mestne ptice''''' (VigeVageKnjige, 2020) |Joann Sfar, Lewis Trondheim: '''''Graščina: Poldan''''' (Zavod Stripolis, 2021, prevedla Ana Barič Moder) |Charles Burns: '''''Črna luknja''''' (Forum Ljubljana, 2021, prevedel Bojan Albahari) |- |Ivan Mitrevski: ''Volkulja Bela in čarobni gozd: napeta ekokriminalka'' (samozaložba, 2020) |Dora Kaštrun: ''Žabci'' (VigeVageKnjige, 2021) |[[Tove Jansson]]: ''Mumin: 1. knjiga zbranih stripov'' ([[Založba Sanje|Sanje]], 2020, prevedla Nada Grošelj) |Juanjo Guarnido, Alain Ayroles: ''Prevarantska Indija'' (Graffit, 2020, prevedla Špela Žakelj) |- |Maja Kastelic: ''Muren muzikant'' (Forum Ljubljana, 2020) |[[Izar Lunaček]]: ''Sveto & smešno: Stripovski esej o hecni plati religije'' (Založba ZRC, Zavod Stripolis, 2020) |Luke Pearson: ''Hilda in polnočni velikan'' (Didakta, 2020, prevedel [[Boštjan Gorenc]]) |Manu Larcenet: ''Blast: Masa sala'' (VigeVageKnjige, 2020, prevedla Katja Šaponjić) |- |Gašper Rus: ''Štirje godci'' (Forum Ljubljana, 2020) | | | |- |Igor Šinkovec: ''Lovska sreča'' (Forum Ljubljana, 2020) | | | |} === Zlatirepec 2022 === V poštev so prišla dela, izdana med 1. julijem 2021 in 30. junijem 2022. Podelitev je bila 8. oktobra 2022 v [[Kino Šiška|Kinu Šiška]]. Sponzor nagrade je bila Javna agencija za knjigo, podelil jo je Zavod Stripolis. Člani komisije so bili [[Iztok Sitar]], Matej Stupica in Veronika Šoster. {| class="wikitable" style="font-size:80%" !style="width: 300px;" |'''Najboljši izvirni otroški strip''' !style="width: 300px;" |Najboljši izvirni strip za odrasle !style="width: 300px;" |'''Najboljši prevedeni otroški strip''' !style="width: 300px;" |Najboljši prevedeni strip za odrasle |- |[[Izar Lunaček]]: '''''Lahko noč, sine: 7 pravljic v stripu''''' (Zavod Stripolis, 2021) |[[Tomaž Lavrič]]: '''''Slovenski klasiki v stripu 2''''' (Buch, 2022) |Joann Sfar: '''''Vampirček gre v šolo''''' ([[Mladinska knjiga]], 2021, prevedel [[Izar Lunaček]]) |Manu Larcenet: '''''Blast: Apokalipsa po sv. Jackyju''''' (VigeVageKnjige, 2021, prevedla Katja Šaponjić) |- |Dora Benčevič, [[Izar Lunaček]]: ''Dekle, ki se ni balo medvedov'' (Zavod Stripolis, 2021) |[[Damijan Stepančič]], [[Goran Vojnović]]: ''Pod svobodnim soncem'' (Škrateljc, 2021) |Luke Pearson: ''Hilda in ptičja parada'' (Didakta, 2022, prevedel [[Boštjan Gorenc]]) |Tardi & Vautrin: ''Krik ljudstva'' (Forum Ljubljana, Založba ZRC, 2021–2022, prevedla [[Suzana Koncut]]) |- |[[Marjan Manček]]: ''Pipi pišče išče'' (Miš, 2022) |[[Martin Ramoveš]], [[Janez Ramoveš]]: ''Kontrabantarji'' (Forum Ljubljana, 2021) |Joann Sfar, Lewis Trondheim: ''Graščina: Somrak'' (Graffit, Zavod Stripolis, 2022 prevedel [[Izar Lunaček]]) |Peter Kuper: ''Preobrazba'' (LUD Literatura, 2021, prevedel Primož Čučnik) |} === Zlatirepec 2023 === V poštev so prišla dela, izdana med 1. julijem 2022 in 30. junijem 2023. Podelitev je bila 7. oktobra 2023 v [[Kino Šiška|Kinu Šiška]]. Sponzor nagrade je bila [[Javna agencija za knjigo]], podelila sta jo [[Zavod Stripolis]] in Društvo slovenskega stripa in sorodnih sekvenčnih umetnosti Packa. Ocena komisije ([[Matej Kocjan - Koco|Matej Kocjan – Koco]], [[Nik Rus]] in [[Nataša Sedminek]]) je bila, da je bilo izdaj 79, nekoliko manj, kot lani. Še zmeraj so prevladovali prevodi stripov za otroke, najmanj pa je bilo stripov za mlade odrasle in za najmlajše. Po kvaliteti so najbolj izstopali prevodi tujih stripov za odrasle.<ref>https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/zlatirepci-2023-znani-nominiranci-za-izstopajoce-slovenske-dosezke-v-stripovski-umetnosti/682416</ref><ref>https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/najboljse-stripovske-stvaritve-znova-ovencane-z-nagradami-zlatirepec/684103</ref> {| class="wikitable" style="font-size:80%" !style="width: 300px;" |'''Najboljši domači strip za otroke in mlade''' !style="width: 300px;" |'''Najboljši domači strip za odrasle''' !style="width: 300px;" |'''Najboljši prevod stripa za otroke in mlade''' !style="width: 300px;" |'''Najboljši prevod stripa za odrasle''' |- |Jože Urbanija, Miha Ha: '''''Urmal, mamutov prijatelj''''' ([[Občina Kamnik]] in [[Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik]], 2023) |[[Jurij Devetak]], [[Boris Pahor]]: '''''Nekropola: roman v stripu''''' ([[Mladinska knjiga]], 2022) |Alexis Nesme, Joann Sfar, Lewis Trondheim: '''''Graščina: Vrtec na obisku''''' (Graffit, 2022, prevedel [[Izar Lunaček]]) |Mathieu Bablet: '''''[[Ogljik in Silicij]]''''' (VigeVageKnjige, 2022, prevedla Saša Jerele) |- |Ivan Mitrevski: ''Rdeča raketa in zeleni planet'' (samozaložba, 2022) |[[Zoran Smiljanić]], Marijan Pušavec: ''Kajuh, pesnik partizan'' ([[Knjižnica Velenje]], Buča, 2022) |Raina Telgemeier: ''Sestrici'' (Grlica, 2022, prevedel Matej Frece) |Marjane Satrapi: ''Piščanec s slivami'' (Buča, 2022, prevedla Jedrt Maležič) |- |Natalija Štular, [[Damijan Stepančič]]: ''Mala kraljica velikih sten: Mira Marko Debelak-Deržaj'' ([[Gornjesavski muzej Jesenice]], enota [[Slovenski planinski muzej]], 2022) |[[Žiga Valetič]]: ''Avtocesta: avtobiografska stripanica'' (Grafični atelje Zenit, 2022) |Philip Waechter: ''Toni ali kako do novih nogometnih čevljev'' ([[Mladinska knjiga]], 2022, prevedla Neža Božič) |Yoshiharu Tsuge: ''Človek za nobeno rabo'' (VigeVageKnjige, 2022, prevedel Iztok Ilc) |} === Zlatirepec 2024 === V poštev so prišla dela, izdana med 1. julijem 2023 in 30. junijem 2024. Podelitev nagrad je potekala v soboto, 12. oktobra 2024, v katedrali [[Kino Šiška|Kina Šiška]]. Podpornik nagrade je bila [[Javna agencija za knjigo|Javna agencija za knjigo RS]], podelila sta jo [[Zavod Stripolis]] in [[Društvo slovenskega stripa in sorodnih sekvenčnih umetnosti Packa]]. Komisija ([[Milan Erič]], [[Milanka Fabjančič]] in [[Bojan Albahari]]) je pod drobnogled prejela 96 naslovov. Od tega je bilo 54 prevedenih del za otroke in mlade, najmanj, le 7, pa je bilo domačih naslovov za odrasle. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.tinta.si/zlatirepec-2024/|title=Zlatirepec 2024|date=12. 10. 2024|accessdate=25. 5. 2026|archiveurl=https://web.archive.org/web/20260616123532/https://www.tinta.si/zlatirepec-2024/}}</ref> {| class="wikitable" style="font-size:80%" ! style="width: 300px;" |'''Zlatirepec za najboljši strip (in sorodno sekvenčno umetnost) za otroke in mlade''' ! style="width: 300px;" |'''Zlatirepec za najboljši strip (in sorodno sekvenčno umetnost) za odrasle''' ! style="width: 300px;" |'''Zlatirepec Sophie Castille Award za najboljši prevod stripa (in sorodne sekvenčne umetnosti) za otroke in mlade''' ! style="width: 300px;" |'''Zlatirepec Sophie Castille Award za najboljši prevod stripa (in sorodne sekvenčne umetnosti) za odrasle''' |- |[[David Krančan]], [[Jurij Bobič]]: '''''Mala Mara''''' ([[Založništvo tržaškega tiska]], 2023) |[[Jakob Klemenčič]] et al., [[Andrej Blatnik]] et al., ur. Ana Bogataj & Tanja Skale: '''''Strip preobrazbe: kratke zgodbe v stripu''''' ([[Forum Ljubljana|Forum]], 2023) |David Polonsky, Ari Folman: '''''Dnevnik Ane Frank: likovna priredba''''' (Morfemplus, 2024, prevedla [[Polonca Kovač]]) |Daniel Casanave, Yuval Noah Harari, David Vandermeulen: '''''Sapiens v stripu. Del 1, Rojstvo človeštva''''' ([[Mladinska knjiga]], 2024, prevedla [[Polona Mertelj]]) |- |[[Ivan Mitrevski]]: Filip gre na sprehod (Miš, 2023) |[[Neža Šivec]]: Črepinje (Forum, 2023) |Bruno Maïorana, Alain Ayroles: Garulfo: prva & druga knjiga (Graffit, 2024, prevedla [[Špela Žakelj]]) |Nicolas Mahler: Teorija umetnosti vs. gospa Goldgruber (Zavod VigeVageKnjige, 2023, prevedla [[Liza Linde]]) |- |[[Matej De Cecco]], [[Boštjan Gorenc]]: Šnofijeva druščina 5. Snežna simpatija, trojica težakov in džazni duh ([[Mladinska knjiga]], 2024) |[[Matjaž Bertoncelj]], Philip Burt: Sokrat bojevnik ([[Kulturno umetniško društvo Apokalipsa|KUD Apokalipsa]], 2024) |Federico Appel: Kaj bo zakuhal krokodil? (KUD Sodobnost International, 2024, prevedla [[Dušanka Zabukovec]]) |Mikael Ross: Šola padanja (Forum, 2023, prevedel [[Marko Bratina]]) |- |[[Damijan Stepančič]], [[Gregor Čušin]]: Mulc. (Gasilci in druge zgodbe, Nova sestrica in druge zgodbe, Pri maši in druge zgodbe) (Družina, 2023-2024) | |Giovanni Rigano, Eoin Colfer, Andrew Donkin: Globalno (Morfemplus, 2023, prevedla [[Neža Vilhelm]]) | |} === Zlatirepec 2025 === Za nagrade Zlatirepec 2025 so v poštev prišla dela, izdana med 1. julijem 2024 in 30. junijem 2025. Podelitev nagrad je potekala v soboto, 11. oktobra 2025, v katedrali [[Kino Šiška|Kina Šiška]]. Organizacija podelitve se je odvila pod okriljem Kina Šiška in [[Društvo slovenskega stripa in sorodnih sekvenčnih umetnosti Packa|Društva slovenskega stripa in sorodnih sekvenčnih umetnosti Packa]]. Komisijo so v letu 2025 sestavljali [[Dora Kaštrun]], [[Katja Štesl]] in [[Žiga Valetič]]. Pod drobnogled so vzeli 110 naslovov od katerih je bilo 26 domačih stripov za otroke in mlade, 53 prevodov stripov za otroke in mlade, 15 domačih stripov za odrasle ter 16 prevodov stripov za odrasle. V letu 2025 se je razširil tudi nabor kategorij, saj sta bili dodani kategoriji za najboljši prevod v obeh starostnih skupinah. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.tinta.si/zlatirepec-2025/|title=Zlatirepec 2025|date=11. 10. 2026|accessdate=25. 6. 2026|archiveurl=https://web.archive.org/web/20260616123417/https://www.tinta.si/zlatirepec-2025/}}</ref> {| class="wikitable" style="font-size:80%" ! style="width: 300px;" |'''Najboljši domači strip za otroke in mlade''' ! style="width: 300px;" |'''Najboljši domači strip za odrasle''' ! style="width: 300px;" |'''Najboljši prevedeni strip za otroke in mlade''' ! style="width: 300px;" |'''Najboljši prevedeni strip za odrasle''' ! style="width: 300px;" |'''Najboljši prevod stripa za otroke in mlade''' ! style="width: 300px;" |'''Najboljši prevod stripa za odrasle''' |- |[[Manca Krošelj]], [[Maša Ogrizek]]: '''''Lažninka''''' ([[Založništvo tržaškega tiska]], 2025) |[[Katarina Šeme]]: '''''Iz jame''''' ([[VigeVageKnjige]], 2024) |Noemie Marsily, Isabella Ciely: '''''Mohi''''' ([[Mladinska knjiga]], 2024; prevedla [[Mojca Medvedšek]]) |Hubert, Zanzim: '''''Moška koža''''' (VigeVageKnjige, 2024; prevedla [[Saša Jerele]]) |[[Jedrt Maležič]] - za prevod stripa: Supervikend ob oceanu, Gaelle Almeras (Morfemplus, 2024) |[[Julija Potrč Šavli]] – za prevod stripa: Oksi, Mari Ahokoivu  (VigeVageKnjige, 2024) |- |[[Damijan Stepančič]], [[Majda Koren]]: Kapo in Bundo v muzeju (KUD Sodobnost International, 2025) |[[Zoran Smiljanić]]: Fritz Lang: Ljutomer – Berlin – Hollywood (Kulturno turistično društvo Festival, Založba ZRC, 2024) |Jonathan Garnier, Rony Hotin: Momo (1. knjiga) (VigeVageKnjige, 2024; prevedla [[Klara Katarina Rupert]]) |Jim Woodring: Frank: 14 klasičnih črno-belih zgodb (Forum Ljubljana, 2024) |[[Jaka Bulc]] - za prevod stripa: Astrobučman, David Walliams (Mladinska knjiga, 2025) |[[Jedrt Maležič]] - za prevod stripa: Berlinska trilogija 1: Kristalno poletje, Francois Warzala, Pierre Boisserie ([[Morfemplus]], 2024) |- |[[Ivan Mitrevski]]: Rdeča raketa na sanjskih počitnicah (Brundevski, 2024) |[[Karolina Marušič]]: Neč nouga: kku ne? (Stripolis, 2025) |Lucie Lomova: Zlate češke pravljice (Narava, 2024; prevedla Ema Kovač) |Thomas Hayman, Baptiste Chaubard: Ideal (VigeVageKnjige, 2025; prevedla [[Saša Jerele]]) |[[Katja Šaponjić]], [[Anja Golob|Anja Zag Golob]] -za prevod stripa: Ariol – Račji ples (13. knjiga), Marc Boutavant, Emmanuel Guibert (VigeVageKnjige, 2025) |[[Polona Mertelj]] - za prevod stripa: Sapiens v stripu 2: Stebri civilizacije, Yuval Noah Harari, Daniel Casanave, David Vandermeulen ([[Mladinska knjiga]], 2025) |} === Zlatirepec 2026 === Za nagrade Zlatirepec 2026 so štela stripovska dela, izdana med 1. julijem 2025 in 30. junijem 2026. Podelitev nagrad je potekala v soboto, 10. oktobra 2026, v [[Kino Šiška|Kinu Šiška]]. Uvod v razglasitev je predstavljal koncert in risanje v živo, pri čemer je za glasbeni del poskrbel improvizator in multiinstrumentalist [[Samo Kutin]], za vizualni del pa francoski risarski virtuoz [[Edmond Baudoin]]. Organizacija podelitve se je odvila pod okriljem Kina Šiška in [[Društvo slovenskega stripa in sorodnih sekvenčnih umetnosti Packa|Društva slovenskega stripa in sorodnih sekvenčnih umetnosti Packa]]. Komisijo so v 2026 sestavljali stripar in animator [[Gašper Rus]], stripovska in literarna kritičarka [[Eva Ule]] ter prevajalka [[Julija Potrč Šavli]]. Pod drobnogled so vzeli 105 stripovskih naslovov: 22 domačih stripov za otroke in mladino, 59 prevedenih stripov za otroke in mladino, 18 prevedenih stripov za odrasle in le 6 domačih stripovskih naslovov za odrasle. Vsled zadnjega se je komisija odločila, da za kategorijo za domači strip za oorasle nominira le dva naslova. V letu 2026 se je ponovno razširil tudi nabor kategorij, saj je bil podeljen tudi Zlatirepec za posebne dosežke na področju stripa, ki ga je prejel [[Aleksander Buch]], ustanovitelj specializirane knjigarne, ki sliši na ime [[Strip.art.nica Buch]]. <ref>{{Navedi splet |title=Zlatirepec 2026 |url=https://www.tinta.si/zlatirepec-2026/ |url-status=live}}</ref> {| class="wikitable" style="font-size:80%" ! style="width: 300px;" |'''Najboljši domači strip za otroke in mlade''' ! style="width: 300px;" |'''Najboljši domači strip za odrasle''' ! style="width: 300px;" |'''Najboljši prevedeni strip za otroke in mlade''' ! style="width: 300px;" |'''Najboljši prevedeni strip za odrasle''' ! style="width: 300px;" |'''Najboljši prevod stripa za otroke in mlade''' ! style="width: 300px;" |'''Najboljši prevod stripa za odrasle''' |- |'''''Mojmir in Krištof: Primer izginule kuharice'' – [[Matej de Cecco]], [[Janez Grm]] (Stripolis, 2026)''' |'''''Divja jaga'' – [[Martin Ramoveš]], [[Janez Ramoveš]] (Forum, 2025)''' |'''''Kinderland'' – [[:de:Mawil|Mawil]] (VigeVageKnjige, 2025; prevod: [[Amalija Maček]])''' |'''''Jimmy Corrigan, najbrihtnejši poba na svetu'' – [[:en:Chris_Ware|Chris Ware]] (VigeVageKnjige, 2025; prevod: [[Vesna Velkovrh Bukilica]])''' |'''[[Katja Zakrajšek]] – za prevod stripa: ''Vrabčica'', Joana Estrela (VigeVageKnjige, 2026)''' |'''[[Vesna Velkovrh Bukilica]] – za prevod stripa: ''Jimmy Corrigan, najbrihtnejši poba na svetu'', Chris Ware (VigeVageKnjige, 2025)''' |- |Grozna šola 1: Strašni razred – [[Miha Ha]], [[Maša Ogrizek]] (Mladinska knjiga, 2026) |Pehta – [[Tamara Likon]], [[Jure Ule]] (Forum, 2025) |Akisi v Parizu (1. knjiga) – Marguerite Abouet & Mathieu Sapin (VigeVageKnjige, 2025; prevod: Katja Šaponjić) |Nebo v glavi  – Altarriba & Garcia & Moral (VigeVageKnjige, 2025; prevod: Sara Virk) |[[Amalija Maček]] Kinderland, Mawil (VigeVageKnjige, 2025) |[[Suzana Koncut]] Travestit, Edmond Baudoin (LUD Literatura, 2025) |- |Riba na suhem – [[Ivan Mitrevski]], [[Maša Ogrizek]] (KUD Sodobnost, 2025) | |Veliki hudobni lisjak – Benjamin Renner (Stripolis, 2025; prevod: Izar Lunaček) |Pospremi me do vogala – Anneli Furmark (VigeVageKnjige, 2025; prevod: Mita Gustinčič Pahor) |[[Neža Božič]] Boris, Beti in ljubi okostnjaki, Tanja Esch (Mladinska knjiga, 2026) |[[Srečko Fišer]] Ime rože, Milo Manara, Umberto Eco (Mladinska knjiga 2026) |} == Viri == * [https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/nagrada-zlatirepec-gre-stripu-crni-plamen-dvojca-smiljanic/538902 "Nagrada zlatirepec gre stripu Črni plamen dvojca Smiljanić"]. 12. oktober 2020. ''rtvslo.si''. Pridobljeno 11. oktobra 2023 * [https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/najboljse-stripovske-stvaritve-znova-ovencane-z-nagradami-zlatirepec/684103 "Najboljše stripovske stvaritve znova ovenčane z nagradami zlatirepec"]. 8. oktober 2023. ''rtvslo.si''. Pridobljeno 11. oktobra 2023 '''Uradna stran''' * [https://web.archive.org/web/20200807213832/https://www.tinta.si/nagrade/ Zlatirepec 2019] ''tinta.si'' (arhivirano na web.archive 7. avgusta 2020). Pridobljeno 11. oktobra 2023 * {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201024144048/https://www.tinta.si/|date=24. oktobra 2020|title=PROGRAM 2020}}. ''tinta.si''. Pridobljeno 11. oktobra 2023 * [https://web.archive.org/web/20211207034249/https://www.tinta.si/nagrade-2021/ Zlatirepec 2021] ''tinta.si'' (arhivirano na web.archive 7. decembra 2021). Pridobljeno 11. oktobra 2023 * [https://web.archive.org/web/20221206001601/https://www.tinta.si/nagrade-2022/ Zlatirepec 2022] ''tinta.si'' (arhivirano na web.archive 6. decembra 2022). Pridobljeno 11. oktobra 2023 * [https://www.tinta.si/nagrada-zlatirepec-2023/ Zlatirepec 2023] ''tinta.si.'' Pridobljeno 11. oktobra 2023 [[Kategorija:Stripovske nagrade]] [[kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Slovenske likovne nagrade]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2019]] hyrd399zlz60ld8wad99dathlmgo4i3 6766342 6766326 2026-10-17T14:20:06Z JoMK 240261 /* Zlatirepec 2026 */ tn zamenjana s tn :D 6766342 wikitext text/x-wiki '''Zlatirepec''' je najvišja [[Slovenija|slovenska]] [[Strip|stripovska]] nagrada, ki jo podeljuje Zavod Stripolis od leta [[2019]] na vsakoletnem stripovskem [[festivalu Tinta]]. V izboru so tuja in domača dela. Leta 2021 so domači in prevedeni stripi za otroke dobili svoji kategoriji. Stripolisu sta se kasneje pridružila Javna agencija za knjigo in [[Društvo slovenskega stripa in sorodnih sekvenčnih umetnosti Packa]]. == Podelitve, nagrajenci in nominiranci == === Zlatirepec 2019 === V poštev so prišla dela, izdana med 30. septembrom 2018 in 1. oktobrom 2019. Nominirali so jih 17. V finale so prišla 3 izvirna in 5 prevedenih del. Podelitev je bila 12. oktobra 2019. Zmagovalni deli sta dobili po 200 evrov in plaketo. Nagrado je podelil Zavod Stripolis. Člani komisije so bili Tomaž Bobnar, [[Izar Lunaček]], Pia Nikolič, Janez Plešnar in [[Žiga Valetič]]. {| class="wikitable" style="font-size:80%" !style="width: 400px;" |Najboljši izvirni strip !style="width: 400px;" |Najboljši prevedeni strip |- |[[Zoran Smiljanić]], Blaž Vurnik: '''''Ivan Cankar, podobe iz življenja''''' ([[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], Forum Ljubljana, 2018) |Marc Anthoine Mathieu: '''''Otto, uzrti človek''''' (Vigevage knjige, 2018, prevedla Katja Šaponjić) |- |[[Tomaž Lavrič]]: ''Tolpa mladega Ješue'', 3.del, Kralj (Buch, 2019) |René Goscinny, Albert Uderzo: ''Asterix na Korziki'' (Graffit, 2019, prevedel Mitja Roner) |- |Tomaž Lavrič: ''Ratman'' (Buch, 2019) |[[Hermann Huppen]]: ''Jeremiah integral 5'' (Studio risar, 2019, prevedel Vojko Volavšek?) |- | |Zane Whittingham, Ryan Jones: ''Preživeli iz holokavsta'' (Morfemplus, 2019, prevedla Brigita Orel) |- | |Jason Lutes: ''Berlin'' (Založba ZRC, [[ZRC SAZU]], 2019, prevedel Jakob Rotar) |} === Zlatirepec 2020 === Podelitev je bila 10. oktobra 2020 v [[Kino Šiška|Kinu Šiška]]. Nagrado je podelil Zavod Stripolis. Člani komisije so bili Vojko Urbančič, [[Tanja Komadina]], Igor Prassel, Tomaž Bobnar in Pia Nikolič. {| class="wikitable" style="font-size:80%" !style="width: 400px;" |Najboljši izvirni strip !style="width: 400px;" |Najboljši prevedeni strip |- |Ivan in [[Zoran Smiljanić]]: '''''Črni plamen: požig narodnega doma v Trstu''''' ([[ZRC SAZU]], ''[[Primorski dnevnik]]'') |Nina Bunjevac: '''''Bezimena''''' (VigeVageKnjige, 2020, prevedla Tadeja Spruk) |- |[[Tomaž Lavrič]]: ''Ekstremni športi 4'' (Buch, Zavod Strip art, 2020) |Pénélope Bagieu: ''Neustrašne – Portreti neuklonljivih žensk'' (VigeVageKnjige, 2019, prevedla Katja Šaponjić) |- |Mihael Glavan, [[Damijan Stepančič]]: ''Naš Maister'' (Miš, 2019) |Peter Kuper: ''Kafka'' (Forum Ljubljana, 2020, prevedel Bojan Albahari) |- |[[Iztok Sitar]], [[Darko Nikolovski]]: ''Partizan'' (Larso, 2019) |Bessora & Barroux: ''Alpha: od Abidjana do Gare du Norda'' (V.B.Z. Ljubljana, 2020, prevedla Mojca Medvedšek) |- |Andrej Štular: ''Medved'' (Forum Ljubljana, 2019) |Joann Sfar, Lewis Trondheim, Manu Larcenet: ''Graščina: Zlati časi'' (Graffit, Zavod Stripolis, 2020, prevedel [[Izar Lunaček]]) |} === Zlatirepec 2021 === Podelitev je bila 9. oktobra 2021 v [[Kino Šiška|Kinu Šiška]]. Nagrado je podelil Zavod Stripolis. Člani komisije so bili Janez Grm, [[Zoran Smiljanić]], Tomaž Bobnar, Katja Kovše in Pia Nikolič. {| class="wikitable" style="font-size:80%" !style="width: 300px;" |'''Najboljši izvirni otroški strip''' !style="width: 300px;" |Najboljši izvirni strip za odrasle !style="width: 300px;" |'''Najboljši prevedeni otroški strip''' !style="width: 300px;" |Najboljši prevedeni strip za odrasle |- |Jaka Vukotič, [[Žiga X. Gombač]]: '''''Znamenitni: imenitne zgodbe znamenitih osebnosti v stripu''''' (Rokus Klett, 2021) |Gašper Krajnc: '''''Mestne ptice''''' (VigeVageKnjige, 2020) |Joann Sfar, Lewis Trondheim: '''''Graščina: Poldan''''' (Zavod Stripolis, 2021, prevedla Ana Barič Moder) |Charles Burns: '''''Črna luknja''''' (Forum Ljubljana, 2021, prevedel Bojan Albahari) |- |Ivan Mitrevski: ''Volkulja Bela in čarobni gozd: napeta ekokriminalka'' (samozaložba, 2020) |Dora Kaštrun: ''Žabci'' (VigeVageKnjige, 2021) |[[Tove Jansson]]: ''Mumin: 1. knjiga zbranih stripov'' ([[Založba Sanje|Sanje]], 2020, prevedla Nada Grošelj) |Juanjo Guarnido, Alain Ayroles: ''Prevarantska Indija'' (Graffit, 2020, prevedla Špela Žakelj) |- |Maja Kastelic: ''Muren muzikant'' (Forum Ljubljana, 2020) |[[Izar Lunaček]]: ''Sveto & smešno: Stripovski esej o hecni plati religije'' (Založba ZRC, Zavod Stripolis, 2020) |Luke Pearson: ''Hilda in polnočni velikan'' (Didakta, 2020, prevedel [[Boštjan Gorenc]]) |Manu Larcenet: ''Blast: Masa sala'' (VigeVageKnjige, 2020, prevedla Katja Šaponjić) |- |Gašper Rus: ''Štirje godci'' (Forum Ljubljana, 2020) | | | |- |Igor Šinkovec: ''Lovska sreča'' (Forum Ljubljana, 2020) | | | |} === Zlatirepec 2022 === V poštev so prišla dela, izdana med 1. julijem 2021 in 30. junijem 2022. Podelitev je bila 8. oktobra 2022 v [[Kino Šiška|Kinu Šiška]]. Sponzor nagrade je bila Javna agencija za knjigo, podelil jo je Zavod Stripolis. Člani komisije so bili [[Iztok Sitar]], Matej Stupica in Veronika Šoster. {| class="wikitable" style="font-size:80%" !style="width: 300px;" |'''Najboljši izvirni otroški strip''' !style="width: 300px;" |Najboljši izvirni strip za odrasle !style="width: 300px;" |'''Najboljši prevedeni otroški strip''' !style="width: 300px;" |Najboljši prevedeni strip za odrasle |- |[[Izar Lunaček]]: '''''Lahko noč, sine: 7 pravljic v stripu''''' (Zavod Stripolis, 2021) |[[Tomaž Lavrič]]: '''''Slovenski klasiki v stripu 2''''' (Buch, 2022) |Joann Sfar: '''''Vampirček gre v šolo''''' ([[Mladinska knjiga]], 2021, prevedel [[Izar Lunaček]]) |Manu Larcenet: '''''Blast: Apokalipsa po sv. Jackyju''''' (VigeVageKnjige, 2021, prevedla Katja Šaponjić) |- |Dora Benčevič, [[Izar Lunaček]]: ''Dekle, ki se ni balo medvedov'' (Zavod Stripolis, 2021) |[[Damijan Stepančič]], [[Goran Vojnović]]: ''Pod svobodnim soncem'' (Škrateljc, 2021) |Luke Pearson: ''Hilda in ptičja parada'' (Didakta, 2022, prevedel [[Boštjan Gorenc]]) |Tardi & Vautrin: ''Krik ljudstva'' (Forum Ljubljana, Založba ZRC, 2021–2022, prevedla [[Suzana Koncut]]) |- |[[Marjan Manček]]: ''Pipi pišče išče'' (Miš, 2022) |[[Martin Ramoveš]], [[Janez Ramoveš]]: ''Kontrabantarji'' (Forum Ljubljana, 2021) |Joann Sfar, Lewis Trondheim: ''Graščina: Somrak'' (Graffit, Zavod Stripolis, 2022 prevedel [[Izar Lunaček]]) |Peter Kuper: ''Preobrazba'' (LUD Literatura, 2021, prevedel Primož Čučnik) |} === Zlatirepec 2023 === V poštev so prišla dela, izdana med 1. julijem 2022 in 30. junijem 2023. Podelitev je bila 7. oktobra 2023 v [[Kino Šiška|Kinu Šiška]]. Sponzor nagrade je bila [[Javna agencija za knjigo]], podelila sta jo [[Zavod Stripolis]] in Društvo slovenskega stripa in sorodnih sekvenčnih umetnosti Packa. Ocena komisije ([[Matej Kocjan - Koco|Matej Kocjan – Koco]], [[Nik Rus]] in [[Nataša Sedminek]]) je bila, da je bilo izdaj 79, nekoliko manj, kot lani. Še zmeraj so prevladovali prevodi stripov za otroke, najmanj pa je bilo stripov za mlade odrasle in za najmlajše. Po kvaliteti so najbolj izstopali prevodi tujih stripov za odrasle.<ref>https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/zlatirepci-2023-znani-nominiranci-za-izstopajoce-slovenske-dosezke-v-stripovski-umetnosti/682416</ref><ref>https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/najboljse-stripovske-stvaritve-znova-ovencane-z-nagradami-zlatirepec/684103</ref> {| class="wikitable" style="font-size:80%" !style="width: 300px;" |'''Najboljši domači strip za otroke in mlade''' !style="width: 300px;" |'''Najboljši domači strip za odrasle''' !style="width: 300px;" |'''Najboljši prevod stripa za otroke in mlade''' !style="width: 300px;" |'''Najboljši prevod stripa za odrasle''' |- |Jože Urbanija, Miha Ha: '''''Urmal, mamutov prijatelj''''' ([[Občina Kamnik]] in [[Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik]], 2023) |[[Jurij Devetak]], [[Boris Pahor]]: '''''Nekropola: roman v stripu''''' ([[Mladinska knjiga]], 2022) |Alexis Nesme, Joann Sfar, Lewis Trondheim: '''''Graščina: Vrtec na obisku''''' (Graffit, 2022, prevedel [[Izar Lunaček]]) |Mathieu Bablet: '''''[[Ogljik in Silicij]]''''' (VigeVageKnjige, 2022, prevedla Saša Jerele) |- |Ivan Mitrevski: ''Rdeča raketa in zeleni planet'' (samozaložba, 2022) |[[Zoran Smiljanić]], Marijan Pušavec: ''Kajuh, pesnik partizan'' ([[Knjižnica Velenje]], Buča, 2022) |Raina Telgemeier: ''Sestrici'' (Grlica, 2022, prevedel Matej Frece) |Marjane Satrapi: ''Piščanec s slivami'' (Buča, 2022, prevedla Jedrt Maležič) |- |Natalija Štular, [[Damijan Stepančič]]: ''Mala kraljica velikih sten: Mira Marko Debelak-Deržaj'' ([[Gornjesavski muzej Jesenice]], enota [[Slovenski planinski muzej]], 2022) |[[Žiga Valetič]]: ''Avtocesta: avtobiografska stripanica'' (Grafični atelje Zenit, 2022) |Philip Waechter: ''Toni ali kako do novih nogometnih čevljev'' ([[Mladinska knjiga]], 2022, prevedla Neža Božič) |Yoshiharu Tsuge: ''Človek za nobeno rabo'' (VigeVageKnjige, 2022, prevedel Iztok Ilc) |} === Zlatirepec 2024 === V poštev so prišla dela, izdana med 1. julijem 2023 in 30. junijem 2024. Podelitev nagrad je potekala v soboto, 12. oktobra 2024, v katedrali [[Kino Šiška|Kina Šiška]]. Podpornik nagrade je bila [[Javna agencija za knjigo|Javna agencija za knjigo RS]], podelila sta jo [[Zavod Stripolis]] in [[Društvo slovenskega stripa in sorodnih sekvenčnih umetnosti Packa]]. Komisija ([[Milan Erič]], [[Milanka Fabjančič]] in [[Bojan Albahari]]) je pod drobnogled prejela 96 naslovov. Od tega je bilo 54 prevedenih del za otroke in mlade, najmanj, le 7, pa je bilo domačih naslovov za odrasle. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.tinta.si/zlatirepec-2024/|title=Zlatirepec 2024|date=12. 10. 2024|accessdate=25. 5. 2026|archiveurl=https://web.archive.org/web/20260616123532/https://www.tinta.si/zlatirepec-2024/}}</ref> {| class="wikitable" style="font-size:80%" ! style="width: 300px;" |'''Zlatirepec za najboljši strip (in sorodno sekvenčno umetnost) za otroke in mlade''' ! style="width: 300px;" |'''Zlatirepec za najboljši strip (in sorodno sekvenčno umetnost) za odrasle''' ! style="width: 300px;" |'''Zlatirepec Sophie Castille Award za najboljši prevod stripa (in sorodne sekvenčne umetnosti) za otroke in mlade''' ! style="width: 300px;" |'''Zlatirepec Sophie Castille Award za najboljši prevod stripa (in sorodne sekvenčne umetnosti) za odrasle''' |- |[[David Krančan]], [[Jurij Bobič]]: '''''Mala Mara''''' ([[Založništvo tržaškega tiska]], 2023) |[[Jakob Klemenčič]] et al., [[Andrej Blatnik]] et al., ur. Ana Bogataj & Tanja Skale: '''''Strip preobrazbe: kratke zgodbe v stripu''''' ([[Forum Ljubljana|Forum]], 2023) |David Polonsky, Ari Folman: '''''Dnevnik Ane Frank: likovna priredba''''' (Morfemplus, 2024, prevedla [[Polonca Kovač]]) |Daniel Casanave, Yuval Noah Harari, David Vandermeulen: '''''Sapiens v stripu. Del 1, Rojstvo človeštva''''' ([[Mladinska knjiga]], 2024, prevedla [[Polona Mertelj]]) |- |[[Ivan Mitrevski]]: Filip gre na sprehod (Miš, 2023) |[[Neža Šivec]]: Črepinje (Forum, 2023) |Bruno Maïorana, Alain Ayroles: Garulfo: prva & druga knjiga (Graffit, 2024, prevedla [[Špela Žakelj]]) |Nicolas Mahler: Teorija umetnosti vs. gospa Goldgruber (Zavod VigeVageKnjige, 2023, prevedla [[Liza Linde]]) |- |[[Matej De Cecco]], [[Boštjan Gorenc]]: Šnofijeva druščina 5. Snežna simpatija, trojica težakov in džazni duh ([[Mladinska knjiga]], 2024) |[[Matjaž Bertoncelj]], Philip Burt: Sokrat bojevnik ([[Kulturno umetniško društvo Apokalipsa|KUD Apokalipsa]], 2024) |Federico Appel: Kaj bo zakuhal krokodil? (KUD Sodobnost International, 2024, prevedla [[Dušanka Zabukovec]]) |Mikael Ross: Šola padanja (Forum, 2023, prevedel [[Marko Bratina]]) |- |[[Damijan Stepančič]], [[Gregor Čušin]]: Mulc. (Gasilci in druge zgodbe, Nova sestrica in druge zgodbe, Pri maši in druge zgodbe) (Družina, 2023-2024) | |Giovanni Rigano, Eoin Colfer, Andrew Donkin: Globalno (Morfemplus, 2023, prevedla [[Neža Vilhelm]]) | |} === Zlatirepec 2025 === Za nagrade Zlatirepec 2025 so v poštev prišla dela, izdana med 1. julijem 2024 in 30. junijem 2025. Podelitev nagrad je potekala v soboto, 11. oktobra 2025, v katedrali [[Kino Šiška|Kina Šiška]]. Organizacija podelitve se je odvila pod okriljem Kina Šiška in [[Društvo slovenskega stripa in sorodnih sekvenčnih umetnosti Packa|Društva slovenskega stripa in sorodnih sekvenčnih umetnosti Packa]]. Komisijo so v letu 2025 sestavljali [[Dora Kaštrun]], [[Katja Štesl]] in [[Žiga Valetič]]. Pod drobnogled so vzeli 110 naslovov od katerih je bilo 26 domačih stripov za otroke in mlade, 53 prevodov stripov za otroke in mlade, 15 domačih stripov za odrasle ter 16 prevodov stripov za odrasle. V letu 2025 se je razširil tudi nabor kategorij, saj sta bili dodani kategoriji za najboljši prevod v obeh starostnih skupinah. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.tinta.si/zlatirepec-2025/|title=Zlatirepec 2025|date=11. 10. 2026|accessdate=25. 6. 2026|archiveurl=https://web.archive.org/web/20260616123417/https://www.tinta.si/zlatirepec-2025/}}</ref> {| class="wikitable" style="font-size:80%" ! style="width: 300px;" |'''Najboljši domači strip za otroke in mlade''' ! style="width: 300px;" |'''Najboljši domači strip za odrasle''' ! style="width: 300px;" |'''Najboljši prevedeni strip za otroke in mlade''' ! style="width: 300px;" |'''Najboljši prevedeni strip za odrasle''' ! style="width: 300px;" |'''Najboljši prevod stripa za otroke in mlade''' ! style="width: 300px;" |'''Najboljši prevod stripa za odrasle''' |- |[[Manca Krošelj]], [[Maša Ogrizek]]: '''''Lažninka''''' ([[Založništvo tržaškega tiska]], 2025) |[[Katarina Šeme]]: '''''Iz jame''''' ([[VigeVageKnjige]], 2024) |Noemie Marsily, Isabella Ciely: '''''Mohi''''' ([[Mladinska knjiga]], 2024; prevedla [[Mojca Medvedšek]]) |Hubert, Zanzim: '''''Moška koža''''' (VigeVageKnjige, 2024; prevedla [[Saša Jerele]]) |[[Jedrt Maležič]] - za prevod stripa: Supervikend ob oceanu, Gaelle Almeras (Morfemplus, 2024) |[[Julija Potrč Šavli]] – za prevod stripa: Oksi, Mari Ahokoivu  (VigeVageKnjige, 2024) |- |[[Damijan Stepančič]], [[Majda Koren]]: Kapo in Bundo v muzeju (KUD Sodobnost International, 2025) |[[Zoran Smiljanić]]: Fritz Lang: Ljutomer – Berlin – Hollywood (Kulturno turistično društvo Festival, Založba ZRC, 2024) |Jonathan Garnier, Rony Hotin: Momo (1. knjiga) (VigeVageKnjige, 2024; prevedla [[Klara Katarina Rupert]]) |Jim Woodring: Frank: 14 klasičnih črno-belih zgodb (Forum Ljubljana, 2024) |[[Jaka Bulc]] - za prevod stripa: Astrobučman, David Walliams (Mladinska knjiga, 2025) |[[Jedrt Maležič]] - za prevod stripa: Berlinska trilogija 1: Kristalno poletje, Francois Warzala, Pierre Boisserie ([[Morfemplus]], 2024) |- |[[Ivan Mitrevski]]: Rdeča raketa na sanjskih počitnicah (Brundevski, 2024) |[[Karolina Marušič]]: Neč nouga: kku ne? (Stripolis, 2025) |Lucie Lomova: Zlate češke pravljice (Narava, 2024; prevedla Ema Kovač) |Thomas Hayman, Baptiste Chaubard: Ideal (VigeVageKnjige, 2025; prevedla [[Saša Jerele]]) |[[Katja Šaponjić]], [[Anja Golob|Anja Zag Golob]] -za prevod stripa: Ariol – Račji ples (13. knjiga), Marc Boutavant, Emmanuel Guibert (VigeVageKnjige, 2025) |[[Polona Mertelj]] - za prevod stripa: Sapiens v stripu 2: Stebri civilizacije, Yuval Noah Harari, Daniel Casanave, David Vandermeulen ([[Mladinska knjiga]], 2025) |} === Zlatirepec 2026 === Za nagrade Zlatirepec 2026 so štela stripovska dela, izdana med 1. julijem 2025 in 30. junijem 2026. Podelitev nagrad je potekala v soboto, 10. oktobra 2026, v [[Kino Šiška|Kinu Šiška]]. Uvod v razglasitev je predstavljal koncert in risanje v živo, pri čemer je za glasbeni del poskrbel improvizator in multiinstrumentalist [[Samo Kutin]], za vizualni del pa francoski risarski virtuoz [[Edmond Baudoin]]. Organizacija podelitve se je odvila pod okriljem Kina Šiška in [[Društvo slovenskega stripa in sorodnih sekvenčnih umetnosti Packa|Društva slovenskega stripa in sorodnih sekvenčnih umetnosti Packa]]. Komisijo so v 2026 sestavljali stripar in animator [[Gašper Rus]], stripovska in literarna kritičarka [[Eva Ule]] ter prevajalka [[Julija Potrč Šavli]]. Pod drobnogled so vzeli 105 stripovskih naslovov: 22 domačih stripov za otroke in mladino, 59 prevedenih stripov za otroke in mladino, 18 prevedenih stripov za odrasle in le 6 domačih stripovskih naslovov za odrasle. Vsled zadnjega se je komisija odločila, da za kategorijo za domači strip za odrasle nominira le dva naslova. V letu 2026 se je ponovno razširil tudi nabor kategorij, saj je bil podeljen tudi Zlatirepec za posebne dosežke na področju stripa, ki ga je prejel [[Aleksander Buch]], ustanovitelj specializirane knjigarne, ki sliši na ime [[Strip.art.nica Buch]]. <ref>{{Navedi splet |title=Zlatirepec 2026 |url=https://www.tinta.si/zlatirepec-2026/ |url-status=live}}</ref> {| class="wikitable" style="font-size:80%" ! style="width: 300px;" |'''Najboljši domači strip za otroke in mlade''' ! style="width: 300px;" |'''Najboljši domači strip za odrasle''' ! style="width: 300px;" |'''Najboljši prevedeni strip za otroke in mlade''' ! style="width: 300px;" |'''Najboljši prevedeni strip za odrasle''' ! style="width: 300px;" |'''Najboljši prevod stripa za otroke in mlade''' ! style="width: 300px;" |'''Najboljši prevod stripa za odrasle''' |- |'''''Mojmir in Krištof: Primer izginule kuharice'' – [[Matej de Cecco]], [[Janez Grm]] (Stripolis, 2026)''' |'''''Divja jaga'' – [[Martin Ramoveš]], [[Janez Ramoveš]] (Forum, 2025)''' |'''''Kinderland'' – [[:de:Mawil|Mawil]] (VigeVageKnjige, 2025; prevod: [[Amalija Maček]])''' |'''''Jimmy Corrigan, najbrihtnejši poba na svetu'' – [[:en:Chris_Ware|Chris Ware]] (VigeVageKnjige, 2025; prevod: [[Vesna Velkovrh Bukilica]])''' |'''[[Katja Zakrajšek]] – za prevod stripa: ''Vrabčica'', Joana Estrela (VigeVageKnjige, 2026)''' |'''[[Vesna Velkovrh Bukilica]] – za prevod stripa: ''Jimmy Corrigan, najbrihtnejši poba na svetu'', Chris Ware (VigeVageKnjige, 2025)''' |- |Grozna šola 1: Strašni razred – [[Miha Ha]], [[Maša Ogrizek]] (Mladinska knjiga, 2026) |Pehta – [[Tamara Likon]], [[Jure Ule]] (Forum, 2025) |Akisi v Parizu (1. knjiga) – Marguerite Abouet & Mathieu Sapin (VigeVageKnjige, 2025; prevod: Katja Šaponjić) |Nebo v glavi  – Altarriba & Garcia & Moral (VigeVageKnjige, 2025; prevod: Sara Virk) |[[Amalija Maček]] Kinderland, Mawil (VigeVageKnjige, 2025) |[[Suzana Koncut]] Travestit, Edmond Baudoin (LUD Literatura, 2025) |- |Riba na suhem – [[Ivan Mitrevski]], [[Maša Ogrizek]] (KUD Sodobnost, 2025) | |Veliki hudobni lisjak – Benjamin Renner (Stripolis, 2025; prevod: Izar Lunaček) |Pospremi me do vogala – Anneli Furmark (VigeVageKnjige, 2025; prevod: Mita Gustinčič Pahor) |[[Neža Božič]] Boris, Beti in ljubi okostnjaki, Tanja Esch (Mladinska knjiga, 2026) |[[Srečko Fišer]] Ime rože, Milo Manara, Umberto Eco (Mladinska knjiga 2026) |} == Viri == * [https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/nagrada-zlatirepec-gre-stripu-crni-plamen-dvojca-smiljanic/538902 "Nagrada zlatirepec gre stripu Črni plamen dvojca Smiljanić"]. 12. oktober 2020. ''rtvslo.si''. Pridobljeno 11. oktobra 2023 * [https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/najboljse-stripovske-stvaritve-znova-ovencane-z-nagradami-zlatirepec/684103 "Najboljše stripovske stvaritve znova ovenčane z nagradami zlatirepec"]. 8. oktober 2023. ''rtvslo.si''. Pridobljeno 11. oktobra 2023 '''Uradna stran''' * [https://web.archive.org/web/20200807213832/https://www.tinta.si/nagrade/ Zlatirepec 2019] ''tinta.si'' (arhivirano na web.archive 7. avgusta 2020). Pridobljeno 11. oktobra 2023 * {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201024144048/https://www.tinta.si/|date=24. oktobra 2020|title=PROGRAM 2020}}. ''tinta.si''. Pridobljeno 11. oktobra 2023 * [https://web.archive.org/web/20211207034249/https://www.tinta.si/nagrade-2021/ Zlatirepec 2021] ''tinta.si'' (arhivirano na web.archive 7. decembra 2021). Pridobljeno 11. oktobra 2023 * [https://web.archive.org/web/20221206001601/https://www.tinta.si/nagrade-2022/ Zlatirepec 2022] ''tinta.si'' (arhivirano na web.archive 6. decembra 2022). Pridobljeno 11. oktobra 2023 * [https://www.tinta.si/nagrada-zlatirepec-2023/ Zlatirepec 2023] ''tinta.si.'' Pridobljeno 11. oktobra 2023 [[Kategorija:Stripovske nagrade]] [[kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Slovenske likovne nagrade]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2019]] pxkwb1trvx998dy5bp30p7o7vrjwpo8 0 551141 6766361 6745691 2026-10-17T16:36:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766361 wikitext text/x-wiki [[Slika:Haifa 1948 expulsion.jpg|sličica|Izgon palestinskega naseljenca v Haifi med Nakbo (1948)]] '''Nakba''' ({{Jezik-ar|النكبة||nesreča, katastrofa}}),<ref name="Ghanim">{{Navedi časopis|last=Ghanim|first=Honaida|year=2009|title=Poetics of Disaster: Nationalism, gender, and social change among Palestinian poets in Israel after Nakba|journal=[[International Journal of Politics, Culture, and Society]]|volume=22|issue=1|pages=23–39|doi=10.1007/s10767-009-9049-9|issn=0891-4486|jstor=40608203}}</ref> znana tudi kot '''palestinska katastrofa''', je bil trajni pregon in izgon večine [[Palestinci|Palestincev]] leta [[1948]].<ref name="Webman29">{{navedi knjigo |last=Webman |first=Esther |editor=Meir Litvak |title=Palestinian Collective Memory and National Identity |url=https://books.google.com/books?id=pfPGAAAAQBAJ |date=25 May 2009 |publisher=Springer |isbn=978-0-230-62163-3 |chapter=The Evolution of a Founding Myth: The Nakba and Its Fluctuating Meaning |access-date=2 April 2021 |archive-date=14 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230114054423/https://books.google.com/books?id=pfPGAAAAQBAJ |url-status=live }}</ref><ref name="Sadi175">{{navedi revijo |last=Sa'di |first=Ahmad H. |title=Catastrophe, Memory and Identity: Al-Nakbah as a Component of Palestinian Identity |journal=Israel Studies |volume=7 |issue=2 |year=2002 |jstor=30245590 |pages=175–198 |doi=10.2979/ISR.2002.7.2.175 |s2cid=144811289 }}</ref> Izraz se uporablja za opis dogodkov leta 1948 in sedanje okupacije palestinskih ozemelj (zasedeni [[Zahodni breg]] in [[Gaza]]) ter nenehnega preganjanja in razseljevanja Palestincev po vsej regiji.<ref>{{Navedi splet|last=Ashrawi|first=Hanan|date=28 August 2001|title=Address by Ms. Hanan Ashrawi|url=http://www.i-p-o.org/palestine-ashrawi.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210304060303/http://www.i-p-o.org/palestine-ashrawi.htm|archivedate=4 March 2021|accessdate=2023-10-11|website=www.i-p-o.org|publisher=[[World Conference against Racism]], Racial Discrimination, Xenophobia, and Related Intolerances|publication-place=Durban (South Africa)|quote=a nation in captivity held hostage to an ongoing Nakba, as the most intricate and pervasive expression of persistent colonialism, 'apartheid, racism, and victimization'}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Erekat|first=Saeb|date=15 May 2016|title=Israel Must Recognize Its Responsibility for the Nakba, the Palestinian Tragedy|work=Haaretz|url=https://www.haaretz.com/opinion/2016-05-15/ty-article/.premium/israel-must-recognize-its-responsibility-for-the-nakba/0000017f-f90b-d318-afff-fb6bb6460000|accessdate=2023-10-10|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210226042245/https://www.haaretz.com/opinion/.premium-israel-must-recognize-its-responsibility-for-the-nakba-1.5383272|archivedate=26 February 2021}}</ref><ref name="SadiAbuL10">{{navedi knjigo |last1=Sa'di |first1=Ahmad H.|last2=Abu-Lughod |first2=Lila |title=Nakba: Palestine, 1948, and the Claims of Memory|url=https://books.google.com/books?id=MbKrAgAAQBAJ |year=2007|publisher=Columbia University Press|isbn=978-0-231-13579-5}}</ref><ref name="Manna87">{{navedi revijo |last=Manna'|first=Adel |title=The Palestinian Nakba and Its Continuous Repercussions |journal=Israel Studies |volume=18 |issue=2 |year=2013 |doi=10.2979/israelstudies.18.2.86 |jstor=10.2979/israelstudies.18.2.86 |pages= 86–99|s2cid=143785830 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Bashir |first1=Bashir |last2=Goldberg |first2=Amos |title=The Holocaust and the Nakba: A New Grammar of Trauma and History |url=https://books.google.com/books?id=K2NbDwAAQBAJ |date=13 November 2018 |publisher=Columbia University Press|isbn=978-0-231-54448-1|access-date=2 April 2021|archive-date=14 January 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230114054419/https://books.google.com/books?id=K2NbDwAAQBAJ|url-status=live}}</ref> ==Zgodovinski okvir== [[Sionizem|Sionistična politika]] je bila od konca 19. stoletja usmerjena v ustvarjanje judovske nacionalne države v Palestini, kar je zahtevalo sistematičen prenos ljudi, kapitala in zemlje iz Evrope v Palestino. Eksodus evropskih Judov – najprej zaradi pogromov, nato zaradi [[Nacionalsocializem|nacizma]] in [[Holokavst|holokavsta]] – je postal ključni demografski motor, ki je spremenil razmerja moči in ustvaril pogoje za Nakbo in tudi kasnejše judovsko-arabske etnične spopade in vojne, ki trajajo vse do danes. Zgodovinski okvir Nakbe je preplet razpada britanskega mandata v Palestini, neuspeh mednarodnega načrta delitve Palestine, ustanovitev [[Izrael|Judovske države]], izbruha državljanske vojne (1947–1948) in nato [[Arabsko-izraelska vojna (1948–1949)|prve arabsko‑izraelske vojne]], ki je povzročila izgon in trajno razselitev približno 700.000 Palestincev ter uničenje njihovih naselij. Temeljni dogodki nakbe so se zgodili med in kmalu po palestinski vojni leta 1948, vključno z razglasitvijo 78 % [[Britanski mandat za Palestino|Britanskega mandata za Palestino]] za Izrael, izgonom in begom 700.000 Palestincev ter s tem povezanim praznjenjem in uničenjem več kot 500 palestinskih vasi s strani izraelskih oboroženih sil<ref>{{Navedi knjigo|last=Slater|first=Jerome|title=Mythologies Without End: The US, Israel, and the Arab-Israeli Conflict, 1917-2020|publisher=[[Oxford University Press]]|year=2020|isbn=978-0190459086|pages=406}}</ref>, kasnejša hebreizacija palestinskih geografskih imen, zavrnitev palestinske pravice do vrnitve, ustvarjanje trajnih palestinskih beguncev in "razbitje palestinske družbe".<ref name="masalha2012">{{navedi knjigo |last=Masalha |first=Nur |title=The Palestine Nakba: Decolonising History, Narrating the Subaltern, Reclaiming Memory |url=https://books.google.com/books?id=px1jDgAAQBAJ |date=9 August 2012|publisher=Zed Books Ltd.|isbn=978-1-84813-973-2|access-date=2 April 2021|archive-date=14 January 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230114054419/https://books.google.com/books?id=px1jDgAAQBAJ|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Dajani|first=Omar|editor=Tamara Wittes Cofman|title=How Israelis and Palestinians Negotiate: A Cross-cultural Analysis of the Oslo Peace Process|chapter-url=https://books.google.com/books?id=kSrWfRY9DqcC&pg=PA42|year=2005|publisher=US Institute of Peace Press|isbn=978-1-929223-64-0|chapter=Surviving Opportunities|access-date=2 April 2021|archive-date=14 January 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230114054450/https://books.google.com/books?id=kSrWfRY9DqcC&pg=PA42|url-status=live}}</ref><ref name="SadiAbuL10"/><ref>{{Navedi časopis|last=Khalidi|first=Rashid I.|year=1992|title=Observations on the Right of Return|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-palestine-studies_winter-1992_21_2/page/29|journal=Journal of Palestine Studies|volume=21|issue=2|pages=29–40|doi=10.2307/2537217|jstor=2537217|quote=Only by understanding the centrality of the catastrophe of politicide and expulsion that befell the Palestinian people – al-nakba in Arabic – is it possible to understand the Palestinians' sense of the right of return}}</ref> Nekateri zgodovinarji, kot je Ilan Pappé, in raziskovalci nakbe, kot je Salman Abu Sitta, so opisali izgon Palestincev kot [[etnično čiščenje]],<ref name="IANBLACK">{{Navedi novice|last=Black|first=Ian|date=26 November 2010|title=Memories and maps keep alive Palestinian hopes of return|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/2010/nov/26/palestinian-refugees-middle-east-conflict}}</ref><ref name="Pappe2006">Ilan Pappé, 2006</ref><ref name="morris_shavit">{{Navedi splet|date=Winter 2004|title=Survival of the Fittest? An Interview with Benny Morris|first=Ari|last=Shavit|url=http://www.logosjournal.com/morris.htm|accessdate=2023-10-10|website=Logos Journal|archive-date=2021-09-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20210905113719/http://www.logosjournal.com/morris.htm|url-status=dead}}</ref> medtem ko zgodovinar Benny Morris to opredelitev zavrača.<ref>{{Navedi splet|last=Morris|first=Benny|title=Israel Conducted No Ethnic Cleansing in 1948|date=2016-10-10|url=https://www.haaretz.com/opinion/2016-10-10/ty-article/.premium/israel-conducted-no-ethnic-cleansing-in-1948/0000017f-db91-d3a5-af7f-fbbfa2270000|website=Haaretz|accessdate=2023-10-25|quote=Prof. Daniel Blatman distorts history when he says the new State of Israel, a country facing invading armies, carried out a policy of expelling the local Arabs.}}</ref> Leta 1998 je [[Jaser Arafat]] predlagal, da bi Palestinci obeležili 50. obletnico nakbe, tako da je 15. maj, dan po izraelski neodvisnosti leta 1948, razglasil za dan nakbe in formaliziral datum, ki se je neuradno uporabljal že od leta 1949.<ref>{{Navedi novice|last=Schmemann|first=Serge|date=15 May 1998|title=MIDEAST TURMOIL: THE OVERVIEW; 9 Palestinians Die in Protests Marking Israel's Anniversary|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/1998/05/15/world/mideast-turmoil-overview-9-palestinians-die-protests-marking-israel-s.html|accessdate=7 April 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220305041314/https://www.nytimes.com/1998/05/15/world/mideast-turmoil-overview-9-palestinians-die-protests-marking-israel-s.html|archivedate=5 March 2022|issn=0362-4331|quote=We are not asking for a lot. We are not asking for the moon. We are asking to close the chapter of nakba once and for all, for the refugees to return and to build an independent Palestinian state on our land, our land, our land, just like other peoples. We want to celebrate in our capital, holy Jerusalem, holy Jerusalem, holy Jerusalem.}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Gladstone|first=Rick|date=15 May 2021|title=An annual day of Palestinian grievance comes amid the upheaval.|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2021/05/15/world/middleeast/nakba-day.html|accessdate=15 May 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210515092910/https://www.nytimes.com/2021/05/15/world/middleeast/nakba-day.html|archivedate=15 May 2021|issn=0362-4331}}</ref> Nakba je močno vplivala na palestinsko kulturo in je temeljni simbol palestinske identitete, tako kot tudi z dogodkom povezana simbola "handala" in palestinski ključ. O nakbi je bilo napisanih veliko knjig in pesmi.<ref name="masalha2012"/> Palestinski pesnik Mahmud Darviš je Nakbo opisal kot "razširjeno sedanjost, ki obljublja nadaljevanje v prihodnosti."<ref>{{navedi novice |last=Darviš |first=Mahmud |date=10-16 May 2001|title=Not to begin at the end|newspaper=Al-Ahram Weekly|url=http://www.ahram.org.eg/weekly/2001/533/op1.htm|issue=533|archive-url=https://web.archive.org/web/20011202055655/http://www.ahram.org.eg/weekly/2001/533/op1.htm|archive-date=2 December 2001}}</ref><ref name="williams2009">{{navedi knjigo |last=Williams |first=Patrick |editor=M. Keown, D. Murphy, J. Procter |title=Comparing Postcolonial Diasporas |chapter-url=https://books.google.com/books?id=NoiFDAAAQBAJ&pg=PA89 |date=2009 |publisher=Palgrave Macmillan UK |isbn=978-0-230-23278-5|chapter=‘Naturally, I reject the term "diaspora"’: Said and Palestinian Dispossession|access-date=23 April 2021|archive-date=14 January 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230114054423/https://books.google.com/books?id=NoiFDAAAQBAJ&pg=PA89|url-status=live}}</ref> == Delitev == Nakba zajema razseljevanje, odvzem lastnine, [[brezdomovinstvo]] in razdelitev palestinske družbe.<ref name="Webman29"/><ref name="Sadi175"/> === Razseljevanje === [[Slika:Tantura expulsion (997008136022405171) (cropped).jpg|250px|thumb|desno|Palestinski begunci v Jordaniji (1948)]] Med palestinsko vojno 1947–1949 je približno 700.000 Palestincev zbežalo ali je bilo izgnanih, kar je predstavljalo približno 80 % palestinskih arabskih prebivalcev ozemlja, ki je postalo Izrael.<ref>Masalha, Nur (1992). ''Expulsion of the Palestinians''. Institute for Palestine Studies, this edition 2001, p. 175.</ref><ref name="Khalidi1998">{{Navedi knjigo|last=Rashid Khalidi|title=Palestinian identity: the construction of modern national consciousness|url=https://books.google.com/books?id=pQx8u8MN13AC&pg=PA21|date=September 1998|publisher=Columbia University Press|isbn=978-0-231-10515-6|page=21|quote=In 1948 half of Palestine's ... Arabs were uprooted from their homes and became refugees|accessdate=27 April 2021|archivedate=14 January 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230114054409/https://books.google.com/books?id=pQx8u8MN13AC&pg=PA21}}</ref> Skoraj polovica te številke (približno 250.000–300.000 Palestincev) je pobegnila ali je bila izgnana pred izraelsko razglasitvijo neodvisnosti maja 1948.<ref>According to Morris's estimates, 250,000 to 300,000 Palestinians left Israel during this stage, whereas Keesing's Contemporary Archives in London place the total number of refugees before Israel's independence at 300,000, as quoted in Mark Tessler's ''A History of the Arab–Israeli Conflict'': "Keesing's Contemporary Archives" (London: Keesing's Publications, 1948–1973). p. 10101.</ref> To dejstvo je služilo kot povod za vstop Arabske lige v državo in s tem začetek arabsko-izraelske vojne leta 1948.<ref>{{Navedi splet|url=https://undocs.org/Home/Mobile?FinalSymbol=S/745|website=undocs.org|title=Cablegram from the Secretary-General of the League of Arab States to the Secretary-General of the United Nations: S/745|date=15 May 1948|accessdate=6 June 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230901232340/https://undocs.org/Home/Mobile?FinalSymbol=S%2F745&Language=E&DeviceType=Desktop&LangRequested=False|archivedate=1 September 2023}}</ref> V določbi 10(b) [[wikisource:Cablegram from the Secretary-General of the League of Arab States to the Secretary-General of the United Nations|telegrama]], ki ga je 15. maja 1948 generalni sekretar Lige arabskih držav poslal generalnemu sekretarju Združenih narodov, v katerem je opravičeval posredovanje arabskih držav, je generalni sekretar Lige trdil: "približno več kot četrtina milijona arabskega prebivalstva je bilo prisiljeno zapustiti svoje domove in se izseliti v sosednje arabske države." V obdobju po vojni se je veliko število Palestincev poskušalo vrniti na svoje domove; Izrael je v tem obdobju ubil med 2700 in 5000 Palestincev, velika večina je bila neoboroženih in so se nameravali vrniti iz ekonomskih ali socialnih razlogov.<ref name="Morris1997">{{Navedi knjigo|last=Morris|first=Benny|url=https://books.google.com/books?id=YUthqHRF-m8C|title=Israel's Border Wars, 1949–1956: Arab Infiltration, Israeli Retaliation, and the Countdown to the Suez War|publisher=Clarendon Press|year=1997|isbn=978-0-19-829262-3|page=432|quote=The available documentation suggests that Israeli security forces and civilian guards, and their mines and booby-traps, killed somewhere between 2,700 and 5,000 Arab infiltrators during 1949–56. The evidence suggests that the vast majority of those killed were unarmed. The overwhelming majority had infiltrated for economic or social reasons. The majority of the infiltrators killed died during 1949–51; there was a drop to some 300–500 a year in 1952–4. Available statistics indicate a further drop in fatalities during 1955–6, despite the relative increase in terrorist infiltration.}}</ref> Nekateri zgodovinarji so izgon Palestincev označili za etnično čiščenje.<ref name="IANBLACK"/><ref name="Pappe2006">Ilan Pappé, 2006</ref><ref name="morris_shavit"/> Hkrati je znaten delež tistih Palestincev, ki so ostali v Izraelu, postal notranje razseljen. Leta 1950 je Agencija združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na bližnjem vzhodu (UNRWA) ocenila, da je bilo 46.000 od 156.000 Palestincev, ki so ostali znotraj meja Izraela glede na premirje iz leta 1949, notranje razseljenih beguncev. <ref name="IDR">{{Navedi splet|url=http://jadal.mada-research.org/?LanguageId=1&System=Item&VolumeId=15&MenuId=5&ItemId=138|title=The Internally Displaced Refugees|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120331091408/http://jadal.mada-research.org/?LanguageId=1&System=Item&VolumeId=15&MenuId=5&ItemId=138|archivedate=31 March 2012}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.pcbs.gov.ps/Portals/_Rainbow/Documents/Pal48-POPU-2010E.htm|title=Number of Palestinians (In the Palestinian Territories Occupied in 1948) for Selected Years, End Year|publisher=Palestinian Central Bureau of Statistics|accessdate=27 April 2021|archivedate=6 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210306002152/http://www.pcbs.gov.ps/Portals/_Rainbow/Documents/Pal48-POPU-2010E.htm}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=עיצוב יחסי יהודים - ערבים בעשור הראשון|trans-title=Shaping Jewish-Arab relations in the first decade|url=https://lib.cet.ac.il/pages/item.asp?item=13336|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221008065301/https://lib.cet.ac.il/pages/item.asp?item=13336|archivedate=8 October 2022|accessdate=8 October 2022|website=lib.cet.ac.il|language=he}}</ref> Leta 2003 je bilo približno 274.000 arabskih državljanov Izraela – ali vsak četrti v Izraelu – notranje razseljenih zaradi dogodkov leta 1948.<ref name="Badil">{{Navedi splet|last=Bokae'e|first=Nihad|date=February 2003|title=Palestinian Internally Displaced Persons inside Israel: Challenging the Solid Structures|url=http://www.badil.org/phocadownload/Badil_docs/Working_Papers/Palestinian.IDPs.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160407174508/http://www.badil.org/phocadownload/Badil_docs/Working_Papers/Palestinian.IDPs.pdf|archivedate=7 April 2016|accessdate=15 April 2017|publisher=Badil Resource Centre for Palestinian Refugee and Residency Rights}}</ref> === Odvzem in izbris === Delitveni načrt ZN iz leta 1947 je 56 % Palestine dodelil bodoči judovski državi, palestinska večina, 66 %, pa naj bi prejela 44 % ozemlja. 80 % zemlje v bodoči judovski državi je bilo v lasti Palestincev; 11 % je bilo v lasti Judov.<ref name="SadiAbuL10"/> Pred, med in po vojni 1947–1949 je bilo na stotine palestinskih mest in vasi izpraznjenih in uničenih.<ref name="r3">Morris, Benny (2003).'' The Birth of the Palestinian Refugee Problem Revisited''. Cambridge: Cambridge University Press. {{ISBN|0-521-00967-7}}, p. 604.</ref><ref name="r4">Khalidi, Walid (Ed.) (1992). ''All That Remains: The Palestinian Villages Occupied and Depopulated by Israel in 1948''. Washington: Institute for Palestine Studies. {{ISBN|0-88728-224-5}}.</ref> Zemljepisna imena po vsej državi so bila izbrisana in nadomeščena s hebrejskimi imeni, včasih izpeljankami zgodovinske palestinske nomenklature in včasih povsem novimi poimenovanji.<ref name="Sadi175"/> Številna nejudovska zgodovinska mesta so bila uničena, ne le med vojnami, ampak v kasnejšem procesu, ki je trajal več desetletij. Več kot 80&nbsp;% palestinskih vaških mošej je bilo uničenih, artefakti pa so bili odstranjeni iz muzejev in arhivov.<ref name="williams2009"/> V Izraelu so bili razglašeni številni zakoni za legalizacijo razlastitve palestinske zemlje.<ref>Forman G, Kedar A (Sandy). From Arab Land to ‘Israel Lands’: The Legal Dispossession of the Palestinians Displaced by Israel in the Wake of 1948. Environment and Planning D: Society and Space. 2004;22(6):809–830. doi:10.1068/d402</ref><ref>Kedar A (Sandy), The Legal Transformation of Ethnic Geography: Israeli Law and the Palestinian Landholder 1948–1967, 33 N.Y.U. J. Int'l L. & Pol. 923 (2000–2001)</ref> === Brezdomovinstvo in denacionalizacija === Ustvarjanje palestinskega brezdomovinstva je osrednja sestavina nakbe in je še naprej značilnost palestinskega nacionalnega življenja vse do danes.<ref name="masalha2012"/> Vsi arabski Palestinci so zaradi nakbe nemudoma postali apatridi, čeprav so nekateri sprejeli druge narodnosti.<ref name="SadiAbuL10"/> Po letu 1948 Palestinci niso več zgolj Palestinci, namesto tega so bili razdeljeni na Izraelce-Palestince, Palestince iz Vzhodnega Jeruzalema, Palestince UNRWA, Palestince z Zahodnega brega in Palestince iz Gaze, vsak z različnimi pravnimi statusi in omejitvami,<ref>{{Citat|title=Israel’s apartheid against Palestinians: Cruel system of domination and crime against humanity|date=2022-02-01|url=https://www.amnesty.org/en/documents/mde15/5141/2022/en/|journal=Amnesty International|access-date=2023-10-23|language=en}} See Section ''5.3: Segregation and Control'', particularly ''5.3.1: Denial of right to equal nationality and status'' and ''5.3.2: Restrictions on freedom of movement as a means of control over land and people'' </ref> poleg širše palestinske diaspore, ki je lahko pridobila stalno prebivališče zunaj [[Britanski mandat za Palestino|zgodovinske Palestine]] in begunskih taborišč.<ref>Butenschon, N. A.; Davis, U.; Hassassian, M. (eds.). "Citizenship and the State in the Middle East: Approaches and Applications" (Syracuse, New York: Syracuse University Press, 2000), p. 204.</ref> Prvi izraelski zakon o državljanstvu, sprejet 14. julija 1952, je denacionaliziral Palestince, s čimer je nekdanje palestinsko državljanstvo postalo "brez vsebine", "ni zadovoljivo in je neprimerno za razmere po ustanovitvi Izraela".<ref>Lauterpacht, H. (ed.). "International Law Reports 1950" (London: Butterworth & Co., 1956), p.111</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Kattan|first=Victor|date=2005-01-01|title=The Nationality of Denationalized Palestinians|url=|journal=Nordic Journal of International Law|volume=74|issue=1|pages=67–102|doi=10.1163/1571810054301004|issn=0902-7351}}</ref> === Razdelitev družbe === Nakba je glavni vzrok nastanka palestinske diaspore; Izrael je bil ustvarjen kot judovska domovina, Palestinci pa so bili spremenjeni v »begunski narod« s »tavajočo identiteto«. Danes večina od 13,7&nbsp;milijonov Palestincev živi v diaspori, torej zunaj zgodovinskega območja [[Britanski mandat za Palestino|Britanskega mandata za Palestino]], predvsem v drugih državah [[Arabski svet|arabskega sveta]]. Od 6,2&nbsp;milijonov ljudi, ki jih je registrirala namenska agencija ZN za palestinske begunce, UNRWA, približno 40&nbsp;% živi na Zahodnem bregu in v Gazi, 60 % pa v diaspori. Veliko število teh beguncev iz diaspore ni vključenih v svoje države gostiteljice, kar je razvidno iz nenehne napetosti Palestincev v Libanonu ali palestinskega eksodusa iz Kuvajta v letih 1990–1991.<ref name="schulz2003">{{navedi knjigo|last=Schulz|first=Helena Lindholm|title=The Palestinian Diaspora: Formation of Identities and Politics of Homeland|url=https://books.google.com/books?id=WyX5XowgxzsC|year=2003|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-26821-9|access-date=7 April 2021|archive-date=14 January 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230114054423/https://books.google.com/books?id=WyX5XowgxzsC|url-status=live|pages=1–3}}</ref> Ti dejavniki so povzročili palestinsko identiteto »trpljenja«, medtem ko je odvzem ozemlja Palestincem ustvarila povezovalni dejavnik in osrednjo točko v želji po vrnitvi v izgubljeno domovino.<ref name="schulz2003"/> == Dolgoročne posledice in "Nakba, ki je v teku" == Najpomembnejše dolgoročne posledice Nakbe za palestince so bile izguba njihove domovine, razdrobljenost in marginalizacija njihove nacionalne skupnosti ter njihova preobrazba v ljudstvo brez državljanstva.{{Sfn|Manna'|2013|p=91}} Od poznih 1990-ih se je fraza "nakba, ki je v teku" ({{Jezik-ar|النکبة المستمرة|al-nakba al-mustamirra}}) pojavila, da bi opisala "stalno izkušnjo nasilja in odvzema lastnine", ki jo doživljajo palestinski ljudje.{{sfn|Alon|2019|p=93-94}} Ta izraz narekuje razumevanje Nakbe ne kot dogodka leta 1948, ampak kot nenehnega procesa, ki se nadaljuje vse do danes.<ref>{{Navedi časopis|last=Salamanca|first=Omar Jabary|last2=Qato|first2=Mezna|last3=Rabie|first3=Kareem|last4=Samour|first4=Sobhi|year=2012|title=Past is Present: Settler Colonialism in Palestine|journal=Settler Colonial Studies|volume=2|issue=1|pages=1–8|doi=10.1080/2201473X.2012.10648823|ref={{sfnref|Salamanca et al.|2012}}|doi-access=free}}</ref> == Terminologija == Izraz Nakba je bil prvič za dogodke leta 1948 uporabil Constantin Zureiq, profesor zgodovine na Ameriški univerzi v [[Bejrut|Bejrutu]], v svoji knjigi iz leta 1948 ''Ma ^c nā an-Nakba'' (''Pomen katastrofe''). {{Sfn|Zureiq|1948}} Zureiq je zapisal, da je »tragični vidik Nakbe povezan z dejstvom, da ne gre za običajno nesrečo ali začasno zlo, temveč za katastrofo v samem bistvu besede, eno najtežjih, kar so jih Arabci kdaj poznali v svoji dolgi zgodovini."<ref name="Ghanim2">{{Navedi časopis|last=Ghanim|first=Honaida|year=2009|title=Poetics of Disaster: Nationalism, gender, and social change among Palestinian poets in Israel after Nakba|journal=[[International Journal of Politics, Culture, and Society]]|volume=22|issue=1|pages=23–39|doi=10.1007/s10767-009-9049-9|issn=0891-4486|jstor=40608203}}</ref> Pred letom 1948 se je "leto katastrofe" med [[Arabci]] nanašalo na leto 1920, ko so evropske kolonialne sile Otomansko cesarstvo razdelile na več ločenih držav in pri tem same narisale meje.<ref name="Antonius 312">{{Citat|first=George|last=Antonius|author-link=George Antonius|title=The Arab awakening: the story of the Arab national movement|page=312|origyear=1946|url=https://books.google.com/books?id=GTsVAAAAMAAJ&q=nakba|year=1979|publisher=Putnam|isbn=978-0-399-50024-4|quote=The year 1920 has an evil name in Arab annals: it is referred to as the Year of the Catastrophe (^cĀm al-Nakba). It saw the first armed risings that occurred in protest against the post-War settlement imposed by the Allies on the Arab countries. In that year, serious outbreaks took place in Syria, Palestine, and Iraq|access-date=22 April 2021|archivedate=14 January 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230114054413/https://books.google.com/books?id=GTsVAAAAMAAJ&q=nakba}}</ref> Besedo je leto kasneje ponovno uporabil palestinski pesnik Burhan al-Deen al-Abushi.<ref name="Ghanim3">{{Navedi časopis|last=Ghanim|first=Honaida|year=2009|title=Poetics of Disaster: Nationalism, gender, and social change among Palestinian poets in Israel after Nakba|journal=[[International Journal of Politics, Culture, and Society]]|volume=22|issue=1|pages=23–39|doi=10.1007/s10767-009-9049-9|issn=0891-4486|jstor=40608203}}</ref> Zureiqovi učenci so nato leta 1952 ustanovili Arabsko nacionalistično gibanje, eno prvih palestinskih političnih gibanj po Nakbi. V šestdelni enciklopediji ''Al-Nakba: Nakbat Bayt al-Maqdis Wal-Firdaws al-Mafqud'' (''Katastrofa: Katastrofa Jeruzalema in izgubljenega raja''), objavljeni med leti 1958–60,{{Sfn|Masalha|2012|p=213-214}} je Aref al-Aref zapisal: "Kako naj to imenujem drugače kot Nakba? Arabci na splošno in še posebej Palestinci smo se soočili s takšno katastrofo (Nakbo), s katero se v preteklih stoletjih nikoli nismo, naša domovina je bila zaprta, bili smo izgnani iz naše države in izgubili smo mnogo naših ljubljenih sinov."<ref name="Ghanim3" /> Muhammad Nimr al-Hawari je prav tako uporabil izraz Nakba v naslovu svoje knjige ''Sir al Nakba'' (''Skrivnost za Katastrofo''), napisane leta 1955. Uporaba izraza se je sčasoma razvila.{{Sfn|Webman|2009|p=30}} Sprva uporaba izraza Nakba med Palestinci ni bila univerzalna. Mnogo let po letu 1948 so se palestinski begunci v [[Libanon|Libanonu]] izogibali in celo dejavno upirali uporabi tega izraza, ker je dajal stalnost situaciji, ki so jo imeli za začasno; pogosto so vztrajali, da jih imenujejo "povratniki".{{Sfn|Sa'diAbu-|Lughod|2007|pp=253–254}} V 1950-ih in 1960-ih so izrazi, ki so jih uporabljali za opis dogodkov leta 1948, vključevali ''al-'ightiṣāb'' ("posilstvo") in bolj evfemistični ''al-'aḥdāth'' ("dogodki"), ''al-hijra'' ("eksodus") in ''lammā sharnā wa-tla'nā'' ("ko smo počrnili svoje obraze in odšli"). {{Sfn|Sa'diAbu-|Lughod|2007|pp=253–254}} [[Narativ|Narativu]] o Nakbi se je vodstvo [[Palestinska osvobodilna organizacija|Palestinske osvobodilne organizacije]] (PLO) v Libanonu v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja izogibalo v prid narativom o revoluciji in prenovi.{{Sfn|Sa'diAbu-|Lughod|2007|pp=253–254}} Zanimanje za Nakbo s strani organizacij, ki zastopajo begunce v Libanonu, se je povečalo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi dojemanja, da se lahko pravica beguncev do vrnitve v pogajanjih zamenja za palestinsko državnost, in želja je bila poslati jasno sporočilo mednarodni skupnosti, da se o tej pravici ni mogoče pogajati.{{Sfn|Sa'diAbu-|Lughod|2007|pp=253–254}} == Nacionalni narativi == === Palestinski nacionalni narativ === Palestinski nacionalni narativ obravnava posledice Nakbe kot oblikovalno travmo, ki določa palestinske nacionalne, politične in moralne težnje ter identiteto Palestincev. Palestinci so razvili nacionalno identiteto zatiranega ljudstva, ki je izgubilo svojo državo zaradi vojne leta 1948. S palestinskega vidika so bili prisiljeni plačati za [[holokavst]], zagrešen v Evropi, s svojo svobodo, lastnino in telesi namesto tistih, ki so bili zanj resnično odgovorni.<ref name="coin">{{Navedi knjigo|last=Golani|first=Motti|url=https://books.google.com/books?id=O2S_BAAAQBAJ|title=Two Sides of the Coin: Independence and Nakba 1948|last2=Manna|first2=Adel|publisher=Institute for Historical Justice and Reconciliation|year=2011|isbn=9789089790811|page=14|quote=The Palestinians regard the Nakba and its repercussions as a formative trauma defining their identity and their national, moral, and political aspirations. As a result of the 1948 war, the Palestinian people, which to a large degree lost their country to the establishment of a Jewish state for the survivors of the Holocaust, developed a victimized national identity. From their perspective, the Palestinians have been forced to pay for the Jewish Holocaust with their bodies, their property, and their freedom instead of those who were truly responsible. Jewish Israelis, in contrast, see the war and its outcome not merely as an act of historical justice that changed the historical course of the Jewish people, which until that point had been filled with suffering and hardship, but also as a birth – the birth of Israel as an independent Jewish state after two thousand years of exile. As such, it must be pure and untainted, because if a person, a nation, or a state is born in sin, its entire essence is tainted. In this sense, discourse on the war is not at all historical but rather current and extremely sensitive. Its power and intensity is directly influenced by present day events. In the Israeli and the Palestinian cases, therefore, the 1948 war plays a pivotal role in two simple, clear, unequivocal, and harmonious narratives, with both peoples continuing to see the war as a formative event in their respective histories.|ref=none}}{{Slepa povezava|date=november 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Mrtva povezava|date=October 2023|bot=InternetArchiveBot}}</ref> === Izraelski nacionalni narativ === Izraelska nacionalna pripoved zavrača palestinsko karakterizacijo leta 1948 kot Nakbe (katastrofe), namesto tega ga obravnava kot [[Palestinska vojna (1948)|vojno za neodvisnost]], ki je vzpostavila državnost in suverenost Izraela.<ref name="partner">Partner, Nancy. "The Linguistic Turn along Post-Postmodern Borders: Israeli/Palestinian Narrative Conflict." New Literary History, vol. 39, no. 4, 2008, pp. 823-45. JSTOR, (http://www.jstor.org/stable/20533118). Accessed 24 Oct. 2023.</ref><ref name="coin2">{{Navedi knjigo|last=Golani|first=Motti|url=https://books.google.com/books?id=O2S_BAAAQBAJ|title=Two Sides of the Coin: Independence and Nakba 1948|last2=Manna|first2=Adel|publisher=Institute for Historical Justice and Reconciliation|year=2011|isbn=9789089790811|page=14|quote=The Palestinians regard the Nakba and its repercussions as a formative trauma defining their identity and their national, moral, and political aspirations. As a result of the 1948 war, the Palestinian people, which to a large degree lost their country to the establishment of a Jewish state for the survivors of the Holocaust, developed a victimized national identity. From their perspective, the Palestinians have been forced to pay for the Jewish Holocaust with their bodies, their property, and their freedom instead of those who were truly responsible. Jewish Israelis, in contrast, see the war and its outcome not merely as an act of historical justice that changed the historical course of the Jewish people, which until that point had been filled with suffering and hardship, but also as a birth – the birth of Israel as an independent Jewish state after two thousand years of exile. As such, it must be pure and untainted, because if a person, a nation, or a state is born in sin, its entire essence is tainted. In this sense, discourse on the war is not at all historical but rather current and extremely sensitive. Its power and intensity is directly influenced by present day events. In the Israeli and the Palestinian cases, therefore, the 1948 war plays a pivotal role in two simple, clear, unequivocal, and harmonious narratives, with both peoples continuing to see the war as a formative event in their respective histories.|ref=none}}{{Slepa povezava|date=november 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Mrtva povezava|date=October 2023|bot=InternetArchiveBot}}</ref> Prikazuje dogodke leta 1948 kot vrhunec sionističnega gibanja in judovskih nacionalnih teženj, ki so se končali z vojaškim uspehom proti invazijskim arabskim vojskam, sporazumi o premirju in priznanju legitimnosti Izraela s strani Združenih narodov.<ref name="partner" /> Medtem ko priznavajo nekatere primere izraelske odgovornosti za palestinsko begunsko krizo, kot so dokumentirali zgodovinarji, kot je Benny Morris, vseobsegajoč izraelski narativ to prilagaja v kontekst nastanka Izraela kot države v težkih vojnih razmerah, ne da bi zanikala temeljno zgodbo in identiteto Izraela.<ref name="partner" /> Vojno leta 1948 in njen izid dojema kot enako formativen in temeljni dogodek – kot dejanje pravičnosti in odrešitve za judovski narod po stoletjih zgodovinskega trpljenja ter ključni korak v »negaciji diaspore«.<ref name="coin2" /> Po tem narativu so palestinski Arabci med vojno prostovoljno zapustili svoje domove, k čemur so jih spodbujali arabski voditelji, ki so Palestincem rekli, naj se začasno evakuirajo, da bi arabske vojske lahko uničile Izrael, nato pa so po izgubljeni vojni zavrnili integracijo.{{Sfn|Mariko|2009}} To stališče prav tako primerja judovske begunce, ki jih je Izrael sprejel, in palestinske begunce, ki so jih arabske države pustile brez domovine, da jih lahko uporabljalo za politične namene. V nasprotju s palestinskim narativom prevladujoč izraelski narativ ne priznava izpraznitve arabskih vasi in uničenja palestinskih domov; običajno uporabljajo terminologijo, kot sta "zapuščeno premoženje" in "izmenjava prebivalstva" namesto "zaplenjeno" ali "izgnano".{{Sfn|Mariko|2009}}<ref name="partner2">Partner, Nancy. "The Linguistic Turn along Post-Postmodern Borders: Israeli/Palestinian Narrative Conflict." New Literary History, vol. 39, no. 4, 2008, pp. 823-45. JSTOR, (http://www.jstor.org/stable/20533118). Accessed 24 Oct. 2023.</ref> [[Shmuel Trigano]], ki je pisal v ''reviji Jewish Political Studies Review,'' ki jo je izdal jeruzalemski Center za javne zadeve, oriše razvoj narativa o Nakbi skozi tri stopnje. Sprva je Palestince prikazoval kot žrtve, ki jih je Izrael razselil, da bi naredil prostor judovskim priseljencem. Naslednja faza je [[Šestdnevna vojna|šestdnevno vojno]] preoblikovala v izraelsko kolonizacijo palestinskih ozemelj, pri čemer je palestinsko stvar uskladila s protikolonialnimi čustvi. Zadnja faza izkorišča spomine na holokavst, Izrael obtožuje [[Apartheid|apartheida]], kar odmeva s krivdo Zahoda za holokavst. Trdi, da te razvijajoče se interpretacije izpuščajo zapletene zgodovinske dejavnike, ki vključujejo neuspele poskuse odstranitve Izraela, sporne ozemeljske zahteve in razseljevanje judovskih beguncev iz arabskih držav.<ref name="Trigano">Trigano, Shmuel (2019). "Deconstructing the Three Stages of the Nakba Myth". ''Jewish Political Studies Review''. 30 (3/4): 45–54. [https://www.jstor.org/stable/26801117 JSTOR]. Accessed 23 Oct. 2023.</ref> == Izraelski zakonodajni ukrepi == Izraelski uradniki so večkrat stigmatizirali{{Pristranska trditev|biased language; unattributed opinion from an op-ed}} izraz "Nakba" kot utelešenje "arabske laži" ali kot "opravičitev terorizma". Leta 2009 je izraelsko ministrstvo za izobraževanje prepovedalo uporabo "nakbe" v palestinskih učbenikih za otroke. Leta 2011 je [[Kneset]] institucijam prepovedal obeleževanje tega dogodka. Po besedah [[Neve Gordon|Neve Gordona]] bi se morala šolska slovesnost v spomin na Nakbo v skladu z zakonom iz leta 2011 odzvati na obtožbe, da spodbuja rasizem, nasilje in terorizem ter s tem zanika demokratični značaj Izraela<ref>{{Navedi splet|last=Gordon|first=Neve|date=2023-05-15|title=Israel Denies the Nakba While Perpetuating It|url=https://www.counterpunch.org/2023/05/15/israel-denies-the-nakba-while-perpetuating-it/|accessdate=2023-10-10|website=[[CounterPunch]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20230519060356/https://www.counterpunch.org/2023/05/15/israel-denies-the-nakba-while-perpetuating-it/|archive-date=2023-05-19|url-status=dead}}</ref> Leta 2023, potem ko so Združeni narodi 15. maja uvedli dan spomina na Nakbo, je izraelski veleposlanik [[Gilad Erdan]] opozoril, da je dogodek sam po sebi [[Antisemitizem|antisemitski]].<ref>{{Navedi splet|date=2023-05-15|title=Israeli and US officials push to stop Nakba events|url=https://mondoweiss.net/2023/05/israeli-and-us-officials-push-to-have-nakba-events-stopped/|accessdate=2023-10-10|website=[[Mondoweiss]]}}</ref> Maja 2009 je [[Izrael Beiteinu|Yisrael Beiteinu]] vložil predlog zakona, ki bi prepovedal vse komemoracije Nakbe, s triletno zaporno kaznijo za takšna dejanja.<ref name="Indiana University Press 2014 p=187">{{Navedi časopis|last=Rekhess|first=Elie|year=2014|title=The Arab Minority in Israel: Reconsidering the "1948 Paradigm"|journal=Israel Studies|publisher=Indiana University Press|volume=19|issue=2|page=193|doi=10.2979/israelstudies.19.2.187|issn=1084-9513}}</ref> Po kritikah javnosti je bil osnutek zakona spremenjen, zaporna kazen opuščena, namesto tega pa bi imel [[Ministrstvo za finance (Izrael)|finančni minister]] pooblastilo za zmanjšanje državnega financiranja izraelskih institucij, za katere je bilo ugotovljeno, da »obeležujejo dan neodvisnosti ali dan ustanovitve države kot dan žalovanja«.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.adalah.org/uploads/oldfiles/Public/files/Discriminatory-Laws-Database/English/33-Budget-Foundations-Law-Amendment40-Nakba-Law.pdf|title=Budget Foundations Law (Amendment No. 40) 5771 – 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210426170759/https://www.adalah.org/uploads/oldfiles/Public/files/Discriminatory-Laws-Database/English/33-Budget-Foundations-Law-Amendment40-Nakba-Law.pdf|archivedate=26 April 2021}}, translation by [[Adalah (pravni center)|Adalah]]</ref> Nov osnutek je marca 2011 potrdil [[Kneset]] in postal je znan kot zakon o Nakbi.{{Sfn|Kapshuk|Strömbom|2021}}<ref>{{Navedi splet|title=חוק הנכבה|date=4 May 2011|trans-title=Nakba law|url=http://www.acri.org.il/he/680|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210227180116/https://www.acri.org.il/he/680|archivedate=27 February 2021|accessdate=24 April 2016|language=he}}</ref>{{Sfn|Vescovi|2015|p=13}} Uvedba novega zakona je nenamerno razširila poznavanje Nakbe v izraelski družbi, kar je primer [[učinek Barbre Streisand|Streisandovega učinka]].<ref name="GinsburgLand2018">{{Navedi knjigo|last=Shenhav|first=Yehouda|authorlink=Yehouda Shenhav|editor-last=Shai Ginsburg|title=Jews and the Ends of Theory|chapter-url=https://books.google.com/books?id=pouUDwAAQBAJ&pg=PT78|date=4 December 2018|publisher=Fordham University Press|isbn=978-0-8232-8201-2|pages=78–|chapter=The Palestinian Nakba and the Arab-Jewish Melancholy|quote=By banning, sanctioning, and erasing, the Israeli legislature succeeded in achieving the exact opposite. This may be a perfect example of Max Weber's "unexpected consequence of human action."|accessdate=3 April 2021|archivedate=14 January 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230114054415/https://books.google.com/books?id=pouUDwAAQBAJ&pg=PT78}}</ref> == Zanikanje Nakbe == Po mnenju nekaterih zgodovinarjev in akademikov obstaja oblika zgodovinskega zanikanja, ki se nanaša na izgon in beg Palestincev leta 1948. Zanikanje Nakbe je osrednjega pomena za [[Sionizem|sionistični narativ]] glede leta 1948.{{Sfn|Masalha|2009|pp=39, 43}} V veliki meri ga je povzemalo izraelsko zgodovinopisje do poznih 1980-ih, {{Sfn|Slyomovics|2007|p=28}} potem pa so zgodovino Izraela začeli pregledovati in na novo pisati "Novi zgodovinarji".{{Sfn|Mariko|2009|p=89}} Pozneje so se pojavile znatne količine izraelske judovske literature z namenom "demistifikacije preteklosti".{{Sfn|Sa'di|2007|p=303}} Zanikanje Nakbe je bilo opisano kot še vedno prevladujoče tako v izraelskem kot v ameriškem diskurzu in povezano z različnimi skupinami, povezanimi s protiarabskim rasizmom.{{Sfn|Nassar|2023}} Leta 2011 je Izrael sprejel [[Nakba zakon|zakon o Nakbi]], ki je dovolil umik državnih sredstev organizacijam, ki razpravljajo o Nakbi.{{Sfn|Kapshuk|Strömbom|2021}} Po drugi strani Izrael gosti tudi [[Samoniklo prizorišče|množična gibanja]], kot je [[Zochrot]], katerih cilj je bil boj proti zanikanju Nakbe z neposrednimi spominskimi akcijami.{{Sfn|Kapshuk|Strömbom|2021}} Maja 2023, po 75. obletnici Nakbe, je palestinski predsednik [[Mahmud Abas]] zanikanje izgona iz leta 1948 razglasil za kaznivo dejanje, ki se kaznuje z dvema letoma zapora.<ref>{{Navedi novice|title=Abbas signs decree criminalizing 'Nakba' denial|last=<!--TOI Staff-->|work=[[The Times of Israel]]|url=https://www.timesofisrael.com/abbas-signs-decree-criminalizing-nakba-denial/|date=30 May 2023}}</ref> == V filmih in literaturi == * [[Farha (film)|''Farha'']], film o Nakbi, ki ga je režiral jordanski režiser [[Darin J. Sallam]], je bil izbran kot Jordanov uradni predlog za nagrado Oskar za mednarodni celovečerni film leta 2023. V odgovor je [[Avigdor Lieberman]], izraelski finančni minister, ukazal državni blagajni, naj umakne vladno financiranje [[Arabsko-hebrejsko gledališče|gledališča Al Saraya]] v Jaffi, kjer je predvidena projekcija filma.<ref>{{Navedi novice|first=Michael|last=Arria|url=https://mondoweiss.net/2022/12/netflix-faces-israeli-backlash-over-nakba-film/|title=Netflix faces Israeli backlash over Nakba film|work=Mondoweiss|date=6 December 2022|accessdate=7 December 2022|archivedate=7 December 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221207203603/https://mondoweiss.net/2022/12/netflix-faces-israeli-backlash-over-nakba-film/}}</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Blake, Robert |year=1993 |title=Oxfordova enciklopedija zgodovine, 2. knjiga: Od 19. stoletja do danes |publisher=DZS |isbn=86-341-1177-6 |cobiss=36667136 |pages=268}} * {{navedi knjigo |author=Abulhawa, Susan |year=2026 |title=Jutra v Dženinu |publisher=Cankarjeva založba |isbn=978-961-282-683-3 |cobiss=281560323 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Izraelsko-palestinski konflikt]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Palestine]] [[Kategorija:Arabske besede in besedne zveze]] [[Kategorija:Katastrofe leta 1948]] e8kxfmwj8p8ns4glb25u6ch7k3lngcl 0 551614 6766508 6742514 2026-10-17T23:22:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766508 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|Seznam osebnosti povezanih s krajem}} {{glavni|Lokovec|Lokovška planota}} '''Seznam osebnosti''', ki so rodbinsko ali z življenjskimi aktivnostmi povezane z današnjo [[Lokovška planota|Lokovško planoto]], katere večji del pokriva vas [[Lokovec]], se dopolnjuje. Lokovška planota sega v tri občine: [[Mestna občina Nova Gorica]] (pretežni del), [[Občina Kanal ob Soči]] in [[Občina Tolmin]]. == Priimki == <small>dr. Vojko Pavlin v knjigi Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane (na osnovi urbarja iz leta 1507) piše, da okoli leta 1500 takrat gozdnato območje današnjega Lokovca ni bilo stalno poseljeno. V Urbarju so med navedenimi kraji tudi pred 500 leti že naseljene lokacije v bližnji okolici Lokovške planote in priimki, ki jih 200 let pozneje srečamo pri priseljencih v Lokovce. Pregled prvih priimkov na Lokovški planoti in primerjava s krajem starejše omembe istih priimkov v Urbarju nakazuje smeri priselitve: Ariaw, <u>Ariawecz</u> (Erjavec/Rijavec: Lom, Spodnja Vrtojba), <u>Brathusch</u> (Bratuž: Hum pri Kalu nad Kanalom, Kal nad Kanalom, Kozana, Peč pri Sovodnjah, Bukovica), <u>Bremiz</u> (Bremec: Na goriških planotah pogost priimek Bremec je povezan z naseljem Bremci (Brenich) pri Kalu na Banjško-Lokovški planoti, ki je v Historični topografiji Primorske do leta 1500<ref>{{Navedi splet|title=SHT – Slovenska historična topografija|url=https://topografija.zrc-sazu.si/|website=topografija.zrc-sazu.si|accessdate=2023-12-26}}</ref> na podlagi gradiva Milka Kosa omenjeno že v obdobju ok. 1370. Med prvimi naseljenci (Gornjega) Lokovca je bilo največ družin Bremec), <u>Kargo</u> (Čargo: Mrcinje), <u>Leban</u> (Grgar - kraj v SHT omenjen pred l.1292), <u>Mamecz</u> (Mamec: Ločnik), <u>Mrackh</u> (Mrak: Lom - kraj v SHT omenjen v l.1430-1450), <u>Pirich</u> (Pirih: Hum pri Kalu, Kal nad Kanalom - kraj v SHT omenjen v l.1430-1450, Koprivišče - kraj v SHT omenjen v l.1430-1450 in 1475, Senica pri Levpi - Levpa omenjena v SHT v l.1430-1450), <u>Podgornik</u> (Čepovan - kraj v SHT omenjen l.1296), <u>Schuligoy</u> (Šuligoj: Solkan, Orehovlje, Ročinj, Dol pri Kalu nad Kanalom - kraj v SHT omenjen v l.1430-1450, priimku je slično ime zaselka Šulgi v zgornjem delu Čepovanskega dola.)</small> === <small>Priimki</small><ref>{{Navedi splet|title=Zgodovinska antroponimija in toponimija vzhodne Tolminske|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2002/8244/1634|website=ZRC SAZU, Založba ZRC|language=en|first=Silvo|last=Torkar}}</ref> <small>prvih prebivalcev Lokovca (Lokoviz, Locoviz, Locovizh):</small> === * <small>v župnijski poročni knjigi za Čepovan so v prvi polovici 18. stoletja (1737-1749) vpisane poroke ženinov in nevest iz Lokovca s priimki: [[Bremec]] (Bremiz), [[Hvala]] (Hvalla), [[Humar]]/[[Kumar]] (Cumar), [[Kolenc]] (Collenz), [[Kuštrin]] (Custrin), Murovec (Muraviz), [[Mrak (priimek)|Mrak]] (Mrag), [[Pirih]] (Pirich), [[Šuligoj]] (Sulgoi)</small> * <small>za Kal nad Kanalom vpisi v župnijskih knjigah v drugi polovici 18. stoletja prinašajo pestrost priimkov in potrjujejo različnost porekla prebivalcev, hišne številke pa precejšnjo poseljenost (leta 1785: h.št.127; leta 1796: h.št.142): [[Bratuž]]/[[Bratuš]] (Bratus), [[Bremec]] (Bremiz, Bremizh), [[Brezavšček]] (Bresouszik), [[Čargo]] (Chiargo), [[Gorjup]] (Goriup, Goriupp), [[Grosar]] (Grofsar), [[Hvala]] (Hvalla), [[Humar]]/[[Kumar]] (Cumar), [[Kogoj]] (Cogoi), [[Kolenc]] (Kolenz, Kollenz), [[Kovačič]] (Covazig, Covacig), [[Kuštrin]] (Kustrin, Custrin), Lapanja (Lapagna), [[Leban]], Lipičar (Lipizar), [[Nemec (priimek)|Nemec]] (Nemiz), Mamic/Mamič (Mamiz), Mauri, [[Mokrin (priimek)|Mokrin]] (Mocrin, Mockrin), [[Mrak (priimek)|Mrak]] (Mrack), Murovec (Muraviz), [[Obrekar]], [[Pavšič]] (Pafsig), Pertout, [[Pirih]] (Pirich), [[Pisk]] (Pisek), [[Podgornik]], [[Povšič]] (Pousig), [[Renko]], [[Rijavec]] (Riaviz), Šavle/Šaule/Šauli (Saule, Sauli), Štulc (Stulz), [[Šuligoj]] (Suligoi, Sulligoi), [[Vončina]] (Wanzina, Voanzina, Wanzhina, Wonzhina, Woncina, Wonzina, Wonzin), [[Voglar]], [[Žbogar]] (Sbogar).</small> * <small>za Lom (Kanalski, Tolminski) so v drugi polovici 18. stoletja v župnijskih knjigah vpisani priimki Lokovčanov in Lokovčank živečih v skrajnih S in SZ zaselkih kraja: Pousig, Krascig, Cogoj, Muraviz, Stulz</small> <small>Nekateri priimki so bili prisotni le kratko obdobje, izginili so iz različnih razlogov, največkrat zato, ker ni bilo potomcev ali so bile v družini le hčerke, ali se je družina odselila. Matične knjige za Lokovec so bile vzpostavljene šele leta 1800. VIR: Matricula Online</small><ref name=":5" />. <small>[[Rodoslovje|Rodoslóvje]] ali genealogíja je [[Pomožne zgodovinske veda|pomožna]] [[Zgodovina|zgodovinska]] [[veda]], ki proučuje in zasleduje [[Družina|družinsko]] poreklo in na osnovi [[Pisni viri|pisnih]] in [[Ustni viri|ustnih virov]] sestavlja [[Družinsko drevo|družinska drevesa]]. Novi časi prinašajo različne tudi amaterskim rodoslovcem dostopne digitalne vire in rešitve, s pomočjo katerih spoznavamo poreklo priseljencev, družinske povezave in širjenje poselitve tudi na Lokovški planoti.</small> == Domačini in z Lokovško planoto rodovniško povezane osebnosti == * [[Lojze Bratuž]] (1902–1937), [[Slovenci|slovenski]] [[zborovodja]], [[skladatelj]] in [[Antifašizem|protifašist]], njegov oče in očetovi predniki so bili iz Lokovca (Pocutovi) in Čepovana * [[Almira Bremec]], slikarka in grafičarka<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1004690/|title=Slovenska biografija}}</ref>, po starših iz Lokovca * [[Milko Bremec|Milko Melhior Bremec]] (1890–1971), inženir strojništva, inovator, projektant in organizator kovaške ter kovinske industrije, nestor slovenskega industrijskega kovaštva, vodilni pobudnik prehoda iz obrtniškega na industrijsko kovaštvo v Lokovcu, na Muti in v Zrečah<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/646845/Milko%20Bremec%20in%20Walter%20Mach%20-%20graditelja%20kovaske%20industrije%20na%20Slovenskem.pdf|title=Občina Zreče|website=Milko Bremec in Walter Mach - graditelja kovaške industrije na Slovenskem}}</ref>. Njegovi predniki so živeli v Gorenjem Lokovcu na domačiji Klanfar, od koder se je Milkov stari oče Janez okoli leta 1844 odselil v Ljubljano. * [[Ljubka Čargo]], političarka - mestna svetnica MO Nova Gorica v več mandatih, iz Lokovca * [[Anej Černe]] <ref>{{Navedi splet|url=https://www.dss.si/cerne-anej.html|title=Černe Anej}}</ref>, domačin<ref>{{Navedi novice|title=Navdih ob sončnem zahodu|date=10. 10. 2013|url=https://primorske.svet24.si/2013/10/10/navdih-ob-soncnem-zahodu}}</ref>, skladatelj, prejemnik Prešernove nagrade (Akademija za glasbo Ljubljana, 2018) * Miha Humar (1876-1942) in Štefan Humar (1885-1963), iz hiše po domače pri Mraku v Srednjem Lokovcu: brata zidarja * [[Pavla Jarc]] (roj. Kurtović), umetnostna zgodovinarka, vodja Mestne galerije Nova Gorica, prej dolgoletna direktorica Kulturnega doma Nova Gorica, po prednikih z materine strani iz Lokovca * [[Ljoba Jenče]], prejemnica državne medalje za zasluge, častna občanka Cerknice, ohranjevalka ljudskega spomina<ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/napovedniki-tv-oddaj/175105656|title=RTVSLO, TV oddaja PROFIL}}</ref>, pevka, pravljičarka, zbirateljica, voditeljica vokalnih in pripovedovalskih delavnic, avtorica knjig in člankov, strokovna sodelavka Kulturno turističnega društva Lokovec, po rodu iz Lokovca * [[Marijan Kogoj]], zgodovinar, profesor, upokojeni ravnatelj, prejemnik priznanja MONG<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2013-01-2467/sklep-o-podelitvi-priznanj-mestne-obcine-nova-gorica|title=ULRS, Sklep o podelitvi priznanj Mestne občine Nova Gorica|date=2013}}</ref>, po starših iz Lokovca * Anton Kuštrin (1882-1942), po domače pri Gamzinu: delal krniže, štirne, kamnita korita * [[Viktor Ličer]] (1925–2016), tajnik Kovaške zadruge Lokovec (ko je kovaštvo na Lokovški planoti oživljal Milko Bremec) * [[Bojan Maraž]], oblikovalec<ref>{{Navedi splet|title=Maraž, Bojan (1954–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi925060/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2024-12-06}}</ref>, fotograf, snemalec; po materini strani iz Lokovca * [[Mojca Maver Podbersič]], glasbena pedagoginja, zborovodkinja, po materini strani iz Lokovca * Franc Mokrin (1905-1962), po domače Pajer: štancar in vseznal, tudi tišler, leta 1954 je špičkal vse kamne za šolo pri Kolencu v Spodnjem Lokovcu * [[Vida Mokrin Pauer]], pesnica in pisateljica, po starših iz Lokovca * Alojzij Murovec (1864-1946), po domače Šmonov Luiž iz Gorenjega Lokovca, štancar (klesar) samouk in zidar: izdelal nenavadno nabožno znamenje na Murovčevi Lazni v Lokovcu * [[Andrej Murovec]] (1815–1884), ljudski podobar in kamnosek, rojen in umrl v Kanalskem Lomu, njegov oče je bil iz Lokovca<ref>{{Navedi splet|title=Andrej Murovec (1815–1884), ljudski podobar in kamnosek|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/andrej-murovec-1815-1884-ljudski-podobar-in-kamnosek/|accessdate=2024-10-03|language=sl-SI}}</ref> * [[Alojz Pavšič]] (1901 - 1985)<ref>{{Navedi splet|title=Pavšič, Alojz (1901–1985) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi940610/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2024-10-03}}</ref>, fotograf, organist samouk in kulturno-prosvetni delavec, iz rojstnega Kanalskega Loma se je preselil na Most na Soči in leta 1961 v Solkan, kjer je imel fotografski atelje<ref>{{Navedi splet|title=Alojz Pavšič (1901–1985), kulturni delavec, planinec, fotograf|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/alojz-pavsic-1901-1985-kulturni-delavec-planinec-fotograf/|accessdate=2024-10-03|language=sl-SI}}</ref>. * [[Sebastjan Peršolja]], mednarodno priznan slikar, kipar, grafik in oblikovalec, ustvarja v ateljeju v Lokovcu * Jožef Pisk (1902-1987), po domače Hrvatov Pepč iz Gorenjega Lokovca: slamokrovec * [[Darja Povšič Peršolja]], podjetnica, filantropinja (Fundacija Vrabček upanja), prejemnica priznanja MONG<ref name=":3" />, po starših iz Lokovca * [[Urška Povšič]], avtorica strokovnih in publicističnih člankov o Lokovcu, zunanja sodelavka KTD Lokovec * [[Miloš Rijavec]], akademski glasbenik – trobentar, prejemnik nagrade MONG<ref>{{Navedi splet|title=Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-1897/sklep-o-podelitvi-priznanj-mestne-obcine-nova-gorica-v-letu-2020?h=zakon%20o%20dedovanju|website=Vsebina Uradnega lista {{!}} Uradni list|accessdate=2024-12-05}}</ref> za delovanje v vlogah pedagoga, glasbenika in organizatorja, za razvoj zasedbe Big banda NOVA, glasbenega prostora na Goriškem in širše; po materi iz Lokovca * Anton Šavli (1843-1915), po domače Šuljetov iz Gorenjega Lokovca: kamnosek, izdeloval portale * [[Janja Šuligoj]], avtorica strokovnih in publicističnih člankov o Lokovcu, lektorica, zunanja sodelavka KTD Lokovec * [[Miroslav Mirko Šuligoj]] (1927-2000), učitelj, ravnatelj, zbiratelj lokovškega kovaškega izročila, sestavljavec kronik, rezbar samouk, prejemnik nagrade Občine Nova Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Mirko Šuligoj : (1927-2000) : kratka biografija :: COBISS+|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/um/sl/bib/97621507?db=um&ds=true|website=plus.cobiss.net|accessdate=2024-08-24|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> Lokovčani iz novejšega časa, ki so se tako ali drugače ukvarjali z obdelovanjem kamna: Ivan Gorjup - na Dolenjih Lavtarcah, Rok Vončina - Katornov, Janez Vončina - Na Dolenjem Humu, Tomaž Šavli - Peršoljev, Peter Pertovt - Pušičev in Avguštin Bremec - Na Gorenjih Stajah. Vir podatkov za kamnoseke, klesarje in zidarje je knjiga Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji <ref>{{Navedi knjigo|title=Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji. Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici|last=Premrl|first=Božidar|publisher=Copyright (c) 2024 authors and ZRC SAZU|year=2024|isbn=978-961-05-0906-6|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/2160}}</ref>. Med kamnarske poklice se uvršča tudi apneničarska dejavnost, ki je bila na območju Lokovca zelo razvita in še ni raziskana. === Rodbine === [[Filip Leban]] (1911-1983), kovač, partizan, vojni ujetnik v 2. SV, v Jugoslaviji prejemnik [[Medalja za hrabrost (SFRJ)|medalje za hrabrost]] in [[Medalja zaslug za narod|medalje zaslug za narod]]; njegov vnuk [[Dean Leban]], domačin, kovač, umetnostni kovač, strokovni sodelavec KTD Lokovec pri ohranjanju kovaške dediščine in kreiranju kovaških umetniških izdelkov, podjetnik. Jakob Povšič (1836-1914), Franc Povšič (1873-1962), Viktor Povšič (1904-1987) in Nace Povšič, rodbina vsaj šestih generacij potomcev najverjetneje prvih lokovških kovačev in mojstrov izdelovanja rezil (fouč), v kateri je s to obrtjo začel prednik že v začetku 19. stoletja, zaslužna tudi za povojno (2.SV) obuditev tradicionalnega kovaštva. [[Joško Šuligoj]] (1954-2021), kovač, vodja prezentacijske skupine lokovških kovačev; njegov brat [[Miroslav Šuligoj Bremec]], dolgoletni predsednik Kulturno turističnega društva Lokovec, nosilec ohranjanja etnološke dediščine ter razvoja lokalnega kulturnega turizma, urednik publikacij in zbornikov, avtor<ref name=":2" /> publicističnih in strokovnih člankov, kreator in organizator etnoloških in kulturnih dogodkov<ref>{{Navedi novice|title=Miroslav Šuligoj Bremec, gonilna sila društva Lokovec|date=7.7.2019|newspaper=Primorske novice|url=https://primorske.svet24.si/2019/07/07/miroslav-suligoj-bremec-gonilna-sila-drustva-lokov}}</ref> [[Jožef Josip Winkler]] (1876-1918), Pepč Mežnarjev, v letih 1904-1912 župan županije in davčne občine Lokovec znan po liberalnih načelih, posestnik, kmet, trgovec in krčmar-gostilničar; član Mohorjeve družbe; kot AO vojak poslan na Vzhodno fronto, od koder se ni vrnil; med 1.SV so na njegovi domačiji bivali AO častniki<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/45001-46000/45421/na_fronti_2018_13_A.pdf|title=Na fronti 2018_13_A.pdf stran 40, Močnejša kot smrt je ljubezen|last=Lepej Bašelj|first=Staša}}</ref>. Nekateri njegovi znani predniki, potomci in sorodniki so: * <small>Blaž Winkler (1841-1919), Jožefov oče, od Nemcev (Trnovo-Lokve) v Lokovec poročen mlajši brat barona dr. Andreja Winklerja, član Mohorjeve družbe; v RKD vpisana kamnita štirna na vaški cesti med hišami Pri cerkvi v Lokovcu z letnico 1892 ima inicialki BW - Blaž Winkler</small> * <small>[[Andrej Winkler|Andrej baron Winkler]] (1825-1916), Jožefov stric, pravnik in politik (c. kr. predsednik dežele Kranjske /1880 - 1892/, krminski in tolminski okrajni glavar, poslanec v goriško-gradiškem deželnem zboru in v državnem zboru na Dunaju), vitez reda železne krone II. stopnje, povzdignjen v dedni plemiški stan s stopnjo »baron« (Freiherr von Winkler)</small><ref>{{Navedi knjigo|title=Blagoslovljeni in prekleti. Del 2, Po sledeh mlajših plemiških rodbin na Slovenskem|url=https://www.academia.edu/102928397/Blagoslovljeni_in_prekleti_Del_2_Po_sledeh_mlaj%C5%A1ih_plemi%C5%A1kih_rodbin_na_Slovenskem|date=2012-01-01|first=Miha|last=Preinfalk}}</ref>. <small>Andrej baron Winkler je preko žene Marije K. A. W. roj. Obreza sorodstveno povezan s [[France Prešeren|Francetom Prešernom]], preko poroke hčerke Marie Phillipe Freiin von Winkler z grofom [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi400121/ Antonom] [https://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi940030/ Pace von Friedensberg] v sorodu s potomci [[Goriški grofje|Goriških grofov]], baronov [https://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi131599/ Attems-Petzenstein] (von Erberg), družino škofa [[Friderik Baraga|Friderika Barage]], preko poroke sina sina Egona von Winkler v sorodu s cesarsko rodbino [[Habsburžani|Habsburg]], preko porok nekaterih drugih potomcev pa še z več plemiškimi in vladarskimi rodbinami in njihovimi potomci.</small> * <small>Izidor (Dorče) Winkler (1902-1967), le 17-leten kot najstarejši Jožefov sin l.1919 prevzel domačijo in skrb za številno družino, v času fašistične Italije zagovornik naprednih idej in upornik poitalijančevanju, med 2. SV sodelavec odporniškega gibanja, vse življenje omogočal družbene in politične dogodke ter delovanje vaških organizacij v prostorih domačije in gostilne, po 2. SV tudi ustanovitev Kovaške zadruge; imel je obsežno zbirko in posojevalnico knjig, bil je lovec in lovski funkcionar</small><ref>{{Navedi revijo|date=1.5.1963|title=Izidor Winkler, 60-letnik, naš tajnik|magazine=LOVEC, XLVI. LETNIK, ŠT. 2|publisher=Lovska zveza Slovenije|page=58 (26)}}</ref> <small>(gostilna se je njega dni imenovala Pri lovcu)</small> * <small>sorodniki: [[Venceslav Winkler]] (pisatelj, Jožefov pranečak); [[Iztok Winkler]] (gozdarski strokovnjak in politik, Jožefov prapranečak, Venceslavov sin); [[Peter Winkler]] (politik, Jožefov prapranečak, Venceslavov sin); [[Avgust Kafol]]</small><ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1013450/|title=Kafol Avgust}}</ref> <small>(iz Čepovana, mož Jožefove sestrične, okrajni gozdar na Krasu in gozdarski strokovnjak); pranečakinja [[Mara Rijavec]]</small><ref>{{Navedi novice|title=RTV Slovenija, Pričevalci, Mara Rijavec|date=27.5.2015|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/pricevalci/174338031}}</ref> <small>(učiteljica, publicistka)</small> <small>Priimek Winkler je v Lokovcu prisoten od l.1872, ko se je na domačijo Pri mežnarju (Šuligojevi) poročil Blaž Winkler, potomec dvornega gozdarja Janeza Winklerja. Janez se je odzval na poziv vlade [[Marija Terezija|Marije Terezije]] in se l.1757 z nalogo vpeljati gozdarske in lesarske izboljšave z družino priselil iz [[:de:Wienerwald|Wienerwald]]<nowiki/>a (župnija Sveti križ<ref>{{Navedi revijo|date=2023-07-28|title=Samostan Heiligenkreuz|url=https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Samostan_Heiligenkreuz&oldid=6067219|language=sl}}</ref>) na Trnovsko planoto v, za cesaričine gozdarje postavljeno, novo naselje Nemci (Tedeschi) med Trnovim in Lokvami. (V sklicu</small> <ref><big>Priimek Winkler je germanskega in židovskega ([[Aškenazi]]) izvora in pomeni "vogalni". Poklicno je to ime za nekoga, ki je obdeloval zemljo na vogalu ali je imel posel (trgovino) na vogalu, topografsko je ime za nekoga, ki je živel na vogalu vasi, v vseh pomenih je izpeljanka iz staronemške besede "winkel = vogal". V alpskih deželah in po Evropi SZ, S in SV od Alp je prisoten od 14. stoletja z zapisi Winklrn, Winclrn, Winckler, Winckhler, Petzwinkler in Winkler. Poitalijančen je bil v Vinkler, Vincleri in Contoni (cantone = vogal, kot).</big></ref> <small>je pojasnjen nastanek priimka, v sklicu <ref>TOPOGRAFIJA IN PRIIMEK WINKLER: Imena krajev na Slovenskem, ki so v preteklosti zapisana enako kot v Matičnih knjigah priimek Winkler: 1. Voglje, JV od Kranja na Gorenjskem (prvič omenjeno l. 1247)od 1247 do 1500: Winkeler, Winchlern, Winklern, Winkclern, Winkleren, Winklarn, in leta 1500: Voglaich 2. Dolnji in Gornji Kot, pri Dvoru ob Krki na Dolenjskem (prvič omenjeno l. 1313): Winchel, leta 1507: Doleynymkotzii 3. Kot, pri Igu, J od Ljubljane (prvič omenjeno l.1463: Binkchell ): Winkell (1467), Winckel(1484), Winckel (1485) 4. Kot, del naselja Trstenik pri Mirni na Dolenjskem (prvič omenjeno l.1335: Cantoni): Winchel (1341), Winkel (1436) 5. Kot pri Ribnici, na Dolenjskem: prvič omenjeno l. 1436: Winkkchel, Winkchel (1456, 1457) 6. Kot pri Semiču, v Beli krajini: prvič omenjeno l. 1434 Winkchel, Winkchell (1463),  Winkhel (1464, 1467), Winkell (1467), Winckl (1484), Winckel (1485), Angulo (1500) 7. Kot pri Veliki Slevici, J od Velikih Lašč, prvič omenjeno l. 1505: Winkel 8. Kote, del naselja Plešivica pri Žalni, JV od Grosupljega, prvič omenjeno l. 1366: Winchell, Winkchel (1433), Wynnkel (1444), Winkl (1496) 9. Koti, S od Otočca, prvič omenjeno l. 1433: Winkchel 10. Zakota, del naselja Kaplja vas pri Mokronogu na Dolenjskem, prvič omenjeno l. 1405: Winkel, Winkchl (1451) 11. V Kotu, del nekdanje vasi Grad, prvič omenjeno med 1306 in 1309: in Angulo, in Winchle; Winchel (1343), Wynkchel (1345) </ref></small> <small>so navedeni</small> k<small>raji na Slovenskem, ki so bili v preteklosti zapisani enako kot v matičnih knjigah različice priimka Winkler, v sklicu <ref>PRIIMKA WINKLER IN VOGLER - ALI GRE ZA ISTI PRIIMEK? Oba priimka sta v slovenskem prostoru prisotna in povezana s priseljenci iz nemško govorečih dežel.   "Nemški izvor slovenskega priimka ni nič posebnega, saj je nemških priimkov na Slovenskem ogromno. Na Primorskem najdemo celo vrsto priimkov, ki nam kažejo na močno nemško kolonizacijo v srednjem veku. Nemci so prihajali na sončno stran Alp v Furlanijo in Slovenijo. Največji in živ dokaz so Kočevarji na Kočevskem, ki so nemščino ohranili vse do danes. Večina nemških vasi drugod pa je praktično izginila. Dutovlje so, kot pravi Pavle Merku, izpričane v 13. stoletju kot nemška vas, a danes tega nihče več ne ve. So pa neme priče nemške naselitve priimki: Pahor, Tavčar, Štolfa, Švab, Gec, Tedeško, Nemec, Zafred, Winkler, Frelih, Krapež, Štrancar … Posebej južni deli Primorske, na Krasu in v Istri, so bili demografsko večkrat opustošeni. Vzrok so bile kužne bolezni, vojne in turški vpadi. Mnoge vasi so izgubile večino prebivalstva. Na te prazne kmetije, pustote, so se naseljevali tudi mnogi priseljenci – slovanski ubežniki z vzhoda (uskoki) in kolonisti iz nemškogovorečih dežel. Nemški kolonisti so se priseljevali s severa: iz Tirolske, Bavarske, Avstrije. Selili so jih zemljiški gospodje, ki so bili v slovenskih deželah pretežno Nemci. Razlog je bil preprost: zemljo so zaradi kmetijskega razvoja znali vse bolje in bolje obdelovati in je prehranila več ljudi kot prej. Slovenske dežele so bile razmeroma redko poseljene, novi kolonisti pa so tudi izkrčili veliko nove zemlje na račun gozdov. Lastniki so želeli večjo donosnost svojih ozemelj, kar so prinesli dodatni davkoplačevalci, novi naseljenci. Na Primorskem je bila močnejša nemška kolonizacija v Istri, na Tržaškem, zahodnem Krasu in v porečju reke Idrijce. Na to spominja denimo tudi ime Teutschendorff (Nemška vas) pri Slavini. Danes se vas imenuje Slovenska vas. VIR: www.tinomamic.eu in <nowiki>https://www.noviglas.eu/rubrike/primorski-priimki/</nowiki>"</ref> pa je zapis o morebitnem skupnem izvoru priimka Winkler in Voglar.)</small> === Lokovčanke in Lokovčani, člani etnoloških skupin in etnološki liki === * skupina <u>Domači pevci iz Lokovca</u> pod strokovnim mentorstvom Ljobe Jenče od leta 2005 ohranja ljudsko petje in etnološko izročilo; prepoznavnejši člani: Povšič N. (vodja skupine), Povšič M., Murovec M., Murovec Jože (1947-2018<ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/68-43-pevcu-v-spomin|title=DRUŽINA: Pevcu v spomin|date=29.9.2019}}</ref>, tudi član goriškega MoPZ Provox in župnijskega PZ Kristusa Odrešenika Nova Gorica); leta 2012 je skupina sodelovala v predstavi samospevu-spevoigri Kovačev študent<ref>{{Navedi novice|title=Kovačev študent (Vinko Vodopivec)|date=2012|url=https://www.youtube.com/watch?v=4_5TUzWOQCY|publisher=Kromberški Vodopivci, MPZ}}</ref> ([[Vinko Vodopivec]]), ki je gostovala v številnih primorskih krajih in v domačem Lokovcu; je prejemnik priznanja JSKD * zasedba ljudskih godcev in pevcev <u>Vesel Garejnkančane</u> ohranja ljudsko petje<ref>{{Navedi novice|title=Nastop ljudskih pevcev "Garenjknčanov" iz Lokovca ob odprtju prenovljenega vodnjaka v Grgarskih Ravnah, 22. 6. 2014, Projekt LivingFountains, program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013.|date=2014|url=https://www.youtube.com/watch?v=l6l2HIIgqzw|publisher=Tourism Nova Gorica}}</ref> in etnološko izročilo * skupina <u>Lokovški kovači</u> prikazuje tradicionalne ročne kovaške spretnosti; prepoznavnejši člani: Vončina A., Šuligoj Alojzij (Lujze Terezin, 1939-2025), Šuligoj Joško (1954-2021, prvi vodja demonstratorke skupine lokovških kovačev), Mrak J., Humar F., Šuligoj J. * lik <u>Faruška Roza</u> (Rijavec V.), ljudska pripovedovalka in komičarka, ohranja domače narečje * <u>aktiv žena</u> ohranja tradicionalno lokovško kulinariko Eden od trajnih rezultatov sodelovanja nosilcev ohranjanja krajevnega izročila je zgoščenka z ljudskimi pesmimi, vižami in govorico Poslušam kovača<ref>{{Navedi splet|url=https://www.turisticnodrustvolokovec.si/sl/poslusam-kovaca-ljudske-pesmi-vize-govor|title=KTD Lokovec}}</ref>. === Izseljenci in priseljenci === Odseljevanje iz Lokovcev je prisotno vse 20. stoletje. Pred 1. SV so domačini najprej odhajali na začasno delo, potem pa so se tudi odselili v bližnja urbana središča, katerih širitev je pospešila gradnja [[Bohinjska proga|Bohinjske železniške proge]]. Med obema vojnama je bilo odseljevanje najbolj množično, ko se je večina iz ekonomskih in med italijansko zasedbo tudi narodnostnih razlogov odločila za pot v obe Ameriki. Po 2.SV je povojna obnova nove države, nova delovna mesta in gradnja novih naselij privedla do tega, da so domačije zapustili mladi, in so v Lokovcu ostajali le starejši. Potomce vsaj stopetdesetih (150) Lokovčanov in Lokovčank, ki so domače zapustili v prvi polovici 20. st. danes najdemo v Argentini, Združenih državah Amerike, Kanadi, Avstraliji, Afriki (Etiopija) in Evropi (Italija, Švica, Francija, Belgija, Nemčija, Anglija, Švedska, Češka, Avstrija, Madžarska, države nekdanje Jugoslavije). Ponovno priseljevanje na Lokovško planoto je prisotno od začetka 21. stoletja. Vračajo se mlajši in manj mladi potomci prve in druge generacije odseljenih, na novo pa prihajajo tujci, ki na Lokovški planoti kupujejo zapuščene starejše hiše s pripadajočimi zemljišči. Priseljenci iz Velike Britanije, Nizozemske, Francije<ref>{{Navedi splet|title=Obrazi: Lucien Gorlier|url=https://www.imanalab.com/about-1-1|website=iManaLAB|accessdate=2024-03-10|language=sl}}</ref>, Italije, Avstralije... vidijo Lokovško planoto poleg počitniške tudi kot bivanjsko in poslovno destinacijo. == Osebnosti, raziskovalno in delovno povezane z Lokovško planoto == === Geologija, naravoslovje === *[[Jurij Andjelić - Yeti]], jamar, fotograf, avtor člankov, kot geolog in jamar je bil pogosto na Lokovški planoti<ref>{{Navedi splet|title=P. Jakopin, Jurij Andjelić - Jeti : moje jame so na Pršivcu, portret|url=https://www.jakopin.net/portraits/Jurij_Andjelic/index_si.php|website=www.jakopin.net|accessdate=2023-11-27}}</ref> * [[František Benhart]] (1924–2006), poznavalec in povezovalec češke in slovenske literature in kulture ter dopisni član<ref>{{Navedi splet|title=Frfrantisek Benhart|url=http://www.sazu.si/clani/frantisek-benhart|website=www.sazu.si|language=en}}</ref> [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]; med terenskim raziskovanjem Slovenije je obiskal Lokovec in v reviji ''[[Sodobnost (revija)|Sodobnost]]'' objavil članek ''Ko je padavin preveč'' (1963, št.1<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Ko je padavin preveč|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNUQG93R|website=www.dlib.si}}</ref>; članek je bil, vključujoč fotografije, ponovno objavljen v [[Planinski vestnik]] 1978, št. 4<ref>{{Navedi splet|url=https://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1978_04.pdf|title=Planinski vestnik, 1978-4, dr. Benhart: Če je dežja preveč (strani 198-202)|pages=198-202}}</ref> ) * [[Dario Cortese]] (28.7.1964 - 23.7.2021), publicist, predavatelj, avtor številnih knjig<ref>{{Navedi splet|title=Knjige|url=https://www.divjahrana.si/home|website=www.divjahrana.si|accessdate=2025-05-26}}</ref> o divji hrani in nabiralništvu, urednik in izdajatelj. Poti so ga vodile tudi na Lokovško planoto. V knjigah, publikacijah in člankih je pisal tudi o lokovški krajini in njeni "divji" naravni dediščini. * [[Igor Dakskobler]]<ref>{{Navedi splet|title=Dakskobler, Igor (1957–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1007920/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2023-12-11}}</ref>, fitocenolog, botanik, fotograf, raziskovalec flore in vegetacije gozdov ter različnih negozdnih združb tudi na Banjški in Lokovški planoti<ref>{{Navedi splet|title=Proteus, letnik 82, številka 9-10, maj-junij 2020 by prirodoslovno.drustvo - Issuu|url=https://issuu.com/prirodoslovno.drustvo/docs/proteus_maj_junij_2020_za_net|website=Proteus, letnik 82, številka 9-10, 2020, Rastlinske posebnosti Banjšic v zahodni Sloveniji - Igor Dakskobler|date=2020-10-27|accessdate=2023-12-11|language=|publisher=Prirodoslovno društvo}}</ref>, član skupine raziskovalcev (Igor Dakskobler, Marija Skok, Gabrijel Seljak, Jože Lango in Martina Bačič), ki je leta 2020 objavila študijo ''Dopolnjena vednost o razširjenosti in rastiščih redke vrste v flori Slovenije''<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Dakskobler|first=Igor|last2=Skok|first2=Marija|last3=Seljak|first3=Gabrijel|last4=Lango|first4=Jože|last5=Bačič|first5=Martina|date=2020-07-01|title=Thlaspi sylvestre Jord. (= T. caerulescens J. & C. Presl), update on the localities and sites of a rare species in the flora of Slovenia / Thlaspi sylvestre Jord. (= T. caerulescens J. & C. Presl), dopolnjena vednost o razširjenosti in rastiščih redke ...|url=https://ojs.sazu.si/folia_bio_geo/article/view/7982|magazine=Folia biologica et geologica|language=en|volume=61|issue=2|pages=205–227|doi=10.3986/fbg0075|issn=2335-2914}}</ref>, v kateri je potrjena domneva Toneta Wraberja, da redka vrsta gozdni mošnjak (''[[Thlaspi sylvestre]]'', v novejših florah ''[[T. caerulescens]]'') v Sloveniji ni samonikla, in da se je na Lokovško planoto in v Čepovansko dolino priselila s človekovo pomočjo z vojaškimi transporti med 1. SV (seno za konje in mule). *[[Stanko Dimnik]] (1891-1980)<ref>{{Navedi splet|title=Dimnik, Stanko (1891–1980) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1007450/|website=www.slovenska-biografija.si}}</ref>, gradbeni inženir statik, šolnik, pisec planinskih, zgodovinskih in tehnoloških razprav; tolmači, da je izvor imena najvišjega hriba Lašček na Lokovški planoti v spomin na Lahe in Vlahe, ki so pred Slovani poseljevali te kraje * [[Peter Habič]] (1934-1998)<ref>{{Navedi splet|title=Habič, Peter (1934–1998) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1011640/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2023-11-15}}</ref>, geograf, raziskovalec kraških predelov na Slovenskem, v znanstvenih in strokovnih besedilih pisal tudi o nastanku Lokovške planote * [[Balthasar Hacquet]] (okoli 1735–1815), med leti 1766 in 1773 je v Idriji nasledil zdravniško službo [[Giovanni Antonio Scopoli|Giovannija Antonia Scopolija]] in v zadnji četrtini 18. stoletja raziskoval hribovje/planoto Lašček; Scopoli in Hacquet sta začetnika znanosti v Sloveniji<ref>{{Navedi splet|title=Scopoli in Hacquet, začetnika znanosti v Sloveniji|url=https://kvarkadabra.net/2018/12/scopoli-hacquet/|website=Kvarkadabra|date=2018-12-23|language=sl-SI|first=Sašo|last=Dolenc}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kranjska flora - DEDI|url=http://www.dedi.si/dediscina/360-kranjska-flora|website=www.dedi.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Geologija alpskega sveta Slovenije - DEDI|url=http://www.dedi.si/dediscina/351-geologija-alpskega-sveta-slovenije|website=www.dedi.si}}</ref> * [[:en:Franz_Kossmat|Franz Kossmat]] (1871-1938), avstrijsko-nemški geolog; v znanstvenih člankih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zobodat.at/pdf/VerhGeolBundesanstalt_1909_0085-0124.pdf|title=»Dr. Franz Kossmat. Der küstenländisch e Hochkarst und seine tektonische Stellung«}}</ref> je pisal tudi o geoloških raziskavah na Lokovški planoti * [[Franc Krašan]] (1840–1907)<ref>{{Navedi splet|title=Krašan, Franc (1840–1907) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi301791/|website=www.slovenska-biografija.si}}</ref>, botanik, terenski raziskovalec; leta 1868 je objavil Poročilo o ekskurziji v hribovje Lašček med Kanalom in Čepovanom v obdobju med 5. in 8. avgustom 1867, v katerem je pojasnil, da je raziskoval celotno območje Lokovške planote in okolice, uporabljal pa je takrat uradno poimenovanje območja Lašček (''Bericht über meine Excursion in das Lascek-Gebirge zwischen Canale und Chiapovano im Görzer District vom 5. bis 8, August 1867''<ref>{{Navedi knjigo|title=Verhandlungen der Kaiserlich-Königlichen Zoologisch-Botanischen Gesellschaft in Wien|last=MBLWHOI Library|publisher=Wien, Kaiserlich-Königliche Zoologisch-Botanische Gesellschaft in Wien|year=1858|url=http://archive.org/details/verhandlungender1868zool}}</ref>). V poročilu omenja okoliščine, zaradi katerih se mu je zdelo pomembno preveriti domnevo [[Balthasar Hacquet|Balthasarja Hacqueta]], da se na območju hribovja Lašček pojavljata dve rastlinski vrsti: [[:en:Digitalis_purpurea|Digitalis purpurea]] in [[:en:Digitalis_purpurea|Centaurea Karschtiana]]. Krašan je opravil enako pot kot izhaja iz Hacquetovih popotnih poročil. Ocenil je, da je Hacquet zamešal najdišča. * [[Pavel Kunaver]] (1889-1988), naravoslovec, raziskovalec, jamar; Kunaver je bil pomemben član posebne vojaške skupine za raziskovanje jam in je s pomočniki med 1. SV preiskal in popisal 106 jam na planoti Lokovec in na zahodnem delu Trnovskega gozda ter o tem pisal. Leta 1921 je Planinski vestnik objavil strokovno poročilo Pavla Kunaverja ''Jame na Trnovskem gozdu in na planoti Lokovec''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1921_06_07.pdf|title=Planinski vestnik, 1921 - 6/7}}</ref> * [[Anton Melik]] (1890-1966), slovenski geograf. "Ustanovil je svojo geomorfološko šolo. Napisal je več kot 400 del, od tega 31 knjig. Ukvarjal se je z [[Alpe|alpskimi]] in [[Kras|kraškimi]] [[Pokrajina|pokrajinami]] ter [[Regionalizacija|regionalizacijo]] [[Slovenija|Slovenije]]." Pisal je tudi o nastanku Lokovške planote. * [[Matej Andrejevič Ternovec]] (1842–1913)<ref>{{Navedi splet|title=Ternovec, Matej Andrejevič (1842–1913) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi693073/|website=www.slovenska-biografija.si}}</ref>, pravnik, publicist, prevajalec in narodni buditelj. Za slovenski tisk je pripravil več narodopisnega gradiva, ki ga je zbral v domačih krajih (Grgar, Čepovan, Lokovec). * [[Franc Truhlar]] (1900 - 1987)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Franc Truhlar (1900-1987)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDGJEOHQ|website=www.dlib.si|accessdate=2023-12-27}}</ref>, zunanji sodelavec [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] Inštitut za arheologijo (lociranje arheoloških najdišč na specialkah); Leta 1974 je v Arheološkem vestniku (''Banjška planota - arheološka terra incognita?)'' zapisal, da značilno ime vrha Lašček utegne opomniti na morebitno rimsko utrdbo. * [[Henrik Tuma]], (1858 - 1935), [[Slovenci|slovenski]] [[odvetnik]], [[politik]], [[publicist]], [[planinec]] in [[jezikoslovec]], je v letih 1925–1926 v ''Geografskem vestniku'' objavil več člankov, oprtih na dolgoletna raziskovanja, o geografsko utemeljenih razlagah krajevnih imen. Za Lašček na Lokovški planoti (»1070 m na Kalski planoti nad Čepovanom«) je napisano: LASTA morfologično pomeni hribe ali gore, ki so »sestavljene iz skladastega pečevja« in »na lahko naklonjene plošče gole peči«. "Lašček je posebno goriško ime po laštastih kamenitih krajih in ne od lazov, ki so po gozdnatih tleh." * [[Artur Winkler-Hermaden]] (1890-1963), avstrijski geolog, med 1. SV je bil premeščen na Soško fronto, od marca 1918 je poveljeval skupini vojaških geologov, s katero je raziskoval JZ del [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]] in [[Soška dolina|Soško dolino]], tudi Lokovško planoto, o čemer je pisal v znanstveni razpravi "Geomorphologische Studien im mittleren Isonzo und im unteren Idricatale". Ni v sorodu z lokovško družino Winkler. * [[Tone Wraber]] (1938 -2010), botanik, univerzitetni profesor. Skupina raziskovalcev ([[Igor Dakskobler]], Marija Skok, [[Gabrijel Seljak]], Jože Lango in Martina Bačič) je leta 2020 objavila študijo ''Dopolnjena vednost o razširjenosti in rastiščih redke vrste v flori Slovenije''<ref name=":4" />, v kateri je potrjena domneva<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - O verjetni nesamoniklosti nekaterih semenk, primerov za florulo castrensis, v flori Slovenije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1YVTGJGU|website=www.dlib.si}}</ref> [[Tone Wraber|Toneta Wraberja]], da redka vrsta [[Gozdni mošnjak]] (''Thlaspi sylvestre'', v novejših florah ''T. caerulescens'') v Sloveniji ni samonikla, in da se je na Lokovško planoto in v Čepovansko dolino priselila s človekovo pomočjo (vojaški transporti med 1. SV - seno za konje in mule)   === Kultura, umetnost, oblikovanje === * Peter Bevk<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://7fb5667a-8620-4119-9da0-ab4fd9015b4c.filesusr.com/ugd/395d73_e5101ddff965443499c3e4be5f837249.pdf|title=Idrijske novice, št. 483, 24.04.2020, stran 14|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> (22.2.1854 - 13.12.1931), cerkljanski zidarski mojster, leta 1901 sodeloval pri zamenjavi oken na lokovški župnijski cerkvi in leta 1905 izdelal Načrt za zgradbo nove mrtvašnice in shrambe za paramente v Lokovcu (kapela ob župnijski cerkvi) * [[Stanko Jericijo]] (1928-2007), skladatelj, zborovodja, duhovnik in pedagog; leta 2001 je uglasbil pesem Vesela pastirica iz Lokovca, ki jo je napisal in natisnil Valentin Stanič v času kaplanovanja na Banjšicah (1802–1809) * [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1015770/ Ivan Kraigher] (1908-1976), gradbeni projektant, po 2. SV je deloval na Goriškem pri obnovi v vojni porušenega podeželja (Tehnična baza Čepovan, Okrajni INOO za Grgar), v letih 1954 in 1955 je projektiral in izdelal načrte ter dokumentacijo za Dom zadruge Gornji Lokovec. * [[Pavla Leban]] (1913 - 1993)<ref>{{Navedi splet|title=Leban, Pavla (1913–1993) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi921520/|website=www.slovenska-biografija.si}}</ref>, ljudska pesnica s psevdonimom Ljubinica; Katalog uporniškega pesništva navaja njeno povezanost z Lokovcem v obdobju februar 1945 in 6. marec 1945<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/Data:Katalog_uporni%C5%A1kega_pesni%C5%A1tva.tab|title=Katalog uporniškega pesništva}}</ref> * [[Zmago Posega]] (1959-2009)<ref>{{Navedi splet|title=Zmago Posega|url=https://www.novagoricaart.si/osebnost/zmago-posega/|website=Modmapng|language=sl-SI}}</ref>, akademski kipar, avtor reliefa Svetogorske Matere božje v Mokrinovi kapelici v Spodnjem Lokovcu pred križiščem za Srednji Lokovec, ki je vpisana v RKD. * [[Jakob Raspet]]<ref name=":6" /> <ref>{{Navedi splet|title=Raspet, Jakob (1836–okoli 1886) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi943880/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-05-26}}</ref>(1836 - okr. 1886), kipar in podobar iz Cerkna, avtor podobe presvetega Srca Jezusovega (l. 1873) za lokovško cerkev. * [[Valentin Stanič]] (1774-1847), duhovnik, gornik in alpinist, pesnik, pisatelj, prevajalec, učitelj, vzgojitelj in kulturni delavec. Med Staničevim obdobjem na Banjšicah (1802–1809) je v tej kaplaniji uredil prvo šolo, za učence pisal preproste in poučne pesmi, jih učil petja, v naravi z njimi telovadil in jim kazal zdravilna zelišča. Z majhno tiskarno je poskrbel za tisk lastnih in prevedenih pesmi, med katerimi je tudi Vesela pastirica iz Lokovca, ki jo je leta 2001 uglasbil Stanko Jericijo iz Avč. Edino planinsko pot v kraju, pot na Lašček, je vzpostavilo in zanjo skrbi po njem poimenovano Planinsko društvo "Valentin Stanič" Kanal. * [[Orglarstvo Škrabl|Anton Škrabl]], orglarski mojster iz Rogaške Slatine, pri katerem so bile naročene [[orgle]] z enim manualom (izdelane leta 1973 na Nizozemskem), ki so od leta 2001 v lokovški cerkvi * [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi950190/ Rafael Trpin] (1944–), akademski slikar, risar, likovni pedagog, fotograf, pisatelj, domoznanec, pohodnik; o svojih pohodih po Lokovški planoti je objavljal v Planinskem vestniku<ref>{{Navedi splet|url=https://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1991_11.pdf#page=494|title=Planinski vestnik, PV_1991_11 stran 494, Lašček in Lokovec - Poti med ogradami in pustimi razvalinami}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_2013_10.pdf|title=Planinski vestnik PV_2013_10, stran 45, Skozi Gorenji Lokovec, tudi čez Lašček}}</ref>, v dveh avtorskih knjigah ''Klanec do doma 1,'' po kateri je bil leta 2011 posnet [https://bsf.si/sl/film/klanec-do-doma/ film]'','' in ''Klanec do doma 2'' objavlja tudi risbe, slike in zgodbe lokovških domačij, ki jih je obiskal med leti 1997 in 2017. Avtor o knjigi ''Klanec do doma 2'' pravi: <blockquote><small>"''Moje poti se s staranjem iztekajo. Kmečke steze je v veliki meri uničil žled 2014. leta. Nekaj malega ohranjajo lovci, gozdarji nikakor. Tu in tam kaj drobižastega rešujejo trimarji, turistični delavci, v svoj konec zagledani krajani. Vsega naštetega je daleč premalo. Gozdovi žive neugnano dalje, v nekaj letih se bodo obnovili in tudi posrebali ogromen del današnje kmečke lepote, lahko bi rekli – krajine. Poleg hiš in poti izginevajo košenice in gorski travniki, z njimi pa množica rastlin, ki so se v stoletjih naučile živeti prav tam. Lepa prihodnost se piše le gozdnim rastlinam. Tehnika risanja z mehkim svinčnikom ponuja nekaj plastičnosti, kar včasih prav pride. S senčenjem je mogoče doseči posebne svetlobne učinke, celo ponazoritev letnih časov. Z besedilom opremljene risbe so praviloma doslej neobjavljene. Besedila so zložena v moji znani maniri, spoštljivo. Spoštovanje si vsi ti rovtarski domovi neskončno zaslužijo (in njihovi graditelji), naj gre za s podatki obogaten tekst ali pa bolj čustven zapis s sobotnih poti. Zavedal sem se, da morajo biti narisane stavbe dobro umeščene v svoje klance. Pomagala mi je plastična obdelava motivov. Risbe so narejene po prejšnjih skicah na terenu, zadnje čase vse več tudi po fotografijah. Večji del risb je nastal leta 2006. Zbirko sem dopolnjeval še v letih 2013 in 2017. Skoraj vsa besedila so bila na papir vržena 2012. leta. Nekaj novih je bilo dodanih 2017. Odmevi na prvo knjigo »Klanec do doma« so bili izjemno dobri. Pohvale so prišle iz vrst mojih prijateljev, poznavalcev rovtarskih razmer, tudi ljubiteljev moje pisane besede – pa še iz bolj razgledanih kmečkih sosesk."''</small></blockquote> * [[:it:Giuseppe_Ungaretti|Giuseppe Ungaretti]] (1888-1970), italijanski pesnik, pisatelj, prevajalec in novinar. Italijanski članek o Lokovcu na Wikipediji piše, da je bil pesnik med 1. SV v Lokovcu kot preprost vojak in ga v pesmi »Commiato« omenja z imenom Locvizza. Skoraj zagotovo je to napaka in ne gre za Lokovec ampak za Lokvico<ref>{{Navedi splet|url=https://mydbook.giuntitvp.it/app/books/GIAC89_G8969162Q/html/402|title=Locvizza* il 28 settembre 1916}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> na Krasu, tudi glede na letnico nastanka pesmi 1916 v primerjavi s časovnico bitk na posameznih bojiščih Soške fronte ter upoštevajoč navedbe drugih virov. * [[Tomaž Vuga]], arhitekt in urbanist<ref>{{Navedi splet|title=Tomaž Vuga|url=https://www.novagoricaart.si/osebnost/tomaz-vuga/|website=Modmapng|language=sl-SI}}</ref>, avtor strokovnih člankov, publikacij in knjig, avtor Spomenika padlim borcem v NOB in žrtvam vojnega nasilja postavljenega ob križišču cest iz Spodnjega v Srednji Lokovec. Spomenik stoji na tlakovani ploščadi, do katere vodijo kamnite stopnice. Sestavljajo ga trije kamniti stebri pravokotnega tlorisa in posvetilni kamen. Na spomeniku so [[Oton Župančič|Župančičevi]] verzi. Postavljen je bil 26. septembra 1965. Vpisan je v RKD. === Etnološka, kulturna, tehniška in naravna dediščina === *Rado Bolčina in [[Mara Bolčina]], upokojena prosvetna in športna delavca iz Čepovana<ref>{{Navedi splet|title=Čepovan med 1. svetovno vojno|url=https://www.kamra.si/novice/cepovan-med-1-svetovno-vojno/|language=sl-SI}}</ref>, urednika publikacij in zbornikov, avtorja publicističnih in strokovnih člankov (zborniki: Oblačilna kultura na Trnovsko-Banjški planoti, Krčme in gostilne na Trnovsko-Banjški planoti, Zgodbe iz šolskih klopi: ob 150-letnici šolstva v Čepovanu, drugi), strokovna sodelavca Kulturno turističnega društva Lokovec; Mara B. je prejemnica [[Bloudkova plaketa|Bloudkove plakete]] * [[Zoran Božič]] (1951-2021), doktor znanosti, slovenski šolnik, literarni zgodovinar, prešernoslovec in državni svetnik, strokovni sodelavec Kulturno turističnega društva Lokovec * [[Justina Doljak]], zunanja strokovna sodelavka KTD Lokovec, upokojena učiteljica, raziskovalka krajevne zgodovine, so-avtorica in urednica zbornikov ter knjig o dediščini in ljudeh v Grgarju in okoliških krajih<ref>{{Navedi novice|title=PRIČEVALCI: Justina Doljak|date=27.9.2022|publisher=RTV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174901754?s=tv}}</ref> * [[Petra Kolenc]]<ref>{{Navedi splet|title=Dr. Petra Kolenc {{!}} ZRC SAZU|url=https://rpng.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/petra-kolenc-sl|website=rpng.zrc-sazu.si|accessdate=2023-11-29|language=sl}}</ref>, doktorica znanosti, raziskovalka, urednica, avtorica strokovnih in publicističnih člankov o Lokovcu, zunanja strokovna sodelavka KTD Lokovec *[[Pavel Medvešček]] (1933-2020), slovenski pisatelj, publicist, grafik, slikar, zbiralec in interpretator ljudskega in mitskega izročila na Lokovški planoti *[[wikidata:Q66132424|Inga Miklavčič Brezigar]], magistra znanosti, etnologinja, pobudnica vzpostavitve kovaškega muzeja v Lokovcu, avtorica strokovnih in publicističnih člankov o etnološki in tehniški dediščini Lokovške planote, zunanja strokovna sodelavka KTD Lokovec, prejemnica [[Murkova nagrada|Murkove nagrade]] za življenjsko delo * Jerica Mrak Pestotnik, magistra znanosti, avtorica strokovnih člankov o lokovškem kovaštvu in okoliški krajini *Elza Pavšič, arhitektka, oblikovalka kovaških izdelkov, avtorica strokovnih člankov o lokovškem kovaštvu in krajini, strokovna sodelavka KTD Lokovec *[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi942010/ Rafael Podobnik]- Raf, mojster fotografije, med terenskimi raziskovanji s sodelavci (P. Medvešček, R. Terpin) fotografiral lokovško dediščino (narava, izročilo starovercev) *Jože Prah, gozdar, predsednik Komisije za evropske pešpoti (KEUPS), strokovni sodelavec KTD Lokovec za področje oglarjenja in smolarjenja *[[Božidar Franc Premrl]]<ref>{{Navedi splet|title=PREMRL, Božidar Franc|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/premrl-bozidar-franc/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2024-12-22|language=sl-SI}}</ref>, raziskovalec kamnite dediščine, v knjigi Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji - Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici<ref>{{Navedi splet|title=Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji. Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2160/8812/2795|website=ZRC SAZU, Založba ZRC|accessdate=2024-12-22|language=en|first=Božidar|last=Premrl}}</ref>, opisuje lokovške kamnoseke in kamnoseško dediščino Lokovca === Šolstvo === * [[Franc Cicero]], rojen v Šmihelu (Šempas), učitelj<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Koledar Družbe sv. Mohorja: za navadno leto1899, str. 24|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQQVBNFG|website=www.dlib.si}}</ref> v Lokovcu (1891-1899), kamor je bil premeščen s Trnovega (v Trnovskem gozdu), ker se je tam sprl z duhovnikom (l. 1892 se je v Lokovcu poročil z domačinko Nežo roj. Medved, vdovo Pičulin) * [[Seznam osebnosti iz Občine Kanal ob Soči|Rihard Gorjup]] (1876 – 1965), učitelj v Lokovcu (1901)<ref>{{Navedi splet|title=Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si|url=https://www.dlib.si/|website=www.dlib.si}}</ref> * [[Franc Leban]], učitelj v Lokovcu (1888-1889)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1001-2000/1136/Popotnikov_koledar_za_slovenske_ucitelje-1888.pdf|title=Popotnikov koledar za slovenske učitelje 1888, stran 96}}</ref> * [[Peter Medvešček]] (1859–1932)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi356974/|title=Slovenska biografija}}</ref>, učitelj v Lokovcu (1887), kjer se je poročil (1885) , šolnik, politik, publicist * Fran Mermolja (1879–1966)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi361108/|title=Fran Mermolja}}</ref>, učitelj v Lokovcu * [[Franc Mlekuž]] (1900-1973)<ref>{{Navedi splet|title=Mlekuž, Franc (1900–1973) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi924340/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2024-10-03}}</ref>, po 1. SV je do l. 1926 imel potovalni pouk na šolah Vrata in Lokovec * Stanko Murovec (1906-1982)<ref>{{Navedi splet|title=MUROVEC, Stanko|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/murovec-stanko/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2024-11-10|language=sl-SI}}</ref>, učitelj v Spodnjem in Srednjem Lokovcu v letih 1927-1929 * [[Marija "Minka" Pahor]], rojena Lavrenčič (1908–1998)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi940200/|title=Marija "Minka" Pahor, rojena Lavrenčič (1908–1998)}}</ref>, učiteljica v Gornjem Lokovcu, publicistka, kulturna delavka * Edvard Pitamic, učitelj v Lokovcu 1910 (iz Tolmina, VIR: Andrej Gabršček, Goriški Slovenci II) * [[Ana Marija Rijavec]] (1942-2015), leta 1961 učiteljica na šoli v Gorenjem Lokovcu<ref>{{Navedi knjigo|title=Trnovska čitanka|last=Ana Marija Rijavec v sodelovanju z Denis Matežič|publisher=Društvo ljubiteljev narava Planota, Lokve|year=2016|isbn=978-961-92483-4-8|location=2016}}</ref> * Anton Rust(i)ja, učitelj v Lokovcu (1888)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWLWHIHH|title=Koledar Družbe svetega Mohora: za prestopno leto 1888, str. 7}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/1135|title=Popotnikov koledar za slovenske učitelje 1887 S popolnim šematizmom šolsk. oblastnij, učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Južno-Štirskem, Kranjskem, Primorskem in slo. delu Koroškega po stanju v začetku šolskega leta 1886/7|publisher="Sv. Cirila", Maribor}}</ref> * [[Zora Tusulin - Ausec]] (1902 - 1983), učiteljica, članica organizacije TIGR, partizanka<ref>{{Navedi splet|url=https://vojastvo-military.si/wp-content/uploads/Slovenski-uporniki-dobrovoljci-in-vojaki12345678.pdf|title=Slovensk uporniki, dobrovoljci in vojaki|date=2017}}</ref>»Srna«. Rojena je bila v Kobaridu. Diplomirala je l.1923 na tolminskem učiteljišču. Najprej je bila učiteljica v Osnovni šoli pri Sv. Luciji (Most na Soči). Ker se ni vpisala v fašistično stranko, so jo 1. 10. 1926 premestili v Srednji Lokovec. * [[Andrej Vendramin]] (1891-1978), "Goriški Schlinder" - »neznani [[Seznam slovenskih pravičnih med narodi|pravičnik]] iz Solkana«<ref>{{Navedi novice|title=Goriški »Schindler«|date=27.1.2014|newspaper=Primorski dnevnik|url=https://www.primorski.eu/goriska/224006-goriki-schindler-ADPR236644}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Andrej Vendramin - goriški Schindler|date=21.2.2014|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/andrej-vendramin-goriski-schindler/330395|others=RTV Slovenija}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Jud in Slovenec, združena pri reševanju judovskih otrok|url=https://www.sistory.si/11686/www.sistory.si/11686/37805|website=www.sistory.si|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/31001-32000/31016/Zgodovina_otrostva.pdf|title=Zgodovina otroštva|date=2012|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije}}</ref>je pomagal pri reševanju 73 preganjanih mladih Judov med holokavstom in je uvrščen v zbornik Slovenski pravični med narodi<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/download/939/3983/449-1?inline=1|title=Slovenski pravičniki med narodi, Andrej Vendramin - stran 90|publisher=ZRC SAZU}}</ref>; učitelj v Lokovcu, kjer se je l.1918 poročil<ref>{{Navedi splet|title=Matična knjiga poročenih, zvezek III - ŠAK Ž Lkc MKP 3 {{!}} Lokovec {{!}} Škofijski arhiv Koper {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Lokovec/%25C5%25A0AK+%25C5%25BD+Lkc+MKP+3/?pg=77|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2024-03-10|language=sl}}</ref> z domačinko Marijo roj. Leban, in kjer je bil rojen njegov sin [[Cvetko Vendramin]] (1927–)<ref>{{Navedi splet|title=Vendramin, Cvetko (1927–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi769991/|website=www.slovenska-biografija.si}}</ref>, slikar samouk === Drugo === * [[Mario Abram]] (1920-2004)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi917611/|title=Mario Abram}}</ref>, časnikar, politik, udeleženec 2. SV; sodeloval pri nastanku brigade Garibaldi-Trst (Brigata d'Assalto Garibaldi-Trieste), ki je bila ustanovljena 5. aprila 1944 v Srednjem Lokovcu. * [[France Bevk]] (1890-1970), [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[dramatik]], [[prevajalec]], [[urednik]], [[politik]], v knjigi Pot na svobodo<ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v svobodo|url=https://books.google.si/books?redir_esc=y&hl=sl&id=xtn4Vv9IjMAC&focus=searchwithinvolume&q=Lokovec|publisher=Lipa|date=1965|language=sl|first=France|last=Bevk}}</ref> piše o partizanskih bojih med 2. SV, katerih udeleženec je bil, in lokovški krajini "..''.Skalnate čeri in kotanje, v njih le za prgišče rjave prsti. Siromašna, stokrat preizkušena vas, kraj številnih bitk med okupatorjem in partizani. Ob pogledu nanjo, sem si stokrat zastavil vprašanje: Kako se da le za grižljaj kruha iztisniti iz teh divjih skal? Vendar je bila zvestoba večja in njihove žrtve bogatejše kot v nekateri bogati vasi..."'' * [[Walter Chiesa]], se v članku »Elementi longobardi nella toponomastica goriziana« (prevod iz vira z več informacijami: publikacija Borc San Roc 8, 1996) posveča '''[[Dendrologija|dendronimom]]''', ki v italijanščini in slovenščini vsebujejo končnico »-ica« in so poimenovanje različnih gozdov na Goriškem: Castagnavizza ([[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Kostanjevica]], Kostanjev gozd - Kastanien Wald), Buccavizza ([[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica]], Bukov gozd - Buchen Wald), [[Ajševica]] (Lešnikov gozd - Haseln Wald), '''Locavizza (Lokovški gozd -''' Loccavizer Wald; - iz Log/Loch/Logo in Wald), Gabrovizza ([[Gabrovica pri Komnu|Gabrovica]], Gabrov gozd), Basovizza ([[Bazovica]], Bezgov gozd) in drugi (Panovec, Hrastovec). Piše, da je silvotoponim Locavizza (v italijanščini) oz. Lokovec '''[[Jezikoslovje|lingvistični fenomen]]''', saj vsebuje ponavljanje v smislu »bosco-bosco oz. gozd(ni)-gozd«, kar je sicer pogosto prisotno v večjezičnih okoljih (latinsko-slovanskih, latinsko-grških, latinsko-arabskih). [[Etimološki slovar slovanskih jezikov|Etimološko]] raziskavo neslovanskih toponimov na območju stičišča latinskega, nemškega in slovenskega jezika nekoliko zaplete končnica » -izza/-izza/'''-ica''' «, ki je slovenskega/slovanskega porekla. Sorodna beseda »'''wizza'''« je namreč [[Langobardi|langobardskega]]/germanskega porekla. Različice besede »wizza« se na območju [[Benečija]] - [[Trentino - Zgornje Poadižje]] uporabljajo za (zaščiten) gozd. * [[Zoran Dietz]] (1901–1978)<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/|website=www.slovenska-biografija.si}}</ref>, zdravnik; od 9. maja 1945 do 15. septembra 1947 delal kot zdravnik goriškega okrožja in po nekaj dni na teden odhajal v cono B v krajevne ambulante (Grgar, Ravne, Banjšice, Srednji Lokovec, Čepovan, Lokve, Trnovo, Ravnica) * [[Vladimir Kenda]] (1915-1997)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1013980/|title=Vladimir Kenda}}</ref>, časnikar, udeleženec 2. SV; sodeloval pri nastanku brigade Garibaldi-Trst (Brigata d'Assalto Garibaldi-Trieste), ki je bila ustanovljena 5. aprila 1944 v Srednjem Lokovcu. == Religije == === [[Cerkev (organizacija)|Krščanska cerkev]] === ==== [[Duhovnik|Duhovniki]] in cerkveni dostojanstveniki ==== * [[Metod Pirih]] (1936–2021)<ref>{{Navedi splet|title=PIRIH, Metod|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/en/oseba/pirih-metod/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2023-11-10|language=en-US}}</ref>, koprski škof, teolog, duhovnik, pedagog, rojen v Lokovcu, pokopan na [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveti Gori]] * [[Vladimir Pirih]] (1922-2017)<ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/pricevalci/174424526|title=RTV Slovenija, Pričevalci (video)}}</ref>, rojen v Lokovcu, duhovnik, dekan, podravnatelj v Malem semenišču na Reki, škofijski tajnik na Reki, stolni [[vikar]] v Kopru, organist, pevovodja, avtor okoli 900 skladb, kulturni delavec ==== [[Redovne zaobljube|Redovnice]] ==== * <small>s. Jožefa Bremec (Podšpikarska)</small> * <small>s. Sholastika Pirih (Kačerjeva)</small> * <small>s. Ana Slivka (Gamžičeva)</small> * <small>s. Gizela Winkler (Mežnarjeva)</small> <small>*Vsi trije navedeni Pirihovi so krvni sorodniki.</small> ==== Župniki, vikarji, kaplani, kurati v Lokovcu (po časovnem zaporedju) ==== {| class="wikitable" |+ !ime, obdobje !ime, obdobje |- |<small>Janez Šavnik, prvi kaplan (1800-1817)</small> |<small>Valentin Pirec (1914-1915)</small> |- |<small>Anton Zdravljič (1817-1829)</small> |<small>Evgen Bregant (1915-1917)</small> |- |<small>Franc Štrekelj (1830-1932)</small> |<small>[[Peter Butkovič]] (1888–1953)<ref>{{Navedi splet|title=Butkovič, Peter (1888–1953) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi154471/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2023-11-29}}</ref>, ugankar, pisatelj, prevajalec, urednik, ilustrator, kaplan na Lokvah, od koder je soupravljal Lokovec (1916–1922)<ref>{{Navedi splet|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|title=Revija Ognjišče|accessdate=2024-01-27|archive-date=2023-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230629072106/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|url-status=dead}}</ref></small> |- |<small>Tomaž Štrekelj (1832-1835, umrl in pokopan v Lokovcu )</small> |<small>Janez Brezavšček (1917)</small> |- |<small>Luka Trušnovec (1836-1840)</small> |<small>[[Herman Trdan]] (1892–1970)<ref>{{Navedi splet|title=Trdan, Herman (1892–1970) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi950490/|website=www.slovenska-biografija.si}}</ref>, duhovnik, narodni delavec, slikar, med 1. svetovno vojno in po njej kurat v Lokovcu (1917-1918)</small> |- |<small>Luka Nagode, prvi vikar (1840-1854)</small> |<small>Jakob Vončina, župnik; Štefan Pignatari, kurat (VIR: A. Gabršček, Goriški Slovenci II, 1918)</small> |- |<small>Anton Kavčič (1854-1863)</small> |<small>Franc Močnik (1918-1920)</small> |- |<small>Franc Košuta (1863-1869)</small> |<small>Štefan Pajntar (1921-1927)</small> |- |<small>Janez Jug (1870-1882)</small> |<small>Franc Širaj, dolgoletni župnik v Lokovcu, kjer je pokopan (1921-1941)</small> |- |<small>Tomaž Rutar (1882-1890)</small> |<small>Ivan Hlad, upravitelj iz Čepovana (1961-1962 in 1977-1980)</small> |- |<small>Anton Pipian (1890-1892)</small> |<small>Franc Zagoršek, služboval v Čepovanu, od koder je pomagal župniku Širaju v Lokovcu</small> |- |<small>[[Alojzij Bratina]], kurat v Lokovcu (1892-1896, Letopis slovenske matice za leto 1896)<ref>{{Navedi knjigo|title=Letopis Matice slovenske|url=http://archive.org/details/letopismaticeslo1896slov|publisher=V Ljuljana : [s.n.]|date=1866|last=PIMS - University of Toronto|first2=Johann|last2=Bleiweis}}</ref></small> |<small>Vladimir Rijavec, služboval na Banjšicah, od koder je pomagal župniku Širaju v Lokovcu</small> |- |<small>[[Štefan Krkoč]], vikar v Lokovcu (Letopis slovenske matice za leto 1896)<ref>{{Navedi knjigo|title=Letopis Matice slovenske|last=Bleiweis|first=Johann|publisher=PIMS - University of Toronto|year=1866|location=V Ljubljana : [s.n.]|url=http://archive.org/details/letopismaticeslo1896slov}}</ref></small> |<small>[[Martin Pavlin]] (1927-2013), v letih 1962-1977 zadnji župnik v Lokovcu, kjer je bival 15 let, župnik na Banjšicah in v Kalu nad Kanalom (do 2006)</small> |- |<small>Vincenc Mežan (1896-1906)</small> |<small>Janez Kržišnik (1980-1988)</small> |- |<small>Franc Šmid (1906-1907)</small> |<small>Evgen Gantar (1988-1995)</small> |- |<small>Franc Klanjšček, (so)ustanovitelj prve kovaške zadruge l. 1911 (1907-1914), iz Lokovca odšel na bojišče 1. SV v Galicijo, po vrnitvi služboval v Levpi</small> |<small>Stanko Šemrl (1995-1998)</small> |} == Žrtve vojn == === Žrtve 1. svetovne vojne === V avstro-ogrsko vojsko je bilo med 1.SV vpoklicanih 317 Lokovčanov od takrat 1340 prebivalcev, 48 se jih s front in ujetništva ni vrnilo, 22 domačinov je umrlo v begunstvu, med civilisti je bilo 5 žrtev. Konec vojne je bilo na lokovškem pokopališču pokopanih 79 vojakov, ki so izgubili življenje v spopadih na Lokovški planoti in njeni okolici. Njihovi posmrtni ostanki so bili v tridesetih letih 20. st. prekopani na čepovansko vojaško pokopališče. Obeležja: * Na ploščadi na vzhodni strani cerkve sv. Petra in Pavla v Srednjem Lokovcu stoji Spomenik (padlim v) [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ki je kot enota nepremične kulturne dediščine vpisan v RKD. * Lajos Mớritz, učitelj, AO vojak v 1. SV; madžarskemu vojaku in mlademu učitelju iz mesta Gyõr, ki je 7.10.1917 med pripravami njegovega polka na zadnjo soško bitko padel na območju Lokovca, je bila na pročelju zakristije vaške cerkve leta 2011 na pobudo Madžarske postavljena spominska plošča<ref>{{Navedi splet|title=Wayback Machine|url=https://etnologija.etnoinfolab.org/dokumenti/77/2/2018/Spomeniki_padlim_v_prvi_svetovni_vojni_Oddelek_za_etnologijo_3294.pdf|website=web.archive.org|accessdate=2023-12-17|archive-date=2023-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20230501103059/https://etnologija.etnoinfolab.org/dokumenti/77/2/2018/Spomeniki_padlim_v_prvi_svetovni_vojni_Oddelek_za_etnologijo_3294.pdf|url-status=dead}}</ref>. Ob plošči je informativna tabla o njegovem doživljanju vojaških spopadov, zapisanih v dnevniku, ki ga je ob smrti imel pri sebi. * Ernest Schwarzer<ref name=":0" /> pl. [[Heldenstamm]] (1896-1917), zadnji vitez plemeniti Heldenstamm iz Koprivnice pri [[Brestanica|Brestanici]], zaradi s strani družine prepovedane ljubezni si je večkrat odlikovan AO vojak na Soški fronti med 1. SV vzel življenje in bil pokopan v Lokovcu. * ''Slovenskim vojakom, umrlim med 1.SV na vzhodni fronti na strani AO v bojih proti ruski armadi, je Slovenija leta 2018<ref>{{Navedi splet|url=https://100letkobarid.potmiru.si/2018/06/06/v-galiciji-so-slovenski-vojaki-dobili-obelezji/|title=100 let prve svetovne vojne, Pot miru|accessdate=2024-02-06|archive-date=2024-02-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20240206114633/https://100letkobarid.potmiru.si/2018/06/06/v-galiciji-so-slovenski-vojaki-dobili-obelezji/|url-status=dead}}</ref> postavila spomenika v Gorlicah na [[Poljska|Poljskem]] in v ukrajinskem [[Lvov|Lvovu]]. Med njimi so bili tudi Lokovčani.'' === Žrtve 2. svetovne vojne === Nemci so požgali 44 hiš in prav toliko gospodarskih poslopij, v bojih proti sovražniku, v zaporih in taboriščih je med vojno umrlo 72 domačinov. V Register kulturne dediščine vpisana obeležja: * Spomenik padlim borcem v NOB in žrtvam vojnega nasilja: Spomenik stoji ob križišču cest iz Spodnjega v Srednji Lokovec na tlakovani ploščadi, do katere vodijo kamnite stopnice. Sestavljajo ga trije kamniti stebri pravokotnega tlorisa in posvetilni kamen. Na spomeniku so [[Oton Župančič|Župančičevi]] verzi. Postavljen je bil 26. septembra 1965. Avtor spomenika je arhitekt [[Tomaž Vuga]]. * Spominsko znamenje družini Kralj: Na kamen ob ruševinah nekdanje Kraljeve hiše v Srednjem Lokovcu je vzidana marmorna spominska plošča, posvečena pobitim članom družine Šuligoj in Kralj. Postavljena je bila 19. septembra 1971. * Spominska plošča v NOB padlima borcema IX. korpusa: Marmorna spominska plošča z vklesanim napisom je bila postavljena 22. julija 1985. Plošča je vzidana na stransko fasado objekta Lokovec 41. * Spominska plošča Srečku Legatu: Na marmorni spominski plošči je vklesan napis Srečku Legatu, padlemu borcu v NOV. Postavljena je bila leta 1948. Plošča je vzidana v obcestni zid blizu domačije Lokovec 11. * Spominska plošča padlim borcem NOB in žrtvam vojnega nasilja: Na marmorni spominski plošči so vklesana imena umrlih in posvetilni verzi. Postavljena je bila 4. julija 1947. Plošča je vzidana na dvoriščno fasado nekdanje osnovne šole v Gorenjem Lokovcu v Špilniku. * Spomenik [[Franc Mermolja-Mitja|Francu Mermolji-Mitji:]] Spomenik je betonski kvader, ki ima na prednji strani vzidano marmorno ploščo z napisom, posvečenem sedemnajstletnemu partizanu Francu Mermolji - Mitji. Postavljen je bil leta 1961 ob cesti nad domačijo V Senebiku v Gornjem Lokovcu. Franc je bil kulturnik briškega bataljona in sin družbeno političnega delavca in zobozdravnika Mermolja Lamberta<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi923790/|title=Mermolja Lambert}}</ref> * Spomenik [[Darko Marušič|Darku Marušič]]<nowiki/>u - Blažu<ref>{{Navedi novice|title=Modmapng (Mapiranje modernistične Nove Gorice)|date=2020|url=https://www.novagoricaart.si/osebnost/darko-marusic/}}</ref> , narodnemu heroju, ki je padel v Spodnjem Lokovcu 17. novembra 1943, ko je vodil briško mladinsko delegacijo na pokrajinsko konferenco Zveze slovenske mladine. Spomenik je v obliki kamnite piramide. Na prednji strani je vzidana bronasta napisna plošča. Postavljen je bil 22. julija 1952 ob cesti v Spodnjem Lokovcu, v bližini domačije Podhribar. == Povezave == * [[Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica]] * [[Seznam osebnosti iz Občine Kanal ob Soči]] * [[Seznam osebnosti iz Občine Gorica]] * Žrtve I. SV<ref>{{Navedi splet|title=Žrtve 1. svetovne vojne|url=https://zv1.sistory.si/?lang=sl|website=zv1.sistory.si|accessdate=2023-11-10}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [https://en.wikipedia.org/wiki/World_War_I_casualties] * Žrtve II. SV<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Slovenije - SIstory|url=https://www.sistory.si/zrtve|website=www.sistory.si|accessdate=2023-11-10}}</ref> * Arhivski fondi Matricula Online<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/|title=Škofijski arhiv Koper}}</ref> * ProLoko, publikacija KTD Lokovec, ISSN 1854-0937, 2002-2024, Kulturno turistično društvo Lokovec * [[Lokovec]] * [[Lokovška planota]] * Arhiv v Gorici (Italija)<ref>{{Navedi splet|title=Liste di leva – Archivio di Stato di Gorizia|url=https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/liste-leva/|accessdate=2024-05-02|language=it-IT|archive-date=2024-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20240502064541/https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/liste-leva/|url-status=dead}}</ref> * Nagrajenci občine Nova Gorica<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nova-gorica.si/media/wtoh2krd/priznanja_song.pdf|title=Nova Gorica, SONG, MONG}}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * [[:Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji]] * [[:Kategorija:Ljudje po mestu v Sloveniji]] == Viri == [[Kategorija:Lokovec]] 90shgc536br38kg3harl4l3vpjfem44 0 552021 6766366 6133125 2026-10-17T17:06:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766366 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Narges Mohamadi|birth_date={{birth date and age|1972|4|21|df=y}}|birth_place=[[Zanjan, Iran|Zanjan]], [[Pahlavi Iran|Iran]]|death_date=|death_place=|image=Narges Mohammadi (cropped).jpg|awards=|children=2|education=[[Imam Khomeini International University|Qazvin International University]] ([[Bachelor of Science|BS]])|movement=[[Neo-šariatizem]]<ref>{{Cite thesis|last=Pourmokhtari Yakhdani|first=Navid|title=Iran's Green Movement: A Foucauldian Account of Everyday Resistance, Political Contestation and Social Mobilization in the Post-Revolutionary Period|date=2018|degree=Ph.D.|publisher=Department of Political Science, University of Alberta|url=https://era.library.ualberta.ca/items/6b552565-6ff8-45a0-a0eb-9d84779db9ec/view/f22a648d-1faf-4f2e-8d71-f0525e09a66e/Pourmokhtari_Navid_201803_PhD.pdf|publication-place=Edmonton|access-date=5 June 2021|page=178|archive-date=10 November 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20221110174003/https://era.library.ualberta.ca/items/6b552565-6ff8-45a0-a0eb-9d84779db9ec/view/f22a648d-1faf-4f2e-8d71-f0525e09a66e/Pourmokhtari_Navid_201803_PhD.pdf|url-status=live}}</ref>|native_name=|native_name_lang=|organization={{ubl|[[Defenders of Human Rights Center]]|[[National Council for Peace]]}}|other_names=Narges Safie Mohamadi|spouse(s)={{marriage|[[Taghi Rahmani]]|1999}}<ref>{{Cite web|last=Farangis Najibullah|date=27 February 2008|title=Iran: Activist 'Dynamic Duo' Fight for Human Rights|url=http://www.rferl.org/a/1079544.html|access-date=10 March 2017|website=Radio Free Europe/Radio Liberty|archive-date=27 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210127144458/https://www.rferl.org/a/1079544.html|url-status=live}}</ref>}} '''Narges Mohammadi''', iranska aktivistka in inženirka, [[Nobelova nagrada|nobelovka]], * [[21. april]] [[1972]]. Je podpredsednica Centra za zagovornike človekovih pravic (DHRC), ki ga vodi njena kolegica, dobitnica [[Nobelova nagrada za mir|Nobelove nagrade za mir]] [[Širin Ebadi]].<ref name="G">{{Navedi splet|last=Saeed Kamali Dehghan|authorlink=Saeed Kamali Dehghan|date=26 April 2012|title=Iranian human rights activist Narges Mohammadi arrested|url=https://www.theguardian.com/world/iran-blog/2012/apr/26/iran-activist-narges-mohammadi-jailed|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120615233544/http://www.guardian.co.uk/world/iran-blog/2012/apr/26/iran-activist-narges-mohammadi-jailed|archivedate=15 June 2012|accessdate=31 October 2012|website=The Guardian}}</ref> Leta 2023 je tudi sama prejela Nobelovo nagrado za mir. Mohammadi je bila glasna zagovornica množične feministične [[Državljanska nepokorščina|državljanske nepokorščine]] proti hidžabu v Iranu in glasna kritika hidžaba in programa vzdržnosti leta 2023.<ref>{{Citat|title=نرگس محمدی: قدرت امتناع زنان، قدرت استبداد را درهم شکسته است|url=https://www.dw.com/fa-ir/%D9%86%D8%B1%DA%AF%D8%B3-%D9%85%D8%AD%D9%85%D8%AF%DB%8C-%D9%82%D8%AF%D8%B1%D8%AA-%D8%A7%D9%85%D8%AA%D9%86%D8%A7%D8%B9-%D8%B2%D9%86%D8%A7%D9%86-%D9%82%D8%AF%D8%B1%D8%AA-%D8%A7%D8%B3%D8%AA%D8%A8%D8%AF%D8%A7%D8%AF-%D8%B1%D8%A7-%D8%AF%D8%B1%D9%87%D9%85-%D8%B4%DA%A9%D8%B3%D8%AA%D9%87-%D8%A7%D8%B3%D8%AA/a-66319896|journal=[[Deutsche Welle]]|trans-title=Narges Mohammadi: The power of women's refusal has crushed the power of tyranny|language=fa-ir|access-date=11 October 2023|archivedate=7 October 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20231007033701/https://www.dw.com/fa-ir/%D9%86%D8%B1%DA%AF%D8%B3-%D9%85%D8%AD%D9%85%D8%AF%DB%8C-%D9%82%D8%AF%D8%B1%D8%AA-%D8%A7%D9%85%D8%AA%D9%86%D8%A7%D8%B9-%D8%B2%D9%86%D8%A7%D9%86-%D9%82%D8%AF%D8%B1%D8%AA-%D8%A7%D8%B3%D8%AA%D8%A8%D8%AF%D8%A7%D8%AF-%D8%B1%D8%A7-%D8%AF%D8%B1%D9%87%D9%85-%D8%B4%DA%A9%D8%B3%D8%AA%D9%87-%D8%A7%D8%B3%D8%AA/a-66319896}}</ref><ref>{{Citat|title=نرگس محمدی: زنان و مبارزه با حجاب اجباری، راهبرد پایان دادن به جمهوری اسلامی هستند|date=13 April 2023|url=https://www.bbc.com/persian/articles/cw08l0ey1rro|journal=BBC Persian|trans-title=Narges Mohammadi asked the people who believe in hijab to "separate their line from the line of religious oppressors"|language=fa-ir|access-date=11 October 2023|archivedate=14 May 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230514112408/https://www.bbc.com/persian/articles/cw08l0ey1rro}}</ref> Maja 2016 je bila v [[Teheran|Teheranu]] obsojena na 16 let zapora zaradi ustanovitve in vodenja »gibanja za človekove pravice, ki se zavzema za [[Smrtna kazen|odpravo smrtne kazni]].«<ref name="U">{{Navedi splet|last=Saeed Kamali Dehghan|authorlink=Saeed Kamali Dehghan|date=24 May 2016|title=UN condemns 16-year jail sentence for Iranian activist Narges Mohammadi|url=https://www.theguardian.com/global-development/2016/may/24/narges-mohammadi-iranian-activist-un-condemns-10-year-jail-sentence|accessdate=11 January 2019|website=The Guardian|archivedate=18 September 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190918083405/https://www.theguardian.com/global-development/2016/may/24/narges-mohammadi-iranian-activist-un-condemns-10-year-jail-sentence}}</ref> Leta 2020 je bila izpuščena, nato pa je bila leta 2021 vrnjena v zapor, od koder je poročala o zlorabi in zapiranju pridržanih žensk. == Ozadje == Mohammadi se je rodila 21. aprila 1972<ref name="PBS">{{Navedi splet|last=Muhammad Sahimi|date=10 May 2012|title=Nationalist, Religious, and Resolute: Narges Mohammadi|url=https://www.pbs.org/wgbh/pages/frontline/tehranbureau/2012/05/profile-nationalist-religious-and-steadfast-narges-mohammadi.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120629071816/http://www.pbs.org/wgbh/pages/frontline/tehranbureau/2012/05/profile-nationalist-religious-and-steadfast-narges-mohammadi.html|archivedate=29 June 2012|accessdate=31 October 2012|publisher=PBS}}</ref> v Zanjanu v Iranu iranski azerbajdžanski družini<ref>{{Navedi novice|title=Iranian Peace laureate Mohammadi: 'lioness' locked up for challenging Tehran|url=https://www.reuters.com/world/iranian-peace-laureate-mohammadi-lioness-locked-up-challenging-tehran-2023-10-06/|accessdate=11 October 2023|work=[[Reuters]]|date=6 October 2023|language=en|quote=Born in the city of Zanjan in northern Iran in 1972 into a family from Iran's Azeri ethnic minority, Mohammadi began her activism while a student studying physics at a university in nearby Qazvin.|archivedate=7 October 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20231007140713/https://www.reuters.com/world/iranian-peace-laureate-mohammadi-lioness-locked-up-challenging-tehran-2023-10-06/}}</ref> in odraščala v Korvehu, Karaju in Ošnavijehu v okolju, kjer prevladuje [[Kurdi|kurdsko]] prebivalstvo.<ref>{{Navedi splet|date=6 October 2023|title=Iranian human rights activist Narges Mohammadi gets Nobel Peace Prize|url=https://english.sawtbeirut.com/world/iranian-human-rights-activist-narges-mohammadi-gets-nobel-peace-prize/|accessdate=6 October 2023|website=sawtbeirut.com|archive-url=https://web.archive.org/web/20231007061626/https://english.sawtbeirut.com/world/iranian-human-rights-activist-narges-mohammadi-gets-nobel-peace-prize/|archive-date=2023-10-07|url-status=dead}}</ref> Obiskovala je mednarodno univerzo Kazvin, kjer je diplomirala iz fizike in postala inženirka. Med svojo univerzitetno kariero je pisala članke o podpori [[Pravice žensk|pravic žensk]] v študentskem časopisu in bila aretirana na dveh srečanjih politične študentske skupine {{Transliteracija|fa|Tashakkol Daaneshjuyi Roshangaraan}} (»Razsvetljena študentska skupina«).<ref name="PBS" /><ref name="ALF">{{Navedi splet|date=18 June 2009|title=Narges Mohammadi, from Iran, {{sic|recep|ient|nolink=y}} of the international Alexander Langer award 2009|url=http://www.alexanderlanger.org/en/604/2538|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120615233544/http://www.guardian.co.uk/world/iran-blog/2012/apr/26/iran-activist-narges-mohammadi-jailed|archivedate=15 June 2012|accessdate=31 October 2012|publisher=Alexander Langer Foundation}}</ref> Bila je aktivna tudi v hribolazni skupini.<ref name="PBS" /> Leta 1999 se je poročila z novinarjem Taghijem Rahmanijem, ki je bil kmalu po poroki aretiran.<ref name="PBS"/><ref name="ALF"/> Po prestani kazni deluje v Franciji od leta 2012 kot kritičen pisec o Iranu. Z njim ima dvojčka.<ref name="G" /><ref name="PBS" /> Skupaj razvijata nazor o laični državi, podobno ureditvi Turčije in Francije.<ref>{{Navedi knjigo|last=Shahibzadeh|first=Yadullah|title=Islamism and Post-Islamism in Iran: An Intellectual History|date=2016|publisher=Springer|isbn=9781137578259|page=178}}</ref> == Zapor == Mohamadi je bila prvič odvzeta prostost leta 1998 zaradi njene kritike iranske vlade in je tako eno leto preživela v zaporu.<ref name="ALF"/> Aprila 2010 so jo pozvali na Islamsko revolucionarno sodišče zaradi njenega članstva v DHRC. Za kratek čas so jo izpustili proti varščini v višini 50.000 ameriških dolarjev, vendar so jo čez nekaj dni znova aretirali in pridržali v zaporu Evin. <ref name="PBS"/><ref name="G2" /> Mohammadijino zdravje se je med pridržanjem poslabšalo in razvila je [[Epilepsija|epilepsiji]] podobno bolezen, zaradi česar je občasno izgubila nadzor nad mišicami. Po enem mesecu so jo izpustili in ji dovolili, da poišče zdravniško pomoč. <ref name="G2">{{Navedi splet|last=Saeed Kamali Dehghan|date=28 September 2011|title=Iranian activist Narges Mohammadi jailed for 11 years|url=https://www.theguardian.com/world/2011/sep/28/iranian-activist-narges-mohammadi-jailed|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120808070324/http://www.guardian.co.uk/world/2011/sep/28/iranian-activist-narges-mohammadi-jailed|archivedate=8 August 2012|accessdate=31 October 2012|website=The Guardian}}</ref> Julija 2011 je bila Mohammadi ponovno preganjana<ref name="PBS"/> in spoznana za krivo »delovanja proti nacionalni varnosti, članstvu v DHRC in propagandi proti režimu.«<ref name="G2"/> Septembra je bila obsojena na 11 let zapora. Mohammadi je izjavila, da je za razsodbo izvedela šele prek svojih odvetnikov in da je prejela »sodbo brez primere na 23 straneh, ki jo je izdalo sodišče, v katerem so moje dejavnosti na področju človekovih pravic večkrat primerjali s poskusi strmoglavljenja režima.«<ref name="G2" /> Marca 2012 je prizivno sodišče kazen potrdilo, čeprav jo je znižalo na šest let.<ref>{{Navedi splet|last=Saeed Kamali Dehghan|date=7 March 2012|title=Iran steps up crackdown on journalists and activists|url=https://www.theguardian.com/world/iran-blog/2012/mar/07/iran-arrests-journalists-activists|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120723132537/http://www.guardian.co.uk/world/iran-blog/2012/mar/07/iran-arrests-journalists-activists|archivedate=23 July 2012|accessdate=31 October 2012|website=The Guardian}}</ref> 26. aprila je odšla na prestajanje kazni.<ref name="G"/> 31. julija 2012 so Mohammadijevo izpustili iz zapora zaradi procesnih napak. Prejela je veliko podpore, da pravosodje Irana ne opravlja primerno svojega dela varovanja človekovih pravic.<ref>{{Navedi splet|title=Iran: List of human rights defenders behind bars|url=http://www.fidh.org/Iran-List-of-human-rights-12235|accessdate=13 June 2017|website=Worldwide Movement for Human Rights|archivedate=26 September 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130926225356/http://www.fidh.org/Iran-List-of-human-rights-12235}}</ref> Maja 2015 je bila ponovno aretirana, ker da je ustanovila skupino, ki si je prizadevala za ogrozitev nacionalne varnosti.Obsojena je bila na 10 let zaporne kazni. Skupina se je prizadevala nuditi podporo obsojenim na smrtno kazen in nuditi javnosti kritičen prikaz oblasti, ki obsoja zapornike na smrt. V zaporu se je pridružila [[Gladovna stavka|gladovni stavki]] britanske državljanke, saj v zaporu ni bila deležna primerne zdravstvene nege. 8. oktobra je zapustila zapor Evin. Vztrajno piše članke, ki nasprotujejo smrtni kazni in celo primerja vojno in smrtno kazen. Smrtna kazen kot razmeroma pogosta najostrejša sankcija si zasluži po njenem mnenju tudi temeljito konsenzualno utemeljitev, družbeni konsenz, ki ne temelji zgolj na verski neomajnosti. Maja 2021 je ponovno aretirana, tokrat zaradi aktivne udeležbe pri žalovanju nad protestnikom, ki so ga ubili med protesti Decembra 2022 med protesti zaradi Mahse Amini je BBC objavil poročilo Mohammadijeve, ki podrobno opisuje spolno in fizično zlorabo pridržanih žensk v iranskem zaporu.<ref>{{Navedi novice|last=Greenall|first=Robert|date=24 December 2022|title=Iran protests: Activist Narges Mohammadi details 'abuse' of detained women|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-64084709|accessdate=6 October 2023|archivedate=6 October 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20231006102526/https://www.bbc.com/news/world-middle-east-64084709}}</ref> Januarja 2023 je podala poročilo iz zapora, v katerem je podrobno opisala stanje žensk v zaporu Evin, vključno s seznamom 58 zapornic ter postopkom zasliševanja in mučenjem, ki so jih prestale.<ref>{{Navedi novice|date=6 October 2023|title=Jailed Rights Activists Recounts Ordeal Of Women In Evin Prison|language=en|work=[[Iran International]]|url=https://www.iranintl.com/en/202301195861|accessdate=6 October 2023|archivedate=6 October 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20231006152302/https://www.iranintl.com/en/202301195861}}</ref> 57 od teh žensk je skupaj preživelo 8350 dni v samici.<ref>{{Navedi novice|date=6 October 2023|title=Released Female Detainees Chant Anti-Regime Slogans In Front Of Evin Prison|language=en|work=[[Iran International]]|url=https://www.iranintl.com/en/202302090191|accessdate=6 October 2023|archivedate=6 October 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20231006152333/https://www.iranintl.com/en/202302090191}}</ref> 56 od teh žensk je obsojenih na skupno 3300 mesecev.<ref>{{Navedi splet|title=Narges Mohammadi|url=https://iran-protests.com/narges-mohammadi/|accessdate=6 October 2023|publisher=IRAN-PROTESTS.com|archivedate=6 October 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20231006152228/https://iran-protests.com/narges-mohammadi/}}</ref> Opisovanje dostojanstva ženskih zaporov in priporov je vzbudilo velik odziv. V večjem del pisanja je opisovala, kako mučno je bivanje v samici, kako pomembno je skrbeti za primerno preživanje zaporne kazni in kako surova je muka osame, četudi ni smrtna kazen. Mohammadi je bila odkrita kritika samice, ki jo je v svoji istoimenski knjigi iz leta 2022 poimenovala »belo mučenje«.<ref>{{Navedi knjigo|last=Mohammadi|first=Narges|title=White Torture: Interviews with Iranian Women Prisoners|date=November 2022|publisher=OneWorld Publications|isbn=9780861545513|location=London, UK}}</ref> ''Bela muka'' je bila prevedena v nemščino z naslovom "Frauen! Leben! Freiheit!" (Ženske! Življenje! Svoboda!) leta 2023.<ref>{{Navedi knjigo|title=Frauen! Leben! Freiheit!|last=Mohammadi|first=Narges|date=August 2023|publisher=Rowohlt E-Book|isbn=9783644019522|language=de}}</ref> Septembra 2023 je podprla Mehdija Jarahija po njegovi aretaciji zaradi protestne pesmi Roosarito.<ref>{{Citat|title=نرگس محمدی: مهدی یراحی با ترانه‌اش دسیسه وحشت استبداد دینی را بر سر حکومت آوار کرد|date=6 October 2023|url=https://www.iranintl.com/202309012478|journal=[[Iran International]]|trans-title=Narges Mohammadi: Mehdi Yerahi destroyed the conspiracy of the terror of religious tyranny over the government with his song.|language=fa-ir|access-date=11 October 2023|archivedate=10 October 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20231010163110/https://www.iranintl.com/202309012478}}</ref> == Reference == {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{Nobelprize}} {{Nobelova nagrada za mir}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mohamadi, Narges}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1972]] [[Kategorija:Iranski inženirji]] [[Kategorija:Iranski aktivisti]] [[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za mir]] s3bcjxyoj60fxcixexqlw6lujjnejps 0 554057 6766385 6762973 2026-10-17T17:59:05Z Kent Wang 265880 Exterior of the Quinta da Regaleira 33.jpg 6766385 wikitext text/x-wiki {{multiple image|perrow=2|total_width=500|align=right | image1=Sintra - Palacio da Pena (20332995770) (cropped) (cropped).jpg | image2=Santa Maria de Belém sul Tago - panoramio (cropped) (cropped).jpg | image3=Portugal (15435955707) (cropped).jpg | image4=Palacio de Monserrate (7730029906) (cropped).jpg | image5=Banco de Portugal (Madeira) (cropped).jpg | image6=MAAT (cropped).jpg | footer=V smeri urinega kazalca: [[Palača Pena]] [[Sintra]], [[Stolp Belém]], Praça da Liberdade, [[Porto]], Palača Monserrate, Sintra, Banco de Portugal, [[Funchal]], Muzej umetnosti, arhitekture in tehnologije, [[Lizbona]] }} '''Portugalska arhitektura''' se nanaša tako na arhitekturo sodobnega ozemlja [[Portugalska|Portugalske]] v celinski Portugalski, na [[Azori]]h in [[Madeira|Madeiri]] kot tudi na arhitekturno dediščino/dediščino portugalskih arhitektov in slogov po vsem svetu, zlasti v državah, ki so bile prej del [[portugalski imperij|portugalskega imperija]]. Tako kot vsi vidiki portugalske kulture tudi portugalska arhitektura odraža umetniške vplive različnih kultur, ki so naseljevale Portugalsko ali prihajale v stik s portugalskim ljudstvom skozi zgodovino Portugalske, vključno z Galaci, Luzitanci, Keltiberi, Rimljani, Svebi, Vizigoti, Mavri, Goanci, Macanezi, Kristangi in mnogi drugi. Zaradi zgodovine Portugalskega imperija je več držav po svetu dom obsežne dediščine portugalske kolonialne arhitekture, zlasti [[Brazilija]] in [[Urugvaj]] v Ameriki, [[Angola]], [[Zelenortski otoki|Cabo Verde]], [[Sveti Tomaž in Princ]], [[Benin]], [[Gana]], [[Maroko]], [[Gvineja Bissau]], [[Zimbabve]] in [[Mozambik]] v Afriki ter [[Kitajska]], [[Indija]], [[Indonezija]], [[Malezija]] in [[Vzhodni Timor]] v Aziji. V portugalski arhitekturi so skozi stoletja prevladovali različni umetniški slogi ali gibanja, vključno romanika, gotika, manuelin, portugalsko renesansa, portugalski barok, rokoko, pombalin, neomanuelin, mehki portugalski slog in sodobna arhitektura. Pomembni portugalski arhitekti preteklosti so bili Diogo de Arruda (15.–16. st.), João Antunes (17. st.), Eugénio dos Santos in Carlos Mardel (18. st.), José Luis Monteiro (19. st.), Raul Lino , Cassiano Branco in Fernando Távora (20. st.). Znani živeči arhitekti so Gonçalo Byrne, Eduardo Souto de Moura (zmagovalec Pritzkerja), António Maria Braga, João Carrilho da Graça in Álvaro Siza Vieira (zmagovalec Priktzerja). == Zgodovina == === Megalitsko obdobje === [[File:Anta no Monte da Ordem I.jpg|thumb|right|Neolitski dolmen v Alenteju]] Najzgodnejši primeri arhitekturne dejavnosti na Portugalskem izvirajo iz [[neolitik]]a in so sestavljeni iz struktur, povezanih s kulturo [[megalit]]a. Portugalsko zaledje je posejano z velikim številom [[dolmen]]ov (imenovanih ''antas'' ali ''dólmens''), [[Tumulus (megalit)|tumulusov]] (''mamoas'') in [[menhir]]jev. Regija Alentejo je še posebej bogata z megalitskimi spomeniki, kot je znameniti [[Veliki Dolmen iz Zambujeira]] (''Anta Grande do Zambujeiro''), ki je blizu [[Évora|Évore]]. [[menhir|Stoječe kamne]] lahko najdemo izolirane ali tvorijo krožne nize (kamniti krogi ali kromlehi). Almendres kromleh, ki je prav tako blizu Évore, je največji na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]], saj vsebuje skoraj 100 menhirjev, razporejenih v dva eliptična niza v orientaciji vzhod-zahod. === Keltsko obdobje === [[File:Citania briteiros casa 2.jpg|left|thumb|[[kultura Castro|Castro]] iz železne dobe v Citânia de Briteiros v Bragi]] Keltske predzgodovinske utrjene vasi iz [[bakrena doba|bakrene dobe]] najdemo vzdolž reke [[Tajo]], kot je Vila Nova de São Pedro, blizu Cartaxa, in Castro iz Zambujala, blizu Torres Vedras. Ta mesta so bila naseljena v obdobju okoli 2500–1700 pr. n. št. in so bila obdana s kamnitimi zidovi in stolpi, znakom konfliktov tistega časa. Od okoli 6. stoletja pr. n. št. se je v severni Portugalski in v sosednji Galiciji razvila keltska [[kultura Castro]] (''cultura castreja''). Ta regija je bila posejana z vasmi na hribih (imenovanih ''citânias'' ali ''cividades''), ki so večinoma še naprej obstajale pod rimsko nadvlado, ko je območje postalo vključeno v provinco [[Gallaecia]]. Pomembna arheološka najdišča Castro so Citânia de Sanfins, blizu Paços de Ferreira, Citânia de Briteiros, blizu [[Guimarães]]a in [[Cividade de Terroso]], blizu Póvoa do Varzim. Iz obrambnih razlogov so bila ta [[Gradišče|gradišča]] zgrajena na vzpetini in obdana z obroči kamnitih zidov (''Terroso'' je imel tri zidne obroče). Hiše znotraj ''castrosa'' so dolge približno 3,5 do 5 metrov, večinoma okrogle z nekaterimi pravokotnimi, kamnitimi in slamnatimi strehami, ki so počivale na lesenem stebru v središču stavbe. Njihove ulice so nekoliko pravilne, kar kaže na neko obliko centralne organizacije. V nekaterih od njih so bile zgrajene kopeli, na primer v Briteirosu in Sanfinsu. === Rimsko obdobje === [[File:Ponte Romana1.jpg|thumb|left|Rimski most [[Aquae Flaviae]], današnji Chaves]] Arhitektura se je močno razvila v 2. stoletju pred našim štetjem s prihodom [[Starorimska civilizacija|Rimljanov]], ki so Iberski polotok imenovali [[Hispanija]]. Osvojena naselja in vasi so pogosto modernizirali po rimskih vzorih z izgradnjo [[forum]]a, ulic, gledališč, templjev, kopališč, akvaduktov in drugih javnih stavb. Zgrajen je bil učinkovit niz cest in mostov, ki so povezovali mesta in druga naselja. [[File:Evora-RomanTemple.jpg|thumb|right|[[Rimski tempelj v Évori]], 1. st.]] [[Braga]] (''Bracara Augusta'') je bila glavno mesto province Gallaecia in ima še vedno ostanke javnih kopališč, javnega vodnjaka (imenovanega Idol's Fountain) in gledališča. Évora se ponaša z dobro ohranjenim rimskim templjem, verjetno posvečenim kultu cesarja Avgusta. Rimski most prečka reko Tâmega pri mestu Chaves ([[Aquae Flaviae]]). [[Lizbona]] (Olissipo) ima ostanke gledališča v soseski [[Alfama]]. Najbolje ohranjeni ostanki rimske vasi so [[Conímbriga]], ki je blizu [[Coimbra|Coimbre]]. Izkopavanja so razkrila mestno obzidje, terme, forum, akvadukt, [[amfiteater]] in hiše za meščane ([[insula]]), pa tudi razkošne dvorce (''[[domus]]'') z osrednjimi dvorišči, okrašenimi z [[mozaik]]i. Druga pomembna izkopana rimska vas je [[Miróbriga]], blizu Santiaga do Cacéma, z dobro ohranjenim rimskim templjem, kopališči, mostom in ostanki edinega rimskega hipodroma, znanega na Portugalskem. V zaledju so premožni Rimljani ustanovili ''[[rimska vila|villae]]'', podeželske hiše, namenjene poljedelstvu. Številne vile so vsebovale objekte, kot so kopeli, in so bile okrašene z mozaiki in slikami. Pomembna mesta so Villae of Pisões (blizu Beja), Torre de Palma (blizu Monforte) in Centum Cellas (blizu Belmonte). Na slednjem so dobro ohranjene ruševine trinadstropnega stolpa, ki je bil del rezidence lastnika vile. === Predromanika in vizigotsko obdobje === [[File:Capela de S. Frutuoso.JPG|thumb|left|Kapela São Frutuoso, Braga 7. st.]] Rimsko nadvlado v Hispaniji so končali vpadi germanskih ljudstev (zlasti [[Svebi|Svebov]] in [[Vizigoti|Vizigotov]]) v 5. stoletju našega štetja. Iz obdobja vizigotske nadvlade (okoli 580–770) je ohranjenih zelo malo stavb, ki so bile večinoma spremenjene v naslednjih stoletjih. Ena od teh je majhna kapela Saint Frutuoso v bližini Brage, ki je bila del vizigotskega samostana, zgrajenega v 7. stoletju. Stavba ima tloris [[grški križ|grškega križa]] s pravokotnimi kraki in osrednjo [[kupola|kupolo]]; tako kupola kot kraki kapele so okrašeni z ločnimi [[relief (umetnost)|reliefi]]. Kapela kaže jasne vplive bizantinskih zgradb, kot je [[mavzolej Gale Placidije]] v [[Ravena|Raveni]]. Po letu 711, v obdobju prevlade Mavrov na Iberskem polotoku, je bila krščanska [[kraljevina Asturija]] (okoli 711–910), ki je bila na severnem delu polotoka, središče upora (glej [[Rekonkvista]]). Poleg tega je veliko kristjanov (Mozarabcev) živelo na mavrskih ozemljih in jim je bilo dovoljeno prakticirati svojo vero in graditi cerkve. [[Asturijska arhitektura]] in [[mozarabska umetnost]] sta vplivali na krščanske stavbe na bodočem portugalskem ozemlju, kar je razvidno iz nekaj struktur, ki so preživele iz tega obdobja. Najpomembnejša med njimi je cerkev São Pedro de Lourosa v bližini bolnišnice Oliveira do, na kateri je napis, ki navaja 912 kot leto njene izgradnje. Cerkev je [[bazilika (zgradba)|bazilika]] s tremi ladjami, ločenimi s podkvastimi loki, z [[narteks]]om na fasadi in stebričastimi podkvastimi okni asturijskega vpliva na osrednji ladji. Druge predromanske cerkve, ki se na splošno pripisujejo mešanici asturijskih in mozarabskih značilnosti, so São Pedro de Balsemão, blizu Lamega, s tlorisom bazilike, in kapela São Gião, blizu Nazaréja, ki ju nekateri avtorji oporekajo kot stavbi vizigotskega izvora, ki je imel dodatne značilnosti, vključene v poznejši fazi. Notranji prostori teh stavb so razdeljeni z značilnimi podkvastimi loki. Vizigotska kapela sv. Frutuoza je bila prav tako spremenjena v 10. stoletju, ko so ročne kapele dobile okrogel tloris in podkvaste loke. === Mavrsko obdobje === {{glavni|mavrska arhitektura}} Vdor [[Mavri|Mavrov]] iz [[Magreb]]a na Iberski polotok leta 711 je končal vizigotsko oblast v Hispaniji, ki so jo prišleki imenovali [[Al Andaluz]]. Mavrska prisotnost je vplivala na umetnost in arhitekturo, zlasti v južni Portugalski, kjer je bila leta 1249 končana rekonkvista. Stavbe v tem obdobju so bile pogosto zgrajene s tehnikami nabite zemlje (''taipa'') in opeke, čemur je sledilo beljenje. Tradicionalne hiše v mestih in vaseh na Portugalskem imajo lahko preproste bele fasade, ki spominjajo na islamski vpliv. Nekatere južne soseske, kot je staro okrožje Alfama v Lizboni, so ohranile tloris ulic iz muslimanskih časov. Vendar pa je v nasprotju s sosednjo [[Španija|Španijo]], zelo malo islamskih stavb na Portugalskem preživelo nedotaknjenih do danes. ;Gradovi [[File:Portugal DSC05412 - MERTOLA (34025568810).jpg|thumb|left|upright|Mavrski lok v Mértoli]] Čeprav so številni nastali v islamskem obdobju, je bila večina portugalskih gradov po krščanski rekonkvisti obsežno preurejena. [[File:Entrada do Castelo de Silves.JPG|thumb|right|Grad Silves v Algarveju, 8. st.]] Najbolje ohranjen je [[grad Silves]] v Silvesu, starodavni prestolnici Al-Garba, današnje regije [[Algarve]]. Grad Silves, zgrajen med 8. in 13. stoletjem, je ohranil svoje obzidje in kvadratne stolpe iz mavrskega obdobja ter cisterne iz 11. stoletja – vodne rezervoarje, ki so jih uporabljali v primeru obleganja. Staro mestno jedro – Almedino – je branilo obzidje ter več utrjenih stolpov in vrat, katerih deli so bili ohranjeni. Drug pomemben islamski grad v Algarveju je grad Paderne, katerega porušeni zidovi pričajo o gradbeni tehniki ''taipa'', uporabljeni pri njegovi gradnji. Tudi mavrski grad Sintra blizu Lizbone hrani nekaj ostankov obzidja in cisterno iz tistega časa. Del mavrskega obzidja je ohranjen v Lizboni (tako imenovana Cerca Velha) in Évori, mavrska mestna vrata z značilnim podkvasto obokanim profilom pa najdemo v Faru in Elvasu. ;Mošeje Med muslimansko prevlado je bilo na portugalskem ozemlju zgrajenih veliko [[mošeja|mošej]], vendar so bile skoraj vse uničene ali spremenjene v cerkve in stolnice. Edini jasen primer nekdanje mošeje na Portugalskem je današnja glavna cerkev Mértola, prvotno mošeja Mértola, zgrajena v 12. stoletju. Ko je bila vas ponovno zavzeta, so mošejo delno spremenili in preuredili v cerkev. Notranjost ima tloris skoraj kvadratne oblike s 4 ladjami in skupno 12 stebri, ki podpirajo kasnejši [[manuelinska arhitektura|manuelinski]] [[rebrasti obok]] iz 16. stoletja, spremembe strehe in odstranitev ladij pa so strukturi dodale krščanske arhitekturne značilnosti. Kljub spremembam prvotna labirintna notranjost s svojim "gozdom" stebrov, tremi podkvastimi loki z [[alfiz]]om, notranjo steno z okrašeno nišo, [[mihrab]]om, ki kaže na [[Meka|Meko]], vse kaže iste sodobne islamske značilnosti, ki jih najdemo v Španiji in Mahgrebu. === Portugalski romanski slog === {{glavni|Portugalska romanska arhitektura}} [[File:Sé-Catedral de Lisboa - facade adjusted.JPG|thumb|right|[[Lizbonska stolnica|Lizbonsko patriarhalno stolnico]] so začeli graditi leta 1147]] [[Romanska arhitektura|Romanski slog]] je bil uveden na Portugalskem med koncem 11. in začetkom 12. stoletja. Najvplivnejši od prvih portugalskih romanskih spomenikov sta bila [[stolnica v Bragi]] in samostan Rates. Stolnico v Bragi je leta 1070 obnovil škof Pedro in jo posvetil leta 1089, čeprav je bila takrat dokončana le [[apsida]]. Škofov ambiciozen načrt je bil zgraditi romarsko triladijsko cerkev, [[ambulatorij]]em in velikim [[transept]]om. Relikvija tega zgodnjega projekta je morda majhna vzhodna kapela, ki je danes zunaj same cerkve. {{multiple image | direction = vertical | align = left | width = 220 | image1 = Tomar - Convento de Cristo - Charola (1).jpg | image2 = Tomar Castelo 0244 (cropped).jpg | footer = '' charola'' (zgoraj) in grad (spodaj); [[samostan Kristusovega reda, Tomar]] }} Gradbena dejavnost se je pospešila po letu 1095, ko je grof Henrik prevzel ''Condado Portucalense'' (grofija Portugalska). Grof Henrik je prišel na Portugalsko s številnimi plemiči in tudi benediktinskimi menihi [[Cluny (opatija)|opatije Cluny]], ki jo je vodil Henrikov brat Hugh. [[Benediktinci]] in drugi verski redovi so dali velik zagon romanski arhitekturi v celotnem 12. stoletju. Grof Henrik je sponzoriral gradnjo samostana Rates (začetek leta 1096), enega temeljnih del prve portugalske romanike, čeprav je bil projekt v 12. stoletju večkrat spremenjen. Zaradi pomembnosti njegove arhitekture in kipov z različnimi arhitekturnimi vplivi je ta tempelj študija primera, ki se odraža v produkciji nadaljnje romanske umetnosti nastajajočega kraljestva Portugalske. Čaščenja Brage in Ratesa so bila zelo vplivna na severnem Portugalskem. Ohranjene romanske samostanske cerkve iz 12. stoletja so v Manhenteju (blizu Barcelosa) s portalom iz okoli leta 1117; Rio Mau (blizu Vila do Conde); z izjemno apsido iz leta 1151; Travanca (pri Amarante); Paço de Sousa (blizu Penafiela); Bravães (blizu Ponte da Barca), Pombeiro (blizu Felgueirasa) in mnoge druge. Širjenje romanike na Portugalskem je potekalo po poti sever-jug rekonkviste, zlasti med vladavino [[Alfonz I. Portugalski|Afonsa Henriquesa]], sina grofa Henrika in prvega kralja Portugalske. V Coimbri je Afonso Henriques ustvaril [[Samostan svetega Križa (Coimbra)|samostan sv. Križa]], enega najpomembnejših samostanskih temeljev tistega časa, čeprav je sedanja stavba rezultat predelave v 16. stoletju. Afonso Henriques in njegovi nasledniki so tudi sponzorirali gradnjo številnih stolnic v škofovskih sedežih v državi. Ta generacija romanskih stolnic je vključevala že omenjeno Brago, [[Porto]], Coimbro, Viseu, Lamego in Lizbono. Vse portugalske romanske stolnice so bile pozneje obsežno spremenjene z izjemo stolnice v Coimbri (začetek leta 1162), ki je ostala nespremenjena. [[Stara stolnica v Coimbri]] je cerkev v tlorisu [[latinski križ|latinskega križa]], triladijska, s transeptom s kratkimi kraki in tremi vzhodnimi kapelami. Osrednja ladja je prekrita s kamnitim [[banjast obok|banjastim obokom]], medtem ko so stranske ladje pokrite z dimeljskimi oboki. Drugo nadstropje osrednje ladje ima obokano galerijo ([[triforij]]), [[križni kvadrat|križišče]] pa je zaključeno s kupolo. Ta splošna shema je sorodna shemi [[Stolnica sv. Jakoba, Santiago de Compostela|stolnice Santiago de Compostela]] v Galiciji, čeprav je stavba v Coimbri veliko manj ambiciozna. [[File:Ourem-CCBYSA (cropped).jpg|thumb|left|Grad grofov Ourém je bil zgrajen med 12. in 15. stoletjem]] [[File:SeVelha1.jpg|thumb|right|Trdnjavo podobno stari stolnici v Coimbri so začeli graditi leta 1139]] [[Lizbonska stolnica]] (začetek okoli leta 1147) je zelo podobna stolnici v Coimbri, le da zahodno fasado obdajata dva masivna stolpa, kar je značilnost drugih stolnic, kot sta Porto in Viseu. Na splošno so imele portugalske stolnice težek videz, podoben trdnjavi, s [[prsobran]]i in malo okrasja, razen [[portal]]ov in oken. Izjemna sakralna romanska stavba je Okrogla cerkev (''Rotunda'') v [[grad Tomar|gradu Tomar]], ki so jo v drugi polovici 12. stoletja zgradili vitezi templjarji. Cerkev je okrogla struktura z osrednjim obokanim osmerokotom in je bila verjetno oblikovana po [[Kupola na skali|Kupoli na skali]] v [[Jeruzalem]]u, za katero so [[križarji]] zmotno verjeli, da je ostanek Salomonovega templja. [[Bazilika Božjega groba, Jeruzalem]] je morda tudi služila kot model. ;Gradovi Težavni časi portugalske rekonkviste so pomenili, da je bilo treba zgraditi veliko gradov za zaščito vasi pred napadi Mavrov in Kastiljcev. Kralj Afonso Henriques je sponzoriral gradnjo številnih utrdb (pogosto preoblikoval mavrske gradove, kot je [[grad São Jorge|Lizbonski grad]]) in podelil zemljo vojaškim redom – zlasti vitezom [[templjarji|templjarjem]] in vitezom [[Malteški viteški red|hospitalcem]] – ki so postali odgovorni za obrambo meja in vasi. Templjarski vitezi so zgradili več trdnjav vzdolž reke Tajo, kot so gradovi Pombal, Tomar ter Belver in Almourol. Pripisujejo jim, da so v portugalsko vojaško arhitekturo uvedli utrdbo. === Gotsko obdobje === {{multiple image | direction = vertical | align = right | width = 220 | image1 = Mosteiro_da_Batalha_78a_(cropped).jpg | image2 = Mosteiro da Batalha-Claustro Real VNO-20140915 (cropped).jpg | footer = [[Samostan Batalha]], ki ga je zgradil Ivan I. Portugalski v spomin na konec portugalskega medvladja 1383–1385 }} {{glavni|Portugalska gotska arhitektura}} Gotsko arhitekturo je na Portugalsko prinesel [[cistercijani|cistercijanski red]]. Prva popolnoma gotska stavba na Portugalskem je cerkev [[samostan Alcobaça|samostana Alcobaça]], veličasten primer jasnih in preprostih arhitekturnih oblik, ki so jih imeli radi cistercijanci. Cerkev je bila zgrajena med letoma 1178 in 1252 v treh fazah in zdi se, da jo je navdihnil [[samostan Clairvaux]] v [[Šampanja - Ardeni|Šampanji]]. Njene tri ladje so zelo visoke in vitke, kar daje izjemen vtis višine. Celotna cerkev je pokrita z [[rebrasti obok|rebrastimi oboki]], glavna kapela pa ima [[ambulatorij]] in vrsto žarkastih kapel. Obok ambulatorija je zunaj podprt z zunanjimi [[opornik]]i, tipičnimi značilnostmi gotske arhitekture in novostjo tistega časa na Portugalskem. Po ustanovitvi Alcobaçe so gotski slog širili predvsem beraški redovi (predvsem [[frančiškani]], [[avguštinci]] in [[dominikanci]]). V 13. in 14. stoletju je bilo v mestnih središčih ustanovljenih več samostanov, pomembne primere najdemo v Portu ([[Cerkev sv. Frančiška, Porto|cerkev São Francisco]]), Coimbri (samostan Santa Clara-a-Velha), [[Guimarães]] (São Francisco, São Domingos), Santarém (São Francisco, Santa Clara), Elvas (São Domingos), [[Lizbona]] (ruševine samostana Carmo) in številni drugi kraji. Baraške gotske cerkve so bile običajno triladijske, pokrite z leseno streho, in z apsido s tremi kapelami, pokritimi z rebrastimi oboki. Te cerkve so tudi brez stolpov in večinoma brez arhitekturnega okrasja, v skladu z beraškimi ideali. Beraška gotika je bila sprejeta tudi v več župnijskih cerkvah, zgrajenih po vsej državi, na primer v Sintri (Santa Maria), Mafri, Lourinhã in Loulé. [[File:Evora-03-sé vista de sul (cropped).jpg|thumb|left|[[Stolnica v Évori]] v Alenteju, večinoma zgrajena od 1184 do 1380]] Številne romanske stolnice so bile posodobljene z gotskimi elementi. Tako romansko ladjo stolnice v Portu podpirajo zunanji oporniki, ki so bili eni prvih zgrajenih na Portugalskem (začetek 13. stoletja). Apsida Lizbonske stolnice je bila popolnoma predelana v prvi polovici 14. stoletja, ko je dobila gotski ambulatorij, ki jo osvetljuje [[svetlobno nadstropje]] (visoka vrsta oken v zgornjem nadstropju). Ambulatorij ima vrsto žarkastih kapel, osvetljenih z velikimi okni, ki so v kontrastu s temno romansko ladjo stolnice. Pomembna prehodna stavba je [[stolnica v Évori]], zgrajena v 13. stoletju; čeprav se njen tloris, fasada in višina zgledujejo po Lizbonski stolnici, so njene oblike (loki, okna, oboki) že gotski. Številne gotske cerkve so ohranile videz utrdb iz romanskih časov, na primer že omenjena stolnica v Évori, cerkev samostana Leça do Balio (14. stoletje) blizu Matosinhosa in celo do 15. stoletja z glavno cerkvijo Viana do Castelo. [[File:Sintra National Palace 2 (cropped).jpg|thumb|left|Narodna palača Sintra, večinoma zgrajena v 12.–15. stoletju, je mešanica gotskega, manuelinskega in mudéjarskega sloga]] Zgrajenih je bilo več gotskih samostanov, ki jih je še vedno mogoče najti v stolnicah v Portu, Lizboni in Évori (vsi iz 14. stoletja), pa tudi v samostanih, kot so Alcobaça, Santo Tirso in samostan Kristusovega reda. V začetku 15. stoletja je gradnja samostana Batalha, ki ga je sponzoriral kralj [[Ivan I. Portugalski]], vodila do prenove portugalske gotike. Po letu 1402 so bila dela zaupana mojstru Huguetu neznanega izvora, ki je v projekt uvedel razkošni gotski slog. Celotna stavba je okrašena z gotskimi [[fiala (arhitektura)|fialami]], [[relief (umetnost)|reliefi]], velikimi okni z zapletenimi [[krogovičje|krogovičji]] in dovršenimi nazobčanji. Glavni portal ima niz [[arhivolt]], okrašenih z množico kipov, medtem ko ima [[timpanon (arhitektura)|timpanon]] relief, ki prikazuje Kristusa in evangeliste. Ustanoviteljeva kapela in [[Kapiteljska dvorana|kapiteljska hiša]] imata dovršen zvezdasto rebrast obok, ki ga na Portugalskem do takrat niso poznali. Batalha je vplivala na delavnice iz 15. stoletja, kot so tiste v stolnici Guarda, stolnici Silves in samostanih v Beji (Nossa Senhora da Conceição) in Santarému (Convento da Graça). [[File:BraganzaCastle1 (cropped).jpg|thumb|right|upright|Grad Bragança v kraju Trás-os-Montes je bil zgrajen v 15. stoletju.]] Druga gotska različica je bila tako imenovana [[mudéjar]]-gotika, moda, ki se je razvila na Portugalskem proti koncu 15. stoletja, zlasti v južni regiji Alentejo. Ime ''Mudéjar'' se nanaša na vpliv islamske umetnosti v krščanskih kraljestvih Iberskega polotoka, zlasti v srednjem veku. V Alenteju je vpliv mudéjarja v več stavbah očiten v profilu oken in portalov, pogosto s podkvastimi loki in stebričkom, krožnimi stolpiči s stožčastimi vrhovi, islamskimi merloni itd., pa tudi v okrasju iz ploščic ([[azulejo]]). Primeri so portik cerkve sv. Frančiška v Évori, dvorišče narodne palače Sintra in več cerkva in palač v Évori, Elvasu, Arraiolosu, Beji itd. Múdejar se je sčasoma predal manuelinskemu slogu v začetku 16. stoletja. ;Gradovi in palače V dobi gotike je bilo treba zgraditi ali okrepiti več gradov, zlasti ob meji s kraljestvom Kastilija. V primerjavi s prejšnjimi gradovi so imeli gotski gradovi na Portugalskem običajno več stolpov, pogosto krožnega ali polkrožnega tlorisa (za povečanje odpornosti na izstrelke), stolpi so bili po navadi poligonalni, grajska vrata pa so bila pogosto zaščitena s parom bočnih stolpov. Druga, nižja stenska [[kurtina]] ([[barbakan]]i) je bila pogosto zgrajena vzdolž oboda glavnega obzidja, da bi preprečila, da bi se vojni stroji približali gradu. Razširjene so postale tudi funkcije, kot so [[mašikula|mašikule]] in izboljšane reže za puščice. Z začetkom v 14. stoletju so stolpi postali večji in bolj prefinjeni, z rebrastimi oboki in objekti, kot so kamini. Stolpi [[Bivalno-obrambni grad|bivalno-obrambnih gradov]] z izboljšanimi bivalnimi značilnostmi najdemo v gradovih Beja, Estremoz in Bragança, medtem ko so nekateri kasnejši gradovi (15. stoletje) postali prave palače, kot so tisti v Penedonu, Ourému in Porto de Mósu. Najpomembnejši primer je grad Leiria, ki ga je kralj Ivan I. spremenil v kraljevo palačo. Nekateri prostori palače so okrašeni s čudovitimi gotskimi [[loža]]mi, s katerih sta lahko kralj in kraljica ogledovala okoliško pokrajino. === Manuelinski slog === [[File:Capelas imperfeitas, Mosteiro da Batalha (16363370279) (cropped).jpg|thumb|right|upright|"Nepopolne kapele" samostana Batalha, ki jih je zasnoval Mateus Fernandes, 1490]] [[File:Belem Exterior of Mosteiro dos Jerónimos P1000014.JPG|thumb|left|upright|Južni portal samostana Jerónimos, ki ga je zasnoval João de Castilho, 1517]] {{glavni|Manuelinska arhitektura}} Manuelinski slog ali portugalska pozna gotika je razkošen, sestavljen portugalski slog arhitekturnega okrasja iz prvih desetletij 16. stoletja, ki vključuje pomorske elemente in predstavitve odkritij, prinesenih s potovanj Vasca da Game in Pedra Álvaresa Cabrala. Ta inovativni slog sintetizira vidike poznogotske arhitekture z vplivi španskega sloga [[plateresco]], [[mudéjar]]ja, italijanske urbane arhitekture in flamskih elementov. Označuje prehod iz poznogotske v renesančno arhitekturo. Gradnja cerkva in samostanov v manuelinskem slogu, zlasti v Liozu ali kraljevi kamen, je bila v veliki meri financirana z izkupičkom donosne trgovine z začimbami z Afriko in Indijo. Čeprav obdobje tega sloga ni trajalo dolgo (od 1490 do 1520), je igralo pomembno vlogo v razvoju portugalske umetnosti. Vpliv sloga je preživel kralja. Ob praznovanju nove pomorske moči se je manifestirala v arhitekturi (cerkve, samostani, palače, gradovi) in se razširila v druge umetnosti, kot so kiparstvo, slikarstvo, umetnine iz plemenitih kovin, fajansa in pohištvo. Prva znana stavba v manuelinskem slogu je [[samostan Jezusa Setubalskega]]. Samostansko cerkev je od leta 1490 do 1510 zgradil Diogo Boitac, arhitekt, ki velja za enega glavnih ustvarjalcev sloga. Cerkev ima tri enako visoke ladje, ki razkrivajo poskus poenotenja notranjega prostora, ki doseže vrhunec v ladji cerkve [[Samostan svetega Hieronima, Lizbona|samostana Jerónimos]] v Lizboni, ki jo je v 1520-ih dokončal arhitekt João de Castilho. Ladja samostana Setúbal je podprta s spiralnimi stebri, tipično manuelinsko značilnostjo, ki jo najdemo tudi v ladji stolnice Guarda in župnijskih cerkvah Olivenza, Freixo de Espada à Cinta, Montemor-o-Velho in drugih. Manuelinske stavbe imajo običajno tudi izdelane portale s spiralnimi stebri, nišami in polne renesančnih in gotskih okrasnih motivov, kot v samostanu Jerónimos, samostanu Santa Cruz v Coimbri in mnogih drugih. === Portugalska renesansa === {{glavni|Portugalska renesančna arhitektura}} Sprejetje strogega [[renesančna arhitektura|renesančnega sloga]] se na Portugalskem ni dobro prijelo. Uvedel ga je francoski arhitekt leta 1517, od leta 1530 naprej pa so ga večinoma izvajali tuji arhitekti in se je zato imenoval ''estrangeirada'' (pod vplivom tujine). V kasnejših letih se je ta slog počasi razvil v [[manierizem]]. Slikar in arhitekt Francisco de Holanda, pisec knjige ''Diálogos da Pintura Antiga'' ('Dialogi o starodavnem slikarstvu'), je v tej razpravi razširil osnove tega novega sloga. {{panorama| image = Vila Viçosa September (cropped).jpg| height = 200px| caption = {{center|Pročelje vojvodske palače Vila Viçosa, ki jo je zgradil Teodósio I., vojvoda Braganški leta 1537}}}} [[File:Tomar-Convento de Cristo-Claustro dos Felipes-Igreja-20140914.jpg|thumb|left|Samostan kralja Ivana III. v Tomarju, ki sta ga zasnovala Diogo de Torralva in Filippo Terzi; ok. 1557–91]] [[File:Universidad de Coímbra, Portugal, 2012-05-10, DD 10 (cropped).JPG|thumb|right|upright|Porta Férrea na Univerzi v Coimbri]] Bazilika Nossa Senhora da Conceição v Tomarju je bila ena najzgodnejših cerkva v čistem renesančnem slogu. Začel jo je graditi kastiljski arhitekt Diogo de Torralva v obdobju 1532–1540. Njegova lepa in jasna arhitektura jo spremeni v eno najboljših zgodnjerenesančnih stavb na Portugalskem. Majhna cerkev Bom Jesus de Valverde, južno od Évore, ki jo pripisujejo Manuelu Piresu in Diogu de Torralvi, je še en zgodnji primer. Najimenitnejši primer tega sloga je Claustro de D. João III. (samostan Ivana III.) v [[samostan Kristusovega reda, Tomar|samostanu Kristusovega reda]] v Tomarju. Začel se je pod portugalskim kraljem Ivanom III., dokončal pa se je med vladavino Filipa I. Portugalskega (tudi španskega kralja pod imenom [[Filip II. Španski]]). Prvi arhitekt je bil Španec Diogo de Torralva, ki je delo začel leta 1557, končal pa ga je leta 1591 arhitekt Filipa II., Italijan Filippo Terzi. Ta veličasten dvonadstropni križni hodnik velja za enega najpomembnejših primerov manieristične arhitekture na Portugalskem. Vendar je bil najbolj znan portugalski arhitekt v tem obdobju [[Afonso Álvares]], čigar dela vključujejo stolnice v Leiriji (1551–1574), Portalegru (začetek leta 1556) in cerkev São Roque v Lizboni. V tem obdobju se je razvil v manieristični slog. To zadnjo cerkev je dokončal jezuitski arhitekt, Italijan Filippo Terzi, ki je zgradil tudi jezuitski kolegij v Évori, samostan São Vicente de Fora v Lizboni in škofovsko palačo v Coimbri. Imel je ogromno proizvodnjo in je poleg cerkva zgradil tudi več akvaduktov in trdnjav. Za njim je prišlo več portugalskih arhitektov: *Miguel de Arruda: Cerkev Marije milosti (v Évori) *Baltasar Álvares, najbolj znan po Sé Nova v Coimbri in Igreja de São Lourenço v Portu. *Francisco Velasquez: stolnica Mirando do Douro in načrti za samostan S. Salvador (Grijó) *vojaški arhitekt Manuel Pires: cerkev sv. Antona v Évori. === Manierizem === [[File:VicenteFora-IPPAR crop.jpeg|thumb|left|Fasado samostana São Vicente de Fora sta oblikovala Filippo Terzi in Juan de Herrera.]] Med združitvijo Portugalske in Španije, v obdobju med letoma 1580 in 1640, se je razvil nov slog, ki ga je George Kubler imenoval ''Arquitecture chã'' (preprosta arhitektura).<ref>"Portuguese Plain Architecture: Between Spices and Diamonds, 1521–1706" ({{ISBN|0-8195-4045-5}})</ref> V osnovi manieristični slog zaznamuje tudi jasna struktura, čvrst videz z gladkimi, ravnimi površinami in zmerno razporeditvijo prostora brez pretiranega okrasja. Je radikalen prelom z dekorativnim slogom manueline. Ta poenostavljen slog, ki ga povzročajo omejena finančna sredstva, se izraža v gradnji [[dvoranska cerkev|dvoranskih cerkva]] in manj impresivnih stavb. V nasprotju z baročnim slogom, ki je bil že standard v Španiji, so Portugalci še naprej uporabljali preprost slog, da bi izrazili svojo ločeno identiteto kot ljudstvo. [[File:Igreja de São Roque - Lisboa - Portugal (7132825503) (cropped).jpg|thumb|right|Cerkev São Roque v Lizboni, ena najdražjih notranjosti, zgrajena v obdobju manierizma v Evropi]] Ko je kralj Filip II. leta 1619 opravil svoj veseli vstop v Lizbono, so v flamskem slogu Hansa Vredemana de Vriesa postavili več začasnih slavolokov. Literatura Wendla Dietterlina<ref>"Architectura von Ausstellung, Symmetrie und Proportion der Säulen" (Architecture of Exhibition, Symmetry and Proportion of Columns) (1591)</ref> je prav tako povečala zanimanje za flamsko baročno arhitekturo in umetnost. Ta vpliv je viden na fasadi cerkve S Lourenço ali Grilos v Portu, ki jo je leta 1622 začel graditi Baltasar Alvares. Eden najbolj spektakularnih podvigov pa je bila gradnja kapele sv. Janeza Krstnika v Rimu z edinim namenom pridobiti blagoslov [[papež Benedikt XIV.|papeža Benedikta XIV.]] za to kapelo. Kapelo je zasnoval Luigi Vanvitelli leta 1742, zgradil pa jo je Nicola Salvi v cerkvi S. Antonio dei Portoghesi. Po blagoslovu so kapelo razstavili in prepeljali v Lizbono. Ponovno so jo sestavili leta 1747 v cerkvi S Roque. Bogato je okrašena s [[porfir]]jem, najredkejšimi marmorji in dragimi kamni. Njena zasnova že napoveduje klasično oživitev. José Fernandes Pereira<ref>José Fernandes Pereira. Arquitectura Barroca em Portugal. Instituto de Cultura e Língua Portuguesa. 1986.</ref> je prvo obdobje od 1651 do 1690 opredelil kot obdobje eksperimentiranja. V tem obdobju se je pojavila kombinacija azulejos in uporaba izrezljanega pozlačenega lesa (''[[talha dourada]]'') na oltarjih in stropih. Druga dela v tem obdobju so: *Baltasar Alvares je zgradil nekaj najbolj impresivnih primerov v tem slogu: Sé Nova iz Coimbre (1598–1640), cerkev S. Lourenço ali Grilos v Portu (začeta leta 1614) in cerkev S. Antão v Lizboni (1613–1656; zdaj uničena). *Drugi primeri so številne benediktinske gradnje v tem obdobju, kot je prenova samostana Tibães in samostana São Bento (danes portugalski parlament), ki jo je izvedel João Turriano. *Francisco de Mora je zasnoval samostan Nossa Senhora dos Remédios (Évora) za red bosih karmeličank (1601–1614) *Cerkev Senhor da Cruz v Barcelosu, ki jo je zgradil João Antunes v letih 1701–1704, je nenavaden eksperiment zaradi načrta štiriperesne deteljice. *Pedro Nunes Tinoco je leta 1616 zasnoval cerkev S Marta (Lizbona) za red klaris. === Baročna arhitektura === {{glavni|Portugalska baročna arhitektura}} [[File:Exterior of Igreja de Santa Engrácia 70.jpg|thumb|left|Nacionalni panteon Santa Engrácia, ki ga je zasnoval João Antunes leta 1681]] [[File:Europa - Portugal - Lisboa - Mafra - Palacio (cropped).jpg|thumb|right|[[Palača Mafra]], Unescov seznam svetovne dediščine]] [[File:Monçao-Palácio da Breijoeira (10230519266) (cropped).jpg|thumb|right|Palača Brejoeira v Monçãu; oblikoval Carlos Amarante]] [[File:Biblioteca Joanina Universidade de Coimbra IMG 0664.JPG|thumb|right|[[Biblioteca Joanina]], zgrajena leta 1717]] Baročna arhitektura na Portugalskem uživa zelo poseben položaj in drugačno časovno premico od preostale Evrope. Pogojuje ga več političnih, umetniških in ekonomskih dejavnikov, ki izvirajo iz več faz, ter različnih vrst zunanjih vplivov, kar ima za posledico edinstveno mešanico. Leto 1697 je pomembno leto za portugalsko arhitekturo. Tistega leta so v [[Minas Geraisu]] v [[Brazilija|Braziliji]] našli [[zlato]], [[dragulj]]e in kasneje [[diamant]]e. Raziskovanje rudarstva je močno nadzorovala portugalska krona, ki je uvedla visoke davke na vse pridobljeno (ena petina vsega zlata bi šla kroni). Zaradi teh ogromnih prihodkov je Portugalska v 18. stoletju napredovala in postala najbogatejša država v Evropi. V času vladavine kralja [[Ivan V. Portugalski|Ivana V.]] je [[barok]] na Portugalskem doživel povsem novo obdobje sijaja in bogastva. Kljub uničenju, ki ga je povzročil potres leta 1755, je kakovost stavb, ki so preživele do danes, še vedno impresivna. Palača Ribeira, kraljeva kapela (obe uničeni v potresu) in narodna [[palača Mafra]] so glavna kraljeva dela. [[Akvadukt Águas Livres]] prinaša vodo v Lizbono na razdalji 11,18 milj, s poudarkom na odseku nad dolino Alcântara zaradi monumentalnosti mogočnih lokov. Vendar pa so po vsej državi v večjih ali manjših delih še vedno vidni znaki pompa tistega časa. Pozlačeni lesorez je zaradi pomena in bogastva okrasja dobil nacionalne značilnosti. Velik razvoj so doživeli tudi slikarstvo, kiparstvo, krasilna umetnost in polaganje ploščic. [[File:Seminário Maior da Sagrada Família Diocese de Coimbra (cropped).jpg|thumb|left|Seminário Maior da Sagrada Família v Coimbri, ok. 1748–65]] Narodna palača Mafra je ena najbolj razkošnih baročnih stavb na Portugalskem. Ta monumentalni kompleks palače, samostana in cerkve je celo večji od [[El Escorial]]a, ogromne španske kraljeve palače iz 16. stoletja severno od [[Madrid]]a, da bi poudarila simbolično potrditev njegove moči. Kralj je za arhitekta imenoval Johanna Friedricha Ludwiga (na Portugalskem poznanega kot João Frederico Ludovice). Ta nemški zlatar je pridobil nekaj izkušenj kot arhitekt, ko je delal za jezuite v Rimu. Njegov načrt za palačo je sinteza [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilike svetega Petra v Vatikanu]], jezuitske [[Cerkev sv. Ignacija Lojolskega, Rim|cerkve sv. Ignacija v Rimu]] in palače Montecitorio v Rimu, ki jo je zasnoval [[Gian Lorenzo Bernini]]. Ta zasnova je bila v skladu s kraljevo željo po posnemanju Večnega mesta in z njegovo ambicijo ustanoviti 'drugi Rim' ob reki Tajo. Njegovi odposlanci v Rimu so morali kralju posredovati makete in tlorise številnih rimskih spomenikov. Ena od teh je bila patriarhalna palača v Lizboni. Piemontskega arhitekta [[Filippo Juvarra|Filippa Juvarra]] so pripeljali v Lizbono, da bi pripravil načrte. Toda tudi ta projekt je omilil, ker je Juvarra ostal le nekaj mesecev in odšel – zaradi prekinitve pogodbe – v London. Druge pomembne konstrukcije so bile: *1729–1748 : akvadukt Águas Livres v Lizboni (Manuel da Maia, Antonio Canevari in Custódio Vieira), ki so ga sodobniki opisali kot »največje delo po Rimljanih«. Lizboni je zagotovil vodo, pa tudi številne nove monumentalne fontane, ki jih je zgradil Madžar Carlos Mardel *1728–1732 : Quinta de S Antão do Tojal (italijanski arhitekt Antonio Canevari) *1755 (dokončano) : Ópera do Tejo (uničena kasneje istega leta) (Giovanni Carlo Sicinio-Bibiena) *(dokončana leta 1750) Palača Necessidades (avtorji Eugénio dos Santos, Custodio Vieira, Manuel da Costa Negreiros in Caetano Tomas de Sousa) === Rokoko === [[File:Biblioteca do Palácio Nacional de Mafra - Portugal (28827783847).jpg|thumb|left|Knjižnica palače Mafra, ki jo je zasnoval Manuel Caetano de Sousa]] Rokokojska arhitektura je na Portugalsko vstopila prek severa, Lizbona pa je zaradi dvorne pompoznosti ostala v baroku. Gre za arhitekturo, ki sledi mednarodnemu okusu dekoracije in ima zaradi kontrasta med temnim [[granit]]om in belimi stenami jasno portugalski profil. Dekoracija je naturalistična, temelji predvsem na školjkah in listih, pa tudi na arhitekturnih elementih in kiparstvu. [[File:Neptune's Lake, Palácio Nacional de Queluz 05.jpg|thumb|right|Nacionalna [[palača Queluz]], ki jo je zasnoval Mateus Vicente de Oliveira]] Romarski kraji so postali modni, pogosto zgrajeni na grobih mestih, ki so omogočala impresivna stopnišča velikega scenografskega učinka. André Soares je delal v regiji Braga in med mnogimi drugimi izdelal nekaj glavnih primerov, kot so svetišče Falperra, cerkev Congregados, mestna hiša Braga in Casa do Raio. Število stavb in arhitektov je veliko in ker je severu Portugalske prizanesel uničujoč lizbonski potres leta 1755, je veliko stavb ohranjenih. V severnem delu Portugalske se je razvil drugačen in bolj bujen baročni slog z nekaj rokokojskih primesmi, ki je bolj spominjal na srednjeevropski slog. Italijanski arhitekt Nicolau Nasoni je zasnoval cerkev in spektakularen granitni stolp [[cerkev dos Clérigos|São Pedro dos Clérigos]] v Portu. Eden njegovih naslednikov je bil slikar in arhitekt José de Figueiredo Seixas, ki je bil eden njegovih učencev. [[Svetišče Bom Jesus do Monte]] pri Bragi, ki ga je zgradil arhitekt Carlos Luis Ferreira Amarante, je izjemen primer romarskega kraja z monumentalnim, kaskadnim baročnim stopniščem, ki se vzpenja 116 metrov. Ta zadnji primer že kaže premik v slogu v [[neoklasicizem]]. [[Palača Raio|Palácio do Raio]] (André Soares) je izjemna baročno-rokokojska urbana palača z bogato okrašeno fasado v Bragi. V tem obdobju je bilo zgrajenih več podeželskih hiš in dvorcev v poznobaročnem slogu. Tipični primeri so domovi družine Lobo-Machado (v Guimarãesu), Malheiro (Viana do Castelo) in Mateus (Vila Real). === Pombalov slog === [[File:Lisbon, Portugal (41623124535) (cropped).jpg|thumb|right|Pombaline Baixa je bila zgrajena po lizbonskem potresu leta 1755]] [[Lizbonski potres (1755)]] ter [[cunami]] in [[požar]]i, ki so mu sledili, so uničili številne stavbe v Lizboni. [[Jožef I. Portugalski]] in njegov predsednik vlade Sebastião de Melo, [[markiz Pombal]], sta najela arhitekte in inženirje za obnovo poškodovanih delov Lizbone, vključno s središčem Pombaline. [[File:Equestrian statue of King José I with Arco Triunfal da Rua Augusta 45.jpg |thumb|left|Praça do Comércio, ki jo je leta 1755 zasnoval Eugénio dos Santos]] Pombalov slog je sekularna, utilitarna arhitektura, ki jo zaznamuje pragmatizem. Sledi preprostemu slogu vojaških inženirjev, s pravilnimi, racionalnimi ureditvami, pomešanimi z rokokojskimi detajli in neoklasicističnim pristopom k strukturi. Lizbonsko okrožje Baixa sta obnovila Eugénio dos Santos in Carlos Mardel. Markiz Pombal je postavil stroge pogoje za obnovo. Arhitekturne modele so preizkusili tako, da so vojaki korakali okoli njih, da bi simulirali potres, zaradi česar je bil to eden prvih primerov potresno odporne konstrukcije. Praça do Comércio, ulica Augusta in Avenida da Liberdade so pomembni primeri te arhitekture. Praça do Comércio je dobil pravilno, racionalno ureditev v skladu z rekonstrukcijo novega središča mesta Pombaline, Baixa. Pombalov stil arhitekture je mogoče najti tudi v Vila Real de Santo António (1773–75), novem mestu v Algarveju, ki ga je zgradil Reinaldo Manuel dos Santos. Slog je jasno viden v urbanistični ureditvi in predvsem na glavnem trgu. === Neoklasicizem === [[File:Porto (Portugal) (21819579924).jpg|thumb|left|Bolnišnica Santo António v Portu]] Prihod neoklasicističnih trendov na Portugalsko je bil v veliki meri odložen zaradi prizadevanj za obnovo po lizbonskem potresu leta 1755. Bila so leta 1770, ki so začela dobo neoklasicistične arhitekture, s sočasno gradnjo kraljeve jahalne dvorane v Belému v Lizboni in bolnišnice Santo António v Portu, ki jo je izvedel John Carr. Kmalu po uvedbi v mainstream portugalsko arhitekturo sta se pojavili dve šoli neoklasicizma na Portugalskem: severna šola s sedežem v Portu in Bragi, na katero sta močno vplivala britanski neoklasicizem in [[paladijevska arhitektura]], ter južna šola s sedežem v Lizboni, na katero so močno vplivali italijanski in kasneje francoski trendi. [[File:Feitoria Inglesa (Porto).JPG|thumb|right|Tovarniška hiša v Portu]] [[File:Teatro Nacional D. Maria II from Rossio Square (42119946034) (cropped).jpg|thumb|Lizbonsko narodno gledališče Marije II]] Čeprav so se neoklasicistični trendi ohranili po vsej Portugalski tudi dlje od širšega evropskega obdobja neoklasicizma, je Porto ustvaril največje število arhitektov in stavb, ki so se ravnali po neoklasicističnih slogih, gibanje pa v Lizboni ni dobilo toliko podpore. Iz severne šole je bil Carlos Amarante eden najbolj priljubljenih arhitektov v Portu in Bragi, ki je zasnoval številne pomembne znamenitosti v obeh mestih, vključno z župniščem Univerze v Portu ter cerkvama Bom Jesus do Monte in Pópulo v Bragi. Pomembna dela v severni tradiciji: *Palácio da Bolsa v Portu, ki ga je oblikoval Joaquim da Costa Lima Júnior *Tovarniška hiša v Portu, ki jo je zasnoval John Whitehead *Palača Carrancas v Portu, ki jo je zasnoval Joaquim da Costa Lima Sampaio *Bolnišnica Santo António v Portu, ki jo je zasnoval John Carr *Cadeia da Relação v Portu, ki jo je oblikoval Eugénio dos Santos Pomembna dela v južni tradiciji: *Palača Ajuda v Lizboni, ki jo je zasnoval José da Costa e Silva *Teatro Nacional de São Carlos v Lizboni, ki ga je zasnoval José da Costa e Silva *Narodno gledališče D. Maria II v Lizboni, ki ga je zasnoval Fortunat Lodi *Jahalnica Belém v palači Belém v Lizboni, ki jo je zasnoval Giacomo Azzolini === Neomanuelin === [[File:Exterior of the Quinta da Regaleira 33.jpg|thumb|right|Quinta da Regaleira, v Sintri, portugalska riviera; Luigi Manini, 1889]] [[File:Lisbon, Portugal (34173770901).jpg|thumb|left|železniška postaja Rossio v Lizboni; José Luís Monteiro, 1886]] Neomanuelinistični slog portugalske poznogotske manuelinske arhitekture iz poznega 16. stoletja, je bil primarni arhitekturni izraz [[romantika|romantike]] na Portugalskem zaradi svojih izrazito nacionalističnih značilnosti in zgodovine, ki je cvetela od sredine 19. stoletja do začetka 20. na Portugalskem in v Braziliji ter v manjši meri v drugih delih portugalsko govorečega sveta. Slog, ki se je razvil v času romantičnega nacionalizma, močno vsebuje portugalske nacionalne simbole, vključno z [[Armilarna sfera|armilarno sfero]], križem Kristusovega reda in elementi portugalskega grba, pa tudi simbole portugalskih odkritij, kot so zvite vrvi, eksotično sadje in zelenjava (kot so ananas in artičoke), morske pošasti in morske rastline (kot so korale in veje alg). Prva priznana neomanuelinska arhitekturna dela je med letoma 1839 in 1849 s stavbo [[palača Pena|palače Pena]] v Sintri izvedel portugalski kralj [[Ferdinand II. Portugalski|Ferdinand II.]]. Romantična palača, ki združuje značilnosti neomanuelina, neomudéjarja in portugalske renesanse, je Veliko neomanuelinsko okno palače Pena adaptacija velikega manuelinskega okna samostana Kristusa iz Tomarja iz 19. stoletja. Medtem ko je neomanuelinske stavbe mogoče najti po vsej Portugalski in kolonijah, je največja koncentracija del v Lizboni, od koder je večina originalnih manuelinskih zasnov in spomenikov, ter na bližnji portugalski rivieri, zlasti v Sintri. === Neomudéjar === [[File:Sintra DSC 0201 (3032888240) (cropped).jpg|thumb|right|Fonte Mourisca v Sintri, c. 1922]] [[File:Campo Pequeno (cropped).jpg|thumb|left|Campo Pequeno arena za bikoborbo, c. 1892]] Neo-mudéjar je vrsta bujne mavrske preporodne arhitekture, ki se uporablja na Iberskem polotoku in v manjši meri v Ibero-Ameriki, ki spominja na mavrsko dediščino Iberije, modo, ki je cvetela ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Priljubljenost sloga na Portugalskem je bila močno skoncentrirana v Lizboni in na portugalski rivieri ter v južnih regijah Algarve in Alentejo, saj so te imele najbolj vidno mavrsko dediščino v državi. Tako kot oživitev neomanuelinizma so bila prva dela neomudéjarja na Portugalskem izvedena med letoma 1839 in 1849 z gradnjo palače Pena, romantične palače, ki združuje značilnosti neomanuelina, neomudéjarja in portugalske renesanse v Sintri. Sintra je kmalu postala dom drugih pomembnih neomudéjarskih posesti, kot sta [[palača Monserrate]], ki jo je zasnoval James Thomas Knowles, in [[Quinta do Relógio]], ki jo je zasnoval António da Fonseca Júnior, za katero so značilne pogosto fantastične, pravljične arhitekturne in okrasne značilnosti, ki so v modi v drugih deli Evrope, kot sta Avstrija in Nemčija. Pomembna dela v Lizboni so veliki spomeniki, kot je bikoborska arena Campo Pequeno iz leta 1892, ki jo je zasnoval arhitekt António José Dias da Silva, pa tudi številna znamenita posestva, kot sta Palácio Ribeira da Cunha iz leta 1877 v okrožju Príncipe Real in Palácio Conceição iz leta 1891 da Silva, na Avenida da Liberdade. Izraz sloga na severu Portugalske se uporablja predvsem v notranjem oblikovanju, kot je razkošna Sala Arabe v Palácio da Bolsa v Portu, ali pa je močno spremenjen in pomešan z drugimi slogi in trendi v zunanjosti stavb, kot je tovarniško skladišče Devesas v Portu. === Arhitektura iz litega železa === {{glavni|Arhitektura iz litega železa}} [[File:Ponte Luís I - panoramio.jpg|thumb|right|upright|Most Ludvika I., Porto]] [[File:Praça Infante Dom Henrique (3898442992).jpg|thumb|left|Mercado Ferreira Borges v Portu]] Arhitektura iz litega železa, znana preprosto kot ''železna arhitektura'' v portugalščini ''arquitetura de ferro'', se je v veliki meri začela manifestirati v zadnji četrtini 19. stoletja. Medtem ko so bili revolucionarni v smislu tehničnega napredka, strukturne celovitosti in drugih inženirskih podvigov, so slogovni trendi železne arhitekture skoraj v celoti temeljili na historicizmu in neo slogih. Uporaba železne arhitekture je bila omejena na nekatera področja gradnje, predvsem infrastrukturne, kot so mostovi, železniške postaje in dvigala ali stavbe, pomembne za skupno dobro, kot so razstavne dvorane, mestne tržnice ali trgovski centri. Pomembne železne strukture na Portugalskem vključujejo: *[[Dvigalo Santa Justa, Lizbona]] *[[Most Ludvika I.]] v Portu *[[Most Marije Pije]] v Portu *Mercado Ferreira Borges v Portu *Palacio de Cristal v Portu (porušena) === Art nouveau === [[File:A_Livraria_Lello_e_Irmão-A_ponte_de_encanto.jpg|thumb|right|upright|Livraria Lello v Portu]] [[File:Casa da Cooperativa Agrícola e o porto de Aveiro (cropped).jpg|thumb|left|Hiše Arte Nova ob kanalih Aveiro]] [[Art nouveau]] na Portugalskem znan kot Arte Nova, se je v zgodovini Portugalske pojavil pozno in se je kratkotrajno pojavil ter cvetel predvsem med letoma 1905 in 1920. Kar zadeva mednarodne odnose, je portugalski Arte Nova bolj v skladu s šolo francoske Art Nouveau kot takratne avstrijske šole. Uporabo Arte Nova je v veliki meri razširila urbana elita portugalske aristokracije, predvsem v pristaniških mestih, kot so Lizbona, Porto in Aveiro. Koncept, ki je opredeljeval secesijsko različico Aveira (Portugalska), imenovano Arte Nova, je bil bahavost: slog je prinesla konservativna buržoazija, ki je želela izraziti svojo moč z dekorativnimi fasadami, notranjost pa je pustila konzervativno.<ref name="aveiro">{{navedi splet |url=http://artnouveau.eu/upload/magazine_pdf/cdf-11.pdf |title=The "Coup de Fouet" magazine, vol. 11 (2008), pp. 2-7 |accessdate=2024-01-05 |archive-date=2020-07-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200718020004/http://artnouveau.eu/upload/magazine_pdf/cdf-11.pdf |url-status=dead }}</ref> Druga značilnost Arte Nova je bila uporaba lokalno proizvedenih ploščic z motivi Art Nouveau. Najbolj opazni primeri Arte Nova na Portugalskem, zunaj Aveira, so:<ref>[http://art.nouveau.world/lisbon] List of buildings in Lisbon - Art Nouveau World</ref><ref>[http://art.nouveau.world/porto] List of buildings in Porto - Art Nouveau World</ref> *Muzejska rezidenca Dr. Anastácio Gonçalves Manuela Joaquima Norte Júniorja (1904–1905) v Lizboni *Café Majestic João Queiroz (1921) v Portu *Knjigarna Livraria Lello Xavierja Estevesa (1906) v Portu. Najvplivnejši umetnik Arte Nova je Francisco Augusto da Silva Rocha. Zasnoval je številne zgradbe tako v Aveiru kot v drugih mestih na Portugalskem,<ref>[http://art.nouveau.world/francisco-augusto-da-silva-rocha] Francisco Augusto da Silva Rocha - Art Nouveau World</ref> čeprav pravzaprav ni bil arhitekt (to je bilo običajno za Aveiro v tistem času). Eden od njih ima tako zunanjost kot notranjost v slogu Art Nouveau in zdaj gosti muzej Arte Nova – to je rezidenca Major Pessoa. Drug pomemben primer je nekdanja Cooperativa Agrícola z ročno poslikanimi ploščicami. Nekaj secesijskih skulptur je tudi na osrednjem pokopališču v Aveiru. === Moderna arhitektura === [[File:Casa das Histórias Paula Rego.JPG|thumb|left|Casa das Histórias Paula Rego, portugalska riviera; oblikoval Eduardo Souto de Moura, 2000]] Ena najboljših arhitekturnih šol na svetu, znana kot ''Escola do Porto'' ali šola Porto, je na Portugalskem. Njeni alumni so [[Fernando Távora]], [[Álvaro Siza Vieira]] (dobitnik [[Pritzkerjeva nagrada|Pritzkerjeve nagrade]] 1992) in [[Eduardo Souto de Moura]] (dobitnik Pritzkerjeve nagrade 2011). Njena sodobna naslednica je Faculdade de Arquitectura (Šola za arhitekturo) Univerze v Portu. [[File:Pavilhão de Portugal 4.JPG|thumb|right|Parque das Nações, Lizbona]] Čeprav je portugalska arhitektura običajno povezana z mednarodno priznanim Alvarom Sizo, so drugi enako odgovorni za pozitivne trende v trenutni arhitekturi. »Številni portugalski arhitekti so Sizovi nasledniki, a Tavora je vsem nam dedek.« Vpliv Sizovega učitelja, Fernanda Tavore, odmeva med generacijami.<ref>[http://www.aiq.co.il/pages/EnglishArticle.asp?id=192 Modern Portugal- Architecture in the Age of Masses]</ref> Fundação Calouste Gulbenkian, zgrajena v 1960-ih, ki so jo zasnovali Rui Atouguia, Pedro Cid in Alberto Pessoa, je eden najboljših primerov portugalske arhitekture 20. stoletja. Na Portugalskem je omembe vreden tudi Tomás Taveira, zlasti zaradi zasnove stadiona.<ref>{{in lang|pt}} [https://www.dn.pt/Inicio/interior.aspx?content_id=615671 Estádios de Tomás Taveira e Souto Moura premiados] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110429003508/http://www.dn.pt/Inicio/interior.aspx?content_id=615671 |date=2011-04-29 }}, Diário de Notícias (July 8, 2005)</ref><ref>[https://www.amazon.com/Tom%C3%A1s-Taveira-Geoffrey-Broadbent/dp/185490034X Tomás Taveira], Geoffrey Broadbent (introduction), Publisher: St Martins Pr (February 1991)</ref><ref>{{in lang|pt}} [http://www.arquitectura.pt/forum/f11/sao-paulo-est-dio-do-palmeiras-no-brasil-tom-s-taveira-10811/ Tomás Taveira desenha estádio do Palmeiras no Brasil] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110429073524/http://www.arquitectura.pt/forum/f11/sao-paulo-est-dio-do-palmeiras-no-brasil-tom-s-taveira-10811/ |date=2011-04-29 }}, Diarioeconomico.com</ref> Drugi znani portugalski arhitekti so Pancho Guedes, Gonçalo Byrne in António Maria Braga. ''Centro de Documentação da Presidência da República'' (Dokumentacijski arhiv predsednika Portugalske republike) Carrilha da Graçe je ena najbolje varovanih arhitekturnih skrivnosti Lizbone. Obstaja nova generacija portugalskih arhitektov z izjemnimi deli, ki so mednarodno nagrajena.<ref>{{in lang|pt}} [https://www.publico.pt/2019/06/25/p3/noticia/quem-sao-os-arquitectos-portugueses-que-estao-entre-os-mais-promissores-da-europa-1877470 Quem são os arquitectos portugueses que estão entre os mais promissores da Europa?], Jornal Publico (June 25, 2019)</ref> Nagrada Europe 40 Under 40, ki sta jo ustvarila Evropski center za arhitekturno umetnost, oblikovanje in urbanistične študije in Chicago Athenaeum: Muzej za arhitekturo in oblikovanje, sta Filipa Frois Almeida, Hugo Reis, Diogo Aguiar, Raulino Silva in Bruno André nagradila z Evropo Nagrada 40 Under 40. ==Regionalna arhitektura== === Azori === <gallery perrow="8"> File:Church of Jesuite Collegium Ponta Delgada (cropped).jpg|Jezuitski kolegij Ponta Delgada File:2012-10-15 15-41-06 Portugal Azores Ribeira Grande (cropped).JPG|Cerkev Svetega Duha (Ribeira Grande) File:Praça Gonçalo Velho Cabral, Ponta Delgada.jpg|Mestna vrata [[Ponta Delgada]] File:City Hall Angra do Heroismo (cropped).jpg|Mestna hiša [[Angra do Heroísmo]] File:Pdl camara municipal (2) (cropped).JPG|Mestna hiša Ponta Delgada File:Ponta Delgada (14004751851) (cropped).jpg|Akademija umetnosti Azorov File:Edifício da Câmara da Ribeira Grande, ilha de São Miguel, Açores.JPG|Mestna hiša [[Ribeira Grande]] </gallery> ===Madeira in Porto Santo=== <gallery perrow="8"> File:Vista de Oeste (cropped).jpg|Mestna hiša [[Funchal]] File:Casas de Santana. Portugal.jpg|Tipične slamnate hiše Santane File:2016 Palacio de San Lourenzo Funchal. Madeira. Portugal-93 (cropped).jpg|Trdnjava palače São Lourenço File:Museu da Quinta das Cruzes - 2014-05-11.jpg|Muzej Quinta das Cruzes File:Igreja de São Tiago Menor.jpg|Cerkev São Tiago Menor, Funchal File:Funchal Largo Do Phelps (37311714180).jpg|Largo do Phelps, Funchal File:São Pedro, Funchal - 29 Jan 2012 - SDC15591.JPG|Inštitut za vino Madeira </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Reference== *Kingsley, Karen, Gothic Art, Visigothic Architecture in Spain and Portugal: A Study in Masonry, Documents and Form, 1980; International Census of Doctoral Dissertations in Medieval Art, 1982–1993 *KUBLER, George, y SORIA, Martin, "Art and Architecture in Spain and Portugal and their Dominions, 1500–1800", New York, 1959. *Kubler, George, "Portuguese Plain Architecture: Between Spices and Diamonds, 1521–1706 " ; Wesleyan University Press, Middletown, Connecticut 1972; {{ISBN|0-8195-4045-5}} *Toman, Rolf&nbsp;– Romanik; Könemann Verlagsgesellschaft mbH, Köln, 1996 (in Dutch translation : Romaanse Kunst : Architectuur, Beeldhouwkunst, Schilderkunst) {{ISBN|3-89508-449-2}} *Toman, Rolf&nbsp;– Barock ; Könemann Verlagsgesellschaft mbH, Köln, 1997 (in Dutch translation : Barok : Architectuur, Beeldhouwkunst, Schilderkunst); {{ISBN|3-89508-919-2}} *Underwood, D.K. – "The Pombaline Style and International Neoclassicism in Lisbon and Rio de Janeiro."; U. of Pennsylvania Editor, 1988 == Zunanje povezave == {{Commons category|Architecture of Portugal}} *[https://www.gutenberg.org/ebooks/29370 Gutenberg.org: ''Portuguese Architecture'']&nbsp;— ''by Walter Crum Watson, available free (in HTML or plain text)''. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Portugalska arhitektura]] 01zoao2kdydzuahz4tle1wallmanpin 0 561754 6766484 6743958 2026-10-17T21:14:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766484 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oborožene sile|name=Oborožene sile Ukrajine|native_name=Збройні сили України|image=[[Slika:Emblem of the Ukrainian Armed Forces.svg|180px]]|caption=Emblem oboroženih sil Ukrajine|image2=[[Slika:Ensign of the Ukrainian Armed Forces.svg|180px]]|caption2=Zastava oboroženih sil Ukrajine|founded={{start date and age|df=y|1917|3|29}}|current_form={{start date and age|df=y|1991|12|6}}<ref>{{navedi splet|url=http://zakon1.rada.gov.ua/laws/show/1934-12|title=Про Збройні Сили України № 1934-XII|website=zakon1.rada.gov.ua|access-date=1 June 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120330165053/http://zakon1.rada.gov.ua/laws/show/1934-12|archive-date=30 March 2012|url-status=live|df=dmy-all}}</ref>|disbanded=|branches={{ubl|{{nowrap|{{flagicon image|Ensign of the Ukrainian Ground Forces.svg|size=23px}} [[Kopenska vojska oboroženih sil Ukrajine|Kopenska vojska]]}}|{{nowrap|{{flagicon image|Flag of the Ukrainian Naval Infantry.png|size=23px}} [[Korpus mornariške pehote ukrajine|Korpus mornariške pehote]]}}|{{nowrap|{{flagicon image|Naval Ensign of Ukraine.svg|size=23px}} [[Ukrajinska mornarica|Mornarica]]}}|{{nowrap|{{flagicon image|Ensign of the Ukrainian Air Force.svg|size=23px}} [[Zračne sile oboroženih sil Ukrajine|Zračne sile]]}}|{{nowrap|{{Flagicon image|Flag of the Ukrainian Air Assault Forces.svg|size=23px}} [[Jurišno zračno-desantna vojska ukrajine|Jurišna zračno-desantna vojska]]}}|{{nowrap|{{flagicon image|Flag of the Special Operations Forces of Ukraine.svg|size=23px}} [[Sile za posebne vojaške operacije oboroženih sil Ukrajine|Sile za posebne vojaške operacije]]}}<ref name="SF">[http://espreso.tv/article/2015/04/22/komanduvannya_sso___novyy_rid_viysk Special Operations Forces, what will the new branch be like?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150921030127/http://espreso.tv/article/2015/04/22/komanduvannya_sso___novyy_rid_viysk |date=2015-09-21 }}. ESPRESO. 22 April 2015</ref>}} [[File:Territorial Defence Forces branch SSI.svg|20px]] [[Teritorialna obramba (Ukrajina)|Teritorialna obramba]]<ref>{{navedi splet |date=2022-02-13 |title=Ukraine's new military branch: Citizens protecting their neighborhood |url=https://www.politico.eu/article/ukraine-russia-military-citizen-reservist-defense/ |access-date=2022-04-20 |website=POLITICO |language=en-US |archive-date=13 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221213204816/https://www.politico.eu/article/ukraine-russia-military-citizen-reservist-defense/ |url-status=live }}</ref><br>[[Sile brezpilotnih sistemov (Ukrajina)|Sile brezpilotnih sistemov]]<ref>{{navedi novice |author=Rachel Amran |date=6 February 2024 |title=Zelensky: Ukrainian military to create separate branch dedicated to drones |url=https://kyivindependent.com/zelensky-to-create-separate-division-of-military-focused-on-drones/ |publisher=The Kyiv Independent}}</ref>|headquarters=Stavba ministrstva za obrambo, Prospekt Povitrjanih sil, [[Kijev]]|flying_hours=<!-- Leadership -->|commander-in-chief={{flagicon image|Flag of the President of Ukraine.svg|size=23px}} [[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] [[Volodimir Zelenski]]|commander-in-chief_title=[[Predsednik Ukrajine|Vrhovni poveljnik]]|minister={{flagicon image|Standard of the Ukrainian Defense Minister rect.svg|size=23px}} [[Jevgenij Hmara]]|minister_title=V. d. ministra za obrambo|commander={{flagicon image|Standard of Ukrainian Chief of the General Staff rect.svg|size=23px}} [[Mihajlo Drapati]]|commander_title=Vrhovni poveljnik <!-- Manpower -->|age=18<ref>"''Стаття 15. Призовний вік. Призов громадян України на строкову військову службу. На строкову військову службу в мирний час призиваються придатні для цього за станом здоров'я громадяни України чоловічої статі, яким до дня відправлення у військові частини виповнилося 18 років''"<br />Закон № 2232-XII від 25 March 1992 "Про військовий обов'язок і військову службу" (ред. від 15 January 2015)</ref>|conscription=12–18 mesecev (odvisno od roda)|manpower_data=|manpower_age=18–65 (2024)|available=|available_f=|fit=|fit_f=|reaching=|reaching_f=|active=1.250.000+ (2024)<ref>| https://www.reuters.com/world/europe/ukraines-military-asks-additional-450000-500000-people-be-mobilised-zelenskiy-2023-12-19/ | reuters | Ukraine considers proposal by army to mobilize another 500,000 for war | 19 December 2023</ref>|ranked=|reserve=2.500.000 (2024)<ref name="The Military Balance2022">{{navedi knjigo | title = The Military Balance 2022 | date = February 2022 | url = https://books.google.com/books?id=vOFeEAAAQBAJ&dq=ukrainian+army+196600&pg=PA945 | publisher = [[International Institute for Strategic Studies]] | isbn = 9781000620030 | access-date = 17 May 2022 | archive-date = 16 January 2023 | archive-url = https://web.archive.org/web/20230116154448/https://books.google.com/books?id=vOFeEAAAQBAJ&dq=ukrainian+army+196600&pg=PA945 | url-status = live }}</ref>|deployed=|amount=[[USD|$]]66 milijard (2024)<ref name="mof.gov.ua">{{navedi splet |url=https://mof.gov.ua/uk/budget_2023-582 |title=Ministry of finance of Ukraine |access-date=7 March 2023 |archive-date=7 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230307073343/https://mof.gov.ua/uk/budget_2023-582 |url-status=live }}</ref>|percent_GDP=18% (2024)<ref name="mof.gov.ua" /> <!-- Industrial -->|domestic_suppliers=|foreign_suppliers=|imports=|exports=<!-- Related articles -->|history=*'''[[Rusko-ukrajinska vojna]]''' <small>(2014–danes)</small> **'''[[Vojna v Donbasu]]''' <small>(2014–2022)</small> ***<nowiki>Bitka za Artemivsk]]</nowiki> ***Obleganje Slovjanska ***Bitka za Kramatorsk ***Bitka za Mariupol ***Bitka za Severodoneck ***Bitka za Karlivko ***Prva bitka za letališče Doneck ***Obleganje luganske obmejne baze ***Bitka za Krasni Liman ***[[Rusko čezmejno obstreljevanje Ukrajine (2014)|Raketni napad v Zelenopilji]] ***Bitka v Šahtarskem rajonu ***Bitka za Gorlivko ***[[Bitka za Ilovajsk]] ***Bitka za Novoazovsk ***Mariupolska ofenziva ***Druga bitka za letališče Doneck ***Bitka za Debalceve ***Širokine ***Bitka za Marjinko ***Bitka za Svitlodarsk ***Bitka za Avdijivko **'''[[Ruska invazija na Ukrajino]]''' <small>(2022–danes)</small> ***[[Kijevska ofenziva (2022)|Severna kampanja]] ***[[Vzhodna ukrajinska ofenziva]] ***[[Južna ukrajinska ofenziva]] ***[[Seznam vojaških spopadov med rusko invazijo na Ukrajino (2022)|Ostalo]]|ranks=|country=[[Ukrajina]]}} '''Oborožene sile Ukrajine''' ({{Jezik-uk|Збройні сили України|Zbrojni syly Ukrajiny}}) skrajšano '''OSU''' ali '''ZSU''' ({{Lang-uk|ЗСУ|label=none}}) so [[Vojska|vojaške sile]] [[Ukrajina|Ukrajine]]. Vse vojaške in varnostne sile, vključno z oboroženimi silami, so pod poveljstvom [[Predsednik Ukrajine|ukrajinskega predsednika]] in pod nadzorom stalne parlamentarne komisije [[Vrhovna rada|Vrhovne rade]]. Zgodovina OSU sega v leto 1917, sodobne oborožene sile pa so bile oblikovane po razglasitvi ukrajinske neodvisnosti leta 1991. Ukrajinske oborožene sile so sestavljene izk [[Kopenska vojska oboroženih sil Ukrajine|kopenske vojske]], [[Korpus mornariške pehote Ukrajine|mornariške pehote]], [[Ukrajinska mornarica|mornarice]], [[Zračne sile oboroženih sil Ukrajine|zračnih sil]], [[Jurišno zračno-desantna vojska Ukrajine|jurišno zračno-desantnih sil]], [[Sile za posebne vojaške operacije oboroženih sil Ukrajine|sil za posebne operacije]], [[Teritorialna obramba (Ukrajina)|teritorialne obrambe]] in [[Sile brezpilotnih sistemov (Ukrajina)|sil za brezpilotne sisteme]].<ref>{{navedi novice|author=Rachel Amran|date=6 February 2024|title=Zelensky: Ukrainian military to create separate branch dedicated to drones|url=https://kyivindependent.com/zelensky-to-create-separate-division-of-military-focused-on-drones/|publisher=The Kyiv Independent}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Ponomarenko|first=Illia|authorlink=Illia Ponomarenko|date=2022-01-07|title=Who can and can't join Ukraine's Territorial Defense Force|url=https://kyivindependent.com/national/who-can-and-cant-join-ukraines-new-territorial-defense-force/|accessdate=2022-03-28|website=The Kyiv Independent|language=en-US|archivedate=10 June 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220610223600/https://kyivindependent.com/national/who-can-and-cant-join-ukraines-new-territorial-defense-force/}}</ref> Mornarica vključuje lastno pomorsko letalstvo. Morska straža je služba [[Obalna straža|obalne straže]] Ukrajine in je organizirana kot del mejne straže, ki ni podrejena mornarici. Sile zračne obrambe so bile lasten rod, odgovoren za protiletalsko bojevanje od leta 1991 do združitve z zračnimi silami leta 2004. Po ruskem napadu leta 2014 je Ukrajina povečala število svojih oboroženih sil.<ref>{{Navedi novice|date=12 December 2014|title=Ukraine plans to double military budget against fighting in east|work=[[Deutsche Welle]]|url=http://www.dw.com/en/ukraine-plans-to-double-military-budget-against-fighting-in-east/a-18125986|accessdate=9 February 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160209210320/http://www.dw.com/en/ukraine-plans-to-double-military-budget-against-fighting-in-east/a-18125986|archivedate=9 February 2016}}</ref> Kot odgovor na [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko vojaško agresijo]] leta 2014, je predsednik pooblastil guvernerje [[Upravna delitev Ukrajine|oblasti,]] da ustanovijo prostovoljne enote v okviru vladnih sil teritorialne obrambe. Te enote so na začetku prejele minimalna sredstva iz regionalnih proračunov in so bile večinoma odvisne od donacij. Novembra 2014 je bila večina bataljonov teritorialne obrambe vključena v kopensko vojsko. [[Nacionalna garda Ukrajine|Nacionalna garda]] služi kot paravojaška rezerva oboroženih sil. Vojaške enote drugih držav so redno sodelovale na večnacionalnih vojaških vajah v Ukrajini.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.kyivpost.com/article/content/ukraine-politics/parliament-approves-admission-of-military-units-of-67094.html|title=Parliament approves admission of military units of foreign states to Ukraine for exercises|date=18 May 2010|work=[[Kyiv Post]]|accessdate=9 February 2016|archivedate=9 February 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160209205601/http://www.kyivpost.com/article/content/ukraine-politics/parliament-approves-admission-of-military-units-of-67094.html}}</ref> Veliko teh vaj je bilo izvedenih v okviru programa [[NATO]] [[Partnerstvo za mir]]. Vojaška oprema iz obdobja Sovjetske zveze se postopoma dopolnjuje s standardnim orožjem Nata.<ref>{{Navedi novice|date=2022-07-01|title=Ukraine weapons: What tanks and other equipment are the world giving?|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-62002218|accessdate=2023-05-25|archivedate=25 May 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230525133324/https://www.bbc.com/news/world-europe-62002218}}</ref> == Zgodovina == Oblikovanje nacionalnih oboroženih sil v sodobnem pomenu sega v začetek dvajsetega stoletja in sovpada z oblikovanjem sodobnega ukrajinskega naroda. Začetki sodobnih nacionalnih oboroženih sil segajo v začetek dvajstega stoletja v obdobje [[Ukrajinska vojna za neodvisnost|Ukrajinske vojne za neodvisnost]], ki je sovpadala s koncem [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. Kot še bolj zgodnjo predhodnico lahko imenujemo ustanovitev nacionalnih vojaških formacij v [[Avstro-ogrske oborožene sile|cesarski in kraljevi vojski]] [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] - Strelci ukrajinske seč.<ref>{{Navedi knjigo|last=von Hagen|first=Marc|title=War in a European Borderland: Occupations and Occupation Plans in Galicia and Ukraine, 1914-1918|url=https://archive.org/details/warineuropeanbor0000vonh|date=October 23, 2007}}</ref> Med razpadom imperijev ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so se Ukrajinci prizadevali za suverenost. Že v vojski razpadajočega [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] so se oblikovale nacionalne enote. Po državnem udaru boljševikov se je začelo hibridno vojskovanje z [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Rusko SFSR]] in belo gardo. Oblikovala se je [[Armada Ukrajinske ljudske republike|vojska Ukrajinske ljudske republike]], kar pa je prekinila [[Nemško cesarstvo|nemška]] uprava. Nadaljevalo se je v omejeni obliki po ustanovitvi [[Ukrajinska država|Ukrajinske države]] (znane tudi kot (drugi) hetmanat) hetmana [[Pavlo Skoropadski|Pavla Skoropadskega]]. Oborožene sile Ukrajinske države so bile načrtovane na sistematičen način.<ref>{{Navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/title/on1159040760|title=The Russian Civil War, 1918-1921: an operational-strategic sketch of the Red Army's combat operations|date=2020|publisher=Casemate Academic|isbn=978-1-952715-04-4|editor-last=Bubnov|editor-first=A.|location=Philadelphia, PA|oclc=on1159040760}}</ref> Hkrati s temi dogodki so po propadu Ruskega imperija leta 1917 na ukrajinskih ozemljih nastale številne druge vojaške formacije z različnimi političnimi usmerjenostmi.<ref>{{Navedi knjigo|last=Darch|first=Colin|title=Nestor Makhno and Rural Anarchism in Ukraine, 1917-1921|date=September 2020}}</ref> [[Boljševiki|Boljševiški]] Rdeči kozaki so postali osnova marionetnih oboroženih sil [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinske SSR]], po okupaciji [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinske ljudske republike]] pa so bili vključeni v [[Rdeča armada|Rdečo armado]]. Po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske leta]] 1918 je ukrajinska galicijska vojska stopila v bran [[Zahodnoukrajinska ljudska republika|Zahodnoukrajinske ljudske republike]], ki je temeljila na formaciji ukrajinskih sičevskih strelcev sedaj razpadle avstro-ogrske vojske.<ref>{{Navedi knjigo|last=Yekelchyk|first=Serhy|url=https://www.worldcat.org/title/ocm71173938|title=Ukraine: birth of a modern nation|date=2007|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-530545-6|location=Oxford ; New York|oclc=ocm71173938}}</ref> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so Ukrajinci ponovno poskušali postati neodvisni in organizirali oborožene enote in formacije, vključno z [[Ukrajinska vstajniška vojska|Ukrajinsko vstajniško vojsko]],<ref>{{Navedi disertacijo|title=Stepan Bandera: the life and afterlife of a Ukrainian nationalist fascism, genocide, and cult|publisher=ibidem-Verlag|date=2014|location=Stuttgart|isbn=9783838206042|first=Grzegorz|last=Rossoliński-Liebe}}</ref> ki jo je [[Sovjetska zveza]] uspela uničiti šele nekaj let po koncu vojne,<ref>{{Navedi knjigo|last=Glantz|first=David M.|title=When titans clashed: how the Red Army stopped Hitler|url=https://archive.org/details/whentitansclashe0000glan|last2=House|first2=Jonathan M.|date=2015|publisher=University Press of Kansas|isbn=978-0-7006-2121-7|edition=Revised and expanded|series=Modern war studies|location=Lawrence, Kansas}}</ref> Ukrajinci pa so bili spet prisiljen služiti v [[Sovjetske oborožene sile|sovjetskih oboroženih silah]].<ref>{{Navedi knjigo|last=Abbot, Pinak|first=Peter, Eugene|title=Ukrainian Armies 1914-55|year=2012}}</ref> === Začetki ukrajinskih oboroženih sil po letu 1992 === Do leta 1992 so bile ukrajinske oborožene sile v celoti podedovane od [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Tako kot druge sovjetske republike ni imela svojega ločenega vojaškega poveljstva, saj so bile vse vojaške formacije enotno podrejene centralnemu poveljstvu sovjetskih oboroženih sil. Administrativno je bila [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinska SSR]] razdeljena na tri vojaška okrožja (Karpatsko, Kijevsko in Odeško). Na obali Ukrajine so bila tri sovjetska zračna poveljstva in večina pomorskih baz [[Črnomorska flota|črnomorske flote]]. Po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze leta 1991]], je neodvisna Ukrajina podedovala eno najmočnejših skupin sil v Evropi, ki je bila zasnovana za frontalno vojno proti NATO.<ref>James Sherr, 'Ukraine's Defense Reform: An Update', [[Conflict Studies Research Centre]], 2002</ref> Ob razpadu so nekdanje sovjetske oborožene sile v [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinski SSR]] vključevale 43. raketno armado, 5., 14. 17. in 24. armado [[Vojno letalstvo Sovjetske zveze|sovjetskih zračnih sil]], 8. armado zračne obrambe, tri redne armade, dve tankovski armadi, 32. armadni korpus in [[Črnomorska flota|črnomorsko floto]].<ref>[http://vijsko.milua.org/i4.htm Стан Збройних Сил України на момент створення (Status of the Armed Forces of Ukraine at the time of creation)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120531092727/http://vijsko.milua.org/i4.htm|date=2012-05-31}}.</ref> Skupaj so oborožene sile Ukrajine obsegale približno 780.000 ljudi, 6.500 tankov, 7.000 oklepnih vozil, 1.500 [[Zrakoplov|letal]] in več kot 350 ladij. Skupaj z opremo in osebjem so ukrajinske oborožene sile podedovale bojne časti in rod sovjetskih vojaških sil, nameščenih v Ukrajini, ter nazive gardnih enot za številne formacije. Zaradi poslabšanja odnosov z Rusijo in stigme povezanosti s Sovjetsko zvezo je leta 2015 predsednik [[Petro Porošenko|Porošenko]] ukazal odstranitev večine priznanj ki so bila v času Sovjetske zveze podeljena formacijam oboroženih sil in drugim uniformiranim organizacijam.<ref name="Ukaz646">{{Navedi splet|url=http://www.president.gov.ua/documents/6462015-19568|publisher=Official website of the President of Ukraine|accessdate=2017-06-15|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160831090416/http://www.president.gov.ua/documents/6462015-19568|archivedate=2016-08-31|title=УКАЗ ПРЕЗИДЕНТА УКРАЇНИ №646/2015|date=2017-06-15}}</ref> Februarja 1991 je bila ustanovljena parlamentarna stalna komisija za varnostna in obrambna vprašanja. 24. avgusta 1991 je [[Vrhovna rada]] ob sprejetju Deklaracije o neodvisnosti Ukrajine sprejela tudi kratko resolucijo »O vojaških formacijah v Ukrajini«,<ref>Law of Ukraine N 1431-XII.</ref> s katero so prevzeli pristojnost nad vsemi formacijami oboroženih sil Sovjetske zveze, ki so nameščene na ukrajinskem ozemlju, in ustanovil ministrstvo za obrambo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mil.gov.ua/index.php?lang=en&part=history&sub=history|title=Міністерство|accessdate=2008-05-07|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071015192107/http://www.mil.gov.ua/index.php?lang=en&part=history&sub=history|archivedate=2007-10-15}}</ref> Ministrstvo za obrambo je začelo delovati 3. septembra 1991. 22. oktobra 1991 so bile enote in formacije sovjetskih oboroženih sil na ukrajinskem ozemlju nacionalizirane.<ref>James Sherr, DEFENCE & SECURITY REFORM IN UKRAINE: A FRESH START?</ref> Kasneje je vrhovni svet Ukrajine 6. decembra 1991 sprejel dva zakona o ustanovitvi oboroženih sil (ta dogodek danes obeležuje dan oboroženih sil),<ref>[http://zakon4.rada.gov.ua/laws/show/1932-12 Official document] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130215191800/http://zakon4.rada.gov.ua/laws/show/1932-12|date=2013-02-15}}.</ref><ref>[http://zakon4.rada.gov.ua/laws/show/1934-12 Official document] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130309010758/http://zakon4.rada.gov.ua/laws/show/1934-12|date=2013-03-09}}.</ref> in predsedniški odlok št. 4 »O oboroženih silah Ukrajine« 12. decembra 1991.<ref>{{Navedi splet|url=http://zakon4.rada.gov.ua/laws/show/4/91|title=Про Збройні Сили України – від 12 December 1991 № 4|website=zakon4.rada.gov.ua|accessdate=28 January 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140302202536/http://zakon4.rada.gov.ua/laws/show/4/91|archivedate=2 March 2014}}</ref> Vlada Ukrajine je predala vse pravice do nasledstva sovjetskim silam za strateško odvračanje<ref>[http://encyclopedia.mil.ru/encyclopedia/dictionary/details_rvsn.htm?id=14378@morfDictionary Strategic Deterrence Forces] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160204213433/http://encyclopedia.mil.ru/encyclopedia/dictionary/details_rvsn.htm?id=14378@morfDictionary|date=2016-02-04}} at encyclopedia.mil.ru</ref> (glej [[Strateške raketne sile Ruske federacije|Strateške raketne čete]]), ki so bile nameščene na ozemlju Ukrajine. Ukrajina se je zavedala zapletenosti prehoda in iskala soglasje z drugimi nekdanjimi članicami Sovjetske zveze pri razdelitvi njihove vojaške dediščine, zato se je pridružila pogovorom glede skupnega vojaškega poveljstva [[Skupnost neodvisnih držav|Skupnosti neodvisnih držav]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lawrussia.ru/texts/legal_383/doc383a830x976.htm|title=СОГЛАШЕНИЕ ОБ ОБЪЕДИНЕННЫХ ВООРУЖЕННЫХ СИЛАХ НА ПЕРЕХОДНЫЙ ПЕРИОД (КИЕВ, 20.03.92)|website=lawrussia.ru|accessdate=2013-01-28|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130730163948/http://www.lawrussia.ru/texts/legal_383/doc383a830x976.htm|archivedate=2013-07-30}}</ref> Ukrajina je imela status opazovalke pri [[Gibanje neuvrščenih|Gibanju neuvrščenih]] držav od leta 1996.<ref>{{Navedi splet|title=NAM Background Information|url=http://www.nam.gov.za/background/background.htm#4.2|website=www.nam.gov.za|accessdate=2016-02-09|archivedate=9 February 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160209210107/http://www.nam.gov.za/background/background.htm}}</ref> Zaradi [[Rusko-ukrajinska vojna|ruske agresije na Ukrajino leta 2014]] je [[Vrhovna rada]] decembra 2014 ta status razveljavila.<ref> {{Navedi novice|url=http://en.interfax.com.ua/news/general/241359.html|title=Ukraine abolishes its non-aligned status – law|date=23 December 2014|work=[[Interfax Ukraine]]|accessdate=9 February 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141224003612/http://en.interfax.com.ua/news/general/241359.html|archivedate=24 December 2014}}</ref> === Nadzor nad orožjem in razorožitev === [[Slika:TU-22_scrapyard.jpg|levo|sličica| Uničenje bombnika [[Tupoljev Tu-22M|Tu-22M]], 2002]] Po razpadu Sovjetske zveze je Ukrajina podedovala dve diviziji 43. raketne armade [[Strateške raketne sile Ruske federacije|strateških raketnih sil]] (poveljstvo [[Vinica]]). Ukrajina je imela v lasti večje število jedrskih konic in balističnih raket, kar jo je v svetovnem merilu uvrščalo na 3. mesto po številu konic.<ref>Source old early 1990s notes, but corroboration available for example at [http://www.traveltoukraine.org/Ukraine_secret_sites.htm traveltoukraine.org and Feskov et al. 2004] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080412083546/http://www.traveltoukraine.org/Ukraine_secret_sites.htm|date=2008-04-12}}</ref> Nad orožji pa ni imela operativnega nadzora, ki je bil odvisen od povezav pod nadzorom Rusije.<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=MNanc3lYUsQC|chapter=Why Ukraine gave up nuclear weapons : nonproliferation incentives and disincentives|last=William C. Martel|pages=88–104|title=Pulling Back from the Nuclear Brink: Reducing and Countering Nuclear Threats|editor-last=Barry R. Schneider, William L. Dowdy|publisher=Psychology Press|year=1998|isbn=978-0-7146-4856-9|accessdate=6 August 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160204213432/https://books.google.com/books?id=MNanc3lYUsQC|archivedate=4 February 2016}}</ref><ref name="pikayev-1994">{{Navedi časopis|last=Alexander A. Pikayev|date=1994|title=Post-Soviet Russia and Ukraine: Who can push the Button?|url=http://cns.miis.edu/npr/pdfs/pikaye13.pdf|url-status=live|journal=The Nonproliferation Review|volume=1 (Spring–Summer)|issue=3|pages=31–46|doi=10.1080/10736709408436550|archive-url=https://web.archive.org/web/20140521083227/http://cns.miis.edu/npr/pdfs/pikaye13.pdf|archive-date=21 May 2014|access-date=6 August 2014}}</ref> [[Slika:SS20_irbm.jpg|levo|sličica| Balistična raketa SS-20 na ogled v Muzeju druge svetovne vojne v Kijevu]] V 90ih letih se je Ukrajina odpovedala jedrskim konicam in nekaterim drugim orožjim dolgega dosega. To je bilo prvič v zgodovini, da se je neka država odpovedala uporabi strateškega jedrskega orožja, čeprav je [[Južna Afrika]] približno ob istem času ukinila svoj majhen program taktičnega jedrskega orožja. Ukrajina je imela velike količine visoko obogatenega urana, ki so ga ZDA želele kupiti od Inštituta za fiziko in tehnologijo v Harkovu. Imela je tudi dve tovarni za pridobivanje in predelavo [[uran]]a, obrat za [[Težka voda|težko vodo]] in tehnologijo za določanje [[izotop]]ske sestave [[Jedrska cepitev|cepljivih]] materialov. Ukrajina je imela nahajališča urana, ki so bila med najbogatejšimi na svetu. Maja 1992 je Ukrajina podpisala pogodbo o zmanjšanju strateškega orožja (START I), v kateri se je strinjala, da se bo odpovedala vsemu [[Jedrsko orožje|jedrskemu orožju]] in se pridružila [[Pogodba o neširjenju jedrskega orožja|pogodbi o neširjenju jedrskega orožja]] kot država brez jedrskega orožja. Ukrajina je ratificirala pogodbo leta 1994 in od 1. januarja 1996 na ukrajinskem ozemlju ni več bilo nobene vojaške jedrske opreme ali materiala. Po ocenah [[NATO]] in Ukrajine, je v slednji ob umiku sovjetske vojske ostalo 2,5 milijona ton konvencionalnega streliva, in več kot 7 milijonov pušk, pištol, minometov in mitraljezov. Odvečno orožje in strelivo so skladiščili v več kot 180 vojaških bazah, bunkerjih, rudnikih soli in na prostem.<ref name="nyt-20050716">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2005/07/16/international/europe/16ammo.html|title=Ill-Secured Soviet Arms Depots Tempting Rebels and Terrorists|last=C. J. Chivers|work=The New York Times|date=16 July 2005|accessdate=15 June 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141214124434/http://www.nytimes.com/2005/07/16/international/europe/16ammo.html|archivedate=14 December 2014}}</ref> Od leta 2014 naprej se je uničevanje presežka opreme ustavilo.<ref>{{Navedi novice|url=http://news.sky.com/story/1252613/ukraine-militia-controls-a-million-weapons|title=Ukraine: Militia Controls A Million Weapons|last=Stuart Ramsay|work=Sky News|date=1 May 2014|accessdate=15 June 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140503034729/http://news.sky.com/story/1252613/ukraine-militia-controls-a-million-weapons|archivedate=3 May 2014}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://defensetech.org/2012/06/05/tanks-as-far-as-the-eye-can-see/|title=Soviet Tanks As Far As The Eye Can See|last=John Reed|work=Defense Tech|date=5 June 2012|accessdate=15 June 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140901171341/http://defensetech.org/2012/06/05/tanks-as-far-as-the-eye-can-see/|archivedate=1 September 2014}}</ref> [[Slika:Ukrainian_Navy_1st_Company_Marine.jpg|levo|sličica| Marinci ukrajinskega marinskega korpusa na vojaški vaji na Škotskem, 2003]] === Poskus reform in stalno pomanjkanje sredstev === Prve vojaške reforme v Ukrajini so se začele decembra 1996 s sprejetjem novega »Državnega programa za izgradnjo in razvoj oboroženih sil Ukrajine«. Eden od ciljev je bilo zmanjšanje standardne bojne enote z velikosti divizije na velikost brigade, ki bi nato spadala pod poveljstvo enega od treh na novo ustanovljenih vojaških okrožij - zahodnega, južnega in severnega.<ref>{{navedi splet|url=http://data.worldbank.org/indicator/NY.GDP.MKTP.KD.ZG?page=3|title=GDP growth (annual %)|work=The World Bank|access-date=13 February 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304205024/http://data.worldbank.org/indicator/NY.GDP.MKTP.KD.ZG?page=3|archive-date=4 March 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> Reforme je vodil predsednik [[Leonid Kučma]], ki je želel ohraniti sposobno vojsko in obrambno industrijo zaradi nezaupanja do [[Rusija|Rusije]], ki je povzročala skrbi z težnjami po [[Rusifikacija|rusifikaciji]] Ukrajine.<ref>Kuzio Taras, p.457, Praeger Security International, [https://books.google.com/books?id=CqXACQAAQBAJ&dq=ukraine+armed+forces+in+1990s&pg=PA464 ''Ukraine: Democratization, Corruption, and the New Russian Imperialism''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170321045855/https://books.google.com/books?id=CqXACQAAQBAJ&pg=PA464&lpg=PA464&dq=ukraine+armed+forces+in+1990s&source=bl&ots=p9l3YPqJMg&sig=UvMIaCONN3TL6hklRt0R_jyBS_E&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjHsfruhPTKAhVGw2MKHWZqDrkQ6AEIajAM#v=onepage&q=ukraine%20armed%20forces%20in%201990s&f=false|date=2017-03-21}}, 2015.</ref> Ukinitev programa modernizacije je postavila vprašanje, kako zagotoviti delovna mesta v obrambni industriji, ki je takrat predstavljala dvomestni delež BDP. Kot najboljša rešitev je bil izbran izvoz novega in posodobljenega orožja na svetovne trge, s čemer je Ukrajina hkrati poskušala premagati pogodbe ruske orožarske industrije – ponudila je enako storitev za nižjo ceno in bila pripravljena prodati opremo komur koli (tudi politično nestabilnim ali celo agresivnim režimom), kar je povzročilo negativne odzive tako [[Zahodna Evropa|zahodne Evrope]] kot [[ZDA]].<ref>{{Navedi novice|url=http://iipdigital.usembassy.gov/st/english/article/2002/09/20020925141643jthomas@pd.state.gov7.893008e-02.html#axzz43xckFL5r|title=TU.S. Suspends Some Aid to Ukraine Over Kolchuga Sale to Iraq|work=IIP Digital|date=24 September 2002|accessdate=25 March 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160406130605/http://iipdigital.usembassy.gov/st/english/article/2002/09/20020925141643jthomas@pd.state.gov7.893008e-02.html#axzz43xckFL5r|archivedate=6 April 2016}}</ref> V tem času je bilo [[Pakistan]]u prodanih 320 tankov [[T-80]] in [[Kitajska|Kitajski]] nedokončana letalonosilka Varjag, danes znana kot [[Ljaoning (letalonosilka)|Liaoning]].<ref>{{Navedi novice|url=http://www.scmp.com/news/china/article/1681755/how-xu-zengping-became-middleman-chinas-deal-buy-liaoning|title=The inside story of the Liaoning: how Xu Zengping sealed deal for China's first aircraft carrier|last=Minnie Chan|work=[[South China Morning Post]]|date=19 January 2015|accessdate=25 March 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160322174406/http://www.scmp.com/news/china/article/1681755/how-xu-zengping-became-middleman-chinas-deal-buy-liaoning|archivedate=22 March 2016}}</ref> Čeprav je bila vojska dobro opremljena, ji je primanjkovalo sredstev, zlasti za usposabljanje in vaje. [[Slika:U.S.,_Partner_Nations_Train_During_Rapid_Trident_2011_(6007713721).jpg|levo|sličica| Ukrajinske zračno-desantne jurišne sile leta 2011]] Ukrajinska vojaška taktika in organizacija sta bili podedovani od taktike [[Hladna vojna|hladne vojne]] in nekdanjih [[Sovjetske oborožene sile|sovjetskih oboroženih sil]]. Pod predsednikom Juščenkom je Ukrajina vodila politiko neodvisnosti od ruske prevlade in se tako poskušala preusmeriti v Zahod in [[NATO]]. [[Slika:U.S.,_Partner_Nations_Train_During_Rapid_Trident_2011_(6007716789).jpg|levo|sličica| Ukrajinski vojaki se pogovarjajo z vojakom [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|ameriške vojske]] med vojaško vajo Rapid Trident 2011]] Do [[Evromajdan]]a leta 2014 je Ukrajina ohranila tesne vojaške odnose z Rusijo. Primer sodelovanja je bila skupna uporaba pomorskih oporišč na [[Avtonomna republika Krim|Krimu]] in skupna prizadevanja za zračno obrambo. To sodelovanje je bilo trajno dražilo v dvostranskih odnosih, vendar se je zdelo, da je Ukrajina gospodarsko odvisna od Moskve in zato ni mogla hitro prekiniti takih vezi. Po izvolitvi predsednika [[Viktor Janukovič|Viktorja Janukoviča]] so se vezi med Moskvo in Kijevom v primerjavi z leti Juščenka ogrele, med Kijevom in NATO pa ohladile. === Ukrajina in članstvo v NATO === [[Slika:Armyinform006.jpg|desno|sličica| Vojaki posebnih sil za posebne operacije, ki so bile kot neodvisna veja ustanovljene leta 2016.]] Državna politika Ukrajine je evroatlantska integracija z [[Evropska unija|Evropsko unijo]]. Ukrajina ima status partnerice NATO in aktivno sodeluje na vajah [[Partnerstvo za mir]] in ohranjanju miru na [[Balkan]]u. Odnos z NATO je bil najbolj očiten v ukrajinskem sodelovanju in kombiniranih mirovnih operacijah s Poljsko na Kosovu. Ukrajinski vojaki so služili tudi pod poveljstvom NATO v Iraku, Afganistanu in v operaciji Active Endeavour.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mil.gov.ua/index.php?lang=ua&part=news&sub=read&id=11248|title=Новини Управління Прес-служби МО<!-- Bot generated title -->|accessdate=2008-02-15|archiveurl=https://archive.today/20120805053605/http://www.mil.gov.ua/index.php?lang=ua&part=news&sub=read&id=11248|archivedate=2012-08-05}}</ref> Odstavljeni [[predsednik Ukrajine]] [[Viktor Janukovič]] je menil, da je stopnja sodelovanja med Ukrajino in NATO zadostna.<ref name="NATOTAK">[http://www.kyivpost.com/news/nation/detail/63797/ NATO confirms readiness for Ukraine's joining organization] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100419050336/http://www.kyivpost.com/news/nation/detail/63797/|date=2010-04-19}}, ''[[Kyiv Post]]'' (April 13, 2010)</ref> Njegov predhodnik [[Viktor Juščenko]] je zaprosil za članstvo Ukrajine do začetka leta 2008.<ref>[http://www.bbc.co.uk/worldservice/learningenglish/newsenglish/witn/2008/04/080404_ukraine_nato.shtml NATO membership for Georgia and Ukraine held off] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110202090443/http://www.bbc.co.uk/worldservice/learningenglish/newsenglish/witn/2008/04/080404_ukraine_nato.shtml|date=2011-02-02}}, [[BBC]] (April 4, 2008)</ref> Med zasedanjem vrha v Bukarešti leta 2008 je NATO izjavil, da lahko Ukrajina postane članica po lastni presoji in ko izpolni merila za pristop.<ref name="NATOTAK" /> Janukovič pa se je odločil, da Ukrajina ostane »neuvrščena država«. To je bilo formalizirano 3. junija 2010, ko je [[Vrhovna rada]] z 226 glasovi izključila cilj integracije v evroatlantsko varnost in članstvo v NATO« iz strategije nacionalne varnosti države. Janukovič je kasneje med protestnim gibanjem [[Evromajdan]], ki je zajelo celotno državo in mu nasprotovalo, pobegnil v Rusijo. [[Slika:Міжнародні_навчання_«Saber_Junction-2018»_(84)_(45085787282).jpg|sličica|Ukrajinski padalci s posodobljeno opremo]] Po odstavitvi Janukoviča je začasna vlada sprva izjavila, da ne namerava vstopiti v NATO. Po ruski agresiji in parlamentarnih volitvah oktobra 2014 pa je nova vlada vključitev v NATO postavila za prednostno nalogo.<ref name="rferl.org">{{Navedi splet|url=http://www.rferl.org/content/ukraine-parliament-coalition-agreement/26703123.html|title=New Ukraine Coalition Agreed, Sets NATO As Priority|date=2014-11-22|accessdate=2014-11-22|publisher=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141121231923/http://www.rferl.org/content/ukraine-parliament-coalition-agreement/26703123.html|archivedate=2014-11-21}}</ref> 23. decembra 2014 se je Vrhovna rada odrekla [[Nevtralnost|neuvrščenemu statusu]] Ukrajine, ki se je »izkazal za neučinkovitega pri zagotavljanju varnosti Ukrajine in zaščiti države pred zunanjo agresijo in pritiski«.<ref name="Xinhua 2014-12-24">[http://news.xinhuanet.com/english/europe/europe/2014-12/24/c_133876007.htm Spotlight: Scrapping non-aligned status paves Ukraine's way to NATO, fuels Russia's wrath] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150406194902/http://news.xinhuanet.com/english/europe/europe/2014-12/24/c_133876007.htm|date=2015-04-06}}.</ref> Ukrajinska vojska se od takrat posodablja na standarde NATO.<ref name="iuyswbn">[http://en.interfax.com.ua/news/general/323978.html Yatseniuk: Ukrainian army to switch to contract service, de facto become part of NATO] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160212083309/http://en.interfax.com.ua/news/general/323978.html|date=2016-02-12}}, [[Interfax-Ukraine]] (11 February 2016)</ref> Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je v začetku februarja 2016 izjavil, da morajo oborožene sile ''de facto'' čim prej začeti svojo tranzicijo za vstop Ukrajine v NATO. Predsednik [[Volodimir Zelenski]] je med ruskim kopičenjem vojske na meji leta 2021 ponovno pozval zahodne države k članstvu v NATO, vendar je bil neuspešen.<ref>{{Navedi novice|title=Ukrainian leader calls for revamp of peace process to end Donbas war|url=https://www.ft.com/content/ed40d675-16b3-4a35-a157-b9bf0078b507|accessdate=2021-04-27|work=[[Financial Times]]|date=26 April 2021|last=Hall|first=Ben|archivedate=28 April 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210428025100/https://www.ft.com/content/ed40d675-16b3-4a35-a157-b9bf0078b507}}</ref> === Rusko-ukrajinska vojna (2014 – danes) === [[Slika:Anti-terrorist_operation_in_eastern_Ukraine_(28137543322).jpg|sličica|T-64BM v vzhodni Ukrajini]] {{Glavni|Rusko-ukrajinska vojna}} Marca 2014, po [[Revolucija dostojanstva|revoluciji dostojanstva]] in ruski okupaciji [[Krim (polotok)|Krima]], je vlada Ukrajine napovedala novo vojaško službo, [[Nacionalna garda Ukrajine|Nacionalno gardo Ukrajine]], ki je sicer v podobni obliki obstajala do leta 2000. Maja 2014 se je začela [[Vojna v Donbasu|ruska agresija v vzhodnih regijah]], so proruske sile blizu [[Slovjansk]]a v vzhodni Ukrajini sestrelili helikopter s 14 vojaki na krovu, vključno z generalom Sergijem Kulčickim, ki je vodil bojne operacije in posebno usposabljanje nacionalne garde. Odhajajoči začasni predsednik Oleksander Turčinov je sestrelitev opisal kot »teroristični napad«.<ref name="HelicopterDowning">{{Navedi novice|title=General, 13 soldiers killed as militants down military helicopter|url=http://www.russiaherald.com/index.php/sid/222436237/scat/723971d98160d438/ht/General-13-soldiers-killed-as-militants-down-military-helicopter|accessdate=29 May 2014|publisher=Russia Herald|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140531092102/http://www.russiaherald.com/index.php/sid/222436237/scat/723971d98160d438/ht/General-13-soldiers-killed-as-militants-down-military-helicopter|archivedate=31 May 2014}}</ref> V prvih mesecih rusko-ukrajinske vojne so bile oborožene sile deležne številnih kritik zaradi slabe opremljenosti in nesposobnega vodenja, zaradi česar so morale sile ministrstva za notranje zadeve, kot sta nacionalna garda in bataljoni teritorialne obrambe, prevzeti glavno breme spopadov v prvih mesecih vojne.<ref name="KP23215b">{{Navedi novice|url=http://www.kyivpost.com/content/ukraine/abandoned-donbas-battalion-fights-on-361886.html|title=Abandoned Donbas Battalion fights on|work=Kyiv Post|date=24 August 2014|accessdate=27 August 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140825135333/http://www.kyivpost.com/content/ukraine/abandoned-donbas-battalion-fights-on-361886.html|archivedate=25 August 2014}}</ref><ref name="NR9MAYb">{{Navedi novice|url=https://newrepublic.com/article/117710/ukraines-army-small-sovietized-underfunded-and-poorly-trained|title=Why is Ukraine's Army So Appallingly Bad?|work=The New Republic|date=9 May 2014|accessdate=20 September 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140704053656/http://www.newrepublic.com/article/117710/ukraines-army-small-sovietized-underfunded-and-poorly-trained|archivedate=4 July 2014}}</ref> Konec julija 2015 je obrambno ministrstvo predstavilo nove modele uniform ukrajinskih oboroženih sil, kasneje pa je bil posodobljen tudi sistem oznak činov.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.unian.info/war/1105338-ukraines-defense-ministry-presents-new-military-uniform.html|title=Ukraine's Defense Ministry presents new military uniform|date=27 July 2015|work=[[UNIAN]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160302214406/http://www.unian.info/war/1105338-ukraines-defense-ministry-presents-new-military-uniform.html|archivedate=2 March 2016|accessdate=27 July 2015}}</ref> Od zgodnjih devetdesetih let so oborožene sile imele številne enote in formacije z odlikovanjem [[Sovjetske oborožene sile|sovjetskih oboroženih sil]] iz časa druge svetovne vojne ali prej. Zaradi [[Dekomunizacija v Ukrajini|procesa dekomunizacije]], v sklopu katerega so prekinili promocijo in poveličevanje sovjetskih simbolv so bila vsa ta odlikovanja do 15. novembra 2015 odstranjena iz nazivov enot in zastav polkov<ref name="Ukaz646" /><ref>{{Navedi novice|url=http://www.istpravda.com.ua/short/2015/11/21/148742/|title=З назв військових частин прибрали радянські відзнаки. СПИСОК|work=Історична правда|accessdate=2018-08-13|archivedate=2018-08-12|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180812133307/http://www.istpravda.com.ua/short/2015/11/21/148742/}}</ref> Iz Sovjetske zveze je Ukrajina obdržala tudi številne gardne enote, katerim so ta naziv odstranili do 22. avgusta 2016.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.president.gov.ua/documents/3442016-20457|title=УКАЗ ПРЕЗИДЕНТА УКРАЇНИ №344/2016|date=22 August 2016|accessdate=17 February 2017|publisher=President of Ukraine|language=uk|trans-title=Ukaz of the President of Ukraine No. 344/2016|archivedate=17 January 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170117180759/http://www.president.gov.ua/documents/3442016-20457}}</ref> Do februarja 2018 so bile ukrajinske oborožene sile večje in bolje opremljene kot kdajkoli prej. Štele so 200.000 aktivnih vojakov, večina prostovoljcev iz bataljonov teritorialne obrambe pa je bila vključena v uradno ukrajinsko vojsko. Konec leta 2017 – v začetku leta 2018 je misija [[OZN]] za spremljanje človekovih pravic v Ukrajini poročala, da kršitve človekovih pravic, ki so jih domnevno zagrešile ukrajinske varnostne sile in oborožene skupine, ostajajo del problematike [[Donbaška vojna (2014–2022)|vojne v Donbasu]], ki je izbruhnila leta 2014. Narava domnevnih kaznivih dejanj je segala od nezakonitega ali samovoljnega pridržanja do mučenja, slabega ravnanja in spolnega nasilja. V obdobju poročanja od 16. novembra 2017 do 15. februarja 2018 je opazovalna misija Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) dokumentirala 115 primerov verodostojnih obtožb o kršitvah človekovih pravic, ki sta jih od leta 2014 zagrešili obe strani. 1. februarja 2022 so bile ustanovljene sile Teritorialne obrambne kot nova veja oboroženih sil. Deluje kot rezervna enota sestavljena iz prostovoljcev.<ref name=":1">{{Navedi splet|last=Ponomarenko|first=Illia|date=2022-01-07|title=Who can and can't join Ukraine's Territorial Defense Force|url=https://kyivindependent.com/national/who-can-and-cant-join-ukraines-new-territorial-defense-force|accessdate=2022-12-29|website=The Kyiv Independent|archivedate=28 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220328094448/https://kyivindependent.com/national/who-can-and-cant-join-ukraines-new-territorial-defense-force/}}</ref> Veja je nastala z razširitvijo nekdanjega sistema bataljonov teritorialne obrambe, ki je bil vzpostavljen leta 2014.<ref name=":1" /> ==== Ruska invazija na Ukrajino ==== {{Glavni|Ruska invazija na Ukrajino}} V četrtek, 24. februarja 2022 je Rusija odkrito napadla Ukrajino.<ref>{{Navedi splet|date=28 February 2022|title=Conflict in Ukraine|url=https://cfr.org/global-conflict-tracker/conflict/conflict-ukraine|accessdate=28 February 2022|website=Global Conflict Tracker|publisher=Council on Foreign Relations|archivedate=23 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220223002332/https://www.cfr.org/global-conflict-tracker/conflict/conflict-ukraine}}</ref> Ukrajinske oborožene sile in njene pomožne organizacije so med obrambo sodelovale v številnih bitkah. Vojska je tudi prejela večje količine orožja in materiala tako NATO kot nekdanjega sovjetskega standarda.. Od [[Oborožene sile Ruske federacije|ruskih oboroženih sil]] so tudi zasegli večje količine orožja in bojnih vozil.<ref>{{Navedi novice|date=5 October 2022|title=Ukraine's New Offensive Is Fueled by Captured Russian Weapons|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/ukraines-new-offensive-is-fueled-by-captured-russian-weapons-11664965264|accessdate=10 October 2022|archivedate=6 October 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221006005202/https://www.wsj.com/articles/ukraines-new-offensive-is-fueled-by-captured-russian-weapons-11664965264}}</ref> Zaradi napada so se oborožene sile krepko razširile in modernizirale. [[Slika:Volodymyr_Zelensky_2019_presidential_inauguration_18.jpg|sličica| Predsednik [[Volodimir Zelenski]] z vodstvom ukrajinske vojske maja 2019]] Leta 2010 so celotne sile obsegale 200.000 uslužbencev (vključno z 41.000 civilnimi delavci).<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian Armed Forces 2009|page=78|url=http://www.operationspaix.net/DATA/DOCUMENT/3081~v~White_Book_2009_-_Armed_Forces_of_Ukraine.pdf|accessdate=22 October 2010<!--, 2010-->|archivedate=9 February 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160209211820/http://www.operationspaix.net/DATA/DOCUMENT/3081~v~White_Book_2009_-_Armed_Forces_of_Ukraine.pdf}}</ref> Naborniški sistem je bil ukinjen oktobra 2013,<ref name="upi.com" /> takrat so oborožene sile bile sestavljene 40% iz nabornikov in 60% iz poklicnih vojakov.<ref name="upi.com">{{Navedi splet|url=http://www.upi.com/Top_News/Special/2013/10/03/Ukraine-to-end-military-conscription-after-autumn-call-ups/UPI-95521380772920/|title=Ukraine to end military conscription after autumn call-ups|accessdate=2014-02-24|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140210024104/http://www.upi.com/Top_News/Special/2013/10/03/Ukraine-to-end-military-conscription-after-autumn-call-ups/UPI-95521380772920|archivedate=2014-02-10}}</ref> Zaradi ruske agresije je izvršni predsednik [[Oleksander Turčinov|Oleksandr Turčinov]] po le nekaj mesecih (maja 2014) ponovno uvedel naborništvo. V začetku leta 2014 je imela Ukrajina 130.000 pripadnikov oboroženih sil in bazen rezervistov, ki bi vojsko lahko povečal na približno milijon pripadnkov. Leta 2015 je bilo v oboroženih silah skupno 250.800 pripadnikov.<ref>{{Navedi novice|title=Ukraine battles persist before cease-fire deadline; 25 dead|url=https://www.washingtontimes.com/news/2015/feb/13/ukraine-battles-persist-ahead-cease-fire-deadline/|accessdate=2016-02-13|work=[[The Washington Times]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151226130136/http://www.washingtontimes.com/news/2015/feb/13/ukraine-battles-persist-ahead-cease-fire-deadline/|archivedate=2015-12-26}}</ref> Po ruski invaziji je julija 2022 obrambni minister Oleksij Reznikov izjavil, da imajo oborožene sile 700.000 aktivnih pripadnikov oz. skupaj z mejno stražo, nacionalno gardo in policijo okoli milijon.<ref name="auto">{{Navedi splet|date=2022-07-10|title=Ukraine has one million ready for fightback to recapture south {{!}} Worl…|url=https://www.thetimes.co.uk/article/ukraine-has-one-million-ready-for-fightback-to-recapture-south-3rhkrhstf|archiveurl=https://archive.today/20220710213957/https://www.thetimes.co.uk/article/ukraine-has-one-million-ready-for-fightback-to-recapture-south-3rhkrhstf|archivedate=2022-07-10|accessdate=2022-07-11|website=archive.ph}}</ref> Po [[Revolucija dostojanstva|revoluciji dostojanstva]] je Ukrajina sprejela vojaško doktrino, ki se osredotoča na obrambo pred Rusijo, in razglasila namere Ukrajine za tesnejše odnose z oboroženimi silami [[NATO]] držav, zlasti če se bo v prihodnosti pridružila zavezništvu.<ref>[http://www.president.gov.ua/documents/5552015-19443 Ukase of the President of Ukraine #555/2015: About decision of the National Security and Defense Council of Ukraine of 2 September 2015 "About new edition of the Ukrainian military doctrine" (УКАЗ ПРЕЗИДЕНТА УКРАЇНИ №555/2015: Про рішення Ради національної безпеки і оборони України від 2 вересня 2015 року "Про нову редакцію Воєнної доктрини України")] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170704003953/http://www.president.gov.ua/documents/5552015-19443|date=4 July 2017}}.</ref> == Osebje == === Izobraževanje in šole === [[Slika:Independence_Day_military_parade_in_Kyiv_2017_08.jpg|sličica|Kadeti Narodne obrambne univerze Ukrajine na paradi ob dnevu neodvisnosti v Kijevu leta 2017]] Številne univerze imajo specializirane vojaške inštitute, kot je npr. Fakulteta za vojaške pravne študije na Nacionalni pravni akademiji Jaroslav Mudri v Harkovu. Glavne ukrajinske vojaške akademije so: * Nacionalna akademija kopenskih sil hetman Petro Sagajdačni, [[Lvov]] * Mornariška akademija admirala Pavla Nahimova, [[Sevastopol]] ** premeščen v [[Mikolajiv]] * Nacionalna univerza letalskih sil Ivana Kožeduba, [[Harkov]] Poleg tega je v [[Kijev]]u Ukrajinska nacionalna obrambna univerza Ivana Černjahovskega.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nuou.org.ua/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131226014025/http://nuou.org.ua/|title=Official website of National Defense University of Ukraine|archivedate=26 December 2013}}</ref> Centralna bolnišnica oboroženih sil se nahaja v [[Kijev]]u.<ref>{{Navedi splet|url=http://gvkg.kiev.ua/index.php/histori|website=gvkg.kiev.ua|accessdate=2016-02-13|language=uk, en|trans-title=Zgodovina glavnega vojaškega kliničnega centra|publisher=National Military Main Medical Clinical Center|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160213214415/http://gvkg.kiev.ua/index.php/histori|archivedate=2016-02-13|title=НАЦІОНАЛЬНИЙ ВІЙСЬКОВО-МЕДИЧНИЙ КЛІНІЧНИЙ ЦЕНТР «ГОЛОВНИЙ ВІЙСЬКОВИЙ КЛІНІЧНИЙ ГОСПІТАЛЬ»|date=2016-02-13}}</ref> V Kijevu se nahaja tudi vojaška srednja šola – Vojaška srednja šola Ivana Bohuna. === Poklicni vojaki === Leta 2017 se je oboroženim silam pridružilo več kot 14.000 poklicnih vojakov. Vojaki, ki so sodelovali v [[Donbaška vojna (2014–2022)|vojni v Donbasu]] (maja 2017 jih je bilo 7500) so med časom na fronti prejemali povprečno plačo 16.000&nbsp;[[Ukrajinska grivna|₴]].<ref name="UA30517">{{in lang|uk}} [http://pda.pravda.com.ua/news/id_7145423 The Defense Ministry told which areas of shortage of recruits] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170608144546/http://pda.pravda.com.ua/news/id_7145423|date=2017-06-08}}, [[Ukrayinska Pravda]] (30 May 2017)</ref> Najmanj poklicnih vojakov prihaja iz zahoda države.<ref name="UA30517" /> === Naborništvo === Moški so trenutno naborniki od 25. leta naprej.<ref>{{Navedi splet|date=2024-04-03|title=Ukraine lowers its conscription age to 25 to replenish its beleaguered troops|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-conscription-mobilization-251058a942a253f3eaec2c53373adf03|accessdate=2024-04-04|website=AP News|language=en}}</ref> V Sovjetski zvezi so vsi moški državljani dve leti služili v oboroženih silah (oz. tri v mornarici). Po osamosvojitvi je Ukrajina ohranila sistem naborništva, vendar se je čas služenja skrajšal na eno leto (oz. 18 mesecev v mornarici). Postopoma je začela tudi zaposlovati poklicne vojake. Korpus mornariške pehote je bil prvi rod, ki je postal sestavljen povsem iz poklicnih vojakov. Oktobra 2013 je predsednik Viktor Janukovič ukinil naborništvo v Ukrajini. Takrat je bilo 60 % ukrajinskih sil sestavljenih iz poklicnih vojakov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.upi.com/Top_News/Special/2013/10/03/Ukraine-to-end-military-conscription-after-autumn-call-ups/95521380772920/|publisher=UPI|title=Ukraine to end military conscription after autumn call-ups|accessdate=2014-12-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141222231936/http://www.upi.com/Top_News/Special/2013/10/03/Ukraine-to-end-military-conscription-after-autumn-call-ups/95521380772920/|archivedate=2014-12-22}}</ref> Zaradi [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]] je bilo leta 2014 ponovno uvedeno.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.rferl.org/content/ukrainian-parliament-recommends-resumption-of-mandatory-conscription/25352661.html|publisher=Radio Free Europe|title=Ukrainian Parliament Recommends Resumption Of Mandatory Conscription|work=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=17 April 2014|accessdate=2014-12-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141222231128/http://www.rferl.org/content/ukrainian-parliament-recommends-resumption-of-mandatory-conscription/25352661.html|archivedate=2014-12-22}}</ref> Leta 2015 je bila starostna skupina za vpoklic bila iz 18-25 dvignjena na 29-27.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-ukraine-crisis-military-idUSKBN0JY0K620141220|work=reuters|title=Ukraine to spend five percent of 2015 budget on defense and security|date=20 December 2014|accessdate=2017-06-30|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150924211714/http://www.reuters.com/article/2014/12/20/us-ukraine-crisis-military-idUSKBN0JY0K620141220|archivedate=2015-09-24}}</ref> Po odsluženju vojaškega roka naborniki postanejo del neaktivne rezerve in so lahko mobilizirani, dokler ne dosežejo starosti 55 let oz. 60 let za častnike. Zaradi [[Donbaška vojna (2014–2022)|vojne v Donbasu]] je Ukrajina uvedla delno mobilizacijo, da bi popolnila mesta v oboroženih silah hkrati pa odpoklicala nabornike, ki so služili pred tem. Zaradi vojne je bilo veliko nabornikov tudi prisiljenih služiti dlje od prvotnega 18-mesečnega roka.<ref>{{Navedi splet|url=http://kiev1.org/en/zakonoproekt-pro-chastichnuyu-mobilizatsiyu-4320.html|publisher=[[Kyiv]]1|title=Draft law No. 4320 and Decree No. 607 on partial mobilization full text|accessdate=2014-12-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141223010652/http://kiev1.org/en/zakonoproekt-pro-chastichnuyu-mobilizatsiyu-4320.html|archivedate=2014-12-23}}</ref> Načrtovano je bilo, da bo Ukrajina leta 2015 izvedla delne mobilizacije, da bi nadomestili enote, ki služijo dlje kot je bilo prvotno predvideno.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.kyivpost.com/content/ukraine/turchynov-ukraine-to-see-three-waves-of-mobilization-in-2015-375869.html|work=Kyiv Post|title=Turchynov: Ukraine to see three waves of mobilization in 2015|accessdate=2014-12-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141222234712/https://www.kyivpost.com/content/ukraine/turchynov-ukraine-to-see-three-waves-of-mobilization-in-2015-375869.html|archivedate=2014-12-22}}</ref> Tako kot v ostalih državah, je izmikanje vpoklicu prisotno tudi v Ukrajini. Med aprilom in avgustom 2014 je bilo odprtih približno tisoč kazenskih preiskav zaradi izmikanja.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.interfax.com/newsinf.asp?id=529597|publisher=Interfax|title=Over 1000 criminal inquires opened into draft evasion cases.|accessdate=2014-12-23|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141223084548/http://www.interfax.com/newsinf.asp?id=529597|archivedate=2014-12-23}}</ref> Izmik vpoklicu je za državljane problematičen, ker se moškim, ki niso služili zavrne izdaja potnega lista (razen če ima ustrezne zdravstvene razloge).<ref>{{Navedi splet|url=http://zagranpasport.cn.ua/poluchenie-zagranpasporta-v-ukraine|trans-title=Passport Service of Ukraine|title=Получение загранпаспорта в Украине|accessdate=2014-12-23|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150409022437/http://zagranpasport.cn.ua/poluchenie-zagranpasporta-v-ukraine|archivedate=2015-04-09}}</ref> Po jeseni 2016 so bile daljše napotitve mobiliziranih vojakov na vojno na vzhodu prekinjene.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.unian.info/society/1540546-poroshenko-signs-decree-on-demobilization-of-sixth-wave-of-ukraine-troops.html|title=Poroshenko signs decree on demobilization of sixth wave of Ukraine troops|accessdate=2016-10-18|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161031164847/http://www.unian.info/society/1540546-poroshenko-signs-decree-on-demobilization-of-sixth-wave-of-ukraine-troops.html|archivedate=2016-10-31}}</ref> 1. februarja 2022 je predsednik [[Volodimir Zelenski]] napovedal spremembo naborniškega sistema, ki bi bodila v njegovo ukinitev 1. januarja 2024.<ref>{{Navedi splet|title=Zelensky instructs Cabinet to develop bill on changing military training system with ending conscription into army from Jan 1, 2024|url=https://interfax.com.ua/news/general/795386.html|accessdate=2022-02-01|website=Interfax-Ukraine|language=en|archivedate=1 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220201133432/https://interfax.com.ua/news/general/795386.html}}</ref> Hkrati je bila načrtovano povečanje števila poklicnih vojakov za 100.000. To bi dosegli z večjim plačilom - najmanj trikratnik minimalne plače in zagotovitvijo stanovanjske oskrbe.<ref>{{Navedi splet|title=Number of Ukrainian military servicemen to increase by 100,000|url=https://www.ukrinform.net/rubric-polytics/3395399-zelensky-signs-decree-to-increase-number-of-ukrainian-military-servicemen-by-100000.html|accessdate=2022-02-01|website=www.ukrinform.net|date=February 2022|language=en|archivedate=1 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220201133434/https://www.ukrinform.net/rubric-polytics/3395399-zelensky-signs-decree-to-increase-number-of-ukrainian-military-servicemen-by-100000.html}}</ref> Zaradi [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije na Ukrajino]] manj kot mesec kasneje so bili te načrti ustavljeni. Razglašena je bila splošna mobilizacija.<ref name="AlJazeera">{{Navedi novice|title=Ukraine leader frees convicts with combat skills to fight Russia|url=https://www.aljazeera.com/news/2022/2/28/ukraine-leader-frees-convicts-with-combat-skills-to-fight-russia|accessdate=22 September 2022|work=Al Jazeera|date=28 February 2022|language=en|archivedate=22 September 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220922235625/https://www.aljazeera.com/news/2022/2/28/ukraine-leader-frees-convicts-with-combat-skills-to-fight-russia}}</ref> === Vloga žensk === [[Slika:Военный_парад_в_честь_Дня_Независимости_Украины_Military_parade_in_honor_of_the_Independence_Day_of_Ukraine_(44194240712).jpg|sličica|Vojakinje na paradi ob dnevu neodvisnosti v Kijevu, 24. avgust 2018]] Ženska je dovoljeno službovanje v bojnih enotah od 2016 naprej. Po podatkih ministrstva za obrambo je v začetku junija 2016 v vojski bilo zaposlenih približno 49.500 žensk, od tega približno 17.000 vojakinj in 2.000 častnic.<ref name=waiUm3616>[http://www.unian.info/society/1451743-war-has-a-female-face.html War has a female face] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160804185149/http://www.unian.info/society/1451743-war-has-a-female-face.html |date=2016-08-04 }}, UNIAN (4 August 2016)</ref> Leta 2020 je bilo v vojski zaposlenih 58.000 žensk, do 2024 pa se je število povečalo na 62.000, od tega jih je bilo najmanj 5.000 v bojnih vlogah.<ref>{{Navedi splet|url=https://podcasts.google.com/feed/aHR0cHM6Ly9mZWVkcy5hY2FzdC5jb20vcHVibGljL3Nob3dzLzY1ODMwMTJlNzE1ZDUzMDAxNjlkY2RjYg/episode/NjVlYjMyYTcyYTg2MTkwMDE2MmJlZTdl?sa=X&ved=0CCoQz4EHahcKEwjAyJ7oouaEAxUAAAAAHQAAAAAQRw|title=Ukraine: The Latest - 'War doesn't have a gender': The evolving role of women in Ukraine's armed forces}}</ref> Preden je bila dovoljena vključenost žensk v vojsko, so se nekatere pridružile različnih prostovoljnim bataljonom teritorialne obrambe. Za ženske je mobilizacija dovoljena le za častnice.<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine to Call Up Women Over 20 for Armed Forces|url=http://europe.newsweek.com/ukraine-armed-forces-set-call-female-citizens-aged-20-50-new-recruitment-cycle-304276?rx=us|website=Newsweek|date=4 February 2015|accessdate=2016-02-09|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161008132731/http://europe.newsweek.com/ukraine-armed-forces-set-call-female-citizens-aged-20-50-new-recruitment-cycle-304276?rx=us|archivedate=2016-10-08}}</ref> Avgusta 2018 je na paradi ob dnevu neodvisnosti v Kijevu prvič sodelovala postrojitev 120 žensk - kadetinj vojaškega inštituta Nacionalne univerze Tarasa Ševčenka in Vojaškega inštituta za telekomunikacije in informacijske tehnologije.<ref name="Хрещатиком вперше пройде жіночий батальйон">{{Citat|title=Хрещатиком вперше пройде жіночий батальйон|url=https://www.bbc.com/ukrainian/media-45265237|publisher=BBC|last=Zhanna Bezpyatchuk and Roman Lebed|date=23 August 2018|access-date=30 March 2021|archivedate=30 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220430034043/https://www.bbc.com/ukrainian/media-45265237}}</ref><ref name="Meet One of the First 120 Women to Have Marched in Military Parade in Kyiv">{{Citat|title=Meet One of the First 120 Women to Have Marched in Military Parade in Kyiv|url=https://en.hromadske.ua/posts/meet-one-of-the-first-120-women-to-have-marched-in-military-parade-in-kyiv|publisher=Hromadske International|last=Anastasia Vlasova|date=24 August 2018|access-date=30 March 2021|archivedate=12 June 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210612111644/https://en.hromadske.ua/posts/meet-one-of-the-first-120-women-to-have-marched-in-military-parade-in-kyiv}}</ref> Gledalci so njihov nastop pospremili z bučnim aplavzom.<ref name="Армія - це не тільки чоловіки з автоматами: у параді Незалежності вперше маршував жіночий батальйон">{{Citat|title=Армія – це не тільки чоловіки з автоматами: у параді Незалежності вперше маршував жіночий батальйон|url=https://aspi.com.ua/news/syuzheti/armiya-ce-ne-tilki-choloviki-z-avtomatami-u-paradi-nezalezhnosti-vpershe-marshuvav#gsc.tab=0|publisher=Information agency ASPI news|date=24 August 2018|access-date=30 March 2021|archivedate=2 July 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210702085515/https://aspi.com.ua/news/syuzheti/armiya-ce-ne-tilki-choloviki-z-avtomatami-u-paradi-nezalezhnosti-vpershe-marshuvav#gsc.tab=0}}</ref> Septembra 2018 je bila sprejeta zakonodaja, po kateri so ženske in moški enakopravni v vojski in policiji.<ref name="1stUkrainianFemaleGeneral">[https://www.kyivpost.com/ukraine-politics/ukraine-appoints-its-first-female-general.html Ukraine appoints its first female general] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201109015822/https://www.kyivpost.com/ukraine-politics/ukraine-appoints-its-first-female-general.html |date=9 November 2020 }}, Kyiv Post (14 October 2018)</ref> Mesec po tem je Ljudmila Šugalej, vodja vojaškega medicinskega direktorata varnostne službe Ukrajine, postala prva generalka. Vojaška gimnazija Ivana Boguna od leta 2019 sprejema tako kadete kot kadetinje. Nadija Savčenko je ena najbolj znanih vojakinj in je bila od julija 2014 do maja 2016 v ujetništvu v Rusiji.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.kyivpost.com/content/ukraine/defense-team-intends-to-seek-pow-status-for-ukrainian-pilot-savchenko-370987.html|work=Kyiv Post|title=Defense team intends to seek POW status for Ukrainian pilot Savchenko|accessdate=2014-12-23|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141223081925/http://www.kyivpost.com/content/ukraine/defense-team-intends-to-seek-pow-status-for-ukrainian-pilot-savchenko-370987.html|archivedate=2014-12-23}}</ref> == Paravojaške sile == Čeprav niso del oboroženih sil Ukrajine, so v primeru vojnih razmer pod njihovim poveljstvom. To se je zgodilo po ruski invaziji febraurja 2022. == Nedavne operacije == [[Slika:Members_of_the_Ukrainian_Army’s_19th_CBRN-Battalion_maintaining_decontamination_skills_in_Support_of_Operation_Iraqi_Freedom_at_Camp_Arifjan,_in_KUWAIT_on_August_3rd_2003.jpg|sličica|Pripadniki 19. jedrskega, biološkega in kemičnega bataljona ukrajinske vojske v Kuvajtu]] Ukrajina ima vedno večjo vlogo v mirovnih misijah. Od leta 1992 je več kot 30.000 vojakov sodelovalo v misijah v nekdanji Jugoslaviji (IFOR v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], UNPROFOR in UNTAES na [[Hrvaška|Hrvaškem]], [[KFOR]] na [[Kosovo|Kosovu]]), Bližnjem vzhodu (Južni Libanon, [[Kuvajt]], [[Irak]]) in Afriki ([[Angola]], [[Sierra Leone]], [[Liberija]]).<ref name="UP" /> [[Slika:Миротворчі_місії_України.png|sličica|Napotitve zunaj Ukrajine od leta 1991 naprej]] Od leta 1997 Ukrajina tesno sodeluje z NATO in še posebej s Poljsko. Ukrajinska enota je bila napotena v okviru večnacionalnih sil v Iraku pod [[Poljska|poljskim]] poveljstvom. Ukrajinske enote so tudi na Kosovu razporejene kot del ukrajinsko-poljskega bataljona (UKRPOLBAT).<ref name="UP" /> Prva bitka redne formacije ukrajinskih oboroženih sil se je zgodila 6. aprila 2004 v [[Kut]]u v [[Irak]]u, ko so ukrajinski mirovni kontingent napadli pripadniki Mahdijeve vojske. Spopad je trajal več ur, Ukrajinci pa so uspešno držali cilje, ki so jih varovali.<ref>{{Navedi časopis|last=Quarterly|first=Middle East|date=1 September 2004|title=Al-Kut, Iraq: After-Battle Report|url=http://www.meforum.org/article/669|url-status=live|journal=Middle East Quarterly|archive-url=https://web.archive.org/web/20080517044004/http://www.meforum.org/article/669|archive-date=17 May 2008|access-date=10 April 2008}}</ref> [[Slika:Ukrainian_military_in_Iraq.jpg|levo|sličica| Ukrajinske enote med skupno vožnjo z ameriškimi marinci v Iraku]] Ukrajinske enote so kot del nekdanjega kontingenta sovjetskih oboroženih sil leta 1992 sodelovale v UNPROFOR-ju. 3. julija 1992 je [[Vrhovna rada]] sprejela resolucijo, s katero je ukrajinske oborožene sile zavezala k mirovnim misijam OZN. Kmalu po prihodu v [[Sarajevo]] 31. julija 1992 se je topništvo ukrajinskega bataljona znašlo sredi minometnega obstreljevanja med bosanskimi Srbi in Bošnjaki. Ena od srbskih granat je zadela ukrajinski položaj in pri tem huje ranila sedem vojakov, en je kasneje umrl med hospitalizacijo v Nemčiji. Od osamosvojitve naprej je Ukrajina napotila vojake v Irak, Afganistan, Kosovo in k različnim mirovnim misijam OZN v Afriki (vključno s helikopterskimi enotami). Enote ukrajinske mornarice so sodelovale tudi v protipiratskih operacijah ob obali Somalije, preden so bile odpoklicane zaradi [[Rusko-ukrajinska vojna|ruskege agresije leta 2014]].<ref>{{Navedi novice|url=http://eunavfor.eu/eu-naval-force-admiral-visits-ukrainian-navy-warship-hetman-sagaidachny/|title=EU Naval Force Admiral Visits Ukrainian Navy Warship Hetman Sagaidachny|date=18 Dec 2013|accessdate=19 September 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140221030925/http://eunavfor.eu/eu-naval-force-admiral-visits-ukrainian-navy-warship-hetman-sagaidachny/|archivedate=21 February 2014}}</ref> 19. januarja 2015 je ukrajinski 18. ločeni helikopterski odred skupaj z drugimi enotami MONUSCO izvedel uspešno operacijo uničenja dveh taborišč nezakonitih oboroženih skupin v [[Vzhodni Kongo|Kongu]].<ref>{{Navedi splet|url=http://army.unian.net/1033527-ukrainskiy-kontingent-uchastvuet-v-operatsiyah-protiv-bandformirovaniy-v-kongo.html|publisher=unian|title=Украинский контингент участвует в операциях против бандформирований в Конго Подробности читайте на УНИАН|accessdate=2015-01-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150126091147/http://army.unian.net/1033527-ukrainskiy-kontingent-uchastvuet-v-operatsiyah-protiv-bandformirovaniy-v-kongo.html|archivedate=2015-01-26}}</ref> === Napotitve zunaj Ukrajine === * {{Flagicon|Democratic Republic of the Congo}} [[Vzhodni Kongo]]: ([[misija Organizacije združenih narodov v Demokratični republiki Kongo|MONUSCO]]) – 12 strokovnjakov in 4 helikopterji [[Mil Mi-24|Mi-24]]<ref name="UP">{{Navedi splet|url=http://www.mil.gov.ua/index.php?part=peacekeeping&lang=en|title=Міністерство|accessdate=2008-04-10|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071011104812/http://www.mil.gov.ua/index.php?part=peacekeeping&lang=en|archivedate=2007-10-11}}</ref><ref name="UN1">{{Navedi splet|url=https://www.un.org/en/peacekeeping/contributors/2010/sept10_5.pdf|title=UN Mission's Contributions by Country for September 2010|accessdate=2017-06-28|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170321050227/http://www.un.org/en/peacekeeping/contributors/2010/sept10_5.pdf|archivedate=2017-03-21}}</ref><ref name="un-20120307">{{Navedi novice|url=https://www.un.org/apps/news/story.asp?NewsID=41480|title=DR Congo: UN peacekeeping mission receives tactical helicopters from Ukraine|work=UN Daily News|date=7 March 2012|accessdate=18 June 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140529210703/http://www.un.org/apps/news/story.asp?NewsID=41480|archivedate=29 May 2014}}</ref><ref name="nbc-20140514">{{Navedi novice|url=https://www.nbcnews.com/storyline/ukraine-crisis/helicopter-may-land-ukraines-military-hot-water-u-n-n105041|title=Helicopter May Land Ukraine's Military in Hot Water With U.N.|last=Alexander Smith|work=NBC News|date=14 May 2014|accessdate=18 June 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140529015705/http://www.nbcnews.com/storyline/ukraine-crisis/helicopter-may-land-ukraines-military-hot-water-u-n-n105041|archivedate=29 May 2014}}</ref> * {{Zastava|Kosovo}}: ([[KFOR]]) – 128 vojakov<ref name="UP" /> * {{Zastava|Kosovo}}: (UNMIK) – 1 vojaški uradnik za zveze, 1 uradnik za zveze<ref name="UP" /><ref name="UN1" /> * {{Zastava|Liberija}}: (UNMIL) – 277 vojakov, 2 strokovnjaka<ref name="UP" /><ref name="UN1" /> * {{Zastava|Moldavija}}: ([[Pridnestrska republika]]) – 10 vojaških opazovalcev<ref name="UP" /> * {{Zastava|Sudan}}: (UNMIS) – 9 strokovnjakov<ref name="UP" /><ref name="UN1" /> * {{Zastavadržave|Mali}} (20) === Ruska okupacija Krima === 2. marca 2014 so bile ukrajinske oborožene sile po ruski vojaški invaziji na [[Krim (polotok)|Krim]] v stanju pripravljenosti.<ref name="NYT">{{Navedi novice|last=Erlanger|first=Steven|title=Ukrainian Government Rushes to Dampen Secessionist Sentiment|url=https://www.nytimes.com/2014/03/03/world/europe/ukraine.html|work=The New York Times|date=2 March 2014|accessdate=3 March 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140302220803/http://www.nytimes.com/2014/03/03/world/europe/ukraine.html|archivedate=2 March 2014}}</ref> Ukrajina je 19. marca 2014 pripravila načrte za umik vseh svojih vojakov in njihovih družin na celino.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-26656617|title=Ukraine 'preparing withdrawal of troops from Crimea'|work=BBC News|accessdate=19 March 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140319214718/http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-26656617|archivedate=19 March 2014}}</ref> == Tradicija == * 9. avgusta 2018 je predsednik [[Petro Porošenko]] napovedal, da bo vzklik ''[[Slava Ukrajini!|Slava Ukrajini]]'' uradni pozdrav oboroženih sil, ki bo nadomestil vojaški pozdrav iz sovjetskega obdobja ''Pozdravljeni tovariši'' (''Вітаю товариші'', ''Vitaju tovaryši'' ).<ref>{{Navedi splet|last=Poroshenko|first=Petro|title=President: The words "Glory to Ukraine! Glory to the Heroes!" will be the official greetings of the Armed Forces of our state|url=https://www.president.gov.ua/en/news/prezident-slova-slava-ukrayini-geroyam-slava-budut-oficijnim-48938|website=PRESIDENT OF UKRAINE Official website|publisher=Government of Ukraine|accessdate=11 August 2018|archivedate=22 April 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190422013557/https://www.president.gov.ua/en/news/prezident-slova-slava-ukrayini-geroyam-slava-budut-oficijnim-48938}}</ref> Pozdrav je bil prvič uporabljen med parado ob dnevu neodvisnosti v Kijevu tistega leta ob praznovanju stoletnice ukrajinske države.<ref>{{Navedi splet|url=http://ukrainianweek.com/BreakingNews/218751|title=Ukraine's Independence Day military parade in Kyiv|date=24 August 2018|publisher=[[The Ukrainian Week]]|accessdate=24 August 2018|archivedate=22 January 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210122035058/https://ukrainianweek.com/BreakingNews/218751}}</ref> ''Slava Ukrajini'' je tudi uradni pozdrav policije. * Centralni dom častnikov oboroženih sil Ukrajine je kulturno središče ukrajinske vojske v [[Kijev]]u. Po drugi svetovni vojni je dom služil kot koncertna dvorana za častnike, saj je bil takrat skoraj celotni Kijev v ruševinah. Od oktobra 1995 je v njem Nacionalni muzej vojaške zgodovine.<ref>{{Navedi splet|url=http://mesta.kiev.ua/museums/page/7|title=Музеи » Страница 7 » Интересные места Киева|accessdate=8 April 2020|archivedate=29 December 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191229164329/http://mesta.kiev.ua/museums/page/7/}}</ref> * Ukrajinska vojska je svojo trenutno uniformo predstavila na dan neodvisnosti leta 2016.<ref name="nuUaWP">[http://m.washingtontimes.com/news/2016/aug/25/fashion-statement-ukrainian-troops-debut-post-sovi/ Fashion statement: Ukrainian troops debut post-Soviet uniforms] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160829230710/http://m.washingtontimes.com/news/2016/aug/25/fashion-statement-ukrainian-troops-debut-post-sovi/|date=2016-08-29}}, [[The Washington Times]] (25 August 2016)</ref> Nove uniforme so navdih vzele od britanskih in poljskih,<ref name="nuUaWP" /> vključujejo pa tudi podrobnosti iz uniform, ki jih je nosila Ukrajinska ljudska armada. Na kapi je simbol [[Kozaki|kozaka]], ki drži križ.<ref name="nuUaWP" /> Čeprav so bile v glavnem zasnovane za kopenske sile, so druge veje svoje nove uniforme temeljile na posodobitvi. Pred letom 2016 so uniforme temeljile na nekdanjih sovjetskih. * Vojska za korakanje uporablja sovjetski »gosji korak« (ta sicer izvira iz [[Prusija|Prusije]]) s hitrostjo 75 korakov na minuto in elementi koračnega tempa sečkih strelcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.segodnya.ua/ukraine/ukrainckie-coldaty-budut-zadirat-nohi-na-5-cm-nizhe.html|last=Бережной|date=2009-12-15|website=www.segodnya.ua|accessdate=2020-04-08|archivedate=2017-12-25|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171225120217/https://www.segodnya.ua/ukraine/ukrainckie-coldaty-budut-zadirat-nohi-na-5-cm-nizhe.html|title=Украинские солдаты будут задирать ноги на 5 см ниже|publisher=Влад}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://mignews.com.ua/sobitiya/inukraine/2349968.html|date=2010-02-25|website=MIGnews|accessdate=2020-04-08|archivedate=2017-12-25|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171225120420/http://mignews.com.ua/sobitiya/inukraine/2349968.html|title="Национальный" строевой шаг сделает украинскую армию элитарной}}</ref> * Priredba S. Tvoruna ''Zaporiškega marša'' se v oboroženih silah uporablja od leta 1991, ko je nadomestila ''[[Slovo Slovanke]]'' in se izvaja, ko so novi vojaki sprejeti v oborožene sile in recitirajo svoje prisege. == Proračun == Leta 2017 je ukrajinska strategija nacionalne varnosti predvidevala, da mora proračun za nacionalno varnost in obrambo znašati vsaj 5 % BDP. 21. decembra 2016 je Vrhovna rada sprejela proračun za nacionalno varnost za leto 2017 v višini 5 % ukrajinskega [[Bruto domači proizvod|BDP]].<ref name=JbUa16>[http://www.janes.com/article/56428/ukrainian-military-budget-to-reduce-likelihood-of-separatist-attacks-in-donetsk-and-luhansk-improve-infrastructure-security Ukrainian military budget to reduce likelihood of separatist attacks in Donetsk and Luhansk, improve infrastructure security] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160301024720/http://www.janes.com/article/56428/ukrainian-military-budget-to-reduce-likelihood-of-separatist-attacks-in-donetsk-and-luhansk-improve-infrastructure-security |date=2016-03-01 }}, IHS Jane's 360 (2 December 2015)</ref><ref>[https://web.archive.org/web/1/www.unian.info/economics/1466853-ukraine-to-spend-3-of-gdp-on-defense-in-2017-finance-minister.html "Ukraine to spend 3% of GDP on defense in 2017: Finance minister"], [[UNIAN]] (13 August 2016)</ref> To je bilo 23% povečanje od leta 2013 in 65% povečanje od leta 2005.<ref name="JbUa16" /> Od skupnega zneska je bilo 60% predvidenih za obrambo, 40% pa za varnost in policijo.<ref name="JbUa16" /> V letu 2016 so se izdatki za razvoj orožja povečali za 30%.<ref>{{Navedi splet|url=http://uatoday.tv/politics/ukraine-to-increase-military-expenditure-by-30-in-2016-548205.html|title=UNIAN News. Latest news of Ukraine and world|website=uatoday.tv|accessdate=2016-03-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160319202016/http://uatoday.tv/politics/ukraine-to-increase-military-expenditure-by-30-in-2016-548205.html|archivedate=2016-03-19}}</ref> Leta 2017 je korupcija v kombinaciji z majhnimi proračuni v preteklosti vojsko postavila v stanje, v katerem se je težko soočala z rusko agresijo na Krimu in v Donbasu. Sistemska korupcija je ovirala vse sektorje obrambe, kar je institucijo. Kljub velikim prizadevanjem za iztrebitev korupcije, so znaki kazali, da ni dovolj.<ref>Adriana Lins de Albuquerque and Jakob Hedenskog [https://www.foi.se/report-search/pdf?fileName=D%3A%5CReportSearch%5CFiles%5C78b12d4c-19d6-4727-b96b-7faa5ba088dc.pdf Ukraine A Defence Sector Reform Assessment] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171201044616/https://www.foi.se/report-search/pdf?fileName=D:%5CReportSearch%5CFiles%5C78b12d4c-19d6-4727-b96b-7faa5ba088dc.pdf|date=2017-12-01}} FOI-R-4157-SE</ref> Ukrajinska vlada je sprožila velike strukturne reforme vojske, da bi do leta 2020 dosegla standarde NATO, a malokdo je verjel, da jih bo uspela uspešno izvesti v zastavljenem roku. Nekatere problematike niso bile naslovljene kot npr. pomanjkanje civilnega in parlamentarnega nadzora nad oboroženimi silami, pomanjkanje notranjega usklajevanja, slabo vključevanje prostovoljcev v redno vojsko, nekaznovanje in zlorabe vojaškega osebja, sistemska korupcija in nepreglednost financ.<ref>{{Navedi splet|url=https://carnegieendowment.org/2018/02/22/ukraine-s-toughest-fight-challenge-of-military-reform-pub-75609|title=Ukraine's Toughest Fight: The Challenge of Military Reform|accessdate=2018-10-02|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181003014204/https://carnegieendowment.org/2018/02/22/ukraine-s-toughest-fight-challenge-of-military-reform-pub-75609|archivedate=2018-10-03}}</ref> Do leta 2022 so reforme nekatere probleme razrešile.<ref>[https://time.com/collection/100-most-influential-people-2022/6177692/valeriy-zaluzhnyy/ "Valeriy Zaluzhnyy"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221008221857/https://time.com/collection/100-most-influential-people-2022/6177692/valeriy-zaluzhnyy/|date=8 October 2022}}, ''Time'', 23 May 2022.</ref> === Letni proračuni === (Samo proračun za obrambo, ne skupaj za »varnost in obrambo«)<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine Military Spending/Defense Budget 1993-2022|url=https://www.macrotrends.net/countries/UKR/ukraine/military-spending-defense-budget|website=www.macrotrends.net|accessdate=2 October 2022|archivedate=2 October 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221002000531/https://www.macrotrends.net/countries/UKR/ukraine/military-spending-defense-budget}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ukraine: military spending 2000-2021|url=https://www.statista.com/statistics/1293277/ukraine-military-spending/|website=Statista|language=en|accessdate=2 October 2022|archivedate=2 October 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221002000529/https://www.statista.com/statistics/1293277/ukraine-military-spending/}}</ref> * 2003: 5,06 milijard ₴<ref name="pidruchniki.com">{{Navedi splet|url=https://pidru4niki.com/16011013/finansi/sklad_struktura_vidatkiv_derzhavnogo_byudzhetu_ukrayini|title=Склад і структура видатків Державного бюджету України|website=Pidru4niki|accessdate=3 April 2022|archivedate=4 March 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210304004520/https://pidru4niki.com/16011013/finansi/sklad_struktura_vidatkiv_derzhavnogo_byudzhetu_ukrayini}}</ref> * 2004: 1,29 milijard ₴<ref name="pidruchniki.com" /> * 2005: 1,23 milijard ₴<ref name="pidruchniki.com" /> * 2006: 1,47 milijard ₴<ref name="pidruchniki.com" /> * 2007: 2,12 milijard ₴<ref name="pidruchniki.com" /> * 2008: 1,78 milijard ₴<ref name="zakon.rada.gov.ua">{{Navedi splet|url=https://zakon.rada.gov.ua/go/107-17|title=Про Державний бюджет України на 2008 рік та про внесення змін до деяких законодавчих актів України|website=zakon.rada.gov.ua}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * 2009: 0,93 milijard ₴<ref name="tyzhden.ua">{{Navedi splet|url=https://tyzhden.ua/Publication/2322|title=Гра в солдатики|date=13 March 2009|accessdate=26 November 2019|archivedate=24 December 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191224233115/https://tyzhden.ua/Publication/2322}}</ref> * 2010: 1,63 milijard ₴<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pravda.com.ua/articles/2009/09/29/4211736/|title=Як Тимошенко закрила роти генералам|accessdate=2019-12-02|trans-title=How Tymoshenko closed her mouth to the generals|website=pravda.com.ua|date=2009-09-29|last=АННА БАБІНЕЦЬ|archivedate=22 December 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191222112526/https://www.pravda.com.ua/articles/2009/09/29/4211736/}}</ref> * 2011: 1,82 milijard ₴<ref name="vkurse.ua">{{Navedi splet|url=http://vkurse.ua/ua/society/stimulirovat-voennykh-premiyami.html|title=Міністр оборони обіцяє стимулювати військових преміями, Михайло Єжель, оборона, Міністерство оборони — ВКурсе.ua новини України|accessdate=26 November 2019|archivedate=20 December 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191220124226/http://vkurse.ua/ua/society/stimulirovat-voennykh-premiyami.html}}</ref> * 2012: 2,05 milijard ₴<ref name="economy.nayka.com.ua">{{Navedi časopis|last=Богомолова|first=Н. І.|year=2012|title=Проблеми Формування Системи Видатків Державного Бюджету|url=http://www.economy.nayka.com.ua/?op=1&z=922|url-status=live|journal=Ефективна Економіка|issue=2|archive-url=https://web.archive.org/web/20191220040657/http://www.economy.nayka.com.ua/?op=1&z=922|archive-date=20 December 2019|access-date=26 November 2019}}</ref> * 2013: 1,88 milijard ₴<ref name="news.finance.ua">{{Navedi splet|url=https://news.finance.ua/ru/news/-/293024/voennye-rashody-ukrainy-v-2013-godu-uvelicheny-na-1-15-minfin|title=Военные расходы Украины в 2013 году увеличены на 1,15% – Минфин — Finance.ua|website=news.finance.ua|date=13 December 2012}}</ref> * 2014: 1,37 milijard ₴<ref name="bbc.com">{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/ukrainian/business/2014/12/141224_budget_spendings_project-2015_vc|title=Бюджет-2015: освіту і соціалку урізають, армії додають|date=24 December 2014}}</ref> * 2015: 1,91 milijard ₴<ref name="bbc.com" /> * 2016: 2,11 milijard ₴<ref name="depo.ua">{{Navedi splet|url=https://www.depo.ua/ukr/war/proekt-viyskovogo-byudzhetu-2017---skilki-kudi-y-navishcho-26092016090000|title=Військовий бюджет-2017: Скільки Україна витратить на техніку і оборону (ТАБЛИЦЯ) – oстанні новини з АТО}}</ref> * 2017: 2,65 milijard ₴<ref name="mil.in.ua">{{Navedi splet|url=https://mil.in.ua/uk/d0-b1-d1-8e-d0-b4-d0-b6-d0-b5-d1-82-d1-96-2019-d0-bd-d0-b0-d0-be-d0-b1-d0-be-d1-80-d0-be-d0-bd-d1-83-d0-bf-d0-b5-d1-80-d0-b5-d0-b4-d0-b1-d0-b0-d1-87-d0-b5-d0-bd-d0-be-538-d0-b2-d0-b2-d0-bf/|title=Бюджеті 2019 – на оборону передбачено 5,38% ВВП|date=23 November 2018}}</ref> * 2018: 3,20 milijard ₴<ref name="mil.in.ua" /> * 2019: 4,08 milijard ₴<ref name="mil.in.ua" /> * 2020: 5,2 milijard ₴<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pravda.com.ua/news/2019/11/14/7231954/|title=Рада ухвалила бюджет-2020|accessdate=26 November 2019|archivedate=16 November 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191116074610/https://www.pravda.com.ua/news/2019/11/14/7231954/}}</ref> * 2021: 4,9 milijard ₴<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/ukrainian/features-55304248|title=Рада ухвалила бюджет 2021: кому і на що бракуватиме коштів|work=BBC News Україна|accessdate=12 October 2021|archivedate=16 January 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230116155515/https://www.bbc.com/ukrainian/features-55304248}}</ref> * 2022: 8,3 milijard ₴<ref>{{Navedi splet|last=Zinets|first=Natalia|title=War forces Ukraine to divert $8.3 bln to military spending, tax revenue drops - minister|url=https://www.reuters.com/world/europe/exclusive-war-forces-ukraine-divert-83-bln-military-spending-tax-revenue-drops-2022-05-12/|website=Reuters|language=en|date=12 May 2022|accessdate=2 October 2022|archivedate=16 January 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230116155516/https://www.reuters.com/world/europe/exclusive-war-forces-ukraine-divert-83-bln-military-spending-tax-revenue-drops-2022-05-12/}}</ref> * 2023: 31,03 milijard ₴<ref>{{Navedi splet|date=November 3, 2022|title=Верховна Рада України ухвалила держбюджет на 2023 рік|url=https://www.kmu.gov.ua/news/verhovna-rada-ukrayini-uhvalila-derzhbyudzhet-na-2023-rik|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221229134242/https://www.kmu.gov.ua/news/verhovna-rada-ukrayini-uhvalila-derzhbyudzhet-na-2023-rik|archivedate=December 29, 2022|website=kmu.gov.ua}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Міністерство Фінансів України|url=https://mof.gov.ua/uk/budget_2023-582|accessdate=2023-03-07|website=mof.gov.ua|archivedate=7 March 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230307073343/https://mof.gov.ua/uk/budget_2023-582}}</ref> == Vojaški prazniki == [[Slika:Президент_проінспектував_бойові_навчання_Збройних_Сил_України_2.jpg|sličica| [[T-64]] in [[Suhoj Su-27|Su-27]] na proslavi ob dnevu branilcev Ukrajine, 14. oktober 2017]] Vojaški prazniki, ki jih praznuje vse vojaško osebje v oboroženih silah Ukrajine:<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mil.gov.ua/index.php?lang=en&part=history&sub=holidays|title=Міністерство|accessdate=2008-11-14|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071109150548/http://www.mil.gov.ua/index.php?lang=en&part=history&sub=holidays|archivedate=2007-11-09}}</ref> * 6. maj - dan mehanizirane pehote * 23. maj - rojstni dan mornariške pehote * 8. julij - dan letalstva in zračne obrambe * Prva nedelja v juliju - dan mornarice * 8. avgust - dan komunikacijskega korpusa * 7. september - dan [[Glavni obveščevalski direktorat Ukrajine|vojaških obveščevalnih]] sil * 9. september - dan oklepnih sil * 14. september - dan mobiliziranih vojakov * 1. oktober - dan branilcev Ukrajine<ref>{{Navedi splet|url=http://zakon3.rada.gov.ua/laws/show/806/2014|title=Про День захисника України {{!}} від 14 October 2014 № 806/2014|date=14 October 2014|website=zakon3.rada.gov.ua|language=uk|trans-title=On the day of defenders of Ukraine {{!}} 14 October 2014 No. 806/2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160302215112/http://zakon3.rada.gov.ua/laws/show/806/2014|archivedate=2 March 2016|accessdate=2 March 2016}}</ref> * 29. oktober - dan finančnikov * 3. november - dan raketnih sil in topništva * 3. november - dan inženirjev * 21. november - dan zračno-desantnih jurišnih sil<ref>{{Navedi splet|url=http://www.pravda.com.ua/news/2017/11/8/7161138/|title=День десантників вирішили перенести|website=Українська правда|accessdate=27 March 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180113232044/http://www.pravda.com.ua/news/2017/11/8/7161138/|archivedate=13 January 2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.president.gov.ua/documents/3802017-23058|title=Указ Президента України №380/2017 від 21 листопада 2017 року "Про День Десантно-штурмових військ Збройних Сил України"|date=2017-11-21|website=president.gov.ua|publisher=Адміністрація Президента України|accessdate=2017-12-02|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171201032136/http://www.president.gov.ua/documents/3802017-23058|archivedate=2017-12-01}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Poroshenko: 469 Ukrainian paratroopers killed in Donbas amid war|url=https://www.unian.info/war/2254451-poroshenko-469-ukrainian-paratroopers-killed-in-donbas-amid-war.html|work=UNIAN|accessdate=2017-12-02|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171201042554/https://www.unian.info/war/2254451-poroshenko-469-ukrainian-paratroopers-killed-in-donbas-amid-war.html|archivedate=2017-12-01}}</ref> * 6. december - dan oboroženih sil<ref>[https://www.unian.info/m/society/2282449-ukraine-marks-armed-forces-day-video.html Ukraine marks Armed Forces Day (Video)], [[UNIAN]] (06 December 2017)</ref> * 12. december - dan kopenske vojske * 23. december - dan operativnih vojakov == Veterani == Ukrajina veteranom zagotavlja več ugodnosti. Ukrajinci, ki so služili v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], [[Sovjetsko-afganistanska vojna|sovjetsko-afganistanski vojni]] ali kot [[Černobilski likvidatorji|likvidatorji]] med [[Černobilska nesreča|černobilsko nesrečo]], so upravičeni do mesečnih preživnin, popustov na zdravstvene in lekarniške storitve, breplačen javni prevoz, dodatnih dni dopusta, prednosti pri odpuščanju, lažji dostop do posojil, prednost pri prijavah za delovna mesta, prednost pri vpisu v poklicne šole, subvencije za elektirko, plin in stanovanje. Veterani so v obsegu zmožnosti tudi upravičenih do vojaških stanovanj. Poleg veteranov iz nekdanje Sovjetske zveze so nastale tudi nove generacije, ki so služile na mednarodnih misijah, del katerih je bila Ukrajina. Tisti, ki so se odzvali na [[Vojna v Donbasu|vojno v Donbasu]] so upravičeni do še dodatnih ugodnosti.<ref>{{Navedi novice|url=http://timlawyer.com.ua/lgoti-voenoslugashim-uchastnikam-ato/|title=Benefits for the servicemen of the ATO|publisher=Харькова Тимохов|date=2014-09-08|accessdate=2014-10-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141009145108/http://timlawyer.com.ua/lgoti-voenoslugashim-uchastnikam-ato|archivedate=2014-10-09}}</ref> Zaradi vojne z Rusijo se je v Ukrajini pojavila še nova generacija veteranov. Te so upravičeni do enakih ugodnosti kot ostali. Ker pa ni bilo uradne vojne napovedi, se je pojavil problem določitve datuma po katerem veljajo veteranske ugodnosti, kar je privedlo do tega, da nekateri, ki so sodelovali v začetku spopadov do njih niso bili upravičeni. Sprva so bile ugodnosti podeljene le posmrtno družinskim članom, saj ni bilo ustreznega pravnega okvirja. Prav tako do ugodnosti niso bili upravičeni pripadniik prostovoljnih bataljonov teritorialne obrambe. Kasneje je zakonodaja področje uredila, da so status veterana lahko prejeli vsi, tudi prostovoljci.<ref>{{Navedi splet|url=http://censor.net.ua/news/305860/status_uchastnika_boevyh_deyistviyi_boyitsy_ato_poka_poluchayut_tolko_posmertno|publisher=censor|title=Статус участника боевых действий бойцы АТО пока получают только посмертно|date=6 October 2014|accessdate=2014-12-29|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141010004717/http://censor.net.ua/news/305860/status_uchastnika_boevyh_deyistviyi_boyitsy_ato_poka_poluchayut_tolko_posmertno|archivedate=2014-10-10}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://gazeta.zn.ua/internal/uchastnik-boevyh-deystviy-nerealnaya-mechta-uchastnika-ato-_.html|publisher=Gazaeta|title=Участник боевых действий. Нереальная мечта участника АТО|accessdate=2014-12-29|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150111113053/http://gazeta.zn.ua/internal/uchastnik-boevyh-deystviy-nerealnaya-mechta-uchastnika-ato-_.html|archivedate=2015-01-11}}</ref> Veterani vojne v Donbasu so upravičeni do stanovanja (če ostanejo v aktivni službi) ali zemljišča za gradnjo v velikosti 1000 kvadratnih metrov v okrožju njihove registracije. 22. novembra 2018 je bilo uradno ustanovljeno ukrajinsko ministrstvo za veterane. == Vojaški industrijski kompleks == Ukrajina je po osamosvojitvi imela približno 30 % [[Sovjetske oborožene sile|sovjetske vojaške]] industrije, ki je vključevala med 50 in 60 % vseh ukrajinskih podjetij, ki so skupaj zaposlovala 40 % delovno aktivnega prebivalstva. Ukrajina je bila vodilna na področju [[Samopogonski izstrelek|raketne tehnologije]],<ref>{{Navedi splet|url=https://fas.org/nuke/guide/ukraine/index.html|title=Ukraine Special Weapons|accessdate=2015-11-25|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151126064545/https://fas.org/nuke/guide/ukraine/index.html|archivedate=2015-11-26}}</ref> [[Navigacija|navigacijske]] elektronike za bojna plovila in [[Podmornica|podmornice]], sistemov za vodenje, [[radar]]jev za vojaška [[Reaktivno letalo|letala]] in težkih oklepnih vozil. Razvojno politiko na področju obrambe vodi Centralni znanstvenoraziskovalni inštitut za oborožitev in vojaško opremo oboroženih sil Ukrajine.<ref>Igor Chepkov.</ref> == Sklici == {{Sklici|2}} [[Kategorija:Članki, ki vsebujejo ukrajinsko besedilo]] [[Kategorija:Oborožene sile Ukrajine]] [[Kategorija:Oborožene sile po državah]] tktgt7yk8xvjy3t9vafnrl08ytaolsq 0 564395 6766526 6732152 2026-10-18T00:57:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766526 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Palácio da Alvorada <br/ >Palača Alvorada | image = Homologação_do_tombamento_de_obras_do_Niemeyer_(34321040524).jpg | image_alt = | caption = glavna fasada palače | map_type = Brazilija | map_size = 220 | map_alt = | map_caption = Lega v Brasílii | altitude = 1172 m | architectural_style = [[Moderna arhitektura]] | structural_system = | landlord = | location = [[Brasília]], zvezno okrožje | location_country = [[Brazilija]] | address = Via Presidencial, Zona Cívico-Administrativa – CEP 70150-000 | coordinates = {{coord|15|47|33.98|S|47|49|19.83|W|region:BR|display=inline}} | start_date = 3. april 1957 | completion_date = | inauguration_date = 30. junij 1958 | renovation_date = 16. november 2005 | height = 32,82 m | other_dimensions = | floor_count = 2 (kleti) in 1 (nadzemna) | floor_area = 7300 m² | client = predsednik [[Juscelino Kubitschek]] | owner = zvezna vlada Brazilije | current_tenants = [[Luiz Inácio Lula da Silva]], [[predsednik Brazilije]] | architect = [[Oscar Niemeyer]] | parking = | website = [https://www.gov.br/planalto/pt-br/conheca-a-presidencia/palacios-e-residencias/palacio-da-alvorada gov.br/planalto] | embedded = {{designation list|embed=yes|designation1=Brazil}} | references = }} '''Palácio da Alvorada''' ({{IPA-pt|paˈlasju dawvoˈɾadɐ}}) je uradna rezidenca [[predsednik Brazilije|brazilskega predsednika]]. Stoji v glavnem mestu države [[Brasília]], na polotoku ob robu jezera Paranoá. Stavbo je zasnoval [[Oscar Niemeyer]] in je bila zgrajena med letoma 1957 in 1958 v [[Moderna arhitektura|modernističnem slogu]]. To je bila rezidenca vsakega brazilskega predsednika od Juscelina Kubitscheka dalje. Stavba je navedena kot območje nacionalne zgodovinske dediščine.<ref>[http://portal.iphan.gov.br/portal/baixaFcdAnexo.do?id=1320 Palácio da Alvorada] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210611145326/http://portal.iphan.gov.br/portal/baixaFcdAnexo.do?id=1320 |date=2021-06-11 }} IPHAN. Retrieved on 2013-03-27. {{in lang|pt}}.</ref> Palácio da Alvorada se uporablja kot rezidenca in za uradne sprejeme. Predsednikovo delovno mesto in središče izvršilne oblasti je [[Palácio do Planalto]]. == Pravila poimenovanja == Stavba se je sprva imenovala 'predsedniška palača'. Ime ''Palácio da Alvorada'' ('Palača zore') izhaja iz citata Juscelina Kubitscheka: »Que é Brasília, senão a alvorada de um novo dia para o Brasil?« ('Kaj je Brasília, če ne zarja novega dne za Brazilijo?'). == Zgodovina == [[File:Construção de Brasília Palácio do Alvorada 1959-2.jpg|thumb|left|Palácio da Alvorada v gradnji med letoma 1957 in 1958]] Palača Alvorada je bila prva vladna stavba, zgrajena v novi zvezni prestolnici. Gradnja se je začela 3. aprila 1957 in bila končana 30. junija 1958. Niemeyerjev projekt je temeljil na načelih preprostosti in modernosti. === V 21. stoletju === Leta 2004 je prva dama Marisa Letícia vodila najobsežnejšo in zgodovinsko obnovo palače v njeni zgodovini. Projekt je trajal dve leti in je stal 18,4 milijona dolarjev. Opravljene so bile raziskave, da bi prostorom in dekorju povrnili prvotne sloge. Restavrirano je bilo tudi pohištvo in okrasje. Zamenjana je bila elektro in centralna klimatska naprava ter izvedena tla in strop. V nasprotju s splošnim prepričanjem obnove ni plačala država, ampak je bila del tekočega projekta obnove spomenikov pod vodstvom Nacionalnega inštituta za zgodovinsko in umetnostno dediščino s sredstvi, ki so jih prispevale zasebne družbe (za davčne olajšave). Januarja 2023 so obširno poročali, da je [[Jair Bolsonaro]], ki je živel v stavbi med svojim mandatom kot 38. predsednik Brazilije, 'uničil' palačo, pustil raztrgane preproge in zofe, puščajoče strope ter razbita okna in talne deske. Tapiserija Emiliana Di Cavalcantija naj bi bila premaknjena iz knjižnice in obešena na sonce, zaradi česar so bila potrebna restavratorska dela, nekatera umetniška dela pa so popolnoma izginila. Brazilski kaktus, ki ga je posadil Bolsonarov predhodnik in naslednik [[Luiz Inácio Lula da Silva]], je bil odstranjen, [[kemični svinčnik]] – ki ga je Bolsonaro uporabljal kot simbol svoje administracije – pa je ostal na mizi.<ref>{{navedi splet |date=2023-01-06 |title=Jair Bolsonaro wrecked Brazil's presidential palace, TV report suggests |url=https://www.theguardian.com/world/2023/jan/06/brazil-first-lady-shaken-condition-presidential-palace-bolsonaro |access-date=2023-01-06 |website=the Guardian |language=en}}</ref> == Arhitektura == Stavba ima površino 7000 kvadratnih metrov, razporejenih v treh nadstropjih: klet, pritličje in nadstropje. Kapela in heliport sta v sosednjih stavbah na ozemlju palače. V kletni etaži so kinodvorana, igralnica, kuhinja, pralnica, zdravstveni dom in uprava stavbe. === Pritličje === V pritličju so svečani prostori, ki jih predsedstvo uporablja za uradne sprejeme. Sestavljajo ga vhodna dvorana, čakalnica, dvorana, knjižnica, mezzanin, jedilnica, plemiška soba, glasbena soba in banketna soba.<ref name="PR/Guide">[http://www2.planalto.gov.br/presidencia/palacios-e-residencias-oficiais/palacio-alvorada/visitas/pdf Palácio do Planalto] Presidency of Brazil. Retrieved on 2013-03-27.</ref> [[File:Obamas at Palácio do Alvorada in Brasilia.jpg|thumb|left|Predsednica Dilma Rousseff s predsednikom ZDA Barackom Obamo in njegovo družino v preddverju, 19. marec 2011]] [[File:Palacio_da_Alvorada_State_Room.JPG|thumb|left|Pogled v notranjost dvorane]] [[File:2019 Conversa com a imprensa no Palácio da Alvorada - 49253739661.jpg|thumb|right|Predsednik Jair Bolsonaro med tiskovno konferenco leta 2019]] Vhodna dvorana je glavni vhod v palačo. Njena glavna značilnost je zlata stena, na kateri je vpisan stavek predsednika Kubitscheka: »S te osrednje planote, te ogromne praznine, ki bo kmalu postala središče nacionalnih odločitev, še enkrat gledam na prihodnost svoje države in predvidevam ta svit z neomajno vero v svojo veliko usodo - Juscelino Kubitschek, 2. oktober 1956.« Čakalnica je okrašena s tapiserijo Concesse Colaço z naslovom ''Manhã de Cores''; dve sliki Vicenteja do Rega Monteira – ''Abstração'' in ''Céu'' in umetniško delo Carlosa Scliarja z naslovom ''Os Barcos Esperam''. Slavnostna soba je opremljena z mešanico sodobnih in starinskih predmetov. Glavna stena je narejena iz ''jacarandá-da-baía''. Izstopata dve sveti podobi, sveta [[Marija Magdalena]] in sveta [[Terezija Avilska]], obe v baročnem slogu 18. stoletja. Na steni izstopa tapiserija Kennedyja Bahie z naslovom ''Flora e Fauna da Bahia'', pa tudi slike Djanira da Motta e Silva z naslovom ''Colhendo Café''; Marije Leontine z naslovom ''Cena II''; in Alfreda Volpija z naslovom ''Fachada em Oval''. Knjižna zbirka knjižnice vključuje 3406 literarnih del, ki segajo od umetnosti, filozofije, politike in literature do splošne zgodovine in brazilske zgodovine, med drugim. Knjižnico krasijo tapiserija Emiliana Di Cavalcantija – ''Músicos'' – in trije uokvirjeni stari zemljevidi: Južna Amerika (1645), Brazilija (brez datuma) in kapitanije Brazilije (1656). Tu sta tudi dve majhni oljni sliki, ''Moça Sentada ao Piano'' (1857) in ''Senhora Sentada'' (1885), Rodolfa Amoeda. Mezanin je krožno območje med vhodno avlo, knjižnico in plemiško sobo. Vsebuje tapiserijo Di Cavalcantija z naslovom ''Múmias'', tri avtohtone pogrebne žare z otoka [[Marajó]] in dve skulpturi Alfreda Ceschiattija. Jedilnica je bila dodana leta 1992 in je okrašena z mizo in dvanajstimi angleškimi stoli v slogu ''[[Thomas Chippendale|Chippendale]]'' ter dvema brazilskima mizama iz 18. stoletja. V sobi izstopajo flamske slike Cornelisa de Heema in Jana van Huysuma iz 17. stoletja. Poleg teh umetnin sobo krasita tudi dva baročna angela iz zvezne države Minas Gerais in komplet porcelana [[Britanska vzhodnoindijska družba|Britanske vzhodnoindijske družbe]] iz 18. stoletja. Plemiška soba je razdeljena na štiri dele, v katerih izstopata dve skulpturi Victorja Brechereta z naslovoma ''Morena'' in ''Saindo do Banho''. Sodobni del je okrašen s pohištvom [[Ludwig Mies van der Rohe|Mies van der Roheja]]. Zadnja dva dela prikazujeta mešanico starinskega in sodobnega brazilskega in tujega pohištva. Med njimi sta dve držali za bakle iz zlatega lesa in dve sveti deli – ''Sveta družina'' in ''Sant’Ana Maestra'' – ki sedita na mizi iz 18. stoletja. Na steni izstopajo slika Aldemirja Martinsa z naslovom ''Vaqueiro'' in dve umetnini Candida Portinarija – ''Jangadas do Nordeste'' in ''Os Seringueiros''. Glasbena soba je med plemiško in banketno sobo. Ima dva oblazinjena kompleta sedežnih garnitur, ločena z nemškim salonskim velikim [[klavir]]jem. Zadaj na leseni omari stojita kipa svetega Janeza Evangelista (17. stoletje), svetega Joahima (18. stoletje). Banketno sobo je oblikovala Anna Maria Niemeyer in ima veliko jedilno mizo s petdesetimi sedeži. V zadnjem delu sobe je omarica iz cedre iz 19. stoletja, poleg dveh skrinj iz začetka 20. stoletja. Krasita jo dve tapiseriji z naslovom ''Saudades do Meu Jardim'' iz Concesse Colaço, skulptura ''Edificação'' Andréja Bloca in srebrnina iz palače Catete. [[File:16-11-2014 Dragões da Independência (23082103881).jpg|thumb|right|200px|Bataljon predsedniške garde]] === Drugo nadstropje === Drugo nadstropje je rezidenčni del palače s predsedniškim apartmajem, ki ga sestavljajo štirje apartmaji, dva apartmaja za goste in druge zasebne sobe. == Osebje in varnost == Trenutno je v palači zaposlenih 160 ljudi, vključno s tajnicami, pomočniki, natakarji, kuharji, zdravniki in varnostnim osebjem. Kompleks palače varuje bataljon predsedniške straže. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [http://www.aboutbrasilia.com/travel/alvorada-palace.html About Brasilia: Alvorada Palace] * Gallery [http://www2.planalto.gov.br/presidencia/palacios-e-residencias-oficiais/palacio-da-alvorada/galeria-de-imagens] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Brasílii]] [[Kategorija:Palače v Braziliji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1958]] [[Kategorija:Modernistična arhitektura]] [[Kategorija:Oscar Niemeyer]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Braziliji]] 7z31sgc18pn3qzmrl2fa7z3k0i8d6yw 0 564562 6766368 6723854 2026-10-17T17:18:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766368 wikitext text/x-wiki {{infobox museum |name = Narodni muzej lepih umetnosti |native_name = Museu Nacional de Belas Artes |image = At Rio de Janeiro 2019 399.jpg |caption = |mapframe = yes |mapframe-caption = |mapframe-zoom = 12 |mapframe-marker = museum |mapframe-wikidata = yes |coordinates = {{coord|22|54|31|S|43|10|32|W|type:landmark|display=inline,title}} |established = 1937 |location = [[Rio de Janeiro]], Brazilija |visitors = 135.726 (2012)<ref name="MAR">{{navedi splet |url=http://www1.folha.uol.com.br/ilustrada/1237764-diretor-do-museu-de-arte-do-rio-quer-inverter-eixo-cultural-da-cidade.shtml |title=Diretor do Museu de Arte do Rio quer inverter eixo cultural da cidade |publisher=Folha Online |access-date=28 February 2013}}</ref> |director = Mônica Xexéo |website = {{URL|gov.br/museus/pt-br/museus-ibram/mnba}} }} '''Narodni muzej lepih umetnosti''' ({{lang-pt|Museu Nacional de Belas Artes}} (MNBA)) je nacionalni muzej umetnosti v mestu [[Rio de Janeiro]] v [[Brazilija|Braziliji]]. Muzej, ki je bil uradno ustanovljen leta 1937 na pobudo ministra za izobraževanje Gustava Capaneme, je leta 1938 slovesno odprl predsednik [[Getúlio Vargas]]. Muzejska zbirka po drugi strani nastane ob selitvi portugalskega dvora v Brazilijo v začetku 19. stoletja, ko je kralj [[Ivan VI. Portugalski]] s seboj prinesel del portugalske kraljeve zbirke. Ta umetniška zbirka je po kraljevi vrnitvi v Evropo ostala v Braziliji in postala osrednja zbirka Nacionalne šole za likovno umetnost. Ko je bil muzej ustanovljen leta 1937, je postal dedič ne le zbirke nacionalne šole, ampak tudi njenega sedeža, stavbe v eklektičnem slogu iz leta 1908, ki jo je projektiral španski arhitekt Adolfo Morales de los Ríos.<ref name="EICAV MNBA">{{navedi splet| title=National Museum of Fine Arts| publisher=Encyclopaedia Itaú Cultural – Visual Arts| url=http://www.itaucultural.org.br/aplicexternas/enciclopedia_ic/index.cfm?fuseaction=marcos_texto_ing&cd_item=10&cd_idioma=28556&cd_verbete=4257| accessdate=2010-12-03| archive-date=2012-03-11| archive-url=https://web.archive.org/web/20120311032347/http://www.itaucultural.org.br/aplicexternas/enciclopedia_ic/index.cfm?fuseaction=marcos_texto_ing&cd_item=10&cd_idioma=28556&cd_verbete=4257| url-status=dead}}</ref> Narodni muzej lepih umetnosti je ena najpomembnejših kulturnih ustanov v državi, pa tudi najpomembnejši muzej brazilske umetnosti, ki je še posebej bogat s slikami in kipi iz 19. stoletja. Zbirka vključuje več kot 20.000 kosov, med slikami, kipi, risbami in grafikami, brazilskih in mednarodnih umetnikov, od visokega srednjega veka do sodobne umetnosti. Vključuje tudi manjše sklope dekorativne umetnosti, ljudske in afriške umetnosti. Muzejska knjižnica ima zbirko okoli 19.000 naslovov. Stavba je bila leta 1973 uvrščena na seznam brazilske nacionalne dediščine.<ref name="IPHAN MNBA">{{navedi splet| title=Museu Nacional de Belas Artes| publisher=Instituto do Patrimônio Histórico e Artístico Nacional (IPHAN)| url=http://portal.iphan.gov.br/portal/montarDetalheConteudo.do?id=12821&sigla=Institucional&retorno=detalheInstitucional| accessdate=2010-08-08| language=pt| archive-url=https://web.archive.org/web/20110706160138/http://portal.iphan.gov.br/portal/montarDetalheConteudo.do?id=12821&sigla=Institucional&retorno=detalheInstitucional| archive-date=2011-07-06| url-status=dead}}</ref> == Zgodovina == [[Image:Debret-djoaovi-mcm.jpg|thumb|upright|Jean-Baptiste Debret, ''Ivan VI. Portugalski'' (w/d). Museu Nacional de Belas Artes collection]] Čeprav je bil muzej uradno ustanovljen 13. januarja 1937 in slavnostno odprt 19. avgusta 1938, je njegova zgodovina veliko starejša in sega vse do selitve portugalskega dvora v Brazilijo leta 1808. Kralj Ivan VI., ki je bežal pred invazijo francoskih čet na Portugalsko, se je nastanil v Riu de Janeiru in s seboj prinesel zbirko umetnin, ki so prvotno pripadale portugalski kraljevi zbirki. Po kraljevi vrnitvi v Evropo je večji del te zbirke ostal v Braziliji in je v muzeju opredeljen kot glavno jedro evropske umetnosti. Zbirko je kasneje povečal Joachim Lebreton, francoski umetnik, ki je vodil francosko umetniško misijo, ki je prišla v Brazilijo leta 1816, da bi pomagala organizirati umetnost v državi.<ref name="AICB MNBA 11-13">{{in lang|pt}} Paternostro, Zuzana. "Origem da Coleção Italiana no acervo do Museu Nacional de Belas Artes do Rio de Janeiro. In: Marques, Luiz (org.). ''A arte italiana no Museu Nacional de Belas Artes''. São Paulo: Berlendis & Vertecchia Editores, 1996. {{ISBN|85-7229-004-4}}</ref> Francosko umetniško misijo je Ivan VI. zadolžil za organizacijo Kraljeve šole znanosti, umetnosti in obrti v Riu de Janeiru. Njeno prvo stavbo – ki jo je zasnoval francoski neoklasicistični arhitekt Grandjean de Montigny – je leta 1826 slovesno odprl cesar [[Peter I. Brazilski]]. Ob priložnosti otvoritve stavbe se je Kraljeva šola preimenovala v Cesarsko akademijo lepih umetnosti. V naslednjih desetletjih je Cesarski akademiji, dedinji imetja Ivana VI., uspelo razširiti to zbirko, zbrati pomembno zbirko slik in oblikovati [[gliptoteka|gliptoteko]].<ref name="MNBA Safra 7">{{in lang|pt}} Souza, Alcidio Mafra de (ed.). ''O Museu Nacional de Belas Artes''. São Paulo: Banco Safra, 1985. CDD 708.981</ref> [[Image:Giovanni Maria Bottalla - Deucalião e Pirra.jpg|thumb|left|180px|Giovanni Maria Bottalla, ''Deucalion in Pyrrha'' (ok. 1635). Ena od slik, ki jih je prinesel Ivan VI.]] Po razglasitvi republike leta 1889 se je Cesarska akademija preimenovala v ''Escola Nacional de Belas Artes'' (Nacionalna šola lepih umetnosti). Šola je ostala v prvotni stavbi tudi naslednja leta. Toda v 1900-ih je bilo središče Ria de Janeira obsežno preurejeno po modelih pariške urbanizacije. Med letoma 1906 in 1908 je bila zgrajena nova stavba za Državno šolo lepih umetnosti na Central Avenue (zdaj Avenida Rio Branco), zelo blizu novega glavnega trga mesta (''Cinelândia'').<ref name="Histórico D. João VI">{{navedi splet| title=Histórico do Museu| publisher=Museu D. João VI| url=http://www.museu.eba.ufrj.br/historicoMuseu.html| accessdate=2010-12-06| language=pt| archive-url=https://web.archive.org/web/20110706162149/http://www.museu.eba.ufrj.br/historicoMuseu.html| archive-date=6 July 2011| url-status=dead}}</ref> Slog nove stavbe, ki jo je zasnoval španski arhitekt Adolfo Morales de los Ríos, se očitno zgleduje po muzeju [[Louvre]] v [[Pariz]]u. Toda med gradnjo je bil projekt spremenjen, morda s strani Rodolfa Bernardellija in kasneje Archimedes Memoria. Posledično stavba predstavlja eklektično zasnovo s fasadami, oblikovanimi po različnih slogih. Glavno pročelje proti aveniji Rio Branco se zgleduje po francoski renesansi s [[pediment]]om, [[kolonada|kolonado]] in [[relief (umetnost)|reliefi]] iz [[terakota|terakote]], ki predstavljajo starodavne civilizacije, ter medaljoni, ki jih je naslikal Henrique Bernardelli in prikazujejo člane francoske umetniške misije in priznane brazilske umetnike. Stranske fasade so preprostejše in se nanašajo na [[Italijanska renesansa|italijansko renesanso]]. Krasijo jih pariški [[mozaik]]i z liki arhitektov, slikarjev in umetnostnih teoretikov, kot so [[Giorgio Vasari]], [[Vitruvij]] in [[Leonardo da Vinci]]. Zadnja fasada je strogo neoklasicistična, okrašena z reliefi, ki jih je izdelal Edward Cadwell Spruce. Notranja dekoracija temelji na uporabi plemenitih materialov, kot so [[marmor]], mozaiki, [[štukatura]], kristal, francoska keramika in kipi.<ref name="MNBA Safra 8-15">{{in lang|pt}} Souza, op. cit., pp. 8–15.</ref> Stavba je bila 24. maja 1973 uvrščena na seznam nacionalne dediščine.<ref name="IPHAN tombo prédio">{{navedi splet | title= Museu Nacional de Belas Artes: prédio (Rio de Janeiro, RJ) | publisher=Arquivo Noronha Santos| url=http://www.iphan.gov.br/ans.net/tema_consulta.asp?Linha=tc_belas.gif&Cod=1763| accessdate=2010-12-06 |language=pt}}</ref> Gradnja je bila končana leta 1908. Istega leta so šolo in njeno umetniško zbirko začeli seliti na nov sedež. Zbirka slik je bila nameščena v tretjem nadstropju. V drugem nadstropju so postavili zbirko mavčnih kopij antičnih kipov, ki so jih uporabljali pri likovnem pouku, zanje pa so posebej razvili muzeografski projekt. Četrto nadstropje je bilo zasnovano za upravne pisarne in ateljeje za praktični pouk. Leta 1931 je šolo vključila Univerza v Riu de Janeiru. [[Image:MNBA Museu Nacional de Belas Artes 03.jpg|thumb|right|200px|Razstavni prostor z brazilskimi slikami stalne zbirke]] [[Image:Rio, museo di belle arti, galleria 04.JPG|thumb|right|200px|Zbirka mavčnih kopij antičnih kipov Museu Nacional de Belas Artes (Narodni muzej lepih umetnosti)]] Ko je leta 1937 minister za izobraževanje Gustavo Capanema ustanovil muzej, je podedoval fonde Escola Nacional de Belas Artes in bil nameščen na njenem sedežu; šolske upravne pisarne, ateljeji in večina tečajev so ostali v stavbi. V 40. in 50. letih 20. stoletja so bili nekateri tečaji preneseni na druge lokacije. Leta 1975 so bili preostali tečaji preneseni v sodobno stavbo v glavnem kampusu univerze (''Ilha do Fundão''), ki jo je projektiral Jorge Moreira. Ob tem prenosu je bila zbirka, ki sta si jo do takrat delila tako muzej kot šola, razkosana. Večji del umetniške zbirke je ostal v muzeju, zbirka dokumentov, »didaktičnih« umetnin ali umetnin, ustvarjenih v pedagoški dejavnosti, pa tudi zbirka Jeronyma Ferreira das Nevesa (podarjena umetniški šoli leta 1947) je bila prenesena v kampus Ilha do Fundão, ki služi kot osrednja zbirka univerzitetnega Museu Dom João VI. Po prenosu je bila ''Fundação Nacional de Artes'' (Nacionalna umetniška fundacija) nameščena v nekdanjih prostorih šole. V 1980-ih je bilo v stavbi zaznati nekaj resnih strukturnih težav. Ker so predstavljali veliko grožnjo ohranjanju zbirke, je muzej prestal vrsto reform, s ciljem posodobitve razstavnih prostorov in preoblikovanja muzeografskega projekta ter hkrati ohranjanja prvotnega stila in dekoracije stavbe. Sredi 1990-ih so Fundação Nacional de Artes preselili na drugo lokacijo in muzej je končno lahko zasedel celotno stavbo. Trenutno muzej šteje 6733,84 kvadratnih metrov razstavnih površin in 1797,32 kvadratnih metrov depoja. Poleg razstavnih prostorov in tehničnih/administrativnih prostorov ima muzej laboratorije za konserviranje in restavriranje ter studie za oblikovanje mavca. Muzejska knjižnica je specializirana za umetnost 19. in 20. stoletja. Poleg zbirke približno 19.000 naslovov obsega več kot 12.000 avdiovizualnih predmetov, ikonografskih in tekstovnih dokumentov, redkih knjig, časopisov, revij, katalogov in drugega gradiva, povezanega z zgodovino ustanove, od cesarske akademije do danes. Poleg stalnih in občasnih razstav muzej organizira izobraževalne dejavnosti za širšo javnost in umetniške izobraževalne programe za učitelje, s ciljem razširjanja in boljšega razumevanja brazilske kulturne dediščine. == Zbirke == Od ustanovitve leta 1808 se je zbirka umetnin izjemno povečala in šteje okoli 20.000 predmetov. Zbirke vključujejo slikarstvo, kiparstvo, risbo, pa tudi dekorativno umetnost, pohištvo, ljudsko umetnost in afriško umetnost. === Brazilska umetnost === [[Image:Meirelles-primeiramissa2.jpg|thumb|right|200px|Victor Meirelles – ''Prva maša v Braziliji'' (1861)]] [[Image:Americo-avaí.jpg|thumb|right|200px|Pedro Américo – ''Bitka pri Avaíju'' (1872–1877)]] ==== Slikarstvo ==== Narodni muzej lepih umetnosti je dedič zbirk, ki so jih od začetka 19. stoletja zbirale Kraljeva šola znanosti, umetnosti in obrti ter njene naslednice (Cesarska akademija lepih umetnosti in Narodna šola lepih umetnosti), tj. nacionalna institucija, odgovorna za register brazilskih slikovnih del. Zato je splošno sprejeto, da nobena druga zbirka, javna ali zasebna, ne more predstaviti tako široke in celovite panorame brazilskega slikarstva v zvezi s francosko umetniško misijo, slikarstvom 19. in zgodnjega 20. stoletja, tudi v analognih pogojih. Zbirka vključuje več del Nicolasa-Antoina Taunayja, Jean-Baptista Debreta, Félixa Taunayja, Victorja Meirellesa (več kot 150 del, vključno s ''Prvo mašo v Braziliji'' in ''Bitko pri Guararapesu''), Pedra América (''Bitka pri Avaíju'', ''Mojzes in Johebeda'', itd.), Almeida Júnior (''Zalezovanje deželanov'', ''Brazilski drvar'' itd.), Manuel de Araújo Porto-alegre, Pedro Weingärtner, Rodolfo Amoedo, João Zeferino da Costa, Henrique Bernardelli, Eliseu Visconti, Castagneto, Hipólito Caron, Antônio Parreiras, in mnogi drugi. Čeprav je zbirka slik še posebej močna glede na 19. stoletje, vključuje tudi reprezentativne slike kolonialnega obdobja, kot so dela Manuela da Cunhe, Leandra Joaquima in Manuela Diasa de Oliveira. Moderni del vključuje skromno zbirko slik umetnikov, tesno povezanih s tednom moderne umetnosti (Anita Malfatti, Tarsila do Amaral, Di Cavalcanti, Lasar Segall, Vicente do Rego Monteiro itd.) in bolj reprezentativno zbirko modernističnih slikarjev, dejavnih v 1930 in naprej (Cândido Portinari, Djanira, Guignard, Cícero Dias, Alfredo Volpi, Maria Leontina, Ivan Serpa, Iberê Camargo itd.). Med sodobnimi imeni so v zbirki Hélio Oiticica, Paulo Pasta in Eduardo Sued. ==== Skulpture ==== [[Image:Bernardelli-cristo.jpg|thumb|right|upright|Rodolfo Bernardelli – ''Jezus in prešuštnica'' (1881)]] [[Image:Victor Meirelles - Soldado paraguaio de bruços.jpg|thumb|right|200px|Victor Meirelles – ''paragvajski vojak'' (študija za pomorski boj Riachuela). Barvica in svinčnik na papirju.]] Oddelek za brazilsko kiparstvo je najmanjši med muzejskimi oddelki za brazilsko umetnost in prav tako izvira iz fondov nekdanje Nacionalne akademije. Nekatera umetniška dela v zbirki so bila pridobljena s prenosom del umetnikov, ki jim je vlada dodelila subvencijo za študij v Evropi. Za začetek sistematičnega zbiranja kipov je bil zaslužen kipar Rodolfo Bernardelli, ki je bil konec 19. stoletja imenovan za ravnatelja akademije. Je tudi najbolje zastopan kipar v zbirki, z več kot 250 deli, ki jih je po njegovi smrti podaril njegov brat. Brazilsko akademsko kiparstvo med drugim zastopajo tudi Marc Ferrez, Chaves Pinheiro, Almeida Reis in Correia Lima. Zbirka modernega in sodobnega kiparstva vključuje imena, kot so Celso Antônio de Menezes, Franz Weissmann, Amílcar de Castro, Rubem Valentim, Sergio de Camargo, Farnese de Andrade itd. V zadnjih letih je muzej razširil svojo zbirko kolonialnih kipov 17. in 18. stoletja, ki so večinoma neevidentiranega avtorstva. ==== Grafike ==== Narodni muzej lepih umetnosti ima eno najpomembnejših zbirk grafik v državi, zbirko del, ki lahko zagotovi izjemno panoramo zgodovinskega razvoja tiskarske tehnike v Braziliji. Zbirka obsega dela Augusta Offa, Emila Baucha, Carlosa Oswalda, Oswalda Goeldija, Lívia Abrama, Lasarja Segala, Marie Bonomi, Fayge Ostrower, Carlosa Scliarja, Potyja Lazzarotta, Edith Behring, Anne Letycie Quadros, Dionísia del Santo, Anne Belle Geiger, Rubens Gerchman. Poleg grafik zbirka vključuje skupino 126 lesenih blokov Goeldija, 62 bakrenih plošč Carlosa Oswalda in 27 plošč Djanire itd. Zbirka grafik je stalno na voljo raziskovalcem, umetnikom in širši javnosti v ''Gabinete de Gravuras'' (grafična omara) in je predstavljena na občasnih razstavah v sobi Carlosa Oswalda. ==== Risbe ==== Oddelek brazilskih risb vsebuje približno 4000 del, kar je ena največjih zbirk ustanove. Vključuje dela s svinčnikom, peresom, tušem, barvico, akvarelom, kredo in drugimi tehnikami, bodisi izdelana kot skice bodisi kot samostojna umetniška dela. Glavno jedro sestavljajo velike zbirke del Victorja Meirellesa ter bratov Rodolfa in Henriqueja Bernardellija ter drugih mojstrov 19. stoletja, kot so Rodolfo Amoedo, Grandjean de Montigny, Zeferino da Costa, Eliseu Visconti, Manuel de Araújo Porto -alegre, Lucílio de Albuquerque in Henrique Alvim Corrêa, vendar zbirka vključuje tudi številne moderne in sodobne umetnike, kot so Anita Malfatti, Di Cavalcanti, Tarsila do Amaral, Flávio de Carvalho, Oswaldo Goeldi, Cândido Portinari, Anna Maria Maiolino, Gregório Gruber in Aldemir Martins. Eden od vrhuncev v sodobnem delu je zbirka več kot 600 risb Djanire. === Mednarodna umetnost === ==== Slikarstvo ==== [[Image:Giovanni Battista Gaulli - Retrato do Cardeal Luigi Alessandro Omodei.jpg|thumb|left|upright|Giovanni Battista Gaulli – Portret kardinala Luigija Alessandra Omodeija (ok. 1670)]] [[Image:Jan boeckhorst - pégaso.jpg|thumb|left|200px|Jan Boeckhorst – ''Pegasus'' (1675–1680).]] Oddelek mednarodnega slikarstva Narodnega muzeja lepih umetnosti predstavlja začetno jedro muzejskega fonda. Izhaja iz zbirke portugalskega kralja Ivana VI., ki je bila leta 1808 skupaj s portugalskim dvorom prenesena v Brazilijo. Kasneje so zbirko razširili s slikami, ki jih je prinesel Joaquim Lebreton, ki je prišel v Brazilijo z nalogo organiziranja prve umetniške akademije v državi. Kasnejše pridobitve in donacije so močno povečale mednarodno umetniško zbirko, ki je danes ena najbolj reprezentativnih med južnoameriškimi muzeji. Večji del zbirke predstavlja evropsko slikarstvo, predvsem francosko, sledijo italijanska, portugalska, španska, nizozemska in flamska šola ter v manjši meri slikarstvo držav Latinske Amerike, Kanade in ZDA. Najzgodnejša slika v zbirki sega v 13. stoletje, večina pa se nanaša na 19. stoletje. Zbirka italijanskega slikarstva je opazna po posebnih delih, kot so manieristična in baročna umetniška dela. Med zastopanimi umetniki so Bartolomeo Passarotti, Luca Cambiaso, Gioacchino Assereto, Giovanni Lanfranco, Il Raffaellino, Francesco Albani, Antonio Maria Vassallo, Luciano Borzone, Simone Cantarini, Valerio Castello, Jacopo Vignali, Grechetto, Giambattista Langetti, Ciro Ferri, Francesco Cozza, Baciccio, Corrado Giaquinto, Francesco Guardi, Tiepolo in Alessandro Magnasco.<ref name="AICB MNBA 15">Paternostro, op. cit., p. 15.</ref> Jedro francoskega slikarstva sestavljajo predvsem umetnine 18. in 19. stoletja. Obsega poleg slikarjev francoske umetniške misije imena, kot so Jacques Courtois, Jean-Baptiste Marie Pierre, François Bonvin, Théodule Ribot, Jules Breton, Jean-Paul Laurens, Constant Troyon, Jean-Jacques Henner, Jules Dupré, Gustave Doré, Henri Harpignies, Alfred Sisley, Armand Guillaumin, Edmond Aman-Jean in Henri Martin. Med vrhunci zbirk je skupina 20 slik Eugèna Boudina, ena največjih tovrstnih skupin zunaj Francije. Zbirko nizozemskega, flamskega in nemškega slikarstva v glavnem sestavljajo dela od 15. do 17. stoletja. Vključuje pomembno skupino osmih brazilskih pokrajin nizozemskega umetnika Fransa Posta, prvega krajinarja Novega sveta. Zbirka vključuje tudi slike Joosa van Cleva, Hansa von Kulmbacha, Jana Dirksza Botha, Michiela Jansza van Mierevelta, Jana Brueghela starejšega, Abrahama Brueghela, Davida Teniersa mlajšega, Daniela Seghersa, Gerarda ter Borcha, Davida Becka, Jana Steena. Drugi evropski umetniki, predstavljeni v zbirki, so Juan Pantoja de la Cruz, Bernardo Germán de Llórente in Federico de Madrazo (Španci), Francisco de Holanda, Silva Porto, António Pedro, Columbano Bordalo Pinheiro in José Malhoa (Portugalci), Emile Claus (Belgijci), Árpád Szenes (Madžar) in Carlos Schwabe (Švicar). Latinskoameriško slikarstvo predstavljajo številna anonimna dela šole iz Cuzca in nekaterih sodobnih umetnikov, kot sta Argentinca Benito Quinquela Martín in Cesáreo Bernaldo de Quirós. Umetnost Amerike predstavljata tudi Kanadčana Marc-Aurèle de Foy Suzor-Coté in Paul Duff. ==== Skulpture ==== [[Image:Italia, antinoo come dioniso-bacco, 130-138 ca. 01.JPG|thumb|right|200px|Rimski kipar. ''Doprsni kip Antinoja''. Marmor, 130-138 A.D.]] Muzej hrani majhno zbirko mednarodne skulpture, ki večinoma izvira iz 19. stoletja. Za razliko od zbirke brazilskega kiparstva ta skupina del ni bila zbrana s sistematičnimi pridobitvami, temveč s sporadičnimi donacijami in zapuščinami. Med njimi izstopata rimski marmorni ''doprsni kip Antinoja'' iz 2. stoletja pred našim štetjem ter grški ženski torzo. Zbirka vključuje tudi tri bronaste doprsne kipe Françoisa Rudeja, Ženec Constantina Meunierja, ''Meditacija'' brez orožja [Auguste Rodin|Augusta Rodina]] in druga dela Antoine-Louisa Baryeja, Antónia Teixeira Lopesa itd. Več del v zbirki je delo tujih umetnikov, dejavnih v Braziliji med 19. stoletja, kot sta francoska brata Marc in Zéphyrin Ferrez ter Italijan Augusto Girardet. Zbirka vključuje tudi številne bronaste redukcije, ki so jih izdelala umetniško-industrijska podjetja, kot je Barbedienne, in didaktično zbirko mavčnih kopij starogrških in rimskih kipov. ==== Grafika ==== [[Image:Juan Gris - Natureza morta com violão e garrafa, 1919-22.jpg|thumb|right|200px|Juan Gris – ''Tihožitje s kitaro in steklenico'' (1919–1922). Litografija.]] Muzej ima približno 2000 primerkov mednarodne grafike. Čeprav ni obsežna po velikosti, je zbirka precej raznolika in eklektična ter ponuja kratko panoramo zgodovine graviranja v različnih civilizacijah. Posebno pomembna je skupina flamskih, nizozemskih in nemških grafik. Avtorji v zbirki so Pieter de Jode I, [[Albrecht Dürer]], Hans Sebald Beham, Cornelis Visscher, [[Anthonis van Dyck]] in znamenita [[Rembrandt]]ova grafika ''Sto guldnov''. Dobro je zastopana tudi francoska šola. Poleg del umetnikov, kot sta Jacques Callot in Claude Lorrain, ima muzej dva albuma Gustava Doréja z lesorezi, ustvarjenimi za ilustracije časopisov, ter 80 litografij Honoréja Daumierja, prežetih s politično in družbeno kritiko, objavljenih v tridesetih letih 19. stoletja pri zgodovinski reviji ''Le Charivari''. Italijansko grafiko v zbirki predstavljajo dela Agostina Carraccija, Piranesija, Bartolozzija, Tiepola ter reprodukcije grafik Giovannija Fola in Raffaella Morghena. Drugi pomembni graverji so [[Francisco de Goya]] (''Los disparates''), [[William Hogarth]] in [[Joseph Mallord William Turner]]. Sodobne grafike vključujejo več del [[Pablo Picasso|Pabla Picassa]], [[Joan Miró|Joana Mirója]], Jacquesa Lipchitza, [[Marc Chagall|Marca Chagalla]], [[Vasilij Kandinski|Vasilija Kandinskega]] in Jacquesa Villona. Še en vrhunec zbirke je skupek več kot sto japonskih lesorezov ([[Ukijo-e]]) iz 17. in 18. stoletja umetnikov, kot sta [[Utamaro]] in [[Utagava Hirošige]]. === Druge zbirke === ==== Brazilska ljudska umetnost ==== Muzejsko zbirko ljudske umetnosti sestavlja 442 del, ki pričajo o več etnoloških vidikih regionalnih družb Brazilije. Zbirka vključuje dela tako funkcionalne kot umetniške narave, njena vrednost pa je v tem, da razkriva življenjske razmere, tradicije, religioznost, rekreacijo, estetske ideale, ustvarjalnost in odnos med človekom in naravo brazilskih, pa tudi regionalnih ljudstev. razlike glede teh vprašanj. Ljudska pobožnost in drugi vidiki vere v Braziliji so dobro dokumentirani v zbirki, ki vključuje številne primere ex-votos, kipov iz gline in lesa itd. Manuel Eudócio, Zé Caboclo in Mestre Cândido so nekateri obrtniki, predstavljeni v zbirki. ==== Afriška umetnost ==== Muzejsko zbirko afriške umetnosti sestavljajo lesene rezbarije, maske, obredni predmeti, funkcionalni predmeti, kipi iz slonovine in brona, tekstil, telesni okraski in drugi predmeti, povezani z več etničnimi skupinami, od katerih je večina avtohtonih prebivalcev zahodne Afrike, natančneje , do Beninskega zaliva. Zbirka je še posebej pomembna zaradi svoje koherentne geografske enotnosti, ki omogoča prepoznavanje medetničnih tokov med skupinami, kot so Ashanti, Bassa, Baoulé, Dan, Bambara, Fon, Fulani, Senufo, Yoruba in neidentificirane skupine Benina. Zato je pomemben register skupnih simbolov politične, družbene in ekonomske moči, kar zadeva vseafriške teorije. Drug pomemben vidik zbirke je dejstvo, da je več umetniških del, predvsem nabožne narave, tesno povezanih z afro-brazilsko kulturo. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category}} *[https://www.gov.br/museus/pt-br/museus-ibram/mnba MNBA website] *[https://artsandculture.google.com/partner/museu-nacional-de-belas-artes?hl=en Virtual tour of the Museu Nacional de Belas Artes] provided by Google Arts & Culture {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanove v Riu de Janeiru]] [[Kategorija:Muzeji v Braziliji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1908]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1938]] 8xaysppcbiy16s7556miwqmrxxg6aj7 0 569638 6766505 6487324 2026-10-17T23:16:42Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766505 wikitext text/x-wiki '''Ortschaft''' je izraz v [[Nemščina|nemško]] govorečih državah za [[naselje]]. V [[Nemčija|Nemčiji]] ima izraz '''Ortschaft''' ([[naselje]]) dvojni pomen, saj označuje tako organizacijski kot pravni status naselbine. V [[Avstrija|Avstriji]] je Ortschaft osnovna enota v sistemu delitve naselij.<ref>[[Wilhelm Rausch (Historiker)|Wilhelm Rausch]]: ''Gebiets- und Namensänderungen der Stadtgemeinden Österreichs'' (= ''Forschungen zur Geschichte der Städte und Märkte Österreichs.'' Band 2). Linz 1989, S. 53.</ref> V [[Švica|Švici]] izraz '''Ortshaft''' označuje geografsko opredeljeno naselbinsko območje, ki ima uradno ime in [[Poštna številka v Švici|poštno številko]]. Celotno ozemlje Švice je razdeljeno na Ortschaft-e (brez prekrivanja), kar pa ne velja za občine. === Nemčija === [[Slika:Zeichen_310-50_-_Ortstafel_(Vorderseite)_mit_Kreis,_StVO_1992.svg|sličica|Znak 310]] V več [[Nemška zvezna dežela|nemških deželah]] se uporablja tudi za upravno razdelitev [[Občine Nemčije|občin]]. Ti so bili opredeljeni v ''Gemeindeordnung'' ali ''Kommunalverfassung'' zvezne države. Tako je v zveznih deželah [[Baden - Württemberg|Baden-Württemberg]],<ref>[https://www.landesrecht-bw.de/jportal/?quelle=jlink&docid=jlr-GemOBWpG14&psml=bsbawueprod.psml&max=true Gemeindeordnung für Baden-Württemberg], §§ 67–73</ref> [[Spodnja Saška]],<ref>[https://www.voris.niedersachsen.de/jportal/?quelle=jlink&query=KomVerfG+ND+F%C3%BCnfter+Abschnitt&psml=bsvorisprod.psml&max=true Niedersächsisches Kommunalverfassungsgesetz] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221110090812/https://www.voris.niedersachsen.de/jportal/?quelle=jlink&query=KomVerfG+ND+F%C3%BCnfter+Abschnitt&psml=bsvorisprod.psml&max=true |date=2022-11-10 }}, §§ 90–96</ref> [[Severno Porenje - Vestfalija|Severno Porenje-Vestfalija]],<ref>[http://www.lexsoft.de/cgi-bin/lexsoft/justizportal_nrw.cgi?xid=146702,40 Gemeindeordnung für das Land Nordrhein-Westfalen]{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, § 39</ref> [[Saška]],<ref>[https://www.revosax.sachsen.de/vorschrift/2754-Saechsische-Gemeindeordnung#t_IIIabs_IV Gemeindeordnung für den Freistaat Sachsen], §§ 65–69a</ref> [[Saška - Anhalt|Saška-Anhalt]]<ref>[https://www.landesrecht.sachsen-anhalt.de/bsst/document/jlr-KomVerfGST2014pG9 Kommunalverfassungsgesetz des Landes Sachsen-Anhalt] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221110090803/https://www.landesrecht.sachsen-anhalt.de/bsst/document/jlr-KomVerfGST2014pG9 |date=2022-11-10 }}, §§ 81–88</ref> in [[Turingija]].<ref>[https://landesrecht.thueringen.de/perma?d=jlr-KomOTH2003pG10 Thüringer Gemeinde- und Landkreisordnung] {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, §§ 45–45a</ref> ''Ortschaften'' pogosto, vendar ne vedno, sovpadajo s prejšnjimi občinami, ki so bile vključene v drugo občino. Prebivalce ''Ortschafta'' zastopa izvoljeni ''Ortschaftsrat'' (lokalni svet) in/ali ''Ortsvorsteher'' (lokalni predstavnik). === Avstrija === [[Slika:Wernberg_Stallhofen_Ortstafel_12032015_0531.jpg|sličica|Krajevna tabla v [[Možberk|Stallhofnu]] na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]]]Ortschaft je v statističnem in administrativnem smislu podrazdelitev naseljenega območja znotraj političnih občinskih meja,<ref name="Rausch54">Wilhelm Rausch: ''Gebiets- und Namensänderungen der Stadtgemeinden Österreichs'' (= ''Forschungen zur Geschichte der Städte und Märkte Österreichs.'' Band 2). Linz 1989, S. 54.</ref> pri čemer vsaka občina obsega vsaj eno naselje (Ortschaft).<ref name="Mischler">Ernst Mischler: ''Volkszählung.'' in: ''Österreichisches Staatswörterbuch. Vierter Band.'' Alfred Hölder, Wien 1909 (2. Aufl.). S. 849f.</ref>{{Citatni blok|text=Pod izrazom Ortschaft razumemo skupino hiš, ki jih je prvotno povezovala skupna konskripcijska številka (številka vpisnega registra).|title=Österreichisches Statistisches Zentralamt (Hrsg.): ''Die territorialen Grundlagen der österreichischen Bundesstatistik.'' Wien 1987, S. 14.}}{{Citatni blok|text=Občina je lahko sestavljena iz več Ortschaft-ov ali pa je enaka enemu samemu Ortschaft-u.|title=Österreichisches Statistisches Zentralamt (Hrsg.): ''Die territorialen Grundlagen der österreichischen Bundesstatistik.'' Wien 1987, S. 14.}} ==== Ortschaftskennziffer ==== Avstrijski statistični urad uporablja poseben sistem številčenja za Ortschaft-e v Avstriji, imenovan številka naselja, ''Ortschaftskennziffer'', ki v nasprotju s [[Identifikacijska številka občine|identifikacijsko številko občine]] (''Gemeindekennziffer'') in [[Zählsprengel|popisnimi okrajii/popisnimi okoliši/popisnimi območji]]<ref name="OVZ 1/12">{{navedi knjigo|title=Ortsverzeichnis 2001|chapter=''Textteil'' 1.&nbsp;''Zum Systematischen Verzeichnis'' Ziffer&nbsp;12. ''Kennziffern für die territorialen Gliederungen''|pp=16}}</ref>, nima nima geografskega ali regionalnega pomena, ampak so oštevilčena po abecednem vrstnem redu na ravni celotne Avstrije. === Švica === V [[Švica|Švici]] se ureadno uporablja izraz ''Ortschaft, č''e gre za geografsko opredeljeno naselbinsko območje, ki ima svoje ime in pripadajočo poštno številko. <ref>[http://www.admin.ch/ch/d/sr/510_625/a3.html SR 510.625 Art. 3 Begriffe sowie Abschnitt 5].</ref> Njihove meje pogosto niso enake [[vrste občin v Švici|občinskim mejam]]. [[Slika:CH-Hinweissignal-Ortsbeginn_auf_Hauptstrassen.svg|sličica|Znak za začetek mesta (''Ortseingangsschild'')]] == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Upravna delitev Nemčije]] [[Kategorija:Upravna delitev Avstrije]] ad4vhwk8sytpn7jrmcut22oab9cgfkb 0 582935 6766286 6765737 2026-10-17T11:59:38Z Gledalec 242658 pp 6766286 wikitext text/x-wiki {{Bodoči film}} {{Infopolje Film | name = Maščevalci: Vzpon doktorja Dooma | image = Avengers Doomsday logo.png | caption = Logotip filma. | director = [[Anthony Russo]]<br />[[Joe Russo]] | producer = [[Kevin Feige]]<br />[[Anthony Russo]]<br />[[Joe Russo]] | writer = [[Michael Waldron]]<br />[[Stephen McFeely]] | based on = | starring = [[Chris Hemsworth]]<br />[[Vanessa Kirby]]<br />[[Anthony Mackie]]<br />[[Sebastian Stan]]<br />[[Letitia Wright]]<br />[[Paul Rudd]]<br />[[Wyatt Russell]]<br />[[Tenoch Huerta Mejía]]<br />[[Ebon Moss-Bachrach]]<br />[[Simu Liu]]<br />[[Florence Pugh]]<br />[[Kelsey Grammer]]<br />[[Lewis Pullman]]<br />[[Danny Ramirez]]<br />[[Joseph Quinn]]<br />[[David Harbour]]<br />[[Winston Duke]]<br />[[Hannah John-Kamen]]<br />[[Tom Hiddleston]]<br />[[Patrick Stewart]]<br />[[Ian McKellen]]<br />[[Alan Cumming]]<br />[[Rebecca Romijn]]<br />[[James Marsden]]<br />[[Channing Tatum]]<br />[[Pedro Pascal]]<br />[[Robert Downey Jr.]] | music = [[Alan Silvestri]] | cinematography = [[Newton Thomas Sigel]] | editing = [[Jeffrey Ford]]<br />[[Matthew Schmidt]] | studio = [[Marvel Studios]] | distributor = [[Walt Disney Studios Motion Pictures]] | released = 18. december 2026 (ZDA) | country = [[Združene države Amerike]] | language = [[angleščina]] }} '''Maščevalci: Vzpon doktorja Dooma''' je prihajajoči ameriški superjunaški film, ki temelji na istoimenski ekipi superjunakov iz Marvelovih stripov. To bo bil peti del serije filmov Maščevalci po koncu filma [[Maščevalci: Zaključek]] (2019) in 39. filmu v filmskem vesolju Marvel (MCU). Režiserja sta [[Anthony in Joe Russo]], scenarista [[Michael Waldron]] in [[Stephen McFeely]], igralsko zasedbo pa sestavljajo [[Chris Hemsworth]], [[Vanessa Kirby]], [[Anthony Mackie]], [[Sebastian Stan]], [[Letitia Wright]], [[Paul Rudd]], [[Wyatt Russell]], [[Tenoch Huerta Mejía]], [[Ebon Moss-Bachrach]], [[Simu Liu]], [[Florence Pugh]], [[Kelsey Grammer]], [[Lewis Pullman]], [[Danny Ramirez]], [[Joseph Quinn]], [[David Harbour]], [[Winston Duke]], [[Hannah John-Kamen]], [[Tom Hiddleston]], [[Patrick Stewart]], [[Ian McKellen]], [[Alan Cumming]], [[Rebecca Romijn]], [[James Marsden]], [[Channing Tatum]], [[Pedro Pascal]] in [[Robert Downey Jr.]] V filmu se [[Maščevalci (skupina)|Maščevalci]], [[Wakandci]], [[Fantastični štirje]], [[Thunderbolts]], in [[Možje X]] združijo, da bi se soočili z superzlobnežem [[Doktor Doom|doktorjem Doomom]]. Dva nova filma o Maščevalcih, Dinastija Kang in Skrivnostne vojne, sta bila napovedana julija 2022 kot zaključek šeste faze MCU in "The Multiverse Saga".<ref>{{navedi splet|last=Vary|first=Adam B.|date=2022-07-24|title=Marvel Studios’ Phases 5 and 6: Everything We Learned at Comic-Con About the Multiverse Saga|url=https://variety.com/2022/film/news/marvel-studios-phase-5-phase-6-multiverse-saga-comic-con-1235323893/|access-date=2025-03-27|website=Variety|language=en-US}}</ref> [[Destin Daniel Cretton]] je bil najet za režijo Dinastije Kang, [[Jonathan Majors]] pa naj bi ponovil svojo vlogo MCU kot negativec [[Kang Osvajalec]]. [[Jeff Loveness]] se je tistega septembra pridružil filmu kot scenarist. Novembra 2023 je Cretton zapustil projekt, Waldron pa je zamenjal Lovenessa kot pisec. Hkrati je Marvel razmišljal o tem, da bi se oddaljil od zgodbe o Kangu, deloma zaradi Majorsovih pravnih težav; Majors je bil naslednji mesec odpuščen. Vrnitev bratov Russo kot režiserjev in McFeelyja kot scenarista, izbira Downeyja za novega negativca Doktorja Dooma in nov podnaslov Vzpon doktorja Dooma so bili objavljeni julija 2024.<ref>{{navedi splet|last1=Kit|first1=Borys|last2=Couch|first2=Aaron|last3=Gajewski|first3=Ryan|date=2024-07-28|title=Robert Downey Jr. Back as Doctor Doom for Two ‘Avengers’ Movies|url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-downey-jr-doctor-doom-avengers-1235960026/|access-date=2025-03-27|website=The Hollywood Reporter|language=en-US}}</ref> Snemanje bo potekalo od aprila do avgusta 2025 v Pinewood Studios v [[Anglija|Angliji]], velika zasedba pa je sestavljena predvsem iz igralcev iz prejšnjih medijev MCU in drugih Marvelovih filmov.<ref>{{navedi splet|title=Marvel Studios’ ‘Avengers: Doomsday’ Begins Production|url=https://www.marvel.com/articles/movies/marvel-studios-avengers-doomsday-begins-production|access-date=2025-03-27|website=www.marvel.com}}</ref> Maščevalci: Vzpon doktorja Dooma bo izšel v [[ZDA]] 18. decembra 2026 kot del šestega poglavja MCU. Nadaljevanje filma, [[Maščevalci: Skrivnostne vojne]], pa naj bi izšlo 17. decembra 2027. == Vsebina == [[Maščevalci (skupina)|Maščevalci]], [[Wakandanci]], [[Fantastični štirje]], [[Thunderbolts|Thunderbolti]] in "izvirni" [[Možje X]] se združijo, da bi se soočili z [[Doktor Doom|Doktorjem Doomom]]. == Vloge == * [[Chris Hemsworth]] - Thor * [[Vanessa Kirby]] - Susan Storm/Nevidna bejba * [[Anthony Mackie]] - Sam Willson/Stotnik Amerika * [[Sebastian Stan]] - Bucky Barnes * [[Letitia Wright]] - Shuri/Črni panter * [[Paul Rudd]] - Scott Lang/Ant-Man * [[Wyatt Russell]] - John Walker/US Agent * [[Tenoch Huerta Mejía]] - Namor * [[Ebon Moss-Bachrach]] - Ben Grimm/The Thing * [[Simu Liu]] - Xu Shang-Chi * [[Florence Pugh]] - Yelena Belova * [[Kelsey Grammer]] - Hank McCoy/Beast * [[Lewis Pullman]] - Bob/Sentry/Void * [[Danny Ramirez]] - Joaquin Torres/Falcon * [[Joseph Quinn]] - Johnny Storm/Človeška bakla * [[David Harbour]] - Alexei Shostakov/Red Guardian * [[Winston Duke]] - M'Baku * [[Hannah John-Kamen]] - Ava Starr/Ghost * [[Tom Hiddleston]] - Loki * [[Patrick Stewart]] - Charles Xavier/Profesor X * [[Ian McKellen]] - Erik Lehnsherr/Magneto * [[Alan Cumming]] - Kurt Wagner/Nightcrawler * [[Rebecca Romijn]] - Raven Darkhölme/Mystique * [[James Marsden]] - Scott Summers/Cyclops * [[Channing Tatum]] - Remy LeBeau/Gambit * [[Pedro Pascal]] - Reed Richards/G. Fantastični * [[Robert Downey Jr.]] - [[Doktor Doom|Doktor Victor von Doom]] == Glej tudi == * [[Maščevalci: Skrivnostne vojne]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} [[Kategorija:Filmi leta 2026]] [[Kategorija:Prihajajoči filmi]] [[Kategorija:Ameriški filmi]] [[Kategorija:Filmi o maščevanju]] [[Kategorija:Filmi Marvel Studios]] [[Kategorija:Doktor Doom]] [[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]] qmvfykpr55jtx7cz7sezrynorni6c7c 6766306 6766286 2026-10-17T12:33:33Z Gledalec 242658 nove posodobitve 6766306 wikitext text/x-wiki {{Bodoči film}} {{Infopolje Film | name = Maščevalci: Vzpon doktorja Dooma | image = Avengers Doomsday logo.png | caption = Logotip filma. | director = [[Anthony Russo]]<br />[[Joe Russo]] | producer = [[Kevin Feige]]<br />[[Anthony Russo]]<br />[[Joe Russo]] | writer = [[Michael Waldron]]<br />[[Stephen McFeely]] | based on = | starring = [[Robert Downey Jr.]]<br />[[Chris Hemsworth]]<br />[[Chris Evans (igralec)|Chris Evans]]<br />[[Pedro Pascal]]<br />[[Vanessa Kirby]]<br />[[Anthony Mackie]]<br />[[Sebastian Stan]]<br />[[Letitia Wright]]<br />[[Paul Rudd]]<br />[[Wyatt Russell]]<br />[[Tenoch Huerta Mejía]]<br />[[Ebon Moss-Bachrach]]<br />[[Simu Liu]]<br />[[Florence Pugh]]<br />[[Kelsey Grammer]]<br />[[Lewis Pullman]]<br />[[Danny Ramirez]]<br />[[Joseph Quinn]]<br />[[David Harbour]]<br />[[Winston Duke]]<br />[[Hannah John-Kamen]]<br />[[Tom Hiddleston]]<br />[[Patrick Stewart]]<br />[[Ian McKellen]]<br />[[Alan Cumming]]<br />[[Rebecca Romijn]]<br />[[James Marsden]]<br />[[Channing Tatum]] | music = [[Alan Silvestri]] | cinematography = [[Newton Thomas Sigel]] | editing = [[Jeffrey Ford]]<br />[[Matthew Schmidt]] | studio = [[Marvel Studios]] | distributor = [[Walt Disney Studios Motion Pictures]] | released = 18. december 2026 (ZDA) | country = [[Združene države Amerike]] | language = [[angleščina]] }} '''Maščevalci: Vzpon doktorja Dooma''' je prihajajoči ameriški superjunaški film, ki temelji na istoimenski ekipi superjunakov iz Marvelovih stripov. To bo bil peti del serije filmov Maščevalci po koncu filma [[Maščevalci: Zaključek]] (2019) in 39. filmu v filmskem vesolju Marvel (MCU). Režiserja sta [[Anthony in Joe Russo]], scenarista [[Michael Waldron]] in [[Stephen McFeely]], igralsko zasedbo pa sestavljajo [[Chris Hemsworth]], [[Vanessa Kirby]], [[Anthony Mackie]], [[Sebastian Stan]], [[Letitia Wright]], [[Paul Rudd]], [[Wyatt Russell]], [[Tenoch Huerta Mejía]], [[Ebon Moss-Bachrach]], [[Simu Liu]], [[Florence Pugh]], [[Kelsey Grammer]], [[Lewis Pullman]], [[Danny Ramirez]], [[Joseph Quinn]], [[David Harbour]], [[Winston Duke]], [[Hannah John-Kamen]], [[Tom Hiddleston]], [[Patrick Stewart]], [[Ian McKellen]], [[Alan Cumming]], [[Rebecca Romijn]], [[James Marsden]], [[Channing Tatum]], [[Pedro Pascal]] in [[Robert Downey Jr.]] V filmu se [[Maščevalci (skupina)|Maščevalci]], [[Wakandci]], [[Fantastični štirje]], [[Thunderbolts]], in [[Možje X]] združijo, da bi se soočili z superzlobnežem [[Doktor Doom|doktorjem Doomom]]. Dva nova filma o Maščevalcih, Dinastija Kang in Skrivnostne vojne, sta bila napovedana julija 2022 kot zaključek šeste faze MCU in "The Multiverse Saga".<ref>{{navedi splet|last=Vary|first=Adam B.|date=2022-07-24|title=Marvel Studios’ Phases 5 and 6: Everything We Learned at Comic-Con About the Multiverse Saga|url=https://variety.com/2022/film/news/marvel-studios-phase-5-phase-6-multiverse-saga-comic-con-1235323893/|access-date=2025-03-27|website=Variety|language=en-US}}</ref> [[Destin Daniel Cretton]] je bil najet za režijo Dinastije Kang, [[Jonathan Majors]] pa naj bi ponovil svojo vlogo MCU kot negativec [[Kang Osvajalec]]. [[Jeff Loveness]] se je tistega septembra pridružil filmu kot scenarist. Novembra 2023 je Cretton zapustil projekt, Waldron pa je zamenjal Lovenessa kot pisec. Hkrati je Marvel razmišljal o tem, da bi se oddaljil od zgodbe o Kangu, deloma zaradi Majorsovih pravnih težav; Majors je bil naslednji mesec odpuščen. Vrnitev bratov Russo kot režiserjev in McFeelyja kot scenarista, izbira Downeyja za novega negativca Doktorja Dooma in nov podnaslov Vzpon doktorja Dooma so bili objavljeni julija 2024.<ref>{{navedi splet|last1=Kit|first1=Borys|last2=Couch|first2=Aaron|last3=Gajewski|first3=Ryan|date=2024-07-28|title=Robert Downey Jr. Back as Doctor Doom for Two ‘Avengers’ Movies|url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-downey-jr-doctor-doom-avengers-1235960026/|access-date=2025-03-27|website=The Hollywood Reporter|language=en-US}}</ref> Snemanje bo potekalo od aprila do avgusta 2025 v Pinewood Studios v [[Anglija|Angliji]], velika zasedba pa je sestavljena predvsem iz igralcev iz prejšnjih medijev MCU in drugih Marvelovih filmov.<ref>{{navedi splet|title=Marvel Studios’ ‘Avengers: Doomsday’ Begins Production|url=https://www.marvel.com/articles/movies/marvel-studios-avengers-doomsday-begins-production|access-date=2025-03-27|website=www.marvel.com}}</ref> Maščevalci: Vzpon doktorja Dooma bo izšel v [[ZDA]] 18. decembra 2026 kot del šestega poglavja MCU. Nadaljevanje filma, [[Maščevalci: Skrivnostne vojne]], pa naj bi izšlo 17. decembra 2027. == Vsebina == [[Maščevalci (skupina)|Maščevalci]], [[Wakandanci]], [[Fantastični štirje]], [[Thunderbolts|Thunderbolti]] in "izvirni" [[Možje X]] se združijo, da bi se soočili z [[Doktor Doom|Doktorjem Doomom]]. == Vloge == * [[Robert Downey Jr.]] - [[Doktor Doom|Doktor Victor von Doom]] * [[Chris Hemsworth]] - Thor * [[Chris Evans (igralec)|Chris Evans]] – Steve Rogers * [[Pedro Pascal]] - Reed Richards/G. Fantastični * [[Vanessa Kirby]] - Susan Storm/Nevidna bejba * [[Anthony Mackie]] - Sam Willson/Stotnik Amerika * [[Sebastian Stan]] - Bucky Barnes * [[Letitia Wright]] - Shuri/Črni panter * [[Paul Rudd]] - Scott Lang/Ant-Man * [[Wyatt Russell]] - John Walker/US Agent * [[Tenoch Huerta Mejía]] - Namor * [[Ebon Moss-Bachrach]] - Ben Grimm/The Thing * [[Simu Liu]] - Xu Shang-Chi * [[Florence Pugh]] - Yelena Belova * [[Kelsey Grammer]] - Hank McCoy/Beast * [[Lewis Pullman]] - Bob/Sentry/Void * [[Danny Ramirez]] - Joaquin Torres/Falcon * [[Joseph Quinn]] - Johnny Storm/Človeška bakla * [[David Harbour]] - Alexei Shostakov/Red Guardian * [[Winston Duke]] - M'Baku * [[Hannah John-Kamen]] - Ava Starr/Ghost * [[Tom Hiddleston]] - Loki * [[Patrick Stewart]] - Charles Xavier/Profesor X * [[Ian McKellen]] - Erik Lehnsherr/Magneto * [[Alan Cumming]] - Kurt Wagner/Nightcrawler * [[Rebecca Romijn]] - Raven Darkhölme/Mystique * [[James Marsden]] - Scott Summers/Cyclops * [[Channing Tatum]] - Remy LeBeau/Gambit == Glej tudi == * [[Maščevalci: Skrivnostne vojne]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} [[Kategorija:Filmi leta 2026]] [[Kategorija:Prihajajoči filmi]] [[Kategorija:Ameriški filmi]] [[Kategorija:Filmi o maščevanju]] [[Kategorija:Filmi Marvel Studios]] [[Kategorija:Doktor Doom]] [[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]] n4w8d3b7ftbovupv159jv3t73gaui1s 6766319 6766306 2026-10-17T12:42:19Z Gledalec 242658 dodano 6766319 wikitext text/x-wiki {{Bodoči film}} {{Infopolje Film | name = Maščevalci: Vzpon doktorja Dooma | image = Avengers Doomsday logo.png | caption = Logotip filma. | director = [[Anthony Russo]]<br />[[Joe Russo]] | producer = [[Kevin Feige]]<br />[[Anthony Russo]]<br />[[Joe Russo]] | writer = [[Michael Waldron]]<br />[[Stephen McFeely]] | based on = | starring = [[Robert Downey Jr.]]<br />[[Chris Hemsworth]]<br />[[Chris Evans (igralec)|Chris Evans]]<br />[[Pedro Pascal]]<br />[[Vanessa Kirby]]<br />[[Anthony Mackie]]<br />[[Sebastian Stan]]<br />[[Letitia Wright]]<br />[[Paul Rudd]]<br />[[Wyatt Russell]]<br />[[Tenoch Huerta Mejía]]<br />[[Ebon Moss-Bachrach]]<br />[[Simu Liu]]<br />[[Florence Pugh]]<br />[[Kelsey Grammer]]<br />[[Lewis Pullman]]<br />[[Danny Ramirez]]<br />[[Joseph Quinn]]<br />[[David Harbour]]<br />[[Winston Duke]]<br />[[Hannah John-Kamen]]<br />[[Tom Hiddleston]]<br />[[Patrick Stewart]]<br />[[Ian McKellen]]<br />[[Alan Cumming]]<br />[[Rebecca Romijn]]<br />[[James Marsden]]<br />[[Channing Tatum]] | music = [[Alan Silvestri]] | cinematography = [[Newton Thomas Sigel]] | editing = [[Jeffrey Ford]]<br />[[Matthew Schmidt]] | studio = [[Marvel Studios]] | distributor = [[Walt Disney Studios Motion Pictures]] | released = 18. december 2026 (ZDA) | country = [[Združene države Amerike]] | language = [[angleščina]] }} '''Maščevalci: Vzpon doktorja Dooma''' je prihajajoči ameriški superjunaški film, ki temelji na istoimenski ekipi superjunakov iz Marvelovih stripov. To bo bil peti del serije filmov Maščevalci po koncu filma [[Maščevalci: Zaključek]] (2019) in 39. filmu v filmskem vesolju Marvel (MCU). Režiserja sta [[Anthony in Joe Russo]], scenarista [[Michael Waldron]] in [[Stephen McFeely]], igralsko zasedbo pa sestavljajo [[Chris Hemsworth]], [[Vanessa Kirby]], [[Anthony Mackie]], [[Sebastian Stan]], [[Letitia Wright]], [[Paul Rudd]], [[Wyatt Russell]], [[Tenoch Huerta Mejía]], [[Ebon Moss-Bachrach]], [[Simu Liu]], [[Florence Pugh]], [[Kelsey Grammer]], [[Lewis Pullman]], [[Danny Ramirez]], [[Joseph Quinn]], [[David Harbour]], [[Winston Duke]], [[Hannah John-Kamen]], [[Tom Hiddleston]], [[Patrick Stewart]], [[Ian McKellen]], [[Alan Cumming]], [[Rebecca Romijn]], [[James Marsden]], [[Channing Tatum]], [[Pedro Pascal]] in [[Robert Downey Jr.]] V filmu se [[Maščevalci (skupina)|Maščevalci]], [[Wakandci]], [[Fantastični štirje]], [[Thunderbolts]], in [[Možje X]] združijo, da bi se soočili z superzlobnežem [[Doktor Doom|doktorjem Doomom]]. Dva nova filma o Maščevalcih, Dinastija Kang in Skrivnostne vojne, sta bila napovedana julija 2022 kot zaključek šeste faze MCU in "The Multiverse Saga".<ref>{{navedi splet|last=Vary|first=Adam B.|date=2022-07-24|title=Marvel Studios’ Phases 5 and 6: Everything We Learned at Comic-Con About the Multiverse Saga|url=https://variety.com/2022/film/news/marvel-studios-phase-5-phase-6-multiverse-saga-comic-con-1235323893/|access-date=2025-03-27|website=Variety|language=en-US}}</ref> [[Destin Daniel Cretton]] je bil najet za režijo Dinastije Kang, [[Jonathan Majors]] pa naj bi ponovil svojo vlogo MCU kot negativec [[Kang Osvajalec]]. [[Jeff Loveness]] se je tistega septembra pridružil filmu kot scenarist. Novembra 2023 je Cretton zapustil projekt, Waldron pa je zamenjal Lovenessa kot pisec. Hkrati je Marvel razmišljal o tem, da bi se oddaljil od zgodbe o Kangu, deloma zaradi Majorsovih pravnih težav; Majors je bil naslednji mesec odpuščen. Vrnitev bratov Russo kot režiserjev in McFeelyja kot scenarista, izbira Downeyja za novega negativca Doktorja Dooma in nov podnaslov Vzpon doktorja Dooma so bili objavljeni julija 2024.<ref>{{navedi splet|last1=Kit|first1=Borys|last2=Couch|first2=Aaron|last3=Gajewski|first3=Ryan|date=2024-07-28|title=Robert Downey Jr. Back as Doctor Doom for Two ‘Avengers’ Movies|url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-downey-jr-doctor-doom-avengers-1235960026/|access-date=2025-03-27|website=The Hollywood Reporter|language=en-US}}</ref> Snemanje bo potekalo od aprila do avgusta 2025 v Pinewood Studios v [[Anglija|Angliji]], velika zasedba pa je sestavljena predvsem iz igralcev iz prejšnjih medijev MCU in drugih Marvelovih filmov.<ref>{{navedi splet|title=Marvel Studios’ ‘Avengers: Doomsday’ Begins Production|url=https://www.marvel.com/articles/movies/marvel-studios-avengers-doomsday-begins-production|access-date=2025-03-27|website=www.marvel.com}}</ref> Maščevalci: Vzpon doktorja Dooma bo izšel v [[ZDA]] 18. decembra 2026 kot del šestega poglavja MCU. Nadaljevanje filma, [[Maščevalci: Skrivnostne vojne]], pa naj bi izšlo 17. decembra 2027. == Vsebina == [[Maščevalci (skupina)|Maščevalci]], [[Wakandanci]], [[Fantastični štirje]], [[Thunderbolts|Thunderbolti]] in "izvirni" [[Možje X]] se združijo, da bi se soočili z [[Doktor Doom|Doktorjem Doomom]]. == Vloge == * [[Robert Downey Jr.]] - [[Doktor Doom|Doktor Victor von Doom]] * [[Chris Hemsworth]] - Thor * [[Chris Evans (igralec)|Chris Evans]] – Steve Rogers * [[Pedro Pascal]] - Reed Richards/G. Fantastični * [[Vanessa Kirby]] - Susan Storm/Nevidna bejba * [[Anthony Mackie]] - Sam Willson/Stotnik Amerika * [[Sebastian Stan]] - Bucky Barnes * [[Letitia Wright]] - Shuri/Črni panter * [[Paul Rudd]] - Scott Lang/Ant-Man * [[Wyatt Russell]] - John Walker/US Agent * [[Tenoch Huerta Mejía]] - Namor * [[Ebon Moss-Bachrach]] - Ben Grimm/The Thing * [[Simu Liu]] - Xu Shang-Chi * [[Florence Pugh]] - Yelena Belova * [[Kelsey Grammer]] - Hank McCoy/Beast * [[Lewis Pullman]] - Bob/Sentry/Void * [[Danny Ramirez]] - Joaquin Torres/Falcon * [[Joseph Quinn]] - Johnny Storm/Človeška bakla * [[David Harbour]] - Alexei Shostakov/Red Guardian * [[Winston Duke]] - M'Baku * [[Hannah John-Kamen]] - Ava Starr/Ghost * [[Tom Hiddleston]] - Loki * [[Patrick Stewart]] - Charles Xavier/Profesor X * [[Ian McKellen]] - Erik Lehnsherr/Magneto * [[Alan Cumming]] - Kurt Wagner/Nightcrawler * [[Rebecca Romijn]] - Raven Darkhölme/Mystique * [[James Marsden]] - Scott Summers/Cyclops * [[Channing Tatum]] - Remy LeBeau/Gambit == Glasba == Aprila 2024 je [[Alan Silvestri]] namignil, da bi lahko napisal glasbo za prihajajoči projekt v okviru filmskega vesolja Marvel (MCU), potem ko je to že storil za filme Brezmejna vojna, Zaključek in druge filme iz tega vesolja. Julija istega leta je bilo potrjeno, da se vrača kot skladatelj za filma Vzpon doktorja Dooma in Skrivnostne vojne. == Glej tudi == * [[Maščevalci: Skrivnostne vojne]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} [[Kategorija:Filmi leta 2026]] [[Kategorija:Prihajajoči filmi]] [[Kategorija:Ameriški filmi]] [[Kategorija:Filmi o maščevanju]] [[Kategorija:Filmi Marvel Studios]] [[Kategorija:Doktor Doom]] [[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]] 8crbv50ztudi0imooo4xozitskf9yo2 6766567 6766319 2026-10-18T08:39:09Z Gledalec 242658 dodanih vedno več novih info 6766567 wikitext text/x-wiki {{Bodoči film}} {{Infopolje Film | name = Maščevalci: Vzpon doktorja Dooma | image = Avengers Doomsday logo.png | caption = Logotip filma. | director = [[Anthony Russo]]<br />[[Joe Russo]] | producer = [[Kevin Feige]]<br />[[Anthony Russo]]<br />[[Joe Russo]] | writer = [[Michael Waldron]]<br />[[Stephen McFeely]] | based on = | starring = [[Robert Downey Jr.]]<br />[[Chris Hemsworth]]<br />[[Chris Evans (igralec)|Chris Evans]]<br />[[Pedro Pascal]]<br />[[Vanessa Kirby]]<br />[[Anthony Mackie]]<br />[[Benedict Cumberbatch]]<br />[[Sebastian Stan]]<br />[[Letitia Wright]]<br />[[Paul Rudd]]<br />[[Wyatt Russell]]<br />[[Tenoch Huerta Mejía]]<br />[[Ebon Moss-Bachrach]]<br />[[Simu Liu]]<br />[[Florence Pugh]]<br />[[Kelsey Grammer]]<br />[[Lewis Pullman]]<br />[[Danny Ramirez]]<br />[[Joseph Quinn]]<br />[[David Harbour]]<br />[[Winston Duke]]<br />[[Hannah John-Kamen]]<br />[[Tom Hiddleston]]<br />[[Patrick Stewart]]<br />[[Ian McKellen]]<br />[[Alan Cumming]]<br />[[Rebecca Romijn]]<br />[[James Marsden]]<br />[[Channing Tatum]] | music = [[Alan Silvestri]] | cinematography = [[Newton Thomas Sigel]] | editing = [[Jeffrey Ford]]<br />[[Matthew Schmidt]] | studio = [[Marvel Studios]] | distributor = [[Walt Disney Studios Motion Pictures]] | released = 18. december 2026 (ZDA) | country = [[Združene države Amerike]] | language = [[angleščina]] }} '''Maščevalci: Vzpon doktorja Dooma''' je prihajajoči ameriški superjunaški film, ki temelji na istoimenski ekipi superjunakov iz Marvelovih stripov. To bo bil peti del serije filmov Maščevalci po koncu filma [[Maščevalci: Zaključek]] (2019) in 39. filmu v filmskem vesolju Marvel (MCU). Režiserja sta [[Anthony in Joe Russo]], scenarista [[Michael Waldron]] in [[Stephen McFeely]], igralsko zasedbo pa sestavljajo [[Chris Hemsworth]], [[Vanessa Kirby]], [[Anthony Mackie]], [[Sebastian Stan]], [[Letitia Wright]], [[Paul Rudd]], [[Wyatt Russell]], [[Tenoch Huerta Mejía]], [[Ebon Moss-Bachrach]], [[Simu Liu]], [[Florence Pugh]], [[Kelsey Grammer]], [[Lewis Pullman]], [[Danny Ramirez]], [[Joseph Quinn]], [[David Harbour]], [[Winston Duke]], [[Hannah John-Kamen]], [[Tom Hiddleston]], [[Patrick Stewart]], [[Ian McKellen]], [[Alan Cumming]], [[Rebecca Romijn]], [[James Marsden]], [[Channing Tatum]], [[Pedro Pascal]] in [[Robert Downey Jr.]] V filmu se [[Maščevalci (skupina)|Maščevalci]], [[Wakandci]], [[Fantastični štirje]], [[Thunderbolts]], in [[Možje X]] združijo, da bi se soočili z superzlobnežem [[Doktor Doom|doktorjem Doomom]]. Dva nova filma o Maščevalcih, Dinastija Kang in Skrivnostne vojne, sta bila napovedana julija 2022 kot zaključek šeste faze MCU in "The Multiverse Saga".<ref>{{navedi splet|last=Vary|first=Adam B.|date=2022-07-24|title=Marvel Studios’ Phases 5 and 6: Everything We Learned at Comic-Con About the Multiverse Saga|url=https://variety.com/2022/film/news/marvel-studios-phase-5-phase-6-multiverse-saga-comic-con-1235323893/|access-date=2025-03-27|website=Variety|language=en-US}}</ref> [[Destin Daniel Cretton]] je bil najet za režijo Dinastije Kang, [[Jonathan Majors]] pa naj bi ponovil svojo vlogo MCU kot negativec [[Kang Osvajalec]]. [[Jeff Loveness]] se je tistega septembra pridružil filmu kot scenarist. Novembra 2023 je Cretton zapustil projekt, Waldron pa je zamenjal Lovenessa kot pisec. Hkrati je Marvel razmišljal o tem, da bi se oddaljil od zgodbe o Kangu, deloma zaradi Majorsovih pravnih težav; Majors je bil naslednji mesec odpuščen. Vrnitev bratov Russo kot režiserjev in McFeelyja kot scenarista, izbira Downeyja za novega negativca Doktorja Dooma in nov podnaslov Vzpon doktorja Dooma so bili objavljeni julija 2024.<ref>{{navedi splet|last1=Kit|first1=Borys|last2=Couch|first2=Aaron|last3=Gajewski|first3=Ryan|date=2024-07-28|title=Robert Downey Jr. Back as Doctor Doom for Two ‘Avengers’ Movies|url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-downey-jr-doctor-doom-avengers-1235960026/|access-date=2025-03-27|website=The Hollywood Reporter|language=en-US}}</ref> Snemanje bo potekalo od aprila do avgusta 2025 v Pinewood Studios v [[Anglija|Angliji]], velika zasedba pa je sestavljena predvsem iz igralcev iz prejšnjih medijev MCU in drugih Marvelovih filmov.<ref>{{navedi splet|title=Marvel Studios’ ‘Avengers: Doomsday’ Begins Production|url=https://www.marvel.com/articles/movies/marvel-studios-avengers-doomsday-begins-production|access-date=2025-03-27|website=www.marvel.com}}</ref> Maščevalci: Vzpon doktorja Dooma bo izšel v [[ZDA]] 18. decembra 2026 kot del šestega poglavja MCU. Nadaljevanje filma, [[Maščevalci: Skrivnostne vojne]], pa naj bi izšlo 17. decembra 2027. == Vsebina == [[Maščevalci (skupina)|Maščevalci]], [[Wakandanci]], [[Fantastični štirje]], [[Thunderbolts|Thunderbolti]] in "izvirni" [[Možje X]] se združijo, da bi se soočili z [[Doktor Doom|Doktorjem Doomom]]. == Vloge == * [[Robert Downey Jr.]] - [[Doktor Doom|Doktor Victor von Doom]] * [[Chris Hemsworth]] - Thor * [[Chris Evans (igralec)|Chris Evans]] – Steve Rogers * [[Pedro Pascal]] - Reed Richards/G. Fantastični * [[Vanessa Kirby]] - Susan Storm/Nevidna bejba * [[Anthony Mackie]] - Sam Willson/Stotnik Amerika * [[Benedict Cumberbatch]] – Doktor Strange * [[Sebastian Stan]] - Bucky Barnes * [[Letitia Wright]] - Shuri/Črni panter * [[Paul Rudd]] - Scott Lang/Ant-Man * [[Wyatt Russell]] - John Walker/US Agent * [[Tenoch Huerta Mejía]] - Namor * [[Ebon Moss-Bachrach]] - Ben Grimm/The Thing * [[Simu Liu]] - Xu Shang-Chi * [[Florence Pugh]] - Yelena Belova * [[Kelsey Grammer]] - Hank McCoy/Beast * [[Lewis Pullman]] - Bob/Sentry/Void * [[Danny Ramirez]] - Joaquin Torres/Falcon * [[Joseph Quinn]] - Johnny Storm/Človeška bakla * [[David Harbour]] - Alexei Shostakov/Red Guardian * [[Winston Duke]] - M'Baku * [[Hannah John-Kamen]] - Ava Starr/Ghost * [[Tom Hiddleston]] - Loki * [[Patrick Stewart]] - Charles Xavier/Profesor X * [[Ian McKellen]] - Erik Lehnsherr/Magneto * [[Alan Cumming]] - Kurt Wagner/Nightcrawler * [[Rebecca Romijn]] - Raven Darkhölme/Mystique * [[James Marsden]] - Scott Summers/Cyclops * [[Channing Tatum]] - Remy LeBeau/Gambit == Produkcija == === Razvoj === [[Slika:Joe Russo & Anthony Russo by Gage Skidmore.jpg|sličica|Režiserja filma, [[Joe in Anthony Russo]].]] Po izidu filmov [[Maščevalci: Brezmejna vojna]] (2018) in [[Maščevalci: Zaključek]] (2019) sta Anthony in Joe Russo izrazila željo po režiji filma, ki bi priredil križanec Skrivne vojne, ki ga je ustvaril [[Jim Shooter]] in je izhajal med letoma 1984 in 1985, ter drugo različico, ki jo je leta 2015 napisal [[Jonathan Hickman]]. Obe različici spremljata različne like iz Marvelovega vesolja, ki se zbližajo na planetu Bojni svet. Scenarista filmov Brezmejna vojna in Zaključek, [[Christopher Markus]] in [[Stephen McFeely]], sta izjavila, da bi se vrnila in napisala takšen film, če bi ga režirala brata Russo. Na San Diego Comic-Conu julija 2022 je [[Kevin Feige]] napovedal filma Maščevalci: Dinastija Kang in Maščevalci: Skrivne vojne, ki bi izšla 2. maja 2025 in 7. novembra 2025. Filma naj bi zaključila "Sago o več verzih", ki zajema četrto, peto in šesto fazo Marvelovega filmskega vesolja. Film Dinastija Kang je temeljil na stripu, ki ga je med letoma 2001 in 2002 objavil [[Kurt Busiek]], v katerem [[Kang Osvajalec|Osvajalec Kang]] potuje skozi čas, da bi zasužnjil človeštvo. 15. septembra 2022 je bilo objavljeno, da je bil za pisanje scenarija izbran [[Jeff Loveness]], ki je že sodeloval pri filmu [[Ant-Man in Osa: Kvantomanija]] (2023). Novembra 2023 je Marvel po slabem sprejemu filma Ant-Man in Osa: Kvantomanija in uspehu serije [[Loki (TV-serija)|Loki]] (2021–2023) končno objavil, da bo Lovenessa kot scenarista nadomestil [[Michael Waldron]]. [[Slika:RobertDowneyJr-byPhilipRomano7.jpg|sličica|[[Robert Downey Jr.]] je bil izbran za upodobitev doktorja Dooma.]] [[Destin Daniel Cretton]], režiser filma [[Shang-Chi in legenda desetih prstanov]] (2021), je bil sprva dodeljen režiji filma Maščevalci 5 (takrat z naslovom Dinastija Kang). Konec leta 2023 je sporazumno zapustil projekt zaradi notranjih konfliktov in sporov glede urnika, ki jih je poslabšala stavka Ceha scenaristov Amerike, medtem ko je ostal pri [[Marvel Studios]] za produkcijo serije Wonder Man (2026) in kasneje za režijo filma [[Spider-Man: Nov dan]] (2026). Decembra 2023 se je Marvel Studios po obsodbi [[Jonathan Majors|Jonathana Majorsa]] (igralca, ki naj bi igral glavnega antagonista Kanga) ločil od igralca; film je bil nato začasno in interno preimenovan v Maščevalci 5, preden se je studio v začetku leta 2024 uradno odločil, da bo opustil podnaslov Dinastija Kang. Novi končni naslov, Maščevalci: Vzpon doktorja Dooma, je bil objavljen julija 2024 na San Diego Comic-Conu. Brata Russo sta bila prav tako napovedana kot režiserja, ki sta prevzela vajeti filma Maščevalci: Skrivne vojne. Nazadnje je bil za pisanje scenarija najet [[Stephen McFeely]], ki je nadomestil Michaela Waldrona, ki je bil prvotno povezan s projektom. Vendar se je Waldron kasneje ponovno pridružil ustvarjalnemu procesu, da bi skupaj z McFeelyjem napisal scenarije, ekipo pa je okrepil tudi duo [[Chris McKenna]] in [[Erik Sommers]], scenarista filmov o [[Spider-Man|Spider-Manu]] s [[Tom Holland|Tomom Hollandom]] v glavni vlogi. Dejstvo, da bo [[Robert Downey Jr.]] igral Doktorja Dooma, je bilo objavljeno hkrati z novim naslovom filma, na San Diego Comic-Conu leta 2024. Tako je nasledil [[Julian McMahon|Juliana McMahona]] in [[Toby Kebbell|Tobyja Kebbella]], ki sta oba igrala lik v prejšnjih filmih Fantastični štirje. [[Pedro Pascal]], [[Vanessa Kirby]], [[Joseph Quinn]] in [[Ebon Moss-Bachrach]] naj bi prav tako ponovili svoje vloge Fantastičnih štiri, vključno z vlogo v filmu Maščevalci: Skrivne vojne. Napovedana je tudi vrnitev ekipe superjunakov, predstavljene v filmu [[Thunderbolti (film, 2025)|Thunderbolti]] (2025). Januarja 2025 je [[Benedict Cumberbatch]], ki igra [[Doktor Strange (lik)|Stephena Strangea/Doktorja Strangea]], napovedal, da bo tudi on del igralske zasedbe. V sredo, 26. marca 2025, je [[Marvel Studios]] na svojih kanalih družbenih medijev objavil video v živo, da bi napovedal del igralske zasedbe in začetek produkcije. Potrjenih je bilo sedemindvajset imen, logotip filma je bil spremenjen in razkrita je bila tema filma. Objava je zaznamovala vrnitev pomembnega dela igralske zasedbe iz filmov X-Men, ki jih je produciral [[20th Century Studios]], vključno s [[Patrick Stewart|Patrickom Stewartom]], [[Ian McKellen|Ianom McKellenom]], [[James Marsden|Jamesom Marsdenom]], [[Rebecca Romijn|Rebecco Romijn]], [[Alan Cumming|Alanom Cummingom]] in [[Kelsey Grammer]], ki so ponovili svoje vloge Profesorja X, Magneta, Kiklopa, Mystique, Nightcrawlerja in Zveri. Pozneje je bilo potrjeno, da se bo vrnil tudi [[Chris Evans (igralec)|Chris Evans]] v vlogi Stevea Rogersa. === Snemanje === Snemanje se je uradno začelo 28. aprila 2025. Potekalo je predvsem v [[London|Londonu]] v studijih Pinewood in nato v parku Windsor Great Park; nekatere prizore so posneli tudi v [[Bahrajn|Bahrajnu]]. Snemanje se je zaključilo 19. septembra 2025. Nekaj mesecev pozneje so potekala še snemanja dodatnih filmskih prizorov. == Glasba == Aprila 2024 je [[Alan Silvestri]] namignil, da bi lahko napisal glasbo za prihajajoči projekt v okviru filmskega vesolja Marvel (MCU), potem ko je to že storil za filme Brezmejna vojna, Zaključek in druge filme iz tega vesolja. Julija istega leta je bilo potrjeno, da se vrača kot skladatelj za filma Vzpon doktorja Dooma in Skrivnostne vojne. == Izid in zaslužek == Film Maščevalci: Vzpon doktorja Dooma bo izšel 18. decembra 2026. == Glej tudi == * [[Maščevalci: Skrivnostne vojne]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} [[Kategorija:Filmi leta 2026]] [[Kategorija:Prihajajoči filmi]] [[Kategorija:Ameriški filmi]] [[Kategorija:Filmi o maščevanju]] [[Kategorija:Filmi Marvel Studios]] [[Kategorija:Doktor Doom]] [[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]] pp47mmrmhjgjf4fpey4tng529ix8krb 0 583442 6766407 6701757 2026-10-17T18:52:25Z JoMK 240261 −[[Kategorija:Evropa]]; +[[Kategorija:Evropska kultura]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766407 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Arheološka kultura |name = Narvska kultura |map = |mapalt = |altnames = |horizon = |region = [[Evropa]] |period = evropski [[mezolitik]] |dates = {{circa|5300 pr. n. št.}} — {{circa|1750 pr. n. št.}} |typesite = reka [[Narva (reka)|Narva]] |majorsites = |extra = |precededby = [[kundska kultura]] |followedby = [[kultura glavnikaste keramike]], [[kultura trakaste keramike]], [[kultura progaste keramike]] }} '''Narvska''' ali '''vzhodnobaltska kultura''' je bila evropska neolitska arheološka kultura lovcev in nabiralcev na ozemlju današnje [[Estonija|Estonije]], [[Latvija|Latvije]], [[Litva|Litve]], [[Kaliningrajska oblast|Kaliningrajske oblasti]] (nekdanja [[Vzhodna Prusija]]) in sosednjih delov [[Poljska|Poljske]], [[Belorusija|Belorusije]] in [[Rusija|Rusije]]. Narvska kultura, naslednica mezolitske [[kundska kultura|kundske kulture]], se je nadaljevala vse do začetka [[Bronasta doba|bronaste dobe]]. Časovno se je raztezala od okoli 5300 do 1750 pr. n. št.<ref name=tautos>Zinkevičius, Zigmas; Luchtanas, Aleksiejus; Česnys, Gintautas (2007). "Papildymai. Narvos kultūra". Tautos kilmė (v litovščini). Mokslo ir enciklopedijų leidybos institutas. Arhivirano iz izvirnika 22. julija 2011.</ref> Ime je dobila po reki [[Narva (reka)|Narvi]] v Estoniji. ==Tehnologija in artefakti== [[Slika:Narva-vessel.jpg|thumb|Keramika narvske kulture]] Ljudje narvske kulture so imeli malo virov [[kremen]]a, zato so ga bili prisiljeni kupovati in ohranjati svoje vire.<ref name=giri120>Girininkas, Algirdas (2005). "Neolitas". Lietuvos istorija. Akmens amžius ir ankstyvasis metalų laikotarpis (in Lithuanian). Vol. I. Baltos lankos. pp. 120–128. ISBN 9955-584-90-4.</ref> Med najdbami je zato zelo malo puščičnih konic iz kremena in vse kaže, da so ga pogosto ponovno uporabili. Narvska kultura se je opirala na lokalne materiale, kot so kost, rog in skrilavec. Dokaz, da so s kremenom trgovali, so koščki rožnatega kremena iz [[Valdajske gore|Valdajskih gora]] in veliko tipično narvske keramike na ozemlju nemanske kuture, medtem ko predmetov nemanske kulture na ozemlju narvske kulture niso našli.<ref name=giri120/> Obilna raba kosti in rogov je ena glavnih značilnosti narvske kulture. Orodja iz kosti, ki so se prevzela od predhodne [[Kundska kultura|kundske kulture]], so najboljši dokaz kontinuitete narvske kulture skozi celoten neolitik. Pokojne so pokopavali ležeče na hrbtu z malo grobnimi pridatki.<ref name=giri120/> Narvska kultura je uporabljala [[jantar]] in z njim trgovala. V Juodkrantėju so našli nekaj sto artefaktov. Med najbolj znanimi je obredna palica, izrezljana iz roga v obliki glave losa, najdena v Šventojih.<ref name=whit>Whittle, A.W.R. (1996). ''Europe in the Neolithic: The Creation of New Worlds''. World Archaeology Series (2. izdaja). Cambridge University Press. str. 228. ISBN 978-0-521-44920-5.</ref> Ljudje so bili predvsem ribiči, lovci in nabiralci. V srednjem neolitiku so počasi začeli uvajati živinorejo. Niso bili nomadi in so dolgo živeli v istih naseljih, kar dokazujejo številne najdbe keramike, smetišča in zgradbe, zgrajene ob jezerih in rekah za pomoč pri ribolovu.<ref name=giri120/> Lončenina je bila podobna tisti iz [[Kultura glavnikaste keramike|kulture glavnikaste keramike]], vendar je imela svoje značilnosti. Ena od najdlje trajajočih značilnosti je bilo mešanje gline z drugimi materijali, najpogosteje z zdrobljenimi polžjimi lupinami.<ref name=giri120/> Lončenina je bila narejena iz 6 do 9 cm širokih glinenih trakov in bila ob robu zelo skromno okrašena. Plovila so bila široka in velika. Višina in širina sta bili pogosto enaki. Dna so bila koničasta ali zaobljena, le najnovejši primerki so imeli ozka ravna dna. Od sredine neolitika je bila narvska keramika pod vplivom [[Kultura trakaste keramike|kulture trakaste keramike]] in sčasoma izginila v njej.<ref name=giri120/> ==Zgodovina raziskav== Arheologi so dolgo časa verjeli, da so bili prvi prebivalci regije Ugrofinci, ki so jih proti severu potisnili ljudje kulture trakasta keramike.<ref name=giri118>Girininkas, Algirdas (2005). "Neolitas". Lietuvos istorija. Akmens amžius ir ankstyvasis metalų laikotarpis (in Lithuanian). Vol. I. Baltos lankos. str. 118. ISBN 9955-584-90-4.</ref> Leta 1931 je latvijski arheolog Eduards Šturms prvi opazil, da so artefakti, najdeni v bližini jezera Zebrus v Latviji, drugačni in morda pripadajo ločeni arheološki kulturi. V zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja so bila izkopana naselja ob reki Narvi. Lembit Jaanits in Nina Gurina sta najdbe združila s podobnimi artefakti iz vzhodnega Baltskega morja in opisala narvsko kulturo.<ref name=giri118/> Sprva so verjeli, da se je narvska kultura končala s pojavom kulture trakaste (vrvičaste) keramike, vendar so novejše raziskave to obdobje razširile na bronasto dobo.<ref name=giri118/> Ker je narvska kultura trajala več tisočletij in obsegala veliko ozemlje, so arheologi poskušali kulturo razdeliti na regije ali obdobja. V Litvi, na primer, sta dve regiji: južna, pod vplivom nemanske kulture, in zahodna, z večjimi naselji v Šventojiju.<ref name=juod>Juodagalvis, Vygandas (2000). "Neolithic Period". Prehistoric Lithuania. Archaeology Exhibition Guide. National Museum of Lithuania. str. 32. ISBN 9955-415-07-X.</ref> Obstaja akademska razprava o tem, katero etnično skupino je predstavljala narvska kultura pred prihodom Praindoevropejcev: Ugrofince ali druge Evropejce.<ref name=bojt45>Bojtár, Endre (1999). Foreword to the Past: A Cultural History of the Baltic People. CEU Press. str. 45–46. ISBN 963-9116-42-4.</ref> Prav tako ni jasno, kako se narvska kultura ujema s prihodom indoevropske kulture trakaste keramike in kroglastih amfor in nastankom baltskih plemen.<ref name=mall>Mallory, J.P.; Douglas Q. Adams (1997). ''Encyclopedia of Indo-European culture''. Taylor & Francis. str. 49. ISBN 978-1-884964-98-5.</ref> ==Genetika== Mathieson je leta 2015 je analiziral veliko število posameznikov, pokopanih na pokopališču Zvejnieki, od katerih je bila večina povezana s kundsko in narvsko kulturo. Izolirana [[Mitohondrijska DNK|mtDNK]] je pripadala izključno haplotipom U5, U4 in U2. Kar zadeva [[Kromosom Y|Y-DNK]], je velika večina vzorcev pripadala haplotipom R1b1a1a in haplotipom I2a1. Rezultati so potrdili, da sta kundska in narvska kultura imeli približno 70 % WHG (zahodni lovci-nabiralci) in 30 % EHG (vzhodni lovci-nabiralci). Za bližnjo sodobno kulturo jamsko-trakaste keramike je nasprotno ugotovljeno, da ima približno 65 % EHG. Ugotovljeno je bilo tudi, da je imel posameznik iz kulture trakaste keramike, ki je sčasoma nasledila narvsko kulturo, genetske povezave z jamnajsko kulturo.{{sfn|Mathieson|2018}} Jones in drugi so leta 2017 pregledali ostanke moškega iz narvske kulture, pokopanega ok. 5780-5690 pr. n. št. Ugotovljeno je bilo, da je nosilec očetove haploskupine R1b1b in materine haploskupine U2e1. Ugotovljeno je bilo tudi, da imajo ljudje iz narvske kulture in predhodne kundske kulture bližjo genetsko sorodnost z zahodnimi lovci in nabiralci (WHG) kot z vzhodnimi lovci in nabiralci (EHG).{{sfn|Jones|2017}} Saag in drugi so leta 2017 pri moškem iz Narve določili haploskupino U5a2d.{{sfn|Saag|2017}} Mittnik in drugi so leta 2018 analizirali 24 posameznikov iz Narve. Od štirih ekstrahiranih vzorcev Y-DNK je eden pripadal genu I2a1a2a1a, eden I2a1b, eden I in eden R1. Od desetih ekstrahiranih vzorcev mtDNK jih je osem pripadalo haplotipom U5, eden U4a1 in eden H11. Haplotipi U5 so bili pogosti med zahodnimi lovci-nabiralci (WHG) in skandinavskimi lovci-nabiralci (SHG). Zaznan je bil tudi genetski vpliv vzhodnih lovcev-nabiralcev (EHG).{{sfn|Mittnik|2018}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{cite journal |last1=Jones |first1=Eppie R. |date=February 20, 2017 |title=The Neolithic Transition in the Baltic Was Not Driven by Admixture with Early European Farmers |journal=Current Biology |publisher=Cell Press |volume=27 |issue=4 |pages=576–582 |doi=10.1016/j.cub.2016.12.060 |pmc=5321670 |pmid=28162894 }} * {{cite journal |last1=Mathieson |first1=Iain |date=February 21, 2018 |title=The Genomic History of Southeastern Europe |url=https://archive.org/details/nature-uk_2018-03-08_555_7695/page/197 |journal=Nature |publisher=Nature Research |volume=555 |issue=7695 |pages=197–203 |bibcode= 2018Natur.555..197M|doi=10.1038/nature25778 |pmc=6091220 |pmid=29466330 }} * {{cite journal |last1=Mittnik |first1=Alisa |date=January 30, 2018 |title=The genetic prehistory of the Baltic Sea region |journal=Nature Communications |publisher=Nature Research |volume=16 |issue=1 |pages= 442|doi=10.1038/s41467-018-02825-9 |pmc=5789860 |pmid=29382937 |bibcode=2018NatCo...9..442M }} * {{cite journal |last1=Saag |first1=Lehti |date=July 24, 2017 |title=Extensive Farming in Estonia Started through a Sex-Biased Migration from the Steppe. |journal=Current Biology |publisher=Cell Press |volume=27 |issue=14 |pages=2185–2193 |doi=10.1016/j.cub.2017.06.022 |doi-access=free |pmid=28712569 }} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Arheološke kulture]] [[Kategorija:Evropska kultura]] d2yt0opu9e0t596x190dwbuevfyq1pl 6766417 6766407 2026-10-17T18:58:24Z JoMK 240261 −[[Kategorija:Evropska kultura]]; +[[Kategorija:Zgodovina Evrope]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766417 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Arheološka kultura |name = Narvska kultura |map = |mapalt = |altnames = |horizon = |region = [[Evropa]] |period = evropski [[mezolitik]] |dates = {{circa|5300 pr. n. št.}} — {{circa|1750 pr. n. št.}} |typesite = reka [[Narva (reka)|Narva]] |majorsites = |extra = |precededby = [[kundska kultura]] |followedby = [[kultura glavnikaste keramike]], [[kultura trakaste keramike]], [[kultura progaste keramike]] }} '''Narvska''' ali '''vzhodnobaltska kultura''' je bila evropska neolitska arheološka kultura lovcev in nabiralcev na ozemlju današnje [[Estonija|Estonije]], [[Latvija|Latvije]], [[Litva|Litve]], [[Kaliningrajska oblast|Kaliningrajske oblasti]] (nekdanja [[Vzhodna Prusija]]) in sosednjih delov [[Poljska|Poljske]], [[Belorusija|Belorusije]] in [[Rusija|Rusije]]. Narvska kultura, naslednica mezolitske [[kundska kultura|kundske kulture]], se je nadaljevala vse do začetka [[Bronasta doba|bronaste dobe]]. Časovno se je raztezala od okoli 5300 do 1750 pr. n. št.<ref name=tautos>Zinkevičius, Zigmas; Luchtanas, Aleksiejus; Česnys, Gintautas (2007). "Papildymai. Narvos kultūra". Tautos kilmė (v litovščini). Mokslo ir enciklopedijų leidybos institutas. Arhivirano iz izvirnika 22. julija 2011.</ref> Ime je dobila po reki [[Narva (reka)|Narvi]] v Estoniji. ==Tehnologija in artefakti== [[Slika:Narva-vessel.jpg|thumb|Keramika narvske kulture]] Ljudje narvske kulture so imeli malo virov [[kremen]]a, zato so ga bili prisiljeni kupovati in ohranjati svoje vire.<ref name=giri120>Girininkas, Algirdas (2005). "Neolitas". Lietuvos istorija. Akmens amžius ir ankstyvasis metalų laikotarpis (in Lithuanian). Vol. I. Baltos lankos. pp. 120–128. ISBN 9955-584-90-4.</ref> Med najdbami je zato zelo malo puščičnih konic iz kremena in vse kaže, da so ga pogosto ponovno uporabili. Narvska kultura se je opirala na lokalne materiale, kot so kost, rog in skrilavec. Dokaz, da so s kremenom trgovali, so koščki rožnatega kremena iz [[Valdajske gore|Valdajskih gora]] in veliko tipično narvske keramike na ozemlju nemanske kuture, medtem ko predmetov nemanske kulture na ozemlju narvske kulture niso našli.<ref name=giri120/> Obilna raba kosti in rogov je ena glavnih značilnosti narvske kulture. Orodja iz kosti, ki so se prevzela od predhodne [[Kundska kultura|kundske kulture]], so najboljši dokaz kontinuitete narvske kulture skozi celoten neolitik. Pokojne so pokopavali ležeče na hrbtu z malo grobnimi pridatki.<ref name=giri120/> Narvska kultura je uporabljala [[jantar]] in z njim trgovala. V Juodkrantėju so našli nekaj sto artefaktov. Med najbolj znanimi je obredna palica, izrezljana iz roga v obliki glave losa, najdena v Šventojih.<ref name=whit>Whittle, A.W.R. (1996). ''Europe in the Neolithic: The Creation of New Worlds''. World Archaeology Series (2. izdaja). Cambridge University Press. str. 228. ISBN 978-0-521-44920-5.</ref> Ljudje so bili predvsem ribiči, lovci in nabiralci. V srednjem neolitiku so počasi začeli uvajati živinorejo. Niso bili nomadi in so dolgo živeli v istih naseljih, kar dokazujejo številne najdbe keramike, smetišča in zgradbe, zgrajene ob jezerih in rekah za pomoč pri ribolovu.<ref name=giri120/> Lončenina je bila podobna tisti iz [[Kultura glavnikaste keramike|kulture glavnikaste keramike]], vendar je imela svoje značilnosti. Ena od najdlje trajajočih značilnosti je bilo mešanje gline z drugimi materijali, najpogosteje z zdrobljenimi polžjimi lupinami.<ref name=giri120/> Lončenina je bila narejena iz 6 do 9 cm širokih glinenih trakov in bila ob robu zelo skromno okrašena. Plovila so bila široka in velika. Višina in širina sta bili pogosto enaki. Dna so bila koničasta ali zaobljena, le najnovejši primerki so imeli ozka ravna dna. Od sredine neolitika je bila narvska keramika pod vplivom [[Kultura trakaste keramike|kulture trakaste keramike]] in sčasoma izginila v njej.<ref name=giri120/> ==Zgodovina raziskav== Arheologi so dolgo časa verjeli, da so bili prvi prebivalci regije Ugrofinci, ki so jih proti severu potisnili ljudje kulture trakasta keramike.<ref name=giri118>Girininkas, Algirdas (2005). "Neolitas". Lietuvos istorija. Akmens amžius ir ankstyvasis metalų laikotarpis (in Lithuanian). Vol. I. Baltos lankos. str. 118. ISBN 9955-584-90-4.</ref> Leta 1931 je latvijski arheolog Eduards Šturms prvi opazil, da so artefakti, najdeni v bližini jezera Zebrus v Latviji, drugačni in morda pripadajo ločeni arheološki kulturi. V zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja so bila izkopana naselja ob reki Narvi. Lembit Jaanits in Nina Gurina sta najdbe združila s podobnimi artefakti iz vzhodnega Baltskega morja in opisala narvsko kulturo.<ref name=giri118/> Sprva so verjeli, da se je narvska kultura končala s pojavom kulture trakaste (vrvičaste) keramike, vendar so novejše raziskave to obdobje razširile na bronasto dobo.<ref name=giri118/> Ker je narvska kultura trajala več tisočletij in obsegala veliko ozemlje, so arheologi poskušali kulturo razdeliti na regije ali obdobja. V Litvi, na primer, sta dve regiji: južna, pod vplivom nemanske kulture, in zahodna, z večjimi naselji v Šventojiju.<ref name=juod>Juodagalvis, Vygandas (2000). "Neolithic Period". Prehistoric Lithuania. Archaeology Exhibition Guide. National Museum of Lithuania. str. 32. ISBN 9955-415-07-X.</ref> Obstaja akademska razprava o tem, katero etnično skupino je predstavljala narvska kultura pred prihodom Praindoevropejcev: Ugrofince ali druge Evropejce.<ref name=bojt45>Bojtár, Endre (1999). Foreword to the Past: A Cultural History of the Baltic People. CEU Press. str. 45–46. ISBN 963-9116-42-4.</ref> Prav tako ni jasno, kako se narvska kultura ujema s prihodom indoevropske kulture trakaste keramike in kroglastih amfor in nastankom baltskih plemen.<ref name=mall>Mallory, J.P.; Douglas Q. Adams (1997). ''Encyclopedia of Indo-European culture''. Taylor & Francis. str. 49. ISBN 978-1-884964-98-5.</ref> ==Genetika== Mathieson je leta 2015 je analiziral veliko število posameznikov, pokopanih na pokopališču Zvejnieki, od katerih je bila večina povezana s kundsko in narvsko kulturo. Izolirana [[Mitohondrijska DNK|mtDNK]] je pripadala izključno haplotipom U5, U4 in U2. Kar zadeva [[Kromosom Y|Y-DNK]], je velika večina vzorcev pripadala haplotipom R1b1a1a in haplotipom I2a1. Rezultati so potrdili, da sta kundska in narvska kultura imeli približno 70 % WHG (zahodni lovci-nabiralci) in 30 % EHG (vzhodni lovci-nabiralci). Za bližnjo sodobno kulturo jamsko-trakaste keramike je nasprotno ugotovljeno, da ima približno 65 % EHG. Ugotovljeno je bilo tudi, da je imel posameznik iz kulture trakaste keramike, ki je sčasoma nasledila narvsko kulturo, genetske povezave z jamnajsko kulturo.{{sfn|Mathieson|2018}} Jones in drugi so leta 2017 pregledali ostanke moškega iz narvske kulture, pokopanega ok. 5780-5690 pr. n. št. Ugotovljeno je bilo, da je nosilec očetove haploskupine R1b1b in materine haploskupine U2e1. Ugotovljeno je bilo tudi, da imajo ljudje iz narvske kulture in predhodne kundske kulture bližjo genetsko sorodnost z zahodnimi lovci in nabiralci (WHG) kot z vzhodnimi lovci in nabiralci (EHG).{{sfn|Jones|2017}} Saag in drugi so leta 2017 pri moškem iz Narve določili haploskupino U5a2d.{{sfn|Saag|2017}} Mittnik in drugi so leta 2018 analizirali 24 posameznikov iz Narve. Od štirih ekstrahiranih vzorcev Y-DNK je eden pripadal genu I2a1a2a1a, eden I2a1b, eden I in eden R1. Od desetih ekstrahiranih vzorcev mtDNK jih je osem pripadalo haplotipom U5, eden U4a1 in eden H11. Haplotipi U5 so bili pogosti med zahodnimi lovci-nabiralci (WHG) in skandinavskimi lovci-nabiralci (SHG). Zaznan je bil tudi genetski vpliv vzhodnih lovcev-nabiralcev (EHG).{{sfn|Mittnik|2018}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{cite journal |last1=Jones |first1=Eppie R. |date=February 20, 2017 |title=The Neolithic Transition in the Baltic Was Not Driven by Admixture with Early European Farmers |journal=Current Biology |publisher=Cell Press |volume=27 |issue=4 |pages=576–582 |doi=10.1016/j.cub.2016.12.060 |pmc=5321670 |pmid=28162894 }} * {{cite journal |last1=Mathieson |first1=Iain |date=February 21, 2018 |title=The Genomic History of Southeastern Europe |url=https://archive.org/details/nature-uk_2018-03-08_555_7695/page/197 |journal=Nature |publisher=Nature Research |volume=555 |issue=7695 |pages=197–203 |bibcode= 2018Natur.555..197M|doi=10.1038/nature25778 |pmc=6091220 |pmid=29466330 }} * {{cite journal |last1=Mittnik |first1=Alisa |date=January 30, 2018 |title=The genetic prehistory of the Baltic Sea region |journal=Nature Communications |publisher=Nature Research |volume=16 |issue=1 |pages= 442|doi=10.1038/s41467-018-02825-9 |pmc=5789860 |pmid=29382937 |bibcode=2018NatCo...9..442M }} * {{cite journal |last1=Saag |first1=Lehti |date=July 24, 2017 |title=Extensive Farming in Estonia Started through a Sex-Biased Migration from the Steppe. |journal=Current Biology |publisher=Cell Press |volume=27 |issue=14 |pages=2185–2193 |doi=10.1016/j.cub.2017.06.022 |doi-access=free |pmid=28712569 }} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Arheološke kulture]] [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] 9fdrtc74wycwqbl4kyr7db81623nfpg 0 583516 6766418 6437547 2026-10-17T18:58:31Z JoMK 240261 −[[Kategorija:Evropa]]; −[[Kategorija:Poljska]]; +[[Kategorija:Zgodovina Poljske]]; +[[Kategorija:Zgodovina Evrope]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766418 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Arheološka kultura |name = Sviderska kuktura |map = Swiderian culture.jpg |mapalt = |altnames = |horizon = |region = [[Evropa]] |period = mezolitska Evropa |dates = ok. 11.000 – ok. 8.200 pr. n. št. |typesite = Świdry Wielkie |majorsites = Otwock |extra = |precededby = arensburška kultura |followedby = [[maglemoška kultura]], [[kundska kultura]], [[komorniška kultura]] }} '''Sviderska kultura''' ([[Poljščina|poljsko]] Kultura świderska) je kulturni kompleks zgornjega [[paleolitik]]a/[[mezolitik]]a, osredotočen na območje sodobne [[Poljska|Poljske]]. Tipsko najdišče sviderske kulture so Świdry Wielkie v Otwocku blizu reke Swider, pritoku [[Visla|Visle]] v [[Mazovija|Mazoviji]]. Sviderska kultura je prepoznana kot posebna kultura, ki se je razvila na peščenih sipinah, ki so jih za seboj pustili umikajoči se ledeniki po zadnji evropski [[Ledena doba|ledeni dobi]]. ==Razvoj== Sviderska kultura je imela tri obdobja. Iz zgodnjega sviderskega obdobja so grobo obdelana kremenova rezila, najdena na območju Novega mlina (Nowy Mlyn) na območju [[Svetokriške gore|Svetokriških gora]]. Razvita sviderska kultura se je razvila po selitvi kulture proti severu. Zanjo so značilna trnasta rezila. Ta faza ločuje severozahodno evropsko kulturno provinco, ki zajema [[Belgija|Belgijo]], [[Nizozemska|Nizozemsko]], severozahodno [[Nemčija|Nemčijo]], [[Danska|Dansko]] in [[Norveška|Norveško]] od bližnjevzhodnoevropske kulturne province, ki zajema [[Šlezija|Šlezijo]], [[Brandenburg]], [[Poljska|Poljsko]], [[Litva|Litvo]], [[Belorusija|Belorusijo]], zahodno [[Rusija|Rusijo]], [[Ukrajina|Ukrajino]] in [[Krim (polotok)|Krim]]. Za pozno svidersko kulturo so značilna rezila s topim hrbtom.<ref>Benet-Tygel, Sula. ''The Magdalenian Culture in Poland''. Benet-Tygel, Sula. ''American Anthropologist'' '''46''' (1944): 479-499.</ref> {{Location map+|Poljska|width=250|float=left|caption=Świdry Wielkie, tipsko najdišče sviderske kulture, na zemljevidu Poljske|places= {{Location map~|Poland|lat=52.116667|long=21.266667|position=left|label_size=75|label=Świdry Wielkie}} }} Sviderska kultura je imela osrednjo vlogo v prehodu iz [[paleolitik]]a v [[mezolitik]]. Splošno sprejeto dejstvo je, da se je večina sviderskega prebivalstva na samem koncu [[pleistocen]]a (pred 12.000 leti, nekalibrirano pred 11.500 leti) po umiku [[Tundra|tundre]] preselila proti proti severovzhodu. Nedavno radiokarbonsko datiranje dokazujejo, da so nekatere skupine svidero-arensburgskega kompleksa vztrajale v predborealu. Za razliko od zahodne Evrope so bile mezolitske skupine, naseljene v Poljski nižini, prišleki. To potrjuje 300-letna vrzel med najmlajšo paleolitsko in najstarejšo mezolitsko naseljenostjo. Najstarejše mezolitsko najdišče je Chwalim v poljski zahodni [[Šlezija|Šleziji]]. Mezolitska najdišča v vzhodni, osrednji in severovzhodni Poljski so starejša za približno 150 let. Mezolitsko prebivalstvo se je torej po 300-letnem premoru postopoma premikalo z zahoda proti vzhodu. Pomanjkanje najdb predmetov iz [[kremen]]a v zgodnjem poljskem mezolitiku se razlaga s tem, da novo prispelo ljudstvo ni bilo seznanjeno z lokalnimi viri kakovostnega kremena. Najdeni predmeti so iz kremena tujega izvora.<ref>Kobusiewicz, Michael - The problem of the Palaeolithic-Mesolithic transition on the Polish Plain: the state of research (133-139). Hunters in a changing world. Environment and Archaeology of the Pleistocene - Holocene Transition (ca. 11000 - 9000 B.C.) in Northern Central Europe. Workshop of the U.I.S.P.P.-Commission XXXII at Greifswald in September 2002 - Thomas Terberger and Berit Valentin Eriksen (ur.) [http://www.vml.de/e/inhalt.php?ISBN=978-3-89646-435-4]</ref> ==Vpliv na druge kulture== [[Slika:Swiderian point 2.jpg|thumb|Sviderska konica v obliki vrbovega lista]] Ukrajinski arheolog L. Zalizniak meni, da [[kundska kultura]] iz osrednje Rusije in baltskega območja ter druge tako imenovane po-sviderske kulture izvirajo iz sviderske kulture. Sorokin (2004) to hipotezo zavrača in trdi, da je kundska kultura nastala s sezonskimi migracijami sviderskega ljudstva na prelomu pleistocena in holocena, ko je človeško preživetje temeljilo na lovu na severne jelene.<ref> On the Genesis of Kunda Culture. A. Sorokin’s Hypothesis. Comments - Tomas Ostrauskas [http://vddb.library.lt/fedora/get/LT-eLABa-0001:J.04~2006~ISSN_1392-5520.N_6.PG_198-203/DS.002.1.01.ARTIC]</ref> Številna najzgodnejša mezolitska najdišča na [[Finska|Finskem]] so po-sviderska. Med med njimi sta najdišče Ristola v [[Lahti]]ju<ref>Takala, Hannu 2004: The Ristola Site in Lahti and the Earliest Postglacial Settlement of South Finland. Lahti: Lahti City Museum. {{ISBN|951-849-573-4}}</ref> in najdišče Saarenoja 2 v Joutsenu<ref>T. Jussila: excavation report at http://www.mikroliitti.fi/kuurmanp/saarenoja/saarenoja.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110720190910/http://www.mikroliitti.fi/kuurmanp/saarenoja/saarenoja.htm |date=2011-07-20 }}</ref> z najdbami iz uvoženega kremena, pa tudi najdišče Sujala v Utsjokiju v [[Laponska, Finska|Laponski]]. Kamnina predmetov, najdenih v Sujali, izvira s polotoka Varanger na severu [[Norveška|Norveške]]. Glede te regije je danes splošno sprejeto mnenje, da so najzgodnejše naselbine na norveški obali nastale v kulturi fosna na zahodni in jugozahodni norveški obali. Kasnejše so nastale v končni paleolitski ahrensburški kulturi severozahodne Evrope. Kombinacija obalnega kamna in tehnike obdelave, značilne za poznopaleolitske in zelo zgodnje mezolitske industrije severne Evrope, je prvotno nakazovala, da je Sujala nastala sočasno s 1. fazo norveškega mezolitika, ki datira v 11.-12. tisočletje pred našim štetjem. Predlagane vzporednice s tehnologijo rezil med najzgodnejšimi mezolitskimi najdbami na jugu Norveške bi najdbo postavile bližje ali celo pred 12. tisočletje pred našim štetjem. Povezavi z zgodnjimi severnonorveškimi naselji nasprotujeta oblika zaobljencev in tehnologija rezanja rezil iz Sujale. Zbirka iz Sujale trenutno nedvomno velja za po-svidersko in je z radiokarbonsko analizo datirana v obdobje 9265-8930 BP, kar ustreza 8300-8200 pred našim štetjem. Takšen zgodnjemezolitski vpliv iz Rusije ali Baltika bi lahko pomenil prilagoditev prejšnjim razmišljanjem o kolonizaciji obale Barentsovega morja.<ref>TURE AND ENVIRONMENT IN THE NORTH, Proceedings of the 22nd Nordic Archaeological Conference, University of Oulu, 18–23 August 2004, Edited by Vesa-Pekka Herva [http://herkules.oulu.fi/isbn9514281411/isbn9514281411.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303194910/http://herkules.oulu.fi/isbn9514281411/isbn9514281411.pdf |date=2016-03-03 }}</ref><ref>Rankama, Tuija & Kankaanpää, Jarmo 2007: ”The Earliest Postglacial Inland Settlement of Lapland.” In Volokitin, A.V., Karmanov, V.N. & Pavlov, P.Yu. (eds.), Kamennyi vek Evropeiskogo Severa. Russian Academy of Sciences, Uralian Section, Komi Science Centre, Institute of Language, Literature and History, Syktyvkar, Russia. {{ISBN|5-89606-291-5}}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Arheološke kulture]] [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] eg28p222q8bwfet11knln25c1jnvfon 118 584108 6766353 6763474 2026-10-17T15:27:25Z Raprep 220594 dodal vira 6766353 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti oboroženega spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala "''centrifugalno federacijo''",<ref name=":1" /> v kateri je bila okrepljena politična/odločevalska moč republik na rovaš institucij zvezne oblasti. Republikam je bil priznan status nosilk izvirne državne suverenosti.<ref name=":0" /><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/cetrdesetogodisnjica-ustavne-ikebane/|title=Četrdesetogodišnjica ustavne ikebane|date=21. 2. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Puhovski|first=Žarko|publication-place=Beograd}}</ref> Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij institucionalne moči med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi revijo |last=Stanković |first=Marko |date=4. 7. 2025 |editor-last=Jovičić |editor-first=Katarina |title=Jugoslovenski federalizam prema Ustavu iz 1974. godine – konsocijacija ili konfederacija? |url=https://www.stranipravnizivot.rs/index.php/SPZ/article/view/1064/994 |access-date=10. 10. 2025 |magazine=Strani pravni život |publisher=Institut za uporedno pravo |location=Beograd |pages=255–269 |format=pdf}}</ref><ref>{{Navedi knjigo |last=Arlović |first=Mato |title=Ustav SFRJ iz 1974. godine – 50 godina kasnije |publisher=Pravna fakulteta |year=2025 |editor-last=Vučković |editor-first=Jelena |location=Kragujevac |pages=15–38 |chapter=Ustavnopravni dualizam pravnog sustava po Ustavu SFRJ iz 1974. godine u načelima ustavnosti i zakonitosti |chapter-url=https://unicloud.kg.ac.rs/index.php/s/RkCdxSxsNK48W58?dir=/&editing=false&openfile=true |chapter-format=pdf}}</ref> Z ustavo vzpostavljena "''decentralizacija brez odgovornosti''"<ref name=":2" /> je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform.<ref name=":0" /><ref name=":10" />{{Rp|pages=48–49}} Nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja Jugoslavije.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi knjigo |last=Žagar |first=Mitja |title=Slovenija – Jugoslavija, krize in reforme 1968/1988 |publisher=Inštitut za novejšo zgodovino |year=2010 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |location=Ljubljana |pages=231–256 |chapter=Ustava SFRJ in ustavni sistem 1974: povzročitelj krize ali mehanizem za njeno razreševanje? |chapter-url=https://www.dlib.si/stream/URN%3ANBN%3ASI%3ADOC-DKI3JCPU/aa942586-dd67-466a-a0b8-ace1a5ff9680/PDF|chapter-format=pdf}}</ref> Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v (kon)federalizmu Ustave SFRJ (1974) prepoznala glavnega krivca za jugoslovansko krizo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=159–160}}<ref name=":30" /> v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma [[:bs:Konstitutivni_narod|konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom]] v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.<ref name=":4" />{{Rp|pages=47–49}}<ref name=":39">{{Navedi splet |last=Sabljaković |first=Una |date=25. 7. 2026 |title=O zloćudnoj ideologiji nacionalizma |url=https://pescanik.net/o-zlocudnoj-ideologiji-nacionalizma/ |access-date=25. 7. 2026 |website=Peščanik}}</ref><ref name=":43">{{Navedi revijo |last=Milosavljević |first=Olivera |date=1. 7. 1995 |title=Upotreba autoriteta nauke – javna politička delatnost SANU (1986–1992) |url=https://pescanik.net/wp-content/PDF/upotreba_autoriteta_nauke.pdf |access-date=17. 10. 2026 |magazine=Peščanik |location=Beograd}}</ref> Terjala je "''vzpostavitev polne nacionalne in kulturne integritete srbskega ljudstva, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je nahajalo''"<ref name=":30" /> (tj. združitev vseh Srbov v eni državi<ref name=":4" />{{Rp|page=31}}) in ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena številčnosti populacije posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|page=12}} Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije oziroma populacije [[Slovenija|Slovenije]] so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive. Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Socialistične republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo je v drugi polovici osemdesetih prevzelo nacionalistično agendo in konec desetletja začelo "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]" s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve.<ref name=":30" /> Rezultat "revolucije" je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Ukinitev avtonomije pokrajin je vsled svoje drastičnosti dejansko pomenila razveljavitev ustavnega reda SFRJ. Slovenija je ob ukinitvi avtonomije pokrajin še branila ustavni red,<ref name=":32" /> kasneje pa se je s svojimi enostranskimi potezami pridružila Srbiji na čelu rušenja jugoslovanske ustavnosti.<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/datum-kraja-jugoslavije/|title=Datum kraja Jugoslavije|date=3. 7. 2021|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Flere|first=Sergej|publication-place=Beograd}}</ref> Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije zoperstavilo "protibirokratski revoluciji" in podprlo odziv najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na ukinitev avtonomije pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko republiško vodstvo na začetku leta 1989 uvedlo ekonomske sankcije zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo "izvoziti" še "protibirokratsko revolucijo".<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38}} "Izvoz" v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu vodstvu z "revolucijo" že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v [[:en:Montenegro|Črni gori]].<ref name=":4" />{{Rp|page=37}} Z "revolucijo" je dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah<ref name=":29" /> – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je opravljalo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=54,283}} Po kadrovskih menjavah je "(pro)srbski blok" tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ. Politična konfrontacija med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in "evropeizacijo" Jugoslavije, ter srbskim, ki je forsiralo projekt srbo-centrične Jugoslavije ("''Srboslavije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}) in predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljala do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). Razpadu ZKJ so še v letu 1990 v vseh jugoslovanskih republikah sledile večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji 8. aprila. Volitve niso prispevale k mirni razrešitvi antagonizmov in nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Skupščino Republike Slovenije]] je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|page=145}}<ref name=":26" />{{Rp|pages=209—210}} Srbske poskuse discipliniranja Slovenije je zamenjala taktika izrivanja Slovenije iz Jugoslavije. V zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA) iz Slovenije.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} Ustava SFRJ je jamčila "''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''".<ref name=":37">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir|at=Uvodni del, Temeljna načela}}</ref> V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.<ref name=":3" />{{Rp|pages=12,16}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=70,72,371}}<ref name=":33" /><ref>{{Navedi novice|title=Milošević je v parlamentu povedal svoje in odšel|date=30. 5. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/2/index.html|last=Dukić|first=Slobodan|newspaper=Delo|location=Ljubljana|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026|page=2}}</ref> Vodilni politiki v Srbiji so predlagali, da zvezni organi, upoštevaje interese konstitutivnih narodov, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti narodov, ki bi se odločili za odcepitev.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Po drugi strani pa je slovensko republiško vodstvo zavračalo osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so nosilke izvirne državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi ter o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o usodi Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.<ref name=":23" /> Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in reševanja razmer v njej.<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Politika izvršenih in enostranskih dejanj slovenskega republiškega vodstva je bila utemeljena v nazoru, da je Slovenija "''država republikanske oblike''" in nosilka izvorne suverenosti ter da lahko izvrševanje tistih suverenih pravic, ki jih je s priključitvijo jugoslovanski federaciji po 2. svetovni vojni prenesla na organe federacije,<ref>{{Navedi splet |date=16. 1. 1947 |title=Ustava Ljudske republike Slovenije |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38564/ustava_ljudske_republike_slovenije.pdf |access-date=28. 7. 2026 |website=Sistory}}</ref> povrne kadarkoli in brez dogovora oziroma sporazuma z organi federacije. 23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti. Večinsko podporo v javnomnenjskih raziskavah sta uživali samostojnost in neodvisnost Slovenije v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27">{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref><ref name=":41">{{Navedi knjigo |title=Vrednote v prehodu II |publisher=UL Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK |year=1990 |isbn=978-961-295-010-1 |editor-last=Toš |editor-first=Niko |location=Ljubljana |publication-date=2021 |pages=18–19 |chapter=Slovensko javno mnenje 1990/2 – Stališča Slovencev ob novi ustavi}}</ref> Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano tako, da glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti in neodvisnosti lahko glasujejo<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.<ref name=":4" />{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Vodstvo RS je sčasoma dojelo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> enostranske osamosvojitvene poteze vodstva RS, nedogovorjene z zveznimi institucijami, pa za spopad v Sloveniji poleti 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Politični odločevalci v RS so vlekli enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze že pred plebiscitom o samostojnosti,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-D2WQN3IV/index.html|title=Slovenija je odpravila del zveznega pravnega sistema|date=4. 10. 1990|accessdate=27. 5. 2026|publisher=Delo|last=Taškar|first=Jana|publication-date=5. 10. 1990|publication-place=Ljubljana|page=1}}</ref> po sprejetju resolucije o razdružitvi pa je politika izvršenih osamosvojitvenih dejanj dobila dodaten pospešek. Slovenskim osamosvojitvenim potezam je sledila Hrvaška.<ref name=":4" />{{Rp|page=78}} Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so republiški vodstvi v Sloveniji in Hrvaškem že pred ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez.<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":12" />{{Rp|page=9}}<ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":13" /> Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez so opozarjali tudi zvezni organi.<ref name=":31" /> Skupščina RS je 25. 6. 1991 razglasila samostojnost in neodvisnost RS.<ref name=":18" />{{Rp|page=9}} Za zvezne organe ni bila sporna pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja,<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> ki so ga zaznamovale enostranske poteze slovenske strani pred in po plebiscitu. Nekatere med njimi so bile v neskladju z Ustavo SFRJ (1974).<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) izvirni prihodek institucij federacije, ne izvirni prihodek republik.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Odnosi_v_federaciji_ter_pravice_in_dol%C5%BEnosti_federacije#279._%C4%8Dlen|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. februar 1974|accessdate=2. 6. 2026|website=Wikivir|at=279. člen}}</ref> Tajno prisvajanje carin se je začelo že pet dni po plebiscitu,<ref name=":16" />{{Rp|page=68}} odkrito pa z zakonom o proračunu, sprejetim 1. 4. 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} S tem zakonom je RS carine razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|Zvezna vlada]] je 19. 4. 1991 slovensko opozorila, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo, ki ureja carinska vplačila. Ker se vlada RS ni odzvala, je zvezna vlada 17. 5. 1991 sprejela Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev,<ref name=":38" /> katerega cilj je bila prisilna izterjava carin. Izvršba odloka bi pomenila namestitev carinikov, lojalnih Zvezni carinski upravi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, saj so cariniki v Sloveniji kmalu po plebiscitu odrekli lojalnost svojim delodajalcem v zvezni administraciji, od slovenskih miličnikov pa ni bilo pričakovati, da bi na meji izvajali zvezne predpise. Za varovanje in transport zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo naj bi poskrbela JLA. Po sprejetju "carinskega" odloka je vlada RS zvezni vladi dvakrat obljubila, da bo vplačala pričakovana carinska sredstva v zvezni proračun, a je obljubo obakrat prelomila. Na začetku junija 1991 sprejet zakon o carinski službi je stopil v veljavo na dan razglasitve samostojnosti in neodvisnosti RS, ko je vlada RS začela prevzemati tudi prehode na mednarodni meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Na mednarodno mejo je napotila približno 3000 slovenskih miličnikov in pripadnikov [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe RS]] (TO),<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} kar je zvezna vlada razumela kot nasilno dejanje in začetek spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} S prisvajanjem carin, mejnih prehodov in druge carinske infrastrukture je slovensko republiško vodstvo izzvalo intervencijo zveznih organov v Sloveniji, na katero je slovenska stran odgovorila s prelivanjem krvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}<ref name=":5" />{{Rp|page=315}} Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je "''sebična''"<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=336}} Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Slovensko republiško vodstvo je osamosvojitev izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršilo mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignoriralo svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njegove politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":14" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=23. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana|publication-date=24. 6. 1991}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej ter je zavrnilo konstruktivne predloge za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podane s strani Predsedstva SFRJ, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našlo "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Za začetek "vojne" je obtožilo zvezne organe; kljub v javnosti obtožujoči retoriki pa nikoli v času spopada ni razglasilo vojnega stanja ali izrednih razmer.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}}<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušala s carinsko-miličniško-armadno intervencijo vzpostaviti ponovni nadzor nad prehodi na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve zvezne vlade in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo legitimirati svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna ("Badinterjeva") komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je zvezni vladi dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je vodstvo RS tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}}<ref name=":35">''Magnetogram 53. razširjene seje Predsedstva Republike Slovenije'' (8. 7. 1991). Arhiv Predsedstva Republike Slovenije. V: Repe, Božo (ur.) (2004). ''Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (Del 3, Osamosvojitev in mednarodno priznanje).'' Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije.</ref> Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi deklaracije sledila intervencija JLA večjih razsežnosti, ki ji Slovenija vojaško ne bi bila kos,<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} in da bi v primeru zavrnitve deklaracije omejen oborožen spopad prerasel v vojno.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}} Srbsko republiško vodstvo je spopad v Sloveniji izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, v spopadu je prepoznalo tudi priložnost za izgon Slovenije iz Jugoslavije. Zavedalo se je, da je izgon pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, saj je ravnanje slovenske strani med spopadom razumel kot zahrbtno; počasno in polovičarsko izvajanje obveznosti iz brionske deklaracije po spopadu pa kot slovensko izigravanje dogovorjenega. S pomočjo svojih zaveznikov v Predsedstvu SFRJ, ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo je srbsko republiško vodstvo na koncu doseglo izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora po končanem spopadu je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije ni prejudiciral razpada Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=316}} a Slovenija je z umikom JLA dobila realno možnost, da izpelje razdružitev z drugimi jugoslovanskimi republikami in zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Republika Slovenija je po mednarodnem pravu postala samostojna in neodvisna 8. 10. 1991.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === Ustava SFRJ, sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena (derivativna).<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&lang=slv&prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref><ref name=":42" /> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.<ref name=":4" />{{Rp|pages=48–49}}<ref name=":30">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/posthumni-zivot-ustava-iz-1974/|title=Posthumni život Ustava iz 1974.|date=23. 2. 2024|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Stojanović|first=Dubravka|publication-place=Beograd}}</ref><ref name=":39" /><ref name=":43" /> Motila sta jih predvsem s "''Kardeljevo ustavo''"<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/1989-godina-koja-nam-se-nije-dogodila/|title=1989: godina koja nam se nije dogodila|date=10. 12. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Jović|first=Dejan|publication-place=Beograd}}</ref>{{efn|Slovenski politik Edvard Kardelj je vodil komisijo za pripravo besedila Ustave SFRJ (1974)^Puhovski, zato se je v delu publicistike in javnosti prijel vzdevek Kardeljeva ustava.}} zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo ustavnega reda, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}}{{efn|[[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil [[:en:Slobodan_Milošević|Slobodan Milošević]], čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.<ref name=":4" />{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v Predsedstvu SFRJ (PSFRJ).<ref name=":29" /><ref name=":30" /> PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad JLA, je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je političnemu vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovu večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomske sankcije zoper Slovenijo, prepoved "mitinga resnice" in razpad ZKJ === Milošević je marca 1989 odgovoril z uvedbo ekonomskih sankcij zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko republiško vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}}{{efn|Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].}} Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben vzrok razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade [[:en:Ante_Marković|Anteja Markovića]]{{efn|Marković je konec leta 1989 zagnal najbolj radikalen program ekonomskih reform v vzhodni Evropi. S pomočjo t. i. [https://en.wikipedia.org/wiki/Shock%20therapy%20(economics) šok terapije], upoštevaje nasvete [https://en.wikipedia.org/wiki/Jeffrey%20Sachs Jeffreyja Sachsa] in drugi ekonomistov, je že na začetku leta 1990 inflacijo s 25000 % na letni ravni zbil na 0 %. V manj kot letu dni je početveril jugoslovanske devizne rezerve. Začel je proces odpiranja gospodarstva uvozu, tujim vlagateljem in konkurenci zasebnega sektorja.^{Zimmermann:48}}} in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je pri nekaterih v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek razdružitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in poudarjanje potrebe po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij.{{efn|"Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost; (zahodna) "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. (Več o tem v: Todorova, Marija (2001). ''Imaginarij Balkana''. Ljubljana: ICK.) Dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je vodstvo RS s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, zavajanjem, na koncu s prelivanjem krvi.}} === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum o samoodločbi in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26">{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije. A zavedalo se je, da je izgon pogojen s pristankom JLA na umik iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod{{Rp|page=238}}{{efn|Čeprav je bila albanska etnija v SFRJ številčnejša od slovenske, makedonske ali črnogorske, ni imela statusa konstitutivnega naroda.}} ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" /> === Slovensko republiško vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":37" /> Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne praktične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik. Češka in Slovaška sta se osamosvojili pod zveznimi pogoji (tj. skladno z zakonodajo federacije) in na miren način.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in praktične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost,<ref name=":42" /> je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno tekoče posle, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnega procesa razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} Vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi "''potujoči cirkus predsedniških srečanj''") niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}</ref>{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo === Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,<ref name=":4" />{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.<ref name=":4" />{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z "''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''". Jugoslavija naj bi bila zasnovana "''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.<ref name=":25" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=56–62}} === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. Različne skupine so predlagale različne obvode mimo plebiscita. Nekateri demosovci so predlagali, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so verjeli, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS dala pobudo za razpis. Pobuda je bila zavrnjena, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat še menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.<ref name=":4" />{{Rp|pages=187—194}} V slovenski javnosti je večinsko podporo uživala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27" /><ref name=":41" /> [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj bo federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Tudi ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> je bil spisan tako, da je omogočal širšo interpretacijo rezultatov plebiscita ter samostojnosti in neodvisnosti<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – 4. člen zakona je v primeru na plebiscitu sprejete odločitve, da RS postane samostojna in neodvisna država, dopuščal tudi sklenitev konfederalne pogodbe z drugimi jugoslovanskimi republikami. Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom Republike Slovenije glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami zagotovilo, da "''bo'' [Srbija] ''spoštovala odločitev Slovenije glede uresničevanja njene lastne poti in glede'' [plebiscitne] ''odločitve''".<ref name=":33">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=24. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana|publication-date=25. 1. 1991}}</ref> Srbsko republiško vodstvo je vztrajalo na stališču, da republike niso države (le administrativne enote) in tudi ne nosilke suverenosti (nosilci suverenosti so konstitutivni narodni) in zato Jugoslavija ne more postati konfederacija (tj. zveza držav).<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovenska stran je vztrajala pri ustavnem načelu izvirne suverenosti republik, katerega je vseboval tudi ZPSN – 4. člen je politične odločevalce zavezoval, da v primeru na plebiscitu sprejete odločitve za samostojnost in neodvisnost povrnejo izvrševanje suverenih pravic, ki jih je Republika Slovenija kot suverena država prenesla na organe SFRJ. Za slovensko stran je bila konfederacija jamstvo enakopravnosti republik in politične/odločevalske relevantnosti RS v Jugoslaviji, srbska stran pa je v konfederaciji prepoznala sredstvo diskriminacijskega omejevanja republike Srbije in delitve ter minorizacije srbske etnije v vseh drugih republikah. Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> Slovensko vodstvo je na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 18. 2. 1991 zaključilo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je dva dni kasneje sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele pospešeno izvajati enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član Predsedstva SFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} ==== Štajerski preludij ==== Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} ==== Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam ==== Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva in ne zavezuje nikogar; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana in izpeljana na miren način;<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} Evropska skupnost je z državniškim obiskom na najvišji ravni posredovala že 30. 5. 1991, ko sta v Jugoslavijo na pogovore z vodstvi republik prišla predsednik evropske komisije [[:en:Jacques_Delors|Jacques Delors]] in predsedujoči ES [[:en:Jacques_Santer|Jacques Santer]]. Podprla sta Markovićeve ekonomske reforme, enotno Jugoslavijo in mirno razreševanje nesoglasij. Nesoglasja med republikami in njihove enostranske namere sta poskušala obrzdati z obljubo o nepovratni pomoči Jugoslaviji v višini več milijard dolarjev<ref>{{Navedi novice|title=Vsak zase na pogovor k Delorsu in Santerju|date=30. 5. 1991|last=Klasinc|first=Janja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/index.html|pages=1,2|location=Ljubljana|newspaper=Delo|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026}}</ref> in njenem takojšnjem (pridruženem ali polnopravnem?) članstvu v ES – pod pogojem, če republike pristanejo na sobivanje v Jugoslaviji in se ne zapletejo v vojno.<ref name=":25" />{{Rp|page=199}} Obljube ES Slovenije in Hrvaške niso prepričale, zato ju je 23. 6. 1991 opozorila, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Na spornost enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref name=":31">{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}} Za noben zvezni organ ali jugoslovansko republiko pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil enostranski in nedogovorjen način osamosvojitve RS.<ref name=":9" /><ref name=":22" />{{efn|Način, na katerega je bil izpeljan brexit, zaznamujejo večletna pogajanja pod pogoji, ki jih določa zakonodaja EU. Junija 2016 so se rezidenti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] (ZK) na referendumu odločili za izstop monarhije iz EU. Marca 2017 je [[:en:United_Kingdom_invocation_of_Article_50_of_the_Treaty_on_European_Union|vlada ZK "aktivirala" 50. člen lizbonske pogodbe]] in s tem začela pogajanja o razdružitvi. Ta so trajala vse do januarja 2020, ko se je začelo enajst mesečno prehodno obdobje ločevanja ZK od carinske unije in enotnega trga. Ločevanje se je končalo na začetku leta 2021. ZK je vse do zaključka pogajanj izpolnjevalo svoje zakonske in finančne obveznosti do EU (vlada ZK si ni že na 5. dan po referendumu prilastila carin), do leta 2065 pa je dolžno poravnati tudi "[[:en:Brexit_divorce_bill|ločitveni račun]]" v višini več deset milijard £. Zakonodaja EU določa postopek in način izstopa držav članic iz EU, v SFRJ pa je RS blokirala sprejetje razdružitvene zakonodaje na ravni federacije, saj je zavračala osamosvojitev pod zveznimi pogoji.^{Repe(''Jutri je nov dan''):81} V EU so države članice nosilke izvirne suverenosti, medtem ko je suverenost EU izpeljana. ZK je pristala na pogajanja o pogojih Brexita z institucijami EU, medtem ko je RS institucijam SFRJ priznala le pristojnost opravljana tekočih zadev in vztrajala, da se o institucionalni/politični preureditvi Jugoslavije in o morebitni razdružitvi posameznih republik lahko dogovarjajo le republike kot nosilke izvirne suverenosti.}} === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – Sabor RH je e 21. 2. 1991 sprejel resolucijo o razdružitvi<ref>{{Navedi splet |date=21. 2. 1991 |title=Rezolucija o prihvaćanju postupaka za razdruženje SFRJ i o mogućem udruživanju u savez suverenih republika |url=https://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/full/1991_02_8_186.html |access-date=17. 10. 2026 |website=Narodne novine |publisher=Sabor Republike Hrvatske |publication-place=Zagreb}}</ref> – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Janjič|first=Katarina|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|chapter=Vloga in pomen carinske službe pri osamosvajanju Slovenije}}</ref>{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva federacije in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.<ref name=":36" />{{efn|V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov zveznega proračuna, ne proračunov (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, saj so carine tradicionalna lastna in neposredna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek držav članic EU. (Glej: Uradni list EU (14. 12. 2020). ''Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom''.)}} Vlade jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerjale v republiške proračune, a Skupščina RS se je odločila za bolj drastično potezo: ignorirala je 279. člen Ustave SFRJ (1974), po katerem so carine izvirni finančni vir zveznega proračuna, in jih razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> Tako so vsi carinski prihodki končali v proračunu RS, slovenska vlada pa je skladno z zakonom o proračunu RS, sprejetim 1. 4. 1991, v zvezni proračun "''za financiranje minimalnih funkcij federacije''"<ref name=":34">»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&#x20;42.</ref> preusmerila le manjši del carinskih prihodkov.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je slovensko z dopisom 19. 4. 1991 opozorila, naj spoštuje Ustavo SFRJ in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine, ki ga je zaradi tehnično-administrativnih razlogov sprejela šele 17. 5. 1991<ref name=":38">{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}</ref> skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. Izvršba odloka, katerega cilj je bila prisilna izterjava carin, bi pomenila angažiranje zveznih miličnikov in carinikov iz drugih delov Jugoslavije na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranjih mednarodnih mejnih prehodih v Sloveniji) z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne carinske uprave,{{efn|Carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave.^Janjič:68}} a so odrekli poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. V odloku je bilo določeno, da pravne osebe vplačajo carine na poseben račun SDK Jugoslavije prek virmanskih nalogov, fizične osebe pa bi carinske obveznosti lahko poravnale tudi v gotovini, ki bi jo s helikopterji odvažali v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—275}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejela pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd in obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Skupščina RS je 5. 6. 1991i sprejela zakon o carinski služni, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti in neodvisnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo in infrastrukturo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} ter s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in mejnih prehodov nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, a ga je Marković spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na prehodih na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Vodstvo RS je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami Evropske skupnosti in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, zavzetjem prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na meji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je po mnenju ambasadorja predstavljal prvo dejanje oboroženega spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov ter sprejela še odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije<ref>{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}</ref>, ki je stopil v veljavo ob polnoči 26. 6. 1991 in s katerim je odobrila angažma zvezne milice in JLA na zunanji meji SFRJ oziroma na mednarodnih mejnih prehodih v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odloka nista izražala namere in vsebovala ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, nista ogrožala pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti RS in identitete največje etnične skupine. Prav tako nista bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal "[[:en:Psychological_warfare|''psihološke operacije'']]" slovenske strani: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Informacijsko bitko je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} Dokler slovenska TO in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji Predsedstva RS 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2001|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}{{efn|Po mnenju takratnega obrambnega ministra RS Janeza Janše je pri Pogancih streljati začela JLA, po mnenju generala JLA Konrada Kolška pa TO. Nekateri slovenski viri pritrjujejo Kolšku z obrazložitvijo, da je prvo kroglo izstrelil dolenjski teritorialec po nesreči.^{Repe(''Jutri je nov dan''):286} Po pogajanjih so teritorialci barikado pri Pogancih odmaknili, a postavili novo na hitri cesti pri Medvedjeku pri Trebnjem.^ibidem:294}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. V sestavi oboroženih sil RS je bilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 miličnikov in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so enote JLA prodirale proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=72,78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA dojeli kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je angažirala 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno 28. 6. 1991; prek telefonske povezave sta ga dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je predsednik zvezne vlade Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA [[:hr:Veljko_Kadijević|Veljka Kadijevića]]. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jović je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan v Zagrebu sestal s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla pogajalsko legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član Predsedstva SFRJ (PSFRJ) Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi blokado PSFRJ z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je vodstvi RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejanj in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane samostojnosti in neodvisnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991. Posredniki ES, tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne le kot zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana Republike Hrvaške (RH) na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta. V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je lakoničen odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritiziral vodstvo RS, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da spopad vodita za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojaških ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju odlokov zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.<ref name=":19" />{{Rp|pages=86–87}}<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/sobotna/rekel-se-mu-janez-brez-pisnega-ukaza-tega-ne-bom-naredil.html|title=Rekel sem mu: 'Janez, brez pisnega ukaza tega ne bom naredil!'|date=23. 6. 2017|accessdate=25. 5. 2026|publisher=Delo|last=Utenkar|first=Gorazd|location=Ljubljana|website=Sobotna priloga}}</ref>{{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu "republiški koordinaciji", sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.^{Remškar:85,86,88;Utenkar}}} === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji z vodstvom RS sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala. Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je brez soglasja članov Predsedstva SFRJ diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanjih mejah SFRJ; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.<ref name=":4" />{{Rp|pages=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je generalov diktat pogojev premirja označil za pučističnega in protislovenskega.<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} A pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. Kadijevićev diktat je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih družinskih članov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.<ref name=":3" />{{Rp|pages=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.<ref name=":4" />{{Rp|page=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe Predsedstva SFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki jo je vodstvo RS odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo zvezne milice in JLA vzpostaviti svoj carinski režim na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev diktat, ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.^{Repe(''Jutri je nov dan''):372}}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela. ==== Slovenska kapitulacija ==== Slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo 7. 7. 1991 na Brionih, je deklaracijo ob podpisu označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogovori ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da razdružitev in polna osamosvojitev RS v danih razmerah ni možna; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je vodstvo RS pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji, prevzema nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja je vodstvo RS gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski" odlok zvezne vlade ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> === Žrtve === V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v prometni nesreči. En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "''telesnih naporov''", drugi nekaj dni kasneje med "''vračanjem na bojni položaj''".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – na primer tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski dogovor === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "goniti" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v Predsedstvo SFRJ (PSFRJ) podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 je PSFRJ na zasedanju v Beogradu glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz [[:en:Bosnia_and_Herzegovina|BiH]] [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko republiško vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Republiki Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku JLA iz Slovenije ni prejudiciral razpada Jugoslavije, a je slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. JLA bi se morala umakniti z območja Slovenije do 18. 10. 1991, a zaradi "''tehničnih težav''" se je 26. 10. 1991.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317,435}} Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so na začetku spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA; postopno se je preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu.<ref>{{Navedi revijo|last=Skrozza|first=Tamara|last2=Švarm|first2=Filip|last3=Vasić|first3=Biljana|date=25. 10. 2001|title=Vukovarska apokalipsa|url=https://vreme.com/vreme/vukovarska-apokalipsa/|magazine=Vreme|access-date=9. 7. 2026}}</ref> Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref name=":40">{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/preseren-marko.pdf}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Kazenski pregon hudodelstev, povezanih z oboroženim spopadom == Ena redkih študij, ki se ukvarja s tožilsko in sodno prakso glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov med spopadom v RS poleti 1991, razkrije: * neupravičeno in selektivno uporabo pravosodja, saj tožilstva praviloma niso želela začeti postopkov "''proti svojim''":<ref name=":40" />{{Rp|pages=137,145}} izmed 71 primerov, ki so jih do konca študije leta 2008 odprla tožilstva, je bil le en primer proti pripadniku TO, 70 proti pripadnikom JLA,<ref name=":40" />{{Rp|page=142}} v nobenem primeru pa ni bil predmet obravnave pripadnik notranjega ministrstva, milice, pripadnik pravosodja ali ljudski vstajnik;<ref name=":40" />{{Rp|page=137}} * okrnjeno avtonomijo tožilstev in njihovo delovanje pod vplivom navodil političnih odločevalcev;<ref name=":40" />{{Rp|page=144}} * tožilsko in sodno prakso v Republiki Sloveniji v neskladju z mednarodnim pravom oboroženih spopadov;<ref name=":40" />{{Rp|page=142}} * da je bila takšna praksa mogoča tudi zato, ker "''se je Republiki Sloveniji 'uspelo' tiho in neuradno izogniti dejanskemu operativnemu delovanju Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo''".<ref name=":40" />{{Rp|page=144}} Rezultati pregona: v obtožnico je bilo do zaključka študije leta 2008 prekvalificiranih deset ovadb oziroma deset primerov od 71 primerov in obtoženih 13 posameznikov.<ref name=":40" />{{Rp|page=140}} Odvilo se je pet sodnih postopkov, pet sodnih postopkov je bilo v času študije v teku; obsodilne sodbe do zaključka študije ni bilo nobene. Sodni epilog: štiri oprostilne sodbe in ena zavržena zadeva zaradi zastaranja.<ref name=":40" />{{Rp|page=142}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ nwmyzn8m9qf77u7d60yhingcsk5t9j0 0 586544 6766359 6542282 2026-10-17T16:08:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766359 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Nadia Roncelli''', [[Urednik|urednica]], [[Kulturni delavec|kulturna delavka]], * [[4. januar]] [[1973]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Nadia Roncelli se je rodila v Trstu, a je otroštvo preživela na Ferlugih nad Trstom, oče je bil Egidij, mati Adele (rojena Piščanc). Obezno šolanje je zaključila na slovenskih šolah na [[Opčine|Opčinah]], nato se je vpisala na slovenski [[Klasični licej (Italija)|klasični licej]] v [[Trst|Trstu]], kjer je maturirala leta 1992. Po maturi se je vpisala Leposlovno in filozofsko fakulteto (''Lettere e filosofia'') na [[Univerza v Trstu|Univerzi v Trstu]], kjer je diplomirala leta 1999.<ref>{{Navedi splet|title=Marij Čuk in Nadia Roncelli na lektoratu|url=http://svobodnaslovenija.com.ar/marij-cuk-in-nadia-roncelli-na-lektoratu/|website=svobodnaslovenija.com.ar|accessdate=2025-07-08|language=sl-SI}}</ref> Nadia Roncelli se je kmalu zaposlila pri založbi [[Mladika (založba)|Mladika]] v Trstu, kjer je najprej skrbela za izhajanje istoimenske revije,<ref>{{Navedi splet|title=Nadia Roncelli - Nočni obisk (podcast)|url=https://www.listennotes.com/podcasts/no%C4%8Dni-obisk/nadia-roncelli-Ic3d5WJxw_u/|website=Listen Notes|date=7. junij 2023|accessdate=2025-07-08|language=en}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> sčasoma pa je postala urednica knjižnih izdaj založbe.<ref>{{Navedi splet|title=Mladiko berejo tudi v Sloveniji » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/mladiko-berejo-tudi-v-sloveniji/|website=Noviglas|date=2019-03-15|accessdate=2025-07-08|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Pri Mladiki Nadia skrbi za promocijo knjig, udeležuje se knjižnih sejmov,<ref>{{Navedi splet|title=Za bolj svež razmislek o identiteti|url=https://www.primorski.eu/kultura/277593-za-bolj-sve-razmislek-o-identiteti-LBPR300597|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-07-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Knjižni sejem v znamenju &#187;zamejskih« založb|url=https://www.primorski.eu/se/207224-knjini-sejem-v-znamenju-zamejskih-zalob-BBPR216135|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-07-08|language=sl}}</ref> komunicira s pisci<ref>{{Navedi splet|title=S pravo barvno paleto do boljšega počutja|url=https://www.primorski.eu/goriska/s-pravo-barvno-paleto-do-boljsega-pocutja-XX1527231|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-07-08|language=sl|first=Katarina|last=Visintin {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prišli sta iz ZDA in našli mesto med Slovenci|url=https://www.primorski.eu/kultura/prisli-sta-iz-zda-in-nasli-mesto-med-slovenci-BY1753627|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-07-08|language=sl|first=Poljanka|last=Dolhar {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Roman o (ne)maščevanju|url=https://www.primorski.eu/trzaska/roman-o-ne-mascevanju-AD1306310|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-07-08|language=sl|first=Urška|last=Petaros {{!}}}}</ref> ter urejuje spleto stran založbe.<ref>{{Navedi splet|title=Uspešno leto, izredno na državni ravni » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/uspesno-leto-izredno-na-drzavni-ravni/|website=Noviglas|date=2021-12-24|accessdate=2025-07-08|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kava s knjigo: Nadia Roncelli in Martina Kafol - Naš Trst|url=https://slovenci.si/dogodki/kava-s-knjigo-nadia-roncelli-in-martina-kafol-nas-trst/|accessdate=2025-07-08|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Skok v svet založništva|url=https://www.primorski.eu/goriska/skok-v-svet-zaloznistva-AH1854637|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-07-08|language=sl|first=Vili|last=Prinčič {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Evelina Umek – Potepanja od Barkovelj do Škednja {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/evelina-umek-potepanja-od-barkovelj-do-skednja|website=Evelina Umek – Potepanja od Barkovelj do Škednja {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-07-08|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> Uredila je več zbornikov, <ref>{{Navedi splet|title=Ur. Nadia Roncelli: Slovenski mediji v Italiji nekoč in danes|url=https://www.rtvslo.si/kultura/beremo/ur-nadia-roncelli-slovenski-mediji-v-italiji-nekoc-in-danes/669835|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-08|language=sl|first=Iztok Ilich, Program|last=Ars}}</ref> tudi ''Poslanstvo Drage'' (jubilejni zbornik ob 60. študijskih dnevih) in nasploh piše o založništvu in knjigah, kot na primer za [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]], [[Mladika (revija)|Mladiko]], a tudi za druge medije.<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/7182488</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kratka, a dragocena razmišljanja o naši skupnosti » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/kratka-dragocena-razmisljanja-o-nasi-skupnosti/|website=Noviglas|date=2022-06-08|accessdate=2025-07-08|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Da bi slovenske medije iz Italije spoznali tudi v matici|url=https://www.primorski.eu/trzaska/da-bi-slovenske-medije-iz-italije-spoznali-tudi-v-matici-YY1274625|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-07-08|language=sl|first=Urška|last=Petaros {{!}}}}</ref> Že mnogo let je v uredniškem odboru [[Mladika (revija)|revije Mladika]]. Nadia Roncelli je že vrsto let članica [[Radijski oder|Radijskega odra]], od leta 2022 je tudi v izvršnem odboru društva.<ref>{{Navedi splet|title=Radijski oder|url=http://www.radijskioder.com/|website=www.radijskioder.com|accessdate=2025-07-08}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Čarobna kresna noč » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/carobna-kresna-noc/|website=Noviglas|date=2024-06-27|accessdate=2025-07-08|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Nadia Roncelli je tudi članica raznih literarnih odborov in natečajev, kot na primer [[Literarni natečaj revije Mladika|Literarni natečaj revije Mladika,]]<ref>{{Navedi splet|title=Znani nagrajenci 53. literarnega natečaja Mladika|url=https://www.primorski.eu/kultura/znani-nagrajenci-53-literarnega-natecaja-mladika-YX1808551|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-07-08|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> je v odboru literarne nagrade [[Vstajenje (nagrada)|vstajenje]].<ref>{{Navedi splet|title=Nagrada vstajenje Dušanu Mukiču|url=https://www.primorski.eu/kultura/nagrada-vstajenje-dusanu-mukicu-IF1337831|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-07-08|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Roncelli, Nadia}} [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] a0be353sfj3s4fjnhu5hr70cw4ddstm 0 587143 6766533 6671139 2026-10-18T02:56:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766533 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Peter Thiel | image = Peter Thiel by Gage Skidmore.jpg | caption = Thiel leta 2022 | alt = | birth_date = {{Birth date and age|1967|10|11|df=y}} | birth_place = [[Frankfurt]], Zahodna Nemčija | party = [[Republican Party (United States)|Republikanci]] | death_place = | citizenship = {{Plainlist| * ZDA * Nova Zelandija}} | education = [[Stanford University]] ([[Bachelor of Arts|BA]], [[Juris Doctor|JD]]) | occupation = {{hlist|Businessman|entrepreneur|[[venture capitalist]]}} | title = {{Plainlist| * Prezident [[Clarium Capital]] * Predsednik [[Palantir Technologies|Palantir]] * Partner v [[Founders Fund]] * Predsednik [[Valar Ventures]] * Član vodstva [[Mithril Capital]]}} | spouse = {{Marriage|Matt Danzeisen|Oktobra 2017}} | children = }} '''Peter Andreas Thiel''' ( /t iː l / ⓘ ; rojen 11. oktobra 1967) je ameriški podjetnik, venture kapitalist in politični aktivist. <ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Wiener|first=Anna|date=27 October 2021|title=What Is It About Peter Thiel?|url=https://www.newyorker.com/news/letter-from-silicon-valley/what-is-it-about-peter-thiel|magazine=[[The New Yorker]]|language=en-US|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225143619/https://www.newyorker.com/news/letter-from-silicon-valley/what-is-it-about-peter-thiel|archive-date=25 December 2021|access-date=7 February 2022}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Heffernan|first=Virginia|date=21 September 2021|title=The Alarming Rise of Peter Thiel, Tech Mogul and Political Provocateur|language=en-US|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/2021/09/21/books/review/the-contrarian-peter-thiel-max-chafkin.html|accessdate=7 February 2022|issn=0362-4331|archivedate=6 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220206130523/https://www.nytimes.com/2021/09/21/books/review/the-contrarian-peter-thiel-max-chafkin.html}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Purdy|first=Jedediah|title=The Anti-Democratic Worldview of Steve Bannon and Peter Thiel|url=https://www.politico.com/magazine/story/2016/11/donald-trump-steve-bannon-peter-thiel-214490/|accessdate=7 February 2022|website=[[Politico Magazine]]|date=30 November 2016|language=en|archivedate=6 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220206210948/https://www.politico.com/magazine/story/2016/11/donald-trump-steve-bannon-peter-thiel-214490/}}</ref> Thiel je soustanovil [[PayPal|PayPal,]] Palantir Technologies in Founders Fund. Bil je tudi prvi zunanji vlagatelj v [[Facebook]]. <ref>{{Navedi revijo|last=Ciralsky|first=Adam|date=20 September 2017|title=Is Trump Mulling Peter Thiel for a Top Intelligence Advisory Post?|url=https://www.vanityfair.com/news/2017/09/donald-trump-peter-thiel-top-intelligence-advisory-post|magazine=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]]|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20200918150333/https://www.vanityfair.com/news/2017/09/donald-trump-peter-thiel-top-intelligence-advisory-post|archive-date=18 September 2020|access-date=25 April 2020}}</ref> <ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/business/technology/la-fi-tn-who-is-peter-thiel-20180215-story.html|title=Peter Thiel's resume includes PayPal, Facebook and supporting Trump. And he's coming to L.A.|last=Lien|first=Tracey|website=[[Los Angeles Times]]|date=15 February 2018|accessdate=24 July 2018|archivedate=24 July 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180724213615/http://www.latimes.com/business/technology/la-fi-tn-who-is-peter-thiel-20180215-story.html}}</ref> Forbes je maja 2025 ocenil neto vrednost Thielove lastnine na 20,8 milijarde ameriških dolarjev, kar ga uvršča na 103. mesto med najbogatejšimi posamezniki na svetu. <ref name="Forbes">{{Navedi revijo|title=Peter Thiel|url=https://www.forbes.com/real-time-billionaires/|magazine=Forbes|access-date=March 19, 2025}}</ref> Po diplomi na Univerzi v Stanfordu je Thiel začel svojo kariero kot uradnik pri sodniku Jamesu Larryju Edmondsonu, delal je kot odvetnik za vrednostne papirje pri Sullivan &amp;amp; Cromwell, pisal govore za nekdanjega ameriškega ministra za šolstvo Williama Bennetta in trgoval [[Izvedeni finančni instrument|z izvedenimi finančnimi instrumenti]] pri Credit Suisse. Leta 1996 je ustanovil podjetje Thiel Capital Management, leta 1998 pa skupaj z Maxom Levchinom in Lukom Nosekom ustanovil [[PayPal|PayPal.]] Do prodaje Paypala [[EBay|eBayu]] (leta 2002, za 1,5 milijarde dolarjev) je bil glavni izvršni direktor podjetja. PayPalu je sledil Clarium Capital, globalni makro hedge sklad s sedežem v San Franciscu. <ref name="insider-2023">{{Navedi splet|last=Mann|first=Jyoti|title=Peter Thiel paid staff an extra $1,000 a month if they lived close to the office so they were more likely to work late, book says|url=https://www.businessinsider.com/peter-thiel-paid-staff-monthly-bonus-live-near-office-book-2023-7|accessdate=February 14, 2024|website=[[Business Insider]]|language=en-US|archivedate=14 February 2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240214171827/https://www.businessinsider.com/peter-thiel-paid-staff-monthly-bonus-live-near-office-book-2023-7}}</ref> Leta 2003 je ustanovil Palantir Technologies, podjetje za analizo [[Velepodatki|velikih podatkov]], in je njegov predsednik od vsega začetka dalje. Leta 2005 je Thiel s sovlagatelji v PayPal ustanovil Founders Fund. Z nakupom 10,2-odstotnega deleža (avgusta 2004, za ceno 500.000 USD) je Thiel je postal prvi zunanji vlagatelj v Facebook. Večino svojih delnic je nato prodal leta 2012 za več kot milijardo dolarjev <ref name="2012fb">{{Navedi novice|last=Oreskovic|first=Alexei|date=19 August 2012|title=Facebook director Thiel sold 20 million shares after lock-up|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-facebook-thiel-idUSBRE87J0UQ20120820|accessdate=19 August 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160817131143/http://www.reuters.com/article/us-facebook-thiel-idUSBRE87J0UQ20120820|archivedate=17 August 2016}}</ref> in leta 2022 odstopil iz upravnega odbora. <ref name="chair">{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2022/02/07/peter-thiel-to-step-down-from-facebook-board.html|title=Peter Thiel to step down from board of Facebook parent Meta|website=[[CNBC]]|date=7 February 2022|first=Lauren|last=Feiner|first2=Ari|last2=Levy|accessdate=7 February 2022|archivedate=7 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220207211354/https://www.cnbc.com/2022/02/07/peter-thiel-to-step-down-from-facebook-board.html}}</ref> Leta 2010 je soustanovil Valar Ventures, dalje Mithril Capital, bil leta 2012 predsednik investicijskega odbora, od leta 2015 do 2017 pa je bil honorarni partner pri Y Combinatorju. <ref>{{Navedi splet|date=17 November 2017|title=Y Combinator Cuts Ties With Peter Thiel After Ending Part-Time Partner Program|url=https://www.buzzfeednews.com/article/ryanmac/y-combinator-cuts-ties-with-peter-thiel-ends-part-time|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210814063422/https://www.buzzfeednews.com/article/ryanmac/y-combinator-cuts-ties-with-peter-thiel-ends-part-time|archivedate=14 August 2021|accessdate=14 August 2021|website=BuzzFeed News|language=en}}</ref> <ref name="PayPalMafia">{{Navedi novice|title=The PayPal Mafia: Who are they and where are Silicon Valley's richest group of men now?|url=https://www.telegraph.co.uk/technology/11106473/The-PayPal-Mafia-Who-are-they-and-where-are-Silicon-Valleys-richest-group-of-men-now.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140922203203/http://www.telegraph.co.uk/technology/11106473/The-PayPal-Mafia-Who-are-they-and-where-are-Silicon-Valleys-richest-group-of-men-now.html|archivedate=22 September 2014|accessdate=23 September 2014|work=[[The Daily Telegraph]]}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Waters|first=Richard|date=20 December 2013|title=Lunch with the FT: Peter Thiel|url=https://www.ft.com/content/8537d776-664f-11e3-aa10-00144feabdc0|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161115134808/https://www.ft.com/content/8537d776-664f-11e3-aa10-00144feabdc0|archivedate=15 November 2016|accessdate=15 November 2016|website=[[Financial Times]]}}</ref> <ref name=":6">{{Navedi novice|last=Hook|first=Leslie|date=11 November 2016|title=Tech elite discovers it may need Peter Thiel|url=https://www.ft.com/content/c2dcf2be-a850-11e6-8898-79a99e2a4de6|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161115132927/https://www.ft.com/content/c2dcf2be-a850-11e6-8898-79a99e2a4de6|archivedate=15 November 2016|accessdate=15 November 2016|work=[[Financial Times]]}}</ref> Thiel, konservativni libertarec, je obširno daroval ameriškim desničarskim politikom in organizacijam. Leta 2011 je po kontroverznem posredovanju pete nacionalne vlade dobil kontroverzno novozelandsko državljanstvo. Thiel je v državi preživel 12 vse skupaj 12 dni, in to ne vseh 12 naenkrat, kar predstavlja le zanemarljiv del običajnih pogojev za pridobitev državljanstva, namreč 1350 dni. Thiel prek Fundaciji Thiel podrejenih družb Breakout Labs in Thiel Fellowship financira neprofitne raziskave na področju [[Umetna inteligenca|umetne inteligence]], podaljševanja življenja in naseljevanja na morjih. Thiel je leta 2016 potrdil sporočila v javnosti, da je v ''tožbi Bollea vs Gawker'' finančno podprl [[Hulk Hogan|Hulka Hogana]]. Razlog: ''Gawker'' pred tem razkril, da je Thiel gej. Tožba je konec koncev ''Gawker'' prisilila ''v stečaj''<ref>{{Navedi novice|last=Drange|first=Matt|title=Peter Thiel's War On Gawker: A Timeline|url=https://www.forbes.com/sites/mattdrange/2016/06/21/peter-thiels-war-on-gawker-a-timeline/|accessdate=5 January 2021|work=Forbes|language=en|archivedate=3 January 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210103023702/https://www.forbes.com/sites/mattdrange/2016/06/21/peter-thiels-war-on-gawker-a-timeline/}}</ref> ustanovitelja Gawkerja Nicka Dentona v bankrot <ref>{{Navedi splet|last=Sterne|first=Peter|title=Gawker founder Nick Denton files for bankruptcy|url=https://www.politico.com/media/story/2016/08/gawker-founder-nick-denton-to-file-for-bankruptcy-004691/|date=1 August 2016|accessdate=17 July 2022|website=Politico|language=en|archivedate=3 August 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210803152234/https://www.politico.com/media/story/2016/08/gawker-founder-nick-denton-to-file-for-bankruptcy-004691/}}</ref>. == Zgodnje življenje in izobraževanje == Thiel se je rodil 11. oktobra 1967 v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu na Majni]], očetu Klausu Friedrichu Thielu in njegovi ženi Susanne Thiel. <ref>{{Navedi splet|last=O'Dea|first=Meghan|title=Peter Thiel|url=https://www.immigrantentrepreneurship.org/entries/peter-thiel/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181204195127/https://www.immigrantentrepreneurship.org/entry.php?rec=246|accessdate=2023-04-30|website=Immigrant Entrepreneurship|archivedate=4 December 2018|language=en-US}}</ref> <ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.dia.govt.nz/diawebsite.nsf/Files/Peter-Thiel-release-1-February-2017/$file/Peter-Thiel-release-1-February-2017.pdf|title=Peter Thiel's application for New Zealand citizenship|website=New Zealand Department of Internal Affairs|page=65|archivedate=18 February 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190218171435/https://www.dia.govt.nz/diawebsite.nsf/Files/Peter-Thiel-release-1-February-2017/$file/Peter-Thiel-release-1-February-2017.pdf}}</ref> Družina se je izselila v Združene države Amerike, ko je bil Peter star eno leto, in živela v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]] v Ohiu, kjer je njegov oče delal kot kemijski inženir. <ref name=":4"/> Klaus je delal za različna rudarska podjetja, kar je za Thiela in njegovega mlajšega brata Patricka Michaela Thiela pomenilo šolanje na poti. <ref name="bloomberg">{{Navedi splet|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2011-02-03/peter-thiel-21st-century-free-radical|first=Romesh|last=Ratnesar|title=Peter Thiel: 21st Century Free Radical|website=[[Bloomberg L.P.]]|date=3 February 2011|accessdate=11 March 2017|archivedate=27 March 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190327163146/https://www.bloomberg.com/news/articles/2011-02-03/peter-thiel-21st-century-free-radical}}</ref> Thielova mati je prevzela ameriško državljanstvo, njeg ov oče pa ne. <ref name=":0" /> Tudi Thiel sam je prevzel tekom let ameriško državljanstvo. <ref name="DW">{{Navedi splet|last=Schwab|first=Florian|date=18 July 2018|title=Kopf der Woche: Peter Thiel|trans-title=Interview of the Week: Peter Thiel|url=https://weltwoche.ch/story/hypnotische-massenphaenomene/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180724001522/https://www.weltwoche.ch/ausgaben/2018-29/artikel/en-hypnotische-massenphanomene-die-weltwoche-ausgabe-29-2018.html|archivedate=24 July 2018|accessdate=23 July 2018|website=[[Die Weltwoche]]|language=de}}</ref> Preden se je leta 1977 naselila v Foster Cityju v Kaliforniji, je družina Thiel živela v [[Južna Afrika|Južni Afriki]] in Jugozahodni Afriki (današnji [[Namibija|Namibiji]]). Peter je šel skozi sedem osnovnih šol. Obiskoval je nemško šolo v [[Swakopmund|Swakopmundu]], kjer so šolarji morali nositi zahtevala uniforme in kjer so otroke še vedno tolkli za kazen z ravnilom po dlaneh. Ta izkušnja je v njem vzbudila odpor do uniform in discipline, kar se je kasneje zrcalilo v njegovi podpori [[Individualizem|individualizmu]] in [[Libertarianizem|libertarizmu]]. <ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Packer|2013|pp=120–121}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.wsj.com/articles/SB10001424052748704696304575537882643165738|work=The Wall Street Journal|title=Technology=Salvation|last=Jenkins|first=Holman W. Jr.|date=9 October 2010|accessdate=20 May 2012|archivedate=23 April 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150423210824/http://www.wsj.com/articles/SB10001424052748704696304575537882643165738}}</ref> Nemška skupnost v Swakopmundu, kjer je Thiel odraščal, je bila takrat znana po nenehnem poveličevanju [[Nacionalsocializem|nacizma]]. <ref>{{Navedi novice|last=McGreal|first=Chris|date=2025-01-26|title=How the roots of the 'PayPal mafia' extend to apartheid South Africa|url=https://www.theguardian.com/technology/2025/jan/26/elon-musk-peter-thiel-apartheid-south-africa|accessdate=2025-05-21|work=The Guardian|language=en-GB|issn=0261-3077}}</ref> <ref name=":12">{{Navedi novice|last=Kamm|first=Henry|date=1976-10-30|title=South-West Africa City Remains 'More German Than Germany'|url=https://www.nytimes.com/1976/10/30/archives/southwest-africa-city-remains-more-german-than-germany.html|accessdate=2025-05-21|work=The New York Times|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Thiel je rad igral ''[[Dungeons & Dragons]]'' in navdušeno bral [[Znanstvena fantastika|znanstveno fantastik]]<nowiki/>o; med njegovimi najljubšimi avtorji pa sta bila [[Isaac Asimov]] in [[Robert A. Heinlein]]. Oboževal je dela [[John Ronald Reuel Tolkien|JRR Tolkiena]] in se že odrasel spominjal, odrasel trdi, da je ''[[Gospodar prstanov|Gospodarja prstanov]]'' prebral več kot desetkrat. <ref name="Brown2014">{{Navedi novice|last=Brown|first=Mick|title=Peter Thiel: the billionaire tech entrepreneur on a mission to cheat death|url=https://www.telegraph.co.uk/technology/11098971/Peter-Thiel-the-billionaire-tech-entrepreneur-on-a-mission-to-cheat-death.html|accessdate=16 October 2014|work=[[The Daily Telegraph]]|date=19 September 2014|archivedate=18 October 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141018164619/http://www.telegraph.co.uk/technology/11098971/Peter-Thiel-the-billionaire-tech-entrepreneur-on-a-mission-to-cheat-death.html}}</ref> Thiel je ustanovil šest podjetij z imeni, ki izvirajo iz del Tolkiena: Palantir Technologies, Valar Ventures, Mithril Capital, Lembas LLC, Rivendell LLC in Arda Capital.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/technology-38315682|title=Who is Peter Thiel and why is he advising Donald Trump?|work=BBC News|agency=BBC News|date=14 December 2016|accessdate=22 June 2018|archivedate=30 June 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180630145952/https://www.bbc.com/news/technology-38315682}}</ref> Thiel je blestel v [[Matematika|matematiki]] in dosegel prvo mesto na kalifornijskem tekmovanju iz matematike, medtem ko je obiskoval srednjo šolo Bowditch v Foster Cityju. <ref name="fortune"/> Na srednji šoli San Mateo je bral [[Ayn Rand]] in občudoval optimizem in antikomunizem takratnega predsednika [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]]. Leta 1985 je bil odlikovan z nagrado, da ob slovesu njegovega maturantskega razreda ima poslovilni govor. <ref name="fortune" /> <ref>{{Navedi splet|url=http://abc7news.com/technology/only-on-abc7-billionaire-weighs-in-on-silicon-valleys-future/320291/|first=Ama|last=Daetz|title=Billionaire weighs in on Silicon Valley's future|publisher=[[ABC News (United States)|ABC News]]|date=22 September 2014|accessdate=18 November 2016|archivedate=19 November 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161119064337/http://abc7news.com/technology/only-on-abc7-billionaire-weighs-in-on-silicon-valleys-future/320291/}}</ref> Thiel je študiral [[Filozofija|filozofijo]] na [[Univerza Stanford|Univerzi Stanford]]. Prestop iz programa » Zahodna kultura « na Stanfordu v kurz »Kultura, ideje in vrednote«, ki je obravnaval raznolikost in multikulturalizem, je Thiela leta 1987 spodbudil k soustanovitvi [[Konservatizem|konservativnega]] in [[Libertarianizem|libertarnega]] časopisa ''The Stanford Review''. Časopis je financiral Irving Kristol. <ref>{{Harvardski navedek brez oklepajev|Packer|2013|p=125}}</ref> Thiel je bil do diplome leta 1989 prvi glavni urednik ''časopisa The Stanford Review''. Ostal je v stiku s časopisom, se posvetoval z osebjem, ga podpiral finančno in diplomantom zagotavljal prakse ali zaposlitve pri svojih poznanjih. <ref>{{Navedi splet|last=Granato|first=Andrew|title=Stanford Politics|url=https://stanfordpolitics.org/2017/11/27/peter-thiel-cover-story/|website=stanfordpolitics.org|date=27 November 2017|accessdate=26 February 2021|archivedate=7 February 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210207104449/https://stanfordpolitics.org/2017/11/27/peter-thiel-cover-story/}}</ref> Thiel se je vpisal na Pravno fakulteto Stanford in leta 1992 doktoriral iz prava. <ref name="Paypal,-Inc-Jan-2002-S-1/A">{{Navedi splet|url=http://edgar.secdatabase.com/2504/91205702003491/filing-main.htm|title=Paypal, Inc, Form S-1/A, Filing Date Jan 31, 2002|publisher=secdatabase.com|accessdate=14 May 2018|archivedate=15 May 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180515112212/http://edgar.secdatabase.com/2504/91205702003491/filing-main.htm}}</ref> Med študijem na Stanfordu je Thiel spoznal [[René Girard|Renéja Girarda]], čigar mimetična teorija je vplivala nanj. <ref>{{Navedi splet|url=http://businessinsider.com/peter-thiel-on-rene-girards-influence-2014-11|first=Richard|last=Feloni|title=Peter Thiel explains how an esoteric philosophy book shaped his worldview|website=[[Business Insider]]|date=10 November 2014|accessdate=22 November 2016|archivedate=22 November 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161122220837/http://www.businessinsider.com/peter-thiel-on-rene-girards-influence-2014-11}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|first=René|last=Girard|title=Things Hidden Since the Foundation of the World|url=https://archive.org/details/thingshiddensinc0000gira|publisher=Stanford University Press|date=1987|pages=[https://archive.org/details/thingshiddensinc0000gira/page/n18 7], 26, 307}}</ref> V Girardovo čast je ustanovil projekt ''Imitatio'' (del filantropske fundacije Thiel), katerega cilj je "podpirati raziskave, izobraževanje in publikacije, ki temeljijo na mimetični teoriji Renéja Girarda". <ref>{{Navedi splet|title=The Thiel Foundation|url=https://www.influencewatch.org/non-profit/the-thiel-foundation/|website=InfluenceWatch}}</ref> Thiel je izrazil upanje, da bo človeštvo do leta 2100 njegovega učitelja prepoznalo kot enega največjih intelektualcev 21. stoletja. <ref>{{Navedi novice|last=Reade|first=Orlando|title=How a little-known French literary critic became a bellwether for the US right|url=https://www.ft.com/content/d3328872-a826-4dcf-ba51-3f8ddcf9e8ff|accessdate=5 June 2025|work=Financial Times|date=10 May 2025|archiveurl=https://archive.today/20250510044911/https://www.ft.com/content/d3328872-a826-4dcf-ba51-3f8ddcf9e8ff|archivedate=2025-05-10}}</ref> == Kariera == === Zgodnja kariera === Po diplomi na Pravni fakulteti Stanford je Thiel delal kot pripravnik pri sodniku Jamesu Larryju Edmondsonu na Prizivnem sodišču Združenih držav Amerike za 11. okrožje<ref>{{Navedi splet|url=http://fortune.com/2016/09/15/trump-thiel-supreme-court/|title=Rumor About Trump's Supreme Court Pick Causes a Stir But Appears Untrue|first=Jeff John|last=Roberts|website=Fortune|date=15 September 2016|accessdate=22 May 2017|archivedate=1 January 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170101071209/http://fortune.com/2016/09/15/trump-thiel-supreme-court/}}</ref>, nato pa kot odvetnik za vrednostne papirje pri odvetniški pisarni Sullivan &amp;amp; Cromwell v New Yorku. Odvetniško pisarno je zapustil v manj kot enem letu. <ref>{{Navedi splet|url=https://stanfordlawyer.law.stanford.edu/2011/05/q-a-legal-matters-with-peter-thiel-%E2%80%9992-ba-%E2%80%9989-bs-%E2%80%9989-and-mark-a-lemley-ba-%E2%80%9988/|title=Articles Archive|last=Stanford Law School|accessdate=29 May 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160305191909/https://stanfordlawyer.law.stanford.edu/2011/05/q-a-legal-matters-with-peter-thiel-%E2%80%9992-ba-%E2%80%9989-bs-%E2%80%9989-and-mark-a-lemley-ba-%E2%80%9988/|archivedate=5 March 2016}}</ref> Nato se je leta 1993 zaposlil pri Credit Suisse, kjer je trgoval z derivati na valute. Poleg tega je pisal govore za nekdanjega ameriškega ministra za šolstvo Williama Bennetta. Leta 1996 se je vrnil v Kalifornijo. <ref name="BW01">{{Navedi novice|date=2004-11-08|title=Big Bucks From Bubble Fears|language=en|work=Bloomberg.com|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2004-11-07/big-bucks-from-bubble-fears|accessdate=2023-04-30|archivedate=7 May 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210507205752/https://www.bloomberg.com/news/articles/2004-11-07/big-bucks-from-bubble-fears}}</ref> Povratek k zalivu San Francisco v času dot-net razcveta je Thiel polno izkoristil. S finančno podporo prijateljev in družine je zbral milijon dolarjev za novo podjetje Thiel Capital Management in se podal na pot venture kapitala. Na začetku je doživel neuspeh, ko je vložil 100.000 dolarjev v projekt spletnega koledarja svojega prijatelja Luka Noseka. Kmalu zatem mu je prijatelj Noseka Max Levchin predstavil svojo idejo o podjetju za področje [[Kriptografija|kriptografije]], iz katere se je rodil 1998 njun prvi podvig z imenom Fieldlink (kasneje preimenovan v Confinity). <ref>{{Navedi splet|url=https://fortune.com/2014/09/04/peter-thiels-contrarian-strategy/|title=Peter Thiel disagrees with you|first=Roger|last=Parloff|website=Fortune|date=4 September 2014|accessdate=10 March 2021|archivedate=6 December 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191206201221/https://fortune.com/2014/09/04/peter-thiels-contrarian-strategy/}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.ft.com/content/86432398-4897-11e4-9d04-00144feab7de|title=Timeline: The rise of PayPal|first=Mark|last=Odell|website=Financial Times|date=30 September 2014|accessdate=10 October 2023|archivedate=22 June 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200622163106/https://www.ft.com/content/86432398-4897-11e4-9d04-00144feab7de}}</ref> === PayPal === Ob delu s Confinity je Thiel spoznal, da bi bili sposobni razviti programsko opremo, ki bi premoščala vrzel pri spletnih plačilih. Čeprav so [[Kreditna kartica|kreditne kartice]] in rastoče [[Bankomat|omrežje bankomatov]] potrošniku omogočile vse več možnosti plačila, na prodajnih mestih mestih ni bilo vedno na voljo potrebne strojne opreme za obdelavo kreditnih kartic. Zato so potrošniki bili primorani plačevati z gotovino ali čekom. Thiel je želel za udobje in varnost potrošnika ustvariti nekakšno digitalno denarnico, ki bi na digitalnih napravah šifrirala podatke. Confinity je leta 1999 predstavil [[PayPal]]. <ref>{{Navedi splet|url=https://vator.tv/news/2018-02-05-when-paypal-was-young-the-early-years|title=When PayPal was young: the early years|date=5 February 2018|website=VatorNews|accessdate=30 December 2019|archivedate=30 December 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191230135116/https://vator.tv/news/2018-02-05-when-paypal-was-young-the-early-years}}</ref> PayPal je obljubil, da bo odprl nove možnosti za ravnanje z denarjem. Thiel je poslanstvo Paypala videl kot korak, ki bo osvobodil ljudi pred erozijo vrednosti njihovih valut zaradi inflacije. Thiel je leta 1999 dejal: <blockquote>Vsekakor smo na pravi poti. Potreba, na katero se PayPal odziva, je ogromna. Vsakdo na svetu potrebuje denar – za plačilo, za trgovanje, za življenje. Papirnati denar je starodavna tehnologija in neprijetno plačilno sredstvo. Lahko ga zmanjka. Lahko se izrabi. Lahko se izgubi ali se ga ukrade. V enaindvajsetem stoletju ljudje potrebujejo obliko denarja, ki je bolj priročna in varna, nekaj, do česar imajo dostop kjerkoli z osebnim digitalnim pomočnikom ali internetno povezavo. Seveda bo tisto, kar imenujemo "priročno" za ameriške uporabnike, revolucionarno za države v razvoju. Vlade mnogih teh držav se s svojimi valutami igrajo hitro in ohlapno. Da bi okradle svoje državljane, izkoriščajo inflacijo in včasih tudi obsežne devalvacije valut, kot smo jih videli v Rusiji in več državah jugovzhodne Azije lani (govorimo o [[ruski finančni krizi leta 1998]] in [[azijski finančni krizi leta 1997]]). Večina navadnih ljudi tam nikoli ni imela priložnosti odpreti račun v tujini ali dobiti v roke kaj več kot le nekaj bankovcev stabilne valute, kot so ameriški dolarji. Sčasoma bo PayPal to lahko spremenil. V prihodnosti, ko bomo našo storitev razširili na dežele zunaj ZDA in ko se bo internet še naprej širi na vse ekonomske sloje ljudi, bo PayPal državljanom po vsem svetu omogočil večji neposreden nadzor nad njihovo valuto kot kdaj koli prej. Skoraj nemogoče bo, da bi skorumpirane vlade kradle bogastvo svojim ljudem na stare načine, saj bodo ljudje, če pride do tega, prešli na dolarje, funte ali jene, s čimer bodo ničvredno lokalno valuto dejansko zamenjali za nekaj varnejšega.<ref>{{cite book|first=Eric M.|last=Jackson|title=Vojne PayPala|date=2004|page=Kindle Locations 321–327|title-link=Vojne PayPala}}<nowiki><ref>}} Ko je bil PayPal leta 1999 na tiskovni konferenci predstavljen, so predstavniki </nowiki>[[Nokia|Nokie]] in Deutsche Bank Thielu poslali 3 milijone dolarjev tveganega kapitala prek PayPala na svojih PalmPilotih . PayPal je nato leta 2000 nadaljeval z združitvami z [[Elon Musk|Elon Muskovim]] spletnim podjetjem za finančne storitve X.com in s Pixo, podjetjem, specializiranim za mobilno trgovino. Te združitve so PayPalu omogočile širitev na trg brezžičnih telefonov in ga preoblikovale v varnejše in uporabniku prijaznejše orodje, saj je uporabnikom omogočil prenos denarja prek brezplačne spletne registracije in e-pošte namesto z izmenjavo podatkov o bančnih računih. PayPal je postal javna delnica 15. februarja 2002, oktobra istega leta pa ga je za 1,5 milijarde dolarjev kupil [[eBay]] . <nowiki><ref></nowiki>{{Navedi splet|title=eBay picks up PayPal for $1.5 billion by Margaret Kane|url=http://www.news.com/2100-1017-941964.html|archiveurl=https://archive.today/20240524054353/https://www.webcitation.org/5ZJ3x0dGI?url=http://news.cnet.com/2100-1017-941964.html%3FhhTest=1|archivedate=24 May 2024|accessdate=24 January 2008|website=[[CNET News]]|quote=On Monday, eBay said it is acquiring online payments company PayPal in a deal valued at $1.5 billion.}}</ref> </blockquote>Thiel je ostal izvršni direktor podjetja do prodaje. <ref name=":2"/> Njegov 3,7-odstotni delež v podjetju je bil v času prevzema vreden 55 milijonov dolarjev. <ref>{{Navedi splet|title=SEC Info – Ebay Inc – S-4 – on 8/6/02|accessdate=24 January 2008|url=http://www.secinfo.com/dr6nd.33fd.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20061214082119/http://www.secinfo.com/dr6nd.33fd.htm|archivedate=14 December 2006}}</ref> V krogih Silicijeve doline Thiela pogovorno imenujejo "Don PayPal mafije ". <ref>{{Navedi novice|title=The PayPal mafia – November 14, 2007|accessdate=24 January 2008|url=https://money.cnn.com/2007/11/13/magazines/fortune/paypal_mafia.fortune/index.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080720140543/http://money.cnn.com/2007/11/13/magazines/fortune/paypal_mafia.fortune/index.htm|archivedate=20 July 2008|work=CNN|date=14 November 2007|first=Jeffrey M.|last=O'Brien}}</ref> === Clarium Capital === Thiel je 10 milijonov dolarjev izkupička porabil za ustanovitev Clarium Capital Management, globalnega makro hedge sklada, ki se osredotoča na usmerjene in likvidne instrumente v valutah, obrestnih merah, surovinah in delnicah. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/biography/Peter-Thiel|title=Peter Thiel {{!}} Biography & Facts|website=Encyclopedia Britannica|language=en|accessdate=19 March 2020|archivedate=16 April 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200416101821/https://www.britannica.com/biography/Peter-Thiel}}</ref> Thiel je izjavil, da je bila »velika makroekonomska ideja, ki smo jo imeli pri Clariumu – idée fixe – teorija o vrhuncu nafte, po kateri svetu zmanjkuje nafte brez enostavnih alternativ.« <ref name="fortune"/> . Vendar je Clarium leta 2006 končal s 7,8-odstotno izgubo. Po tem si je podjetje prizadevalo dolgoročno ustvariti dobiček z analizo petro-dolarja, po kateri se bliža padec v zalogah nafte. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.ft.com/content/0324f82c-fcc5-11db-9971-000b5df10621|title=Clarium Capital bets on rates to rise more|date=7 May 2007|accessdate=10 October 2023|first=James|last=Mackintosh|publisher=Financial Times|archivedate=23 October 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20231023144351/https://www.ft.com/content/0324f82c-fcc5-11db-9971-000b5df10621}}</ref> Sredstva podjetja Clarium so z 40,3-odstotnega donosom leta 2007 zrasla na več kot 7 milijard dolarjev v prvem četrtletju 2008, vendar so se tekom leta 2008 in kasneje v 2009 zaradi razpada finančnih trgov skrčila <ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/clarium-returns/hedge-fund-clarium-takes-9-9-pct-hit-in-march-note-idUKN0434980720080404|title=Hedge fund Clarium takes 9.9 pct hit in March-note|date=4 April 2008|accessdate=10 October 2023|first=Dane|last=Hamilton|publisher=Reuters|archivedate=23 October 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20231023144351/https://www.reuters.com/article/clarium-returns/hedge-fund-clarium-takes-9-9-pct-hit-in-march-note-idUKN0434980720080404}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/peter-thiels-hedge-fund-lost-tons-of-money-this-year-2010-1|title=Peter Thiel: Down 25% In 2009, And 10% In December Alone|date=11 January 2010|accessdate=10 October 2023|first=Courtney|last=Comstock|publisher=Business Insider|archivedate=23 October 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20231023144356/https://www.businessinsider.com/peter-thiels-hedge-fund-lost-tons-of-money-this-year-2010-1}}</ref> Do leta 2011 so se številni ključni vlagatelji umaknili, kar je vrednost podjetja Clarium skrčilo na 350 milijonov dolarjev, od tega dve tretjini na Thielov račun. <ref name="newyorker">{{Navedi revijo|last=Packer|first=George|title=No Death, No Taxes: The libertarian futurism of a Silicon Valley billionaire.|url=https://www.newyorker.com/reporting/2011/11/28/111128fa_fact_packer?currentpage=all|magazine=[[The New Yorker]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20111124172217/http://www.newyorker.com/reporting/2011/11/28/111128fa_fact_packer?currentPage=all|archive-date=24 November 2011|access-date=7 December 2011}}</ref> === Palantir === Maja 2003 je Thiel ustanovil Palantir Technologies, podjetje za analizo [[Velepodatki|velikih količin podatkov]], ki ga je imenoval po [[Palantir|Tolkienovem artefaktu.]] <ref>{{Navedi splet|url=https://qz.com/1346926/the-hidden-logic-of-peter-thiels-lord-of-the-rings-inspired-company-names/|title=The hidden logic of Peter Thiel's "Lord of the Rings"-inspired company names|last=Wexner|first=David|website=Quartz|date=4 August 2018|language=en|accessdate=19 March 2020|archivedate=19 March 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200319182534/https://qz.com/1346926/the-hidden-logic-of-peter-thiels-lord-of-the-rings-inspired-company-names/}}</ref> Od leta 2022 dalje je njegov predsednik. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2019-05-24/palantir-s-hotly-anticipated-ipo-set-to-slide-to-2020|title=Palantir's Hotly Anticipated IPO Set to Slide to 2020|date=24 May 2019|work=Bloomberg.com|accessdate=19 March 2020|language=en|archivedate=19 March 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200319184036/https://www.bloomberg.com/news/articles/2019-05-24/palantir-s-hotly-anticipated-ipo-set-to-slide-to-2020}}</ref> <ref name="chair"/> Thiel je izjavil, da je ideja za podjetje izvirala iz ideje, da bi »metode, ki jih je PayPal uporabil za boj proti goljufijam, lahko razširili na druge kontekste, kot je boj proti terorizmu«. Izjavil je tudi, da se je po [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadih 11. septembra]] v Združenih državah Amerike razprava vrtela okoli tega, »ali bomo imeli več varnosti z manj zasebnosti ali manj varnosti z več zasebnosti?«. Palantir si je zamislil kot ponudnika storitev na področju [[Podatkovno rudarjenje|rudarjenja podatkov]], namenjenih vladnim obveščevalnim agencijam, ki bi bile čim bolj nevsiljive in sledljive. <ref>{{Navedi splet|date=22 November 2011|title=Palantir, the War on Terror's Secret Weapon|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2011-11-22/palantir-the-war-on-terrors-secret-weapon|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200922010507/https://www.bloomberg.com/news/articles/2011-11-22/palantir-the-war-on-terrors-secret-weapon|archivedate=22 September 2020|accessdate=26 September 2020|website=Bloomberg.com}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/andygreenberg/2013/08/14/agent-of-intelligence-how-a-deviant-philosopher-built-palantir-a-cia-funded-data-mining-juggernaut/2/|title=How A 'Deviant' Philosopher Built Palantir, A CIA-Funded Data-Mining Juggernaut|last=Andy Greenberg|website=Forbes|accessdate=7 June 2015|archivedate=27 June 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150627001145/http://www.forbes.com/sites/andygreenberg/2013/08/14/agent-of-intelligence-how-a-deviant-philosopher-built-palantir-a-cia-funded-data-mining-juggernaut/2/}}</ref>. Prvi podpornik Palantirja je bila oddelek za [[tvegani kapital]] [[Centralna obveščevalna agencija|Centralne obveščevalne agencije]] , In-Q-Tel. Podjetje je vztrajno raslo in je bilo leta 2015 ocenjeno na 20 milijard dolarjev, s Thielom kot največjim delničarjem. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/ryanmac/2014/12/11/palantir-aiming-to-raise-400-million-in-new-round/#17d326062a06|first=Ryan|last=Mac|title=Palantir Aiming To Raise $400 Million In New Round|website=Forbes|date=11 December 2014|accessdate=21 December 2014|archivedate=2 January 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150102175054/http://www.forbes.com/sites/ryanmac/2014/12/11/palantir-aiming-to-raise-400-million-in-new-round/#17d326062a06}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://techcrunch.com/2015/12/23/palantir-has-raised-880-million-at-a-20-billion-valuation/|title=Palantir Has Raised $880 Million At A $20 Billion Valuation|first=Sarah|last=Buhr|website=[[TechCrunch]]|date=23 December 2015|accessdate=14 December 2016|archivedate=29 January 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170129143026/https://techcrunch.com/2015/12/23/palantir-has-raised-880-million-at-a-20-billion-valuation/}}</ref>. Po besedah Geoffa Shullenbergerja (generalnega direktorja podjetja ''Compact'') in Moire Weigel (docentke za primerjalno književnost na Harvardu) sta Peter Thiel in Alex Karp Palantir zgradila na temeljih njunega razumevanja [[Leo Strauss|Lea Straussa]] in [[Frankfurtska šola|Frankfurtske šole]]. <ref>{{Navedi splet|last=Shullenberger|first=Geoff|title=The Intellectual Origins of Surveillance Tech|url=https://outsidertheory.com/the-intellectual-origins-of-surveillance-tech/|website=OUTSIDER THEORY|date=17 July 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Moira Weigel — Palantir Goes to the Frankfurt School|url=https://www.boundary2.org/2020/07/moira-weigel-palantir-goes-to-the-frankfurt-school/#authorbio|website=b2o: boundary 2 online|date=10 July 2020}}</ref> === Facebook === Avgusta 2004 je Thiel v [[Facebook]] vložil 500.000 dolarjev kot angelski investicijski partner za 10,2-odstotni delež v podjetju in se pridružil upravnemu odboru Facebooka. To je bila prva zunanja naložba v Facebook, ki je podjetje ocenila na 4,9 milijona dolarjev. <ref name="G01">{{Navedi splet|url=http://www.theguardian.com/technology/2010/aug/25/facebook-value-flotation|title=Shareholder trading values Facebook at more than $33bn|date=25 August 2010|website=the Guardian|accessdate=17 May 2020|archivedate=14 June 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200614164029/https://www.theguardian.com/technology/2010/aug/25/facebook-value-flotation}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Life After Facebook|first=Brian|last=Caulfield|first2=Nicole|last2=Perlroth|url=https://www.forbes.com/forbes/2011/0214/features-peter-thiel-social-media-life-after-facebook_3.html|work=[[Forbes]]|date=14 February 2011|accessdate=29 November 2011|archivedate=23 March 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130323181425/http://www.forbes.com/forbes/2011/0214/features-peter-thiel-social-media-life-after-facebook_3.html}}</ref> Kot član upravnega odbora Thiel ni bil aktivno vključen v delovanje Facebooka. Pomagal je pri načrtovanju različnih krogov financiranja, Zuckerberg pa je Thielu pripisal zasluge za pomoč pri načrtovanju Facebookove serije D leta 2007, ki se je zaključila pred finančno krizo leta 2008. <ref>{{Navedi knjigo|last=Kirkpatrick|first=David|url=https://books.google.com/books?id=PxTvbM-VCPEC|title=The Facebook Effect: The Inside Story of the Company That Is Connecting the World|date=8 June 2010|publisher=Simon and Schuster|isbn=978-1-4391-0212-1|edition=|pages=246|language=en}}</ref>. David Kirkpatrick v svoji knjigi ''Učinek Facebooka'' opisuje, kako je Thiel prišel do te naložbe: Soustanovitelj Napsterja Sean Parker, ki je takrat prevzel naziv "predsednika" Facebooka, je iskal vlagatelje. Parker se je obrnil na Reida Hoffmana, izvršnega direktorja družbenega omrežja [[LinkedIn]]. Hoffmanu je bil Facebook všeč, vendar je zavrnil prejem glavnega vlagatelja zaradi morebitnega navzkrižja interesov. Hoffman je zato Parkerja napotil k Thielu, ki ga je poznal še iz časov [[PayPal|PayPala]]. Thiel se je srečal s Parkerjem in očetom Facebooka [[Mark Zuckerberg|Marka Zuckerberga]]. Thiel in Zuckerberg sta se dobro razumela in Thiel se je strinjal, da bo šel na čelo kroga financiranja s 500.000 dolarji za 10,2 % Facebook. Naložba je bila prvotno v obliki konvertibilne obveznice, ki bi se pretvorila v lastniški kapital, če bi Facebook do konca leta 2004 dosegel 1,5 milijona uporabnikov. Čeprav je Facebook za las zgrešil cilj, je Thiel vseeno dovolil pretvorbo posojila v lastniški kapital. <ref name="kirkpatrick-thiel">{{Navedi knjigo|last=Kirkpatrick|first=David|url=https://books.google.com/books?id=PxTvbM-VCPEC|title=The Facebook Effect|date=2010|publisher=Simon & Schuster|isbn=978-1-4391-0212-1|pages=87–88}}</ref> Thiel je o svoji naložbi dejal: »Bil sem zadovoljen, da so sledili svoji prvotni viziji. In to je bilo zelo razumno ovrednotenje. Mislil sem, da bo to precej varna naložba.« <ref name="kirkpatrick-thiel" /> Septembra 2010 je Thiel, čeprav je izrazil skepticizem glede potenciala rasti v sektorju interneta za potrošnike, izrazil mnenje, da je Facebook (ki je bil takrat na sekundarnem trgu ocenjen na 30 milijard dolarjev) sorazmerno podcenjen. <ref>{{Navedi splet|last=Geron|first=Tomio|title=Peter Thiel: Why Facebook Is Like Ford Motors In The 1920s|url=http://allthingsd.com/20100928/peter-thiel-why-facebook-is-like-ford-motors-in-the-1920s/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120516081938/http://allthingsd.com/20100928/peter-thiel-why-facebook-is-like-ford-motors-in-the-1920s/|archivedate=16 May 2012|accessdate=16 June 2012}}</ref> Prva javna ponudba delnic Facebooka je bila maja 2012 je predpostavila tržno kapitalizacijo skoraj 100 milijard dolarjev (38 dolarjev na delnico); Thiel je prodal 16,8 milijona delnic za 638 milijonov dolarjev. <ref name="betabeat">{{Navedi splet|date=2013-01-30|title=Peter Thiel Sells Almost All of His Facebook Stock, Donates $1 Million to a Tea Party PAC {{!}} Betabeat|url=http://betabeat.com/2012/08/peter-thiel-sells-almost-all-facebook-stock-tea-party-donation-08202012/|accessdate=2023-04-30|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130130225527/http://betabeat.com/2012/08/peter-thiel-sells-almost-all-facebook-stock-tea-party-donation-08202012/|archivedate=30 January 2013}}</ref> Avgusta 2012, takoj po koncu prehodnega roka za vlagatelje, je Thiel prodal skoraj ves svoj preostali delež za skupaj več kot milijardo dolarjev. <ref name="2012fb"/> Ohranil je svoj sedež v upravnem odboru. <ref>{{Navedi splet|last=Boorstin|first=Julia|date=20 August 2012|title=Investor Peter Thiel Sells Facebook Shares|url=https://www.cnbc.com/2012/08/20/investor-peter-thiel-sells-facebook-shares.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121022211824/http://www.cnbc.com/id/48730344/|archivedate=22 October 2012|accessdate=20 August 2012|publisher=CNBC}}</ref> Leta 2016 je prodal nekaj manj kot milijon svojih delnic za približno 100 milijonov dolarjev. Novembra 2017 je prodal še 160.805 delnic za 29 milijonov dolarjev. <ref>{{Navedi novice|last=|date=22 November 2017|title=Peter Thiel sells most of remaining Facebook stake|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/article/us-facebook-stake/peter-thiel-sells-most-of-remaining-facebook-stake-idUSKBN1DM2BQ|accessdate=24 November 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171124212128/https://www.reuters.com/article/us-facebook-stake/peter-thiel-sells-most-of-remaining-facebook-stake-idUSKBN1DM2BQ|archivedate=24 November 2017}}</ref> Aprila 2020 je imel v lasti manj kot 10.000 delnic Facebooka. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2017/11/22/peter-thiel-sells-majority-of-facebook-shares-but-2012-was-bigger.html|title=Peter Thiel just sold more Facebook shares, but his big mistake was dumping them in 2012|last=Shinal|first=John|date=22 November 2017|website=CNBC|language=en|accessdate=14 April 2020|archivedate=16 April 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200416101824/https://www.cnbc.com/2017/11/22/peter-thiel-sells-majority-of-facebook-shares-but-2012-was-bigger.html}}</ref>. Thiel je 7. februarja 2022 napovedal, da na letni skupščini delničarjev leta 2022 ne bo ponovno kandidiral za člana upravnega odbora lastnika Facebooka, družbe Meta, in da bo po 17 letih zapustil podjetje in na volitvah v Združenih državah Amerike leta 2022 podprl kandidate, ki podpirajo [[Donald Trump|Donalda Trumpa]]. <ref name="chair"/> <ref>{{Navedi splet|title=Peter Thiel to leave Meta board to pursue Trump political agenda|url=https://www.jpost.com/business-and-innovation/article-695874|accessdate=9 February 2022|website=[[The Jerusalem Post]]|date=8 February 2022|language=en-US|archivedate=8 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220208213606/https://www.jpost.com/business-and-innovation/article-695874}}</ref>. Leta 2005 je Thiel ustanovil Founders Fund, sklad tveganega kapitala s sedežem v San Franciscu. <ref>{{Navedi splet|url=https://block.one/news/block-one-closes-strategic-investment-round-led-by-peter-thiel-and-bitmain/|title=Block.one Closes Strategic Investment Round Led by Peter Thiel and Bitmain|accessdate=1 November 2018|archivedate=16 September 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180916153057/https://block.one/news/block-one-closes-strategic-investment-round-led-by-peter-thiel-and-bitmain/}}</ref> <ref name="insider-2023"/> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.entrepreneur.com/article/249705|title=What Types of Companies Is Peter Thiel's Founders Fund Actually Investing In?|last=Siu|first=Eric|date=25 August 2015|work=Entrepreneur|accessdate=11 April 2018|language=en|archivedate=12 April 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180412082159/https://www.entrepreneur.com/article/249705}}</ref>. Sklad se osredotoča na zagonska podjetja in tehnologijo, ki je povezana z obrambo. <ref>{{Navedi novice|last=Bort|first=Julie|title=Founders Fund's new $4.6B fund indicates an era of big VC spending|url=https://techcrunch.com/2025/04/15/founders-funds-new-4-6b-fund-indicates-an-era-of-big-vc-spending/|work=TechCrunch|date=15 April 2025}}</ref> The ''Economist'' ugotavlja, da imata Sklad in Thiel osebno zgodovino glede inkubacije zagonskih podjetij, ki so povezana z nacionalno varnostjo. Sklad Palantir, Anduril in novo ustanovljeno jedrsko zagonsko podjetje General Matter vidi kot tri dele trilogije, h kateri upa dodati še druge segmente, med drugim načrt za prenos litografije z ultravijolično svetlobo v ZDA. <ref>{{Navedi novice|title=Peter Thiel doubles down on patriotism in the Trump era|url=https://www.economist.com/business/2025/04/20/peter-thiel-doubles-down-on-patriotism-in-the-trump-era|accessdate=5 June 2025|work=The Economist|archiveurl=https://archive.today/20250429040144/https://www.economist.com/business/2025/04/20/peter-thiel-doubles-down-on-patriotism-in-the-trump-era|archivedate=2025-04-29}}</ref>. ''Business Insider'' poroča, da ima sklad v Thielovem ožjem krogu (ki dobro pozna milijarderjevo naklonjenost Tolkienovim delom) vzdevek Precious - "Dragoceni" - kar cilja na Sauronov prstan. <ref>{{Navedi novice|last=Thomas|first=Owen|title=Facebook Investor Peter Thiel Just Revealed What A Huge 'Lord Of The Rings' Fan He Is|url=https://www.businessinsider.com/peter-thiel-tolkien-2012-8|accessdate=5 June 2025|work=Business Insider}}</ref> Poleg Facebooka je Thiel v zgodnji fazi investiral v številna zagonska podjetja (osebno ali prek sklada Founders Fund), vključno z Airbnb, <ref name="fortune">{{Navedi splet|url=http://fortune.com/2014/09/04/peter-thiels-contrarian-strategy/|first=Roger|last=Parloff|title=Peter Thiel disagrees with you|website=[[Fortune (magazine)|Fortune]]|date=4 September 2014|accessdate=18 November 2016|archivedate=5 December 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161205192725/http://fortune.com/2014/09/04/peter-thiels-contrarian-strategy/}}</ref> Slide.com, <ref>{{Navedi splet|last=Kirkpatrick|first=Marshall|date=2008-12-17|title=PayPal Reunion: Dave McClure Joins Founders Fund|url=https://readwrite.com/paypal_reunion_dave_mcclure_jo/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190131145200/https://readwrite.com/2008/12/17/paypal_reunion_dave_mcclure_jo/|accessdate=2023-04-30|website=ReadWrite|archivedate=31 January 2019|language=en-US}}</ref> [[LinkedIn]], <ref name="fortune" /> Friendster, <ref>{{Navedi novice|last=Rivlin|first=Gary|date=2006-10-15|title=How Friendster lost chance for a jackpot – Business – International Herald Tribune|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2006/10/15/business/worldbusiness/15iht-friend.3160940.html|accessdate=2023-04-30|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190131093636/https://www.nytimes.com/2006/10/15/business/worldbusiness/15iht-friend.3160940.html|issn=0362-4331|archivedate=31 January 2019}}</ref> RapLeaf, Geni.com, Yammer, Yelp Inc., Spotify, <ref name="fortune" /> Powerset, Practice Fusion, MetaMed, Vator, [[SpaceX]], <ref name="fortune" /> IronPort, Votizen, Asana, Big Think, CapLinked, Quora, Nanotronics Imaging, Rypple, TransferWise, Stripe, Block.one, <ref>{{Navedi novice|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2019-05-22/thiel-backed-crypto-startup-pays-out-6-567-return|title=Peter Thiel-Backed Crypto Startup Pays Out 6,567% Return|date=22 May 2019|work=Bloomberg.com|accessdate=19 March 2020|language=en|archivedate=8 January 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200108161135/https://www.bloomberg.com/news/articles/2019-05-22/thiel-backed-crypto-startup-pays-out-6-567-return}}</ref> in AltSchool. <ref>{{Navedi splet|last=Adams|first=Susan|title=Can AltSchool—The Edtech Startup With $174M From Billionaires Like Zuckerberg And Thiel—Save Itself From Failure?|url=https://www.forbes.com/sites/susanadams/2019/01/30/can-altschoolthe-edtech-startup-with-174m-from-billionaires-like-zuckerberg-and-thielsave-itself-from-failure/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190130233757/https://www.forbes.com/sites/susanadams/2019/01/30/can-altschoolthe-edtech-startup-with-174m-from-billionaires-like-zuckerberg-and-thielsave-itself-from-failure/#7f8cd5241997|accessdate=2023-04-30|website=Forbes|archivedate=30 January 2019|language=en}}</ref> Thiel je podprl tudi DeepMind, britansko zagonsko podjetje, ki ga je Google prevzel v začetku leta 2014 za 400 milijonov funtov. <ref>{{Navedi splet|last=Shead|first=Sam|title=How DeepMind convinced billionaire Peter Thiel to invest without moving the company to Silicon Valley|url=https://www.businessinsider.com/how-deepmind-convinced-peter-thiel-to-invest-outside-silicon-valley-2017-7|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200301201419/https://www.businessinsider.com/how-deepmind-convinced-peter-thiel-to-invest-outside-silicon-valley-2017-7|archivedate=1 March 2020|accessdate=1 March 2020|publisher=Business Insider}}</ref> Leta 2017 je Founders Fund kupil [[Bitcoin|bitcoine]] v vrednosti približno 15–20 milijonov dolarjev. Januarja 2018 je podjetje vlagateljem sporočilo, da so zaradi porasta kripto valute njihove naložbe vredne več sto milijonov dolarjev. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2018/01/02/bitcoin-rises-after-report-says-early-facebook-investor-peter-thiel-is-buying-massive-amounts.html|title=Bitcoin rises after report says early Facebook investor Peter Thiel is buying massive amounts|first=Evelyn|last=Cheng|publisher=CNBC|date=2 January 2018|accessdate=8 January 2018|archivedate=9 January 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180109063730/https://www.cnbc.com/2018/01/02/bitcoin-rises-after-report-says-early-facebook-investor-peter-thiel-is-buying-massive-amounts.html}}</ref> Leta 2017 je bil Thiel eden prvih zunanjih vlagateljev v Clearview AI, zagonsko podjetje za tehnologijo prepoznavanja obrazov, ki je v svetu tehnologije in medijih sprožilo zaskrbljenost zaradi tveganj, da bi ga uporabili kot orožje. <ref name="NYT2020-10-18">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2020/01/18/technology/clearview-privacy-facial-recognition.html|title=The Secretive Company That Might End Privacy as We Know It|last=Hill|first=Kashmir|date=18 January 2020|work=The New York Times|accessdate=18 January 2020|language=en-US|issn=0362-4331|archivedate=18 January 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200118102009/https://www.nytimes.com/2020/01/18/technology/clearview-privacy-facial-recognition.html}}</ref> Prek Valar Ventures, mednarodno usmerjenega podjetja tveganega kapitala <ref>{{Navedi novice|last=Gobry|first=Pascal-Emmanuel|title=Billionaire Facebook Investor Peter Thiel Pours Money Into His "Utopia," New Zealand|url=http://www.businessinsider.com/peter-thiel-new-zealand-2011-1|accessdate=21 August 2014|agency=Business Insider|date=14 January 2011|archivedate=26 August 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140826115949/http://www.businessinsider.com/peter-thiel-new-zealand-2011-1}}</ref> je bil Thiel eden prvih vlagateljev v Xero, programsko podjetje s sedežem na Novi Zelandiji. <ref>{{Navedi splet|last=Drury|first=Rod|title=Peter Thiel to Invest in Xero|url=http://www.xero.com/blog/2010/10/peter-thiel-to-invest-in-xero/|website=Xero|date=21 October 2010|accessdate=21 August 2014|archivedate=20 October 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181020095234/https://www.xero.com/blog/2010/10/peter-thiel-to-invest-in-xero/}}</ref> Valar Ventures je investiral tudi v novozelandska podjetja Pacific Fibre <ref name="BI">{{Navedi splet|last=Gobry|first=Pascal-Emmanuel|title=Billionaire Facebook Investor Peter Thiel Pours Money Into His "Utopia," New Zealand|url=https://www.businessinsider.com/peter-thiel-new-zealand-2011-1|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180308103410/https://www.businessinsider.com.au/peter-thiel-new-zealand-2011-1?r=US&IR=T|accessdate=2023-04-30|website=Business Insider|archivedate=8 March 2018|language=en-US}}</ref> in Booktrack. <ref>{{Navedi splet|last=Lawler|first=Ryan|date=2012-12-17|title=Booktrack Raises $2 Million From Peter Thiel, Park Road, And Others To Add Soundtracks To E-books|url=https://techcrunch.com/2012/12/17/booktrack-2m-series-b/|accessdate=2023-04-30|website=TechCrunch|language=en-US|archivedate=15 December 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181215122934/https://techcrunch.com/2012/12/17/booktrack-2m-series-b/}}</ref>. === Mithril Capital === Junija 2012 je z Jimom O'Neillom in Ajayem Royanom ustanovil podjetje Mithril Capital Management, poimenovano po izmišljeni kovini iz ''[[Gospodar prstanov|Gospodarja prstanov]]''. Za razliko od Clarium Capital se sklad Mithril Capital s 402 milijoni dolarjev ob ustanovitvi osredotoča na podjetja, ki so že zunaj zagonske faze in so pripravljena na rast. <ref name="latimes-mithril">{{Navedi novice|url=https://www.latimes.com/business/money/la-fi-mo-peter-thiel-mithril-20120620,0,7460860.story|title=Facebook investor Peter Thiel opens Mithril venture capital fund|date=20 June 2012|work=[[Los Angeles Times]]|first=Tiffany|last=Hsu|accessdate=20 February 2020|archivedate=6 November 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131106235728/http://www.latimes.com/business/money/la-fi-mo-peter-thiel-mithril-20120620,0,7460860.story}}</ref> <ref name="techcrunch-mithril">{{Navedi novice|url=https://techcrunch.com/2012/06/19/peter-thiel-mithril/|title=Peter Thiel Launches Mithril: A New $402 Million Late-Stage Fund|last=Cutler|first=Kim-Mai|work=[[TechCrunch]]|date=19 June 2012|accessdate=14 December 2012|archivedate=18 December 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121218063343/http://techcrunch.com/2012/06/19/peter-thiel-mithril/}}</ref> === America’s Frontier Fund === === Rivada Space Networks === V začetku dvajsetih let 21. stoletja je bavarsko zagonsko podjetje Kleo-Connect uspešno razvilo zelo napredno satelitsko tehnologijo, ki velja za veliko bolj primerno za vladno in vojaško uporabo kot pa Starlink, ki je bil prvotno zasnovan le za civilno uporabo. Vendar se je balo, da bo tehnologija prek kitajskih vlagateljev (ki so v zagonsko podjetje vlagali od leta 2018) prišla v roke PLA. Zato je nemška vlada prepovedala prodajo podjetja Kitajski, vendar je 144 tožb po vsem svetu odvrnilo vlagatelje od pomoči podjetju pri širitvi konstelacije. Ustanovitelji so se odločili, da bodo pritegnili "najvišje konservativne kroge" ZDA (kar je leta 2022 privedlo do ustanovitve podjetja Rivada Space Networks, ki je svoje osebje črpalo predvsem iz Kleo-Connecta), med katerimi je kot vlagatelj in lobist sodeloval Karl Rove, nekdanji ameriški državni varnostnik [[Mike Pompeo]] pa se je pridružil upravnemu odboru matičnega podjetja v ZDA, skupaj z drugimi, kot so [[Richard Bowman Myers|Richard Myers]], Jeb Bush, [[James Milton Loy|James Loy]], Lord Guthrie in demokrat Martin O'Malley. Predsednik uprave podjetja Rivada Networks, Declan Ganley, še posebej poudarja moč Thielovega imena (čigar udeležba v podjetju ostaja nerazkrita) pri pogajanjih z vlagatelji. <ref>{{Navedi novice|last=Jahn|first=Thomas|title=Peter Thiel macht mit deutscher Firma Elon Musk Konkurrenz|url=https://www.handelsblatt.com/technik/it-internet/rivada-space-wie-peter-thiel-elon-musk-konkurrenz-machen-will/100046186.html|accessdate=5 June 2025|work=www.handelsblatt.com|date=2024|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250605000000/https://www.handelsblatt.com/technik/it-internet/rivada-space-wie-peter-thiel-elon-musk-konkurrenz-machen-will/100046186.html|archivedate=5 June 2025}} [https://static1.squarespace.com/static/62b194511be03b40825b04e8/t/668d079472f9de363ccbec84/1720518548835/Peter+Thiel+competes+with+Elon+Musk+with+German+company.pdf Alt URL]{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Whyte|first=Barry|title=Declan Ganley's Rivada reaches for the stars while teetering on a precipice|url=https://www.businesspost.ie/news/declan-ganleys-rivada-reaches-for-the-stars-while-teetering-on-a-precipice/|accessdate=5 June 2025|date=2023|archiveurl=https://archive.today/20230528095226/https://www.businesspost.ie/news/declan-ganleys-rivada-reaches-for-the-stars-while-teetering-on-a-precipice/#selection-887.2-887.32|archivedate=2023-05-28}}</ref> Med vlagatelji je tudi [[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike|ameriško ministrstvo za obrambo]]. <ref>{{Navedi novice|title=Rivada Space Networks: 10 Milliarden US-Dollar für Starlink-Konkurrenten in München.|url=https://www.golem.de/sonstiges/zustimmung/auswahl.html?from=https%3A%2F%2Fwww.golem.de%2Fnews%2Frivada-space-networks-starlink-konkurrent-in-muenchen-hat-10-milliarden-2407-186643.html&referer=https%3A%2F%2Fwww.google.com%2F|accessdate=5 June 2025|work=www.golem.de}}</ref> Za podjetje naj bi lobiral tudi Newt Gingrich. <ref>{{Navedi novice|last=Gregg|first=Aaron|title=Defense officials lukewarm on 5G spectrum-leasing plan pushed by the White House|url=https://www.washingtonpost.com/business/2020/11/25/rivada-pentagon-5g-leasing/|accessdate=5 June 2025|work=The Washington Post|date=25 November 2020}}</ref> Do leta 2025 se je "politično povezano podjetje" že razširilo na 33 držav in zbralo 16 milijard dolarjev naložb, kljub temu da še ni izstrelilo svojih satelitov (namestitev naj bi se začela leta 2027, prvi testi pa leta 2026). <ref>{{Navedi novice|title=Rivada Expands Outernet Access to 33 Countries, Secures $16 Billion+ in Global Business|url=https://www.morningstar.com/news/pr-newswire/20250428la74500/rivada-expands-outernet-access-to-33-countries-secures-16-billion-in-global-business|work=Morningstar, Inc.|date=28 April 2025|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20250716120143/https://www.morningstar.com/news/pr-newswire/20250428la74500/rivada-expands-outernet-access-to-33-countries-secures-16-billion-in-global-business|archive-date=2025-07-16|access-date=2025-07-20|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Harding McGill|first=Margaret|title=Trump campaign downplays split with White House on 5G|url=https://www.politico.com/story/2019/03/03/trump-administration-5g-1232622|accessdate=5 June 2025|work=POLITICO}}</ref> Thiel naj bi pomagal pri razvoju podjetja, zlasti v zvezi z njegovimi pravnimi bitkami. <ref>{{Navedi novice|last=Titcomb|first=James|title=Peter Thiel-backed satellite company plans to challenge Elon Musk in UK market|url=https://www.telegraph.co.uk/business/2023/10/25/peter-thiel-satellite-uk-licence-challenge-elon-musk/?utm_content=telegraph&utm_medium=Social&utm_campaign=Echobox&utm_source=LinkedIn#Echobox=1698258382|accessdate=5 June 2025|work=The Telegraph|date=25 October 2023}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Starinvestor Peter Thiel startet mit Rivada Space Networks Angriff auf SpaceX|url=https://www.focus.de/finanzen/boerse/konkurrenz-fuer-elon-musk-starinvestor-peter-thiel-startet-mit-rivada-space-networks-angriff-auf-spacex_id_260101004.html|date=2024}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Atkinson|first=Claire|title=Peter Thiel caught up in $7B lawsuit over Mexican wireless contract|url=https://nypost.com/2017/01/21/peter-thiel-caught-up-in-7b-lawsuit-over-mexican-wireless-contract/|date=21 January 2017}}</ref> <ref>{{Navedi revijo|last=Klein|first=Charlotte|date=21 October 2020|title=Trump Reportedly Pushing Through 5G Deal That Would Enrich His Friends|url=https://www.vanityfair.com/news/2020/10/trump-pentagon-5g-deal-karl-rove-peter-thiel|magazine=Vanity Fair}}</ref> == Tožba proti Gawkerju == Maja 2016 je Thiel v intervjuju za ''The New York Times'' potrdil, da je plačal 10 milijonov dolarjev sodnih stroškov za financiranje več tožb, ki so jih vložili drugi, vključno s tožbo Terry Bollee ( Hulk Hogan ) proti Gawker Media zaradi vdora v zasebnost, namernega povzročanja čustvene stiske in kršitve osebnostnih pravic. <ref>{{Navedi splet|last=McBride|first=Sarah|last2=Somerville|first2=Heather|date=25 May 2016|title=Tech billionaire Thiel helps Hulk Hogan|url=https://www.yahoo.com/tech/tech-billionaire-thiel-backing-wrestler-hogans-gawker-lawsuit-040625660.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160526152009/https://www.yahoo.com/tech/tech-billionaire-thiel-backing-wrestler-hogans-gawker-lawsuit-040625660.html|archivedate=26 May 2016|accessdate=26 May 2016|website=[[Yahoo Tech]]}}</ref> Porota je Bollei dosodila 140 milijonov dolarjev, Gawker pa je avgusta 2016 napovedal dokončno zaprtje zaradi tožbe. <ref>{{Navedi revijo|last=Davey Alba|author-link=Davey Alba|date=18 August 2016|title=Peter Thiel Just Got His Wish: Gawker Is Shutting Down|url=https://www.wired.com/2016/08/peter-thiel-just-got-wish-gawker-shutting/|magazine=Wired|archive-url=https://web.archive.org/web/20160818203822/http://www.wired.com/2016/08/peter-thiel-just-got-wish-gawker-shutting/|archive-date=18 August 2016|access-date=18 August 2016}}</ref> Thiel je svojo finančno podporo Bolleinemu primeru označil za eno od "večjih filantropskih stvari, kar jih je storil". <ref name="Gawker">{{Navedi novice|last=Sorkin|first=Andrew Ross|date=2016-05-26|title=Peter Thiel, Tech Billionaire, Reveals Secret War With Gawker|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2016/05/26/business/dealbook/peter-thiel-tech-billionaire-reveals-secret-war-with-gawker.html|accessdate=2023-04-30|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170223185042/https://www.nytimes.com/2016/05/26/business/dealbook/peter-thiel-tech-billionaire-reveals-secret-war-with-gawker.html|issn=0362-4331|archivedate=23 February 2017}}</ref> Thiel je dejal, da ga je tožba proti Gawkerju spodbudila objava članka iz leta 2007, v katerem ga je javno razkril z naslovom »Peter Thiel je popolnoma gej, ljudje«. Thiel je izjavil, da so članki Gawkerja o drugih, vključno z njegovimi prijatelji, »uničili življenja ljudi brez razloga«, in dejal: »Gre manj za maščevanje in bolj za specifično odvračanje.« <ref name="Gawker"/> V odgovor na kritike, da bi njegovo financiranje tožb proti Gawkerju lahko omejilo [[Svoboda tiska|svobodo tiska]], je Thiel navedel svoje donacije {{Not a typo|Committee}} za zaščito novinarjev in izjavil: »Nočem verjeti, da novinarstvo pomeni množične kršitve zasebnosti. O novinarjih imam veliko boljše mnenje. Prav zato, ker spoštujem novinarje, ne verjamem, da jih boj proti Gawkerju ogroža.« <ref name="Gawker" /> Thiel je 15. avgusta 2016 v ''časopisu The New York Times'' objavil mnenje, v katerem je trdil, da njegova obramba spletne zasebnosti presega okvire revije Gawker. <ref name="nytimesopedonlineprivacyaugust15">{{Navedi novice|last=Thiel|first=Peter|date=15 August 2016|title=Peter Thiel: The Online Privacy Debate Won't End With Gawker|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2016/08/16/opinion/peter-thiel-the-online-privacy-debate-wont-end-with-gawker.html?_r=0|accessdate=16 August 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160817232714/http://www.nytimes.com/2016/08/16/opinion/peter-thiel-the-online-privacy-debate-wont-end-with-gawker.html?_r=0|archivedate=17 August 2016}}</ref> Poudaril je svojo podporo Zakonu o varstvu intimne zasebnosti in dejal, da imajo športniki in poslovneži pravico, da ostanejo v ozadju, kolikor dolgo želijo. <ref name="nytimesopedonlineprivacyaugust15" /> V odprtem pismu Thielu po izgubi primera ga je Nick Denton iz Gawkerja obtožil, da jih je "slekel do golega", skupaj z opozorilom: "V naslednji fazi boste tudi vi podvrženi določeni meri transparentnosti. Ne glede na to, kako filantropski so vaši nameni in kako skrbno je načrtovanje, bodo podrobnosti vaše vpletenosti grozljive." <ref>{{Navedi novice|last=Nakamura|first=Reid|title=Nick Denton's Open Letter to Peter Thiel: 'This Is Twisted'|url=https://sg.news.yahoo.com/nick-denton-open-letter-peter-thiel-twisted-224622733.html|accessdate=5 June 2025|work=Yahoo News|date=26 May 2016|language=en-SG}}</ref> == Politična stališča in dejavnosti == Leta 1995 sta Thiel in David O. Sacks objavila knjigo ''Mit o raznolikosti'', v kateri sta kritizirala politično korektnost in multikulturalizem v visokem šolstvu. Naslednje leto sta v članku za ''revijo Stanford Magazine'' nasprotovala pozitivni diskriminatorni politiki v Združenih državah Amerike, češ da je škodovala, ne pa pomagala "prikrajšanim" in da je vodila do večje segregacije na [[Univerza Stanford|Univerzi Stanford]] v imenu "raznolikosti". <ref>{{Navedi splet|last=Sacks|first=David|last2=Thiel|first2=Peter|date=1996-09-01|title=The Case Against Affirmative Action|url=https://stanfordmag.org/contents/the-case-against-affirmative-action|website=Stanford Magazine|accessdate=6 July 2023|archivedate=6 July 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230706041437/https://stanfordmag.org/contents/the-case-against-affirmative-action}}</ref> » [[Leo Strauss|Straussovski]] trenutek«, esej, ki ga je Thiel napisal leta 2004, včasih velja za temeljno besedilo v njegovem političnem razmišljanju in je bil predmet intervjuja leta 2019 na Hooverjevem inštitutu. Esej se opira na več mislecev in političnih teoretikov ter trdi, da so [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadi 11. septembra]] pretresli »celoten politični in vojaški okvir devetnajstega in dvajsetega stoletja« in da je bil zato potreben »ponovni pregled temeljev sodobne politike«. <ref name=":4"/> Thiel je v eseju iz leta 2009 pojasnil, da »ni več verjel, da sta svoboda in demokracija združljivi«, kar je v veliki meri posledica dejstva, da so prejemniki socialne pomoči in ženske na splošno »znano trdi do libertarnih« volivcev. Po njegovih besedah je osredotočil svoja prizadevanja na nove tehnologije (in sicer [[kibernetski prostor|na kibernetski prostor]], kolonizacijo vesolja in na psoseljevanje morja), ki bi lahko ustvarile »nov prostor za svobodo« onkraj trenutne politike. <ref name=":3">{{Navedi novice|date=2009-04-13|title=The Education of a Libertarian|url=https://www.cato-unbound.org/2009/04/13/peter-thiel/education-libertarian|accessdate=2023-05-01|work=Cato Unbound|language=en|archivedate=29 April 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130429131334/http://www.cato-unbound.org/2009/04/13/peter-thiel/the-education-of-a-libertarian/}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Smith|first=Harrison|last2=Burrows|first2=Roger|year=2021|title=Software, Sovereignty and the Post-Neoliberal Politics of Exit|journal=Theory, Culture & Society|volume=38|issue=6|pages=143–166|doi=10.1177/0263276421999439|issn=0263-2764|doi-access=free|hdl-access=free}}</ref> V pogovoru s Tylerjem Cowenom leta 2015 je Thiel trdil, da se inovativni preboji dogajajo v računalništvu / [[Informacijska tehnika|IT]] in ne v fizičnem svetu. Obžaloval je pomanjkanje napredka pri vesoljskih potovanjih, hitrem prometu in medicinskih pripomočkih. Kot vzrok za neskladje je dejal: »Rekel bi, da živimo v svetu, v katerem so atomi regulirani, biti pa ne.« <ref>{{Navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/peter-thiel-tech-innovation-is-outpacing-everything-else-for-a-simple-reason-2015-4?r=US&IR=T|title=Peter Thiel says tech innovation is outpacing everything else for one simple reason|website=[[Business Insider]]|date=8 April 2015|accessdate=27 September 2019|first=Drake|last=Baer|archivedate=16 April 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200416093805/https://www.businessinsider.com/peter-thiel-tech-innovation-is-outpacing-everything-else-for-a-simple-reason-2015-4?r=US&IR=T}}</ref> Leta 2019 je Thiel [[Google]] označil za "izdajalca na prvi pogled" in pozval k vladni preiskavi, pri čemer je navedel Googlovo sodelovanje s Kitajsko. Vprašal je, ali so se v DeepMind ali Googlovo višje vodstvo "infiltrirale" tuje obveščevalne agencije. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2019-07-15/thiel-urges-u-s-probe-of-google-s-seemingly-treasonous-acts|title=Peter Thiel Urges U.S. Probe of Google's 'Seemingly Treasonous' Acts|date=15 July 2019|website=Bloomberg|accessdate=17 January 2020|archivedate=31 October 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191031054144/https://www.bloomberg.com/news/articles/2019-07-15/thiel-urges-u-s-probe-of-google-s-seemingly-treasonous-acts}}</ref> Thiel je član usmerjevalnega odbora skupine Bilderberg, <ref>{{Navedi splet|date=1 May 2021|title=Steering Committee|url=https://www.bilderbergmeetings.org/background/steering-committee/steering-committee|accessdate=1 May 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210501064333/https://www.bilderbergmeetings.org/background/steering-committee/steering-committee|archivedate=1 May 2021}}</ref> zasebnega letnega srečanja intelektualcev, političnih voditeljev in poslovnih direktorjev. <ref>{{Navedi novice|last=Cadwalladr|first=Carole|title=Peter Thiel: 'We attribute too much to luck. Luck is an atheistic word for God'|accessdate=21 September 2014|work=[[The Observer]]|url=https://www.theguardian.com/technology/2014/sep/21/peter-thiel-paypal-luck-atheist-god|date=21 September 2014|page=8|archivedate=21 September 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140921092107/http://www.theguardian.com/technology/2014/sep/21/peter-thiel-paypal-luck-atheist-god}}</ref>. === Politični aktivizem === Thiel, ki je gej, <ref>{{Navedi novice|url=http://www.businessweek.com/articles/2014-10-07/peter-thiel-criticizes-harvard-business-school-praises-aspergers|title=Peter Thiel on Creativity: Asperger's Promotes It, Business School Crushes It|work=[[Bloomberg Businessweek|BusinessWeek]]|date=7 October 2014|last=Kitroeff|first=Natalie|accessdate=24 December 2014|archivedate=31 December 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141231015716/http://www.businessweek.com/articles/2014-10-07/peter-thiel-criticizes-harvard-business-school-praises-aspergers}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/interactive/2014/12/23/us/gender-gaps-stanford-94.html?_r=0|title=For Stanford Class of '94, a Gender Gap More Powerful Than the Internet|work=[[The New York Times]]|date=23 December 2014|last=Kantor|first=Jodi|authorlink=Jodi Kantor|accessdate=25 February 2017|archivedate=4 November 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161104211950/http://www.nytimes.com/interactive/2014/12/23/us/gender-gaps-stanford-94.html?_r=0}}</ref> je podpiral večinoma konzervativne pobude za pravice gejev, kot sta Ameriška fundacija za enake pravice in GOProud. <ref>{{Navedi splet|last=Weisberg|first=Jacob|url=http://www.slate.com/articles/news_and_politics/politics/2010/10/turn_on_start_up_drop_out.html|title=Hyper-libertarian Facebook billionaire Peter Thiel's appalling plan to pay students to quit college|website=Slate|date=16 October 2010|accessdate=7 October 2011|archivedate=3 October 2011|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111003143221/http://www.slate.com/articles/news_and_politics/politics/2010/10/turn_on_start_up_drop_out.html}}</ref> Na Homocon 2010 je kot gostujočo govornico povabil konzervativno kolumnistko in prijateljico Ann Coulter. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2010/10/10/fashion/10coulter.html?pagewanted=all|title=Outflanked on Right, Coulter Seeks New Image|website=The New York Times|date=8 October 2010|accessdate=25 December 2013|archivedate=13 April 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140413012130/http://www.nytimes.com/2010/10/10/fashion/10coulter.html?pagewanted=all}}</ref> Coulterjeva je kasneje Thielu posvetila svojo knjigo iz leta 2011, ''Demonic: How the Liberal Mob Is Endangering America''. <ref>{{Navedi knjigo|url=http://www.librarything.com/work/11297673|title=Demonic: How the Liberal Mob Is Endangering America|publisher=Library Thing|oclc=697261630|accessdate=25 December 2013|archivedate=27 December 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131227021814/http://www.librarything.com/work/11297673}}</ref> Thiel je omenjen v zahvalah Coulterjevega dela ''¡Adios, America!'' '': The Left's Plan to Turn Our Country Into a Third World Hellhope''. <ref name="coulter280">{{Navedi knjigo|last=Coulter|first=Ann|title=¡Adios, America! : The Left's Plan to Turn Our Country into a Third World Hell Hole|url=https://archive.org/details/isbn_9781621572671|date=2015|publisher=Regnery Publishing|location=Washington, DC|isbn=978-1-62157-606-8|oclc=949987257|page=[https://archive.org/details/isbn_9781621572671/page/n291 280]|quote=Others who have helped with this book, mostly by reading chapters and voting on titles, but in other ways, as well, are: Bill Armistead, Jon Caldara, Peter Brimelow, Rodney Conover, Mallory and Thomas Danaher, David Friedman, James Fulford, Ron Gordon, Kevin Harrington, David Limbaugh, Jay Mann, Jim Moody, Dan Travers, Jon Tukel, Marshall Sella, Peter Thiel, Kelly Victory, and Younis Zubchevich.}}</ref> Leta 2012 je Thiel organizaciji Minnesotans United for All Families doniral 10.000 dolarjev, da bi se boril proti amandmaju Minnesote 1 <ref>{{Navedi novice|url=http://www.minnpost.com/data/2012/11/who-funding-marriage-amendment-fight|title=Who is funding the marriage amendment fight?|work=Minn Post|date=1 November 2012|accessdate=25 December 2013|archivedate=26 December 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131226040639/http://www.minnpost.com/data/2012/11/who-funding-marriage-amendment-fight}}</ref>, ki je predlagal, da se prepove poroke med istospolnimi pari. Leta 2009 so poročali, da je Thiel pomagal financirati videoposnetek študenta Jamesa O'Keefeja z naslovom "Taxpayers Clearing House" – satiričen pogled na reševanje Wall Streeta. <ref name="Thrasher">{{Navedi novice|url=http://www.villagevoice.com/news/conservative-facebook-investor-funded-anti-acorn-videographer-6687024|work=[[The Village Voice]]|title=The Money Trail – Conservative Facebook Investor Funded Anti-ACORN Videographer|last=Steven Thrasher|date=22 September 2009|authorlink=Steven Thrasher|accessdate=25 January 2017|archivedate=5 February 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170205105028/http://www.villagevoice.com/news/conservative-facebook-investor-funded-anti-acorn-videographer-6687024}}</ref> O'Keefe je nato produciral videoposnetke tajnih preiskav ACORN ; vendar je Thiel prek svojega tiskovnega predstavnika zanikal vpletenost v preiskavo ACORN. <ref name="Thrasher" />. Julija 2012 je Thiel doniral milijon dolarjev organizaciji Klub za rast, fiskalno konzervativni organizaciji 501(c)(4), s čimer je postal njen največji donator. <ref>{{Navedi splet|url=http://go.bloomberg.com/political-capital/2012-08-20/thiels-1-million-tops-donors-to-club-for-growth-super-pac/|title=Thiel's $1 Million Tops Donors to Club for Growth Super-PAC|publisher=[[Bloomberg L.P.|Bloomberg]]|last=Gregory Giroux|date=20 August 2012|accessdate=16 October 2012|archivedate=30 March 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130330153457/http://go.bloomberg.com/political-capital/2012-08-20/thiels-1-million-tops-donors-to-club-for-growth-super-pac/}}</ref> Klub za rast je konzervativna organizacija, katere agenda se osredotoča na znižanje davkov in druga gospodarska vprašanja.. Fundacija Thiel podpira Odbor za zaščito novinarjev (CPJ), ki spodbuja pravico novinarjev do svobodnega poročanja o novicah brez strahu pred povračilnimi ukrepi. <ref>{{Navedi splet|last=Supporters of Press Freedom|title=Supporters of Press Freedom – About CPJ – Committee to Protect Journalists|url=http://www.cpj.org/about/current-supporters.php|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100902214457/http://www.cpj.org/about/current-supporters.php|archivedate=2 September 2010|accessdate=16 October 2010|publisher=Cpj.org}}</ref> Od leta 2008 je Thiel CPJ-ju doniral več kot milijon dolarjev. <ref>{{Navedi knjigo|last=Holiday|first=Ryan|authorlink=Ryan Holiday|title=Conspiracy: Peter Thiel, Hulk Hogan, Gawker, and the Anatomy of Intrigue|url=https://archive.org/details/conspiracypetert0000holi|date=2018|publisher=Penguin Books|isbn=978-0735217669|page=[https://archive.org/details/conspiracypetert0000holi/page/44 45]}}</ref> Prav tako podpira Fundacijo za človekove pravice, ki organizira Forum o svobodi v Oslu. <ref>{{Navedi splet|title=Freedom Project page on Thiel Foundation website|url=http://thielfoundation.org/index.php?option=com_content&view=article&id=1&Itemid=8|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120525072242/http://thielfoundation.org/index.php?option=com_content&view=article&id=1&Itemid=8|archivedate=25 May 2012|accessdate=8 June 2012}}</ref> <ref name="thestreet">{{Navedi novice|date=2018-10-17|title=Peter Thiel Urges Investing in Human Rights – TheStreet|work=Thestreet|url=https://www.thestreet.com/story/11154811/1/peter-thiel-urges-investing-in-human-rights.html|accessdate=2023-05-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181017123543/https://www.thestreet.com/story/11154811/1/peter-thiel-urges-investing-in-human-rights.html|archivedate=17 October 2018}}</ref> Leta 2011 je bil glavni govornik na Forumu o svobodi v Oslu, fundacija Thiel pa je bila eden glavnih sponzorjev dogodka. <ref name="thestreet" /> Thiel je pomemben podpornik konservativne mreže Rockbridge, ki je postala mednarodna mreža z azijskimi podružnicami. <ref>{{Navedi novice|title=Chung Yong-jin becomes Asia president of U.S.-founded donor group Rockbridge|url=https://prod.biz.chosun.com/en/en-industry/2025/06/25/SJZKLZAVGZATVP4UPHQE64UNII/|accessdate=17 July 2025|work=CHOSUNBIZ|date=25 June 2025|language=en}}</ref> Podpira tudi fundacijo Zavezništvo demokracij, ki jo je ustanovil [[Anders Fogh Rasmussen]]. <ref>{{Navedi splet|title=OLFI - Kontroversielt amerikansk firma støtter Fogh-organisation|url=https://olfi.dk/2025/05/28/kontroversielt-amerikansk-firma-stoetter-fogh-organisation/|website=olfi.dk|accessdate=17 July 2025|language=da-DK|date=28 May 2025}}</ref>. ''Business Insider'' je poročal, da je Thiel leta 2021 postal [[Tajni sodelavec|informa]]<nowiki/>nt [[Zvezni preiskovalni urad|FBI]]. <ref>{{Navedi splet|last=Schwartz|first=Mattathias|date=October 19, 2023|title=Exclusive: Tech billionaire Peter Thiel was an FBI informant|url=https://www.businessinsider.com/peter-thiel-fbi-informant-charles-johnson-johnathan-buma-chs-genius-2023-10|accessdate=2023-12-15|website=[[Business Insider]]|language=en-US|archivedate=16 December 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20231216022149/https://www.businessinsider.com/peter-thiel-fbi-informant-charles-johnson-johnathan-buma-chs-genius-2023-10}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Robertson|first=Adi|date=2023-10-19|title=Peter Thiel was reportedly an FBI informant|url=https://www.theverge.com/2023/10/19/23923759/peter-thiel-fbi-informant-foreign-influence-report|accessdate=2023-12-15|website=[[The Verge]]|language=en|archivedate=15 December 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20231215170912/https://www.theverge.com/2023/10/19/23923759/peter-thiel-fbi-informant-foreign-influence-report}}</ref> === Podpora političnim kandidatom === Thiel je član [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|Republikanske stranke]]. <ref name="DW"/> Prispeva tako k libertarnim kot republikanskim kandidatom in pobudam. Decembra 2007 je Thiel podprl Rona Paula za predsednika na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2008|predsedniških volitvah v Združenih državah Amerike leta 2008.]] <ref>{{Navedi splet|title=Endorsements » Blog Archive » Peter Thiel|accessdate=24 January 2008|url=http://people.ronpaul2008.com/endorsements/2007/12/22/peter-thiel/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080123224151/http://people.ronpaul2008.com/endorsements/2007/12/22/peter-thiel/|archivedate=23 January 2008}}</ref> Potem ko Paulu ni uspelo zagotoviti republikanske nominacije, je Thiel prispeval h kampanji [[John McCain|Johna McCaina]] Leta 2010 je Thiel podprl republikanko Meg Whitman v njeni neuspešni kandidaturi za guvernerko Kalifornije. Za kampanjo Whitman je prispeval najvišji dovoljeni znesek 25.900 dolarjev. <ref>{{Navedi splet|last=Fost|first=Dan|title=Old (Pay)Pals: Peter Thiel backs Meg Whitman|url=https://www.forbes.com/sites/danfost/2010/09/17/old-paypals-peter-thiel-backs-meg-whitman/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110624023240/http://blogs.forbes.com/danfost/2010/09/17/old-paypals-peter-thiel-backs-meg-whitman/|accessdate=2023-04-30|website=Forbes|archivedate=24 June 2011|language=en}}</ref>. Leta 2012 je Thiel skupaj z Nosekom in Scottom Banisterjem podprl Super PAC organizacije Endorse Liberty. Skupaj so organizaciji Endorse Liberty donirali 3,9 milijona dolarjev, katere namen je bil promocija Rona Paula. Do 31. januarja 2012 je organizacija Endorse Liberty poročala, da je za promocijo Paula porabila približno 3,3 milijona dolarjev z vzpostavitvijo dveh kanalov [[YouTube]], nakupom oglasov od [[Google|Googla]], [[Facebook|Facebooka]] in StumbleUpona ter gradnjo prisotnosti na spletu. <ref name="Reuters">{{Navedi novice|last=Selyukh|first=Alina|title=PayPal co-founders fund pro-Paul Super PAC|url=https://www.reuters.com/article/us-usa-campaign-spending-paul-idUSTRE80U1OF20120131|accessdate=31 January 2012|work=Reuters|date=31 January 2012|archivedate=1 February 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120201034004/http://www.reuters.com/article/2012/01/31/us-usa-campaign-spending-paul-idUSTRE80U1OF20120131}}</ref> Potem ko Paulu na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2012|predsedniških volitvah v Združenih državah Amerike leta 2012]] ponovno ni uspelo zagotoviti nominacije, je Thiel prispeval k predsedniški listi Mitta Romneyja in Paula Ryana leta 2012 Thiel je sprva podpiral kampanjo Carly Fiorine med republikanskimi predsedniškimi primarnimi volitvami leta 2016. <ref name="ABC">{{Navedi novice|last=Kim|first=Susanna|title=Billionaire Paypal Co-Founder Peter Thiel on List of Trump Backers|url=https://abcnews.go.com/Business/billionaire-paypal-founder-peter-thiel-list-trump-backers/story?id=39006891|accessdate=10 May 2016|work=ABC News|date=10 May 2016|archivedate=11 May 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160511123833/http://abcnews.go.com/Business/billionaire-paypal-founder-peter-thiel-list-trump-backers/story?id=39006891}}</ref> Potem ko je Fiorina odstopila, je Thiel podprl [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] in postal eden od kalifornijskih delegatov za Trumpovo nominacijo. Bil je glavni govornik na Republikanski nacionalni konvenciji leta 2016, na kateri je izjavil, da je "ponosen, da je gej", kar so zbrani republikanci pozdravili. <ref>{{Navedi novice|last=Selyukh|first=Alina|title='I Am Proud To Be Gay,' Tech Investor Peter Thiel Tells GOP Convention|url=https://www.npr.org/2016/07/21/486966882/i-am-proud-to-be-gay-tech-investor-peter-thiel-tells-gop-convention|work=NPR|date=21 July 2016|accessdate=22 July 2016|archivedate=22 July 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160722171038/http://www.npr.org/2016/07/21/486966882/i-am-proud-to-be-gay-tech-investor-peter-thiel-tells-gop-convention}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Margolin|first=Emma|url=https://www.nbcnews.com/feature/nbc-out/openly-gay-libertarian-tech-entrepreneur-peter-thiel-speak-rnc-n614191|title=Peter Thiel Makes History at RNC: 'I'm Proud to be Gay'|publisher=NBC News|date=2016|accessdate=22 July 2016|archivedate=19 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190119005616/https://www.nbcnews.com/feature/nbc-out/openly-gay-libertarian-tech-entrepreneur-peter-thiel-speak-rnc-n614191}}</ref> 15. oktobra 2016 je Thiel napovedal donacijo v višini 1,25 milijona dolarjev v podporo predsedniški kampanji Donalda Trumpa leta 2016. <ref>{{Navedi novice|last=Streitfeld|first=David|title=Peter Thiel to Donate $1.25 Million in Support of Donald Trump|url=https://www.nytimes.com/2016/10/16/technology/peter-thiel-donald-j-trump.html|accessdate=16 October 2016|work=The New York Times|date=15 October 2016|archivedate=16 October 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161016051617/http://www.nytimes.com/2016/10/16/technology/peter-thiel-donald-j-trump.html}}</ref>. Thiel je za ''[[The New York Times]]'' izjavil: »Dolgo časa mu nisem dal denarja, ker se mi ni zdelo pomembno, nato pa me je kampanja prosila, naj to storim.« <ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2017/01/11/fashion/peter-thiel-donald-trump-silicon-valley-technology-gawker.html|title=Peter Thiel, Trump's Tech Pal, Explains Himself|first=Maureen|last=Dowd|website=The New York Times|date=11 January 2017|accessdate=22 May 2017|archivedate=22 May 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170522210658/https://www.nytimes.com/2017/01/11/fashion/peter-thiel-donald-trump-silicon-valley-technology-gawker.html}}</ref> Po Trumpovi zmagi je bil Thiel imenovan v izvršni odbor prehodne ekipe novoizvoljenega predsednika. <ref>{{Navedi splet|url=http://fortune.com/2016/11/11/thiel-trump-transition-team/|title=Silicon Valley Investor Peter Thiel Will Join Trump's Transition Team|first=Kia|last=Kokalitcheva|website=Fortune|date=11 November 2016|accessdate=22 May 2017|archivedate=28 May 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170528154406/http://fortune.com/2016/11/11/thiel-trump-transition-team/}}</ref> Julija 2018 je Trumpovemu odboru za zmago doniral 250.000 dolarjev v podporo Republikanskemu nacionalnemu odboru med vmesnimi volitvami leta 2018 in Trumpovo kampanjo za ponovno izvolitev leta 2020. <ref>{{Navedi novice|last=Schwartz|first=Brian|title=Silicon Valley billionaire Peter Thiel makes a big midterm splash with $250,000 donation to Trump fund|url=https://www.cnbc.com/2018/10/15/silicon-valley-billionaire-peter-thiel-donates-250000-to-trump-fund.html|accessdate=28 March 2024|work=CNBC|date=16 October 2018|language=en}}</ref> Do februarja 2022 je bil Thiel eden največjih donatorjev republikanskih kandidatov v volilni kampanji leta 2022 z več kot 20,4 milijona dolarjev prispevkov. Podprl je 16 senatorskih in kongresnih kandidatov, od katerih jih je več zagovarjalo lažno tezo, da je na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|volitvah leta 2020]] prišlo do znatnih volilnih goljufij. Dva od omenjenih senatorskih kandidatov (Blake Masters - ki je izgubil na volitvah - in kasneje podpredsednik ZDA [[JD Vance]]) sta kot investitorja v tehnologijo prej delala za Thiela. <ref>{{Navedi novice|last=Mac|first=Ryan|last2=Lerer|first2=Lisa|date=14 February 2022|title=The Right's Would-Be Kingmaker|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/02/14/technology/republican-trump-peter-thiel.html|accessdate=14 February 2022|issn=0362-4331|archivedate=12 July 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220712190214/https://www.nytimes.com/2022/02/14/technology/republican-trump-peter-thiel.html}}</ref>. Leta 2023 je Barton Gellman iz ''časopisa The Atlantic'' v intervjuju s Thielom zapisal, da je Thiel "izgubil zanimanje za demokracijo" in da "v naslednji predsedniški kampanji ne bi dal denarja nobenemu politiku, tudi Donaldu Trumpu ne".Kot je poročal Reuters, je bil vzrok ne-strinjanje s poudarkom Republikanske stranke na kulturna vprašanjaq. <ref>{{Navedi splet|last=Gellman|first=Barton|title=Peter Thiel Is Taking a Break From Democracy|url=https://www.theatlantic.com/politics/archive/2023/11/peter-thiel-2024-election-politics-investing-life-views/675946/|website=The Atlantic|accessdate=1 January 2024|archiveurl=https://archive.today/20231230131758/https://www.theatlantic.com/politics/archive/2023/11/peter-thiel-2024-election-politics-investing-life-views/675946/|archivedate=30 December 2023|language=en|date=9 November 2023}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Exclusive: Peter Thiel, Republican megadonor, won't fund candidates in 2024, sources say|url=https://www.reuters.com/world/us/peter-thiel-republican-megadonor-wont-fund-candidates-2024-sources-2023-04-26/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20241208183713/https://www.reuters.com/world/us/peter-thiel-republican-megadonor-wont-fund-candidates-2024-sources-2023-04-26/|archivedate=2024-12-08|accessdate=2025-02-03|work=Reuters|language=en-US|url-status=live}}</ref>. Thiel ima svoj odbor za politično akcijo, Free Forever, ki je zavezan podpori političnih kandidatov, ki med drugim podpirajo strožji mejni nadzor, restriktivno imigracijsko politiko, sredstva za veterane in proti-intervencionistično zunanjo politiko. <ref>{{Navedi splet|title=About – Free Forever PAC|url=https://freeforeverpac.com/about/|accessdate=3 July 2020|language=en-US|archivedate=3 July 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200703210646/https://freeforeverpac.com/about/}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Rob Copeland|last2=Keach Hagey|last3=Tripp Mickle|date=2 July 2020|title=Tech Tycoon Peter Thiel Shies From Trump Re-Election Campaign|language=en-US|work=The Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/tech-tycoon-peter-thiel-shies-from-trump-reelection-campaign-11593730590|accessdate=3 July 2020|issn=0099-9660|archivedate=2 July 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200702232041/https://www.wsj.com/articles/tech-tycoon-peter-thiel-shies-from-trump-reelection-campaign-11593730590}}</ref> Po podatkih OpenSecrets je bil PAC aktiven le med volilnim ciklom leta 2020 in je podprl le kasnejšo neuspešno kandidaturo generalnega državnega tožilca Kansasa Krisa Kobacha za senat (ki je izgubil na primarnih volitvah) in je skoraj vse svoje prispevke prejel od samega Thiela. <ref>{{Navedi splet|title=Free Forever PAC Independent Expenditures|url=https://www.opensecrets.org/political-action-committees-pacs/free-forever-pac/C00721910/independent-expenditures/2020|accessdate=2025-02-03|website=OpenSecrets|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=PAC Profile: Free Forever PAC|url=https://www.opensecrets.org/political-action-committees-pacs/free-forever-pac/C00721910/summary/2020|accessdate=2025-02-03|website=OpenSecrets|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Free Forever PAC PAC Donors|url=https://www.opensecrets.org/political-action-committees-pacs/free-forever-pac/C00721910/donors/2020|accessdate=2025-02-03|website=OpenSecrets|language=en}}</ref>. == Filantropija == Večina filantropskih dejavnosti Thiela teče prek fundacije Thiel. <ref>{{Navedi splet|title=Thiel Foundation website|url=http://www.thielfoundation.org|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090821184531/http://www.thielfoundation.org/|archivedate=21 August 2009|accessdate=28 September 2009}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Peter Thiel|language=en-US|work=Inside Philanthropy|url=https://www.insidephilanthropy.com/guide-to-individual-donors/peter-thiel.html|accessdate=26 April 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180427045023/https://www.insidephilanthropy.com/guide-to-individual-donors/peter-thiel.html|archivedate=27 April 2018}}</ref>. === Raziskave === ==== Umetna inteligenca ==== Leta 2006 je Thiel zagotovil 100.000 dolarjev ustreznih sredstev za podporo donacijski akciji Singularity Challenge Inštituta za umetno inteligenco Singularity (danes znanega kot Raziskovalni inštitut za strojno inteligenco ), neprofitne organizacije, ki spodbuja razvoj prijazne umetne inteligence. <ref name="singular">{{Navedi splet|date=2013-06-17|title=A Singular Sort of Cult|url=https://www.huffingtonpost.co.uk/nicholas-tufnell/a-singular-sort-of-cult_b_3446089.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181001031149/https://www.huffingtonpost.co.uk/nicholas-tufnell/a-singular-sort-of-cult_b_3446089.html|accessdate=2023-04-30|website=HuffPost UK|archivedate=1 October 2018|language=en}}</ref> Zagotovil je polovico od 400.000 dolarjev ustreznih sredstev za donacijsko akcijo leta 2007, do leta 2013 pa je fundacija Thiel inštitutu donirala več kot milijon dolarjev. <ref name="singular" /> Poleg tega je govoril na več vrhovih Singularity. <ref>{{Navedi revijo|last=Gardiner|first=Bryan|title=Peter Thiel Explains How to Invest in the Singularity|url=https://www.wired.com/2007/09/peter-thiel-exp/|magazine=Wired|language=en-US|issn=1059-1028|archive-url=https://web.archive.org/web/20200416103202/https://www.wired.com/2007/09/peter-thiel-exp/|archive-date=16 April 2020|access-date=2023-04-30}}</ref> <ref name="hplus">{{Navedi splet|date=2009-10-04|title=Singularity Summit – Peter Thiel On His Single Greatest Fear|url=https://hplusmagazine.com/2009/10/04/singularity-summit-peter-thiel-his-single-greatest-fear/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140630222852/http://hplusmagazine.com/2009/10/04/singularity-summit-peter-thiel-his-single-greatest-fear/|accessdate=2023-04-30|website=h+ Media|archivedate=30 June 2014|language=en-US}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Back to the Future: Peter Thiel on Technology and Investment Strategy at the NYC Singularity Summit|website=[[Business Insider]]|url=https://www.businessinsider.com/back-to-the-future-peter-thiel-on-technology-and-investment-strategy-at-the-nyc-singularity-summit-2011-10|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181017123532/https://www.businessinsider.com/back-to-the-future-peter-thiel-on-technology-and-investment-strategy-at-the-nyc-singularity-summit-2011-10|archivedate=17 October 2018|accessdate=17 October 2018}}</ref> Na vrhu Singularity leta 2009 je dejal, da ga najbolj skrbi, da [[tehnološka singularnost]] ne bo prišla dovolj hitro. <ref name="hplus" />. Decembra 2015 je neprofitno podjetje [[OpenAI]], katerega cilj je varen razvoj [[Splošna umetna inteligenca|umetne inteligence]], objavilo, da je Thiel eden od njegovih finančnih podpornikov. <ref>{{Navedi revijo|last=Priestly|first=Theo|date=11 December 2015|title=Elon Musk And Peter Thiel Launch OpenAI, A Non-Profit Artificial Intelligence Research Company|url=https://www.forbes.com/sites/theopriestley/2015/12/11/elon-musk-and-peter-thiel-launch-openai-a-non-profit-artificial-intelligence-research-company/|magazine=[[Forbes]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20151214024722/http://www.forbes.com/sites/theopriestley/2015/12/11/elon-musk-and-peter-thiel-launch-openai-a-non-profit-artificial-intelligence-research-company/|archive-date=14 December 2015|access-date=11 December 2015}}</ref> Septembra 2006 je Thiel napovedal, da bo prek neprofitne fundacije Methuselah Mouse Prize doniral 3,5 milijona dolarjev za spodbujanje raziskav proti staranju. <ref>{{Navedi splet|title=The Mprize-PayPal Founder pledges $3.5 Million to antiaging research|url=http://www.mprize.org/index.php?pagename=newsdetaildisplay&ID=0107|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080521050850/http://www.mprize.org/index.php?pagename=newsdetaildisplay&ID=0107|archivedate=21 May 2008|accessdate=24 January 2008}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Davidson|first=Keay|date=18 September 2006|title=Entrepreneur backs research on anti-aging|url=https://www.sfgate.com/health/article/BAY-AREA-Entrepreneur-backs-research-on-2469507.php|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181231215640/https://www.sfgate.com/health/article/BAY-AREA-Entrepreneur-backs-research-on-2469507.php|archivedate=31 December 2018|accessdate=6 October 2018|website=SFGate}}</ref> Za svojo obljubo je navedel naslednje razloge: »Hiter napredek v biološki znanosti napoveduje zakladnico odkritij v tem stoletju, vključno z dramatično izboljšanim zdravjem in dolgoživostjo za vse. Podpiram [[Aubrey de Grey|dr. [Aubreyja] de Greya]], ker verjamem, da bo njegov revolucionarni pristop k raziskavam staranja pospešil ta proces in mnogim ljudem, ki danes živijo, omogočil, da uživajo radikalno daljše in bolj zdravo življenje zase in za svoje bližnje.« Do februarja 2017 je fundaciji doniral več kot 7 milijonov dolarjev. <ref>{{Navedi revijo|date=2017-02-16|title=How Silicon Valley Is Trying to Hack Its Way Into a Longer Life|url=https://time.com/4672962/silicon-valley-longer-life/|magazine=Time|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20180129224516/http://time.com/4672962/silicon-valley-longer-life/|archive-date=29 January 2018|access-date=2023-04-30}}</ref> Ko ga je moderator panelne razprave na konferenci Venture Alpha West 2014 vprašal: "Kaj je vaš največji dosežek, ki ga še niste dosegli?", je Thiel odgovoril, da si želi napredka v raziskavah proti staranju. <ref name="Reilly2014">{{Navedi novice|last=Reilly|first=Richard Byrne|date=8 October 2014|title=Billionaire Peter Thiel embarks on anti-aging crusade|work=Venture Beat|url=https://venturebeat.com/2014/10/08/billionaire-peter-thiel-may-want-to-live-forever/|accessdate=22 October 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141020234402/http://venturebeat.com/2014/10/08/billionaire-peter-thiel-may-want-to-live-forever/|archivedate=20 October 2014}}</ref> Thiel je tudi povedal, da je registriran za krionsko konzervacijo, kar pomeni, da bi bil v primeru pravne smrti podvržen konzervaciji pri nizki temperaturi v upanju, da bi ga prihodnja medicinska tehnologija lahko uspešno oživila, in da je registriran pri fundaciji Alcor Life Extension Foundation. <ref name="Brown2014"/> Thiel je izrazil zanimanje za znanost parabioze, vključno s transfuzijo mlade krvi zaradi potencialnih koristi za zdravje. {{Sfn|Gellman|2023}} <ref>{{Navedi revijo|last=Kosoff|first=Maya|date=1 August 2016|title=Peter Thiel Wants to Inject Himself With Young People's Blood|url=https://www.vanityfair.com/news/2016/08/peter-thiel-wants-to-inject-himself-with-young-peoples-blood|magazine=Vanity Fair|access-date=28 June 2025}}</ref> V intervjuju ''za Inc.'' leta 2016 je dejal, da je tehnologija dokazano delovala na miših, preden so jo po petdesetih letih prejšnjega stoletja iz zagonetnih razlogov opustili. <ref name="inc2016">{{Navedi revijo|last=Bercovici|first=Jeff|date=August 1, 2016|title=Peter Thiel Is Very, Very Interested in Young People's Blood|url=https://www.inc.com/jeff-bercovici/peter-thiel-young-blood.html|magazine=[[Inc. (magazine)|Inc.]]|access-date=July 2, 2025}}</ref> Isti članek ''Inc.'' je poročal, da je medicinski direktor Thiel Capitala Jason Camm bil v stiku z zagonskim podjetjem za s transfuzijo Ambrosia, <ref name="inc2016" /> vendar pa je njegov ustanovitelj Jesse Karmazin v članku ''za TechCrunch'' leta 2017 izjavil, da jih Thiel ali Thiel Capital nista nikoli kontaktirala. <ref>{{Navedi novice|last=Buhr|first=Sarah|title=No, Peter Thiel is not harvesting the blood of the young|url=https://techcrunch.com/2017/06/14/no-peter-thiel-is-not-harvesting-the-blood-of-the-young/|accessdate=28 June 2025|work=TechCrunch|date=14 June 2017}}</ref> V članku ''za Jacobin'' leta 2022 Ben Burgis zgodbo o transfuziji krvi označuje kot del Thielovega namernega poskusa, da se prikaže kot "zlobni genij". <ref>{{Navedi novice|title=Peter Thiel Wants You to Think He's an Evil Genius. He's Just a Rich Guy.|url=https://jacobin.com/2022/07/peter-thiel-superrich-wealth-inequality-political-influence|accessdate=28 June 2025|work=jacobin.com}}</ref> ==== Seljenje na morje ==== 15. aprila 2008 je Thiel novo ustanovljenemu neprofitnemu inštitutu Seasteading Institute <ref>{{Navedi novice|last=Gelles|first=David|date=2017-11-13|title=Floating Cities, No Longer Science Fiction, Begin to Take Shape|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2017/11/13/business/dealbook/seasteading-floating-cities.html|accessdate=2023-04-30|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180301225508/https://www.nytimes.com/2017/11/13/business/dealbook/seasteading-floating-cities.html|issn=0362-4331|archivedate=1 March 2018}}</ref>, ki ga vodi Patri Friedman in katerega poslanstvo je »vzpostaviti trajne, avtonomne oceanske skupnosti, ki bodo omogočile eksperimentiranje in inovacije z različnimi družbenimi, političnimi in pravnimi sistemi«. <ref name="tsi20080415">{{Navedi splet|title=Introducing The Seasteading Institute|url=http://seasteading.org/stay-in-touch/press-releases/introducing-the-seasteading-institute|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080807032117/http://www.seasteading.org/stay-in-touch/press-releases/introducing-the-seasteading-institute|archivedate=7 August 2008|accessdate=16 April 2008}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Hodgkinson|first=Tom|date=6 October 2016|title=How Utopia shaped the world|work=BBC News|url=http://www.bbc.com/culture/story/20160920-how-utopia-shaped-the-world|accessdate=6 October 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181007080712/http://www.bbc.com/culture/story/20160920-how-utopia-shaped-the-world|archivedate=7 October 2018}}</ref> Na eni od konferenc inštituta je seasteading opisal kot »eno redkih tehnoloških mej, ki obljublja ustvarjanje novega prostora za človeško svobodo«. <ref>[https://www.bloomberg.com/news/articles/2018-07-30/floating-island-project-pushes-on-without-peter-thiel-s-support Floating Island Project Pushes On, Without Peter Thiel's Support] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181017123633/https://www.bloomberg.com/news/articles/2018-07-30/floating-island-project-pushes-on-without-peter-thiel-s-support|date=17 October 2018}} Bloomberg</ref> Leta 2011 je Thiel inštitutu Seasteading Institute podaril 1,25 milijona dolarjev, <ref>[http://www.chicagomag.com/Chicago-Magazine/The-312/August-2011/Milton-Friedmans-Grandson-to-Built-Floating-Libertarian-Nation/ Milton Friedman's Grandson to Build Floating Libertarian Nation] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181001031133/http://www.chicagomag.com/Chicago-Magazine/The-312/August-2011/Milton-Friedmans-Grandson-to-Built-Floating-Libertarian-Nation/|date=1 October 2018}} ''Chicago''</ref> <ref>[https://www.inverse.com/article/25166-peter-thiel-strangest-projects Peter Thiel's Strangest Projects] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181001031358/https://www.inverse.com/article/25166-peter-thiel-strangest-projects|date=1 October 2018}} ''Inverse''</ref> vendar je istega leta izstopil iz njegovega upravnega odbora. <ref>{{Navedi splet|last=Robinson|first=Melia|title=A Silicon Valley billionaire's dream of a floating libertarian utopia may have finally been killed|url=https://www.businessinsider.com/libertarian-peter-thiel-utopia-seasteading-institute-2018-3|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181017082216/https://www.businessinsider.com/libertarian-peter-thiel-utopia-seasteading-institute-2018-3|accessdate=2023-04-30|website=Business Insider|archivedate=17 October 2018|language=en-US}}</ref> V intervjuju za ''The New York Times'' leta 2017 je Thiel dejal, da te vrste naselitve »z inženirskega vidika niso povsem izvedljive« in »so še vedno zelo daleč v prihodnosti«. <ref name=":5"/> <ref>{{Navedi splet|last=Robinson|first=Melia|title=Tech billionaire Peter Thiel no longer thinks his dream of a floating libertarian utopia is realistic|url=https://www.businessinsider.com/peter-thiel-seastead-dream-floating-city-2017-1|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181001031352/https://www.businessinsider.com/peter-thiel-seastead-dream-floating-city-2017-1|accessdate=2023-04-30|website=Business Insider|archivedate=1 October 2018|language=en-US}}</ref> === Thielova štipendija === Thiel je 29. septembra 2010 ustanovil Thielovo štipendijo, ki vsako leto podeli 100.000 dolarjev 20 ljudem, mlajšim od 23 let, da bi jih spodbudila k opustitvi študija in ustvarjanju lastnih podvigov. <ref>{{Navedi splet|date=29 September 2010|title=The Thiel Fellowship|url=http://20under20.org|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180116004456/http://20under20.org/|archivedate=16 January 2018|accessdate=16 October 2010|publisher=20 Under 20}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=30 September 2010|title=Peter Thiel Launches Fellowship Program|url=http://www.silicontap.com/peter_thiel_launches_fellowship_program/s-0031372.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101029212423/http://www.silicontap.com/peter_thiel_launches_fellowship_program/s-0031372.html|archivedate=29 October 2010|accessdate=30 September 2010|website=silicontap.com}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Kolodny|first=Lora|date=18 December 2013|title=Why a Nonprofit Backs Dropping Out of School|url=https://www.wsj.com/articles/no-headline-available-1387303362|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181007073731/https://www.wsj.com/articles/no-headline-available-1387303362|archivedate=7 October 2018|accessdate=6 October 2018|website=The Wall Street Journal}}</ref> Po Thielovih besedah je za mnoge mlade šolanje pot, ki jo morajo ubrati, ko ne vedo, kaj bi počeli s svojim življenjem: <blockquote>Čutim se zaradi tega zelo krivega; ne veš, kaj bi s svojim življenjem, pa se odločiš za študij; potem spet ne veš, kaj boš počel s svojo univerzitetno diplomo, zato se odločiš za podiplomski študij. V mojem primeru je bila to pravna fakulteta, kar je običajna odločitev, ki jo človek naredi, ko nima pojma, kaj bi drugega počel. Ni mi posebno žal, ampak če bi moral vse ponoviti, bi poskušal več razmišljati o svoji prihodnosti Študentskega dolga se ne moreš znebiti, tudi če greš v osebni bankrot, gre skoraj za dosmrtno suženjstvo, za skoraj pogodbeno podrejenost, na katero si priklenjen do konca življenja. </blockquote> === Prebojna podjetja === Novembra 2011 je fundacija Thiel napovedala ustanovitev programa Breakout Labs, programa za dodeljevanje nepovratnih sredstev, katerega namen je »zapolniti vrzel v financiranju inovativnih raziskav zunaj meja akademske ustanove, velike korporacije ali vlade«. <ref>{{Navedi splet|title=About Us|url=https://www.breakoutlabs.org/about-us.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131114103546/http://www.breakoutlabs.org/about-us.html|archivedate=14 November 2013|accessdate=5 December 2013|website=Breakout Labs}}</ref> <ref name="naturebl">{{Navedi splet|date=2012-04-26|title=Nature News Blog: PayPal co-founder's Breakout Labs issues first grants : Nature News Blog|url=http://blogs.nature.com/news/2012/04/paypal-co-founders-breakout-labs-issues-first-grants.html|accessdate=2023-05-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120426072643/http://blogs.nature.com/news/2012/04/paypal-co-founders-breakout-labs-issues-first-grants.html|archivedate=26 April 2012}}</ref> Ponuja nepovratna sredstva do 350.000 dolarjev zagonskim podjetjem, osredotočenim na znanost, »brez kakršnih koli obveznosti«. <ref name="forbesbl">{{Navedi splet|last=Mac|first=Ryan|title=Peter Thiel's Breakout Labs Turns More Science Projects Into Businesses|url=https://www.forbes.com/sites/ryanmac/2013/04/17/peter-thiels-breakout-labs-turns-more-science-projects-into-businesses/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181017082923/https://www.forbes.com/sites/ryanmac/2013/04/17/peter-thiels-breakout-labs-turns-more-science-projects-into-businesses/#44b6c1f21d2f|accessdate=2023-05-01|website=Forbes|archivedate=17 October 2018|language=en}}</ref> <ref name="techcrunchbl">{{Navedi splet|last=Loizos|first=Connie|date=2017-09-14|title=Breakout Ventures, spun out of Peter Thiel's Breakout Labs, has closed its debut fund with $60M|url=https://techcrunch.com/2017/09/14/breakout-ventures-spun-out-of-peter-thiels-breakout-labs-has-closed-its-debut-fund-with-60m/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181017082214/https://techcrunch.com/2017/09/14/breakout-ventures-spun-out-of-peter-thiels-breakout-labs-has-closed-its-debut-fund-with-60m/|accessdate=2023-05-01|website=TechCrunch|archivedate=17 October 2018|language=en-US}}</ref> Aprila 2012 je Breakout Labs objavil prve prejemnike nepovratnih sredstev. <ref name="naturebl" /> <ref>{{Navedi splet|date=17 April 2012|title=Breakout Labs press release on first batch of grantees|url=https://www.breakoutlabs.org/news-events/news-event-item/article/breakout-labs-announces-first-grantees.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120616114659/https://www.breakoutlabs.org/news-events/news-event-item/article/breakout-labs-announces-first-grantees.html|archivedate=16 June 2012|accessdate=8 June 2012}}</ref> Skupno je financiranje prejelo 12 zagonskih podjetij v skupni višini 4,5 milijona dolarjev. <ref name="forbesbl" /> Eno prvih podjetij, ki je prejelo financiranje od Breakout Labs, je bila platforma za slikanje tkiv 3Scan. <ref name="techcrunchbl" /> Organizacija se zdaj preimenuje v Breakout Ventures. <ref>{{Navedi splet|title=Thiel Foundation|url=https://www.insidephilanthropy.com/find-a-grant/grants-t/thiel-foundation|website=www.insidephilanthropy.com|accessdate=15 May 2025|date=14 January 2025}}</ref> === Drugo === Leta 2011 je Thiel daroval milijon novozelandskih dolarjev v sklad za pomoč žrtvam potresa v Christchurchu. <ref>{{Navedi splet|last=van Beynen|first=Martin|last2=Kuprienko|first2=Dasha|date=25 January 2017|title=Billionaire Donald Trump supporter Peter Thiel sending more of his mates our way|url=http://www.stuff.co.nz/business/88746174/billionaire-donald-trump-supporter-peter-thiel-sending-more-of-his-mates-our-way|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170908234201/http://www.stuff.co.nz/business/88746174/billionaire-donald-trump-supporter-peter-thiel-sending-more-of-his-mates-our-way|archivedate=8 September 2017|accessdate=30 June 2017|website=Stuff.co.nz}}</ref> == Osebno življenje == Thiel se je oktobra 2017 na [[Dunaj|Dunaju]] v Avstriji poročil s svojim dolgoletnim partnerjem Mattom Danzeisenom. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.axios.com/peter-thiel-got-married-over-the-weekend-1513306233-29abae6d-fa70-4939-b15e-0d0042986700.html|title=Peter Thiel got married over the weekend|website=Axios|first=Dan|last=Primack|first2=Mike|last2=Allen|date=16 October 2017|accessdate=1 September 2018|archivedate=2 September 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180902012028/https://www.axios.com/peter-thiel-got-married-over-the-weekend-1513306233-29abae6d-fa70-4939-b15e-0d0042986700.html}}</ref> Danzeisen je svojo kariero začel kot investicijski bankir pri Bank of America Securities. <ref>{{Navedi splet|title=Matt Danzeisen {{!}} Career, Personal Life, and Public Profile|url=https://markmagazine.co.uk/personality/matt-danzeisen-career-personal-life-and-public-profile/|website=markmagazine.co.uk|accessdate=5 June 2025|date=30 April 2025}}</ref> Do leta 2007, ko sta se dobivala, je bil Danzeisen podpredsednik podjetja BlackRock. Do leta 2021 je bil predsednik upravnega odbora Bridgetown 1 in Bridgetown 2, ki ju sponzorirata Thiel Capital in Richard Lijeva skupina Pacific Century Group. Sam Altman je bil tudi član upravnega odbora. <ref>{{Navedi knjigo|last=Chafkin|first=Max|title=The Contrarian: Peter Thiel and Silicon Valley's Pursuit of Power|date=21 September 2021|publisher=Bloomsbury Publishing|isbn=978-1-5266-4554-8|page=127|url=https://books.google.com/books?id=5bc_EAAAQBAJ&pg=PA127|accessdate=5 June 2025|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Bridgetown 3 Holdings Limited|url=https://www.sec.gov/Archives/edgar/data/1844028/000121390021012944/filename1.htm|website=www.sec.gov|accessdate=5 June 2025}}</ref> Sodeluje tudi v drugih Thielovih podjetjih, ki so povezana z družino Li Ka-shinga (očeta Richarda Lija), kot je EUM s sedežem na Malti. <ref>{{Navedi novice|title=Peter Thiel, Major U.S. Political Donor, Is Said to Pursue Maltese Citizenship (Published 2022)|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/10/15/technology/peter-thiel-malta-citizenship.html|accessdate=5 June 2025|date=15 October 2022|language=en|last=Mac|first=Ryan|last2=Scheck|first2=Justin}}</ref> Danzeisen dela kot vodja zasebnih naložb pri Thiel Capital, s poudarkom predvsem na Severni Ameriki in Aziji. <ref name="express">{{Navedi novice|url=http://expressdigest.com/billionaire-peter-thiel-gets-married-to-matt-danzeisen/|title=Billionaire Peter Thiel gets married to Matt Danzeisen|publisher=Express Digest|date=18 October 2017|accessdate=12 September 2018|archivedate=13 September 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180913032826/http://expressdigest.com/billionaire-peter-thiel-gets-married-to-matt-danzeisen/}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Peter Thiel-backed Bridgetown Spac seals $550m US IPO|url=https://www.globalcapital.com/article/28msrwf3i64sdcdc9f8eg/asia/peter-thiel-backed-bridgetown-spac-seals-550m-us-ipo|accessdate=5 June 2025|work=GlobalCapital|date=16 October 2020|language=en}}</ref> Thiel in Danzeisen imata dve hčerki, stari 5 in 3 leta (od junija 2024), ki ju je rodila nadomestna mati. <ref>{{Navedi novice|last=Adeaga|first=Favour|title=Meet Matt Danzeisen: The husband of PayPal co-founder Peter Thiel - Briefly.co.za|url=https://briefly.co.za/96153-meet-matt-danzeisen-husband-paypal-founder-peter-thiel.html|accessdate=6 June 2025|work=briefly.co.za|date=14 June 2022|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Tech billionaire Peter Thiel says he only allows his children 1.5 hours of screen time a week|url=https://www.yahoo.com/news/tech-billionaire-peter-thiel-says-110403774.html|accessdate=6 June 2025|work=Yahoo News|date=30 June 2024}}</ref> === Verski pogledi === Thiel se opisuje kot [[Krščanstvo|kristjan]] in promotor [[René Girard|krščanske antropologije]] [[René Girard|Renéja Girarda]]. <ref>{{Navedi splet|first=Sean|last=Salai|url=http://americamagazine.org/content/all-things/faith-technology-qa-peter-thiel|title=Faith & Technology: Q&A with Peter Thiel|website=[[America (Jesuit magazine)|America]]|date=1 October 2014|accessdate=16 August 2016|archivedate=3 September 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160903203712/http://americamagazine.org/content/all-things/faith-technology-qa-peter-thiel}}</ref> Odraščal je v [[Evangeljske cerkve|evangeličanski]] družini, vendar je od leta 2011 svoja verska prepričanja opisal kot "nekoliko heterodoksna" in izjavil: "Verjamem, da je krščanstvo resnično, vendar ne čutim neke prepričljive potrebe, da bi o tem prepričeval druge ljudi." <ref name="newyorker"/> Thiel je sodeloval na dogodkih foruma Veritas z znanim teologom N. T. Wrightom, kjer je razpravljal o religiji, politiki in tehnologiji. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.veritas.org/reshaping-our-view-of-god/|title=Reshaping Our View of God|date=5 February 2016|website=The Veritas Forum|accessdate=14 June 2019|archivedate=16 April 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200416093146/http://www.veritas.org/reshaping-our-view-of-god/}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Anderson|first=Max|title=Peter Thiel, N.T. Wright On Technology, Hope, And The End Of Death|url=https://www.forbes.com/sites/valleyvoices/2015/06/24/peter-thiel-n-t-wright-on-technology-hope-and-the-end-of-death/|accessdate=2023-05-01|website=Forbes|language=en|archivedate=1 May 2023|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230501015030/https://www.forbes.com/sites/valleyvoices/2015/06/24/peter-thiel-n-t-wright-on-technology-hope-and-the-end-of-death/}}</ref> Med svojim študijem na Univerzi Stanford se je Thiel udeležil predavanja Renéja Girarda. Girard, [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]], je pojasnil vlogo žrtvovanja in mehanizma grešnega kozla pri reševanju družbenih konfliktov, kar je Thiela pritegnilo, saj je ponujalo osnovo za njegovo krščansko vero brez fundamentalizma njegovih staršev. <ref>{{Navedi novice|last=Paul|first=Elie|title=America's Problem: Mimetic Desire|url=http://everythingthatrises.com/post/67695583821/americas-problem-mimetic-desire|work=Everything That Rises|accessdate=25 December 2013|archivedate=7 July 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180707231141/http://everythingthatrises.com/post/67695583821/americas-problem-mimetic-desire}}</ref> === Šah === Thiel je začel igrati [[šah]] pri šestih letih <ref name="fortune"/> in je bil nekoč eden najboljših mladinskih igralcev v Združenih državah Amerike. <ref name=":6"/> <ref name="NYTchess">{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2016/11/30/nyregion/magnus-carlsen-defends-title-in-world-chess-championship.html|title=Magnus Carlsen Overwhelms Challenger in Tiebreakers to Win World Chess Championship|first=John|last=Leland|website=The New York Times|date=30 November 2016|accessdate=30 June 2017|archivedate=7 August 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170807162316/https://www.nytimes.com/2016/11/30/nyregion/magnus-carlsen-defends-title-in-world-chess-championship.html}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://en.chessbase.com/post/busine-insider-24-executives-who-are-exceptional-at-che|title=24 executives who are exceptional at chess|publisher=ChessBase|date=7 February 2012|accessdate=30 June 2017|archivedate=21 July 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170721034655/http://en.chessbase.com/post/busine-insider-24-executives-who-are-exceptional-at-che}}</ref> Ima naziv življenjskega mojstra, <ref name="USCF">{{Navedi splet|url=http://www.uschess.org/datapage/ratings_graph.php?memid=12056150|title=USCF Ratings History Graph for 12056150: Peter Thiel|publisher=[[United States Chess Federation]]|last=Staff writer(s)|accessdate=24 November 2016|archivedate=5 March 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170305042533/http://www.uschess.org/datapage/ratings_graph.php?memid=12056150}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/steigman-challenges-thiel-to-million-dollar-chess-game-2012-7|title=Entrepreneur Challenges Peter Thiel To Million Dollar Chess Game|website=Business Insider|first=Vivian|last=Giang|date=16 July 2012|accessdate=21 September 2018|archivedate=22 September 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180922024802/https://www.businessinsider.com/steigman-challenges-thiel-to-million-dollar-chess-game-2012-7}}</ref> vendar ni tekmoval od leta 2003. <ref name="DW"/> 30. novembra 2016 je Thiel naredil ceremonialno prvo potezo v prvi partiji tie-breaka svetovnega šahovskega prvenstva 2016 med Sergejem Karjakinom in [[Magnus Carlsen|Magnusom Carlsenom]]. <ref name="NYTchess" /> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/photos-peter-thiel-made-first-move-at-fide-world-chess-championship-2016-12|title=Peter Thiel made a rare public appearance at a chess tournament|first=Kif|last=Leswing|website=Business Insider|date=1 December 2016|accessdate=30 June 2017|archivedate=18 August 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170818185917/http://uk.businessinsider.com/photos-peter-thiel-made-first-move-at-fide-world-chess-championship-2016-12}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.fide.com/component/content/article/1-fide-news/9901-fwccm2016.html|title=Magnus Carlsen retained the title|last=Staff writer(s)|publisher=FIDE|date=30 November 2016|accessdate=21 September 2018|archivedate=5 January 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190105151204/http://www.fide.com/component/content/article/1-fide-news/9901-fwccm2016.html}}</ref>. === Pojavljanje v medijih === Thiel občasno komentira na CNBC, saj je nastopil v oddaji ''Closing Bell'' s Kelly Evans in ''Squawk Box'' z Becky Quick. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/id/15840232?video=955505429&play=1|title=News Headlines|publisher=[[CNBC]]|date=26 February 2009|accessdate=16 October 2010|archivedate=27 October 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201027160943/https://www.cnbc.com/video/2008/12/08/hedge-funds-losing-streak.html?play=1}}</ref> Dvakrat ga je intervjuval Charlie Rose na PBS. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.charlierose.com/guest/view/926|title=Peter Thiel|publisher=Charlie Rose|accessdate=16 October 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101012044655/http://www.charlierose.com/guest/view/926|archivedate=12 October 2010}}</ref> Prispeval je tudi članke za ''The Wall Street Journal'', ''First Things'', ''[[Forbes]]'' in ''Policy Review'', revijo, ki jo je prej izdajal Hooverjev inštitut, v kateri je član upravnega odbora. V ''filmu Družbeno omrežje'' je Thiela upodobil Wallace Langham. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nationalreview.com/article/257531/back-future-peter-thiel-interview|title=Back to the Future with Peter Thiel|first=Matthew|last=Shaffer|website=National Review|date=20 January 2011|accessdate=22 May 2017|archivedate=2 March 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150302165534/http://www.nationalreview.com/article/257531/back-future-peter-thiel-interview}}</ref> Film je po njegovem mnenju "napačen na več ravneh". <ref>{{Navedi novice|url=https://techcrunch.com/2010/11/19/peter-thiel-saverin/|title=Peter Thiel: Facebook Co-Founder Eduardo Saverin Did A Poor Job, Got Rich Anyway|first=Robin|last=Wauters|work=TechCrunch|date=19 November 2010|accessdate=22 May 2017|archivedate=8 July 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170708001324/https://techcrunch.com/2010/11/19/peter-thiel-saverin/}}</ref>. Thiel je bil navdih za lik Petra Gregoryja v seriji ''Silicijeva dolina'' na HBO. <ref>{{Navedi splet|last=Bort|first=Julie|date=28 April 2014|title=A Guide To The Best Inside Jokes On HBO's Hit Comedy 'Silicon Valley'|url=http://www.businessinsider.com/a-guide-to-hbos-silicon-valley-jokes-2014-4#ixzz30OLeYqJ8|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140430111947/http://www.businessinsider.com/a-guide-to-hbos-silicon-valley-jokes-2014-4#ixzz30OLeYqJ8|archivedate=30 April 2014|accessdate=30 April 2014|website=[[Business Insider]]}}</ref> Thiel je o Gregoryju dejal: »Všeč mi je bil [...] Mislim, da je ekscentričnost vedno boljša od zlobe.« <ref name="dowd20170111">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2017/01/11/fashion/peter-thiel-confirm-or-deny.html|title=Confirm or Deny: Peter Thiel|last=Dowd|first=Maureen|date=11 January 2017|work=The New York Times|authorlink=Maureen Dowd|accessdate=12 January 2017|archivedate=12 January 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170112112127/https://www.nytimes.com/2017/01/11/fashion/peter-thiel-confirm-or-deny.html}}</ref>. Jonas Lüscher je v intervjuju za ''Basellandschaftliche Zeitung'' izjavil, da je lik Tobiasa Erknerja v svojem romanu ''Kraft'' ("Sila") temeljil na Thielu. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.basellandschaftlichezeitung.ch/leben/leben/trend-autor-jonas-luescher-die-reichen-werden-unsterblich-und-der-grosse-rest-ueberfluessig-131231659|title=Trend-Autor Jonas Lüscher: 'Die Reichen werden unsterblich und der grosse Rest überflüssig'|first=Raffael|last=Schuppisser|website=Basellandschaftliche Zeitung|language=de|date=16 April 2017|accessdate=22 May 2017|archivedate=24 May 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170524065447/https://www.basellandschaftlichezeitung.ch/leben/leben/trend-autor-jonas-luescher-die-reichen-werden-unsterblich-und-der-grosse-rest-ueberfluessig-131231659}}</ref>. === Novozelandsko državljanstvo === Thiel je bil po rojstvu nemški državljan, ameriški državljan pa je postal z naturalizacijo. <ref>{{Navedi splet|last=Drange|first=Matt|title=Peter Thiel Obtained New Zealand Citizenship Possibly Because Of 'Exceptional Circumstances'|url=https://www.forbes.com/sites/ryanmac/2017/01/25/peter-thiel-obtained-new-zealand-citizenship-possibly-because-of-exceptional-circumstances/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180308043604/https://www.forbes.com/sites/ryanmac/2017/01/25/peter-thiel-obtained-new-zealand-citizenship-possibly-because-of-exceptional-circumstances/#637cda313bd9|accessdate=2023-05-01|website=Forbes|archivedate=8 March 2018|language=en}}</ref> Novozelandsko državljanstvo je prejel na zasebni slovesnosti na novozelandskem konzulatu v Santa Monici v Kaliforniji avgusta 2011; njegov status državljanstva je bil javno objavljen šele leta 2017. <ref name="nz2011">{{Navedi novice|last=Nippert|first=Matt|date=1 February 2017|title=Revealed: How Peter Thiel got New Zealand citizenship|url=https://www.nzherald.co.nz/business/news/article.cfm?c_id=3&objectid=11790034|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200416095744/https://www.nzherald.co.nz/business/news/article.cfm?c_id=3&objectid=11790034|archivedate=16 April 2020|accessdate=10 May 2020|work=New Zealand Herald}}</ref> <ref name="cnbc">{{Navedi splet|last=Novet|first=Jordan|title=Peter Thiel got New Zealand citizenship after spending 12 days there in five years|url=https://www.cnbc.com/2017/06/29/new-zealand-releases-peter-thiel-citizenship-details.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180308042849/https://www.cnbc.com/2017/06/29/new-zealand-releases-peter-thiel-citizenship-details.html|accessdate=2023-05-01|website=CNBC|date=29 June 2017|archivedate=8 March 2018|language=en}}</ref> <ref name="NYT">{{Navedi novice|last=Streitfeld|first=David|last2=Williams|first2=Jacqueline|date=1 February 2017|title=New Zealand Is 'the Future,' Peter Thiel Said in His Push for Citizenship|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2017/02/01/business/peter-thiel-new-zealand-citizenship.html|accessdate=10 May 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200518005202/https://www.nytimes.com/2017/02/01/business/peter-thiel-new-zealand-citizenship.html|archivedate=18 May 2020}}</ref> Thiel je državo obiskal štirikrat, preden je vložil prošnjo za državljanstvo, <ref name="econ">{{Navedi novice|date=4 February 2017|title=How Peter Thiel Became a New Zealander|url=https://www.economist.com/news/asia/21716086-and-why-it-has-caused-fuss-how-peter-thiel-became-new-zealander|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171203223334/https://www.economist.com/news/asia/21716086-and-why-it-has-caused-fuss-how-peter-thiel-became-new-zealander|archivedate=3 December 2017|accessdate=8 September 2017|work=[[The Economist]]}}</ref> pri čemer je skupno ostal 12 dni; tipična zahteva glede prebivanja je 1350 dni v petih letih. <ref name="nzherald2017">{{Navedi novice|last=Nippert|first=Matt|date=28 June 2017|title=Controversial billionaire Peter Thiel made a Kiwi after two-week holiday|work=New Zealand Herald|url=https://www.nzherald.co.nz/business/news/article.cfm?c_id=3&objectid=11883554|accessdate=10 May 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200615233021/https://www.nzherald.co.nz/business/news/article.cfm?c_id=3&objectid=11883554|archivedate=15 June 2020}}</ref> Ko je vložil prošnjo, je Thiel izjavil, da nima namena živeti na Novi Zelandiji, kar je merilo za državljanstvo. <ref name="intercept">{{Navedi splet|last=Biddle|first=Sam|date=2 February 2017|title=Billionaire Trump Adviser Peter Thiel Bought His New Zealand Citizenship, Documents Show|url=https://theintercept.com/2017/02/01/billionaire-trump-adviser-peter-thiel-bought-his-new-zealand-citizenship-documents-show/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200416103255/https://theintercept.com/2017/02/01/billionaire-trump-adviser-peter-thiel-bought-his-new-zealand-citizenship-documents-show/|archivedate=16 April 2020|accessdate=3 February 2017|website=[[The Intercept]]}}</ref> Takratni minister za notranje zadeve Nathan Guy je te običajne zahteve odpravil v skladu s klavzulo o "izjemnih okoliščinah" iz zakona o državljanstvu. <ref name="nz2011" /> <ref name="econ" /> <ref name="intercept" />. Thielova vloga je navajala njegov prispevek k gospodarstvu – pred vlogo je v Aucklandu ustanovil sklad tveganega kapitala in vložil 7 milijonov dolarjev v dve lokalni podjetji – ter donacijo v višini 1 milijona dolarjev skladu za pomoč po potresu v Christchurchu leta 2011. <ref name="econ"/> Rod Drury, ustanovitelj podjetja Xero, je prav tako navedel uradno referenco za Thielovo vlogo. <ref name="nz2011"/> Kritiki so Thielov primer navedli kot primer, kako je mogoče kupiti novozelandske potne liste, <ref name="econ" /> <ref>{{Navedi splet|last=Mac|first=Ryan|title=The Many Contradictions Of Peter Thiel's New Zealand Citizenship|url=https://www.forbes.com/sites/ryanmac/2017/02/01/the-many-contradictions-of-peter-thiels-new-zealand-citizenship/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180307214716/https://www.forbes.com/sites/ryanmac/2017/02/01/the-many-contradictions-of-peter-thiels-new-zealand-citizenship/#7f0b3d531317|accessdate=2023-05-01|website=Forbes|archivedate=7 March 2018|language=en}}</ref> kar je novozelandska vlada zanikala. <ref name="econ" /> Ko je bilo razkrito njegovo državljanstvo, je ''časopis The New Zealand Herald'' objavil poročilo, da imajo novozelandske obrambne sile, varnostno-obveščevalna služba in vladni urad za komunikacije in varnost dolgoletne povezave s Thielovim Palantirjem. <ref name="nzherald2017"/> Leta 2015 je Thiel kupil {{Convert|193|hectare|0|adj=on}} veliko posestvo v bližini Wānake, ki je ustrezalo klasifikaciji "občutljivih zemljišč" in je od tujih kupcev zahtevalo pridobitev dovoljenja novozelandskega urada za čezmorske naložbe. Thiel dovoljenja ni potreboval, saj je bil državljan. <ref>{{Navedi novice|last=Nippert|first=Matt|date=25 January 2017|title=Facebook billionaire Peter Thiel a Kiwi citizen, owns Wanaka estate|work=New Zealand Herald|url=http://www.nzherald.co.nz/business/news/article.cfm?c_id=3&objectid=11787741|accessdate=10 May 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200514120438/https://www.nzherald.co.nz/business/news/article.cfm?c_id=3&objectid=11787741|archivedate=14 May 2020}}</ref>. === Roth IRA === === Nagrade in priznanja === * Leta 2006 je Thiel prejel nagrado Hermana Laya za podjetništvo. <ref>{{Navedi splet|title=The Association of Private Enterprise Education|accessdate=24 January 2008|url=http://www.apee.org/award-lay.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081006060543/http://www.apee.org/award-lay.html|archivedate=6 October 2008}}</ref> * Leta 2007 ga je Svetovni gospodarski forum nagradil za mladega globalnega voditelja kot enega od 250 najuglednejših voditeljev, starih 40 let in manj. <ref>{{Navedi splet|title=List of Active Young Global Leaders|website=The Forum of Active Young Global Leaders|publisher=[[World Economic Forum]]|date=26 January 2010|url=http://www.weforum.org/docs/YGL/YGL2010_Community.pdf|accessdate=28 June 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120304153058/http://www.weforum.org/404.html|archivedate=4 March 2012}}</ref> * 7. novembra 2009 je Thiel prejel častno diplomo [[Gvatemala|gvatemalske]] Universidad Francisco Marroquin. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.ufm.edu/cms/es/honorary-doctoral-degrees|title=Honorary Doctoral Degrees at Universidad Francisco Marroquín|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501185429/https://www.ufm.edu/cms/es/honorary-doctoral-degrees|archivedate=1 May 2011}}</ref> * Leta 2012 je organizacija Students For Liberty, posvečena širjenju [[Libertarianizem|libertarnih]] idealov na univerzitetnih kampusih, Thielu podelila nagrado "Alumnus leta". <ref>{{Navedi splet|url=http://studentsforliberty.org/upcoming-events/peter-thiel-at-isflc12-you-are-the-entrepreneur-of-your-life/|title=Peter Thiel at #ISFLC12: 'You are the Entrepreneur of Your Life'|date=27 February 2012|accessdate=11 June 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120603161754/http://studentsforliberty.org/upcoming-events/peter-thiel-at-isflc12-you-are-the-entrepreneur-of-your-life/|archivedate=3 June 2012}}</ref> * Februarja 2013 je Thiel prejel nagrado TechCrunchie za vlagatelja tveganega kapitala leta. <ref>[https://techcrunch.com/2013/01/31/congratulations-crunchies-winners-github-wins-best-overall-startup/ Congratulations Crunchies Winners! GitHub Wins Best Overall Startup] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160924135653/https://techcrunch.com/2013/01/31/congratulations-crunchies-winners-github-wins-best-overall-startup/|date=24 September 2016}}. TechCrunch (31 January 2013). Retrieved on 23 October 2013.</ref> == Knjige == === ''Mit raznolikosti'' === Leta 1995 je Neodvisni inštitut objavil ''knjigo Mit o raznolikosti: multikulturalizem in politika nestrpnosti na Stanfordu'', ki jo je Thiel napisal skupaj s kolegom tehnološkim podjetnikom Davidom O. Sacksom, predgovor pa je napisala pokojna zgodovinarka z univerze Emory Elizabeth Fox-Genovese. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.independent.org/store/book.asp?id=38|title=The Diversity Myth: Multiculturalism and Political Intolerance on Campus|website=The Independent Institute|accessdate=7 June 2015|archivedate=15 April 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150415063331/http://www.independent.org/store/book.asp?id=38}}</ref> Knjiga kritizira politično korektnost in multikulturalizem v visokem šolstvu ter trdi, da je oslabil akademsko strogost. Spisi Thielove in Sacksove so bili deležni kritik takratne prorektorice Stanforda [[Condoleezza Rice|Condoleezze Rice]] in takratnega predsednika Stanforda Gerharda Casperja, ki sta Thielov in Sacksov pogled na Stanford opisala kot »karikaturo, ne pa opis našega učnega načrta za bruce«, <ref>{{Navedi splet|url=http://www.sfgate.com/news/article/Stanford-President-Condemns-Opinion-Piece-3022703.php|title=Stanford President Condemns Opinion Piece / Former students ridiculed school in Wall Street Journal|last=Bill Workman|last2=Chronicle Peninsula Bureau|date=11 October 1995|website=SFGate|accessdate=29 May 2016|archivedate=31 May 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160531145859/http://www.sfgate.com/news/article/Stanford-President-Condemns-Opinion-Piece-3022703.php}}</ref> njun komentar pa kot »demagogijo, čisto in preprosto«. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.paloaltoonline.com/weekly/morgue/cover/1995_Nov_29.4COVER29.html|title=Taking aim at Stanford|accessdate=29 May 2016|archivedate=4 March 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304061106/http://www.paloaltoonline.com/weekly/morgue/cover/1995_Nov_29.4COVER29.html}}</ref> Leta 2016 se je Thiel opravičil za dve izjavi, ki ju je podal v knjigi: 1) »Namen gibanja za krizo posilstev je očitno tako obrekovanje moških kot ozaveščanje« in 2) »Ker pa obtožba o posilstvu v večkulturni skupnosti morda ne kaže nič drugega kot zapoznelo obžalovanje, lahko ženska naslednji dan ali celo veliko dni kasneje »spozna«, da je bila »posiljena«.« Izjavil je: »Pred več kot dvema desetletjema sem soavtor knjige z več neobčutljivimi, surovo argumentiranimi izjavami. Kot sem že rekel, si želim, da teh stvari ne bi nikoli napisal. Žal mi je za to. Posilstvo v vseh oblikah je zločin. Obžalujem, da sem napisal odlomke, ki so bili uporabljeni tako, da nakazujejo drugače.« <ref>{{Navedi splet|last=Bort|first=Julie|title=VC Peter Thiel and Zenefits CEO David Sacks apologize for writing a book that downplayed rape|url=https://www.businessinsider.com/peter-thiel-and-david-sacks-apologize-rape-comments-book-2016-10|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161026000319/http://www.businessinsider.com/peter-thiel-and-david-sacks-apologize-rape-comments-book-2016-10?r=UK&IR=T|date=October 25, 2016|accessdate=May 1, 2023|website=[[Business Insider]]|archivedate=October 26, 2016|language=en-US}}</ref> === ''Od nič na eno'' === Spomladi 2012 je Thiel na Univerzi Stanford poučeval predmet CS 183: Startup. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.forbes.com/sites/ryanmac/2012/06/07/ten-lessons-from-peter-thiels-class-on-startups/|title=Ten Lessons from Peter Thiel's Class On Startups|work=Forbes|first=Ryan|last=Mac|date=7 June 2012|accessdate=8 September 2017|archivedate=14 January 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170114050110/http://www.forbes.com/sites/ryanmac/2012/06/07/ten-lessons-from-peter-thiels-class-on-startups/}}</ref> Zapiski za tečaj, ki jih je pisal študent Blake Masters, so privedli do knjige z naslovom ''Od nič do ena : Zapiski o zagonskih podjetjih ali kako zgraditi prihodnost'' avtorjev Thiel in Masters, ki je izšla septembra 2014. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.zerotoonebook.com|title=Zero to One|accessdate=13 September 2014|archivedate=3 June 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190603095457/http://zerotoonebook.com/}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://blakemasters.com/peter-thiels-cs183-startup|title=Notes Essays – Peter Thiel's CS183: Startup – Stanford, Spring 2012|last=Masters|first=Blake|accessdate=13 September 2014|archivedate=20 December 2013|archiveurl=https://wayback.archive-it.org/all/20131220173612/http://blakemasters.com/peter-thiels-cs183-startup}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://techcrunch.com/2014/09/08/peter-thiel-tweets/|title=Peter Thiel Tweets|first=Sarah|last=Buhr|work=TechCrunch|date=8 September 2014|accessdate=22 May 2017|archivedate=26 February 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190226072202/https://techcrunch.com/2014/09/08/peter-thiel-tweets/}}</ref> Thiel je kasneje podprl Mastersovo kampanjo na volitvah v senat Združenih držav Amerike leta 2022 v Arizoni in doniral več kot 10 milijonov dolarjev. <ref>{{Navedi splet|last=Isenstadt|first=Alex|title=Peter Thiel makes $10M bet on associate in Arizona Senate race|url=https://www.politico.com/news/2021/04/26/peter-thiel-arizona-senate-race-484585|accessdate=2023-05-01|website=POLITICO|date=26 April 2021|language=en|archivedate=5 April 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220405110849/https://www.politico.com/news/2021/04/26/peter-thiel-arizona-senate-race-484585}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Stanley-Becker|first=Isaac|date=2022-10-13|title=Peter Thiel to put more money behind Masters as McConnell group balks|url=https://www.washingtonpost.com/politics/2022/10/13/thiel-masters-mcconnell/|accessdate=2024-04-19|work=Washington Post|language=en-US|issn=0190-8286}}</ref>. == Druge publikacije == Leta 2009 je Thiel na blogu Cato Institute objavil ''esej Izobraževanje libertarca (The Education of a Libertarianc)'' v katerem pravi, da ne verjame več, da sta »svoboda in demokracija združljivi«. <ref name=":3"/> Adam Rogers trdi, da je ta esej napovedoval projekt Ministrstva za vladno učinkovitost. <ref>{{Navedi splet|last=Rogers|first=Adam|title=From DEI to DOGE: how Peter Thiel foresaw the future|website=Business Insider|accessdate=2025-03-31|url=https://www.businessinsider.com/godfather-of-doge-peter-thiel-elon-musk-government-funding-cuts-2025-2}}</ref>. == Reference == <nowiki> [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Stanford]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Stanford]] [[Kategorija:Naturalizirani državljani Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1967]]</nowiki> l4tmmu2w7ucbkqj1qnq8gpqvjcvqvut 0 588414 6766299 6766275 2026-10-17T12:27:07Z Gledalec 242658 pp 6766299 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Spider-Man: Nov dan | image = Spider-Man Brand New Day Logo.svg | caption = Logotip filma. | director = [[Destin Daniel Cretton]] | producer = [[Kevin Feige]]<br />[[Amy Pascal]]<br />[[Avi Arad]]<br />[[Rachel O'Connor]] | writer = [[Chris McKenna]]<br />[[Erik Sommers]] | based on = | starring = [[Tom Holland]]<br />[[Zendaya]]<br />[[Jacob Batalon]]<br />[[Sadie Sink]]<br />[[Liza Colón-Zayas]]<br />[[Jon Bernthal]]<br />[[Mark Ruffalo]]<br />[[Florence Pugh]]<br />[[Michael Mando]] | cinematography = [[Brett Pawlak]] | editing = [[Nat Sanders]]<br />[[Gina Sansom]]<br />[[Harry Yoon]] | studio = [[Columbia Pictures]]<br />[[Marvel Studios]]<br />[[Pascal Pictures]] | distributor = [[Sony Pictures Releasing]] | released = 31. julij 2026 | runtime = 145 min | country = [[ZDA]] | language = [[angleščina]] | budget = 225 milijonov [[ameriški dolar|USD]] | gross = 2.514 milijarde [[ameriški dolar|USD]] }} '''Spider-Man: Nov dan''' je ameriški superjunaški film, ki temelji na [[Spider-Man|istoimenskem liku]] iz Marvelovih stripov. Distribuiral ga je Sony Pictures Releasing ter je 38. film v Marvelovem filmskem vesolju (MCU) in nadaljevanje filma [[Spider-Man: Ni poti domov]] (2021). Film je režiral [[Destin Daniel Cretton]] po scenariju, ki sta ga napisala [[Chris McKenne]] in [[Erik Sommers]], v njem pa igrajo [[Tom Holland]], [[Zendaya]], [[Jacob Batalon]], [[Sadie Sink]], [[Liza Colón-Zayas]], [[Jon Bernthal]], [[Mark Ruffalo]], [[Florence Pugh]] in [[Michael Mando]]. V filmu Parker kot junak Spider-Man anonimno varuje New York in preiskuje novo, mogočno grožnjo, medtem ko njegove supermoči doživljajo presenetljiv in potencialno nevaren razvoj. Sony je do avgusta 2019 razvijal načrt za četrti film o Spider-Manu v seriji MCU, skupaj s filmom Ni poti domov. Producentka [[Amy Pascal]] je novembra 2021 razkrila, da naj bi bil to prvi v novi trilogiji Hollandovih filmov o Spider-Manu, pisanje scenarija pa se je začelo decembra istega leta. McKenna in Sommers sta se kot scenarista iz prejšnjih filmov vrnila do februarja 2023, Cretton je bil za režijo najet do oktobra 2024, naslov pa je bil objavljen marca 2025. Snemanje se je začelo avgusta 2025 z lokacijskim snemanjem v [[Glasgow|Glasgowu]] na [[Škotska|Škotskem]], medtem ko je delo na zvočni sceni potekalo v Pinewood Studios v Angliji in se končalo decembra 2025. Spider-Man: Nov dan je v ZDA izšel 31. julija 2026 kot del šestega poglavja MCU. Prejel je pozitivne ocene kritikov in po vsem svetu zaslužil zaslužil 2,514 milijarde dolarjev in postavil številne rekorde v zaslužku. Postal je finančno najuspešnejši film o Spider-Manu, finančno najuspešnejši film leta 2026, finančno najuspešnejši film v [[Združene države Amerike|Združenih državah]] in [[Kanada|Kanadi]] ter tretji finančno najuspešnejši film vseh časov. == Vsebina == Po uroku dr. [[Doktor Strange (lik)|Stephena Strangea]] je svet pozabil, da Peter Parker sploh obstaja. Štiri leta pozneje Parker anonimno varuje [[New York]] kot slavni junak Spider-Man, čeprav se v zasebnem življenju oddaljuje od drugih. Parker posreduje, ko tank divja po mestu in vdre v stavbo Oddelka za nadzor škode (DODC). Voznik je pod vplivom telepatske posesti, telepatska sila pa preskakuje z osebe na osebo in se tako izogiba ujetju. Vdor omogoči pobeg [[Škorpijon (lik)|Macu Garganu]], kriminalcu z nadnaravnimi sposobnostmi, ki ga je Parker pred tem že ujel. Parker se pozanima pri Yeleni Belovi, ki mu pove, da nekdo nenehno napada DODC v iskanju snovi »V-Max«. Parker zasliši uradnika DODC-a Billa Metzgerja, ki trdi, da o telepatski sili ne ve ničesar. Parker po naključju sreča Neda Leedsa in Michelle »MJ« Jones-Watson, ki sta se po končanem šolanju vrnila v New York. Ned in MJ ga ne prepoznata, MJ pa ima novega fanta. Parker se potrt vrne domov, naslednje jutro pa se zbudi z izostrenimi čuti in organskimi mrežami, ki mu uhajajo iz zapestij. Izsledi Gargana – ki je zdaj prav tako pod vplivom posesti – ravno ko ta poskuša znova vdreti v DODC. Gargan ga draži, Parker pa se odzove z nenavadno silovitostjo in ga pretepe do nezavesti. Parker želi nadzorovati svoje nove mutacije, zato se posvetuje z dr. Bruceom Bannerjem o napravi za zaviranje, ki potlači njegovo plat [[Hulk (lik)|Hulka]]. Na podlagi Bannerjevega nasveta Parker izdela lastno napravo za omejevanje svojih moči in začne delati še na drugi, s katero bi zavrl sposobnosti telepatke. Še preden lahko Parker delo dokonča, ga telepatka izsledi na domu; ko izve za MJ, jo prisili v samomor. Parker jo v zadnjem trenutku reši in prizna poraz, čeprav telepatko vidi in jo fotografira s pomočjo svojega zaslona v maski (HUD). Parker odpelje MJ v skrivališče Franka Castla, da bi jo zaščitil. S Castleovo opremo in MJ-jevim vpogledom Parker dokonča oba zaviralca. Ko telepat znova napade DODC, tokrat osebno in z uporabo obsedenega Hulka, jo Parker ukroti in preda Metzgerju. Ko se Parker vrne, ga MJ sooči s pismom, ki ji ga je napisal, in Nedom, ki pojasnjuje urok, ki je izbrisal njune spomine. Ta razloži, kaj počne, toda MJ se opraviči, ker ga ne pozna in ne vzajema njegovih čustev. Povabi ga v svoje stanovanje in on preživi čas, ko se poveže z njo in Nedom. Ko Parker sliši MJ-jev opis obsedenosti, spozna, da mu je Metzger lagal. Stopi v stik z Yeleno, ki iz redigiranih datotek DODC izve, da se telepatka imenuje Jean Grey. Jean išče svojo sestro Saro, ki jo je DODC ugrabil. Edini namig, ki ga ima, je "V-Max", sporočilo, ki ga je telepatično slišala od Sare, vendar Metzger ne ve, kaj pomeni, in nadaljuje z eksperimentiranjem na Jeaninih mislih. Jean spozna, da je "V-Max" besedilo na prezračevalni odprtini nad celico, zadnja stvar, ki jo je Sara videla pred smrtjo. Jeanine sposobnosti postanejo močnejše in psihično zaklene mesto okoli sebe. Parker je delno imun na Jeanine sposobnosti in vstopi v DODC, da bi jo ustavil. Jean ga odbije in mu priskrbi veliko skupino Ročnih nindž, s katerimi se lahko bori. Odstrani svoj zaviralec in sprejme svoje nove mutacije, s čimer pridobi večjo moč, hitrost in organske mreže. Parker dovoli Jean, da mu bere misli, kjer najde spomin na May Parker, ki je sprejela njegove sposobnosti in ga ljubila takšnega, kot je bil. Parker ponudi Jean razumevanje za njeno izgubo in se namerno postavi med njo in Castlom, ko jo Castle od zunaj poskuša ustreliti, pri čemer utrpi skoraj smrtno rano. Parker se zbudi v bolnišnici s Castlom, ki mu pojasni, da ga je Jean ohranjala pri življenju, dokler ni prispela zdravniška pomoč. Po tem Jean, ki jo muči krivda, tiho zapusti mesto, DODC pa postane predmet preiskave, Parker pa priseže, da mu ni treba biti sam, da bi bil Spider-Man. Ko ponovno vidi Neda, se mu predstavi. V prizoru po koncu filma se zdi, da Nedov "Spidey Tracker" prikazuje Spider-Mana, ki se nahaja izven [[Zemlja|Zemlje]]. == Vloge == * [[Tom Holland]] – Peter Parker/Spider-Man * [[Zendaya]] – Michelle "MJ" Jones-Watson * [[Jacob Batalon]] – Ned Leeds * [[Sadie Sink]] – Jean Gray * [[Liza Colón-Zayas]] – Jean DeWolff * [[Jon Bernthal]] – Frank Castle/Punisher * [[Mark Ruffalo]] – Bruce Banner/Hulk * [[Florence Pugh]] – Yelena Belova * [[Michael Mando]] – Mac Gargan/Škorpijon == Produkcija == === Razvoj === [[Slika:Destin Daniel Cretton by Gage Skidmore.jpg|sličica|Režiser filma, [[Destin Daniel Cretton]].]] Po finančnem uspehu filma [[Spider-Man: Ni poti domov]] (2021) sta producenta [[Amy Pascal]] in [[Kevin Feige]] napovedala nadaljevanje sodelovanja med [[Sony Pictures Releasing|Sony Pictures]] in [[Marvel Studios]]. Spider-Man, ki ga je upodobil [[Tom Holland]], bi ostal del Marvelovega filmskega vesolja (MCU) in prejel še eno tematsko povezano filmsko trilogijo. Veterana franšize [[Chris McKenna]] in [[Erik Sommers]] sta bila ponovno zadolžena za pisanje scenarija, vendar je bilo njuno delo zaradi stavke Ameriškega ceha scenaristov (WGA) odloženo. Kot je Holland pojasnil junija 2026, je scenarij na njegovo zahtevo napisal tudi [[Justin Kuritzkes]]. Za novega režiserja je bil najet [[Destin Daniel Cretton]], ki je pred tem režiral film MCU [[Shang-Chi in legenda desetih prstanov]] (2021), ki je nasledil Jona Wattsa. Poleg glavnega igralca Toma Hollanda sta se vrnila tudi [[Zendaya]] in [[Jacob Batalon]] kot prijatelja Petra Parkerja, MJ in Ned Leeds, [[Mark Ruffalo]], [[Jon Bernthal]] in [[Michael Mando]] so ponovili svoje vloge v MCU kot [[Hulk (lik)|Hulk]], Punisher in [[Škorpijon (lik)|Scorpion]]. [[Zabryna Guevara]] je prav tako ponovila svojo vlogo Sheile Rivera iz televizijske serije Daredevil: Born Again (od leta 2025). [[Marvin Jones III]] se je pridružil igralski zasedbi kot gangsterski šef Tombstone, vloga, ki jo je prej glas posodil v animiranem filmu [[Spider-Man: Novi svet]]. Med novimi igralci so tudi igralki [[Sadie Sink]] in [[Liza Colón-Zayas]], znani iz filmov Stranger Things in The Bear, ter Tramell Tillman , Eman Esfandi, Olivia Booth-Ford in Keith David. [[Naomi Watts]] je posodila glas E.V.- ju z umetno inteligenco v filmu. Poleg tega je [[Florence Pugh]] nastopila kot Yelena Belova, [[Marisa Tomei]] pa je ponovila svojo vlogo May Parker. Prvotno naj bi se [[Rosario Dawson]] prvič pojavila tudi v filmu MCU v vlogi medicinske sestre Claire Temple iz nekdanje serije Marvel Netflix, vendar je bil ta prizor izrezan iz končne različice. === Snemanje === [[Slika:Movie set of Spider-Man Brand New Day (2025) (5).jpg|sličica|Snemanje enega od prizorov v Glasgowu, ki je v filmu uporabljen kot New York. ]] Snemanje se je začelo v [[Glasgow|Glasgowu]] v začetku avgusta 2025. Nadaljnje snemanje je potekalo na lokacijah, vključno z [[New York|New Yorkom]] in [[Basingstoke|Basingstokeom]]. Sredi septembra je glavni igralec Tom Holland med kaskaderskim nastopom na snemanju v Pinewood Studios blizu [[London|Londona]] utrpel pretres možganov, zaradi česar je snemanje prekinil za en teden. Dodatno snemanje je potekalo v [[Dorchester, Dorset|Dorchesterju]] novembra 2025. 19. decembra 2025 je režiser Cretton napovedal zaključek snemanja. Aprila 2026 so bila v Londonu izvedena dodatna ponovna snemanja, ki so po Hollandovih besedah filmu dodala več humorja in izboljšala zgodbo enega od antagonistov. Za kostumografijo je bila odgovorna [[Sanja M. Hays]], ki je prej sodelovala pri več produkcijah MCU, vključno s [[Spider-Man: Ni poti domov]] (2021) in [[Thunderbolti (film, 2025)|Thunderbolti]] (2025). Hays in njena ekipa so ustvarili več kostumov, ki v veliki meri ustrezajo stripovskim dizajnom, kot so tisti za antagoniste [[Škorpijon (lik)|Škorpijona]], Boomeranga in Tarantulo, nasilneže skrivnostne organizacije The Hand, in samega Spider-Mana. == Glasba == Decembra 2025 je bilo potrjeno, da se bo [[Michael Giacchino]] vrnil kot skladatelj iz prejšnjih filmov MCU Spider-Man. Iz svoje teme Spider-Mana je odstranil nekaj glasbenih not, da bi predstavil delčke Parkerjevega življenja, ki jih je izgubil. Založba [[Sony Classical]] je 31. julija 2026 izdala album z zvočno podlago. Nedova aplikacija "Spidey Tracker" uporablja tematsko pesem iz animirane serije Spider-Man (1967–1970). == Izid in zaslužek == Film Spider-Man: Nov dan je bil premierno predvajan v gledališču Dolby v [[Hollywood|Hollywoodu]] v [[Los Angeles|Los Angelesu]] 27. julija 2026. Film je distribuirala družba Sony Pictures Releasing, mednarodna premiera pa se je začela 29. julija, v večini trgov, vključno z [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]], pa je bil predvajan v naslednjih dveh dneh. V [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] so bile zgodnje projekcije za člane Amazon Prime na voljo 29. julija, preden je bil premierno predvajan 31. julija v 4487 kinodvoranah. Film je bil izdan v premium velikih formatih (PLF), kot so ScreenX, RealD 3D, D-Box, Dolby Cinema in 4DX. Izdan je bil tudi v formatu IMAX za izbrane mednarodne trge, kot so [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]], [[Japonska]] in [[Južna Koreja]], ne pa tudi na drugih trgih, kjer je imel film Odiseja izključno uporabo. Nov Dan je bil od 6. avgusta dalje na voljo v formatu IMAX po vsem svetu, kjer si je delil digitalna platna z filmom Odiseja, medtem ko je ta film ohranil ekskluzivno uporabo 70-milimetrskih kinodvoran IMAX. Film Spider-Man: Nov Dan je del šestega poglavja MCU. Do 15. septembra 2026 je film Spider-Man: Nov dan v Združenih državah Amerike in Kanadi zaslužil 937 milijonov dolarjev, v drugih državah pa 1,516 milijarde dolarjev, kar je po vsem svetu skupno 2,453 milijarde dolarjev. Je film z najvišjimi prihodki leta 2026 in tretji film z najvišjimi prihodki vseh časov. Njegov otvoritveni vikend z 932 milijoni dolarjev je bil drugi najboljši vseh časov za filmom [[Maščevalci: Zaključek]] (2019). 3. avgusta je postal drugi najhitrejši film z zaslužkom 1 milijarde dolarjev, in sicer v šestih dneh. 16. avgusta je postal drugi najhitrejši film z zaslužkom 2 milijardi dolarjev in prvi film o Spider-Manu, ki mu je to uspelo. == Odzivi in ocene == [[Slika:TomHolland-byPhilipRomano.jpg|sličica|[[Tom Holland]] je za svojo igro v filmu prejel pohvale kritikov.]] [[Pete Hammond]] za [[Deadline Hollywood]] je film označil za temno in vznemirljivo novo poglavje franšize, pohvalil Hollandovo igro, Crettonovo režijo in ravnovesje med karakterno dramo in superherojsko akcijo. [[Owen Gleiberman]] za [[Variety (revija)|Variety]] je film pohvalil zaradi akcije, zlobneža in Hollandove igre, a ga je opisal kot napornega, nerodnega epizodnega in pol ure predolgega, pri čemer je trdil, da je bolj samoresen kot čustveno vpleten. [[Peter Bradshaw]] za [[The Guardian]] je pohvalil ambiciozen ton, močne igralske nastope in čustveno osredotočenost, pri čemer je še posebej izpostavil kemijo med Zendayo in Hollandom. Vendar se mu je film zdel neenakomeren, saj so nekateri znani elementi superjunakov omejili njegov vpliv. [[William Bibbiani]] iz serije [[TheWrap]] je film pohvalil in ga označil za fantastičen film o Petru Parkerju in enega od vrhuncev celotne franšize, pri čemer je pohvalil njegovo čustveno, na likih temelječo zgodbo ter Hollandovo in Bernthalovo igralsko predstavo, čeprav je načrt zlobneža kritiziral kot nelogičen. [[John Nugent]] iz serije [[Empire]] je filmu podelil štiri od petih zvezdic, pohvalil njegov prizemljen, komični pristop in Hollandovo igranje, Spider-Mana pa je opisal kot »še vedno Marvelovega asa v kompletu«, hkrati pa je opozoril, da druga polovica izgublja zagon zaradi nepotrebnih povezav s širšim MCU. [[David Rooney]] iz revije [[The Hollywood Reporter]] je pohvalil Crettonovo režijo za uravnoteženje "adrenalina in čustev", hkrati pa je izpostavil "človečnost, ki je bila vedno Spideyjeva največja moč", Hollandovo "še nikoli boljšo" igro in čustveno osredotočenost filma na Petra, čeprav je kritiziral občasne težave s tempom in zaplete. [[David Ehrlich]] iz revije [[IndieWire]] je filmu dal oceno C- in ga opisal kot dolgočasno in pesimistično akcijsko nadaljevanje, ki povzroča več težav, kot jih rešuje, pri čemer je kritiziral njegov tempo, odvisnost od postavitve MCU in nezmožnost smiselnega napredovanja Petrove zgodbe, čeprav je pohvalil Hollandovo igro in Crettona označil za bolj zanesljivega režiserja kot Wattsa. [[David Fear]] je za [[Rolling Stone]] kritiziral film, ker se je preveč zanašal na podporo oboževalcev, prehode med filmi MCU in franšizno zasnovo na račun zgodbe o Spider-Manu, in trdil, da Peter tvega, da bo postal stranski igralec v svojem lastnem filmu, hkrati pa je pohvalil Hollandovo igro in čustvene prizore med Petrom in MJ. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} [[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]] [[Kategorija:Filmi leta 2026]] [[Kategorija:Filmi o Spider-Manu]] [[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]] [[Kategorija:Crossover filmi]] [[Kategorija:4DX filmi]] [[Kategorija:Ameriška nadaljevanja filmov]] [[Kategorija:Filmi o telepatiji]] [[Kategorija:Filmi o obsedenosti]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v New York]] [[Kategorija:Filmi Marvel Studios]] [[Kategorija:Filmi ScreenX]] ahw0q5yd6ft7b0dk4o3a251gshhq1l9 0 588446 6766531 6761301 2026-10-18T02:43:51Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766531 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infobox officeholder | name = Pete Buttigieg | image = Pete Buttigieg, Secretary of Transportation.jpg | caption = Uradni portret, 2022 | office = 19. zvezni minister za promet ZDA | president = [[Joe Biden]]* | deputy = [[Polly Trottenberg]] | term_start = 3. Februar, 2021 | term_end = 20. januar, 2025 | predecessor = [[Elaine Chao]] | successor = [[Sean Duffy]] | office1 = 32. Župan mesta South Bend | term_start1 = 1.Januar, 2012 | term_end1 = 1.Januar, 2020 | predecessor1 = [[Steve Luecke]] | successor1 = [[James Mueller (Indiana politician)|James Mueller]] | birth_name = Peter Paul Montgomery Buttigieg | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | party = Demokratska stranka | spouse = {{marriage|[[Chasten Buttigieg|Chasten Glezman]]<!-- Public figure infoxboxes use spouse's name prior to marriage. -->|June 16, 2018}} | children = 2 | father = [[Joseph Buttigieg]] | education = [[Harvard]] ([[Bachelor of Arts|BA]])<br>[[Oxford]] ([[Bachelor of Arts|BA]]) | signature = Pete Buttigieg signature (1).png | signature_alt = Kurzivni podpis s črnikom | branch = {{tree list}} * Mornarica ZDA ** Rezervist mornarice ZDA {{tree list/end}} | branch_label = Branch | serviceyears_label = Service&nbsp;years | serviceyears = 2009–2017 | rank = [[Lieutenant (navy)|poročnik]] | unit = [[Office of Naval Intelligence|Naval Intelligence]] | battles = [[War in Afghanistan (2001–2021)|vojna v Afghanistanu]] | mawards = {{longitem|{{ubil|[[Joint Service Commendation Medal]]}}}} | module = {{Listen | pos = center | embed = yes | filename = Pete Buttigieg's opening statement on his nomination to be U.S. Secretary of Transportation.ogg | title = Buttigiegov glas | type = govor | description = Buttigieg's opening statement on his nomination for [[U.S. Secretary of Transportation]].<br>Recorded January 21, 2021}} }} '''Peter Paul Montgomery Buttigieg''' ([Butičič]{{Efn|tudi Butidžič}}), [[američani|ameriški]] [[politik]], [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|mornariški]] [[častnik]], * [[19. januar]] [[1982]]. Od leta 2021 do 2025 je bil 19. minister za promet Združenih držav Amerike. Kot član [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|Demokratske stranke]] je bil pred tem od leta 2012 do leta 2020 32. [[List of mayors of South Bend, Indiana|župan mesta South Bend v Indiani]], zaradi česar si je prislužil vzdevek "'''župan Pete'''". Buttigieg je diplomiral na [[Harvard|Harvardu]] in [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]], slednjo je obiskoval s [[Rhodes|štipendijo Rhodes]]. Leta 2007 je začel delati v podjetju za svetovanje menedžmentu[[McKinsey|McKinsey & Company]], kjer je delal 3 leta. Od leta 2009 do leta 2017 je bil [[Urad za mornariško obveščevalno dejavnost|obveščevalni častnik]] v rezervnih silah ameriške mornarice, kjer je dosegel čin [[poročnik|poročnika]]. Leta 2014 je bil mobiliziran in za sedem mesecev napoten na vojno v Afganistanu. Preden je bil leta [[2011 South Bend mayoral election|2011]] izvoljen za župana South Benda, je Buttigieg sodeloval pri političnih kampanjah demokratov Jill Long Thompson, Joeja Donnellyja in [[John F. Kerry|Johna Kerryja]], leta [[2010 Indiana State Treasurer election|2010]] pa je neuspešno kandidiral kot demokratski kandidat za blagajnika zvezne države Indiana. Med županovanjem South Benda je Buttigieg leta 2015 [[Outiranje|razkril]] svojo homoseksualnost. Junija 2018 se je poročil s Chastenom Glezmanom, učiteljem in pisateljem. Buttigieg se je zavrnil tretji mandat kot župan. Buttigieg je kandidiral na predsedniških primarnih volitvah Demokratske stranke leta 2020, svojo kampanjo za [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|predsedniške volitve leta 2020]] pa je začel 14. aprila 2019. Postal je prvi odkrit gej moški, ki je začel demokratsko predsedniško kampanjo. {{Efn|Prior to Buttigieg's 2020 presidential candidacy, [[Fred Karger]], who is also openly gay, sought the [[2012 Republican Party presidential primaries|Republican Party nomination]] in [[2012 United States presidential election|2012]].<ref>{{navedi novice |url=https://abc7.com/fred-karger-pete-buttigieg-gay-openly-presidential-candidate/5352757/ |title=Fred Karger, 1st openly gay presidential candidate, shares support for Pete Buttigieg |last=Munoz |first=Anabel |date=June 19, 2019 |work=[[KABC-TV]] |publisher=[[Walt Disney Television|ABC, Inc.]] |access-date=October 3, 2021}}</ref>}} Kljub nizkim začetnim pričakovanjem je sredi leta 2019 pridobil pomemben zagon, ko je sodeloval na več srečanjih v mestni hiši in na televizijskih debatah. Buttigieg je tesno zmagal na volilnem zborovanju v Iowi in se na primarnih volitvah v New Hampshiru uvrstil na tesno drugo mesto. <ref>{{Navedi novice|last=Astor|first=Maggie|url=https://www.nytimes.com/2020/02/01/us/politics/iowa-caucus-delegates-winner.html|title=How Will the Winner of the Iowa Caucuses Be Chosen? Here's What You Should Know|date=February 1, 2020|work=The New York Times|accessdate=February 9, 2020|last2=Stevens|first2=Matt|issn=0362-4331}}</ref> <ref name="Nilsen">{{Navedi splet|url=https://www.vox.com/2020/2/11/21133087/bernie-sanders-new-hampshire-democratic-primary-winner-2020|title=Bernie Sanders just won the all-important New Hampshire primary|last=Nilsen|first=Ella|date=February 11, 2020|website=Vox|accessdate=February 15, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/bernie-won-iowa-popular-vote-buttigieg-electoral-college-2020-2|title=Why Bernie Sanders won Iowa's popular vote, but Pete Buttigieg may win the state's Electoral College|last2=Hickey|first=John|last=Haltiwanger|first2=Walt|date=February 7, 2020|website=Business Insider Australia|accessdate=February 21, 2020|archivedate=February 21, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200221214255/https://www.businessinsider.com.au/bernie-won-iowa-popular-vote-buttigieg-electoral-college-2020-2}}</ref> Z zmago v Iowi je postal prvi odkrit gej kandidat, ki je zmagal na predsedniških primarnih volitvah ali volilnem zborovanju. Buttigieg je 1. marca 2020 preklical kandidaturo in naslednji dan podprl [[Joe Biden|Joeja Bidna]]. Novoizvoljeni predsednik Biden je decembra 2020 imenoval Buttigiega za svojega kandidata za ministra za promet. Njegova nominacija je bila potrjena 2. februarja 2021 z 86 glasovi za in s 13 proti, s čimer je postal prvi odkrit homoseksualni minister kabineta v zgodovini ZDA. {{Efn|[[Richard Grenell]], who is also gay, was appointed Acting [[Director of National Intelligence]] by President [[Donald Trump]] in 2020; however, the Director of National Intelligence is not a Cabinet secretary, but rather a Cabinet-level official and was not confirmed by the Senate.<ref>{{navedi novice|last1=Hebb|first1=Gina|date=February 2, 2021|title= Pete Buttigieg makes history as 1st openly gay Cabinet member confirmed by Senate|work=ABC News|url= https://abcnews.go.com/Politics/pete-buttigieg-makes-history-1st-openly-gay-cabinet/story?id=75633503&cid=social_twitter_abcn|access-date=February 2, 2021}}</ref><ref name="Magni-2024">{{cite journal | last=Magni | first=Gabriele | last2=Reynolds | first2=Andrew | title=Candidate Identity and Campaign Priming: Analyzing Voter Support for Pete Buttigieg’s Presidential Run as an Openly Gay Man | journal=Political Research Quarterly | volume=77 | issue=1 | date=2024 | issn=1065-9129 | doi=10.1177/10659129231194325 | doi-access=free | pages=184–198 | url=https://gabrielemagni.com/wp-content/uploads/2023/09/magni-reynolds_prq-2023_pete-buttigieg.pdf }}</ref> For more information, see [[Cabinet of the United States]] and [[United States presidential line of succession]].}} Pri 38 letih je bil tudi najmlajši član kabineta v Bidnovi administraciji in najmlajša oseba, ki je kadarkoli opravljala funkcijo ministra za promet. Poročila v medijih so Buttigiega omenjala kot možnega podpredsedniškega kandidata [[Kamala Harris|Kamale Harris]] na začetku njene predsedniške kampanje leta 2024, <ref>{{Navedi novice|last=Wren|first=Adam|last2=Cadelago|first2=Christopher|date=28 July 2024|title='We all realize it's unlikely.' But Pete Buttigieg's VP stock is rising.|url=https://www.politico.com/news/2024/07/28/pete-buttigieg-longshot-vp-harris-00171515|archiveurl=https://archive.today/20240728111043/https://www.politico.com/news/2024/07/28/pete-buttigieg-longshot-vp-harris-00171515|archivedate=July 28, 2024|work=[[Politico]]|accessdate=11 August 2024}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Schleifer|first=Theodore|date=30 July 2024|title=Could Buttigieg Be Harris's V.P. Pick? His Donors Hope So.|url=https://www.nytimes.com/2024/07/30/us/politics/pete-buttigieg-kamala-harris-running-mate.html|work=[[The New York Times]]|accessdate=11 August 2024}}</ref> čeprav na koncu ni bil izbran. <ref>{{Navedi splet|date=July 24, 2024|title=Transportation Sec. Pete Buttigieg linked to running mate search|url=https://www.nbcchicago.com/dnc-chicago-2024/transportation-sec-pete-buttigieg-linked-to-running-mate-search/3499773/?amp=1|website=[[NBC News]]}}</ref> === Zgodnja leta in kariera === Pete Buttigieg se je rodil 19. januarja 1982 v South Bendu v Indiani Jennifer "Anne" Montgomery in Josephu Anthonyju Buttigiegu II. <ref>{{Navedi splet|url=https://heavy.com/news/2019/04/jennifer-montgomery-pete-buttigieg-mother/|title=Jennifer Anne Montgomery, Pete Buttigieg's Mother: 5 Fast Facts|last=Laviola|first=Erin|date=n.d.|website=Heavy.com|accessdate=August 22, 2021|archive-date=2020-11-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20201111210953/https://heavy.com/news/2019/04/jennifer-montgomery-pete-buttigieg-mother/|url-status=dead}}</ref> <ref>Online version: {{Navedi splet|last=St. Martin|first=Victoria|date=January 28, 2019|title='It's been a good trip.' Father of Mayor Pete Buttigieg dies after illness|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/it-s-been-a-good-trip-father-of-mayor-pete/article_9ef0258f-2f61-5ca0-b42a-1b5c72d1000b.html|id=[[NewsBank]] [https://southbendtribune.newsbank.com/doc/news/1713C8A0E8F89620?search_terms=%22It%27s%2Bbeen%2Ba%2Bgood%2Btrip%22&text=%22It%27s%20been%20a%20good%20trip%22&pub%255B0%255D=SBTS1&pdate=2019-01-28 1713C8A0E8F89620].}} Print version: {{Navedi novice|date=January 28, 2019|title=Mayor's father dies after illness|work=South Bend Tribune|id=[[NewsBank]] [https://southbendtribune.newsbank.com/doc/news/1714AB1B0860D238?search_terms=%22It%27s%2Bbeen%2Ba%2Bgood%2Btrip%22&pub%255B0%255D=SBTS&text=%22It%27s%20been%20a%20good%20trip%22&pdate=2019-01-28 1714AB1B0860D238].}}</ref> <ref name="NYTsuccessor">{{Navedi novice|last=Gabriel|first=Trip|title=He's Not 'Mayor Pete' Anymore: Buttigieg's Successor Is Sworn In|url=https://www.nytimes.com/2020/01/01/us/politics/pete-buttigieg-mayor-south-bend.html|accessdate=February 12, 2020|work=The New York Times|date=January 1, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg: 2020 Presidential Election Candidate|url=https://www.nbcnews.com/politics/pete-buttigieg|website=NBC News|accessdate=March 26, 2021}}</ref> Je edinec. Njegova starša sta se spoznala in poročila, ko sta bila zaposlena kot profesorja na Državni univerzi Nove Mehike. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.kaniewski.com/obituary/JosephA-Buttigieg|title=Obituary for Joseph A. Buttigieg|publisher=Kaniewski Funeral Homes}}</ref> Njegov oče se je rodil v Hamrunu [[Malta|na Malti]] in se je izselil v Združene države Amerike, da bi doktoriral. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/world/europe/in-malta-a-land-of-2850-buttigiegs-theyre-rooting-for-mayor-pete/2020/02/28/f906134e-58e1-11ea-8efd-0f904bdd8057_story.html|title=In Malta, a land of 2,850 Buttigiegs, they're rooting for Mayor Pete|last=Harlan|first=Chico|date=February 28, 2020|work=Washington Post|accessdate=May 20, 2022}}</ref> <ref name="Laviola">{{Navedi splet|url=https://heavy.com/news/2019/04/joseph-buttigieg-pete-father/|title=Joseph Buttigieg, Pete Buttigieg's Father: 5 Fast Facts|last=Laviola|first=Erin|date=n.d.|website=Heavy.com|accessdate=August 22, 2021|archive-date=2021-08-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20210803152034/https://heavy.com/news/2019/04/joseph-buttigieg-pete-father/|url-status=dead}}</ref> Buttigiegov oče se je podal na kariero profesorja angleščine na Univerzi Notre Dame blizu South Benda. <ref name="Laviola" /> <ref name="Trebay-2018">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2018/06/18/fashion/weddings/mayor-peter-buttigieg-wedding-democratic-party.html|title=Pete Buttigieg might be President someday. He's already got the First Man.|last=Trebay|first=Guy|date=June 18, 2018|work=The New York Times|accessdate=April 1, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190616213156/https://www.nytimes.com/2018/06/18/fashion/weddings/mayor-peter-buttigieg-wedding-democratic-party.html|archivedate=June 16, 2019}}</ref> Tudi Buttigiegova mati je 29 let poučevala na Univerzi Notre Dame. <ref>{{Navedi splet|url=https://news.nd.edu/news/in-memoriam-joseph-buttigieg-kenan-professor-emeritus-of-english/|title=In Memoriam: Joseph Buttigieg, Kenan Professor Emeritus of English|last=Brown|first=Dennis|date=January 27, 2019|website=Notre Dame News|publisher=University of Notre Dame|accessdate=July 22, 2021}}</ref> Njegov oče, prevajalec ''Zaporniških zvezkov'' marksističnega filozofa [[Antonio Gramsci|Antonia Gramscija]] in urednik tridelne angleške izdaje, je vplival na sinovo odločitev za študij književnosti na fakulteti. <ref>{{Navedi splet|last=Manson|first=Joshua|date=March 2020|title=Pete Buttigieg Just Dealt a Blow to His Father's Legacy|url=https://jacobinmag.com/2020/03/pete-buttigieg-joseph-father-legacy-antonio-gramsci-bernie-sanders|accessdate=April 16, 2021|website=Jacobin}}</ref> === Izobrazba === Buttigieg je bil odličnjak leta 2000 na Srednji šoli Sv. Jožefa v South Bendu. <ref>{{Navedi novice|title=Indiana State Treasurer: Pete Buttigieg|url=http://articles.southbendtribune.com/2010-10-24/news/29156030_1_economic-development-businesses-state-government|work=[[South Bend Tribune]]|date=October 24, 2010|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190329053004/http://articles.southbendtribune.com/2010-10-24/news/29156030_1_economic-development-businesses-state-government|archivedate=March 29, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.saintjoehigh.com/apps/pages/index.jsp?uREC_ID=35482&type=d&termREC_ID=&pREC_ID=39448|title=Alumni News – Alumni – Saint Joseph High School|website=[[St. Joseph High School (South Bend, Indiana)|St. Joseph High School]]|accessdate=July 22, 2021|archivedate=July 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210722171041/https://www.saintjoehigh.com/apps/pages/index.jsp?uREC_ID=35482&type=d&termREC_ID=&pREC_ID=39448}}</ref> Istega leta je osvojil prvo nagrado na natečaju za esej ''Profili poguma,'' ki ga je organizirala predsedniška knjižnica in muzej Johna F. Kennedyja. Odpotoval je v Boston, kjer je prevzel nagrado in se srečal s Caroline Kennedy ter z drugimi člani [[Družina Kennedy|družine Kennedy]]. Tema njegovega eseja je bila celovitost in politični pogum takratnega [[Predstavniški dom ameriškega kongresa|ameriškega predstavnika]] [[Bernie Sanders|Bernieja Sandersa]] iz [[Vermont|Vermonta]], enega od le dveh neodvisnih politikov v kongresu. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.jfklibrary.org/learn/education/profile-in-courage-essay-contest/past-winning-essays/2000-winning-essay-by-peter-buttigieg|title=2000 Winning Essay by Peter Buttigieg|first=Tom|last=McNaught|website=[[John F. Kennedy Presidential Library and Museum]]|date=May 2, 2000|accessdate=April 26, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.boston.com/news/politics/2019/04/02/pete-buttigieg-jfk-essay-contest-bernie-sanders|title=An 18-year-old Pete Buttigieg won a JFK Library essay contest. His subject was Bernie Sanders.|work=[[The Boston Globe]]|date=April 2, 2019|accessdate=April 3, 2019|first=Nik|last=DeCosta-Klipa}}</ref> {{Efn|When Buttigieg wrote his ''Profiles in Courage'' essay in 2000, [[Virgil Goode]] was also an independent politician in the U.S. House of Representatives.<ref>{{navedi splet |url=https://bioguide.congress.gov/search/bio/G000280 |title=GOODE, Virgil H., Jr. (1946–) |website=[[Biographical Directory of the United States Congress]] |access-date=July 22, 2021}}</ref>}} Leta 2000 je bil Buttigieg eden od dveh študentov, izbranih za delegata iz Indiane v programu za mladino ameriškega senata, <ref>{{Navedi splet|title=United States Senate Youth Program: 2000 Alumni|url=https://ussenateyouth.org/alumni_pdf/2000%20Delegate%20Roster.pdf|website=United States Senate Youth Program: Alumni|publisher=William Randolph Hearst Foundation|accessdate=March 17, 2020}}</ref> na letnem tekmovanju za štipendije, ki ga skupaj sponzorirata [[Senat Združenih držav Amerike|ameriški senat]] in fundacija Hearst. <ref>{{Navedi splet|title=About: Overview|url=https://ussenateyouth.org/about_overview/|website=United States Senate Youth Program}}</ref> V zadnjem letniku srednje šole je bil Buttigieg imenovan za najboljšega dijaka šole, izvoljen za predsednika zadnjega letnika in izbran za najverjetnejšega kandidata za predsednika ZDA. <ref>{{Navedi splet|url=https://apnews.com/article/ap-top-news-in-state-wire-weekend-reads-south-bend-politics-307c51d12cee4dedb7c793ce79de95b7|title='A serious-minded kid:' Pete Buttigieg aimed high early|website=[[Associated Press News]]|date=November 25, 2019}}</ref> Po končani srednji šoli je Buttigieg obiskoval [[Univerza Harvard|Harvard]], kjer je študiral zgodovino in književnost. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.businessinsider.com/pete-buttigieg-mayor-of-south-bend-for-president-2020-election-2019-1|title=Pete Buttigieg, mayor of South Bend, Indiana, launches 2020 presidential bid|work=[[Business Insider]]|date=January 23, 2019|accessdate=March 25, 2019|first=Mariana|last=Alfaro}}</ref> Postal je predsednik Študentskega svetovalnega odbora [[Harvard Institute of Politics|Harvardovega inštituta za politiko]] in sodeloval pri letni študiji inštituta o stališčih mladih do politike. <ref name="Harvard Institute of Politics-2012">{{Navedi splet|url=https://iop.harvard.edu/sites/default/files_new/011512_Iop_NL.pdf|title=Public Service Fast Track Former IOP Student Advisory Committee member Peter Buttigieg '04 elected mayor of South Bend|last=Harvard Institute of Politics|website=[[Harvard University]]|date=January 2012|accessdate=January 13, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181028084521/http://www.iop.harvard.edu/sites/default/files_new/011512_Iop_NL.pdf|archivedate=October 28, 2018|authorlink=Harvard Institute of Politics}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.americanrhodes.org/assets/attachments/Scholars-Elect_2005_(TARS).pdf|title=American Rhodes Scholars-Elect for 2005|website=Americanrhodes.org|accessdate=June 18, 2015|archivedate=October 28, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181028084537/https://www.americanrhodes.org/assets/attachments/Scholars-Elect_2005_(TARS).pdf}}</ref> Njegova dodiplomska naloga, ''The Quiet American's Errand into the Wilderness (Potovanje tihega Američana v divjino)'', je preučevala vpliv [[Puritanci|puritanizma]] na ameriško zunanjo politiko, kot se odraža v romanu [[Graham Greene|Grahama Greena]] ''[[The Quiet American|Tihi Američan]]''. <ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=8e1dNwAACAAJ|title=A Quiet American's Errand into the Wilderness|first=Pete|last=Buttigieg|publisher=[[Harvard University Press]]|year=2004}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://news.harvard.edu/gazette/story/2004/12/rhodes-scholars-announced-2/|title=Rhodes Scholars announced six talented students are Oxford-bound|first=Ken|last=Gewertz|date=December 2, 2004}}</ref> Leta 2004 je ''[[Magna cum laude|z odliko]]'' diplomiral na Harvardu in bil izvoljen za člana [[Phi Beta Kappa]]. <ref name="Harvard Gazette">{{Navedi splet|title=Phi Beta Kappa elects 92 seniors to Harvard chapter|url=https://news.harvard.edu/gazette/story/2004/06/phi-beta-kappa-elects-92-seniors-to-harvard-chapter/|website=[[Harvard Gazette]]|accessdate=January 28, 2017|date=June 10, 2004}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://mashable.com/article/7-things-to-know-about-pete-buttigieg|title=7 things to know about potential presidential candidate and confirmed Hufflepuff Pete Buttigieg|last=Krause|first=Rachel|date=March 17, 2019|website=[[Mashable]]|publisher=[[Ziff Davis]]|accessdate=July 22, 2021}}</ref> Buttigieg je prejel [[Rhodesova štipendija|Rhodesovo štipendijo]] za študij na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]]. <ref name="Harvard Gazette2">{{Navedi splet|title=Phi Beta Kappa elects 92 seniors to Harvard chapter|url=https://news.harvard.edu/gazette/story/2004/06/phi-beta-kappa-elects-92-seniors-to-harvard-chapter/|website=[[Harvard Gazette]]|accessdate=January 28, 2017|date=June 10, 2004}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.huffpost.com/entry/buttigieg-booker-rhodes-scholar_n_5dcf18ebe4b0d2e79f8cb305|title=There Are Two Rhodes Scholars Running For President. Only One Gets Mentioned.|last=Terkel|first=Amanda|date=November 19, 2019|website=[[HuffPost]]|publisher=[[BuzzFeed|BuzzFeed, Inc.]]|accessdate=July 22, 2021}}</ref> Leta 2007 je po študiju na [[Pembroke College|Pembroke Collegeu v Oxfordu]] z odliko diplomiral [[diploma iz filozofskih/družboslovnih ved|iz]] filozofije, politologije in ekonomije. <ref name="WallaceWells">{{Navedi revijo|last=Wallace-Wells|first=Benjamin|date=February 9, 2019|title=Pete Buttigieg's quiet rebellion|url=https://www.newyorker.com/news/the-political-scene/pete-buttigiegs-quiet-rebellion|magazine=[[The New Yorker]]|access-date=March 21, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.pbs.org/weta/washingtonweek/blog-post/mayor-pete-buttigieg-7-things-you-need-know|title=Mayor Pete Buttigieg: 7 things you need to know|first=Roey|last=Hadar|date=April 15, 2019|website=Washington Week|accessdate=February 11, 2020|archivedate=February 23, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200223135716/https://www.pbs.org/weta/washingtonweek/blog-post/mayor-pete-buttigieg-7-things-you-need-know}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.oxfordmail.co.uk/news/18212247.pete-buttigieg-former-oxford-man-hoping-president/|title=The former Oxford resident who wants to be the first gay President|first=Pete|last=Hughes|website=Oxford Mail|date=February 5, 2020|accessdate=March 2, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://pcfna.org/?p=632,%20https://pcfna.org/?p=632|title=Mayor Pete Buttigieg '05 – From South Bend to Oxford ... and Back|accessdate=March 2, 2020}}</ref> V Oxfordu je bil urednik revije ''Oxford International Review'' <ref name="timesunion2march">{{Navedi splet|title=Buttigieg Plans State Treasurer Run|url=https://timesuniononline.com/Content/Default/News/Article/Buttigieg-Plans-State-Treasurer-Run/-3/224/46004|accessdate=September 18, 2019|date=March 2, 2010|archivedate=January 11, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200111201136/https://timesuniononline.com/Content/Default/News/Article/Buttigieg-Plans-State-Treasurer-Run/-3/224/46004}}</ref> ter soustanovitelj <ref name="timesunion2march" /> in član projekta Democratic Renaissance Project, neformalne debatne in diskusijske skupine približno dvanajstih oxfordskih študentov. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.npr.org/2019/12/03/784151111/pete-buttigieg-spent-his-younger-days-pushing-democrats-off-middle-ground|date=December 3, 2019|title=Pete Buttigieg Spent His Younger Days Pushing Democrats Off Middle Ground|first=Asma|last=Khalid|work=NPR}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.npr.org/2019/12/02/784225281/a-look-back-at-the-beginnings-of-pete-buttigiegs-political-ambitions|title=A Look Back At The Beginnings Of Pete Buttigieg's Political Ambitions|publisher=NPR|date=December 2, 2019|first=Asma|last=Khalid|work=All Things Considered}}</ref> === Profesionalna kariera === Pred diplomo je bil Buttigieg preiskovalni pripravnik pri WMAQ-TV, čikaški podružnici NBC News. <ref>{{Navedi splet|last=Feder|first=Robert|title=NBC 5 mentor Renee Ferguson boosts Pete Buttigieg campaign|url=https://www.robertfeder.com/2019/04/15/nbc-5-mentor-renee-ferguson-boosts-pete-buttigieg-campaign/|website=Robert Feder|accessdate=September 18, 2019|date=April 15, 2019}}</ref> Pripravništvo je opravljal tudi pri demokratki Jill Long Thompson med njeno neuspešno kandidaturo za kongres leta 2002. <ref>{{Navedi splet|last=Milligan|first=Susan|first2=Lauren|last2=Camera|title=Pete Buttigieg: Where He Stands|url=https://www.usnews.com/elections/pete-buttigieg|accessdate=May 16, 2020|date=October 11, 2019}}</ref> Po končanem študiju je Buttigieg leta 2004 več mesecev sodeloval pri predsedniški kampanji [[John F. Kerry|Johna Kerryja]] lkot specialist za politiko in raziskave v [[Arizona|Arizoni]] in [[Nova Mehika|Novi Mehiki]]. <ref>{{Navedi novice|last=Colwell|first=Jack|date=May 16, 2010|title=If only he isn't too smart for the job|work=[[South Bend Tribune]]|page=E4|publication-place=South Bend, Ind.|id=[[NewsBank]] [https://southbendtribune.newsbank.com/doc/news/13DB1F8FC5F61F80?search_terms=%22If%2Bonly%2Bhe%2Bisn%27t%2Btoo%2Bsmart%2Bfor%2Bthe%2Bjob%22&text=%22If%20only%20he%20isn%27t%20too%20smart%20for%20the%20job%22&content_added=&date_from=&date_to=&pub%255B0%255D=SBTS&pdate=2010-05-16 13DB1F8FC5F61F80]. {{ProQuest|304294410}}.}}<templatestyles src="Module:Citation/CS1/styles.css"></templatestyles></ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.tribstar.com/news/x552036157/Candidate-for-state-office-brings-campaign-to-city|title=Candidate for state office brings campaign to city|first=Arthur|last=Foulkes|date=April 8, 2010}}</ref> Med 2004 in 2005 je bil Buttigieg direktor konferenc skupine Cohen. <ref>{{Navedi splet|last=Groppe|first=Maureen|title=Indiana Democrat getting buzz in DNC race|url=https://www.indystar.com/story/news/politics/2017/02/19/indiana-democrat-getting-buzz-dnc-race/97944656/|accessdate=October 23, 2019|date=February 19, 2017}}</ref> Leta 2006 je pomagal Joeju Donnellyju pri uspešni kongresni kampanji za kongres <ref>{{Navedi splet|last=Foulkes|first=Arthur|title=Candidate for state office brings campaign to city|url=http://tribstar.com/news/x552036157/Candidate-for-state-office-brings-campaign-to-city|accessdate=September 21, 2019|date=April 9, 2010}}</ref>[[Slika:Pete_Afghanistan_5.jpg_large.jpg|levo|sličica|224x224_pik|Buttigieg leta 2014 med služenjem v Afganistanu]] Po diplomi na Oxfordski univerzi je Buttigieg leta 2007 postal svetovalec v čikaški pisarni podjetja McKinsey & Company, <ref name="10yearsoftaxreturns">{{Navedi splet|last=Wang|first=Amy B.|last2=Itkowitz|first2=Colby|title=Pete Buttigieg releases 10 years of tax returns, jabs Trump for not doing the same|url=https://www.washingtonpost.com/politics/2019/04/30/pete-buttigieg-releases-years-tax-returns-jabs-trump-not-doing-same/|accessdate=October 23, 2019|date=April 30, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=July 16, 2018|title=Interview: Peter Buttigieg|url=https://successfulsocieties.princeton.edu/interviews/peter-buttigieg|archiveurl=https://web.archive.org/web/20240116223056/https://successfulsocieties.princeton.edu/interviews/peter-buttigieg|archivedate=January 16, 2024|publisher=Princeton University, Innovations for Successful Societies}}</ref> kjer je tri leta delal na področju energetike, maloprodaje, gospodarskega razvoja in logistike. <ref name="Truman">{{Navedi splet|url=http://trumanproject.org/home/team-view/peter-buttigieg/|title=Peter Buttigieg|publisher=[[Truman National Security Project]]|accessdate=July 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190417165402/http://trumanproject.org/home/team-view/peter-buttigieg/|archivedate=April 17, 2019|authorlink=Truman National Security Project}}</ref> <ref>{{Navedi novice|first=Ashley|last=Balcerzak|url=https://publicintegrity.org/federal-politics/pete-buttigieg-election-president-candidate/|title=9 things to know about Pete Buttigieg|work=Center for Public Integrity|date=January 23, 2019}}</ref> Med njegovimi strankami pri McKinseyju so bili zavarovalnica za zdravje Blue Cross Blue Shield iz Michigana ; prodajalec elektronike Best Buy ; kanadska veriga supermarketov Loblaws ; dve neprofitni okoljevarstveni skupini, Svet za obrambo naravnih virov in Fundacija za energijo; ter več ameriških vladnih agencij, Agencija za varstvo okolja (EPA), Ministrstvo za energijo, [[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike|Ministrstvo za obrambo]] in Pošta ZDA. <ref>{{Navedi novice|date=December 10, 2019|first=Reid J.|last=Epstein|first2=Stephanie|last2=Saul|url=https://www.nytimes.com/2019/12/10/us/politics/pete-buttigieg-mckinsey-clients.html|work=The New York Times|title=How Pete Buttigieg Spent His McKinsey Days: Blue Cross, Best Buy, U.S. Agencies}}</ref> <ref>{{Navedi novice|date=December 10, 2019|work=The Washington Post|url=https://www.washingtonpost.com/politics/under-pressure-buttigieg-releases-names-of-former-mckinsey-clients/2019/12/10/3862fb9a-1b9a-11ea-8d58-5ac3600967a1_story.html|title=Under pressure, Buttigieg releases names of former McKinsey clients|first=Chelsea|last=Janes|first2=Amy B.|last2=Wang}}</ref> Leta 2008 si je vzel dopust, da bi postal direktor raziskav za neuspešno kampanjo Jill Long Thompson za guvernerko Indiane. <ref>{{Navedi novice|first=Daniel|last=Strauss|title=Buttigieg releases timeline of McKinsey work|url=https://www.politico.com/news/2019/12/06/buttigieg-releases-mckinsey-timeline-077602|work=Politico|date=December 6, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.nwitimes.com/news/history/famous-hoosiers/jill-long-thompson/article_cbb78b0a-4f28-5865-83eb-6afe1f76a53b.html|title=Jill Long Thompson|first=Doug|last=Ross|date=February 9, 2016|website=The Times of Northwest Indiana}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://justfacts.votesmart.org/candidate/biography/127151/pete-buttigieg|title=Pete Buttigieg's Biography|website=[[Project Vote Smart]]|date=January 13, 2014}}</ref> Njegovo delo pri McKinseyju je vključevalo potovanja v Irak in Afganistan, o katerih redko govori. <ref>{{Navedi splet|url=https://abcnews.go.com/Politics/mckinsey-mystery-pete-buttigiegs-foreign-policy-resume/story?id=63883038|title=The trips to war zones that Pete Buttigieg rarely talks about|first=Lee|last=Ferran|first2=Ali|last2=Dukakis|date=June 25, 2019|website=[[ABC News (United States)|ABC News]]}}</ref> Buttigieg je leta 2010 zapustil McKinsey, da bi se lahko v celoti posvetil svoji kampanji za državnega blagajnika Indiane. <ref name="10yearsoftaxreturns" /> Buttigieg sodeluje s Trumanovim projektom nacionalne varnosti od leta 2005 in je sodelavec s strokovnim znanjem iz Afganistana in Pakistana. <ref name="Truman2">{{Navedi splet|url=http://trumanproject.org/home/team-view/peter-buttigieg/|title=Peter Buttigieg|publisher=[[Truman National Security Project]]|accessdate=July 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190417165402/http://trumanproject.org/home/team-view/peter-buttigieg/|archivedate=April 17, 2019|authorlink=Truman National Security Project}}</ref> Leta 2014 je bil imenovan v svetovalni odbor organizacije. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.wndu.com/home/headlines/Buttigieg-named-to-national-security-organizations-board-259842211.html|date=May 19, 2014|title=Mayor Buttigieg named to national security organization's board|accessdate=July 22, 2021|publisher=[[WNDU-TV]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191012203453/https://www.wndu.com/home/headlines/Buttigieg-named-to-national-security-organizations-board-259842211.html|archivedate=October 12, 2019|authorlink=WNDU-TV}}</ref> <ref name="Harvard Institute of Politics-20122">{{Navedi splet|url=https://iop.harvard.edu/sites/default/files_new/011512_Iop_NL.pdf|title=Public Service Fast Track Former IOP Student Advisory Committee member Peter Buttigieg '04 elected mayor of South Bend|last=Harvard Institute of Politics|website=[[Harvard University]]|date=January 2012|accessdate=January 13, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181028084521/http://www.iop.harvard.edu/sites/default/files_new/011512_Iop_NL.pdf|archivedate=October 28, 2018|authorlink=Harvard Institute of Politics}}</ref> === Vojaška služba === Buttigieg se je pridružil rezervni enoti ameriške mornarice prek programa za neposredne častnike (DCO) in septembra 2009 prisegel kot [[praporščak]] v pomorski obveščevalni službi. <ref>{{Navedi novice|title=How Pete Buttigieg went from being a war protester to serving in the Navy|first=Steve|last=Hendrix|first2=Josh|last2=Partlow|url=https://www.stripes.com/news/us/how-pete-buttigieg-went-from-being-a-war-protester-to-serving-in-the-navy-1.592353|work=[[Stars and Stripes (newspaper)|Stars and Stripes]]|date=July 29, 2019|accessdate=January 3, 2020|archivedate=January 4, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200104004514/https://www.stripes.com/news/us/how-pete-buttigieg-went-from-being-a-war-protester-to-serving-in-the-navy-1.592353}}</ref> Med svojim županskim mandatom si je vzel sedemmesečni dopust, da bi se leta 2014 napotil v Afganistan. <ref>{{Navedi splet|url=https://peteforamerica.com/meet-pete/|title=Meet Pete|website=Pete For America|accessdate=September 5, 2019|archivedate=March 2, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200302173315/https://peteforamerica.com/meet-pete/}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.scribd.com/document/408662295/Buttigieg-s-Military-Records|title=Buttigieg's Military Records (6.4K views)|website=Scribd|accessdate=May 9, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|first=Erin|last=Blasko|url=http://www.southbendtribune.com/news/local/navy-reserve-to-deploy-buttigieg-to-afghanistan/article_5ccb3a3a-1bd1-11e3-bec9-0019bb30f31a.html|title=Navy Reserve to deploy Buttigieg to Afghanistan|date=September 13, 2013}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=South Bend mayor back from Afghanistan deployment|url=https://www.navytimes.com/story/military/guard-reserve/2014/09/26/south-bend-mayor-back-from-afghanistan-deployment/16254055|work=[[Navy Times]]|date=September 26, 2014|accessdate=April 26, 2019}}</ref> Medtem ko je bil tam, je bil Buttigieg del enote, dodeljene za odkrivanje in prekinjanje mrež financiranja terorizma. Del tega je opravljal na letalski bazi Bagram, bil pa je tudi oborožen voznik za svojega poveljnika na več kot 100 vožnjah v [[Kabul]], kjer je bil zadolžen za opazovanje zased in eksplozivnih naprav ob cestah ter zagotavljanje varovanja vozila. Buttigieg je to vlogo v šali poimenoval "vojaški Uber ". <ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/2019/05/17/politics/buttigieg-military-service-2020/index.html|title=Buttigieg wields his military credentials: 'It's not like I killed Bin Laden,' but it was dangerous|last=Zeleny|first=Jeff|website=CNN|date=May 17, 2019}}</ref> Med napotitvijo v Afganistanu je bil Buttigieg dodeljen tudi afganistanski celici za financiranje groženj, [[Protiteroristično bojevanje|protiteroristični]] enoti, ki je ciljala na financiranje talibanskega upora. <ref>{{Navedi novice|last=Buttigieg|first=Pete|date=October 5, 2014|title=Buttigieg reflects on Afghanistan and return to South Bend|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/buttigieg-reflects-on-afghanistan-and-return-to-south-bend/article_8f27067e-a123-525e-9bab-4d8c52e479ae.html|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=April 26, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Blasko|first=Erin|date=June 22, 2014|title=From South Bend to Afghanistan: Buttigieg opens up about military mission|url=https://www.southbendtribune.com/news/politics/from-south-bend-to-afghanistan/article_376699a6-f9f2-11e3-b178-0017a43b2370.html|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=April 26, 2019}}</ref> Buttigieg je bil odlikovan z medaljo za pohvalo skupnih služb, <ref>{{Navedi splet|url=https://taskandpurpose.com/analysis/pete-buttigieg-call-me/|title=Hey Pete Buttigieg. I haven't met you. This is crazy. Here's my number. So call me maybe?|last=Schogol|first=Jeff|date=June 17, 2019|website=[[Task & Purpose]]|publisher=Brookline Media|accessdate=July 22, 2021}}</ref> leta 2017 pa je zapustil rezervo ameriške mornarice. <ref>{{Navedi novice|last=Pak|first=Nataly|title=Who is Pete Buttigieg?|url=https://abcnews.go.com/Politics/peter-buttigieg/story?id=60731298|accessdate=March 29, 2019|work=[[ABC News (United States)|ABC News]]|date=January 31, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Jamerson|first=Joshua|last2=Kesling|first2=Ben|title=Buttigieg Leans In on His Military Service|website=[[The Wall Street Journal]]|date=May 20, 2019|url=https://www.wsj.com/articles/buttigieg-leans-in-on-his-military-service-11558357127|accessdate=June 29, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.desmoinesregister.com/story/news/elections/presidential/caucus/2019/11/12/iowa-caucuses-democrat-mayor-pete-buttigieg-military-service-veteran-outreach-navy-reserve/2519696001/|title=Pete Buttigieg, one of few presidential candidates with military experience, is reaching out to Iowa veterans|last=Rodriguez|first=Barbara|date=November 12, 2019|website=[[The Des Moines Register]]|accessdate=July 22, 2021}}</ref> === Volitve za blagajnika zvezne države Indiana === [[File:PeteButtigieg.JPG|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:PeteButtigieg.JPG|sličica|237x237_pik|Buttigieg campaign photo for [[:en:Indiana_State_Treasurer|Indiana State Treasurer]] in March 2010]] Buttigieg je bil leta 2010 [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratski]] kandidat za državnega blagajnika Indiane. Prejel je 37,5 odstotka glasov in izgubil proti [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|republikanskemu]] senatorju Richardu Mourdocku. <ref>{{Navedi poročilo|url=https://indianavoters.in.gov/PublicContent/Historical/2010_ELECTION_RESULTS_155618.pdf|title=2010 Indiana Election Report|date=2010|publisher=Indiana Election Division, Indiana state government|page=66}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.usatoday.com/story/news/politics/elections/2019/04/14/pete-buttigieg-faces-hurdles-2020-white-house-bid-heres-why/3440568002/|title=Rising star? 7 hurdles facing Democrat Pete Buttigieg's 2020 presidential campaign|last=Groppe|first=Maureen|date=April 14, 2019|work=[[USA Today]]|accessdate=April 22, 2019}}</ref> Velik del Buttigiegove kampanje se je osredotočil na kritiziranje Mourdocka, ker je vlagal državne pokojninske sklade v Chryslerjeve junk obveznice, kar je imelo za posledico tožbo proti stečaju in prestrukturanju Chryslerja, s posledico, kot je Buttigieg trdil, da so ogrožena delovna mesta v Chryslerju v zvezni državi Indiana. <ref>{{Navedi splet|last=Webb|first=Jon|title=Pete Buttigieg lost his first race to a former Vanderburgh County commissioner|url=https://www.courierpress.com/story/opinion/columnists/jon-webb/2019/04/03/pete-buttigieg-got-trounced-his-first-indiana-campaign/3341473002/|accessdate=September 15, 2019|date=April 3, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Allen|first=Kevin|date=September 10, 2010|title=Candidates spar on Chrysler suit|work=South Bend Tribune|page=B1|publication-place=South Bend, Ind.|id=[[NewsBank]] [https://southbendtribune.newsbank.com/doc/news/13DB200175C73258?search_terms=%22candidates%2Bspar%2Bon%2BChrysler%2Bsuit%22&text=%22candidates%20spar%20on%20Chrysler%20suit%22&content_added=&date_from=&date_to=&pub%255B0%255D=SBTS&pdate=2010-09-10 13DB200175C73258]. {{ProQuest|750514412}}.}}<templatestyles src="Module:Citation/CS1/styles.css"></templatestyles></ref> <ref>{{Navedi splet|last=Howey|first=Brian|title=HOWEY: A fascinating race for state treasurer|url=https://www.newsandtribune.com/opinion/columns/howey-a-fascinating-race-for-state-treasurer/article_ebc565a2-8cab-5019-8c67-220a5a9436d1.html|website=News and Tribune|accessdate=September 18, 2019|date=July 3, 2010}}</ref> === Župan South Benda === ==== Prvi mandat ==== Buttigieg je leta 2011 kandidiral za demokratsko nominacijo za župana South Benda. V oddaji PBS Michiana–WNIT je izrazil željo po ponovnem vzponu South Benda, zlasti kar se novih delovnih mest in izobraževanja tiče. <ref>{{Navedi AV medij|date=April 28, 2011|title=Meet the 2011 South Bend Mayoral Candidates|medium=Television broadcast|url=https://www.youtube.com/watch?v=F0lC4cvCx98|accessdate=August 22, 2021|time=5:52|publisher=Michiana Public Broadcasting Corporation}}</ref> Buttigieg se je zavzemal tudi za druga vprašanja, kot so iskanje mednarodnih naložb, <ref>{{Navedi splet|title=Regional and Global Connections|url=http://www.peteforsouthbend.com/issues/regional-and-global-connections|website=Pete Buttigieg for South Bend Mayor|date=2011|accessdate=August 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110219174259/http://www.peteforsouthbend.com/issues/regional-and-global-connections|archivedate=February 19, 2011}}</ref> večja prisotnost policije in drugih varnostnih strokovnjakov <ref>{{Navedi splet|title=Safe Neighborhoods|url=http://www.peteforsouthbend.com/issues/safe-neighborhoods|website=Pete Buttigieg for South Bend Mayor|date=2011|accessdate=August 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110219174315/http://www.peteforsouthbend.com/issues/safe-neighborhoods|archivedate=February 19, 2011}}</ref> ter izboljšanje mestnih storitev. <ref>{{Navedi splet|title=A City that Works for You|url=http://www.peteforsouthbend.com/issues/user-friendly-services|website=Pete Buttigieg for South Bend Mayor|date=2011|accessdate=August 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110219174107/http://www.peteforsouthbend.com/issues/user-friendly-services|archivedate=February 19, 2011}}</ref> Buttigieg je 3. maja 2011 zmagal na primarnih volitvah proti štirim nasprotnikom in prejel 7663 glasov. <ref>{{Navedi novice|date=2011-05-04|title=Final results of municipal primaries|url=https://newspapers.com/article/the-south-bend-tribune-final-results-of/146218605/|accessdate=2024-04-28|work=[[The South Bend Tribune]]|location=South Bend, Indiana|page=B8}}</ref> Buttigiega so izvolili za župana South Benda na splošnih volitvah novembra 2011 z 10.991 od 14.883 oddanih glasov, to je z 74 odstotki vseh glasov. <ref name="fuller2014">{{Navedi novice|last=Fuller|first=Jaime|title=The most interesting mayor you've never heard of|url=https://www.washingtonpost.com/blogs/the-fix/wp/2014/03/10/the-most-interesting-mayor-youve-never-heard-of/|accessdate=June 19, 2015|work=The Washington Post|date=March 10, 2014}}</ref> Buttigieg je funkcijo prevzel januarja 2012 pri 29 letih in postal drugi najmlajši župan v zgodovini South Benda {{Efn|[[Schuyler Colfax III]] had become mayor in 1898 at age 28.<ref>{{navedi splet |last=Sloma |first=Tricia |date=November 9, 2011 |title=Pete Buttigieg becomes second youngest mayor in South Bend |url=https://www.wndu.com/home/headlines/Pete_Buttigieg_becomes_second_youngest_mayor_in_South_Bend_133521918.html |website=WNDU-TV |location=South Bend, Indiana |access-date=April 12, 2019 |archive-date=April 12, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190412173505/https://www.wndu.com/home/headlines/Pete_Buttigieg_becomes_second_youngest_mayor_in_South_Bend_133521918.html |url-status=dead }}</ref>}} ter takrat najmlajši župan ameriškega mesta z več kot 100.000 prebivalci. <ref name="fuller2014" /> Potem ko je zvezna preiskava ugotovila, da je policija South Benda nezakonito posnela telefonske klice več policistov, je Buttigieg leta 2012 degradiral policijskega načelnika Darryla Boykinsa. <ref name="TimelineCareer">{{Navedi novice|title=From youngest mayor to Smart Streets: A timeline of Pete Buttigieg's political career|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|work=[[South Bend Tribune]]|date=December 17, 2018|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181218014331/https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|archivedate=December 18, 2018}}</ref> {{Efn|Boykins had first been appointed in 2008 by Mayor [[Steve Luecke]], and he was reappointed by Buttigieg earlier in 2012.<ref>{{navedi splet|url=https://www.abc57.com/news/former-police-chief-darryl-boykins-has-noteworthy-career-before-resignation|title=Former Police Chief Darryl Boykins has noteworthy career before resignation|website=ABC57}}</ref>}} Buttigieg je odpustil tudi direktorja za komunikacije oddelka, ki je sicer posnetke odkril, vendar je na Boykinsov ukaz še naprej snemal telefonski pogovor. <ref name="TimelineCareer" /> Direktor za komunikacije policije je trdil, da so posnetki zajeli štiri višje policiste, ki so dajali rasistične pripombe in razpravljali o nezakonitih dejanjih. <ref name="TimelineCareer" /> <ref name="Buckley">{{Navedi splet|last=Buckley|first=Madeline|last2=Wright|first2=Lincoln|title=Judge's ruling on police wiretap tapes leaves questions unanswered|url=http://www.southbendtribune.com/news/local/judge-s-ruling-on-police-wiretap-tapes-leaves-questions-unanswered/article_463c08a0-9c3e-11e4-abb2-47b9f9547b68.html|accessdate=July 31, 2017}}</ref> Buttigieg je zapisal, da je svojo "prvo resno napako kot župan" storil kmalu po nastopu funkcije leta 2012, ko se je odločil zahtevati Boykinsov odstop. Boykins je s podporo podpornikov in pravnega svetovalca zahteval ponovno zaposlitev. Ko je Buttigieg njegovo zahtevo zavrnil, je Boykins kot prvi afroameriški šef policije v mestu tožil mesto zaradi rasne diskriminacije, <ref>{{Navedi splet|title=Years-old controversy surrounding secret police tapes is newly relevant amid Pete Buttigieg's rise|url=https://m.cnn.com/en/article/h_674f0bdf6334d3bdeeba13a137add954|website=[[CNN]]|accessdate=April 28, 2019|archivedate=April 28, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190428002517/https://m.cnn.com/en/article/h_674f0bdf6334d3bdeeba13a137add954}}</ref> pri čemer je trdil, da je politika snemanja obstajala tudi pod prejšnjimi šefi policije, ki so bili belci. <ref name="Easley-2019">{{Navedi splet|last=Easley|first=Jonathan|title=Secret tapes linger over Buttigieg's meteoric rise|url=https://thehill.com/homenews/campaign/438669-secret-tapes-linger-over-buttigiegs-meteoric-rise|website=[[The Hill (newspaper)|The Hill]]|accessdate=April 28, 2019|date=April 15, 2019}}</ref> Buttigieg je tožbe, ki so jih vložili Boykins in štirje policisti, poravnal zunajsodno za več kot 800.000 dolarjev. <ref name="TimelineCareer2">{{Navedi novice|title=From youngest mayor to Smart Streets: A timeline of Pete Buttigieg's political career|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|work=[[South Bend Tribune]]|date=December 17, 2018|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181218014331/https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|archivedate=December 18, 2018}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Peterson|first=Mark|title=Largest settlement yet on SB police tapes case|url=http://www.wndu.com/home/headlines/Largest-settlement-yet-on-SB-poilce-tapes-case--246962351.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191219021303/https://www.wndu.com/home/headlines/Largest-settlement-yet-on-SB-poilce-tapes-case--246962351.html|website=WNDU-TV|date=February 24, 2014|archivedate=December 19, 2019|accessdate=October 3, 2021}}</ref> Zvezni sodnik je leta 2015 razsodil, da Boykinsovi posnetki kršijo zvezni zakon o prisluškovanju. <ref name="Buckley2">{{Navedi splet|last=Buckley|first=Madeline|last2=Wright|first2=Lincoln|title=Judge's ruling on police wiretap tapes leaves questions unanswered|url=http://www.southbendtribune.com/news/local/judge-s-ruling-on-police-wiretap-tapes-leaves-questions-unanswered/article_463c08a0-9c3e-11e4-abb2-47b9f9547b68.html|accessdate=July 31, 2017}}</ref> Buttigieg je bil pod pritiskom političnih nasprotnikov, da objavi osem posnetkov, vendar je dejal, da sedmih od njih ni mogoče objaviti, pri čemer se je skliceval na zvezni zakon o prisluškovanju. <ref name="TimelineCareer2" /> <ref name="Buckley2" /> Ni bilo jasno, ali bi objava osmega posnetka kršila kakšne zakone. <ref name="Buckley2" /> Sodnik višjega sodišča okrožja St. Joseph, Steve Hostetler, je obravnaval primer za izdajo petih kaset. <ref name="Easley-2019" /> Sodnik Hostetler je odločil, da je treba kasete izdati mestnemu svetu South Benda maja 2021. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.usnews.com/news/best-states/indiana/articles/2021-05-11/judge-police-recordings-to-be-released-once-appeals-heard|title=Judge: Police Recordings to Be Released Once Appeals Heard|date=May 11, 2021|website=[[U.S. News & World Report]]|accessdate=July 22, 2021}}</ref> Kot župan je Buttigieg spodbujal številne razvojne in prenovitvene projekte. <ref>{{Navedi novice|title=A Company Town Reinvents Itself In South Bend, Ind.|first=Sonari|last=Glinton|url=https://www.npr.org/2012/07/05/155916837/a-company-town-reinvents-itself-in-south-bend-ind|work=[[NPR]]|accessdate=October 28, 2019|date=June 28, 2012}}</ref> Buttigieg je bil vodilna osebnost pri ustvarjanju nočnega laserskega prikaza vzdolž ulice St. v središču South Benda.{{Presledki}}Pot ob reki Joseph kot javna umetnost. Projekt je stal 700.000 dolarjev, ki so bili zbrani iz zasebnih sredstev. <ref name="Sikich">{{Navedi novice|last=Sikich|first=Chris|date=March 21, 2019|title=Pete Buttigieg says he's mayor of a turnaround city. Here's how that claim stands up|url=https://www.indystar.com/story/news/politics/2019/03/21/pete-buttigieg-democratic-presidential-hopeful-south-bend-indiana-turnaround-city/3165477002|work=[[The Indianapolis Star]]|accessdate=April 26, 2019}}</ref> Instalacija »River Lights« je bila odkrita maja 2015 v okviru praznovanja 150. obletnice mesta. <ref name="TimelineCareer3">{{Navedi novice|title=From youngest mayor to Smart Streets: A timeline of Pete Buttigieg's political career|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|work=[[South Bend Tribune]]|date=December 17, 2018|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181218014331/https://www.southbendtribune.com/news/local/from-youngest-mayor-to-smart-streets-a-timeline-of-pete/article_74f5ca74-ddb4-5bc3-915f-a4773c7db8f8.html|archivedate=December 18, 2018}}</ref> Prav tako je nadzoroval uvedbo sistema [[3-1-1]] v mestu leta 2013. <ref>{{Navedi splet|last=Bell|first=Kyle W.|title=Mayor Buttigieg Announces Re-Election Bid|url=https://southbendvoice.com/2014/11/18/mayor-buttigieg-announces-re-election-bid/|website=South Bend Voice|accessdate=September 17, 2019|date=November 18, 2014}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Blasko|first=Erin|title=Mayor's budget calls for 'smart streets'|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/mayor-s-budget-calls-for-smart-streets/article_c2e13f62-0548-11e3-b024-0019bb30f31a.html|date=August 15, 2013}}</ref> Buttigiegova administracija je nadzorovala prodajo številnih nepremičnin v mestni lasti. <ref>{{Navedi splet|title=Final purchase agreement approved in sale of SB Blackthorn Golf Course|url=https://www.wndu.com/home/headlines/Final-purchase-agreemet-approved-for-sale-of-SB-Backthorn-Golf-Course-288733121.html|publisher=WNDU-TV|accessdate=November 17, 2019|date=January 15, 2015|archivedate=November 17, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191117082228/https://www.wndu.com/home/headlines/Final-purchase-agreemet-approved-for-sale-of-SB-Backthorn-Golf-Course-288733121.html}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Peterson|first=Mark|title=South Bend considers selling Blackthorn, Elbel golf courses|url=https://www.wndu.com/home/headlines/South-Bend-considers-selling-Blackthorn-Elbel-golf-courses--274671731.html|publisher=WNDU-TV|accessdate=November 17, 2019|date=September 10, 2014|archivedate=November 3, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141103051622/https://www.wndu.com/home/headlines/South-Bend-considers-selling-Blackthorn-Elbel-golf-courses--274671731.html}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Allen|first=Kevin|title=Mothballed no more: South Bend selling city-owned land for new projects|url=https://www.southbendtribune.com/news/business/mothballed-no-more-south-bend-selling-city-owned-land-for/article_2fdd294a-c052-5d8d-bdbb-3ca596d5b68f.html|accessdate=November 21, 2019|date=January 10, 2016}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Allen|first=Kevin|title=Officials celebrate LaSalle Hotel revamp|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/officials-celebrate-lasalle-hotel-revamp/article_b304a3f2-6fcc-5904-a95f-b7b3d8ec95d7.html|accessdate=November 21, 2019|date=April 25, 2015}}</ref> Eden od Buttigiegovih značilnih programov je bila »Pobuda za prazne in zapuščene nepremičnine«. Lokalno znana kot ''1000 nepremičnin v 1000 dneh'', je bil to projekt za popravilo ali rušenje propadajočih nepremičnin po South Bendu. <ref>{{Navedi splet|title=Vacant & Abandoned Properties Initiative|url=http://www.ci.south-bend.in.us/government/content/vacant-abandoned-properties-initiative|publisher=City of South Bend|accessdate=June 24, 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131112180402/http://www.ci.south-bend.in.us/government/content/vacant-abandoned-properties-initiative|archivedate=November 12, 2013}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Blasko|first=Erin|title=1,000 properties in 1,000 days|url=http://articles.southbendtribune.com/2013-02-28/news/37337888_1_mayor-pete-buttigieg-properties-neighborhoods|accessdate=September 24, 2014|work=[[South Bend Tribune]]|date=February 28, 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140927002737/http://articles.southbendtribune.com/2013-02-28/news/37337888_1_mayor-pete-buttigieg-properties-neighborhoods|archivedate=September 27, 2014}}</ref> Program je dosegel svoj cilj dva meseca pred predvidenim koncem novembra 2015. <ref>{{Navedi splet|title=Progress Update|url=https://www.southbendin.gov/government/content/progress-update|publisher=City of South Bend|date=July 10, 2017|accessdate=July 18, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170808075017/https://www.southbendin.gov/government/content/progress-update|archivedate=August 8, 2017}}</ref> Do dneva tisoč programa, pred koncem Buttigiegovega prvega mandata, je bilo skoraj 40 odstotkov ciljnih hiš popravljenih, 679 pa jih je bilo porušenih ali pa je bila za rušenje sklenjena pogodba. <ref>{{Navedi splet|url=https://southbendin.gov/wp-content/uploads/2018/05/VA-Community-Update-Presentation.pdf|title=Vacant and Abandoned Properties, 1,000 Houses in 1,000 Days: Community Update|date=December 7, 2015|website=City of South Bend|accessdate=October 15, 2019}}</ref> Buttigieg je opazil dejstvo, da so bili porušeni številni domovi v skupnostih barvnih ljudi, kar je privedlo do zgodnjega nezaupanja med mestom in temi skupnostmi. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.vox.com/2019/6/27/18759807/pete-buttigieg-town-hall-protesters-police-shooting-2020|title=Pete Buttigieg and the controversy around racial tensions in South Bend, explained|website=[[Vox (website)|Vox]]|accessdate=October 28, 2019|date=June 27, 2019}}</ref> Med županovanjem je Buttigieg sedem mesecev služil v Afganistanu kot poročnik v rezervi ameriške mornarice, v Združene države pa se je vrnil 23. septembra 2014. <ref name="ReturntoUSA">{{Navedi novice|last=Bell|first=Kyle|title=Mayor Buttigieg Reports Being Back on US Soil|url=https://southbendvoice.com/2014/09/24/mayor-buttigieg-reports-being-back-on-us-soil/|accessdate=September 24, 2014|work=South Bend Voice}}</ref> V njegovi odsotnosti je funkcijo izvršnega direktorja od februarja 2014 do oktobra 2014, ko se je Buttigieg vrnil na mesto župana, opravljal podžupan Mark Neal, mestni kontrolor South Benda. <ref name="fuller20142">{{Navedi novice|last=Fuller|first=Jaime|title=The most interesting mayor you've never heard of|url=https://www.washingtonpost.com/blogs/the-fix/wp/2014/03/10/the-most-interesting-mayor-youve-never-heard-of/|accessdate=June 19, 2015|work=The Washington Post|date=March 10, 2014}}</ref> <ref name="ReturntoUSA" /> <ref>{{Navedi splet|title=Former South Bend deputy mayor appointed to IEDC board|url=https://www.southbendtribune.com/news/business/former-south-bend-deputy-mayor-appointed-to-iedc-board/article_b4192f2a-a28b-11e5-b4b9-6727c95340be.html|accessdate=October 26, 2019|date=December 14, 2015}}</ref> Leta 2015, med polemiko glede zakona senata Indiane 101{{Spaced en dash}}prvotna različica, ki je bila deležna številnih kritik zaradi dovoljevanja diskriminacije lezbijk, gejev, biseksualcev in transspolnih oseb{{Spaced en dash}} Buttigieg se je izkazal za vodilnega nasprotnika zakonodaje. Med kampanjo za ponovno izvolitev je [[Outiranje|razkril]] svojo [[homoseksualnost]] in izrazil solidarnost s skupnostjo LGBTQ. <ref name="2015gay">{{Navedi splet|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-mayor-why-coming-out-matters/article_4dce0d12-1415-11e5-83c0-739eebd623ee.html|title=South Bend mayor: Why coming out matters|last=Buttigieg|first=Pete|date=June 16, 2015|accessdate=December 14, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20200227200905/https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-mayor-why-coming-out-matters/article_4dce0d12-1415-11e5-83c0-739eebd623ee.html|archive-date=2020-02-27|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.wndu.com/home/headlines/SB-mayor-business-owners-speak-out-against-religious-freedom-act-297838631.html|title=SB mayor, business owners speak out against religious freedom act|last=Catanzarite|first=Maria|date=March 27, 2015|website=WNDU-TV|accessdate=April 10, 2019|archivedate=March 30, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190330200546/https://www.wndu.com/home/headlines/SB-mayor-business-owners-speak-out-against-religious-freedom-act-297838631.html}}</ref> ==== Drugi mandat ==== Buttigieg je leta 2014 napovedal, da se bo leta [[2015 South Bend mayoral election|2015]] potegoval za drugi mandat. <ref>{{Navedi novice|last=Bell|first=Kyle|title=Mayor Buttigieg Announces Re-Election Bid|url=https://southbendvoice.com/2014/11/18/mayor-buttigieg-announces-re-election-bid/|accessdate=November 18, 2014|work=South Bend Voice|date=November 18, 2014}}</ref> Na [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratskih]] primarnih volitvah je zmagal s približno 78 odstotki glasov in premagal mestnega svetnika iz drugega okrožja Henryja Davisa mlajšega. <ref>{{Navedi splet|first=Diane|last=Daniels|first2=Annie|last2=Chang|url=https://wsbt.com/news/local/pete-buttigieg-winner-of-democratic-primary-for-south-bend-mayor-race|title=Pete Buttigieg winner of Democratic primary for South Bend mayor race|website=[[WSBT-TV]]|date=May 20, 2015|accessdate=June 18, 2015}}</ref> Novembra 2015 je bil izvoljen za svoj drugi mandat za župana z več kot 80 odstotki glasov in premagal republikanca Kellyja Jonesa z razliko 8515 proti 2074 glasovom. <ref>{{Navedi splet|first=Mark|last=Peterson|title=South Bend Mayor Pete Buttigieg wins re-election|url=https://www.wndu.com/home/headlines/Buttigieg-vies-for-second-term-as-South-Bend-mayor-340002362.html|website=WNDU-TV|date=November 3, 2015|accessdate=July 22, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170221081921/https://www.wndu.com/home/headlines/Buttigieg-vies-for-second-term-as-South-Bend-mayor-340002362.html|archivedate=February 21, 2017}}</ref> V novi pobudi za reševanje prazne in zapuščene nepremičnine je South Bend sklenil partnerstvo s kliničnim pravnim centrom Notre Dame, da bi zagotovil brezplačno pravno pomoč upravičenim prosilcem, ki želijo pridobiti prazna zemljišča, in skupaj z lokalnimi neprofitnimi organizacijami popravil ali zgradil domove ter zagotovil pomoč pri lastništvu stanovanj osebam z nizkimi dohodki z uporabo sredstev stanovanjskega in urbanega razvoja South Benda. <ref>{{Navedi splet|url=https://southbendin.gov/initiative/vacant-abandoned-properties/|title=Vacant & Abandoned Properties|website=southbendin.gov|accessdate=October 15, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://sbheritage.org/spaces/homes/|title=Homes|website=South Bend Heritage Foundation|accessdate=October 15, 2019|archive-date=2019-10-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20191015180053/https://sbheritage.org/spaces/homes/|url-status=dead}}</ref> [[Slika:CN_Train,_Former_Studebaker_Factory_(15100168261).jpg|levo|sličica|Stavba Studebaker{{Presledki}}84 leta 2014]] Mesto South Bend je leta 2016 sodelovalo z zvezno državo Indiana in zasebnimi razvijalci, da bi začeli gradnjo 165 milijonov dolarjev vredne prenove nekdanjega kompleksa Studebaker, v upanju, da bo prenova omogočila gradnjo industrijskih in stanovanjskih enot. <ref name="swoon">{{Navedi splet|last=Colombo|first=Hayleigh|title=Some national Democrats swoon over South Bend Mayor Pete Buttigieg|url=https://www.ibj.com/articles/65820-some-national-democrats-swoon-over-south-bend-mayor-pete-buttigieg|website=Indiana Business Journal|accessdate=November 14, 2019|date=October 12, 2017}}</ref> Ta projekt se nahaja v okrožju Renaissance, ki vključuje bližnji park Ignition. <ref name="howhassoutbendchanged">{{Navedi splet|last=Gardner|first=Drew|title=How has South Bend changed under Mayor Buttigieg's leadership?|url=https://www.abc57.com/news/how-has-south-bend-changed-under-mayor-buttigiegs-leadership|website=[[WBND-LD]]|accessdate=October 28, 2019|date=April 14, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi poročilo|title=Marquee Project <nowiki>|</nowiki> Section 6}}</ref> Leta 2017 je bilo napovedano, da bo dolgo zapuščena stavba Studebaker{{Presledki}}Zunanjost stavbe št. 84, znane tudi kot ''Ivy Tower'', bi bila prenovljena za 3,5 dolarja.{{Presledki}}milijon dolarjev sredstev za regionalna mesta iz zvezne države Indiana in dodatnih 3,5 milijona dolarjev{{Presledki}}milijon iz financiranja davčnega povečanja v South Bendu, z načrti, da bi stavba in druge strukture v njenem kompleksu služile kot tehnološko središče. <ref>{{Navedi splet|last=Blasko|first=Erin|title=South Bend Studebaker plant ready for massive facelift|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-studebaker-plant-ready-for-massive-facelift/article_661dd3cb-c4ff-5969-9d69-cbf746e30316.html|accessdate=October 26, 2019|date=July 3, 2017}}</ref> Spletna stran ''Best Cities'' je kasneje South Bend uvrstila na 39. mesto na svojem seznamu 100 najboljših majhnih mest v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] za leto 2020, pri čemer je navedla Buttigiegova prizadevanja za oživitev tovarne Studebaker in središča South Benda. <ref>{{Navedi splet|title=Americas Best Small Cities|url=https://www.bestcities.org/rankings/americas-best-small-cities/|website=Best Cities|accessdate=November 28, 2020|date=2020|archive-date=2020-11-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20201127132730/https://www.bestcities.org/rankings/americas-best-small-cities/|url-status=dead}}</ref> Pod Buttigiegovim vodstvom je mesto začelo tudi program pametne kanalizacije, katerega prva faza je bila končana leta 2017 in je stala 150 dolarjev.{{Presledki}}milijon. <ref name="howhassoutbendchanged2">{{Navedi splet|last=Gardner|first=Drew|title=How has South Bend changed under Mayor Buttigieg's leadership?|url=https://www.abc57.com/news/how-has-south-bend-changed-under-mayor-buttigiegs-leadership|website=[[WBND-LD]]|accessdate=October 28, 2019|date=April 14, 2019}}</ref> Prizadevanja so porabila zvezna sredstva <ref>{{Navedi splet|title=Mayor Pete Buttigieg's South Bend Sewer Fixes Made Cheaper by IOT|url=https://www.ourdailyplanet.com/story/mayor-pete-buttigiegs-south-bend-sewer-fixes-made-cheaper-by-iot/|website=Our Daily Planet|accessdate=October 28, 2019|date=May 2019|archive-date=2019-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20191028185002/https://www.ourdailyplanet.com/story/mayor-pete-buttigiegs-south-bend-sewer-fixes-made-cheaper-by-iot/|url-status=dead}}</ref> in do leta 2019 so zmanjšala skupno prelivanje kanalizacije za 75 odstotkov. <ref name="howhassoutbendchanged2" /> Spodbuda za prizadevanja je bila globa, ki jo je EPA leta 2011 naložila mestu zaradi kršitev Zakona o čisti vodi. <ref name="howhassoutbendchanged2" /> Leta 2019 je Buttigieg zahteval, da se mesto oprosti sporazuma z EPA, ki ga je sklenil njegov predhodnik na položaju župana Steve Lueckej, v katerem se je South Bend strinjal, da bo do leta 2031 vložil več sto milijonov dolarjev v nadaljnje izboljšave svojega kanalizacijskega sistema. <ref>{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff Parrott|title=South Bend hopes to spend hundreds of millions less to reduce river pollution|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-hopes-to-spend-hundreds-of-millions-less-to-reduce-river-pollution/article_8c491336-e691-597f-84ca-605f5b62f4d5.html|accessdate=November 16, 2020|date=September 3, 2019}}</ref> Mestni svet je aprila 2019 odobril Buttigiegovo prošnjo, da se njegovi administraciji omogoči razvoj mestnega podnebnega načrta; Buttigieg je podpisal pogodbo s čikaškim podjetjem Delta Institute za pomoč pri njegovem razvoju. <ref>{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=Buttigieg administration tackling global climate change locally|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/buttigieg-administration-tackling-global-climate-change-locally/article_77448357-b534-5bfc-bf72-138161af5ce6.html|accessdate=November 20, 2020|date=November 4, 2019}}</ref> Konec novembra 2019 je mestni svet z rezultatom 7 proti 0 odobril nastali načrt ogljično nevtralnosti 2050, s katerim si je zastavil cilj doseganja 26-odstotnega zmanjšanja emisij iz Pariškega sporazuma do leta 2025 in nadaljnjega 45-odstotnega zmanjšanja do leta 2035. <ref>{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=South Bend council approves Pete Buttigieg climate plan, while activists urge going further|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-council-approves-pete-buttigieg-climate-plan-while-activists-urge-going-further/article_441cf3b7-fe20-5a5c-adf1-e0c7a90db588.html|accessdate=November 20, 2020|date=November 26, 2019}}</ref> Podpiranje zasebnega razvoja v South Bendu je bila še ena pobuda, ki jo je Buttigieg nadaljeval med svojim drugim mandatom. <ref>{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=South Bend council rejects 12-story high-rise apartment building|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-council-rejects--story-high-rise-apartment-building/article_0014ba80-45cd-5670-a996-59cc508be26b.html|accessdate=November 16, 2019|date=December 13, 2016}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=Why did South Bend's East Bank high-rise fail?|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/why-did-south-bend-s-east-bank-high-rise-fail/article_b7ea2c34-9f92-5c56-88ef-3ef5d1ea9a5b.html|accessdate=November 16, 2019|date=December 14, 2016}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Klee|first=Ricky|title=Viewpoint: Diversity has fallen in Mayor Pete Buttigieg's administration|url=https://www.southbendtribune.com/news/opinion/viewpoint/viewpoint-diversity-has-fallen-in-mayor-pete-buttigieg-s-administration/article_3dbd0df8-385b-5e0a-9486-d561e1e57ba6.html|accessdate=November 16, 2019|date=July 22, 2017}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Kennedy|first=Danielle|title=Building height limit raised to make way for high-rise apartments in South Bend|url=https://wsbt.com/news/local/building-height-limit-raised-to-make-way-for-high-rise-apartments-in-south-bend|publisher=WSBT-TV|accessdate=November 16, 2019|date=February 27, 2017}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Blake|first=Bob|title=South Bend, developer reach compromise on high-rise project|url=https://www.southbendtribune.com/news/business/south-bend-developer-reach-compromise-on-high-rise-project/article_3e3880ba-d1cb-11e6-afd2-67d8a1beb12e.html|accessdate=November 16, 2019|date=January 4, 2017}}</ref> Do leta 2019 je mesto prejelo 374 dolarjev{{Presledki}}milijone dolarjev zasebnih naložb v [[mešana pozidava|mešane razvojne projekte]], odkar je Buttigieg nastopil funkcijo, je po eni oceni. <ref>{{Navedi splet|last=Guarino|first=Mark|title=Can Pete Buttigieg replicate his success in South Bend nationally?|url=https://www.chicagobusiness.com/news/can-pete-buttigieg-replicate-his-success-south-bend-nationally|website=[[Crain's Chicago Business]]|accessdate=October 26, 2019|date=April 19, 2019}}</ref> <ref name="Sikich2">{{Navedi novice|last=Sikich|first=Chris|date=March 21, 2019|title=Pete Buttigieg says he's mayor of a turnaround city. Here's how that claim stands up|url=https://www.indystar.com/story/news/politics/2019/03/21/pete-buttigieg-democratic-presidential-hopeful-south-bend-indiana-turnaround-city/3165477002|work=[[The Indianapolis Star]]|accessdate=April 26, 2019}}</ref> Po drugi strani pa je središče mesta South Bend zabeležilo približno 200 milijonov dolarjev naložb.{{Presledki}}milijon zasebnih naložb med Buttigiegovim mandatom. <ref>{{Navedi splet|last=Phillip|first=Abby|title=Pete Buttigieg leaves behind economic progress and racial tensions in South Bend|url=https://www.cnn.com/2019/12/31/politics/pete-buttigieg-south-bend/index.html|website=CNN|accessdate=January 5, 2020|date=December 31, 2019}}</ref> [[Slika:20041231_14_NICTD_South_Bend,_IN_(8873027699).jpg|levo|sličica|Leta 2018 je Buttigieg predlagal, da se železniška postaja prestavi z letališča v središče mesta.]] Kar zadeva infrastrukturo, je Buttigieg avgusta 2018 promoviral idejo o selitvi mestne postaje South Shore Line z mednarodnega letališča South Bend v središče mesta. <ref>{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=South Bend mayor's push for downtown South Shore station raises new questions|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-mayor-s-push-for-downtown-south-shore-station/article_fc015328-a88a-5ae8-bca1-3e8932e81ac5.html|date=August 18, 2018|accessdate=April 10, 2019}}</ref> Zadal si je cilj, da bi mesto ta projekt dokončalo do leta 2025. <ref>{{Navedi splet|title=Engineering study approved for proposed South Shore Line station in downtown South Bend|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/engineering-study-approved-for-proposed-south-shore-line-station-in/article_e0936478-c4ce-58ca-bc83-0e3a7bee6aa0.html|accessdate=October 26, 2019|date=December 17, 2018|archivedate=October 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191026154833/https://www.southbendtribune.com/news/local/engineering-study-approved-for-proposed-south-shore-line-station-in/article_e0936478-c4ce-58ca-bc83-0e3a7bee6aa0.html}}</ref> South Bend je leta 2019 tudi uvedel program Commuters Trust, nov program ugodnosti za prevoz, ki je bil ustvarjen v sodelovanju z lokalnimi delodajalci in ponudniki prevoza, vključno s South Bend Transpo in Lyft. Program je bil omogočen z donacijo v višini 1 USD.{{Presledki}}milijon dolarjev triletne subvencije iz programa Bloomberg Philanthropies Mayors Challenge. <ref>{{Navedi splet|title=City launches commuter benefit program in partnership with local employers|url=https://southbendin.gov/2019/10/21/city-launches-commuter-benefit-program-in-partnership-with-local-employers/|publisher=South Bend, Indiana|accessdate=November 15, 2019|date=October 21, 2019|archivedate=November 15, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191115021817/https://southbendin.gov/2019/10/21/city-launches-commuter-benefit-program-in-partnership-with-local-employers/}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Semmler|first=Ed|title=IN: South Bend ride-sharing program solves transportation problems for workers|url=https://www.masstransitmag.com/alt-mobility/shared-mobility/car-sharing/news/21111228/in-south-bend-ridesharing-program-solves-transportation-problems-for-workers|website=Mass Transit Magazine|accessdate=November 15, 2019|date=October 22, 2019|archive-date=2019-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20191024031140/https://www.masstransitmag.com/alt-mobility/shared-mobility/car-sharing/news/21111228/in-south-bend-ridesharing-program-solves-transportation-problems-for-workers|url-status=dead}}</ref> Poleg tega je South Bend pod Buttigiegovim vodstvom investiral 50 milijonov dolarjev{{Presledki}}milijon v mestnih parkih, od katerih so bili mnogi v prejšnjih desetletjih zanemarjeni. <ref name="Sikich3">{{Navedi novice|last=Sikich|first=Chris|date=March 21, 2019|title=Pete Buttigieg says he's mayor of a turnaround city. Here's how that claim stands up|url=https://www.indystar.com/story/news/politics/2019/03/21/pete-buttigieg-democratic-presidential-hopeful-south-bend-indiana-turnaround-city/3165477002|work=[[The Indianapolis Star]]|accessdate=April 26, 2019}}</ref>Potem ko je junija 2019 beli policist iz South Benda ustrelil in ubil Afroameričana Erica Logana, je bil Buttigieg odmaknjen od svoje predsedniške kampanje, da bi se osredotočil na nastajajoče reakcije javnosti. Med Loganovo smrtjo policijske kamere niso bile vklopljene. <ref>{{Navedi novice|first=Trip|last=Gabriel|first2=Richard A. Jr.|last2=Oppel|date=August 30, 2019|url=https://www.nytimes.com/2019/08/30/us/politics/pete-buttigieg-south-bend-police.html|title=Pete Buttigieg Was Rising. Then Came South Bend's Policing Crisis.|work=The New York Times}}</ref> Kmalu po Loganovi smrti je Buttigieg predsedoval srečanju v mestni hiši, ki so se ga udeležili nezadovoljni aktivisti iz afroameriške skupnosti in sorodniki pokojnika. Lokalni policijski sindikat je Buttigiega obtožil, da se je odločal zaradi politične koristi. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2019/06/24/us/politics/pete-buttigieg-south-bend-shooting.html|title=A New Test for Pete Buttigieg: Does He Feel Their Pain?|work=The New York Times|date=June 24, 2019|accessdate=June 25, 2019|first=Trip|last=Gabriel|first2=Reid J.|last2=Epstein}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.foxnews.com/politics/south-bend-police-union-slams-buttigieg|title=South Bend police union slams Buttigieg over response to police shooting of black man|work=[[Fox News]]|date=June 25, 2019|accessdate=June 25, 2019|first=Paul|last=Steinhauser|first2=Andres|last2=del Aguila}}</ref> Buttigieg je novembra 2019 zbral 180.000 dolarjev za naročilo pregleda politik in praks policijskega oddelka v South Bendu, ki ga bo izvedlo svetovalno podjetje 21CP Solutions s sedežem v Chicagu. <ref>{{Navedi splet|last=Mazurek|first=Marek|title=Reactions varied at latest community meeting about South Bend Police|url=https://www.southbendtribune.com/news/publicsafety/some-at-latest-community-meeting-about-south-bend-police-feel/article_0ba4749a-ca9b-593e-9830-698f8be75ebd.html|accessdate=November 16, 2019|date=November 9, 2019}}</ref> Nekateri Afroameričani so Buttigiega obtožili rasizma zaradi njegovega odziva na ta in druge incidente. Nekdanji mestni svetnik South Benda, Henry Davis ml., je trdil, da je Buttigieg "ovekovljal in toleriral" sistemski rasizem v mestu. Michael Harriot, višji pisec pri The Root, je Buttigiega obtožil "rasističnega paternalizma", ker je dejal, da otrokom drugih ras manjkajo vzorniki, ki bi spodbujali vrednost izobrazbe. Mnogi Afroameričani opozarjajo tudi na Buttigiegovo odpustitev Darryla Boykinsa, prvega temnopoltega načelnika policije v South Bendu. Boykins je trdil, da je Buttigieg kot izgovor za svojo odpustitev uporabil škandal – v katerega so bili vpleteni tajni posnetki belih policistov, ki so dajali rasistične komentarje. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.newsweek.com/pete-buttigieg-lying-mf-trends-writer-slams-minority-children-comments-1474160|title=Buttigieg slammed for 'racist paternalism' after saying minority children lack role models for education|first=James|last=Walker|website=[[Newsweek]]|date=November 26, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.newsweek.com/south-bend-councilman-accuses-pete-buttigieg-perpetuating-systematic-racism-mayor-he-lied-1486429|title=South Bend councilman accuses Pete Buttigieg of perpetuating "systematic racism" as mayor: "He lied to millions of Americans"|first=Jason|last=Lemon|website=[[Newsweek]]|date=February 9, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2019/04/19/us/politics/buttigieg-black-police-chief-fired.html|title=Pete Buttigieg Fired South Bend's Black Police Chief. It Still Stings|work=The New York Times|date=April 19, 2019|last=Gabriel|first=Trip|last2=Burns|first2=Alexander}}</ref> === Večja nacionalna prepoznavnost === Na volitvah za ameriški senat leta 2016 v Indiani je vodil kampanjo v imenu [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratskega]] kandidata za senat Evana Bayha <ref>{{Navedi splet|title=ICYMI: 'Evan Bayh Made Indiana Great Again'|date=October 4, 2016|url=https://www.indems.org/icymi-evan-bayh-made-indiana-great-again/|publisher=Indiana Democratic Party|accessdate=October 26, 2019|archive-date=2019-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20191026022446/http://www.indems.org/icymi-evan-bayh-made-indiana-great-again/|url-status=dead}}</ref> in kritiziral Bayhovega nasprotnika Todda Younga, ker je leta 2010 izrazil podporo ohranitvi vojaškega pravila »ne sprašuj, ne povej«. <ref>{{Navedi splet|last=Allen|first=Kevin|title=Buttigieg gets involved in Senate race, draws attention to 'Don't Ask, Don't Tell'|url=https://www.southbendtribune.com/news/elections/buttigieg-gets-involved-in-senate-race-draws-attention-to-don/article_2ea1d2ce-7f8b-11e6-b552-87cd6284d82e.html|accessdate=October 26, 2019|date=September 21, 2016}}</ref> Na demokratskih predsedniških primarnih volitvah leta 2016 je Buttigieg podprl [[Hillary Clinton]]. <ref>{{Navedi splet|last=Strauss|first=Daniel|title=Sanders seeks to end his free fall|url=https://www.politico.com/story/2016/05/indiana-sanders-clinton-222687|website=[[Politico]]|accessdate=October 26, 2019|date=May 2, 2016}}</ref> Prav tako je podprl demokratsko kandidatko Lynn Coleman na volitvah istega leta za 2. kongresno okrožje Indiane, ki je vključevalo South Bend. <ref>{{Navedi splet|title=DCCC Chair Luján Names Lynn Coleman to Emerging Races|url=https://dccc.org/dccc-chair-lujan-names-lynn-coleman-emerging-races/|publisher=Democratic Congressional Campaign Committee|accessdate=October 26, 2019|date=September 23, 2016}}</ref> Frank Bruni iz ''[[The New York Times|časopisa The New York Times]]'' je leta 2016 objavil kolumno, v kateri je pohvalil Buttigiegovo delo kot župana, z naslovom, v katerem so ga spraševali, ali bi lahko bil "prvi gejevski predsednik". <ref name="FrankBruni">{{Navedi novice|first=Frank|last=Bruni|title=The First Gay President?|url=https://www.nytimes.com/2016/06/12/opinion/sunday/the-first-gay-president.html|work=The New York Times|date=June 11, 2016|accessdate=July 18, 2017}}</ref> [[Barack Obama]] ga je v profilu odhajajočega predsednika novembra 2016, ki ga je pripravil ''[[The New Yorker]]'', omenil kot enega od talentov Demokratske stranke. <ref>{{Navedi revijo|last=Remnick|first=David|date=November 18, 2016|title=Obama Reckons with a Trump Presidency|url=https://www.newyorker.com/magazine/2016/11/28/obama-reckons-with-a-trump-presidency|magazine=[[The New Yorker]]|access-date=October 26, 2019}}</ref> Ko je Buttigiegova nacionalna prepoznavnost rasla po njegovi kandidaturi na volitvah za predsednika Demokratskega nacionalnega odbora leta 2017, je Buttigieg povečal svoja potovanja izven mesta. <ref>{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=Mayor's Travels Take A Jump|url=https://www.newspapers.com/article/the-south-bend-tribune-mayors-travels-t/171747754/|accessdate=January 19, 2021|date=November 19, 2017}}</ref> V začetku leta 2018 so se pojavila ugibanja, da bo Buttigieg leta 2020 kandidiral za guvernerja ali predsednika. <ref>{{Navedi splet|last=Howey|first=Brian|title=South Bend's 'Mayor Pete' channels JFK's summons|url=https://www.newspapers.com/article/the-tribune-south-bends-mayor-pete-ch/171747881/|website=The Tribune|accessdate=January 17, 2021|location=Seymour, Indiana|date=April 19, 2018}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Adams|first=Dwight|title=South Bend mayor garnering national buzz for president|url=https://www.newspapers.com/article/journal-and-courier-south-bend-mayor-gar/171747977/|website=Journal and Courier|accessdate=January 18, 2021|date=April 1, 2018}}</ref> Za vmesne volitve leta 2018 je Buttigieg ustanovil odbor za politično akcijo (PAC) Hitting Home PAC. <ref>{{Navedi splet|last=Buttigieg|first=Pete|title=Hitting Home: a new politics of the everyday|url=https://medium.com/the-moment-by-pete-for-america/hitting-home-a-new-politics-of-the-everyday-76316121f06a|website=[[Medium (website)|Medium]]|accessdate=September 9, 2019|date=June 22, 2017}}</ref> Oktobra istega leta je Buttigieg osebno podprl 21 kongresnih kandidatov. <ref name="indianapolismonthlynovember2018">{{Navedi splet|last=Wren|first=Adam|title=Pete Buttigieg Has His Eye On The Prize|url=https://www.indianapolismonthly.com/longform/pete-buttigieg-feature|website=Indianapolis Monthly|accessdate=October 26, 2019|date=December 16, 2018}}</ref> Kasneje je podprl tudi Mela Halla, demokratskega kandidata na volitvah leta 2018 za 2. kongresno okrožje Indiane. <ref>{{Navedi splet|last=Ortega|first=Veronica|title=South Bend's mayor is throwing his support behind Democrat Mel Hall|url=https://wsbt.com/news/local/south-bends-mayor-is-throwing-his-support-behind-democrat-mel-hall|publisher=WSBT-TV|accessdate=October 26, 2019|date=November 1, 2018}}</ref> Buttigieg je vodil kampanjo za ponovno izvolitev Joeja Donnellyja na senatnih volitvah Združenih držav Amerike v Indiani. <ref>{{Navedi splet|title=Mayor Pete Buttigieg, other Hoosier veterans launch South Bend 'Veterans for Joe' with press conference|url=https://joeforindiana.com/updates/mayor-pete-buttigieg-other-hoosier-veterans-launch-south-bend-veterans-for-joe-with-press-conference/|publisher=Donnelly for Indiana|accessdate=October 26, 2019|archivedate=October 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191026043825/https://joeforindiana.com/updates/mayor-pete-buttigieg-other-hoosier-veterans-launch-south-bend-veterans-for-joe-with-press-conference/}}</ref> Buttigieg je vodil kampanjo za kandidate v več kot ducat državah, vključno z državami, ki so se udeležile zgodnjih predsedniških primarnih volitev, kot sta [[Iowa]] in [[Južna Karolina]], kar kaže na potencialno zanimanje za kandidaturo za predsednika. <ref name="indianapolismonthlynovember2018" /> Svojo kandidaturo je uradno napovedal 23. januarja 2019. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.theatlantic.com/politics/archive/2019/01/buttigieg-announces-his-run-presidency/580984/|title=Pete Buttigieg Thinks All the 2020 Democrats Are Too Old|website=The Atlantic|first=Edward-Isaac|last=Dovere|date=January 23, 2019|authorlink=Edward-Isaac Dovere|accessdate=January 26, 2021}}</ref> ==== Nasledstvo kot župan ==== Buttigieg je decembra 2018 napovedal, da se ne bo potegoval za tretji mandat za župana South Benda. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/pete-buttigieg-will-not-seek-a-third-term-as-south/article_0399eb60-365a-5f18-b98c-de8cc9010831.html|title=Pete Buttigieg will not seek a third term as South Bend mayor|first=Jeff|last=Parrott|date=December 18, 2018|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=December 17, 2018|archivedate=January 10, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210110034714/https://www.southbendtribune.com/news/local/pete-buttigieg-will-not-seek-a-third-term-as-south/article_0399eb60-365a-5f18-b98c-de8cc9010831.html}}</ref> Buttigieg je na [[2019 South Bend mayoral election|županskih volitvah leta 2019]] podprl [[James Mueller (mayor)|Jamesa Muellerja]]. <ref name="sbt1">{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=James Mueller rolls to victory in South Bend mayoral primary|url=https://www.southbendtribune.com/news/elections/james-mueller-rolls-to-victory-in-south-bend-mayoral-primary/article_4139cab3-c713-5d9c-be70-7387ef7b806d.html|accessdate=May 23, 2019|date=May 8, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=South Bend Mayor Pete Buttigieg endorses James Mueller as his pick to replace him|url=https://wsbt.com/news/local/south-bend-mayor-pete-buttigieg-endorses-james-mueller-as-his-pick-to-replace-him|publisher=WSBT-TV|accessdate=October 24, 2019|date=February 11, 2019}}</ref> Mueller je bil Buttigiegov sošolec iz srednje šole in njegov županski vodja kabineta, kasneje pa izvršni direktor oddelka za skupnostne naložbe South Benda. <ref name="sbt1" /> Muellerjeva kampanja je obljubljala nadaljevanje napredka, ki je bil dosežen pod Buttigiegovim županovanjem. <ref>{{Navedi splet|last=Hudson|first=Melissa|title=Primary election: James Mueller wins Democratic nomination for South Bend mayor|url=https://www.abc57.com/news/primary-election-south-bend-mayoral-race|website=ABC 57|publisher=[[WBND-LD]]|accessdate=May 23, 2019|date=May 7, 2019}}</ref> Buttigieg se je pojavil v Muellerjevih volilnih oglasih in doniral Muellerjevi kampanji. <ref>{{Navedi splet|last=Becker|first=Lauren|title=Slew of Democrats hoping to replace Buttigieg busy fundraising, mobilizing voters|url=https://wsbt.com/news/local/slew-of-democrats-hoping-to-replace-buttigieg-busy-fundraising-mobilizing-voters|publisher=[[WSBT-TV|WSBT]]|accessdate=May 27, 2019|date=May 2, 2019}}</ref> Mueller je maja 2019 zmagal na [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratskih]] primarnih volitvah s 37 odstotki glasov v natrpani konkurenci. <ref>{{Navedi splet|title=2019 Primary Election: Official Results|url=https://www.sjcindiana.com/1647/2019-Primary-Election|publisher=St. Joseph County, Indiana|accessdate=January 7, 2020|archivedate=January 10, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210110075257/https://www.sjcindiana.com/1647/2019-Primary-Election}}</ref> <ref name="sbt1" /> <ref>{{Navedi novice|title=Top Buttigieg Aide Wins South Bend Mayoral Primary|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2019-05-08/top-buttigieg-mayoral-aide-wins-primary-to-lead-indiana-city|accessdate=October 24, 2019|work=[[Bloomberg News]]|agency=[[Associated Press]]|date=May 8, 2019}}</ref> Na splošnih volitvah novembra 2019 je Mueller premagal republikanskega kandidata Seana M. Haasa s 63 odstotki glasov. <ref>{{Navedi splet|title=Election Summary Report: General Election, Tuesday, November 5, 2019|url=https://www.sjcindiana.com/DocumentCenter/View/28489/2019-General-Election-Summary---Unofficial|publisher=St. Joseph County, Indiana|accessdate=January 7, 2020|archivedate=November 11, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201111192428/https://www.sjcindiana.com/DocumentCenter/View/28489/2019-General-Election-Summary---Unofficial}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Democrat James Mueller voted as South Bend's next mayor|work=WSBT|url=https://wsbt.com/news/local/democrat-james-mueller-voted-as-south-bends-next-mayor|publisher=[[WSBT-TV]]|accessdate=November 6, 2019|date=November 5, 2019}}</ref> Mueller je funkcijo nastopil na novoletni dan leta 2020. <ref name="NYTsuccessor2">{{Navedi novice|last=Gabriel|first=Trip|title=He's Not 'Mayor Pete' Anymore: Buttigieg's Successor Is Sworn In|url=https://www.nytimes.com/2020/01/01/us/politics/pete-buttigieg-mayor-south-bend.html|accessdate=February 12, 2020|work=The New York Times|date=January 1, 2020}}</ref> === Kampanja za predsedovanje DNC === Januarja 2017 je Buttigieg napovedal svojo kandidaturo za predsednika Demokratskega nacionalnega odbora (DNC) na predsedniških volitvah leta 2017. <ref>{{Navedi novice|last=Martin|first=Jonathan|date=January 5, 2017|title=Indiana Mayor Running for D.N.C. Chairman|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2017/01/05/us/pete-buttigieg-democratic-national-committee-chairman-race.html|accessdate=March 18, 2019}}</ref> V tekmi za predsedniški položaj si je ustvaril nacionalni profil kot vzhajajoči temni konj s podporo nekdanjega predsednika DNC Howarda Deana, nekdanjega guvernerja [[Maryland|Marylanda]] Martina O'Malleyja, senatorja Indiane Joeja Donnellyja in senatorke [[Severna Dakota|Severne Dakote]] Heidi Heitkamp. <ref name="Seitz-Wald">{{Navedi novice|last=Seitz-Wald|first=Alex|date=February 25, 2017|title=DNC Race: Democrats Elect New Leader Saturday|work=[[NBC News]]|url=https://www.nbcnews.com/politics/elections/dnc-race-democrats-elect-new-leader-saturday-n725596|accessdate=February 25, 2017}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Fritze|first=John|title=Martin O'Malley backs Pete Buttigieg (over Tom Perez) for DNC|work=[[The Baltimore Sun]]|url=https://www.baltimoresun.com/news/maryland/politics/blog/bal-martin-o-malley-backs-pete-buttigieg-over-tom-perez-for-dnc-20170208-story.html|accessdate=February 8, 2017|archivedate=February 8, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170208170207/http://www.baltimoresun.com/news/maryland/politics/blog/bal-martin-o-malley-backs-pete-buttigieg-over-tom-perez-for-dnc-20170208-story.html}}</ref> Buttigieg se je v kampanji zavzemal za potrebo, da [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|Demokratska stranka]] opolnomoči svoje milenijce. <ref name="Seitz-Wald" /> Buttigieg je obljubil, da bo odstopil z mesta župana, če bo izvoljen za predsednika DNC. <ref>{{Navedi splet|last=Macaluso|first=Logan|title=Buttigieg announces run for DNC chair|url=https://www.thestatehousefile.com/politics/elections/buttigieg-announces-run-for-dnc-chair/article_d82b83fb-41b5-5854-9232-2952009c6add.html|website=The Statehouse File|accessdate=4 March 2024|language=en|date=5 January 2017}}</ref> Nekdanji ameriški minister za delo [[Thomas Perez|Tom Perez]] in [[Predstavniški dom ameriškega kongresa|ameriški predstavnik]] Keith Ellison sta se hitro izkazala za favorita večine članov DNC. Buttigieg se je na dan volitev umaknil iz tekme, ne da bi podprl nobenega kandidata, Perez pa je bil po dveh krogih glasovanja izvoljen za predsednika. <ref name="Seitz-Wald2">{{Navedi novice|last=Seitz-Wald|first=Alex|date=February 25, 2017|title=DNC Race: Democrats Elect New Leader Saturday|work=[[NBC News]]|url=https://www.nbcnews.com/politics/elections/dnc-race-democrats-elect-new-leader-saturday-n725596|accessdate=February 25, 2017}}</ref> === Predsedniška kampanja 2020 === 23. januarja 2019 je Buttigieg napovedal, da bo ustanovil raziskovalni odbor za kandidaturo za [[Predsednik Združenih držav Amerike|predsednika Združenih držav Amerike]] na prihajajočih [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|volitvah leta 2020.]] <ref name="CNNExploratory">{{Navedi novice|url=https://www.cnn.com/2019/01/23/politics/pete-buttigieg-2020-president/index.html|title=Pete Buttigieg, mayor of South Bend, Indiana, jumps into 2020 race|last=Merica|first=Dan|date=January 23, 2019|accessdate=January 25, 2019|work=CNN}}</ref> Buttigieg si je prizadeval za nominacijo Demokratske stranke za predsednika. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/breaking-south-bend-mayor-pete-buttigieg-joins-presidential-race/article_c2ca8722-70b4-5b40-9d10-14ee798fbb8d.html|title=Breaking: South Bend Mayor Pete Buttigieg joins 2020 presidential race|first=Sara|last=Burnett|date=January 23, 2019|work=[[South Bend Tribune]]}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2019/01/23/us/politics/pete-buttigieg-mayor-south-bend-president.html|title=Pete Buttigieg, Mayor of South Bend, Ind., Joins Democratic 2020 Race|last=Burns|first=Alexander|date=January 23, 2019|work=[[The New York Times]]|accessdate=January 23, 2019}}</ref> Če bi bil izvoljen, bi bil najmlajši in prvi odkrito gejevski ameriški predsednik. <ref name="CNNExploratory" /> Sredi začetka Buttigiegovih predsedniških prizadevanj je 12. februarja 2019 objavil svojo prvenec, [[Avtobiografija|avtobiografijo]] ''Najkrajša pot domov''. <ref>{{Navedi tvit|number=1095383344689434624|user=PeteButtigieg|title=It's publication day! Delighted to see Shortest Way Home hitting the shelves today, and hoping you will find it a good read.|date=February 12, 2019|access-date=October 4, 2021}}</ref> Dva meseca pozneje je Buttigieg 14. aprila 2019 v South Bendu uradno začel svojo kampanjo. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.fastcompany.com/90334160/pete-buttigieg-debuts-a-radical-new-approach-to-campaign-branding|title=Pete Buttigieg debuts a radical new approach to campaign branding|last=Segran|first=Elizabeth|date=April 14, 2019|work=[[Fast Company]]|accessdate=April 14, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Merica|first=Dan|title=Pete Buttigieg officially announces presidential campaign|url=https://www.cnn.com/2019/04/14/politics/pete-buttigieg-presidential-campaign/index.html|accessdate=April 14, 2019|work=CNN|date=April 14, 2019}}</ref> Buttigieg se je opisal kot progresivca in podpornika demokratičnega kapitalizma. <ref name="Beauchamp">{{Navedi splet|url=https://www.vox.com/policy-and-politics/2019/3/28/18283925/pete-buttigieg-mayor-pete-interview-capitalism|title=Pete Buttigieg makes the case for "democratic capitalism"|last=Beauchamp|first=Zack|date=March 28, 2019|website=[[Vox (website)|Vox]]|accessdate=April 1, 2019}}</ref> Zgodovinar David Mislin Buttigiega opredeljuje kot pragmatičnega progresivca v tradiciji gibanja socialnega evangelija, ki je bilo nekoč močno na Srednjem zahodu. <ref>David Mislin, [https://www.upi.com/Top_News/Voices/2019/11/07/Pete-Buttigieg-reviving-pragmatic-progressive-ideals-of-Social-Gospel/6261573132113/ Pete Buttigieg reviving pragmatic, progressive ideals of Social Gospel], UPI (November 7, 2019), republished at ''[https://nationalinterest.org/blog/buzz/pete-buttigieg-reviving-pragmatic-progressive-ideals-social-gospel-movement-94506 The National Interest]'' (November 11, 2019).</ref> Buttigieg, ki je sprva veljal za kandidata z malo verjetnostjo, <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg ends 2020 White House bid|first=Justin|last=Gomez|url=https://abcnews.go.com/Politics/pete-buttigieg-end-2020-white-house-bid-sources/story?id=67498529|website=ABC News|accessdate=February 20, 2021|date=March 1, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Parrott|first=Jeff|title=Pete Buttigieg still the 'longest of long shots'? Maybe not anymore.|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/pete-buttigieg-still-the-longest-of-long-shots-maybe-not-anymore/article_d682dae0-461c-5b93-809e-2e707fc90346.html|accessdate=February 20, 2021|date=November 3, 2019}}</ref> <ref name="Gambino-2019">{{Navedi splet|last=Gambino|first=Lauren|title=Pete Buttigieg for president? Long-shot stands out in crowded field|url=https://www.theguardian.com/us-news/2019/mar/23/pete-buttigieg-democrat-2020-presidential-election|website=The Guardian|accessdate=February 20, 2021|date=March 23, 2019}}</ref> se je do decembra 2019 povzpel na vrh lestvice kandidatov na primarnih volitvah. <ref>{{Navedi novice|last=Scott|first=Eugene|title=Analysis {{!}} Pete Buttigieg's struggles and stumbles with black voters, explained|url=https://www.washingtonpost.com/politics/2019/12/18/pete-buttigiegs-biggest-campaign-struggle-earning-support-black-voters/|work=Washington Post|accessdate=January 8, 2021|date=December 18, 2019}}</ref> V začetku februarja 2020 je Buttigieg vodil na demokratskih volitvah v Iowi leta 2020 z 26,2 odstotka glasov v primerjavi z 26,1 odstotka, ki jih je prejel [[Bernie Sanders]], in osvojil 14 delegatov v primerjavi z 12, ki jih je prejel Sanders. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/2020/02/06/politics/iowa-caucus-results/index.html|title=Pete Buttigieg keeps narrow lead in Iowa caucuses with 100% of precincts reporting|first=Dan|last=Merica|first2=Jeff|last2=Zeleny|first3=Adam|last3=Levy|website=CNN|date=February 6, 2020|accessdate=February 7, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://theweek.com/10things/894837/10-things-need-know-today-february-10-2020|title=10 things you need to know today: February 10, 2020|date=February 10, 2020|website=[[The Week]]|first=Harold|last=Maas|accessdate=February 10, 2020}}</ref> Sklad za zmago LGBTQ, Buttigiegova prva nacionalna podpora, {{Efn|Buttigieg was endorsed in June 2019 on the [[Stonewall 50th anniversary|50th anniversary of the Stonewall Uprising]].}} je zabeležil zgodovinsko prvo zmago odkrito gejevskega kandidata na državnih predsedniških primarnih volitvah. <ref>{{Navedi splet|url=https://victoryfund.org/news/pete-buttigiegs-iowa-victory-a-milestone-in-u-s-history-america-on-track-to-elect-its-first-gay-president/|title=Pete Buttigieg's Iowa Victory A Milestone in U.S. History; America On-Track to Elect Its First Gay President|last=Keith|first=Jarod|website=LGBTQ Victory Fund|accessdate=February 7, 2020}}</ref> Buttigieg je na primarnih volitvah v New Hampshiru končal na drugem mestu za Sandersom. <ref name="Nilsen2">{{Navedi splet|url=https://www.vox.com/2020/2/11/21133087/bernie-sanders-new-hampshire-democratic-primary-winner-2020|title=Bernie Sanders just won the all-important New Hampshire primary|last=Nilsen|first=Ella|date=February 11, 2020|website=Vox|accessdate=February 15, 2020}}</ref> Potem ko je na primarnih volitvah v Južni Karolini zasedel četrto mesto z 8,2 odstotka glasov, za [[Joe Biden|Joejem Bidnom]] (48,7 odstotka), Berniejem Sandersom (19,8 odstotka) in Tomom Steyerjem (11,3 odstotka), je Buttigieg 1. marca 2020 odstopil od tekme in podprl Bidna. <ref>Epstein, Reid J. and Gabriel, Trip. [https://www.nytimes.com/2020/03/01/us/politics/pete-buttigieg-drops-out.html Pete Buttigieg Drops Out of Democratic Presidential Race], ''The New York Times'', March 1, 2020. Retrieved March 1, 2020.</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Epstein|first=Reid J.|last2=Gabriel|first2=Trip|title=Buttigieg and Klobuchar Endorse Biden, Aiming to Slow Sanders|url=https://www.nytimes.com/2020/03/02/us/politics/pete-buttigieg-endorses-joe-biden.html|website=The New York Times|accessdate=March 2, 2020|date=March 2, 2020}}</ref> Študija politologov z univerze Loyola Marymount iz leta 2023 je poročala o tem, kako so različni vidiki Buttigiegove biografije vplivali na mnenja volivcev o njegovi izvolitvi za predsednika ZDA. Avtorji so zaključili, da je »njegova vojaška preteklost ... uspešno preprečila diskriminacijo volivcev, kar kaže na to, da bi nekateri gejevski kandidati lahko odpravili vrzel, ko bi volivci izvedeli več o njihovi zgodbi.« === Postpredsedniška kampanja === Aprila 2020 je Buttigieg ustanovil Win The Era PAC, nov super PAC za zbiranje denarja in njegovo razdeljevanje demokratom, ki so prejeli manj glasov. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/2020/04/03/politics/pete-buttigieg-pac/index.html|title=Pete Buttigieg launches a new PAC aimed at helping down-ballot Democrats|first=Dan|last=Merica|website=CNN|date=April 3, 2020|accessdate=April 5, 2020}}</ref> 8. junija 2020 je Univerza Notre Dame objavila, da je za študijsko leto 2020–21 zaposlila Buttigiega kot učitelja in raziskovalca. <ref>{{Navedi splet|title=Former presidential candidate Pete Buttigieg to teach, do research at Notre Dame|url=https://www.chicagotribune.com/suburbs/post-tribune/ct-nw-pete-buttigieg-notre-dame-20200628-mgxcxr3h3baurdusu6oywyhm44-story.html|accessdate=June 28, 2020|date=June 28, 2020}}</ref> Oktobra 2020 je Buttigieg izdal tudi svojo drugo knjigo, ''Trust: America's Best Chance''. <ref>{{Navedi novice|url=https://apnews.com/c37018efd91b0c9e90689ee652695b33|title=Mayor Pete Buttigieg has a new book set for fall, 'Trust'|date=July 8, 2020|agency=The Associated Press|accessdate=July 8, 2020}}</ref> Buttigieg je na splošnih volitvah deloval kot nadomestek za Bidenovo kampanjo. <ref>{{Navedi splet|title=WATCH: One-on-one with Biden campaign surrogate Pete Buttigieg|url=https://www.wfmz.com/news/politics/watch-one-on-one-with-biden-campaign-surrogate-pete-buttigieg/video_d570a102-3ebb-5289-aa02-ae9deb9d790a.html|website=WFMZ.com|accessdate=December 21, 2020|date=October 16, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201103223115/https://www.wfmz.com/news/politics/watch-one-on-one-with-biden-campaign-surrogate-pete-buttigieg/video_d570a102-3ebb-5289-aa02-ae9deb9d790a.html|archive-date=2020-11-03|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Verhovek|first=John|last2=Nagle|first2=Molly|title=Joe Biden campaign deploys top surrogates while candidate preps for final debate|url=https://abcnews.go.com/Politics/joe-biden-campaign-deploys-top-surrogates-candidate-preps/story?id=73720943|website=ABC News|accessdate=December 21, 2020|date=October 21, 2020}}</ref> Na sklepni večer Demokratske nacionalne konvencije leta 2020 je imel govor, <ref>{{Navedi splet|last=Glauber|first=Bill|title=2020 DNC will meet for just two hours nightly during Milwaukee convention|url=https://www.jsonline.com/story/news/politics/elections/2020/07/29/dnc-meet-2-hours-nightly-during-milwaukee-convention/5541718002/|website=Milwaukee Journal Sentinel|accessdate=August 3, 2020|date=July 29, 2020}}</ref> med poimenovanjem na konvenciji pa je tudi oznanil glasove Indiane. <ref>{{Navedi novice|last=Stevens|first=Matt|last2=Paz|first2=Isabella Grullón|date=August 19, 2020|title=Democratic National Convention's Roll Call Showcases Voices from Across America|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2020/08/19/us/politics/dnc-roll-call.html|accessdate=February 14, 2021|issn=0362-4331}}</ref> 5. septembra 2020 je bilo objavljeno, da bo Buttigieg član svetovalnega sveta prehodne skupine Biden-Harris, ki je načrtovala predsedniški prehod Joeja Bidna. <ref>{{Navedi splet|title=Cindy McCain Joins Biden-Harris Transition Team's Advisory Board|url=https://buildbackbetter.com/press-releases/cindy-mccain-joins-biden-harris-transition-teams-advisory-board/|website=President-Elect Joe Biden|accessdate=November 9, 2020|date=September 28, 2020|archivedate=November 15, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201115172252/https://buildbackbetter.com/press-releases/cindy-mccain-joins-biden-harris-transition-teams-advisory-board/}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Biden Transition Organization – Staff, Advisors|url=https://www.democracyinaction.us/2020/chrntran/bidentransition.html|website=www.democracyinaction.us|accessdate=November 9, 2020|date=November 9, 2017}}</ref> Pred podpredsedniško razpravo je Buttigieg igral vlogo namestnika republikanskega podpredsednika [[Mike Pence|Mika Pencea,]] da bi pripravil kandidatko za podpredsednico [[Kamala Harris|Kamalo Harris]]. Buttigieg je bil za to vlogo izbran zaradi svojih izkušenj z delom s Penceom med njunim sočasnim mandatom župana South Benda oziroma guvernerja Indiane. <ref>{{Navedi splet|last=Cole|first=Brendan|title=Buttigieg says embodying Mike Pence to help prepare Harris for debate was "strange"|url=https://www.newsweek.com/pete-buttigieg-kamala-harris-election-1538057|website=Newsweek|accessdate=December 21, 2020|date=October 10, 2020}}</ref> === Minister za promet (2021–2025) === [[Slika:Harris_swears_in_Buttigieg.jpg|sličica|Podpredsednica [[Kamala Harris]] je 3. februarja 2021 prisegla Buttigiega za ministra za promet.]] ==== Nominacija in potrditev ==== Po koncu predsedniške kampanje je bil Buttigieg obravnavan kot morebiten kandidat za kabinet v administraciji Joeja Bidna. <ref>{{Navedi splet|last=Siders|first=David|title=Biden is already forming a government. Here's what his Cabinet could look like.|url=https://www.politico.com/news/2020/08/21/joe-biden-cabinet-picks-397905|accessdate=August 21, 2020|website=Politico|date=August 21, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Parrott|first=Jeff|title=Pete Buttigieg in DNC speech: My marriage shows how the country can change|work=South Bend Tribune|url=https://www.southbendtribune.com/news/elections/pete-buttigieg-tells-dnc-that-a-president-biden-would-work-toward-a-nation-in-which/article_becd5c7e-e35a-11ea-b469-47761a764d7c.html|date=August 21, 2020|accessdate=August 21, 2020}}</ref> Potem ko je bil Biden 7. novembra 2020 razglašen za zmagovalca volitev, je bil Buttigieg ponovno omenjen kot morebitni kandidat za ministra za vzadeve veteranov, veleposlanika pri Združenih narodih, veleposlanika na Kitajskem ali ministra za promet. <ref /> Biden je 15. decembra 2020 napovedal, da bo Buttigiega nominiral za svojega ministra za promet. <ref>{{Navedi novice|last=Merica|first=Dan|date=December 15, 2020|title=Joe Biden picks Pete Buttigieg to be transportation secretary|work=[[CNN]]|url=https://www.cnn.com/2020/12/15/politics/pete-buttigieg-transportation-secretary/index.html|accessdate=December 15, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Josephs|first=Leslie|title=Senate confirms Pete Buttigieg as Transportation secretary|url=https://www.cnbc.com/2021/02/02/pete-buttigieg-confirmed-by-senate-as-biden-transportation-secretary.html|accessdate=February 2, 2021|work=CNBC|date=February 2, 2021}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Laris|first=Michael|last2=Duncan|first2=Ian|last3=Kim|first3=Seung Min|title=Biden to name Pete Buttigieg as transportation secretary|work=[[The Washington Post]]|url=https://www.washingtonpost.com/local/trafficandcommuting/biden-transportation-secretary/2020/12/15/cf1b7456-3a41-11eb-98c4-25dc9f4987e8_story.html|accessdate=December 16, 2020|issn=0190-8286}}</ref> Senatna komisija za trgovino je Buttigiegovo nominacijo predlagala celotnemu senatu z 21 glasovi za in 3 proti. <ref>{{Navedi tvit|number=1354448436905594886|user=carlquintanilla|title=* U.S. SENATE COMMERCE COMMITTEE ADVANCES NOMINATION OF BUTTIGIEG TO BE TRANSPORTATION SECRETARY ON 21-3 VOTE – STATEMENT @Reuters|date=January 27, 2021|access-date=February 2, 2021}}</ref> Buttigieg je bil potrjen 2. februarja 2021 z 86 glasovi za in 13 proti, <ref>{{Navedi novice|last=O'Connell|first=Oliver|title=Pete Buttigieg becomes first openly gay cabinet member after historic Senate vote|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/pete-buttigieg-openly-gay-cabinet-member-senate-b1796535.html|archiveurl=https://ghostarchive.org/archive/20220525/https://www.independent.co.uk/news/world/americas/us-politics/pete-buttigieg-openly-gay-cabinet-member-senate-b1796535.html|archivedate=May 25, 2022|accessdate=February 2, 2021|work=The Independent|date=February 2, 2021}}</ref> naslednje jutro pa je prisegel. <ref>{{Navedi novice|last=DeRose|first=Adam|date=February 3, 2020|title=Watch live: Biden swears in Buttigieg as Transportation secretary|work=The Hill|url=https://thehill.com/video/administration/537107-watch-live-biden-swears-in-buttigieg-at-transportation-department|accessdate=February 3, 2021}}</ref> ==== Delo kot minister ==== [[Slika:Secretary_Buttigieg_visits_Union_Station_(1).jpg|sličica|Buttigieg je na svoj prvi polni dan kot minister za promet obiskal postajo Washington Union Station.]] Kot minister za promet je Buttigieg delal na reorganizaciji notranje politične strukture ministrstva, vključno z izvedbo temeljitega postopka pregleda pravil, sprejetih pod Trumpovo administracijo. <ref>{{Navedi splet|title=USDOT Begins Undoing Trump-Era Restrictions on Rulemaking|url=https://www.ttnews.com/articles/usdot-begins-undoing-trump-era-restrictions-rulemaking|website=Transport Topics|accessdate=March 31, 2021|date=March 24, 2021}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Laris|first=Michael|title=Rolling back a rollback: Buttigieg deletes some Trump-era limits on regulation|url=https://www.washingtonpost.com/local/trafficandcommuting/buttigieg-transportation-regulation/2021/03/24/8bfc8d76-8cb3-11eb-a6bd-0eb91c03305a_story.html|work=Washington Post|accessdate=March 31, 2021|date=March 24, 2021}}</ref> Buttigieg je na primer 19. maja 2021 ponovno uvedel pilotni program [[Barack Obama|iz Obamove]] dobe, ki zagotavlja lokalno zaposlovanje za projekte [[Javna dela|javnih del]], s ciljem pomagati manjšinam in prikrajšanim posameznikom. Ta program je bil leta 2017 med Trumpovo administracijo preklican, ko se je ministrstvo za promet vrnilo k pravilom, določenim med [[Ronald Reagan|Reaganovo]] administracijo, ki so prepovedovala geografsko pogojene zaposlitvene preference. <ref>{{Navedi splet|last=Yen|first=Hope|last2=Khalil|first2=Ashraf|title=Reversing Trump, Buttigieg reinstates local hiring program|url=https://apnews.com/article/donald-trump-government-and-politics-business-0ded624789ae500d13d485617b1dd070|website=AP NEWS|accessdate=May 20, 2021|date=May 19, 2021}}</ref> Buttigieg je konec februarja 2021 nagovoril Združenje afroameriških županov, da bi razpravljal o sistemskem rasizmu. Trdil je, da so napačne naložbe v zvezno prometno in infrastrukturno politiko prispevale k rasni neenakosti. <ref>{{Navedi splet|last=Wehrman|first=Jessica|title=Buttigieg makes equity a top priority for DOT|url=https://www.rollcall.com/2021/02/23/buttigieg-makes-equity-a-top-priority-for-dot/|website=Roll Call|accessdate=April 1, 2021|date=February 23, 2021}}</ref> V začetku marca 2021 je ''Politico'' opozoril, da je Buttigieg v skoraj vsakem intervjuju za medije omenil rasno enakost v zvezi z njegovim delom na ministrstvu. <ref>{{Navedi splet|last=Mintz|first=Sam|title=How Biden is betting on Buttigieg to drive a new era of racial equity|url=https://www.politico.com/news/2021/03/08/biden-buttigieg-acial-equity-473928|website=POLITICO|accessdate=April 1, 2021|date=March 8, 2021}}</ref> Konec junija 2022 je Buttigieg začel pilotni program Reconnecting Communities v vrednosti milijarde dolarjev za vzpostavitev rasne enakosti na cestah. <ref>{{Navedi splet|title=Biden Administration Announces First-Ever Funding Program Dedicated to Reconnecting American Communities|url=https://www.transportation.gov/briefing-room/biden-administration-announces-first-ever-funding-program-dedicated-reconnecting|publisher=U.S. Department of Transportation|website=Transportation.gov|date=June 30, 2022|accessdate=July 1, 2022}}</ref> Program, ki uporablja denar iz Zakona o naložbah v infrastrukturo in delovnih mestih, želi ponovno povezati mesta in soseske, ki jih delijo ceste, s projekti, kot so hitre avtobusne linije, pešpoti in načrtovalske študije. <ref>{{Navedi splet|title=Buttigieg launches $1B pilot to build racial equity in roads|url=https://apnews.com/article/race-and-ethnicity-racial-injustice-transportation-pete-buttigieg-48e09f253781c89359d875f19fc70f9d|last=Yen|first=Hope|publisher=Associated Press|date=June 30, 2022|accessdate=July 1, 2022}}</ref>Po rojstvu dvojčkov leta 2021 je Buttigieg vzel [[Porodniški dopust|starševski dopust]]. To je postalo predmet ostrih kritik in posmeha s strani konservativnih in republikanskih osebnosti. Nekateri politični analitiki so opazili [[Homofobija|homofobne]] tone v napadih na Buttigiegovo odločitev, da vzame starševski dopust. <ref>Multiple sources:</ref> Potem ko so ga konservativci kritizirali zaradi očetovskega dopusta, je Buttigieg izjavil, da se ne bo opravičil za "skrb za moja nedonošenčka dvojčka. Delo, ki ga opravljamo, je veselo, izpolnjujoče, čudovito delo." <ref name="Kindelan">{{Navedi novice|last=Kindelan|first=Katie|title=Pete Buttigieg responds to paternity leave criticism as Congress weighs national paid leave|url=https://abcnews.go.com/GMA/Family/pete-buttigieg-responds-paternity-leave-criticism-congress-weighs/story?id=80642969|accessdate=October 27, 2021|work=[[Good Morning America]]|date=October 19, 2021}}</ref> Po navedbah njegovega ministrstva je bil Buttigieg na plačanem dopustu od sredine avgusta 2021, kjer je bil en mesec "večinoma nedolžen, razen pri pomembnih agencijskih odločitvah in zadevah, ki jih ni bilo mogoče prenesti", in "od takrat povečuje svoje dejavnosti", pri čemer se je v začetku oktobra 2021 večkrat pojavil v medijih. <ref>{{Navedi novice|last=Thompson|first=Alex|last2=Sfondeles|first2=Tina|title=Can Pete Buttigieg have it all?|url=https://www.politico.com/newsletters/west-wing-playbook/2021/10/14/can-pete-buttigieg-have-it-all-494710|accessdate=October 27, 2021|work=[[Politico]]|date=October 14, 2021}}</ref> Bela hiša je odobrila Buttigiegov dopust. <ref name="Kindelan" /> Po sprejetju Zakona o naložbah v infrastrukturo in delovnih mestih je ''[[Business Insider|Insider]]'' Buttigiega označil za "najmočnejšega ministra za promet doslej", saj ima ministrstvo zdaj na voljo 210 milijard dolarjev diskrecijskih nepovratnih sredstev. <ref>{{Navedi splet|last=Wren|first=Adam|last2=Rojas|first2=Warren|title=Pete Buttigieg is about to become the most powerful transportation secretary ever|url=https://www.businessinsider.com/buttigieg-infrastructure-bill-transportation-secretary-2021-11|accessdate=November 16, 2021|website=Business Insider|language=en-US}}</ref> Predsednik Biden ga je imenoval v Svet Bele hiše za konkurenco, ki je usklajeval politike za spodbujanje gospodarske konkurence. <ref name="Scola-2024">{{Navedi novice|last=Scola|first=Nancy|date=November 3, 2024|title='I Didn't Do an About-Face on Pete Buttigieg. Buttigieg Did an About-Face on Me.'|url=https://www.politico.com/news/magazine/2024/11/03/pete-buttigieg-tough-on-airlines-00181436|work=Politico}}</ref> ==== Letalstvo ==== Po resnih težavah, ki so se leta 2022 pojavile v potniškem letalstvu Združenih držav Amerike, kot je bil na primer propad počitniške družbe Southwest Airlines, se je Buttigieg soočil s kritikami, ker ni sprejel dovolj ukrepov za kaznovanje malomarnih letalskih družb. <ref>{{Navedi splet|last=Walker|first=Mark|date=January 20, 2023|title=Air Travel Debacles Put a Star of Biden's Cabinet in the Hot Seat|url=https://www.nytimes.com/2023/01/20/us/politics/pete-buttigieg-southwest-faa.html|accessdate=March 31, 2023|website=The New York Times}}</ref> Buttigieg je nato ministrstvu za promet naročil, naj obravnava monopolizacijo in pravice potrošnikov v panogi. <ref name="Scola-20242">{{Navedi novice|last=Scola|first=Nancy|date=November 3, 2024|title='I Didn't Do an About-Face on Pete Buttigieg. Buttigieg Did an About-Face on Me.'|url=https://www.politico.com/news/magazine/2024/11/03/pete-buttigieg-tough-on-airlines-00181436|work=Politico}}</ref> Predsednik Biden in minister Buttigieg sta vzpostavila flightrights.gov, nadzorno ploščo za pomoč strankam letalskih prevoznikov, ki stranke obvešča o odškodnini, do katere so upravičene po odpovedi ali zamudi letov. <ref name="advocate.com">{{Navedi splet|url=https://www.advocate.com/politics/pete-buttigieg-airline-regulations|title=Buttigieg and Biden Look to Shore up Airline Consumer Protections}}</ref> Na ministrstvu je ustanovil tudi položaj glavnega uradnika za konkurenco. Marca 2023 je Buttigieg nasprotoval predlagani združitvi Spirit Airlines in Frontier Airlines kot protikonkurenčni. <ref name="Scola-20242" /> Decembra 2023 je Ministrstvo za promet letalski družbi Southwest Airlines naložilo rekordno globo v višini 140 milijonov dolarjev zaradi množičnih kršitev [[Zaščita potrošnikov|zakonov o varstvu potrošnikov]] leta 2022, ko je družba odpovedala lete in pustila več kot 2 milijona potnikov na cedilu. <ref>{{Navedi novice|date=December 18, 2023|title=Transportation Secretary Pete Buttigieg discusses penalties on Southwest Airlines|first=A|last=Martínez|work=NPR|url=https://www.npr.org/2023/12/18/1219956688/what-s-being-done-to-avoid-a-repeat-of-last-year-s-travel-cancellations-and-dela}}</ref> 30. oktobra 2024 je Buttigieg sporočil, da je začelo veljati pravilo, ki od letalskih družb zahteva, da samodejno povrnejo denar potnikom, katerih leti so odpovedani in ne sprejmejo drugega leta, pa tudi če niso opravljene plačane storitve. <ref>{{Navedi splet|date=2024-10-30|title=Airlines must now give automatic refunds for significant delays. Here's what to know.|url=https://www.cbsnews.com/news/airline-refunds-for-delayed-flights-dot-rule/|accessdate=2024-11-16|website=CBS News|language=en-US}}</ref> Buttigieg podpira zakon o preprečevanju neželenih stroškov (Junk Fee Prevention Act). Če bi bil sprejet na zvezni ravni, bi znižal stroške, povezane s porabo denarja za nekatere oblike zabave, hotelske sobe, storitve, povezane z letališči, in potovanja. <ref name="advocate.com2">{{Navedi splet|url=https://www.advocate.com/politics/pete-buttigieg-airline-regulations|title=Buttigieg and Biden Look to Shore up Airline Consumer Protections}}</ref> ==== Infrastruktura ==== Buttigieg je konec marca 2021 obvestil kongres, da namerava Bidenova administracija dati prednost gradnji projekta predora Gateway Rail zaradi njegovega gospodarskega pomena. <ref>{{Navedi splet|date=March 26, 2021|title=NYC-NJ tunnel plan has 'sense of urgency,' Buttigieg says|url=https://www.crainsnewyork.com/transportation/nyc-nj-tunnel-plan-has-sense-urgency-buttigieg-says|accessdate=April 1, 2021|website=Crain's New York Business}}</ref> Napredek projekta, ki ga je [[Donald Trump|predsednik Trump]] ustavil, <ref>{{Navedi novice|last=Liang|first=Keith|date=March 25, 2021|title=NYC-N.J. Tunnel Plan Has 'Sense of Urgency,' Buttigieg Says|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-03-25/buttigieg-says-gateway-tunnel-planning-is-progressing|accessdate=April 1, 2021|work=Bloomberg.com}}</ref> naj bi se po besedah vodje senatne večine Chucka Schumerja pospešil. Buttigieg je napovedal oceno vplivov projekta na okolje, kar je bilo v veliki meri razumljeno kot znak velikega napredka pri projektu. <ref>{{Navedi splet|date=March 26, 2021|title=Biden Administration Prioritizing Gateway Tunnel Project|url=https://newyork.cbslocal.com/2021/03/26/gateway-tunnel-project-biden-administration|accessdate=April 1, 2021|website=CBS New York|publisher=WLNY}}</ref> Buttigieg je bil tudi promotor ameriškega načrta za delovna mesta <ref>{{Navedi splet|last=Mulero|first=Eugene|date=March 25, 2021|title=Secretary Buttigieg Promotes Transformative Infrastructure Plan|url=https://www.ttnews.com/articles/secretary-buttigieg-promotes-transformative-infrastructure-plan|accessdate=May 20, 2021|website=Transport Topics}}</ref> in zakona o naložbah v infrastrukturo in delovnih mestih. <ref>{{Navedi splet|date=August 10, 2021|title=US Transportation Secretary Pete Buttigieg visits NJ to tout infrastructure bill|url=https://westchester.news12.com/us-transportation-secretary-pete-buttigieg-visits-nj-to-tout-infrastructure-bill|accessdate=September 9, 2021|website=westchester.news12.com}}</ref> ==== Drugi ukrepi ==== Na začetku svojega mandata je Buttigieg opozoril, da so ukrepi Združenih držav Amerike na področju [[Prometna varnost|varnosti v cestnem prometu]] pomanjkljivi, in predlagal izboljšanje zasnove cest. Čeprav je priznal, da Združene države Amerike zaostajajo za drugimi razvitimi državami glede varnosti kolesarjev in pešcev, je Buttigieg spodbudil večji poudarek na človeškem vedenju v infrastrukturni politiki. <ref>{{Navedi splet|last=Spencer|first=Ben|date=March 26, 2021|title=Buttigieg: US falls short on pedestrian safety|url=https://www.itsinternational.com/its17/its8/news/buttigieg-us-falls-short-pedestrian-safety|accessdate=April 1, 2021|website=ITS International}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=March 26, 2021|title=Buttigieg: 'We're better off if decisions revolve around human beings'|url=https://www.itsinternational.com/video/buttigieg-were-better-if-decisions-revolve-around-human-beings|accessdate=October 4, 2021|website=ITS International}}</ref> Prav tako je Buttigieg marca 2021 nakazal, da je odprt za cestninjenje na avtocesti Interstate 80, ne pa za cestninjenje mostov, in namesto tega predlagal "rešitve širšega spektra", kot je davek na prevožene kilometre. <ref>{{Navedi splet|last=Deleno|first=Joe|date=March 9, 2021|title=Transportation Secretary Pete Buttigieg Shares Thoughts On Bridge And I-80 Tolls In Exclusive One-On-One|url=https://pittsburgh.cbslocal.com/2021/03/09/transportation-secretary-pete-buttigieg-bridge-and-i-80-tolls/|accessdate=April 1, 2021}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=March 28, 2021|title=Pete Buttigieg vehicle miles tax: how would it work?|url=https://en.as.com/en/2021/03/28/latest_news/1616931248_210341.html|accessdate=April 1, 2021|website=AS.com}}</ref> Vendar Bidenova administracija v infrastrukturni načrt, ki ga je objavila tisti mesec, ni vključila davka na gorivo ali davka na prevožene kilometre. <ref>{{Navedi splet|last=Kelly|first=Caroline|date=March 29, 2021|title=Buttigieg says no gas or mileage tax in Biden's infrastructure plan|url=https://edition.cnn.com/2021/03/29/politics/buttigieg-no-gas-tax-mileage-tax-biden-infrastructure-plan-cnntv/index.html|accessdate=April 1, 2021|website=CNN}}</ref> Junija 2021 je Bela hiša ustanovila delovno skupino za reševanje motenj v dobavni verigi, Buttigieg pa je bil eden od njenih vodij. <ref>{{Navedi novice|last=Shepardson|first=David|date=July 17, 2021|title=U.S. officials look to address transportation supply chain issues|url=https://www.reuters.com/business/us-officials-look-address-transportation-supply-chain-issues-2021-07-16/|accessdate=October 27, 2021|work=[[Reuters]]}}</ref> Do oktobra 2021 so globalna ozka grla v dobavni verigi povzročila rekordno pomanjkanje gospodinjskih izdelkov za ameriške potrošnike. Buttigieg je kot vzroka za motnje navedel veliko povpraševanje in pandemijo, hkrati pa napovedal, da se bodo motnje "nadaljevale tudi v naslednjem letu". <ref>{{Navedi novice|last=Rosa|first=Joanne|date=October 21, 2021|title=Pete Buttigieg defends paternity leave, says supply chain issues have 'no easy fix'|url=https://abcnews.go.com/Politics/pete-buttigieg-defends-paternity-leave-supply-chain-issues/story?id=80670846|accessdate=October 27, 2021|work=[[ABC News (United States)|ABC News]]}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Cole|first=Devan|last2=Hoffman|first2=Jason|date=October 17, 2021|title=Buttigieg says US supply chain issues will 'certainly' continue into 2022|url=https://edition.cnn.com/2021/10/17/politics/pete-buttigieg-supply-chain-issues-cnntv/index.html|accessdate=October 27, 2021|work=[[CNN]]}}</ref>[[Slika:Secretary_Buttigieg_visits_East_Palestine,_Ohio_(1).jpg|sličica|Buttigieg na kraju nesreče v vzhodni Palestini v Ohiu, 23. februarja 2023]] 3. februarja 2023 je East Palestini v Ohiu iztiril tovorni vlak, ki je prevažal [[Vinil klorid|vinilklorid]], [[Butilakrilat|butil akrilat]], etilheksil akrilat in etilen glikol monobutyl eter. Na zahtevo državnih uradnikov so reševalne ekipe izvedle nadzorovano sežiganje razlitja, pri čemer sta se v zrak sprostila [[vodikov klorid]] in [[fosgen]]. Posledično so bili evakuirani prebivalci v radiju 1,6 km. Buttigieg je 13. februarja [[Twitter|tvitnil,]] da bo ministrstvo "uporabilo vse ustrezne organe, da bi zagotovilo odgovornost in še naprej podpiralo varnost". <ref>{{Navedi tvit|number=1625305040280866816|user=SecretaryPete|title=We will look to these investigation results & based on them, use all relevant authorities to ensure accountability and continue to support safety}}</ref> NTSB je 23. februarja 2023 objavil predhodno poročilo, v katerem je navedeno, da so se kolesni ležaji pregreli, temperature pa so dosegle {{Convert|253|F-change}} stopinj Celzija. nad temperaturo okolice. <ref>{{Navedi novice|last=Becky Sullivan|date=February 23, 2023|title=NTSB: Overheated wheel bearing led to Ohio train derailment|url=https://www.npr.org/2023/02/23/1158972561/east-palestine-train-derailment-ntsb-preliminary-report-wheel-bearing|accessdate=March 13, 2023|work=NPR}}</ref> V tednih po iztirjenju se prometni oddelek pod vodstvom Buttigiega ni umaknil k ponovni uvedbi pravila o varnosti v železniškem prometu iz leta 2015, katerega cilj je bil razširiti uporabo boljše zavorne tehnologije, ki ga je Trumpova administracija preklicala. Buttigiegov prometni oddelek je razmišljal o še večji omilitvi pravil o varnosti pri zaviranju. <ref>{{Navedi novice|last=Rock|first=Julia|last2=Burns|first2=Rebecca|date=February 10, 2023|title="There Will Be More Derailments"|url=https://www.levernews.com/there-will-be-more-derailments/|accessdate=February 28, 2023|work=The Lever|language=en}}</ref> Buttigieg se je zaradi svojega odziva na iztirjenje soočil s kritikami osebnosti z različnih koncev političnega spektra, tako s strani demokratov, kot sta Nina Turner in [[Ilhan Omar]], kot tudi republikancev, kot sta [[JD Vance]] in Anna Paulina Luna. <ref>{{Navedi novice|last=Palmer|first=Ewan|date=February 14, 2023|title=Biden Admin Under Increasing Pressure Over Ohio Train Disaster|url=https://www.newsweek.com/ohio-train-derail-eat-palestine-chemical-pete-buttigieg-1781018|accessdate=February 23, 2023|work=Newsweek}}</ref> Tudi nekdanji predsednik Donald Trump je kritiziral Buttigiega, ker med svojim obiskom še ni obiskal kraja nesreče. <ref>{{Navedi novice|last=Garrity|first=Kelly|last2=Wren|first2=Adam|date=February 23, 2023|title=Buttigieg, standing near Ohio derailment site, says he could have spoken 'sooner'|url=https://www.politico.com/news/2023/02/23/buttigieg-derailment-spoken-sooner-00084177|accessdate=February 28, 2023|work=POLITICO|language=en}}</ref> Marca 2023 se je Buttigieg pojavil na CNN in za kabelsko televizijo povedal, da ni predvidel posledic iztirjenja in da je storil napako, ker ni prej obiskal vzhodne Palestine. <ref>{{Navedi splet|date=March 5, 2023|title=Pete Buttigieg admits mistakes in East Palestine derailment response|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/pete-buttigieg-east-palestine-norfolk-southern-derailment-b2294539.html|accessdate=March 6, 2023|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Dovere|first=Edward-Isaac|date=March 5, 2023|title=Pete Buttigieg starts to rethink how he does his job in wake of Ohio train disaster|url=https://www.cnn.com/2023/03/05/politics/pete-buttigieg-ohio-train-derailment/index.html|accessdate=March 6, 2023|website=CNN Politics|language=en}}</ref> === Kariera po državnem sekretarju (2025–danes) === Januarja 2025 so se pojavila poročila v medijih, da Buttigieg razmišlja o kandidaturi za ameriški senat v Michiganu, potem ko se je ameriški senator Gary Peters kot pričakovano upokojil. <ref>{{Navedi splet|last=Nichols|first=Hans|date=2025-01-28|title=Scoop: Pete Buttigieg taking "serious look" at Michigan Senate race in 2026|url=https://www.axios.com/2025/01/28/pete-buttigieg-michigan-senate|accessdate=2025-01-28|website=Axios|language=en}}</ref> Pred tem je izrazil zanimanje za kandidaturo na volitvah za guvernerja države, kjer bi nadomestil dosedanjo guvernerko [[Gretchen Whitmer]], ki je imela omejen mandat. <ref>{{Navedi splet|last=Schuster|first=Simon D.|date=2024-11-11|title=Has Michigan governor race begun? Duggan spurs speculation. Here's who might run|url=https://bridgemi.com/michigan-government/has-michigan-governor-race-begun-duggan-spurs-speculation-heres-who-might-run/|accessdate=2024-11-14|website=[[Bridge Michigan]]|language=en}}</ref> Od februarja do aprila 2025 je Buttigieg deloval kot sodelavec na Inštitutu za politiko [[Univerza v Chicagu|Univerze v Chicagu]], kjer je vsak teden na kampusu vodil seminar. <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg|url=https://politics.uchicago.edu/fellows/current-fellows/pete-buttigieg|accessdate=2025-02-11|website=Institute of Politics|language=en-US|archive-date=2025-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20250211215223/https://politics.uchicago.edu/fellows/current-fellows/pete-buttigieg|url-status=dead}}</ref> Marca 2025 se je Buttigieg odločil, da leta 2026 ne bo kandidiral za ameriški senat v Michiganu, viri pa pravijo, da namesto tega razmišlja o kandidaturi za predsednika leta 2028. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2025/03/13/us/politics/buttigieg-michigan-senate-2028-president.html|title=Pete Buttigieg, a Possible 2028 Contender, Won't Run for Senate in Michigan|date=March 13, 2025|accessdate=March 13, 2025|website=The New York Times|first=Katie|last=Glueck|first2=Reid J.|last2=Epstein}}</ref> === Politična stališča === ==== Infrastruktura ==== Med svojo kampanjo za [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratsko]] nominacijo leta 2020 je Buttigieg predlagal porabo 1 dolarja{{Presledki}}bilijonov dolarjev za ameriške infrastrukturne projekte v naslednjih desetih letih, pri čemer se ocenjuje, da bo načrt ustvaril vsaj šest milijonov delovnih mest. Načrt se je osredotočal na [[Trajnostna energija|zeleno energijo]], zaščito vodovodne vode pred svincem, popravilo cest in mostov, izboljšanje javnega prevoza, popravilo šol, zagotavljanje dostopa do širokopasovnega interneta in pripravo skupnosti na poplave in druge naravne nesreče. <ref>{{Navedi splet|title=Presidential Candidate Buttigieg Promises to Pass Infrastructure Legislation if Elected|url=https://www.forconstructionpros.com/asphalt/news/21109945/presidential-candidate-buttigieg-promises-to-pass-infrastructure-legislation-if-elected|website=For Construction Pros|date=January 13, 2020}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.indystar.com/story/news/environment/2020/01/14/environmental-impacts-buttigiegs-1-trillion-infrastructure-plan/4430332002/|title=What you need to know about the environmental impacts of Buttigieg's new $1 trillion infrastructure plan|first=London|last=Gibson|website=The Indianapolis Star}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://resources.peteforamerica.com/documents/Palm-Cards-Printable_Infrastructure.pdf|title=Campaign Infrastructure fact sheet|accessdate=January 15, 2020|archivedate=January 15, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200115033317/https://resources.peteforamerica.com/documents/Palm-Cards-Printable_Infrastructure.pdf}}</ref> ==== Socialne teme ==== Buttigieg podpira pravico do splava <ref>{{Navedi splet|last=Relman|first=Eliza|title=Pete Buttigieg is running for President in 2020. Here's everything we know about the candidate and how he stacks up against the competition.|url=https://www.businessinsider.com/who-is-pete-buttigieg-bio-age-family-key-positions-2019-3|website=[[Business Insider]]|accessdate=April 28, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi revijo|last=Alter|first=Charlotte|date=April 14, 2019|title=Pete Buttigieg enters presidential race with a message of generational change|url=https://time.com/5570327/pete-buttigieg-presidential-candidate-2020/|magazine=[[Time (magazine)|Time]]|location=New York City|archive-url=https://web.archive.org/web/20190428031517/http://time.com/5570327/pete-buttigieg-presidential-candidate-2020/|archive-date=April 28, 2019|access-date=April 28, 2019}}</ref> in razveljavitev Hydeovega amandmaja, ki blokira zvezno financiranje storitev splava, razen v primerih posilstva, incesta ali če je ogroženo življenje matere. <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg's political stances|url=https://www.isidewith.com/candidates/pete-buttigieg/stances|website=iSideWith|accessdate=April 28, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190428023553/https://www.isidewith.com/candidates/pete-buttigieg/stances|archivedate=April 28, 2019}}</ref> Zavzema se za spremembo zakonodaje o državljanskih pravicah, vključno z zveznim zakonom o enakosti, da bi LGBT Američani prejeli zvezno zaščito pred diskriminacijo. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.washingtonblade.com/2019/02/05/pete-buttigieg-makes-pitch-to-lgbt-voters-in-bid-to-become-first-out-gay-president/|title=Pete Buttigieg makes pitch to LGBT voters in bid to become first out gay president|first=Chris|last=Johnson|date=February 5, 2019|website=Washington Blade: Gay News, Politics, LGBT Rights|accessdate=March 7, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190308081135/https://www.washingtonblade.com/2019/02/05/pete-buttigieg-makes-pitch-to-lgbt-voters-in-bid-to-become-first-out-gay-president/|archivedate=March 8, 2019}}</ref> Buttigieg podpira širjenje možnosti za služenje vojaškega roka, vključno s prostovoljnim letom služenja vojaškega roka za tiste, ki dopolnijo 18 let. <ref name="Wren-2018">{{Navedi revijo|last=Wren|first=Adam|date=December 16, 2018|title=Pete Buttigieg has his eye on the prize|url=https://www.indianapolismonthly.com/longform/pete-buttigieg-feature|magazine=Indianapolis Monthly|access-date=April 26, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Buttigieg: We need generational change in politics|url=https://www.msnbc.com/morning-joe/watch/buttigieg-we-need-generational-change-in-politics-1461546563622|website=Morning Joe|publisher=MSNBC|accessdate=March 31, 2019|date=March 20, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190321013356/https://www.msnbc.com/morning-joe/watch/buttigieg-we-need-generational-change-in-politics-1461546563622|archivedate=March 21, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://theweek.com/articles/835755/mandatory-national-service-terrible-idea|title=Mandatory national service is a terrible idea|last=Kristian|first=Bonnie|date=April 19, 2019|website=[[The Week]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190427085103/https://theweek.com/articles/835755/mandatory-national-service-terrible-idea|archivedate=April 27, 2019|accessdate=April 27, 2019}}</ref> Julija 2019 je Buttigieg predstavil svoj "Douglassov načrt", poimenovan po [[Abolicionizem|abolicionistu]] [[Frederick Douglass|Fredericku Douglassu]], za reševanje sistemskega rasizma v Ameriki. <ref name="Burnett-2019">{{Navedi splet|url=https://apnews.com/ede3a14f794e423388eef7162def7358|title=2020 hopeful Buttigieg pitches plan to fight systemic racism|last=Burnett|first=Sara|date=July 2, 2019|website=Associated Press|accessdate=July 5, 2019}}</ref> Pobuda bi namenila 10 dolarjev{{Presledki}}milijarda dolarjev za afroameriško podjetništvo v petih letih; nepovratna sredstva v višini 25 dolarjev{{Presledki}}milijardo za zgodovinsko črnske fakultete ; legalizacijo marihuane; izbris obsodb zaradi drog; prepolovitev števila zveznih zapornikov; in predlog novega zveznega zakona o volilnih pravicah, namenjenega povečanju dostopa do glasovanja. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.npr.org/2019/07/11/740279980/buttigieg-proposes-broad-plan-to-counter-racial-inequality|title=Buttigieg Proposes Broad Plan To Counter Racial Inequality|work=NPR|date=July 11, 2019|first=Rachel|last=Martin|first2=Josh|last2=Axelrod}}</ref> <ref name="Burnett-2019" /> Buttigieg podpira odpravo smrtne kazni <ref>{{Navedi novice|url=https://www.foxnews.com/politics/buttigieg-calls-for-scrapping-death-penalty-supporting-slave-reparations|title=Buttigieg calls for scrapping death penalty, supporting slavery reparations|work=[[Fox News]]|date=April 4, 2019|accessdate=April 4, 2019|first=Paul|last=Steinhauser|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404175113/https://www.foxnews.com/politics/buttigieg-calls-for-scrapping-death-penalty-supporting-slave-reparations|archivedate=April 4, 2019}}</ref>, prizadevanja za razveljavitev kazenskih obsodb za manjša kazniva dejanja, povezana z drogami <ref name="Higgins-2019">{{Navedi novice|url=https://www.cnbc.com/2019/04/04/pete-buttigieg-addresses-all-lives-matter-controversy.html|title=Democratic hopeful Pete Buttigieg addresses 'all lives matter' controversy, says he no longer uses the phrase|work=[[CNBC]]|date=April 4, 2019|accessdate=April 4, 2019|first=Tucker|last=Higgins|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190404162341/https://www.cnbc.com/2019/04/04/pete-buttigieg-addresses-all-lives-matter-controversy.html|archivedate=April 4, 2019}}</ref> in odpravo zapornih kazni za kazniva dejanja posedovanja drog <ref>{{Navedi splet|first=Brooke|last=Singman|url=https://www.foxnews.com/politics/pete-buttigieg-incarceration-drug-possession|title=Pete Buttigieg calls for elimination of incarceration for drug possession offenses|publisher=[[Fox News]]|date=October 26, 2019}}</ref> . Leta 2019 je Buttigieg pozval Združene države k dekriminalizaciji duševnih bolezni in odvisnosti s pobudami, kot so programi za vključevanje odpuščenih zapornikov. <ref name="PeteForAmerica.com-2019">{{Navedi splet|url=https://peteforamerica.com/mental-health|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191202203959/https://peteforamerica.com/policies/mental-health-and-addiction/|title=Healing and Belonging in America|website=PeteForAmerica.com|accessdate=October 4, 2021|archivedate=December 2, 2019}}</ref> Prav tako si je v svojem prvem mandatu kot predsednik Združenih držav Amerike prizadeval za 75-odstotno zmanjšanje stopnje zapornih kazni zaradi duševnih bolezni ali zlorabe substanc. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/news/pete-buttigieg-unveils-plan-to-improve-mental-health-care-and-fight-addiction/|title=Buttigieg unveils plan to improve mental health care and fight addiction|first=Jack|last=Turman|website=[[CBS News]]|date=August 23, 2019|accessdate=August 28, 2019}}</ref> <ref name="PeteForAmerica.com-2019" /> ==== Podnebne spremembe ==== Med svojo kampanjo za [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratsko]] predsedniško nominacijo je Buttigieg izjavil, da bo v primeru izvolitve obnovil zavezanost [[Združene države Amerike|Združenih držav]] Pariškemu podnebnemu sporazumu in podvojil njihovo zavezo Zelenemu podnebnemu skladu. Podpira tudi Zeleni novi dogovor, ki ga predlagajo demokrati v predstavniškem domu, <ref>{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/politics/pete-buttigieg-the-young-and-openly-gay-midwest-mayor-finds-a-voice-in-crowded-democratic-presidential-field/2019/03/16/839f4f3c-474c-11e9-90f0-0ccfeec87a61_story.html|title=Pete Buttigieg, the young and openly gay Midwest mayor, finds a voice in crowded Democratic presidential field|work=The Washington Post|date=March 16, 2019|accessdate=March 24, 2019|first=Chelsea|last=Janes|first2=Michael|last2=Scherer|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190324113006/https://www.washingtonpost.com/politics/pete-buttigieg-the-young-and-openly-gay-midwest-mayor-finds-a-voice-in-crowded-democratic-presidential-field/2019/03/16/839f4f3c-474c-11e9-90f0-0ccfeec87a61_story.html%3Fnoredirect%3Don|archivedate=March 24, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.msn.com/en-us/video/news/buttigieg-backs-green-new-deal-resolution/vi-BBTpAxC|title=Buttigieg backs Green New Deal resolution|website=[[CNN]]|accessdate=March 7, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190327223233/https://www.msn.com/en-us/video/news/buttigieg-backs-green-new-deal-resolution/vi-BBTpAxC|archivedate=March 27, 2019}}</ref> subvencije za sončne celice ter politiko davka na ogljik in dividend za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. <ref>{{Navedi splet|website=[[NBC News]]|title=Democratic Presidential Debate|date=June 27, 2019|url=https://www.youtube.com/watch?v=cX7hni-zGD8&t=4460|accessdate=July 15, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://news.yahoo.com/mayor-pete-president-pete-crazy-thinks-ideas-arent-191944192.html|title=Mayor Pete to President Pete? It's crazy, but he thinks his ideas aren't.|first=Alexander|last=Nazaryan|website=news.yahoo.com|date=January 22, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190306135526/https://news.yahoo.com/mayor-pete-president-pete-crazy-thinks-ideas-arent-191944192.html|archivedate=March 6, 2019|accessdate=March 7, 2019}}</ref> ==== Ekonomska prepričanja ==== Buttigieg se identificira kot demokratični kapitalist<ref>{{Navedi splet|last=Stracqualursi|first=Veronica|title=Pete Buttigieg: 'Capitalism has let a lot of people down'|url=https://edition.cnn.com/2019/04/16/politics/pete-buttigieg-2020-socialism-capitalism-cnntv/index.html|website=CNN|date=April 16, 2019|accessdate=March 2, 2020}}</ref> Razmišljal je o možnosti protimonopolnih ukrepov proti velikim tehnološkim podjetjem zaradi pomislekov glede zasebnosti in varnosti podatkov. <ref name="Lizza-2019">{{Navedi novice|url=https://www.esquire.com/news-politics/a26861236/peter-buttigieg-interview/|title=The Esquire Interview: Mayor Peter Buttigieg|work=[[Esquire (magazine)|Esquire]]|date=March 2, 2019|accessdate=March 24, 2019|first=Ryan|last=Lizza|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190324114203/https://www.esquire.com/news-politics/a26861236/peter-buttigieg-interview/|archivedate=March 24, 2019}}</ref> Med [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|demokratskimi]] primarnimi volitvami je podpiral zmanjšanje primanjkljaja in dolga, saj je trdil, da velik dolg otežuje vlaganje v infrastrukturo, zdravje in varnost. <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg calls for deficit reduction, swiping at Bernie Sanders|first=Sahil|last=Kapur|url=https://www.nbcnews.com/politics/2020-election/pete-buttigieg-calls-deficit-reduction-swiping-bernie-sanders-n1133206|accessdate=December 16, 2020|website=NBC News|date=February 10, 2020}}</ref> ==== Izobraževanje ==== [[Slika:Pete_Buttigieg_(49405503067).jpg|sličica|Buttigieg govori pred Združenjem za izobraževanje države Iowa leta 2020]] Buttigiegov izobraževalni načrt vključuje naložbo v višini 700 milijard dolarjev v univerzalno celodnevno varstvo otrok in predšolsko varstvo za vse otroke od dojenčka do petega leta starosti. <ref name="mainsiteedu">{{Navedi splet|title=Keeping the Promise for America's Children|url=https://peteforamerica.com/policies/education/|accessdate=February 9, 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200209202128/https://peteforamerica.com/policies/education/|archivedate=February 9, 2020}}</ref> Buttigieg je predlagal tudi potrojitev financiranja iz naslova I za šole, ki poučujejo predvsem učence iz nižjih socialno-ekonomskih okolij. <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg's education plan highlights broad agreement among Democrats on K-12 policy – though differences on charters remain|date=December 7, 2019|first=Matt|last=Barnum|first2=Kalyn|last2=Belsha|url=https://chalkbeat.org/posts/us/2019/12/07/mayor-pete-buttigieg-k-12-education-plan-charter-schools/|accessdate=February 9, 2020|publisher=[[Chalkbeat]]}}</ref> Drugi cilji vključujejo podvojitev števila novih učiteljev temnopoltih v naslednjih 10 letih; odpravo segregacije v šolah s skladom v višini 500 milijonov dolarjev; višje plače učiteljem; širitev storitev duševnega zdravja v šolah; ter ustvarjanje več programov po pouku in možnosti za poletno učenje. <ref name="mainsiteedu" /> Njegov načrt za fakulteto brez dolgov je zahteval razširitev Pell Grantov za študente z nizkimi dohodki, pa tudi druge naložbe in razveljavitev Trumpovih davčnih olajšav za bogate. <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg's College Affordability Plan: The Goldilocks Solution|first=Michael T.|last=Nietzel|website=[[Forbes]]|url=https://www.forbes.com/sites/michaeltnietzel/2019/11/12/pete-buttigiegs-college-affordability-plan-the-goldilocks-solution/#669ca4a4545d|date=November 12, 2019|accessdate=February 9, 2020}}</ref> V skladu z Buttigiegovim načrtom za fakulteto bi spodnjih 80 odstotkov študentov glede na dohodek prejelo brezplačno izobraževanje, zgornjih 20 odstotkov pa bi plačalo vsaj del šolnine. <ref>{{Navedi splet|last=Whistle|first=Wesley|title=Mayor Pete's Middle Of The Road Plan For Higher Education|website=[[Forbes]]|url=https://www.forbes.com/sites/wesleywhistle/2019/11/14/mayor-petes-middle-of-the-road-plan-for-higher-education/#513cbe727052|accessdate=February 9, 2020}}</ref> Buttigieg je nasprotoval brezplačni šolnini za vse študente, ker je menil, da univerzalno brezplačna šolnina nepravično subvencionira družine z višjimi dohodki na račun posameznikov z nižjimi dohodki, ki ne obiskujejo fakultete. <ref name="Berman-2019">{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/politics/2019/04/05/pete-buttigieg-argues-against-free-college-this-is-why-progressives-cant-agree-about-subsidizing-tuition/?noredirect=on|title=Pete Buttigieg argues against free college. This is why progressives can't agree about subsidizing tuition.|work=The Washington Post|date=April 5, 2019|accessdate=April 5, 2019|first=Elizabeth|last=Berman}}</ref> To stališče je Buttigiega ločilo od njegovih tekmecev na predsedniških volitvah leta 2020. <ref name="Berman-2019" /> ==== Zunanja politika ==== Buttigieg je pozval k spremembi strukture obrambnih izdatkov, <ref>{{Navedi novice|title=Defense budget levels: Where the candidates stand|url=https://www.washingtonpost.com/graphics/politics/policy-2020/foreign-policy/defense-budget/|work=The Washington Post|accessdate=March 2, 2020}}</ref> hkrati pa namignil, da bi morda podprl splošno povečanje obrambnih izdatkov. <ref>{{Navedi splet|title=Candidates On The Issues|url=https://www.politico.com/2020-election/candidates-views-on-the-issues/pete-buttigieg/|website=Politico|date=March 2020|accessdate=March 2, 2020}}</ref> Buttigieg je dejal, da verjame, da je bila [[Invazija na Afganistan 2001|ameriška invazija na Afganistan leta 2001]] po [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadih 11. septembra]] upravičena <ref name="Lizza-20192">{{Navedi novice|url=https://www.esquire.com/news-politics/a26861236/peter-buttigieg-interview/|title=The Esquire Interview: Mayor Peter Buttigieg|work=[[Esquire (magazine)|Esquire]]|date=March 2, 2019|accessdate=March 24, 2019|first=Ryan|last=Lizza|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190324114203/https://www.esquire.com/news-politics/a26861236/peter-buttigieg-interview/|archivedate=March 24, 2019}}</ref> vendar je podprl načrtovani umik ameriških čet iz regije z ohranitvijo obveščevalne prisotnosti. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.pbs.org/newshour/politics/what-does-pete-buttigieg-believe-where-the-candidate-stands-on-7-issues|title=What does Pete Buttigieg believe? Where the candidate stands on 7 issues|first=Jessica|last=Yarvin|date=February 15, 2019|website=[[PBS NewsHour]]|accessdate=March 7, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190306222851/https://www.pbs.org/newshour/politics/what-does-pete-buttigieg-believe-where-the-candidate-stands-on-7-issues|archivedate=March 6, 2019}}</ref> Je odločen podpornik [[Izrael|Izraela]], <ref>{{Navedi novice|url=https://www.vox.com/2019/4/3/18293545/pete-buttigieg-democrats-president-israel-omar-palestine|title=Democrats are increasingly critical of Israel. Not Pete Buttigieg.|work=[[Vox (website)|Vox]]|date=April 3, 2019|accessdate=April 4, 2019|first=Alex|last=Ward|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190403233033/https://www.vox.com/2019/4/3/18293545/pete-buttigieg-democrats-president-israel-omar-palestine|archivedate=April 3, 2019}}</ref> <ref name="Nahmias">Omri Nahmias, [https://www.jpost.com/International/Buttigieg-US-support-for-Israel-is-not-support-for-annexation-606093 Pete Buttigieg: U.S. support for Israel is not support for annexation], ''Jerusalem Post'' (October 29, 2019).</ref> podpira rešitev [[Izraelsko-palestinski konflikt|izraelsko-palestinskega konflikta]] z dvema državama, <ref name="Nahmias" /> <ref>Jackson Richmand, [https://www.jns.org/record-at-a-glance-mayor-pete-buttigieg-supports-two-state-solution-blames-hamas-for-lack-of-peace/ Record at a glance: Mayor Pete Buttigieg supports two-state solution, blames Hamas for lack of peace], [[Jewish News Syndicate]] (April 15, 2019).</ref> nasprotuje predlogom, da bi Izrael priključil [[Zahodni breg]] [[Ozemlja pod okupacijo Izraela|, ki ga zaseda Izrael]], <ref name="Nahmias" /> in ne odobrava komentarjev izraelskega premierja [[Benjamin Netanjahu|Benjamina Netanjahuja]] v podporo uporabi izraelske zakonodaje v judovskih naseljih na Zahodnem bregu. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.timesofisrael.com/democratic-presidential-candidate-pans-pms-harmful-comments-on-settlements/|title=Democratic presidential candidate pans PM's 'harmful' comments on settlements|first=Ron|last=Kampeas|website=Times of Israel|date=April 7, 2019|accessdate=April 13, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190409120427/https://www.timesofisrael.com/democratic-presidential-candidate-pans-pms-harmful-comments-on-settlements/|archivedate=April 9, 2019}}</ref> Leta 2008 je Buttigieg v ''časopisu The New York Times'' napisal kolumno, v kateri je Združene države pozval k podpori ''[[De iure - de facto|de facto]]'' neodvisne republike Somaliland. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2008/07/31/opinion/31iht-edmyers.1.14914273.html|title=Opinion &#124; Tourists in Somaliland|work=The New York Times|date=July 31, 2008}}</ref> Junija 2019 je Buttigieg dejal: »Še naprej bomo odprti za sodelovanje z režimom, kot je Kraljevina Saudova Arabija, v korist ameriškega ljudstva. Vendar ne moremo več prodajati svojih najglobljih vrednot zaradi dostopa do fosilnih goriv in donosnih poslovnih dogovorov.« <ref>{{Navedi novice|title=The Democratic candidates on foreign policy|url=https://foreignpolicy.com/2020-election/|work=[[Foreign Policy]]}}</ref> Podpira konec ameriške podpore Saudovi Arabiji v vojni Saudove Arabije v Jemnu. <ref>{{Navedi novice|title=Where 2020 Democrats stand on foreign policy|url=https://www.washingtonpost.com/graphics/politics/policy-2020/foreign-policy/|work=The Washington Post|date=November 21, 2019}}</ref> Buttigieg je obsodil Kitajsko zaradi množičnega pridržanja etničnih Ujgurov v [[Šindžjang|Xinjiangu]]. <ref>{{Navedi novice|title=China Bashes NYT's Xinjiang Story as Warren, Buttigieg Criticize|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2019-11-18/china-bashes-nyt-s-xinjiang-story-as-warren-buttigieg-criticize|work=Bloomberg|date=November 18, 2019}}</ref> Kritiziral je Trumpovo odločitev o umiku ameriških vojakov iz Sirije, kar je po mnenju kritikov dalo [[Turčija|Turčiji]] zeleno luč za začetek vojaške ofenzive proti sirskim Kurdom. <ref>{{Navedi novice|title=Mayor Pete Decries Trump's Decision to Withdraw Troops from Northern Syria|first=Jamilah|last=King|url=https://www.motherjones.com/politics/2019/10/mayor-pete-decries-trumps-decision-to-withdraw-troops-from-northern-syria/|work=Mother Jones|date=October 13, 2019}}</ref> ==== Zdravstveno varstvo ==== Buttigieg je nasprotoval prizadevanjem republikancev, da razveljavijo Zakon o varstvu pacientov in dostopni zdravstveni oskrbi. <ref name="swoon3">{{Navedi splet|last=Colombo|first=Hayleigh|title=Some national Democrats swoon over South Bend Mayor Pete Buttigieg|url=https://www.ibj.com/articles/65820-some-national-democrats-swoon-over-south-bend-mayor-pete-buttigieg|website=Indiana Business Journal|accessdate=November 14, 2019|date=October 12, 2017}}</ref> Leta 2018 je Buttigieg dejal, da podpira program Medicare za vse. <ref>Daniel Strauss, [https://www.politico.com/news/2019/10/16/buttigieg-tweet-medicare-for-all-048745 Buttigieg backed 'Medicare for All' in 2018 tweet], ''Politico'' (October 16, 2019).</ref> Med svojo predsedniško kampanjo je Buttigieg promoviral ''program Medicare za vse, ki si ga želijo'', ki vključuje javno možnost zdravstvenega zavarovanja. <ref>Abby Goodnough, [https://www.nytimes.com/2019/11/24/health/public-option-medicare-for-all.html 'Public Option' Draws Voters Unsure About 'Medicare for All'], ''The New York Times'' (November 24, 2019).</ref> <ref>[https://www.npr.org/2019/11/08/774716877/just-the-right-policy-pete-buttigieg-on-his-medicare-for-all-who-want-it-plan 'Just The Right Policy': Pete Buttigieg On His 'Medicare For All Who Want It' Plan], NPR, ''Morning Edition'' (November 8, 2019).</ref> <ref name="JuneDebateTran">[https://www.washingtonpost.com/politics/2019/06/28/transcript-night-first-democratic-debate/ Transcript: Night 2 of the first Democratic debate] (June 28, 2019).</ref> Pozitivno je govoril o sistemu vseh plačnikov v Marylandu. <ref name="CSPAN">{{Navedi splet|url=https://www.c-span.org/video/?457199-1/indiana-mayor-pete-buttigieg-launches-2020-exploratory-committee|title=Indiana Mayor Pete Buttigieg Launches 2020 Exploratory Committee|date=January 23, 2019|publisher=C-SPAN|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190308081238/https://www.c-span.org/video/?457199-1%2Findiana-mayor-pete-buttigieg-launches-2020-exploratory-committee|archivedate=March 8, 2019}}</ref> Buttigieg je program Medicare za vse, ki si ga želijo, opisal kot vključujoč, učinkovitejši od sedanjega sistema in morebitnega predhodnika ali "postopnega prehoda" do zdravstvenega zavarovanja z enim plačnikom. <ref name="CSPAN" /> <ref name="JuneDebateTran" /> Prav tako podpira delno širitev programa Medicare, ki bi Američanom, starim od 50 do 64 let, omogočila, da se vključijo v program Medicare, in podpira predlagano zakonodajo, Zakon o dopustu za družinsko in zdravstveno zavarovanje, ki bi "ustvaril sklad, ki bi delavcem zagotavljal do 12 tednov delnega dohodka za oskrbo novorojenčkov ali družinskih članov s hudimi boleznimi." <ref>Kevin Uhrmacher, Kevin Schaul, Paulina Firozi and Jeff Stein, [https://www.washingtonpost.com/graphics/politics/policy-2020/medicare-for-all/ Where 2020 Democrats stand on Health Care], ''The Washington Post'' (last updated December 11, 2019).</ref> Avgusta 2019 je Buttigieg izdal 300 dolarjev vreden{{Presledki}}milijardni načrt za širitev storitev duševnega zdravja in boj proti odvisnosti. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.politico.com/story/2019/08/23/pete-buttigieg-mental-health-addiction-1472516|title=How Pete Buttigieg would tackle the mental health and addiction crisis|last=Ehley|first=Brianna|website=[[Politico]]|date=August 23, 2019|accessdate=August 28, 2019}}</ref> <ref name="PeteForAmerica.com-20192">{{Navedi splet|url=https://peteforamerica.com/mental-health|archiveurl=https://web.archive.org/web/20191202203959/https://peteforamerica.com/policies/mental-health-and-addiction/|title=Healing and Belonging in America|website=PeteForAmerica.com|accessdate=October 4, 2021|archivedate=December 2, 2019}}</ref> ==== Priseljevanje ==== Buttigieg podpira program odloga ukrepov za prihod otrok (DACA) in je večkrat kritiziral agresivno politiko deportacije prve Trumpove administracije. Marca 2017 je za ''HuffPost'' napisal članek, v katerem je branil prebivalca Grangerja v Indiani, ki je bil deportiran po 17 letih bivanja v ZDA, kljub rednemu preverjanju pri ICE in prijavi za zeleno karto. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.huffingtonpost.com/entry/why-these-trump-voters-are-sticking-up-for-an-undocumented_us_58d14509e4b0e0d348b347e8|title=Why These Trump Voters Are Sticking Up For An Undocumented Neighbor|last=Buttigieg|first=Pete|date=March 21, 2017|website=[[HuffPost]]|accessdate=March 7, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190317050924/https://www.huffingtonpost.com/entry/why-these-trump-voters-are-sticking-up-for-an-undocumented_us_58d14509e4b0e0d348b347e8|archivedate=March 17, 2019}}</ref> Januarja 2019 je Buttigieg za CBS News povedal, da je bil Trump "nepremišljen", ko je poslal ameriške čete na [[Državna meja med Mehiko in Združenimi državami Amerike|južno mejo]], in odločitev označil za "zadnji ukrep". <ref>{{Navedi AV medij|title=Mayor Pete Buttigieg on the experience he'd bring to the 2020 presidential campaign|date=January 31, 2019|url=https://www.youtube.com/watch?time_continue=42&v=hPb9a37rVGc|accessdate=March 7, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190401040137/https://www.youtube.com/watch?time_continue=42&v=hPb9a37rVGc|archivedate=April 1, 2019}}</ref> == Osebno življenje == Buttigieg je [[Kristjani|kristjan]] <ref name="Gambino-20192">{{Navedi splet|last=Gambino|first=Lauren|title=Pete Buttigieg for president? Long-shot stands out in crowded field|url=https://www.theguardian.com/us-news/2019/mar/23/pete-buttigieg-democrat-2020-presidential-election|website=The Guardian|accessdate=February 20, 2021|date=March 23, 2019}}</ref> <ref name="cnn_2019-04-02">{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/2019/04/02/opinions/buttigieg-and-religion-qa-beck/index.html|title=Pete Buttigieg on faith, his marriage, and Mike Pence|last=Beck|first=Father Edward|website=CNN|date=April 2, 2019|accessdate=April 4, 2019}}</ref>. Dejal je, da je n[[Krščanstvo|vera]] močno vplivala na njegovo življenje. <ref name="Wren-20182">{{Navedi revijo|last=Wren|first=Adam|date=December 16, 2018|title=Pete Buttigieg has his eye on the prize|url=https://www.indianapolismonthly.com/longform/pete-buttigieg-feature|magazine=Indianapolis Monthly|access-date=April 26, 2019}}</ref> <ref name="Bailey-2019">{{Navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/amphtml/religion/2019/03/29/evangelicals-helped-get-trump-into-white-house-pete-buttigieg-believes-religious-left-will-get-him-out/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190329210041/https://www.washingtonpost.com/amphtml/religion/2019/03/29/evangelicals-helped-get-trump-into-white-house-pete-buttigieg-believes-religious-left-will-get-him-out/|archivedate=March 29, 2019|title=Evangelicals helped get Trump into the White House. Pete Buttigieg believes the religious left will get him out.|last=Bailey|first=Sarah|date=March 29, 2019|work=The Washington Post|accessdate=March 30, 2019}}</ref> <ref name="FrankBruni2">{{Navedi novice|first=Frank|last=Bruni|title=The First Gay President?|url=https://www.nytimes.com/2016/06/12/opinion/sunday/the-first-gay-president.html|work=The New York Times|date=June 11, 2016|accessdate=July 18, 2017}}</ref> Krščen je bil v [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški cerkvi]] in obiskoval katoliške šole. <ref name="cnn_2019-04-02" /> Med študijem na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]] je Buttigieg obiskoval [[Stolnica v Oxfordu|katedralo Christ Church]] in dejal, da se je ob vrnitvi v South Bend počutil "bolj ali manj [[Anglikanizem|anglikanskega]] ". <ref name="cnn_2019-04-02" /> Med njegovimi verskimi vplivi so [[Avguštin iz Hipona]], [[katoliško duhovništvo|katoliški duhovnik]] [[James Martin]] in [[Garry Wills]] . <ref name="Bailey-2019" /> Buttigieg je bil član [[Episkopalna cerkev|episkopalne cerkve]] in je obiskoval [[Cathedral of St. James (South Bend, Indiana)|katedralo sv.{{Presledki}}Jakoba]], medtem ko je živel v South Bendu. <ref name="Wren-20182" /> Poleg materne [[Angleščina|angleščine]] Buttigieg zna tudi [[Norveščina|norveščino]], [[Španščina|španščino]], [[Italijanščina|italijanščino]], [[Malteščina|malteščino]], [[Arabščina|arabščino]], [[darijščina|dari, perzijščino]] in [[Francoščina|francoščino]] . <ref /> <ref name="WallaceWells2">{{Navedi revijo|last=Wallace-Wells|first=Benjamin|date=February 9, 2019|title=Pete Buttigieg's quiet rebellion|url=https://www.newyorker.com/news/the-political-scene/pete-buttigiegs-quiet-rebellion|magazine=[[The New Yorker]]|access-date=March 21, 2019}}</ref> Buttigieg igra kitaro in klavir, <ref>{{Navedi novice|last=Seiger|first=Theresa|date=April 18, 2019|title=Who is Pete Buttigieg? Democratic mayor joins 2020 presidential race|url=https://www.daytondailynews.com/news/national/who-pete-buttigieg-democratic-mayor-joins-2020-presidential-race/hcIXqE9Dawq3TGSRn7IK5K|work=Dayton Daily News|accessdate=April 26, 2019|archive-date=2020-12-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20201203142540/https://www.daytondailynews.com/news/national/who-pete-buttigieg-democratic-mayor-joins-2020-presidential-race/hcIXqE9Dawq3TGSRn7IK5K/|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Harrell|first=Jeff|date=November 12, 2011|title=Election victors chill with guitars: Too many well-wishers force Buttigieg to miss his performance|url=http://articles.southbendtribune.com/2011-11-12/news/30392819_1_pete-buttigieg-gavin-ferlic-guitar|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190427043005/http://articles.southbendtribune.com/2011-11-12/news/30392819_1_pete-buttigieg-gavin-ferlic-guitar|archivedate=April 27, 2019}}</ref> leta 2013 pa je nastopil s simfoničnim orkestrom South Bend kot gostujoči klavirski solist z [[Ben Folds|Benom Foldsom]] . <ref>{{Navedi novice|last=Hughes|first=Andrew S.|date=February 18, 2013|title=Mayor, IUSB singers earn their ovations|url=http://articles.southbendtribune.com/2013-02-18/entertainment/37166151_1_sbso-zofia-glashauser-mayor-pete-buttigieg|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=April 26, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190427043140/http://articles.southbendtribune.com/2013-02-18/entertainment/37166151_1_sbso-zofia-glashauser-mayor-pete-buttigieg|archivedate=April 27, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Franklin|first=Robert|date=December 23, 2013|title=South Bend Symphony Orchestra concert features Mayor Pete Buttigieg at the Morris Performing Arts Center|url=https://www.southbendtribune.com/south-bend-symphony-orchestra-concert-feat-mayor-pete-buttigieg-at/image_b3aa8758-6c0c-11e3-933b-0019bb30f31a.html|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=April 26, 2019|archivedate=July 29, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210729095550/https://www.southbendtribune.com/south-bend-symphony-orchestra-concert-feat-mayor-pete-buttigieg-at/image_b3aa8758-6c0c-11e3-933b-0019bb30f31a.html}}</ref> Buttigieg je bil leta 2014 Rodelov štipendist [[Aspen Institute|inštituta Aspen]] . <ref>{{Navedi sporočilo za javnost|title=Buttigieg establishes City Diversity and Inclusion Initiative|url=https://www.southbendin.gov/residents-business-government/news/2016-1-15/buttigieg-establishes-city-diversity-and-inclusion|publisher=The City of South Bend, Indiana|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180130072843/https://www.southbendin.gov/residents-business-government/news/2016-1-15/buttigieg-establishes-city-diversity-and-inclusion|archivedate=January 30, 2018}}</ref> Buttigieg je junija 2015 v članku v časopisu ''[[South Bend Tribune]]'' razkril svojo homoseksualnost <ref name="2015gay2">{{Navedi splet|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-mayor-why-coming-out-matters/article_4dce0d12-1415-11e5-83c0-739eebd623ee.html|title=South Bend mayor: Why coming out matters|last=Buttigieg|first=Pete|date=June 16, 2015|accessdate=December 14, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20200227200905/https://www.southbendtribune.com/news/local/south-bend-mayor-why-coming-out-matters/article_4dce0d12-1415-11e5-83c0-739eebd623ee.html|archive-date=2020-02-27|url-status=dead}}</ref> in s tem postal prvi odkrito gejevski izvoljeni izvršni direktor v Indiani. <ref>{{Navedi revijo|last=Howey|first=Brian A.|date=June 18, 2015|title=Buttigieg crosses threshold|url=https://www.in.gov/library/files/HPI150618.pdf|magazine=Howey Politics Indiana|volume=20|issue=38|access-date=September 17, 2019|archive-date=2019-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20191214023205/https://www.in.gov/library/files/HPI150618.pdf|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi splet|last=Blasko|first=Erin|title=Pete Buttigieg's announcement creates a buzz|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/pete-buttigieg-s-announcement-creates-a-buzz/article_57a803f7-3aeb-50d2-9904-b69039a07ade.html|accessdate=September 17, 2019|date=June 17, 2015}}</ref> <ref name="blaskotns">{{Navedi splet|last=Blasko|first=Erin|title=South Bend, Indiana, Mayor Announces He's Gay|url=https://www.governing.com/topics/politics/south-bend-mayor-pete-buttigiegs-is-gay.html|website=[[Governing (magazine)|Governing]]|accessdate=September 22, 2019|date=June 17, 2015}}</ref> Bil je prvi izvoljeni funkcionar v Indiani, ki se je razkril med svojim mandatom <ref>{{Navedi revijo|last=Howey|first=Brian A.|last2=Butler|first2=Matthew|date=June 25, 2015|title=Gov. Pence prepares to pick a fight|url=https://www.in.gov/library/files/HPI150625.pdf|magazine=Howey Politics Indiana|volume=20|issue=39|access-date=September 17, 2019|archive-date=2019-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20191214023205/https://www.in.gov/library/files/HPI150625.pdf|url-status=dead}}</ref> in najvišji izvoljeni funkcionar v Indiani, ki je prišel na dan s svojo homoseksualnostjo <ref name="blaskotns" /> [[Slika:Pete_and_Chasten_Buttigieg.jpg|sličica|Pete in [[Chasten Buttigieg]] leta 2019]] Buttigieg je svojo zaroko s [[Chasten Glezman]], učiteljem v nižji srednji šoli, oznanil v objavi [[Facebook|na Facebooku]] 14. decembra 2017. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.tma-el.org/about-us/faculty-and-staff.cfm?catid=4|title=Faculty and Staff|website=Tma-el.org|accessdate=March 26, 2019|archivedate=March 27, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190327101127/http://www.tma-el.org/about-us/faculty-and-staff.cfm?catid=4}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=South Bend mayor says he, his boyfriend are getting married|url=https://www.newspapers.com/article/the-sun-buttigieg-south-bend-mayor-marri/171748115/|website=The Vincennes Sun-Commercial|accessdate=January 17, 2021|date=December 30, 2017}}</ref> Bila sta par od avgusta 2015 dalje, potem ko sta se spoznala na aplikaciji za zmenke [[Hinge (app)|Hinge]] . <ref name="Trebay-20182">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2018/06/18/fashion/weddings/mayor-peter-buttigieg-wedding-democratic-party.html|title=Pete Buttigieg might be President someday. He's already got the First Man.|last=Trebay|first=Guy|date=June 18, 2018|work=The New York Times|accessdate=April 1, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190616213156/https://www.nytimes.com/2018/06/18/fashion/weddings/mayor-peter-buttigieg-wedding-democratic-party.html|archivedate=June 16, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.wndu.com/content/news/South-Bend-Mayor-Pete-Buttigieg-announces-engagement-467023153.html|title=South Bend Mayor Pete Buttigieg announces engagement|website=WNDU-TV|date=December 28, 2017|accessdate=March 21, 2019}}</ref> Poročila sta se 16. junija 2018 na zasebni slovesnosti v katedrali sv.{{Presledki}}James. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.southbendtribune.com/news/local/mayor-pete-buttigieg-marries-partner-chasten-glezman-in-downtown-south/article_b9bb722b-bbb0-5b55-a73d-e014ac7e4bf1.html|title=Mayor Pete Buttigieg marries partner Chasten Glezman in downtown South Bend|first=Mary|last=Shown|work=[[South Bend Tribune]]|accessdate=August 21, 2018|date=June 17, 2018}}</ref> <ref name="cnn_2019-04-022">{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/2019/04/02/opinions/buttigieg-and-religion-qa-beck/index.html|title=Pete Buttigieg on faith, his marriage, and Mike Pence|last=Beck|first=Father Edward|website=CNN|date=April 2, 2019|accessdate=April 4, 2019}}</ref> S tem je Buttigieg postal prvi župan South Benda, ki se je poročil med svojim mandatom. <ref>{{Navedi splet|last=Zimney|first=Jon|title=South Bend Mayor James Mueller got married this weekend|url=https://www.953mnc.com/2020/09/28/south-bend-mayor-james-mueller-got-married-this-weekend/|website=95.3 MNC|accessdate=October 8, 2020|date=September 28, 2020}}</ref> Chasten uporablja priimek Buttigieg. <ref>{{Navedi novice|last=Mack|first=Justin|title=Chasten Buttigieg: What we know about Mayor Pete's husband|url=https://www.indystar.com/story/news/2019/04/09/chasten-buttigieg-what-we-know-pete-buttigiegs-husband/3398186002/|accessdate=April 16, 2019|work=[[The Indianapolis Star]]|date=April 9, 2019}}</ref>Buttigieg je 17. avgusta 2021 sporočil, da sta z možem postala starša. <ref>{{Navedi novice|last=Wise|first=Alana|title=Pete Buttigieg And Husband Chasten Announce They Are Now Parents|url=https://www.npr.org/2021/08/17/1028499103/pete-buttigieg-chasten-baby|work=NPR|accessdate=August 17, 2021|date=August 17, 2021}}</ref> <ref>{{Navedi tvit|number=1427680484109262848|user=PeteButtigieg|title=For some time, Chasten and I have wanted to grow our family. We're overjoyed to share that we've become parents! The process isn't done yet and we're thankful for the love, support, and respect for our privacy that has been offered to us. We can't wait to share more soon.|date=August 17, 2021|access-date=September 5, 2021}}</ref> 4. septembra 2021 je podrobneje pojasnil, da sta posvojila dva novorojena [[dvojček|dvojajčna dvojčka]] . <ref>{{Navedi splet|title=Transportation Sec. Pete Buttigieg, husband Chasten share first family photo with 2 babies|url=https://abc7chicago.com/pete-buttigieg-parents-twins-chasten-penelope-rose/10998854/|website=ABC7 Chicago|publisher=WLS|accessdate=September 4, 2021|date=September 4, 2021|archivedate=September 4, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210904160234/https://abc7chicago.com/pete-buttigieg-parents-twins-chasten-penelope-rose/10998854/}}</ref> <ref>{{Navedi novice|last=Kavi|first=Aishvarya|date=September 4, 2021|title=Pete and Chasten Buttigieg Welcome 2 Children to Their Family|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2021/09/04/us/politics/pete-chasten-buttigieg-children.html|accessdate=September 4, 2021|issn=0362-4331}}</ref> <ref>{{Navedi tvit|number=1434167993769111552|user=PeteButtigieg|title=Chasten and I are beyond thankful for all the kind wishes since first sharing the news that we're becoming parents. We are delighted to welcome Penelope Rose and Joseph August Buttigieg to our family.|date=September 4, 2021|access-date=September 5, 2021}}</ref> Julija 2022 se je Buttigieg naselil v [[Traverse City|Traverse Cityju v Michiganu]], <ref name="Hermani-2022">{{Navedi splet|last=Hermani|first=Jordyn|date=July 8, 2022|title=Buttigieg moves to Michigan, changes voter registration|url=https://www.mlive.com/public-interest/2022/07/buttigieg-moves-to-michigan-changes-voter-registration.html|accessdate=July 20, 2022|website=MLive}}</ref> <ref name="Weigel-2025">{{Navedi splet|last=Weigel|first=David|last2=Everett|first2=Burgess|date=6 February 2025|title=High hopes among Democrats as Buttigieg eyes a Senate bid|url=https://www.semafor.com/article/02/06/2025/high-hopes-among-democrats-as-buttigieg-eyes-a-senate-bid|accessdate=7 February 2025|website=[[Semafor (website)|Semafor]]}}</ref> ki je Chastenov domači kraj, <ref name="Hermani-2022" /> in se registriral za glasovanje v Michiganu. <ref name="Hermani-2022" /> <ref name="Weigel-2025" /> === Nagrade in priznanja === Buttigieg je leta 2015 prejel nagrado Fenn, ki jo podeljuje [[Predsedniška knjižnica in muzej Johna F. Kennedyja|predsedniška knjižnica Johna F. Kennedyja]] v priznanje za njegovo delo kot župana. <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg 2015 {{!}} JFK Library|url=https://www.jfklibrary.org/events-and-awards/new-frontier-award/recipients/pete-buttigieg-2015|website=www.jfklibrary.org|publisher=John F. Kennedy Presidential Library|accessdate=January 3, 2021}}</ref> Ob [[Stonewall 50 – WorldPride NYC 2019|50. obletnici]] [[Stonewallski upor|nemirov v Stonewallu]] junija 2019 ga je ''[[Queerty]]'' imenoval za eno od svojih oseb "Pride50" – "pionirskih posameznikov, ki aktivno zagotavljajo, da se družba še naprej giblje proti [[pravice LGBT+ po državi ali ozemlju|enakosti]], sprejemanju in dostojanstvu za vse [[queer]] osebe". <ref>{{Navedi splet|url=https://www.queerty.com/pride50|title=Queerty Pride50 2019 Honorees|website=[[Queerty]]|accessdate=June 18, 2019}}</ref> Na podelitvi nagrad Golden Heart Awards, ki jo organizira God's Love We Deliver, je Buttigieg oktobra 2019 prejel nagrado "Golden Heart Award for Outstanding Leadership and Public Service" <ref>{{Navedi splet|title=Golden Heart Awards 2019|url=https://www.glwd.org/events/golden-heart-awards-2019/|website=God's Love We Deliver|accessdate=January 3, 2021}}</ref> Organizacija za pravice LGBT [[Equality California]] je Buttigiegu in njegovemu možu Chastenu avgusta 2020 podelila nagrado Equality Trailblazer Award. <ref>{{Navedi splet|last=Ramos|first=Dino-Ray|title=Golden State Equality Awards To Honor Pete & Chasten Buttigieg And Netflix Docu 'Disclosure'; Nancy Pelosi To Pay Tribute To John Lewis|url=https://deadline.com/2020/08/golden-state-equality-awards-equality-california-pete-buttigieg-netflix-disclosure-nancy-pelosi-tribute-john-lewis-angelica-ross-1203010834/|website=Deadline|accessdate=January 3, 2021|date=August 12, 2020}}</ref> Britanska revija o gejevskem življenjskem slogu ''[[Attitude (magazine)|Attitude]]'' je Buttigiega imenovala za osebnost leta 2020 v priznanje njegove prelomne kandidature za predsednika. <ref>{{Navedi splet|title=The gay man who ran for the world's most powerful office|url=https://attitude.co.uk/article/attitude-person-of-the-year-pete-buttigieg-the-gay-man-who-ran-for-the-worlds-most-powerful-office/24258/|website=Attitude.co.uk|accessdate=January 3, 2021|date=December 30, 2020}}</ref> Avgusta 2024 je Buttgiega [[LGBTQ Victory Fund|sklad LGBTQ Victory Fund]] sprejel v Dvorano slavnih politike LGBTQ+. <ref>{{Navedi splet|title=Pete Buttigieg inducted into LGBTQ+ Political Hall of Fame at DNC|url=https://www.advocate.com/politics/pete-buttigieg-inducted-into-lgbtq-political-hall-of-fame-at-dnc|accessdate=2024-08-30|website=www.advocate.com|language=en}}</ref> <ref>{{Navedi splet|date=2024-08-22|title=First openly gay Cabinet Member, Secretary Pete Buttigieg inducted into LGBTQ+ hall of fame at DNC|url=https://tribune.com.pk/story/2490135/first-openly-gay-cabinet-member-secretary-pete-buttigieg-inducted-into-lgbtq-hall-of-fame-at-dnc|accessdate=2024-08-30|website=The Express Tribune|language=en}}</ref> == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Buttigieg, Pete}} [[Kategorija:Ameriški politiki]] [[Kategorija:Ameriški pomorski častniki]] [[Kategorija:Člani Demokratske stranke Slovenije]] [[Kategorija:Geji]] f88mxdivtrq2a8rpdwkxwxp9dcngujh 4 592674 6766564 6746843 2026-10-18T08:26:17Z MZaplotnik 13263 +2 zaključena 6766564 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Izbrane slike/Glava}} |} {{vsebina|ime=Kazalo}} == Izbrane slike v letu 2026== {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Our Lady of Lourdes Basilica (Brestanica) 39.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Arne Hodalič in his studio 2022.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:P anguinus1.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:KAP Jasa-High Plateau.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Evangelisti (panjska končnica).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Droga (Izola).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Leo von Klenze- The Harbour at Pirano, Istria (1831).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Fontanigge houses.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Mojca Fatur (SKS 2025).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Raziskovalni reaktor TRIGA (pogled proti sredici).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Strmol Castle HDR-3.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Nika Tomšič (2026).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Debela griža, kot jo vidi zmaj.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Predor T8 ob prevoznosti železniške proge drugi tir Divača–Koper.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Fresco I in Sevnica Castle hall, Slovenia.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Feistritz Suetschach Kulturpark Gorše Anton-Matin Slomšek 15012014 649.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Cankar Monument, Vrhnika - closeup.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Ljubljana portal seminary.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Malerische Ansichten aus Krain - Die Kappele.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Nova Gorica station 2026 6.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:DSC06016 Splavarska Footbridge and Old Bridge in Maribor with Swans, 2026-05.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Postcard of Bohinj Tunnel 1900s.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:HUN-31-Provisional-1000 Korona (1920).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Aerial image of Lake Bohinj (view from the south).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Corncrake - Slovenia 5P5A9066.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Fran Erjavec (ok. 1860).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:2026 Tour of Slovenia podium (1st Florian Lipowitz, 2nd Giulio Pellizzari, 3rd Jakob Omrzel).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Artemis III commander Randy Bresnik poses for an official portrait (jsc2026e391915 alt).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Sevnica, Slovenija (2026).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Armenka.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Viktor Cotič - Ulica v starem Mariboru.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Spilostethus saxatilis pair.jpg}} == Neuspešni predlogi za izbrane slike v letu 2026== {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Vrh nad Laškim from the cemetery.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Slovenski knjižni sejem 2025 (2).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Terme Dobrna 2025 (2269975443553471015).jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg}} {{Wikipedija:Izbrane slike/Predlogi/Slika:Issa Diop, Samir El Mourabet and Slavko Vinčić at 2026 FIFA World Cup by YantsImages.jpg}} [[Kategorija:Organizacija izbranih slik]] crqu0wxj6gic05u2h9bbvfy58cv3hac 0 592794 6766525 6727048 2026-10-18T00:48:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766525 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Palača valencijskega generalitata | native_name = Palau de la Generalitat Valenciana | native_name_lang = valencijsko | alternate_names = Palacio de la Generalidad Valenciana | image = Palau generalitat9.jpg | caption = Fasada sodobnega stolpa, ki gleda na Plaça de Manises | location = València, [[Valencijska skupnost]], Španija | location_town = [[Valencija]] | location_country = Španija | coordinates = | start_date = 1421 | completion_date = 1593 | architect = Pere Comte, Joan Guivarró, Joan Corbera, Gaspar Gregori | building_type = Spomenik | renovation_date = 1982 | ren_architect = Alberto Peñín | ren_firm = | governing_body = Generalitat Valenciana | website = [https://www.gva.es/en/ Generalitat Website] }} '''Palača valencijskega generalitata''' (valencijsko: ''Palau de la Generalitat Valenciana''; {{langx|es|Palacio de la Generalidad Valenciana}}) je zgodovinska [[palača]] iz 15. stoletja, sprva zgrajena v valencijskem [[gotska arhitektura|gotskem slogu]] s kasnejšimi renesančnimi dodatki in spremembami. Danes so v njej pisarne izvršnega direktorja Generalitat Valenciana. Leta 1931 je bila imenovana za ''Bien de Interés Cultural'',<ref>{{navedi splet |title=Sección 1ª. Bienes de interés cultural - Patrimonio Cultural - Generalitat Valenciana |url=https://cultura.gva.es/es/web/patrimonio-cultural-y-museos/bics?viewUrl163469238=/patrimonio-cultural/ficha-inmueble.php&id=1431&lang=es |access-date=2024-12-17 |website=Patrimonio Cultural |language=es-ES |archive-url=https://web.archive.org/web/20241223172727/https://cultura.gva.es/es/web/patrimonio-cultural-y-museos/bics?viewUrl163469238=/patrimonio-cultural/ficha-inmueble.php&id=1431&lang=es |archive-date=2024-12-23 |url-status=dead}}</ref> izdelan iz lokalnih materialov, kot so kamen iz Godelle in Rocaforta, ploščice iz Manisesa in Paterne, marmor iz Serra del Buixcarró in les, izrezljan iz domačih gozdov. Palača stoji v soseski La Seu v okrožju Ciutat Vella mesta [[Valencija]]. Stoji med Carrer dels Cavallers na jugu, Carrer Bailia na severu ter med Plaça de Manisesin na zahodu in Plaça de la Mare de Déuin na vzhodu. To je eden najstarejših delov mesta, kjer so tudi metropolitanska stolnica, bazilika Gospe Zapuščene, palača Fuentehermosa v Španiji in palača Batlia. Čeprav trenutno služi kot sedež vlade Valencijske skupnosti, je stavba v svojem dolgem obstoju imela različna imena:<ref>{{navedi splet |title=PALACIO DE LA GENERALITAT |url=http://www.jdiezarnal.com/valenciapalaciogeneralitat.html |access-date=2024-12-17 |website=www.jdiezarnal.com}}</ref> *Palača generalnega direktorja (ali generalitata) Kraljevine Valencia (1421–1705) *Real Audiencia (1750–1923) *Pokrajinski svet (1923–1982) *Ljudski izvršni odbor (1936–1937) *Generalitat Valenciana (1982–danes) Palača valencijskega generalitata je, tako kot [[palača Generalitat Catalunya]], ena redkih stavb srednjeveškega izvora v Evropi, ki ostaja sedež vlade in institucije, ki jo je zgradila, generalitata Kraljevine Valencia. Poleg politične simbolike je eden najboljših primerov valencijske civilne arhitekture tistega obdobja, ki so ga zgradili mojstri obrtniki tistega časa. == Funkcija == Prvotni generalitat – ali Diputació del General – je bila delegirana komisija valencijskih cortesov ali parlamenta in je bila ustanovljena leta 1362. Zadolžena je bila za upravljanje in administracijo davkov, ki so jih kroni plačevale tri veje kortov: cerkvena, vojaška in civilna. Negotov gospodarski položaj [[Aragonska krona|Aragonske krone]], katere del je bilo kraljestvo Valencija na začetku 15. stoletja, je privedel do konsolidacije obdavčitve s strani Cortesov Montsó. Generaliti so bili ustanovljeni za pobiranje in upravljanje davkov, člani pa so se imenovali namestniki. Leta 1404 so valencijski cortesi v generalitat imenovali 32 namestnikov – sestavljen iz osmih članov, od katerih je vsak zastopal kraljevo, civilno, vojaško in cerkveno vejo oblasti – da bi sprejemali zakone o zadevah, ki so jih cortesi šteli za manj pomembne. Leta 1418 je kralj [[Alfonz V. Aragonski]] imenoval generalitat kraljestva Valencija za organ upravljanja kraljevih sredstev in najvišjega predstavnika kraljestva v odsotnosti Cortesov. Gradnja palače se je začela leta 1421 z namenom, da bi bila dom te entitete. [[File:Emblemes dels tres braços de la Generalitat, palau de la Generalitat Valenciana.jpg|thumb|Emblemi treh stanov generalitata Valenciane: vojaški, cerkveni in mestni]] Stari emblem generalitata, ki ga je bilo mogoče videti po vsej palači, je bil sestavljen iz svetega Jurija, ki je predstavljal vojsko in plemstvo, Device Marije, ki je predstavljala cerkev, in angela varuha, ki je predstavljal mestno življenje kraljevih mest in vasi. Danes je ta emblem valencijskih cortesov, za generalitat pa se uporablja heraldika kralja Petra Ceremoniusa, ki jo sestavlja štirikraki ščit, nagnjen v desno, ki ga spremlja kronana srebrna čelada, azurni plašč, ukrivljen križni vzorec in na vrhu krilati zmaj. Po [[španska nasledstvena vojna|španski nasledstveni vojni]] je leta 1707 kralj [[Filip V. Španski]] ukinil valencijski ''Furs'', razpustil generalitat in pustil stavbo prazno. Nato je bila v stavbi od leta 1751 do 1923, ko je bil ustanovljen pokrajinski svet, Real Audiencia ali teritorialno sodišče. Po nastopu sedanje demokracije in okrevanju valencijskih institucij je bila ponovno sedež generalitata in simbol valencijske enotnosti in identitete. Leta 1978 so bili v njej ponovno sedeži Sveta in Cortov, leta 1984 pa so bili Corti preseljeni v palačo Borgijevih (valencijsko: Palau de Benicarló, v Kaliforniji) in stavbo je uporabljal izključno Svet Generalitat Valenciana (valencijsko: ''Consell de la Generalitat Valencianain''). == Opis == Stavba danes sestavljata dva [[stolp]]a na obeh koncih in osrednji del. Razporejena je kot mediteranska gotska palača z odprtim dvoriščem, velikim stopniščem, polkletjo in tremi nadstropji: mezaninom, glavnim nadstropjem in galerijo. === Osrednji del (1481–1541) === Zgrajena v poznogotskem slogu s strani Pereja Comteja in Joana Guivarrója, najstarejši del je vhod ''Carrer de Cavallers'' (1481), najsodobnejši, a še vedno gotski, pa so oboki zgornje galerije (1541). Fasada, obrnjena proti Carrer de Cavallers, ima: *dostopna vrata s polkrožnim voussoirjem, ki vodijo na dvorišče; *mezanin s šestimi pravokotnimi profiliranimi okni; *glavno nadstropje s šestimi tridelnimi gotskimi okni z lepimi stebri; *galerijo s šestnajstimi okni pod lesenim napuščem; *dvokapnico, v nasprotju s štirimi okni primitivnega stolpa. Fasada, obrnjena proti Plaça de Manises, ima: *dostopna vrata z nadstreškom, v skladu s prejšnjimi, ki prav tako vodijo na dvorišče; *mezanin s sedmimi pravokotnimi profiliranimi okni; *glavno nadstropje z osmimi tridelnimi gotskimi okni z lepimi stebri; *galerijo s triindvajsetimi okni pod lesenim napuščem. Na odprtem dvorišču je leta 1551 Joan Corbera zgradil veliko stopnišče. Ta primer ekstravagantne gotike je sestavljen iz dveh pravokotnih delov, ki ju povezuje podest. Na istem dvorišču sta bronasti dimnik Maria Benlliureja (1899) in skulptura samostrelca Salvadorja Furiója. Z dvorišča je dostop do starega stolpa po manjšem stopnišču, po velikem stopnišču pa v glavno nadstropje. Na podestu, do katerega so dvojna vrata, ki tvorijo kot 90°, je na loku viden stari emblem generalitata, na drugem pa dva izklesana doprsna kipa, obrnjena drug proti drugemu, verjetno Ferdinanda Katoliškega in njegove druge žene Germaine Foix. === Starodavni stolp (1518–1585) === Velik stolp je bil postavljen skupaj s trupom osrednje stavbe, ki gleda na Plaça de la Verge. Zasnoval ga je mojster Montano in je bil izveden z velikimi težavami, saj so bila dela iz različnih razlogov prekinjena in so bila spremenjena glede na prvotne načrte. Ta dolg proces je vplival na raznolikost slogov v gradnji, saj se je začela v gotskem slogu, nadaljevala v [[renesančna arhitektura|renesančnem slogu]] in končala v [[Hererska arhitektura|hererskem slogu]]. Stolp ima pet nadstropij. Prva tri so delo Joana Corbere, ki je sodeloval tudi pri delih paviljona konzulata Svilne borze, zadnji dve nadstropji pa Gasparja Gregorija. Okna v mezaninu sledijo isti shemi kot okna osrednjega dela. V glavnem nadstropju gotske loke zaključuje dodatek renesančnega trikotnega [[pediment]]a. Kvadratni balkon je bil zgrajen tako, da so oblasti lahko opazovale procesijo ''Corpus Christi''. Vrh stolpa, v hererskem slogu, krasi venček in kamnita [[balustrada]], ki jo dopolnjujejo krogle, ki krasijo ograjo in vrhove v vogalih. === Sodobni stolp (1940–1952) === Dvojni stolp, ki ga je zasnoval Luis Albert Ballesteros in gleda na Plaça de Manises, je kopija starejšega. Je podoben, vendar nima balkona, razporeditev oken pa je povsem pravilna, za razliko od starega. Leta 1941 je pokrajinski svet Valencije začel razlaščati vse hiše, ki so bile potrebne za gradnjo novega stolpa. Za gradnjo drugega stolpa je bil uporabljen isti kamen, kot je bil uporabljen za prvega, da bi se estetsko ujemal. V novem stolpu so sedanja glavna dostopna vrata v stavbo, polkrožna z voussoirjem in grbom z aragonskimi palicami. === Sala Daurada in Sala Daurada Menuda (1517–1538) === Stopnišče desno od dvorišča omogoča dostop do starega stolpa, kjer sta Sala Daurada in Sala Daurada Menuda ali Retret. Velika je imela funkcijo izjemne sejne sobe in včasih zapora za plemiče, medtem ko je bila majhna soba za skupne ali vsakodnevne sestanke. [[File:Generalitat38.jpg|thumb|Strop Sala Daurada]] Najbolj značilen zanje je zlati strop, po katerem so dobile ime. V Sala Daurada pozlačen strop vzpostavlja razmerje enakosti med renesančno simetrijo in mudéjarskim okusom. Vsak kvadratni del ima v notranjosti še eno romboidno figuro, ki vključuje osmerokotno figuro z osrednjim visečim cvetom. Vse to je bilo izdelano z natančnim mudéjarskim rezom, vključno pa je vključevalo tudi značilne renesančne motive, kot so akantovi listi, doprsni kipi, jagode, osat in zobci. To delo, ki ga je leta 1534 izdelal mojster Genís Llinares, je bilo polikromirano in pozlačeno s strani Joana Cardone. [[File:Generalitat29.jpg|thumb|left|Strop Sala Daurada Menuda]] V stropu Sala Daurada Menuda je spremenjena geometrijska razporeditev, saj so kasete sestavljene iz simetričnih osmerokotnikov, ki dajejo videz trikotnih in kvadratnih figur, okrašenih z rastlinskimi zvitki, zobci, visečimi cvetovi in ​​široko paleto medaljonov s človeškimi glavami in zmaji. Globina in zapletenost kasetnih stropov majhne sobe je večja v primerjavi z veliko. Prav tako je delo Genísa Llinaresa in njegovega sina Pereja Llinaresa Blasca, ki ga je zaključil po očetovi smrti. === Sala Vella (1481–1494) === Sala Vella je imela različne namene, trenutno pa v njej potekajo plenarna zasedanja sveta generalitata Valenciana. Izstopa po polikromirani dekoraciji stropa, ki jo je izdelal mojster mizar Antoni Peris Alterol, in po vratih iz lomljenega kamna, ki se pripisujejo Pereju Comteju in služijo kot dostop z gotskega dvorišča. === Escrivania (1565–1585) === Leta 1565 so se odločili, da se zaradi pomanjkanja prostora soba, ki je bila nad Sala Novo in je bila še vedno neizkoriščena, uporabi kot pisarna uradnika. Do te sobe je bilo mogoče dostopati po spiralnem stopnišču (ki se nahaja ob vhodu v Sala Novo). Kabinet pisarne uradnika je pomemben primer valencijskega mizarstva in dela Gasparja Gregorija. Delo je bilo končano leta 1585. === Sala de Reis (1511–1592) === V glavnem nadstropju je Častna dvorana, do katere se dostopa skozi vhodna vrata dvorišča in kjer so v preteklosti potekali posebni sestanki ob prisegi, ki so zahtevali posebne protokole. Če prečkate mešani lok na levi, vstopite v enega najpomembnejših prostorov palače: Dvorano kraljev, ki je dobila ime po seriji večinoma izmišljenih portretov kraljev, ki so vladali Valencijskemu kraljestvu od Jakoba I. do Alfonza XIII., ki jih je v 17. stoletju začel Pau Pontons. Dvorana stoji na tramovih avle in skozi štiri okna, razdeljena s tankimi stebri, gleda na ulico Carrer dels Cavallers. Gradnja sobe, ki se je začela leta 1511, je delo Joana Mançana. Prvotni strop je izginil v 19. stoletju in ga je nadomestil sedanji. Danes se uporablja za sprejeme sveta. En konec dvorane je bil rezerviran za kapelo, kar je pogost element v plemiških hišah. Kapela je od preostalega prostora ločena z železno rešetko in zavesami. Preprosta kapela je bila sestavljena iz oltarja, katerega gradnja se je začela leta 1514. Prvotno je bil okrašen z emblemom generaliteta (sveti Jurij, Devica Marija in angel varuh) ter figurami prerokov in serafov, in je primer zgodnje renesanse v Valencii. Na začetku 17. stoletja je bil prodan na dražbi in naročen je bil nov oltar. To je slikarsko delo Joana Sarinyene, strukturo pa je izrezljal Jaume de Fontestad. Sestavljen je iz treh teles: osrednji del zaseda Devica Marija na prestolu z otrokom, na levi strani jo obdaja sveti Jurij, ki ubija zmaja, na desni pa angel varuh, ki vihti simbole krone. V predeli so upodobljeni prizori iz Marijinega življenja: od leve proti desni oznanjenje, čaščenje pastirjev in prikazovanje svetega Bernarda. V zgornjem nadstropju je upodobitev Svete Trojice. Drugi prostori v tem nadstropju so Sala del Fumeral in Sala de Calixto III. === Sala de Corts ali Sala de Nova (1540–1593) === Sala Nova je svoje ime zmotno dobila zaradi napačne razlage poslikav, na katerih se pojavljajo izvoljeni poslanci generalitata. Domnevalo se je, da so se ti predstavniki kraljestva tukaj srečevali med sklici generalitata, vendar v tej sobi ni nikoli potekala nobena seja generalitata s prisotnostjo kralja. Poslanci so poleg širitve stavbe z novo sobo nameravali stavbo spremeniti v sejno sobo za svoja zasedanja, zato so naročili mojstru Genísu Llinaresu, po njegovi smrti pa njegovemu sinu Pere Martíju Llinaresu, nazadnje pa je delo leta 1566 dokončal tesar in arhitekt Gaspar Gregori. Ta strop je navdihnjen s prestolno sobo [[Palača Aljafería|palače Aljafería]] v [[Zaragoza|Zaragozi]]. Genís Llinares je pripravil enaindvajset skrinj z enako strukturo kot tiste v Sala Daurada, vendar brez polikromacije v zlati barvi. Galerija, ki služi kot opora za strop, poteka okoli celotne sobe. Stoji na trdnih konzolah, posamično okrašenih s človeškimi, rastlinskimi in mitološkimi motivi. Osrednja točka na vsaki strani prostora je rezervirana za emblem generalitata. Podstavek je izdelan iz ploščic iz Manisesa in Paterne (1568–1576), po smernicah, ki jih je določila keramika iz [[Sevilla|Seville]] in Talavere, z okrasnimi motivi bele, modre, rumene in mehke okre. Slike v prostoru prikazujejo zasedanje sodišča s pomočjo predstavnikov treh stanov (vojaškega, cerkvenega, mestnega). Leta 1591 so poslanci delo naročili več slikarjem. Joan Sarinyena je na steno Carrer de Bailía naslikal šest poslancev, dva iz vsakega stanu, s pomočjo uradnikov institucije, na štiripasovni tapiseriji z grbi generalitata. Vicent Requena je naslikal cerkveni stan desno od platna Sarinyena. Vsak sedi v oblačilih, ki ustrezajo njegovemu položaju, pod Devico Marijo z detetom, ki ga podpirajo angeli, iz katerega pada filakterij (Govorni zvitek), ki na štiriprečni podlagi kliče cerkveno vejo sodišča. Na steni vrtov generalitata je Italijan Francesco Pozzo naslikal številne predstavnike vojaške veje, razporejene v štirih vrstah, da bi povečali njihovo globino. Tako kot druge slike ohranja štiriprečno ozadje in v zgornjem središču postavlja svetega Jurija z vojaško vejo filakterija. Filakterij z mestno vejo kraljevih mest in vasi kraljestva je naslikal Vicent Mestre, z ustreznim simbolom angela varuha, in trinajst predstavnikov kraljevih mest kraljestva. == Galerija == <gallery> File:Sala daurada Gran .Palau de la Generalitat Valenciana 04.jpg|Namen stavbe je bil vedno srečanja vodstva skupnosti File:Generalitat pati.jpg|Pogled na glavno notranje dvorišče palače generalitata Valenciana File:Arquitectura del Renacimiento. Patio del palacio del Embajador Vich, Museo de Bellas Artes de Valencia, España.jpg|Terasa veleposlanika Vicha v Muzeju likovnih umetnosti v Valenciji File:Galeria de la sala Nova, palau de la Generalitat Valenciana.JPG|Galerija Sala Nova File:Palau de la Generalitat Valenciana - 1911.jpg|Palau de la Generalitat Valenciana leta 1911, preden je bil zgrajen drugi stolp File:Generalitat115.jpg|Predstavniki meščanskega stanu kot kraljeva mesta in kraji File:Generalitat96.jpg|Pogled po Sala de Reis proti kapeli palače </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons|Palau de la Generalitat Valenciana}} * [https://www.gva.es/en/ Generalitat Valenciana (official site)] * [http://www.jdiezarnal.com/valenciapalaciogeneralitat.html www.jdiezarnal.com] J. Diez Arnal offers a rich library of articles on Valencian sites and history. [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Valenciji]] [[Kategorija:Palače v Španiji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Španiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1593]] lqaivk2uzubw0f3xet7kkaoyjjt1u3b 0 594269 6766340 6756822 2026-10-17T14:01:19Z Anzet 118843 /* O 28. izvedbi festivala */ 6766340 wikitext text/x-wiki '''28. [[Festival slovenskega filma|Festival slovenskega filma Portorož]]''' je potekal od 21. do 26. oktobra 2025 s projekcijami v [[Avditorij Portorož|Avditoriju Portorož]] in Magazinu Grando. ==O 28. izvedbi festivala== Direktor festivala je bil Bojan Labović. Selekcijska komisija v sestavi Neva Mužič, Marko Stojiljković in Labović je izmed 157 prijavljenih za festival izbrala 101 film: v tekmovalni program se je uvrstilo 69 filmov, v preglednega 28, v okviru posebnega programa pa so bili predvajani štirje (TV-seriji in matineji animiranega filma niso vštete).<ref>{{navedi splet |url=https://fsf.si/2025/6-dni-1-festival-101-film/ |title=6 dni, 1 festival, 101 film |accessdate=28. 1. 2026 |date=23. 9. 2025 |format= |work= }}</ref> Častna gostja festivala, t. i. »prijateljica slovenskega filma«, je bila Nicoletta Romeo.<ref>{{navedi splet |url=https://fsf.si/2025/prijateljica-slovenskega-filma-nicoletta-romeo/ |title=Prijateljica slovenskega filma, Nicoletta Romeo |accessdate=28. 1. 2026 |date=2. 10. 2025 |format= |work= }}</ref> 24. oktobra je bilo v avli Občinske palače v Piranu odkrito obeležje Evropske filmske akademije, posvečeno uvrstitvi piranskega Prvomajskega trga na seznam zakladov evropske filmske kulture. Dogodka se je udeležil direktor akademije Matthijs Wouter Knol, ki ga je festival tudi gostil.<ref>{{navedi splet |url= https://fsf.si/2025/v-piranu-odkrili-obelezje-evropske-filmske-akademije/|title=V Piranu odkrili obeležje Evropske filmske akademije |accessdate=28. 1. 2026 |date=24. 10. 2025 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://fsf.si/2025/wp-content/uploads/2025/10/Porocilo-s-tiskovne-konference-28.-FSF-Portoroz.pdf|title=Na 28. FSF Portorož znova na ogled najnovejša domača filmska produkcija |accessdate=28. 1. 2026 |date=14. 10. 2025 |format= |work= }}</ref> Otvoritveni film so bili ''Skriti ljudje'' Mihe Hočevarja. ==Nagrade== ===Nagrada Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo=== * Janez Bricelj Člani komisije: Jerca Jerič, Matjaž Žbontar, Urška Kos, Janez Burger, Rado Likon. ===Vesne=== I. Strokovna žirija za celovečerne filme v sestavi [[Andrej Gustinčič]], Juraj Lerotić in Natalija Majsova je podelila nagrade vesna v naslednjih kategorijah: {| class="wikitable" |- ! Kategorija !! scope="col" style="width: 530px;"|Prejemnik<ref name="nagrade">{{navedi splet |url=https://fsf.si/2025/nagrade/ |title=Nagrade |accessdate=29. 11. 2025 |date= |format= |work= }}</ref> |- | celovečerni film || ''[[Kaj ti je deklica]]'' (r. [[Urška Djukić]]) |- | režija || Petra Seliškar (''Gora se ne bo premaknila'') |- | scenarij || Petr Krajíček, Marek Král, Patrik Pašš, Jerneja Kaja Balog, Maja Križnik, Blandine Jet in avtor literarne predloge Arnošt Goldflam (''Zgodbe iz čarobnega vrta'') |- | glavna ženska vloga || Jara Sofija Ostan <small>za vlogo Lucije</small> (''Kaj ti je deklica'') |- | glavna moška vloga || Ólafur Darri Ólafsson <small>za vlogo Siga</small> (''Skriti ljudje'') |- | stranska ženska vloga || Mina Švajger <small>za vlogo Ane-Marije</small> (''Kaj ti je deklica'') |- | stranska moška vloga || [[Saša Tabaković]] <small>za vlogo zborovodje</small> (''Kaj ti je deklica'') |- | fotografija || [[Gregor Božič]] (''Fiume o morte!'') |- | izvirna glasba || Relja Ćupić (''Fantasy'') |- | montaža || Laureline Delom in Sashko Potter Micevski (''Gora se ne bo premaknila'') |- | scenografija || Maja Šavc (''Fantasy'') |- | kostumografija || Damir Raković (''Fantasy'') |- | maska || Tinka Prpar (''Fantasy'') |- | zvok || Julij Zornik (''Kaj ti je deklica'') |- | manjšinska koprodukcija || ''Fiume o morte!'' (r. Igor Bezinović) |- | posebni dosežki || ''Fantasy'' (r. [[Kukla]]) |} Največ vesen (5) sta prejela filma ''Kaj ti je deklica'' in ''Fantasy''. II. Strokovna žirija za kratke igrane, dokumentarne, eksperimentalne, animirane in študijske filme v sestavi Sara Bezovšek, Slavko Hren in Nikola Majdak je podelila nagrade vesna v naslednjih kategorijah: {| class="wikitable" |- ! Kategorija !! Prejemnik<ref name="nagrade">{{navedi splet |url=https://fsf.si/2025/nagrade/ |title=Nagrade |accessdate=29. 11. 2025 |date= |format= |work= }}</ref> |- | dokumentarni film || ''Mož s slamnikom'' (r. Urban Zorko) |- | kratki igrani film || ''SMRT – Uvod za začetnike: Priročnik s predpisi, normativi in uporabnimi namigi. Tretja, dopolnjena izdaja'' (r. Martin Horvat) |- | animirani film || ''Zgodbe iz čarobnega vrta'' (r. David Súkup, Patrik Pašš, Leon Vidmar, Jean-Claude Rozec) |- | študijski film || ''Arahnofobija'' (r. Melita Sandrin) |- | posebni dosežki || ''OHO film'' (r. [[Damjan Kozole]]) |} Vesna za najboljši eksperimentalni film (eksperimentalno AV delo) ni bila podeljena. III. Vesna za najboljši film po izboru občinstva * ''Ko pridem ven'' (r. [[Metod Pevec]]) Glasovanje občinstva – končni vrstni red na podlagi povprečnih ocen: '''Ko pridem ven''' (4,88), Zgodbe iz čarobnega vrta (4,78), OHO film (4,63), Gora se ne bo premaknila (4,58), Dan zmage (4,52), Novi sošolci (4,50), Elvis Škorc (4,46), Kaj ti je deklica (4,46), Zemljo krast (4,45), Skriti ljudje (4,36), Fantasy (4,26), Ne pozabi me (4,05), Pa tako lep dan je bil (3,73).<ref>{{navedi splet |url= https://fsf.si/2025/nagrada-obcinstva/|title=Nagrada občinstva |accessdate=29. 11. 2025 |date= |format= |work= }}</ref> ===Ostale nagrade=== * nagrada Art kino mreže Slovenije (AKMS) – žirija: Blaž Cotman <small>(Mestni kino Domžale)</small>, Armand Meterc <small>(Javni zavod KRC Hrastnik)</small>, Erik Toth <small>(Art kino Odeon Izola)</small> ** ''Gora se ne bo premaknila'' (r. Petra Seliškar) * nagrada Društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI − žirija: Tina Bernik, Vanja Gajić, Darko Štrajn ** ''[[Kaj ti je deklica]]'' (r. [[Urška Djukić]]) ==Tekmovalni program== ===Celovečerni filmi=== {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Dan zmage'' || [[Zvezdan Martič|Zvezdan Martić]]|| dokumentarni |- | ''Elvis Škorc'' || [[Boris Jurjaševič]]|| igrani |- | ''[[Fantasy]]'' || [[Kukla]]|| igrani |- | ''Gora se ne bo premaknila'' || Petra Seliškar || dokumentarni |- | ''[[Kaj ti je deklica]]'' || [[Urška Djukić]]|| igrani |- | ''Ko pridem ven'' || [[Metod Pevec]]|| dokumentarni |- | ''Ne pozabi me <small>/ Non ti scordar di me</small>'' || Anja Medved || dokumentarni |- | ''Novi sošolci'' || Toni Cahunek || dokumentarni |- | ''OHO film'' || [[Damjan Kozole]]|| dokumentarni |- | ''Pa tako lep dan je bil'' || Perica Rai || igrani |- | ''Skriti ljudje'' || [[Miha Hočevar]]|| igrani |- | ''Zemljo krast'' || [[Žiga Virc]]|| igrani |- | ''Zgodbe iz čarobnega vrta'' || David Súkup, Patrik Pašš ml., Leon Vidmar, Jean-Claude Rozec || animirani |} ===Manjšinske koprodukcije=== {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Režija !! Zvrst !! Države – (ko)produkcija |- | ''Alfa.'' || Jan-Willem van Ewijk || igrani || Nizozemska; Slovenija, Švica |- | ''Dražen'' || Danilo Šerbedžija, Ljubo Zdjelarević || igrani || Hrvaška; Srbija, Slovenija |- | ''Fiume o morte!'' || Igor Bezinović || dokumentarni || Hrvaška; Slovenija, Italija |- | ''Mati Mara <small>/ Majka Mara</small>'' || Mirjana Karanović || igrani || Srbija; Slovenija, Črna gora, BiH, Luksemburg |- | ''Nehvaležna bitja <small>/ Nevděčné bytosti</small>'' || [[Olmo Omerzu]]|| igrani || Češka; Slovenija, Poljska, Hrvaška, Slovaška, Francija |- | ''Pozno poleti <small>/ Nakon ljeta</small>'' || Danis Tanović || igrani || Hrvaška; Slovenija, BiH, Srbija, Romunija |- | ''Zajčji nasip <small>/ Zečji nasip</small>'' || Čejen Černić Čanak || igrani || Hrvaška; Slovenija, Litva |- | ''Z vsakim dnem, ki mine <small>/ A cada dia que passa...</small>'' || Emanuel Nevado || animirani || Portugalska; Slovenija |} ===Srednjemetražni filmi=== {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Karel X. – Burboni na Goriškem'' || Dušan Moravec || rowspan=4|dokumentarni |- | ''Morjepisci'' || Boštjan Vrhovec |- | ''NUK CCL'' || Amir Muratović |- | ''V odmevu nekega stranišča'' || Matevž Oven Brecelj |} ===Kratki filmi=== {| class="wikitable" |- ! scope="col" style="width: 375px;"|Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Dekle, ki se ni balo medvedov'' || Lea Vučko || animirani |- | ''Dobrodošli doma'' || Filip Jembrih Jandras || igrani |- | ''e1 – konflikt'' || Juš Premrov || eksperimentalno-dokumentarni |- | ''En meter je šest centimetrov'' || Juš Jeraj, Atila Urbančič || dokumentarni |- | ''H2O'' || Tomaž Pavkovič || eksperimentalni |- | ''Husky'' || Lana Bregar || igrani |- | ''Kismet'' || [[Žiga Virc]]|| igrani |- | ''Kontejner'' || Simon Intihar || igrani |- | ''Kotel'' || Thomas Pierce || igrani |- | ''Lev Berger'' || Jan Fabris || igrani |- | ''Male pare'' || Matjaž Jamnik || igrani |- | ''Marjetice'' || Yuliya Kohal || eksperimentalni |- | ''Mož s slamnikom'' || Urban Zorko || animirani dokumentarni |- | ''Muca Copatarica'' || Rok Predin || animirani |- | ''Navadna hruška'' || [[Gregor Božič]]|| igrano-dokumentarni |- | ''Nazorjeva'' || Matevž Jerman, Rok Kajzer Nagode, Niko Novak || eksperimentalno-dokumentarni |- | ''(Ne)vidni zidovi'' || Giulio De Paolis || dokumentarni |- | ''Onkraj'' || Davorin Marc || eksperimentalno-dokumentarni |- | ''Sanje o vodi'' || Ciril Jazbec || dokumentarni |- | ''SMRT – Uvod za začetnike: Priročnik s predpisi, normativi in uporabnimi namigi. Tretja, dopolnjena izdaja'' || Martin Horvat || igrani |- | ''Srečen dan mrtvih'' || Luka Štigl || igrani |- | ''VSEMIR – Meja na mirenskem pokopališču'' || Damir Grbanović, Lea Vučko || animirani |} ===Študijski filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Alkoholizem v moji družini'' || Gašper Rebernik || dokumentarni |- | ''Arahnofobija'' || Melita Sandrin || animirani |- | ''Babi'' || Oskar Šubic || igrani |- | ''Cimer'' || Domen Martinčič || igrani |- | ''Dekonstrukcija'' || Neda Ivanović || animirani |- | ''Grške marelice'' || Jan Krevatin || igrani |- | ''Kako sem čakal na sonce'' || Veronika Francesca Štefančič || dokumentarni |- | ''Lunin odtis'' || Rok Lončar || animirani |- | ''Mirni protest'' || Toma || eksperimentalno-dokumentarni |- | ''Mogoče kasneje'' || Luka Vesel || animirani |- | ''Moja prijateljica Sely'' || Maja Alibegović || dokumentarni |- | ''Muc, ki je govoril iz srca'' || Andreja Brulc || animirani |- | ''Naša Gospa Trohnenja'' || Bibi Erjavec || animirani |- | ''Noč lutkarja'' || Rok Lončar || animirani |- | ''Samo četrtina'' || Sofija Miljatović || igrani |- | ''Stvari, ki sem ti jih želel povedati'' || Mitja Mlakar || igrani |- | ''Suiside Fish'' || Tenej Davidović || igrani |- | ''Temno brdo'' || Vanja Miloš Jovanović || igrani |- | ''Tlenje'' || Dominik Križ || dokumentarni |- | ''Ups!'' || Matic Dominko || igrani |- | ''Vrtnarji ovenelih rož'' || Lina Bensa || dokumentarni |- | ''Ženski klub'' || Anđelina Petrović || animirani |} ==Pregledni== {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- ! colspan=3|<small>Celovečerni film</small> |- | ''Protagonistke'' || [[Žiga Virc]]|| dokumentarni |- ! colspan=3|<small>Srednjemetražni filmi</small> |- | ''Drežniška koza in njeni ljudje'' || Marko Kumer || dokumentarni |- | ''Hrup za kulisami'' || [[Alma Lapajne]]|| dokumentarni |- | ''Pod sveto streho'' || Miha Mohorič || dokumentarni |- | ''Uglašeno sobivanje – 40 let Druge godbe'' || Maja Pavlin || dokumentarni |- | ''Zeleno smučanje'' || Haidy Kancler || dokumentarni |- ! colspan=3|<small>Kratki filmi</small> |- | ''Distorzija'' || Tina Šulc Resnik || eksperimentalni |- | ''e2 – enotnost'' || Juš Premrov || eksperimentalno-dokumentarni |- | ''FI(L)M'' || Boris Petkovič || eksperimentalno-dokumentarni |- | ''Po dežju'' || Maj Hren || dokumentarni |- | ''Prvi zimski dan'' || Mitja Legat || igrani |- | ''Silhueta ljudi'' || Vitja Rodež || eksperimentalni |- | ''Sužnji'' || Tim Luznar, Domen Puš || igrani |- | ''V-hodi'' || Snježana Premuš, Luka Umek || eksperimentalni |- | ''Zdravko'' || Peter Roljič || dokumentarni |- ! colspan=3|<small>Študijski filmi</small> |- | ''Avgust'' || Dan Grabnar || igrani |- | ''Cvetenje'' || Lara Šifrer || igrani |- | ''Črepinje so za srečo'' || Miha Dragan || igrani |- | ''Dobrodošli v 2028'' || Yue Feng || eksperimentalni |- | ''Globok odtis obraza'' || Eva Puc || animirani eksperimentalni |- | ''Korenine'' || Ema Paš || eksperimentalni |- | ''Kraljeva družina'' || Tinkara Stonič || dokumentarni |- | ''Ljubezen gre skozi želodec'' || Melita Sandrin || dokumentarni |- | ''Mind the Gap'' || Tamara Taskova || dokumentarni |- | ''Potovanje'' || Maša Pirih || igrani |- | ''Prigode Ribi Bibi'' || Alojzij Gričnik || animirani |- | ''Prtljage'' || [[Gaja Filač]]|| eksperimentalni |- | ''Tumult'' || Anja Pirtovšek || eksperimentalni |} ==Posebni program== * celovečerni filmi {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Režija !! Zvrst !! Opombe |- | ''Bog bodi z nami'' || Slobodan Šijan || rowspan=3|igrani || film prijatelja slovenskega filma |- | ''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' || [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] || ob 120-letnici slovenskega filma |- | ''Sem iz Titovega Velesa'' || Teona Strugar Mitevska || ob dnevu, posvečenem združenju SKOM |} * kratki film {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Režija !! Zvrst !! Opomba |- | ''Vikend'' || [[Jože Bevc]]|| dokumentarni || ob 120-letnici slovenskega filma |} * TV-seriji {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Režija |- | ''Smrdljivc'' || Filip Jembrih Jandras |- | ''Pošast za železno zaveso'' || Tomaž Gorkič |} * matineji animiranega filma {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Režija !! Leto |- ! colspan=3|<small>Animirani mozaik I</small> |- | ''Koyaa: Spolzko milo'' || Kolja Saksida || 2019 |- | ''Tako zraste ... Morski konjiček'' || Miha F. Kalan, Jernej Žmitek || 2021 |- | ''Podlasica'' || Timon Leder || 2016 |- | ''Princ Ki-Ki-Do: Begunec'' || Grega Mastnak || 2018 |- | ''Maček Muri: Kosilo'' || Jernej Žmitek || 2018 |- ! colspan=3|<small>Animirani mozaik II</small> |- | ''Koyaa: Izmuzljivi papir'' || Kolja Saksida || 2019 |- | ''Spacapufi'' || Jaka Ivanc || 2021 |- | ''Mišja hiša'' || Timon Leder || 2022 |- | ''Princ Ki-Ki-Do: Potres'' || Grega Mastnak || 2018 |- | ''Maček Muri: Ples'' || Jernej Žmitek || 2023 |} ==Sklici in viri== {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://fsf.si/2025/wp-content/uploads/2025/10/28FSF_katalog_splet.pdf |title=Katalog 28. FSF Portorož |accessdate=28. 1. 2026 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://fsf.si/2025/wp-content/uploads/2025/10/28FSF_urnik_splet.pdf |title=Urnik 28. FSF Portorož |accessdate=28. 1. 2025 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://fsf.si/2025/kdo-bo-letos-vrednotil-filme/ |title=Kdo bo letos vrednotil filme? |accessdate=28. 1. 2026 |date=3. 10. 2025 |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://fsf.si/2025/wp-content/uploads/2025/10/Gradivo-za-novinarje_2025.pdf |title=Gradivo za novinarje |accessdate=28. 1. 2026 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://fsf.si/2025/wp-content/uploads/2025/10/Podeljene-so-nagrade-28-FSF-Portoroz.pdf |title=Zmagovalni film 28. FSF Portorož je ''Kaj ti je deklica'' |accessdate=28. 1. 2026 |date=26. 10. 2025 |format= |work= }} {{Festival slovenskega filma}} [[Kategorija:Festival slovenskega filma|2025]] [[Kategorija:2025 v filmu]] [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] arvz8r9vwoz257velcealtuq61cdqzo 0 597337 6766397 6760166 2026-10-17T18:29:27Z ~2026-55695-13 267510 /* Politično delovanje v Sloveniji */ 6766397 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Volt Slovenija | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:Logo of Volt.svg|200px]] | foundation = 11. april 2026 | headquarters = | ideology = [[Združene države Evrope|evropski federalizem]]<br>[[progresivizem]]<br>[[proevropejstvo]] | position = [[centrizem|sredina]] do [[leva sredina]]<ref>{{Navedi splet|title=Why are young German voters abandoning the Greens?|url=https://www.dw.com/en/why-are-young-german-voters-abandoning-the-greens/a-69354030|website=dw.com|accessdate=2026-01-23|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Is pan-European party Volt the future of EU politics?|url=https://www.theparliamentmagazine.eu/news/article/is-paneuropean-party-volt-the-future-of-eu-politics|website=The Parliament Magazine|date=2024-06-12|accessdate=2026-01-23|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Volt Europa: An Electric Jolt to Wake Up Europe|url=https://impakter.com/volt-europa-electric-jolt-wake-up-europe/|website=Impakter|date=2019-02-28|accessdate=2026-01-23|language=en-US|first=|last=}}</ref> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ -->| seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = | seats4_title = Občinski sveti | seats4 = {{Composition bar|1|212|hex={{Political party data|color}}}} | international = | europarl = [[Zeleni-Evropska svobodna zveza]] | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[vijolična]] | website = {{Political party data|website}} | national = | european = | leader2_title = Vidni člani | leader2_name = Borja Ranzinger<br>Matic Bitenc<br>Tilen Dragar<br>Rožle Kaučič<br>Nataša Golob vanDaalen<br>dr. Timotej Lemut | leader1_title = So-Predsednik | leader1_name = Borja Ranzinger | president = | general_secretary = | flag = Volt Slovenija logo (15 January 2019).jpg | membership = }} '''Volt Slovenija''' (kratica '''Volt''') je [[Slovenci|slovensko]] gibanje in [[politična stranka]], ki so jo ustanovili Borja Ranzinger, Matic Bitenc, Sven Franck in Tilen Dragar. Gre za lokalno izpostavo transnacionalnega panevropskega gibanja [[Volt Evropa]], ki si prizadeva za evropsko integracijo in federalizem držav članic [[Evropska unija|Evropske unije]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Gibanje Volt Slovenija: "Namesto sendvičev bomo v parlament dostavljali sveže politične ideje"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/gibanje-volt-slovenija-namesto-sendvicev-bomo-v-parlament-dostavljali-sveze-politicne-ideje/|website=N1|date=2025-11-12|accessdate=2026-01-23|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=O Voltu|url=https://voltslovenija.org/o-voltu|website=Volt Slovenija / Slovenia|accessdate=2026-01-23|language=sl}}</ref> Ustanovni kongres stranke je potekal 11. aprila 2026, na njem je bil Ranzinger izvoljen za So-predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Na kongresu ustanovili politično stranko Volt Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-kongresu-ustanovili-politicno-stranko-volt-slovenija/779090|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-12|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> == Zgodovina == === Ozadje nastanka === {{Glavni članek|Volt Evropa}} Zvezno panevropsko gibanje [[Volt Evropa]] je bilo ustanovljeno 29. marca 2017 kot odgovor na referendum Velike Britanije o [[Brexit|Brexitu]], z namenom iskanja pragmatičnih odgovorov na izzive časa ter zavzemanja za bolj integrirano Evropo.<ref>{{Navedi splet|title=Is pan-European party Volt the future of EU politics?|url=https://www.theparliamentmagazine.eu/news/article/is-paneuropean-party-volt-the-future-of-eu-politics|website=The Parliament Magazine|date=2024-06-12|accessdate=2026-01-23|language=en}}</ref> Na ravni Evropske unije je Volt članica politične skupine Zelenih in Evropske svobodne zveze (Zeleni/ESZ). V aktualnem [[10. sklic Evropskega parlamenta|sklicu Evropskega parlamenta]] ima gibanje 5 poslancev, od tega tri iz Nemčije in dva z Nizozemske.<ref>{{Navedi splet|title=Members of the European Parliament|url=https://volteuropa.org/people/members-eu-parliament|website=Volt Europa|accessdate=2026-01-23|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Full list {{!}} MEPs {{!}} European Parliament|url=https://www.europarl.europa.eu/meps/en/full-list/all|website=www.europarl.europa.eu|accessdate=2026-01-23|language=en}}</ref> === Politično delovanje v Sloveniji === Društvo Volt je bilo v Sloveniji registrirano 17. avgusta 2022.<ref>{{Navedi splet|title=EVROPSKO POLITIČNO DRUŠTVO VOLT SLOVENIJA - Bizi|url=https://www.bizi.si/DRUSTVO-VOLT/|website=www.bizi.si|accessdate=2026-01-23}}</ref> 1. oktobra 2025 so se predstavniki gibanja skupaj s predstavniki [[Piratska stranka Slovenije|Piratske stranke Slovenije]] udeležili protestnega shoda pred stavbo Ministrstva za notranje zadeve, z namenom izraza nasprotovanja napovedani uredbi ''Chat Control'', ki je predvidevala vpeljavo nadzora nad sporočili vseh uporabnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Bo za preprečevanje spolnih zlorab otrok pod nadzorom vsa zasebna komunikacija na spletu?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bo-za-preprecevanje-spolnih-zlorab-otrok-pod-nadzorom-vsa-zasebna-komunikacija-na-spletu/756665|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-23|language=sl|first=Miha|last=Zavrtanik}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo proti trenutnemu predlogu uredbe o nadzoru zasebnih komunikacij {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mnz.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-23|language=sl}}</ref> 12. novembra 2025 so Borja Razinger, Matic Bitenc in Sven Franck na tiskovni konferenci napovedali začetek zbiranja 200 podpisov za registracijo politične stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Volt Slovenija zbira podpise za ustanovitev stranke|url=https://siol.net/novice/slovenija/gibanje-volt-slovenija-zbira-podpise-za-ustanovitev-stranke-677038|website=siol.net|accessdate=2026-01-23|language=sl}}</ref> Ob tem so izrazili prepričanje, da je treba v politiko »pripeljati novo generacijo ljudi, ki lahko razmišljajo in delajo onkraj evropskih meja in v Slovenijo prinesejo najboljše ideje iz vse Evrope.«<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Gibanje Volt Slovenija v zbiranje podpisov za ustanovitev stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/gibanje-volt-slovenija-v-zbiranje-podpisov-za-ustanovitev-stranke/763816|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-23|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> Napovedali so tudi kandidaturo na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih]] in lokalnih volitvah 2026.<ref name=":1" /> 19. decembra 2025 je bilo na predvolilnem dogodku Piratske stranke oznanjeno, da med Pirati in gibanjem Volt Slovenija potekajo intenzivni pogovori za skupen nastop na državnozborskih volitvah 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Pirati v volilno tekmo z bojem za malega človeka|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/stranka-pirati-v-volilno-tekmo-z-bojem-za-malega-cloveka-2774770/|website=www.dnevnik.si|date=2025-12-19|accessdate=2026-01-23|language=sl}}</ref> Dogovor o partnerstvu na volitvah je kasneje propadel, zato Volt na volitvah ne bo kandidiral.<ref>{{Navedi splet|title=E-glasilo - februar 2026|url=https://voltslovenija.org/news/e-glasilo-februar-2026|website=Volt Slovenija / Slovenia|accessdate=2026-02-09|language=sl}}</ref> 12. oktobra je Volt najavil, da bo na lokalnih volitvah kandidiral v petih občinah, v [[Celje|Celju]], [[Ajdovščina|Ajdovščini]], [[Nova Gorica|Novi Gorici]], [[Velenje|Velenju]], in na [[Ptuj|Ptuju]].<ref>{{Navedi splet |title=STA |url=https://www.sta.si/botcheck?c=wbTs15b4ghHqZpCCkzqtQR0tpFQPGbrDKRpCJw7DRM9rP9avScTNwfnhlPJ878ZaTTpml3UEoUm4Trqg2fC9pN3gcKqJaCexVe4MbxvLxF%2F%2F6zJ%2Fo%2BJQblfAtgZAv1BEFxKeQzZssN7HbgLXmV8yJJoqVrb%2FavO6%2FyAY6xAFMcHiEZ5%2F9tbxC5i9JA1OJPQYFELxgnGZBAjs5ybtrTKdAWrBlfyuYbj2lN8rrTHM2b0%3D |access-date=2026-10-17 |website=www.sta.si}}</ref> Kot osrednje teme njihove predvolilne kampanje so med drugim navedli dostopna stanovanja, zeleno mobilnost in prehod, odpornost občin, in digitalizacijo ter transparentnost. == Ideologija in stališča == Volt Slovenija se ideološko opredeljuje kot pragmatična, reformno usmerjena in izrazito [[Proevropejstvo|proevropska]] stranka. Zagovarja reformo Evropske unije z namenom večje demokratičnosti, učinkovitosti in globalne vloge Evrope. V ospredje postavlja digitalizacijo, izobraževanje, znanost in inovacije kot temelje »pametne države«, ob tem pa podpira socialno enakost, vključujočo družbo in varstvo človekovih pravic. Zavzema se za aktivno državljansko participacijo, večjo transparentnost in krepitev demokratičnih mehanizmov, hkrati pa podpira trajnostni gospodarski razvoj, zeleni prehod ter usklajeno evropsko zunanjo in varnostno politiko.<ref>{{Navedi splet|url=https://voltslovenija.org/storage/pdf/program-volt-slovenija-2025-v4.pdf|title=Volt Slovenija – Program 2025|accessdate=2026-01-23|website=Volt Slovenija}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2026]] [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] 7okz4rl1tfv3t0gq1ss66jap34xaoh1 6766398 6766397 2026-10-17T18:31:17Z Blueginger2 186889 pnp 6766398 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Volt Slovenija | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:Logo of Volt.svg|200px]] | foundation = 11. april 2026 | headquarters = | ideology = [[Združene države Evrope|evropski federalizem]]<br>[[progresivizem]]<br>[[proevropejstvo]] | position = [[centrizem|sredina]] do [[leva sredina]]<ref>{{Navedi splet|title=Why are young German voters abandoning the Greens?|url=https://www.dw.com/en/why-are-young-german-voters-abandoning-the-greens/a-69354030|website=dw.com|accessdate=2026-01-23|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Is pan-European party Volt the future of EU politics?|url=https://www.theparliamentmagazine.eu/news/article/is-paneuropean-party-volt-the-future-of-eu-politics|website=The Parliament Magazine|date=2024-06-12|accessdate=2026-01-23|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Volt Europa: An Electric Jolt to Wake Up Europe|url=https://impakter.com/volt-europa-electric-jolt-wake-up-europe/|website=Impakter|date=2019-02-28|accessdate=2026-01-23|language=en-US|first=|last=}}</ref> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ -->| seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = | seats4_title = Občinski sveti | seats4 = {{Composition bar|1|212|hex={{Political party data|color}}}} | international = | europarl = [[Zeleni-Evropska svobodna zveza]] | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[vijolična]] | website = {{Political party data|website}} | national = | european = | leader2_title = Vidni člani | leader2_name = Borja Ranzinger<br>Matic Bitenc<br>Tilen Dragar<br>Rožle Kaučič<br>Nataša Golob vanDaalen<br>dr. Timotej Lemut | leader1_title = So-Predsednik | leader1_name = Borja Ranzinger | president = | general_secretary = | flag = Volt Slovenija logo (15 January 2019).jpg | membership = }} '''Volt Slovenija''' (kratica '''Volt''') je [[Slovenci|slovensko]] gibanje in [[politična stranka]], ki so jo ustanovili Borja Ranzinger, Matic Bitenc, Sven Franck in Tilen Dragar. Gre za lokalno izpostavo transnacionalnega panevropskega gibanja [[Volt Evropa]], ki si prizadeva za evropsko integracijo in federalizem držav članic [[Evropska unija|Evropske unije]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Gibanje Volt Slovenija: "Namesto sendvičev bomo v parlament dostavljali sveže politične ideje"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/gibanje-volt-slovenija-namesto-sendvicev-bomo-v-parlament-dostavljali-sveze-politicne-ideje/|website=N1|date=2025-11-12|accessdate=2026-01-23|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=O Voltu|url=https://voltslovenija.org/o-voltu|website=Volt Slovenija / Slovenia|accessdate=2026-01-23|language=sl}}</ref> Ustanovni kongres stranke je potekal 11. aprila 2026, na njem je bil Ranzinger izvoljen za So-predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=Na kongresu ustanovili politično stranko Volt Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-kongresu-ustanovili-politicno-stranko-volt-slovenija/779090|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-12|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> == Zgodovina == === Ozadje nastanka === {{Glavni članek|Volt Evropa}} Zvezno panevropsko gibanje [[Volt Evropa]] je bilo ustanovljeno 29. marca 2017 kot odgovor na referendum Velike Britanije o [[Brexit|Brexitu]], z namenom iskanja pragmatičnih odgovorov na izzive časa ter zavzemanja za bolj integrirano Evropo.<ref>{{Navedi splet|title=Is pan-European party Volt the future of EU politics?|url=https://www.theparliamentmagazine.eu/news/article/is-paneuropean-party-volt-the-future-of-eu-politics|website=The Parliament Magazine|date=2024-06-12|accessdate=2026-01-23|language=en}}</ref> Na ravni Evropske unije je Volt članica politične skupine Zelenih in Evropske svobodne zveze (Zeleni/ESZ). V aktualnem [[10. sklic Evropskega parlamenta|sklicu Evropskega parlamenta]] ima gibanje 5 poslancev, od tega tri iz Nemčije in dva z Nizozemske.<ref>{{Navedi splet|title=Members of the European Parliament|url=https://volteuropa.org/people/members-eu-parliament|website=Volt Europa|accessdate=2026-01-23|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Full list {{!}} MEPs {{!}} European Parliament|url=https://www.europarl.europa.eu/meps/en/full-list/all|website=www.europarl.europa.eu|accessdate=2026-01-23|language=en}}</ref> === Politično delovanje v Sloveniji === Društvo Volt je bilo v Sloveniji registrirano 17. avgusta 2022.<ref>{{Navedi splet|title=EVROPSKO POLITIČNO DRUŠTVO VOLT SLOVENIJA - Bizi|url=https://www.bizi.si/DRUSTVO-VOLT/|website=www.bizi.si|accessdate=2026-01-23}}</ref> 1. oktobra 2025 so se predstavniki gibanja skupaj s predstavniki [[Piratska stranka Slovenije|Piratske stranke Slovenije]] udeležili protestnega shoda pred stavbo Ministrstva za notranje zadeve, z namenom izraza nasprotovanja napovedani uredbi ''Chat Control'', ki je predvidevala vpeljavo nadzora nad sporočili vseh uporabnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Bo za preprečevanje spolnih zlorab otrok pod nadzorom vsa zasebna komunikacija na spletu?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bo-za-preprecevanje-spolnih-zlorab-otrok-pod-nadzorom-vsa-zasebna-komunikacija-na-spletu/756665|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-23|language=sl|first=Miha|last=Zavrtanik}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo proti trenutnemu predlogu uredbe o nadzoru zasebnih komunikacij {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mnz.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-23|language=sl}}</ref> 12. novembra 2025 so Borja Razinger, Matic Bitenc in Sven Franck na tiskovni konferenci napovedali začetek zbiranja 200 podpisov za registracijo politične stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Volt Slovenija zbira podpise za ustanovitev stranke|url=https://siol.net/novice/slovenija/gibanje-volt-slovenija-zbira-podpise-za-ustanovitev-stranke-677038|website=siol.net|accessdate=2026-01-23|language=sl}}</ref> Ob tem so izrazili prepričanje, da je treba v politiko »pripeljati novo generacijo ljudi, ki lahko razmišljajo in delajo onkraj evropskih meja in v Slovenijo prinesejo najboljše ideje iz vse Evrope.«<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Gibanje Volt Slovenija v zbiranje podpisov za ustanovitev stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/gibanje-volt-slovenija-v-zbiranje-podpisov-za-ustanovitev-stranke/763816|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-23|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> Napovedali so tudi kandidaturo na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih]] in lokalnih volitvah 2026.<ref name=":1" /> 19. decembra 2025 je bilo na predvolilnem dogodku Piratske stranke oznanjeno, da med Pirati in gibanjem Volt Slovenija potekajo intenzivni pogovori za skupen nastop na državnozborskih volitvah 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Pirati v volilno tekmo z bojem za malega človeka|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/stranka-pirati-v-volilno-tekmo-z-bojem-za-malega-cloveka-2774770/|website=www.dnevnik.si|date=2025-12-19|accessdate=2026-01-23|language=sl}}</ref> Dogovor o partnerstvu na volitvah je kasneje propadel, zato Volt na volitvah ne bo kandidiral.<ref>{{Navedi splet|title=E-glasilo - februar 2026|url=https://voltslovenija.org/news/e-glasilo-februar-2026|website=Volt Slovenija / Slovenia|accessdate=2026-02-09|language=sl}}</ref> 12. oktobra je Volt najavil, da bo na lokalnih volitvah kandidiral v petih občinah, v [[Celje|Celju]], [[Ajdovščina|Ajdovščini]], [[Nova Gorica|Novi Gorici]], [[Velenje|Velenju]], in na [[Ptuj]]u.<ref>{{Navedi splet |title=STA |url=https://www.sta.si/botcheck?c=wbTs15b4ghHqZpCCkzqtQR0tpFQPGbrDKRpCJw7DRM9rP9avScTNwfnhlPJ878ZaTTpml3UEoUm4Trqg2fC9pN3gcKqJaCexVe4MbxvLxF%2F%2F6zJ%2Fo%2BJQblfAtgZAv1BEFxKeQzZssN7HbgLXmV8yJJoqVrb%2FavO6%2FyAY6xAFMcHiEZ5%2F9tbxC5i9JA1OJPQYFELxgnGZBAjs5ybtrTKdAWrBlfyuYbj2lN8rrTHM2b0%3D |access-date=2026-10-17 |website=www.sta.si}}</ref> Kot osrednje teme njihove predvolilne kampanje so med drugim navedli dostopna stanovanja, zeleno mobilnost in prehod, odpornost občin, in digitalizacijo ter transparentnost. == Ideologija in stališča == Volt Slovenija se ideološko opredeljuje kot pragmatična, reformno usmerjena in izrazito [[Proevropejstvo|proevropska]] stranka. Zagovarja reformo Evropske unije z namenom večje demokratičnosti, učinkovitosti in globalne vloge Evrope. V ospredje postavlja digitalizacijo, izobraževanje, znanost in inovacije kot temelje »pametne države«, ob tem pa podpira socialno enakost, vključujočo družbo in varstvo človekovih pravic. Zavzema se za aktivno državljansko participacijo, večjo transparentnost in krepitev demokratičnih mehanizmov, hkrati pa podpira trajnostni gospodarski razvoj, zeleni prehod ter usklajeno evropsko zunanjo in varnostno politiko.<ref>{{Navedi splet|url=https://voltslovenija.org/storage/pdf/program-volt-slovenija-2025-v4.pdf|title=Volt Slovenija – Program 2025|accessdate=2026-01-23|website=Volt Slovenija}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2026]] [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] 463i70gyiu36tzp7lio68loa6b1u120 0 597558 6766341 6657967 2026-10-17T14:16:48Z Anzet 118843 /* Predpremiere */ 6766341 wikitext text/x-wiki '''36. [[Ljubljanski mednarodni filmski festival]]''' je potekal od 12. do 23. novembra 2025 s projekcijami v Ljubljani (Linhartova in Kosovelova dvorana [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]], Kinodvor, Slovenska kinoteka, [[Kino Bežigrad]], [[Kino Šiška]] [zopet po nekaj letih premora], dvorana AGRFT), Mariboru (Maribox), Novem mestu ([[Anton Podbevšek teater|Anton Podbevšek Teater]]) in Celju (Mali Union Celje). Otvoritveni film je bil ''[[Belo se pere na devetdeset (film)|Belo se pere na devetdeset]]'' [[Marko Naberšnik|Marka Naberšnika]]. =Nagrade= {| class="wikitable" ! Nagrada !! Prejemnik<ref name="MS9">{{navedi splet |url=https://liffe.si/pdf/2025_press/MS9.pdf |title=9. sporočilo za medije |accessdate=27. 1. 2026 |date= |format= |work= }}</ref> !! Režija |- | vodomec || {{flagicon|CAN}}{{flagicon|HUN}} ''Modra čaplja <small>/ Blue Haron</small>'' || Sophy Romvari |- | nagrada za najboljši kratki film || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|POL}}{{flag icon|Palestine}} ''Pomaranča iz Jaffe <small>/ An Orange from Jaffa</small>'' || Mohammed Almughanni |- | nagrada FIPRESCI || {{flagicon|SVN}}{{flagicon|HRV}} ''[[Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo]]'' || Ester Ivakič |- | nagrada mladinske žirije Kinotrip{{efn|Za nagrado mladinske žirije Kinotrip so bili nominirani filmi ''Christy'', ''DJ Ahmet'', ''Enzo'', ''Sestrica'' in ''Zajčji nasip''.}} || {{flagicon|HRV}}{{flagicon|SVN}}{{flagicon|LTU}} ''Zajčji nasip <small>/ Zečji nasip</small>'' || Čejen Černić |- | nagrada žirije Art kino mreže Slovenije || {{flagicon|UKR}}{{flagicon|ROU}}{{flagicon|LTU}}{{flagicon|LVA}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|NED}} ''Dva tožilca <small>/ Dva prokurora</small>'' || Sergej Loznica |- | nagrada občinstva zmaj || {{flagicon|LBN}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|QAT}}{{flagicon|USA}}{{flagicon|SAU}} ''Lep in žalosten svet <small>/ A Sad and Beautiful World</small>'' || Cyril Aris |} {{seznam opomb}} Posebni omembi: {| class="wikitable" ! Nagrada !! Posebna omemba !! Režija |- | vodomec || {{flagicon|LBN}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|QAT}}{{flagicon|USA}}{{flagicon|SAU}} ''Lep in žalosten svet <small>/ A Sad and Beautiful World</small>'' || Cyril Aris |- | kratki film || {{flagicon|SVN}}{{flagicon|BIH}} ''Prekinitev ognja <small>/ Prekid vatre</small>'' || Jakob Krese |} ;Žirije {| class="wikitable" ! vodomec !! kratki film !! FIPRESCI !! Kinotrip !! Art kino mreža Slovenije |- | Marina Gumzi<br>Ayla Kanbur<br>Bálint Szimler || Maja Alibegović<br>Rok Kajzer Nagode<br>Gábor Osváth || {{flagicon|SVN}} Tinkara Uršič Fratina<br>{{flagicon|ARM}} Diana Martirosyan<br>{{flagicon|FRA}} Shahla Nahid || Zarja Debeljak<br>Maruša Gedrih<br>Mila Gorkič<br>Estel Erika Tagliaferri<br>Ema Žvanut || Erik Toth (Izola)<br>Jure Matičič (Domžale)<br>Vid Šteh (Trbovlje) |} ;Glasovanje za nagrado občinstva zmaj {| class="wikitable collapsible collapsed" |- ! colspan=2|Rezultati glasovanja |- ! Film<ref name="MS9">{{navedi splet |url=https://liffe.si/pdf/2025_press/MS9.pdf |title=9. sporočilo za medije |accessdate=27. 1. 2026 |date= |format= |work= }}</ref> || Ocena |- | '''''Lep in žalosten svet''''' || '''4,63''' |- | ''Psihoterapija'' || 4,51 |- | ''Yugo Florida'' || 4,49 |- | ''[[Ti si vesolje]]'' || 4,42 |- | ''Veter, govori z menoj'' || 4,33 |- | ''80+'' || 4,27 |- | ''Nerazrešeni detajl'' || 4,23 |- | ''Črna borza'' || 4,20 |- | ''Vse je v redu'' || 4,19 |- | ''Božanska komedija'' || 4,12 |- | ''Modra čaplja'' || 4,10 |- | ''Hudič kadi'' || 4,05 |- | ''Botanik'' || 3,78 |- | ''Vodja operacije'' || 3,29 |} ;Glasovanje za najboljši film Jadranske festivalske mreže − Adriatic Audience Award {| class="wikitable collapsible collapsed" |- ! colspan=2|Rezultati glasovanja |- ! Film<ref>{{navedi splet |url= https://liffe.si/pdf/2025_press/MS10.pdf|title=10. sporočilo za medije |accessdate=27. 1. 2026 |date= |format= |work= }}</ref> || Ocena |- | '''''Maldoror''''' || '''4,59''' |- | ''Christy'' || 4,55 |- | ''Miyazaki: Navdih narave'' || 4,45 |- | ''Perla'' || 4,26 |- | ''Prenova'' || 4,12 |- | ''V Adamovem interesu'' || 4,05 |} Nagrado občinstva Jadranske festivalske mreže (oz. Mreže festivalov Jadranske regije) − Adriatic Audience Award je osvojil film ''Maldoror'' Fabricea du Welza. Pri razglasitvi zmagovalca so bili upoštevani rezultati glasovanja z vseh šestih festivalov, vključenih v mrežo.<ref>{{navedi splet |url=https://liffe.si/pdf/2025_press/MS11.pdf |title=Film Maldoror Fabricea du Welza dobitnik nagrade občinstva Mreže festivalov Jadranske regije |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> =Filmi= Program je obsegal 132 filmov – 93 celovečernih in 39 kratkih, 116 s projekcijami v dvorani in 16, ki so bili na voljo zgolj kot video na zahtevo.<ref>{{navedi splet |url= https://liffe.si/pdf/2025_press/MS2.pdf|title=2. sporočilo za medije |accessdate=27. 1. 2026 |date= |format= |work= }}</ref> ==Perspektive== {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države |- | ''Če bi imela noge, bi te brcnila'' || ''If I Had Legs I'd Kick You'' || Mary Bronstein || {{flagicon|USA}} |- | ''Črna borza'' || ''Reostat'' || Teodora Ana Mihai || {{flagicon|ROU}}{{flagicon|NLD}}{{flagicon|BEL}} |- | ''Hudič kadi'' || ''El Diablo Fuma'' || Ernesto Martínez Bucio || {{flagicon|MEX}} |- | colspan=2|''[[Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo]]'' || Ester Ivakič || {{flagicon|SVN}}{{flagicon|HRV}} |- | ''Lep in žalosten svet'' || ''A Sad and Beautiful World'' || Cyril Aris || {{flagicon|LBN}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|QAT}}{{flagicon|USA}}{{flagicon|SAU}} |- | ''Modra čaplja'' || ''Blue Heron'' || Sophy Romvari || {{flagicon|CAN}}{{flagicon|HUN}} |- | ''Pav'' || ''Pfau - Bin ich echt?'' || Bernhard Wenger || {{flagicon|AUT}}{{flagicon|DEU}} |- | ''Veter, govori mi'' || ''Vetre, pričaj sa mnom'' || Stefan Djordjević || {{flagicon|SRB}}{{flagicon|SVN}}{{flagicon|SVK}}{{flagicon|HRV}} |- | ''Vse je v redu'' || ''Minden Rendben'' || Bálint Dániel Sós || {{flagicon|HUN}} |- | ''Zajčji nasip'' || ''Zečji nasip'' || Čejen Černić || {{flagicon|HRV}}{{flagicon|SVN}}{{flagicon|LTU}} |} ==Predpremiere== {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države |- | colspan=2|''[[Belo se pere na devetdeset (film)|Belo se pere na devetdeset]]'' || [[Marko Naberšnik]]|| {{flagicon|SVN}}{{flagicon|HRV}}{{flagicon|ITA}}{{flagicon|SRB}}{{flagicon|MKD}} |- | ''Bila je samo nesreča'' || ''Yek tasadef sadeh'' || Džafar Panahi <small>/ Jafar Panahi</small>|| {{flagicon|IRN}}{{flagicon|LUX}}{{flagicon|FRA}} |- | ''Bugonia'' || ''Bugonia'' || Jorgos Lantimos <small>/ Yorgos Lanthimos</small>|| {{flagicon|IRL}}{{flagicon|GBR}}{{flagicon|USA}}{{flagicon|KOR}}{{flagicon|CAN}} |- | ''Glas Hind Radžab'' || ''Sawt al-Hind Rajab'' || Kaouther ben Hania || {{flagicon|TUN}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|USA}} |- | ''Hamnet'' || ''Hamnet'' || Chloé Zhao || {{flagicon|GBR}} |- | ''Histerični'' || ''Hysteria'' || Mehmet Akif Büyükatalay || {{flagicon|DEU}} |- | ''Junakinja'' || ''Heldin'' || Petra Volpe || {{flagicon|CHE}}{{flagicon|DEU}} |- | ''Kronologija vode'' || ''The Chronology of Water'' || [[Kristen Stewart]]|| {{flagicon|USA}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|LVA}} |- | ''Mati'' || ''Mother'' || Teona Strugar Mitevska || {{flagicon|MKD}}{{flagicon|BEL}}{{flagicon|DNK}}{{flagicon|BIH}}{{flagicon|SWE}} |- | ''Milost'' || ''La Grazia'' || Paolo Sorrentino || {{flagicon|ITA}} |- | ''Nehvaležna bitja'' || ''Nevděčné bytosti'' || [[Olmo Omerzu]]|| {{flagicon|CZE}}{{flagicon|SVK}}{{flagicon|SVN}}{{flagicon|POL}}{{flagicon|HRV}} |- | ''Ni druge izbire'' || ''Eojjeolsuga eobsda'' || Park Chan-wook || {{flagicon|KOR}}{{flagicon|FRA}} |- | ''Noro'' || ''Follemente'' || Paolo Genovese || {{flagicon|ITA}} |- | ''Novi val'' || ''Nouvelle vague'' || Richard Linklater || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|USA}} |- | ''Oče mati sestra brat'' || ''Father Mother Sister Brother'' || [[Jim Jarmusch]]|| {{flagicon|USA}}{{flagicon|IRL}}{{flagicon|ITA}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|DEU}} |- | ''Otoki'' || ''Islands'' || Jan-Ole Gerster || {{flagicon|DEU}} |- | ''Sanje'' || ''Dreams'' || Michel Franco || {{flagicon|MEX}}{{flagicon|USA}} |- | ''Sentimentalna vrednost'' || ''Affeksjonsverdi'' || [[Joachim Trier]]|| {{flagicon|NOR}}{{flagicon|SWE}}{{flagicon|DNK}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|GBR}} |- | ''Tujec'' || ''L'Etranger'' || François Ozon || {{flagicon|FRA}} |- | ''Umri, ljubezen moja'' || ''Die, My Love'' || Lynne Ramsay || {{flagicon|USA}}{{flagicon|CAN}} |- | ''Zadnji viking'' || ''Den sidste viking'' || Anders Thomas Jensen || {{flagicon|DNK}}{{flagicon|SWE}} |- | colspan=2|''Zemljo krast'' || [[Žiga Virc]]|| {{flagicon|SVN}} |- | ''Zvok padanja'' || ''In die Sonne schauen'' || Mascha Schilinski || {{flagicon|DEU}} |} ==Kralji in kraljice== {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države |- | ''80+'' || ''Restitucija, ili, San i java stare garde'' || Želimir Žilnik || {{flagicon|SRB}}{{flagicon|SVN}} |- | ''Da'' || ''Ken'' || Nadav Lapid || {{flagicon|ISR}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|DEU}} |- | ''Dva tožilca'' || ''Dva prokurora / Два прокурора'' || Sergej Loznica || {{flagicon|UKR}}{{flagicon|ROU}}{{flagicon|LTU}}{{flagicon|LVA}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|NLD}} |- | ''Enzo'' || ''Enzo'' || Laurent Cantet, Robin Campillo || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|ITA}}{{flagicon|BEL}} |- | ''Kontinental '25'' || ''Kontinental '25'' || Radu Jude || {{flagicon|ROU}}{{flagicon|CHE}}{{flagicon|LUX}}{{flagicon|BRA}}{{flagicon|GBR}} |- | ''Ljubezen, ki ostaja'' || ''Ástin sem eftir er'' || Hlynur Pálmason || {{flagicon|ISL}}{{flagicon|DNK}}{{flagicon|SWE}}{{flagicon|FRA}} |- | ''Mlade matere'' || ''Jeunes meres'' || Jean-Pierre & Luc Dardenne || {{flagicon|BEL}}{{flagicon|FRA}} |- | ''Primer 137'' || ''Dossier 137'' || Dominik Moll || {{flagicon|FRA}} |- | ''Sirat'' || ''Sirât'' || Oliver Laxe || {{flagicon|ESP}}{{flagicon|FRA}} |- | ''Tajni agent'' || ''O Agente Secreto'' || Kleber Mendonça Filho || {{flagicon|BRA}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|NLD}} |- | ''Tiha prijateljica'' || ''Stille Freundin'' || Ildikó Enyedi || {{flagicon|HUN}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|CHN}} |- | ''Vodja operacije'' || ''The Mastermind'' || Kelly Reichardt || {{flagicon|USA}} |} ==Panorama svetovnega filma== {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države |- | ''Bog ne bo pomagal'' || ''Bog neće pomoći'' || Hana Jušić || {{flagicon|HRV}}{{flagicon|ITA}}{{flagicon|SVN}}{{flagicon|ROU}}{{flagicon|GRC}}{{flagicon|FRA}} |- | ''Botanik'' || ''Zhi wu xue jia'' || Jing Yi || {{flagicon|CHN}} |- | ''Božanska komedija'' || ''Komedie Elahi'' || Ali Asgari || {{flagicon|IRN}}{{flagicon|ITA}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|TUR}} |- | ''DJ Ahmet'' || ''DJ Ahmet'' || Georgi M. Unkovski || {{flagicon|MKD}}{{flagicon|HRV}}{{flagicon|SRB}}{{flagicon|CZE}} |- | ''Dva letna časa, dva tujca'' || ''Tabi to hibi'' || Sho Miyake || {{flagicon|JPN}} |- | ''Kaj Marielle ve'' || ''Was Marielle weiß'' || Frédéric Hambalek || {{flagicon|DEU}} |- | ''Modra sled'' || ''O ultimo azul'' || Gabriel Mascaro || {{flagicon|BRA}}{{flagicon|MEX}}{{flagicon|NLD}}{{flagicon|CHL}} |- | ''Nerazrešeni detajl'' || ''Un Cabo Suelto'' || Daniel Hendler || {{flagicon|ARG}}{{flagicon|URY}}{{flagicon|ESP}} |- | ''Pesnik'' || ''Un poeta'' || Simon Mesa Soto || {{flagicon|COL}}{{flagicon|SWE}}{{flagicon|DEU}} |- | ''Pozna slava'' || ''Late Fame'' || Kent Jones || {{flagicon|USA}} |- | ''Predsednikova torta'' || ''Mamlaket al-qasab'' || Hasan Hadi || {{flagicon|IRQ}}{{flagicon|QAT}}{{flagicon|USA}} |- | ''Rojstnodnevna zabava'' || ''The Birthday Party'' || Miguel Ángel Jiménez || {{flagicon|GRC}}{{flagicon|ESP}}{{flagicon|GBR}}{{flagicon|NLD}} |- | ''Sestrica'' || ''La petite derniere'' || Hafsia Herzi || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|DEU}} |- | ''Yugo Florida'' || ''Yugo Florida'' || Vladimir Tagić || {{flagicon|SRB}}{{flagicon|MNE}}{{flagicon|HRV}}{{flagicon|BGR}} |} ==Ekstravaganca== {| class="wikitable" |- ! scope="col" style="width: 270px;"|Naslov !! scope="col" style="width: 300px;"|Izvirni naslov !! Režija !! Države |- | ''Kruti policaj'' || ''Lat sau san taam'' || John Woo || {{flagicon|HKG}} |- | ''Nevarna žrela'' || ''Dangerous Animals'' || Sean Byrne || {{flagicon|AUS}}{{flagicon|USA}}{{flagicon|CAN}} |- | ''Psihoterapija: Površna zgodba o pisatelju, ki se je odločil pisati o serijskem morilcu'' || ''Psycho Therapy: The Shallow Tale of a Writer Who Decided to Write About a Serial Killer'' || Tolga Karaçelik || {{flagicon|USA}}{{flagicon|TUR}} |- | ''Spermagedon'' || ''Spermageddon'' || Tommy Wirkola, Rasmus A. Sivertsen || {{flagicon|NOR}} |- | ''[[Ti si vesolje]]'' || ''Ti - kosmos'' || Pavlo Ostrikov || {{flagicon|UKR}}{{flagicon|BEL}} |} ==Jadranska mreža festivalov== {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države |- | ''Christy'' || ''Christy'' || Brendan Canty || {{flagicon|IRL}} |- | ''Maldoror'' || ''Maldoror'' || Fabrice du Welz || {{flagicon|BEL}}{{flagicon|FRA}} |- | ''Miyazaki: Navdih narave'' || ''Miyazaki: L'Esprit de la Nature'' || Leo Favier || {{flagicon|FRA}} |- | ''Perla'' || ''Perla'' || Alexandra Makarová || {{flagicon|SVK}}{{flagicon|AUT}} |- | ''Prenova'' || ''Renovacija'' || Gabriele Urbonaite || {{flagicon|LTU}}{{flagicon|LVA}}{{flagicon|BEL}} |- | ''V Adamovem interesu'' || ''L'intéret d'Adam'' || Laura Wandel || {{flagicon|BEL}}{{flagicon|FRA}} |} ==Kinobalon== {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države |- | ''Aleque in Issay'' || ''Aleque & Issay'' || Tora Martens || {{flagicon|SWE}} |- | ''Gospodična Škorenjček'' || ''Mlle Bottine'' || Yan Lanouette Turgeon || {{flagicon|CAN}} |- | ''Hola, Frida'' || ''Hola Frida'' || André Kadi, Karine Vézina || {{flagicon|CAN}}{{flagicon|FRA}} |- | ''Honey'' || ''Honey'' || Natasha Arthy || {{flagicon|DNK}} |- | ''Lučka'' || ''Lampje'' || Margien Rogaar || {{flagicon|NLD}} |- | ''Mary Anning, raziskovalka fosilov'' || ''Mary Anning, chasseuse de fossils'' || Marcel Barelli || {{flagicon|CHE}}{{flagicon|BEL}} |} ==Retrospektiva: Kelly Reichardt== {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države !! Leto |- | ''Meekov odcep'' || ''Meek's Cutoff'' || rowspan=8|Kelly Reichardt || rowspan=8|{{flagicon|USA}} || 2010 |- | ''Nočne poti'' || ''Night Moves'' || 2013 |- | ''Pojavljanje'' || ''Showing Up'' || 2022 |- | ''Prva krava'' || ''First Cow'' || 2019 |- | ''Stara radost'' || ''Old Joy'' || 2006 |- | ''Travna reka'' || ''River of Grass'' || 1994 |- | ''Wendy in Lucy'' || ''Wendy and Lucy'' || 2008 |- | ''Ženske zgodbe'' || ''Certain Women'' || 2016 |} ==Posvečeno: Julija Solnceva== {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države !! Leto |- | ''Očarljiva Desna'' || ''Začarovanaja Desna / Зачарована Десна'' || rowspan=2|Julija Solnceva || rowspan=4|{{flag icon|Soviet Union}} ({{flagicon|UKR}}) || 1964 |- | ''Pesnitev o morju'' || ''Poema o more / Поэма о море'' || 1958 |- | ''Zemlja'' || ''Zemlja / Земля'' || Aleksandr Dovženko || 1930 |- | ''Zgodba o vojnih letih'' || ''Povest plamenih let / Повесть пламенных лет'' || Julija Solnceva || 1961 |} ==Fokus: Aleluja, zabušant sem== {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države !! Leto |- | ''Aleluja, zabušant sem'' || ''Hallelujah I'm a Bum'' || Lewis Milestone || {{flagicon|USA}} || 1933 |- | ''In to v ponedeljek zjutraj'' || ''Und das am Montagmorgen'' || Luigi Comencini || {{flagicon|DEU}} || 1959 |- | ''Praznik'' || ''Holiday'' || George Cukor || {{flagicon|USA}} || 1938 |- | ''Prestopnika'' || ''Los delincuentes'' || Rodrigo Moreno || {{flagicon|ARG}}{{flagicon|BRA}}{{flagicon|LUX}}{{flagicon|CHL}} || 2023 |- | ''Velika požrtija'' || ''La grande bouffe'' || Marco Ferreri || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|ITA}} || 1973 |} ==Kino-integral: Zoltán Huszárik== {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države !! Leto |- | ''Groteska'' || ''Groteszk'' || rowspan=5|Zoltán Huszárik || rowspan=5|{{flagicon|HUN}} || 1963 |- | ''Elegija'' || ''Elégia'' || 1965 |- | ''Capriccio'' || ''Capriccio'' || 1969 |- | ''Poklon starkam'' || ''Tisztelet az öregasszonyoknak'' || 1971 |- | ''Kakor vam drago'' || ''A Piacere'' || 1976 |} ==Evropa na kratko== {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države |- ! colspan=4|<small>I. sklop</small> |- | ''Dan za savno'' || ''Sannapäiv'' || Anna Hints, Tushar Prakash || {{flagicon|EST}} |- | ''Loynes'' || ''Loynes'' || Dorian Jespers || {{flagicon|BEL}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|GBR}}{{flagicon|MKD}} |- | ''Grške marelice'' || ''Grčke marelice'' || Jan Krevatin || {{flagicon|HRV}} |- | ''Klic siren'' || ''La voix des sirenes'' || Gianluigi Toccafondo || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|ITA}} |- | ''Prekinitev ognja'' || ''Prekid vatre'' || Jakob Krese || {{flagicon|SVN}}{{flagicon|BIH}} |- ! colspan=4|<small>II. sklop</small> |- | ''Apocalypse'' || ''Apocalypse'' || Benoit Mér || {{flagicon|FRA}} |- | ''Silent Panorama'' || ''Silent Panorama'' || Nicolas Piret || {{flagicon|BEL}} |- | ''Rhoda'' || ''Rhoda'' || Alex Lawther || {{flagicon|GBR}} |- | ''Genealogija nasilja'' || ''Généalogie de la violence'' || Mohamed Bourouissa || {{flagicon|FRA}} |- | ''Pobeg skozi kukavičje gnezdo'' || ''Izlaz kroz ludaru'' || Nikola Ilić || {{flagicon|CHE}} |- | ''Eksplodirajoče dekle'' || ''La Fille qui explose'' || Caroline Poggi, Jonathan Vinel || {{flagicon|FRA}} |- | ''Veseli me, da si zdaj mrtev'' || ''I'm Glad You're Dead Now'' || Tawfeek Barhom || {{flagicon|GRC}}{{flagicon|FRA}}{{flag icon|Palestine}} |- ! colspan=4|<small>III. sklop</small> |- | ''En aplavz za smrt'' || ''A Round of Applause for Death'' || Stephen Irwin || {{flagicon|GBR}} |- | ''Ni boga ni očeta'' || ''Ni Dieu ni pere'' || Paul Kermarec || {{flagicon|FRA}} |- | ''Nezaželene vezi'' || ''Ungewollte Verwandtschaft'' || Pavel Mozhar || {{flagicon|DEU}} |- | colspan=2|''Kismet'' || [[Žiga Virc]]|| {{flagicon|SVN}}{{flagicon|HRV}} |- | ''Pomaranča iz Jaffe'' || ''An Orange from Jaffa'' || Mohammed Almughanni || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|POL}}{{flag icon|Palestine}} |- | ''Alisveris'' || ''Alisveris'' || Vasile Todinca || {{flagicon|ROU}} |} ==VOD== Sklopa filmov, ki si jih je bilo mogoče ogledati le kot video na zahtevo (VOD, video on demand). ===Kratki filmi Ester Ivakič=== {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Režija !! Država !! Leto |- | ''Srdohrd'' || rowspan=6|Ester Ivakič || rowspan=6|{{flagicon|SVN}} || 2016 |- | ''Assunta'' || 2018 |- | ''Vse, kar ti hočem povedati s telepatskimi signali, ko me ne poslušaš'' || 2019 |- | ''Okrog obrnjen zrak'' || 2020 |- | ''Magični grad je tu'' || 2021 |- | ''Preprost člouk in konec sveta'' || 2022 |} ===Sodobni hrvaški kratki film=== {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Države |- | ''Nizka trava'' || ''Niska trava'' || David Gašo || {{flagicon|HRV}} |- | ''Prava resnica o pretepu'' || ''Prava istina priče o šori'' || Andrea Slaviček || {{flagicon|HRV}}{{flagicon|ESP}} |- | ''Skummy'' || ''Skummy'' || Saša Postić || rowspan=8|{{flagicon|HRV}} |- | ''Ni zima za komarje'' || ''Nije zima za komarce'' || Josip Jukić, Klara Šovagović |- | ''Ne spodobi se plesati na grobu'' || ''Nije pristojno plesat po grobu'' || Ana Šiškov |- | ''Zof'' || ''Zof'' || Rino Barbir |- | ''Flek'' || ''Fleka'' || Sara Alavanić |- | ''Arka'' || ''Arka'' || Mladen Stanić |- | ''Nekega dne se bo zgodilo nekaj strašnega'' || ''Jednog dana dogodit će se nešto strašno'' || Dalija Dozet |- | ''Krdelo'' || ''Čopor'' || Marko Jukić |} =Sklici in viri= {{sklici|1}} * {{navedi splet |url=https://liffe.si/pdf/2025_katalog/Liffe_katalog_2025_low_res_2.pdf |title=Katalog 36. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala |accessdate=27. 1. 2026 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://liffe.si/sl/festival/nagrajenci |title=Nagrajenci |accessdate=27. 1. 2026 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/liffe/vodomec-36-liffa-poletel-k-modri-caplji-tihi-refleksiji-o-dusevnih-motnjah-in-prebolevanju/764959 |title=Vodomec 36. Liffa poletel k Modri čaplji, tihi refleksiji o duševnih motnjah in prebolevanju |accessdate=27. 1. 2026 |date=22. 11. 2025 |format= |work= }} {{Liffe}} [[Kategorija:Liffe]] [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] [[Kategorija:2025 v filmu]] 2mswh5rxplii7uwfucs7rbuu09nnfmx 4 597913 6766501 6626692 2026-10-17T23:00:32Z GeographieMan 179499 GeographieMan je prestavil stran [[Wikipedija:Urejevalski maratoni/Gorizia-Nova Gorica 2025]] na [[Wikipedija:Urejetoni/Gorizia-Nova Gorica 2025]] 6626692 wikitext text/x-wiki '''Gorica-Nova Gorica 2025''' je bilo sodelovanje med [[meta:Wikipedians_of_Slovenia_User_Group|slovensko]] in [[meta:Wikimedia_Italia|italijansko wikiskupnostjo]], ki je potekalo med 19. decembrom 2025 in 9. januarjem 2026 in obeleževalo zaključek skupnega naslova [[Nova Gorica|Nove Gorice]] in [[Gorica|Gorice]] kot [[Evropska prestolnica kulture|evropske prestolnice kulture]] v letu 2025. Dogodek je bil sestavljen iz spletnega urejevalskega maratona in srečanja v živo v Ljubljani, ki ga je gostil [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentski wikiklub Univerze v Ljubljani]]. Dogodek bo posvečen urejanju tem o [[Gorica|Gorici]] in [[Nova Gorica|Novi Gorici]], dobrodošla pa so bila na sploh vsa urejanja o Sloveniji in Italiji. Več na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|metawikiju]]. == Program == * 19. decembra 2025: otvoritev in srečanje v živo s pripadajočim urejevalskim maratonom ob 15.30 v predavalnici 309 (tretje nadstropje desno), [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani]] * 19. decembera 2025-9. januarja 2026: spletni urejevalski maraton * <s>9</s><s>. januarja 2026: razprava o rezultatih ob 15.30 v predavalnici 309 (tretje nadstropje desno), Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani</s> * 15. januarja 2026: predstavitev rezultatov v ljubljanskem [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|CTK]]-ju ob 25. obletnici Wikipedije == Kontaktne osebe == * {{User|GeographieMan}}, slovenska Wikipedija * {{User|A09}}, slovenska Wikipedija * {{User|Sciking}}, italijanska Wikipedija == Rezultati za slovensko Wikipedijo == === Končni rezultati === {| class="wikitable" |'''Uporabnik''' | '''Seštevek bajtov''' | '''Seštevek besed''' | '''Št. prispevkov''' |- |Ljuba24b |                           109,160 |                              12,411 |                                     19 |- |VidicK01 |                              67,490 |                                 3,912 |                                       9 |- |A09 |                              34,201 |                                 3,172 |                                       7 |- |MaksiKavsek |                              33,990 |                                 3,056 |                                       2 |- |Pinky sl |                              25,108 |                                 2,043 |                                       5 |- |Kartofelj |                              14,732 |                                 1,146 |                                       3 |- |GeographieMan |                              11,045 |                                 1,120 |                                       2 |- |Yerpo |                              13,637 |                                 1,024 |                                       1 |- |Globokivisoki |                                 6,313 |                                     589 |                                       2 |- |Upwinxp |                                 6,279 |                                     432 |                                       2 |- |Ihana Aneta |                                 8,375 |                                     397 |                                       1 |- |Shabicht |                                 1,872 |                                     197 |                                       2 |- |RoyalKingfisher |                                     790 |                                     139 |                                       1 |- | | '''                          332,992''' | '''                             29,638''' | '''                                    56''' |- | | | | |- | | |podvojitve | '''                                      2''' |} === Podrobno === {| class="wikitable" |'''Uporabnik''' |'''Stran''' | '''Bajti''' | '''Število besed''' |- |MaksiKavsek |Adam Zorn |                3,408 |                                  325 |- |MaksiKavsek |Anton Šantel |                7,431 |                                  735 |- |Yerpo |Antonio Rotta |                4,995 |                                  398 |- |Yerpo |Avtocesta A34, Italija |                6,250 |                                  325 |- |Ljuba24b |Bazilika Marije, Božje Matere, Nova Gorica |                3,091 |                                  505 |- |Ljuba24b |Carlo Rubbia |             12,518 |                              1,265 |- |A09 |Cerkev Srca Jezusovega, Vrtojba |                4,669 |                                  443 |- |A09 |Cerkev sv. Križa, Kojsko |                8,135 |                                  755 |- |A09 |Cerkev sv. Mavra, Štmaver |                5,435 |                                  492 |- |A09 |Cerkev sv. Silvestra, Pevma |                4,212 |                                  273 |- |MaksiKavsek |Cerkev sv. Štefana, Solkan |                9,172 |                                  936 |- |A09 |Cerkev sv. Valentina, Sabotin |                3,872 |                                  357 |- |Ihana Aneta |Friderika Podgornik |                8,375 |                                  397 |- |Shabicht |Giorgio Di Simone |                1,860 |                                  193 |- |Ljuba24b |Gorica |             23,369 |                              3,115 |- |Ljuba24b |Goriški grad |                4,379 |                                  493 |- |VidicK01 |Goriški zid |                9,681 |                                  752 |- |Pinky sl |Goriško narečje |                3,018 |                                  273 |- |Pinky sl |Goriško pokopališče na Grčni |                5,215 |                                  462 |- |Ljuba24b |Grad Trilek |                1,945 |                                  231 |- |Pinky sl |Grčna |                3,925 |                                  237 |- |RoyalKingfisher |Ivan Pregelj |                    790 |                                  139 |- |VidicK01 |Klemen Miklavič |                6,314 |                                  345 |- |Ljuba24b |Koren (potok) |                2,257 |                                  231 |- |Pinky sl |Kulturni dom Nova Gorica |                4,808 |                                  357 |- |Yerpo |Letališče Ajševica |                2,392 |                                  301 |- |Globokivisoki |Letališče Gorica |                4,412 |                                  451 |- |VidicK01 |Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2018) |             16,227 |                                  798 |- |VidicK01 |Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2022) |             16,093 |                                  784 |- |MaksiKavsek |Lucilla Tolomei Podgornik |             13,979 |                              1,060 |- |Kartofelj |Mejni prehod Klariči |                4,983 |                                  407 |- |Kartofelj |Mejni prehod Lokvica |                5,095 |                                  415 |- |Ljuba24b |Mejni prehod za obmejni promet Golo Brdo |                5,329 |                                  458 |- |Kartofelj |Mejni prehod za obmejni promet Hum |                4,654 |                                  324 |- |Ljuba24b |Mejni prehod za obmejni promet Miren |                4,282 |                                  415 |- |Ljuba24b |Mejni prehod za obmejni promet Neblo |                5,512 |                                  565 |- |Ljuba24b |Mejni prehod za obmejni promet Plešivo |                5,535 |                                  469 |- |VidicK01 |Mestni svet Mestne občine Nova Gorica |                5,354 |                                  337 |- |Pinky sl |Nora Gregor |                8,142 |                                  714 |- |A09 |Nova Gorica |                2,876 |                                  310 |- |Ljuba24b |Palača Attems-Petzensteinskih |                5,378 |                                  531 |- |Ljuba24b |Palača Coronini Cronberg |                7,768 |                                  826 |- |VidicK01 |Pokopališče Miren |                4,696 |                                  320 |- |A09 |Sabotin |                5,002 |                                  542 |- |VidicK01 |Samo Turel |                4,679 |                                  297 |- |VidicK01 |Seznam članov Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica (2022–2026) |                1,265 |                                  109 |- |Globokivisoki |Stadion Enza Bearzota |                1,901 |                                  138 |- |Ljuba24b |Stolnica sv. Hilarija in Tacijana, Gorica |             12,722 |                              1,793 |- |Ljuba24b |Travnik, Gorica |                1,260 |                                  272 |- |Ljuba24b |Trg Edvarda Kardelja, Nova Gorica |                1,469 |                                     80 |- |GeographieMan |Trg Evrope |                2,340 |                                  229 |- |Ljuba24b |Trg Evrope |                1,375 |                                  173 |- |Upwinxp |Trg Evrope |                2,482 |                                     53 |- |Shabicht |Vila Rafut |                      12 |                                       4 |- |Ljuba24b |Villa de Nordis |                2,910 |                                  355 |- |Ljuba24b |Vogrsko jezero |                2,085 |                                  222 |- |Ljuba24b |Železniška postaja Gorica Center |                5,976 |                                  412 |- |GeographieMan |Železniška postaja Nova Gorica |                8,705 |                                  891 |- |Upwinxp |Železniška proga Prvačina–Ajdovščina |                3,797 |                                  379 |- |VidicK01 |Župan Mestne občine Nova Gorica |                3,181 |                                  170 |- | |'''58''' | '''         332,992''' | '''                          29,638''' |} [[Kategorija:Wikipediatoni]] ivy3t568o45db13ida3c00d474zs9ho 6766503 6766501 2026-10-17T23:01:49Z GeographieMan 179499 GeographieMan je prestavil stran [[Wikipedija:Urejetoni/Gorizia-Nova Gorica 2025]] na [[Wikipedija:Urejatoni/Gorizia-Nova Gorica 2025]] brez preusmeritve 6626692 wikitext text/x-wiki '''Gorica-Nova Gorica 2025''' je bilo sodelovanje med [[meta:Wikipedians_of_Slovenia_User_Group|slovensko]] in [[meta:Wikimedia_Italia|italijansko wikiskupnostjo]], ki je potekalo med 19. decembrom 2025 in 9. januarjem 2026 in obeleževalo zaključek skupnega naslova [[Nova Gorica|Nove Gorice]] in [[Gorica|Gorice]] kot [[Evropska prestolnica kulture|evropske prestolnice kulture]] v letu 2025. Dogodek je bil sestavljen iz spletnega urejevalskega maratona in srečanja v živo v Ljubljani, ki ga je gostil [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentski wikiklub Univerze v Ljubljani]]. Dogodek bo posvečen urejanju tem o [[Gorica|Gorici]] in [[Nova Gorica|Novi Gorici]], dobrodošla pa so bila na sploh vsa urejanja o Sloveniji in Italiji. Več na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|metawikiju]]. == Program == * 19. decembra 2025: otvoritev in srečanje v živo s pripadajočim urejevalskim maratonom ob 15.30 v predavalnici 309 (tretje nadstropje desno), [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani]] * 19. decembera 2025-9. januarja 2026: spletni urejevalski maraton * <s>9</s><s>. januarja 2026: razprava o rezultatih ob 15.30 v predavalnici 309 (tretje nadstropje desno), Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani</s> * 15. januarja 2026: predstavitev rezultatov v ljubljanskem [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|CTK]]-ju ob 25. obletnici Wikipedije == Kontaktne osebe == * {{User|GeographieMan}}, slovenska Wikipedija * {{User|A09}}, slovenska Wikipedija * {{User|Sciking}}, italijanska Wikipedija == Rezultati za slovensko Wikipedijo == === Končni rezultati === {| class="wikitable" |'''Uporabnik''' | '''Seštevek bajtov''' | '''Seštevek besed''' | '''Št. prispevkov''' |- |Ljuba24b |                           109,160 |                              12,411 |                                     19 |- |VidicK01 |                              67,490 |                                 3,912 |                                       9 |- |A09 |                              34,201 |                                 3,172 |                                       7 |- |MaksiKavsek |                              33,990 |                                 3,056 |                                       2 |- |Pinky sl |                              25,108 |                                 2,043 |                                       5 |- |Kartofelj |                              14,732 |                                 1,146 |                                       3 |- |GeographieMan |                              11,045 |                                 1,120 |                                       2 |- |Yerpo |                              13,637 |                                 1,024 |                                       1 |- |Globokivisoki |                                 6,313 |                                     589 |                                       2 |- |Upwinxp |                                 6,279 |                                     432 |                                       2 |- |Ihana Aneta |                                 8,375 |                                     397 |                                       1 |- |Shabicht |                                 1,872 |                                     197 |                                       2 |- |RoyalKingfisher |                                     790 |                                     139 |                                       1 |- | | '''                          332,992''' | '''                             29,638''' | '''                                    56''' |- | | | | |- | | |podvojitve | '''                                      2''' |} === Podrobno === {| class="wikitable" |'''Uporabnik''' |'''Stran''' | '''Bajti''' | '''Število besed''' |- |MaksiKavsek |Adam Zorn |                3,408 |                                  325 |- |MaksiKavsek |Anton Šantel |                7,431 |                                  735 |- |Yerpo |Antonio Rotta |                4,995 |                                  398 |- |Yerpo |Avtocesta A34, Italija |                6,250 |                                  325 |- |Ljuba24b |Bazilika Marije, Božje Matere, Nova Gorica |                3,091 |                                  505 |- |Ljuba24b |Carlo Rubbia |             12,518 |                              1,265 |- |A09 |Cerkev Srca Jezusovega, Vrtojba |                4,669 |                                  443 |- |A09 |Cerkev sv. Križa, Kojsko |                8,135 |                                  755 |- |A09 |Cerkev sv. Mavra, Štmaver |                5,435 |                                  492 |- |A09 |Cerkev sv. Silvestra, Pevma |                4,212 |                                  273 |- |MaksiKavsek |Cerkev sv. Štefana, Solkan |                9,172 |                                  936 |- |A09 |Cerkev sv. Valentina, Sabotin |                3,872 |                                  357 |- |Ihana Aneta |Friderika Podgornik |                8,375 |                                  397 |- |Shabicht |Giorgio Di Simone |                1,860 |                                  193 |- |Ljuba24b |Gorica |             23,369 |                              3,115 |- |Ljuba24b |Goriški grad |                4,379 |                                  493 |- |VidicK01 |Goriški zid |                9,681 |                                  752 |- |Pinky sl |Goriško narečje |                3,018 |                                  273 |- |Pinky sl |Goriško pokopališče na Grčni |                5,215 |                                  462 |- |Ljuba24b |Grad Trilek |                1,945 |                                  231 |- |Pinky sl |Grčna |                3,925 |                                  237 |- |RoyalKingfisher |Ivan Pregelj |                    790 |                                  139 |- |VidicK01 |Klemen Miklavič |                6,314 |                                  345 |- |Ljuba24b |Koren (potok) |                2,257 |                                  231 |- |Pinky sl |Kulturni dom Nova Gorica |                4,808 |                                  357 |- |Yerpo |Letališče Ajševica |                2,392 |                                  301 |- |Globokivisoki |Letališče Gorica |                4,412 |                                  451 |- |VidicK01 |Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2018) |             16,227 |                                  798 |- |VidicK01 |Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2022) |             16,093 |                                  784 |- |MaksiKavsek |Lucilla Tolomei Podgornik |             13,979 |                              1,060 |- |Kartofelj |Mejni prehod Klariči |                4,983 |                                  407 |- |Kartofelj |Mejni prehod Lokvica |                5,095 |                                  415 |- |Ljuba24b |Mejni prehod za obmejni promet Golo Brdo |                5,329 |                                  458 |- |Kartofelj |Mejni prehod za obmejni promet Hum |                4,654 |                                  324 |- |Ljuba24b |Mejni prehod za obmejni promet Miren |                4,282 |                                  415 |- |Ljuba24b |Mejni prehod za obmejni promet Neblo |                5,512 |                                  565 |- |Ljuba24b |Mejni prehod za obmejni promet Plešivo |                5,535 |                                  469 |- |VidicK01 |Mestni svet Mestne občine Nova Gorica |                5,354 |                                  337 |- |Pinky sl |Nora Gregor |                8,142 |                                  714 |- |A09 |Nova Gorica |                2,876 |                                  310 |- |Ljuba24b |Palača Attems-Petzensteinskih |                5,378 |                                  531 |- |Ljuba24b |Palača Coronini Cronberg |                7,768 |                                  826 |- |VidicK01 |Pokopališče Miren |                4,696 |                                  320 |- |A09 |Sabotin |                5,002 |                                  542 |- |VidicK01 |Samo Turel |                4,679 |                                  297 |- |VidicK01 |Seznam članov Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica (2022–2026) |                1,265 |                                  109 |- |Globokivisoki |Stadion Enza Bearzota |                1,901 |                                  138 |- |Ljuba24b |Stolnica sv. Hilarija in Tacijana, Gorica |             12,722 |                              1,793 |- |Ljuba24b |Travnik, Gorica |                1,260 |                                  272 |- |Ljuba24b |Trg Edvarda Kardelja, Nova Gorica |                1,469 |                                     80 |- |GeographieMan |Trg Evrope |                2,340 |                                  229 |- |Ljuba24b |Trg Evrope |                1,375 |                                  173 |- |Upwinxp |Trg Evrope |                2,482 |                                     53 |- |Shabicht |Vila Rafut |                      12 |                                       4 |- |Ljuba24b |Villa de Nordis |                2,910 |                                  355 |- |Ljuba24b |Vogrsko jezero |                2,085 |                                  222 |- |Ljuba24b |Železniška postaja Gorica Center |                5,976 |                                  412 |- |GeographieMan |Železniška postaja Nova Gorica |                8,705 |                                  891 |- |Upwinxp |Železniška proga Prvačina–Ajdovščina |                3,797 |                                  379 |- |VidicK01 |Župan Mestne občine Nova Gorica |                3,181 |                                  170 |- | |'''58''' | '''         332,992''' | '''                          29,638''' |} [[Kategorija:Wikipediatoni]] ivy3t568o45db13ida3c00d474zs9ho 6766514 6766503 2026-10-17T23:46:50Z GeographieMan 179499 6766514 wikitext text/x-wiki '''Gorica-Nova Gorica 2025''' je bilo sodelovanje med [[meta:Wikipedians_of_Slovenia_User_Group|slovensko]] in [[meta:Wikimedia_Italia|italijansko wikiskupnostjo]], ki je potekalo med 19. decembrom 2025 in 9. januarjem 2026 in obeleževalo zaključek skupnega naslova [[Nova Gorica|Nove Gorice]] in [[Gorica|Gorice]] kot [[Evropska prestolnica kulture|evropske prestolnice kulture]] v letu 2025. Dogodek je bil sestavljen iz spletnega urejevalskega maratona in srečanja v živo v Ljubljani, ki ga je gostil [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentski wikiklub Univerze v Ljubljani]]. Dogodek bo posvečen urejanju tem o [[Gorica|Gorici]] in [[Nova Gorica|Novi Gorici]], dobrodošla pa so bila na sploh vsa urejanja o Sloveniji in Italiji. Več na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|metawikiju]]. == Program == * 19. decembra 2025: otvoritev in srečanje v živo s pripadajočim urejevalskim maratonom ob 15.30 v predavalnici 309 (tretje nadstropje desno), [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani]] * 19. decembera 2025-9. januarja 2026: spletni urejevalski maraton * <s>9</s><s>. januarja 2026: razprava o rezultatih ob 15.30 v predavalnici 309 (tretje nadstropje desno), Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani</s> * 15. januarja 2026: predstavitev rezultatov v ljubljanskem [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|CTK]]-ju ob 25. obletnici Wikipedije == Kontaktne osebe == * {{User|GeographieMan}}, slovenska Wikipedija * {{User|A09}}, slovenska Wikipedija * {{User|Sciking}}, italijanska Wikipedija == Rezultati za slovensko Wikipedijo == === Končni rezultati === {| class="wikitable" |'''Uporabnik''' | '''Seštevek bajtov''' | '''Seštevek besed''' | '''Št. prispevkov''' |- |Ljuba24b |                           109,160 |                              12,411 |                                     19 |- |VidicK01 |                              67,490 |                                 3,912 |                                       9 |- |A09 |                              34,201 |                                 3,172 |                                       7 |- |MaksiKavsek |                              33,990 |                                 3,056 |                                       2 |- |Pinky sl |                              25,108 |                                 2,043 |                                       5 |- |Kartofelj |                              14,732 |                                 1,146 |                                       3 |- |GeographieMan |                              11,045 |                                 1,120 |                                       2 |- |Yerpo |                              13,637 |                                 1,024 |                                       1 |- |Globokivisoki |                                 6,313 |                                     589 |                                       2 |- |Upwinxp |                                 6,279 |                                     432 |                                       2 |- |Ihana Aneta |                                 8,375 |                                     397 |                                       1 |- |Shabicht |                                 1,872 |                                     197 |                                       2 |- |RoyalKingfisher |                                     790 |                                     139 |                                       1 |- | | '''                          332,992''' | '''                             29,638''' | '''                                    56''' |- | | | | |- | | |podvojitve | '''                                      2''' |} === Podrobno === {| class="wikitable" |'''Uporabnik''' |'''Stran''' | '''Bajti''' | '''Število besed''' |- |MaksiKavsek |Adam Zorn |                3,408 |                                  325 |- |MaksiKavsek |Anton Šantel |                7,431 |                                  735 |- |Yerpo |Antonio Rotta |                4,995 |                                  398 |- |Yerpo |Avtocesta A34, Italija |                6,250 |                                  325 |- |Ljuba24b |Bazilika Marije, Božje Matere, Nova Gorica |                3,091 |                                  505 |- |Ljuba24b |Carlo Rubbia |             12,518 |                              1,265 |- |A09 |Cerkev Srca Jezusovega, Vrtojba |                4,669 |                                  443 |- |A09 |Cerkev sv. Križa, Kojsko |                8,135 |                                  755 |- |A09 |Cerkev sv. Mavra, Štmaver |                5,435 |                                  492 |- |A09 |Cerkev sv. Silvestra, Pevma |                4,212 |                                  273 |- |MaksiKavsek |Cerkev sv. Štefana, Solkan |                9,172 |                                  936 |- |A09 |Cerkev sv. Valentina, Sabotin |                3,872 |                                  357 |- |Ihana Aneta |Friderika Podgornik |                8,375 |                                  397 |- |Shabicht |Giorgio Di Simone |                1,860 |                                  193 |- |Ljuba24b |Gorica |             23,369 |                              3,115 |- |Ljuba24b |Goriški grad |                4,379 |                                  493 |- |VidicK01 |Goriški zid |                9,681 |                                  752 |- |Pinky sl |Goriško narečje |                3,018 |                                  273 |- |Pinky sl |Goriško pokopališče na Grčni |                5,215 |                                  462 |- |Ljuba24b |Grad Trilek |                1,945 |                                  231 |- |Pinky sl |Grčna |                3,925 |                                  237 |- |RoyalKingfisher |Ivan Pregelj |                    790 |                                  139 |- |VidicK01 |Klemen Miklavič |                6,314 |                                  345 |- |Ljuba24b |Koren (potok) |                2,257 |                                  231 |- |Pinky sl |Kulturni dom Nova Gorica |                4,808 |                                  357 |- |Yerpo |Letališče Ajševica |                2,392 |                                  301 |- |Globokivisoki |Letališče Gorica |                4,412 |                                  451 |- |VidicK01 |Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2018) |             16,227 |                                  798 |- |VidicK01 |Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2022) |             16,093 |                                  784 |- |MaksiKavsek |Lucilla Tolomei Podgornik |             13,979 |                              1,060 |- |Kartofelj |Mejni prehod Klariči |                4,983 |                                  407 |- |Kartofelj |Mejni prehod Lokvica |                5,095 |                                  415 |- |Ljuba24b |Mejni prehod za obmejni promet Golo Brdo |                5,329 |                                  458 |- |Kartofelj |Mejni prehod za obmejni promet Hum |                4,654 |                                  324 |- |Ljuba24b |Mejni prehod za obmejni promet Miren |                4,282 |                                  415 |- |Ljuba24b |Mejni prehod za obmejni promet Neblo |                5,512 |                                  565 |- |Ljuba24b |Mejni prehod za obmejni promet Plešivo |                5,535 |                                  469 |- |VidicK01 |Mestni svet Mestne občine Nova Gorica |                5,354 |                                  337 |- |Pinky sl |Nora Gregor |                8,142 |                                  714 |- |A09 |Nova Gorica |                2,876 |                                  310 |- |Ljuba24b |Palača Attems-Petzensteinskih |                5,378 |                                  531 |- |Ljuba24b |Palača Coronini Cronberg |                7,768 |                                  826 |- |VidicK01 |Pokopališče Miren |                4,696 |                                  320 |- |A09 |Sabotin |                5,002 |                                  542 |- |VidicK01 |Samo Turel |                4,679 |                                  297 |- |VidicK01 |Seznam članov Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica (2022–2026) |                1,265 |                                  109 |- |Globokivisoki |Stadion Enza Bearzota |                1,901 |                                  138 |- |Ljuba24b |Stolnica sv. Hilarija in Tacijana, Gorica |             12,722 |                              1,793 |- |Ljuba24b |Travnik, Gorica |                1,260 |                                  272 |- |Ljuba24b |Trg Edvarda Kardelja, Nova Gorica |                1,469 |                                     80 |- |GeographieMan |Trg Evrope |                2,340 |                                  229 |- |Ljuba24b |Trg Evrope |                1,375 |                                  173 |- |Upwinxp |Trg Evrope |                2,482 |                                     53 |- |Shabicht |Vila Rafut |                      12 |                                       4 |- |Ljuba24b |Villa de Nordis |                2,910 |                                  355 |- |Ljuba24b |Vogrsko jezero |                2,085 |                                  222 |- |Ljuba24b |Železniška postaja Gorica Center |                5,976 |                                  412 |- |GeographieMan |Železniška postaja Nova Gorica |                8,705 |                                  891 |- |Upwinxp |Železniška proga Prvačina–Ajdovščina |                3,797 |                                  379 |- |VidicK01 |Župan Mestne občine Nova Gorica |                3,181 |                                  170 |- | |'''58''' | '''         332,992''' | '''                          29,638''' |} [[Kategorija:Gorizia-Nova Gorica 2025]] a8h9wbjqwjjfw4hr562q0zubrw8ucwq 0 598130 6766454 6765152 2026-10-17T20:31:31Z Ihana Aneta 242446 6766454 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenska socialna delavka in ustanoviteljica katoliškega svetnega inštituta (1921–2007)}} {{Infopolje Oseba|name=Angela Kerin Kotnik - Angelca|relatives=[[Ljudmila Kerin|Ljudmila Kerin - Milka]] (sestra)}} '''Angela Kerin Kotnik''', znana tudi kot '''Angelca Kerin Kotnik''', sestra Angela, [[Slovenci|slovenska]] [[Socialno delo|socialna delavka]], [[Pesnik|pesnica]] in [[Cerkveni red|ustanoviteljica svetnega instituta]] Družina Kristusa Odrešenika, * [[28. maj]] [[1921]], [[Veliki Podlog]], † [[7. marec]] [[2007]]. == Otroštvo == Rojena je bila 28. maja 1921 kot najstarejši otrok v slovenski družini v [[Veliki Podlog|Velikem Podlogu]]. Njena mati je bila kmetica Alojzija Drašler (1900–1981) iz [[Gorica, Krško|Gorice pri Krškem]], njen oče pa kmet Alojz Kerin (1893–1932) iz Velikega Podloga.<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03932 {{!}} Leskovec pri Krškem {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/leskovec-pri-krskem/03932/?pg=141|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-13|date=1893-1906|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref><ref name=":1">{{Navedi novice|title=Osmrtnice - Alojzija Kerin Drašler|date=17.2.1981|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBIJEVSJ|newspaper=Delo|volume=38|publisher=Delo|page=15}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03931 {{!}} Leskovec pri Krškem {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/leskovec-pri-krskem/03931/?pg=282|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-13|date=1875-1893|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref> Imela je pet bratov in sester, od katerih je en umrl v otroštvu, dva pa v mladosti.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Trdno sredi življenja|url=https://www.druzina.si/clanek/70-22-trdno-sredi-zivljenja|website=druzina.si|accessdate=2026-02-13|language=Sl|last=sestre DKO|date=29.5.2021|publisher=Družina – vsak dan s teboj|first=}}</ref><ref name=":3" /><ref name=":1" /><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Angela Kotnik (1921 – 2007)|url=https://avdio.ognjisce.si/share/graditelji_2021_05_16_Angela_Kotnik_p|website=Avdio arhiv Radia Ognjišče|date=2026-01-18|accessdate=2026-02-13|language=Sl|first=Tone|last=Gorjup|publisher=Radio Ognjišče}}</ref> Njena sestra je bila kasnejša partizanka [[Ljudmila Kerin|Ljudmila Kerin - Milka]] (1923–1944).<ref name=":4" /> Že kot majhna deklica je morala veliko paziti brate in sestre, ko sta bila starša na delu.<ref name=":4" /> Obiskovala je ljudsko šolo v Velikem Podlogu.<ref name=":4" /> Po ljudski šoli je šolanje nadaljevala na meščanski šoli v [[Krško|Krškem]], kamor je vsak dan pešačila.<ref name=":4" /> Julija 1932 se je njen oče ponesrečil z vozom in še isti dan umrl v [[Brežice|brežiški]] bolnici.<ref name=":3">{{Navedi novice|title=Domače vesti - Tragična smrt posestnika|date=8.7.1932|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S57E9QZU|page=4|language=Sl|volume=157|publisher=Konzorcij jutro|newspaper=Jutro}}</ref> Po očetovi smrti je morala začeti pomagati materi pri delu na kmetiji.<ref name=":4" /> Velik vpliv nanjo je imel takratni kaplan v [[Župnija Leskovec pri Krškem|župniji Leskovec pri Krškem]], pod katero je takrat spadal Veliki Podlog, [[Jožef Kofalt]], kasnejši mučenec, ki je bil njen spovednik in duhovni vodja.<ref name=":4" /> == Delo == === Medvojni čas === Po koncu šolanja je delala na domači kmetiji.<ref name=":4" /> Ko je odrasla, je začutila željo po posvečenem življenju. S tem namenom se je začela učiti nemščino. Učil jo je dvaindvajsetletni Alojz Kotnik (1917–1944) iz [[Stara Nova vas|Stare Nove vasi]], ki je bil zaposlen na železnici.<ref name=":4" /> Čeprav je še naprej gojila željo po misijonih, se je zaljubila vanj.<ref name=":0" /> Dokončno odločitev za zakonsko življenje je sprejela po nasvetu svojega spovednika Jožefa Koflata, ki je Alojza dobro poznal, in se 4. februarja leta 1940 poročila z Alojzem.<ref name=":4" /> Kmalu po poroki sta si z možem uredila stanovanje v [[Brežice|Brežicah]], kjer je konec leta 1940 rodila hčerko, ki je umrla kmalu po rojstvu.<ref name=":4" /> Kmalu za tem se je z možem in taščo preselila v [[Slovenj Gradec]] in se zaposlila kot administratorka v tamkajšnji bolnišnici, kjer je delala šest let.<ref name=":4" /> Medtem se je njena osemnajstletna sestra Milka zaljubila v sosedovega sina, ki se je že pred vojno spogledoval s komunizmom.<ref name=":4" /> Skupaj z njim je postala ena glavnih organizatork OF na območju Krškega polja in bila oktobra 1941 od nemških oblasti zaprta.<ref name=":4" /> Po izpustitvi iz zapora aprila 1942 se je zatekla k Angeli in ostala pri njej nekaj mesecev.<ref name=":4" /> Medtem sta bila njena mati in eden od bratov izgnana v Nemčijo, druga dva pa sta se pridružila partizanom, kjer je mlajši od njiju padel.<ref name=":4" /> Čeprav se z Milko, ki je je postala zagrizena komunistka, nista razumeli, ji je nudila zatočišče, dokler ni Milka pred nacisti novembra 1942 pobegnila v partizane, kjer je padla ob napadu na [[Ljubno ob Savinji|Ljubno]] 31. julija leta 1944.<ref name=":4" /> Kmalu po sestrinem odhodu v partizane je Angela rodila sina Ambroža. Novorojenček je imel veliko zdravstvenih težav, ter je potreboval več operacij.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Junija 1942 so njenega spovednika Jožefa Koflata partizani v [[Bela krajina|Beli Krajini]] umorili.<ref name=":4" /> Njenega moža so okupacijske oblasti z drugimi možmi, ki so bili rojeni leta 1917, junija leta 1943 vpoklicale v nemško vojsko in poslale na fronto v [[Alzacija|Alzacijo]]. Tam je bil ubit med bombnim napadom nekaj dni pred Božičem leta 1944.<ref name=":4" /> Angela je tako ostala sama v Slovenj Gradcu s sinom in taščo in še naprej delala kot bolnišnična administratorka.<ref name=":4" /> Kasneje je zapisala, da je bil to čas njenega duhovnega zorenja. Po smrti moža po lastnih besedah ni več čutila klica po ponovnem vstopu v sveti zakon. Namesto tega je začutila klic, da svoje vdovsko življenje povsem posveti Bogu.<ref name=":4" /> === Prva povojna leta === V začetku leta 1946 se je s sinom vrnila domov v Veliki Podlog, da bi delala na materini kmetiji in nadaljevala svoje izobraževanje.<ref name=":4" /> Začela je obiskovati večerno gimnazijo, ki jo je dokončala konec leta 1946.<ref name=":6" /><ref name=":4" /> Zaradi njene pobožnosti so jo sovaščani prezirali, nekateri so jo celo grozili. Brat oficir jo je kljub nestrinjanju, branil; uspelo mu je utišati njene najhuhše nasprotnike.<ref name=":4" /> Malo pred koncem leta je 1946 dobila službo bolnišnične administratorke v brežiški bolnišnici.<ref name=":4" /> Kmalu je v Slovenj Gradcu našla tudi stanovanje in se tja s sinom preselila.<ref name=":4" /> K sebi je vzela tudi ostarelo taščo.<ref name=":4" /> V službi je poleg službe administratorke vedno bolj opravljala se bolj opravljala tudi službo socialne delavke. Bolniki so si ji namreč velikokrat zaupali stvari, ki si jih zdravnikom niso upali. Tako je začela pomagati zdravnikom pri komunikaciji s pacienti.<ref name=":4" /> V tem času je dobila novega duhovnega voditelja in spovednika, Joža Vesenjaka. On je želel, da bi se katoliški laiki čutili polnopravni člani cerkve.<ref name=":4" /> Z Angelino pomočjo je začel zbirati laike, ki so se želeli duhovno poglabljati in okrepiti svojo vero.<ref name=":4" /> Na skrivaj so se zbirali v njihovih domovih, saj je oblast budno pazila, kje in s kom se srečuje duhovnik.<ref name=":4" /> === Začetki skupnosti === Pri svojem delu je Angela srečala veliko nosečih žensk v stiski.<ref name=":4" /> S svojim denarjem je začela kupovati plenice in otroško hrano zanje. Pri tem se ji je sčasoma pridružilo več deklet iz skupine laikov pod vodstvom Joža Vesenjaka.<ref name=":4" /> Med njimi je bila tudi kemičarka Štefanija Logar - Štefka, nečakinja hotelirk [[Mica Logar|Mice Logar]] in njenih sester. Vse so bile zaposlene in živele zelo skromno, ter darovale vse kar so mogle dekletom in materam v stiski.<ref name=":4" /> Skrb za ta ženske je postala ena njihovih osnovnih nalog. Tako je Angela skupaj s tremi dekleti začela skupnost, ki jo je imenovala ''Družina Kristusa Odrešenika''.<ref name=":4" /> K sestri Angelci so prihajala dekleta, ki so bila noseča in niso videla druge možnosti kot splav. Skupnost je zanje zbrala denar in pripomočke in jim pomagala, da so otroka rodile in vzgojile.<ref name=":4" /> Čeprav je bila Angela v službi in med ženskami, ki so prišle k njej cenjena, oblasti niso odobravale njenega verskega karitativnega dela in prizadevanja za preprečevanje splavov.<ref name=":4" /> Poleg tega je Angela v službi odkrila potrebo mnogih bolnikov po duhovni oskrbi in zakramentih, kar v bolnici ni bilo zaželjeno.<ref name=":4" /> Zato je pogosto v bolnišnico pripeljala svojega spovednika, ki je bolnikom, ki so jo prosili, podelil zakramente.<ref name=":4" /> To njeno delo ni ostalo neopaženo, zato je bila leta 1951 kazensko prestavljena na mesto administratorke v [[Celje|Celjski]] bolnišnici.<ref name=":4" /> Skupaj z eno od sosester se je naselila v revni sobi v mesnici v Celju, sina pa pustila v Slovenj Gradcu v taščinem varstvu.<ref name=":4" /> Po dveh letih je dobila službo v zdravstvenem domu v [[Krško|Krškem]] in se preselila nazaj k Slovenj Gradec k sinu.<ref name=":4" /> Kmalu je dobila nazaj službo v brežiški bolnišnici.<ref name=":4" /> Ker z duhovno oskrbo bolnikov ni prenehala, jo je oblast nadlegovala, zato je začela iskati novo službo.<ref name=":4" /> === V Ljubljani === Leta 1955 je dobila službo administratorke na [[Ljubljana|ljubljanski]] polikliniki, ter se s sinom preselila k Ljubljano. Kmalu se ji je tam pridružilo še več deklet iz njene skupnosti.<ref name=":4" /> Angela je poleg službe začela z študijem na Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani (sedaj [[Fakulteta za socialno delo v Ljubljani|Fakulteta za socialno delo]]).<ref name=":6" /><ref name=":4" /> Po diplomi je študirala tudi teologijo.<ref name=":4" /> Sredi šestdesetih let je skupnost kupila svoje stanovanje v Ljubljani, kjer se je naselila.<ref name=":4" /> V tem času je Angela in nekaj drugih deklet in sester naredilo prve zaobljube.<ref name=":4" /> Angelca je za skupnost napisala preprosta pravila.<ref name=":4" /> S njimi je odšla k ljubljanskemu nadškofu [[Jožef Pogačnik|Jožefu Pogačniku]], ki je 12. septembra 1968 pravila potrdil in skupnost priznal kot pobožno družbo.<ref name=":4" /> Njihov duhovni voditelj je postal kanonik in kasnejši ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas.<ref name=":4" /> === Na tujem === Leta 1970 je na prošnjo škofa [[Stanislav Lenič|Stanislava Leniča]] odšla v [[Berlin]] med slovenske izseljence kot socialna delavka.<ref name=":4" /><ref name=":7" /> == Družina Kristusa Odrešenika == Prva pravila skupnosti je 12. septembra 1968 potrdil tedanji ljubljanski nadškof Jožef Pogačnik. Leta 2000 pa je skupnosti takratni ljubljanski nadškof [[Franc Rode]] podelil status svetnega inštituta.<ref name=":5" /> Skupnost nima redovne obleke; sestre so v civilu.<ref name=":6" /> Večinoma živijo skupaj v majhnih skupnostih, pogosto skupaj z ljudmi katerim pomagajo.<ref name=":6" /> Kličejo se po krstnih imenih, večinoma brez dodatka sestra.<ref name=":6">{{Navedi novice |date=22.6.1978 |title=Pogovor z ustanoviteljico slovenske “Družine Kristusa Odrešenika” |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W2G8U7XZ |work=Ameriška domovina |publisher=J. Debevec |page=3 |language=Sl |volume=80 |issue=94}}</ref> === Karizma === O karizmi Družine Kristusa Odrešenika je sestra Angela zapisala: "''Našo Družino je rodila Božja - Kristusova ljubezen. Zato moramo ljubiti, kar ljubi Kristus, ljubiti moramo, kot ljubi Kristus: Brez pridržka se moramo darovati Bogu za človeka in po človeku. Kristus pričakuje od nas, da smo Njegova ljubezen v svojem okolju. Svoje življenje in svoje zmožnosti, svoje želje in svojo voljo dajemo v brezpogojno službo Njegovim ciljem. Biti moramo ljubezen, ki odgovarja na Ljubezen. Naš poklic je: biti ljubezen.''"<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Pričevanja|url=https://dko.rkc.si/index.php/content/display/260/20/20|website=dko.rkc.si|accessdate=2026-03-28|publisher=Družina Kristusa Odrešenika}}</ref> == Literarno delo == Že v otroštvu je začela pesniti in s tem nadaljevala skozi celo življenje.<ref name=":0" /> Prvo pesem je objavila pri sedemnajstih v [[Bogoljub (časnik)|Bogoljubu]].<ref name=":7">{{Navedi novice |last=Kerin Kotnik |first=Angela |author-link=Angela Kerin Kotnik |date=oktober 1938 |title=Kakor rosna kapljica ... |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QZM0K9VC |work=Bogoljub |publisher=Katoliška bukvarna |page=223 |volume=36 |issue=10}}</ref> Večina njenih pesmi ima duhovno vsebino.<ref name=":0" /> V zadnjem letu svojega življenja je izdala zbirko svojih pesmi ''Štirje letni časi''.<ref name=":0" /> Razdeljene so v štiri oddelke, tako kot so nastajale: v mladosti, v zrelem času, v jeseni in ob koncu življenja.<ref name=":0" /> Sama je o zbirki dejala: »''To je kratek prerez moje duhovne poti''.«<ref name=":5" /><ref name=":0" /> == Poznejše življenje in smrt == Umrla je 7. marca 2007.<ref name=":8" /> Pogrebno slovesnost 11. marca 2007 je vodil takratni ljubljanski škof [[Alojz Uran]].<ref name=":8" /> Pokopana je bila na ljubljanskih [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]] v grobu skupaj z drugimi sosestrami. == Biblografija == * ''Štirje letni časi'' (poezija, 2006)<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Štirje letni časi|last=Kerin Kotnik|first=Angela|url=https://dko.rkc.si/index.php/content/display/530|authorlink=Angela Kerin Kotnik|year=2006}}</ref> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Kerin Kotnik, Angela }} [[Kategorija:Slovenski socialni delavci]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Rojeni leta 1921]] [[Kategorija:Umrli leta 2007]] gk2walalg2ve8pm0we2hbvee10t107f 6766461 6766454 2026-10-17T20:37:16Z Ihana Aneta 242446 6766461 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenska socialna delavka in ustanoviteljica katoliškega svetnega inštituta (1921–2007)}} {{Infopolje Oseba|name=Angela Kerin Kotnik - Angelca|relatives=[[Ljudmila Kerin|Ljudmila Kerin - Milka]] (sestra)}} '''Angela Kerin Kotnik''', znana tudi kot '''Angelca Kerin Kotnik''', sestra Angela, [[Slovenci|slovenska]] [[Socialno delo|socialna delavka]], [[Pesnik|pesnica]] in [[Cerkveni red|ustanoviteljica svetnega instituta]] Družina Kristusa Odrešenika, * [[28. maj]] [[1921]], [[Veliki Podlog]], † [[7. marec]] [[2007]]. == Otroštvo == Rojena je bila 28. maja 1921 kot najstarejši otrok v slovenski družini v [[Veliki Podlog|Velikem Podlogu]]. Njena mati je bila kmetica Alojzija Drašler (1900–1981) iz [[Gorica, Krško|Gorice pri Krškem]], njen oče pa kmet Alojz Kerin (1893–1932) iz Velikega Podloga.<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03932 {{!}} Leskovec pri Krškem {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/leskovec-pri-krskem/03932/?pg=141|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-13|date=1893-1906|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref><ref name=":1">{{Navedi novice|title=Osmrtnice - Alojzija Kerin Drašler|date=17.2.1981|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBIJEVSJ|newspaper=Delo|volume=38|publisher=Delo|page=15}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03931 {{!}} Leskovec pri Krškem {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/leskovec-pri-krskem/03931/?pg=282|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-13|date=1875-1893|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref> Imela je pet bratov in sester, od katerih je en umrl v otroštvu, dva pa v mladosti.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Trdno sredi življenja|url=https://www.druzina.si/clanek/70-22-trdno-sredi-zivljenja|website=druzina.si|accessdate=2026-02-13|language=Sl|last=sestre DKO|date=29.5.2021|publisher=Družina – vsak dan s teboj|first=}}</ref><ref name=":3" /><ref name=":1" /><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Angela Kotnik (1921 – 2007)|url=https://avdio.ognjisce.si/share/graditelji_2021_05_16_Angela_Kotnik_p|website=Avdio arhiv Radia Ognjišče|date=2026-01-18|accessdate=2026-02-13|language=Sl|first=Tone|last=Gorjup|publisher=Radio Ognjišče}}</ref> Njena sestra je bila kasnejša partizanka [[Ljudmila Kerin|Ljudmila Kerin - Milka]] (1923–1944).<ref name=":4" /> Že kot majhna deklica je morala veliko paziti brate in sestre, ko sta bila starša na delu.<ref name=":4" /> Obiskovala je ljudsko šolo v Velikem Podlogu.<ref name=":4" /> Po ljudski šoli je šolanje nadaljevala na meščanski šoli v [[Krško|Krškem]], kamor je vsak dan pešačila.<ref name=":4" /> Julija 1932 se je njen oče ponesrečil z vozom in še isti dan umrl v [[Brežice|brežiški]] bolnici.<ref name=":3">{{Navedi novice|title=Domače vesti - Tragična smrt posestnika|date=8.7.1932|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S57E9QZU|page=4|language=Sl|volume=157|publisher=Konzorcij jutro|newspaper=Jutro}}</ref> Po očetovi smrti je morala začeti pomagati materi pri delu na kmetiji.<ref name=":4" /> Velik vpliv nanjo je imel takratni kaplan v [[Župnija Leskovec pri Krškem|župniji Leskovec pri Krškem]], pod katero je takrat spadal Veliki Podlog, [[Jožef Kofalt]], kasnejši mučenec, ki je bil njen spovednik in duhovni vodja.<ref name=":4" /> == Delo == === Medvojni čas === Po koncu šolanja je delala na domači kmetiji.<ref name=":4" /> Ko je odrasla, je začutila željo po posvečenem življenju. S tem namenom se je začela učiti nemščino. Učil jo je dvaindvajsetletni Alojz Kotnik (1917–1944) iz [[Stara Nova vas|Stare Nove vasi]], ki je bil zaposlen na železnici.<ref name=":4" /> Čeprav je še naprej gojila željo po misijonih, se je zaljubila vanj.<ref name=":0" /> Dokončno odločitev za zakonsko življenje je sprejela po nasvetu svojega spovednika Jožefa Koflata, ki je Alojza dobro poznal, in se 4. februarja leta 1940 poročila z Alojzem.<ref name=":4" /> Kmalu po poroki sta si z možem uredila stanovanje v [[Brežice|Brežicah]], kjer je konec leta 1940 rodila hčerko, ki je umrla kmalu po rojstvu.<ref name=":4" /> Kmalu za tem se je z možem in taščo preselila v [[Slovenj Gradec]] in se zaposlila kot administratorka v tamkajšnji bolnišnici, kjer je delala šest let.<ref name=":4" /> Medtem se je njena osemnajstletna sestra Milka zaljubila v sosedovega sina, ki se je že pred vojno spogledoval s komunizmom.<ref name=":4" /> Skupaj z njim je postala ena glavnih organizatork OF na območju Krškega polja in bila oktobra 1941 od nemških oblasti zaprta.<ref name=":4" /> Po izpustitvi iz zapora aprila 1942 se je zatekla k Angeli in ostala pri njej nekaj mesecev.<ref name=":4" /> Medtem sta bila njena mati in eden od bratov izgnana v Nemčijo, druga dva pa sta se pridružila partizanom, kjer je mlajši od njiju padel.<ref name=":4" /> Čeprav se z Milko, ki je je postala zagrizena komunistka, nista razumeli, ji je nudila zatočišče, dokler ni Milka pred nacisti novembra 1942 pobegnila v partizane, kjer je padla ob napadu na [[Ljubno ob Savinji|Ljubno]] 31. julija leta 1944.<ref name=":4" /> Kmalu po sestrinem odhodu v partizane je Angela rodila sina Ambroža. Novorojenček je imel veliko zdravstvenih težav, ter je potreboval več operacij.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Junija 1942 so njenega spovednika Jožefa Koflata partizani v [[Bela krajina|Beli Krajini]] umorili.<ref name=":4" /> Njenega moža so okupacijske oblasti z drugimi možmi, ki so bili rojeni leta 1917, junija leta 1943 vpoklicale v nemško vojsko in poslale na fronto v [[Alzacija|Alzacijo]]. Tam je bil ubit med bombnim napadom nekaj dni pred Božičem leta 1944.<ref name=":4" /> Angela je tako ostala sama v Slovenj Gradcu s sinom in taščo in še naprej delala kot bolnišnična administratorka.<ref name=":4" /> Kasneje je zapisala, da je bil to čas njenega duhovnega zorenja. Po smrti moža po lastnih besedah ni več čutila klica po ponovnem vstopu v sveti zakon. Namesto tega je začutila klic, da svoje vdovsko življenje povsem posveti Bogu.<ref name=":4" /> === Prva povojna leta === V začetku leta 1946 se je s sinom vrnila domov v Veliki Podlog, da bi delala na materini kmetiji in nadaljevala svoje izobraževanje.<ref name=":4" /> Začela je obiskovati večerno gimnazijo, ki jo je dokončala konec leta 1946.<ref name=":6" /><ref name=":4" /> Zaradi njene pobožnosti so jo sovaščani prezirali, nekateri so jo celo grozili. Brat oficir jo je kljub nestrinjanju, branil; uspelo mu je utišati njene najhuhše nasprotnike.<ref name=":4" /> Malo pred koncem leta je 1946 dobila službo bolnišnične administratorke v brežiški bolnišnici.<ref name=":4" /> Kmalu je v Slovenj Gradcu našla tudi stanovanje in se tja s sinom preselila.<ref name=":4" /> K sebi je vzela tudi ostarelo taščo.<ref name=":4" /> V službi je poleg službe administratorke vedno bolj opravljala se bolj opravljala tudi službo socialne delavke. Bolniki so si ji namreč velikokrat zaupali stvari, ki si jih zdravnikom niso upali. Tako je začela pomagati zdravnikom pri komunikaciji s pacienti.<ref name=":4" /> V tem času je dobila novega duhovnega voditelja in spovednika, Joža Vesenjaka. On je želel, da bi se katoliški laiki čutili polnopravni člani cerkve.<ref name=":4" /> Z Angelino pomočjo je začel zbirati laike, ki so se želeli duhovno poglabljati in okrepiti svojo vero.<ref name=":4" /> Na skrivaj so se zbirali v njihovih domovih, saj je oblast budno pazila, kje in s kom se srečuje duhovnik.<ref name=":4" /> === Začetki skupnosti === Pri svojem delu je Angela srečala veliko nosečih žensk v stiski.<ref name=":4" /> S svojim denarjem je začela kupovati plenice in otroško hrano zanje. Pri tem se ji je sčasoma pridružilo več deklet iz skupine laikov pod vodstvom Joža Vesenjaka.<ref name=":4" /> Med njimi je bila tudi kemičarka Štefanija Logar - Štefka, nečakinja hotelirk [[Mica Logar|Mice Logar]] in njenih sester. Vse so bile zaposlene in živele zelo skromno, ter darovale vse kar so mogle dekletom in materam v stiski.<ref name=":4" /> Skrb za ta ženske je postala ena njihovih osnovnih nalog. Tako je Angela skupaj s tremi dekleti začela skupnost, ki jo je imenovala ''Družina Kristusa Odrešenika''.<ref name=":4" /> K sestri Angelci so prihajala dekleta, ki so bila noseča in niso videla druge možnosti kot splav. Skupnost je zanje zbrala denar in pripomočke in jim pomagala, da so otroka rodile in vzgojile.<ref name=":4" /> Čeprav je bila Angela v službi in med ženskami, ki so prišle k njej cenjena, oblasti niso odobravale njenega verskega karitativnega dela in prizadevanja za preprečevanje splavov.<ref name=":4" /> Poleg tega je Angela v službi odkrila potrebo mnogih bolnikov po duhovni oskrbi in zakramentih, kar v bolnici ni bilo zaželjeno.<ref name=":4" /> Zato je pogosto v bolnišnico pripeljala svojega spovednika, ki je bolnikom, ki so jo prosili, podelil zakramente.<ref name=":4" /> To njeno delo ni ostalo neopaženo, zato je bila leta 1951 kazensko prestavljena na mesto administratorke v [[Celje|Celjski]] bolnišnici.<ref name=":4" /> Skupaj z eno od sosester se je naselila v revni sobi v mesnici v Celju, sina pa pustila v Slovenj Gradcu v taščinem varstvu.<ref name=":4" /> Po dveh letih je dobila službo v zdravstvenem domu v [[Krško|Krškem]] in se preselila nazaj k Slovenj Gradec k sinu.<ref name=":4" /> Kmalu je dobila nazaj službo v brežiški bolnišnici.<ref name=":4" /> Ker z duhovno oskrbo bolnikov ni prenehala, jo je oblast nadlegovala, zato je začela iskati novo službo.<ref name=":4" /> === V Ljubljani === Leta 1955 je dobila službo administratorke na [[Ljubljana|ljubljanski]] polikliniki, ter se s sinom preselila k Ljubljano. Kmalu se ji je tam pridružilo še več deklet iz njene skupnosti.<ref name=":4" /> Angela je poleg službe začela z študijem na Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani (sedaj [[Fakulteta za socialno delo v Ljubljani|Fakulteta za socialno delo]]).<ref name=":6" /><ref name=":4" /> Po diplomi je študirala tudi teologijo.<ref name=":4" /> Sredi šestdesetih let je skupnost kupila svoje stanovanje v Ljubljani, kjer se je naselila.<ref name=":4" /> V tem času je Angela in nekaj drugih deklet in sester naredilo prve zaobljube.<ref name=":4" /> Angelca je za skupnost napisala preprosta pravila.<ref name=":4" /> S njimi je odšla k ljubljanskemu nadškofu [[Jožef Pogačnik|Jožefu Pogačniku]], ki je 12. septembra 1968 pravila potrdil in skupnost priznal kot pobožno družbo.<ref name=":4" /> Njihov duhovni voditelj je postal kanonik in kasnejši ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas.<ref name=":4" /> === Na tujem === Leta 1970 je na prošnjo škofa [[Stanislav Lenič|Stanislava Leniča]] odšla v [[Berlin]] med slovenske izseljence kot socialna delavka.<ref name=":4" /><ref name=":7" /> == Družina Kristusa Odrešenika == Prva pravila skupnosti je 12. septembra 1968 potrdil tedanji ljubljanski nadškof Jožef Pogačnik. Leta 2000 pa je skupnosti takratni ljubljanski nadškof [[Franc Rode]] podelil status svetnega inštituta.<ref name=":5" /> Skupnost nima redovne obleke; sestre so v civilu.<ref name=":6" /> Večinoma živijo skupaj v majhnih skupnostih, pogosto skupaj z ljudmi katerim pomagajo.<ref name=":6" /> Kličejo se po krstnih imenih, večinoma brez dodatka sestra.<ref name=":6">{{Navedi novice |date=22.6.1978 |title=Pogovor z ustanoviteljico slovenske “Družine Kristusa Odrešenika” |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W2G8U7XZ |work=Ameriška domovina |publisher=J. Debevec |page=3 |language=Sl |volume=80 |issue=94}}</ref> === Karizma === O karizmi Družine Kristusa Odrešenika je sestra Angela zapisala: "''Našo Družino je rodila Božja - Kristusova ljubezen. Zato moramo ljubiti, kar ljubi Kristus, ljubiti moramo, kot ljubi Kristus: Brez pridržka se moramo darovati Bogu za človeka in po človeku. Kristus pričakuje od nas, da smo Njegova ljubezen v svojem okolju. Svoje življenje in svoje zmožnosti, svoje želje in svojo voljo dajemo v brezpogojno službo Njegovim ciljem. Biti moramo ljubezen, ki odgovarja na Ljubezen. Naš poklic je: biti ljubezen.''"<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Pričevanja|url=https://dko.rkc.si/index.php/content/display/260/20/20|website=dko.rkc.si|accessdate=2026-03-28|publisher=Družina Kristusa Odrešenika}}</ref> == Literarno delo == Že v otroštvu je začela pesniti in s tem nadaljevala skozi celo življenje.<ref name=":0" /> Prvo pesem je objavila pri sedemnajstih v [[Bogoljub (časnik)|Bogoljubu]].<ref name=":7">{{Navedi novice |last=Kerin Kotnik |first=Angela |author-link=Angela Kerin Kotnik |date=oktober 1938 |title=Kakor rosna kapljica ... |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QZM0K9VC |work=Bogoljub |publisher=Katoliška bukvarna |page=223 |volume=36 |issue=10}}</ref> Večina njenih pesmi ima duhovno vsebino.<ref name=":0" /> V zadnjem letu svojega življenja je izdala zbirko svojih pesmi ''Štirje letni časi''.<ref name=":0" /> Razdeljene so v štiri oddelke, tako kot so nastajale: v mladosti, v zrelem času, v jeseni in ob koncu življenja.<ref name=":0" /> Sama je o zbirki dejala: »''To je kratek prerez moje duhovne poti''.«<ref name=":5" /><ref name=":0" /> == Poznejše življenje in smrt == Umrla je 7. marca 2007.<ref name=":8" /> Pogrebno slovesnost 11. marca 2007 je vodil takratni ljubljanski škof [[Alojz Uran]].<ref name=":8" /> Pokopana je bila na ljubljanskih [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]] v grobu skupaj z drugimi sosestrami.<ref>{{Navedi splet |title=Žale [D]: Oddelek [V9DZ] Vrsta [ID] Grob [27] |url=https://grobovi.zale.si/Home/GetGraveImage?uId=e1adb49b-1031-4fdb-8ab3-d33819353411 |website=grobovi.zale.si |publisher=Centralno pokopališče Žale |language=Sl}}</ref> == Biblografija == * ''Štirje letni časi'' (poezija, 2006)<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Štirje letni časi|last=Kerin Kotnik|first=Angela|url=https://dko.rkc.si/index.php/content/display/530|authorlink=Angela Kerin Kotnik|year=2006}}</ref> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Kerin Kotnik, Angela }} [[Kategorija:Slovenski socialni delavci]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Rojeni leta 1921]] [[Kategorija:Umrli leta 2007]] rl7q6d5f7ih20k0gx7el60dbnwqdm7j 6766472 6766461 2026-10-17T20:58:52Z Ihana Aneta 242446 6766472 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenska socialna delavka in ustanoviteljica katoliškega svetnega inštituta (1921–2007)}} {{Infopolje Oseba|name=Angela Kerin Kotnik - Angelca|relatives=[[Ljudmila Kerin|Ljudmila Kerin - Milka]] (sestra)}} '''Angela Kerin Kotnik''', znana tudi kot '''Angelca Kerin Kotnik''', sestra Angela, [[Slovenci|slovenska]] [[Socialno delo|socialna delavka]], [[Pesnik|pesnica]] in [[Cerkveni red|ustanoviteljica katoliškega svetnega instituta]] Družina Kristusa Odrešenika, * [[28. maj]] [[1921]], [[Veliki Podlog]], † [[7. marec]] [[2007]]. == Otroštvo == Rojena je bila 28. maja 1921 kot najstarejši otrok v slovenski družini v [[Veliki Podlog|Velikem Podlogu]]. Njena mati je bila kmetica Alojzija Drašler (1900–1981) iz [[Gorica, Krško|Gorice pri Krškem]], njen oče pa kmet Alojz Kerin (1893–1932) iz Velikega Podloga.<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03932 {{!}} Leskovec pri Krškem {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/leskovec-pri-krskem/03932/?pg=141|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-13|date=1893-1906|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref><ref name=":1">{{Navedi novice|title=Osmrtnice - Alojzija Kerin Drašler|date=17.2.1981|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBIJEVSJ|newspaper=Delo|volume=38|publisher=Delo|page=15}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03931 {{!}} Leskovec pri Krškem {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/leskovec-pri-krskem/03931/?pg=282|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-13|date=1875-1893|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref> Imela je pet bratov in sester, od katerih je en umrl v otroštvu, dva pa v mladosti.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Trdno sredi življenja|url=https://www.druzina.si/clanek/70-22-trdno-sredi-zivljenja|website=druzina.si|accessdate=2026-02-13|language=Sl|last=sestre DKO|date=29.5.2021|publisher=Družina – vsak dan s teboj|first=}}</ref><ref name=":3" /><ref name=":1" /><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Angela Kotnik (1921 – 2007)|url=https://avdio.ognjisce.si/share/graditelji_2021_05_16_Angela_Kotnik_p|website=Avdio arhiv Radia Ognjišče|date=2026-01-18|accessdate=2026-02-13|language=Sl|first=Tone|last=Gorjup|publisher=Radio Ognjišče}}</ref> Njena sestra je bila kasnejša partizanka [[Ljudmila Kerin|Ljudmila Kerin - Milka]] (1923–1944).<ref name=":4" /> Že kot majhna deklica je morala veliko paziti brate in sestre, ko sta bila starša na delu.<ref name=":4" /> Obiskovala je ljudsko šolo v Velikem Podlogu.<ref name=":4" /> Po ljudski šoli je šolanje nadaljevala na meščanski šoli v [[Krško|Krškem]], kamor je vsak dan pešačila.<ref name=":4" /> Julija 1932 se je njen oče ponesrečil z vozom in še isti dan umrl v [[Brežice|brežiški]] bolnici.<ref name=":3">{{Navedi novice|title=Domače vesti - Tragična smrt posestnika|date=8.7.1932|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S57E9QZU|page=4|language=Sl|volume=157|publisher=Konzorcij jutro|newspaper=Jutro}}</ref> Po očetovi smrti je morala začeti pomagati materi pri delu na kmetiji.<ref name=":4" /> Velik vpliv nanjo je imel takratni kaplan v [[Župnija Leskovec pri Krškem|župniji Leskovec pri Krškem]], pod katero je takrat spadal Veliki Podlog, [[Jožef Kofalt]], kasnejši mučenec, ki je bil njen spovednik in duhovni vodja.<ref name=":4" /> == Delo == === Medvojni čas === Po koncu šolanja je delala na domači kmetiji.<ref name=":4" /> Ko je odrasla, je začutila željo po posvečenem življenju. S tem namenom se je začela učiti nemščino. Učil jo je dvaindvajsetletni Alojz Kotnik (1917–1944) iz [[Stara Nova vas|Stare Nove vasi]], ki je bil zaposlen na železnici.<ref name=":4" /> Čeprav je še naprej gojila željo po misijonih, se je zaljubila vanj.<ref name=":0" /> Dokončno odločitev za zakonsko življenje je sprejela po nasvetu svojega spovednika Jožefa Koflata, ki je Alojza dobro poznal, in se 4. februarja leta 1940 poročila z Alojzem.<ref name=":4" /> Kmalu po poroki sta si z možem uredila stanovanje v [[Brežice|Brežicah]], kjer je konec leta 1940 rodila hčerko, ki je umrla kmalu po rojstvu.<ref name=":4" /> Kmalu za tem se je z možem in taščo preselila v [[Slovenj Gradec]] in se zaposlila kot administratorka v tamkajšnji bolnišnici, kjer je delala šest let.<ref name=":4" /> Medtem se je njena osemnajstletna sestra Milka zaljubila v sosedovega sina, ki se je že pred vojno spogledoval s komunizmom.<ref name=":4" /> Skupaj z njim je postala ena glavnih organizatork OF na območju Krškega polja in bila oktobra 1941 od nemških oblasti zaprta.<ref name=":4" /> Po izpustitvi iz zapora aprila 1942 se je zatekla k Angeli in ostala pri njej nekaj mesecev.<ref name=":4" /> Medtem sta bila njena mati in eden od bratov izgnana v Nemčijo, druga dva pa sta se pridružila partizanom, kjer je mlajši od njiju padel.<ref name=":4" /> Čeprav se z Milko, ki je je postala zagrizena komunistka, nista razumeli, ji je nudila zatočišče, dokler ni Milka pred nacisti novembra 1942 pobegnila v partizane, kjer je padla ob napadu na [[Ljubno ob Savinji|Ljubno]] 31. julija leta 1944.<ref name=":4" /> Kmalu po sestrinem odhodu v partizane je Angela rodila sina Ambroža. Novorojenček je imel veliko zdravstvenih težav, ter je potreboval več operacij.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Junija 1942 so njenega spovednika Jožefa Koflata partizani v [[Bela krajina|Beli Krajini]] umorili.<ref name=":4" /> Njenega moža so okupacijske oblasti z drugimi možmi, ki so bili rojeni leta 1917, junija leta 1943 vpoklicale v nemško vojsko in poslale na fronto v [[Alzacija|Alzacijo]]. Tam je bil ubit med bombnim napadom nekaj dni pred Božičem leta 1944.<ref name=":4" /> Angela je tako ostala sama v Slovenj Gradcu s sinom in taščo in še naprej delala kot bolnišnična administratorka.<ref name=":4" /> Kasneje je zapisala, da je bil to čas njenega duhovnega zorenja. Po smrti moža po lastnih besedah ni več čutila klica po ponovnem vstopu v sveti zakon. Namesto tega je začutila klic, da svoje vdovsko življenje povsem posveti Bogu.<ref name=":4" /> === Prva povojna leta === V začetku leta 1946 se je s sinom vrnila domov v Veliki Podlog, da bi delala na materini kmetiji in nadaljevala svoje izobraževanje.<ref name=":4" /> Začela je obiskovati večerno gimnazijo, ki jo je dokončala konec leta 1946.<ref name=":6" /><ref name=":4" /> Zaradi njene pobožnosti so jo sovaščani prezirali, nekateri so jo celo grozili. Brat oficir jo je kljub nestrinjanju, branil; uspelo mu je utišati njene najhuhše nasprotnike.<ref name=":4" /> Malo pred koncem leta je 1946 dobila službo bolnišnične administratorke v brežiški bolnišnici.<ref name=":4" /> Kmalu je v Slovenj Gradcu našla tudi stanovanje in se tja s sinom preselila.<ref name=":4" /> K sebi je vzela tudi ostarelo taščo.<ref name=":4" /> V službi je poleg službe administratorke vedno bolj opravljala se bolj opravljala tudi službo socialne delavke. Bolniki so si ji namreč velikokrat zaupali stvari, ki si jih zdravnikom niso upali. Tako je začela pomagati zdravnikom pri komunikaciji s pacienti.<ref name=":4" /> V tem času je dobila novega duhovnega voditelja in spovednika, Joža Vesenjaka. On je želel, da bi se katoliški laiki čutili polnopravni člani cerkve.<ref name=":4" /> Z Angelino pomočjo je začel zbirati laike, ki so se želeli duhovno poglabljati in okrepiti svojo vero.<ref name=":4" /> Na skrivaj so se zbirali v njihovih domovih, saj je oblast budno pazila, kje in s kom se srečuje duhovnik.<ref name=":4" /> === Začetki skupnosti === Pri svojem delu je Angela srečala veliko nosečih žensk v stiski.<ref name=":4" /> S svojim denarjem je začela kupovati plenice in otroško hrano zanje. Pri tem se ji je sčasoma pridružilo več deklet iz skupine laikov pod vodstvom Joža Vesenjaka.<ref name=":4" /> Med njimi je bila tudi kemičarka Štefanija Logar - Štefka, nečakinja hotelirk [[Mica Logar|Mice Logar]] in njenih sester. Vse so bile zaposlene in živele zelo skromno, ter darovale vse kar so mogle dekletom in materam v stiski.<ref name=":4" /> Skrb za ta ženske je postala ena njihovih osnovnih nalog. Tako je Angela skupaj s tremi dekleti začela skupnost, ki jo je imenovala ''Družina Kristusa Odrešenika''.<ref name=":4" /> K sestri Angelci so prihajala dekleta, ki so bila noseča in niso videla druge možnosti kot splav. Skupnost je zanje zbrala denar in pripomočke in jim pomagala, da so otroka rodile in vzgojile.<ref name=":4" /> Čeprav je bila Angela v službi in med ženskami, ki so prišle k njej cenjena, oblasti niso odobravale njenega verskega karitativnega dela in prizadevanja za preprečevanje splavov.<ref name=":4" /> Poleg tega je Angela v službi odkrila potrebo mnogih bolnikov po duhovni oskrbi in zakramentih, kar v bolnici ni bilo zaželjeno.<ref name=":4" /> Zato je pogosto v bolnišnico pripeljala svojega spovednika, ki je bolnikom, ki so jo prosili, podelil zakramente.<ref name=":4" /> To njeno delo ni ostalo neopaženo, zato je bila leta 1951 kazensko prestavljena na mesto administratorke v [[Celje|Celjski]] bolnišnici.<ref name=":4" /> Skupaj z eno od sosester se je naselila v revni sobi v mesnici v Celju, sina pa pustila v Slovenj Gradcu v taščinem varstvu.<ref name=":4" /> Po dveh letih je dobila službo v zdravstvenem domu v [[Krško|Krškem]] in se preselila nazaj k Slovenj Gradec k sinu.<ref name=":4" /> Kmalu je dobila nazaj službo v brežiški bolnišnici.<ref name=":4" /> Ker z duhovno oskrbo bolnikov ni prenehala, jo je oblast nadlegovala, zato je začela iskati novo službo.<ref name=":4" /> === V Ljubljani === Leta 1955 je dobila službo administratorke na [[Ljubljana|ljubljanski]] polikliniki, ter se s sinom preselila k Ljubljano. Kmalu se ji je tam pridružilo še več deklet iz njene skupnosti.<ref name=":4" /> Angela je poleg službe začela z študijem na Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani (sedaj [[Fakulteta za socialno delo v Ljubljani|Fakulteta za socialno delo]]).<ref name=":6" /><ref name=":4" /> Po diplomi je študirala tudi teologijo.<ref name=":4" /> Sredi šestdesetih let je skupnost kupila svoje stanovanje v Ljubljani, kjer se je naselila.<ref name=":4" /> V tem času je Angela in nekaj drugih deklet in sester naredilo prve zaobljube.<ref name=":4" /> Angelca je za skupnost napisala preprosta pravila.<ref name=":4" /> S njimi je odšla k ljubljanskemu nadškofu [[Jožef Pogačnik|Jožefu Pogačniku]], ki je 12. septembra 1968 pravila potrdil in skupnost priznal kot pobožno družbo.<ref name=":4" /> Njihov duhovni voditelj je postal kanonik in kasnejši ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas.<ref name=":4" /> === Na tujem === Leta 1970 je na prošnjo škofa [[Stanislav Lenič|Stanislava Leniča]] odšla v [[Berlin]] med slovenske izseljence kot socialna delavka.<ref name=":4" /><ref name=":7" /> == Družina Kristusa Odrešenika == Prva pravila skupnosti je 12. septembra 1968 potrdil tedanji ljubljanski nadškof Jožef Pogačnik. Leta 2000 pa je skupnosti takratni ljubljanski nadškof [[Franc Rode]] podelil status svetnega inštituta.<ref name=":5" /> Skupnost nima redovne obleke; sestre so v civilu.<ref name=":6" /> Večinoma živijo skupaj v majhnih skupnostih, pogosto skupaj z ljudmi katerim pomagajo.<ref name=":6" /> Kličejo se po krstnih imenih, večinoma brez dodatka sestra.<ref name=":6">{{Navedi novice |date=22.6.1978 |title=Pogovor z ustanoviteljico slovenske “Družine Kristusa Odrešenika” |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W2G8U7XZ |work=Ameriška domovina |publisher=J. Debevec |page=3 |language=Sl |volume=80 |issue=94}}</ref> === Karizma === O karizmi Družine Kristusa Odrešenika je sestra Angela zapisala: "''Našo Družino je rodila Božja - Kristusova ljubezen. Zato moramo ljubiti, kar ljubi Kristus, ljubiti moramo, kot ljubi Kristus: Brez pridržka se moramo darovati Bogu za človeka in po človeku. Kristus pričakuje od nas, da smo Njegova ljubezen v svojem okolju. Svoje življenje in svoje zmožnosti, svoje želje in svojo voljo dajemo v brezpogojno službo Njegovim ciljem. Biti moramo ljubezen, ki odgovarja na Ljubezen. Naš poklic je: biti ljubezen.''"<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Pričevanja|url=https://dko.rkc.si/index.php/content/display/260/20/20|website=dko.rkc.si|accessdate=2026-03-28|publisher=Družina Kristusa Odrešenika}}</ref> == Literarno delo == Že v otroštvu je začela pesniti in s tem nadaljevala skozi celo življenje.<ref name=":0" /> Prvo pesem je objavila pri sedemnajstih v [[Bogoljub (časnik)|Bogoljubu]].<ref name=":7">{{Navedi novice |last=Kerin Kotnik |first=Angela |author-link=Angela Kerin Kotnik |date=oktober 1938 |title=Kakor rosna kapljica ... |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QZM0K9VC |work=Bogoljub |publisher=Katoliška bukvarna |page=223 |volume=36 |issue=10}}</ref> Večina njenih pesmi ima duhovno vsebino.<ref name=":0" /> V zadnjem letu svojega življenja je izdala zbirko svojih pesmi ''Štirje letni časi''.<ref name=":0" /> Razdeljene so v štiri oddelke, tako kot so nastajale: v mladosti, v zrelem času, v jeseni in ob koncu življenja.<ref name=":0" /> Sama je o zbirki dejala: »''To je kratek prerez moje duhovne poti''.«<ref name=":5" /><ref name=":0" /> == Poznejše življenje in smrt == Umrla je 7. marca 2007.<ref name=":8" /> Pogrebno slovesnost 11. marca 2007 je vodil takratni ljubljanski škof [[Alojz Uran]].<ref name=":8" /> Pokopana je bila na ljubljanskih [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]] v grobu skupaj z drugimi sosestrami.<ref>{{Navedi splet |title=Žale [D]: Oddelek [V9DZ] Vrsta [ID] Grob [27] |url=https://grobovi.zale.si/Home/GetGraveImage?uId=e1adb49b-1031-4fdb-8ab3-d33819353411 |website=grobovi.zale.si |publisher=Centralno pokopališče Žale |language=Sl}}</ref> == Biblografija == * ''Štirje letni časi'' (poezija, 2006)<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Štirje letni časi|last=Kerin Kotnik|first=Angela|url=https://dko.rkc.si/index.php/content/display/530|authorlink=Angela Kerin Kotnik|year=2006}}</ref> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Kerin Kotnik, Angela }} [[Kategorija:Slovenski socialni delavci]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Rojeni leta 1921]] [[Kategorija:Umrli leta 2007]] nrh2nhxsjo8z1t3ls3gjms3dca1mhsr 6766473 6766472 2026-10-17T20:59:26Z Ihana Aneta 242446 Ihana Aneta je prestavila stran [[Osnutek:Angela Kerin Kotnik]] na [[Angela Kerin Kotnik]]: [[WP:Osnutki|premik med osnutke]] 6766472 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenska socialna delavka in ustanoviteljica katoliškega svetnega inštituta (1921–2007)}} {{Infopolje Oseba|name=Angela Kerin Kotnik - Angelca|relatives=[[Ljudmila Kerin|Ljudmila Kerin - Milka]] (sestra)}} '''Angela Kerin Kotnik''', znana tudi kot '''Angelca Kerin Kotnik''', sestra Angela, [[Slovenci|slovenska]] [[Socialno delo|socialna delavka]], [[Pesnik|pesnica]] in [[Cerkveni red|ustanoviteljica katoliškega svetnega instituta]] Družina Kristusa Odrešenika, * [[28. maj]] [[1921]], [[Veliki Podlog]], † [[7. marec]] [[2007]]. == Otroštvo == Rojena je bila 28. maja 1921 kot najstarejši otrok v slovenski družini v [[Veliki Podlog|Velikem Podlogu]]. Njena mati je bila kmetica Alojzija Drašler (1900–1981) iz [[Gorica, Krško|Gorice pri Krškem]], njen oče pa kmet Alojz Kerin (1893–1932) iz Velikega Podloga.<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03932 {{!}} Leskovec pri Krškem {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/leskovec-pri-krskem/03932/?pg=141|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-13|date=1893-1906|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref><ref name=":1">{{Navedi novice|title=Osmrtnice - Alojzija Kerin Drašler|date=17.2.1981|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBIJEVSJ|newspaper=Delo|volume=38|publisher=Delo|page=15}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03931 {{!}} Leskovec pri Krškem {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/leskovec-pri-krskem/03931/?pg=282|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-13|date=1875-1893|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref> Imela je pet bratov in sester, od katerih je en umrl v otroštvu, dva pa v mladosti.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Trdno sredi življenja|url=https://www.druzina.si/clanek/70-22-trdno-sredi-zivljenja|website=druzina.si|accessdate=2026-02-13|language=Sl|last=sestre DKO|date=29.5.2021|publisher=Družina – vsak dan s teboj|first=}}</ref><ref name=":3" /><ref name=":1" /><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Angela Kotnik (1921 – 2007)|url=https://avdio.ognjisce.si/share/graditelji_2021_05_16_Angela_Kotnik_p|website=Avdio arhiv Radia Ognjišče|date=2026-01-18|accessdate=2026-02-13|language=Sl|first=Tone|last=Gorjup|publisher=Radio Ognjišče}}</ref> Njena sestra je bila kasnejša partizanka [[Ljudmila Kerin|Ljudmila Kerin - Milka]] (1923–1944).<ref name=":4" /> Že kot majhna deklica je morala veliko paziti brate in sestre, ko sta bila starša na delu.<ref name=":4" /> Obiskovala je ljudsko šolo v Velikem Podlogu.<ref name=":4" /> Po ljudski šoli je šolanje nadaljevala na meščanski šoli v [[Krško|Krškem]], kamor je vsak dan pešačila.<ref name=":4" /> Julija 1932 se je njen oče ponesrečil z vozom in še isti dan umrl v [[Brežice|brežiški]] bolnici.<ref name=":3">{{Navedi novice|title=Domače vesti - Tragična smrt posestnika|date=8.7.1932|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S57E9QZU|page=4|language=Sl|volume=157|publisher=Konzorcij jutro|newspaper=Jutro}}</ref> Po očetovi smrti je morala začeti pomagati materi pri delu na kmetiji.<ref name=":4" /> Velik vpliv nanjo je imel takratni kaplan v [[Župnija Leskovec pri Krškem|župniji Leskovec pri Krškem]], pod katero je takrat spadal Veliki Podlog, [[Jožef Kofalt]], kasnejši mučenec, ki je bil njen spovednik in duhovni vodja.<ref name=":4" /> == Delo == === Medvojni čas === Po koncu šolanja je delala na domači kmetiji.<ref name=":4" /> Ko je odrasla, je začutila željo po posvečenem življenju. S tem namenom se je začela učiti nemščino. Učil jo je dvaindvajsetletni Alojz Kotnik (1917–1944) iz [[Stara Nova vas|Stare Nove vasi]], ki je bil zaposlen na železnici.<ref name=":4" /> Čeprav je še naprej gojila željo po misijonih, se je zaljubila vanj.<ref name=":0" /> Dokončno odločitev za zakonsko življenje je sprejela po nasvetu svojega spovednika Jožefa Koflata, ki je Alojza dobro poznal, in se 4. februarja leta 1940 poročila z Alojzem.<ref name=":4" /> Kmalu po poroki sta si z možem uredila stanovanje v [[Brežice|Brežicah]], kjer je konec leta 1940 rodila hčerko, ki je umrla kmalu po rojstvu.<ref name=":4" /> Kmalu za tem se je z možem in taščo preselila v [[Slovenj Gradec]] in se zaposlila kot administratorka v tamkajšnji bolnišnici, kjer je delala šest let.<ref name=":4" /> Medtem se je njena osemnajstletna sestra Milka zaljubila v sosedovega sina, ki se je že pred vojno spogledoval s komunizmom.<ref name=":4" /> Skupaj z njim je postala ena glavnih organizatork OF na območju Krškega polja in bila oktobra 1941 od nemških oblasti zaprta.<ref name=":4" /> Po izpustitvi iz zapora aprila 1942 se je zatekla k Angeli in ostala pri njej nekaj mesecev.<ref name=":4" /> Medtem sta bila njena mati in eden od bratov izgnana v Nemčijo, druga dva pa sta se pridružila partizanom, kjer je mlajši od njiju padel.<ref name=":4" /> Čeprav se z Milko, ki je je postala zagrizena komunistka, nista razumeli, ji je nudila zatočišče, dokler ni Milka pred nacisti novembra 1942 pobegnila v partizane, kjer je padla ob napadu na [[Ljubno ob Savinji|Ljubno]] 31. julija leta 1944.<ref name=":4" /> Kmalu po sestrinem odhodu v partizane je Angela rodila sina Ambroža. Novorojenček je imel veliko zdravstvenih težav, ter je potreboval več operacij.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Junija 1942 so njenega spovednika Jožefa Koflata partizani v [[Bela krajina|Beli Krajini]] umorili.<ref name=":4" /> Njenega moža so okupacijske oblasti z drugimi možmi, ki so bili rojeni leta 1917, junija leta 1943 vpoklicale v nemško vojsko in poslale na fronto v [[Alzacija|Alzacijo]]. Tam je bil ubit med bombnim napadom nekaj dni pred Božičem leta 1944.<ref name=":4" /> Angela je tako ostala sama v Slovenj Gradcu s sinom in taščo in še naprej delala kot bolnišnična administratorka.<ref name=":4" /> Kasneje je zapisala, da je bil to čas njenega duhovnega zorenja. Po smrti moža po lastnih besedah ni več čutila klica po ponovnem vstopu v sveti zakon. Namesto tega je začutila klic, da svoje vdovsko življenje povsem posveti Bogu.<ref name=":4" /> === Prva povojna leta === V začetku leta 1946 se je s sinom vrnila domov v Veliki Podlog, da bi delala na materini kmetiji in nadaljevala svoje izobraževanje.<ref name=":4" /> Začela je obiskovati večerno gimnazijo, ki jo je dokončala konec leta 1946.<ref name=":6" /><ref name=":4" /> Zaradi njene pobožnosti so jo sovaščani prezirali, nekateri so jo celo grozili. Brat oficir jo je kljub nestrinjanju, branil; uspelo mu je utišati njene najhuhše nasprotnike.<ref name=":4" /> Malo pred koncem leta je 1946 dobila službo bolnišnične administratorke v brežiški bolnišnici.<ref name=":4" /> Kmalu je v Slovenj Gradcu našla tudi stanovanje in se tja s sinom preselila.<ref name=":4" /> K sebi je vzela tudi ostarelo taščo.<ref name=":4" /> V službi je poleg službe administratorke vedno bolj opravljala se bolj opravljala tudi službo socialne delavke. Bolniki so si ji namreč velikokrat zaupali stvari, ki si jih zdravnikom niso upali. Tako je začela pomagati zdravnikom pri komunikaciji s pacienti.<ref name=":4" /> V tem času je dobila novega duhovnega voditelja in spovednika, Joža Vesenjaka. On je želel, da bi se katoliški laiki čutili polnopravni člani cerkve.<ref name=":4" /> Z Angelino pomočjo je začel zbirati laike, ki so se želeli duhovno poglabljati in okrepiti svojo vero.<ref name=":4" /> Na skrivaj so se zbirali v njihovih domovih, saj je oblast budno pazila, kje in s kom se srečuje duhovnik.<ref name=":4" /> === Začetki skupnosti === Pri svojem delu je Angela srečala veliko nosečih žensk v stiski.<ref name=":4" /> S svojim denarjem je začela kupovati plenice in otroško hrano zanje. Pri tem se ji je sčasoma pridružilo več deklet iz skupine laikov pod vodstvom Joža Vesenjaka.<ref name=":4" /> Med njimi je bila tudi kemičarka Štefanija Logar - Štefka, nečakinja hotelirk [[Mica Logar|Mice Logar]] in njenih sester. Vse so bile zaposlene in živele zelo skromno, ter darovale vse kar so mogle dekletom in materam v stiski.<ref name=":4" /> Skrb za ta ženske je postala ena njihovih osnovnih nalog. Tako je Angela skupaj s tremi dekleti začela skupnost, ki jo je imenovala ''Družina Kristusa Odrešenika''.<ref name=":4" /> K sestri Angelci so prihajala dekleta, ki so bila noseča in niso videla druge možnosti kot splav. Skupnost je zanje zbrala denar in pripomočke in jim pomagala, da so otroka rodile in vzgojile.<ref name=":4" /> Čeprav je bila Angela v službi in med ženskami, ki so prišle k njej cenjena, oblasti niso odobravale njenega verskega karitativnega dela in prizadevanja za preprečevanje splavov.<ref name=":4" /> Poleg tega je Angela v službi odkrila potrebo mnogih bolnikov po duhovni oskrbi in zakramentih, kar v bolnici ni bilo zaželjeno.<ref name=":4" /> Zato je pogosto v bolnišnico pripeljala svojega spovednika, ki je bolnikom, ki so jo prosili, podelil zakramente.<ref name=":4" /> To njeno delo ni ostalo neopaženo, zato je bila leta 1951 kazensko prestavljena na mesto administratorke v [[Celje|Celjski]] bolnišnici.<ref name=":4" /> Skupaj z eno od sosester se je naselila v revni sobi v mesnici v Celju, sina pa pustila v Slovenj Gradcu v taščinem varstvu.<ref name=":4" /> Po dveh letih je dobila službo v zdravstvenem domu v [[Krško|Krškem]] in se preselila nazaj k Slovenj Gradec k sinu.<ref name=":4" /> Kmalu je dobila nazaj službo v brežiški bolnišnici.<ref name=":4" /> Ker z duhovno oskrbo bolnikov ni prenehala, jo je oblast nadlegovala, zato je začela iskati novo službo.<ref name=":4" /> === V Ljubljani === Leta 1955 je dobila službo administratorke na [[Ljubljana|ljubljanski]] polikliniki, ter se s sinom preselila k Ljubljano. Kmalu se ji je tam pridružilo še več deklet iz njene skupnosti.<ref name=":4" /> Angela je poleg službe začela z študijem na Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani (sedaj [[Fakulteta za socialno delo v Ljubljani|Fakulteta za socialno delo]]).<ref name=":6" /><ref name=":4" /> Po diplomi je študirala tudi teologijo.<ref name=":4" /> Sredi šestdesetih let je skupnost kupila svoje stanovanje v Ljubljani, kjer se je naselila.<ref name=":4" /> V tem času je Angela in nekaj drugih deklet in sester naredilo prve zaobljube.<ref name=":4" /> Angelca je za skupnost napisala preprosta pravila.<ref name=":4" /> S njimi je odšla k ljubljanskemu nadškofu [[Jožef Pogačnik|Jožefu Pogačniku]], ki je 12. septembra 1968 pravila potrdil in skupnost priznal kot pobožno družbo.<ref name=":4" /> Njihov duhovni voditelj je postal kanonik in kasnejši ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas.<ref name=":4" /> === Na tujem === Leta 1970 je na prošnjo škofa [[Stanislav Lenič|Stanislava Leniča]] odšla v [[Berlin]] med slovenske izseljence kot socialna delavka.<ref name=":4" /><ref name=":7" /> == Družina Kristusa Odrešenika == Prva pravila skupnosti je 12. septembra 1968 potrdil tedanji ljubljanski nadškof Jožef Pogačnik. Leta 2000 pa je skupnosti takratni ljubljanski nadškof [[Franc Rode]] podelil status svetnega inštituta.<ref name=":5" /> Skupnost nima redovne obleke; sestre so v civilu.<ref name=":6" /> Večinoma živijo skupaj v majhnih skupnostih, pogosto skupaj z ljudmi katerim pomagajo.<ref name=":6" /> Kličejo se po krstnih imenih, večinoma brez dodatka sestra.<ref name=":6">{{Navedi novice |date=22.6.1978 |title=Pogovor z ustanoviteljico slovenske “Družine Kristusa Odrešenika” |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W2G8U7XZ |work=Ameriška domovina |publisher=J. Debevec |page=3 |language=Sl |volume=80 |issue=94}}</ref> === Karizma === O karizmi Družine Kristusa Odrešenika je sestra Angela zapisala: "''Našo Družino je rodila Božja - Kristusova ljubezen. Zato moramo ljubiti, kar ljubi Kristus, ljubiti moramo, kot ljubi Kristus: Brez pridržka se moramo darovati Bogu za človeka in po človeku. Kristus pričakuje od nas, da smo Njegova ljubezen v svojem okolju. Svoje življenje in svoje zmožnosti, svoje želje in svojo voljo dajemo v brezpogojno službo Njegovim ciljem. Biti moramo ljubezen, ki odgovarja na Ljubezen. Naš poklic je: biti ljubezen.''"<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Pričevanja|url=https://dko.rkc.si/index.php/content/display/260/20/20|website=dko.rkc.si|accessdate=2026-03-28|publisher=Družina Kristusa Odrešenika}}</ref> == Literarno delo == Že v otroštvu je začela pesniti in s tem nadaljevala skozi celo življenje.<ref name=":0" /> Prvo pesem je objavila pri sedemnajstih v [[Bogoljub (časnik)|Bogoljubu]].<ref name=":7">{{Navedi novice |last=Kerin Kotnik |first=Angela |author-link=Angela Kerin Kotnik |date=oktober 1938 |title=Kakor rosna kapljica ... |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QZM0K9VC |work=Bogoljub |publisher=Katoliška bukvarna |page=223 |volume=36 |issue=10}}</ref> Večina njenih pesmi ima duhovno vsebino.<ref name=":0" /> V zadnjem letu svojega življenja je izdala zbirko svojih pesmi ''Štirje letni časi''.<ref name=":0" /> Razdeljene so v štiri oddelke, tako kot so nastajale: v mladosti, v zrelem času, v jeseni in ob koncu življenja.<ref name=":0" /> Sama je o zbirki dejala: »''To je kratek prerez moje duhovne poti''.«<ref name=":5" /><ref name=":0" /> == Poznejše življenje in smrt == Umrla je 7. marca 2007.<ref name=":8" /> Pogrebno slovesnost 11. marca 2007 je vodil takratni ljubljanski škof [[Alojz Uran]].<ref name=":8" /> Pokopana je bila na ljubljanskih [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]] v grobu skupaj z drugimi sosestrami.<ref>{{Navedi splet |title=Žale [D]: Oddelek [V9DZ] Vrsta [ID] Grob [27] |url=https://grobovi.zale.si/Home/GetGraveImage?uId=e1adb49b-1031-4fdb-8ab3-d33819353411 |website=grobovi.zale.si |publisher=Centralno pokopališče Žale |language=Sl}}</ref> == Biblografija == * ''Štirje letni časi'' (poezija, 2006)<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Štirje letni časi|last=Kerin Kotnik|first=Angela|url=https://dko.rkc.si/index.php/content/display/530|authorlink=Angela Kerin Kotnik|year=2006}}</ref> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Kerin Kotnik, Angela }} [[Kategorija:Slovenski socialni delavci]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Rojeni leta 1921]] [[Kategorija:Umrli leta 2007]] nrh2nhxsjo8z1t3ls3gjms3dca1mhsr 6766479 6766473 2026-10-17T21:05:58Z Ihana Aneta 242446 6766479 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenska socialna delavka in ustanoviteljica katoliškega svetnega inštituta (1921–2007)}} {{Infopolje Oseba|name=Angela Kerin Kotnik - Angelca|relatives=[[Ljudmila Kerin|Ljudmila Kerin - Milka]] (sestra)}} '''Angela Kerin Kotnik''', znana tudi kot '''Angelca Kerin Kotnik''', sestra Angela, [[Slovenci|slovenska]] [[Socialno delo|socialna delavka]], [[Pesnik|pesnica]] in [[Cerkveni red|ustanoviteljica katoliškega svetnega instituta]] Družina Kristusa Odrešenika, * [[28. maj]] [[1921]], [[Veliki Podlog]], † [[7. marec]] [[2007]]. == Otroštvo == Rojena je bila 28. maja 1921 kot najstarejši otrok v slovenski družini v [[Veliki Podlog|Velikem Podlogu]]. Njena mati je bila kmetica Alojzija Drašler (1900–1981) iz [[Gorica, Krško|Gorice pri Krškem]], njen oče pa kmet Alojz Kerin (1893–1932) iz Velikega Podloga.<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03932 {{!}} Leskovec pri Krškem {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/leskovec-pri-krskem/03932/?pg=141|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-13|date=1893-1906|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref><ref name=":1">{{Navedi novice|title=Osmrtnice - Alojzija Kerin Drašler|date=17.2.1981|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBIJEVSJ|newspaper=Delo|volume=38|publisher=Delo|page=15}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03931 {{!}} Leskovec pri Krškem {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/leskovec-pri-krskem/03931/?pg=282|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-13|date=1875-1893|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref> Imela je pet bratov in sester, od katerih je en umrl v otroštvu, dva pa v mladosti.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Trdno sredi življenja|url=https://www.druzina.si/clanek/70-22-trdno-sredi-zivljenja|website=druzina.si|accessdate=2026-02-13|language=Sl|last=sestre DKO|date=29.5.2021|publisher=Družina – vsak dan s teboj|first=}}</ref><ref name=":3" /><ref name=":1" /><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Angela Kotnik (1921 – 2007)|url=https://avdio.ognjisce.si/share/graditelji_2021_05_16_Angela_Kotnik_p|website=Avdio arhiv Radia Ognjišče|date=2026-01-18|accessdate=2026-02-13|language=Sl|first=Tone|last=Gorjup|publisher=Radio Ognjišče}}</ref> Njena sestra je bila kasnejša partizanka [[Ljudmila Kerin|Ljudmila Kerin - Milka]] (1923–1944).<ref name=":4" /> Že kot majhna deklica je morala veliko paziti brate in sestre, ko sta bila starša na delu.<ref name=":4" /> Obiskovala je ljudsko šolo v Velikem Podlogu.<ref name=":4" /> Po ljudski šoli je šolanje nadaljevala na meščanski šoli v [[Krško|Krškem]], kamor je vsak dan pešačila.<ref name=":4" /> Julija 1932 se je njen oče ponesrečil z vozom in še isti dan umrl v [[Brežice|brežiški]] bolnici.<ref name=":3">{{Navedi novice|title=Domače vesti - Tragična smrt posestnika|date=8.7.1932|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S57E9QZU|page=4|language=Sl|volume=157|publisher=Konzorcij jutro|newspaper=Jutro}}</ref> Po očetovi smrti je morala začeti pomagati materi pri delu na kmetiji.<ref name=":4" /> Velik vpliv nanjo je imel takratni kaplan v [[Župnija Leskovec pri Krškem|župniji Leskovec pri Krškem]], pod katero je takrat spadal Veliki Podlog, [[Jožef Kofalt]], kasnejši mučenec, ki je bil njen spovednik in duhovni vodja.<ref name=":4" /> == Delo == === Medvojni čas === Po koncu šolanja je delala na domači kmetiji.<ref name=":4" /> Ko je odrasla, je začutila željo po posvečenem življenju. S tem namenom se je začela učiti nemščino. Učil jo je dvaindvajsetletni Alojz Kotnik (1917–1944) iz [[Stara Nova vas|Stare Nove vasi]], ki je bil zaposlen na železnici.<ref name=":4" /> Čeprav je še naprej gojila željo po misijonih, se je zaljubila vanj.<ref name=":0" /> Dokončno odločitev za zakonsko življenje je sprejela po nasvetu svojega spovednika Jožefa Koflata, ki je Alojza dobro poznal, in se 4. februarja leta 1940 poročila z Alojzem.<ref name=":4" /> Kmalu po poroki sta si z možem uredila stanovanje v [[Brežice|Brežicah]], kjer je konec leta 1940 rodila hčerko, ki je umrla kmalu po rojstvu.<ref name=":4" /> Kmalu za tem se je z možem in taščo preselila v [[Slovenj Gradec]] in se zaposlila kot administratorka v tamkajšnji bolnišnici, kjer je delala šest let.<ref name=":4" /> Medtem se je njena osemnajstletna sestra Milka zaljubila v sosedovega sina, ki se je že pred vojno spogledoval s komunizmom.<ref name=":4" /> Skupaj z njim je postala ena glavnih organizatork OF na območju Krškega polja in bila oktobra 1941 od nemških oblasti zaprta.<ref name=":4" /> Po izpustitvi iz zapora aprila 1942 se je zatekla k Angeli in ostala pri njej nekaj mesecev.<ref name=":4" /> Medtem sta bila njena mati in eden od bratov izgnana v Nemčijo, druga dva pa sta se pridružila partizanom, kjer je mlajši od njiju padel.<ref name=":4" /> Čeprav se z Milko, ki je je postala zagrizena komunistka, nista razumeli, ji je nudila zatočišče, dokler ni Milka pred nacisti novembra 1942 pobegnila v partizane, kjer je padla ob napadu na [[Ljubno ob Savinji|Ljubno]] 31. julija leta 1944.<ref name=":4" /> Kmalu po sestrinem odhodu v partizane je Angela rodila sina Ambroža. Novorojenček je imel veliko zdravstvenih težav, ter je potreboval več operacij.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Junija 1942 so njenega spovednika Jožefa Koflata partizani v [[Bela krajina|Beli Krajini]] umorili.<ref name=":4" /> Njenega moža so okupacijske oblasti z drugimi možmi, ki so bili rojeni leta 1917, junija leta 1943 vpoklicale v nemško vojsko in poslale na fronto v [[Alzacija|Alzacijo]]. Tam je bil ubit med bombnim napadom nekaj dni pred Božičem leta 1944.<ref name=":4" /> Angela je tako ostala sama v Slovenj Gradcu s sinom in taščo in še naprej delala kot bolnišnična administratorka.<ref name=":4" /> Kasneje je zapisala, da je bil to čas njenega duhovnega zorenja. Po smrti moža po lastnih besedah ni več čutila klica po ponovnem vstopu v sveti zakon. Namesto tega je začutila klic, da svoje vdovsko življenje povsem posveti Bogu.<ref name=":4" /> === Prva povojna leta === V začetku leta 1946 se je s sinom vrnila domov v Veliki Podlog, da bi delala na materini kmetiji in nadaljevala svoje izobraževanje.<ref name=":4" /> Začela je obiskovati večerno gimnazijo, ki jo je dokončala konec leta 1946.<ref name=":6" /><ref name=":4" /> Zaradi njene pobožnosti so jo sovaščani prezirali, nekateri so jo celo grozili. Brat oficir jo je kljub nestrinjanju, branil; uspelo mu je utišati njene najhuhše nasprotnike.<ref name=":4" /> Malo pred koncem leta je 1946 dobila službo bolnišnične administratorke v brežiški bolnišnici.<ref name=":4" /> Kmalu je v Slovenj Gradcu našla tudi stanovanje in se tja s sinom preselila.<ref name=":4" /> K sebi je vzela tudi ostarelo taščo.<ref name=":4" /> V službi je poleg službe administratorke vedno bolj opravljala se bolj opravljala tudi službo socialne delavke. Bolniki so si ji namreč velikokrat zaupali stvari, ki si jih zdravnikom niso upali. Tako je začela pomagati zdravnikom pri komunikaciji s pacienti.<ref name=":4" /> V tem času je dobila novega duhovnega voditelja in spovednika, Joža Vesenjaka. On je želel, da bi se katoliški laiki čutili polnopravni člani cerkve.<ref name=":4" /> Z Angelino pomočjo je začel zbirati laike, ki so se želeli duhovno poglabljati in okrepiti svojo vero.<ref name=":4" /> Na skrivaj so se zbirali v njihovih domovih, saj je oblast budno pazila, kje in s kom se srečuje duhovnik.<ref name=":4" /> === Začetki skupnosti === Pri svojem delu je Angela srečala veliko nosečih žensk v stiski.<ref name=":4" /> S svojim denarjem je začela kupovati plenice in otroško hrano zanje. Pri tem se ji je sčasoma pridružilo več deklet iz skupine laikov pod vodstvom Joža Vesenjaka.<ref name=":4" /> Med njimi je bila tudi kemičarka Štefanija Logar - Štefka, nečakinja hotelirk [[Mica Logar|Mice Logar]] in njenih sester. Vse so bile zaposlene in živele zelo skromno, ter darovale vse kar so mogle dekletom in materam v stiski.<ref name=":4" /> Skrb za ta ženske je postala ena njihovih osnovnih nalog. Tako je Angela skupaj s tremi dekleti začela skupnost, ki jo je imenovala ''Družina Kristusa Odrešenika''.<ref name=":4" /> K sestri Angelci so prihajala dekleta, ki so bila noseča in niso videla druge možnosti kot splav. Skupnost je zanje zbrala denar in pripomočke in jim pomagala, da so otroka rodile in vzgojile.<ref name=":4" /> Čeprav je bila Angela v službi in med ženskami, ki so prišle k njej cenjena, oblasti niso odobravale njenega verskega karitativnega dela in prizadevanja za preprečevanje splavov.<ref name=":4" /> Poleg tega je Angela v službi odkrila potrebo mnogih bolnikov po duhovni oskrbi in zakramentih, kar v bolnici ni bilo zaželjeno.<ref name=":4" /> Zato je pogosto v bolnišnico pripeljala svojega spovednika, ki je bolnikom, ki so jo prosili, podelil zakramente.<ref name=":4" /> To njeno delo ni ostalo neopaženo, zato je bila leta 1951 kazensko prestavljena na mesto administratorke v [[Celje|Celjski]] bolnišnici.<ref name=":4" /> Skupaj z eno od sosester se je naselila v revni sobi v mesnici v Celju, sina pa pustila v Slovenj Gradcu v taščinem varstvu.<ref name=":4" /> Po dveh letih je dobila službo v zdravstvenem domu v [[Krško|Krškem]] in se preselila nazaj k Slovenj Gradec k sinu.<ref name=":4" /> Kmalu je dobila nazaj službo v brežiški bolnišnici.<ref name=":4" /> Ker z duhovno oskrbo bolnikov ni prenehala, jo je oblast nadlegovala, zato je začela iskati novo službo.<ref name=":4" /> === V Ljubljani === Leta 1955 je dobila službo administratorke na [[Ljubljana|ljubljanski]] polikliniki, ter se s sinom preselila k Ljubljano. Kmalu se ji je tam pridružilo še več deklet iz njene skupnosti.<ref name=":4" /> Angela je poleg službe začela z študijem na Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani (sedaj [[Fakulteta za socialno delo v Ljubljani|Fakulteta za socialno delo]]).<ref name=":6" /><ref name=":4" /> Po diplomi je študirala tudi teologijo.<ref name=":4" /> Sredi šestdesetih let je skupnost kupila svoje stanovanje v Ljubljani, kjer se je naselila.<ref name=":4" /> V tem času je Angela in nekaj drugih deklet in sester naredilo prve zaobljube.<ref name=":4" /> Angelca je za skupnost napisala preprosta pravila.<ref name=":4" /> S njimi je odšla k ljubljanskemu nadškofu [[Jožef Pogačnik|Jožefu Pogačniku]], ki je 12. septembra 1968 pravila potrdil in skupnost priznal kot pobožno družbo.<ref name=":4" /> Njihov duhovni voditelj je postal kanonik in kasnejši ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas.<ref name=":4" /> === Na tujem === Leta 1970 je na prošnjo škofa [[Stanislav Lenič|Stanislava Leniča]] odšla v [[Berlin]] med slovenske izseljence kot socialna delavka.<ref name=":4" /><ref name=":7" /> Tam je delovala sedem let.<ref name=":6" /> == Družina Kristusa Odrešenika == Prva pravila skupnosti je 12. septembra 1968 potrdil tedanji ljubljanski nadškof Jožef Pogačnik. Leta 2000 pa je skupnosti takratni ljubljanski nadškof [[Franc Rode]] podelil status svetnega inštituta.<ref name=":5" /> Skupnost nima redovne obleke; sestre so v civilu.<ref name=":6" /> Večinoma živijo skupaj v majhnih skupnostih, pogosto skupaj z ljudmi katerim pomagajo.<ref name=":6" /> Kličejo se po krstnih imenih, večinoma brez dodatka sestra.<ref name=":6">{{Navedi novice |date=22.6.1978 |title=Pogovor z ustanoviteljico slovenske “Družine Kristusa Odrešenika” |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W2G8U7XZ |work=Ameriška domovina |publisher=J. Debevec |page=3 |language=Sl |volume=80 |issue=94}}</ref> === Karizma === O karizmi Družine Kristusa Odrešenika je sestra Angela zapisala: "''Našo Družino je rodila Božja - Kristusova ljubezen. Zato moramo ljubiti, kar ljubi Kristus, ljubiti moramo, kot ljubi Kristus: Brez pridržka se moramo darovati Bogu za človeka in po človeku. Kristus pričakuje od nas, da smo Njegova ljubezen v svojem okolju. Svoje življenje in svoje zmožnosti, svoje želje in svojo voljo dajemo v brezpogojno službo Njegovim ciljem. Biti moramo ljubezen, ki odgovarja na Ljubezen. Naš poklic je: biti ljubezen.''"<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Pričevanja|url=https://dko.rkc.si/index.php/content/display/260/20/20|website=dko.rkc.si|accessdate=2026-03-28|publisher=Družina Kristusa Odrešenika}}</ref> == Literarno delo == Že v otroštvu je začela pesniti in s tem nadaljevala skozi celo življenje.<ref name=":0" /> Prvo pesem je objavila pri sedemnajstih v [[Bogoljub (časnik)|Bogoljubu]].<ref name=":7">{{Navedi novice |last=Kerin Kotnik |first=Angela |author-link=Angela Kerin Kotnik |date=oktober 1938 |title=Kakor rosna kapljica ... |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QZM0K9VC |work=Bogoljub |publisher=Katoliška bukvarna |page=223 |volume=36 |issue=10}}</ref> Večina njenih pesmi ima duhovno vsebino.<ref name=":0" /> V zadnjem letu svojega življenja je izdala zbirko svojih pesmi ''Štirje letni časi''.<ref name=":0" /> Razdeljene so v štiri oddelke, tako kot so nastajale: v mladosti, v zrelem času, v jeseni in ob koncu življenja.<ref name=":0" /> Sama je o zbirki dejala: »''To je kratek prerez moje duhovne poti''.«<ref name=":5" /><ref name=":0" /> == Poznejše življenje in smrt == Umrla je 7. marca 2007.<ref name=":8" /> Pogrebno slovesnost 11. marca 2007 je vodil takratni ljubljanski škof [[Alojz Uran]].<ref name=":8" /> Pokopana je bila na ljubljanskih [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]] v grobu skupaj z drugimi sosestrami.<ref>{{Navedi splet |title=Žale [D]: Oddelek [V9DZ] Vrsta [ID] Grob [27] |url=https://grobovi.zale.si/Home/GetGraveImage?uId=e1adb49b-1031-4fdb-8ab3-d33819353411 |website=grobovi.zale.si |publisher=Centralno pokopališče Žale |language=Sl}}</ref> == Biblografija == * ''Štirje letni časi'' (poezija, 2006)<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Štirje letni časi|last=Kerin Kotnik|first=Angela|url=https://dko.rkc.si/index.php/content/display/530|authorlink=Angela Kerin Kotnik|year=2006}}</ref> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Kerin Kotnik, Angela }} [[Kategorija:Slovenski socialni delavci]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Rojeni leta 1921]] [[Kategorija:Umrli leta 2007]] 7qnuq5q107mer7n6fil7pf52oq26jvz 6766485 6766479 2026-10-17T21:14:50Z Ihana Aneta 242446 6766485 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenska socialna delavka in ustanoviteljica katoliškega svetnega inštituta (1921–2007)}} {{Infopolje Oseba|name=Angela Kerin Kotnik - Angelca|relatives=[[Ljudmila Kerin|Ljudmila Kerin - Milka]] (sestra)}} '''Angela Kerin Kotnik''', znana tudi kot '''Angelca Kerin Kotnik''', sestra Angela, [[Slovenci|slovenska]] [[Socialno delo|socialna delavka]], [[Pesnik|pesnica]] in [[Cerkveni red|ustanoviteljica katoliškega svetnega instituta]] Družina Kristusa Odrešenika, * [[28. maj]] [[1921]], [[Veliki Podlog]], † [[7. marec]] [[2007]]. == Otroštvo == Rojena je bila 28. maja 1921 kot najstarejši otrok v slovenski družini v [[Veliki Podlog|Velikem Podlogu]]. Njena mati je bila kmetica Alojzija Drašler (1900–1981) iz [[Gorica, Krško|Gorice pri Krškem]], njen oče pa kmet Alojz Kerin (1893–1932) iz Velikega Podloga.<ref>{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03932 {{!}} Leskovec pri Krškem {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/leskovec-pri-krskem/03932/?pg=141|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-13|date=1893-1906|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref><ref name=":1">{{Navedi novice|title=Osmrtnice - Alojzija Kerin Drašler|date=17.2.1981|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBIJEVSJ|newspaper=Delo|volume=38|publisher=Delo|page=15}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03931 {{!}} Leskovec pri Krškem {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/leskovec-pri-krskem/03931/?pg=282|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-02-13|date=1875-1893|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana}}</ref> Imela je pet bratov in sester, od katerih je en umrl v otroštvu, dva pa v mladosti.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Trdno sredi življenja|url=https://www.druzina.si/clanek/70-22-trdno-sredi-zivljenja|website=druzina.si|accessdate=2026-02-13|language=Sl|last=sestre DKO|date=29.5.2021|publisher=Družina – vsak dan s teboj|first=}}</ref><ref name=":3" /><ref name=":1" /><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Angela Kotnik (1921 – 2007)|url=https://avdio.ognjisce.si/share/graditelji_2021_05_16_Angela_Kotnik_p|website=Avdio arhiv Radia Ognjišče|date=2026-01-18|accessdate=2026-02-13|language=Sl|first=Tone|last=Gorjup|publisher=Radio Ognjišče}}</ref> Njena sestra je bila kasnejša partizanka [[Ljudmila Kerin|Ljudmila Kerin - Milka]] (1923–1944).<ref name=":4" /> Že kot majhna deklica je morala veliko paziti brate in sestre, ko sta bila starša na delu.<ref name=":4" /> Obiskovala je ljudsko šolo v Velikem Podlogu.<ref name=":4" /> Po ljudski šoli je šolanje nadaljevala na meščanski šoli v [[Krško|Krškem]], kamor je vsak dan pešačila.<ref name=":4" /> Julija 1932 se je njen oče ponesrečil z vozom in še isti dan umrl v [[Brežice|brežiški]] bolnici.<ref name=":3">{{Navedi novice|title=Domače vesti - Tragična smrt posestnika|date=8.7.1932|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S57E9QZU|page=4|language=Sl|volume=157|publisher=Konzorcij jutro|newspaper=Jutro}}</ref> Po očetovi smrti je morala začeti pomagati materi pri delu na kmetiji.<ref name=":4" /> Velik vpliv nanjo je imel takratni kaplan v [[Župnija Leskovec pri Krškem|župniji Leskovec pri Krškem]], pod katero je takrat spadal Veliki Podlog, [[Jožef Kofalt]], kasnejši mučenec, ki je bil njen spovednik in duhovni vodja.<ref name=":4" /> == Delo == === Medvojni čas === Po koncu šolanja je delala na domači kmetiji.<ref name=":4" /> Ko je odrasla, je začutila željo po posvečenem življenju.<ref name=":6" /><ref name=":4" /> S tem namenom se je začela učiti nemščino. Učil jo je dvaindvajsetletni Alojz Kotnik (1917–1944) iz [[Stara Nova vas|Stare Nove vasi]], ki je bil zaposlen na železnici.<ref name=":4" /> Čeprav je še naprej gojila željo po misijonih, se je zaljubila vanj.<ref name=":0" /> Dokončno odločitev za zakonsko življenje je sprejela po nasvetu svojega spovednika Jožefa Koflata, ki je Alojza dobro poznal, in se 4. februarja leta 1940 poročila z Alojzem.<ref name=":4" /> Kmalu po poroki sta si z možem uredila stanovanje v [[Brežice|Brežicah]], kjer je konec leta 1940 rodila hčerko, ki je umrla kmalu po rojstvu.<ref name=":4" /> Kmalu za tem se je z možem in taščo preselila v [[Slovenj Gradec]] in se zaposlila kot administratorka v tamkajšnji bolnišnici, kjer je delala šest let.<ref name=":4" /> Medtem se je njena osemnajstletna sestra Milka zaljubila v sosedovega sina, ki se je že pred vojno spogledoval s komunizmom.<ref name=":4" /> Skupaj z njim je postala ena glavnih organizatork OF na območju Krškega polja in bila oktobra 1941 od nemških oblasti zaprta.<ref name=":4" /> Po izpustitvi iz zapora aprila 1942 se je zatekla k Angeli in ostala pri njej nekaj mesecev.<ref name=":4" /> Medtem sta bila njena mati in eden od bratov izgnana v Nemčijo, druga dva pa sta se pridružila partizanom, kjer je mlajši od njiju padel.<ref name=":4" /> Čeprav se z Milko, ki je je postala zagrizena komunistka, nista razumeli, ji je nudila zatočišče, dokler ni Milka pred nacisti novembra 1942 pobegnila v partizane, kjer je padla ob napadu na [[Ljubno ob Savinji|Ljubno]] 31. julija leta 1944.<ref name=":4" /> Kmalu po sestrinem odhodu v partizane je Angela rodila sina Ambroža. Novorojenček je imel veliko zdravstvenih težav, ter je potreboval več operacij.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Junija 1942 so njenega spovednika Jožefa Koflata partizani v [[Bela krajina|Beli Krajini]] umorili.<ref name=":4" /> Njenega moža so okupacijske oblasti z drugimi možmi, ki so bili rojeni leta 1917, junija leta 1943 vpoklicale v nemško vojsko in poslale na fronto v [[Alzacija|Alzacijo]]. Tam je bil ubit med bombnim napadom nekaj dni pred Božičem leta 1944.<ref name=":4" /> Angela je tako ostala sama v Slovenj Gradcu s sinom in taščo in še naprej delala kot bolnišnična administratorka.<ref name=":4" /> Kasneje je zapisala, da je bil to čas njenega duhovnega zorenja. Po smrti moža po lastnih besedah ni več čutila klica po ponovnem vstopu v sveti zakon. Namesto tega je začutila klic, da svoje vdovsko življenje povsem posveti Bogu.<ref name=":4" /> === Prva povojna leta === V začetku leta 1946 se je s sinom vrnila domov v Veliki Podlog, da bi delala na materini kmetiji in nadaljevala svoje izobraževanje.<ref name=":4" /> Začela je obiskovati večerno gimnazijo, ki jo je dokončala konec leta 1946.<ref name=":6" /><ref name=":4" /> Zaradi njene pobožnosti so jo sovaščani prezirali, nekateri so jo celo grozili. Brat oficir jo je kljub nestrinjanju, branil; uspelo mu je utišati njene najhuhše nasprotnike.<ref name=":4" /> Malo pred koncem leta je 1946 dobila službo bolnišnične administratorke v brežiški bolnišnici.<ref name=":4" /> Kmalu je v Slovenj Gradcu našla tudi stanovanje in se tja s sinom preselila.<ref name=":4" /> K sebi je vzela tudi ostarelo taščo.<ref name=":4" /> V službi je poleg službe administratorke vedno bolj opravljala se bolj opravljala tudi službo socialne delavke. Bolniki so si ji namreč velikokrat zaupali stvari, ki si jih zdravnikom niso upali. Tako je začela pomagati zdravnikom pri komunikaciji s pacienti.<ref name=":4" /> V tem času je dobila novega duhovnega voditelja in spovednika, Joža Vesenjaka. On je želel, da bi se katoliški laiki čutili polnopravni člani cerkve.<ref name=":4" /> Z Angelino pomočjo je začel zbirati laike, ki so se želeli duhovno poglabljati in okrepiti svojo vero.<ref name=":4" /> Na skrivaj so se zbirali v njihovih domovih, saj je oblast budno pazila, kje in s kom se srečuje duhovnik.<ref name=":4" /> === Začetki skupnosti === Pri svojem delu je Angela srečala veliko nosečih žensk v stiski.<ref name=":4" /> S svojim denarjem je začela kupovati plenice in otroško hrano zanje. Pri tem se ji je sčasoma pridružilo več deklet iz skupine laikov pod vodstvom Joža Vesenjaka.<ref name=":4" /> Med njimi je bila tudi kemičarka Štefanija Logar - Štefka, nečakinja hotelirk [[Mica Logar|Mice Logar]] in njenih sester. Vse so bile zaposlene in živele zelo skromno, ter darovale vse kar so mogle dekletom in materam v stiski.<ref name=":4" /> Skrb za ta ženske je postala ena njihovih osnovnih nalog. Tako je Angela skupaj s tremi dekleti začela skupnost, ki jo je imenovala ''Družina Kristusa Odrešenika''.<ref name=":4" /> K sestri Angelci so prihajala dekleta, ki so bila noseča in niso videla druge možnosti kot splav. Skupnost je zanje zbrala denar in pripomočke in jim pomagala, da so otroka rodile in vzgojile.<ref name=":4" /> Čeprav je bila Angela v službi in med ženskami, ki so prišle k njej cenjena, oblasti niso odobravale njenega verskega karitativnega dela in prizadevanja za preprečevanje splavov.<ref name=":4" /> Poleg tega je Angela v službi odkrila potrebo mnogih bolnikov po duhovni oskrbi in zakramentih, kar v bolnici ni bilo zaželjeno.<ref name=":4" /> Zato je pogosto v bolnišnico pripeljala svojega spovednika, ki je bolnikom, ki so jo prosili, podelil zakramente.<ref name=":4" /> To njeno delo ni ostalo neopaženo, zato je bila leta 1951 kazensko prestavljena na mesto administratorke v [[Celje|Celjski]] bolnišnici.<ref name=":4" /> Skupaj z eno od sosester se je naselila v revni sobi v mesnici v Celju, sina pa pustila v Slovenj Gradcu v taščinem varstvu.<ref name=":4" /> Po dveh letih je dobila službo v zdravstvenem domu v [[Krško|Krškem]] in se preselila nazaj k Slovenj Gradec k sinu.<ref name=":4" /> Kmalu je dobila nazaj službo v brežiški bolnišnici.<ref name=":4" /> Ker z duhovno oskrbo bolnikov ni prenehala, jo je oblast nadlegovala, zato je začela iskati novo službo.<ref name=":4" /> === V Ljubljani === Leta 1955 je dobila službo administratorke na [[Ljubljana|ljubljanski]] polikliniki, ter se s sinom preselila k Ljubljano. Kmalu se ji je tam pridružilo še več deklet iz njene skupnosti.<ref name=":4" /> Angela je poleg službe začela z študijem na Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani (sedaj [[Fakulteta za socialno delo v Ljubljani|Fakulteta za socialno delo]]).<ref name=":6" /><ref name=":4" /> Po diplomi je študirala tudi teologijo.<ref name=":4" /> Sredi šestdesetih let je skupnost kupila svoje stanovanje v Ljubljani, kjer se je naselila.<ref name=":4" /> V tem času je Angela in nekaj drugih deklet in sester naredilo prve zaobljube.<ref name=":4" /> Angelca je za skupnost napisala preprosta pravila.<ref name=":4" /> S njimi je odšla k ljubljanskemu nadškofu [[Jožef Pogačnik|Jožefu Pogačniku]], ki je 12. septembra 1968 pravila potrdil in skupnost priznal kot pobožno družbo.<ref name=":4" /> Njihov duhovni voditelj je postal kanonik in kasnejši ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas.<ref name=":4" /> === Na tujem === Leta 1970 je na prošnjo škofa [[Stanislav Lenič|Stanislava Leniča]] odšla v [[Berlin]] med slovenske izseljence kot socialna delavka.<ref name=":4" /><ref name=":7" /> Tam je delovala sedem let.<ref name=":6" /> == Družina Kristusa Odrešenika == Prva pravila skupnosti je 12. septembra 1968 potrdil tedanji ljubljanski nadškof Jožef Pogačnik. Leta 2000 pa je skupnosti takratni ljubljanski nadškof [[Franc Rode]] podelil status svetnega inštituta.<ref name=":5" /> Skupnost nima redovne obleke; sestre so v civilu.<ref name=":6" /> Večinoma živijo skupaj v majhnih skupnostih, pogosto skupaj z ljudmi katerim pomagajo.<ref name=":6" /> Kličejo se po krstnih imenih, večinoma brez dodatka sestra.<ref name=":6">{{Navedi novice |date=22.6.1978 |title=Pogovor z ustanoviteljico slovenske “Družine Kristusa Odrešenika” |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W2G8U7XZ |work=Ameriška domovina |publisher=J. Debevec |page=3 |language=Sl |volume=80 |issue=94}}</ref> === Karizma === O karizmi Družine Kristusa Odrešenika je sestra Angela zapisala: "''Našo Družino je rodila Božja - Kristusova ljubezen. Zato moramo ljubiti, kar ljubi Kristus, ljubiti moramo, kot ljubi Kristus: Brez pridržka se moramo darovati Bogu za človeka in po človeku. Kristus pričakuje od nas, da smo Njegova ljubezen v svojem okolju. Svoje življenje in svoje zmožnosti, svoje želje in svojo voljo dajemo v brezpogojno službo Njegovim ciljem. Biti moramo ljubezen, ki odgovarja na Ljubezen. Naš poklic je: biti ljubezen.''"<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Pričevanja|url=https://dko.rkc.si/index.php/content/display/260/20/20|website=dko.rkc.si|accessdate=2026-03-28|publisher=Družina Kristusa Odrešenika}}</ref> == Literarno delo == Že v otroštvu je začela pesniti in s tem nadaljevala skozi celo življenje.<ref name=":0" /> Prvo pesem je objavila pri sedemnajstih v [[Bogoljub (časnik)|Bogoljubu]].<ref name=":7">{{Navedi novice |last=Kerin Kotnik |first=Angela |author-link=Angela Kerin Kotnik |date=oktober 1938 |title=Kakor rosna kapljica ... |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QZM0K9VC |work=Bogoljub |publisher=Katoliška bukvarna |page=223 |volume=36 |issue=10}}</ref> Večina njenih pesmi ima duhovno vsebino.<ref name=":0" /> V zadnjem letu svojega življenja je izdala zbirko svojih pesmi ''Štirje letni časi''.<ref name=":0" /> Razdeljene so v štiri oddelke, tako kot so nastajale: v mladosti, v zrelem času, v jeseni in ob koncu življenja.<ref name=":0" /> Sama je o zbirki dejala: »''To je kratek prerez moje duhovne poti''.«<ref name=":5" /><ref name=":0" /> == Poznejše življenje in smrt == Umrla je 7. marca 2007.<ref name=":8" /> Pogrebno slovesnost 11. marca 2007 je vodil takratni ljubljanski škof [[Alojz Uran]].<ref name=":8" /> Pokopana je bila na ljubljanskih [[Centralno pokopališče Žale|Žalah]] v grobu skupaj z drugimi sosestrami.<ref>{{Navedi splet |title=Žale [D]: Oddelek [V9DZ] Vrsta [ID] Grob [27] |url=https://grobovi.zale.si/Home/GetGraveImage?uId=e1adb49b-1031-4fdb-8ab3-d33819353411 |website=grobovi.zale.si |publisher=Centralno pokopališče Žale |language=Sl}}</ref> == Biblografija == * ''Štirje letni časi'' (poezija, 2006)<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Štirje letni časi|last=Kerin Kotnik|first=Angela|url=https://dko.rkc.si/index.php/content/display/530|authorlink=Angela Kerin Kotnik|year=2006}}</ref> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Kerin Kotnik, Angela }} [[Kategorija:Slovenski socialni delavci]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Rojeni leta 1921]] [[Kategorija:Umrli leta 2007]] k4ea5gbt9e12l1bib9shxhrk6cg45l1 0 600220 6766429 6748749 2026-10-17T19:45:40Z VidicK01 193275 odhod Tee Košir, nov DS na financah 6766429 wikitext text/x-wiki {{Infobox government cabinet |cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije |date_formed=4. junij 2026 |date_dissolved= |government_head=[[Janez Janša]] (SDS) |government_head_history= |state_head=[[Nataša Pirc Musar]] |deputy_government_head=[[Jernej Vrtovec]] (NSi)<br>[[Anže Logar]] (Demokrati) |previous=[[15. vlada Republike Slovenije]] |cabinet_number= |jurisdiction= |flag=Flag_of_Slovenia.svg |flag_border=true |incumbent= |image=16._vlada_Republike_Slovenije_-_skupinska_fotografija_junij_2026.jpg |image_size= |caption=Skupinska fotografija vlade |former_members_number= |cabinet_type= |members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]] |legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}} |opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]] |opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca) |election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]] |legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]] |budget= |incoming_formation= |outgoing_formation= |opposition_cabinet=Brez }} '''16. vlada Republike Slovenije''' (tudi '''četrta vlada Janeza Janše''') je aktualna [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo je po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janše]], ki je bil z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> Celotna vlada je v Državnem zboru prisegla 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> == Sestavljanje koalicije == {{Glavni članek|Koalicijska pogajanja za sestavo 16. vlade Republike Slovenije}} Po neuspehu [[Robert Golob|Roberta Goloba]] pri oblikovanju vlade in odločitvi predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, so SDS, NSi, Demokrati, SLS in FOKUS Marka Lotriča začeli usklajevati oblikovanje nove koalicije.<ref name=":3" /> 22. aprila 2026 je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki je predvidel krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS s tem »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 29. aprila je bil zakon z 49 glasovi potrjen na plenarni seji Državnega zbora, poleg poslancev SDS in strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> {{Podrobno|Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (2026)}} 5. maja so se poslanci DZ seznanili z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja. S tem je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je izrazil pričakovanje podpore stranke Resni.ca, saj da SDS vlade v tretjem krogu ne bi sestavljala.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 14. maja 2026 so kot prvi koalicijsko pogodbo potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja je svet stranke [[Resni.ca]] kljub prvotno drugačnim napovedim<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Resni.ce na koalicijskih pogajanjih ne bo, ločenega sporazuma ne pričakujemo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevanovic-resni-ce-na-koalicijskih-pogajanjih-ne-bo-locenega-sporazuma-ne-pricakujemo/780692|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-12|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> odločil, da kot sicer opozicijska stranka prispevajo podpise ter podprejo kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> Glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, na tajnem glasovanju je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj !Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |87 |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} V četrtek, 28. maja je sledilo potrjevanje kandidatov za ministre na organih strank. SDS je pripadlo sedem resorjev, NSi s partnericama pet, Demokratom pa trije.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi in Demokrati v potrditev ministrskih kandidatov, Janša z "vetom" nad kandidaturo Tine Bregant|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-in-demokrati-v-potrditev-svoje-ministrske-kandidate-jansev-veto-na-kandidaturo/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Izvršilni odbori strank so kandidate potrdili, brez svojega ministrstva je ostala [[Slovenska ljudska stranka]], katere predsednica [[Tina Bregant]] je nad odločitvijo izrazila razočaranje, saj naj bi stranka za ministrski položaj predlagala več kandidatov in ne le Bregantove, katere kandidaturi je nasprotoval Janez Janša.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Znani vsi ministrski kandidati četrte Janševe vlade, notranje ministrstvo prevzema Franci Matoz|url=https://n1info.si/volitve-2026/nocoj-bodo-znani-vsi-ministrski-kandidati-cetrte-janseve-vlade/|website=N1|date=2026-05-28|accessdate=2026-05-29|language=sl-SI}}</ref> Kljub temu so v SLS napovedali tvorno koalicijsko sodelovanje; kasneje so prejeli pet sekretarskih mest na ministrstvih, kar je stranka močno pozdravila.<ref>{{Navedi splet|title=Po oceni SLS vladna ekipa sestavljena iz zelo strokovnih ljudi|url=https://moja-dolenjska.si/po-oceni-sls-vladna-ekipa-sestavljena-iz-zelo-strokovnih-ljudi/|website=Moja Dolenjska|date=2026-06-05|accessdate=2026-06-12|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=SLS |date=2026-06-19 |title=Iskrene čestitke mag. Tomislavu Nemcu ob imenovanju za državnega sekretarja na Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve. |url=https://www.facebook.com/strankaSLS/posts/pfbid0S5WCjMBjFNnTMfGfgXqGEEksxmLRcWvdFYuWVFEJwEi4PJCo7E2pCJYA3SW1QTiwl?rdid=tAufOveYoTEoZg4a# |access-date=2026-07-26 |website=Facebook}}</ref> ==== Glasovanje o vladi ==== O listi kandidatov za ministre je Državni zbor odločal na izredni seji dne 4. junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=Jutri bomo dobili četrto vlado Janeza Janše. Kako bo potekala izredna seja DZ in kaj sledi?|url=https://n1info.si/volitve-2026/jutri-bomo-dobili-cetrto-vlado-janeza-janse-kako-bo-potekala-izredna-seja-dz-in-kaj-sledi/|website=N1|date=2026-06-03|accessdate=2026-06-03|language=sl-SI}}</ref> Ministrsko ekipo je na glasovanju podprlo 49 poslancev, proti jih je glasovalo 30.<ref>{{Navedi splet|title=Državni zbor je izvolil četrto vlado Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-05|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Glasu iz vrst koalicije ni oddal Srečko Ocvirk, poslanec SLS, ki v vladi sicer nima ministra; Ocvirk je kasneje pojasnil, da je prepozno opazil tehnične težave pri svoji glasovalni napravi.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec SLS Srečko Ocvirk ni glasoval za vlado. Kaj se je zgodilo?|url=https://siol.net/novice/slovenija/poslanec-sls-srecko-ocvirk-ni-glasoval-za-vlado-kaj-se-je-zgodilo-693303|website=siol.net|accessdate=2026-06-05|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |4. junij 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |'''49''' |30 |0 |za izvolitev potrebna navadna večina |} == Zgodovina == {{Glavni članek|Četrti mandat Janeza Janše}} == Položaji v vladi == {| class="wikitable" style="text-align: center; line-height:16px;" | colspan="6" style="height: 10em; background:white"|[[File:Logo-rs-vrs.png|frameless|512x512px]] '''<big>16. Vlada Republike Slovenije</big>''' |-style="height: 3em;" ! colspan="6" |'''<big>Vlada</big>''' |- | style="width:200px;" |'''<big>Položaj</big>''' | colspan="2" |'''<big>Nosilec</big>''' | style="width:200px;" |'''<big>Položaj</big>''' | colspan="2" |'''<big>Nosilec</big>''' |-style="height: 15em;" | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Predsednik Vlade Republike Slovenije]]'''<br /><br /><small>Izvoljen 22. maja 2026</small><br /><small>Mandat nastopil 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:1. redna seja vlade Janeza Janše - premier Janez Janša (cropped2).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji premier</small><br />'''<big>[[Janez Janša]]</big>'''<br />(SDS) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Podpredsednik Vlade Republike Slovenije|Podpredsednik vlade]]'''<br />in<br />'''[[Minister za infrastrukturo in energetiko Republike Slovenije|Minister za infrastrukturo in energetiko]]'''<br />(MZIE)<br /><br /><small>Mandat nastopil 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#00b5dd;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Jernej_Vrtovec_ministrski_portret_(cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji minister in poslanec</small><br />'''<big>[[Jernej Vrtovec]]</big>'''<br />(NSi) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Podpredsednik Vlade Republike Slovenije|Podpredsednik vlade]]'''<br />in<br />'''[[Minister za gospodarstvo, delo in šport Republike Slovenije|Minister za gospodarstvo, delo in šport]]'''<br />(MGDŠ)<br /><br /><small>Mandat nastopil 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#09105e" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Anže Logar ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji minister in poslanec</small><br />'''<big>[[Anže Logar]]</big>'''<br />(Demokrati) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije|Minister za zunanje in evropske zadeve]]'''<br />(MZEZ)<br /><br /><small>Mandat nastopil 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Tone Kajzer ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji veleposlanik</small><br />'''<big>[[Tone Kajzer]]</big>'''<br />(SDS) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za notranje zadeve in javno upravo Republike Slovenije|Minister za notranje zadeve in javno upravo]]'''<br />(MNZ)<br /><br /><small>Mandat nastopil 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Franci Matoz ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji policist in odvetnik</small><br />'''<big>[[Franci Matoz]]</big>'''<br />(SDS) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Minister za zdravje]]'''<br />(MZ)<br /><br /><small>Mandat nastopil 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#09105e;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Tadej Ostrc ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji državni sekretar</small><br />'''<big>[[Tadej Ostrc]]</big>'''<br />(Demokrati) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za finance Republike Slovenije|Minister za finance]]'''<br />(MF)<br /><br /><small>Mandat nastopil 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Andrej Šircelj ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji minister</small><br />'''<big>[[Andrej Šircelj]]</big>'''<br />(SDS) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za kmetijstvo Republike Slovenije|Minister za kmetijstvo]]'''<br />(MKM)<br /><br /><small>Mandat nastopil 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#00b5dd;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Janez Cigler Kralj ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji minister in poslanec</small><br />'''<big>[[Janez Cigler Kralj]]</big>'''<br />(NSi) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Minister za obrambo]]'''<br />(MORS)<br /><br /><small>Mandat nastopil 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#00b5dd;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Valentin Hajdinjak ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji direktor DARS</small><br />'''<big>[[Valentin Hajdinjak]]</big>'''<br />(NSi) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|Ministrica za okolje in prostor]]'''<br />(MOP)<br /><br /><small>Mandat nastopila 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Polona Rifelj ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanja državna sekretarka</small><br />'''<big>[[Polona Rifelj]]</big>'''<br />(SDS) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|Ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj]]'''<br />(MLSKRR)<br /><br /><small>Mandat nastopila 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#1c62ac" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Monika Kirbiš Rojs ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanja generalna sekretarka DS</small><br />'''<big>[[Monika Kirbiš Rojs]]</big>'''<br />(FOKUS) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Minister za pravosodje]]'''<br />(MP)<br /><br /><small>Mandat nastopil 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#09105e;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Mihael Zupančič ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji veleposlanik</small><br />'''<big>[[Mihael Zupančič]]</big>'''<br />(Demokrati) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrica za kulturo]]'''<br />(MK)<br /><br /><small>Mandat nastopila 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Ignacija Fridl Jarc ministrski portret (crop).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanja državna sekretarka</small><br />'''<big>[[Ignacija Fridl Jarc]]</big>'''<br />(SDS) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za demografijo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije|Ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve]]'''<br />(MIZM)<br /><br /><small>Mandat nastopila 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#00b5dd;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Mateja Ribič ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanja državna sekretarka</small><br />'''<big>[[Mateja Ribič]]</big>'''<br />(NSi) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije|Minister za izobraževanje, znanost in mladino]]'''<br />(MIZM)<br /><br /><small>Mandat nastopil 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Borut Rončević ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Profesor</small><br />'''<big>[[Borut Rončević]]</big>'''<br />(SDS) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu]]'''<br />(USZS)<br /><br /><small>Mandat nastopila 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Suzana Lep Šimenko ministrski portret (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanja poslanka</small><br />'''<big>[[Suzana Lep Šimenko]]</big>'''<br />(SDS) |- |-style="height: 3em;" ! colspan="6" |'''<big>Vladne službe</big>''' |- | style="width:200px;" |'''<big>Položaj</big>''' | colspan="2" |'''<big>Nosilec</big>''' | style="width:200px;" |'''<big>Položaj</big>''' | colspan="2" |'''<big>Nosilec</big>''' |-style="height: 15em;" | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije|Generalna sekretarka vlade]]'''<br />(GS)<br /><br /><small>Mandat nastopila 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (female).svg|165x165px]]<br /><small>Nekdanja generalna sekretarka</small><br />'''[[Janja Garvas]]'''<br />(SDS) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Vodja kabineta predsednika Vlade Republike Slovenije|Vodja kabineta predsednika vlade]]'''<br />(KPV)<br /><br /><small>Mandat nastopila 4. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (female).svg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanja vodja kabineta</small><br />'''[[Nika Dolinar Divjak]]'''<br />(SDS) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Šef protokola Republike Slovenije|Šef protokola]]'''<br />(Protokol)<br /><br /><small>Mandat nastopil 1. oktobra 2018</small> | style="width:2px; background:#808080;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (male).svg|165x165px]]<br />'''[[Aleksander Strel]]'''<br />(neodvisni) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije]]'''<br />(SOVA)<br /><br /><small>Mandat nastopil 5. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (male).svg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji direktor SOVE</small><br />'''[[Janez Stušek]]'''<br />(SDS) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''V. d. [[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za zakonodajo|direktorice Urada vlade za zakonodajo]]'''<br />(SVZ)<br /><br /><small>Mandat nastopila 5. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#808080;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (female).svg|165x165px]]<br />'''[[Mateja Lekan-Štrukelj]]'''<br />(neodvisna) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Statistični urad Republike Slovenije|Generalna direktorica Statističnega urada]]'''<br />(SURS)<br /><br /><small>Mandat nastopila 25. aprila 2024</small> | style="width:2px; background:#808080;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (female).svg|165x165px]]<br />'''[[Apolonija Oblak Flander]]'''<br />(neodvisna) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''V. d. [[Urad Vlade Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj|direktorice Urada vlade za makroekonomske analize in razvoj]]'''<br />(UMAR)<br /><br /><small>Mandat nastopila 5. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#808080;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (female).svg|165x165px]]<br />'''[[Alenka Kajzer]]'''<br />(neodvisna) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''V. d. [[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost|direktorja Urada vlade za informacijsko varnost]]'''<br />(UIV)<br /><br /><small>Mandat nastopil 5. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#808080;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (female).svg|165x165px]]<br />'''[[Niko Gamulin]]'''<br />(neodvisni) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''V. d. [[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|direktorja Urada vlade za komuniciranje]]'''<br />(UKOM)<br /><br /><small>Mandat nastopil 5. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Novinarska konferenca ob državni proslavi ob 35. obletnici samostojnosti in neodvisnosti RS (cropped2).jpg|165x165px]]<br />'''[[Sebastjan Jeretič]]'''<br />(SDS) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''V. d. [[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti|direktorja Urada vlade za narodnosti]]'''<br />(UN)<br /><br /><small>Mandat nastopil 5. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#FEF200;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Obisk dijakov na vladi - 19.6.2026 - Gregor Perič z dijaki (cropped).jpg|frameless|165x165px]]<br /><small>Nekdanji poslanec</small><br />'''[[Gregor Perič]]'''<br />(SDS) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov|Direktorica Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov]]'''<br />(UOIM)<br /><br /><small>Mandat nastopila 1. oktobra 2019</small> | style="width:2px; background:#808080;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (female).svg|165x165px]]<br />'''[[Katarina Štrukelj]]'''<br />(neodvisna) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | '''[[Direktor Urada Vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov|Direktor Urada vlade za varovanje tajnih podatkov]]'''<br />(UVTP)<br /><br /><small>Mandat nastopil 13. decembra 2019</small> | style="width:2px; background:#808080;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (male).svg|165x165px]]<br />'''[[Blaž Torkar]]'''<br />(neodvisni) |- |-style="height: 3em;" ! colspan="6" |'''<big>Organi v sestavi</big>''' |- | style="width:200px;" |'''<big>Položaj</big>''' | colspan="2" |'''<big>Nosilec</big>''' | style="width:200px;" |'''<big>Položaj</big>''' | colspan="2" |'''<big>Nosilec</big>''' |-style="height: 15em;" | style="width:200px; background:#f1ffef;" | [[File:Logotip_Policije.png|80px]]<br><br>'''V. d. [[Generalni direktor policije (Slovenija)|generalnega direktorja Slovenske policije]]'''<br />(Policija)<br /><br /><small>Mandat nastopil 5. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#808080;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (male).svg|165x165px]]<br />'''[[Danijel Lorbek]]'''<br />(neodvisni) | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Sign_of_Slovenian_Army.svg|80px]]<br><br>'''[[Načelnik Generalštaba Slovenske vojske]]'''<br />(GŠSV)<br /><br /><small>Mandat nastopil 15. decembra 2025</small> | style="width:2px; background:#808080;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:Boštjan_Močnik_2025_(cropped).png|frameless|165x165px]]<br />'''[[Boštjan Močnik]]'''<br />(neodvisni) |- | style="width:200px; background:#f1ffef;" | [[File:URSZR.png|90x90px]]<br><br>'''[[Generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje|Generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje]]'''<br />(URSZR)<br /><br /><small>Mandat nastopil 8. avgusta 2023</small> | style="width:2px; background:#808080;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (male).svg|165x165px]]<br />'''[[Leon Behin]]'''<br />(neodvisni) | style="width:200px; background:#f1ffef;" | [[File:Furs.PNG|165x165px]]<br><br>'''V. d. [[Finančna uprava Republike Slovenije|generalnega direktorja Finančne uprave]]'''<br />(FURS)<br /><br /><small>Mandat nastopil 5. junija 2026</small> | style="width:2px; background:#808080;" | | style="width:200px; background:#f1ffef;" |[[File:No image (male).svg|frameless|165x165px]]<br />'''[[Janko Preac]]'''<br />(neodvisni) |- |} === Državni sekretarji === {| class="wikitable" style="text;font-size:95%;line-height:18px" !Ministrstvo ! colspan="2"|Minister ! colspan="2"|Sekretar<ref name=":0">{{Navedi splet |date=2026-06-04 |title=1. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2026-06-04-1-redna-seja-vlade-republike-slovenije/ |access-date=2026-09-10 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> ! Pristojen za ! Začetek mandata ! Konec mandata |- | rowspan="3"|Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport | rowspan="3" style="background:#09105e; width:1px;" | | rowspan="3"|[[Anže Logar]] | style="background:#09105e; width:1px;" | | width=110|Štefan Kušar | področje dela | 5. junij 2026 | |- | style="background:#09105e; width:1px;" | | [[Katja Koren]] | turizem in šport | 5. junij 2026 | |- | style="background:#09105e; width:1px;" | | Leon Korošec | gospodarstvo | {{nowrap|24. junij 2026}}<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Imenovali dodatna državna sekretarja na gospodarskem in okoljskem ministrstvu |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/drzavni-sekretar-imenovanje-gospodarstvo-okolje-leon-korosec-iztok-slatinsek |access-date=2026-09-10 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="2"|Ministrstvo za zunanje zadeve | rowspan="2" style="background:#FEF200; width:1px;" | | rowspan="2"|[[Tone Kajzer]] | style="background:#83be60; width:1px;" | | Stanislav Raščan | mednarodno pravo, multilaterala, gospodarska diplomacija, razvojno-humanitarna pomoč, varnostne zadeve | 5. junij 2026 | |- | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Tamara Weingerl Požar | evropske in politične zadeve | 5. junij 2026 | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="3"|Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko | rowspan="3" style="background:#00b5dd; width:1px;" | | rowspan="3"|[[Jernej Vrtovec]] | style="background:#00b5dd; width:1px;" | | Damijan Jaklin | infrastruktura | 5. junij 2026 | |- | style="background:#83be60; width:1px;" | | Tomaž Žagar | energetika | 5. junij 2026 | |- | style="background:#00b5dd; width:1px;" | | Marko Dvornik | mobilnost in promet | 6. julij 2026<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-02 |title=Vlada spet kadrovala: Še en državni sekretar k Vrtovcu, novi generalni direktor za medije ... |url=https://vecer.com/slovenija/vlada-spet-kadrovala-se-en-drzavni-sekretar-k-vrtovcu-novi-generalni-direktor-za-medije--10419965 |access-date=2026-09-10 |website=Večer |language=sl}}</ref> | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="3"|Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo | rowspan="3" style="background:#FEF200; width:1px;" | | rowspan="3"|[[Franci Matoz]] | style="background:#FEF200; width:1px;" | | [[Franc Kangler]] | policija, mednarodna zaščita, migracije | 5. junij 2026 | |- | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Božo Predalič | inšpektorati, javni sektor, sindikati, kakovost, plačni sistem (brez policije), orožje | 5. junij 2026 | |- | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Denis Zobarič | upravne notranje zadeve (brez orožja), boj proti trgovini z ljudmi, zasebno varstvo, javno naročanje, Policijska akademija, evropske zadeve in mednarodno sodelovanje, digitalizacija, logistika | 19. junij 2026<ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Vlada imenovala dva nova državna sekretarja |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/vlada-imenovala-dva-nova-drzavna-sekretarja/785759 |access-date=2026-09-10 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="4"|Ministrstvo za zdravje | rowspan="4" style="background:#09105e; width:1px;" | | rowspan="4"|[[Tadej Ostrc]] | style="background:#09105e; width:1px;" | | Vesna Marinko | — | 5. junij 2026 | {{nowrap|10. september 2026}}<ref>{{Navedi splet |title=Ministrstvo za zdravje z novima državnima sekretarjema {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ministrstvo-za-zdravje-z-novima-drzavnima-sekretarjema.html |access-date=2026-09-10 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- | style="background:#09105e; width:1px;" | | [[Tea Košir]] | — | 10. junij 2026 |15. oktober 2026<ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Vlada se je seznanila z odstopom državne sekretarke Tee Košir |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-se-je-seznanila-z-odstopom-drzavne-sekretarke-tee-kosir/796883 |access-date=2026-10-17 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> |- | style="background:#09105e; width:1px;" | | Dragana Savić Kuleto | digitalizacija zdravstvenega varstva | {{nowrap|10. september 2026}} | |- | style="background:#09105e; width:1px;" | | Simon Novak | sekundarno in terciarno zdravstveno varstvo | 10. september 2026<ref>{{Navedi splet |last=Ferlič |first=Brigite |date=2026-09-10 |title=Minister Ostrc dobil dva nova državna sekretarja |url=https://info360.si/aktualno/minister-ostrc-naj-bi-danes-dobil-kar-tri-nove-drzavne-sekretarje/ |access-date=2026-09-10 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="4"|Ministrstvo za finance | rowspan="4" style="background:#FEF200; width:1px;" | | rowspan="4"|[[Andrej Šircelj]] | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Maja Hostnik Kališek | davki, carine in druge dajatve | 5. junij 2026 | |- | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Peter Papež | javno premoženje in finančni sistem | 5. junij 2026 | |- | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Kristina Šteblaj | fiskalna politika, proračun, javno računovodstvo | 5. junij 2026 | |- | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Miran Vičič | finančni sistem | oktober 2026 | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="2"|Ministrstvo za kmetijstvo | rowspan="2" style="background:#00b5dd; width:1px;" | | rowspan="2"|[[Janez Cigler Kralj]] | style="background:#00b5dd; width:1px;" | | Mojca Erjavec | kmetijstvo | 5. junij 2026 | |- | style="background:#83be60; width:1px;" | | Velislav Žvipelj | gozdarstvo, lovstvo, hrana, ribištvo | 5. junij 2026 | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="2"|Ministrstvo za obrambo | rowspan="2" style="background:#00b5dd; width:1px;" | | rowspan="2"|[[Valentin Hajdinjak]] | style="background:#00b5dd; width:1px;" | | Erik Kopač | koordinacija delovanja Slovenske vojske, obrambna politika, obrambne zadeve, logistika, področje Sekretariata generalnega sekretarja in Obveščevalno varnostne službe | 5. junij 2026 | |- | style="background:#00b5dd; width:1px;" | | [[Vida Čadonič Špelič]] | koordinacija delovanja na področjih zaščite in reševanja, inšpektoratov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za obrambo, vojnih veteranov in vojaške dediščine, notranje revizije in sodelovanja s sindikati | 5. junij 2026 | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="2"|Ministrstvo za okolje in prostor | rowspan="2" style="background:#FEF200; width:1px;" | | rowspan="2"|[[Polona Rifelj]] | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Peter Lovšin | prostor, graditev in stanovanja | 5. junij 2026 | |- | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Iztok Slatinšek | regulativna razbremenitev ter poenostavitev postopkov | 1. julij 2026<ref name=":1" /> | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="2"|Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj | rowspan="2" style="background:#1c62ac; width:1px;" | | rowspan="2"|[[Monika Kirbiš Rojs]] | style="background:#1c62ac; width:1px;" | | Rok Šimenc | kohezijska politika | 5. junij 2026 | |- | style="background:#83be60; width:1px;" | | [[Ivan Meglič]] | lokalna samouprava in regionalni razvoj | 5. junij 2026 | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="2"|Ministrstvo za pravosodje | rowspan="2" style="background:#09105e; width:1px;" | | rowspan="2"|[[Mihael Zupančič]] | style="background:#09105e; width:1px;" | | Barbara Levstik Šega | civilno pravo, organizacijska zakonodaja, pravosodna uprava, probacija, Hiša za otroke | 10. junij 2026 | |- | style="background:#09105e; width:1px;" | | [[Gašper Dovžan]] | kaznovalno pravo, izvrševanje kazenskih sankcij, mednarodno pravno sodelovanje | 12. junij 2026<ref name=":0" /> | |- ! colspan=8 | |- | Ministrstvo za kulturo | style="background:#FEF200; width:1px;" | | [[Ignacija Fridl Jarc]] | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Uršula Menih Dokl | — | 5. junij 2026 | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="2"|Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve | rowspan="2" style="background:#00b5dd; width:1px;" | | rowspan="2"|[[Mateja Ribič]] | style="background:#00b5dd; width:1px;" | | Andrej Štesl | starejši, dolgotrajna oskrba, deinstitucionalizacija, invalidi | 5. junij 2026 | |- | style="background:#83be60; width:1px;" | | Tomislav Nemec | demografija, družina, socialne zadeve, enake možnosti | 19. junij 2026<ref>{{Navedi splet |title=Tomislav Nemec postal državni sekretar - Svet24.si |url=https://svet24.si/lokalno/pomurje/novice/tomislav-nemec-postal-drzavni-sekretar-1907211 |access-date=2026-09-10 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> | |- ! colspan=8 | |- | rowspan="2"|Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino | rowspan="2" style="background:#FEF200; width:1px;" | | rowspan="2"|[[Borut Rončević]] | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Mojca Škrinjar | douniverzitetno izobraževanje in mladina | 5. junij 2026 | |- | style="background:#FEF200; width:1px;" | | Rok Strašek | visoko šolstvo, znanost in inovacije | 5. junij 2026 | |- ! colspan=8 | |- | Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu | style="background:#FEF200; width:1px;" | | [[Suzana Lep Šimenko]] | style="background:#FEF200; width:1px;" | | [[Helena Jaklitsch]] | — | 5. junij 2026 | |- |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="width:2px; background:#FEF200;" | | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|15|#FEF200}} |- | style="width:2px; background:#00b5dd;" | | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|15|#00b5dd}} |- | style="width:2px; background:#09105e;" | | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|15|#09105e}} |- | style="width:2px; background:#1c62ac;" | | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|15|#1c62ac}} |- | style="width:2px; background:#83be60;" | | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|0|15|#94c54b}} |- ! colspan="6" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="width:2px; background:{{party color|Resni.ca}};" | | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="width:2px; background:#DFDFDF;" | | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="6" |'''Skupaj:''' |- | colspan="4" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="4" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="4" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} == Sklici == {{Sklici}} {{Vlade Republike Slovenije}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije| ]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] ll69ddogr3xpxod6u0m0w7t8flbqcwp 0 600735 6766426 6754010 2026-10-17T19:32:58Z VidicK01 193275 /* Vodstvo */ +slika Ocvirkove in Stevanovića iz DZ 6766426 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Državni zbor|name=10. državni zbor Republike Slovenije|leader3=|meeting_place=[[Stavba Državnega zbora Republike Slovenije]]|session_room=|next_election1=2030|last_election1=22. marec 2026|voting_system1=Proporcionalni volilni sistem. Volilni prag 4 %.|political_groups1='''Koalicija (43):''' {{legend|#FFF300|SDS: 28}} {{legend|#009AC7|NSi, SLS, FOKUS: 9}} {{legend|#2AEBEB|Demokrati: 6}}'''Podpora (7):''' {{legend|#7C5199|Resni.ca: 5}} {{legend|#DFDFDF|Manjšinska poslanca: 2}}'''Opozicija (40):''' {{legend|#005DA3|Svoboda: 29}} {{legend|#E3000F|SD: 6}} {{legend|#9A231C|Levica: 5}}|structure1_res=280px|structure1=Slovenia National Assembly 2026.svg|members=90|party3=|leader3_type=&ensp;|native_name=|party2=|leader2=[[Franc Križan]] {{small|(Demokrati)}}<br>[[Danijel Krivec]] {{small|(SDS)}}<br>[[Nataša Avšič Bogovič]] {{small|(Svoboda)}}|leader2_type=Podpredsedniki|party1=|leader1=[[Zoran Stevanović]] {{small|(Resni.ca)}}|leader1_type=Predsednik|house_type=|new_session=10. april 2026|coa_res=140px|coa_pic=Coat of Arms of Slovenia.svg|website=http://www.dz-rs.si/}} '''10. državni zbor Republike Slovenije''' je bil konstituiran po ukazu o sklicu konstitutivne seje, ki ga je izdala predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]], na podlagi [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitev v Državni zbor]], ki so potekale 22. marca 2026. Ustanovna seja je potekala 10. aprila 2026, na njej so bili potrjeni mandati novoizvoljenih poslancev, ki so za novega predsednika Državnega zbora izvolili [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica republike za petek sklicala ustanovno sejo DZ-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednica-republike-za-petek-sklicala-ustanovno-sejo-dz-ja/778721|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović izvoljen za novega predsednika DZ {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-bo-novi-predsednik-drzavnega-zbora.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-10|language=sl}}</ref> == Politične stranke == Stranke so navedene v obliki, v kateri so kandidirale na državnozborskih volitvah 2026. {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="4" |Stranka ! Predsednik ! Sedeži |- | style="background:#005DA3" | | style="text-align:center;" |'''GS''' | colspan="2" |[[Gibanje Svoboda]] |[[Robert Golob]]<br>{{small|poslanec}} |{{Composition bar|29|90|hex=#005DA4}} |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''SDS''' | colspan="2" |[[Slovenska demokratska stranka]] |[[Janez Janša]]<br>{{small|premier}} |{{Composition bar|28|90|hex=#FEF200}} |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}" | | style="text-align:center;" |'''NSi''' | rowspan="3" |[[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] | [[Nova Slovenija]] | [[Jernej Vrtovec]]<br>{{small|minister}} | {{Composition bar|7|90|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | style="text-align:center;" |'''SLS''' | [[Slovenska ljudska stranka]] | [[Tina Bregant]]<br>{{small|svetnica MOL}} | {{Composition bar|1|90|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}}} |- ! style="background:#1961ac" | | style="text-align:center;" |'''Fokus''' | [[FOKUS Marka Lotriča]] | [[Marko Lotrič]]<br>{{small|predsednik DS}} | {{Composition bar|1|90|#1961ac}} |- | style="background:#E3000F" | | style="text-align:center;" |'''SD''' | colspan="2" |[[Socialni demokrati]] |[[Matjaž Han]]<br>{{small|poslanec}} |{{Composition bar|6|90|#E3000F}} |- | style="background:#2AEBEB" | | style="text-align:center;" |'''D.''' | colspan="2" |[[Demokrati. Anžeta Logarja]] |[[Anže Logar]]<br>{{small|minister}} |{{Composition bar|6|90|#2AEBEB}} |- ! style="background:#e6342a" | | style="text-align:center;" |'''L''' | rowspan="2" |[[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]] | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | [[Asta Vrečko]]<br>{{small|poslanka}}<br>[[Luka Mesec]]<br>{{small|poslanec}} | {{Composition bar|5|90|#e6342a}} |- ! style="background:#00964f" | | style="text-align:center;" |'''Vesna''' | [[VESNA – zelena stranka]] | [[Urša Zgojznik]]<br>[[Uroš Macerl]] | {{Composition bar|0|90|#00964f}} |- | style="background:#7C5199" | | style="text-align:center;" |'''Resni.ca''' | colspan="2" |[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] |[[Zoran Stevanović]]<br>{{small|predsednik DZ}} |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} |- |} == Poslanske skupine == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="3" |Poslanska skupina !Vodja !Namestnik vodje{{efn|Poslanske skupine z več kot 20 poslanci imajo lahko 2 namestnika}} |- | style="background:#005DA3" | | style="text-align:center;" |'''PS Svoboda''' |[[Poslanska skupina Svoboda]] |[[Borut Sajovic]] |[[Tamara Kozlovič]]<br>[[Lenart Žavbi]] |- | style="background:#FEF200" | | style="text-align:center;" |'''PS SDS''' |[[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]] |[[Jelka Godec]] |[[Zvone Černač]]<br>[[Karmen Furman]] |- | style="background:#009AC7" | | style="text-align:center;" |'''PS NSi, SLS, Fokus''' |[[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS]] |[[Janez Žakelj]] |[[Aleksander Reberšek]] |- | style="background:#E3000F" | | style="text-align:center;" |'''PS SD''' |[[Poslanska skupina Socialnih demokratov]] |[[Meira Hot]] |[[Luka Goršek]] |- | style="background:#2AEBEB" | | style="text-align:center;" |'''PS Demokrati.''' |[[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja]] |[[Elena Zavadlav Ušaj]] |[[Mojca Žnidarič]] |- | style="background:#9A231C" | | style="text-align:center;" |'''PS Levica''' |[[Poslanska skupina Levica]]{{efn|Do 23. julija 2026 delovala pod imenom [[Poslanska skupina Levica in Vesna]].}} |[[Asta Vrečko]] |[[Nataša Sukič]] |- | style="background:#7C5199" | | style="text-align:center;" |'''PS Resni.ca''' |[[Poslanska skupina Resni.ca]] |[[Katja Kokot]] |[[Nedeljko Todorović]] |- | style="background:#DFDFDF" | | style="text-align:center;" |'''PS IMNS''' |[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti]] |[[Felice Ziza]] |[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] |} {{noteslist}} == Vodstvo == [[Slika:Predsednik vlade na redni seji DZ, 29. 9. 2026 - Špela Ocvirk in Zoran Stevanović (cropped).jpg|sličica|Špela Ocvirk in Zoran Stevanović, september 2026|320px]] {| class="wikitable" |+ !Položaj ! colspan="2" |Nosilec |- |[[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik]] | style="background:#7C5199;" | |'''[[Zoran Stevanović]]''' <small>([[Poslanska skupina Resni.ca|Resni.ca]]), od 10. aprila 2026</small> |- |[[Podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Podpredsednik]] | style="background:#FEF200;" | |'''[[Danijel Krivec]]''' <small>([[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]]),</small> <small>od 21. aprila 2026</small> |- |Podpredsednik | style="background:#2AEBEB;" | |'''[[Franc Križan]]''' <small>([[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]]), od 21. aprila 2026</small> |- |Podpredsednica | style="background:#005DA3;" | |'''[[Nataša Avšič Bogovič]]''' <small>([[Poslanska skupina Svoboda|Svoboda]]),</small> <small>od 11. maja 2026</small> |- |Generalna sekretarka | style="background:#808080;" | |'''[[Špela Ocvirk]]''' <small>(neodvisna), od 11. maja 2026</small> |- |} == Poslanci == {{Glavni članek|Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije}} === Nadomestni poslanci === {| class="wikitable" style="text;font-size:99%;line-height:19px" !Poslanec ! colspan="2" |Poslanska skupina ! width="120" |Datum prenehanja funkcije !Vzrok !Nadomestni poslanec !Datum nastopa funkcije |- |[[Janez Janša]] | style="background:#FEF200; width:1px;" | |[[Poslanska skupina SDS|SDS]] |22. maj 2026 |Predsednik vlade |[[Maruša Babnik]] |26. maj 2026 |- |[[Jernej Vrtovec]] | style="background:#009AC7; width:1px;" | |[[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, Fokus]] |4. junij 2026 |Minister za infrastrukturo |[[Andrej Černigoj]] |9. junij 2026 |- |[[Janez Cigler Kralj]] | style="background:#009AC7; width:1px;" | |[[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, Fokus]] |4. junij 2026 |Minister za kmetijstvo |[[Janez Beja]] |9. junij 2026 |- |[[Tadej Ostrc]] | style="background:#2AEBEB; width:1px;" | |[[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] |4. junij 2026 |Minister za zdravje |[[Dejan Zakrajšek]] |9. junij 2026 |- |[[Suzana Lep Šimenko]] | style="background:#FEF200; width:1px;" | |[[Poslanska skupina SDS|SDS]] |4. junij 2026 |Ministrica brez resorja |[[Luka Simonič]] |9. junij 2026 |- |[[Tea Košir]] | style="background:#2AEBEB; width:1px;" | |[[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] |10. junij 2026 |Državna sekretarka |[[Elena Zavadlav Ušaj]] |15. junij 2026 |- |[[Barbara Levstik Šega]] | style="background:#2AEBEB; width:1px;" | |[[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] |10. junij 2026 |Državna sekretarka |[[Ana Cajhen]] |15. junij 2026 |- |} == Zgodovina == 8. aprila 2026 so se pri dosedanji [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednici državnega zbora]] [[Urška Klakočar Zupančič|Urški Klakočar Zupančič]] sestali začasne vodje poslanskih skupin strank novega sklica.<ref>{{Navedi splet|title=Mesto predsednika mandatno-volilne komisije Demokratom, ti predlagajo Tadeja Ostrca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesto-predsednika-mandatno-volilne-komisije-demokratom-ti-predlagajo-tadeja-ostrca/778737|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=T. L. Š , B.|last=R}}</ref> Gibanje Svoboda je zastopal [[Borut Sajovic]], SDS [[Jelka Godec]], NSi, SLS in FOKUS [[Janez Cigler Kralj]], SD [[Meira Hot]], Demokrate Franc Križan, Levico in Vesno [[Luka Mesec]], Resni.co pa [[Zoran Stevanović]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Presenečenje v parlamentu: Svoboda in SDS s predlogoma nista uspeli, na čelu mandatno-volilne komisije Demokrati in Resnica|url=https://n1info.si/volitve-2026/zacasni-vodje-poslanskih-skupin-na-sestanku-pri-urski-klakocar-zupancic-na-mizi-tudi-dve-razlicici-razreza-delovnih-teles/|website=N1|date=2026-04-08|accessdate=2026-04-08|language=sl-SI}}</ref> Na srečanju so se udeleženci dogovorili o dnevnem redu ustanovne seje in sedežnem redu v veliki dvorani ter določili sestavo mandatno-volilne komisije v novem mandatu. Pri tem je predsedniško mesto v komisiji pripadlo stranki Demokrati, predlagali so [[Tadej Ostrc|Tadeja Ostrca]], mesto podpredsednika pa je pripadlo stranki Resni.ca.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=To je kandidat Demokratov za ključno funkcijo v DZ|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/to-je-kandidat-demokratov-za-kljucno-funkcijo-v-dz-1891571|website=Reporter|date=2026-04-08|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> Stranke NSi, Demokrati in Resni.ca so se v začetku aprila povezale v [[tretji blok]], znotraj katerega bodo pripravljali predloge zakonov, ni pa bil predviden dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]] je za mesto predsednika Državnega zbora predlagalo Janeza Ciglerja Kralja, kot možna kandidata sta se omenjala še Franc Križan (Demokrati) in Zoran Stevanović (Resni.ca), a sta oba tovrstna ugibanja, vsaj začasno, zavrnila.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović zavrnil, da je kandidat za predsednika DZ|url=https://siol.net/novice/slovenija/stevanovic-uradni-pogovori-s-sds-ne-tecejo-688856|website=siol.net|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> === Konstituiranje === Ustanovna seja novega Državnega zbora je potekala v petek, 10. aprila 2026, vodil pa jo je najstarejši poslanec, 72-letni Franc Križan (Demokrati).<ref>{{Navedi splet|title=»Vem, kaj so nespodobna povabila, politično trgovanje me ne zanima.«|url=https://info360.si/politika/vem-kaj-so-nespodobna-povabila-politicno-trgovanje-me-ne-zanima/|website=info360.si|date=2026-04-06|accessdate=2026-04-08|language=sl-SI}}</ref> Zbrane je na začetku nagovorila predsednica DZ v odhajanju [[Urška Klakočar Zupančič]], ki je podala oceno preteklega mandata ter čestitala novoizvoljenim poslancem in jim zaželela uspešno delo.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Novi predsednik DZ-ja je Zoran Stevanović, na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-dz-ja-je-zoran-stevanovic-na-tajnem-glasovanju-ga-je-podprlo-48-poslancev/778924|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , B. R. , A. P.|last=J}}</ref> Sledil je še nagovor Franca Križana, ki je sejo vodil, nato pa izvolitev predsednika in podpredsednika [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|mandatno-volilne komisije]], to sta postala Tadej Ostrc in Zoran Stevanović, ter potrditev članov komisije. Mandate poslancev je najprej potrdila komisija, nato pa z 62 glasovi podpore še Državni zbor.<ref name=":1" /> Sledila je izbira predsednika DZ. Kandidaturo je kot edina vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Nedeljkom Todorovićem (Resni.ca), sopodpisniki so bili preostali poslanci Resni.ce ter po trije poslanci SDS in NSi, ki so za vodenje Državnega zbora predlagali [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]]. V [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|PS Svoboda]] so napovedali glasovanje proti predlogu, v [[Poslanska skupina Levica in Vesna|PS Levica in Vesna]] in [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|PS SD]] pa obstrukcijo glasovanja. Od veljavnih 77 glasovnic je Stevanović prejel 48 glasov in s podporo [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|PS SDS]] in poslancev [[Tretji blok|Tretjega bloka]] postal 17. predsednik Državnega zbora Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Na prvi izredni seji DZ, ki je potekala 21. aprila 2026, je Državni zbor izbiral še dva od treh podpredsednikov. PS SDS je za položaj predlagala [[Danijel Krivec|Danijela Krivca]], ki je funkcijo že opravljal v preteklem mandatu; poslanci strank Demokrati in Resnica pa so vložili kandidaturo Franca Križana. Oba kandidata sta bila na tajnem glasovanju potrjena s preko 80 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-27|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 11. maja 2026 je bila za tretjo podpredsednico s tajnimi volitvami in 74 glasovi podpore izvoljena [[Nataša Avšič Bogovič]], članica Svobode.<ref>{{Navedi splet|title=Za tretjo podpredsednico DZ-ja izvoljena poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-tretjo-podpredsednico-dz-ja-izvoljena-poslanka-svobode-natasa-avsic-bogovic/781864|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-11|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref> 6. maja 2026 je Resni.ca za novo generalno sekretarko Državnega zbora predlagala Špelo Ocvirk, dotedanjo direktorico Skupnosti zavodov osnovne zdravstvene dejavnosti celjske regije.<ref>{{Navedi splet |last=B |first=T. K. |title=Resni.ca potrdila: Kandidatka za generalno sekretarko državnega zbora je Špela Ocvirk |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-potrdila-kandidatka-za-generalno-sekretarko-drzavnega-zbora-je-spela-ocvirk/781360 |access-date=2026-07-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Glasovanje o njenem imenovanju je potekalo 11. maja. Njeno kandidaturo so podprli v Resni.ci, SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati, nasprotovali so ji v SD in Levici, poslanci Svobode pa so bili vzdržani. Ocvirkova je bila tako s 46 glasovi podpore izvoljena in na položaju nasledila Uršulo Zore Tavčar, ki je funkcijo generalne sekretarke DZ opravljala od leta 2014 dalje.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=A. P. |title=Za tretjo podpredsednico DZ-ja izvoljena poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-tretjo-podpredsednico-dz-ja-izvoljena-poslanka-svobode-natasa-avsic-bogovic/781864 |access-date=2026-07-26 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-05-11 |title=Izbrano glasovanje: Sklep o imenovanju generalne sekretarke Državnega zbora |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/seje/izbranoGlasovanje/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zinfyCTD293Q0NLILMDQ0CjT39zHw8DA0D_Q30w8EKvCy9Hb1ACtyNgkwNAl2MnHyDDYwNgoON9KOI0W-AAzgaEKcfj4Io_MYX5IaGhjoqKgIAzEc5Qg!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?seja=v3IksCFwbabYVMgNly49iQ&uid=C1257A70003EE753C1258DF400688F8D&mandat=X |access-date=2026-07-26 |website=dz-rs.si }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==== Volitve predsednika državnega zbora ==== {| class="wikitable" style="line-height:16px; text-align: center;" ! style="width:9%;" |Datum !Predlagatelj ! style="width:12%;" |Funkcija ! style="width:12%;" |Kandidat ! style="width:10%;" |Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |Neveljavni/Vzdržani !Opombe |- |10. april 2026 |11 poslancev |Predsednik DZ |'''[[Zoran Stevanović]]''' |79 | style="background:#9bf796;" |'''48''' |29 |2 |tajno glasovanje |} ==== Volitve podpredsednikov državnega zbora ==== {| class="wikitable" style="line-height:16px; text-align: center;" ! style="width:9%;" |Datum !Predlagatelj ! style="width:12%;" |Funkcija ! style="width:12%;" |Kandidat ! style="width:10%;" |Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |Neveljavni/Vzdržani !Opombe |- |rowspan=2|21. april 2026 |28 poslancev |Podpredsednik DZ |'''[[Danijel Krivec]]''' |88 | style="background:#9bf796;" |'''84''' |4 |0 |tajno glasovanje |- |11 poslancev |Podpredsednik DZ |'''[[Franc Križan]]''' |88 | style="background:#9bf796;" |'''86''' |2 |0 |tajno glasovanje |- |11. maj 2026 |29 poslancev |Podpredsednica DZ |'''[[Nataša Avšič Bogovič]]''' |83 |style="background:#9bf796;"|'''74''' |5 |4 |tajno glasovanje |} ==== Volitve generalne sekretarke državnega zbora ==== {| class="wikitable" style="line-height:16px; text-align: center;" ! style="width:9%;" |Datum !Predlagatelj ! style="width:12%;" |Funkcija ! style="width:12%;" |Kandidat ! style="width:10%;" |Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |Neveljavni/Vzdržani !Opombe |- |11. maj 2026 |5 poslancev |Generalna sekretarka DZ |'''[[Špela Ocvirk]]''' |79 | style="background:#9bf796;" |'''46''' |9 |24 |/ |} ==== Preimenovanje PS Levica in Vesna ==== 22. julija 2026 je stranka [[VESNA – zelena stranka|Vesna]] uradno zahtevala, da Levica iz imena skupne poslanske skupine v državnem zboru umakne njeno ime, saj da naj bi bila kot partnerska stranka premalo vključena v delo, odločitve in kadrovanje.<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-22|title=Vesna zahteva umik svojega imena iz imena poslanske skupine|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-zahteva-umik-svojega-imena-iz-imena-poslanske-skupine/|access-date=2026-07-25|website=N1|language=sl-SI}}</ref> Sokoordinator Levice Mesec je razočaranje pripisal dejstvu, da se na marčnih volitvah nobenemu od kandidatov Vesne ni uspelo uvrstiti v državni zbor, saj je vseh pet poslanskih mest pripadlo Levici. Slednja je zahtevi po umiku imena ugodila naslednjega dne, 23. julija 2026, s čimer se je poslanska skupina uradno preimenovala v [[Poslanska skupina Levica|Poslansko skupina Levica]].<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Levica odstranila Vesno iz imena poslanske skupine |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/levica-odstranila-vesno-iz-imena-poslanske-skupine/788961 |access-date=2026-07-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> === Predloga za razrešitev vodstva državnega zbora jeseni 2026 === Poslanci Svobode, SD in Levice so 28. julija 2026 s prvopodpisanim [[Borut Sajovic|Borutom Sajovicem]] vložili predlog za razrešitev predsednika državnega zbora [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]]. Očitali so mu, da je z glasovanjem proti dnevnima redoma dveh izrednih sej sodeloval pri preprečitvi odreditve parlamentarnih preiskav, ki jih je zahtevala opozicija, ter da kot predsednik ni varoval pravic parlamentarne manjšine.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Stevanović: Predsednik DZ-ja ne more nositi pravne odgovornosti za odločitev večine poslancev |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stevanovic-predsednik-dz-ja-ne-more-nositi-pravne-odgovornosti-za-odlocitev-vecine-poslancev/789293 |access-date=2026-09-22 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> V razpravi 22. septembra je Sajovic poudaril institucionalno odgovornost predsednika, Stevanović pa je odgovoril, da je seji sklical in zahtevani točki uvrstil na predloga dnevnih redov, o katerih so nato odločili poslanci. Poslanci koalicije in Resni.ce so zagovarjali stališče, da predsednik ne more biti osebno odgovoren za odločitev večine. Na tajnem glasovanju je predlog podprlo 37 poslancev, 49 pa jih je glasovalo proti, zato Stevanović ni bil razrešen.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-22 |title=Stevanović ostaja predsednik državnega zbora |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-o-predlogu-razresitve-predsednika-in-podpredsednice-dz.html |accessdate=2026-09-22 |website=24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Z |first=G. K. , M. |title=Predsednik DZ-ja Stevanović in podpredsednica Avšič Bogovič ostajata na položajih |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-stevanovic-in-podpredsednica-avsic-bogovic-ostajata-na-polozajih/794448 |access-date=2026-09-22 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa in štirje poslanci Resni.ce so nato septembra 2026 s prvopodpisanim Andrejem Kosijem vložili predlog za razrešitev podpredsednice državnega zbora [[Nataša Avšič Bogovič|Nataše Avšič Bogovič]]. Očitali so ji, da je izredno sejo dne 28. avgusta vodila pristransko, zlasti pri prekinjanju govorcev in obravnavi postopkovnih predlogov.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Znano, zakaj poslanci koalicije zahtevajo razrešitev podpredsednice DZ Avšič Bogovič |url=https://n1info.si/novice/slovenija/zahteva-za-podpredsednici-dz-avsic-bogovic-ocitajo-neenakopravno-obravnavo/ |accessdate=2026-09-22 |website=N1}}</ref> Podpredsednica Avšič Bogovič je očitke zavrnila in predlog označila za preusmerjanje pozornosti; v Svobodi so ji izrazili podporo. Med razpravo 22. septembra so predlagatelji vztrajali pri očitku neenake obravnave poslancev, opozicijski poslanci pa so predlog razumeli kot politični odziv na zahtevo za Stevanovićevo razrešitev. Na tajnem glasovanju je za razrešitev glasovalo 45 poslancev, proti 37; ker bi bilo za razrešitev potrebnih najmanj 46 glasov, je Avšič Bogovič ostala podpredsednica.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-22 |title=Nataša Avšič Bogovič ostaja podpredsednica DZ, med poslanci zavrelo |url=https://siol.net/novice/slovenija/natasa-avsic-bogovic-ostaja-podpredsednica-dz-702132 |accessdate=2026-09-22 |website=Siol.net}}</ref> ==== Predlog razrešitve Zorana Stevanovića ==== {| class="wikitable" style="line-height:16px; text-align: center;" ! style="width:9%;" |Datum !Predlagatelj ! style="width:12%;" |Funkcija ! style="width:12%;" |Razreševani ! style="width:10%;" |Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |Neveljavni !Opombe |- |22. september 2026 |40 poslancev |Predsednik DZ |'''[[Zoran Stevanović]]''' |86 |37 | style="background:#ff9191;" |'''49''' |0 |tajno glasovanje, za razrešitev potrebna večina (46 glasov) |} ==== Predlog razrešitve Nataša Avšič Bogovič ==== {| class="wikitable" style="line-height:16px; text-align: center;" ! style="width:9%;" |Datum !Predlagatelj ! style="width:12%;" |Funkcija ! style="width:12%;" |Razreševani ! style="width:10%;" |Glasovali ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |Neveljavni !Opombe |- |22. september 2026 |41 poslancev |Podpredsednica DZ |'''[[Nataša Avšič Bogovič]]''' |84 |45 | style="background:#ff9191;" |'''37''' |2 |tajno glasovanje, za razrešitev potrebna večina (46 glasov) |} == Izvršilna oblast == {| class="wikitable" style="text;font-size:94%;line-height:19px" |+ ! rowspan="2" |Vlada ! colspan="2" rowspan="2" |Premier ! colspan="5" |Mandat ! rowspan="2" style="width: 137px;" |Koalicijske stranke |- !Tip vlade !Začetek !Konec !Trajanje !Sklic DZ |- |rowspan=2|[[15. vlada Republike Slovenije]] |rowspan=2 style="background:#005DA3" | |rowspan=2|[[Robert Golob]] ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) |[[Večinska vlada]]<br>(51 glasov) |1. junij 2022 |10. april 2026 |<small>1407 dni</small> |align=center|[[9. državni zbor Republike Slovenije|9.]] |{{Color box|#005DA3|border=darkgray}} [[Gibanje Svoboda|Svoboda]] (39)<br>{{Color box|#E3000F|border=darkgray}} [[Socialni demokrati|SD]] (9)<br>{{Color box|#9A231C|border=darkgray}} [[Levica (Slovenija)|Levica]] (3) |- |[[Manjšinska vlada|Manjšinska]] [[prehodna vlada]]<br>(40 glasov) |10. april 2026 |4. junij 2026 |<small>57 dni</small> |rowspan=2 align=center|10. |{{Color box|#005DA3|border=darkgray}} [[Gibanje Svoboda|Svoboda]] (29)<br>{{Color box|#E3000F|border=darkgray}} [[Socialni demokrati|SD]] (6)<br>{{Color box|#9A231C|border=darkgray}} [[Levica (Slovenija)|Levica]] (5) |- |[[16. vlada Republike Slovenije]] | style="background:#FEF200" | |[[Janez Janša]] ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) |[[Manjšinska vlada]]<br>(43 glasov) |4. junij 2026 |trenutni |{{small|{{Age in days|2026|06|04|sep=,|duration=on}}}} <small>dni</small> |{{Color box|#FEF200|border=darkgray}} [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] (28)<br>{{Color box|{{party color|Nova Slovenija}}|border=darkgray}} [[Nova Slovenija|NSi]] (7)<br>{{Color box|{{party color|Slovenska ljudska stranka}}|border=darkgray}} [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] (1)<br>{{Color box|#1961AC|border=darkgray}} [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]] (1)<br>{{Color box|#2AEBEB|border=darkgray}} [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] (6)<br>Podpora:<br>{{Color box|{{party color|Resni.ca}}|border=darkgray}} [[Resni.ca]] (5) |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati Rezultat državnozborskih volitev 2026] {{DZRS}} [[Kategorija:Državni zbori Republike Slovenije|10]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2026]] [[Kategorija:10. državni zbor Republike Slovenije|*]] 8hmjmubkhbi3i8ackb0dvmneqiv5kyd 0 600778 6766349 6716312 2026-10-17T15:00:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766349 wikitext text/x-wiki {{Infobox artwork | image_file=The Men's Bath MET DP816942.jpg | caption=Moška kopel | title=''Moška kopel'' (''Männerbad'') | image_upright=1 | artist=[[Albrecht Dürer]] | year=1496/1497 | type=grafika | height_metric= 39,2 | width_metric=28,3 | metric_unit=cm }} '''''Moška kopel''''' je [[lesorez]] [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]], ustvarjen okoli leta 1496/1497. Grafika prikazuje štiri moške v kopališču, ki poslušajo dva glasbenika, medtem ko mladenič opazuje prizor od zunaj. Na prvi pogled se zdi, da Dürer v ''Moški kopeli'' upodablja golega moškega v različnih pozah, vendar domnevna študija razkriva vizualiziran humor in homoerotiko. Poleg tega se ''Moška kopel'' razlaga kot aluzija na takrat neznano bolezen, [[sifilis]]. Na splošno se domneva tudi, da je bila Dürerjeva ''Ženska kopel'' mišljena kot protiutež njegovi ''Moški kopeli''. == Opis == [[Slika:1498 circa Der große Reichsapfel mit Strich und Stern, Wasserzeichen im von Albrecht Dürer genutzten Papier für Das Männerbad.jpg|thumb|left|''Velika krogla s črto in zvezdo'', vodni žig, uporabljen okoli leta 1498 v časopisu Dürerjeve ''Moške kopeli'']] [[Slika:Durer, Albrecht - Women's Bath.jpg|thumb|Dürerjeva ''Ženska kopel'']] Dürerjeva moška sta bolj atletska in anatomsko pravilna kot njegove figure izpred potovanja v Italijo, s katerega se je vrnil leta 1495.<ref name=":0">{{navedi knjigo|author=Jeffrey Chipps Smith |title=Nuremberg, a Renaissance City, 1500–1618 |publisher=University of Texas Press |year=2014 |ISBN=978-1-4773-0638-3}}</ref> Razen mladeniča, ki stoji zunaj, so vsi moški komaj oblečeni. Na levi strani slike se eden od moških naslanja na izliv fontane, na skrajni desni pa sedeči moški pije iz vrča. V ospredju sta za robom fontane vidni dve moški polfiguri; eden drži strgalo za hrbet, drugi pa je s hrbtom obrnjen proti gledalcu in drži rožo. Mladenič v ozadju stoji za ograjo in od zunaj opazuje skupino, ki posluša dva glasbenika, ki igrata flavto in violino.<ref name=":1">{{Internetquelle |url=https://www.rct.uk/collection/800195/the-bath-house |titel=Albrecht Dürer (1471-1528) - The Bath House |sprache=en |abruf=2022-04-23}}</ref> (Kar je videti kot flavta, je v resnici glasbilo z dvema jezičkoma, kot je sodobna [[oboa]]. Od tod tudi igralčevi okrogli lički. Verjetno gre za ''douçaine'', saj bi bil šalam veliko preglasen za igranje s strunskim glasbilom. Strunsko glasbilo je ''rebec''. To hruškasto, tristrunsko ločno glasbilo, izrezljano iz enega kosa lesa, izvira iz mavrske tradicije ''[rebab]'' preko Španije in se je razširilo po vsej Evropi. ''Rebec'' je izginil šele z vzponom [[violina|violine]] okoli leta 1600. V [[srednji vek|srednjem veku]] so ga uporabljali predvsem za podporo pevskim glasovom v velikih cerkvah, v 15. stoletju pa so ga igrali tudi potujoči glasbeniki.) Zdi se, da so moški po parni kopeli zunaj pod pergolo. Na tleh pred kamnitim parapetom, nad Dürerjevim monogramom, skodelica med rastlinami in kamni nakazuje na rekreacijo ali uživanje alkohola. V ozadju slike se vzdolž reke na levi razteza vrsta hiš in mestno obzidje, ki segajo do kamnitega mostu in gradu z odprtimi vrati. Desno od centralno postavljenega sadnega drevesa stoji hiša, iz katere ženska zajema vodo. Hišo s strmo dvokapnico, skupaj s kočo, ki jo delno zakriva desni rob slike, lahko štejemo za kopališče.<ref name=":2">{{Internetquelle |url=http://www.museen-nord.de/Objekt/DE-MUS-076017/lido/A.B.+1159 |titel=Albrecht Dürer: Männerbad |abruf=2022-04-23}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Odprti kopalni paviljoni te vrste so takrat res obstajali zunaj mest, običajno ob zdravilnih vrelcih.<ref name=":6">{{navedi knjigo|author=Martin Sonnabend |title=Albrecht Dürer: Die Druckgraphiken im Städel Museum; Städelsches Kunstinstitut und Städtische Galerie, Städtische Galerie im Städelschen Kunstinstitut Frankfurt am Main |publisher=Städel-Museum |year=2007 |ISBN=978-3-8321-7789-8 |pages=52}}</ref> Grafika v muzeju [[Städel]] meri 392 × 283 mm (robna črta 389 × 280 mm),<ref>{{Internetquelle |url=https://sammlung.staedelmuseum.de/de/werk/das-maennerbad |titel=Das Männerbad |sprache=de |abruf=2022-04-25}}</ref> grafika Metropolitanskega muzeja meri 387 × 279 mm,<ref>{{Internetquelle |url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/387563 |titel=The Men's Bath |abruf=2022-04-25}}</ref> grafikon Royal Collection Trust pa 393 × 285 mm.<ref name=":1" /> == Interpretacije == [[Slika:DürerSyphilis1496.jpg|thumb|388x388px|Dürerjev ''Sifilitični moški'' iz leta 1496]] [[Slika:Jarbach Altarpiece 01.jpg|thumb|left|Dürerjev ''Jabachov oltar'' (1504)]] Dürerjeva ''Ženska kopel'' na splošno velja za zasnovo za dvojnik njegove ''Moške kopeli'', čeprav je prva skoraj kvadratna in so ženske upodobljene v jasnem generacijskem zaporedju, kar pa ne velja za moške.<ref name=":02">{{Internetquelle |autor=Jürgen Müller |url=http://archiv.ub.uni-heidelberg.de/artdok/1532/1/Mueller_Der_dritte_Mann_2009.pdf |titel=Der dritte Mann - Überlegungen zur Rezeptionsästhetik von Albrecht Dürers Zeichnung Das Frauenbad |hrsg=archiv.ub.uni-heidelberg.de |datum=2009 |seiten=40–41, 43 |abruf=2021-12-05}}</ref> ''Ženska kopel'' je tudi eden od razlogov, zakaj ''Moško kopel'' datiramo v obdobje po Dürerjevi vrnitvi s potovanja v Italijo. Verjetno je to najzgodnejši veliki lesorez in tudi prvi odtis z njegovim monogramom kot založniško oznako, ki ga je objavil po vrnitvi iz Italije.<ref>{{navedi knjigo |author=Christian Alschner |title=Deutsche Kunst der Dürer-Zeit: Ausstellung im Albertinum. 18. September 1971 bis 16. Januar 1972|publisher= Ministerium für Kultur und Staatliche Kunstsammlungen Dresden; 2 |year=1971 |pages=152}}</ref> Umetnostnozgodovinske raziskave so ponudile daljnosežne interpretacije kompozicije, ki se zdi pomembna tako kot celota kot v podrobnostih.<ref name=":5" /> Tri figure v ''Moški kopeli'' so identificirane kot Dürerjevi prijatelji, medtem ko je umetnik na ostalih štirih morda celo upodobil sebe.<ref name=":2" /> Moški, ki se naslanja na drog fontane, je verjetno sam Dürer, ki melanholično strmi v čokatega sedečega pivca, ki očitno predstavlja njegovega prijatelja Willibalda Pirckheimerja. Homoerotično obarvani stavki v Dürerjevih pismih Pirckheimerju puščajo prostor za ugibanja, prav tako besede, ki jih je Pirckheimer verjetno v grški pisavi in ​​jeziku vklesal na Dürerjevo risbo ''Portret Willibalda Pirckheimerja''. Izliv fontane, ki jo krona majhen petelin in je tik ob genitalijah melanholika, ki se naslanja na drog fontane, prav tako kaže v smer čokatega moškega.<ref name=":3">{{navedi knjigo |author=Thomas Schauerte|title=Albrecht Dürer |publisher=C. H. Beck |date=2020-08-27 |ISBN=978-3-406-75627-6 |pages=44}}</ref><ref name=":2" /> Petelin simbolično predstavlja tako penis kot spolno prenosljivo bolezen sifilis (znano tudi kot ''morbus gallicus'', iz latinskega ''*gallus*'' za petelin), kot je pokazala primerjava z različnimi časopisi.<ref name=":3" /><ref name=":4">{{navedi knjigo|author=Debra Cashion, Henry Luttikhuizen, Ashley West |title=The Primacy of the Image in Northern European Art, 1400–1700: Essays in Honor of Larry Silver |publisher=Brill |year=2017 |ISBN=978-90-04-35412-8 |pages=257}}</ref><ref name=":02" /> Interpretacijo figure, ki se naslanja na vodnjak, kot Michaela Wolgemuta je že leta 1897 zavrnil umetnostni zgodovinar Karl Voll, saj niti podobnost niti starost nista skladni z Dürerjevim nekdanjim učiteljem.<ref>{{navedi knjigo |author=Karl Voll |title=Die Portraits des Michel Wolgemut von Albrecht Dürer in der Albertina und in der Münchner Pinakothek; Monatsblätter zur Ergänzung der Allgemeinen Zeitung |year=1897 |pages=4}}</ref> Moška, ​​ki stojita drug proti drugemu v ospredju, sta identificirana kot Dürerjeva prijatelja – Lukas in Stephan Paumgartner – kar dokazuje Dürerjev prejšnji tako imenovani ''Paumgartnerjev oltar'', na katerem sta oba upodobljena.<ref name=":1" /> Medtem ko je identiteta bratov Paumgartner očitna, je podobnost debelega moža s Pirckheimerjevimi portreti manj prepričljiva.<ref name=":0" /> Glasbenika sta primerljiva z Jobovimi pohotnimi prijatelji na Dürerjevem ''Jabachovem oltarju'', ki ga je leta 1504 prav tako združil z avtoportretom in spolno simboličnimi glasbili.<ref name=":1" /><ref name=":3" /> Jobova glava, ki počiva v roki, prav tako spominja na melanholičnega moškega iz ''Moške kopeli''. Poteze mladega mimoidočega so prepoznavne kot poteze Albrechta Dürerja; spominja na njegovega sifilističnega moža iz istega obdobja (v Ulseniusovem časopisu). Dürer je morda namigoval na Pirckheimerjevo nagnjenost k mladim vojakom,<ref>{{navedi knjigo |author=Margaret Shewring, J. R. Mulryne |title=War Literature And The Arts In Sixteenth-Century Europe |publisher=Springer |year=2016 |ISBN=978-1-349-19734-7 |pages=55}}</ref> s katerimi je sifilis prišel v mesto. Tako kot pri voajerskem prikazu žensk, ki se kopajo, se tudi tukaj gledalec za ograjo pojavi kot odsev gledalca. Figure v ''Moški kopeli'' lahko predstavljajo pet čutov: Dürer kot sluh, Pirckheimer kot okus, figura s cvetlico kot vonj, njegova spremljevalka kot dotik in gledalec v ozadju kot vid.<ref name=":1" /> Druga interpretacija nakazuje štiri čute; shema štirih temperamentov je bila v tistem času zelo priljubljena: Dürer je melanholik, debeli moški je flegmatik, kolerik drži strgalo in sangvinik cvet.<ref name=":0" /><ref name=":5">{{navedi knjigo |author=Wolfgang Schmid |title=Dürer als Unternehmer: Kunst, Humanismus und Ökonomie in Nürnberg um 1500 |publisher=Porta Alba |year=2003 |ISBN=978-3-933701-05-3 |pages=239}}</ref> Edgar Wind, ki je prvi podal to interpretacijo, je v prizoru videl tudi parodijo dionizičnega kulta, pri čemer korpulentni moški s posodo za pitje predstavlja Bakha.<ref>{{navedi knjigo|title=The Art Quarterly |publisher=Metropolitan Museum of Art |year=1971 |pages=471}}</ref><ref>{{navedi knjigo |author=William Hogarth |title=A Selection of Paintings from the Collection of Mr. and Mrs. Paul Mellon |url=https://archive.org/details/williamhogarthse0000hoga |publisher=National Gallery of Art |year=1971 |pages=161}}</ref> Trenutna relevantnost morda leži v dejstvu, da so leta 1496 v [[Nürnberg]]u zaprli bordele in javna kopališča, da bi preprečili širjenje sifilisa z »vsakodnevnim sobivanjem« z okuženimi partnerji. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Bath House by Albrecht Dürer}} * Virtuelles Forschungsnetzwerk Albrecht Dürer, Heidelberg: arthistoricum.net, 2020ff. DOI: [https://doi.org/10.11588/duerer.online.687dd1799ef62 Werk in duerer.online.] Abgerufen am 25. August 2025 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela Albrechta Dürerja]] [[Kategorija:Dela leta 1497]] i65u3ptoyivuhwo230b7syp5sl2bb6o 0 600886 6766334 6659123 2026-10-17T13:39:56Z Anzet 118843 6766334 wikitext text/x-wiki '''2. [[Film Art Fest]]''' (tudi '''2. mednarodni dnevi avtorskega filma''') je potekal od 18. novembra do 2. decembra 1991 v Ljubljani z osrednjim prizoriščem v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]]. ==Glavni program== {| class="wikitable" ! Naslov !! Izvirni naslov !! Režija !! Država |- | ''Srečanje z Venero'' || ''Meeting Venus'' || István Szabó || Velika Britanija |- | ''Svetlikajoča koža'' || ''The Reflecting Skin'' || Philip Ridley || Velika Britanija |- | ''Tolpa štirih <small>/ Banda štirih</small>'' || ''La bande des quatre'' || Jacques Rivette || Francija |- | ''Kraljevi ribič'' || ''The Fisher King'' || Terry Gilliam || ZDA |- | ''Izmišljena zgodba'' || ''Une histoire inventée'' || André Forcier || Kanada |- | ''Življenje je sladko'' || ''Life Is Sweet'' || Mike Leigh || Velika Britanija |- | ''[[Moje 20. stoletje]]'' || ''Az én XX. századom'' || Ildikó Enyedi || Madžarska |- | ''Pot upanja''{{efn|''Pot upanja'' je bila predvajana namesto filma ''Indijanski tekač'' (''The Indian Runner'') [[Sean Penn|Seana Penna]].}} || ''Reise der Hoffnung'' || Xavier Koller || Švica, Turčija |- | ''Fantje iz soseščine'' || ''Boyz n the Hood'' || John Singleton || ZDA |- | colspan=2|''Riff-Raff'' || Ken Loach || Velika Britanija |- | ''Satan'' || ''Satana'' || Viktor Aristov || Sovjetska zveza |- | ''Mlada uporabnika soula'' || ''Young Soul Rebels'' || Isaac Julien || Velika Britanija |} ==Retrospektiva [[Boštjan Hladnik|Boštjana Hladnika]]== * ''Življenje ni greh'' (1957) * ''[[Ples v dežju]]'' (1961) * ''[[Peščeni grad]]'' (1962) * ''[[Sončni krik]]'' (1968) * ''[[Maškarada (film)|Maškarada]]'' (1971) * ''[[Ko pride lev]]'' (1972) * ''[[Bele trave]]'' (1976) * ''[[Ubij me nežno]]'' (1979) * ''[[Čas brez pravljic]]'' (1986) ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Viri== * {{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=1991 |title=Film Art Fest |journal=Ekran |volume=28 |issue=8 |pages=3−16 |publisher= |doi= |url=https://liffe.si/images/arhiv/arhiv-pdf/2.pdf |accessdate= }} * {{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year=1991 |title=Boštjan Hladnik |journal=Ekran |volume=28 |issue=8 |pages=17−23 |publisher= |doi= |url=https://liffe.si/images/arhiv/arhiv-pdf/2.pdf |accessdate= }} * {{navedi splet |url=https://www.yumpu.com/xx/document/read/5197539/seznam-filmov-od-1-do-19-liffe |title=Seznam filmov od 1. do 19. LIFFe |accessdate=12. 4. 2026 |date= |format= |work= }} {{Liffe}} [[Kategorija:Liffe]] [[Kategorija:1991 v Sloveniji]] [[Kategorija:1991 v filmu]] cy52et2277sx194s0nkc3jlnkktvq5i 0 602496 6766540 6681140 2026-10-18T05:31:48Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766540 wikitext text/x-wiki {{short description|Društvo poljskih matematikov.}} {{infopolje Organizacija | name = Poljsko matematično društvo | image = logo-PTM.jpg | image_border = | image_size = 150x150 | caption = | formation = 2. april 1919 | type = | headquarters = [[Varšava|Ulica Śniadeckich 8, 00-956 Varšava, Poljska]] | location = {{POL}} | num_members = | language = poljščina, angleščina | leader_title = Predsednik | leader_name = [[Jacek Miękisz]] | key_people = [[Tomasz Downarowicz]], [[ Klaudiusz Wójcik]], [[Krystyna Jaworska]], [[ Piotr Kowalczyk]], [[ Leokadia Białas-Cież]], [[ Małgorzata Makiewicz]], [[ Dorota Mozyrska]], [[ Jan Poleszczuk ]] | num_staff = | budget = | website = {{URL|http://www.ptm.org.pl/|ptm.org.pl}} }} '''Poljsko matematično društvo''' ({{langx|pl|Polskie Towarzystwo Matematyczne}}, PTM) je glavno profesionalno [[znanstveno društvo]] [[Poljaki|poljskih]] [[matematik]]ov in predstavlja poljsko matematiko v sklopu [[Evropsko matematično društvo|Evropskega matematičnega društva]] (EMS) in [[Mednarodna matematična zveza|Mednarodne matematične zveze]] (IMU). == Zgodovina == === Ustanovitev PTM === Društvo je bilo ustanovljeno v [[Krakov]]u 2. aprila 1919 v dvorani Filozofskega seminarja, ki se je nahajal v stavbi [[Kolegij Nowodvorskega Jagelonske univerze|Kolegija Nowodvorskega]] na [[Ulica świętej Anny, Krakov|Ulici świętej Anny]] 12.{{r|urba-2014}} Izvirno se je imenovalo '''Matematično društvo v Krakovu''' ({{langx|pl|Towarzystwo Matematyczne w Krakowie|links=no}}) in je ime spremenilo v Poljsko matematično društvo 21. aprila 1920.{{r|spl04}} Ustanovilo ga je 16 [[krakovska matematična šola|krakovskih matematikov]] in astronomov: {{columns-list |colwidth=25em| * [[Stefan Banach]] (1892&ndash;1945) * Julian Chmiel * Mirosław Gibas * {{medjezikovna povezava|Leon Chwistek|en}} (1884&ndash;1944) * {{medjezikovna povezava|Antoni Maria Emilian Hoborski|lt=Antoni Hoborski|pl}} (1879&ndash;1940) * {{medjezikovna povezava|Ludwik Hordyński|pl}} (1882&ndash;1920) * Ludwig Kaszycki * {{medjezikovna povezava|Franciszek Leja|en}} (1885&ndash;1979) * {{medjezikovna povezava|Otton Nikodym|en|Otto M. Nikodym}} (1887&ndash;1974) * {{medjezikovna povezava|Alfred Rosenblatt|pl}} (1880&ndash;1947) * Antoni Rozmus * {{medjezikovna povezava|Jan Sleszyński|en}} (1854&ndash;1931) * Xawery Stankiewicz * {{medjezikovna povezava|Antoni Wilk|pl}} (1876&ndash;1940) * [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] (1863&ndash;1942) * [[Kazimierz Żorawski]]{{r|cies-2019a}}{{r|spl09}}{{r|cies-2019b}} (1866&ndash;1953) }} Statut novo ustanovljenega združenja je njegov cilj opredelil kot celovito gojenje čiste in uporabne matematike z organiziranjem znanstvenih srečanj s predavanji.{{r|leja-1969}}{{r|spl09}} Imenovan je bil upravni odbor društva, ki so ga sestavljali: predsednik Zaremba, podpredsednik Hoborski, tajnik Leja in blagajnik Hordyński. Upravni odbor društva je ostal v Krakovu, članom s stalnim prebivališčem drugje pa je bilo {{snd}} z odobritvijo upravnega odbora {{snd}} dovoljeno ustanoviti podružnice v drugih mestih. Prva od teh, podružnica v [[Lvov]]u, je bila ustanovljena leta 1921 {{snd}} podružnice v [[Varšava|Varšavi]], [[Poznanj]]u in [[Vilna|Vilni]] so bile ustanovljene leta 1923.{{r|spl04}} V enem letu se je število članov društva povečalo na 40, kmalu zatem pa na 50. Pridružili so se tudi matematiki zunaj Krakova, med njimi [[Samuel Dickstein (matematik)|Samuel Dickstein]], [[Zygmunt Janiszewski]], [[Kazimierz Kuratowski]], [[Stefan Mazurkiewicz]], [[Wacław Franciszek Sierpiński]], [[Hugo Dyonizy Steinhaus]] in Stanisław Zakrocki.{{r|spl18}}{{r|cies-2019b}} Do leta 1928 je imelo društvo 165 članov. Steinhaus je o začetkih društva zapisal:{{r|stei-1970}}{{r|spl18}}{{r|domo-2018}}{{r|urba-2014}} {{citatni blok|Čeprav je bil Krakov formalno trdnjava, se je bilo mogoče zvečer sprehajati po Plantyh. Med enim takim sprehodom sem po naključju zaslišal besedi »Lebesguova mera«. Približal sem se klopi v parku in se predstavil dvema mladima navdušencema nad matematiko. Povedala sta mi, da imata še enega tovariša po imenu [[Witold Wilkosz]], ki ga še posebej hvalita. Mladeniča sta bila Stefan Banach in Otto Nikodym. Od tedaj naprej smo se redno srečevali in ... odločili smo se ustanoviti matematično društvo.}} Na izredni generalni skupščini, ki je bila 14. marca 1936 v Lvovu, je bila izvedena še ena organizacijska prenova, s katero se je PTM preoblikovalo v zvezo okrožnih podružnic. Te podružnice so imele svoje upravne odbore, katerih predsedniki so hkrati delovali kot člani glavnega odbora {{snd}} izvršnega organa, ki so ga vodili predsednik, tajnik in blagajnik. Glasovalne pravice na generalni skupščini so bile dodeljene delegatom podružnic sorazmerno s številom članov v njihovih podružnicah. Poleg tega se je sedež društva preselil v Varšavo, leta 1937 pa je bila ustanovljena podružnica v Krakovu (s čimer se je skupno število podružnic PTM tedaj povečalo na pet). === Dejavnosti PTM v medvojnem obdobju === ; Publikacije PTM Da bi dosegli svoje cilje, je Društvo začelo izdajati ''Rozprawy Polskiego Towarzystwa Matematycznego''. Prvi zvezek je bil objavljen v Krakovu leta 1921. Naslednji zvezek je izšel leto kasneje pod naslovom ''Annales de la Société Polonaise de Mathématique'' in je vseboval osem znanstvenih člankov. Zaremba je bil urednik ''Annales''. Do izbruha druge svetovne vojne je bilo objavljenih sedemnajst zvezkov. Revija je izhajala v glavnih mednarodnih jezikih; vendar so bili ''Dodatki'', ki so bili priloženi nekaterim zvezkom, natisnjeni v poljščini. Ti dodatki so med drugim vključevali dokumente, ki se nanašajo na življenje Društva, kot so njegovi statuti, poročila in zapisniki. ; Kongresi in srečanja PTM Društvo je organiziralo poljske matematične kongrese, pred letom 1939 pa so potekali trije taki kongresi. Prvi kongres je bil v Lvovu od 7. do 10. septembra 1927 in se ga je udeležilo približno 200 ljudi, med njimi več znanstvenikov iz tujine. Naslednji kongres je bil v Vilni od 23. do 26. septembra 1931, tretji pa v Varšavi (28. september {{snd}} 3. oktober 1937). V medvojnem obdobju je bilo na srečanjih Poljskega matematičnega društva predstavljenih 1143 prispevkov, med njimi: * v varšavski podružnici {{snd}} 446 * v lvovski podružnici {{snd}} 373 * v krakovski podružnici {{snd}} 184 * v poznanjski podružnici {{snd}} 76 * v vilnski podružnici {{snd}} 64 === Dejavnost po letu 1945 === Prvi povojni sestanek podružnice je bil v Krakovu 27. marca 1945. Marca 1946 se je sestal upravni odbor {{snd}} še vedno v sestavi članov iz leta 1939, čeprav je opazno manjkal predsednik Banach (ki je umrl v Lvovu leta 1945) {{snd}} in le dva meseca pozneje, maja istega leta, je bil izvoljen nov glavni odbor, ki so ga sestavljali: predsednik Kuratowski, blagajnik Borsuk in tajnik [[Andrzej Mostowski|Andrzej Stanisław Mostowski]]. Decembra 1946 je bil v Vroclavu 4. poljski matematični kongres, ki se ga je udeležilo 48 delegatov. [[Edward Marczewski]] je ta dogodek leta 1969 opisal takole:{{r|marc-1969}} {{citatni blok|Jeseni 1946 smo se lotili organizacije srečanja matematikov z vse države v Vroclavu. Skromno smo ga poimenovali Konferenca poljskih matematikov, vendar ga je PTM pozneje ex post priznal kot 4. poljski matematični kongres. (...) Kongres je potekal od 12. do 14. decembra 1946 in je poleg znanstvenih predstavitev vključeval tudi spominsko slovesnost v čast Stefana Banacha ter zasedanje, posvečeno spominu na vse poljske matematike, ki so padli med vojno. Poleg tega je 12. decembra profesor Wacław Sierpiński imel predavanje za študente matematike.}} Na generalni skupščini, ki je bila del tega kongresa, so bile ustanovljene tri nagrade (poimenovane po Stefanu Banachu, Stefanu Mazurkiewiczu in Stanisławu Zarembi), ki se podeljujejo za najboljša matematična dela, objavljena v preteklih dveh letih. Posamezne regionalne podružnice so začele ponovno delovati. Ustanovljene so bile tudi nove podružnice: v [[Lodž]]u leta 1946, v [[Lublin]]u leta 1947, v [[Gdansk]]u leta 1949, v [[Torunj]]u leta 1952, v [[Gliwice|Gliwicah]] leta 1954 in v [[Szczecin]]u leta 1956. Med 6. forumom poljskih matematikov (7.&ndash;12. september 2015) se je skupina članic PTM {{snd}} Urszula Foryś, Krystyna Jaworska, Stanisława Kanas, Małgorzata Migda in Ewa Schmeidel {{snd}} odločila ustanoviti združenje z imenom Poljsko društvo žensk v matematiki ({{langx|pl|Polskie Towarzystwo Kobiet w Matematyce|links=no}}, okrajšano PTKM). 2. aprila 2016 je bil v [[Rzeszow]]u ustanovni kongres PTKM, ki se ga je udeležilo 25 udeležencev. PTKM je bilo uradno registrirano 5. julija 2016.{{r|spl14}} Od leta 1990 je PTM član Evropskega matematičnega društva.{{r|spl05}} == Predsedniki PTM == {{glavna kategorija|Predsedniki Poljskega matematičnega društva}} Funkcijo predsednika PTM so zaporedoma opravljali:{{r|kowa-2004}} {{columns-list |colwidth=25em| * [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] (1919&ndash;1921, 1936&ndash;1937) * [[Wiktor Staniewicz]] (1921&ndash;1923) * [[Samuel Dickstein (matematik)|Samuel Dickstein]] (1923&ndash;1926) * [[Zdzisław Krygowski]] (1926&ndash;1928) * [[Wacław Franciszek Sierpiński]] (1928&ndash;1930) * [[Kazimierz Bartel]] (1930&ndash;1932) * [[Stefan Mazurkiewicz]] (1932&ndash;1936, 1937&ndash;1939) * [[Stefan Banach]] (1939&ndash;1945) * [[Karol Borsuk]] (1946) * [[Kazimierz Kuratowski]] (1946&ndash;1953) * [[Stefan Straszewicz]] (1953&ndash;1957) * [[Edward Marczewski]] (1957&ndash;1959) * [[Tadeusz Ważewski]] (1959&ndash;1961) * [[Władysław Ślebodziński]] (1961&ndash;1963) * [[Franciszek Leja]] (1963&ndash;1965) * [[Roman Sikorski]] (1965&ndash;1977) * [[Władysław Orlicz]] (1977&ndash;1979) * [[Jacek Szarski]] (1979&ndash;1981) * [[Zbigniew Ciesielski]] (1981&ndash;1983) * [[Wiesław Żelazko]] (1983&ndash;1985) * [[Stanisław Balcerzyk]] (1985&ndash;1987) * [[Andrzej Pelczar]] (1987&ndash;1991) * [[Julian Musielak]] (1991&ndash;1993) * [[Kazimierz Goebel]] (1993&ndash;1999) * [[Bolesław Szafirski]] (1999&ndash;2003) * [[Zbigniew Palka]] (2003&ndash;2005) * [[Stefan Jackowski]] (2005&ndash;2013) * [[Wacław Marzantowicz]] (2014&ndash;2019) * [[Jacek Miękisz]] (2020&ndash;2025){{r|spl03}}{{r|spl07}} * {{medjezikovna povezava|Armen Edigarian|pl}} (2026&ndash;''2028''){{r|spl08}} }} == Člani PTM == {{glavna kategorija|Člani Poljskega matematičnega društva}} Člani PTM so razdeljeni na individualne, podporne in častne.{{r|spl15}} == Publikacije PTM == V skladu s statutom so cilji društva: zastopanje interesov poljske matematične skupnosti; podpiranje matematičnega izobraževanja in popularizacija matematike; podpiranje matematičnih raziskav; varovanje poljskih matematičnih tradicij; spodbujanje povezovanja poljske matematične skupnosti {{snd}} vključno z vzdrževanjem vezi s poljskimi matematiki, ki delajo v tujini; in zagotavljanje ustrezne organizacije in delovnih pogojev za poljske matematike.{{r|spl06}} Vse od ustanovitve je bila glavna dejavnost društva združevanje matematikov z organizacijo konferenc in predavanj. Druga glavna dejavnost je objavljanje [[letopis]]ov in revij. Letne publikacije ''Annales de la Société Polonaise de Mathématique'' so izhajale do leta 1952 (izšlo je 25 zvezkov). Izdajanje te revije je prevzel [[Inštitut za matematiko Poljske akademije znanosti]] in se nadaljuje pod imenom ''[[Annales Polonici Mathematici]]''. Leta 1955 je PTM začel izdajati nove revije {{snd}} Društvo izdaja sedem periodičnih publikacij, skupaj znanih kot ''Annales Societatis Mathematicae Polonae'' (»''Letne publikacije Poljskega matematičnega društva''«), Serije od 1 do 6, ki so: * Serija 1: ''[[Commentationes Mathematicae]]'' ({{langx|pl|Prace Matematyczne|links=n}}, »''Matematična dela''«){{r|spl11}} * Serija 2: ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' (»''Matematične novice''«), v poljščini * Serija 3: ''[[Mathematica Applicanda]]'' (»''Uporabna matematika''«, nekdaj [https://wydawnictwa.ptm.org.pl/index.php/matematyka-stosowana ''Matematyka Stosowana''] do leta 2012) * Serija 4: ''[[Fundamenta Informaticae]]'' (»''Osnove računalništva''«) * Serija 5: ''[[Didactica Mathematicae]]''{{r|spl12}} (»''Didaktika matematike''«, nekdaj ''Dydaktyka Matematyki'') * Serija 6: ''[[Antiquitates Mathematicae]]''{{r|spl13}} (»''Matematične starine''«) Letopisi so znani tudi s poljskim imenom ''Roczniki Polskiego Towarzystwa Matematycznego'' in angleškim imenom ''Polish Mathematical Society Annals''. Poleg tega Poljsko matematično društvo skupaj s [[Poljsko fizikalno društvo|Poljskim fizikalnim društvom]], [[Poljsko astronomsko društvo|Poljskim astronomskim društvom]] in [[Poljsko računalniško društvo|Poljskim računalniškim društvom]] sodeluje z Inštitutom za matematiko [[Univerza v Varšavi|Univerze v Varšavi]] pri izdajanju [[mesečnik|mesečne]] [[poljudnoznanstvena revija|poljudnoznanstvene revije]] ''[[Delta (revija)|Delta]]''.{{r|spl10}}{{r|spl16}} Od leta 2018 so Serije 1, 3, 5 in 6 na voljo na portalu [[Virtualna knjižnica znanosti|Virtualne knjižnice znanosti]].{{r|spl17}} == Nagrade PTM == Poljsko matematično društvo podeljuje mnoge nagrade in priznanja za matematične dejavnosti.{{r|spl19}}{{r|spl20}} === Glavne nagrade PTM === ==== Nagrada Stefana Banacha ==== Poljsko matematično društvo je podelilo [[nagrada Stefana Banacha|nagrado Stefana Banacha]] ({{langx|pl|Nagroda Główna PTM im. Stefana Banacha|links=no}}) za dosežke na področju matematičnih raziskav naslednjim prejemnikom:{{r|spl00}} {{columns-list |colwidth=25em| * 1946: [[Hugo Dyonizy Steinhaus]] in [[Wacław Franciszek Sierpiński]] * 1947: [[Mieczysław Biernacki]] * 1948: [[Władysław Orlicz]] * 1949: [[Stanisław Mazur]] * 1950: [[Jan Mikusiński]] * 1951: [[Adam Bielecki (matematik)|Adam Bielecki]] * 1952: [[Andrzej Alexiewicz]] * 1953: [[Stanisław Hartman]] * 1954: [[Tadeusz Leżański]] * 1955: [[Witold Wolibner]] * 1956: [[Zofia Szmydt]] * 1957: [[Andrzej Grzegorczyk]] * 1958: [[Mieczysław Altman]] * 1959: [[Józef Meder]] * 1960: [[Krzysztof Maurin]] * 1961: [[Czesław Bessaga]] in [[Aleksander Pełczyński]] * 1962: [[Edward Sąsiada]] * 1963: [[Bogdan Bojarski]] * 1964: [[Zbigniew Ciesielski]] * 1965: [[Jan Mycielski]] * 1966: [[Włodzimierz Mlak]] * 1967: [[Wiesław Żelazko]] * 1968: [[Władysław Narkiewicz]] * 1969: [[Danuta Przeworska-Rolewicz]] in [[Stefan Rolewicz]] * 1970: {{medjezikovna povezava|Roman Duda|pl}} * 1971: {{medjezikovna povezava|Stanisław Kwapień|pl}} * 1972: [[Andrzej Pelczar]] * 1973: [[Adam Henryk Toruńczyk]] * 1974: {{medjezikovna povezava|Leszek Pacholski|pl}} * 1976: [[Tadeusz Figiel]] * 1977: [[Lech Drewnowski]] * 1979: [[Przemysław Wojtaszczyk]] * 1982: [[Lech Maligranda]] * 1983: {{medjezikovna povezava|Tomasz Byczkowski|pl}} * 1984: {{medjezikovna povezava|Marek Bożejko|pl}} * 1985: [[Wojciech Banaszczak]] * 1986: {{medjezikovna povezava|Henryk Hudzik|pl}} * 1987: {{medjezikovna povezava|Jarosław Zemanek|pl}} * 1988: {{medjezikovna povezava|Adam Paszkiewicz|pl}} * 1990: {{medjezikovna povezava|Marek Lassak|pl}} * 1991: {{medjezikovna povezava|Paweł Domański|pl}} * 1992: {{medjezikovna povezava|Marek Nawrocki|pl}} * 1993: {{medjezikovna povezava|Ryszard Szwarc|pl}} * 1997: {{medjezikovna povezava|Mariusz Lemańczyk|pl}} * 2001: {{medjezikovna povezava|Mieczysław Mastyło|pl}} * 2002: {{medjezikovna povezava|Rafał Latała|pl}} in {{medjezikovna povezava|Krzysztof Oleszkiewicz|pl}} * 2003: {{medjezikovna povezava|Jerzy Jezierski|pl}} in [[Wacław Marzantowicz]] * 2007: [[Grzegorz Świątek]] * 2008: [[Lech Tadeusz Januszkiewicz]] * 2009: {{medjezikovna povezava|Tomasz Downarowicz|pl}} * 2010: {{medjezikovna povezava|Adam Paszkiewicz|pl}} * 2011: [[Tomasz Komorowski]] * 2012: [[Jacek Świątkowski]] * 2013: [[Henryk Woźniakowski]] * 2014: [[Krzysztof Frączek]] * 2015: [[Jan Okniński]] * 2016: [[Adrian Langer]] * 2017: {{medjezikovna povezava|Krzysztof Bogdan|pl}} * 2018: {{medjezikovna povezava|Wojciech Kucharz|pl}} in [[Maksym Radziwill]] * 2019: [[Yuriy Tomilov]] * 2020: [[Jerzy Weyman]] * 2021: {{medjezikovna povezava|Damian Osajda|pl}} * 2022: {{medjezikovna povezava|Piotr W. Nowak|pl}} * 2023: {{medjezikovna povezava|Mariusz Mirek|pl}} * 2024: [[Mikołaj Frączyk]] in {{medjezikovna povezava|Adam Kanigowski|en}} * 2025: {{medjezikovna povezava|Jacek Jendrej|pl}} }} ==== Nagrada Samuela Dicksteina ==== [[Nagrada Samuela Dicksteina]] ({{langx|pl|Nagroda Główna PTM im. Samuela Dicksteina|links=no}}) je nagrada, ki jo podeljuje PTM za prispevke k poučevanju matematike, njeni popularizaciji in raziskovanju zgodovine te discipline. Je ena od več nagrad PTM, označenih kot »glavne nagrade«, ki se podeljujejo 1970-ih. Prvo nagrado so podelili leta 1979 [[Stefan Straszewicz|Stefanu Straszewiczu]]. ==== Nagrada Huga Steinhausa ==== [[Nagrada Huga Steinhausa]] ({{langx|pl|Nagroda im. Hugona Steinhausa|links= no}}) je nagrada, ki jo podeljuje PTM za dosežke na področju uporabne matematike. Je ena od štirih glavnih nagrad društva. Sprva (od leta 1979) je bila nagrada podeljena neredno; od leta 2015 se podeljuje vsako leto. Prvi je prejel nagrado [[Jerzy Baksalary]]. ==== Nagrada za mlade matematike ==== Nagrada za mlade matematike (ne starejše od 28 let) za raziskovalne dosežke. === Študentske nagrade PTM === * nagrada na tekmovanju [[Józef Marcinkiewicz (matematik)|Józefa Marcinkiewicza]] za najboljši študentski članek na katerem koli področju matematike * nagrada na tekmovanju za najboljši študentski članek s področja teorije verjetnosti in uporabe matematike * nagrada na tekmovanju [[Anna Zofia Krygowska|Anne Zofie Krygowske]] za najboljši študentski članek s področja matematičnega izobraževanja * nagrada na tekmovanju [[Witold Wilkosz|Witolda Wilkosza]] za najboljši študentski članek s področja popularizacije matematike === Druge nagrade in tekmovanja === ==== Mednarodna nagrada Stefana Banacha ==== [[Mednarodna nagrada Stefana Banacha]] ({{langx|pl|Międzynarodowa Nagroda im. Stefana Banacha|links=no}}, {{langx|en|The International Stefan Banach Prize for a Doctoral Dissertation in the Mathematical Sciences}}) je letna nagrada, ki jo Matematično društvo podeljuje matematikom za najboljše doktorske disertacije s področja [[matematične znanosti|matematičnih znanosti]].{{r|spl01}} Njen cilj je »spodbujati in finančno podpirati najobetavnejše mlade raziskovalce« na področju matematike. Ustanovljena je bila leta 2009 in je poimenovana v čast priznanega poljskega matematika [[Stefan Banach|Stefana Banacha]]. Nagrajenci prejmejo tudi denarno nagrado v višini 25.000 [[poljski zlot|zlotov]] (približno 5.810 [[evro]]v). Seznam nagrajencev: {{columns-list |colwidth=25em| * 2009: [[Tomasz Elsner]] * 2010: {{medjezikovna povezava|Jakub Gismatullin|pl}} * 2011: {{medjezikovna povezava|Łukasz Pańkowski|pl}} * 2012: {{medjezikovna povezava|Andras Mathe|pl}} * 2013: [[Marcin Pilipczuk]] * 2014: [[Dan Petersen (matematik)|Dan Petersen]] * 2015: [[Joonas Ilmavirta]] * 2016: [[Adam Kanigowski]] * 2017: [[Anna Szymusiak]] * 2018-2020: ''ni podeljena'' * 2021: [[Michał Miśkiewicz (matematik)|Michał Miśkiewicz]] * 2022: [[Marcin Sroka]] * 2024: [[Dalimil Peša]]{{r|spl02}} }} * tekmovanje Wacława Sierpińskega (skupaj s Fakulteto za matematiko, informatiko in mehaniko Univerze v Varšavi) * tekmovanje Władysława Orlicza (skupaj s Fakulteto za matematiko in informatiko [[Univerza Adama Mickiewicza v Poznanju|Univerze Adama Mickiewicza v Poznanju]]) * [[nagrada Kazimierza Kuratowskega|tekmovanje Kazimierza Kuratowskega]] (skupaj z Inštitutom za matematiko Poljske akademije znanosti) * tekmovanje v študentskih matematičnih projektih (skupaj s Fakulteto za matematiko, informatiko in mehaniko Univerze v Varšavi in uredniškim odborom mesečne revije ''Delta'') === Nagrade, ki jih je prej podelilo PTM{{r|iwin-1975}}{{r|spl20}} === * nagrada Stefana Mazurkiewicza za dosežke na področju matematičnih raziskav * nagrada Stanisława Zarembe za dosežke na področju matematičnih raziskav == Status organizacije za javno korist == Leta 2007 je PTM pridobilo status [[organizacija za javno korist|organizacije za javno korist]]. == Glej tudi == {{div col|colwidth=27em}} * {{medjezikovna povezava|Evropsko matematično društvo|en|European Mathematical Society}} * {{medjezikovna povezava|Poljsko kemijsko društvo|en|Polish Chemical Society}} * {{medjezikovna povezava|Poljsko fizikalno društvo|en|Polish Physical Society}} * {{medjezikovna povezava|nagrada Kazimierza Kuratowskega|en|Kuratowski Prize}} {{div col end}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="cies-2019a">[[#SKL-cies-2019a|Ciesielski (2019a)]].</ref> <ref name="cies-2019b">[[#SKL-cies-2019b|Ciesielski (2019b)]].</ref> <ref name="domo-2018">[[#SKL-domo-2018|Domoradzki; Stawiska (2018)]].</ref> <ref name="iwin-1975">[[#SKL-iwin-1975|Iwiński (1975)]].</ref> <ref name="kowa-2004">[[#SKL-kowa-2004|Kowalski (2004)]].</ref> <ref name="leja-1969">[[#SKL-leja-1969|Leja (1969)]].</ref> <ref name="marc-1969">[[#SKL-marc-1969|Marczewski (1969)]].</ref> <ref name="stei-1970">[[#SKL-stei-1970|Steinhaus (1970)]].</ref> <ref name="urba-2014">[[#SKL-urba-2014|Urbanek (2014)]].</ref> <ref name="spl00">{{citat | title= Laureates of Stefan Banach Prize | website= ptm.org.pl | url= https://www.ptm.org.pl/kategorie/konkursy/nagrody-glowne-ptm/nagroda-glowna-ptm-im-stefana-banacha | accessdate= 2019-06-01 | archive-date= 2019-05-31 | archive-url= https://web.archive.org/web/20190531061447/https://www.ptm.org.pl/kategorie/konkursy/nagrody-glowne-ptm/nagroda-glowna-ptm-im-stefana-banacha | url-status= dead }}</ref> <ref name="spl01">{{citat | title= THE INTERNATIONAL STEFAN BANACH PRIZE | website= ibp.ptm.org.pl | lang= pl, en | url= https://ibp.ptm.org.pl/en/ | accessdate= 2024-12-07 | archive-url= https://web.archive.org/web/20241201174200/https://ibp.ptm.org.pl/en/ | archive-date= 2024-12-01 | url-status= dead}}</ref> <ref name="spl02">{{citat | title= Polish Mathematical Society Awards a Graduate from Matfyz | date= 2024-09-19 | website= mff.cuni.cz | lang= en | url= https://www.mff.cuni.cz/en/public/news/polish-mathematical-society-awards-a-graduate-from-matfyz | accessdate= 2024-12-04}}</ref> <ref name="spl03">{{citat | title= Władze Polskiego Towarzystwa Matematycznego | website= ptm.org.pl | url= https://www.ptm.org.pl/zawartosc/wladze-polskiego-towarzystwa-matematycznego?q=wladze/zarzad-glowny | accessdate= 2020-02-23 | archive-date= 2020-10-22 | archive-url= https://web.archive.org/web/20201022034545/https://www.ptm.org.pl/zawartosc/wladze-polskiego-towarzystwa-matematycznego?q=wladze/zarzad-glowny | url-status= dead }}</ref> <ref name="spl04">{{citat | title= Polskie Towarzystwo Matematyczne ma 100 lat | website= gov.pl | lang= pl | url= https://www.gov.pl/web/nauka/polskie-towarzystwo-matematyczne-ma-100-lat | accessdate= 2020-04-10}}</ref> <ref name="spl05">{{citat | title= European Mathematical Society — Corporate Member List | website= euro-math-soc.eu | lang= en | url= https://euro-math-soc.eu/corporate/polish-mathematical-society | accessdate= 2020-04-10 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20201230124631/https://euro-math-soc.eu/corporate/polish-mathematical-society | archivedate= 2020-12-30 | url-status= live}}</ref> <ref name="spl06">{{citat | title= Statut PTM | website= ptm.org.pl | lang= pl | url= https://www.ptm.org.pl/zawartosc/statut-ptm | accessdate= 2020-04-10 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20200803172853/https://www.ptm.org.pl/zawartosc/statut-ptm | archivedate= 2020-08-03 | url-status= live}}</ref> <ref name="spl07">{{citat | title= Zarząd Główny PTM | website= ptm.org.pl | lang= pl | url= https://www.ptm.org.pl/zawartosc/wladze-polskiego-towarzystwa-matematycznego?q=wladze/zarzad-glowny | accessdate= 2020-02-01 | archive-date= 2020-10-22 | archive-url= https://web.archive.org/web/20201022034545/https://www.ptm.org.pl/zawartosc/wladze-polskiego-towarzystwa-matematycznego?q=wladze/zarzad-glowny | url-status= dead }}</ref> <ref name="spl08">{{citat | title= Wyniki wyborów w PTM 2025 - władze PTM na kadencję 2026-2028 | date= 2025-11-24 | website= ptm.org.pl | lang= pl | url= https://www.ptm.org.pl/zawartosc/wyniki-wybor%C3%B3w-w-ptm-2025-w%C5%82adze-ptm-na-kadencj%C4%99-2026-2028 | accessdate= 2025-11-25 | archive-date= 2025-12-20 | archive-url= https://web.archive.org/web/20251220170754/https://www.ptm.org.pl/zawartosc/wyniki-wybor%C3%B3w-w-ptm-2025-w%C5%82adze-ptm-na-kadencj%C4%99-2026-2028 | url-status= dead }}</ref> <ref name="spl09">{{citat | last1= Piórek | first1= Józef | title= Z protokołów PTM | website= msn.ap.siedlce.pl | lang= pl | url= http://www.msn.ap.siedlce.pl/smp/msn/3/04-10.pdf | accessdate= 2018-09-11 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20140820212553/http://www.msn.ap.siedlce.pl/smp/msn/3/04-10.pdf | archivedate= 2014-08-20}}</ref> <ref name="spl10">{{citat | title= delta {{!}} Strona główna | website= deltami.edu.pl | publisher= [[Delta (revija)|Delta]] | lang= pl | url= https://www.deltami.edu.pl/ | accessdate= 2026-05-07}}</ref> <ref name="spl11">{{citat | title= Commentationes Mathematicae &ndash; rocznik Polskiego Towarzystwa Matematycznego | website= ptm.org.pl | lang= pl | url= http://www.ptm.org.pl/wydawnictwa/2/ | archiveurl= https://web.archive.org/web/20100807105055/http://www.ptm.org.pl/wydawnictwa/2/ | archivedate= 2010-08-07}}</ref> <ref name="spl12">{{citat | title= Didactica Mathematicae | website= wydawnictwa.ptm.org.pl | lang= pl, en | url= https://wydawnictwa.ptm.org.pl/index.php/didactica-mathematicae }}</ref> <ref name="spl13">{{citat | title= Antiquitates Mathematicae | website= wydawnictwa.ptm.org.pl | lang= pl, en | url= https://wydawnictwa.ptm.org.pl/index.php/antiquitates-mathematicae}}</ref> <ref name="spl14">{{citat | title= PTKM - Historia | website= ptkwm.org.pl | lang= pl | url= https://ptkwm.org.pl/pl/onas/historia.html | accessdate= 2020-08-09 | archiveurl= https://web.archive.org/web/20170223150559/http://ptkwm.org.pl/pl/onas/historia.html | archivedate=2017-02-23}}</ref> <ref name="spl15">{{citat | title= Członkostwo | website= ptm.org.pl | lang= pl | url= https://www.ptm.org.pl/czlonkostwo | accessdate= 2024-07-19 | archive-date= 2024-07-19 | archive-url= https://web.archive.org/web/20240719023416/https://www.ptm.org.pl/czlonkostwo | url-status= dead }}</ref> <ref name="spl16">{{citat | title= Kolegium Redakcyjne Delty | website= deltami.edu.pl | publisher= Delta | lang= pl | url= http://www.deltami.edu.pl/delta/redakcja/kolegium_redakcyjne/ | accessdate= 2021-08-21 | archive-date= 2021-09-22 | archive-url= https://web.archive.org/web/20210922020146/http://www.deltami.edu.pl/delta/redakcja/kolegium_redakcyjne/ | url-status= dead }}</ref> <ref name="spl17">{{citat | title= Czasopisma PTM | website= [[Virtualna knjižnica znanosti]] | lang= pl, en | url= https://bibliotekanauki.pl/publishing-companies/552/journals | accessdate= 2021-11-03}}</ref> <ref name="spl18">{{citat | title= The Polish Mathematical Society | date= avgust 2004 | work= Mathematical Societies, Medals, Prizes and other honours | publisher= [[Arhiv zgodovine matematike MacTutor]] | lang= en | url= http://www.gap-system.org/~history/Societies/Polish.html | accessdate= 2005-06-26 | url-status= dead | archiveurl= https://web.archive.org/web/20051214221824/http://www.gap-system.org/~history/Societies/Polish.html | archivedate= 2005-12-14}}</ref> <ref name="spl19">{{citat | title= Konkursy o nagrody PTM | website= www.ptm.org.pl | lang= pl | url= http://www.ptm.org.pl/konkursy/ | accessdate= 2008-05-05 | archive-date= 2008-05-19 | archive-url= https://web.archive.org/web/20080519171109/http://www.ptm.org.pl/konkursy/ | url-status= dead }}</ref> <ref name="spl20">{{citat | title= Nagrody główne PTM {{!}} Polskie Towarzystwo Matematyczne | website= www.ptm.org.pl | lang= pl | url= https://www.ptm.org.pl/kategorie/konkursy/nagrody-glowne-ptm | accessdate= 2025-02-22 | archive-date= 2025-10-03 | archive-url= https://web.archive.org/web/20251003191648/https://www.ptm.org.pl/kategorie/konkursy/nagrody-glowne-ptm | url-status= dead }}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat | last1= Ciesielski | first1= Krzysztof | authorlink1= Krzysztof Ciesielski (matematik) | title= The calendar of the first two years of PTM | journal= [[Wiadomości Matematyczne]] | date= 2019a | volume= 55 | issue= 1 | pages= 7&ndash;14 | publisher= Poljsko matematično društvo | url= https://wydawnictwa.ptm.org.pl/index.php/wiadomosci-matematyczne/article/view/7038/6474 | accessdate= 2022-05-03 | ref= SKL-cies-2019a}} * {{citat | last1= Ciesielski | first1= Krzysztof | authorlink1= | title= Sto lat temu w Krakowie, czyli o początkach Polskiego Towarzystwa Matematycznego | journal= [[Delta (revija)|Delta]] | date= 2019b | volume= 45 | issue= 9 (544) | pages= 1&ndash;2 | issn= 0137-3005 | url= https://www.deltami.edu.pl/media/issues/2019/09/delta-2019-09.pdf | accessdate= 2026-05-07 | ref= SKL-cies-2019b}} * {{citat | last1= Domoradzki | first1= Stanisław | authorlink1= Stanisław Domoradzki | last2= Stawiska | first2= Małgorzata | title= Polish Mathematicians and Mathematics in World War I | date= 2018-04-04 | arxiv= 1804.02448 | ref= SKL-domo-2018}} * {{citat | last1= Iwiński | first1= Tadeusz | title= Ponad pół wieku działalności matematyków polskich. Zarys historii Polskiego Towarzystwa Matematycznego 1919-1973 | date= 1975 | publisher= [[Państwowe Wydawnictwo Naukowe]] | location= Varšava | ref= SKL-iwin-1975}} * {{citat | last1= Kowalski | first1= Janusz | title= Polish Mathematical Society (PTM) | journal= EMS | date= december 2004 | pages= 24&ndash;29 | url= http://www.emis.de/newsletter/54/page24.pdf | accessdate= 2006-04-10 | format= PDF | ref= SKL-kowa-2004}} * {{citat | last1= Leja | first1= Franciszek | authorlink1= Franciszek Leja | title= Powstanie Polskiego Towarzystwa Matematycznego | journal= Wiadomości Matematyczne | date= 1969 | volume= XII | pages= 3&ndash;8 | ref= SKL-leja-1969}} * {{citat | last1= Marczewski | first1= Edward | authorlink1= Edward Marczewski | title= Początki matematyki wrocławskiej | journal= Wiadomości Matematyczne | date= 1969 | volume= XII | pages= 67 | ref= SKL-marc-1969}} * {{citat | last1= Steinhaus | first1= Hugo Dyonizy | authorlink1= Hugo Dyonizy Steinhaus | title= Reminiscences | date= 1970 | location= Krakov | ref= SKL-stei-1970}} * {{citat | last1= Urbanek | first1= Mariusz | authorlink1= Mariusz Urbanek | title= Genialni. Lwowska szkoła matematyczna | date= 2014 | publisher= Wydawnictwo Iskry | location= Varšava | isbn= 978-83-244-0381-3 | ref= SKL-urba-2014}} * {{citat | title= Wiadomości Matematyczne | website= wiadmat.wmid.amu.edu.pl | lang= pl, en | url= http://wiadmat.wmid.amu.edu.pl/English | accessdate= 2009-01-09}}. Revijo ureja Poljsko matematično društvo. {{refend}} == Zunanje povezave == * Uradno spletno mesto PTM: {{uradno spletno mesto|http://www.ptm.org.pl|name=ptm.org.pl}} {{v jeziku|pl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Poljska društva]] [[Kategorija:Matematična društva]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1919]] kgx4nt54m6y4z0pv7folfwra4iygl9r 0 604142 6766289 6765825 2026-10-17T12:03:27Z VidicK01 193275 /* Mestne občine */ vsi kandidati, zaključeno 6766289 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | Lokalne volitve v Sloveniji 2026 |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]] |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Osnovni podatki''' |- | '''Mestne občine:''' || align=right|12 &nbsp; |- | '''Preostale občine:''' || align=right|200 &nbsp; |- | '''Število vseh občin:''' || align=right|212 &nbsp; |- | '''Županski kandidati:''' || align=right| |- | '''Svetniški kandidati:''' || align=right| |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Prvi krog''' |- | '''Datum volitev:''' || align=right|15. november 2026 &nbsp; |- | '''Št. upravičencev:''' || align=right|1.605.948 |- | '''Udeležba:''' || align=right| |- | '''Odstotek:''' || align=right| |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Drugi krog''' |- | '''Datum volitev:''' || align=right|29. november 2026 &nbsp; |- | '''Št. upravičencev:''' || align=right| |- | '''Udeležba:''' || align=right| |- | '''Odstotek:''' || align=right| |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Prejšnje volitve''' |- | '''Leto:''' || align=right|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] &nbsp; |} '''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}</ref> == Volilna zakonodaja == === Volilna pravica === Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi: * državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji; * tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.<ref name=":0">{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}</ref> ==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ==== Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.<ref>{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}</ref> Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,<ref>{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po "starem" • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}</ref> vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.<ref>{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].<ref>{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}</ref> Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje bo potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.<ref>{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}</ref> === Kandidacijski postopek === Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.<ref name=":1" /> Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. "ziper" sistem).<ref name=":1" /> == Volilni sistem == === Volitve v občinski svet === Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.<ref>{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> ==== Volilne enote ==== Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.<ref name=":1" /> === Volitve župana === Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.<ref name=":0" /> === Volitve v ožje dele občin === Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}</ref> Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.<ref name=":3" /> == Mestne občine == Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.<ref name="ObalaPlus-kandidati">{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}</ref> === Ljubljana === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}} * [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (podpora volivcev, Lista Zorana Jankovića) * [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister za delo ([[Levica (Slovenija)|Levica]]) * [[Anton Rop]], nekdanji premier in minister ([[Ljubljana smo vsi]]) * [[Klemen Boštjančič]], poslanec DZ, nekdanji finančni minister ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * [[Apolonija Simon]], akademska slikarka ([[VESNA – zelena stranka|Vesna]]) * [[Marko Koprivc]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]]) * [[Gregor Novak]], odvetnik ([[Prerod (stranka)|Prerod]]) * [[Kajetan Bajt]], podjetnik in igralec ([[Zeleni Slovenije]]) * [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]) * [[Izidor Predan]] (Krščanski socialisti) * [[Mojca Sojar]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]) * [[Aleš Vrhovec]], arhitekt in urbanist ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]]) * [[Matjaž Tomlje]], nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik ([[Resni.ca]]) * [[Aleksandar Repić]], spletni vplivnež (podpora volivcev, Lista Aleksandra Repića) === Maribor === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}} * Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev) * [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev) * Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor) * [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]]) * Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]]) * [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) * [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]]) * Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]]) * Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])<ref>{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Kranj === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}} * [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]]) * [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja) * [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]]) * [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja) * [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]) * [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]]) === Koper === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}} * [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana) * Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]]) * Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]]) * Jasna Softić (Rumeni in modri) * Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper) * Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]]) * Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]) * Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]) * Samir Šaković ([[Resni.ca]]) === Nova Gorica === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}} * [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]]) * Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]]) * Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico) * Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]) === Ptuj === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}} * Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]]) * Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]]) * Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš) * [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj) * Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])<ref>{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Celje === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}} * [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]]) * [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca) * Darko Radiković ([[Resni.ca]]) === Novo mesto === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}} * [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija) * Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]]) * Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]) === Krško === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}} * Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina) * Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]]) * Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)<ref>{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Velenje === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}} * Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]]) * Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje) * Franci Lenart (Naše Velenje) * Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]) * Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]) * Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)<ref>{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Murska Sobota === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}} * Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]]) * Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]) * [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]]) * Andrej Mišič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) === Slovenj Gradec === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}} * Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)<ref name="Dnevnik-mestne">{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Volitve v Sloveniji}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]] b7ts8wzdgzjtew4kattyqhse4id4gae 6766298 6766289 2026-10-17T12:25:11Z Doncsecz~slwiki 9581 Mešič 6766298 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | Lokalne volitve v Sloveniji 2026 |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]] |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Osnovni podatki''' |- | '''Mestne občine:''' || align=right|12 &nbsp; |- | '''Preostale občine:''' || align=right|200 &nbsp; |- | '''Število vseh občin:''' || align=right|212 &nbsp; |- | '''Županski kandidati:''' || align=right| |- | '''Svetniški kandidati:''' || align=right| |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Prvi krog''' |- | '''Datum volitev:''' || align=right|15. november 2026 &nbsp; |- | '''Št. upravičencev:''' || align=right|1.605.948 |- | '''Udeležba:''' || align=right| |- | '''Odstotek:''' || align=right| |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Drugi krog''' |- | '''Datum volitev:''' || align=right|29. november 2026 &nbsp; |- | '''Št. upravičencev:''' || align=right| |- | '''Udeležba:''' || align=right| |- | '''Odstotek:''' || align=right| |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Prejšnje volitve''' |- | '''Leto:''' || align=right|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] &nbsp; |} '''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}</ref> == Volilna zakonodaja == === Volilna pravica === Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi: * državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji; * tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.<ref name=":0">{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}</ref> ==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ==== Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.<ref>{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}</ref> Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,<ref>{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po "starem" • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}</ref> vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.<ref>{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].<ref>{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}</ref> Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje bo potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.<ref>{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}</ref> === Kandidacijski postopek === Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.<ref name=":1" /> Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. "ziper" sistem).<ref name=":1" /> == Volilni sistem == === Volitve v občinski svet === Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.<ref>{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> ==== Volilne enote ==== Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.<ref name=":1" /> === Volitve župana === Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.<ref name=":0" /> === Volitve v ožje dele občin === Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}</ref> Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.<ref name=":3" /> == Mestne občine == Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.<ref name="ObalaPlus-kandidati">{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}</ref> === Ljubljana === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}} * [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (podpora volivcev, Lista Zorana Jankovića) * [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister za delo ([[Levica (Slovenija)|Levica]]) * [[Anton Rop]], nekdanji premier in minister ([[Ljubljana smo vsi]]) * [[Klemen Boštjančič]], poslanec DZ, nekdanji finančni minister ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * [[Apolonija Simon]], akademska slikarka ([[VESNA – zelena stranka|Vesna]]) * [[Marko Koprivc]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]]) * [[Gregor Novak]], odvetnik ([[Prerod (stranka)|Prerod]]) * [[Kajetan Bajt]], podjetnik in igralec ([[Zeleni Slovenije]]) * [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]) * [[Izidor Predan]] (Krščanski socialisti) * [[Mojca Sojar]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]) * [[Aleš Vrhovec]], arhitekt in urbanist ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]]) * [[Matjaž Tomlje]], nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik ([[Resni.ca]]) * [[Aleksandar Repić]], spletni vplivnež (podpora volivcev, Lista Aleksandra Repića) === Maribor === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}} * Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev) * [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev) * Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor) * [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]]) * Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]]) * [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) * [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]]) * Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]]) * Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])<ref>{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Kranj === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}} * [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]]) * [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja) * [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]]) * [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja) * [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]) * [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]]) === Koper === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}} * [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana) * Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]]) * Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]]) * Jasna Softić (Rumeni in modri) * Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper) * Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]]) * Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]) * Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]) * Samir Šaković ([[Resni.ca]]) === Nova Gorica === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}} * [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]]) * Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]]) * Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico) * Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]) === Ptuj === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}} * Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]]) * Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]]) * Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš) * [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj) * Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])<ref>{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Celje === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}} * [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]]) * [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca) * Darko Radiković ([[Resni.ca]]) === Novo mesto === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}} * [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija) * Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]]) * Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]) === Krško === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}} * Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina) * Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]]) * Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)<ref>{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Velenje === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}} * Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]]) * Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje) * Franci Lenart (Naše Velenje) * Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]) * Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]) * Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)<ref>{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Murska Sobota === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}} * Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]]) * Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]) * [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]]) * Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) === Slovenj Gradec === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}} * Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)<ref name="Dnevnik-mestne">{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Volitve v Sloveniji}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]] bcfc3njahoeulscyap2p5s3ruljswau 6766585 6766298 2026-10-18T10:24:10Z VidicK01 193275 /* Mestne občine */ Tabela: Kandidati političnih strank v MO 6766585 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | Lokalne volitve v Sloveniji 2026 |- | align="center" colspan=2 | [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]] |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Osnovni podatki''' |- | '''Mestne občine:''' || align=right|12 &nbsp; |- | '''Preostale občine:''' || align=right|200 &nbsp; |- | '''Število vseh občin:''' || align=right|212 &nbsp; |- | '''Županski kandidati:''' || align=right| |- | '''Svetniški kandidati:''' || align=right| |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Prvi krog''' |- | '''Datum volitev:''' || align=right|15. november 2026 &nbsp; |- | '''Št. upravičencev:''' || align=right|1.605.948 |- | '''Udeležba:''' || align=right| |- | '''Odstotek:''' || align=right| |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Drugi krog''' |- | '''Datum volitev:''' || align=right|29. november 2026 &nbsp; |- | '''Št. upravičencev:''' || align=right| |- | '''Udeležba:''' || align=right| |- | '''Odstotek:''' || align=right| |- | bgcolor=#EFDECD colspan=2 align="center" | '''Prejšnje volitve''' |- | '''Leto:''' || align=right|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] &nbsp; |} '''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref> Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] je volitve razpisal 8. julija 2026 in za rok za začetek volilnih opravil določil 7. september. Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra, drugi krog pa 29. novembra.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-08-04 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> V prvem krogu ima pravico voliti 1.605.948 državljanov.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-09 |title=Začela so se volilna opravila za lokalne volitve 2026 {{!}} Občina Aktualno {{!}} MojaObčina.si |url=https://www.mojaobcina.si/aktualno/novice/zacela-so-se-volilna-opravila-za-lokalne-volitve-2026.html |access-date=2026-09-27 |website=www.mojaobcina.si |language=sl}}</ref> == Volilna zakonodaja == === Volilna pravica === Pravico voliti in biti voljen za lokalne funkcionarje ima občan, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let in ima v [[Občine v Sloveniji|občini]] prijavljeno stalno prebivališče. Poleg državljanov Republike Slovenije imajo volilno pravico pod določenimi pogoji tudi: * državljani drugih držav članic EU, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji; * tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.<ref name=":0">{{Navedi splet |title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> Pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljen, zakon o lokalnih volitvah omejuje v primerih pravnomočnih obsodb na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 20.-23. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-08-04 |website=pisrs.si}}</ref> ==== Sprememba volilne pravice državljanov tretjih držav ==== Poslanske skupine [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, FOKUS]] in [[Resni.ca]] so 27. maja 2026 v zakonodajni postopek vložile predlog novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), s katerim so med drugim predlagale ukinitev aktivne volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Bodo državljani tretjih držav na lokalnih volitvah brez volilne pravice? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-drzavljani-tretjih-drzav-na-lokalnih-volitvah-brez-volilne-pravice/783501 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Ti so imeli namreč od leta 2002 pravico voliti župana in člane občinskih svetov, ne pa tudi pasivne volilne pravice. Predlog je bil obravnavan po skrajšanem postopku, državni zbor je novelo 15. junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti.<ref>{{Navedi splet |date=2026-06-15 |title=S 47 glasovi za in 32 proti državni zbor spremenil zakon o lokalnih volitvah |url=https://vecer.com/slovenija/s-47-glasovi-za-in-32-proti-drzavni-zbor-spremenil-zakon-o-lokalnih-volitvah-10418230 |access-date=2026-09-27 |website=Večer |language=sl}}</ref> Po sprejetju zakona je skupina predstavnikov kulturnih društev s prvopodpisano [[Svetlana Slapšak|Svetlano Slapšak]] začela postopek za razpis zakonodajnega referenduma in zbrala 5.295 podpisov podpore pobudi.<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Odvzem volilne pravice: predali podpise za referendum, SD za ustavno presojo {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sd-napovedujejo-ustavno-presojo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah.html |access-date=2026-08-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Zbiranje 40 tisoč podpisov, potrebnih za vložitev zahteve za razpis referenduma, bi moralo potekati od 1. septembra do 5. oktobra,<ref>{{Navedi splet |last=Kospenda |first=Miran |date=2026-07-13 |title=Razpisane redne lokalne volitve bodo potekale po "starem" • Združenje mestnih občin Slovenije |url=https://zmos.si/razpisane-redne-lokalne-volitve-bodo-potekale-po-starem/ |access-date=2026-09-27 |website=Združenje mestnih občin Slovenije |language=sl-SI}}</ref> vendar so pobudniki konec avgusta pobudo umaknili.<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Jeseni en referendum manj: kulturna društva umikajo pobudo za zakonodajni referendum |url=https://n1info.si/novice/slovenija/jeseni-en-referendum-manj-kulturna-drustva-umikajo-pobudo-za-zakonodajni-referendum/ |access-date=2026-09-27 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Novela je zato z 2. septembrom 2026 začela veljati.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Z uveljavitvijo sprememb zakona o lokalnih volitvah državljani tretjih držav brez volilne pravice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-uveljavitvijo-sprememb-zakona-o-lokalnih-volitvah-drzavljani-tretjih-drzav-brez-volilne-pravice/792537 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|GS]], [[Socialni demokrati|SD]] in [[Levica (Slovenija)|Levice]] so 4. septembra na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele in predlagali začasno zadržanje njenega izvrševanja. Ustavno sodišče je 10. septembra s šestimi glasovi proti dvema predlog za začasno zadržanje zavrnilo, o skladnosti nove ureditve z ustavo vsebinsko pa še ni odločilo.<ref>{{Navedi splet |title=Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-zavrnilo-predlog-svobode-sd-in-levice |access-date=2026-09-27 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> Neodvisno od tega so konec julija 2026 poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resni.ce vložili predlog za razpis [[Referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah|referenduma o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah]].<ref>{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-09-27 |website=Domovina.je |language=sl}}</ref> Državni zbor je 25. avgusta sprejel sklep o razpisu referenduma, 28. avgusta pa še odlok o njegovem razpisu. Glasovanje bo potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026, skupaj s še tremi drugimi referendumi.<ref>{{Navedi splet |last=Š |first=P. J. , T. L. |title=Poslanci potrdili razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/792112 |access-date=2026-09-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Spremenjena ureditev o volilni pravici se medtem že uporablja in bo neodvisno od izida referenduma v veljavi na novembrskih volitvah. Z uveljavitvijo novele je po podatkih notranjega ministrstva volilno pravico izgubilo 103.874 polnoletnih državljanov tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet |title=Koliko tujcev ne bo moglo voliti na jesenskih lokalnih volitvah v posavskih občinah? |url=https://www.posavskiobzornik.si/novice/koliko-tujcev-ne-bo-moglo-voliti-na-jesenskih-lokalnih-volitvah-v-posavskih-obcinah-110196?utm_source=chatgpt.com |access-date=2026-09-27 |website=Posavskiobzornik.si}}</ref> === Kandidacijski postopek === Kandidate za lokalne volitve lahko predlagajo [[Seznam političnih strank v Sloveniji|politične stranke]] v skladu s svojimi pravili in s tajnim glasovanjem, ter skupine volivcev, ki morajo zbrati določeno število podpisov; potrebni so podpisi 1 % volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000.<ref name=":1" /> Pri sestavi list kandidatov za občinski svet velja spolna kvota: nobena od obeh spolov ne sme biti zastopan z manj kot 40 %, kandidati na prvi polovici liste pa morajo biti razporejeni izmenično po spolu (t.i. "ziper" sistem).<ref name=":1" /> == Volilni sistem == === Volitve v občinski svet === Število članov občinskega sveta je odvisno od števila prebivalcev občine. Najmanjše občine ([[Občina Jezersko|Jezersko]], [[Občina Dobje|Dobje]] in [[Občina Trnovska vas|Trnovska vas]]) imajo po 7 svetnikov, največji dve ([[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] in [[Mestna občina Maribor|Maribor]]) pa po 45 svetnikov.<ref>{{Navedi splet |title=Občinski organi {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/teme/obcinski-organi/ |access-date=2026-08-04 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> V občinah z manj kot 12 člani občinskega sveta velja večinski volilni sistem, kar pomeni, da volivci glasujejo o posameznih kandidatih, izvoljeni pa so tisti, ki prejmejo največ glasov. V občinah z 12 do 45 člani sveta pa velja proporcionalni volilni sistem. Tu volivci glasujejo o listah kandidatov v volilni enoti, mandati pa se delijo po D'Hondtovem sistemu na ravni občine ali po Droopovem količniku v volilnih enotah. Volivci lahko oddajo preferenčni glas posameznemu kandidatu z liste, kar ima vpliv na vrstni red izvolitve, če število teh glasov presega 10 % glasov za listo. V občinah, kjer živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost ali romska skupnost, ti prebivalci svoje predstavnike v občinski svet volijo po večinskem sistemu.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> ==== Volilne enote ==== Občine z manj kot 12 svetniki se obvezno razdelijo na volilne enote na način, da se en svetnik voli na približno enako število prebivalcev. V posamezni enoti se praviloma voli en član, izjemoma do trije. Če ima občinski svet le sedem članov, je lahko celotna občina ena sama volilna enota. Pri proporcionalnih volitvah (torej v občinah z 12 do 45 svetniki) se občina lahko razdeli na volilne enote, ni pa to nujno. Če občina ni razdeljena, se za volilno enoto šteje celotno območje občine. Če se enote oblikujejo, se v vsaki voli najmanj pet članov sveta.<ref name=":1" /> === Volitve župana === Župana se voli neposredno po dvokrožnem večinskem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu potrebuje kandidat večino veljavnih glasov (več kot 50 %). Če nobena oseba ne prejme večine, se po 14 dneh opravi drugi krog med kandidatoma, ki sta bila v prvem krogu najbolje uvrščena.<ref name=":0" /> === Volitve v ožje dele občin === Člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti volijo volivci s prebivališčem na območju posamezne skupnosti. Za volitve v svete krajevnih in vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe Zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet. Pri večinskem sistemu volivci glasujejo za posamezne kandidate in lahko glasujejo največ za toliko kandidatov, kolikor članov se voli v posamezni volilni enoti; izvoljeni so kandidati z največ glasovi.<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Zakon o lokalnih volitvah (ZLV) - 109. člen |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO308 |access-date=2026-09-27 |website=pisrs.si}}</ref> Za volitve v svete četrtnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za volitve v občinski svet, zato se glede na število članov sveta uporablja večinski ali proporcionalni sistem. Če svet šteje manj kot 12 članov, se uporablja večinski sistem, če šteje 12 ali več članov, pa proporcionalni sistem. Pri proporcionalnih volitvah volivci glasujejo za kandidatne liste, pri čemer lahko kandidatu na izbrani listi oddajo tudi preferenčni glas.<ref name=":3" /> == Mestne občine == Spodaj so navedeni kandidati, za katere so bile vložene županske kandidature. Občinske volilne komisije kandidatur sicer še niso potrdile.<ref name="ObalaPlus-kandidati">{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/to-so-kandidati-za-zupane-mestnih-obcin/ |title=To so kandidati za župane mestnih občin |website=OBALAplus |access-date=2026-10-17|date=2026-10-16}}</ref> === Ljubljana === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026}} * [[Zoran Janković]], župan Ljubljane (podpora volivcev, Lista Zorana Jankovića) * [[Luka Mesec]], poslanec DZ, nekdanji minister za delo ([[Levica (Slovenija)|Levica]]) * [[Anton Rop]], nekdanji premier in minister ([[Ljubljana smo vsi]]) * [[Klemen Boštjančič]], poslanec DZ, nekdanji finančni minister ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * [[Apolonija Simon]], akademska slikarka ([[VESNA – zelena stranka|Vesna]]) * [[Marko Koprivc]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]]) * [[Gregor Novak]], odvetnik ([[Prerod (stranka)|Prerod]]) * [[Kajetan Bajt]], podjetnik in igralec ([[Zeleni Slovenije]]) * [[Jasmin Feratović]], mestni svetnik ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]) * [[Izidor Predan]] (Krščanski socialisti) * [[Mojca Sojar]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]) * [[Aleš Vrhovec]], arhitekt in urbanist ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]; podpora: [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) * [[Aleš Primc]], mestni svetnik in aktivist ([[Glas za otroke in družine]]) * [[Matjaž Tomlje]], nekdanji avtomobilski dirkač, podjetnik ([[Resni.ca]]) * [[Aleksandar Repić]], spletni vplivnež (podpora volivcev, Lista Aleksandra Repića) === Maribor === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Maribor 2026}} * Andrej Bauman, mestni svetnik (podpora volivcev) * [[Matevž Frangež]], nekdanji poslanec in državni sekretar ([[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], Lista kolesarjev in pešcev) * Bor Greiner, radijski voditelj in nekdanji urednik Radia City (podpora volivcev, Lista BOR za Spet naš Maribor) * [[Igor Jurišič]], mestni svetnik ([[Stranka mladih - Zeleni Evrope|Stranka mladih – Zeleni Evrope]]) * Andrej Matvoz, direktor Agencije za varstvo konkurence ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Matej Vodopivec, predsednik Mestne četrti Studenci (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti; podpora: [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]], [[Prerod (stranka)|Prerod]]) * [[Katja Koren]], nekdanja alpska smučarka, državna sekretarka ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]) * [[Aleš Ernecl]], filozof in politični komentator ([[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Stranka Straža]]) * Vincenc Gajser ([[Stranka slovenskega naroda|SSN]]) * Mitja Zgoznik ([[Resni.ca]])<ref>{{navedi splet |url=https://mariborinfo.com/novica/politika/kar-deset-kandidatov-za-zupana-maribora-med-njimi-ena-zenska-novo-ime/452392 |title=Kar deset kandidatov za župana Maribora: Med njimi ena ženska in novo ime |website=Mariborinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Kranj === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026}} * [[Matjaž Rakovec]], župan Kranja ([[Socialni demokrati|SD]]) * [[Janez Černe]], mestni svetnik (podpora volivcev, Lista Mi smo iz Kranja) * [[Tomaž Krišelj]], nekdanji vodja kranjske gasilske službe ([[Stranka generacij]]) * [[Igor Velov]], mestni svetnik (Lista povezani za razvoj Kranja) * [[Irena Dolenc]], mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]; podpora: [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]) * [[Karin Planinšek]], spletna vplivnica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * [[Vekoslav Panigaz]], podjetnik ([[Resni.ca]]) === Koper === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026}} * [[Aleš Bržan]], župan Kopra (Lista Aleša Bržana) * Alan Medveš ([[Levica (Slovenija)|Levica]]) * Nik Popovič, nekdanji mestni svetnik ([[Koper je naš]]) * Jasna Softić (Rumeni in modri) * Mateja Hrvatin Kozlovič ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]], Lista Za vedno Koper) * Stojan Prinčič ([[Socialni demokrati|SD]]) * Matej Sukič ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]) * Peter Bolčič ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], nekdanji poslanec ([[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]) * Samir Šaković ([[Resni.ca]]) === Nova Gorica === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026}} * [[Samo Turel]], župan Nove Gorice ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Marko Rusjan, nekdanji državni sekretar ([[Levica (Slovenija)|Levica]]) * Matevž Vidmar ([[Socialni demokrati|SD]]) * Bogdan Česnik (podpora volivcev, Lista Nov zagon za Novo Gorico) * Damjana Pavlica ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Zveza za Primorsko]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]) === Ptuj === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Ptuj 2026}} * Nuška Gajšek, županja Ptuja ([[Socialni demokrati|SD]]) * Lina Habjanič, mestna svetnica ([[Levica (Slovenija)|Levica]]) * Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (podpora volivcev, Lista Janka Širca; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], lista Ptuj je naš) * [[Andrej Čuš]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj) * Nuška Vrabl, mestna svetnica ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]])<ref>{{navedi splet |url=https://ptujinfo.com/novica/politika/zdaj-je-jasno-kdo-se-bo-potegoval-za-zupana-ptuja-pet-kandidatov-sds-brez-svojega/452368 |title=Zdaj je jasno, kdo se bo potegoval za župana Ptuja: Pet kandidatov, SDS brez svojega |website=Ptujinfo |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Celje === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Celje 2026}} * [[Matija Kovač]], župan Celja (Lista Matije Kovača – Celjska neodvisna lista; podpora: [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Socialni demokrati|SD]]) * [[Bojan Šrot]], nekdanji župan Celja (Celjska županova lista; podpora: [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * Tomaž Krajnc, podjetnik (Lista Tomaža Krajnca) * Darko Radiković ([[Resni.ca]]) === Novo mesto === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Novo mesto 2026}} * [[Gregor Macedoni]], župan Novega mesta (podpora volivcev, Lista Gregorja Macedonija) * Srečko Vovko ([[Socialni demokrati|SD]], [[Prerod (stranka)|Prerod]]) * Andrej Kastrevec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Jože Pirh ([[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]) === Krško === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Krško 2026}} * Janez Kerin, župan Krškega (podpora volivcev, Lista Janeza Kerina) * Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško ([[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[Prerod (stranka)|Prerod]]) * Tajana Dvoršek, predsednica sveta Mestne četrti Krško ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * [[Dušan Šiško]], mestni svetnik in nekdanji poslanec (podpora volivcev, Lista Dušana Šiška – Energično za Mestno občino Krško)<ref>{{navedi splet |url=https://dolenjskilist.svet24.si/novice/lokalne-volitve-2026-zupanski-kandidati-dolenjska-posavje-bela-krajina-1933688 |title=Danes zadnji rok za kandidature: Kdo se pri nas podaja v župansko tekmo? |website=Dolenjski list |date=15. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Velenje === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Velenje 2026}} * Peter Dermol, župan Velenja (podpora volivcev, [[Socialni demokrati|SD]]; podpora: [[Stranka generacij]], [[Volt Slovenija]]) * Asmir Bećarević (podpora volivcev, LIV – Ljudska iniciativa Velenje) * Franci Lenart (Naše Velenje) * Alenka Gortan ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]) * Veronika Juvan, mestna svetnica ([[Nova Slovenija|NSi]]) * Nejc Pačnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) * Faruk Pijuković – Crni (Rešitev – Stranka upokojencev Velenje, Slovenija)<ref>{{navedi splet |url=https://vecer.com/celjsko/lokalne-volitve-2026-sedem-kandidatov-v-velenju-le-stirje-v-celju-10430592 |title=Lokalne volitve 2026: Sedem kandidatov v Velenju, le štirje v Celju |website=Večer |date=16. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Murska Sobota === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Murska Sobota 2026}} * Damjan Anželj, župan Murske Sobote ([[Socialni demokrati|SD]]) * Gorazd Kerec, mestni svetnik ([[Gibanje Svoboda|Svoboda]]) * Jože Špilak ([[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]]) * [[Anton Štihec]], nekdanji župan Murske Sobote ([[Nova Slovenija|NSi]]) * Andrej Mešič, mestni svetnik ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]]) === Slovenj Gradec === {{Glavni članek|Lokalne volitve v Mestni občini Slovenj Gradec 2026}} * Tilen Klugler, župan Slovenj Gradca (podpora volivcev, Lista župana Tilna Kluglerja)<ref name="Dnevnik-mestne">{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-bo-vodil-obcine-v-boj-za-zupanske-stolcke-77-kandidatov-in-le-13-zensk-2834623/ |title=Kdo bo vodil občine? V boj za županske stolčke 77 kandidatov (in le 13 žensk) |website=Dnevnik |date=17. oktober 2026 |access-date=17. oktober 2026}}</ref> === Kandidati političnih strank === {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;line-height:16px; text-align: center;" |+ ! colspan="2"| ! [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] ! [[Mestna občina Maribor|Maribor]] ! [[Mestna občina Celje|Celje]] ! [[Mestna občina Kranj|Kranj]] ! [[Mestna občina Koper|Koper]] ! [[Mestna občina Nova Gorica|Nova Gorica]] ! [[Mestna občina Novo mesto|Novo mesto]] ! [[Mestna občina Krško|Krško]] ! [[Mestna občina Velenje|Velenje]] ! [[Mestna občina Murska Sobota|Murska Sobota]] ! [[Mestna občina Ptuj|Ptuj]] |- | style="background:#FEF200;" | |'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] |Aleš Vrhovec | rowspan=5|[[Katja Koren]] |—<br>{{small|podpora: Šrot}} |[[Karin Planinšek]] |Peter Bolčič |Damjana Pavlica |— |— |Nejc Pačnik |Andrej Mešič |— |- | style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}};" | |'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]] |—<br>{{small|podpora: Vrhovec}} |— | rowspan=3|[[Irena Dolenc]] |— |— |— |Janja Starc |— |— |— |- | style="background:{{party color|Nova Slovenija}};" | |'''[[Nova Slovenija|NSi]] | rowspan=2|[[Mojca Sojar]] |— |— |Damjana Pavlica |— |— |Veronika Juvan |[[Anton Štihec]] |— |- | style="background:#1961ac;" | |'''[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]] |— |— |— |— |— |— |— |— |- | style="background:#09105E;" | |'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] |—<br>{{small|podpora: Vrhovec}} |— |—<br>{{small|podpora: Rakovec}} |— |Damjana Pavlica |— |— |Alenka Gortan |Jože Špilak |Nuška Vrabl |- | style="background:#7C5199;" | |'''[[Resni.ca]] |Matjaž Tomlje |Mitja Zgoznik |Darko Radiković |Vekoslav Panigaz |Samir Šakovič |— |— |— |— |— |— |- | style="background:#005DA3;" | |'''[[Gibanje Svoboda|Svoboda]] |[[Klemen Boštjančič]] |Andrej Matvoz |—<br>{{small|podpora: Kovač}} |— |Mateja Hrvatin Kozlovič |[[Samo Turel]] |Andrej Kastrevec |Tajana Dvoršek |— |Gorazd Kerec |—<br>{{small|podpora: Širec}} |- | style="background:#E3000F;" | |'''[[Socialni demokrati|SD]] |Marko Koprivc | rowspan=2|[[Matevž Frangež]] |—<br>{{small|podpora: Kovač}} |[[Matjaž Rakovec]] |Stojan Prinčič |Matevž Vidmar |Srečko Vovko |— |Peter Dermol |Damjan Anželj |Nuška Gajšek |- | style="background:#e6342a;" | |'''[[Levica (Slovenija)|Levica]] |[[Luka Mesec]] |—<br>{{small|podpora: Kovač}} |—<br>{{small|podpora: Černe}} |Alan Medveš |Marko Rusjan |— |— |— |— |Lina Habjanič |- | style="background:#00964f;" | |'''[[VESNA – zelena stranka|Vesna]]''' |Apolonija Simon |— |— |— |— |— |— |— |— |— |— |- | style="background:#6f2c91;" | |'''[[Prerod (stranka)|Prerod]]''' |Gregor Novak | rowspan=2|Matej Vodopivec |— |— |— |— |Srečko Vovko |Janja Starc |— |— |— |- | style="background:#000000;" | |'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' |[[Jasmin Feratović]] |— |— |Matej Sukič |— |Jože Pirh |— |— |— |— |- | style="background:#d69a2a;" | |'''[[Stranka Straža – Katoliška narodna stranka|Straža]]''' |— |[[Aleš Ernecl]] |— |— |— |— |— |— |— |— |— |- | style="background:#000000;" | |'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]''' |— |— |— |— |[[Zmago Jelinčič]] |— |— |— |— |— |— |- |} == Sklici == {{sklici}} {{Volitve v Sloveniji}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026| ]] rktm58t2zdbd5ayythrktn3qfjypyk8 0 605258 6766534 6748243 2026-10-18T03:13:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 7 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766534 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba|name=Peter Černic|alma_mater=[[Univerza v Trstu]]|nationality=slovenska}} '''Peter Černic''', [[Slovenci|slovenski]] [[profesor]], [[ravnatelj]], [[zgodovinar]], [[kulturni delavec]], * [[19. november]] [[1972]], [[Gorica]]. == Življenje in delo == Peter Černic se je rodil v [[Gorica|Gorici]], obvezno šolanje je opravil na šolah s slovenskim učnim jezikom, maturiral je na slovenskem [[Klasični licej (Italija)|klasičnem liceju]] v [[Gorica|Gorici]] leta 1991. Nato se je vpisal na [[Univerza v Trstu|Univerzo v Trstu]], na Leposlovno in filozofsko fakulteto smer zgodovina (''Facoltà di lettere e filosofia, Corso di laurea in storia''), kjer je diplomiral leta 1997 z diplomsko nalogo ''Lessico economico nelle Epistolae di san Pier Damiani : (1043-1069) : tesi di laurea in storia medievale'' (Ekonomsko izrazoslovje v pismih Piera Damianija : ekonomska zgodovina srednjega veka).<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/13804#full{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Izobraževal se je tudi na [[Bavarska|Bavarskem]] na Univerzi v [[Regensburg|Regensburgu]] in podelili so mu študijsko štipendijo na Ecole Francaise de Rome v [[Rim|Rimu]].<ref>https://www.solskicenter.net/wp-content/uploads/2024/04/CV-Cernic-Peter.pdf</ref> Peter Černic se je že od otroštva posvečal raznim športnim in kulturnim dejavnostim med [[Slovenci v Italiji]], bil je član [[Slovenska zamejska skavtska organizacija|SZSO - Slovenske zamejske skavtske organizacije]], igral je odbojko in kasneje, kot odrasel, je bil v upravnem odboru (z odgovornostjo blagajnika) društva [[ŠZ Soča]].<ref>{{Navedi splet|title=Soča|url=https://www.slosport.org/drustvo/soca/|website=slosport|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI}}</ref> Več let je bil tudi predsednik zadruge [[Goriška Mohorjeva družba]],<ref>{{Navedi splet|title=Primorani bomo odpustiti del našega osebja » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/primorani-bomo-odpustiti-del-nasega-osebja/|website=Noviglas|date=2016-03-14|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> ki vsako leto izdaja [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe|koledar]] (katerega je večkrat tudi sam urejal) ob knjižni zbirki in tudi tednik [[Novi glas]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Zadruge Goriška Mohorjeva Peter Černic o hudi finančni krizi|url=https://www.rtvslo.si/rojaki/italija/predsednik-zadruge-goriska-mohorjeva-peter-cernic-o-hudi-financni-krizi/389775|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=Davor|last=Lonzarič}}</ref> Peter Černic je tudi zelo ploden publicist, saj piše o problemih zamejskih Slovencev (še posebno o šolski problematiki), o zgodovini in še o marsičem, za ''[[Primorski dnevnik]]'',<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/28401155#full {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[Mladika (revija)|''Mladiko'']],<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/31251459#full {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ''[[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]]'',<ref>{{Navedi splet|title=Fratres omnes - Vsi bratje : papeška enciklika vodilo ljudem dobre volje v prelomnem času :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/138531331?no-js|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ''[[Zvon (revija)|Zvon]]'',<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/41703939#full {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ''[[Novi glas]]''<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/17774386#full {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> in marsikateri zbornik.<ref>{{Navedi splet|title=Pripovedovati o meji; Raccontare il confine; Raccontare il confine :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2292716?no-js|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/34273795#full {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 1999 je sodeloval kot predavatelj na okrogli mizi z naslovom: ''Kakšna prihodnost za slovensko manjšino?'' na [[Študijski dnevi Draga|Študijskih dnevih Draga]]. Večkrat sodeluje pri predstavitvah knjig oziroma kot predavatelj na raznih simpozijih.<ref>{{Navedi splet|title=O zametkih slovenske zamejske politike » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/o-zametkih-slovenske-zamejske-politike/|website=Noviglas|date=2019-12-04|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Le poesie di Gruden dal campo di concentramento di Visco raccolte in un libro|url=https://www.ilgoriziano.it/articolo/poesie-gruden-campo-concentramento-visco-raccolte-libro-15-giugno-2023|website=Il Goriziano|date=2026-07-07|accessdate=2026-07-07|language=IT}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Krovne organizacije levega dela manjšine niso podprle osamosvojitve|url=https://casnik.si/intervju-peter-cernic/|website=Časnik|date=2019-11-09|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|first=Jože|last=Možina}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Peter Černic predstavil za manjšino plodni politični katolicizem po drugi svetovni vojni v Gorici » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/peter-cernic-predstavil-za-manjsino-plodni-politicni-katolicizem-po-drugi-svetovni-vojni-v-gorici/|website=Noviglas|date=2026-06-03|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Manjšina plačuje napačne odločitve|url=https://www.primorski.eu/se/manjsina-placuje-napacne-odlocitve-DL386162|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=Peter|last=Verč {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Šola je pri srcu, kako jo reševati, pa ni jasno|url=https://www.primorski.eu/se/sola-je-pri-srcu-kako-jo-resevati-pa-ni-jasno-BG2091300|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref> Peter Černic je učitelj in šolski funkcionar, saj poučuje že od leta 1997, najprej kot suplent, nato po opravljenih državnih habilitacijah je bil sprejet v službo kot profesor na nižjih srednjih šolah v Gorici leta 2001, od leta 2004 pa kot redni profesor na slovenskem [[Klasični licej (Italija)|klasičnem liceju]] v [[Gorica|Gorici]]. Uspešno je opravil državni izpit za ravnatelja<ref>{{Navedi splet|title=“Okolju, v katerem sem zrasel, želim nekaj vrniti” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/okolju-v-katerem-sem-zrasel-zelim-nekaj-vrniti/|website=Noviglas|date=2019-09-27|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> in leta 2019 so ga imenovali ravnatelja na liceju Simona Gregorčiča v Gorici.<ref>{{Navedi splet|title=Imenovali sedem novih ravnateljev|url=https://www.primorski.eu/se/imenovali-sedem-novih-ravnateljev-IY320578|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=Peter|last=Verč {{!}}}}</ref> Leta 2015 so ga izvolili kot predstavnika slovenske šole v italijanskem Višjem šolskem svetu v [[Rim|Rimu]],<ref>{{Navedi splet|title=Peter Černic v Višjem šolskem svetu|url=https://www.primorski.eu/novice/243328-peter-ernic-v-vijem-olskem-svetu-MGPR260185|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref> kjer je deloval več let.<ref>{{Navedi splet|title=Urad za šole kot &#187;sonce« manjšine|url=https://www.primorski.eu/novice/266344-urad-za-ole-kot-sonce-manjine-GIPR287199|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=&#187;V Rimu so nam naklonjeni, a ne vedo, kaj bi z nami«|url=https://www.primorski.eu/novice/283356-v-rimu-so-nam-naklonjeni-a-ne-vedo-kaj-bi-z-nami-KBPR309553|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Najbolj me veseli uspeh Sindikata slovenske šole » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/najbolj-me-veseli-uspeh-sindikata-slovenske-sole/|website=Noviglas|date=2015-06-26|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Leta 2021 so ga izvolili na čelo Urada za slovenske šole v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]],<ref>{{Navedi splet|title=Peter Černic novi vodja Urada za slovenske šole|url=https://www.primorski.eu/se/peter-cernic-novi-vodja-urada-za-slovenske-sole-FX990623|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref> medtem je bil inšpektor za slovenske šole v FJK.<ref>{{Navedi splet|title=Titolari di incarichi dirigenziali (dirigenti non generali)|url=https://usrfvg.gov.it/USRFVG/AmministrazioneTrasparente/personale/incarichi_dirigenti_nongenerali|website=usrfvg.gov.it|accessdate=2026-07-07}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenske šole bodo po desetletju spet imele nadzornika|url=https://www.primorski.eu/se/slovenske-sole-bodo-po-desetletju-spet-imele-nadzornika-HK729922|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=Danjel|last=Radetič {{!}}}}</ref> Leta 2024 pa je spet sprejel službo kot ravnatelj na slovenskih višjih srednjih šolah v [[Gorica|Gorici]].<ref>{{Navedi splet|title=Peter Černic spet ravnatelj goriških licejev|url=https://www.primorski.eu/goriska/peter-cernic-spet-ravnatelj-goriskih-licejev-FX1514430|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-07-07|language=sl}}</ref> == Sklici == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Černic, Peter}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Goriški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski ravnatelji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] 786d4lw4ozr135qrp0fzm8ygoskka8g 4 605944 6766491 6737465 2026-10-17T21:38:56Z MZaplotnik 13263 /* Slika:Issa Diop, Samir El Mourabet and Slavko Vinčić at 2026 FIFA World Cup by YantsImages.jpg */ Ni izbrana. ~~~~ 6766491 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Issa Diop, Samir El Mourabet and Slavko Vinčić at 2026 FIFA World Cup by YantsImages.jpg|Slika:Issa Diop, Samir El Mourabet and Slavko Vinčić at 2026 FIFA World Cup by YantsImages.jpg]]=== [[Slika:Issa Diop, Samir El Mourabet and Slavko Vinčić at 2026 FIFA World Cup by YantsImages.jpg|400px|Slika:Issa Diop, Samir El Mourabet and Slavko Vinčić at 2026 FIFA World Cup by YantsImages.jpg]] * {{info}} Člana [[Maroška nogometna reprezentanca|maroške reprezentance]] Issa Diop in Samir El Mourabet v stiku s sodnikom '''[[Slavko Vinčić|Slavkom Vinčićem]]''' na tekmi skupine C proti Braziliji '''[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina C|23. svetovnega nogometnega prvenstva]]'''. Vinčić je bil v vlogi glavnega sodnika tudi na finalni tekmi in bil izbran za najboljšega sodnika turnirja. Foto [[:c:User:YantsImages|YantsImages]] * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 10:24, 23. julij 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:59, 7. avgust 2026 (CEST) * rahlo {{proti}}, fotka je tehnično in kompozicijsko žal slaba. [[:slika:P20260719DT-1689 President Donald J. Trump and First Lady Melania Trump attend the FIFA World Cup Final.jpg|Tale]] recimo je mnogo boljša, mogoče bi lahko bila za alternativen predlog, je pa res, da na njej Vinčić ni v fokusu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:23, 7. avgust 2026 (CEST) :: Krasno ime fotke. :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:28, 7. avgust 2026 (CEST) * rahlo {{proti}}, enako kot Yerpo (strinjam se tudi s Pinky 🙃). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 19:24, 15. avgust 2026 (CEST) Ni izbrana. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 23:38, 17. oktober 2026 (CEST) a3xp93087i7doii1ehwwq4izdca1vcq 0 607147 6766325 6766092 2026-10-17T12:50:50Z VidicK01 193275 /* Županski kandidati */ portret Janeza Černeta, vstop Igorja Velova 6766325 wikitext text/x-wiki {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Kranj 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Kranj (2022) | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Kranj (2030) | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Coat_of_arms_of_Kranj_(with_white_outline).svg|50px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Matjaž Rakovec]] | before_party = [[Socialni demokrati|SD]] | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026''' bodo redne volitve [[Župan Mestne občine Kranj|župana]] ter članov mestnega sveta, ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Kranj|Mestni občini Kranj]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. == Zgodovina == === Razpis volitev === [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] je 8. julija 2026 uradno razpisal lokalne volitve.<ref>{{Navedi splet |title=15. novembra gremo na lokalne volitve {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/15-novembra-gremo-na-lokalne-volitve.html |access-date=2026-08-15 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Za rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil 7. september, na ta dan je Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev, ki jih je tokrat 42.003. Kandidat za župana oziroma lista za mestni svet, ki jo določi skupina volivcev, mora za vložitev kandidature zbrati najmanj 421 podpisov podpore.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Koliko podpisov potrebujete za župansko kandidaturo? Razlike na Gorenjskem so ogromne {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/koliko-podpisov-potrebujete-za-zupansko-kandidaturo-razlike-na-gorenjskem-so-ogromne/444820 |access-date=2026-10-03 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 · Mestna občina Kranj |url=https://kranj.si//mestna-obcina/obcinska-volilna-komisija/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-03 |website=kranj.si |language=sl}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Napovedi kandidatur === 22. oktobra 2025 je kandidaturo za županjo Mestne občine Kranj na občnem zboru mestnega odbora stranke oznanila Irena Dolenc, mestna svetnica iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]] in predsednica MO NSi Kranj.<ref name=":0" /> 24. julija 2026 je prejela podporo strank [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], s katerima se je NSi podala že na državnozborske volitve istega leta. Irena Dolenc, predsednik MO SLS Kranj Janez Porenta ter predsednik Državnega sveta in Fokusa [[Marko Lotrič]] so tega dne podpisali tudi sporazum o oblikovanju skupne kandidatne liste za mestni svet.<ref>{{Navedi splet |last=NSi Kranj |date=2026-07-24 |title=Posnetku o podpisu SPORAZUMA O SODELOVANJU NSi, SLS in FOKUS Marka Lotriča smo dodali zvok. |url=https://www.facebook.com/reel/1243023597872663 |access-date=2026-08-15 |website=Facebook}}</ref> Aktualni župan [[Matjaž Rakovec]] je zanimanje za tretji mandat izrazil 4. decembra 2025 ter vnovično kandidaturo za medije potrdil v maju 2026.<ref name=":1" /> Ob tem je napovedal nadaljevanje investicijskih projektov iz drugega mandata ter izpostavil usmeritev Kranja v trajnostno in zeleno mesto.<ref name=":2" /> 13. junija 2026 je svojo kandidaturo napovedal [[Janez Černe]], dolgoletni mestni svetnik, ki je v času Rakovčevega mandata do junija 2025 sedem let opravljal funkcijo podžupana občine.<ref name=":3" /> S programom ''Za Kranj, ki deluje'' napoveduje uresničevanje strateških projektov, med drugim je napovedal več javnih parkirišč, pogostejše linije mestnega prometa, cenejše vrtce in boljši dialog z državo.<ref name=":3" /> Za potrebe kandidature je ustanovil tudi stranko Mi smo iz Kranja (MSK), s katero bo nastopil na volitvah v mestni svet.<ref>{{Navedi splet |title=Objava izreka odločbe o vpisu politične stranke v register političnih strank in grafične upodobitve znaka stranke {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/objava-izreka-odlocbe-o-vpisu-politicne-stranke-v-register-politicnih-strank-in-graficne-upodobitve-znaka-stranke-5/ |access-date=2026-08-15 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> 29. septembra 2026 je svojo kandidaturo v sporočilu za javnost oznanil podjetnik Tomaž Krišelj, ki ga podpira [[Stranka generacij]].<ref name=":4" /> Krišelj je bil v preteklosti aktiven v stranki [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], za katero je leta 2022 neuspešno kandidiral za poslanca na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih]] ter za svetnika na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah]].<ref>{{Navedi splet |date=2022-05-07|title=Izidi glasovanja po listah - Gibanje Svoboda|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|accessdate=2026-10-03|website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Izidi glasovanja za mestno občino Kranj |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/kranj/rezultati |access-date=2026-10-03 |website=dvk-rs.si}}</ref> Kot svoje prioritete je izpostavil boljše pogoje za podjetništvo, prometno ureditev, stanovanjsko politiko in oživljanje mestnega jedra.<ref>{{Navedi splet |last=AI |first=P. V. / EPA / |date=2026-10-01 |title=Tomaž Krišelj napovedal kandidaturo za župana Kranja |url=https://stadion.si/sl/lokalno/tomaz-kriselj-napovedal-kandidaturo-za-zupana-kranja |access-date=2026-10-03 |website=Stadion SI |language=sl-si}}</ref> 2. oktobra je svojega županskega kandidata predstavila [[Resni.ca]], in sicer podjetnika Vekoslava Panigaza.<ref name=":5" /> Panigaz je znan kot investitor v prvo kranjsko picerijo v središču mesta v zadnjih 12 letih, ki se je odprla konec leta 2023.<ref>{{Navedi splet |date=2024-01-31 |title=Kranj: Prvi lokal v središču mesta pa 12 letih |url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/kranj-prvi-lokal-v-srediscu-mesta-po-12-letih-2113168/ |access-date=2026-10-03 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> 8. oktobra 2026 je kandidaturo za stranko [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] najavila podkasterka, spletna vplivnica in podpredsednica podmladka stranke, [[Karin Planinšek]]. Pod sloganom ''Sveža energija za Kranj'' napoveduje realizacijo neuresničenih obljub ter posvečanje ureditvi parkirišč, kanalizacije in avtobusne postaje.<ref>{{Navedi splet |last=S.U |date=2026-10-09 |title=Kandidatka SDS za županjo Kranja napovedala kandidaturo in obljubila spremembe |url=https://www.kranj24.com/kandidatka-sds-za-zupanjo-kranja-napovedala-kandidaturo-in-obljubila-spremembe/ |access-date=2026-10-12 |website=kranj24.com |language=sl-SI}}</ref> == Županski kandidati == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan="2" width="10%" |Kandidat ! width="10%" |Rojen ! class="unsortable" width="20%" |Poklic ! class="unsortable" width="12%" |Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%" |Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%" |Kampanja ! class="unsortable" width="5%" |Sklici |- |<center>[[Slika:Matjaž_Rakovec_2026_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Matjaž Rakovec]]'''</center> | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; " | |2. september 1964 [[Kranj]] | * predsednik Hokejske zveze Slovenije (2010–''danes'') * župan Mestne občine Kranj (2018–''danes'') |[[Socialni demokrati]] (SD) |4. december 2025 (neuradna) 7. oktober 2026 (uradna) |''Gradimo Kranj. Na rezultatih. Z izkušnjami. Za prihodnost.'' |<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Matjaž Rakovec hoče tretji mandat - to je potrdil novinarjem..... {{!}} Trma.si |url=https://trma.si/kranj-plus/matjaz-rakovec-hoce-tretji-mandat-to-je-potrdil-novinarjem/ |access-date=2026-08-15 |website=trma.si |language=sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet |title=Župani že v lovu na nov mandat: Kdo gre znova na volitve? - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-zupani-kandidature-programi-2026-1896971 |access-date=2026-08-15 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Predsednik_vlade_na_ogledu_investicijskih_projektov_na_Zlatem_polju_-_55088562751_Irena_Dolenc_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Irena Dolenc]]'''</center> | style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; " | |6. februar 1968 [[Kranj]] | * mestna svetnica Mestne občine Kranj (2014–''danes'') |[[Nova Slovenija]] (NSi)<br><br>[[Slovenska ljudska stranka]] (SLS)<br><br>[[FOKUS Marka Lotriča]] (Fokus) |22. oktober 2025 |''Skupaj v akcijo za boljši Kranj'' |<ref name=":0">{{Navedi splet |last=Traven |first=B. |date=2025-10-22 |title=Svojo kandidaturo za bodočo županjo Kranja je potrdila naša odlična aktualna svetnica Irena Dolenc. |url=https://x.com/BineTraven/status/1980933934021247336 |accessdate=2026-08-15 |website=X.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=STA: V kranjsko župansko tekmo vstopa tudi kandidatka NSi |url=https://www.sta.si/3587098/v-kranjsko-zupansko-tekmo-vstopa-tudi-kandidatka-nsi |access-date=2026-08-15 |website=www.sta.si}}</ref> |- |<center>[[Slika:Janez Černe portret 2026 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Janez Černe]]'''</center> | style="background:#A2223D; " | |5. december 1982 [[Kranj]] | * mestni svetnik Mestne občine Kranj (2014–''danes'') * podžupan Mestne občine Kranj (2018–2025) |Lista Mi smo iz Kranja (MSK) |13. junij 2026 |''Za Kranj, ki deluje!'' |<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Kranjski župan ga je po sporu razrešil, zdaj bo kandidiral proti njemu |url=https://siol.net/novice/slovenija/janez-cerne-bo-kandidiral-za-zupana-kranja-694080 |accessdate=2026-08-15 |website=siol.net |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-06-18 |title=Dolga leta zaveznika, na jesenskih volitvah protikandidata |url=https://www.gorenjskiglas.si/lokalno/dolga-leta-zaveznika-na-jesenskih-volitvah-protikandidata-378590/ |access-date=2026-08-15 |website=www.gorenjskiglas.si |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Tomaž Krišelj]]'''</center> | style="background:#7ed957; " | |1962 | * direktor Gasilsko reševalne službe Kranj (2015–2019) * podjetnik |[[Stranka generacij]] (SG) |29. september 2026 |''Kranj gre naprej'' |<ref name=":4">{{Navedi splet |title=Nov kandidat za župana Kranja je TOMAŽ KRIŠELJ {{!}} Trma.si |url=https://trma.si/kranj-plus/nov-kandidat-z-zupana-kranja-je-tomaz-kriselj/ |access-date=2026-10-02 |website=trma.si |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Vekoslav Panigaz]]'''</center> | style="background:{{party color|Resni.ca}}; " | |— | * podjetnik, investitor |[[Resni.ca]] |2. oktober 2026 |''Manj obljub, več izvedbe!'' |<ref name=":5">{{Navedi splet |date=2026-10-02 |title=Vekoslav Panigaz želi na čelo Kranja: »Manj obljub, več izvedbe« {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/vekoslav-panigaz-zeli-na-celo-kranja-manj-obljub-vec-izvedbe/450003 |access-date=2026-10-02 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(female).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Karin Planinšek]]'''</center> | style="background:#FEF200; " | |5. februar 1999 [[Kranj]] | * podpredsednica Slovenske demokratske mladine (2024–''danes'') * podkasterka in spletna vplivnica |[[Slovenska demokratska stranka]] (SDS) |8. oktober 2026 |''Sveža energija za Kranj'' |<ref>{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-10-09 |title=V župansko tekmo za Kranj vstopa vplivnica iz omrežja SDS |url=https://info360.si/politika/v-zupansko-tekmo-za-kranj-vstopa-vplivnica-iz-omrezja-sds/ |access-date=2026-10-12 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Igor Velov]]'''</center> | style="background:#45789e; " | |1977 [[Kranj]] | * podžupan Mestne občine Kranj (2006–2010) * direktor Javne agencije RS za varnost prometa (2013–2019) * član Državnega sveta (2017–2022) * mestni svetnik Mestne občine Kranj (2022–''danes'') |Lista povezani za razvoj Kranja (LPRK) |15. oktober 2026 |''Skupaj za Kranj'' |<ref>{{Navedi splet |last=S.U |date=2026-10-16 |title=Igor Velov gre v boj za vodenje Kranja |url=https://www.kranj24.com/igor-velov-gre-v-boj-za-vodenje-kranja/ |access-date=2026-10-17 |website=kranj24.com |language=sl-SI}}</ref> |- |} == Stranke in liste v mestnem svetu == {| class="wikitable" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja skupine ! colspan="2" |Izid 2022 ! rowspan="2" |Trenutno |- ! Glasov (%) ! Sedežev |- | bgcolor="{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | align="center" |'''SD''' | [[Socialni demokrati]] | Manja Zorko | align="center" |18,6 % | {{Composition bar|7|33|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | {{Composition bar|6|33|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} |- | bgcolor="#005DA3" | | align="center" |'''GS''' | [[Gibanje Svoboda]] | Sandra Gazinkovski | align="center" |16,9 % | {{Composition bar|6|33|#005DA3}} | {{Composition bar|5|33|#005DA3}} |- | bgcolor="#FEF200" | | align="center" |'''SDS''' | [[Slovenska demokratska stranka]] | [[Bojan Homan]] | align="center" |16,8 % | {{Composition bar|6|33|#FEF200}} | {{Composition bar|6|33|#FEF200}} |- | bgcolor="{{party color|Resni.ca}}" | | align="center" |'''Resni.ca''' | [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | [[Zoran Stevanović]] | align="center" |13,2 % | {{Composition bar|5|33|{{party color|Resni.ca}}}} | {{Composition bar|5|33|{{party color|Resni.ca}}}} |- | bgcolor="{{party color|Nova Slovenija}}" | | align="center" |'''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[Irena Dolenc]] | align="center" |8,6 % | {{Composition bar|3|33|{{party color|Nova Slovenija}}}} | {{Composition bar|3|33|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- | bgcolor="#892d52" | | align="center" |'''VZK''' | [[Več za Kranj]] | Boris Vehovec | align="center" |7,0 % | {{Composition bar|2|33|#892d52}} | {{Composition bar|2|33|#892d52}} |- | bgcolor="#233887" | | align="center" |'''PLS''' | Povezane lokalne skupnosti | Tomaž Ogris | align="center" |6,1 % | {{Composition bar|2|33|#233887}} | {{Composition bar|2|33|#233887}} |- | bgcolor="#e6342a" | | align="center" |'''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | Ana Černe | align="center" |4,8 % | {{Composition bar|1|33|#e6342a}} | {{Composition bar|1|33|#e6342a}} |- | bgcolor="#45789e" | | align="center" |'''LZRK''' | Lista za razvoj Kranja | Igor Velov | align="center" |3,3 % | {{Composition bar|1|33|#45789e}} | {{Composition bar|1|33|#45789e}} |- | bgcolor="#A2223D" | | align="center" |'''MSK''' | Lista Mi smo iz Kranja{{efn|Samostojni svetnik Janez Černe, prej član svetniške skupine SD.}} | [[Janez Černe]] | align="center" |/ | {{Composition bar|0|33|#A2223D}} | {{Composition bar|1|33|#A2223D}} |- | bgcolor="#6f2c91" | | align="center" |'''Prerod''' | [[Prerod (stranka)|Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča]]{{efn|Samostojni svetnik Rok Igličar, prej član svetniške skupine Svoboda.}} | Rok Igličar | align="center" |/ | {{Composition bar|0|33|#6f2c91}} | {{Composition bar|1|33|#6f2c91}} |- |} == Glej tudi == * [[Župan Mestne občine Kranj]] * [[Mestni svet Mestne občine Kranj]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Kranj]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Kranj]] jizoe2i32wzb4tnrf8cxf0kstz5theh 6766328 6766325 2026-10-17T12:56:09Z VidicK01 193275 /* Županski kandidati */ dopolnitev 6766328 wikitext text/x-wiki {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Kranj 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Kranj (2022) | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Kranj (2030) | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Coat_of_arms_of_Kranj_(with_white_outline).svg|50px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Matjaž Rakovec]] | before_party = [[Socialni demokrati|SD]] | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026''' bodo redne volitve [[Župan Mestne občine Kranj|župana]] ter članov mestnega sveta, ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Kranj|Mestni občini Kranj]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. == Zgodovina == === Razpis volitev === [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] je 8. julija 2026 uradno razpisal lokalne volitve.<ref>{{Navedi splet |title=15. novembra gremo na lokalne volitve {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/15-novembra-gremo-na-lokalne-volitve.html |access-date=2026-08-15 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Za rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil 7. september, na ta dan je Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev, ki jih je tokrat 42.003. Kandidat za župana oziroma lista za mestni svet, ki jo določi skupina volivcev, mora za vložitev kandidature zbrati najmanj 421 podpisov podpore.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Koliko podpisov potrebujete za župansko kandidaturo? Razlike na Gorenjskem so ogromne {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/koliko-podpisov-potrebujete-za-zupansko-kandidaturo-razlike-na-gorenjskem-so-ogromne/444820 |access-date=2026-10-03 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 · Mestna občina Kranj |url=https://kranj.si//mestna-obcina/obcinska-volilna-komisija/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-03 |website=kranj.si |language=sl}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Napovedi kandidatur === 22. oktobra 2025 je kandidaturo za županjo Mestne občine Kranj na občnem zboru mestnega odbora stranke oznanila Irena Dolenc, mestna svetnica iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]] in predsednica MO NSi Kranj.<ref name=":0" /> 24. julija 2026 je prejela podporo strank [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], s katerima se je NSi podala že na državnozborske volitve istega leta. Irena Dolenc, predsednik MO SLS Kranj Janez Porenta ter predsednik Državnega sveta in Fokusa [[Marko Lotrič]] so tega dne podpisali tudi sporazum o oblikovanju skupne kandidatne liste za mestni svet.<ref>{{Navedi splet |last=NSi Kranj |date=2026-07-24 |title=Posnetku o podpisu SPORAZUMA O SODELOVANJU NSi, SLS in FOKUS Marka Lotriča smo dodali zvok. |url=https://www.facebook.com/reel/1243023597872663 |access-date=2026-08-15 |website=Facebook}}</ref> Aktualni župan [[Matjaž Rakovec]] je zanimanje za tretji mandat izrazil 4. decembra 2025 ter vnovično kandidaturo za medije potrdil v maju 2026.<ref name=":1" /> Ob tem je napovedal nadaljevanje investicijskih projektov iz drugega mandata ter izpostavil usmeritev Kranja v trajnostno in zeleno mesto.<ref name=":2" /> 13. junija 2026 je svojo kandidaturo napovedal [[Janez Černe]], dolgoletni mestni svetnik, ki je v času Rakovčevega mandata do junija 2025 sedem let opravljal funkcijo podžupana občine.<ref name=":3" /> S programom ''Za Kranj, ki deluje'' napoveduje uresničevanje strateških projektov, med drugim je napovedal več javnih parkirišč, pogostejše linije mestnega prometa, cenejše vrtce in boljši dialog z državo.<ref name=":3" /> Za potrebe kandidature je ustanovil tudi stranko Mi smo iz Kranja (MSK), s katero bo nastopil na volitvah v mestni svet.<ref>{{Navedi splet |title=Objava izreka odločbe o vpisu politične stranke v register političnih strank in grafične upodobitve znaka stranke {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/objava-izreka-odlocbe-o-vpisu-politicne-stranke-v-register-politicnih-strank-in-graficne-upodobitve-znaka-stranke-5/ |access-date=2026-08-15 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> 29. septembra 2026 je svojo kandidaturo v sporočilu za javnost oznanil podjetnik Tomaž Krišelj, ki ga podpira [[Stranka generacij]].<ref name=":4" /> Krišelj je bil v preteklosti aktiven v stranki [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], za katero je leta 2022 neuspešno kandidiral za poslanca na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih]] ter za svetnika na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah]].<ref>{{Navedi splet |date=2022-05-07|title=Izidi glasovanja po listah - Gibanje Svoboda|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|accessdate=2026-10-03|website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Izidi glasovanja za mestno občino Kranj |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/kranj/rezultati |access-date=2026-10-03 |website=dvk-rs.si}}</ref> Kot svoje prioritete je izpostavil boljše pogoje za podjetništvo, prometno ureditev, stanovanjsko politiko in oživljanje mestnega jedra.<ref>{{Navedi splet |last=AI |first=P. V. / EPA / |date=2026-10-01 |title=Tomaž Krišelj napovedal kandidaturo za župana Kranja |url=https://stadion.si/sl/lokalno/tomaz-kriselj-napovedal-kandidaturo-za-zupana-kranja |access-date=2026-10-03 |website=Stadion SI |language=sl-si}}</ref> 2. oktobra je svojega županskega kandidata predstavila [[Resni.ca]], in sicer podjetnika Vekoslava Panigaza.<ref name=":5" /> Panigaz je znan kot investitor v prvo kranjsko picerijo v središču mesta v zadnjih 12 letih, ki se je odprla konec leta 2023.<ref>{{Navedi splet |date=2024-01-31 |title=Kranj: Prvi lokal v središču mesta pa 12 letih |url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/kranj-prvi-lokal-v-srediscu-mesta-po-12-letih-2113168/ |access-date=2026-10-03 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> 8. oktobra 2026 je kandidaturo za stranko [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] najavila podkasterka, spletna vplivnica in podpredsednica podmladka stranke, [[Karin Planinšek]]. Pod sloganom ''Sveža energija za Kranj'' napoveduje realizacijo neuresničenih obljub ter posvečanje ureditvi parkirišč, kanalizacije in avtobusne postaje.<ref>{{Navedi splet |last=S.U |date=2026-10-09 |title=Kandidatka SDS za županjo Kranja napovedala kandidaturo in obljubila spremembe |url=https://www.kranj24.com/kandidatka-sds-za-zupanjo-kranja-napovedala-kandidaturo-in-obljubila-spremembe/ |access-date=2026-10-12 |website=kranj24.com |language=sl-SI}}</ref> == Županski kandidati == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan="2" width="10%" |Kandidat ! width="10%" |Rojen ! class="unsortable" width="20%" |Poklic ! class="unsortable" width="12%" |Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%" |Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%" |Kampanja ! class="unsortable" width="5%" |Sklici |- |<center>[[Slika:Matjaž_Rakovec_2026_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Matjaž Rakovec]]'''</center> | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; " | |2. september 1964 [[Kranj]] | * predsednik Hokejske zveze Slovenije (2010–''danes'') * župan Mestne občine Kranj (2018–''danes'') |[[Socialni demokrati]] (SD) |4. december 2025 (neuradna) 7. oktober 2026 (uradna) |''Gradimo Kranj. Na rezultatih. Z izkušnjami. Za prihodnost.'' |<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Matjaž Rakovec hoče tretji mandat - to je potrdil novinarjem..... {{!}} Trma.si |url=https://trma.si/kranj-plus/matjaz-rakovec-hoce-tretji-mandat-to-je-potrdil-novinarjem/ |access-date=2026-08-15 |website=trma.si |language=sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet |title=Župani že v lovu na nov mandat: Kdo gre znova na volitve? - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-zupani-kandidature-programi-2026-1896971 |access-date=2026-08-15 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Predsednik_vlade_na_ogledu_investicijskih_projektov_na_Zlatem_polju_-_55088562751_Irena_Dolenc_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Irena Dolenc]]'''</center> | style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; " | |6. februar 1968 [[Kranj]] | * mestna svetnica Mestne občine Kranj (2014–''danes'') |[[Nova Slovenija]] (NSi)<br><br>[[Slovenska ljudska stranka]] (SLS)<br><br>[[FOKUS Marka Lotriča]] (Fokus) |22. oktober 2025 |''Skupaj v akcijo za boljši Kranj'' |<ref name=":0">{{Navedi splet |last=Traven |first=B. |date=2025-10-22 |title=Svojo kandidaturo za bodočo županjo Kranja je potrdila naša odlična aktualna svetnica Irena Dolenc. |url=https://x.com/BineTraven/status/1980933934021247336 |accessdate=2026-08-15 |website=X.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=STA: V kranjsko župansko tekmo vstopa tudi kandidatka NSi |url=https://www.sta.si/3587098/v-kranjsko-zupansko-tekmo-vstopa-tudi-kandidatka-nsi |access-date=2026-08-15 |website=www.sta.si}}</ref> |- |<center>[[Slika:Janez Černe portret 2026 (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Janez Černe]]'''</center> | style="background:#4a7e8a; " | |5. december 1982 [[Kranj]] | * mestni svetnik Mestne občine Kranj (2014–''danes'') * podžupan Mestne občine Kranj (2018–2025) |podpora volivcev<br>–<br>Lista Janeza Černeta – Mi smo iz Kranja (MSK) |13. junij 2026 |''Za Kranj, ki deluje!'' |<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Kranjski župan ga je po sporu razrešil, zdaj bo kandidiral proti njemu |url=https://siol.net/novice/slovenija/janez-cerne-bo-kandidiral-za-zupana-kranja-694080 |accessdate=2026-08-15 |website=siol.net |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-06-18 |title=Dolga leta zaveznika, na jesenskih volitvah protikandidata |url=https://www.gorenjskiglas.si/lokalno/dolga-leta-zaveznika-na-jesenskih-volitvah-protikandidata-378590/ |access-date=2026-08-15 |website=www.gorenjskiglas.si |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Tomaž Krišelj]]'''</center> | style="background:#7ed957; " | |1962 | * direktor Gasilsko reševalne službe Kranj (2015–2019) * podjetnik |[[Stranka generacij]] (SG) |29. september 2026 |''Kranj gre naprej'' |<ref name=":4">{{Navedi splet |title=Nov kandidat za župana Kranja je TOMAŽ KRIŠELJ {{!}} Trma.si |url=https://trma.si/kranj-plus/nov-kandidat-z-zupana-kranja-je-tomaz-kriselj/ |access-date=2026-10-02 |website=trma.si |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Vekoslav Panigaz]]'''</center> | style="background:{{party color|Resni.ca}}; " | |— | * podjetnik, investitor |[[Resni.ca]] |2. oktober 2026 |''Manj obljub, več izvedbe!'' |<ref name=":5">{{Navedi splet |date=2026-10-02 |title=Vekoslav Panigaz želi na čelo Kranja: »Manj obljub, več izvedbe« {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/vekoslav-panigaz-zeli-na-celo-kranja-manj-obljub-vec-izvedbe/450003 |access-date=2026-10-02 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(female).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Karin Planinšek]]'''</center> | style="background:#FEF200; " | |5. februar 1999 [[Kranj]] | * podpredsednica Slovenske demokratske mladine (2024–''danes'') * podkasterka in spletna vplivnica |[[Slovenska demokratska stranka]] (SDS) |8. oktober 2026 |''Sveža energija za Kranj'' |<ref>{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-10-09 |title=V župansko tekmo za Kranj vstopa vplivnica iz omrežja SDS |url=https://info360.si/politika/v-zupansko-tekmo-za-kranj-vstopa-vplivnica-iz-omrezja-sds/ |access-date=2026-10-12 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Igor Velov]]'''</center> | style="background:#45789e; " | |1977 [[Kranj]] | * podžupan Mestne občine Kranj (2006–2010) * direktor Javne agencije RS za varnost prometa (2013–2019) * član Državnega sveta (2017–2022) * mestni svetnik Mestne občine Kranj (2022–''danes'') |Lista povezani za razvoj Kranja (LPRK) |15. oktober 2026 |''Skupaj za Kranj'' |<ref>{{Navedi splet |last=S.U |date=2026-10-16 |title=Igor Velov gre v boj za vodenje Kranja |url=https://www.kranj24.com/igor-velov-gre-v-boj-za-vodenje-kranja/ |access-date=2026-10-17 |website=kranj24.com |language=sl-SI}}</ref> |- |} == Stranke in liste v mestnem svetu == {| class="wikitable" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja skupine ! colspan="2" |Izid 2022 ! rowspan="2" |Trenutno |- ! Glasov (%) ! Sedežev |- | bgcolor="{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | align="center" |'''SD''' | [[Socialni demokrati]] | Manja Zorko | align="center" |18,6 % | {{Composition bar|7|33|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | {{Composition bar|6|33|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} |- | bgcolor="#005DA3" | | align="center" |'''GS''' | [[Gibanje Svoboda]] | Sandra Gazinkovski | align="center" |16,9 % | {{Composition bar|6|33|#005DA3}} | {{Composition bar|5|33|#005DA3}} |- | bgcolor="#FEF200" | | align="center" |'''SDS''' | [[Slovenska demokratska stranka]] | [[Bojan Homan]] | align="center" |16,8 % | {{Composition bar|6|33|#FEF200}} | {{Composition bar|6|33|#FEF200}} |- | bgcolor="{{party color|Resni.ca}}" | | align="center" |'''Resni.ca''' | [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | [[Zoran Stevanović]] | align="center" |13,2 % | {{Composition bar|5|33|{{party color|Resni.ca}}}} | {{Composition bar|5|33|{{party color|Resni.ca}}}} |- | bgcolor="{{party color|Nova Slovenija}}" | | align="center" |'''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[Irena Dolenc]] | align="center" |8,6 % | {{Composition bar|3|33|{{party color|Nova Slovenija}}}} | {{Composition bar|3|33|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- | bgcolor="#892d52" | | align="center" |'''VZK''' | [[Več za Kranj]] | Boris Vehovec | align="center" |7,0 % | {{Composition bar|2|33|#892d52}} | {{Composition bar|2|33|#892d52}} |- | bgcolor="#233887" | | align="center" |'''PLS''' | Povezane lokalne skupnosti | Tomaž Ogris | align="center" |6,1 % | {{Composition bar|2|33|#233887}} | {{Composition bar|2|33|#233887}} |- | bgcolor="#e6342a" | | align="center" |'''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | Ana Černe | align="center" |4,8 % | {{Composition bar|1|33|#e6342a}} | {{Composition bar|1|33|#e6342a}} |- | bgcolor="#45789e" | | align="center" |'''LZRK''' | Lista za razvoj Kranja | Igor Velov | align="center" |3,3 % | {{Composition bar|1|33|#45789e}} | {{Composition bar|1|33|#45789e}} |- | bgcolor="#A2223D" | | align="center" |'''MSK''' | Lista Mi smo iz Kranja{{efn|Samostojni svetnik Janez Černe, prej član svetniške skupine SD.}} | [[Janez Černe]] | align="center" |/ | {{Composition bar|0|33|#A2223D}} | {{Composition bar|1|33|#A2223D}} |- | bgcolor="#6f2c91" | | align="center" |'''Prerod''' | [[Prerod (stranka)|Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča]]{{efn|Samostojni svetnik Rok Igličar, prej član svetniške skupine Svoboda.}} | Rok Igličar | align="center" |/ | {{Composition bar|0|33|#6f2c91}} | {{Composition bar|1|33|#6f2c91}} |- |} == Glej tudi == * [[Župan Mestne občine Kranj]] * [[Mestni svet Mestne občine Kranj]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Kranj]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Kranj]] p9a77ounser7y2xldrv3wt88h9fcigm 6766355 6766328 2026-10-17T15:42:04Z VidicK01 193275 svetlejša barva NSi za kontrast 6766355 wikitext text/x-wiki {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Kranj 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Kranj (2022) | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Kranj (2030) | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Coat_of_arms_of_Kranj_(with_white_outline).svg|50px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Matjaž Rakovec]] | before_party = [[Socialni demokrati|SD]] | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026''' bodo redne volitve [[Župan Mestne občine Kranj|župana]] ter članov mestnega sveta, ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Kranj|Mestni občini Kranj]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. == Zgodovina == === Razpis volitev === [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] je 8. julija 2026 uradno razpisal lokalne volitve.<ref>{{Navedi splet |title=15. novembra gremo na lokalne volitve {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/15-novembra-gremo-na-lokalne-volitve.html |access-date=2026-08-15 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Za rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil 7. september, na ta dan je Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev, ki jih je tokrat 42.003. Kandidat za župana oziroma lista za mestni svet, ki jo določi skupina volivcev, mora za vložitev kandidature zbrati najmanj 421 podpisov podpore.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Koliko podpisov potrebujete za župansko kandidaturo? Razlike na Gorenjskem so ogromne {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/koliko-podpisov-potrebujete-za-zupansko-kandidaturo-razlike-na-gorenjskem-so-ogromne/444820 |access-date=2026-10-03 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 · Mestna občina Kranj |url=https://kranj.si//mestna-obcina/obcinska-volilna-komisija/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-03 |website=kranj.si |language=sl}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Napovedi kandidatur === 22. oktobra 2025 je kandidaturo za županjo Mestne občine Kranj na občnem zboru mestnega odbora stranke oznanila Irena Dolenc, mestna svetnica iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]] in predsednica MO NSi Kranj.<ref name=":0" /> 24. julija 2026 je prejela podporo strank [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], s katerima se je NSi podala že na državnozborske volitve istega leta. Irena Dolenc, predsednik MO SLS Kranj Janez Porenta ter predsednik Državnega sveta in Fokusa [[Marko Lotrič]] so tega dne podpisali tudi sporazum o oblikovanju skupne kandidatne liste za mestni svet.<ref>{{Navedi splet |last=NSi Kranj |date=2026-07-24 |title=Posnetku o podpisu SPORAZUMA O SODELOVANJU NSi, SLS in FOKUS Marka Lotriča smo dodali zvok. |url=https://www.facebook.com/reel/1243023597872663 |access-date=2026-08-15 |website=Facebook}}</ref> Aktualni župan [[Matjaž Rakovec]] je zanimanje za tretji mandat izrazil 4. decembra 2025 ter vnovično kandidaturo za medije potrdil v maju 2026.<ref name=":1" /> Ob tem je napovedal nadaljevanje investicijskih projektov iz drugega mandata ter izpostavil usmeritev Kranja v trajnostno in zeleno mesto.<ref name=":2" /> 13. junija 2026 je svojo kandidaturo napovedal [[Janez Černe]], dolgoletni mestni svetnik, ki je v času Rakovčevega mandata do junija 2025 sedem let opravljal funkcijo podžupana občine.<ref name=":3" /> S programom ''Za Kranj, ki deluje'' napoveduje uresničevanje strateških projektov, med drugim je napovedal več javnih parkirišč, pogostejše linije mestnega prometa, cenejše vrtce in boljši dialog z državo.<ref name=":3" /> Za potrebe kandidature je ustanovil tudi stranko Mi smo iz Kranja (MSK), s katero bo nastopil na volitvah v mestni svet.<ref>{{Navedi splet |title=Objava izreka odločbe o vpisu politične stranke v register političnih strank in grafične upodobitve znaka stranke {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/objava-izreka-odlocbe-o-vpisu-politicne-stranke-v-register-politicnih-strank-in-graficne-upodobitve-znaka-stranke-5/ |access-date=2026-08-15 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> 29. septembra 2026 je svojo kandidaturo v sporočilu za javnost oznanil podjetnik Tomaž Krišelj, ki ga podpira [[Stranka generacij]].<ref name=":4" /> Krišelj je bil v preteklosti aktiven v stranki [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], za katero je leta 2022 neuspešno kandidiral za poslanca na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih]] ter za svetnika na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah]].<ref>{{Navedi splet |date=2022-05-07|title=Izidi glasovanja po listah - Gibanje Svoboda|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|accessdate=2026-10-03|website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Izidi glasovanja za mestno občino Kranj |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/kranj/rezultati |access-date=2026-10-03 |website=dvk-rs.si}}</ref> Kot svoje prioritete je izpostavil boljše pogoje za podjetništvo, prometno ureditev, stanovanjsko politiko in oživljanje mestnega jedra.<ref>{{Navedi splet |last=AI |first=P. V. / EPA / |date=2026-10-01 |title=Tomaž Krišelj napovedal kandidaturo za župana Kranja |url=https://stadion.si/sl/lokalno/tomaz-kriselj-napovedal-kandidaturo-za-zupana-kranja |access-date=2026-10-03 |website=Stadion SI |language=sl-si}}</ref> 2. oktobra je svojega županskega kandidata predstavila [[Resni.ca]], in sicer podjetnika Vekoslava Panigaza.<ref name=":5" /> Panigaz je znan kot investitor v prvo kranjsko picerijo v središču mesta v zadnjih 12 letih, ki se je odprla konec leta 2023.<ref>{{Navedi splet |date=2024-01-31 |title=Kranj: Prvi lokal v središču mesta pa 12 letih |url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/kranj-prvi-lokal-v-srediscu-mesta-po-12-letih-2113168/ |access-date=2026-10-03 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> 8. oktobra 2026 je kandidaturo za stranko [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] najavila podkasterka, spletna vplivnica in podpredsednica podmladka stranke, [[Karin Planinšek]]. Pod sloganom ''Sveža energija za Kranj'' napoveduje realizacijo neuresničenih obljub ter posvečanje ureditvi parkirišč, kanalizacije in avtobusne postaje.<ref>{{Navedi splet |last=S.U |date=2026-10-09 |title=Kandidatka SDS za županjo Kranja napovedala kandidaturo in obljubila spremembe |url=https://www.kranj24.com/kandidatka-sds-za-zupanjo-kranja-napovedala-kandidaturo-in-obljubila-spremembe/ |access-date=2026-10-12 |website=kranj24.com |language=sl-SI}}</ref> == Županski kandidati == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan="2" width="10%" |Kandidat ! width="10%" |Rojen ! class="unsortable" width="20%" |Poklic ! class="unsortable" width="12%" |Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%" |Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%" |Kampanja ! class="unsortable" width="5%" |Sklici |- |<center>[[Slika:Matjaž_Rakovec_2026_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Matjaž Rakovec]]'''</center> | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; " | |2. september 1964 [[Kranj]] | * predsednik Hokejske zveze Slovenije (2010–''danes'') * župan Mestne občine Kranj (2018–''danes'') |[[Socialni demokrati]] (SD) |4. december 2025 (neuradna) 7. oktober 2026 (uradna) |''Gradimo Kranj. Na rezultatih. Z izkušnjami. Za prihodnost.'' |<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Matjaž Rakovec hoče tretji mandat - to je potrdil novinarjem..... {{!}} Trma.si |url=https://trma.si/kranj-plus/matjaz-rakovec-hoce-tretji-mandat-to-je-potrdil-novinarjem/ |access-date=2026-08-15 |website=trma.si |language=sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet |title=Župani že v lovu na nov mandat: Kdo gre znova na volitve? - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-zupani-kandidature-programi-2026-1896971 |access-date=2026-08-15 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Predsednik_vlade_na_ogledu_investicijskih_projektov_na_Zlatem_polju_-_55088562751_Irena_Dolenc_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Irena Dolenc]]'''</center> | style="background:#00b5dd; " | |6. februar 1968 [[Kranj]] | * mestna svetnica Mestne občine Kranj (2014–''danes'') |[[Nova Slovenija]] (NSi)<br><br>[[Slovenska ljudska stranka]] (SLS)<br><br>[[FOKUS Marka Lotriča]] (Fokus) |22. oktober 2025 |''Skupaj v akcijo za boljši Kranj'' |<ref name=":0">{{Navedi splet |last=Traven |first=B. |date=2025-10-22 |title=Svojo kandidaturo za bodočo županjo Kranja je potrdila naša odlična aktualna svetnica Irena Dolenc. |url=https://x.com/BineTraven/status/1980933934021247336 |accessdate=2026-08-15 |website=X.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=STA: V kranjsko župansko tekmo vstopa tudi kandidatka NSi |url=https://www.sta.si/3587098/v-kranjsko-zupansko-tekmo-vstopa-tudi-kandidatka-nsi |access-date=2026-08-15 |website=www.sta.si}}</ref> |- |<center>[[Slika:Janez Černe portret 2026 (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Janez Černe]]'''</center> | style="background:#4a7e8a; " | |5. december 1982 [[Kranj]] | * mestni svetnik Mestne občine Kranj (2014–''danes'') * podžupan Mestne občine Kranj (2018–2025) |podpora volivcev<br>–<br>Lista Janeza Černeta – Mi smo iz Kranja (MSK) |13. junij 2026 |''Za Kranj, ki deluje!'' |<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Kranjski župan ga je po sporu razrešil, zdaj bo kandidiral proti njemu |url=https://siol.net/novice/slovenija/janez-cerne-bo-kandidiral-za-zupana-kranja-694080 |accessdate=2026-08-15 |website=siol.net |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-06-18 |title=Dolga leta zaveznika, na jesenskih volitvah protikandidata |url=https://www.gorenjskiglas.si/lokalno/dolga-leta-zaveznika-na-jesenskih-volitvah-protikandidata-378590/ |access-date=2026-08-15 |website=www.gorenjskiglas.si |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Tomaž Krišelj]]'''</center> | style="background:#7ed957; " | |1962 | * direktor Gasilsko reševalne službe Kranj (2015–2019) * podjetnik |[[Stranka generacij]] (SG) |29. september 2026 |''Kranj gre naprej'' |<ref name=":4">{{Navedi splet |title=Nov kandidat za župana Kranja je TOMAŽ KRIŠELJ {{!}} Trma.si |url=https://trma.si/kranj-plus/nov-kandidat-z-zupana-kranja-je-tomaz-kriselj/ |access-date=2026-10-02 |website=trma.si |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Vekoslav Panigaz]]'''</center> | style="background:{{party color|Resni.ca}}; " | |— | * podjetnik, investitor |[[Resni.ca]] |2. oktober 2026 |''Manj obljub, več izvedbe!'' |<ref name=":5">{{Navedi splet |date=2026-10-02 |title=Vekoslav Panigaz želi na čelo Kranja: »Manj obljub, več izvedbe« {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/vekoslav-panigaz-zeli-na-celo-kranja-manj-obljub-vec-izvedbe/450003 |access-date=2026-10-02 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(female).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Karin Planinšek]]'''</center> | style="background:#FEF200; " | |5. februar 1999 [[Kranj]] | * podpredsednica Slovenske demokratske mladine (2024–''danes'') * podkasterka in spletna vplivnica |[[Slovenska demokratska stranka]] (SDS) |8. oktober 2026 |''Sveža energija za Kranj'' |<ref>{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-10-09 |title=V župansko tekmo za Kranj vstopa vplivnica iz omrežja SDS |url=https://info360.si/politika/v-zupansko-tekmo-za-kranj-vstopa-vplivnica-iz-omrezja-sds/ |access-date=2026-10-12 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Igor Velov]]'''</center> | style="background:#3E7096; " | |1977 [[Kranj]] | * podžupan Mestne občine Kranj (2006–2010) * direktor Javne agencije RS za varnost prometa (2013–2019) * član Državnega sveta (2017–2022) * mestni svetnik Mestne občine Kranj (2022–''danes'') |Lista povezani za razvoj Kranja (LPRK) |15. oktober 2026 |''Skupaj za Kranj'' |<ref>{{Navedi splet |last=S.U |date=2026-10-16 |title=Igor Velov gre v boj za vodenje Kranja |url=https://www.kranj24.com/igor-velov-gre-v-boj-za-vodenje-kranja/ |access-date=2026-10-17 |website=kranj24.com |language=sl-SI}}</ref> |- |} == Stranke in liste v mestnem svetu == {| class="wikitable" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja skupine ! colspan="2" |Izid 2022 ! rowspan="2" |Trenutno |- ! Glasov (%) ! Sedežev |- | bgcolor="{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | align="center" |'''SD''' | [[Socialni demokrati]] | Manja Zorko | align="center" |18,6 % | {{Composition bar|7|33|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | {{Composition bar|6|33|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} |- | bgcolor="#005DA3" | | align="center" |'''GS''' | [[Gibanje Svoboda]] | Sandra Gazinkovski | align="center" |16,9 % | {{Composition bar|6|33|#005DA3}} | {{Composition bar|5|33|#005DA3}} |- | bgcolor="#FEF200" | | align="center" |'''SDS''' | [[Slovenska demokratska stranka]] | [[Bojan Homan]] | align="center" |16,8 % | {{Composition bar|6|33|#FEF200}} | {{Composition bar|6|33|#FEF200}} |- | bgcolor="{{party color|Resni.ca}}" | | align="center" |'''Resni.ca''' | [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | [[Zoran Stevanović]] | align="center" |13,2 % | {{Composition bar|5|33|{{party color|Resni.ca}}}} | {{Composition bar|5|33|{{party color|Resni.ca}}}} |- | bgcolor="#00b5dd" | | align="center" |'''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[Irena Dolenc]] | align="center" |8,6 % | {{Composition bar|3|33|{{party color|Nova Slovenija}}}} | {{Composition bar|3|33|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- | bgcolor="#892d52" | | align="center" |'''VZK''' | [[Več za Kranj]] | Boris Vehovec | align="center" |7,0 % | {{Composition bar|2|33|#892d52}} | {{Composition bar|2|33|#892d52}} |- | bgcolor="#233887" | | align="center" |'''PLS''' | Povezane lokalne skupnosti | Tomaž Ogris | align="center" |6,1 % | {{Composition bar|2|33|#233887}} | {{Composition bar|2|33|#233887}} |- | bgcolor="#e6342a" | | align="center" |'''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | Ana Černe | align="center" |4,8 % | {{Composition bar|1|33|#e6342a}} | {{Composition bar|1|33|#e6342a}} |- | bgcolor="#3E7096" | | align="center" |'''LZRK''' | Lista povezani za razvoj Kranja | Igor Velov | align="center" |3,3 % | {{Composition bar|1|33|#45789e}} | {{Composition bar|1|33|#45789e}} |- | bgcolor="#4a7e8a" | | align="center" |'''MSK''' | Lista Janeza Černeta – Mi smo iz Kranja{{efn|Samostojni svetnik Janez Černe, prej član svetniške skupine SD.}} | [[Janez Černe]] | align="center" |/ | {{Composition bar|0|33|#A2223D}} | {{Composition bar|1|33|#A2223D}} |- | bgcolor="#6f2c91" | | align="center" |'''Prerod''' | [[Prerod (stranka)|Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča]]{{efn|Samostojni svetnik Rok Igličar, prej član svetniške skupine Svoboda.}} | Rok Igličar | align="center" |/ | {{Composition bar|0|33|#6f2c91}} | {{Composition bar|1|33|#6f2c91}} |- |} == Glej tudi == * [[Župan Mestne občine Kranj]] * [[Mestni svet Mestne občine Kranj]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Kranj]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Kranj]] 2622wiximp316uezeidjvqkyzhxbzcf 6766357 6766355 2026-10-17T16:01:56Z VidicK01 193275 +Igor Velov 6766357 wikitext text/x-wiki {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Kranj 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Kranj (2022) | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Kranj (2030) | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Coat_of_arms_of_Kranj_(with_white_outline).svg|50px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Matjaž Rakovec]] | before_party = [[Socialni demokrati|SD]] | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026''' bodo redne volitve [[Župan Mestne občine Kranj|župana]] ter članov mestnega sveta, ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Kranj|Mestni občini Kranj]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. == Zgodovina == === Razpis volitev === [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] je 8. julija 2026 uradno razpisal lokalne volitve.<ref>{{Navedi splet |title=15. novembra gremo na lokalne volitve {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/15-novembra-gremo-na-lokalne-volitve.html |access-date=2026-08-15 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Za rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil 7. september, na ta dan je Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev, ki jih je tokrat 42.003. Kandidat za župana oziroma lista za mestni svet, ki jo določi skupina volivcev, mora za vložitev kandidature zbrati najmanj 421 podpisov podpore.<ref>{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Koliko podpisov potrebujete za župansko kandidaturo? Razlike na Gorenjskem so ogromne {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/koliko-podpisov-potrebujete-za-zupansko-kandidaturo-razlike-na-gorenjskem-so-ogromne/444820 |access-date=2026-10-03 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Lokalne volitve 2026 · Mestna občina Kranj |url=https://kranj.si//mestna-obcina/obcinska-volilna-komisija/lokalne-volitve-2026 |access-date=2026-10-03 |website=kranj.si |language=sl}} {{Slepa povezava|date=oktober 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Napovedi kandidatur === 22. oktobra 2025 je kandidaturo za županjo Mestne občine Kranj na občnem zboru mestnega odbora stranke oznanila Irena Dolenc, mestna svetnica iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]] in predsednica MO NSi Kranj.<ref name=":0" /> 24. julija 2026 je prejela podporo strank [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], s katerima se je NSi podala že na državnozborske volitve istega leta. Irena Dolenc, predsednik MO SLS Kranj Janez Porenta ter predsednik Državnega sveta in Fokusa [[Marko Lotrič]] so tega dne podpisali tudi sporazum o oblikovanju skupne kandidatne liste za mestni svet.<ref>{{Navedi splet |last=NSi Kranj |date=2026-07-24 |title=Posnetku o podpisu SPORAZUMA O SODELOVANJU NSi, SLS in FOKUS Marka Lotriča smo dodali zvok. |url=https://www.facebook.com/reel/1243023597872663 |access-date=2026-08-15 |website=Facebook}}</ref> Aktualni župan [[Matjaž Rakovec]] je zanimanje za tretji mandat izrazil 4. decembra 2025 ter vnovično kandidaturo za medije potrdil v maju 2026.<ref name=":1" /> Ob tem je napovedal nadaljevanje investicijskih projektov iz drugega mandata ter izpostavil usmeritev Kranja v trajnostno in zeleno mesto.<ref name=":2" /> 13. junija 2026 je svojo kandidaturo napovedal [[Janez Černe]], dolgoletni mestni svetnik, ki je v času Rakovčevega mandata do junija 2025 sedem let opravljal funkcijo podžupana občine.<ref name=":3" /> S programom ''Za Kranj, ki deluje'' napoveduje uresničevanje strateških projektov, med drugim je napovedal več javnih parkirišč, pogostejše linije mestnega prometa, cenejše vrtce in boljši dialog z državo.<ref name=":3" /> Za potrebe kandidature je ustanovil tudi stranko Mi smo iz Kranja (MSK), s katero bo nastopil na volitvah v mestni svet.<ref>{{Navedi splet |title=Objava izreka odločbe o vpisu politične stranke v register političnih strank in grafične upodobitve znaka stranke {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/objava-izreka-odlocbe-o-vpisu-politicne-stranke-v-register-politicnih-strank-in-graficne-upodobitve-znaka-stranke-5/ |access-date=2026-08-15 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> 29. septembra 2026 je svojo kandidaturo v sporočilu za javnost oznanil podjetnik Tomaž Krišelj, ki ga podpira [[Stranka generacij]].<ref name=":4" /> Krišelj je bil v preteklosti aktiven v stranki [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], za katero je leta 2022 neuspešno kandidiral za poslanca na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih]] ter za svetnika na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah]].<ref>{{Navedi splet |date=2022-05-07|title=Izidi glasovanja po listah - Gibanje Svoboda|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|accessdate=2026-10-03|website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Izidi glasovanja za mestno občino Kranj |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/kranj/rezultati |access-date=2026-10-03 |website=dvk-rs.si}}</ref> Kot svoje prioritete je izpostavil boljše pogoje za podjetništvo, prometno ureditev, stanovanjsko politiko in oživljanje mestnega jedra.<ref>{{Navedi splet |last=AI |first=P. V. / EPA / |date=2026-10-01 |title=Tomaž Krišelj napovedal kandidaturo za župana Kranja |url=https://stadion.si/sl/lokalno/tomaz-kriselj-napovedal-kandidaturo-za-zupana-kranja |access-date=2026-10-03 |website=Stadion SI |language=sl-si}}</ref> 2. oktobra je svojega županskega kandidata predstavila [[Resni.ca]], in sicer podjetnika Vekoslava Panigaza.<ref name=":5" /> Panigaz je znan kot investitor v prvo kranjsko picerijo v središču mesta v zadnjih 12 letih, ki se je odprla konec leta 2023.<ref>{{Navedi splet |date=2024-01-31 |title=Kranj: Prvi lokal v središču mesta pa 12 letih |url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/kranj-prvi-lokal-v-srediscu-mesta-po-12-letih-2113168/ |access-date=2026-10-03 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> 8. oktobra 2026 je kandidaturo za stranko [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] najavila podkasterka, spletna vplivnica in podpredsednica podmladka stranke, [[Karin Planinšek]]. Pod sloganom ''Sveža energija za Kranj'' napoveduje realizacijo neuresničenih obljub ter posvečanje ureditvi parkirišč, kanalizacije in avtobusne postaje.<ref>{{Navedi splet |last=S.U |date=2026-10-09 |title=Kandidatka SDS za županjo Kranja napovedala kandidaturo in obljubila spremembe |url=https://www.kranj24.com/kandidatka-sds-za-zupanjo-kranja-napovedala-kandidaturo-in-obljubila-spremembe/ |access-date=2026-10-12 |website=kranj24.com |language=sl-SI}}</ref> Kot zadnji kandidat se je 15. oktobra 2026 v župansko tekmo vključil Igor Velov, mestni svetnik in nekdaj podžupan Kranja. Velov kandidira s stranko Lista povezani za razvoj Kranja (nekdaj [[Karl Erjavec – stranka Zaupanje|Zaupanje]]), ki jo prevzel od [[Karl Erjavec|Karla Erjavca]].<ref name=":6">{{Navedi splet |last=S.U |date=2026-10-16 |title=Igor Velov gre v boj za vodenje Kranja |url=https://www.kranj24.com/igor-velov-gre-v-boj-za-vodenje-kranja/ |access-date=2026-10-17 |website=kranj24.com |language=sl-SI}}</ref> == Županski kandidati == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan="2" width="10%" |Kandidat ! width="10%" |Rojen ! class="unsortable" width="20%" |Poklic ! class="unsortable" width="12%" |Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%" |Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%" |Kampanja ! class="unsortable" width="5%" |Sklici |- |<center>[[Slika:Matjaž_Rakovec_2026_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Matjaž Rakovec]]'''</center> | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; " | |2. september 1964 [[Kranj]] | * predsednik Hokejske zveze Slovenije (2010–''danes'') * župan Mestne občine Kranj (2018–''danes'') |[[Socialni demokrati]] (SD) |4. december 2025 (neuradna) 7. oktober 2026 (uradna) |''Gradimo Kranj. Na rezultatih. Z izkušnjami. Za prihodnost.'' |<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Matjaž Rakovec hoče tretji mandat - to je potrdil novinarjem..... {{!}} Trma.si |url=https://trma.si/kranj-plus/matjaz-rakovec-hoce-tretji-mandat-to-je-potrdil-novinarjem/ |access-date=2026-08-15 |website=trma.si |language=sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet |title=Župani že v lovu na nov mandat: Kdo gre znova na volitve? - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-zupani-kandidature-programi-2026-1896971 |access-date=2026-08-15 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Predsednik_vlade_na_ogledu_investicijskih_projektov_na_Zlatem_polju_-_55088562751_Irena_Dolenc_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Irena Dolenc]]'''</center> | style="background:#00b5dd; " | |6. februar 1968 [[Kranj]] | * mestna svetnica Mestne občine Kranj (2014–''danes'') |[[Nova Slovenija]] (NSi)<br><br>[[Slovenska ljudska stranka]] (SLS)<br><br>[[FOKUS Marka Lotriča]] (Fokus) |22. oktober 2025 |''Skupaj v akcijo za boljši Kranj'' |<ref name=":0">{{Navedi splet |last=Traven |first=B. |date=2025-10-22 |title=Svojo kandidaturo za bodočo županjo Kranja je potrdila naša odlična aktualna svetnica Irena Dolenc. |url=https://x.com/BineTraven/status/1980933934021247336 |accessdate=2026-08-15 |website=X.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=STA: V kranjsko župansko tekmo vstopa tudi kandidatka NSi |url=https://www.sta.si/3587098/v-kranjsko-zupansko-tekmo-vstopa-tudi-kandidatka-nsi |access-date=2026-08-15 |website=www.sta.si}}</ref> |- |<center>[[Slika:Janez Černe portret 2026 (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Janez Černe]]'''</center> | style="background:#4a7e8a; " | |5. december 1982 [[Kranj]] | * mestni svetnik Mestne občine Kranj (2014–''danes'') * podžupan Mestne občine Kranj (2018–2025) |podpora volivcev<br>–<br>Lista Janeza Černeta – Mi smo iz Kranja (MSK) |13. junij 2026 |''Za Kranj, ki deluje!'' |<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Kranjski župan ga je po sporu razrešil, zdaj bo kandidiral proti njemu |url=https://siol.net/novice/slovenija/janez-cerne-bo-kandidiral-za-zupana-kranja-694080 |accessdate=2026-08-15 |website=siol.net |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-06-18 |title=Dolga leta zaveznika, na jesenskih volitvah protikandidata |url=https://www.gorenjskiglas.si/lokalno/dolga-leta-zaveznika-na-jesenskih-volitvah-protikandidata-378590/ |access-date=2026-08-15 |website=www.gorenjskiglas.si |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Tomaž Krišelj]]'''</center> | style="background:#7ed957; " | |1962 | * direktor Gasilsko reševalne službe Kranj (2015–2019) * podjetnik |[[Stranka generacij]] (SG) |29. september 2026 |''Kranj gre naprej'' |<ref name=":4">{{Navedi splet |title=Nov kandidat za župana Kranja je TOMAŽ KRIŠELJ {{!}} Trma.si |url=https://trma.si/kranj-plus/nov-kandidat-z-zupana-kranja-je-tomaz-kriselj/ |access-date=2026-10-02 |website=trma.si |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Vekoslav Panigaz]]'''</center> | style="background:{{party color|Resni.ca}}; " | |— | * podjetnik, investitor |[[Resni.ca]] |2. oktober 2026 |''Manj obljub, več izvedbe!'' |<ref name=":5">{{Navedi splet |date=2026-10-02 |title=Vekoslav Panigaz želi na čelo Kranja: »Manj obljub, več izvedbe« {{!}} Gorenjskainfo.com |url=https://gorenjskainfo.com/novica/politika/vekoslav-panigaz-zeli-na-celo-kranja-manj-obljub-vec-izvedbe/450003 |access-date=2026-10-02 |website=gorenjskainfo.com |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(female).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Karin Planinšek]]'''</center> | style="background:#FEF200; " | |5. februar 1999 [[Kranj]] | * podpredsednica Slovenske demokratske mladine (2024–''danes'') * podkasterka in spletna vplivnica |[[Slovenska demokratska stranka]] (SDS) |8. oktober 2026 |''Sveža energija za Kranj'' |<ref>{{Navedi splet |last=Uredništvo |date=2026-10-09 |title=V župansko tekmo za Kranj vstopa vplivnica iz omrežja SDS |url=https://info360.si/politika/v-zupansko-tekmo-za-kranj-vstopa-vplivnica-iz-omrezja-sds/ |access-date=2026-10-12 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Igor Velov]]'''</center> | style="background:#3E7096; " | |1977 [[Kranj]] | * podžupan Mestne občine Kranj (2006–2010) * direktor Javne agencije RS za varnost prometa (2013–2019) * član Državnega sveta (2017–2022) * mestni svetnik Mestne občine Kranj (2022–''danes'') |Lista povezani za razvoj Kranja (LPRK) |15. oktober 2026 |''Skupaj za Kranj'' |<ref name=":6" /> |- |} == Stranke in liste v mestnem svetu == {| class="wikitable" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja skupine ! colspan="2" |Izid 2022 ! rowspan="2" |Trenutno |- ! Glasov (%) ! Sedežev |- | bgcolor="{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | align="center" |'''SD''' | [[Socialni demokrati]] | Manja Zorko | align="center" |18,6 % | {{Composition bar|7|33|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | {{Composition bar|6|33|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} |- | bgcolor="#005DA3" | | align="center" |'''GS''' | [[Gibanje Svoboda]] | Sandra Gazinkovski | align="center" |16,9 % | {{Composition bar|6|33|#005DA3}} | {{Composition bar|5|33|#005DA3}} |- | bgcolor="#FEF200" | | align="center" |'''SDS''' | [[Slovenska demokratska stranka]] | [[Bojan Homan]] | align="center" |16,8 % | {{Composition bar|6|33|#FEF200}} | {{Composition bar|6|33|#FEF200}} |- | bgcolor="{{party color|Resni.ca}}" | | align="center" |'''Resni.ca''' | [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | [[Zoran Stevanović]] | align="center" |13,2 % | {{Composition bar|5|33|{{party color|Resni.ca}}}} | {{Composition bar|5|33|{{party color|Resni.ca}}}} |- | bgcolor="#00b5dd" | | align="center" |'''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[Irena Dolenc]] | align="center" |8,6 % | {{Composition bar|3|33|{{party color|Nova Slovenija}}}} | {{Composition bar|3|33|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- | bgcolor="#892d52" | | align="center" |'''VZK''' | [[Več za Kranj]] | Boris Vehovec | align="center" |7,0 % | {{Composition bar|2|33|#892d52}} | {{Composition bar|2|33|#892d52}} |- | bgcolor="#233887" | | align="center" |'''PLS''' | Povezane lokalne skupnosti | Tomaž Ogris | align="center" |6,1 % | {{Composition bar|2|33|#233887}} | {{Composition bar|2|33|#233887}} |- | bgcolor="#e6342a" | | align="center" |'''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | Ana Černe | align="center" |4,8 % | {{Composition bar|1|33|#e6342a}} | {{Composition bar|1|33|#e6342a}} |- | bgcolor="#3E7096" | | align="center" |'''LZRK''' | Lista povezani za razvoj Kranja | Igor Velov | align="center" |3,3 % | {{Composition bar|1|33|#45789e}} | {{Composition bar|1|33|#45789e}} |- | bgcolor="#4a7e8a" | | align="center" |'''MSK''' | Lista Janeza Černeta – Mi smo iz Kranja{{efn|Samostojni svetnik Janez Černe, prej član svetniške skupine SD.}} | [[Janez Černe]] | align="center" |/ | {{Composition bar|0|33|#A2223D}} | {{Composition bar|1|33|#A2223D}} |- | bgcolor="#6f2c91" | | align="center" |'''Prerod''' | [[Prerod (stranka)|Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča]]{{efn|Samostojni svetnik Rok Igličar, prej član svetniške skupine Svoboda.}} | Rok Igličar | align="center" |/ | {{Composition bar|0|33|#6f2c91}} | {{Composition bar|1|33|#6f2c91}} |- |} == Glej tudi == * [[Župan Mestne občine Kranj]] * [[Mestni svet Mestne občine Kranj]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Kranj]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Kranj]] du72d4rki6bzwiqqu4jw0b488fp03j2 0 607625 6766296 6744812 2026-10-17T12:17:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6766296 wikitext text/x-wiki {{Infobox islands | name = Mindoro | image = Mindoro_Island_S2-2020.jpg | image_caption = Satelitska slika Mindora iz leta 2020 | image_map = Ph locator map mindoro.png | map_caption = Lega Mindora na Filipinih | location = [[Jugovzhodna Azija]] | coordinates = {{coord|12|55|49|N|121|5|40|E|type:isle_region:PH|display=inline,title}} | archipelago = [[Filipini]] | waterbody = {{unbulleted list | Calavite Passage | preliv Mindoro | Sibujansko morje | [[Južnokitajsko morje]] | [[Sulujsko morje]] | preliv Tablas | Verde Island Passage }} | area_km2 = 10.571,8 | area_footnotes = <ref name = unep>{{cite web |title = Islands of Philippines |url = http://islands.unep.ch/IHE.htm#892 |work = Island Directory |publisher = United Nations Environment Programme |access-date = 22 May 2015 |archive-url = https://web.archive.org/web/20190428003606/http://islands.unep.ch/IHE.htm#892 |archive-date = 2019-04-28 |url-status = dead}}</ref> | rank = 73. | highest_mount = [[Mount Halcon]] | elevation_m = 2616 | coastline_km = 618,8 | coastline_footnotes = | country = [[Filipini]] | country_admin_divisions_title = Provinces | country_admin_divisions = {{unbulleted list | Occidental Mindoro | Oriental Mindoro }} | population_footnotes = <ref name = NSO10>{{cite web |url = http://web0.psa.gov.ph/sites/default/files/attachments/hsd/pressrelease/MIMAROPA.pdf |title = Total Population by Province, City, Municipality and Barangay: as of May 1, 2010 |work = 2010 Census of Population and Housing |publisher = National Statistics Office |access-date = 22 May 2015 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160311214502/http://web0.psa.gov.ph/sites/default/files/attachments/hsd/pressrelease/MIMAROPA.pdf |archive-date = 11 March 2016 |url-status = dead }}</ref> | country_largest_city = Calapan | country_largest_city_population = 148.558 | population = 1.430.921 | population_as_of = 2024 | density_km2 = 117,2 | ethnic_groups = {{unbulleted list | Mangyan | Tagalog | Hiligaynon | Visayan }} }} '''Mindoro''' je sedmi največji in osmi najbolj naseljen otok na [[Filipini]]h. S skupno površino 10.571 km² ima po popisu prebivalstva leta 2024 1.430.921 prebivalcev. Je ob jugozahodni obali [[Luzon]]a in severovzhodno od [[Palavan]]a. Mindoro je razdeljen na dve provinci: Occidental Mindoro in Oriental Mindoro. [[Calapan]] je edino mesto in največje naselje na otoku s skupno 148.558 prebivalci po podatkih iz leta 2024. Južna obala Mindora tvori severovzhodni skrajni del [[Sulujsko morje|Sulujskega morja]].<ref>C.Michael Hogan. 2011. [http://www.eoearth.org/article/Sulu_Sea?topic=49523 ''Sulu Sea'']</ref> Gora [[Mount Halcon]] je najvišja točka na otoku, ki se dviga na 2586 m nadmorske višine in je v Oriental Mindoru. Gora Baco je druga najvišja gora na otoku z nadmorsko višino 2488 m in je v provinci Occidental Mindoro. == Etimologija == Ime ''Mindoro'' je verjetno popačena različica domačega imena ''Minolo''. Domingo Navarette ('Tratados...', 1676) je zapisal: »Otok, ki ga domačini imenujejo Minolo, Španci imenujejo Mindoro ...« (prevod Blaira in Robertsona).<ref name="BRV38">{{cite book |title= The Philippine Islands, 1493-1898 Vol. 38|last=Blair|first=Emma |year=1906 |publisher=Arthur H. Clark Company|page=72|url=https://www.gutenberg.org/files/50111/50111-h/50111-h.htm#xd21e706}}</ref> == Zgodovina == [[File:Atlas of the Philippine Islands (1900) (14772309735).jpg|left|thumb|Zemljevid otoka Mindoro iz leta 1900]] V predkolonialnih časih so kitajski trgovci Han otok imenovali ''Ma-i'' ali ''Mait''. Domorodne skupine se imenujejo Mangjan. Španci so kraj imenovali ''Mina de Oro'' (»rudnik zlata«), od koder otok dobiva svojo sedanjo obliko imena. Po besedah ​​pokojnega zgodovinarja Williama Henryja Scotta v uradni zgodovini dinastije Song za leto 972 omenja ''Ma-i'' kot državo, ki je trgovala s Kitajsko. Drugi kitajski zapisi, ki se nanašajo na Ma-i ali Mindoro, se pojavijo v naslednjih letih.<ref name=scott>{{Cite book|title=Prehispanic Source Materials for the Study of Philippine History|url=https://archive.org/details/prehispanicsourc0000scot|author=Scott, William Henry.|publisher=New Day Publishers|year=1984|location=Quezon City|isbn=971-10-0226-4|chapter=Societies in Prehispanic Philippines|page=[https://archive.org/details/prehispanicsourc0000scot/page/70 70]}}</ref> Izdelki, ki so jih trgovci z Mindora izmenjevali s Kitajci, so vključevali »čebelji vosek, bombaž, prave bisere, želvovino, zdravilne betel orehe in tkanino yu-ta [juta?]« za kitajski porcelan, trgovsko zlato, železne lonce, svinec, baker, barvne steklene kroglice in železne igle.<ref name=scott/> Otok je napadel in osvojil Brunejski sultanat, na njem pa so bila naselja Morojev,<ref>Prof. Cesar A. Majul attests to the existence of Bornean settlements in Manila and construes that some of the rulers found by the Spaniards were themselves Borneans. He in fact cites that as late as 1574, the Borneans and their allies, the Sulus, continued to extract tribute from the natives of Mindoro, thus this practice must have been going on for quite some time. Cf. Muslims in the Philippines, (Quezon City: University of the Philippines Press, 1973), pp. 72.,78; ·</ref> preden so Španci napadli in pokristjanili prebivalstvo. Nato je območje zaradi vojn med Španci in Mori z Mindanaa, ki so si prizadevali zasužnjiti hispanizirano ljudstvo in ponovno islamizirati otok, izpraznilo prebivalstvo.<ref name=":1">{{Cite web| url=https://www.asj.upd.edu.ph/mediabox/archive/Vol12No.1,Apr1974.pdf|title=Culture Contact and Ethnogenesis in Mindoro up to the End of the Spanish Rule|last=Lopez|first=Violeta B.|date=April 1974|publisher=Asian Studies, Volume XII, Number 1|access-date=3 February 2017}}</ref><ref>Majul, op. cit., p. 108.</ref> Dva konkvistadorja iz Mehike: [[Miguel López de Legazpi]] je imel kraljevski mandat nad obalnimi trgovskimi skupnostmi; število prihodov ni zabeleženo.<ref>{{cite book |last=Blair |first=Emma Helen |title=The Philippine Islands, 1493–1898 |volume=3 |year=1903 |publisher=Arthur H. Clark Company |pages=180 |isbn=978-0554259598}}</ref> Sledil mu je Felipe de Salcedo, ki je dobil preostanek Mindora; in približno nekaj tisoč prihodov.<ref>{{cite book |last=Blair |first=Emma Helen |title=The Philippine Islands, 1493–1898 |volume=3 |year=1903 |publisher=Arthur H. Clark Company |pages=180 |isbn=978-0554259598}}</ref> Posledično je večina prebivalstva pobegnila v bližnje Batange, nekoč bogata mesta Mindoro pa so propadla. V 17. stoletju je otok obiskal Giovanni Francesco Gemelli Careri.<ref>{{cite book|first=Honoré|last=Mirabeau|title=Erotika Biblion|publisher= Chez Tous Les Libraries |others=Chevalier de Pierrugues|year=1867|url=https://archive.org/stream/erotikabiblion00mirauoft#page92/n11/mode/1up}}</ref> Do konca 18. stoletja je imel Mindoro 3165 domačih družin in štiri španske filipinske družine.<ref name="Estadismo1">[http://www.xeniaeditrice.it/zu%C3%B1igaIocrpdf.pdf ESTADISMO DE LAS ISLAS FILIPINAS TOMO PRIMERO By Joaquín Martínez de Zúñiga (Original Spanish)]</ref>{{rp|539}}<ref name="Estadismo2">[https://ia601608.us.archive.org/10/items/bub_gb_ElhFAAAAYAAJ_2/bub_gb_ElhFAAAAYAAJ.pdf ESTADISMO DE LAS ISLAS FILIPINAS TOMO SEGUNDO By Joaquín Martínez de Zúñiga (Original Spanish)]</ref>{{rp|31,54,113}} Leta 1818 se je število špansko-filipinskih družin močno povečalo na 47.<ref name="Dic">[https://digilib.ust.edu.ph/digital/collection/section5/id/64897 Diccionario Geográfico, Estadístico, Histórico, de las Islas Filipinas By Fr. Manuel Buzeta and Fr. Felipe Bravo, Volume 2, Published Madrid :(Impr. de J.C. de la Peña) 1850-1851.]</ref> Calapan je imel 8 špansko-filipinskih družin, Naujan pa 6 špansko-filipinskih družin. Marinduque, ki je bil prav tako vladan z Mindora, je imel 1 špansko-filipinsko družino v Santa Cruz de Napo, Boac 31 špansko-filipinskih družin, Gazan pa le 1. Leta 1898 se je Mindoro pridružil filipinski revoluciji proti Španiji zaradi pritoka upornikov, ki so se naselili na otok iz Caviteja in Bataana. Lokalni patriotizem pa je zamrl med ameriško okupacijo Filipinov in japonsko dobo. Na otoku se je v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] odvijala bitka za Mindoro. Kljub temu si je območje po filipinski osamosvojitvi od Združenih držav leta 1946 opomoglo. Od leta 1920 do 1950 je bil otok ena sama provinca s Calapanom kot glavnim mestom province. Leta 1950 je bil po referendumu razdeljen na sedanji provinci, Occidental Mindoro in Oriental Mindoro.<ref name="ChanRobles-RA505">{{cite web|title=Republic Act No. 505 – An Act to Create the Provinces of Oriental Mindoro and Occidental Mindoro|url=http://www.chanrobles.com/republicacts/republicactno505.html|website=Chan Robles Virtual Law Library|access-date=9 March 2016|date=13 June 1950}}</ref> == Geografija == Mindoro je sedmi največji otok na Filipinih. Razdeljen je na provinci Occidental Mindoro in Oriental Mindoro. Gorovje Mindoro je največje in najdaljše gorovje na otoku, s skupno dolžino 200 km od severa proti jugu in 58 km od vzhoda proti zahodu. Gora Halcon, visoka 2586 metrov, je najvišja točka otoka in se nahaja v Oriental Mindoro. Mindoro je središče [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] na Filipinih, mega raznoliki državi in ima veliko število vrst, ki jih ne najdemo nikjer drugje v arhipelagu. Mindoro ima tudi svojo [[ekoregija|ekoregijo]], [[deževni gozd Mindoro]], ločen od sosednjega Luzona. Biotska raznovrstnost in osamljenost Mindora sta posledica dejstva, da otok v [[pleistocen]]u ni bil povezan s preostalim delom Filipinov; v tem času je bila večina filipinskih otokov med nižjo gladino morja povezana med seboj, vendar pa so globlji kanali, ki obdajajo Mindoro, v tem času privedli do tega, da je bil ta izoliran od preostalega dela Filipinov.<ref>{{Cite web |title=Mindoro rain forests - The Encyclopedia of Earth |url=https://editors.eol.org/eoearth/wiki/Mindoro_rain_forests |access-date=2024-11-11 |website=editors.eol.org}}</ref> == Kultura == === Jeziki === Glavni jezik na Mindoru je [[tagalogščina]], pogosto batangaško narečje zaradi geografske bližine prebivalcem Batange in Batangueña.<ref>{{Cite web |url=https://ncca.gov.ph/about-ncca-3/subcommissions/subcommission-on-cultural-communities-and-traditional-arts-sccta/northern-cultural-communities/lowland-cultural-group-of-the-tagalogs/ |title=Lowland Cultural Group of the Tagalogs |access-date=October 4, 2020 |archive-date=September 26, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220926153333/https://ncca.gov.ph/about-ncca-3/subcommissions/subcommission-on-cultural-communities-and-traditional-arts-sccta/northern-cultural-communities/lowland-cultural-group-of-the-tagalogs/ |url-status=dead }}</ref> Na nekatere dele sta bolj vplivala avtohtona mangjanska in visajskanska jezika, prvi je endemičen za Mindoro in ima narečja, medtem ko so tuji jeziki ilokano, bikolano, hiligajnon, karaja, kujonon in nekateri tuji jeziki – npr. angleščina, hokkien (prevladujoči kitajski jezik kitajskih Filipincev), v manjši meri španščina. Nekateri avtohtoni jeziki, ki se govorijo na Mindoru so: *Jeziki severnega Mindora – 16.000 govorcev **Iraya – 10.000 govorcev **Vesoljski – 2.150 govorcev **Tadyawan – 4.200 govorcev *Jeziki južnega Mindora – 30.000 govorcev **Buhid – 8.000 govorcev **Tawbuid – 8.000 govorcev **Včeraj – 14.000 govorcev *Visajski jeziki **Ratagnonski jezik – 310 govorcev === Religija === Prevladujoča religija na otoku je [[krščanstvo]]. Religija avtohtonega ljudstva Mangjan je [[animizem]]. Čeprav je animizem glavna religija, je v nekaterih delih Mindora aktivna tudi katoliška cerkev, zato obstaja nekaj neodvisnih pododdelkov, kot sta Kristusova cerkev in Filipinska neodvisna cerkev ter Baptistična cerkev. == Gospodarstvo == [[Image:Beach North Mindoro Philippines.jpg|thumb|left|Plaža v severnem Mindoru]] Gospodarstvo Mindora v veliki meri temelji na kmetijstvu. Proizvodi so sestavljeni iz široke palete sadja, kot so citrusi, banane, lanzone, rambutan in kokosovi orehi, žita (riž in koruza), sladkorni trs, arašidi, ribe (som, mlečna riba in tilapija), živina in perutnina. Uspevala sta tudi sečnja ter rudarjenje [[marmor]]ja in [[baker|bakra]]. Zaradi obsežne sečnje, razširjenih kmetijskih praks in rasti prebivalstva je ostalo le 5 % prvotnega gozda.<ref>{{cite web |last1=Heaney |first1=Lawrence |last2=Balete |first2=Danilo |title=Documenting and Conserving Biodiversity in the Philippines |url=https://www.fieldmuseum.org/sites/default/files/itf_fall15.pdf |access-date=21 January 2022 |pages=9 |date=Fall 2015 |archive-date=2022-07-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220704212659/https://www.fieldmuseum.org/sites/default/files/itf_fall15.pdf |url-status=dead }}</ref> Tudi turizem je donosen posel, z lokacijami, kot so narodni park Apo Reef, otok Lubang, [[Puerto Galera]], plaža Sabang in gora Halcon. Plaže Puerto Galere so najbolj znana turistična atrakcija otoka in so zelo obiskane. Pomemben vidik gospodarstva na Mindoru je rudarstvo, ki ga večinoma izvajajo zunanja podjetja v lasti tujih držav. Medtem ko tuje države zaslužijo večino denarja s temi rudniki, filipinska vlada še vedno prejema nekaj gospodarskih in finančnih koristi, ker jim dovoli rudarjenje na njihovih zemljiščih. Med temi podjetji so Pitkin Petroleum, ameriško podjetje, ki išče nikelj, nafto in plin na Mindoru,<ref>{{Cite web |last=Welle (www.dw.com) |first=Deutsche |title=Mining expansion threatens indigenous tribes in Philippines {{!}} DW {{!}} 19.01.2011 |url=https://www.dw.com/en/mining-expansion-threatens-indigenous-tribes-in-philippines/a-14767028 |access-date=2022-04-25 |website=DW.COM |language=en-GB}}</ref> Crew Development Corporation, kanadsko podjetje, ki rudari [[nikelj]] in druge plemenite kovine,<ref>{{Cite web |title=Mining developments suspended in Mindoro region |url=https://www.culturalsurvival.org/news/mining-developments-suspended-mindoro-region |access-date=2022-04-25 |website=www.culturalsurvival.org |date=15 February 2002 |language=en}}</ref> in Intex, norveško podjetje, ki upravlja projekt Mindoro Nickel. Ta projekt naj bi trajal 15 let in do konca projekta proizvedel več kot 100 milijonov ton rude.<ref>{{Cite web |last=Inquirer |first=Philippine Daily |date=2015-06-12 |title=Mindoro governor leads rally vs mining company |url=https://newsinfo.inquirer.net/697855/mindoro-governor-leads-rally-vs-mining-company |access-date=2022-04-25 |website=INQUIRER.net |language=en}}</ref> Žal so rudniki, čeprav so lahko dobičkonosni za nacionalno vlado, povzročili težave okolju in avtohtonim plemenom, ki živijo na Mindoru. == Okolje == [[File:Devils Mountain, San Jose, Mindoro 1.jpg|thumb|Hudičeva gora, bogata z viri]] Rudarjenje na Mindoru predstavlja veliko tveganje za okolje otoka. Lokalni in mednarodni rudarski interesi so prezrli ekologijo otoka, da bi dobili dostop do bogatih [[volfram]]ovih žil, ki obstajajo pod površjem.<ref>{{Cite web |date=2019-04-26 |title=Gov. Umali opposes mining activity in Oriental Mindoro {{!}} Politiko Bicol Region |url=https://bicol.politics.com.ph/2019/04/26/gov-umali-opposes-mining-activity-in-oriental-mindoro/ |access-date=2022-04-28 |language=en-US}}</ref> Norveško rudarsko podjetje Intex je poskušalo začeti iskati nahajališča volframa, vendar ga je ustavil regionalni odlok o varstvu okolja.<ref>{{Cite web |title=Mining developments suspended in Mindoro region |url=https://www.culturalsurvival.org/news/mining-developments-suspended-mindoro-region |access-date=2022-04-28 |website=www.culturalsurvival.org |date=15 February 2002 |language=en}}</ref> Zaradi pomanjkanja nadzora s strani lokalne policije še vedno potekajo manjše, legalne in nezakonite, okolju škodljive rudarske dejavnosti po vsem otoku.<ref>{{Cite web |last=Cinco |first=Maricar |date=2014-12-30 |title=Small-scale mining alive in Mindoro |url=https://newsinfo.inquirer.net/660545/small-scale-mining-alive-in-mindoro |access-date=2022-05-02 |website=INQUIRER.net |language=en}}</ref> === Favna === * [[Mindorski pritlikavi bivol]] (''Tamaraw Bubalus mindorensis'') je vrsta vodnega bivola, endemična na otoku in je ogrožena vrsta. * [[Mindorski jelen]] (''Rusa marianna bandaranus'') je podvrsta filipinskega jelena iz družine ''Cervidae''. * [[Mindorski bradavičasti prašič]] (''Sus oliveri'') je vrsta divjega prašiča iz družine ''Suidae''. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Mindoro}} * {{OSM relation|1552289}} * [https://viajarfilipinas.files.wordpress.com/2010/07/puerto-galera-mapa.jpg "Map of Mindoro"] showing towns and major mountain tops * [https://angmangyan.com/ Mindoro Tourists and Exploration] [[Kategorija:Otoki Filipinov]] [[Kategorija:Luzon]] pdbmzqz8dm0iv7bf7fo12v559wwq87f 0 608046 6766584 6755409 2026-10-18T10:21:38Z VidicK01 193275 UR155–162, od 25. septembra do 17. oktobra 2026 6766584 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:''Ura resnice z Bojanom Požarjem'' (oddaja)}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Ura resnice z Bojanom Požarjem | slika = [[Slika:URA RESNICE.webp|300px]] | naslov = | žanr = [[podkast]]<br>informativna oddaja | avtor = Bojan Požar | glavni_igralci = '''Voditelja:'''<br>[[Bojan Požar]]<br>[[Aljuš Pertinač]]<br> '''Komentatorji:'''<br>Miran Videtič<br>[[Boštjan M. Turk]]<br>[[Peter Gregorčič]]<br>Aljuš Pertinač<br>Peter Jančič<br>[[Bernard Nežmah]] | uvodna_špica = | skladatelj = | država = [[Slovenija]] | jezik = [[slovenščina]] | število_predvajanih sezon = 2 | število_predvajanih epizod = 148 | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = Bojan Požar | režiser = | lokacija snemanja = | čas_trajanja = 60–75 minut | produkcijska_hiša = MediaX za Info360 | Predvajanje = | televizijski_kanal = [[Info360]] | začetek_konec = 5. februar 2025 — }} '''Ura resnice z Bojanom Požarjem''' je komentatorska pogovorno-analitična oddaja v obliki [[podkast]]a, ki jo izdaja spletni medij [[Info360]].<ref>{{Navedi splet |title=Ura resnice z Bojanom Požarjem Podcast {{!}} podcasti.si |url=https://podcasti.si/ura-resnice-z-bojanom-pozarjem/ |access-date=2026-08-30 |website=podcasti.si}}</ref> Voditelj [[Bojan Požar]] v vsaki oddaji s po dvema sogovornikoma analizira aktualno družbeno-politično dogajanje, občasno pa pripravlja tudi ekskluzivne intervjuje. Nadomestni voditelj oddaje je [[Aljuš Pertinač]].<ref>{{Navedi splet|title=Danes 20.00 nova #UraResnice|url=https://x.com/BojanPozar/status/1986813033075638534|website=X.com |accessdate=2025-11-09|language=sl|last=Požar|first=B.}}</ref><ref>{{Navedi splet |last= |date=2025-08-30 |title=Vrača se Ura resnice z Bojanom Požarjem |url=https://info360.si/aktualno/vraca-se-ura-resnice-z-bojanom-pozarjem/ |access-date=2026-08-30 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> Podkast izhaja vsak torek in petek ob 20. uri. V prvi sezoni je izhajal trikrat tedensko. == Sezone == {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=100|Začetek ! style="background:#ccc;" width=100|Konec |-align=center |style="background:#F71012;"| |1 |61 | width=120|5. februar 2025 | width=120|30. junij 2025 |-align=center |style="background:#1c3beb;"| |2 |87 | width=120|2. september 2025 | width=120|30. junij 2026 |-align=center |style="background:#ED9121;"| |3 |14 | width=120|1. september 2026 | width=120| |} == Komentatorji == === 1. sezona === <small>Voditelja: Požar (54x), Pertinač (7x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|19 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|15 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|13 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|13 |- | Peter Jančič | align=center|10 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|10 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|5 |- | style="border-top-width:3px" | [[Roman Vodeb]] | style="border-top-width:3px" align=center|3 |- | [[Žiga Turk]] | align=center|2 |- | [[Igor Lukšič]] | align=center|2 |- |} === 2. sezona === <small>Voditelja: Požar (67x), Pertinač (20x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|32 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|22 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|21 |- | Peter Jančič | align=center|20 |- | [[Edvard Kadič]] | align=center|19 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|17 |- | [[Sebastjan Jeretič]] | align=center|15 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|12 |- |} === 3. sezona === <small>Voditelja: Požar (7x), Pertinač (7x).</small> {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Komentator(ka) !scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Št. oddaj |- style="background: #DBE9F4;" |- | Miran Videtič | align=center|5 |- | [[Peter Gregorčič]] | align=center|4 |- | [[Boštjan M. Turk]] | align=center|3 |- | [[Bernard Nežmah]] | align=center|3 |- | Simona Rebolj | align=center|3 |- | Tea Jedlovčnik | align=center|3 |- | Peter Jančič | align=center|3 |- | [[Aljuš Pertinač]] | align=center|2 |- |} == Seznam oddaj == === 1. sezona === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #F71012; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #F71012; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #F71012; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #F71012; width:295px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #F71012; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2025''' |- | align=center|1 | align=center|5. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Geneza Jankovićevega pisma Vučiću | width=120|Edvard Kadič | width=120|Miran Videtič |- | align=center|2 | align=center|7. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Je Han postal janšist? | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|3 | align=center|10. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Mediji, novinarji, denar in politika | Zala Klopčič | Peter Jančič |- | align=center|4 | align=center|12. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Dnevi grmenja na politični desnici | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|5 | align=center|14. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad med Janšo in Toninom | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|6 | align=center|17. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Petkovi kolesarji in vampi za predsednico | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|7 | align=center|19. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Nepovabljeni in govor Janeza Janše | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|8 | align=center|21. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo zmaguje, Rupar ali Jenull?! | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|9 | align=center|24. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Orožarski posli, Golobova patria? | Suzana Kos | Sebastjan Jeretič |- | align=center|10 | align=center|26. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Resetirani Čeferin, najnovejša razkritja | Nenad Glücks | Miran Videtič |- | align=center|11 | align=center|28. februar 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo in kaj se skriva za afero DARS? | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2025''' |- | align=center|12 | align=center|3. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivno: Intervju z Rokom Snežičem | colspan=2 align=center|Rok Snežič |- | align=center|13 | align=center|5. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Smo res na pragu svetovne vojne?! | Žiga Turk | Bogomil Ferfila |- | align=center|14 | align=center|7. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Parlament, vlada, opozicija: Kdo bo koga? | Aleksander Reberšek | Andrej Hoivik |- | align=center|15 | align=center|10. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Gen-I, zarota Erar | Edvard Kadič | Aljuš Pertinač |- | align=center|16 | align=center|12. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Klakočarjeve do Lidie Glavina, Kučan pa molči | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|17 | align=center|14. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Spopad za referendum, vpoklic Nike Kovač | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|18 | align=center|17. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Pogovor z Zoranom Stevanovićem | colspan=2 align=center|Zoran Stevanović |- | align=center|19 | align=center|19. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Psihoanaliza Svobode: med ljubimci in paraziti | Roman Vodeb | Aljuš Pertinač |- | align=center|20 | align=center|21. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Vse možne koalicije in tretji človek | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|21 | align=center|24. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Novi obrazi, priskledniki in nepotizem | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|22 | align=center|26. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobovi s policijo nad NSi in konsolidacija medijev | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|23 | align=center|28. marec 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo je tu pravi parazit? | Brigite Ferlič Žgajnar | Matej Beltram |- | align=center|24 | align=center|31. marec 2025 | align=center|Bojan Požar | Slovenska vojska proti vojakom? | colspan=2 align=center|Gvido Novak |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2025''' |- | align=center|25 | align=center|2. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko zadiši po predčasnih volitvah | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|26 | align=center|4. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju z Vladimirjem Prebiličem | colspan=2 align=center|Vladimir Prebilič |- | align=center|27 | align=center|7. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kulturni boj: zdravje in referendum | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|28 | align=center|9. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janković-Vučić, EPP in samodani Golob | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|29 | align=center|11. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Vrnitev v Budimpešto, mediji so naši | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|30 | align=center|14. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Janšo bi obsodili, Klakočarjevi vse oprostili | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|31 | align=center|16. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo bo vodil SLS: Tina ali Nina? | Tina Bregant | Nina Strah |- | align=center|32 | align=center|23. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoanaliza slovenske politike | Roman Vodeb | Igor Lukšič |- | align=center|33 | align=center|25. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Najboljši ali najslabši papež? | Janez Zupan | Gabriel Kavčič |- | align=center|34 | align=center|28. april 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Janša kot feniks, Golob pa? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|35 | align=center|30. april 2025 | align=center|Bojan Požar | Instagramiranje iz Vatikana | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2025''' |- | align=center|36 | align=center|2. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Praznična vojna za vročo jesen | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|37 | align=center|5. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Blišč in beda KPK | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|38 | align=center|7. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob odpisan, le da tega še ne ve? | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|39 | align=center|9. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Kje je demokracija doma: Slovenija ali Amerika? | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|40 | align=center|12. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Referendum: Zmaga Janše, Golob politično truplo | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|41 | align=center|14. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Milko Novič, žrtev pravosodja | colspan=2 align=center|Milko Novič |- | align=center|42 | align=center|16. maj 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Seks, laži in všečki - Golobja Zadruga | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|43 | align=center|19. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Stiska Hoivika, Festival Svobode | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|44 | align=center|21. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Zmago Jelinčič Plemeniti: Vrnitev starega lisjaka | colspan=2 align=center|Zmago Jelinčič |- | align=center|45 | align=center|23. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko sabotirajo državo, nam poka srce | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|46 | align=center|26. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Mandati za Janšo, milijoni za Avdića | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|47 | align=center|28. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Betoniranje ustavnega sodišča in kdo bo koga | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- | align=center|48 | align=center|30. maj 2025 | align=center|Bojan Požar | Perverznost predsednice in depeša za Prebiliča | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2025''' |- | align=center|49 | align=center|2. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Janez Janša, predsednik SDS | colspan=2 align=center|Janez Janša |- | align=center|50 | align=center|4. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Trije intervjuji in domači izdajalec Pahor | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|51 | align=center|6. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Nedotakljiva Nika Kovač in spopad dveh klanov | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|52 | align=center|9. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Psihoterapija ali shizofrenija, kaj prinaša novi zakon? | Roman Vodeb | Federico Potočnik |- | align=center|53 | align=center|11. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Pretep župana, beda Poklukarja in tretji blok | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|54 | align=center|13. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Sfižena država: Golobu kult Tita, Jankoviću Srbija | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|55 | align=center|16. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Prikrivanje, blef in laži | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|56 | align=center|18. junij 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Politična zavezništva ali spopad Janša–Golob? | Peter Gregorčič | Igor Lukšič |- | align=center|57 | align=center|20. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Famozni tretji blok | Matej Tonin | Anže Logar |- | align=center|58 | align=center|23. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Zabodli Tonina, lansirali Prebiliča | Edvard Kadič | Miran Videtič |- | align=center|59 | align=center|25. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Ob dnevu državnosti: kaj smo naredili narobe? | Žiga Turk | Jelko Kacin |- | align=center|60 | align=center|27. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Kučanova sveta vojna in prevare na poti v Haag | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|61 | align=center|30. junij 2025 | align=center|Bojan Požar | Maljevac v Budimpešti, Grims v Bruslju | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |} === 2. sezona === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #1c3beb; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #1c3beb; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #1c3beb; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #1c3beb; width:315px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #1c3beb; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''SEPTEMBER 2025''' |- | align=center|62 | align=center|2. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Poletne politične pripovedi | width=120|Aljuš Pertinač | width=120|Miran Videtič |- | align=center|63 | align=center|5. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Aleš Štrancar, znanstvenik, podjetnik, poslovnež | colspan=2 align=center|Aleš Štrancar |- | align=center|64 | align=center|9. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kolaps zunanje politike in poroka | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|65 | align=center|12. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tedni kongresov, zdaj gre na nož | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|66 | align=center|16. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Mateja Gončin, specializirana država tožilka | colspan=2 align=center|Mateja Gončin |- | align=center|67 | align=center|19. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Tina moli, Robert toži | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|68 | align=center|23. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kongres kot poroka in Janković politično truplo | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|69 | align=center|26. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Kaj nam pa morejo - policija nad kritike, KPK, evtanazija | Boštjan M. Turk | Aljuš Pertinač |- | align=center|70 | align=center|30. september 2025 | align=center|Bojan Požar | Bo Golobu uspelo prevarati volivce | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''OKTOBER 2025''' |- | align=center|71 | align=center|3. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Božičnica našim, hišne preiskave vašim | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|72 | align=center|7. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zapor ali nov mandat za Goloba? | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|73 | align=center|10. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo vse s(m)o Tarče Svobode? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|74 | align=center|14. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Janez Šušteršič, poslovni svetovalec in minister | colspan=2 align=center|Janez Šušteršič |- | align=center|75 | align=center|17. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Od Prednika do Prebiliča | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|76 | align=center|21. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Accetto, Đorđević in & ne smejo pasti | Boštjan M. Turk | Sebastjan Jeretič |- | align=center|77 | align=center|24. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Golobov armagedon novinarstva | Matevž Tomšič | Aljuš Pertinač |- | align=center|78 | align=center|28. oktober 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko smrtna žrtev (ne) odnese Goloba | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|79 | align=center|31. oktober 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Zakaj Golob ne obvlada Romov? | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''NOVEMBER 2025''' |- | align=center|80 | align=center|4. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Jože Dežman, zgodovinar | colspan=2 align=center|Jože Dežman |- | align=center|81 | align=center|7. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Šutarjev zakon - bo kaj drugače? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|82 | align=center|11. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Novomeški uboj: Kdo je politični dobičkar? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|83 | align=center|14. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko se politika kriminalizira | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|84 | align=center|18. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Golob na obratih, ga res ni mogoče zaustaviti | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|85 | align=center|21. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Je politična desnica res tako konsolidirana? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|86 | align=center|25. november 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | Evtanazija Svobode? | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|87 | align=center|28. november 2025 | align=center|Bojan Požar | Dežela črnuharjev | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''DECEMBER 2025''' |- | align=center|88 | align=center|2. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Pižama party! Z Jankovićem in Golobom. | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|89 | align=center|5. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Povezovanje na levi. Geslo: mobilizacija! | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|90 | align=center|9. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Dobro jutro, Erika Žnidaršič in operacija Prebilič | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|91 | align=center|12. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Tito brez glave, odpuščeni ortoped in Vesel na Veseljaku | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|92 | align=center|16. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Ko Jankoviću in Golobu popustijo vse zavore | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|93 | align=center|19. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Kdo so prave tarče? Afere tik pred volitvami | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|94 | align=center|23. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Zakaj si Čeferin, zaradi Jankovića in Goloba, niža rejtinge | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|95 | align=center|26. december 2025 | align=center|Bojan Požar | Preganjajo zdravnike, financirajo pa medijske tajkune | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|96 | align=center|30. december 2025 | align=center|Aljuš Pertinač | 1. pregled 2025 in napoved 2026 | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JANUAR 2026''' |- | align=center|97 | align=center|2. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | 2. pregled 2025 in napoved 2026 | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|98 | align=center|6. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Slovenci v precepu dveh socializmov | colspan=2 align=center|Boštjan M. Turk |- | align=center|99 | align=center|9. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Od Madura do Tašner Vatovca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|100 | align=center|13. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Dražgoše, fronta anti-Janša in kosilo v Penu | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|101 | align=center|16. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Je Golob Gospod Nateg ali doktor populizma? | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|102 | align=center|20. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Pravosodje – se ruši branik oblasti tranzicijske levice? | colspan=2 align=center|Nenad Glücks |- | align=center|103 | align=center|23. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Predvolilni projektili - afera stranke Resni.ca | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|104 | align=center|27. januar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ko Kučan napove 4. vlado Janeza Janše | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|105 | align=center|30. januar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Logar ali Nika Kovač: Kdo zmaguje? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''FEBRUAR 2026''' |- | align=center|106 | align=center|3. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Jocomanija - Kdo ima prav, Pečečnik ali Brodnjak? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|107 | align=center|6. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Vsi proti vsem, ne boj, mesarsko klanje | Aljuš Pertinač | Sebastjan Jeretič |- | align=center|108 | align=center|10. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Logar odločilni faktor, tranzicijska levica pred porazom? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|109 | align=center|13. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Samo levica lahko zlorablja pravosodje, desnica nikakor | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|110 | align=center|17. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Ponarejanje računov, vzporedna realnost in bojkot RTV? | Aljuš Pertinač | Edvard Kadič |- | align=center|111 | align=center|20. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Novo dno Pirc Musar, namrgodeni Golob in bojkoti RTV | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|112 | align=center|24. februar 2026 | align=center|Bojan Požar | Namrgodeni, prijazni, agresivni, vsevedni, lažnivi, populistični in priliznjeni | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|113 | align=center|27. februar 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Ko Nepridiprav okrade Svobodo | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAREC 2026''' |- | align=center|114 | align=center|3. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Kdo namesto Goloba? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|115 | align=center|6. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Operacija Dubaj alias Leteči cirkus Roberta Goloba | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|116 | align=center|10. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Mafijska stran Svobode | Peter Gregorčič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|117 | align=center|13. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Osupljivo šokantni posnetki koruptivnosti leve elite | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|118 | align=center|17. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Bo levica razveljavila volitve, če zmaga desnica? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|119 | align=center|20. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj se zares dogaja pred nedeljskimi volitvami? | Bernard Nežmah | Boštjan M. Turk |- | align=center|120 | align=center|23. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Kar volili, to smo dobili | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|121 | align=center|27. marec 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob se počasi poslavlja. Pika. Dokončna pika. | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- | align=center|122 | align=center|31. marec 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Golob ali Slovenija? Kdo potrebuje vlado narodne enotnosti? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''APRIL 2026''' |- | align=center|123 | align=center|3. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Bodo res kupili šest Puckotov? | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|124 | align=center|7. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Nove vlade še ni na obzorju, kdo namesto Klakočarjeve? | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|125 | align=center|10. april 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Golob sestavil vlado Janši? | Bernard Nežmah | Sebastjan Jeretič |- | align=center|126 | align=center|14. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Po volitvah šele pravo klanje, mesarsko | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|127 | align=center|17. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Naredili bodo vse, da ne bo 4. Janševe vlade | Edvard Kadič | Sebastjan Jeretič |- | align=center|128 | align=center|21. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Predaja Goloba, taktika Janše | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|129 | align=center|24. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Kaj storiti z javno RTV in dekanom FDV? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- | align=center|130 | align=center|28. april 2026 | align=center|Bojan Požar | Pokvarjena predsednica Nataša | Boštjan M. Turk | Peter Jančič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''MAJ 2026''' |- | align=center|131 | align=center|1. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Bo Janša sestavil 4. vlado? | Peter Gregorčič | Miran Videtič |- | align=center|132 | align=center|5. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Kdaj bo vlada in kakšna bo, ideološka ali pragmatična? | Edvard Kadič | Peter Jančič |- | align=center|133 | align=center|8. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Se je že začelo: fašisti, idioti, komunajzerji | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|134 | align=center|12. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Stresni testi pred volitvami Janše za mandatarja | Peter Gregorčič | Aljuš Pertinač |- | align=center|135 | align=center|15. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Zakaj je levica še pred sestavo nove vlade snela rokavice | Bernard Nežmah | Edvard Kadič |- | align=center|136 | align=center|19. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Janša mandatar, obup, bes in histerija levega bloka | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|137 | align=center|22. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Poskusi mehkega državnega udara | Aljuš Pertinač | Peter Jančič |- | align=center|138 | align=center|26. maj 2026 | align=center|Bojan Požar | Golob odhaja, Janša prihaja, histerija razsaja | Sebastjan Jeretič | Miran Videtič |- | align=center|139 | align=center|29. maj 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Janševa 4. ekipa - Kdo bo najmočnejši člen? | Peter Gregorčič | Edvard Kadič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''JUNIJ 2026''' |- | align=center|140 | align=center|2. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Podkupovanje Resnice: ima politika krvave roke? | Peter Jančič | Miran Videtič |- | align=center|141 | align=center|5. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Imamo 4. vlado Janeza Janše: dan potem | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|142 | align=center|9. junij 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Post tranzicijska vlada? | Edvard Kadič | Boštjan M. Turk |- | align=center|143 | align=center|12. junij 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Vse o aferi Black Cube | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- | align=center|144 | align=center|16. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Prvi dnevi 4. Janševe vlade: referendumi da, kolesarji ne | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|145 | align=center|19. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Janša nima 100 dni, vojna je že tukaj | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|146 | align=center|23. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Naj Janša zgolj vlada ali tudi spreminja Slovenijo? | Aljuš Pertinač | Edvard Kadič |- | align=center|147 | align=center|26. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Intervju: Katja Kokot, odmevna poslanka Resni.ce | colspan=2 align=center|Katja Kokot |- | align=center|148 | align=center|30. junij 2026 | align=center|Bojan Požar | Za Janšo in druge dolgo vroče poletje | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- |} === 3. sezona === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:18px; border:D3D3D3 solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background: #ED9121; width:20px; color:white" |# !scope="col" style="background: #ED9121; width:120px; color:white"|Datum !scope="col" style="background: #ED9121; width:100px; color:white"|Voditelj !scope="col" style="background: #ED9121; width:315px; color:white"|Tema !scope="col" style="background: #ED9121; width:200px; color:white" colspan=2|Komentatorja |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''SEPTEMBER 2026''' |- | align=center|149 | align=center|1. september 2026 | align=center|Bojan Požar | Res se začenja peklenska politična jesen | width=120|Tea Jedlovčnik | width=120|Simona Rebolj |- | align=center|150 | align=center|4. september 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Politični konec Goloba in Pirc Musarjeve? | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- | align=center|151 | align=center|8. september 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Čigava bo Ljubljana? | Peter Jančič | Boštjan M. Turk |- | align=center|152 | align=center|11. september 2026 | align=center|Bojan Požar | Sužnji Izraela ali antisemitizem naci levice? | Peter Gregorčič | Boštjan M. Turk |- | align=center|153 | align=center|15. september 2026 | align=center|Bojan Požar | 100 dni Janše na soncu, 2 dni Goloba v senci | Tea Jedlovčnik | Miran Videtič |- | align=center|154 | align=center|18. september 2026 | align=center|Bojan Požar | Ekskluzivni intervju: Tone Kajzer, zunanji minister | colspan=2 align=center|Tone Kajzer |- | align=center|155 | align=center|22. september 2026 | align=center|Bojan Požar | Vrnitev Dušana Smodeja, potop Luke Mesca?! | Aljuš Pertinač | Simona Rebolj |- | align=center|156 | align=center|25. september 2026 | align=center|Bojan Požar | Skok, Stevanović, Avšič Bogovičeva in druge vojne v DZ | Peter Gregorčič | Peter Jančič |- | align=center|157 | align=center|29. september 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Prevaranti, lažnivci, goljufi in izdajalci. | Bernard Nežmah | Miran Videtič |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=6 align=center|'''SEPTEMBER 2026''' |- | align=center|158 | align=center|2. oktober 2026 | align=center|Bojan Požar | Ali nas Srbi tokrat osvajajo po desni in kriza pri Logarju | Aljuš Pertinač | Miran Videtič |- | align=center|159 | align=center|6. oktober 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Demokratizacija Demokratov in monetizacija GEN-I | Tea Jedlovčnik | Peter Jančič |- | align=center|160 | align=center|9. oktober 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Referendum(i) za ali proti Janši brez Janše | Peter Gregorčič | Simona Rebolj |- | align=center|161 | align=center|13. oktober 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Ko so vsi zmagovalci - Iz referenduma v referendum do končne zmage | Boštjan M. Turk | Miran Videtič |- | align=center|162 | align=center|16. oktober 2026 | align=center|Aljuš Pertinač | Se bo Slovenija dokončno dala v dva cepa in bomo ves čas samo še za ali proti Janši? | Peter Gregorčič | Bernard Nežmah |- |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Bojan Požar]] [[Kategorija:Info360]] bk2otcdt84ime9xjwkteb1a1utgv2kb 4 608387 6766480 6765215 2026-10-17T21:06:46Z MZaplotnik 13263 /* Slika:Spilostethus saxatilis pair.jpg */ glas in konec glasovanja 6766480 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Spilostethus saxatilis pair.jpg|Slika:Spilostethus saxatilis pair.jpg]]=== [[Slika:Spilostethus saxatilis pair.jpg|400px|Slika:Spilostethus saxatilis pair.jpg]] * {{info}} '''Par [[osatova vitezovka|osatovih vitezovk]]''' se prehranjuje s semeni [[lučnik]]a, foto [[Uporabnik:Yerpo]] * {{za}} --— [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:55, 6. september 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 14:30, 7. september 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Engelbert|Engelbert]] ([[Uporabniški pogovor:Engelbert|pogovor]]) 07:13, 10. september 2026 (CEST) * {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:32, 10. september 2026 (CEST) * {{za}} [[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]] ([[Uporabniški pogovor:PetarM|pogovor]]) 17:18, 21. september 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:32, 21. september 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:24, 14. oktober 2026 (CEST) * {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 23:06, 17. oktober 2026 (CEST) Soglasno izbrana. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 23:06, 17. oktober 2026 (CEST) g87ujfzgngi3jit12ynqukb0mhg9e6p 5 608418 6766554 6755331 2026-10-18T07:34:51Z Pinky sl 2932 /* Možne kršitve avtorskih pravic */ File:Artistic masterpiece (Summer, 2026).jpg 6766554 wikitext text/x-wiki == Dediščina brez statusa spomenika == Spodaj omenjene fotografije prikazujejo objekte, ki nimajo statusa spomenika, zato ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje na natečaju. Na natečaju lahko sodelujejo fotografije objektov, ki imajo v Registru kulturne dediščine (RKD) status »spomenik lokalnega pomena« ali »spomenik državnega pomena« oziroma imajo vrsto spomenika označeno kot »neznano«. RKD poleg teh objektov vključuje tudi številne enote registrirane nepremične kulturne dediščine, ki nimajo statusa spomenika. Fotografije teh objektov niso upravičene do sodelovanja na natečaju.}} '''''Heritage without monument status''' - The photos listed below depict objects that do not have monument status and are therefore not eligible for the competition. Photos of objects listed in the Register of Cultural Heritage (RKD) with the status of "monument of local importance" or "monument of national importance", or with the monument type recorded as "unknown", are eligible for the competition. In addition to these objects, the RKD also includes many registered immovable cultural heritage sites that do not have monument status. Photos of these sites are not eligible for the competition.'' # <nowiki>{{ping|uporabnik}}</nowiki> .... == Možne kršitve avtorskih pravic == Slovenija žal ne pozna t. i. svobode panorame, zato fotografij ali drugih upodobitev avtorsko varovanih objektov ne smemo prosto deliti, če so ti še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Zato na natečaju praviloma ne morejo sodelovati fotografije še vedno avtorskopravno varovanih del, kot so dela Jožeta Plečnika (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke skrbno pregleduje in odstranjuje tiste, ki kršijo avtorske pravice. '''''Potential copyright violations''' - Slovenia does not recognise the concept of 'freedom of panorama'. This means that photographs or other depictions of copyrighted works cannot be freely shared if those works are still protected by copyright. Copyrights last for 70 years, counted from the year following the author's death. Therefore, photos of works that are still under copyright protection, such as those by Jože Plečnik (1872–1957) and many contemporary authors, are not eligible for the competition. The Wikimedia Commons community carefully reviews contributions and removes those that infringe copyright.'' # {{ping|Physician06}} ... [[:File:Artistic masterpiece (Summer, 2026).jpg]] --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:34, 18. oktober 2026 (CEST) j1gdfxp87s1k2jwsai3vf9lv606sf1p 0 608515 6766593 6749139 2026-10-18T10:35:13Z Alebarasi 50192 /* Organizacija dogodkov in prireditev */ 6766593 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Boštjan Tacol''', [[Slovenija|slovenski]] [[umetnostni zgodovinar]], [[fotograf]], [[fotoreporter]], [[urednik]] in [[producent]] vizualnih vsebin, * [[28. november]] [[1976]], [[Celje]], [[Slovenija]]. == Izobrazba == Tacol je diplomiral na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] pri profesorju [[Janez Höfler|Janezu Höflerju]] s področja srednjeveške [[arhitektura|arhitekture]]. Njegova diplomska naloga z naslovom ''Sakralne ustanove grofov Celjskih'' obravnava razvoj in pomen cerkvenih ustanov v okviru celjske plemiške rodbine. == Fotografsko delo == Tacolovo fotografsko delo temelji na izrazito avtorskem in tehnično premišljenem pristopu, ki črpa navdih iz estetike sredine 20. stoletja in vizualnega jezika 40. in 50. let. Njegove fotografije zaznamujejo perfekcionistično komponirani kadri, natančna kontrola svetlobe ter izrazita barvna dramaturgija. Osrednja značilnost njegovega dela je zavestno približevanje fotografije ilustraciji. Namesto dokumentarnega pristopa gradi prizore kot vizualno zaključene celote, ki delujejo kot zamrznjeni filmski kadri ali reinterpretacije klasičnih [[pin-up]] podob. Pri fotografiranju uporablja izključno statično osvetlitev in se izogiba uporabi bliskavic, kar mu omogoča popoln nadzor nad svetlobnimi razmerji, sencami in prehodi. Za osvetljevanje pogosto uporablja starejšo ali tehnično preprostejšo opremo, s čimer dosega mehkejši, bolj organski svetlobni značaj, značilen za studijsko produkcijo sredine 20. stoletja. Njegov vizualni slog zaznamujejo: *izrazita barvna nasičenost in kontrasti, *natančno oblikovana svetlobna dramaturgija, *natančno zasnovani in do potankosti izpeljani kadri, *vizualna naracija, ki gledalca umešča v imaginarni [[retro]] svet. Med ključnimi vplivi na njegovo delo so pin-up [[ilustrator]]ji in fotografi, kot so [[Gil Elvgren]], [[George Petty]], [[Peter Driben]], [[Alberto Vargas]], [[Earl Moran]] in [[Haddon Sundblom]]. Prav tako pa tudi vizualna kultura oglaševanja in ilustracije 40. in 50. let. Pomemben vpliv imajo tudi sodobni filmski režiserji, kakršna sta [[Tim Burton]] in [[Guillermo del Toro]] ter direktorji fotografije (DOP), ki razvijajo izrazito stiliziran vizualni jezik. == Produkcijsko in umetniško delo == Poleg avtorske fotografije Tacol deluje kot producent vizualnih vsebin. V svojem delu je odgovoren za zasnovo, produkcijo in izvedbo velikega števila vizualnih oglaševalskih projektov, tako na področju fotografije kot videa. Njegovo delo vključuje razvoj konceptov, art direction, organizacijo produkcije ter nadzor nad končno vizualno podobo. Poseben poudarek namenja konsistentnosti vizualne komunikacije in učinkovitosti podob v oglaševalskem prostoru. Ustvarja pod umetniškim imenom [[Photobilly]]. == Razstave == '''2014''' * Samostojna fotografska razstava "Pin-Up", Kino Šiška, Ljubljana '''2015''' * Samostojna fotografska razstava "Pin-Up", Muzej novejše zgodovine Celje, Celje '''2016''' * Samostojna fotografska razstava "Americana", AQ Galerija, Celje '''2019''' * Samostojna fotografska razstava "Collegium Graphicum 2019", Grad Fužine, Ljubljana == Organizacija dogodkov in prireditev == * Wild West Fest, 2017-danes, organizator Sodelovanje pri organizaciji koncertov: * [[Hazard (skupina)|Hazard]], [[Hala Tivoli]], Ljubljana, 2010 * [[Severina]], [[Arena Stožice]], Ljubljana, 2013 * [[Hugh Laurie]], [[Križanke]], Ljubljana, 2013 * [[Rufus Wainwright]], [[Cankarjev dom]], Ljubljana, 2014 * [[Patti Smith]], Križanke, Ljubljana, 2015 * [[Morrissey]], Hala Tivoli, Ljubljana, 2015 * [[Prismojeni Profesorji Bluesa]], Križanke, Ljubljana, 2016 * [[Hartera]] Festival, [[Rijeka]], 2016 * [[S.A.R.S.]], Križanke, Ljubljana, 2016 * [[Prismojeni Profesorji Bluesa]], [[Kino Šiška]], Ljubljana, 2017 * [[Parov Stelar]], [[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarsko Razstavišče]], Ljubljana, 2017 * [[Plavi Orkestar]], Arena Stožice, Ljubljana, 2017 * [[Green Day]], Arena Stožice, Ljubljana, 2017 == Režija == * [[Rok 'n' Band]] - Petra, videospot, 2016 (z Gašperjem Vovkom) * Rok 'n' Band - Nina, videospot, 2017 (z Gašperjem Vovkom) * Pivovarna Kralj & Pivovarna Loo-Blah-Nah, oglasni spot (+ videoprodukcija), 2023 * Zgodba podjetja Starman, promocijski video (+ videoprodukcija), 2024 * Lucky Chef, Cooka, promocijski video, 2024 == Zasebno in druge dejavnosti == Tacol živi in ustvarja v Ljubljani. Je velik ljubitelj in poznavalec [[rock'n'roll]] in [[rockabilly]] glasbe ter z njo povezane kulture in mode, kar tudi zaznamuje njegov umetniški slog. Aktiven je tudi na področju glasbe in [[ples]]a, zlasti v okviru rockabilly in [[country]] kulture. Deluje tudi kot DJ in je bil med prvimi, kateri so v slovenskih klubih predstavljali country glasbo. Je eden izmed pobudnikov in organizatorjev slovenskega country festivala [[Wild West Fest]], ki od leta [[2017]] vsako leto avgusta poteka ob [[Zbiljsko jezero|Zbiljskem jezeru]]. Je vnuk akademskih slikarjev [[Milan Lorenčak|Milana Lorenčaka]] in [[Darinka Pavletič Lorenčak|Darinke Pavletič Lorenčak]]. Njegova znana sorodnika sta likovna pedagoginja [[Tonka Tacol]] in odvetnik [[Tilen Tacol]]. == Viri == * Delo http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/bostjan-tacol-delam-fotke-kakrsne-bi-imel-sam-na-steni.html * Playboy http://www.playboy.si/dekleta/novice-o-dekletih/za-ljubitelje-vintage-fotografije/ * Žurnal24 http://www.zurnal24.si/vec-kot-samo-erotika-clanek-231788 * Večer: http://www.vecer.com/clanek/201507036126407 * Digitalna Kamera, main interview, 2015 * Finance https://www.finance.si/slovenija/na-njegovih-fotografijah-je-svet-boljsi-in-lepsi/a/8852168 * Kopitarjev Glas https://vodice.si/Files/eMagazine/147/42697/Maj%202016.pdf * http://www.siol.net/kultura/umetnost_in_oblikovanje/2014/07/bostjan_tacol.aspx * http ://www.literaryorphans.org/playdb/bostjan-tacol-artist-profile/ * http ://govori.se/domaci-traci/bostjan-tacol-mojster-pin-up-fotografije/ == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tacol, Boštjan}} [[Kategorija:Slovenski umetnostni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski fotografi]] [[Kategorija:Slovenski fotoreporterji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski producenti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] tvhw2i9qbnndtiybuxh92i82o26i6pl 6766594 6766593 2026-10-18T10:35:54Z Alebarasi 50192 /* Organizacija dogodkov in prireditev */ 6766594 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Boštjan Tacol''', [[Slovenija|slovenski]] [[umetnostni zgodovinar]], [[fotograf]], [[fotoreporter]], [[urednik]] in [[producent]] vizualnih vsebin, * [[28. november]] [[1976]], [[Celje]], [[Slovenija]]. == Izobrazba == Tacol je diplomiral na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] pri profesorju [[Janez Höfler|Janezu Höflerju]] s področja srednjeveške [[arhitektura|arhitekture]]. Njegova diplomska naloga z naslovom ''Sakralne ustanove grofov Celjskih'' obravnava razvoj in pomen cerkvenih ustanov v okviru celjske plemiške rodbine. == Fotografsko delo == Tacolovo fotografsko delo temelji na izrazito avtorskem in tehnično premišljenem pristopu, ki črpa navdih iz estetike sredine 20. stoletja in vizualnega jezika 40. in 50. let. Njegove fotografije zaznamujejo perfekcionistično komponirani kadri, natančna kontrola svetlobe ter izrazita barvna dramaturgija. Osrednja značilnost njegovega dela je zavestno približevanje fotografije ilustraciji. Namesto dokumentarnega pristopa gradi prizore kot vizualno zaključene celote, ki delujejo kot zamrznjeni filmski kadri ali reinterpretacije klasičnih [[pin-up]] podob. Pri fotografiranju uporablja izključno statično osvetlitev in se izogiba uporabi bliskavic, kar mu omogoča popoln nadzor nad svetlobnimi razmerji, sencami in prehodi. Za osvetljevanje pogosto uporablja starejšo ali tehnično preprostejšo opremo, s čimer dosega mehkejši, bolj organski svetlobni značaj, značilen za studijsko produkcijo sredine 20. stoletja. Njegov vizualni slog zaznamujejo: *izrazita barvna nasičenost in kontrasti, *natančno oblikovana svetlobna dramaturgija, *natančno zasnovani in do potankosti izpeljani kadri, *vizualna naracija, ki gledalca umešča v imaginarni [[retro]] svet. Med ključnimi vplivi na njegovo delo so pin-up [[ilustrator]]ji in fotografi, kot so [[Gil Elvgren]], [[George Petty]], [[Peter Driben]], [[Alberto Vargas]], [[Earl Moran]] in [[Haddon Sundblom]]. Prav tako pa tudi vizualna kultura oglaševanja in ilustracije 40. in 50. let. Pomemben vpliv imajo tudi sodobni filmski režiserji, kakršna sta [[Tim Burton]] in [[Guillermo del Toro]] ter direktorji fotografije (DOP), ki razvijajo izrazito stiliziran vizualni jezik. == Produkcijsko in umetniško delo == Poleg avtorske fotografije Tacol deluje kot producent vizualnih vsebin. V svojem delu je odgovoren za zasnovo, produkcijo in izvedbo velikega števila vizualnih oglaševalskih projektov, tako na področju fotografije kot videa. Njegovo delo vključuje razvoj konceptov, art direction, organizacijo produkcije ter nadzor nad končno vizualno podobo. Poseben poudarek namenja konsistentnosti vizualne komunikacije in učinkovitosti podob v oglaševalskem prostoru. Ustvarja pod umetniškim imenom [[Photobilly]]. == Razstave == '''2014''' * Samostojna fotografska razstava "Pin-Up", Kino Šiška, Ljubljana '''2015''' * Samostojna fotografska razstava "Pin-Up", Muzej novejše zgodovine Celje, Celje '''2016''' * Samostojna fotografska razstava "Americana", AQ Galerija, Celje '''2019''' * Samostojna fotografska razstava "Collegium Graphicum 2019", Grad Fužine, Ljubljana == Organizacija dogodkov in prireditev == * [[Wild West Fest]], 2017-danes, organizator Sodelovanje pri organizaciji koncertov: * [[Hazard (skupina)|Hazard]], [[Hala Tivoli]], Ljubljana, 2010 * [[Severina]], [[Arena Stožice]], Ljubljana, 2013 * [[Hugh Laurie]], [[Križanke]], Ljubljana, 2013 * [[Rufus Wainwright]], [[Cankarjev dom]], Ljubljana, 2014 * [[Patti Smith]], Križanke, Ljubljana, 2015 * [[Morrissey]], Hala Tivoli, Ljubljana, 2015 * [[Prismojeni Profesorji Bluesa]], Križanke, Ljubljana, 2016 * [[Hartera]] Festival, [[Rijeka]], 2016 * [[S.A.R.S.]], Križanke, Ljubljana, 2016 * [[Prismojeni Profesorji Bluesa]], [[Kino Šiška]], Ljubljana, 2017 * [[Parov Stelar]], [[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarsko Razstavišče]], Ljubljana, 2017 * [[Plavi Orkestar]], Arena Stožice, Ljubljana, 2017 * [[Green Day]], Arena Stožice, Ljubljana, 2017 == Režija == * [[Rok 'n' Band]] - Petra, videospot, 2016 (z Gašperjem Vovkom) * Rok 'n' Band - Nina, videospot, 2017 (z Gašperjem Vovkom) * Pivovarna Kralj & Pivovarna Loo-Blah-Nah, oglasni spot (+ videoprodukcija), 2023 * Zgodba podjetja Starman, promocijski video (+ videoprodukcija), 2024 * Lucky Chef, Cooka, promocijski video, 2024 == Zasebno in druge dejavnosti == Tacol živi in ustvarja v Ljubljani. Je velik ljubitelj in poznavalec [[rock'n'roll]] in [[rockabilly]] glasbe ter z njo povezane kulture in mode, kar tudi zaznamuje njegov umetniški slog. Aktiven je tudi na področju glasbe in [[ples]]a, zlasti v okviru rockabilly in [[country]] kulture. Deluje tudi kot DJ in je bil med prvimi, kateri so v slovenskih klubih predstavljali country glasbo. Je eden izmed pobudnikov in organizatorjev slovenskega country festivala [[Wild West Fest]], ki od leta [[2017]] vsako leto avgusta poteka ob [[Zbiljsko jezero|Zbiljskem jezeru]]. Je vnuk akademskih slikarjev [[Milan Lorenčak|Milana Lorenčaka]] in [[Darinka Pavletič Lorenčak|Darinke Pavletič Lorenčak]]. Njegova znana sorodnika sta likovna pedagoginja [[Tonka Tacol]] in odvetnik [[Tilen Tacol]]. == Viri == * Delo http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/bostjan-tacol-delam-fotke-kakrsne-bi-imel-sam-na-steni.html * Playboy http://www.playboy.si/dekleta/novice-o-dekletih/za-ljubitelje-vintage-fotografije/ * Žurnal24 http://www.zurnal24.si/vec-kot-samo-erotika-clanek-231788 * Večer: http://www.vecer.com/clanek/201507036126407 * Digitalna Kamera, main interview, 2015 * Finance https://www.finance.si/slovenija/na-njegovih-fotografijah-je-svet-boljsi-in-lepsi/a/8852168 * Kopitarjev Glas https://vodice.si/Files/eMagazine/147/42697/Maj%202016.pdf * http://www.siol.net/kultura/umetnost_in_oblikovanje/2014/07/bostjan_tacol.aspx * http ://www.literaryorphans.org/playdb/bostjan-tacol-artist-profile/ * http ://govori.se/domaci-traci/bostjan-tacol-mojster-pin-up-fotografije/ == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tacol, Boštjan}} [[Kategorija:Slovenski umetnostni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski fotografi]] [[Kategorija:Slovenski fotoreporterji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski producenti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] 1z9h1xifdhaon3cuih2vx90tfebrzhg 0 609708 6766395 6765197 2026-10-17T18:24:06Z JoMK 240261 /* Zunanje povezave */ 6766395 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Jožefa | location = [[Veliki Vinji vrh]] (Orešje) | country = {{Zastava|Slovenija}} | parish = [[Župnija Šmarjeta|Šmarjeta]] | deanery = [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | metropolis = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | tower quantity = 1 | pushpin map = Slovenija }} '''Cerkev sv. Jožefa''' je [[podružnična cerkev]] na [[Veliki Vinji vrh|Velikem Vinjem vrhu]], ki upravno spada pod [[Župnija Šmarjeta|Župnijo Šmarjeta]]. == Zgodovina == Na Velikem Vinjem vrhu je bila v prazgodovini ena največjih železnodobnih naselbin na Slovenskem. Ta kraj se omenja tudi že leta 1074 v srednjeveških arhivskih dokumentih. Listina iz tega leta določa, da mora freisinški škof na zahtevo [[Oglejski patriarh|Oglejskega patriarha]] zgraditi cerkev pri slovenskih kmetijah na Vinjem vrhu (''apud Uuinperch''). Ime Vinji vrh pa je zaaobjemalo ne samo samega hriba in naselbin na njem, ampak tudi naselbine ob vznožju hriba. V listini je sicer določeno, da naj bo cerkev zgrajena na Vinjem vrhu, so jo najverjetneje sezidali v [[Bela Cerkev|Beli Cerkvi]] (''Alba ecclesia''), na prostoru današnje [[Cerkev sv. Andreja, Bela Cerkev|župnijske cerkve sv. Andreja]]. Prvič se vas Vinji vrh (''in villa ze dem Weinperg'') je prvič omenjena v urbarju klevevškega gospostva iz leta 1318, cerkev, posvečena Materi Božji, pa šele leta 1581 v popisu [[Pavel Bizancij|Pavla Bizancija]]. Poleg nje je takrat stala še ena cerkev, posvečena [[Sveti Volbenk|sv. Volbenku]]. Marijina cerkev se omenja v deh zapisnikih, iz leta 1667 in 1677, kot šmarješko podružnico pa jo navaja tudi Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske, v letu 1689. V 18. stoletju jo omenjajo listine iz 1753. in 1757. leta, in tudi opis jožefinsekga vojaškega zemjljevida, ki je nastajal v letih 1763-1787. Tam piše, da nad vasjo Bela Cerkev:<blockquote>''...dominirata vinska gorica in sv. Jožef, od koder je okolica pregledna tudi v nekajurnih razdaljah.''</blockquote> Kdaj se je na Vinjem vrhu Marijinemu pridružilo tudi čaščenje [[Sveti Jožef|Jožefa]], se ne da natančno povedati. Gotovo pa se je to zgodilo v prvi polovici 18. stoletja, saj se je val čaščenja sv. Jožefa razmahnil šele v prehodu iz 17. v 18. stoletje. Verjetno je bila ob njegovi vpeljavi v glavni oltar naročena tudi slika [[Valentin Metzinger|Valentina Metzingerja]], katere nastanek postavlja [[Anica Cevc]] v obdobje okoli leta 1735. Da je cerkev na Vinjem vrhu posvečena Materi BOžji in sv. Jožefu, je navedeno prvič v zapisniku leta 1753. Tema dvema zavetnikoma je bil posvečen tudi glavni oltar, pri katerem je bila bratovščina Svete Družine. Takrat so bili v cerkvi tudi trije stranski oltari, sv. Notburge, sv. Agate ter sv. Volbenka. == Viri == * {{navedi knjigo |title=Šmarjeta in Bela Cerkev |last=Cvelbar |first=France |last2=Granda |first2=Stane |pages=252-254 |chapter=Marinka Dražumerič: V. Umetnostni spomeniki v župniji Bela Cerkev - Cerkev sv. Janeza Krstnika na Malem Vinjem vrhu |publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta |year=2007 |isbn=978-961-90984-1-7 |location=Šmarjeta}} == Zunanje povezave == * [https://zupnija-smarjeta.rkc.si/index.php/content/display/23/arhivnovica-20/20 Cerkev na uradni župnijski spletni strani] {{commonscat|St. Joseph's Church (Orešje)|position=left}} {{Dekanija Novo mesto}} [[Kategorija:Cerkve svetega Jožefa]] [[Kategorija:Župnija Šmarjeta]] nb1qtvdtffijubzyrmoe6f95qgzq6ml 0 609778 6766345 6766180 2026-10-17T14:53:21Z Stebunik 55592 /* Načrti in dela */ 6766345 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica Kristusovega vstajenja, Podgorica | fullname = | image = | caption = | pushpin map = Črna gora | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Podgorica]] | country = {{Zastava|Črna gora}} | denomination = [[Vzhodna pravoslavna cerkev]] | previous denomination = vojašnica | dedication = [[Jezusovo vstajenje]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]],<br>[[župnijska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.hramvaskrsenja.me/ Hramvaskrsenja.me] | former name = | bull date = | founded date = | founder = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | groundbreaking = 9. avgust 1993 | completed date = 2021 | consecrated date = 7. oktober 2013, [[Amfilohij Radović]] (črnogorsko-primorski metropolit)<br>Kripta "Vseh svetnikov" je bila posvečena na praznik Vseh svetih prav tako 2013.<ref>{{cite web|url=https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica|title= Саборни храм Христовог Васкрсења – Подгорица. ИСТОРИЈАТ САБОРНОГ ХРАМА ХРИСТОВОГ ВАСКРСЕЊА. Кратки историјат изградње и живота Саборног храма Васкрсења Христовог |publisher=Crkvena opština Podgorica|author=Црквена општина Подгорица|place=Podgorica|language=sr|date=2023|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[metropolit]] [[Amfilohij Radović]] | people = | architect = [[Predrag Ristić]],<br >[[Jovan Popović]] | architectural type = [[stolnica]] | style = bizantinsko-črnogorsko-italijanski slogi | capacity = 1000 | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = 1270 m | floor area = 4000 m | dome quantity = 1 | dome height outer = 35,50 | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 2 | spire height = 26,7 | materials = opeka, kamen, marmor, zlato | bells = 17 | bells hung = | bell weight = 11 ton | parish= [[Jezusovo vstajenje]] | deanery= | archdiocese= | metropolis = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica Kristusovega vstajenja''' ({{lang-sr|Саборни храм Христовог Васкрсења|Saborni hram Hristovog Vaskrsenja}}) je [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavna cerkev]] v [[Podgorica|Podgorici]], [[Črna gora]]. Spada pod upravo [[Črnogorsko-primorska metropolija|Črnogorsko-primorske metropolije]] [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne cerkve]] in služi kot njena [[stolnica]]. == Zgodovina == === Načrti in dela === Gradnja stolnice Kristusovega vstajenja v Podgorici se je začela 9. avgusta 1993 (Pantelindan) v Momišićih, predelu Podgorice, v bližini ostankov cerkve Svetih apostolov, kjer je stal samostan Hilandar iz časa [[Štefan Milutin|kralja Milutina]], in poleg Vnebovzetne cerkve (Vaznesenjska crkva). 1993 je Predrag Ristić predlagal idejni načrt, na podlagi katerega je Fakulteta za gradbeništvo iz Podgorice zasnovala cerkvene temelje in kripto. Glavni načrt v podrobnostih je izvedlo podjetje "Project-engineering" iz Podgorice. Z prostovoljnimi prispevki vernikov in obilno denarno pomočjo črnogorske vlade so se dela na kripti, ki leži dokaj globoko, nadaljevala in bila končana leta 1997. Gradnjo je nadaljevalo podjetje "Mostogradnja-inžinjering", ki je dela prevzelo novembra 1997. Večino grobih del je podjetje opravilo "za Božji lon". Z dokončanjem osrednje kupole je bil 18. novembra 1999 na kupolo postavljen štirimetrski zlat [[križ]]. === Starinski videz nove stavbe === Kdor bi računal starost te Podgoriške stolnice po zunanjem videzu, bi ji na prvi pogled prisodil starost vsaj stotih let, čeprav je bila dokončana šele 2021. Tak vtis napravlja zaradi (z)mešanih slogov, s katerimi se je stavbenik poigraval in ki so nekako povzeti po katoliški baziliki in [[Kotorska stolnica|Stolnici sv. Trifuna]] v [[Kotor]]ju v [[Boka Kotorska|Boki Kotorski]], ki pa je bila zgrajena na temeljih še starejših cerkvenih stavb že v 12. stoletju.<ref>{{cite web|url=https://www.kotorskabiskupija.me/kotor-katedrala/|title= Kotor – katedrala bazilika Sv. Tripuna mučenika|publisher=Kotorska biskupija. Dioecesis Catharensis A.D. 325.|author=|place=Kotor|language=cng|date=|accessdate=8. oktober 2015}}</ref> Prav zato gledalca zlahka prevara zunanji videz, ki ga daje o veliki starosti ta zanimiva sodobna sakralna stavba.<ref>{{cite web|url=https://sumfinity.com/cs/photos/cerna-hora/podgorica-cs/katedrala-vzkriseni-kristova-podgorica-cerna-hora/|title= Katedrála Vzkříšení Kristova Podgorica, Černá Hora |publisher=сумфинитѕ.цом|author=Nico Trinkhaus|place=|language=cs|date=|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> Revija »Orthodox Arts Journal« piše, da je stolnica »zagotovo ena najzanimivejših pravoslavnih cerkva, zgrajenih v našem času. Za razliko od drugih novih stolnic, ki smo jih videli v zadnjem času, zunanjost ne poskuša odražati visokobizantinske popolnosti. Gre namreč za očarljivo ekscentrično zasnovo. Odlikujejo jo rahlo nerodne poteze, značilne za vsako pravo stolnico, ki izražajo kulturne napetosti med visokim cesarskim slogom in zmožnostmi lokalnih mojstrov.« Cerkev z dvema zvonikoma in izrazitim lokom je očitno pod vplivom srednjeveške črnogorske stolnice sv. Tripuna v Boki Kotorski, pri čemer so prisotni romanski in črnogorski, italijanski in bizantinski vplivi.<ref name="OAJ"/> === Blagoslov temeljnega kamna in temeljev === Gradnja cerkve s površino približno 14.000 kvadratnih čevljev se je začela leta 1993 po načrtih [[Predrag Ristić|Predraga Ristića]].<ref name="OAJ">{{cite web|url=http://www.orthodoxartsjournal.org/a-new-cathedral-for-montenegro-thoughts-on-the-architecture/|title=A New Cathedral for Montenegro |publisher=Orthodox Arts Journal|date=9 October 2013|access-date=2 December 2016}}</ref> Slovesen blagoslov temeljnega kamna je potekal 9. avgusta leta 2013 ob 1700-letnici [[Milanski edikt|Milanskega edikta]] o verski svobodi; dogodka so se udeležili tudi poglavarji vzhodnih pravoslavnih cerkva. Srbski patriarh [[Pavel Stojčević|Pavel]] in carigrajski patriarh Bartolomej sta položila najprej listino, nato pa temeljni kamen na pripravljeno mesto, izkopano pod Svetim križem. Navzočili so: jeruzalemski patriarh Teofil in odposlanec ruskega patriarha Alekseja, nadduhovnik Vasilij Tarasjev, — skupaj s črnogorsko-primorskim metropolitom Amfilohijem Radovićem in duhovniki ter redovniki njegove metropolije. Slovesnost so povzdignili tudi navzoči cerkveni dostojanstveniki Katoliške Cerkve, kakor tudi predstavniki muslimanske skupnosti. Navzoči so bili tudi visoki predstavniki iz sveta politike.<ref>[http://www.danas.org/content/osvestanje-hrama-dijeli-crnu-goru/25128644.html Osvještenje hrama SPC dijeli Crnu Goru], Slobodna Evropa (7. oktober 2013)</ref>. Moskovski patriarh [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]<ref>Aleksej Mihajlovič Ridiger (1929-2008) je bil "patriarh Moskve in cele Rusije" od 1990 do svoje smrti 2008</ref> pa je je prišel v Črno goro kot prvi ruski poglavar v zgodovini pozneje, in sicer 18. maja 1994 ter skupaj s škofom Amfilohijem služil sveto bogoslužje v podgoriški samostanski cerkvi v [[Momišići|Momišićih]]; nato pa sta oba blagoslovila že zgrajene temelje ter pridigala na gradbišču nove cerkve. To je bilo znamenje hvaležnosti do [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske Cerkve]], ki je bila glavna opora avtokefalni črnogorski Cerkvi od ukinitve Peške patriarhije 1776. Vse do leta 1920 jo je oskrbovala z bogoslužnimi knjigami v ruski staroslovanščini, kakor tudi z bogoslužno opravo. 1920 je avtokefalna črnogorska metropolija izgubila svojo samostojnost ter prišla pod nadoblast SPC s sedežem v Beogradu; le-ta pa je nastala po ukazu regenta [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]].<ref>{{cite web|url=https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica|title= Саборни храм Христовог Васкрсења – Подгорица. ИСТОРИЈАТ САБОРНОГ ХРАМА ХРИСТОВОГ ВАСКРСЕЊА. Кратки историјат изградње и живота Саборног храма Васкрсења Христовог |publisher=Crkvena opština Podgorica|author=Црквена општина Подгорица|place=Podgorica|language=cnr|date=2023|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> === Kripta === Cerkev ima tudi [[kripta|kripto]], ki je posvečena [[Vsi svetniki|Vsem svetnikov]] in v njej prirejajo razna srečanja, seminarje in duhovne akademije. Tam pa so se verniki začeli zbirati tudi za bogoslužje, pa tudi slovesno praznovanje krstov in porok. Tako je bilo do posvetitve krščenih 900 ljudi, zakrament svetega zakona pa je prejelo 700 zakonskih parov. Ta kripta je bila posvečena na dan Vseh svetnikov leta 2013, medtem ko je bila sama cerkev posvečena 7. oktobra istega leta.<ref>{{cite web|url=https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica|title= Саборни храм Христовог Васкрсења – Подгорица. ИСТОРИЈАТ САБОРНОГ ХРАМА ХРИСТОВОГ ВАСКРСЕЊА. Кратки историјат изградње и живота Саборног храма Васкрсења Христовог |publisher=Crkvena opština Podgorica|author=Црквена општина Подгорица|place=Podgorica|language=cnr|date=2023|accessdate=13. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/hrampodgorica/|title= Званична Facebook страница Саборног храма Христовог Васкрсења у Подгорици|publisher=Pravoslavna župnija Kristusovega vstajenja, Podgorica|author=|place=Podgorica|language=cnr|date=|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> Amfilohij Radović, ki je trideset let (1990–2020) služboval kot črnogorsko-primorski metropolit, je bil leta 2020 po lastni želji pokopan v kripti stolnice v grobu, ki si ga je za življenja sam pripravil.<ref>{{Cite web|date=30 October 2020|title=Ko je bio mitropolit Amfilohije|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/balkan-54535662|access-date=31 October 2020|website=BBC News na srpskom|language=sr-latn}}</ref> == Arhitekturna zasnova == === Zunanjščine === Videz cerkvene stavbe poudarjata enaka zvonika, od katerih je vsak visok 26,7 metra; v zvonici se nahaja na podstrešju kar 17 zvonov ki so bili vsi vliti v Rusiji. Največji zvon tehta 11 ton in je največji zvon na Balkanu. Ob vznožju stolpov se nahata kapelici. Prva je posvečena sv. Simeonu Mirotočevemu in je v njej krstilnica, druga pa sv. Ivanu Vladimirju. === Notranjščina === Notranjost krasijo številne kamnite skulpture in freske, katerih ozadje je pozlačeno. Na teh prostorih so nazadnje uporabili tak način slikanja pred 800 leti, ko je bila okrašena [[Studenica]]. Notranjost je bogato okrašena z ikonografskimi stenskimi poslikavami z zlatim ozadjem ter marmornimi tlemi in opremo.<ref name="OAJ"/>Notranjost krasijo tudi ikone, mozaiki in lesene rezbarije, ki odražajo črnogorsko krščansko dediščino od zgodnjih krščanskih časov do danes. === Zanimive freske === Freske v notranjosti so naslikane na pozlačenem ozadju in pokrivajo skupno površino 6200 m². Tla so prekrita z 1872 m² mozaikov; poleg tega je 79 m² stenskih mozaikov. Največji del okrasja je namareč napravljen v tehnike [[mozaik]]a. Poleg talnega mozaika je z njim okrašen tudi vhodni portal, ki ga krasi prizor Kristusovega vstajenja ali Velike noči, saj je to cerkveni zavetnik. Ker je cerkev zgrajena iz železobetona, so na podlago naslikane freske in dokončane mozaike pritrdili na beton, na katerega jih ne bi mogli urejati kot je to možno na klasičnih zidovih.<ref>{{cite web|url=https://adrialine.me/_mne/hram_podgorica.html|title=Saborni Hram Hristovog Vaskrsenja Podgorica|publisher=adrialine.me|author=|place=Podgorica|language=cng|date=|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> Januarja 2014 je pozornost pritegnila freska, ki prikazuje like v peklu: Tita, Marxa in Engelsa, pa tudi sodobnega črnogorskega politika [[Ranko Krivokapić|Ranka Krivokapića]] [2] <ref>Janković, Srđan. [http://www.danas.org/content/obracun-freskopisima-anatemisanje-krivokapica/25248047.html Obračun freskopisima: SPC poslala Krivokapića u pakao]. ''Radio Slobodna Evropa''</ref>. Po drugi strani pa obstajajo ugibanja o tem, ali je na nadarbinski freski upodobljen tudi premier [[Milo Đukanović]] kot ktitor [3] <ref>[http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/11/Region/1507287/%C4%90ukanovi%C4%87+na+fresci+u+podgori%C4%8Dkoj+crkvi%3F.html Đukanović na fresci u podgoričkoj crkvi?], ''RTS''</ref>. === Namen in pomen === Glede večplastnega pomena in vsestranskega namena te Podgoriške stolnice Kristusovega vstajenja je dejal za „Radio Svetigora“ njen pobudnik Amfilohij Radović: {| |- ! Храм има ову суштинску функцију и значење<ref>{{cite web|url=https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica|title= Саборни храм Христовог Васкрсења – Подгорица. ИСТОРИЈАТ САБОРНОГ ХРАМА ХРИСТОВОГ ВАСКРСЕЊА. Кратки историјат изградње и живота Саборног храма Васкрсења Христовог |publisher=Crkvena opština Podgorica|author=Црквена општина Подгорица|place=Podgorica|language=sr|date=2023|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> ! Cerkev ima ta bistveni namen in pomen |- | <blockquote>„Храм Христовог Васкрсења у Подгорици, поред своје суштинске намјене, поред васкрсавања њиме свега онога што је хришћанско предање оставило кроз вјекове на овим нашим просторима, поред обнављања памћења на живот Цркве Христове од апостолских времена па све до нашег времена, поред циља да треба да сабира око себе и у себи ближње и даљне, има једну суштинску функцију и суштинско значење - он јесте и треба да буде позив на помирење“ </blockquote> | <blockquote>»Cerkev Kristusovega vstajenja v Podgorici ima —, poleg svojega bistvenega namena, poleg tega, da obuja vse, kar je krščansko izročilo zapustilo skozi stoletja v teh naših krajih, poleg tega, da obnavlja spomin na življenje Kristusove Cerkve od apostolskih časov do našega časa, poleg cilja, da okoli sebe in v sebi zbira bližnje in daljne, — eno bistveno vlogo in bistveni pomen – je in naj bi bila poziv k spravi.« </blockquote> |} == Slikovna zbirka == <gallery class="center"> Лоза преподобног Симеона, новог србског мироточца, код јужног зида Саборне цркве у његовом родном граду Подгорици.jpg|Vinska trta Simeona Mironosca blizu južne stene Свјетлопис иконостаса сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Cerkveni ikonostas ali slikostoj Свјетлопис припрате и западних врата сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Zadnja vrata cerkve Свјетлопис живописа св.момишићких мученика у сербском православном храму Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|42 sv. Momišičkih mučencev Свјетлопис сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици3.jpg|Notranjščina cerkve Свјетлопис сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици4.jpg|Živopis cerkve Podgorica Kathedrale der Auferstehung Krypta 3.JPG|Pogled na celotno kripto Свјетлопис крипте сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Kripta Vseh svetnikov Свјетлопис крипте сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици2.jpg|Cerkvena kripta Podgorica Kathedrale der Auferstehung Marx, Engels & Tito.JPG|Freska [[Pekel|pekla]] s [[Josip Broz Tito| Titom]], [[Karl Marx| Marxom]] in [[Friedrich Engels|Engelsom]] Свјетлопис живописа праведног Јоба у крипти сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Živopis pravičnega [[Job|Joba]] v kripti Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија у Саборном храму у Подгорици.jpg|Amfilohijev grob v [[stolnica|Stolničini]] [[kripta| kripti]] Свјетлопис црнорискиње на гробу митр. Амфилохија у крипти сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Monahinja poleg "Džedovega" groba Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија Радовића у крипти Саборне цркве у Подгорици.jpg|Amfilohijeva grobnica v cerkveni kripti Свјетлопис крста на гробу митр. Амфилохија у крипти сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Križ na grobu metropolita Amfilohija Свјетлопис живописа сахране митрополита Амфилохија, крипта Саборног храма у Подгорици.jpg|Živopis [[Amfilohij Radović|Amfilohijevega]] [[pogreb]]a Мања црквица сјеверно од Саборног сербског православног храма Христовог Васкрсења у Подгорици.jpg| Cerkvica, ki se nahaja severno od Stolnice Podgorica, cattedrale della resurrezione di cristo, interno 01.JPG|Pogled na notranjščino Podgorica Kathedrale der Auferstehung 6.JPG|Kupola Podgorica Kathedrale der Auferstehung 8.JPG|Oltar z ikonostasom (slikostojem) </gallery> == Glej tudi == *[[Jezus Kristus]] *[[Velika noč]] *[[Črna gora]] *[[Črnogorsko-primorska metropolija]] *[[Amfilohij Radović]] *[[Kotorska stolnica]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona cnr}} *[https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica Саборни храм Христовог Васкрсења - Подгорица] *[https://www.facebook.com/hrampodgorica/ Саборни храм Христовог васкрсења - Подгорица/Saborni hram Hristovog vaskrsenja – Podgorica] ;{{ikona hr}} *[https://hr.tierient.com/crkva-uskrsnuca/#google_vignette Crkva uskrsnuća Krista, Hram Hristovog Vaskrsenja - Podgorica] ;{{ikona cs}} *[https://sumfinity.com/cs/photos/cerna-hora/podgorica-cs/katedrala-vzkriseni-kristova-podgorica-cerna-hora/ Katedrála Vzkříšení Kristova | Podgorica, Černá Hora - Fine Art Photography by Nico Trinkhaus] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve Jezusovega vstajenja|Podgorica]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Črni gori]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2013]] [[Kategorija:Romarska središča v Črni gori]] [[Kategorija:Cerkve v Podgorici]] [[Kategorija:Stolnice]] [[Kategorija:Podgorica]] [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev v Črni gori]] [[Kategorija:Srednjeveška arhitektura]] [[Kategorija:Sodobna arhitektura]] 71g1oucf3jrzcr2rlcyyrnc50vpb7x8 6766347 6766345 2026-10-17T14:56:17Z Stebunik 55592 /* Starinski videz nove stavbe */ 6766347 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica Kristusovega vstajenja, Podgorica | fullname = | image = | caption = | pushpin map = Črna gora | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Podgorica]] | country = {{Zastava|Črna gora}} | denomination = [[Vzhodna pravoslavna cerkev]] | previous denomination = vojašnica | dedication = [[Jezusovo vstajenje]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]],<br>[[župnijska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.hramvaskrsenja.me/ Hramvaskrsenja.me] | former name = | bull date = | founded date = | founder = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | groundbreaking = 9. avgust 1993 | completed date = 2021 | consecrated date = 7. oktober 2013, [[Amfilohij Radović]] (črnogorsko-primorski metropolit)<br>Kripta "Vseh svetnikov" je bila posvečena na praznik Vseh svetih prav tako 2013.<ref>{{cite web|url=https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica|title= Саборни храм Христовог Васкрсења – Подгорица. ИСТОРИЈАТ САБОРНОГ ХРАМА ХРИСТОВОГ ВАСКРСЕЊА. Кратки историјат изградње и живота Саборног храма Васкрсења Христовог |publisher=Crkvena opština Podgorica|author=Црквена општина Подгорица|place=Podgorica|language=sr|date=2023|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[metropolit]] [[Amfilohij Radović]] | people = | architect = [[Predrag Ristić]],<br >[[Jovan Popović]] | architectural type = [[stolnica]] | style = bizantinsko-črnogorsko-italijanski slogi | capacity = 1000 | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = 1270 m | floor area = 4000 m | dome quantity = 1 | dome height outer = 35,50 | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 2 | spire height = 26,7 | materials = opeka, kamen, marmor, zlato | bells = 17 | bells hung = | bell weight = 11 ton | parish= [[Jezusovo vstajenje]] | deanery= | archdiocese= | metropolis = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica Kristusovega vstajenja''' ({{lang-sr|Саборни храм Христовог Васкрсења|Saborni hram Hristovog Vaskrsenja}}) je [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavna cerkev]] v [[Podgorica|Podgorici]], [[Črna gora]]. Spada pod upravo [[Črnogorsko-primorska metropolija|Črnogorsko-primorske metropolije]] [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne cerkve]] in služi kot njena [[stolnica]]. == Zgodovina == === Načrti in dela === Gradnja stolnice Kristusovega vstajenja v Podgorici se je začela 9. avgusta 1993 (Pantelindan) v Momišićih, predelu Podgorice, v bližini ostankov cerkve Svetih apostolov, kjer je stal samostan Hilandar iz časa [[Štefan Milutin|kralja Milutina]], in poleg Vnebovzetne cerkve (Vaznesenjska crkva). 1993 je Predrag Ristić predlagal idejni načrt, na podlagi katerega je Fakulteta za gradbeništvo iz Podgorice zasnovala cerkvene temelje in kripto. Glavni načrt v podrobnostih je izvedlo podjetje "Project-engineering" iz Podgorice. Z prostovoljnimi prispevki vernikov in obilno denarno pomočjo črnogorske vlade so se dela na kripti, ki leži dokaj globoko, nadaljevala in bila končana leta 1997. Gradnjo je nadaljevalo podjetje "Mostogradnja-inžinjering", ki je dela prevzelo novembra 1997. Večino grobih del je podjetje opravilo "za Božji lon". Z dokončanjem osrednje kupole je bil 18. novembra 1999 na kupolo postavljen štirimetrski zlat [[križ]]. === Starinski videz nove stavbe === Kdor bi računal starost te Podgoriške stolnice po zunanjem videzu, bi ji na prvi pogled prisodil starost vsaj stotih let, čeprav je bila dokončana šele 2021. Tak vtis napravlja zaradi (z)mešanih slogov, s katerimi se je stavbenik poigraval in ki so nekako povzeti po katoliški baziliki in [[Kotorska stolnica|Stolnici sv. Trifuna]] v [[Kotor]]ju v [[Boka Kotorska|Boki Kotorski]], ki pa je bila zgrajena na temeljih še starejših cerkvenih stavb že v 12. stoletju.<ref>{{cite web|url=https://www.kotorskabiskupija.me/kotor-katedrala/|title= Kotor – katedrala bazilika Sv. Tripuna mučenika|publisher=Kotorska biskupija. Dioecesis Catharensis A.D. 325.|author=|place=Kotor|language=cng|date=|accessdate=8. oktober 2015}}</ref> Prav zato gledalca zlahka prevara zunanji videz, ki ga daje o veliki starosti ta zanimiva sodobna sakralna stavba.<ref>{{cite web|url=https://sumfinity.com/cs/photos/cerna-hora/podgorica-cs/katedrala-vzkriseni-kristova-podgorica-cerna-hora/|title= Katedrála Vzkříšení Kristova Podgorica, Černá Hora |publisher=сумфинитѕ.цом|author=Nico Trinkhaus|place=|language=cs|date=|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> Revija »Orthodox Arts Journal« piše, da je stolnica »zagotovo ena najzanimivejših pravoslavnih cerkva, zgrajenih v našem času. Za razliko od drugih novih stolnic, ki smo jih videvali v zadnjem času, zunanjost ne poskuša odražati visokobizantinske popolnosti. Gre namreč za očarljivo neuravnovešeno zasnovo. Odlikujejo jo rahlo nerodne poteze, značilne za vsako pravo stolnico, ki izražajo kulturne napetosti med visokim cesarskim slogom in zmožnostmi krajevnih mojstrov.« Cerkev z dvema zvonikoma in izrazitim lokom je očitno pod vplivom srednjeveške črnogorske stolnice sv. Tripuna v Boki Kotorski, pri čemer so prisotni romanski in črnogorski, italijanski in bizantinski vplivi.<ref name="OAJ"/> === Blagoslov temeljnega kamna in temeljev === Gradnja cerkve s površino približno 14.000 kvadratnih čevljev se je začela leta 1993 po načrtih [[Predrag Ristić|Predraga Ristića]].<ref name="OAJ">{{cite web|url=http://www.orthodoxartsjournal.org/a-new-cathedral-for-montenegro-thoughts-on-the-architecture/|title=A New Cathedral for Montenegro |publisher=Orthodox Arts Journal|date=9 October 2013|access-date=2 December 2016}}</ref> Slovesen blagoslov temeljnega kamna je potekal 9. avgusta leta 2013 ob 1700-letnici [[Milanski edikt|Milanskega edikta]] o verski svobodi; dogodka so se udeležili tudi poglavarji vzhodnih pravoslavnih cerkva. Srbski patriarh [[Pavel Stojčević|Pavel]] in carigrajski patriarh Bartolomej sta položila najprej listino, nato pa temeljni kamen na pripravljeno mesto, izkopano pod Svetim križem. Navzočili so: jeruzalemski patriarh Teofil in odposlanec ruskega patriarha Alekseja, nadduhovnik Vasilij Tarasjev, — skupaj s črnogorsko-primorskim metropolitom Amfilohijem Radovićem in duhovniki ter redovniki njegove metropolije. Slovesnost so povzdignili tudi navzoči cerkveni dostojanstveniki Katoliške Cerkve, kakor tudi predstavniki muslimanske skupnosti. Navzoči so bili tudi visoki predstavniki iz sveta politike.<ref>[http://www.danas.org/content/osvestanje-hrama-dijeli-crnu-goru/25128644.html Osvještenje hrama SPC dijeli Crnu Goru], Slobodna Evropa (7. oktober 2013)</ref>. Moskovski patriarh [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]<ref>Aleksej Mihajlovič Ridiger (1929-2008) je bil "patriarh Moskve in cele Rusije" od 1990 do svoje smrti 2008</ref> pa je je prišel v Črno goro kot prvi ruski poglavar v zgodovini pozneje, in sicer 18. maja 1994 ter skupaj s škofom Amfilohijem služil sveto bogoslužje v podgoriški samostanski cerkvi v [[Momišići|Momišićih]]; nato pa sta oba blagoslovila že zgrajene temelje ter pridigala na gradbišču nove cerkve. To je bilo znamenje hvaležnosti do [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske Cerkve]], ki je bila glavna opora avtokefalni črnogorski Cerkvi od ukinitve Peške patriarhije 1776. Vse do leta 1920 jo je oskrbovala z bogoslužnimi knjigami v ruski staroslovanščini, kakor tudi z bogoslužno opravo. 1920 je avtokefalna črnogorska metropolija izgubila svojo samostojnost ter prišla pod nadoblast SPC s sedežem v Beogradu; le-ta pa je nastala po ukazu regenta [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]].<ref>{{cite web|url=https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica|title= Саборни храм Христовог Васкрсења – Подгорица. ИСТОРИЈАТ САБОРНОГ ХРАМА ХРИСТОВОГ ВАСКРСЕЊА. Кратки историјат изградње и живота Саборног храма Васкрсења Христовог |publisher=Crkvena opština Podgorica|author=Црквена општина Подгорица|place=Podgorica|language=cnr|date=2023|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> === Kripta === Cerkev ima tudi [[kripta|kripto]], ki je posvečena [[Vsi svetniki|Vsem svetnikov]] in v njej prirejajo razna srečanja, seminarje in duhovne akademije. Tam pa so se verniki začeli zbirati tudi za bogoslužje, pa tudi slovesno praznovanje krstov in porok. Tako je bilo do posvetitve krščenih 900 ljudi, zakrament svetega zakona pa je prejelo 700 zakonskih parov. Ta kripta je bila posvečena na dan Vseh svetnikov leta 2013, medtem ko je bila sama cerkev posvečena 7. oktobra istega leta.<ref>{{cite web|url=https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica|title= Саборни храм Христовог Васкрсења – Подгорица. ИСТОРИЈАТ САБОРНОГ ХРАМА ХРИСТОВОГ ВАСКРСЕЊА. Кратки историјат изградње и живота Саборног храма Васкрсења Христовог |publisher=Crkvena opština Podgorica|author=Црквена општина Подгорица|place=Podgorica|language=cnr|date=2023|accessdate=13. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/hrampodgorica/|title= Званична Facebook страница Саборног храма Христовог Васкрсења у Подгорици|publisher=Pravoslavna župnija Kristusovega vstajenja, Podgorica|author=|place=Podgorica|language=cnr|date=|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> Amfilohij Radović, ki je trideset let (1990–2020) služboval kot črnogorsko-primorski metropolit, je bil leta 2020 po lastni želji pokopan v kripti stolnice v grobu, ki si ga je za življenja sam pripravil.<ref>{{Cite web|date=30 October 2020|title=Ko je bio mitropolit Amfilohije|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/balkan-54535662|access-date=31 October 2020|website=BBC News na srpskom|language=sr-latn}}</ref> == Arhitekturna zasnova == === Zunanjščine === Videz cerkvene stavbe poudarjata enaka zvonika, od katerih je vsak visok 26,7 metra; v zvonici se nahaja na podstrešju kar 17 zvonov ki so bili vsi vliti v Rusiji. Največji zvon tehta 11 ton in je največji zvon na Balkanu. Ob vznožju stolpov se nahata kapelici. Prva je posvečena sv. Simeonu Mirotočevemu in je v njej krstilnica, druga pa sv. Ivanu Vladimirju. === Notranjščina === Notranjost krasijo številne kamnite skulpture in freske, katerih ozadje je pozlačeno. Na teh prostorih so nazadnje uporabili tak način slikanja pred 800 leti, ko je bila okrašena [[Studenica]]. Notranjost je bogato okrašena z ikonografskimi stenskimi poslikavami z zlatim ozadjem ter marmornimi tlemi in opremo.<ref name="OAJ"/>Notranjost krasijo tudi ikone, mozaiki in lesene rezbarije, ki odražajo črnogorsko krščansko dediščino od zgodnjih krščanskih časov do danes. === Zanimive freske === Freske v notranjosti so naslikane na pozlačenem ozadju in pokrivajo skupno površino 6200 m². Tla so prekrita z 1872 m² mozaikov; poleg tega je 79 m² stenskih mozaikov. Največji del okrasja je namareč napravljen v tehnike [[mozaik]]a. Poleg talnega mozaika je z njim okrašen tudi vhodni portal, ki ga krasi prizor Kristusovega vstajenja ali Velike noči, saj je to cerkveni zavetnik. Ker je cerkev zgrajena iz železobetona, so na podlago naslikane freske in dokončane mozaike pritrdili na beton, na katerega jih ne bi mogli urejati kot je to možno na klasičnih zidovih.<ref>{{cite web|url=https://adrialine.me/_mne/hram_podgorica.html|title=Saborni Hram Hristovog Vaskrsenja Podgorica|publisher=adrialine.me|author=|place=Podgorica|language=cng|date=|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> Januarja 2014 je pozornost pritegnila freska, ki prikazuje like v peklu: Tita, Marxa in Engelsa, pa tudi sodobnega črnogorskega politika [[Ranko Krivokapić|Ranka Krivokapića]] [2] <ref>Janković, Srđan. [http://www.danas.org/content/obracun-freskopisima-anatemisanje-krivokapica/25248047.html Obračun freskopisima: SPC poslala Krivokapića u pakao]. ''Radio Slobodna Evropa''</ref>. Po drugi strani pa obstajajo ugibanja o tem, ali je na nadarbinski freski upodobljen tudi premier [[Milo Đukanović]] kot ktitor [3] <ref>[http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/11/Region/1507287/%C4%90ukanovi%C4%87+na+fresci+u+podgori%C4%8Dkoj+crkvi%3F.html Đukanović na fresci u podgoričkoj crkvi?], ''RTS''</ref>. === Namen in pomen === Glede večplastnega pomena in vsestranskega namena te Podgoriške stolnice Kristusovega vstajenja je dejal za „Radio Svetigora“ njen pobudnik Amfilohij Radović: {| |- ! Храм има ову суштинску функцију и значење<ref>{{cite web|url=https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica|title= Саборни храм Христовог Васкрсења – Подгорица. ИСТОРИЈАТ САБОРНОГ ХРАМА ХРИСТОВОГ ВАСКРСЕЊА. Кратки историјат изградње и живота Саборног храма Васкрсења Христовог |publisher=Crkvena opština Podgorica|author=Црквена општина Подгорица|place=Podgorica|language=sr|date=2023|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> ! Cerkev ima ta bistveni namen in pomen |- | <blockquote>„Храм Христовог Васкрсења у Подгорици, поред своје суштинске намјене, поред васкрсавања њиме свега онога што је хришћанско предање оставило кроз вјекове на овим нашим просторима, поред обнављања памћења на живот Цркве Христове од апостолских времена па све до нашег времена, поред циља да треба да сабира око себе и у себи ближње и даљне, има једну суштинску функцију и суштинско значење - он јесте и треба да буде позив на помирење“ </blockquote> | <blockquote>»Cerkev Kristusovega vstajenja v Podgorici ima —, poleg svojega bistvenega namena, poleg tega, da obuja vse, kar je krščansko izročilo zapustilo skozi stoletja v teh naših krajih, poleg tega, da obnavlja spomin na življenje Kristusove Cerkve od apostolskih časov do našega časa, poleg cilja, da okoli sebe in v sebi zbira bližnje in daljne, — eno bistveno vlogo in bistveni pomen – je in naj bi bila poziv k spravi.« </blockquote> |} == Slikovna zbirka == <gallery class="center"> Лоза преподобног Симеона, новог србског мироточца, код јужног зида Саборне цркве у његовом родном граду Подгорици.jpg|Vinska trta Simeona Mironosca blizu južne stene Свјетлопис иконостаса сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Cerkveni ikonostas ali slikostoj Свјетлопис припрате и западних врата сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Zadnja vrata cerkve Свјетлопис живописа св.момишићких мученика у сербском православном храму Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|42 sv. Momišičkih mučencev Свјетлопис сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици3.jpg|Notranjščina cerkve Свјетлопис сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици4.jpg|Živopis cerkve Podgorica Kathedrale der Auferstehung Krypta 3.JPG|Pogled na celotno kripto Свјетлопис крипте сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Kripta Vseh svetnikov Свјетлопис крипте сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици2.jpg|Cerkvena kripta Podgorica Kathedrale der Auferstehung Marx, Engels & Tito.JPG|Freska [[Pekel|pekla]] s [[Josip Broz Tito| Titom]], [[Karl Marx| Marxom]] in [[Friedrich Engels|Engelsom]] Свјетлопис живописа праведног Јоба у крипти сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Živopis pravičnega [[Job|Joba]] v kripti Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија у Саборном храму у Подгорици.jpg|Amfilohijev grob v [[stolnica|Stolničini]] [[kripta| kripti]] Свјетлопис црнорискиње на гробу митр. Амфилохија у крипти сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Monahinja poleg "Džedovega" groba Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија Радовића у крипти Саборне цркве у Подгорици.jpg|Amfilohijeva grobnica v cerkveni kripti Свјетлопис крста на гробу митр. Амфилохија у крипти сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Križ na grobu metropolita Amfilohija Свјетлопис живописа сахране митрополита Амфилохија, крипта Саборног храма у Подгорици.jpg|Živopis [[Amfilohij Radović|Amfilohijevega]] [[pogreb]]a Мања црквица сјеверно од Саборног сербског православног храма Христовог Васкрсења у Подгорици.jpg| Cerkvica, ki se nahaja severno od Stolnice Podgorica, cattedrale della resurrezione di cristo, interno 01.JPG|Pogled na notranjščino Podgorica Kathedrale der Auferstehung 6.JPG|Kupola Podgorica Kathedrale der Auferstehung 8.JPG|Oltar z ikonostasom (slikostojem) </gallery> == Glej tudi == *[[Jezus Kristus]] *[[Velika noč]] *[[Črna gora]] *[[Črnogorsko-primorska metropolija]] *[[Amfilohij Radović]] *[[Kotorska stolnica]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona cnr}} *[https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica Саборни храм Христовог Васкрсења - Подгорица] *[https://www.facebook.com/hrampodgorica/ Саборни храм Христовог васкрсења - Подгорица/Saborni hram Hristovog vaskrsenja – Podgorica] ;{{ikona hr}} *[https://hr.tierient.com/crkva-uskrsnuca/#google_vignette Crkva uskrsnuća Krista, Hram Hristovog Vaskrsenja - Podgorica] ;{{ikona cs}} *[https://sumfinity.com/cs/photos/cerna-hora/podgorica-cs/katedrala-vzkriseni-kristova-podgorica-cerna-hora/ Katedrála Vzkříšení Kristova | Podgorica, Černá Hora - Fine Art Photography by Nico Trinkhaus] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve Jezusovega vstajenja|Podgorica]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Črni gori]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2013]] [[Kategorija:Romarska središča v Črni gori]] [[Kategorija:Cerkve v Podgorici]] [[Kategorija:Stolnice]] [[Kategorija:Podgorica]] [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev v Črni gori]] [[Kategorija:Srednjeveška arhitektura]] [[Kategorija:Sodobna arhitektura]] j5asswbjecycg8t665klxtspoeumf4z 6766348 6766347 2026-10-17T15:00:26Z Stebunik 55592 /* Zunanjščine */ 6766348 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica Kristusovega vstajenja, Podgorica | fullname = | image = | caption = | pushpin map = Črna gora | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Podgorica]] | country = {{Zastava|Črna gora}} | denomination = [[Vzhodna pravoslavna cerkev]] | previous denomination = vojašnica | dedication = [[Jezusovo vstajenje]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]],<br>[[župnijska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.hramvaskrsenja.me/ Hramvaskrsenja.me] | former name = | bull date = | founded date = | founder = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | groundbreaking = 9. avgust 1993 | completed date = 2021 | consecrated date = 7. oktober 2013, [[Amfilohij Radović]] (črnogorsko-primorski metropolit)<br>Kripta "Vseh svetnikov" je bila posvečena na praznik Vseh svetih prav tako 2013.<ref>{{cite web|url=https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica|title= Саборни храм Христовог Васкрсења – Подгорица. ИСТОРИЈАТ САБОРНОГ ХРАМА ХРИСТОВОГ ВАСКРСЕЊА. Кратки историјат изградње и живота Саборног храма Васкрсења Христовог |publisher=Crkvena opština Podgorica|author=Црквена општина Подгорица|place=Podgorica|language=sr|date=2023|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[metropolit]] [[Amfilohij Radović]] | people = | architect = [[Predrag Ristić]],<br >[[Jovan Popović]] | architectural type = [[stolnica]] | style = bizantinsko-črnogorsko-italijanski slogi | capacity = 1000 | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = 1270 m | floor area = 4000 m | dome quantity = 1 | dome height outer = 35,50 | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 2 | spire height = 26,7 | materials = opeka, kamen, marmor, zlato | bells = 17 | bells hung = | bell weight = 11 ton | parish= [[Jezusovo vstajenje]] | deanery= | archdiocese= | metropolis = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica Kristusovega vstajenja''' ({{lang-sr|Саборни храм Христовог Васкрсења|Saborni hram Hristovog Vaskrsenja}}) je [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavna cerkev]] v [[Podgorica|Podgorici]], [[Črna gora]]. Spada pod upravo [[Črnogorsko-primorska metropolija|Črnogorsko-primorske metropolije]] [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne cerkve]] in služi kot njena [[stolnica]]. == Zgodovina == === Načrti in dela === Gradnja stolnice Kristusovega vstajenja v Podgorici se je začela 9. avgusta 1993 (Pantelindan) v Momišićih, predelu Podgorice, v bližini ostankov cerkve Svetih apostolov, kjer je stal samostan Hilandar iz časa [[Štefan Milutin|kralja Milutina]], in poleg Vnebovzetne cerkve (Vaznesenjska crkva). 1993 je Predrag Ristić predlagal idejni načrt, na podlagi katerega je Fakulteta za gradbeništvo iz Podgorice zasnovala cerkvene temelje in kripto. Glavni načrt v podrobnostih je izvedlo podjetje "Project-engineering" iz Podgorice. Z prostovoljnimi prispevki vernikov in obilno denarno pomočjo črnogorske vlade so se dela na kripti, ki leži dokaj globoko, nadaljevala in bila končana leta 1997. Gradnjo je nadaljevalo podjetje "Mostogradnja-inžinjering", ki je dela prevzelo novembra 1997. Večino grobih del je podjetje opravilo "za Božji lon". Z dokončanjem osrednje kupole je bil 18. novembra 1999 na kupolo postavljen štirimetrski zlat [[križ]]. === Starinski videz nove stavbe === Kdor bi računal starost te Podgoriške stolnice po zunanjem videzu, bi ji na prvi pogled prisodil starost vsaj stotih let, čeprav je bila dokončana šele 2021. Tak vtis napravlja zaradi (z)mešanih slogov, s katerimi se je stavbenik poigraval in ki so nekako povzeti po katoliški baziliki in [[Kotorska stolnica|Stolnici sv. Trifuna]] v [[Kotor]]ju v [[Boka Kotorska|Boki Kotorski]], ki pa je bila zgrajena na temeljih še starejših cerkvenih stavb že v 12. stoletju.<ref>{{cite web|url=https://www.kotorskabiskupija.me/kotor-katedrala/|title= Kotor – katedrala bazilika Sv. Tripuna mučenika|publisher=Kotorska biskupija. Dioecesis Catharensis A.D. 325.|author=|place=Kotor|language=cng|date=|accessdate=8. oktober 2015}}</ref> Prav zato gledalca zlahka prevara zunanji videz, ki ga daje o veliki starosti ta zanimiva sodobna sakralna stavba.<ref>{{cite web|url=https://sumfinity.com/cs/photos/cerna-hora/podgorica-cs/katedrala-vzkriseni-kristova-podgorica-cerna-hora/|title= Katedrála Vzkříšení Kristova Podgorica, Černá Hora |publisher=сумфинитѕ.цом|author=Nico Trinkhaus|place=|language=cs|date=|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> Revija »Orthodox Arts Journal« piše, da je stolnica »zagotovo ena najzanimivejših pravoslavnih cerkva, zgrajenih v našem času. Za razliko od drugih novih stolnic, ki smo jih videvali v zadnjem času, zunanjost ne poskuša odražati visokobizantinske popolnosti. Gre namreč za očarljivo neuravnovešeno zasnovo. Odlikujejo jo rahlo nerodne poteze, značilne za vsako pravo stolnico, ki izražajo kulturne napetosti med visokim cesarskim slogom in zmožnostmi krajevnih mojstrov.« Cerkev z dvema zvonikoma in izrazitim lokom je očitno pod vplivom srednjeveške črnogorske stolnice sv. Tripuna v Boki Kotorski, pri čemer so prisotni romanski in črnogorski, italijanski in bizantinski vplivi.<ref name="OAJ"/> === Blagoslov temeljnega kamna in temeljev === Gradnja cerkve s površino približno 14.000 kvadratnih čevljev se je začela leta 1993 po načrtih [[Predrag Ristić|Predraga Ristića]].<ref name="OAJ">{{cite web|url=http://www.orthodoxartsjournal.org/a-new-cathedral-for-montenegro-thoughts-on-the-architecture/|title=A New Cathedral for Montenegro |publisher=Orthodox Arts Journal|date=9 October 2013|access-date=2 December 2016}}</ref> Slovesen blagoslov temeljnega kamna je potekal 9. avgusta leta 2013 ob 1700-letnici [[Milanski edikt|Milanskega edikta]] o verski svobodi; dogodka so se udeležili tudi poglavarji vzhodnih pravoslavnih cerkva. Srbski patriarh [[Pavel Stojčević|Pavel]] in carigrajski patriarh Bartolomej sta položila najprej listino, nato pa temeljni kamen na pripravljeno mesto, izkopano pod Svetim križem. Navzočili so: jeruzalemski patriarh Teofil in odposlanec ruskega patriarha Alekseja, nadduhovnik Vasilij Tarasjev, — skupaj s črnogorsko-primorskim metropolitom Amfilohijem Radovićem in duhovniki ter redovniki njegove metropolije. Slovesnost so povzdignili tudi navzoči cerkveni dostojanstveniki Katoliške Cerkve, kakor tudi predstavniki muslimanske skupnosti. Navzoči so bili tudi visoki predstavniki iz sveta politike.<ref>[http://www.danas.org/content/osvestanje-hrama-dijeli-crnu-goru/25128644.html Osvještenje hrama SPC dijeli Crnu Goru], Slobodna Evropa (7. oktober 2013)</ref>. Moskovski patriarh [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]<ref>Aleksej Mihajlovič Ridiger (1929-2008) je bil "patriarh Moskve in cele Rusije" od 1990 do svoje smrti 2008</ref> pa je je prišel v Črno goro kot prvi ruski poglavar v zgodovini pozneje, in sicer 18. maja 1994 ter skupaj s škofom Amfilohijem služil sveto bogoslužje v podgoriški samostanski cerkvi v [[Momišići|Momišićih]]; nato pa sta oba blagoslovila že zgrajene temelje ter pridigala na gradbišču nove cerkve. To je bilo znamenje hvaležnosti do [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske Cerkve]], ki je bila glavna opora avtokefalni črnogorski Cerkvi od ukinitve Peške patriarhije 1776. Vse do leta 1920 jo je oskrbovala z bogoslužnimi knjigami v ruski staroslovanščini, kakor tudi z bogoslužno opravo. 1920 je avtokefalna črnogorska metropolija izgubila svojo samostojnost ter prišla pod nadoblast SPC s sedežem v Beogradu; le-ta pa je nastala po ukazu regenta [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]].<ref>{{cite web|url=https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica|title= Саборни храм Христовог Васкрсења – Подгорица. ИСТОРИЈАТ САБОРНОГ ХРАМА ХРИСТОВОГ ВАСКРСЕЊА. Кратки историјат изградње и живота Саборног храма Васкрсења Христовог |publisher=Crkvena opština Podgorica|author=Црквена општина Подгорица|place=Podgorica|language=cnr|date=2023|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> === Kripta === Cerkev ima tudi [[kripta|kripto]], ki je posvečena [[Vsi svetniki|Vsem svetnikov]] in v njej prirejajo razna srečanja, seminarje in duhovne akademije. Tam pa so se verniki začeli zbirati tudi za bogoslužje, pa tudi slovesno praznovanje krstov in porok. Tako je bilo do posvetitve krščenih 900 ljudi, zakrament svetega zakona pa je prejelo 700 zakonskih parov. Ta kripta je bila posvečena na dan Vseh svetnikov leta 2013, medtem ko je bila sama cerkev posvečena 7. oktobra istega leta.<ref>{{cite web|url=https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica|title= Саборни храм Христовог Васкрсења – Подгорица. ИСТОРИЈАТ САБОРНОГ ХРАМА ХРИСТОВОГ ВАСКРСЕЊА. Кратки историјат изградње и живота Саборног храма Васкрсења Христовог |publisher=Crkvena opština Podgorica|author=Црквена општина Подгорица|place=Podgorica|language=cnr|date=2023|accessdate=13. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/hrampodgorica/|title= Званична Facebook страница Саборног храма Христовог Васкрсења у Подгорици|publisher=Pravoslavna župnija Kristusovega vstajenja, Podgorica|author=|place=Podgorica|language=cnr|date=|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> Amfilohij Radović, ki je trideset let (1990–2020) služboval kot črnogorsko-primorski metropolit, je bil leta 2020 po lastni želji pokopan v kripti stolnice v grobu, ki si ga je za življenja sam pripravil.<ref>{{Cite web|date=30 October 2020|title=Ko je bio mitropolit Amfilohije|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/balkan-54535662|access-date=31 October 2020|website=BBC News na srpskom|language=sr-latn}}</ref> == Arhitekturna zasnova == === Zunanjščine === Videz cerkvene stavbe poudarjata enaka zvonika, od katerih je vsak visok 26,7 metra; v zvonici se nahaja na podstrešju kar 17 zvonov, ki so bili vsi vliti v Rusiji. Največji zvon tehta 11 ton in je največji zvon na Balkanu. Ob vznožju stolpov se nahajata cerkvici oziroma kapeli. Prva je posvečena sv. Simeonu Mirotočevemu in je v njej krstilnica, druga pa sv. Ivanu Vladimirju. === Notranjščina === Notranjost krasijo številne kamnite skulpture in freske, katerih ozadje je pozlačeno. Na teh prostorih so nazadnje uporabili tak način slikanja pred 800 leti, ko je bila okrašena [[Studenica]]. Notranjost je bogato okrašena z ikonografskimi stenskimi poslikavami z zlatim ozadjem ter marmornimi tlemi in opremo.<ref name="OAJ"/>Notranjost krasijo tudi ikone, mozaiki in lesene rezbarije, ki odražajo črnogorsko krščansko dediščino od zgodnjih krščanskih časov do danes. === Zanimive freske === Freske v notranjosti so naslikane na pozlačenem ozadju in pokrivajo skupno površino 6200 m². Tla so prekrita z 1872 m² mozaikov; poleg tega je 79 m² stenskih mozaikov. Največji del okrasja je namareč napravljen v tehnike [[mozaik]]a. Poleg talnega mozaika je z njim okrašen tudi vhodni portal, ki ga krasi prizor Kristusovega vstajenja ali Velike noči, saj je to cerkveni zavetnik. Ker je cerkev zgrajena iz železobetona, so na podlago naslikane freske in dokončane mozaike pritrdili na beton, na katerega jih ne bi mogli urejati kot je to možno na klasičnih zidovih.<ref>{{cite web|url=https://adrialine.me/_mne/hram_podgorica.html|title=Saborni Hram Hristovog Vaskrsenja Podgorica|publisher=adrialine.me|author=|place=Podgorica|language=cng|date=|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> Januarja 2014 je pozornost pritegnila freska, ki prikazuje like v peklu: Tita, Marxa in Engelsa, pa tudi sodobnega črnogorskega politika [[Ranko Krivokapić|Ranka Krivokapića]] [2] <ref>Janković, Srđan. [http://www.danas.org/content/obracun-freskopisima-anatemisanje-krivokapica/25248047.html Obračun freskopisima: SPC poslala Krivokapića u pakao]. ''Radio Slobodna Evropa''</ref>. Po drugi strani pa obstajajo ugibanja o tem, ali je na nadarbinski freski upodobljen tudi premier [[Milo Đukanović]] kot ktitor [3] <ref>[http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/11/Region/1507287/%C4%90ukanovi%C4%87+na+fresci+u+podgori%C4%8Dkoj+crkvi%3F.html Đukanović na fresci u podgoričkoj crkvi?], ''RTS''</ref>. === Namen in pomen === Glede večplastnega pomena in vsestranskega namena te Podgoriške stolnice Kristusovega vstajenja je dejal za „Radio Svetigora“ njen pobudnik Amfilohij Radović: {| |- ! Храм има ову суштинску функцију и значење<ref>{{cite web|url=https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica|title= Саборни храм Христовог Васкрсења – Подгорица. ИСТОРИЈАТ САБОРНОГ ХРАМА ХРИСТОВОГ ВАСКРСЕЊА. Кратки историјат изградње и живота Саборног храма Васкрсења Христовог |publisher=Crkvena opština Podgorica|author=Црквена општина Подгорица|place=Podgorica|language=sr|date=2023|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> ! Cerkev ima ta bistveni namen in pomen |- | <blockquote>„Храм Христовог Васкрсења у Подгорици, поред своје суштинске намјене, поред васкрсавања њиме свега онога што је хришћанско предање оставило кроз вјекове на овим нашим просторима, поред обнављања памћења на живот Цркве Христове од апостолских времена па све до нашег времена, поред циља да треба да сабира око себе и у себи ближње и даљне, има једну суштинску функцију и суштинско значење - он јесте и треба да буде позив на помирење“ </blockquote> | <blockquote>»Cerkev Kristusovega vstajenja v Podgorici ima —, poleg svojega bistvenega namena, poleg tega, da obuja vse, kar je krščansko izročilo zapustilo skozi stoletja v teh naših krajih, poleg tega, da obnavlja spomin na življenje Kristusove Cerkve od apostolskih časov do našega časa, poleg cilja, da okoli sebe in v sebi zbira bližnje in daljne, — eno bistveno vlogo in bistveni pomen – je in naj bi bila poziv k spravi.« </blockquote> |} == Slikovna zbirka == <gallery class="center"> Лоза преподобног Симеона, новог србског мироточца, код јужног зида Саборне цркве у његовом родном граду Подгорици.jpg|Vinska trta Simeona Mironosca blizu južne stene Свјетлопис иконостаса сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Cerkveni ikonostas ali slikostoj Свјетлопис припрате и западних врата сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Zadnja vrata cerkve Свјетлопис живописа св.момишићких мученика у сербском православном храму Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|42 sv. Momišičkih mučencev Свјетлопис сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици3.jpg|Notranjščina cerkve Свјетлопис сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици4.jpg|Živopis cerkve Podgorica Kathedrale der Auferstehung Krypta 3.JPG|Pogled na celotno kripto Свјетлопис крипте сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Kripta Vseh svetnikov Свјетлопис крипте сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици2.jpg|Cerkvena kripta Podgorica Kathedrale der Auferstehung Marx, Engels & Tito.JPG|Freska [[Pekel|pekla]] s [[Josip Broz Tito| Titom]], [[Karl Marx| Marxom]] in [[Friedrich Engels|Engelsom]] Свјетлопис живописа праведног Јоба у крипти сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Živopis pravičnega [[Job|Joba]] v kripti Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија у Саборном храму у Подгорици.jpg|Amfilohijev grob v [[stolnica|Stolničini]] [[kripta| kripti]] Свјетлопис црнорискиње на гробу митр. Амфилохија у крипти сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Monahinja poleg "Džedovega" groba Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија Радовића у крипти Саборне цркве у Подгорици.jpg|Amfilohijeva grobnica v cerkveni kripti Свјетлопис крста на гробу митр. Амфилохија у крипти сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Križ na grobu metropolita Amfilohija Свјетлопис живописа сахране митрополита Амфилохија, крипта Саборног храма у Подгорици.jpg|Živopis [[Amfilohij Radović|Amfilohijevega]] [[pogreb]]a Мања црквица сјеверно од Саборног сербског православног храма Христовог Васкрсења у Подгорици.jpg| Cerkvica, ki se nahaja severno od Stolnice Podgorica, cattedrale della resurrezione di cristo, interno 01.JPG|Pogled na notranjščino Podgorica Kathedrale der Auferstehung 6.JPG|Kupola Podgorica Kathedrale der Auferstehung 8.JPG|Oltar z ikonostasom (slikostojem) </gallery> == Glej tudi == *[[Jezus Kristus]] *[[Velika noč]] *[[Črna gora]] *[[Črnogorsko-primorska metropolija]] *[[Amfilohij Radović]] *[[Kotorska stolnica]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona cnr}} *[https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica Саборни храм Христовог Васкрсења - Подгорица] *[https://www.facebook.com/hrampodgorica/ Саборни храм Христовог васкрсења - Подгорица/Saborni hram Hristovog vaskrsenja – Podgorica] ;{{ikona hr}} *[https://hr.tierient.com/crkva-uskrsnuca/#google_vignette Crkva uskrsnuća Krista, Hram Hristovog Vaskrsenja - Podgorica] ;{{ikona cs}} *[https://sumfinity.com/cs/photos/cerna-hora/podgorica-cs/katedrala-vzkriseni-kristova-podgorica-cerna-hora/ Katedrála Vzkříšení Kristova | Podgorica, Černá Hora - Fine Art Photography by Nico Trinkhaus] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve Jezusovega vstajenja|Podgorica]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Črni gori]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2013]] [[Kategorija:Romarska središča v Črni gori]] [[Kategorija:Cerkve v Podgorici]] [[Kategorija:Stolnice]] [[Kategorija:Podgorica]] [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev v Črni gori]] [[Kategorija:Srednjeveška arhitektura]] [[Kategorija:Sodobna arhitektura]] bepm18d4owlfsnuy155pohcjxwwba9k 6766350 6766348 2026-10-17T15:02:27Z Stebunik 55592 /* Notranjščina */ 6766350 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica Kristusovega vstajenja, Podgorica | fullname = | image = | caption = | pushpin map = Črna gora | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Podgorica]] | country = {{Zastava|Črna gora}} | denomination = [[Vzhodna pravoslavna cerkev]] | previous denomination = vojašnica | dedication = [[Jezusovo vstajenje]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]],<br>[[župnijska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.hramvaskrsenja.me/ Hramvaskrsenja.me] | former name = | bull date = | founded date = | founder = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | groundbreaking = 9. avgust 1993 | completed date = 2021 | consecrated date = 7. oktober 2013, [[Amfilohij Radović]] (črnogorsko-primorski metropolit)<br>Kripta "Vseh svetnikov" je bila posvečena na praznik Vseh svetih prav tako 2013.<ref>{{cite web|url=https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica|title= Саборни храм Христовог Васкрсења – Подгорица. ИСТОРИЈАТ САБОРНОГ ХРАМА ХРИСТОВОГ ВАСКРСЕЊА. Кратки историјат изградње и живота Саборног храма Васкрсења Христовог |publisher=Crkvena opština Podgorica|author=Црквена општина Подгорица|place=Podgorica|language=sr|date=2023|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[metropolit]] [[Amfilohij Radović]] | people = | architect = [[Predrag Ristić]],<br >[[Jovan Popović]] | architectural type = [[stolnica]] | style = bizantinsko-črnogorsko-italijanski slogi | capacity = 1000 | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = 1270 m | floor area = 4000 m | dome quantity = 1 | dome height outer = 35,50 | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 2 | spire height = 26,7 | materials = opeka, kamen, marmor, zlato | bells = 17 | bells hung = | bell weight = 11 ton | parish= [[Jezusovo vstajenje]] | deanery= | archdiocese= | metropolis = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica Kristusovega vstajenja''' ({{lang-sr|Саборни храм Христовог Васкрсења|Saborni hram Hristovog Vaskrsenja}}) je [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavna cerkev]] v [[Podgorica|Podgorici]], [[Črna gora]]. Spada pod upravo [[Črnogorsko-primorska metropolija|Črnogorsko-primorske metropolije]] [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne cerkve]] in služi kot njena [[stolnica]]. == Zgodovina == === Načrti in dela === Gradnja stolnice Kristusovega vstajenja v Podgorici se je začela 9. avgusta 1993 (Pantelindan) v Momišićih, predelu Podgorice, v bližini ostankov cerkve Svetih apostolov, kjer je stal samostan Hilandar iz časa [[Štefan Milutin|kralja Milutina]], in poleg Vnebovzetne cerkve (Vaznesenjska crkva). 1993 je Predrag Ristić predlagal idejni načrt, na podlagi katerega je Fakulteta za gradbeništvo iz Podgorice zasnovala cerkvene temelje in kripto. Glavni načrt v podrobnostih je izvedlo podjetje "Project-engineering" iz Podgorice. Z prostovoljnimi prispevki vernikov in obilno denarno pomočjo črnogorske vlade so se dela na kripti, ki leži dokaj globoko, nadaljevala in bila končana leta 1997. Gradnjo je nadaljevalo podjetje "Mostogradnja-inžinjering", ki je dela prevzelo novembra 1997. Večino grobih del je podjetje opravilo "za Božji lon". Z dokončanjem osrednje kupole je bil 18. novembra 1999 na kupolo postavljen štirimetrski zlat [[križ]]. === Starinski videz nove stavbe === Kdor bi računal starost te Podgoriške stolnice po zunanjem videzu, bi ji na prvi pogled prisodil starost vsaj stotih let, čeprav je bila dokončana šele 2021. Tak vtis napravlja zaradi (z)mešanih slogov, s katerimi se je stavbenik poigraval in ki so nekako povzeti po katoliški baziliki in [[Kotorska stolnica|Stolnici sv. Trifuna]] v [[Kotor]]ju v [[Boka Kotorska|Boki Kotorski]], ki pa je bila zgrajena na temeljih še starejših cerkvenih stavb že v 12. stoletju.<ref>{{cite web|url=https://www.kotorskabiskupija.me/kotor-katedrala/|title= Kotor – katedrala bazilika Sv. Tripuna mučenika|publisher=Kotorska biskupija. Dioecesis Catharensis A.D. 325.|author=|place=Kotor|language=cng|date=|accessdate=8. oktober 2015}}</ref> Prav zato gledalca zlahka prevara zunanji videz, ki ga daje o veliki starosti ta zanimiva sodobna sakralna stavba.<ref>{{cite web|url=https://sumfinity.com/cs/photos/cerna-hora/podgorica-cs/katedrala-vzkriseni-kristova-podgorica-cerna-hora/|title= Katedrála Vzkříšení Kristova Podgorica, Černá Hora |publisher=сумфинитѕ.цом|author=Nico Trinkhaus|place=|language=cs|date=|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> Revija »Orthodox Arts Journal« piše, da je stolnica »zagotovo ena najzanimivejših pravoslavnih cerkva, zgrajenih v našem času. Za razliko od drugih novih stolnic, ki smo jih videvali v zadnjem času, zunanjost ne poskuša odražati visokobizantinske popolnosti. Gre namreč za očarljivo neuravnovešeno zasnovo. Odlikujejo jo rahlo nerodne poteze, značilne za vsako pravo stolnico, ki izražajo kulturne napetosti med visokim cesarskim slogom in zmožnostmi krajevnih mojstrov.« Cerkev z dvema zvonikoma in izrazitim lokom je očitno pod vplivom srednjeveške črnogorske stolnice sv. Tripuna v Boki Kotorski, pri čemer so prisotni romanski in črnogorski, italijanski in bizantinski vplivi.<ref name="OAJ"/> === Blagoslov temeljnega kamna in temeljev === Gradnja cerkve s površino približno 14.000 kvadratnih čevljev se je začela leta 1993 po načrtih [[Predrag Ristić|Predraga Ristića]].<ref name="OAJ">{{cite web|url=http://www.orthodoxartsjournal.org/a-new-cathedral-for-montenegro-thoughts-on-the-architecture/|title=A New Cathedral for Montenegro |publisher=Orthodox Arts Journal|date=9 October 2013|access-date=2 December 2016}}</ref> Slovesen blagoslov temeljnega kamna je potekal 9. avgusta leta 2013 ob 1700-letnici [[Milanski edikt|Milanskega edikta]] o verski svobodi; dogodka so se udeležili tudi poglavarji vzhodnih pravoslavnih cerkva. Srbski patriarh [[Pavel Stojčević|Pavel]] in carigrajski patriarh Bartolomej sta položila najprej listino, nato pa temeljni kamen na pripravljeno mesto, izkopano pod Svetim križem. Navzočili so: jeruzalemski patriarh Teofil in odposlanec ruskega patriarha Alekseja, nadduhovnik Vasilij Tarasjev, — skupaj s črnogorsko-primorskim metropolitom Amfilohijem Radovićem in duhovniki ter redovniki njegove metropolije. Slovesnost so povzdignili tudi navzoči cerkveni dostojanstveniki Katoliške Cerkve, kakor tudi predstavniki muslimanske skupnosti. Navzoči so bili tudi visoki predstavniki iz sveta politike.<ref>[http://www.danas.org/content/osvestanje-hrama-dijeli-crnu-goru/25128644.html Osvještenje hrama SPC dijeli Crnu Goru], Slobodna Evropa (7. oktober 2013)</ref>. Moskovski patriarh [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]<ref>Aleksej Mihajlovič Ridiger (1929-2008) je bil "patriarh Moskve in cele Rusije" od 1990 do svoje smrti 2008</ref> pa je je prišel v Črno goro kot prvi ruski poglavar v zgodovini pozneje, in sicer 18. maja 1994 ter skupaj s škofom Amfilohijem služil sveto bogoslužje v podgoriški samostanski cerkvi v [[Momišići|Momišićih]]; nato pa sta oba blagoslovila že zgrajene temelje ter pridigala na gradbišču nove cerkve. To je bilo znamenje hvaležnosti do [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske Cerkve]], ki je bila glavna opora avtokefalni črnogorski Cerkvi od ukinitve Peške patriarhije 1776. Vse do leta 1920 jo je oskrbovala z bogoslužnimi knjigami v ruski staroslovanščini, kakor tudi z bogoslužno opravo. 1920 je avtokefalna črnogorska metropolija izgubila svojo samostojnost ter prišla pod nadoblast SPC s sedežem v Beogradu; le-ta pa je nastala po ukazu regenta [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]].<ref>{{cite web|url=https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica|title= Саборни храм Христовог Васкрсења – Подгорица. ИСТОРИЈАТ САБОРНОГ ХРАМА ХРИСТОВОГ ВАСКРСЕЊА. Кратки историјат изградње и живота Саборног храма Васкрсења Христовог |publisher=Crkvena opština Podgorica|author=Црквена општина Подгорица|place=Podgorica|language=cnr|date=2023|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> === Kripta === Cerkev ima tudi [[kripta|kripto]], ki je posvečena [[Vsi svetniki|Vsem svetnikov]] in v njej prirejajo razna srečanja, seminarje in duhovne akademije. Tam pa so se verniki začeli zbirati tudi za bogoslužje, pa tudi slovesno praznovanje krstov in porok. Tako je bilo do posvetitve krščenih 900 ljudi, zakrament svetega zakona pa je prejelo 700 zakonskih parov. Ta kripta je bila posvečena na dan Vseh svetnikov leta 2013, medtem ko je bila sama cerkev posvečena 7. oktobra istega leta.<ref>{{cite web|url=https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica|title= Саборни храм Христовог Васкрсења – Подгорица. ИСТОРИЈАТ САБОРНОГ ХРАМА ХРИСТОВОГ ВАСКРСЕЊА. Кратки историјат изградње и живота Саборног храма Васкрсења Христовог |publisher=Crkvena opština Podgorica|author=Црквена општина Подгорица|place=Podgorica|language=cnr|date=2023|accessdate=13. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/hrampodgorica/|title= Званична Facebook страница Саборног храма Христовог Васкрсења у Подгорици|publisher=Pravoslavna župnija Kristusovega vstajenja, Podgorica|author=|place=Podgorica|language=cnr|date=|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> Amfilohij Radović, ki je trideset let (1990–2020) služboval kot črnogorsko-primorski metropolit, je bil leta 2020 po lastni želji pokopan v kripti stolnice v grobu, ki si ga je za življenja sam pripravil.<ref>{{Cite web|date=30 October 2020|title=Ko je bio mitropolit Amfilohije|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/balkan-54535662|access-date=31 October 2020|website=BBC News na srpskom|language=sr-latn}}</ref> == Arhitekturna zasnova == === Zunanjščine === Videz cerkvene stavbe poudarjata enaka zvonika, od katerih je vsak visok 26,7 metra; v zvonici se nahaja na podstrešju kar 17 zvonov, ki so bili vsi vliti v Rusiji. Največji zvon tehta 11 ton in je največji zvon na Balkanu. Ob vznožju stolpov se nahajata cerkvici oziroma kapeli. Prva je posvečena sv. Simeonu Mirotočevemu in je v njej krstilnica, druga pa sv. Ivanu Vladimirju. === Notranjščina === Notranjost krasijo številne kamnite skulpture in freske, katerih ozadje je pozlačeno. Na teh prostorih so nazadnje uporabili tak način slikanja pred 800 leti, ko je bila okrašena [[Samostan Studenica|Studenica]]. Notranjost je bogato okrašena z ikonografskimi stenskimi poslikavami z zlatim ozadjem ter marmornimi tlemi in opremo.<ref name="OAJ"/>Notranjost krasijo tudi ikone, mozaiki in lesene rezbarije, ki odražajo črnogorsko krščansko dediščino od zgodnjih krščanskih časov do danes. === Zanimive freske === Freske v notranjosti so naslikane na pozlačenem ozadju in pokrivajo skupno površino 6200 m². Tla so prekrita z 1872 m² mozaikov; poleg tega je 79 m² stenskih mozaikov. Največji del okrasja je namareč napravljen v tehnike [[mozaik]]a. Poleg talnega mozaika je z njim okrašen tudi vhodni portal, ki ga krasi prizor Kristusovega vstajenja ali Velike noči, saj je to cerkveni zavetnik. Ker je cerkev zgrajena iz železobetona, so na podlago naslikane freske in dokončane mozaike pritrdili na beton, na katerega jih ne bi mogli urejati kot je to možno na klasičnih zidovih.<ref>{{cite web|url=https://adrialine.me/_mne/hram_podgorica.html|title=Saborni Hram Hristovog Vaskrsenja Podgorica|publisher=adrialine.me|author=|place=Podgorica|language=cng|date=|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> Januarja 2014 je pozornost pritegnila freska, ki prikazuje like v peklu: Tita, Marxa in Engelsa, pa tudi sodobnega črnogorskega politika [[Ranko Krivokapić|Ranka Krivokapića]] [2] <ref>Janković, Srđan. [http://www.danas.org/content/obracun-freskopisima-anatemisanje-krivokapica/25248047.html Obračun freskopisima: SPC poslala Krivokapića u pakao]. ''Radio Slobodna Evropa''</ref>. Po drugi strani pa obstajajo ugibanja o tem, ali je na nadarbinski freski upodobljen tudi premier [[Milo Đukanović]] kot ktitor [3] <ref>[http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/11/Region/1507287/%C4%90ukanovi%C4%87+na+fresci+u+podgori%C4%8Dkoj+crkvi%3F.html Đukanović na fresci u podgoričkoj crkvi?], ''RTS''</ref>. === Namen in pomen === Glede večplastnega pomena in vsestranskega namena te Podgoriške stolnice Kristusovega vstajenja je dejal za „Radio Svetigora“ njen pobudnik Amfilohij Radović: {| |- ! Храм има ову суштинску функцију и значење<ref>{{cite web|url=https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica|title= Саборни храм Христовог Васкрсења – Подгорица. ИСТОРИЈАТ САБОРНОГ ХРАМА ХРИСТОВОГ ВАСКРСЕЊА. Кратки историјат изградње и живота Саборног храма Васкрсења Христовог |publisher=Crkvena opština Podgorica|author=Црквена општина Подгорица|place=Podgorica|language=sr|date=2023|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> ! Cerkev ima ta bistveni namen in pomen |- | <blockquote>„Храм Христовог Васкрсења у Подгорици, поред своје суштинске намјене, поред васкрсавања њиме свега онога што је хришћанско предање оставило кроз вјекове на овим нашим просторима, поред обнављања памћења на живот Цркве Христове од апостолских времена па све до нашег времена, поред циља да треба да сабира око себе и у себи ближње и даљне, има једну суштинску функцију и суштинско значење - он јесте и треба да буде позив на помирење“ </blockquote> | <blockquote>»Cerkev Kristusovega vstajenja v Podgorici ima —, poleg svojega bistvenega namena, poleg tega, da obuja vse, kar je krščansko izročilo zapustilo skozi stoletja v teh naših krajih, poleg tega, da obnavlja spomin na življenje Kristusove Cerkve od apostolskih časov do našega časa, poleg cilja, da okoli sebe in v sebi zbira bližnje in daljne, — eno bistveno vlogo in bistveni pomen – je in naj bi bila poziv k spravi.« </blockquote> |} == Slikovna zbirka == <gallery class="center"> Лоза преподобног Симеона, новог србског мироточца, код јужног зида Саборне цркве у његовом родном граду Подгорици.jpg|Vinska trta Simeona Mironosca blizu južne stene Свјетлопис иконостаса сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Cerkveni ikonostas ali slikostoj Свјетлопис припрате и западних врата сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Zadnja vrata cerkve Свјетлопис живописа св.момишићких мученика у сербском православном храму Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|42 sv. Momišičkih mučencev Свјетлопис сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици3.jpg|Notranjščina cerkve Свјетлопис сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици4.jpg|Živopis cerkve Podgorica Kathedrale der Auferstehung Krypta 3.JPG|Pogled na celotno kripto Свјетлопис крипте сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Kripta Vseh svetnikov Свјетлопис крипте сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици2.jpg|Cerkvena kripta Podgorica Kathedrale der Auferstehung Marx, Engels & Tito.JPG|Freska [[Pekel|pekla]] s [[Josip Broz Tito| Titom]], [[Karl Marx| Marxom]] in [[Friedrich Engels|Engelsom]] Свјетлопис живописа праведног Јоба у крипти сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Živopis pravičnega [[Job|Joba]] v kripti Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија у Саборном храму у Подгорици.jpg|Amfilohijev grob v [[stolnica|Stolničini]] [[kripta| kripti]] Свјетлопис црнорискиње на гробу митр. Амфилохија у крипти сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Monahinja poleg "Džedovega" groba Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија Радовића у крипти Саборне цркве у Подгорици.jpg|Amfilohijeva grobnica v cerkveni kripti Свјетлопис крста на гробу митр. Амфилохија у крипти сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Križ na grobu metropolita Amfilohija Свјетлопис живописа сахране митрополита Амфилохија, крипта Саборног храма у Подгорици.jpg|Živopis [[Amfilohij Radović|Amfilohijevega]] [[pogreb]]a Мања црквица сјеверно од Саборног сербског православног храма Христовог Васкрсења у Подгорици.jpg| Cerkvica, ki se nahaja severno od Stolnice Podgorica, cattedrale della resurrezione di cristo, interno 01.JPG|Pogled na notranjščino Podgorica Kathedrale der Auferstehung 6.JPG|Kupola Podgorica Kathedrale der Auferstehung 8.JPG|Oltar z ikonostasom (slikostojem) </gallery> == Glej tudi == *[[Jezus Kristus]] *[[Velika noč]] *[[Črna gora]] *[[Črnogorsko-primorska metropolija]] *[[Amfilohij Radović]] *[[Kotorska stolnica]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona cnr}} *[https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica Саборни храм Христовог Васкрсења - Подгорица] *[https://www.facebook.com/hrampodgorica/ Саборни храм Христовог васкрсења - Подгорица/Saborni hram Hristovog vaskrsenja – Podgorica] ;{{ikona hr}} *[https://hr.tierient.com/crkva-uskrsnuca/#google_vignette Crkva uskrsnuća Krista, Hram Hristovog Vaskrsenja - Podgorica] ;{{ikona cs}} *[https://sumfinity.com/cs/photos/cerna-hora/podgorica-cs/katedrala-vzkriseni-kristova-podgorica-cerna-hora/ Katedrála Vzkříšení Kristova | Podgorica, Černá Hora - Fine Art Photography by Nico Trinkhaus] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve Jezusovega vstajenja|Podgorica]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Črni gori]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2013]] [[Kategorija:Romarska središča v Črni gori]] [[Kategorija:Cerkve v Podgorici]] [[Kategorija:Stolnice]] [[Kategorija:Podgorica]] [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev v Črni gori]] [[Kategorija:Srednjeveška arhitektura]] [[Kategorija:Sodobna arhitektura]] 0fpoi9rv58zudq5sdtrm8hk02zoyynn 6766351 6766350 2026-10-17T15:07:18Z Stebunik 55592 /* Zanimive freske */ 6766351 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica Kristusovega vstajenja, Podgorica | fullname = | image = | caption = | pushpin map = Črna gora | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Podgorica]] | country = {{Zastava|Črna gora}} | denomination = [[Vzhodna pravoslavna cerkev]] | previous denomination = vojašnica | dedication = [[Jezusovo vstajenje]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]],<br>[[župnijska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.hramvaskrsenja.me/ Hramvaskrsenja.me] | former name = | bull date = | founded date = | founder = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | groundbreaking = 9. avgust 1993 | completed date = 2021 | consecrated date = 7. oktober 2013, [[Amfilohij Radović]] (črnogorsko-primorski metropolit)<br>Kripta "Vseh svetnikov" je bila posvečena na praznik Vseh svetih prav tako 2013.<ref>{{cite web|url=https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica|title= Саборни храм Христовог Васкрсења – Подгорица. ИСТОРИЈАТ САБОРНОГ ХРАМА ХРИСТОВОГ ВАСКРСЕЊА. Кратки историјат изградње и живота Саборног храма Васкрсења Христовог |publisher=Crkvena opština Podgorica|author=Црквена општина Подгорица|place=Podgorica|language=sr|date=2023|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[metropolit]] [[Amfilohij Radović]] | people = | architect = [[Predrag Ristić]],<br >[[Jovan Popović]] | architectural type = [[stolnica]] | style = bizantinsko-črnogorsko-italijanski slogi | capacity = 1000 | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = 1270 m | floor area = 4000 m | dome quantity = 1 | dome height outer = 35,50 | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 2 | spire height = 26,7 | materials = opeka, kamen, marmor, zlato | bells = 17 | bells hung = | bell weight = 11 ton | parish= [[Jezusovo vstajenje]] | deanery= | archdiocese= | metropolis = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica Kristusovega vstajenja''' ({{lang-sr|Саборни храм Христовог Васкрсења|Saborni hram Hristovog Vaskrsenja}}) je [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavna cerkev]] v [[Podgorica|Podgorici]], [[Črna gora]]. Spada pod upravo [[Črnogorsko-primorska metropolija|Črnogorsko-primorske metropolije]] [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne cerkve]] in služi kot njena [[stolnica]]. == Zgodovina == === Načrti in dela === Gradnja stolnice Kristusovega vstajenja v Podgorici se je začela 9. avgusta 1993 (Pantelindan) v Momišićih, predelu Podgorice, v bližini ostankov cerkve Svetih apostolov, kjer je stal samostan Hilandar iz časa [[Štefan Milutin|kralja Milutina]], in poleg Vnebovzetne cerkve (Vaznesenjska crkva). 1993 je Predrag Ristić predlagal idejni načrt, na podlagi katerega je Fakulteta za gradbeništvo iz Podgorice zasnovala cerkvene temelje in kripto. Glavni načrt v podrobnostih je izvedlo podjetje "Project-engineering" iz Podgorice. Z prostovoljnimi prispevki vernikov in obilno denarno pomočjo črnogorske vlade so se dela na kripti, ki leži dokaj globoko, nadaljevala in bila končana leta 1997. Gradnjo je nadaljevalo podjetje "Mostogradnja-inžinjering", ki je dela prevzelo novembra 1997. Večino grobih del je podjetje opravilo "za Božji lon". Z dokončanjem osrednje kupole je bil 18. novembra 1999 na kupolo postavljen štirimetrski zlat [[križ]]. === Starinski videz nove stavbe === Kdor bi računal starost te Podgoriške stolnice po zunanjem videzu, bi ji na prvi pogled prisodil starost vsaj stotih let, čeprav je bila dokončana šele 2021. Tak vtis napravlja zaradi (z)mešanih slogov, s katerimi se je stavbenik poigraval in ki so nekako povzeti po katoliški baziliki in [[Kotorska stolnica|Stolnici sv. Trifuna]] v [[Kotor]]ju v [[Boka Kotorska|Boki Kotorski]], ki pa je bila zgrajena na temeljih še starejših cerkvenih stavb že v 12. stoletju.<ref>{{cite web|url=https://www.kotorskabiskupija.me/kotor-katedrala/|title= Kotor – katedrala bazilika Sv. Tripuna mučenika|publisher=Kotorska biskupija. Dioecesis Catharensis A.D. 325.|author=|place=Kotor|language=cng|date=|accessdate=8. oktober 2015}}</ref> Prav zato gledalca zlahka prevara zunanji videz, ki ga daje o veliki starosti ta zanimiva sodobna sakralna stavba.<ref>{{cite web|url=https://sumfinity.com/cs/photos/cerna-hora/podgorica-cs/katedrala-vzkriseni-kristova-podgorica-cerna-hora/|title= Katedrála Vzkříšení Kristova Podgorica, Černá Hora |publisher=сумфинитѕ.цом|author=Nico Trinkhaus|place=|language=cs|date=|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> Revija »Orthodox Arts Journal« piše, da je stolnica »zagotovo ena najzanimivejših pravoslavnih cerkva, zgrajenih v našem času. Za razliko od drugih novih stolnic, ki smo jih videvali v zadnjem času, zunanjost ne poskuša odražati visokobizantinske popolnosti. Gre namreč za očarljivo neuravnovešeno zasnovo. Odlikujejo jo rahlo nerodne poteze, značilne za vsako pravo stolnico, ki izražajo kulturne napetosti med visokim cesarskim slogom in zmožnostmi krajevnih mojstrov.« Cerkev z dvema zvonikoma in izrazitim lokom je očitno pod vplivom srednjeveške črnogorske stolnice sv. Tripuna v Boki Kotorski, pri čemer so prisotni romanski in črnogorski, italijanski in bizantinski vplivi.<ref name="OAJ"/> === Blagoslov temeljnega kamna in temeljev === Gradnja cerkve s površino približno 14.000 kvadratnih čevljev se je začela leta 1993 po načrtih [[Predrag Ristić|Predraga Ristića]].<ref name="OAJ">{{cite web|url=http://www.orthodoxartsjournal.org/a-new-cathedral-for-montenegro-thoughts-on-the-architecture/|title=A New Cathedral for Montenegro |publisher=Orthodox Arts Journal|date=9 October 2013|access-date=2 December 2016}}</ref> Slovesen blagoslov temeljnega kamna je potekal 9. avgusta leta 2013 ob 1700-letnici [[Milanski edikt|Milanskega edikta]] o verski svobodi; dogodka so se udeležili tudi poglavarji vzhodnih pravoslavnih cerkva. Srbski patriarh [[Pavel Stojčević|Pavel]] in carigrajski patriarh Bartolomej sta položila najprej listino, nato pa temeljni kamen na pripravljeno mesto, izkopano pod Svetim križem. Navzočili so: jeruzalemski patriarh Teofil in odposlanec ruskega patriarha Alekseja, nadduhovnik Vasilij Tarasjev, — skupaj s črnogorsko-primorskim metropolitom Amfilohijem Radovićem in duhovniki ter redovniki njegove metropolije. Slovesnost so povzdignili tudi navzoči cerkveni dostojanstveniki Katoliške Cerkve, kakor tudi predstavniki muslimanske skupnosti. Navzoči so bili tudi visoki predstavniki iz sveta politike.<ref>[http://www.danas.org/content/osvestanje-hrama-dijeli-crnu-goru/25128644.html Osvještenje hrama SPC dijeli Crnu Goru], Slobodna Evropa (7. oktober 2013)</ref>. Moskovski patriarh [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]<ref>Aleksej Mihajlovič Ridiger (1929-2008) je bil "patriarh Moskve in cele Rusije" od 1990 do svoje smrti 2008</ref> pa je je prišel v Črno goro kot prvi ruski poglavar v zgodovini pozneje, in sicer 18. maja 1994 ter skupaj s škofom Amfilohijem služil sveto bogoslužje v podgoriški samostanski cerkvi v [[Momišići|Momišićih]]; nato pa sta oba blagoslovila že zgrajene temelje ter pridigala na gradbišču nove cerkve. To je bilo znamenje hvaležnosti do [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske Cerkve]], ki je bila glavna opora avtokefalni črnogorski Cerkvi od ukinitve Peške patriarhije 1776. Vse do leta 1920 jo je oskrbovala z bogoslužnimi knjigami v ruski staroslovanščini, kakor tudi z bogoslužno opravo. 1920 je avtokefalna črnogorska metropolija izgubila svojo samostojnost ter prišla pod nadoblast SPC s sedežem v Beogradu; le-ta pa je nastala po ukazu regenta [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]].<ref>{{cite web|url=https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica|title= Саборни храм Христовог Васкрсења – Подгорица. ИСТОРИЈАТ САБОРНОГ ХРАМА ХРИСТОВОГ ВАСКРСЕЊА. Кратки историјат изградње и живота Саборног храма Васкрсења Христовог |publisher=Crkvena opština Podgorica|author=Црквена општина Подгорица|place=Podgorica|language=cnr|date=2023|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> === Kripta === Cerkev ima tudi [[kripta|kripto]], ki je posvečena [[Vsi svetniki|Vsem svetnikov]] in v njej prirejajo razna srečanja, seminarje in duhovne akademije. Tam pa so se verniki začeli zbirati tudi za bogoslužje, pa tudi slovesno praznovanje krstov in porok. Tako je bilo do posvetitve krščenih 900 ljudi, zakrament svetega zakona pa je prejelo 700 zakonskih parov. Ta kripta je bila posvečena na dan Vseh svetnikov leta 2013, medtem ko je bila sama cerkev posvečena 7. oktobra istega leta.<ref>{{cite web|url=https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica|title= Саборни храм Христовог Васкрсења – Подгорица. ИСТОРИЈАТ САБОРНОГ ХРАМА ХРИСТОВОГ ВАСКРСЕЊА. Кратки историјат изградње и живота Саборног храма Васкрсења Христовог |publisher=Crkvena opština Podgorica|author=Црквена општина Подгорица|place=Podgorica|language=cnr|date=2023|accessdate=13. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/hrampodgorica/|title= Званична Facebook страница Саборног храма Христовог Васкрсења у Подгорици|publisher=Pravoslavna župnija Kristusovega vstajenja, Podgorica|author=|place=Podgorica|language=cnr|date=|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> Amfilohij Radović, ki je trideset let (1990–2020) služboval kot črnogorsko-primorski metropolit, je bil leta 2020 po lastni želji pokopan v kripti stolnice v grobu, ki si ga je za življenja sam pripravil.<ref>{{Cite web|date=30 October 2020|title=Ko je bio mitropolit Amfilohije|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/balkan-54535662|access-date=31 October 2020|website=BBC News na srpskom|language=sr-latn}}</ref> == Arhitekturna zasnova == === Zunanjščine === Videz cerkvene stavbe poudarjata enaka zvonika, od katerih je vsak visok 26,7 metra; v zvonici se nahaja na podstrešju kar 17 zvonov, ki so bili vsi vliti v Rusiji. Največji zvon tehta 11 ton in je največji zvon na Balkanu. Ob vznožju stolpov se nahajata cerkvici oziroma kapeli. Prva je posvečena sv. Simeonu Mirotočevemu in je v njej krstilnica, druga pa sv. Ivanu Vladimirju. === Notranjščina === Notranjost krasijo številne kamnite skulpture in freske, katerih ozadje je pozlačeno. Na teh prostorih so nazadnje uporabili tak način slikanja pred 800 leti, ko je bila okrašena [[Samostan Studenica|Studenica]]. Notranjost je bogato okrašena z ikonografskimi stenskimi poslikavami z zlatim ozadjem ter marmornimi tlemi in opremo.<ref name="OAJ"/>Notranjost krasijo tudi ikone, mozaiki in lesene rezbarije, ki odražajo črnogorsko krščansko dediščino od zgodnjih krščanskih časov do danes. === Zanimive freske === Freske v notranjosti so naslikane na pozlačenem ozadju in pokrivajo skupno površino 6200 m². Tla so prekrita z 1872 m² mozaikov; poleg tega je 79 m² stenskih mozaikov. Največji del okrasja je namareč napravljen v tehnike [[mozaik]]a. Poleg talnega mozaika je z njim okrašen tudi vhodni portal, ki ga krasi prizor Kristusovega vstajenja ali Velike noči, saj je to cerkveni zavetnik. Ker je cerkev zgrajena iz železobetona, so na podlago naslikane freske in dokončane mozaike pritrjevali na beton, na katerem jih ne bi mogli neposredno urejati, kot je to možno na klasičnih zidovih.<ref>{{cite web|url=https://adrialine.me/_mne/hram_podgorica.html|title=Saborni Hram Hristovog Vaskrsenja Podgorica|publisher=adrialine.me|author=|place=Podgorica|language=cng|date=|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> Januarja 2014 je pozornost pritegnila freska, ki prikazuje like v peklu: [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Karl Marx|Marxa]] in [[Friedrich Engels|Engelsa]], pa tudi sodobnega črnogorskega politika [[Ranko Krivokapić|Ranka Krivokapića]].<ref>Janković, Srđan. [http://www.danas.org/content/obracun-freskopisima-anatemisanje-krivokapica/25248047.html Obračun freskopisima: SPC poslala Krivokapića u pakao]. ''Radio Slobodna Evropa''</ref>. Po drugi strani pa obstajajo ugibanja o tem, ali je na nadarbinski freski upodobljen tudi črnogorsko premier [[Milo Đukanović]] kot ktitor.<ref>[http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/11/Region/1507287/%C4%90ukanovi%C4%87+na+fresci+u+podgori%C4%8Dkoj+crkvi%3F.html Đukanović na fresci u podgoričkoj crkvi?], ''RTS''</ref>. === Namen in pomen === Glede večplastnega pomena in vsestranskega namena te Podgoriške stolnice Kristusovega vstajenja je dejal za „Radio Svetigora“ njen pobudnik Amfilohij Radović: {| |- ! Храм има ову суштинску функцију и значење<ref>{{cite web|url=https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica|title= Саборни храм Христовог Васкрсења – Подгорица. ИСТОРИЈАТ САБОРНОГ ХРАМА ХРИСТОВОГ ВАСКРСЕЊА. Кратки историјат изградње и живота Саборног храма Васкрсења Христовог |publisher=Crkvena opština Podgorica|author=Црквена општина Подгорица|place=Podgorica|language=sr|date=2023|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> ! Cerkev ima ta bistveni namen in pomen |- | <blockquote>„Храм Христовог Васкрсења у Подгорици, поред своје суштинске намјене, поред васкрсавања њиме свега онога што је хришћанско предање оставило кроз вјекове на овим нашим просторима, поред обнављања памћења на живот Цркве Христове од апостолских времена па све до нашег времена, поред циља да треба да сабира око себе и у себи ближње и даљне, има једну суштинску функцију и суштинско значење - он јесте и треба да буде позив на помирење“ </blockquote> | <blockquote>»Cerkev Kristusovega vstajenja v Podgorici ima —, poleg svojega bistvenega namena, poleg tega, da obuja vse, kar je krščansko izročilo zapustilo skozi stoletja v teh naših krajih, poleg tega, da obnavlja spomin na življenje Kristusove Cerkve od apostolskih časov do našega časa, poleg cilja, da okoli sebe in v sebi zbira bližnje in daljne, — eno bistveno vlogo in bistveni pomen – je in naj bi bila poziv k spravi.« </blockquote> |} == Slikovna zbirka == <gallery class="center"> Лоза преподобног Симеона, новог србског мироточца, код јужног зида Саборне цркве у његовом родном граду Подгорици.jpg|Vinska trta Simeona Mironosca blizu južne stene Свјетлопис иконостаса сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Cerkveni ikonostas ali slikostoj Свјетлопис припрате и западних врата сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Zadnja vrata cerkve Свјетлопис живописа св.момишићких мученика у сербском православном храму Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|42 sv. Momišičkih mučencev Свјетлопис сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици3.jpg|Notranjščina cerkve Свјетлопис сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици4.jpg|Živopis cerkve Podgorica Kathedrale der Auferstehung Krypta 3.JPG|Pogled na celotno kripto Свјетлопис крипте сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Kripta Vseh svetnikov Свјетлопис крипте сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици2.jpg|Cerkvena kripta Podgorica Kathedrale der Auferstehung Marx, Engels & Tito.JPG|Freska [[Pekel|pekla]] s [[Josip Broz Tito| Titom]], [[Karl Marx| Marxom]] in [[Friedrich Engels|Engelsom]] Свјетлопис живописа праведног Јоба у крипти сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Živopis pravičnega [[Job|Joba]] v kripti Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија у Саборном храму у Подгорици.jpg|Amfilohijev grob v [[stolnica|Stolničini]] [[kripta| kripti]] Свјетлопис црнорискиње на гробу митр. Амфилохија у крипти сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Monahinja poleg "Džedovega" groba Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија Радовића у крипти Саборне цркве у Подгорици.jpg|Amfilohijeva grobnica v cerkveni kripti Свјетлопис крста на гробу митр. Амфилохија у крипти сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Križ na grobu metropolita Amfilohija Свјетлопис живописа сахране митрополита Амфилохија, крипта Саборног храма у Подгорици.jpg|Živopis [[Amfilohij Radović|Amfilohijevega]] [[pogreb]]a Мања црквица сјеверно од Саборног сербског православног храма Христовог Васкрсења у Подгорици.jpg| Cerkvica, ki se nahaja severno od Stolnice Podgorica, cattedrale della resurrezione di cristo, interno 01.JPG|Pogled na notranjščino Podgorica Kathedrale der Auferstehung 6.JPG|Kupola Podgorica Kathedrale der Auferstehung 8.JPG|Oltar z ikonostasom (slikostojem) </gallery> == Glej tudi == *[[Jezus Kristus]] *[[Velika noč]] *[[Črna gora]] *[[Črnogorsko-primorska metropolija]] *[[Amfilohij Radović]] *[[Kotorska stolnica]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona cnr}} *[https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica Саборни храм Христовог Васкрсења - Подгорица] *[https://www.facebook.com/hrampodgorica/ Саборни храм Христовог васкрсења - Подгорица/Saborni hram Hristovog vaskrsenja – Podgorica] ;{{ikona hr}} *[https://hr.tierient.com/crkva-uskrsnuca/#google_vignette Crkva uskrsnuća Krista, Hram Hristovog Vaskrsenja - Podgorica] ;{{ikona cs}} *[https://sumfinity.com/cs/photos/cerna-hora/podgorica-cs/katedrala-vzkriseni-kristova-podgorica-cerna-hora/ Katedrála Vzkříšení Kristova | Podgorica, Černá Hora - Fine Art Photography by Nico Trinkhaus] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve Jezusovega vstajenja|Podgorica]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Črni gori]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2013]] [[Kategorija:Romarska središča v Črni gori]] [[Kategorija:Cerkve v Podgorici]] [[Kategorija:Stolnice]] [[Kategorija:Podgorica]] [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev v Črni gori]] [[Kategorija:Srednjeveška arhitektura]] [[Kategorija:Sodobna arhitektura]] jp8up906vuxhi1tlv47srhwrdxuj239 6766352 6766351 2026-10-17T15:10:58Z Stebunik 55592 6766352 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica Kristusovega vstajenja, Podgorica | fullname = | image = | caption = Pogled na zvonika in kupolo | pushpin map = Črna gora | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Podgorica]] | country = {{Zastava|Črna gora}} | denomination = [[Vzhodna pravoslavna cerkev]] | previous denomination = vojašnica | dedication = [[Jezusovo vstajenje]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]],<br>[[župnijska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://www.hramvaskrsenja.me/ Hramvaskrsenja.me] | former name = | bull date = | founded date = | founder = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | groundbreaking = 9. avgust 1993 | completed date = 2021 | consecrated date = 7. oktober 2013, [[Amfilohij Radović]] (črnogorsko-primorski metropolit)<br>Kripta "Vseh svetnikov" je bila posvečena na praznik Vseh svetih prav tako 2013.<ref>{{cite web|url=https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica|title= Саборни храм Христовог Васкрсења – Подгорица. ИСТОРИЈАТ САБОРНОГ ХРАМА ХРИСТОВОГ ВАСКРСЕЊА. Кратки историјат изградње и живота Саборног храма Васкрсења Христовог |publisher=Crkvena opština Podgorica|author=Црквена општина Подгорица|place=Podgorica|language=sr|date=2023|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[metropolit]] [[Amfilohij Radović]] | people = | architect = [[Predrag Ristić]],<br >[[Jovan Popović]] | architectural type = [[stolnica]] | style = bizantinsko-črnogorsko-italijanski slogi | capacity = 1000 | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = 1270 m | floor area = 4000 m | dome quantity = 1 | dome height outer = 35,50 | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 2 | spire height = 26,7 | materials = opeka, kamen, marmor, zlato | bells = 17 | bells hung = | bell weight = 11 ton | parish= [[Jezusovo vstajenje]] | deanery= | archdiocese= | metropolis = [[Črnogorsko-primorska metropolija]] | diocese = | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica Kristusovega vstajenja''' ({{lang-sr|Саборни храм Христовог Васкрсења|Saborni hram Hristovog Vaskrsenja}}) je [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavna cerkev]] v [[Podgorica|Podgorici]], [[Črna gora]]. Spada pod upravo [[Črnogorsko-primorska metropolija|Črnogorsko-primorske metropolije]] [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne cerkve]] in služi kot njena [[stolnica]]. == Zgodovina == === Načrti in dela === Gradnja stolnice Kristusovega vstajenja v Podgorici se je začela 9. avgusta 1993 (Pantelindan) v Momišićih, predelu Podgorice, v bližini ostankov cerkve Svetih apostolov, kjer je stal samostan Hilandar iz časa [[Štefan Milutin|kralja Milutina]], in poleg Vnebovzetne cerkve (Vaznesenjska crkva). 1993 je Predrag Ristić predlagal idejni načrt, na podlagi katerega je Fakulteta za gradbeništvo iz Podgorice zasnovala cerkvene temelje in kripto. Glavni načrt v podrobnostih je izvedlo podjetje "Project-engineering" iz Podgorice. Z prostovoljnimi prispevki vernikov in obilno denarno pomočjo črnogorske vlade so se dela na kripti, ki leži dokaj globoko, nadaljevala in bila končana leta 1997. Gradnjo je nadaljevalo podjetje "Mostogradnja-inžinjering", ki je dela prevzelo novembra 1997. Večino grobih del je podjetje opravilo "za Božji lon". Z dokončanjem osrednje kupole je bil 18. novembra 1999 na kupolo postavljen štirimetrski zlat [[križ]]. === Starinski videz nove stavbe === Kdor bi računal starost te Podgoriške stolnice po zunanjem videzu, bi ji na prvi pogled prisodil starost vsaj stotih let, čeprav je bila dokončana šele 2021. Tak vtis napravlja zaradi (z)mešanih slogov, s katerimi se je stavbenik poigraval in ki so nekako povzeti po katoliški baziliki in [[Kotorska stolnica|Stolnici sv. Trifuna]] v [[Kotor]]ju v [[Boka Kotorska|Boki Kotorski]], ki pa je bila zgrajena na temeljih še starejših cerkvenih stavb že v 12. stoletju.<ref>{{cite web|url=https://www.kotorskabiskupija.me/kotor-katedrala/|title= Kotor – katedrala bazilika Sv. Tripuna mučenika|publisher=Kotorska biskupija. Dioecesis Catharensis A.D. 325.|author=|place=Kotor|language=cng|date=|accessdate=8. oktober 2015}}</ref> Prav zato gledalca zlahka prevara zunanji videz, ki ga daje o veliki starosti ta zanimiva sodobna sakralna stavba.<ref>{{cite web|url=https://sumfinity.com/cs/photos/cerna-hora/podgorica-cs/katedrala-vzkriseni-kristova-podgorica-cerna-hora/|title= Katedrála Vzkříšení Kristova Podgorica, Černá Hora |publisher=сумфинитѕ.цом|author=Nico Trinkhaus|place=|language=cs|date=|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> Revija »Orthodox Arts Journal« piše, da je stolnica »zagotovo ena najzanimivejših pravoslavnih cerkva, zgrajenih v našem času. Za razliko od drugih novih stolnic, ki smo jih videvali v zadnjem času, zunanjost ne poskuša odražati visokobizantinske popolnosti. Gre namreč za očarljivo neuravnovešeno zasnovo. Odlikujejo jo rahlo nerodne poteze, značilne za vsako pravo stolnico, ki izražajo kulturne napetosti med visokim cesarskim slogom in zmožnostmi krajevnih mojstrov.« Cerkev z dvema zvonikoma in izrazitim lokom je očitno pod vplivom srednjeveške črnogorske stolnice sv. Tripuna v Boki Kotorski, pri čemer so prisotni romanski in črnogorski, italijanski in bizantinski vplivi.<ref name="OAJ"/> === Blagoslov temeljnega kamna in temeljev === Gradnja cerkve s površino približno 14.000 kvadratnih čevljev se je začela leta 1993 po načrtih [[Predrag Ristić|Predraga Ristića]].<ref name="OAJ">{{cite web|url=http://www.orthodoxartsjournal.org/a-new-cathedral-for-montenegro-thoughts-on-the-architecture/|title=A New Cathedral for Montenegro |publisher=Orthodox Arts Journal|date=9 October 2013|access-date=2 December 2016}}</ref> Slovesen blagoslov temeljnega kamna je potekal 9. avgusta leta 2013 ob 1700-letnici [[Milanski edikt|Milanskega edikta]] o verski svobodi; dogodka so se udeležili tudi poglavarji vzhodnih pravoslavnih cerkva. Srbski patriarh [[Pavel Stojčević|Pavel]] in carigrajski patriarh Bartolomej sta položila najprej listino, nato pa temeljni kamen na pripravljeno mesto, izkopano pod Svetim križem. Navzočili so: jeruzalemski patriarh Teofil in odposlanec ruskega patriarha Alekseja, nadduhovnik Vasilij Tarasjev, — skupaj s črnogorsko-primorskim metropolitom Amfilohijem Radovićem in duhovniki ter redovniki njegove metropolije. Slovesnost so povzdignili tudi navzoči cerkveni dostojanstveniki Katoliške Cerkve, kakor tudi predstavniki muslimanske skupnosti. Navzoči so bili tudi visoki predstavniki iz sveta politike.<ref>[http://www.danas.org/content/osvestanje-hrama-dijeli-crnu-goru/25128644.html Osvještenje hrama SPC dijeli Crnu Goru], Slobodna Evropa (7. oktober 2013)</ref>. Moskovski patriarh [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]<ref>Aleksej Mihajlovič Ridiger (1929-2008) je bil "patriarh Moskve in cele Rusije" od 1990 do svoje smrti 2008</ref> pa je je prišel v Črno goro kot prvi ruski poglavar v zgodovini pozneje, in sicer 18. maja 1994 ter skupaj s škofom Amfilohijem služil sveto bogoslužje v podgoriški samostanski cerkvi v [[Momišići|Momišićih]]; nato pa sta oba blagoslovila že zgrajene temelje ter pridigala na gradbišču nove cerkve. To je bilo znamenje hvaležnosti do [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske Cerkve]], ki je bila glavna opora avtokefalni črnogorski Cerkvi od ukinitve Peške patriarhije 1776. Vse do leta 1920 jo je oskrbovala z bogoslužnimi knjigami v ruski staroslovanščini, kakor tudi z bogoslužno opravo. 1920 je avtokefalna črnogorska metropolija izgubila svojo samostojnost ter prišla pod nadoblast SPC s sedežem v Beogradu; le-ta pa je nastala po ukazu regenta [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]].<ref>{{cite web|url=https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica|title= Саборни храм Христовог Васкрсења – Подгорица. ИСТОРИЈАТ САБОРНОГ ХРАМА ХРИСТОВОГ ВАСКРСЕЊА. Кратки историјат изградње и живота Саборног храма Васкрсења Христовог |publisher=Crkvena opština Podgorica|author=Црквена општина Подгорица|place=Podgorica|language=cnr|date=2023|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> === Kripta === Cerkev ima tudi [[kripta|kripto]], ki je posvečena [[Vsi svetniki|Vsem svetnikov]] in v njej prirejajo razna srečanja, seminarje in duhovne akademije. Tam pa so se verniki začeli zbirati tudi za bogoslužje, pa tudi slovesno praznovanje krstov in porok. Tako je bilo do posvetitve krščenih 900 ljudi, zakrament svetega zakona pa je prejelo 700 zakonskih parov. Ta kripta je bila posvečena na dan Vseh svetnikov leta 2013, medtem ko je bila sama cerkev posvečena 7. oktobra istega leta.<ref>{{cite web|url=https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica|title= Саборни храм Христовог Васкрсења – Подгорица. ИСТОРИЈАТ САБОРНОГ ХРАМА ХРИСТОВОГ ВАСКРСЕЊА. Кратки историјат изградње и живота Саборног храма Васкрсења Христовог |publisher=Crkvena opština Podgorica|author=Црквена општина Подгорица|place=Podgorica|language=cnr|date=2023|accessdate=13. oktober 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/hrampodgorica/|title= Званична Facebook страница Саборног храма Христовог Васкрсења у Подгорици|publisher=Pravoslavna župnija Kristusovega vstajenja, Podgorica|author=|place=Podgorica|language=cnr|date=|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> Amfilohij Radović, ki je trideset let (1990–2020) služboval kot črnogorsko-primorski metropolit, je bil leta 2020 po lastni želji pokopan v kripti stolnice v grobu, ki si ga je za življenja sam pripravil.<ref>{{Cite web|date=30 October 2020|title=Ko je bio mitropolit Amfilohije|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/balkan-54535662|access-date=31 October 2020|website=BBC News na srpskom|language=sr-latn}}</ref> == Arhitekturna zasnova == === Zunanjščine === Videz cerkvene stavbe poudarjata enaka zvonika, od katerih je vsak visok 26,7 metra; v zvonici se nahaja na podstrešju kar 17 zvonov, ki so bili vsi vliti v Rusiji. Največji zvon tehta 11 ton in je največji zvon na Balkanu. Ob vznožju stolpov se nahajata cerkvici oziroma kapeli. Prva je posvečena sv. Simeonu Mirotočevemu in je v njej krstilnica, druga pa sv. Ivanu Vladimirju. === Notranjščina === Notranjost krasijo številne kamnite skulpture in freske, katerih ozadje je pozlačeno. Na teh prostorih so nazadnje uporabili tak način slikanja pred 800 leti, ko je bila okrašena [[Samostan Studenica|Studenica]]. Notranjost je bogato okrašena z ikonografskimi stenskimi poslikavami z zlatim ozadjem ter marmornimi tlemi in opremo.<ref name="OAJ"/>Notranjost krasijo tudi ikone, mozaiki in lesene rezbarije, ki odražajo črnogorsko krščansko dediščino od zgodnjih krščanskih časov do danes. === Zanimive freske === Freske v notranjosti so naslikane na pozlačenem ozadju in pokrivajo skupno površino 6200 m². Tla so prekrita z 1872 m² mozaikov; poleg tega je 79 m² stenskih mozaikov. Največji del okrasja je namareč napravljen v tehnike [[mozaik]]a. Poleg talnega mozaika je z njim okrašen tudi vhodni portal, ki ga krasi prizor Kristusovega vstajenja ali Velike noči, saj je to cerkveni zavetnik. Ker je cerkev zgrajena iz železobetona, so na podlago naslikane freske in dokončane mozaike pritrjevali na beton, na katerem jih ne bi mogli neposredno urejati, kot je to možno na klasičnih zidovih.<ref>{{cite web|url=https://adrialine.me/_mne/hram_podgorica.html|title=Saborni Hram Hristovog Vaskrsenja Podgorica|publisher=adrialine.me|author=|place=Podgorica|language=cng|date=|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> Januarja 2014 je pozornost pritegnila freska, ki prikazuje like v peklu: [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Karl Marx|Marxa]] in [[Friedrich Engels|Engelsa]], pa tudi sodobnega črnogorskega politika [[Ranko Krivokapić|Ranka Krivokapića]].<ref>Janković, Srđan. [http://www.danas.org/content/obracun-freskopisima-anatemisanje-krivokapica/25248047.html Obračun freskopisima: SPC poslala Krivokapića u pakao]. ''Radio Slobodna Evropa''</ref>. Po drugi strani pa obstajajo ugibanja o tem, ali je na nadarbinski freski upodobljen tudi črnogorsko premier [[Milo Đukanović]] kot ktitor.<ref>[http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/11/Region/1507287/%C4%90ukanovi%C4%87+na+fresci+u+podgori%C4%8Dkoj+crkvi%3F.html Đukanović na fresci u podgoričkoj crkvi?], ''RTS''</ref>. === Namen in pomen === Glede večplastnega pomena in vsestranskega namena te Podgoriške stolnice Kristusovega vstajenja je dejal za „Radio Svetigora“ njen pobudnik Amfilohij Radović: {| |- ! Храм има ову суштинску функцију и значење<ref>{{cite web|url=https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica|title= Саборни храм Христовог Васкрсења – Подгорица. ИСТОРИЈАТ САБОРНОГ ХРАМА ХРИСТОВОГ ВАСКРСЕЊА. Кратки историјат изградње и живота Саборног храма Васкрсења Христовог |publisher=Crkvena opština Podgorica|author=Црквена општина Подгорица|place=Podgorica|language=sr|date=2023|accessdate=13. oktober 2026}}</ref> ! Cerkev ima ta bistveni namen in pomen |- | <blockquote>„Храм Христовог Васкрсења у Подгорици, поред своје суштинске намјене, поред васкрсавања њиме свега онога што је хришћанско предање оставило кроз вјекове на овим нашим просторима, поред обнављања памћења на живот Цркве Христове од апостолских времена па све до нашег времена, поред циља да треба да сабира око себе и у себи ближње и даљне, има једну суштинску функцију и суштинско значење - он јесте и треба да буде позив на помирење“ </blockquote> | <blockquote>»Cerkev Kristusovega vstajenja v Podgorici ima —, poleg svojega bistvenega namena, poleg tega, da obuja vse, kar je krščansko izročilo zapustilo skozi stoletja v teh naših krajih, poleg tega, da obnavlja spomin na življenje Kristusove Cerkve od apostolskih časov do našega časa, poleg cilja, da okoli sebe in v sebi zbira bližnje in daljne, — eno bistveno vlogo in bistveni pomen – je in naj bi bila poziv k spravi.« </blockquote> |} == Slikovna zbirka == <gallery class="center"> Лоза преподобног Симеона, новог србског мироточца, код јужног зида Саборне цркве у његовом родном граду Подгорици.jpg|Vinska trta Simeona Mironosca blizu južne stene Свјетлопис иконостаса сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Cerkveni ikonostas ali slikostoj Свјетлопис припрате и западних врата сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Zadnja vrata cerkve Свјетлопис живописа св.момишићких мученика у сербском православном храму Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|42 sv. Momišičkih mučencev Свјетлопис сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици3.jpg|Notranjščina cerkve Свјетлопис сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици4.jpg|Živopis cerkve Podgorica Kathedrale der Auferstehung Krypta 3.JPG|Pogled na celotno kripto Свјетлопис крипте сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Kripta Vseh svetnikov Свјетлопис крипте сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици2.jpg|Cerkvena kripta Podgorica Kathedrale der Auferstehung Marx, Engels & Tito.JPG|Freska [[Pekel|pekla]] s [[Josip Broz Tito| Titom]], [[Karl Marx| Marxom]] in [[Friedrich Engels|Engelsom]] Свјетлопис живописа праведног Јоба у крипти сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Živopis pravičnega [[Job|Joba]] v kripti Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија у Саборном храму у Подгорици.jpg|Amfilohijev grob v [[stolnica|Stolničini]] [[kripta| kripti]] Свјетлопис црнорискиње на гробу митр. Амфилохија у крипти сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Monahinja poleg "Džedovega" groba Свјетлопис гроба митрополита Амфилохија Радовића у крипти Саборне цркве у Подгорици.jpg|Amfilohijeva grobnica v cerkveni kripti Свјетлопис крста на гробу митр. Амфилохија у крипти сербског православног храма Хрисовог Васкрсења у Подгорици.jpg|Križ na grobu metropolita Amfilohija Свјетлопис живописа сахране митрополита Амфилохија, крипта Саборног храма у Подгорици.jpg|Živopis [[Amfilohij Radović|Amfilohijevega]] [[pogreb]]a Мања црквица сјеверно од Саборног сербског православног храма Христовог Васкрсења у Подгорици.jpg| Cerkvica, ki se nahaja severno od Stolnice Podgorica, cattedrale della resurrezione di cristo, interno 01.JPG|Pogled na notranjščino Podgorica Kathedrale der Auferstehung 6.JPG|Kupola Podgorica Kathedrale der Auferstehung 8.JPG|Oltar z ikonostasom (slikostojem) </gallery> == Glej tudi == *[[Jezus Kristus]] *[[Velika noč]] *[[Črna gora]] *[[Črnogorsko-primorska metropolija]] *[[Amfilohij Radović]] *[[Kotorska stolnica]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona cnr}} *[https://crkvenaopstinapodgorica.com/h/saborni-hram-hristovog-vaskrsenja---podgorica Саборни храм Христовог Васкрсења - Подгорица] *[https://www.facebook.com/hrampodgorica/ Саборни храм Христовог васкрсења - Подгорица/Saborni hram Hristovog vaskrsenja – Podgorica] ;{{ikona hr}} *[https://hr.tierient.com/crkva-uskrsnuca/#google_vignette Crkva uskrsnuća Krista, Hram Hristovog Vaskrsenja - Podgorica] ;{{ikona cs}} *[https://sumfinity.com/cs/photos/cerna-hora/podgorica-cs/katedrala-vzkriseni-kristova-podgorica-cerna-hora/ Katedrála Vzkříšení Kristova | Podgorica, Černá Hora - Fine Art Photography by Nico Trinkhaus] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve Jezusovega vstajenja|Podgorica]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Črni gori]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2013]] [[Kategorija:Romarska središča v Črni gori]] [[Kategorija:Cerkve v Podgorici]] [[Kategorija:Stolnice]] [[Kategorija:Podgorica]] [[Kategorija:Rimskokatoliška cerkev v Črni gori]] [[Kategorija:Srednjeveška arhitektura]] [[Kategorija:Sodobna arhitektura]] 5gtlwdxoaa431lxhhyiw6ncypn5eesw 4 609834 6766483 6765240 2026-10-17T21:13:32Z MZaplotnik 13263 /* Slika:Kranj 19.jpg */ glas in komentar 6766483 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Kranj 19.jpg|Slika:Kranj 19.jpg]]=== [[Slika:Kranj 19.jpg|400px|Slika:Kranj 19.jpg]] * {{info}} '''[[Kranj]] in [[Kamniško-Savinjske Alpe]], pogled s [[Šmarjetna gora|Šmarjetne gore]]''', foto [[:commons:User:Meho29|Mihael Grmek]] * {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 12:50, 14. oktober 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:24, 14. oktober 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 20:34, 14. oktober 2026 (CEST) * {{za}}, čeprav smo dve kranjski panorami istega avtorja že izbrali: [[:Slika:Kranj - panorama 02.jpg]] in [[:Slika:Kranj - panorama 03.jpg]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 23:13, 17. oktober 2026 (CEST) 7kal81n734m3ppvedj22x6jnl2z2vw6 0 609897 6766400 6766126 2026-10-17T18:40:29Z Ziva.b9 267439 6766400 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Borboletta | image = Borboletta (roman).jpg | author = [[Marinka Fritz Kunc]] | language = slovenski | genre = družbeni, realistični in mladinski roman | published = 1994 | pages = 197 | country = Slovenija | publisher = samozaložba | media_type = tisk (trda vezava) }} '''Borboletta''' je roman slovenske novinarke, učiteljice in pisateljice [[Marinka Fritz Kunc|Marinke Frizc Kunc]]. Izšel je leta 1994 v samozaložbi. V romanu govori o mladi družini, zaznamovani z drogo. Problem odvisnosti od droge je še posebej pritegnil mladega bralca, saj je mladim na literarnem večeru v Metliki 1995 razprodala vse svoje knjige. == Vsebina == Roman Borboletta Slovenske pisateljice Marinke Fritz Kunc naslavlja težko tematiko, in sicer odvisnosti od drog, natančneje heroina. Glavni protagonist, ki ga opisuje pripovedovalka, se naslavlja Borboletta. Ima 24 let in sina Tima, ki je še predšolski otrok. Njegovega pravega imena ni omenjenega, prav tako imena njegove žene, ki pripoveduje njegovo zgodbo. Borboletta je namreč vrsta španskega metulja, ki živi le eno noč, in vsi v knjigi ga tako kličejo. Ime je dobil po svoji značilnosti, da je imel rad disko in noči. Pod tem imenom so ga tudi predstavili njegovi ženi na srečanju med prijatelji, natančneje pri Lini, prijateljici Borbolettine žene. Zgodba se začne z obiskom pripovedovalke pri psihiatru, zaradi Borbolettinega nenavadnega vedenja na teniškem igrišču, kjer je splezal na opazovalni stolp. Medtem se je smejal in telovadil in ob prihodu reševalnega vozila je skočil dol in trdil, da so ga preganjali tigrom podobni ljudje. Njegovo vedenje je bilo nepredvidljivo in deloval je zelo vznemirje, zato je pristal v norišnici. To je bil tudi trenutek, ko je parterica spoznala kdo je v resnici oče njenih otrok in s čim ima opravka. Prej te opazke v povezavi z drogo nekako ni opazila, saj si je za vsak njegov izgovor, ki je bil pozen prihod domov ali pa večdnevna odsotnost, opravičevala z najrazličnejšimi razlogi. Po prihodu Borbolette domov, je v romanu prikazano njegovo znašanje nad svojo ženo in ponazorjene so njegove blodnje in halucinacije. Ob tem njegova žena opisuje svoje misli, strahove in bolečine, ki jih ob tem doživlja v svoji notranjosti. Pojavi se tudi lik z imenom Ed, ki je Borbolettin prijatelj in je prav tako odvisnik. Borboletta mu ponudi svoj dom, saj Ed sam nima kje domovati, saj denar sproti porablja za drogo. Partnerica se sprašuje ali naj komu pove za Borbolettino odvisnot in sooča se z konfliktom med ljubeznijo do moškega, ki ga je prej spoznala in med trenutno osebnostjo in obnašanjem njenega partnerja. Sprašuje se, če se bi zaupala staršem in skrbi jo za svojega še majhnega sina. Njena mati že od začetka ne mara Borbolette, saj si dokončal študija prava, ampak se je le ponekod ukvarjal z učenjem tenisa drugih. Njen oče pa se ga je navadil, saj je bil sicer spoštljiv in ugleden moški. Sprašuje se tudi, kdaj se bo to, kar se dogaja z njenim možem, končalo. Dneve ima zapolnjene s prodajo oblačil ter igrač v svojem butiku in s Timom, ki ga čedalje večkrat in potem tudi za daljši čas pusti pri svojih starših, ker hoče, da je na varnem in ne v takem okolju, kjer je prisotna droga, nasilje in še marsikaj. Borboletta tudi večkrat svoj dom ponudi kot zatočišče drugim odvisnikom. Tam izvajajo svoje obrede, se ”fiksajo”, kadijo in na koncu odidejo, ne da bi karkoli pospravili. Tudi z drugimi odvisnicami se je zapletal in tako prevaral svojo ženo. Prej še kaj ukradejo in odnesejo s sabo. Večkrat je iz malomarnosti, ko je bil pod vplivom droge, udaril in poniževal svojo ženo, da je ta potem pozno v noč jokala in se obremenjevala ter krivdo prenašala nase, češ da je ona kriva, ker ni dovolj zgodaj opazila kaj se dogaja. Večkrat jo je pa za povrh še okrivil, da se zaradi nje drogira, oziroma, da ga je ona pripravila do tega, da se je začel zadevati s heroinom. Iz romana je razvidno, da je bil velik pobudnik za jemanje drog neuspešen posel s tenisom. Nekega dve se Borboletta in njegova žena dogovorita za srečanje pri njenih starših, saj bi rad videl Tima. Takrat tudi mati izve, kaj se z njim dogaja, zaradi neprimernega obnašanja. In sicer obtoževal je njenega moža varanja, ker je bil na službeni poti, govoril ima je, da mu sledijo in naj ga krijeta in podobno. Mama je to strogo očitala hčerki, češ da je lahkomiselna in kakšna sramota je, da imajo narkomana pri hiši. Roti jo, naj ostane pri njej in naj se ga čimprej reši, ona pa nosi upanje v sebi, da se bo izvlekel in, da bo še vse vredu, saj jo ljubi in nerazdružljiv je s Timom. Borboletta vsakič znova in vedno pogosteje prosi za njen denar in avto, ker je svojega razbil, medtem ko je vozil pod vplivom substanc. Krade ji iz blagajne v butiku in proti koncu romana tudi vzema stvari iz stanovanja, kot so stenske slike, ogrlica in podobno, zato da bi pokril vse svoje dolgove za prodano drogo in založen denar za poskusno investicijo v teniško igrišče, iz katerega na koncu nič ni bilo. Njegova žena se ob skrbeh kaj bo s Timom, stanovanjem in Borboletto, obrne na komandirja, očetovega prijatelja, ki mu pove svojo zgodbo. Ta ji pove kakšne so možnosti, torej psihiatrična bolnica ali zapor, vendar ji zatrdi da Borboletta ni za zapor in da bo čas uredil vse, naj pa pokliče v primeru, če jo bo maltretiral. Eno noč, sta se skupaj odpravila na zabavo, vendar še preden sta prišla v prostor se je zgodil incident med Borboletto in vratarjem. Prišla je policija in vse popisala, nato sta se vrnila domov. Bil je poln razpoloženjskih nihanj, včasih jo je imel rad, drugič sovražil in jo hotel ubiti. Videlo pa se mu je, da trpi in, da se bi rad odrešil teh muk in se očistil od droge. V pripovedi se pojavi še ena težka zgodba o 18-letni Jociki, ki jo je starejši moški Bert zvabil k jemanju droge, tako da se je tudi prodajala zanj, zaradi denarja, da je lahko on kupoval heroin. Nato se je predozirala z drogo in umrla. Večrat so morali priti tudi reševalci, saj je Borboletta doživel napad od predoziranja. Eden večjih incidentov se je pripetil, ko mu je moral prijatelj Bojc v žilo vbrizgati sol, da je lahko sploh preživel. To je zelo pretreslo njegovo ženo. Tatjana, očetova mama, je pripovedovalki ponudila svoje stanovanje, če ga bo morda kdaj potrebovala v primeru, da pride do hujših stisk. Ona pa je šla živeti na podeželje. Stanovanje je bilo kasneje veliko v rabi, tudi ko se je Borboletta hotel odmakniti od svojega primarnega okolja, da bi si zbistril misli in za kratek čas pozabil na drogo. Bral je knjige in gledal filme. Prišlo je obdobje, ko se je s svojo odvisnostjo začel ukvarjati in obiskovati je začel zdravnika. Vendar ni trajalo za dolgo, namreč predoziral se je s predpisano mero apavrinov, ko je poskusno šel na morje prostovoljno pomagati učiti tenis otroke. Na koncu se je tudi zadel s kokainom. Babičino stanovanje je postala edina uteha zanj, saj so mu na dom začeli prihajati neznaci, katerim je bil dolžan velike zneske in mu izrekali grožnje. K soprogi pa neki dan v butik pride postaven, ogleden fant, ki jo povabi na kavo. In gresta. Zainteresiran je za njo, ampak mu ona tega ne vrača in ga odslovi. Ponudila se ji je priložnost pobega, ki ga je zavrnila. Opisuje, kako je Borbolettino življenje postalo tudi del nje in da sta skupaj ujeta. Tega se je zavedala v trenutku, ko mu je pomagala priti do droge v njevovem najbolj kriznem stanju. Daje mu denar za heroin, verjame njegovim izgovorom, da si lahko opraviči svojo nemoč. Po nasvet je šla k Barbari, Borbolettini sestri in Mikiju, njenemu soprogu, vendar je bila odslovljena, saj si nočeta uničiti svojega ugleda z ukvarjanjem z Borboletto. Hujši stres za njegovo ženo je bil tudi dogodek, ko je v butik, ki je bil poln otrok in strank, prišel k Borboletti, ki je otrokom ob otroški reviji prebiral pravljice, nek moški, in mu zaukazal, da mora biti jutri v lokal prinesen ogromen znesek denarja, če ne ga bo ubil. To opravilo je izvedla njegova žena, saj ni več prenesla kaj se dogaja njeni družini. Borboletta se je odločil živeti čisto sam, saj je bil mnenja da spravlja v nevarnost ženo in Tima. Po enem mesecu so se dobili pri vrtcu, v katerega hodi Tim, in preživeli zelo lep popoldan skupaj, spet kot srečna in povezana družina. Tim je bil zelo navezan na svojega očeta in oboževal ga je. Vmes lastnica izgubi butik, saj zaradi vsega denarja, ki ga je namenila svojemu možu, ni sposobna plačati višjo ceno kot gospod, ki bi rad odprl bar v njenih prostorih. Dogajanje se preobrne, ko Borboletta (ko gre od frizerja) starega prijatelja Marka, ki je bil tudi odvisnik od heroina. Povabi ga domov in Mark razlaga svojo zgodbo, kako je v Maroku vse boljše, ker tam nimaš dostopa do heroina, samo do trave. Da se zato več z njim ne zaveda in da bi Borboletta moral z njim, če se kdaj hoče odrešiti teh muk. Dela in pomaga na farmi, kjer gojijo travo. Ker je Borboletta imel iskreno rad svojo družino in ker si je zastavil večje cilje v življenju, kot je npr. dokonlan študij prava, je hotel odpotovati z njim. To se tudi zgodi. Poslovil se je z večerjo pri njegovi tašči in tastu. Stvari se zapletejo, ko Borbolettino ženo pokliče policijski urad iz Barcelona, da je pristal v priporu. Zato se z avionom odpravi tja, kjer ji razložijo, da so ga v Španiji dobili s hašišem v avtu. Za to bo potreboval zelo dobrega odvetnika. Ko jo spremljejo do njega, se pogovorita o situaciji. Pove ji, da so mu ga našli v predelanem rezervoarju za bencin in da ga je dobil za darilo. Hotel ga je prodati in dobro zaslužiti. Ona se potem vrne domov in Borboletta ostane sam v priporu. Govori z očetom, ki je zelo dober odvetnik, da bi mu pomagal. On pritrdi, ker ga hoče rešiti. Iz ambasade čez nekaj dni prispe telegram, da je Borboletta mrtev. Roman se konča s tem, da sta pripovedovalka in njen oče odpotovala v Madrid in od tam v Barcelono, da izvesta vzrok smrti. V pripovedi je bralec ne izve. == Kritika == "In ravno to je tisto, kar je sporočilo te knjige. Droga ni nekaj imaginarnega, nekaj, kar nas ne more prizadeti. Droga je tu, med nami, in dovolj je sprenevedanja! Čas je, da spremenimo odnos do nje in do ljudi, ki so postali njena žrtev. Niso vsi uživalci drog kriminalci, posiljevalci in ubijalci, kot so naslikani ti ljudje! To je nesrečna mladina, ki ima pravico do pomoči, tako, kot jo imajo bolniki." (Krek 1994) == Viri in literatura == * Marinka Fritz Kunc. ''Borboletta''. Samozaložba. Ljubljana. 1994 * Dolenjski list - ISSN 0416-2242 (46, št. 21 Priloga 21 (25. 5. 1995), str. 14) * Dragica Haramija. Sodobni slovenski socialno-psihološki mladinski roman. ''Sodobna slovenska književnost'' ''(1980–2010).'' Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010 (Obdobja, 29). 90 [[Kategorija:Slovenski družbeni romani]] [[Kategorija:Slovenski mladinski romani]] [[Kategorija:Knjige leta 1994]] 8e2y1lfmbnr4nywclmqjmkqvhxa7lmj 6766544 6766400 2026-10-18T06:03:14Z Ziva.b9 267439 /* Vsebina */ 6766544 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Borboletta | image = Borboletta (roman).jpg | author = [[Marinka Fritz Kunc]] | language = slovenski | genre = družbeni, realistični in mladinski roman | published = 1994 | pages = 197 | country = Slovenija | publisher = samozaložba | media_type = tisk (trda vezava) }} '''Borboletta''' je roman slovenske novinarke, učiteljice in pisateljice [[Marinka Fritz Kunc|Marinke Frizc Kunc]]. Izšel je leta 1994 v samozaložbi. V romanu govori o mladi družini, zaznamovani z drogo. Problem odvisnosti od droge je še posebej pritegnil mladega bralca, saj je mladim na literarnem večeru v Metliki 1995 razprodala vse svoje knjige. == Vsebina == Roman Borboletta Slovenske pisateljice Marinke Fritz Kunc naslavlja težko tematiko, in sicer odvisnosti od drog, natančneje heroina. Glavni protagonist, ki ga opisuje pripovedovalka, se naslavlja Borboletta. Ima 24 let in sina Tima, ki je še predšolski otrok. Njegovega pravega imena ni omenjenega, prav tako imena njegove žene, ki pripoveduje njegovo zgodbo. Borboletta je namreč vrsta španskega metulja, ki živi le eno noč, in vsi v knjigi ga tako kličejo. Ime je dobil po svoji značilnosti, da je imel rad disko in noči. Pod tem imenom so ga tudi predstavili njegovi ženi na srečanju med prijatelji, natančneje pri Lini, prijateljici Borbolettine žene. Zgodba se začne z obiskom pripovedovalke pri psihiatru zaradi Borbolettinega nenavadnega vedenja na teniškem igrišču, kjer je splezal na opazovalni stolp. Medtem se je smejal in telovadil in ob prihodu reševalnega vozila je skočil dol in trdil, da so ga preganjali tigrom podobni ljudje. Njegovo vedenje je bilo nepredvidljivo in deloval je zelo vznemirjen, zato je pristal v norišnici. To je bil tudi trenutek, ko je parterica spoznala, kdo je v resnici oče njenih otrok in s čim ima opravka. Prej te opazke v povezavi z drogo nekako ni opazila, saj si je za vsak njegov izgovor, ki je bil pozen prihod domov ali pa večdnevna odsotnost, opravičevala z najrazličnejšimi razlogi. Po prihodu Borbolette domov je v romanu prikazano njegovo znašanje nad svojo ženo in ponazorjene so njegove blodnje in halucinacije. Ob tem njegova žena opisuje svoje misli, strahove in bolečine, ki jih ob tem doživlja v svoji notranjosti. Pojavi se tudi lik z imenom Ed, ki je Borbolettin prijatelj in je prav tako odvisnik. Borboletta mu ponudi svoj dom, saj Ed sam nima kje domovati, saj denar sproti porablja za drogo. Partnerica se sprašuje, ali naj komu pove za Borbolettino odvisnot, in sooča se z konfliktom med ljubeznijo do moškega, ki ga je prej spoznala, in med trenutno osebnostjo in obnašanjem njenega partnerja. Sprašuje se, če se bi zaupala staršem in skrbi jo za svojega še majhnega sina. Njena mati že od začetka ne mara Borbolette, saj ni dokončal študija prava, ampak se je le ponekod ukvarjal z učenjem tenisa drugih. Njen oče pa se ga je navadil, saj je bil sicer spoštljiv in ugleden moški. Sprašuje se tudi, kdaj se bo to, kar se dogaja z njenim možem, končalo. Dneve ima zapolnjene s prodajo oblačil ter igrač v svojem butiku in s Timom, ki ga čedalje večkrat in potem tudi za daljši čas pusti pri svojih starših, ker hoče, da je na varnem in ne v takem okolju, kjer je prisotna droga, nasilje in še marsikaj. Borboletta tudi večkrat svoj dom ponudi kot zatočišče drugim odvisnikom. Tam izvajajo svoje obrede, se ”fiksajo,” kadijo in na koncu odidejo, ne da bi karkoli pospravili. Kakšno stvar ukradejo in odnesejo s sabo. Tudi z drugimi odvisnicami se je zapletal in tako prevaral svojo ženo. Večkrat je iz malomarnosti, ko je bil pod vplivom droge, udaril in poniževal svojo ženo, da je potem pozno v noč jokala in se obremenjevala ter krivdo prenašala nase, češ da je ona kriva, ker ni dovolj zgodaj opazila, kaj se dogaja. Večkrat jo je pa za povrh še okrivil, da se zaradi nje drogira oziroma da ga je ona pripravila do tega, da se je začel zadevati s heroinom. Iz romana je razvidno, da je bil velik pobudnik za jemanje drog neuspešen posel s tenisom. Nekega dve se Borboletta in njegova žena dogovorita za srečanje pri njenih starših, saj bi rad videl Tima. Takrat tudi mati izve, kaj se z njim dogaja zaradi neprimernega obnašanja. In sicer obtoževal je njenega moža varanja, ker je bil na službeni poti, govoril je, da mu sledijo in naj ga krijeta, in podobno. Mama je to strogo očitala hčerki, češ da je lahkomiselna in kakšna sramota je, da imajo narkomana pri hiši. Roti jo, naj ostane pri njej in naj se ga čimprej reši, ona pa nosi upanje v sebi, da se bo izvlekel in da bo še vse vredu, saj jo ljubi in je nerazdružljiv s Timom. Borboletta vsakič znova in vedno pogosteje prosi za njen denar in avto, ker je svojega razbil, medtem ko je vozil pod vplivom substanc. Krade ji iz blagajne v butiku in proti koncu romana tudi vzema stvari iz stanovanja, kot so stenske slike, ogrlica in podobno, zato, da bi pokril vse svoje dolgove za prodano drogo in založen denar za poskusno investicijo v teniško igrišče, iz katerega na koncu nič ni bilo. Njegova žena se ob skrbeh, kaj bo s Timom, stanovanjem in Borboletto, obrne na komandirja, očetovega prijatelja, ki mu pove svojo zgodbo. Ta ji pove, kakšne so možnosti, torej psihiatrična bolnica ali zapor, vendar ji zatrdi, da Borboletta ni za zapor in da bo čas uredil vse, naj pa pokliče v primeru, če jo bo maltretiral. Eno noč sta se skupaj odpravila na zabavo, vendar še preden sta prišla notri v bar, se je zgodil incident med Borboletto in vratarjem. Prišla je policija in vse popisala, nato sta se vrnila domov. Bil je poln razpoloženjskih nihanj, včasih jo je imel rad, drugič sovražil in jo hotel ubiti. Videlo pa se mu je, da trpi in da se bi rad odrešil teh muk in se očistil od droge. V pripovedi se pojavi še ena težka zgodba o 18-letni Jociki, ki jo je starejši moški Bert zvabil k jemanju droge, tako da se je tudi prodajala zanj zaradi denarja, da je lahko on kupoval heroin. Nato se je predozirala z drogo in umrla. Večrat so morali priti tudi reševalci, saj je Borboletta doživljal napade od predoziranja. Eden večjih incidentov se je pripetil, ko mu je moral prijatelj Bojc v žilo vbrizgati sol, da je lahko sploh preživel. To je zelo pretreslo njegovo ženo. Tatjana, očetova mama, je pripovedovalki ponudila svoje stanovanje, če ga bo morda kdaj potrebovala, v primeru, da pride do hujših stisk. Ona pa je šla živeti na podeželje. Stanovanje je bilo kasneje veliko v rabi, tudi ko se je Borboletta hotel odmakniti od svojega primarnega okolja, da bi si zbistril misli in za kratek čas pozabil na drogo. Bral je knjige in gledal filme. Prišlo je obdobje, ko se je s svojo odvisnostjo začel ukvarjati in obiskovati je začel zdravnika. Vendar ni trajalo za dolgo, namreč, predoziral se je s predpisano mero apavrinov, ko je poskusno šel na morje prostovoljno pomagati učiti tenis otroke. Na koncu se je tudi zadel s kokainom. Babičino stanovanje je postala edina uteha zanj, saj so mu na dom začeli prihajati neznaci, katerim je bil dolžan velike zneske, in mu izrekali grožnje. K soprogi pa neki dan v butik pride postaven ugleden fant, ki jo povabi na kavo. In gresta. Zainteresiran je za njo, ampak mu ona tega ne vrača in ga odslovi. Ponudila se ji je priložnost pobega, ki ga je zavrnila. Opisuje, kako je Borbolettino življenje postalo tudi del njenega in da sta skupaj ujeta. Tega se je zavedala v trenutku, ko mu je pomagala priti do droge v njegovem najbolj kriznem stanju. Daje mu denar za heroin in verjame njegovim izgovorom, da si lahko opraviči svojo nemoč. Po nasvet je šla k Barbari, Borbolettini sestri, in Mikiju, njenemu soprogu, vendar je bila odslovljena, saj si nočeta uničiti svojega ugleda z ukvarjanjem z Borboletto. Hujši stres za njegovo ženo je bil tudi dogodek, ko je v butik, ki je bil poln otrok in strank, prišel k Borboletti, ki je otrokom ob otroški reviji prebiral pravljice, nek moški, in mu zaukazal, da mora biti jutri v lokal prinesen ogromen znesek denarja, če ne ga bo ubil. To opravilo je izvedla njegova žena, saj ni več prenesla, kaj se dogaja njeni družini. Borboletta se je odločil živeti čisto sam, saj je bil mnenja, da spravlja v nevarnost svojo ženo in sina. Po enem mesecu so se dobili pri vrtcu, v katerega hodi Tim, in preživeli zelo lep popoldan skupaj spet kot srečna in povezana družina. Tim je bil zelo navezan na svojega očeta in oboževal ga je. Vmes lastnica izgubi butik, saj zaradi vsega denarja, ki ga je namenila svojemu možu, ni sposobna plačati višjo ceno za najemnino kot gospod, ki bi rad odprl bar v njenih prostorih. Dogajanje se preobrne, ko Borboletta (ko gre od frizerja), sreča starega prijatelja Marka, ki je bil tudi odvisnik od heroina. Povabi ga domov in Mark razlaga svojo zgodbo, kako je v Maroku vse boljše, ker tam nimaš dostopa do heroina, samo do trave. Da se zato več z njim ne zadeva in da bi Borboletta moral z njim, če se kdaj hoče odrešiti teh muk. Dela in pomaga na farmi, kjer gojijo travo. Ker je Borboletta imel iskreno rad svojo družino in ker si je zastavil večje cilje v življenju, kot je npr. dokončan študij prava je hotel odpotovati z njim. To se tudi zgodi. Poslovil se je z večerjo pri njegovi tašči in tastu. Stvari se zapletejo, ko Borbolettino ženo pokliče policijski urad iz Barcelone, da je njen mož pristal v priporu. Zato se hitro z avionom odpravi tja, kjer ji razložijo, da so ga v Španiji dobili s hašišem v avtu. Za to bo potreboval zelo dobrega odvetnika. Ko jo spremljejo do njega, se pogovorita o situaciji. Pove ji, da so mu ga našli v predelanem rezervoarju za bencin in da ga je dobil za darilo. Hotel ga je prodati in dobro zaslužiti. Ona se potem vrne domov in Borboletta ostane sam v priporu. Doma govori z očetom, ki je zelo dober odvetnik, da bi mu pomagal. On pritrdi, ker ga hoče rešiti. Iz ambasade čez nekaj dni prispe telegram, da je Borboletta mrtev. Roman se konča s tem, da sta pripovedovalka in njen oče odpotovala v Madrid in od tam v Barcelono, da izvesta vzrok smrti. V pripovedi je bralec ne izve. == Kritika == "In ravno to je tisto, kar je sporočilo te knjige. Droga ni nekaj imaginarnega, nekaj, kar nas ne more prizadeti. Droga je tu, med nami, in dovolj je sprenevedanja! Čas je, da spremenimo odnos do nje in do ljudi, ki so postali njena žrtev. Niso vsi uživalci drog kriminalci, posiljevalci in ubijalci, kot so naslikani ti ljudje! To je nesrečna mladina, ki ima pravico do pomoči, tako, kot jo imajo bolniki." (Krek 1994) == Viri in literatura == * Marinka Fritz Kunc. ''Borboletta''. Samozaložba. Ljubljana. 1994 * Dolenjski list - ISSN 0416-2242 (46, št. 21 Priloga 21 (25. 5. 1995), str. 14) * Dragica Haramija. Sodobni slovenski socialno-psihološki mladinski roman. ''Sodobna slovenska književnost'' ''(1980–2010).'' Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010 (Obdobja, 29). 90 [[Kategorija:Slovenski družbeni romani]] [[Kategorija:Slovenski mladinski romani]] [[Kategorija:Knjige leta 1994]] okv16ngzkq57gpq65m31l6znsrmv9d0 6766545 6766544 2026-10-18T06:05:11Z Ziva.b9 267439 6766545 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Borboletta | image = Borboletta (roman).jpg | author = [[Marinka Fritz Kunc]] | language = slovenski | genre = družbeni, realistični in mladinski roman | published = 1994 | pages = 197 | country = Slovenija | publisher = samozaložba | media_type = tisk (trda vezava) }} '''Borboletta''' je roman slovenske novinarke, učiteljice in pisateljice [[Marinka Fritz Kunc|Marinke Frizc Kunc]]. Izšel je leta 1994 v samozaložbi. V romanu govori o mladi družini, zaznamovani z drogo. Problem odvisnosti od droge je še posebej pritegnil mladega bralca, saj je mladim na literarnem večeru v Metliki 1995 razprodala vse svoje knjige. == Vsebina == Roman Borboletta slovenske pisateljice Marinke Fritz Kunc naslavlja težko tematiko, in sicer odvisnosti od drog, natančneje heroina. Glavni protagonist, ki ga opisuje pripovedovalka, se naslavlja Borboletta. Ima 24 let in sina Tima, ki je še predšolski otrok. Njegovega pravega imena ni omenjenega, prav tako imena njegove žene, ki pripoveduje njegovo zgodbo. Borboletta je namreč vrsta španskega metulja, ki živi le eno noč, in vsi v knjigi ga tako kličejo. Ime je dobil po svoji značilnosti, da je imel rad disko in noči. Pod tem imenom so ga tudi predstavili njegovi ženi na srečanju med prijatelji, natančneje pri Lini, prijateljici Borbolettine žene. Zgodba se začne z obiskom pripovedovalke pri psihiatru zaradi Borbolettinega nenavadnega vedenja na teniškem igrišču, kjer je splezal na opazovalni stolp. Medtem se je smejal in telovadil in ob prihodu reševalnega vozila je skočil dol in trdil, da so ga preganjali tigrom podobni ljudje. Njegovo vedenje je bilo nepredvidljivo in deloval je zelo vznemirjen, zato je pristal v norišnici. To je bil tudi trenutek, ko je parterica spoznala, kdo je v resnici oče njenih otrok in s čim ima opravka. Prej te opazke v povezavi z drogo nekako ni opazila, saj si je za vsak njegov izgovor, ki je bil pozen prihod domov ali pa večdnevna odsotnost, opravičevala z najrazličnejšimi razlogi. Po prihodu Borbolette domov je v romanu prikazano njegovo znašanje nad svojo ženo in ponazorjene so njegove blodnje in halucinacije. Ob tem njegova žena opisuje svoje misli, strahove in bolečine, ki jih ob tem doživlja v svoji notranjosti. Pojavi se tudi lik z imenom Ed, ki je Borbolettin prijatelj in je prav tako odvisnik. Borboletta mu ponudi svoj dom, saj Ed sam nima kje domovati, saj denar sproti porablja za drogo. Partnerica se sprašuje, ali naj komu pove za Borbolettino odvisnot, in sooča se z konfliktom med ljubeznijo do moškega, ki ga je prej spoznala, in med trenutno osebnostjo in obnašanjem njenega partnerja. Sprašuje se, če se bi zaupala staršem in skrbi jo za svojega še majhnega sina. Njena mati že od začetka ne mara Borbolette, saj ni dokončal študija prava, ampak se je le ponekod ukvarjal z učenjem tenisa drugih. Njen oče pa se ga je navadil, saj je bil sicer spoštljiv in ugleden moški. Sprašuje se tudi, kdaj se bo to, kar se dogaja z njenim možem, končalo. Dneve ima zapolnjene s prodajo oblačil ter igrač v svojem butiku in s Timom, ki ga čedalje večkrat in potem tudi za daljši čas pusti pri svojih starših, ker hoče, da je na varnem in ne v takem okolju, kjer je prisotna droga, nasilje in še marsikaj. Borboletta tudi večkrat svoj dom ponudi kot zatočišče drugim odvisnikom. Tam izvajajo svoje obrede, se ”fiksajo,” kadijo in na koncu odidejo, ne da bi karkoli pospravili. Kakšno stvar ukradejo in odnesejo s sabo. Tudi z drugimi odvisnicami se je zapletal in tako prevaral svojo ženo. Večkrat je iz malomarnosti, ko je bil pod vplivom droge, udaril in poniževal svojo ženo, da je potem pozno v noč jokala in se obremenjevala ter krivdo prenašala nase, češ da je ona kriva, ker ni dovolj zgodaj opazila, kaj se dogaja. Večkrat jo je pa za povrh še okrivil, da se zaradi nje drogira oziroma da ga je ona pripravila do tega, da se je začel zadevati s heroinom. Iz romana je razvidno, da je bil velik pobudnik za jemanje drog neuspešen posel s tenisom. Nekega dve se Borboletta in njegova žena dogovorita za srečanje pri njenih starših, saj bi rad videl Tima. Takrat tudi mati izve, kaj se z njim dogaja zaradi neprimernega obnašanja. In sicer obtoževal je njenega moža varanja, ker je bil na službeni poti, govoril je, da mu sledijo in naj ga krijeta, in podobno. Mama je to strogo očitala hčerki, češ da je lahkomiselna in kakšna sramota je, da imajo narkomana pri hiši. Roti jo, naj ostane pri njej in naj se ga čimprej reši, ona pa nosi upanje v sebi, da se bo izvlekel in da bo še vse vredu, saj jo ljubi in je nerazdružljiv s Timom. Borboletta vsakič znova in vedno pogosteje prosi za njen denar in avto, ker je svojega razbil, medtem ko je vozil pod vplivom substanc. Krade ji iz blagajne v butiku in proti koncu romana tudi vzema stvari iz stanovanja, kot so stenske slike, ogrlica in podobno, zato, da bi pokril vse svoje dolgove za prodano drogo in založen denar za poskusno investicijo v teniško igrišče, iz katerega na koncu nič ni bilo. Njegova žena se ob skrbeh, kaj bo s Timom, stanovanjem in Borboletto, obrne na komandirja, očetovega prijatelja, ki mu pove svojo zgodbo. Ta ji pove, kakšne so možnosti, torej psihiatrična bolnica ali zapor, vendar ji zatrdi, da Borboletta ni za zapor in da bo čas uredil vse, naj pa pokliče v primeru, če jo bo maltretiral. Eno noč sta se skupaj odpravila na zabavo, vendar še preden sta prišla notri v bar, se je zgodil incident med Borboletto in vratarjem. Prišla je policija in vse popisala, nato sta se vrnila domov. Bil je poln razpoloženjskih nihanj, včasih jo je imel rad, drugič sovražil in jo hotel ubiti. Videlo pa se mu je, da trpi in da se bi rad odrešil teh muk in se očistil od droge. V pripovedi se pojavi še ena težka zgodba o 18-letni Jociki, ki jo je starejši moški Bert zvabil k jemanju droge, tako da se je tudi prodajala zanj zaradi denarja, da je lahko on kupoval heroin. Nato se je predozirala z drogo in umrla. Večrat so morali priti tudi reševalci, saj je Borboletta doživljal napade od predoziranja. Eden večjih incidentov se je pripetil, ko mu je moral prijatelj Bojc v žilo vbrizgati sol, da je lahko sploh preživel. To je zelo pretreslo njegovo ženo. Tatjana, očetova mama, je pripovedovalki ponudila svoje stanovanje, če ga bo morda kdaj potrebovala, v primeru, da pride do hujših stisk. Ona pa je šla živeti na podeželje. Stanovanje je bilo kasneje veliko v rabi, tudi ko se je Borboletta hotel odmakniti od svojega primarnega okolja, da bi si zbistril misli in za kratek čas pozabil na drogo. Bral je knjige in gledal filme. Prišlo je obdobje, ko se je s svojo odvisnostjo začel ukvarjati in obiskovati je začel zdravnika. Vendar ni trajalo za dolgo, namreč, predoziral se je s predpisano mero apavrinov, ko je poskusno šel na morje prostovoljno pomagati učiti tenis otroke. Na koncu se je tudi zadel s kokainom. Babičino stanovanje je postala edina uteha zanj, saj so mu na dom začeli prihajati neznaci, katerim je bil dolžan velike zneske, in mu izrekali grožnje. K soprogi pa neki dan v butik pride postaven ugleden fant, ki jo povabi na kavo. In gresta. Zainteresiran je za njo, ampak mu ona tega ne vrača in ga odslovi. Ponudila se ji je priložnost pobega, ki ga je zavrnila. Opisuje, kako je Borbolettino življenje postalo tudi del njenega in da sta skupaj ujeta. Tega se je zavedala v trenutku, ko mu je pomagala priti do droge v njegovem najbolj kriznem stanju. Daje mu denar za heroin in verjame njegovim izgovorom, da si lahko opraviči svojo nemoč. Po nasvet je šla k Barbari, Borbolettini sestri, in Mikiju, njenemu soprogu, vendar je bila odslovljena, saj si nočeta uničiti svojega ugleda z ukvarjanjem z Borboletto. Hujši stres za njegovo ženo je bil tudi dogodek, ko je v butik, ki je bil poln otrok in strank, prišel k Borboletti, ki je otrokom ob otroški reviji prebiral pravljice, nek moški, in mu zaukazal, da mora biti jutri v lokal prinesen ogromen znesek denarja, če ne ga bo ubil. To opravilo je izvedla njegova žena, saj ni več prenesla, kaj se dogaja njeni družini. Borboletta se je odločil živeti čisto sam, saj je bil mnenja, da spravlja v nevarnost svojo ženo in sina. Po enem mesecu so se dobili pri vrtcu, v katerega hodi Tim, in preživeli zelo lep popoldan skupaj spet kot srečna in povezana družina. Tim je bil zelo navezan na svojega očeta in oboževal ga je. Vmes lastnica izgubi butik, saj zaradi vsega denarja, ki ga je namenila svojemu možu, ni sposobna plačati višjo ceno za najemnino kot gospod, ki bi rad odprl bar v njenih prostorih. Dogajanje se preobrne, ko Borboletta (ko gre od frizerja), sreča starega prijatelja Marka, ki je bil tudi odvisnik od heroina. Povabi ga domov in Mark razlaga svojo zgodbo, kako je v Maroku vse boljše, ker tam nimaš dostopa do heroina, samo do trave. Da se zato več z njim ne zadeva in da bi Borboletta moral z njim, če se kdaj hoče odrešiti teh muk. Dela in pomaga na farmi, kjer gojijo travo. Ker je Borboletta imel iskreno rad svojo družino in ker si je zastavil večje cilje v življenju, kot je npr. dokončan študij prava je hotel odpotovati z njim. To se tudi zgodi. Poslovil se je z večerjo pri njegovi tašči in tastu. Stvari se zapletejo, ko Borbolettino ženo pokliče policijski urad iz Barcelone, da je njen mož pristal v priporu. Zato se hitro z avionom odpravi tja, kjer ji razložijo, da so ga v Španiji dobili s hašišem v avtu. Za to bo potreboval zelo dobrega odvetnika. Ko jo spremljejo do njega, se pogovorita o situaciji. Pove ji, da so mu ga našli v predelanem rezervoarju za bencin in da ga je dobil za darilo. Hotel ga je prodati in dobro zaslužiti. Ona se potem vrne domov in Borboletta ostane sam v priporu. Doma govori z očetom, ki je zelo dober odvetnik, da bi mu pomagal. On pritrdi, ker ga hoče rešiti. Iz ambasade čez nekaj dni prispe telegram, da je Borboletta mrtev. Roman se konča s tem, da sta pripovedovalka in njen oče odpotovala v Madrid in od tam v Barcelono, da izvesta vzrok smrti. V pripovedi je bralec ne izve. == Kritika == "In ravno to je tisto, kar je sporočilo te knjige. Droga ni nekaj imaginarnega, nekaj, kar nas ne more prizadeti. Droga je tu, med nami, in dovolj je sprenevedanja! Čas je, da spremenimo odnos do nje in do ljudi, ki so postali njena žrtev. Niso vsi uživalci drog kriminalci, posiljevalci in ubijalci, kot so naslikani ti ljudje! To je nesrečna mladina, ki ima pravico do pomoči, tako, kot jo imajo bolniki." (Krek 1994) == Viri in literatura == * Marinka Fritz Kunc. ''Borboletta''. Samozaložba. Ljubljana. 1994 * Dolenjski list - ISSN 0416-2242 (46, št. 21 Priloga 21 (25. 5. 1995), str. 14) * Dragica Haramija. Sodobni slovenski socialno-psihološki mladinski roman. ''Sodobna slovenska književnost'' ''(1980–2010).'' Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010 (Obdobja, 29). 90 [[Kategorija:Slovenski družbeni romani]] [[Kategorija:Slovenski mladinski romani]] [[Kategorija:Knjige leta 1994]] 3zzjo1pvg4133jmfup8482mlmgvk0ph 6766546 6766545 2026-10-18T06:07:46Z Ziva.b9 267439 /* Viri in literatura */ 6766546 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Borboletta | image = Borboletta (roman).jpg | author = [[Marinka Fritz Kunc]] | language = slovenski | genre = družbeni, realistični in mladinski roman | published = 1994 | pages = 197 | country = Slovenija | publisher = samozaložba | media_type = tisk (trda vezava) }} '''Borboletta''' je roman slovenske novinarke, učiteljice in pisateljice [[Marinka Fritz Kunc|Marinke Frizc Kunc]]. Izšel je leta 1994 v samozaložbi. V romanu govori o mladi družini, zaznamovani z drogo. Problem odvisnosti od droge je še posebej pritegnil mladega bralca, saj je mladim na literarnem večeru v Metliki 1995 razprodala vse svoje knjige. == Vsebina == Roman Borboletta slovenske pisateljice Marinke Fritz Kunc naslavlja težko tematiko, in sicer odvisnosti od drog, natančneje heroina. Glavni protagonist, ki ga opisuje pripovedovalka, se naslavlja Borboletta. Ima 24 let in sina Tima, ki je še predšolski otrok. Njegovega pravega imena ni omenjenega, prav tako imena njegove žene, ki pripoveduje njegovo zgodbo. Borboletta je namreč vrsta španskega metulja, ki živi le eno noč, in vsi v knjigi ga tako kličejo. Ime je dobil po svoji značilnosti, da je imel rad disko in noči. Pod tem imenom so ga tudi predstavili njegovi ženi na srečanju med prijatelji, natančneje pri Lini, prijateljici Borbolettine žene. Zgodba se začne z obiskom pripovedovalke pri psihiatru zaradi Borbolettinega nenavadnega vedenja na teniškem igrišču, kjer je splezal na opazovalni stolp. Medtem se je smejal in telovadil in ob prihodu reševalnega vozila je skočil dol in trdil, da so ga preganjali tigrom podobni ljudje. Njegovo vedenje je bilo nepredvidljivo in deloval je zelo vznemirjen, zato je pristal v norišnici. To je bil tudi trenutek, ko je parterica spoznala, kdo je v resnici oče njenih otrok in s čim ima opravka. Prej te opazke v povezavi z drogo nekako ni opazila, saj si je za vsak njegov izgovor, ki je bil pozen prihod domov ali pa večdnevna odsotnost, opravičevala z najrazličnejšimi razlogi. Po prihodu Borbolette domov je v romanu prikazano njegovo znašanje nad svojo ženo in ponazorjene so njegove blodnje in halucinacije. Ob tem njegova žena opisuje svoje misli, strahove in bolečine, ki jih ob tem doživlja v svoji notranjosti. Pojavi se tudi lik z imenom Ed, ki je Borbolettin prijatelj in je prav tako odvisnik. Borboletta mu ponudi svoj dom, saj Ed sam nima kje domovati, saj denar sproti porablja za drogo. Partnerica se sprašuje, ali naj komu pove za Borbolettino odvisnot, in sooča se z konfliktom med ljubeznijo do moškega, ki ga je prej spoznala, in med trenutno osebnostjo in obnašanjem njenega partnerja. Sprašuje se, če se bi zaupala staršem in skrbi jo za svojega še majhnega sina. Njena mati že od začetka ne mara Borbolette, saj ni dokončal študija prava, ampak se je le ponekod ukvarjal z učenjem tenisa drugih. Njen oče pa se ga je navadil, saj je bil sicer spoštljiv in ugleden moški. Sprašuje se tudi, kdaj se bo to, kar se dogaja z njenim možem, končalo. Dneve ima zapolnjene s prodajo oblačil ter igrač v svojem butiku in s Timom, ki ga čedalje večkrat in potem tudi za daljši čas pusti pri svojih starših, ker hoče, da je na varnem in ne v takem okolju, kjer je prisotna droga, nasilje in še marsikaj. Borboletta tudi večkrat svoj dom ponudi kot zatočišče drugim odvisnikom. Tam izvajajo svoje obrede, se ”fiksajo,” kadijo in na koncu odidejo, ne da bi karkoli pospravili. Kakšno stvar ukradejo in odnesejo s sabo. Tudi z drugimi odvisnicami se je zapletal in tako prevaral svojo ženo. Večkrat je iz malomarnosti, ko je bil pod vplivom droge, udaril in poniževal svojo ženo, da je potem pozno v noč jokala in se obremenjevala ter krivdo prenašala nase, češ da je ona kriva, ker ni dovolj zgodaj opazila, kaj se dogaja. Večkrat jo je pa za povrh še okrivil, da se zaradi nje drogira oziroma da ga je ona pripravila do tega, da se je začel zadevati s heroinom. Iz romana je razvidno, da je bil velik pobudnik za jemanje drog neuspešen posel s tenisom. Nekega dve se Borboletta in njegova žena dogovorita za srečanje pri njenih starših, saj bi rad videl Tima. Takrat tudi mati izve, kaj se z njim dogaja zaradi neprimernega obnašanja. In sicer obtoževal je njenega moža varanja, ker je bil na službeni poti, govoril je, da mu sledijo in naj ga krijeta, in podobno. Mama je to strogo očitala hčerki, češ da je lahkomiselna in kakšna sramota je, da imajo narkomana pri hiši. Roti jo, naj ostane pri njej in naj se ga čimprej reši, ona pa nosi upanje v sebi, da se bo izvlekel in da bo še vse vredu, saj jo ljubi in je nerazdružljiv s Timom. Borboletta vsakič znova in vedno pogosteje prosi za njen denar in avto, ker je svojega razbil, medtem ko je vozil pod vplivom substanc. Krade ji iz blagajne v butiku in proti koncu romana tudi vzema stvari iz stanovanja, kot so stenske slike, ogrlica in podobno, zato, da bi pokril vse svoje dolgove za prodano drogo in založen denar za poskusno investicijo v teniško igrišče, iz katerega na koncu nič ni bilo. Njegova žena se ob skrbeh, kaj bo s Timom, stanovanjem in Borboletto, obrne na komandirja, očetovega prijatelja, ki mu pove svojo zgodbo. Ta ji pove, kakšne so možnosti, torej psihiatrična bolnica ali zapor, vendar ji zatrdi, da Borboletta ni za zapor in da bo čas uredil vse, naj pa pokliče v primeru, če jo bo maltretiral. Eno noč sta se skupaj odpravila na zabavo, vendar še preden sta prišla notri v bar, se je zgodil incident med Borboletto in vratarjem. Prišla je policija in vse popisala, nato sta se vrnila domov. Bil je poln razpoloženjskih nihanj, včasih jo je imel rad, drugič sovražil in jo hotel ubiti. Videlo pa se mu je, da trpi in da se bi rad odrešil teh muk in se očistil od droge. V pripovedi se pojavi še ena težka zgodba o 18-letni Jociki, ki jo je starejši moški Bert zvabil k jemanju droge, tako da se je tudi prodajala zanj zaradi denarja, da je lahko on kupoval heroin. Nato se je predozirala z drogo in umrla. Večrat so morali priti tudi reševalci, saj je Borboletta doživljal napade od predoziranja. Eden večjih incidentov se je pripetil, ko mu je moral prijatelj Bojc v žilo vbrizgati sol, da je lahko sploh preživel. To je zelo pretreslo njegovo ženo. Tatjana, očetova mama, je pripovedovalki ponudila svoje stanovanje, če ga bo morda kdaj potrebovala, v primeru, da pride do hujših stisk. Ona pa je šla živeti na podeželje. Stanovanje je bilo kasneje veliko v rabi, tudi ko se je Borboletta hotel odmakniti od svojega primarnega okolja, da bi si zbistril misli in za kratek čas pozabil na drogo. Bral je knjige in gledal filme. Prišlo je obdobje, ko se je s svojo odvisnostjo začel ukvarjati in obiskovati je začel zdravnika. Vendar ni trajalo za dolgo, namreč, predoziral se je s predpisano mero apavrinov, ko je poskusno šel na morje prostovoljno pomagati učiti tenis otroke. Na koncu se je tudi zadel s kokainom. Babičino stanovanje je postala edina uteha zanj, saj so mu na dom začeli prihajati neznaci, katerim je bil dolžan velike zneske, in mu izrekali grožnje. K soprogi pa neki dan v butik pride postaven ugleden fant, ki jo povabi na kavo. In gresta. Zainteresiran je za njo, ampak mu ona tega ne vrača in ga odslovi. Ponudila se ji je priložnost pobega, ki ga je zavrnila. Opisuje, kako je Borbolettino življenje postalo tudi del njenega in da sta skupaj ujeta. Tega se je zavedala v trenutku, ko mu je pomagala priti do droge v njegovem najbolj kriznem stanju. Daje mu denar za heroin in verjame njegovim izgovorom, da si lahko opraviči svojo nemoč. Po nasvet je šla k Barbari, Borbolettini sestri, in Mikiju, njenemu soprogu, vendar je bila odslovljena, saj si nočeta uničiti svojega ugleda z ukvarjanjem z Borboletto. Hujši stres za njegovo ženo je bil tudi dogodek, ko je v butik, ki je bil poln otrok in strank, prišel k Borboletti, ki je otrokom ob otroški reviji prebiral pravljice, nek moški, in mu zaukazal, da mora biti jutri v lokal prinesen ogromen znesek denarja, če ne ga bo ubil. To opravilo je izvedla njegova žena, saj ni več prenesla, kaj se dogaja njeni družini. Borboletta se je odločil živeti čisto sam, saj je bil mnenja, da spravlja v nevarnost svojo ženo in sina. Po enem mesecu so se dobili pri vrtcu, v katerega hodi Tim, in preživeli zelo lep popoldan skupaj spet kot srečna in povezana družina. Tim je bil zelo navezan na svojega očeta in oboževal ga je. Vmes lastnica izgubi butik, saj zaradi vsega denarja, ki ga je namenila svojemu možu, ni sposobna plačati višjo ceno za najemnino kot gospod, ki bi rad odprl bar v njenih prostorih. Dogajanje se preobrne, ko Borboletta (ko gre od frizerja), sreča starega prijatelja Marka, ki je bil tudi odvisnik od heroina. Povabi ga domov in Mark razlaga svojo zgodbo, kako je v Maroku vse boljše, ker tam nimaš dostopa do heroina, samo do trave. Da se zato več z njim ne zadeva in da bi Borboletta moral z njim, če se kdaj hoče odrešiti teh muk. Dela in pomaga na farmi, kjer gojijo travo. Ker je Borboletta imel iskreno rad svojo družino in ker si je zastavil večje cilje v življenju, kot je npr. dokončan študij prava je hotel odpotovati z njim. To se tudi zgodi. Poslovil se je z večerjo pri njegovi tašči in tastu. Stvari se zapletejo, ko Borbolettino ženo pokliče policijski urad iz Barcelone, da je njen mož pristal v priporu. Zato se hitro z avionom odpravi tja, kjer ji razložijo, da so ga v Španiji dobili s hašišem v avtu. Za to bo potreboval zelo dobrega odvetnika. Ko jo spremljejo do njega, se pogovorita o situaciji. Pove ji, da so mu ga našli v predelanem rezervoarju za bencin in da ga je dobil za darilo. Hotel ga je prodati in dobro zaslužiti. Ona se potem vrne domov in Borboletta ostane sam v priporu. Doma govori z očetom, ki je zelo dober odvetnik, da bi mu pomagal. On pritrdi, ker ga hoče rešiti. Iz ambasade čez nekaj dni prispe telegram, da je Borboletta mrtev. Roman se konča s tem, da sta pripovedovalka in njen oče odpotovala v Madrid in od tam v Barcelono, da izvesta vzrok smrti. V pripovedi je bralec ne izve. == Kritika == "In ravno to je tisto, kar je sporočilo te knjige. Droga ni nekaj imaginarnega, nekaj, kar nas ne more prizadeti. Droga je tu, med nami, in dovolj je sprenevedanja! Čas je, da spremenimo odnos do nje in do ljudi, ki so postali njena žrtev. Niso vsi uživalci drog kriminalci, posiljevalci in ubijalci, kot so naslikani ti ljudje! To je nesrečna mladina, ki ima pravico do pomoči, tako, kot jo imajo bolniki." (Krek 1994) == Viri in literatura == * Marinka Fritz Kunc. ''Borboletta''. Samozaložba. Ljubljana. 1994 * Dolenjski list - ISSN 0416-2242 (46, št. 21 Priloga 21 (25. 5. 1995), str. 14) * Dragica Haramija. Sodobni slovenski socialno-psihološki mladinski roman. ''Sodobna slovenska književnost'' ''(1980–2010).'' Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010 (Obdobja, 29). 88-90 [[Kategorija:Slovenski družbeni romani]] [[Kategorija:Slovenski mladinski romani]] [[Kategorija:Knjige leta 1994]] hhxt7uvwlro69dj9z0388e5saqlhfjy 6766547 6766546 2026-10-18T06:09:17Z Ziva.b9 267439 /* Viri in literatura */ 6766547 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Borboletta | image = Borboletta (roman).jpg | author = [[Marinka Fritz Kunc]] | language = slovenski | genre = družbeni, realistični in mladinski roman | published = 1994 | pages = 197 | country = Slovenija | publisher = samozaložba | media_type = tisk (trda vezava) }} '''Borboletta''' je roman slovenske novinarke, učiteljice in pisateljice [[Marinka Fritz Kunc|Marinke Frizc Kunc]]. Izšel je leta 1994 v samozaložbi. V romanu govori o mladi družini, zaznamovani z drogo. Problem odvisnosti od droge je še posebej pritegnil mladega bralca, saj je mladim na literarnem večeru v Metliki 1995 razprodala vse svoje knjige. == Vsebina == Roman Borboletta slovenske pisateljice Marinke Fritz Kunc naslavlja težko tematiko, in sicer odvisnosti od drog, natančneje heroina. Glavni protagonist, ki ga opisuje pripovedovalka, se naslavlja Borboletta. Ima 24 let in sina Tima, ki je še predšolski otrok. Njegovega pravega imena ni omenjenega, prav tako imena njegove žene, ki pripoveduje njegovo zgodbo. Borboletta je namreč vrsta španskega metulja, ki živi le eno noč, in vsi v knjigi ga tako kličejo. Ime je dobil po svoji značilnosti, da je imel rad disko in noči. Pod tem imenom so ga tudi predstavili njegovi ženi na srečanju med prijatelji, natančneje pri Lini, prijateljici Borbolettine žene. Zgodba se začne z obiskom pripovedovalke pri psihiatru zaradi Borbolettinega nenavadnega vedenja na teniškem igrišču, kjer je splezal na opazovalni stolp. Medtem se je smejal in telovadil in ob prihodu reševalnega vozila je skočil dol in trdil, da so ga preganjali tigrom podobni ljudje. Njegovo vedenje je bilo nepredvidljivo in deloval je zelo vznemirjen, zato je pristal v norišnici. To je bil tudi trenutek, ko je parterica spoznala, kdo je v resnici oče njenih otrok in s čim ima opravka. Prej te opazke v povezavi z drogo nekako ni opazila, saj si je za vsak njegov izgovor, ki je bil pozen prihod domov ali pa večdnevna odsotnost, opravičevala z najrazličnejšimi razlogi. Po prihodu Borbolette domov je v romanu prikazano njegovo znašanje nad svojo ženo in ponazorjene so njegove blodnje in halucinacije. Ob tem njegova žena opisuje svoje misli, strahove in bolečine, ki jih ob tem doživlja v svoji notranjosti. Pojavi se tudi lik z imenom Ed, ki je Borbolettin prijatelj in je prav tako odvisnik. Borboletta mu ponudi svoj dom, saj Ed sam nima kje domovati, saj denar sproti porablja za drogo. Partnerica se sprašuje, ali naj komu pove za Borbolettino odvisnot, in sooča se z konfliktom med ljubeznijo do moškega, ki ga je prej spoznala, in med trenutno osebnostjo in obnašanjem njenega partnerja. Sprašuje se, če se bi zaupala staršem in skrbi jo za svojega še majhnega sina. Njena mati že od začetka ne mara Borbolette, saj ni dokončal študija prava, ampak se je le ponekod ukvarjal z učenjem tenisa drugih. Njen oče pa se ga je navadil, saj je bil sicer spoštljiv in ugleden moški. Sprašuje se tudi, kdaj se bo to, kar se dogaja z njenim možem, končalo. Dneve ima zapolnjene s prodajo oblačil ter igrač v svojem butiku in s Timom, ki ga čedalje večkrat in potem tudi za daljši čas pusti pri svojih starših, ker hoče, da je na varnem in ne v takem okolju, kjer je prisotna droga, nasilje in še marsikaj. Borboletta tudi večkrat svoj dom ponudi kot zatočišče drugim odvisnikom. Tam izvajajo svoje obrede, se ”fiksajo,” kadijo in na koncu odidejo, ne da bi karkoli pospravili. Kakšno stvar ukradejo in odnesejo s sabo. Tudi z drugimi odvisnicami se je zapletal in tako prevaral svojo ženo. Večkrat je iz malomarnosti, ko je bil pod vplivom droge, udaril in poniževal svojo ženo, da je potem pozno v noč jokala in se obremenjevala ter krivdo prenašala nase, češ da je ona kriva, ker ni dovolj zgodaj opazila, kaj se dogaja. Večkrat jo je pa za povrh še okrivil, da se zaradi nje drogira oziroma da ga je ona pripravila do tega, da se je začel zadevati s heroinom. Iz romana je razvidno, da je bil velik pobudnik za jemanje drog neuspešen posel s tenisom. Nekega dve se Borboletta in njegova žena dogovorita za srečanje pri njenih starših, saj bi rad videl Tima. Takrat tudi mati izve, kaj se z njim dogaja zaradi neprimernega obnašanja. In sicer obtoževal je njenega moža varanja, ker je bil na službeni poti, govoril je, da mu sledijo in naj ga krijeta, in podobno. Mama je to strogo očitala hčerki, češ da je lahkomiselna in kakšna sramota je, da imajo narkomana pri hiši. Roti jo, naj ostane pri njej in naj se ga čimprej reši, ona pa nosi upanje v sebi, da se bo izvlekel in da bo še vse vredu, saj jo ljubi in je nerazdružljiv s Timom. Borboletta vsakič znova in vedno pogosteje prosi za njen denar in avto, ker je svojega razbil, medtem ko je vozil pod vplivom substanc. Krade ji iz blagajne v butiku in proti koncu romana tudi vzema stvari iz stanovanja, kot so stenske slike, ogrlica in podobno, zato, da bi pokril vse svoje dolgove za prodano drogo in založen denar za poskusno investicijo v teniško igrišče, iz katerega na koncu nič ni bilo. Njegova žena se ob skrbeh, kaj bo s Timom, stanovanjem in Borboletto, obrne na komandirja, očetovega prijatelja, ki mu pove svojo zgodbo. Ta ji pove, kakšne so možnosti, torej psihiatrična bolnica ali zapor, vendar ji zatrdi, da Borboletta ni za zapor in da bo čas uredil vse, naj pa pokliče v primeru, če jo bo maltretiral. Eno noč sta se skupaj odpravila na zabavo, vendar še preden sta prišla notri v bar, se je zgodil incident med Borboletto in vratarjem. Prišla je policija in vse popisala, nato sta se vrnila domov. Bil je poln razpoloženjskih nihanj, včasih jo je imel rad, drugič sovražil in jo hotel ubiti. Videlo pa se mu je, da trpi in da se bi rad odrešil teh muk in se očistil od droge. V pripovedi se pojavi še ena težka zgodba o 18-letni Jociki, ki jo je starejši moški Bert zvabil k jemanju droge, tako da se je tudi prodajala zanj zaradi denarja, da je lahko on kupoval heroin. Nato se je predozirala z drogo in umrla. Večrat so morali priti tudi reševalci, saj je Borboletta doživljal napade od predoziranja. Eden večjih incidentov se je pripetil, ko mu je moral prijatelj Bojc v žilo vbrizgati sol, da je lahko sploh preživel. To je zelo pretreslo njegovo ženo. Tatjana, očetova mama, je pripovedovalki ponudila svoje stanovanje, če ga bo morda kdaj potrebovala, v primeru, da pride do hujših stisk. Ona pa je šla živeti na podeželje. Stanovanje je bilo kasneje veliko v rabi, tudi ko se je Borboletta hotel odmakniti od svojega primarnega okolja, da bi si zbistril misli in za kratek čas pozabil na drogo. Bral je knjige in gledal filme. Prišlo je obdobje, ko se je s svojo odvisnostjo začel ukvarjati in obiskovati je začel zdravnika. Vendar ni trajalo za dolgo, namreč, predoziral se je s predpisano mero apavrinov, ko je poskusno šel na morje prostovoljno pomagati učiti tenis otroke. Na koncu se je tudi zadel s kokainom. Babičino stanovanje je postala edina uteha zanj, saj so mu na dom začeli prihajati neznaci, katerim je bil dolžan velike zneske, in mu izrekali grožnje. K soprogi pa neki dan v butik pride postaven ugleden fant, ki jo povabi na kavo. In gresta. Zainteresiran je za njo, ampak mu ona tega ne vrača in ga odslovi. Ponudila se ji je priložnost pobega, ki ga je zavrnila. Opisuje, kako je Borbolettino življenje postalo tudi del njenega in da sta skupaj ujeta. Tega se je zavedala v trenutku, ko mu je pomagala priti do droge v njegovem najbolj kriznem stanju. Daje mu denar za heroin in verjame njegovim izgovorom, da si lahko opraviči svojo nemoč. Po nasvet je šla k Barbari, Borbolettini sestri, in Mikiju, njenemu soprogu, vendar je bila odslovljena, saj si nočeta uničiti svojega ugleda z ukvarjanjem z Borboletto. Hujši stres za njegovo ženo je bil tudi dogodek, ko je v butik, ki je bil poln otrok in strank, prišel k Borboletti, ki je otrokom ob otroški reviji prebiral pravljice, nek moški, in mu zaukazal, da mora biti jutri v lokal prinesen ogromen znesek denarja, če ne ga bo ubil. To opravilo je izvedla njegova žena, saj ni več prenesla, kaj se dogaja njeni družini. Borboletta se je odločil živeti čisto sam, saj je bil mnenja, da spravlja v nevarnost svojo ženo in sina. Po enem mesecu so se dobili pri vrtcu, v katerega hodi Tim, in preživeli zelo lep popoldan skupaj spet kot srečna in povezana družina. Tim je bil zelo navezan na svojega očeta in oboževal ga je. Vmes lastnica izgubi butik, saj zaradi vsega denarja, ki ga je namenila svojemu možu, ni sposobna plačati višjo ceno za najemnino kot gospod, ki bi rad odprl bar v njenih prostorih. Dogajanje se preobrne, ko Borboletta (ko gre od frizerja), sreča starega prijatelja Marka, ki je bil tudi odvisnik od heroina. Povabi ga domov in Mark razlaga svojo zgodbo, kako je v Maroku vse boljše, ker tam nimaš dostopa do heroina, samo do trave. Da se zato več z njim ne zadeva in da bi Borboletta moral z njim, če se kdaj hoče odrešiti teh muk. Dela in pomaga na farmi, kjer gojijo travo. Ker je Borboletta imel iskreno rad svojo družino in ker si je zastavil večje cilje v življenju, kot je npr. dokončan študij prava je hotel odpotovati z njim. To se tudi zgodi. Poslovil se je z večerjo pri njegovi tašči in tastu. Stvari se zapletejo, ko Borbolettino ženo pokliče policijski urad iz Barcelone, da je njen mož pristal v priporu. Zato se hitro z avionom odpravi tja, kjer ji razložijo, da so ga v Španiji dobili s hašišem v avtu. Za to bo potreboval zelo dobrega odvetnika. Ko jo spremljejo do njega, se pogovorita o situaciji. Pove ji, da so mu ga našli v predelanem rezervoarju za bencin in da ga je dobil za darilo. Hotel ga je prodati in dobro zaslužiti. Ona se potem vrne domov in Borboletta ostane sam v priporu. Doma govori z očetom, ki je zelo dober odvetnik, da bi mu pomagal. On pritrdi, ker ga hoče rešiti. Iz ambasade čez nekaj dni prispe telegram, da je Borboletta mrtev. Roman se konča s tem, da sta pripovedovalka in njen oče odpotovala v Madrid in od tam v Barcelono, da izvesta vzrok smrti. V pripovedi je bralec ne izve. == Kritika == "In ravno to je tisto, kar je sporočilo te knjige. Droga ni nekaj imaginarnega, nekaj, kar nas ne more prizadeti. Droga je tu, med nami, in dovolj je sprenevedanja! Čas je, da spremenimo odnos do nje in do ljudi, ki so postali njena žrtev. Niso vsi uživalci drog kriminalci, posiljevalci in ubijalci, kot so naslikani ti ljudje! To je nesrečna mladina, ki ima pravico do pomoči, tako, kot jo imajo bolniki." (Krek 1994) == Viri in literatura == * Marinka Fritz Kunc. ''Borboletta''. Samozaložba. Ljubljana. 1994 * Dolenjski list - ISSN 0416-2242 (46, št. 21 Priloga 21 (25. 5. 1995), str. 14) * Dragica Haramija. Sodobni slovenski socialno-psihološki mladinski roman. ''Sodobna slovenska književnost'' ''(1980–2010).'' Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010 (Obdobja, 29). 88''–''90 [[Kategorija:Slovenski družbeni romani]] [[Kategorija:Slovenski mladinski romani]] [[Kategorija:Knjige leta 1994]] eip55dtuy2m5atkf3tcw5ry1fc25q51 4 609907 6766487 6765867 2026-10-17T21:27:07Z GeographieMan 179499 moj del 6766487 wikitext text/x-wiki [[File:Wikimedia CEE Meeting 2026 Group Photo 02.jpg|sličica|Skupinska slika udeležencev]] <center>[[File:Wikimedia CEE Meeting 2026.jpg|300x300_pik]] <big><big><big>'''Wikimedia CEE Meeting 2026'''</big></big></big> <small>18-20. september 2026, [[Cluj-Napoca]], [[Romunija]]</small></center>{{u|Yerpo}} (Jernej) in {{u|GeographieMan}} (Nal) sta se s štipendijo Fundacije Wikimedia udeležila srečanja [[m:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]] v [[Cluj-Napoca|Cluj-Napoci]]. {{u|Pinky sl}} (Vera) se je srečanja udeležila kot predstavnica usmerjevalnega odbora CEE HUBa. Spodnje vrstice so namenjene vtisom in poročanju o dogodku. Povezava do celotnega programa: [[m:Wikimedia CEE Meeting 2026/Programme]]. === Predkonferenčno dogajanje (Learning Day) === V sklopu Learning Daya se je Nal udeležil [[m:Wikimedia_CEE_Meeting_2026/Submissions/Photo_Workshop:_Practical_Photography_&_Commons_Workflows|fotografske delavnice]], kjer se je spoznal z osnovami fotografiranja tako v teoriji kot v praksi. Po kosilu je sledila še delavnica o [[m:Wikimedia_CEE_Meeting_2026/Submissions/Digital_Rights_in_an_Unruly_World:_Strategies_and_Tactics_of_Digital_Resistance|strategijah in taktikah digitalnega upora]], kjer je bilo govora predvsem o umetni inteligenci in težavami, ki le-ta povzroča prostemu znanju. === Dan 1 (petek) === Prvi dan se je začel s pozdravom različnih govorcev med drugim CEO Fundacije Wikimedije Bernadette Meehan, ki je v svojem uvodnem govoru omenila tudi Slovenijo - pohvalila je namreč ustanovitev Študentskega WikiKluba. Sledil je [[m:Wikimedia_CEE_Meeting_2026/Submissions/State_of_affairs_in_the_CEE_region|splošen pregled stanja]] v CEE regiji. Za statistike predlagamo ogled slajdov. Po premoru se je Nal udeležil [[m:Wikimedia_CEE_Meeting_2026/Submissions/Building_a_Wikimedia_tool_with_agentic_AI_(programming_experience_required)|predavanja Asafa Bartova]] v katerem je ustanovil povsem novo Wiki orodje s pomočjo LLM modela Claude. V dobri uri in pol je tako ponazoril kako lahko AI modeli pomagajo Wikipedistom, ki drugače nimajo programerskega ozadja, narediti povsem funkcionalno in lično orodje in to v rekordnem času. Zatem se je vnela razprava o moralnosti uporabe umetne inteligence in varovanju osebnih podatkov. Po kosilu so imeli Nal, Vera in Jernej uspešen sestanek v katerem so razpravljali o začetku ustanovitve društva Wikimedija Slovenija. Sledil je odmor, nato pa se je Nal udeležil zaprtega srečanja skupine CEE Youth s CEO Fundacije Wikimedije Bernadette Meehan. V kratkem pogovoru so se ji udeleženci predstavili. Zatem se je Nal udeležil predavanja Olesje Lukanjuk in Irine Bojko [[m:Wikimedia_CEE_Meeting_2026/Submissions/Digital_documenting_cultural_and_natural_heritage_in_wartime:_Ukrainian_experience|o ukrajinski dokumentaciji kulturne in naravne dediščine v času vojne]]. Ukrajinci so še posebaj uspešni v fotografskih natečajih kot sta Wiki Loves Monuments in Wiki Loves Earth. Toplo pripočam ogled slajdov. Po predavanju se je Nal premaknil v glavno sobo, kjer so potekali t.i. Lighting Talki. === Dan 2 (sobota) === Drugi dan se je Nal udeležil predavanja Vere Pelhan, Kláre Joklove in Miss Kamole [[m:Wikimedia_CEE_Meeting_2026/Submissions/From_isolation_to_cooperation:_Building_stronger_CEE_Communities_through_Peer_exchange|o programu CEE Peer Learning Exchange]], ki se ga je tudi udeležil mesec poprej. Predstavljen je bil potek programa, Kamola pa je predstavila svoje doživetje le-tega. Omenjena je bila tudi Nalova izmenjava z Wikimedijo Armenijo. Po premoru je Nal skupaj s še tremi govorci vodil [[m:Wikimedia_CEE_Meeting_2026/Submissions/Young_Wikimedians:_Progress,_Challenges,_and_Cross-Community_Perspectives|delavnico na temo težav in uspehov mladih Wikipedistov v regiji]]. Sledilo je kosilo in skupinska fotografija, zatem pa se je Nal udeležil predavanja Natalije Szafran-Kozakowske [[m:Wikimedia_CEE_Meeting_2026/Submissions/Moved_by_the_Movement:_Mental_Health,_Connection_and_Resilience_for_Wikimedians|o problemih z duševnim zdravjem v gibanju]]. Zatem se je Nal posvetil svojim obveznostim v sklopu delovne skupine za socialne medije skupine CEE Youth, in to popoldne snemal intervjuje z udeleženci. Po koncu programa je sledil kratek ogled mesta. === Dan 3 (nedelja) === Tretji dan se je Nal dopoldne ponovno posvetil intervjujem, nato pa se je po premoru udeležil delavnice Irine Bojko in Kamole Abduganijeve [[m:Wikimedia_CEE_Meeting_2026/Submissions/Design_&_Communications_Without_a_Team:_Practical_Survival_Skills_for_Small_Wikimedia_Communities|o dizajnu in komunikacijah]] v sklopu Wikipedije. Zame najboljša delavnica celotnega srečanja. Toplo priporočam ogled slajdov, kjer so s primeri zelo dobro razloženi načini dobrih dizajnov za socialne medije, in še marsikaj drugega. Zatem se je Nal udeležil zaprtega sestanka za udeležence prihajajoče konference skupine CEE Youth v Beogradu. Govora je bilo predvsem o programu. Sledila so še predavanja o [https://docs.google.com/presentation/d/1mB4l-1FQwBVY1wefLtPx18XxDiy0hlpiBzjwtd_nYmA/edit AI Iniciativi], [[m:Wikimedia_CEE_Meeting_2026/Submissions/What’s_next_for_the_CEE?|prihodnosti CEE]] ter zaključna slovesnost. 671w0ek0fplnpx55q4nkb4hs1knav41 6766488 6766487 2026-10-17T21:27:20Z GeographieMan 179499 dodal [[Kategorija:Wikipedija v živo]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766488 wikitext text/x-wiki [[File:Wikimedia CEE Meeting 2026 Group Photo 02.jpg|sličica|Skupinska slika udeležencev]] <center>[[File:Wikimedia CEE Meeting 2026.jpg|300x300_pik]] <big><big><big>'''Wikimedia CEE Meeting 2026'''</big></big></big> <small>18-20. september 2026, [[Cluj-Napoca]], [[Romunija]]</small></center>{{u|Yerpo}} (Jernej) in {{u|GeographieMan}} (Nal) sta se s štipendijo Fundacije Wikimedia udeležila srečanja [[m:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]] v [[Cluj-Napoca|Cluj-Napoci]]. {{u|Pinky sl}} (Vera) se je srečanja udeležila kot predstavnica usmerjevalnega odbora CEE HUBa. Spodnje vrstice so namenjene vtisom in poročanju o dogodku. Povezava do celotnega programa: [[m:Wikimedia CEE Meeting 2026/Programme]]. === Predkonferenčno dogajanje (Learning Day) === V sklopu Learning Daya se je Nal udeležil [[m:Wikimedia_CEE_Meeting_2026/Submissions/Photo_Workshop:_Practical_Photography_&_Commons_Workflows|fotografske delavnice]], kjer se je spoznal z osnovami fotografiranja tako v teoriji kot v praksi. Po kosilu je sledila še delavnica o [[m:Wikimedia_CEE_Meeting_2026/Submissions/Digital_Rights_in_an_Unruly_World:_Strategies_and_Tactics_of_Digital_Resistance|strategijah in taktikah digitalnega upora]], kjer je bilo govora predvsem o umetni inteligenci in težavami, ki le-ta povzroča prostemu znanju. === Dan 1 (petek) === Prvi dan se je začel s pozdravom različnih govorcev med drugim CEO Fundacije Wikimedije Bernadette Meehan, ki je v svojem uvodnem govoru omenila tudi Slovenijo - pohvalila je namreč ustanovitev Študentskega WikiKluba. Sledil je [[m:Wikimedia_CEE_Meeting_2026/Submissions/State_of_affairs_in_the_CEE_region|splošen pregled stanja]] v CEE regiji. Za statistike predlagamo ogled slajdov. Po premoru se je Nal udeležil [[m:Wikimedia_CEE_Meeting_2026/Submissions/Building_a_Wikimedia_tool_with_agentic_AI_(programming_experience_required)|predavanja Asafa Bartova]] v katerem je ustanovil povsem novo Wiki orodje s pomočjo LLM modela Claude. V dobri uri in pol je tako ponazoril kako lahko AI modeli pomagajo Wikipedistom, ki drugače nimajo programerskega ozadja, narediti povsem funkcionalno in lično orodje in to v rekordnem času. Zatem se je vnela razprava o moralnosti uporabe umetne inteligence in varovanju osebnih podatkov. Po kosilu so imeli Nal, Vera in Jernej uspešen sestanek v katerem so razpravljali o začetku ustanovitve društva Wikimedija Slovenija. Sledil je odmor, nato pa se je Nal udeležil zaprtega srečanja skupine CEE Youth s CEO Fundacije Wikimedije Bernadette Meehan. V kratkem pogovoru so se ji udeleženci predstavili. Zatem se je Nal udeležil predavanja Olesje Lukanjuk in Irine Bojko [[m:Wikimedia_CEE_Meeting_2026/Submissions/Digital_documenting_cultural_and_natural_heritage_in_wartime:_Ukrainian_experience|o ukrajinski dokumentaciji kulturne in naravne dediščine v času vojne]]. Ukrajinci so še posebaj uspešni v fotografskih natečajih kot sta Wiki Loves Monuments in Wiki Loves Earth. Toplo pripočam ogled slajdov. Po predavanju se je Nal premaknil v glavno sobo, kjer so potekali t.i. Lighting Talki. === Dan 2 (sobota) === Drugi dan se je Nal udeležil predavanja Vere Pelhan, Kláre Joklove in Miss Kamole [[m:Wikimedia_CEE_Meeting_2026/Submissions/From_isolation_to_cooperation:_Building_stronger_CEE_Communities_through_Peer_exchange|o programu CEE Peer Learning Exchange]], ki se ga je tudi udeležil mesec poprej. Predstavljen je bil potek programa, Kamola pa je predstavila svoje doživetje le-tega. Omenjena je bila tudi Nalova izmenjava z Wikimedijo Armenijo. Po premoru je Nal skupaj s še tremi govorci vodil [[m:Wikimedia_CEE_Meeting_2026/Submissions/Young_Wikimedians:_Progress,_Challenges,_and_Cross-Community_Perspectives|delavnico na temo težav in uspehov mladih Wikipedistov v regiji]]. Sledilo je kosilo in skupinska fotografija, zatem pa se je Nal udeležil predavanja Natalije Szafran-Kozakowske [[m:Wikimedia_CEE_Meeting_2026/Submissions/Moved_by_the_Movement:_Mental_Health,_Connection_and_Resilience_for_Wikimedians|o problemih z duševnim zdravjem v gibanju]]. Zatem se je Nal posvetil svojim obveznostim v sklopu delovne skupine za socialne medije skupine CEE Youth, in to popoldne snemal intervjuje z udeleženci. Po koncu programa je sledil kratek ogled mesta. === Dan 3 (nedelja) === Tretji dan se je Nal dopoldne ponovno posvetil intervjujem, nato pa se je po premoru udeležil delavnice Irine Bojko in Kamole Abduganijeve [[m:Wikimedia_CEE_Meeting_2026/Submissions/Design_&_Communications_Without_a_Team:_Practical_Survival_Skills_for_Small_Wikimedia_Communities|o dizajnu in komunikacijah]] v sklopu Wikipedije. Zame najboljša delavnica celotnega srečanja. Toplo priporočam ogled slajdov, kjer so s primeri zelo dobro razloženi načini dobrih dizajnov za socialne medije, in še marsikaj drugega. Zatem se je Nal udeležil zaprtega sestanka za udeležence prihajajoče konference skupine CEE Youth v Beogradu. Govora je bilo predvsem o programu. Sledila so še predavanja o [https://docs.google.com/presentation/d/1mB4l-1FQwBVY1wefLtPx18XxDiy0hlpiBzjwtd_nYmA/edit AI Iniciativi], [[m:Wikimedia_CEE_Meeting_2026/Submissions/What’s_next_for_the_CEE?|prihodnosti CEE]] ter zaključna slovesnost. [[Kategorija:Wikipedija v živo]] a98xk732yflcwjqx5vb716w2ye23nqm 6766490 6766488 2026-10-17T21:38:22Z GeographieMan 179499 /* Dan 2 (sobota) */ fotki 6766490 wikitext text/x-wiki [[File:Wikimedia CEE Meeting 2026 Group Photo 02.jpg|sličica|Skupinska slika udeležencev]] <center>[[File:Wikimedia CEE Meeting 2026.jpg|300x300_pik]] <big><big><big>'''Wikimedia CEE Meeting 2026'''</big></big></big> <small>18-20. september 2026, [[Cluj-Napoca]], [[Romunija]]</small></center>{{u|Yerpo}} (Jernej) in {{u|GeographieMan}} (Nal) sta se s štipendijo Fundacije Wikimedia udeležila srečanja [[m:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]] v [[Cluj-Napoca|Cluj-Napoci]]. {{u|Pinky sl}} (Vera) se je srečanja udeležila kot predstavnica usmerjevalnega odbora CEE HUBa. Spodnje vrstice so namenjene vtisom in poročanju o dogodku. Povezava do celotnega programa: [[m:Wikimedia CEE Meeting 2026/Programme]]. === Predkonferenčno dogajanje (Learning Day) === V sklopu Learning Daya se je Nal udeležil [[m:Wikimedia_CEE_Meeting_2026/Submissions/Photo_Workshop:_Practical_Photography_&_Commons_Workflows|fotografske delavnice]], kjer se je spoznal z osnovami fotografiranja tako v teoriji kot v praksi. Po kosilu je sledila še delavnica o [[m:Wikimedia_CEE_Meeting_2026/Submissions/Digital_Rights_in_an_Unruly_World:_Strategies_and_Tactics_of_Digital_Resistance|strategijah in taktikah digitalnega upora]], kjer je bilo govora predvsem o umetni inteligenci in težavami, ki le-ta povzroča prostemu znanju. === Dan 1 (petek) === Prvi dan se je začel s pozdravom različnih govorcev med drugim CEO Fundacije Wikimedije Bernadette Meehan, ki je v svojem uvodnem govoru omenila tudi Slovenijo - pohvalila je namreč ustanovitev Študentskega WikiKluba. Sledil je [[m:Wikimedia_CEE_Meeting_2026/Submissions/State_of_affairs_in_the_CEE_region|splošen pregled stanja]] v CEE regiji. Za statistike predlagamo ogled slajdov. Po premoru se je Nal udeležil [[m:Wikimedia_CEE_Meeting_2026/Submissions/Building_a_Wikimedia_tool_with_agentic_AI_(programming_experience_required)|predavanja Asafa Bartova]] v katerem je ustanovil povsem novo Wiki orodje s pomočjo LLM modela Claude. V dobri uri in pol je tako ponazoril kako lahko AI modeli pomagajo Wikipedistom, ki drugače nimajo programerskega ozadja, narediti povsem funkcionalno in lično orodje in to v rekordnem času. Zatem se je vnela razprava o moralnosti uporabe umetne inteligence in varovanju osebnih podatkov. Po kosilu so imeli Nal, Vera in Jernej uspešen sestanek v katerem so razpravljali o začetku ustanovitve društva Wikimedija Slovenija. Sledil je odmor, nato pa se je Nal udeležil zaprtega srečanja skupine CEE Youth s CEO Fundacije Wikimedije Bernadette Meehan. V kratkem pogovoru so se ji udeleženci predstavili. Zatem se je Nal udeležil predavanja Olesje Lukanjuk in Irine Bojko [[m:Wikimedia_CEE_Meeting_2026/Submissions/Digital_documenting_cultural_and_natural_heritage_in_wartime:_Ukrainian_experience|o ukrajinski dokumentaciji kulturne in naravne dediščine v času vojne]]. Ukrajinci so še posebaj uspešni v fotografskih natečajih kot sta Wiki Loves Monuments in Wiki Loves Earth. Toplo pripočam ogled slajdov. Po predavanju se je Nal premaknil v glavno sobo, kjer so potekali t.i. Lighting Talki. === Dan 2 (sobota) === [[File:WM CEE Meeting 2026 - day 2 - Vera Pelhan.jpg|thumb|Vera med svojim predavanjem]] Drugi dan se je Nal udeležil predavanja Vere Pelhan, Kláre Joklove in Miss Kamole [[m:Wikimedia_CEE_Meeting_2026/Submissions/From_isolation_to_cooperation:_Building_stronger_CEE_Communities_through_Peer_exchange|o programu CEE Peer Learning Exchange]], ki se ga je tudi udeležil mesec poprej. Predstavljen je bil potek programa, Kamola pa je predstavila svoje doživetje le-tega. Omenjena je bila tudi Nalova izmenjava z Wikimedijo Armenijo. Po premoru je Nal skupaj s še tremi govorci vodil [[m:Wikimedia_CEE_Meeting_2026/Submissions/Young_Wikimedians:_Progress,_Challenges,_and_Cross-Community_Perspectives|delavnico na temo težav in uspehov mladih Wikipedistov v regiji]]. Sledilo je kosilo in skupinska fotografija, zatem pa se je Nal udeležil predavanja Natalije Szafran-Kozakowske [[m:Wikimedia_CEE_Meeting_2026/Submissions/Moved_by_the_Movement:_Mental_Health,_Connection_and_Resilience_for_Wikimedians|o problemih z duševnim zdravjem v gibanju]]. Zatem se je Nal posvetil svojim obveznostim v sklopu delovne skupine za socialne medije skupine CEE Youth, in to popoldne snemal intervjuje z udeleženci. [[File:CEE Youth Group social media team in action at CEE Meeting 2026.jpg|thumb|Nal (na levi) med svojim novinarskim delom]] Po koncu programa je sledil kratek ogled mesta. === Dan 3 (nedelja) === Tretji dan se je Nal dopoldne ponovno posvetil intervjujem, nato pa se je po premoru udeležil delavnice Irine Bojko in Kamole Abduganijeve [[m:Wikimedia_CEE_Meeting_2026/Submissions/Design_&_Communications_Without_a_Team:_Practical_Survival_Skills_for_Small_Wikimedia_Communities|o dizajnu in komunikacijah]] v sklopu Wikipedije. Zame najboljša delavnica celotnega srečanja. Toplo priporočam ogled slajdov, kjer so s primeri zelo dobro razloženi načini dobrih dizajnov za socialne medije, in še marsikaj drugega. Zatem se je Nal udeležil zaprtega sestanka za udeležence prihajajoče konference skupine CEE Youth v Beogradu. Govora je bilo predvsem o programu. Sledila so še predavanja o [https://docs.google.com/presentation/d/1mB4l-1FQwBVY1wefLtPx18XxDiy0hlpiBzjwtd_nYmA/edit AI Iniciativi], [[m:Wikimedia_CEE_Meeting_2026/Submissions/What’s_next_for_the_CEE?|prihodnosti CEE]] ter zaključna slovesnost. [[Kategorija:Wikipedija v živo]] g7xi3okygriv37dam1pc65jep8claf8 4 609916 6766317 6766213 2026-10-17T12:40:33Z JoMK 240261 /* Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg */ odg 6766317 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg|Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg]]=== [[Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg|300px|Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg]] * {{info}} Pogled na jedro vasi '''[[Drežnica]]''' s [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkvijo Srca Jezusovega]], foto [[Uporabnik:JoMK|Jonatan Melik Kurinčič]]. * {{za}}, menim, da se z motivom odkupi za nekoliko nižjo ločljivost. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:18, 17. oktober 2026 (CEST) :Hvala za nominacijo! Moj telefon je malo zastarel, to se precej kaže v fotkah, šele zdaj sem to opazil, ko sem nalagal na Commons... Naslednjič, ko sem tam, bom poskusil isti motiv fotkati s čem boljšim :D. --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 14:40, 17. oktober 2026 (CEST) dcpdpkcrgkvy04r46s2nxxx6zmz4crk 6766381 6766317 2026-10-17T17:46:11Z Yerpo 8417 glas 6766381 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg|Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg]]=== [[Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg|300px|Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg]] * {{info}} Pogled na jedro vasi '''[[Drežnica]]''' s [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkvijo Srca Jezusovega]], foto [[Uporabnik:JoMK|Jonatan Melik Kurinčič]]. * {{za}}, menim, da se z motivom odkupi za nekoliko nižjo ločljivost. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:18, 17. oktober 2026 (CEST) * šibek {{za}}, kompozicija prevaga. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:46, 17. oktober 2026 (CEST) :Hvala za nominacijo! Moj telefon je malo zastarel, to se precej kaže v fotkah, šele zdaj sem to opazil, ko sem nalagal na Commons... Naslednjič, ko sem tam, bom poskusil isti motiv fotkati s čem boljšim :D. --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 14:40, 17. oktober 2026 (CEST) g8dgktixmd6qq2m6ct0aumyhbr76ma2 6766391 6766381 2026-10-17T18:19:14Z JoMK 240261 vprašanje 6766391 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg|Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg]]=== [[Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg|300px|Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg]] * {{info}} Pogled na jedro vasi '''[[Drežnica]]''' s [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkvijo Srca Jezusovega]], foto [[Uporabnik:JoMK|Jonatan Melik Kurinčič]]. * {{za}}, menim, da se z motivom odkupi za nekoliko nižjo ločljivost. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:18, 17. oktober 2026 (CEST) :Hvala za nominacijo! Moj telefon je malo zastarel, to se precej kaže v fotkah, šele zdaj sem to opazil, ko sem nalagal na Commons... Naslednjič, ko sem tam, bom poskusil isti motiv fotkati s čem boljšim :D. --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 14:40, 17. oktober 2026 (CEST) * šibek {{za}}, kompozicija prevaga. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:46, 17. oktober 2026 (CEST) * {{Vprašanje}}: če bo ta fotografija slučajno izbrana, ali je v redu, če jo kasneje nadomestim z drugačno različico, zaradi ločljivosti? --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 20:19, 17. oktober 2026 (CEST) gtu42bnzcvl1peatve9sgwbmn8svasl 6766401 6766391 2026-10-17T18:40:41Z Yerpo 8417 /* Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg */ odg 6766401 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg|Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg]]=== [[Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg|300px|Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg]] * {{info}} Pogled na jedro vasi '''[[Drežnica]]''' s [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkvijo Srca Jezusovega]], foto [[Uporabnik:JoMK|Jonatan Melik Kurinčič]]. * {{za}}, menim, da se z motivom odkupi za nekoliko nižjo ločljivost. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:18, 17. oktober 2026 (CEST) :Hvala za nominacijo! Moj telefon je malo zastarel, to se precej kaže v fotkah, šele zdaj sem to opazil, ko sem nalagal na Commons... Naslednjič, ko sem tam, bom poskusil isti motiv fotkati s čem boljšim :D. --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 14:40, 17. oktober 2026 (CEST) * šibek {{za}}, kompozicija prevaga. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:46, 17. oktober 2026 (CEST) * {{Vprašanje}}: če bo ta fotografija slučajno izbrana, ali je v redu, če jo kasneje nadomestim z drugačno različico, zaradi ločljivosti? --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 20:19, 17. oktober 2026 (CEST) *:Raje ne, kar kot novo jo naloži. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:40, 17. oktober 2026 (CEST) 3e5oac9ez4a9n4x75rh6qhr8fut1w9r 6766402 6766401 2026-10-17T18:42:26Z JoMK 240261 /* Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg */ odg 6766402 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg|Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg]]=== [[Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg|300px|Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg]] * {{info}} Pogled na jedro vasi '''[[Drežnica]]''' s [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkvijo Srca Jezusovega]], foto [[Uporabnik:JoMK|Jonatan Melik Kurinčič]]. * {{za}}, menim, da se z motivom odkupi za nekoliko nižjo ločljivost. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:18, 17. oktober 2026 (CEST) :Hvala za nominacijo! Moj telefon je malo zastarel, to se precej kaže v fotkah, šele zdaj sem to opazil, ko sem nalagal na Commons... Naslednjič, ko sem tam, bom poskusil isti motiv fotkati s čem boljšim :D. --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 14:40, 17. oktober 2026 (CEST) * šibek {{za}}, kompozicija prevaga. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:46, 17. oktober 2026 (CEST) * {{Vprašanje}}: če bo ta fotografija slučajno izbrana, ali je v redu, če jo kasneje nadomestim z drugačno različico, zaradi ločljivosti? --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 20:19, 17. oktober 2026 (CEST) *:Raje ne, kar kot novo jo naloži. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:40, 17. oktober 2026 (CEST) *::Ok, hvala. --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 20:42, 17. oktober 2026 (CEST) ajqx9sqrtp4sxi7tplmtf5khtvfj304 6766486 6766402 2026-10-17T21:24:22Z MZaplotnik 13263 /* Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg */ glas in komentar 6766486 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg|Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg]]=== [[Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg|300px|Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg]] * {{info}} Pogled na jedro vasi '''[[Drežnica]]''' s [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkvijo Srca Jezusovega]], foto [[Uporabnik:JoMK|Jonatan Melik Kurinčič]]. * {{za}}, menim, da se z motivom odkupi za nekoliko nižjo ločljivost. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:18, 17. oktober 2026 (CEST) :Hvala za nominacijo! Moj telefon je malo zastarel, to se precej kaže v fotkah, šele zdaj sem to opazil, ko sem nalagal na Commons... Naslednjič, ko sem tam, bom poskusil isti motiv fotkati s čem boljšim :D. --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 14:40, 17. oktober 2026 (CEST) * šibek {{za}}, kompozicija prevaga. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:46, 17. oktober 2026 (CEST) * {{Vprašanje}}: če bo ta fotografija slučajno izbrana, ali je v redu, če jo kasneje nadomestim z drugačno različico, zaradi ločljivosti? --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 20:19, 17. oktober 2026 (CEST) *:Raje ne, kar kot novo jo naloži. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:40, 17. oktober 2026 (CEST) *::Ok, hvala. --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 20:42, 17. oktober 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo, tudi nekaj drugih slik je primernih za nominacijo, recimo [[:Slika:Lukovnik.jpg]]. Če pa imaš možnost fotografiranja z boljšim fotoaparatom, toliko bolje, samo slike naloži posebej/na novo, tako pravilo imajo na Zbirki. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 23:24, 17. oktober 2026 (CEST) jg6jj5mrkz17393vrltl798gmtg6u43 6766538 6766486 2026-10-18T05:13:32Z JoMK 240261 /* Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg */ odg 6766538 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg|Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg]]=== [[Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg|300px|Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg]] * {{info}} Pogled na jedro vasi '''[[Drežnica]]''' s [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkvijo Srca Jezusovega]], foto [[Uporabnik:JoMK|Jonatan Melik Kurinčič]]. * {{za}}, menim, da se z motivom odkupi za nekoliko nižjo ločljivost. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:18, 17. oktober 2026 (CEST) :Hvala za nominacijo! Moj telefon je malo zastarel, to se precej kaže v fotkah, šele zdaj sem to opazil, ko sem nalagal na Commons... Naslednjič, ko sem tam, bom poskusil isti motiv fotkati s čem boljšim :D. --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 14:40, 17. oktober 2026 (CEST) * šibek {{za}}, kompozicija prevaga. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:46, 17. oktober 2026 (CEST) * {{Vprašanje}}: če bo ta fotografija slučajno izbrana, ali je v redu, če jo kasneje nadomestim z drugačno različico, zaradi ločljivosti? --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 20:19, 17. oktober 2026 (CEST) *:Raje ne, kar kot novo jo naloži. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:40, 17. oktober 2026 (CEST) *::Ok, hvala. --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 20:42, 17. oktober 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo, tudi nekaj drugih slik je primernih za nominacijo, recimo [[:Slika:Lukovnik.jpg]]. Če pa imaš možnost fotografiranja z boljšim fotoaparatom, toliko bolje, samo slike naloži posebej/na novo, tako pravilo imajo na Zbirki. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 23:24, 17. oktober 2026 (CEST) *:Hvala za predlog! Ko bom le mogel, bom fotografiral kar z fotoaparatom ali dronom. --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 07:13, 18. oktober 2026 (CEST) t61xol4zjchlj1j817af19y6aoee0bq 6766551 6766538 2026-10-18T07:12:44Z Janezdrilc 3152 /* Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg */ za 6766551 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg|Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg]]=== [[Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg|300px|Slika:Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica (pogled iz ceste proti Koseču).jpg]] * {{info}} Pogled na jedro vasi '''[[Drežnica]]''' s [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkvijo Srca Jezusovega]], foto [[Uporabnik:JoMK|Jonatan Melik Kurinčič]]. * {{za}}, menim, da se z motivom odkupi za nekoliko nižjo ločljivost. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:18, 17. oktober 2026 (CEST) :Hvala za nominacijo! Moj telefon je malo zastarel, to se precej kaže v fotkah, šele zdaj sem to opazil, ko sem nalagal na Commons... Naslednjič, ko sem tam, bom poskusil isti motiv fotkati s čem boljšim :D. --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 14:40, 17. oktober 2026 (CEST) * šibek {{za}}, kompozicija prevaga. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:46, 17. oktober 2026 (CEST) * {{Vprašanje}}: če bo ta fotografija slučajno izbrana, ali je v redu, če jo kasneje nadomestim z drugačno različico, zaradi ločljivosti? --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 20:19, 17. oktober 2026 (CEST) *:Raje ne, kar kot novo jo naloži. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:40, 17. oktober 2026 (CEST) *::Ok, hvala. --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 20:42, 17. oktober 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo, tudi nekaj drugih slik je primernih za nominacijo, recimo [[:Slika:Lukovnik.jpg]]. Če pa imaš možnost fotografiranja z boljšim fotoaparatom, toliko bolje, samo slike naloži posebej/na novo, tako pravilo imajo na Zbirki. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 23:24, 17. oktober 2026 (CEST) *:Hvala za predlog! Ko bom le mogel, bom fotografiral kar z fotoaparatom ali dronom. --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 07:13, 18. oktober 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 09:12, 18. oktober 2026 (CEST) k4h8ywjduuv946fdli0wyjrixhpu3pc 0 609917 6766448 6766245 2026-10-17T20:24:46Z Octopus 13285 uvod 6766448 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Ruidzong <br>{{nobold|{{lang|zh|唐睿宗}}}} | image = Tang Ruizong.png | father = [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzong]] | mother = [[Vu Dzetjan]] | spouse = cesarica Suming<br>(u. 693)<br>cesarica Džaočeng<br>(u. 693) | spouse_type = Soprogi | issue_link = #Družina | issue = Li Šjan<br>cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] | birth_date = [[22. junij]] [[662]]<ref name=birth>''[[Stara knjiga Tanga]]'', [[:zh:s:舊唐書/卷7|zv. 7]].</ref> | birth_place = [[Čangan]] | death_date = {{Death date and age|716|7|13|662|6|22|df=y}}<ref name=birth/> | death_place = Dvorana Bajfu, Čangan | burial_place = Mavzolej Čjao ({{lang|zh|橋陵}}) | full_name = '''[[Kitajski priimek|Družinsko ime]]:''' Li (李), od leta 690 Vu in od leta 705 ponovno Li<br> '''[[Osebno ime]]:''' Šulun, od leta 669 Lun, od leta 678 Dan, od leta 690 ponovno Lun in od leta 698 ponovno Dan | succession = Cesar dinastije Tang | reign = 27. februar 684<ref name=start1st> ''Zizhi Tongjian'', zv. 203.</ref> – 16. oktober 690<ref>''Zizhi Tongjian'', zv. 204.</ref> | predecessor = [[Džongdzong]] (pod regentstvom Vu Dzetjan) | regent = cesarica [[Vu Dzetjan]] | successor = dinastija ukinjena <br />(Vu Dzetjan kot cesarica dinastije [[Vu Džov]]) | reign1 = 25. julij 710<ref name=ZZTJ209>''Zizhi Tongjian'', zv. 209.</ref> – 8. september 712<ref name=ZZTJ210>''Zizhi Tongjian'', zv. 210.</ref> | predecessor1 = [[Šang (dinastija Tang)|Šang]] (pod regentstvom cesarice Vej) | successor1 = [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] | reg_type1 = sile iz ozadja | regent1 = princesa Taiping | house = rodbina Li | dynasty = [[Dinastija Tang|Tang]] | era_dates = ''Prvo vladanje'':<br>Wénmíng ({{lang|zh|文明}}) 684<br>Guāngzhái ({{lang|zh|光宅}}) 684<br>Chúigǒng ({{lang|zh|垂拱}}) 685–689<br>Yǒngchāng ({{lang|zh|永昌}}) 689<br>Zǎichū ({{lang|zh|載初}}) 690<br>''Second reign'':<br>Jǐngyún ({{lang|zh|景雲}}) 710–712<br>Tàijí ({{lang|zh|太極}}) 712<br>Yánhé ({{lang|zh|延和}}) 712 | temple_name = Rùizōng ({{lang|zh|睿宗}}) | posthumous_name = '''Short:''' Emperor Shengzhen ({{lang|zh|聖真皇帝}}) <br> '''Full:''' Emperor Xuanzhen Dasheng<br>Daxing Xiao ({{lang|zh|玄真大聖大興孝皇帝}}) }} {{Infobox Chinese | title = '''Tang Ruidzong''' | c = {{linktext|唐睿宗}} | l = "Daljnovidni prednik dinastije Tang" | p = Táng Ruìzōng | y = Tòhng Yeuihjūng | altname = Li Dan | c2 = {{linktext|李旦}} | l2 = (osebno ime) | p2 = Lǐ Dàn | y2 = Léih Daan | altname3 = Li Šulun | c3 = {{linktext|李旭輪}} | l3 = (osebno ime) | p3 = Lǐ Xùlún | y3 = Léih Yūklèuhn | altname4 = Li Lun | c4 = {{linktext|李輪}} | l4 = (osebno ime) | p4 = Lǐ Lún | y4 = Léih Lèuhn | altname5 = Vu Lun | c5 = {{linktext|武輪}} | l5 = (osebno ime) | p5 = Wǔ Lún | y5 = Móuh Lèuhn | altname6 = Vu Dan | c6 = {{linktext|武旦}} | l6 = (osebno ime) | p6 = Wǔ Dàn | y6 = Móuh Daan }} '''Ruidzong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 唐睿宗, Táng ruìzōng), z osebnimi imeni '''Li Dan''' (kitajsko: 李旦, Lǐ dàn), '''Li Šulun''' (kitajsko: 李旭輪, Li Xu-lun), '''Li Lun''' (李輪, Li Lun), '''Vu Lun''' (武輪, Wǔ lún) in '''Vu Dan''' (武旦, Wǔdàn) je bil peti in deveti cesar kitajske dinastije [[Dinastija Tang|Tang]], * [[22. junij]] [[662]],<ref name=ref8>[http://www.sinica.edu.tw/ftms-bin/kiwi1/luso.sh?lstype=2&dyna=%AD%F0&king=%B0%AA%A9v&reign=%C0s%AE%D2&yy=2&ycanzi=&mm=6&dd=&dcanzi=%A4v%A5%BC]</ref> † [[13. julij]] [[716]].<ref name=ref10>[http://www.sinica.edu.tw/ftms-bin/kiwi1/luso.sh?lstype=2&dyna=%AD%F0&king=%A5%C8%A9v&reign=%B6%7D%A4%B8&yy=4&ycanzi=&mm=6&dd=&dcanzi=%A5%D2%A4l]</ref> Bil je osmi sin cesarja [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzonga]] in četrti sin njegove druge žene, cesarice Vu, kasneje znane kot [[Vu Dzetjan]]. Februarja 684 je Li Danova mati, cesarica Vu, s prestola odstavila njegovega starejšega brata [[Džongdzong|Džongdzonga]] zaradi poskusa samostojnega vladanja. Na njegovo mesto je za postavila Li Dana kot cesarja Ruidzonga. Ruidzong je bil marioneta v rokah svoje matere brez kakršne koli oblasti. Oktobra 690 je formalno predal oblast svoji materi, ki se je razglasila za cesarico. Bila je edina cesarice v celi kitajski zgodovini.<ref>''Dzidži tongdžjan'', zv. 199.</ref> Ruidzong je bil degradiran na položaj prestolonaslednika z nekonvencionalnim nazivom ''huangsi'' (皇嗣, dobesedno ''cesarski naslednik''). V naslednjih letih sta cesaričina nečaka Vu Čengši in Vu Sansi pokušala izposlovati lastno imenovanje za prestolonaslednika, vendar ju Vu Dzetjan ni uslišala. Oktobra 698 je cesarica zaradi grožnje tujega napada na cesarstvo in pod pritiskom nezadovoljne javnosti končno pristala na predlog kanclerja Di Renjijeja in odpoklicala izgnanega Li Šjana v prestolnico [[Luojang]]. Li Dan je takoj ponudil položaj prestolonaslednika svojemu bratu Li Šjanu, ki je ponudbo sprejel. Leta 705 je bila Vu Dzetjan v državnem udaru odstavljana in na prestol se je vrnil cesar Džongdzong. Naslednjih pet let njegove vladavine je obeležila dominacija njegove soproge, cesarice Vej. V začetku julija 710 je cesar Džongdzong umrl. Cesarja je domnevno zastrupila cesarica Vej, ki je nato na prestol postavila Džongdzongovega najmlajšega sina Li Čongmaja, ki je vladal kot cesar [[Šang (dinastija Tang)|Šang]]. Samo dva tedna kasneje sta Li Danova sestra, princesa Tajping, in njen sin Li Longdži organizirala državni udar, v katerem je bila ubita cesarica Vej. Princesa Tajping, Li Longdži in Li Longdžijev brat Li Čengči so zatem nagovorili Li Dana, da je ponovno prestol, kar je pomenilo odstavitev cesarja Šanga. Za prestolonaslednika je bil imenovan Li Longdži, čeprav ni bil najstarejši sin. Kmalu po zamenjavi oblasti so se začele kopičiti napetosti med princeso Tajping in njenimi številnimi pristaši na eni in Li Longdžijen na drugi strani. Septembra 712 je car Ruidzong, prepričan, da astološki znaki kažejo na zamenjavo oblasti, odstopil v korist Li Longdžija, ki je zavladal kot cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]]. Ruidzong je na predlog princese Tajping prevzel naziv ''tajšang huang'' – ''upokojeni cesar'', in ''[[De iure - de facto|de facto]]'' še naprej vladal kot cesar. Leta 713 je cesar Šuandzong posumil v mogoč državni udar princese Tajping in izvedel preventivno čistko njenih pristašev in svojo teto prisilil v samomor. Po njeni smrti se je Ruidzong resnično odpovedal oblasti. Umrl je leta 176. ==Predniki== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 662]] [[Kategorija:Umrli leta 716]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 8. stoletju]] [[Kategorija:dinastija Tang]] f51k9txtuosqvc9g084xim1y0x189ig 6766457 6766448 2026-10-17T20:35:56Z Octopus 13285 /* Predniki */ predniki 6766457 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Ruidzong <br>{{nobold|{{lang|zh|唐睿宗}}}} | image = Tang Ruizong.png | father = [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzong]] | mother = [[Vu Dzetjan]] | spouse = cesarica Suming<br>(u. 693)<br>cesarica Džaočeng<br>(u. 693) | spouse_type = Soprogi | issue_link = #Družina | issue = Li Šjan<br>cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] | birth_date = [[22. junij]] [[662]]<ref name=birth>''[[Stara knjiga Tanga]]'', [[:zh:s:舊唐書/卷7|zv. 7]].</ref> | birth_place = [[Čangan]] | death_date = {{Death date and age|716|7|13|662|6|22|df=y}}<ref name=birth/> | death_place = Dvorana Bajfu, Čangan | burial_place = Mavzolej Čjao ({{lang|zh|橋陵}}) | full_name = '''[[Kitajski priimek|Družinsko ime]]:''' Li (李), od leta 690 Vu in od leta 705 ponovno Li<br> '''[[Osebno ime]]:''' Šulun, od leta 669 Lun, od leta 678 Dan, od leta 690 ponovno Lun in od leta 698 ponovno Dan | succession = Cesar dinastije Tang | reign = 27. februar 684<ref name=start1st> ''Zizhi Tongjian'', zv. 203.</ref> – 16. oktober 690<ref>''Zizhi Tongjian'', zv. 204.</ref> | predecessor = [[Džongdzong]] (pod regentstvom Vu Dzetjan) | regent = cesarica [[Vu Dzetjan]] | successor = dinastija ukinjena <br />(Vu Dzetjan kot cesarica dinastije [[Vu Džov]]) | reign1 = 25. julij 710<ref name=ZZTJ209>''Zizhi Tongjian'', zv. 209.</ref> – 8. september 712<ref name=ZZTJ210>''Zizhi Tongjian'', zv. 210.</ref> | predecessor1 = [[Šang (dinastija Tang)|Šang]] (pod regentstvom cesarice Vej) | successor1 = [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] | reg_type1 = sile iz ozadja | regent1 = princesa Taiping | house = rodbina Li | dynasty = [[Dinastija Tang|Tang]] | era_dates = ''Prvo vladanje'':<br>Wénmíng ({{lang|zh|文明}}) 684<br>Guāngzhái ({{lang|zh|光宅}}) 684<br>Chúigǒng ({{lang|zh|垂拱}}) 685–689<br>Yǒngchāng ({{lang|zh|永昌}}) 689<br>Zǎichū ({{lang|zh|載初}}) 690<br>''Second reign'':<br>Jǐngyún ({{lang|zh|景雲}}) 710–712<br>Tàijí ({{lang|zh|太極}}) 712<br>Yánhé ({{lang|zh|延和}}) 712 | temple_name = Rùizōng ({{lang|zh|睿宗}}) | posthumous_name = '''Short:''' Emperor Shengzhen ({{lang|zh|聖真皇帝}}) <br> '''Full:''' Emperor Xuanzhen Dasheng<br>Daxing Xiao ({{lang|zh|玄真大聖大興孝皇帝}}) }} {{Infobox Chinese | title = '''Tang Ruidzong''' | c = {{linktext|唐睿宗}} | l = "Daljnovidni prednik dinastije Tang" | p = Táng Ruìzōng | y = Tòhng Yeuihjūng | altname = Li Dan | c2 = {{linktext|李旦}} | l2 = (osebno ime) | p2 = Lǐ Dàn | y2 = Léih Daan | altname3 = Li Šulun | c3 = {{linktext|李旭輪}} | l3 = (osebno ime) | p3 = Lǐ Xùlún | y3 = Léih Yūklèuhn | altname4 = Li Lun | c4 = {{linktext|李輪}} | l4 = (osebno ime) | p4 = Lǐ Lún | y4 = Léih Lèuhn | altname5 = Vu Lun | c5 = {{linktext|武輪}} | l5 = (osebno ime) | p5 = Wǔ Lún | y5 = Móuh Lèuhn | altname6 = Vu Dan | c6 = {{linktext|武旦}} | l6 = (osebno ime) | p6 = Wǔ Dàn | y6 = Móuh Daan }} '''Ruidzong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 唐睿宗, Táng ruìzōng), z osebnimi imeni '''Li Dan''' (kitajsko: 李旦, Lǐ dàn), '''Li Šulun''' (kitajsko: 李旭輪, Li Xu-lun), '''Li Lun''' (李輪, Li Lun), '''Vu Lun''' (武輪, Wǔ lún) in '''Vu Dan''' (武旦, Wǔdàn) je bil peti in deveti cesar kitajske dinastije [[Dinastija Tang|Tang]], * [[22. junij]] [[662]],<ref name=ref8>[http://www.sinica.edu.tw/ftms-bin/kiwi1/luso.sh?lstype=2&dyna=%AD%F0&king=%B0%AA%A9v&reign=%C0s%AE%D2&yy=2&ycanzi=&mm=6&dd=&dcanzi=%A4v%A5%BC]</ref> † [[13. julij]] [[716]].<ref name=ref10>[http://www.sinica.edu.tw/ftms-bin/kiwi1/luso.sh?lstype=2&dyna=%AD%F0&king=%A5%C8%A9v&reign=%B6%7D%A4%B8&yy=4&ycanzi=&mm=6&dd=&dcanzi=%A5%D2%A4l]</ref> Bil je osmi sin cesarja [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzonga]] in četrti sin njegove druge žene, cesarice Vu, kasneje znane kot [[Vu Dzetjan]]. Februarja 684 je Li Danova mati, cesarica Vu, s prestola odstavila njegovega starejšega brata [[Džongdzong|Džongdzonga]] zaradi poskusa samostojnega vladanja. Na njegovo mesto je za postavila Li Dana kot cesarja Ruidzonga. Ruidzong je bil marioneta v rokah svoje matere brez kakršne koli oblasti. Oktobra 690 je formalno predal oblast svoji materi, ki se je razglasila za cesarico. Bila je edina cesarice v celi kitajski zgodovini.<ref>''Dzidži tongdžjan'', zv. 199.</ref> Ruidzong je bil degradiran na položaj prestolonaslednika z nekonvencionalnim nazivom ''huangsi'' (皇嗣, dobesedno ''cesarski naslednik''). V naslednjih letih sta cesaričina nečaka Vu Čengši in Vu Sansi pokušala izposlovati lastno imenovanje za prestolonaslednika, vendar ju Vu Dzetjan ni uslišala. Oktobra 698 je cesarica zaradi grožnje tujega napada na cesarstvo in pod pritiskom nezadovoljne javnosti končno pristala na predlog kanclerja Di Renjijeja in odpoklicala izgnanega Li Šjana v prestolnico [[Luojang]]. Li Dan je takoj ponudil položaj prestolonaslednika svojemu bratu Li Šjanu, ki je ponudbo sprejel. Leta 705 je bila Vu Dzetjan v državnem udaru odstavljana in na prestol se je vrnil cesar Džongdzong. Naslednjih pet let njegove vladavine je obeležila dominacija njegove soproge, cesarice Vej. V začetku julija 710 je cesar Džongdzong umrl. Cesarja je domnevno zastrupila cesarica Vej, ki je nato na prestol postavila Džongdzongovega najmlajšega sina Li Čongmaja, ki je vladal kot cesar [[Šang (dinastija Tang)|Šang]]. Samo dva tedna kasneje sta Li Danova sestra, princesa Tajping, in njen sin Li Longdži organizirala državni udar, v katerem je bila ubita cesarica Vej. Princesa Tajping, Li Longdži in Li Longdžijev brat Li Čengči so zatem nagovorili Li Dana, da je ponovno prestol, kar je pomenilo odstavitev cesarja Šanga. Za prestolonaslednika je bil imenovan Li Longdži, čeprav ni bil najstarejši sin. Kmalu po zamenjavi oblasti so se začele kopičiti napetosti med princeso Tajping in njenimi številnimi pristaši na eni in Li Longdžijen na drugi strani. Septembra 712 je car Ruidzong, prepričan, da astološki znaki kažejo na zamenjavo oblasti, odstopil v korist Li Longdžija, ki je zavladal kot cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]]. Ruidzong je na predlog princese Tajping prevzel naziv ''tajšang huang'' – ''upokojeni cesar'', in ''[[De iure - de facto|de facto]]'' še naprej vladal kot cesar. Leta 713 je cesar Šuandzong posumil v mogoč državni udar princese Tajping in izvedel preventivno čistko njenih pristašev in svojo teto prisilil v samomor. Po njeni smrti se je Ruidzong resnično odpovedal oblasti. Umrl je leta 176. {{clear}} ==Predniki== <center>{{družinsko drevo |style=font-size: 90%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= 1. ''' Cesar Ruidzong ''' |2= 2. [[Ruidzong (dinastija Tang)|Cesar Ruidzong]] |3= 3. [[Vu Dzetjan]] |4= 4. [[Tajdzong (dinastija Tang)|Cesar Tajdzong]] |5= 5. Cesarica Džangsun |6= 6. Vu Šijue, vojvoda Ding iz Jinga |7= 7. Gospa Jang |8= 8. [[Gaodzu (dinastija Tang)|Cesar Gaodzu]] |9= 9. Cesarica Tajmušunšeng |10= 10. Džangsun Šeng |11= 11. Gospa Gao |12= 12. VU Hua |13= 13. Gospa Džao |14= 14. Jang Da |15= |16= 16. Li Bing, vojvoda Ren iz Tanga |17= 17. Vojvodinja Dugu |18= 18. Dov Ji, vojvoda iz Šenvuja |19= 19. Princesa Šjangjang iz Severnega Džova |20= 20. Džangsun Si |21= |22= Gao Jingde ali Gao Maj |23= |24= 24. Vu Džjan |25= 25. Gospa Song |26= |27= |28= 28. Jang Šao |29= |30= |31= }}</center> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 662]] [[Kategorija:Umrli leta 716]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 8. stoletju]] [[Kategorija:dinastija Tang]] s5a54r2uys89le2x1g595h8vxo030g8 6766462 6766457 2026-10-17T20:43:44Z Octopus 13285 /* Viri */ vladanje 6766462 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Ruidzong <br>{{nobold|{{lang|zh|唐睿宗}}}} | image = Tang Ruizong.png | father = [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzong]] | mother = [[Vu Dzetjan]] | spouse = cesarica Suming<br>(u. 693)<br>cesarica Džaočeng<br>(u. 693) | spouse_type = Soprogi | issue_link = #Družina | issue = Li Šjan<br>cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] | birth_date = [[22. junij]] [[662]]<ref name=birth>''[[Stara knjiga Tanga]]'', [[:zh:s:舊唐書/卷7|zv. 7]].</ref> | birth_place = [[Čangan]] | death_date = {{Death date and age|716|7|13|662|6|22|df=y}}<ref name=birth/> | death_place = Dvorana Bajfu, Čangan | burial_place = Mavzolej Čjao ({{lang|zh|橋陵}}) | full_name = '''[[Kitajski priimek|Družinsko ime]]:''' Li (李), od leta 690 Vu in od leta 705 ponovno Li<br> '''[[Osebno ime]]:''' Šulun, od leta 669 Lun, od leta 678 Dan, od leta 690 ponovno Lun in od leta 698 ponovno Dan | succession = Cesar dinastije Tang | reign = 27. februar 684<ref name=start1st> ''Zizhi Tongjian'', zv. 203.</ref> – 16. oktober 690<ref>''Zizhi Tongjian'', zv. 204.</ref> | predecessor = [[Džongdzong]] (pod regentstvom Vu Dzetjan) | regent = cesarica [[Vu Dzetjan]] | successor = dinastija ukinjena <br />(Vu Dzetjan kot cesarica dinastije [[Vu Džov]]) | reign1 = 25. julij 710<ref name=ZZTJ209>''Zizhi Tongjian'', zv. 209.</ref> – 8. september 712<ref name=ZZTJ210>''Zizhi Tongjian'', zv. 210.</ref> | predecessor1 = [[Šang (dinastija Tang)|Šang]] (pod regentstvom cesarice Vej) | successor1 = [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]] | reg_type1 = sile iz ozadja | regent1 = princesa Taiping | house = rodbina Li | dynasty = [[Dinastija Tang|Tang]] | era_dates = ''Prvo vladanje'':<br>Wénmíng ({{lang|zh|文明}}) 684<br>Guāngzhái ({{lang|zh|光宅}}) 684<br>Chúigǒng ({{lang|zh|垂拱}}) 685–689<br>Yǒngchāng ({{lang|zh|永昌}}) 689<br>Zǎichū ({{lang|zh|載初}}) 690<br>''Second reign'':<br>Jǐngyún ({{lang|zh|景雲}}) 710–712<br>Tàijí ({{lang|zh|太極}}) 712<br>Yánhé ({{lang|zh|延和}}) 712 | temple_name = Rùizōng ({{lang|zh|睿宗}}) | posthumous_name = '''Short:''' Emperor Shengzhen ({{lang|zh|聖真皇帝}}) <br> '''Full:''' Emperor Xuanzhen Dasheng<br>Daxing Xiao ({{lang|zh|玄真大聖大興孝皇帝}}) }} {{Infobox Chinese | title = '''Tang Ruidzong''' | c = {{linktext|唐睿宗}} | l = "Daljnovidni prednik dinastije Tang" | p = Táng Ruìzōng | y = Tòhng Yeuihjūng | altname = Li Dan | c2 = {{linktext|李旦}} | l2 = (osebno ime) | p2 = Lǐ Dàn | y2 = Léih Daan | altname3 = Li Šulun | c3 = {{linktext|李旭輪}} | l3 = (osebno ime) | p3 = Lǐ Xùlún | y3 = Léih Yūklèuhn | altname4 = Li Lun | c4 = {{linktext|李輪}} | l4 = (osebno ime) | p4 = Lǐ Lún | y4 = Léih Lèuhn | altname5 = Vu Lun | c5 = {{linktext|武輪}} | l5 = (osebno ime) | p5 = Wǔ Lún | y5 = Móuh Lèuhn | altname6 = Vu Dan | c6 = {{linktext|武旦}} | l6 = (osebno ime) | p6 = Wǔ Dàn | y6 = Móuh Daan }} '''Ruidzong''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 唐睿宗, Táng ruìzōng), z osebnimi imeni '''Li Dan''' (kitajsko: 李旦, Lǐ dàn), '''Li Šulun''' (kitajsko: 李旭輪, Li Xu-lun), '''Li Lun''' (李輪, Li Lun), '''Vu Lun''' (武輪, Wǔ lún) in '''Vu Dan''' (武旦, Wǔdàn) je bil peti in deveti cesar kitajske dinastije [[Dinastija Tang|Tang]], * [[22. junij]] [[662]],<ref name=ref8>[http://www.sinica.edu.tw/ftms-bin/kiwi1/luso.sh?lstype=2&dyna=%AD%F0&king=%B0%AA%A9v&reign=%C0s%AE%D2&yy=2&ycanzi=&mm=6&dd=&dcanzi=%A4v%A5%BC]</ref> † [[13. julij]] [[716]].<ref name=ref10>[http://www.sinica.edu.tw/ftms-bin/kiwi1/luso.sh?lstype=2&dyna=%AD%F0&king=%A5%C8%A9v&reign=%B6%7D%A4%B8&yy=4&ycanzi=&mm=6&dd=&dcanzi=%A5%D2%A4l]</ref> Bil je osmi sin cesarja [[Gaodzong (dinastija Tang)|Gaodzonga]] in četrti sin njegove druge žene, cesarice Vu, kasneje znane kot [[Vu Dzetjan]]. Februarja 684 je Li Danova mati, cesarica Vu, s prestola odstavila njegovega starejšega brata [[Džongdzong|Džongdzonga]] zaradi poskusa samostojnega vladanja. Na njegovo mesto je za postavila Li Dana kot cesarja Ruidzonga. Ruidzong je bil marioneta v rokah svoje matere brez kakršne koli oblasti. Oktobra 690 je formalno predal oblast svoji materi, ki se je razglasila za cesarico. Bila je edina cesarice v celi kitajski zgodovini.<ref>''Dzidži tongdžjan'', zv. 199.</ref> Ruidzong je bil degradiran na položaj prestolonaslednika z nekonvencionalnim nazivom ''huangsi'' (皇嗣, dobesedno ''cesarski naslednik''). V naslednjih letih sta cesaričina nečaka Vu Čengši in Vu Sansi pokušala izposlovati lastno imenovanje za prestolonaslednika, vendar ju Vu Dzetjan ni uslišala. Oktobra 698 je cesarica zaradi grožnje tujega napada na cesarstvo in pod pritiskom nezadovoljne javnosti končno pristala na predlog kanclerja Di Renjijeja in odpoklicala izgnanega Li Šjana v prestolnico [[Luojang]]. Li Dan je takoj ponudil položaj prestolonaslednika svojemu bratu Li Šjanu, ki je ponudbo sprejel. Leta 705 je bila Vu Dzetjan v državnem udaru odstavljana in na prestol se je vrnil cesar Džongdzong. Naslednjih pet let njegove vladavine je obeležila dominacija njegove soproge, cesarice Vej. V začetku julija 710 je cesar Džongdzong umrl. Cesarja je domnevno zastrupila cesarica Vej, ki je nato na prestol postavila Džongdzongovega najmlajšega sina Li Čongmaja, ki je vladal kot cesar [[Šang (dinastija Tang)|Šang]]. Samo dva tedna kasneje sta Li Danova sestra, princesa Tajping, in njen sin Li Longdži organizirala državni udar, v katerem je bila ubita cesarica Vej. Princesa Tajping, Li Longdži in Li Longdžijev brat Li Čengči so zatem nagovorili Li Dana, da je ponovno prestol, kar je pomenilo odstavitev cesarja Šanga. Za prestolonaslednika je bil imenovan Li Longdži, čeprav ni bil najstarejši sin. Kmalu po zamenjavi oblasti so se začele kopičiti napetosti med princeso Tajping in njenimi številnimi pristaši na eni in Li Longdžijen na drugi strani. Septembra 712 je car Ruidzong, prepričan, da astološki znaki kažejo na zamenjavo oblasti, odstopil v korist Li Longdžija, ki je zavladal kot cesar [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong]]. Ruidzong je na predlog princese Tajping prevzel naziv ''tajšang huang'' – ''upokojeni cesar'', in ''[[De iure - de facto|de facto]]'' še naprej vladal kot cesar. Leta 713 je cesar Šuandzong posumil v mogoč državni udar princese Tajping in izvedel preventivno čistko njenih pristašev in svojo teto prisilil v samomor. Po njeni smrti se je Ruidzong resnično odpovedal oblasti. Umrl je leta 176. {{clear}} ==Predniki== <center>{{družinsko drevo |style=font-size: 90%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= 1. ''' Cesar Ruidzong ''' |2= 2. [[Ruidzong (dinastija Tang)|Cesar Ruidzong]] |3= 3. [[Vu Dzetjan]] |4= 4. [[Tajdzong (dinastija Tang)|Cesar Tajdzong]] |5= 5. Cesarica Džangsun |6= 6. Vu Šijue, vojvoda Ding iz Jinga |7= 7. Gospa Jang |8= 8. [[Gaodzu (dinastija Tang)|Cesar Gaodzu]] |9= 9. Cesarica Tajmušunšeng |10= 10. Džangsun Šeng |11= 11. Gospa Gao |12= 12. VU Hua |13= 13. Gospa Džao |14= 14. Jang Da |15= |16= 16. Li Bing, vojvoda Ren iz Tanga |17= 17. Vojvodinja Dugu |18= 18. Dov Ji, vojvoda iz Šenvuja |19= 19. Princesa Šjangjang iz Severnega Džova |20= 20. Džangsun Si |21= |22= Gao Jingde ali Gao Maj |23= |24= 24. Vu Džjan |25= 25. Gospa Song |26= |27= |28= 28. Jang Šao |29= |30= |31= }}</center> == Sklici == {{sklici|20em}} {{S-start}} {{S-hou|[[Dinastija Tang|Rodbina Li]]|22. junij|622|13. julij|716}} {{S-reg}} |- {{S-bef|before=[[Džongdzong]]| rows=2}} {{S-ttl|title=Cesar dinastije Tang|years=684–690}} {{S-aft|after=nihče <br> <small>(dinastija prekinjena)</small>}} |- {{S-ttl|title = Cesar Kitajske |years=684–690}} {{S-aft|after=[[Vu Dzetjan]]}} |- {{S-bef|before = [[Šang (dinastija Tang)|Šang]]}} {{S-ttl|title = Cesar dinastije Tang|years=710–712}} {{S-aft|after = [[Šuandzong (dinastija Tang)|Šuandzong ]]}} |- {{s-hon}} |- {{s-vac|last=[[Vu Dzetjan]]}} {{s-ttl|title=Upokojeni cesar Kitajske|years=712-716}} {{s-vac|next=[[:zh:李敬 (周朝)|Li Džin]]}} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 662]] [[Kategorija:Umrli leta 716]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 7. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 8. stoletju]] [[Kategorija:dinastija Tang]] 959qvqn2f6qqxh2h3ybuvpapgj4nao2 0 609918 6766371 2026-10-17T17:24:49Z JozefD 5744 ustvarjeno s prevodom strani »[[:nl:Special:Redirect/revision/70987155|Gijsbrecht IV van Amstel]]« 6766371 wikitext text/x-wiki   '''Gijsbreht IV. Amstelski''' (ok. [[1230]] – ok. [[1303]] ) je bil [[Gospodje Amstelski|gospod Amstellanda]]. V zgodovini Nizozemske je Gijsbreht IV. najbolj znan po zaroti proti grofu [[Floris V. Holandski|Florisu V. Holandskemu]]. Bil je sin Gijsbrehta III. Amstelskega in Berte iz Oogstgeesta ali [[Aleidis van Cuyck|Alejde iz Cuycka]]. Gijsbreht IV. se je morda poročil z neko Johano Ledeško, (nezakonsko) hčerko Janeza I. Ledeškega, s katero je imel vsaj enega sina, Janeza I. Amstelskega, in hčer Elizabeto Amstelsko. Janez II. Ledeški velja za Gijsbrehtovega svaka. == Življenje == Gijsbreht se je domnevno rodil v gradu Ouderkerken, ki leži ob reki [[Amstel]], po katerem je družina dobila ime. Temelji gradu verjetno ležijo pod judovskim pokopališčem. Prvič se pojavi v spisih iz [[1252|leta 1252]], kjer je istega leta skupaj z bratoma Gijsbrehtom in [[Wouter Uytengoye|Wouterjem Uytengoyejem]] dal izdelati svoj pečatni prstan. Tako kot njegovi predhodniki je tudi Gijsbreht odločen razširiti svoje ozemlje Amstellanda. Vendar je zaradi incidenta, v katerega je vpleten njegov oče, prisiljen popustiti in se izkaže za zvestega utrechtskemu škofu. Vendar se je prvi spopad s škofom zgodil že leta 1257 in končal se je nesrečno. Na spravi v Bodegravenu leta 1257 so mu bili naloženi ponižujoči pogoji. Kasneje je bil leta [[1257]] prisoten pri spravi med flandrijskim grofom in vojvodo Gelgerskim, leta [[1261]] pa je bil priča pri spravi med škofom Henrikom Viandenskim in [[Oton II. (grof Gelderski)|Otonom II. Gelderskim]]. Poleg tega so bile Gijsbrehtu povrnjene vse njegove pravice. Gijsbrehtu je skupaj z bratoma Viljemom in Arnoldom Amstelskima uspelo pridobiti veliko ozemlja in zaslužiti veliko denarja s fevdalno upravo. Del dobička iz posestev blizu Diemena so porabili za kapitelj sv. Janeza. Desetine iz Kalslagena, Loenena in Nieuwveena so jim prav tako prinašale veliko denarja. Na neki točki se Gijsbreht in njegovi bratje sprejo z lombardskimi gospodi, ki so si prav tako želeli posesti. V tem sporu posreduje in se spravlja utrechtski škof. Leta 1265 se pojavi med štirimi vitezi, ki jih je škof imenoval v arbitražni pogodbi z Gelderskim, leta 1266 pa je bil del sveta mladega grofa Florisa V. Holandskega. === Posesti === Posesti in ozemlja rodbine Amstelskih, ki so jih gradili skozi več generacij, so bila obsežna: * Dežela Amestele; najstarejša posest, po kateri je družina dobila ime * Mijdrecht * Diemen * Bindelmerebroec z Reyghersboschom (Blijmerlanden) * Muiden in Muiderpoort ter vse, kar jima pripada; grad, mesto in ban Muiden * Wispe (Weesp in Weesperkarspel) * 't Goet bi der Vecht (ozemlje na levem bregu Vechta med Weesperkarspel in Loenen) * Loenen s hišo Kroonenburg * Vreeland (v zastavi) * Nardingerlant, znan tudi kot Gooiland, z vsemi pripadajočimi pritiklinami * gospostvo Mijnden (ločeno okoli leta 1200 v korist Egidija, brata Gijbrehta II., čigar potomci so se imenovali Mijnden) * gospostvo IJsselstein (dodeljeno Arentu, bratu Gijsbrehta IV.) in posesti v Lopiku in Schalkwijku === Upor === [[Bestand:HUA-202050-Voorstelling_van_de_belegering_van_het_kasteel_Vreeland_in_1278.jpg|desno|sličica|200x200_pik| Obleganje gradu Vreeland leta 1278, ki ga je izvedel Floris V. Holandski, tisk Simona Fokkeja.]] Leta 1268 (do 1275) najdemo Gijsbrehta na čelu Kennemerjev, ki so po sproženem kmečkem uporu v Holandiji za kratek čas zavzeli Utrecht in uničili več gradov. Ni neverjetno, da je po kasnejši spravi z novim utrechtskim škofom Janezom Nassauskim dobil v varovanje grad Vredelant, ki ga je zaman oblegal. Leta [[1273]] so se škofovi vazali ponovno uprli. To je bila deloma posledica dejstva, da škof od svojih podrejenih zemljiških gospodov, ki so se dejansko želeli osamosvojiti, zahteva vse višje obresti. Gijsbreht se odloči za prodajo zemljišč, tako kot med drugim Sveder Abcoudski in Herman VI. Woerdenski npr. na [[Texel|Texelu]] in Calslagnu, tako da ju [[Knezoškofija Utrecht|utrechtska škofija]] ni mogla več prevzeti. Škof nato sklene, da ne more več obvladovati oblasti nad svojimi vazali, in se odloči prodati zemljišča na zahodni strani reke Sticht [[Floris V. Holandski|Florisu V. Holandskemu]]. 6. aprila 1278 je bila dosežena nova sprava med vsemi strankami (Holandskim grofom, utrechtskim škofom in različnimi gospodi). Leta 1279 pa so se med Utrechtom in Amstelom ponovno pojavili spori, tokrat glede cestnine, ki jo je Gijsbreht pobiral v Vreelandu. Poleti 1279 je novoizvoljeni škof Janez Nassauvski pri Soester Engu doživel poraz proti Amstelskim gospodom. Vendar je grof Floris V. zdaj priskočil na pomoč škofu. Aprila 1280 je Gijsbrehta premagal in ujel Janez II. Renessejski pri Loenenu. Zato je moral njegov brat Arent predati grad Vreeland, ki ga je oblegal Floris. Oba brata sta bila ujetnika v Zelandiji. 27. oktobra 1285 je bila sklenjena pogodba, v kateri se je Gijsbreht podredil grofu in postal njegov vazal. Upor je bil zdaj v rokah grofa Florisa, ki ga je leta [[1288]] uspel zatrti. Floris je Gijsbrehta zavezal, da mu plača 2000 funtov, kar je bil prvotni dolg utrechtskemu škofu. Ta znesek si je izposodil od Janeza II. Ledeškega. Kasneje so se odnosi med Florisom in Gijsbrehtom popravili. === Zarota === Gijsbreht je bil okoli [[1290|leta 1290]] eden najpomembnejših holandskih plemičev. Leta 1291 je zasedel prvi sedež v svetu, ki je pomagal grofovi soprogi Beatrisi med moževo odsotnostjo. Stvari so šle narobe, ko se je Floris leta 1296 zaradi spora glede trgovine z volno postavil na stran francoskega zaveznika [[Filip IV. Francoski|Filipa IV]]. in zapustil svojega zaveznika [[Edvard I.|Edvarda I. Angleškega]]. Angleški kralj je s pomočjo načrta, ki ga je zasnoval njegov zaupnik Janez I. iz Cuijka, ukrepal tako, da bi Florisa odstanil in ga ujel. Domnevno je načrt je bil ugrabiti grofa v Muidenu v ga prepeljati v Anglijo ali v Brabant, kjer je Janez iz Cuijka imel vpliven položaj svetnika brabantskega vojvode Janeza II. Amstelski, Van Cuijk, Van Woerden in drugi so za to prejeli finančno nadomestilo od kralja, kot je razvidno iz zapiskov v 'Wardrobebook' iz njegove 25. letne vladavine. Med lovom na sokole na mestnem travniku, lastnini, ki je pripadala Gijsbrehtu in se nahaja pol milje zahodno od mesta Utrecht (čeprav po mnenju nekaterih zgodovinarjev blizu Egelshoeka pri Hilversumu), so Florisa ujeli Gijsbreht Amstelski, Herman Woerdenski, Viljem Zaandenski, Arent iz Benschopa, Gerard iz Craayenhorsta, Viljem Teylingenski in Gerard Velsenski. Vendar se je novica o njegovem ujetju hitro razširila in med ljudmi, med katerimi je bil Floris zelo priljubljen, zato se je razvil načrt za njegovo osvoboditev. Gijsbreht Amstelski je domnevno že pobegnil v Brabant 23. junija in ga ni bilo na gradu Muiderslot. Herman Woerdenski verjetno tudi ni bil prisoten na dan umora je pobegnil v Brabant. Peti dan po ugrabitvi, 27. junija 1296, so ugrabitelji videli Kennemerje, ki so prihajali na grad, in se pripravili na beg. Popoldne so grofa, ki je bil oblečen v 'grawen rok', da ga ne bi bilo mogoče prepoznati, posadili na konja. Noge so mu zvezali pod konjskim trebuhom in v usta so mu vstavili rokavico. Tako se je procesija odpravila z Velsenskim in nekaj oprod na čelu, ki so bili kot skavti. Glede okoliščin usodnega izida poskusa pobega obstajata dve različici. Po besedah Melisa Stokeja so ugrabitelji ob prihodu v Naarden naleteli na skupino prebivalcev Naardinga, ki so se skrivali na žitnem polju. Na vprašanje Gerarda Velsenskega, kaj iščejo, so odgovorili, da tisto, kar imajo (ugrabitelji) s seboj, grofa. Nato je Gerard Velsenski obrnil konja in odjahal nazaj k skupini. Izvlekel je meč in nameraval z njim udariti grofa. Ta se je poskušal izogniti udarcu in spodbudil konja, naj preskoči jarek. Toda konj je padel v jarek, skupaj z jezdecem. Gerard Velsenski je sestopil s konja in grofa udaril z mečem. Diederik, oproda Hermana Woerdenskega in neimenovani tretji oproda so grofa prav tako udarili in zabodli ter mu povzročili več kot dvajset globokih ran. Medtem je konj Gerarda Velsenskega pobegnil tako daleč, da ni mogel ubežati Naardingerjem, ki so hiteli na kraj nesreče. Zato je zgrabil konja svojega vojaka in takoj odjahal. Enako so storili tudi drugi ugrabitelji. Vojak, ki ni mogel pobegniti, je bil na kraju samem ubit. Po besedah prokuratorja Viljema, ki je gotovo slišal še druge podrobnosti, ugrabitelji niso prišli zelo daleč, ko so zagledali skupino Naardingerjev, ki so se jim približevali. Ugrabitelji so zato zapustili pot in po bližnjiah hiteli naravnost skozi polja, pri čemer so na konjih skakali čez jarke. Toda konj grofa Florisa je bil star in šibek ter ni mogel preskočiti širokega jarka. Konj se je spotaknil in skupaj z jezdecem končal v blatnem jarku. Ker ga niso mogli izvleči in so se Naardingerji že tesno približali, so grofa ubili. Tožilec navaja podrobnost, ki v Stokejevem poročilu manjka, in sicer, da so nekateri ugrabitelji želeli grofa osvoboditi, ker niso nameravali grofa umoriti in so se iz groze obrnili proti svojim krvnim sorodnikom. Ker pa so se drugi bali posledic zase, so grofa ubili. To se je zgodilo »s tako veliko divjostjo (...) med nekaterimi prisotnimi krvniki, da takoj ko so zagledali ugledne ljudi, ki so želeli braniti zelo nežnega grofa, niso pobegnili, ampak so se pustili ujeti z orožjem v krvavi roki.« Gerarda Velsenskega so kasneje ujeli in verjetno mučili zaradi priznanja. Vendar ni gotovo, ali je bil po priznanju tudi usmrčen. Listine z dne 31. maja 1303 , v katerih številni plemiči obljubljajo podporo grofu Janezu II., da bi zarotnike in njihove potomce zadržali zunaj države, izrecno omenjajo Gijsbrehta Amstelskega, Hermana Woerdenskega in Gerarda Velsenskega. Zarotniki, ki so si rešili življenje s pravočasnim pobegom v tujino, so izgubili svojo posest v Holandiji; njihova posestva so se vrnila v grofijo. Gijsbreht IV. Amstelski in Herman VI. Woerdenski sta preostanek življenja preživela v izgnanstvu – kljub poskusom rehabilitacije s strani angleškega kralja in upanju na vrnitev na svojo posest. Gijsbreht je najprej preživel izgnanstvo pod zaščito brabantskega vojvode v Den Boschu v [[Vojvodina Brabant|vojvodini Brabant]]. Kasneje se je naselil v Betuweju (območje okoli Ossa). Po letu 1304 se Gijsbreht ne omenja več. Verjetno je Gijsbreht umrl v Kleefu (Kleve). Tam je živel med izgnanstvom, njegov sin Janez pa je omenjen tudi kot vazal Kleveški. Hiša za veliko cerkvijo v Kleveju je bila verjetno njegov dom in domnevamo lahko, da je tam tudi umrl. Njegovi potomci so ga naseljevali vse do leta 1441, ko ga je Ana iz Wisha, hči Gijsbrehtove pravnukinje Elizabete Amstelske, prodala vojvodi in se preselila v Kalkar. Posledice umora grofa Florisa so bile v mnogih pogledih katastrofalne. Upravno je nastal kaos, ker so bile izločene številne plemiške družine. Tudi tisti, ki niso sodelovali v zaroti, so utrpeli finančne izgube, ker so delovali kot poroki v skladu s prejšnjimi pogodbami. == Referenca == {{Appendix|Bronnen|2=* [https://books.google.nl/books?id=JNTxbPYQsIoC&printsec=frontcover&hl=nl&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Th.A.A.M. van Amstel: ''De heren van Amstel 1105-1378: Hun opkomst in het Nedersticht van Utrecht in de twaalfde en dertiende eeuw en hun vestiging in het hertogdom Brabant na 1296'' (Hilversum, 1999)] * [https://books.google.nl/books?id=pUhbAAAAQAAJ&printsec=frontcover&hl=nl&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false W.A. (Rijksvrijheer) van Spaen, Historie der Heeren van Amstel, van IJsselstein en van Mynden]; * J.C. van der Loos, Geschiedenis van Amstelland, vóór 1300; * E.H.P. Cordfunke, Floris V - Een politieke moord in 1296; * J.W. Verkaik, De Moord op graaf Floris V; * H. Brugmans, Een en ander over de oudste geschiedenis van Amsterdam, in het Achtste Jaarboek der vereeniging Amstelodamum. Voorts Wagenaar, Beschr. van Amsterdam; ter Gouw, Geschiedenis van Amsterdam, enz. ---- '''Referenties''' {{references}}}} [[Kategorija:Nizozemski plemiči]] cao83t3tazqmi5ik6lzzsblmtcwsk5q 6766384 6766371 2026-10-17T17:56:22Z JozefD 5744 6766384 wikitext text/x-wiki   {{Infopolje Kraljevska oseba ||name='''Gijsbreht IV. Amstelski''' |image=Gijsbrecht van Amstel Lambertus Zijl Beurs van Berlage Damrak Amsterdam.jpg |caption=Gijsbreht Amstelski na vogalu Beurs van Berlage v Amsterdamu. |succession='''Gospod Amstelski''' |reign=1252 – 1296 |coronation= |full name= |predecessor=[[Gijsbreht III. Amstelski|Gijsbreht III.]] |successor=[[Janez I. Amstelski|Janez I.]] |succession2= |reign2= |spouse= [[Gospodje Ledeški|Johana Ledeška]] |house=[[Gospodje Amstelski]] |father=[[Gijsbreht III. Amstelski|Gijsbreht III.]] |mother= Alejda iz Cuycka |birth_date=okoli 1255 |birth_place= |death_date=1303 |death_place=[[Kleef]] |religion=[[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]}} '''Gijsbreht IV. Amstelski''' (ok. [[1230]] – ok. [[1303]] ) je bil [[Gospodje Amstelski|gospod Amstellanda]]. V zgodovini Nizozemske je Gijsbreht IV. najbolj znan po zaroti proti grofu [[Floris V. Holandski|Florisu V. Holandskemu]]. Bil je sin Gijsbrehta III. Amstelskega in Berte iz Oogstgeesta ali [[Aleidis van Cuyck|Alejde iz Cuycka]]. Gijsbreht IV. se je morda poročil z neko Johano Ledeško, (nezakonsko) hčerko Janeza I. Ledeškega, s katero je imel vsaj enega sina, Janeza I. Amstelskega, in hčer Elizabeto Amstelsko. Janez II. Ledeški velja za Gijsbrehtovega svaka. == Življenje == Gijsbreht se je domnevno rodil v gradu Ouderkerken, ki leži ob reki [[Amstel]], po katerem je družina dobila ime. Temelji gradu verjetno ležijo pod judovskim pokopališčem. Prvič se pojavi v spisih iz [[1252|leta 1252]], kjer je istega leta skupaj z bratoma Gijsbrehtom in [[Wouter Uytengoye|Wouterjem Uytengoyejem]] dal izdelati svoj pečatni prstan. Tako kot njegovi predhodniki je tudi Gijsbreht odločen razširiti svoje ozemlje Amstellanda. Vendar je zaradi incidenta, v katerega je vpleten njegov oče, prisiljen popustiti in se izkaže za zvestega utrechtskemu škofu. Vendar se je prvi spopad s škofom zgodil že leta 1257 in končal se je nesrečno. Na spravi v Bodegravenu leta 1257 so mu bili naloženi ponižujoči pogoji. Kasneje je bil leta [[1257]] prisoten pri spravi med flandrijskim grofom in vojvodo Gelgerskim, leta [[1261]] pa je bil priča pri spravi med škofom Henrikom Viandenskim in [[Oton II. (grof Gelderski)|Otonom II. Gelderskim]]. Poleg tega so bile Gijsbrehtu povrnjene vse njegove pravice. Gijsbrehtu je skupaj z bratoma Viljemom in Arnoldom Amstelskima uspelo pridobiti veliko ozemlja in zaslužiti veliko denarja s fevdalno upravo. Del dobička iz posestev blizu Diemena so porabili za kapitelj sv. Janeza. Desetine iz Kalslagena, Loenena in Nieuwveena so jim prav tako prinašale veliko denarja. Na neki točki se Gijsbreht in njegovi bratje sprejo z lombardskimi gospodi, ki so si prav tako želeli posesti. V tem sporu posreduje in se spravlja utrechtski škof. Leta 1265 se pojavi med štirimi vitezi, ki jih je škof imenoval v arbitražni pogodbi z Gelderskim, leta 1266 pa je bil del sveta mladega grofa Florisa V. Holandskega. === Posesti === Posesti in ozemlja rodbine Amstelskih, ki so jih gradili skozi več generacij, so bila obsežna: * Dežela Amestele; najstarejša posest, po kateri je družina dobila ime * Mijdrecht * Diemen * Bindelmerebroec z Reyghersboschom (Blijmerlanden) * Muiden in Muiderpoort ter vse, kar jima pripada; grad, mesto in ban Muiden * Wispe (Weesp in Weesperkarspel) * 't Goet bi der Vecht (ozemlje na levem bregu Vechta med Weesperkarspel in Loenen) * Loenen s hišo Kroonenburg * Vreeland (v zastavi) * Nardingerlant, znan tudi kot Gooiland, z vsemi pripadajočimi pritiklinami * gospostvo Mijnden (ločeno okoli leta 1200 v korist Egidija, brata Gijbrehta II., čigar potomci so se imenovali Mijnden) * gospostvo IJsselstein (dodeljeno Arentu, bratu Gijsbrehta IV.) in posesti v Lopiku in Schalkwijku === Upor === [[Slika:HUA-202050-Voorstelling_van_de_belegering_van_het_kasteel_Vreeland_in_1278.jpg|desno|sličica|200x200_pik| Obleganje gradu Vreeland leta 1278, ki ga je izvedel Floris V. Holandski, tisk Simona Fokkeja.]] Leta 1268 (do 1275) najdemo Gijsbrehta na čelu Kennemerjev, ki so po sproženem kmečkem uporu v Holandiji za kratek čas zavzeli Utrecht in uničili več gradov. Ni neverjetno, da je po kasnejši spravi z novim utrechtskim škofom Janezom Nassauskim dobil v varovanje grad Vredelant, ki ga je zaman oblegal. Leta [[1273]] so se škofovi vazali ponovno uprli. To je bila deloma posledica dejstva, da škof od svojih podrejenih zemljiških gospodov, ki so se dejansko želeli osamosvojiti, zahteva vse višje obresti. Gijsbreht se odloči za prodajo zemljišč, tako kot med drugim Sveder Abcoudski in Herman VI. Woerdenski npr. na [[Texel|Texelu]] in Calslagnu, tako da ju [[Knezoškofija Utrecht|utrechtska škofija]] ni mogla več prevzeti. Škof nato sklene, da ne more več obvladovati oblasti nad svojimi vazali, in se odloči prodati zemljišča na zahodni strani reke Sticht [[Floris V. Holandski|Florisu V. Holandskemu]]. 6. aprila 1278 je bila dosežena nova sprava med vsemi strankami (Holandskim grofom, utrechtskim škofom in različnimi gospodi). Leta 1279 pa so se med Utrechtom in Amstelom ponovno pojavili spori, tokrat glede cestnine, ki jo je Gijsbreht pobiral v Vreelandu. Poleti 1279 je novoizvoljeni škof Janez Nassauvski pri Soester Engu doživel poraz proti Amstelskim gospodom. Vendar je grof Floris V. zdaj priskočil na pomoč škofu. Aprila 1280 je Gijsbrehta premagal in ujel Janez II. Renessejski pri Loenenu. Zato je moral njegov brat Arent predati grad Vreeland, ki ga je oblegal Floris. Oba brata sta bila ujetnika v Zelandiji. 27. oktobra 1285 je bila sklenjena pogodba, v kateri se je Gijsbreht podredil grofu in postal njegov vazal. Upor je bil zdaj v rokah grofa Florisa, ki ga je leta [[1288]] uspel zatrti. Floris je Gijsbrehta zavezal, da mu plača 2000 funtov, kar je bil prvotni dolg utrechtskemu škofu. Ta znesek si je izposodil od Janeza II. Ledeškega. Kasneje so se odnosi med Florisom in Gijsbrehtom popravili. === Zarota === Gijsbreht je bil okoli [[1290|leta 1290]] eden najpomembnejših holandskih plemičev. Leta 1291 je zasedel prvi sedež v svetu, ki je pomagal grofovi soprogi Beatrisi med moževo odsotnostjo. Stvari so šle narobe, ko se je Floris leta 1296 zaradi spora glede trgovine z volno postavil na stran francoskega zaveznika [[Filip IV. Francoski|Filipa IV]]. in zapustil svojega zaveznika [[Edvard I.|Edvarda I. Angleškega]]. Angleški kralj je s pomočjo načrta, ki ga je zasnoval njegov zaupnik Janez I. iz Cuijka, ukrepal tako, da bi Florisa odstanil in ga ujel. Domnevno je načrt je bil ugrabiti grofa v Muidenu v ga prepeljati v Anglijo ali v Brabant, kjer je Janez iz Cuijka imel vpliven položaj svetnika brabantskega vojvode Janeza II. Amstelski, Van Cuijk, Van Woerden in drugi so za to prejeli finančno nadomestilo od kralja, kot je razvidno iz zapiskov v 'Wardrobebook' iz njegove 25. letne vladavine. Med lovom na sokole na mestnem travniku, lastnini, ki je pripadala Gijsbrehtu in se nahaja pol milje zahodno od mesta Utrecht (čeprav po mnenju nekaterih zgodovinarjev blizu Egelshoeka pri Hilversumu), so Florisa ujeli Gijsbreht Amstelski, Herman Woerdenski, Viljem Zaandenski, Arent iz Benschopa, Gerard iz Craayenhorsta, Viljem Teylingenski in Gerard Velsenski. Vendar se je novica o njegovem ujetju hitro razširila in med ljudmi, med katerimi je bil Floris zelo priljubljen, zato se je razvil načrt za njegovo osvoboditev. Gijsbreht Amstelski je domnevno že pobegnil v Brabant 23. junija in ga ni bilo na gradu Muiderslot. Herman Woerdenski verjetno tudi ni bil prisoten na dan umora je pobegnil v Brabant. Peti dan po ugrabitvi, 27. junija 1296, so ugrabitelji videli Kennemerje, ki so prihajali na grad, in se pripravili na beg. Popoldne so grofa, ki je bil oblečen v 'grawen rok', da ga ne bi bilo mogoče prepoznati, posadili na konja. Noge so mu zvezali pod konjskim trebuhom in v usta so mu vstavili rokavico. Tako se je procesija odpravila z Velsenskim in nekaj oprod na čelu, ki so bili kot skavti. Glede okoliščin usodnega izida poskusa pobega obstajata dve različici. Po besedah Melisa Stokeja so ugrabitelji ob prihodu v Naarden naleteli na skupino prebivalcev Naardinga, ki so se skrivali na žitnem polju. Na vprašanje Gerarda Velsenskega, kaj iščejo, so odgovorili, da tisto, kar imajo (ugrabitelji) s seboj, grofa. Nato je Gerard Velsenski obrnil konja in odjahal nazaj k skupini. Izvlekel je meč in nameraval z njim udariti grofa. Ta se je poskušal izogniti udarcu in spodbudil konja, naj preskoči jarek. Toda konj je padel v jarek, skupaj z jezdecem. Gerard Velsenski je sestopil s konja in grofa udaril z mečem. Diederik, oproda Hermana Woerdenskega in neimenovani tretji oproda so grofa prav tako udarili in zabodli ter mu povzročili več kot dvajset globokih ran. Medtem je konj Gerarda Velsenskega pobegnil tako daleč, da ni mogel ubežati Naardingerjem, ki so hiteli na kraj nesreče. Zato je zgrabil konja svojega vojaka in takoj odjahal. Enako so storili tudi drugi ugrabitelji. Vojak, ki ni mogel pobegniti, je bil na kraju samem ubit. Po besedah prokuratorja Viljema, ki je gotovo slišal še druge podrobnosti, ugrabitelji niso prišli zelo daleč, ko so zagledali skupino Naardingerjev, ki so se jim približevali. Ugrabitelji so zato zapustili pot in po bližnjiah hiteli naravnost skozi polja, pri čemer so na konjih skakali čez jarke. Toda konj grofa Florisa je bil star in šibek ter ni mogel preskočiti širokega jarka. Konj se je spotaknil in skupaj z jezdecem končal v blatnem jarku. Ker ga niso mogli izvleči in so se Naardingerji že tesno približali, so grofa ubili. Tožilec navaja podrobnost, ki v Stokejevem poročilu manjka, in sicer, da so nekateri ugrabitelji želeli grofa osvoboditi, ker niso nameravali grofa umoriti in so se iz groze obrnili proti svojim krvnim sorodnikom. Ker pa so se drugi bali posledic zase, so grofa ubili. To se je zgodilo »s tako veliko divjostjo (...) med nekaterimi prisotnimi krvniki, da takoj ko so zagledali ugledne ljudi, ki so želeli braniti zelo nežnega grofa, niso pobegnili, ampak so se pustili ujeti z orožjem v krvavi roki.« Gerarda Velsenskega so kasneje ujeli in verjetno mučili zaradi priznanja. Vendar ni gotovo, ali je bil po priznanju tudi usmrčen. Listine z dne 31. maja 1303 , v katerih številni plemiči obljubljajo podporo grofu Janezu II., da bi zarotnike in njihove potomce zadržali zunaj države, izrecno omenjajo Gijsbrehta Amstelskega, Hermana Woerdenskega in Gerarda Velsenskega. Zarotniki, ki so si rešili življenje s pravočasnim pobegom v tujino, so izgubili svojo posest v Holandiji; njihova posestva so se vrnila v grofijo. Gijsbreht IV. Amstelski in Herman VI. Woerdenski sta preostanek življenja preživela v izgnanstvu – kljub poskusom rehabilitacije s strani angleškega kralja in upanju na vrnitev na svojo posest. Gijsbreht je najprej preživel izgnanstvo pod zaščito brabantskega vojvode v Den Boschu v [[Vojvodina Brabant|vojvodini Brabant]]. Kasneje se je naselil v Betuweju (območje okoli Ossa). Po letu 1304 se Gijsbreht ne omenja več. Verjetno je Gijsbreht umrl v Kleefu (Kleve). Tam je živel med izgnanstvom, njegov sin Janez pa je omenjen tudi kot vazal Kleveški. Hiša za veliko cerkvijo v Kleveju je bila verjetno njegov dom in domnevamo lahko, da je tam tudi umrl. Njegovi potomci so ga naseljevali vse do leta 1441, ko ga je Ana iz Wisha, hči Gijsbrehtove pravnukinje Elizabete Amstelske, prodala vojvodi in se preselila v Kalkar. Posledice umora grofa Florisa so bile v mnogih pogledih katastrofalne. Upravno je nastal kaos, ker so bile izločene številne plemiške družine. Tudi tisti, ki niso sodelovali v zaroti, so utrpeli finančne izgube, ker so delovali kot poroki v skladu s prejšnjimi pogodbami. == Viri == * [https://books.google.nl/books?id=JNTxbPYQsIoC&printsec=frontcover&hl=nl&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Th.A.A.M. van Amstel: ''Gospodje Amstelski 1105–1378: Njihov vzpon v Spodnji utrechtski škofiji v dvanajstem in trinajstem stoletju ter njihova naselitev v vojvodini Brabant po letu 1296'' (Hilversum, 1999)] * [https://books.google.nl/books?id=pUhbAAAAQAAJ&printsec=frontcover&hl=nl&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false W.A. (Rijksvrijheer) van Spaen, Zgodovina gospodov Amstelskih, IJsselsteinskih in Mundenskih]; * J.C. van der Loos, Zgodovina Amstellanda pred letom 1300; * E.H.P. Cordfunke, Floris V - Een politieke moord in 1296; * J.W. Verkaik, Umor grofa Florisa V. (De Moord op graaf Floris V); * H. Brugmans, Een en ander over de oudste geschiedenis van Amsterdam, in het Achtste Jaarboek der vereeniging Amstelodamum. Voorts Wagenaar, Beschr. van Amsterdam; ter Gouw, Geschiedenis van Amsterdam, enz. ---- [[Kategorija:Nizozemski plemiči]] 2ug4nl4fhuj72xlui28n58k4vpnmesz 6766386 6766384 2026-10-17T18:06:53Z JoMK 240261 6766386 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba ||name='''Gijsbreht IV. Amstelski''' |image=Gijsbrecht van Amstel Lambertus Zijl Beurs van Berlage Damrak Amsterdam.jpg |caption=Gijsbreht Amstelski na vogalu Beurs van Berlage v Amsterdamu. |succession='''Gospod Amstelski''' |reign=1252 – 1296 |coronation= |full name= |predecessor=[[Gijsbreht III. Amstelski|Gijsbreht III.]] |successor=[[Janez I. Amstelski|Janez I.]] |succession2= |reign2= |spouse= [[Gospodje Ledeški|Johana Ledeška]] |house=[[Gospodje Amstelski]] |father=[[Gijsbreht III. Amstelski|Gijsbreht III.]] |mother= Alejda iz Cuycka |birth_date=okoli 1255 |birth_place= |death_date=1303 |death_place=[[Kleef]] |religion=[[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]}} '''Gijsbreht IV. Amstelski''' (ok. [[1230]] – ok. [[1303]] ) je bil [[Gospodje Amstelski|gospod Amstellanda]]. V zgodovini Nizozemske je Gijsbreht IV. najbolj znan po zaroti proti grofu [[Floris V. Holandski|Florisu V. Holandskemu]]. Bil je sin Gijsbrehta III. Amstelskega in Berte iz Oogstgeesta ali [[Aleidis van Cuyck|Alejde iz Cuycka]]. Gijsbreht IV. se je morda poročil z neko Johano Ledeško, (nezakonsko) hčerko Janeza I. Ledeškega, s katero je imel vsaj enega sina, Janeza I. Amstelskega, in hčer Elizabeto Amstelsko. Janez II. Ledeški velja za Gijsbrehtovega svaka. == Življenje == Gijsbreht se je domnevno rodil v gradu Ouderkerken, ki leži ob reki [[Amstel]], po katerem je družina dobila ime. Temelji gradu verjetno ležijo pod judovskim pokopališčem. Prvič se pojavi v spisih iz [[1252|leta 1252]], kjer je istega leta skupaj z bratoma Gijsbrehtom in [[Wouter Uytengoye|Wouterjem Uytengoyejem]] dal izdelati svoj pečatni prstan. Tako kot njegovi predhodniki je tudi Gijsbreht odločen razširiti svoje ozemlje Amstellanda. Vendar je zaradi incidenta, v katerega je vpleten njegov oče, prisiljen popustiti in se izkaže za zvestega utrechtskemu škofu. Vendar se je prvi spopad s škofom zgodil že leta 1257 in končal se je nesrečno. Na spravi v Bodegravenu leta 1257 so mu bili naloženi ponižujoči pogoji. Kasneje je bil leta [[1257]] prisoten pri spravi med flandrijskim grofom in vojvodo Gelgerskim, leta [[1261]] pa je bil priča pri spravi med škofom Henrikom Viandenskim in [[Oton II. (grof Gelderski)|Otonom II. Gelderskim]]. Poleg tega so bile Gijsbrehtu povrnjene vse njegove pravice. Gijsbrehtu je skupaj z bratoma Viljemom in Arnoldom Amstelskima uspelo pridobiti veliko ozemlja in zaslužiti veliko denarja s fevdalno upravo. Del dobička iz posestev blizu Diemena so porabili za kapitelj sv. Janeza. Desetine iz Kalslagena, Loenena in Nieuwveena so jim prav tako prinašale veliko denarja. Na neki točki se Gijsbreht in njegovi bratje sprejo z lombardskimi gospodi, ki so si prav tako želeli posesti. V tem sporu posreduje in se spravlja utrechtski škof. Leta 1265 se pojavi med štirimi vitezi, ki jih je škof imenoval v arbitražni pogodbi z Gelderskim, leta 1266 pa je bil del sveta mladega grofa Florisa V. Holandskega. === Posesti === Posesti in ozemlja rodbine Amstelskih, ki so jih gradili skozi več generacij, so bila obsežna: * Dežela Amestele; najstarejša posest, po kateri je družina dobila ime * Mijdrecht * Diemen * Bindelmerebroec z Reyghersboschom (Blijmerlanden) * Muiden in Muiderpoort ter vse, kar jima pripada; grad, mesto in ban Muiden * Wispe (Weesp in Weesperkarspel) * 't Goet bi der Vecht (ozemlje na levem bregu Vechta med Weesperkarspel in Loenen) * Loenen s hišo Kroonenburg * Vreeland (v zastavi) * Nardingerlant, znan tudi kot Gooiland, z vsemi pripadajočimi pritiklinami * gospostvo Mijnden (ločeno okoli leta 1200 v korist Egidija, brata Gijbrehta II., čigar potomci so se imenovali Mijnden) * gospostvo IJsselstein (dodeljeno Arentu, bratu Gijsbrehta IV.) in posesti v Lopiku in Schalkwijku === Upor === [[Slika:HUA-202050-Voorstelling_van_de_belegering_van_het_kasteel_Vreeland_in_1278.jpg|desno|sličica|200x200_pik| Obleganje gradu Vreeland leta 1278, ki ga je izvedel Floris V. Holandski, tisk Simona Fokkeja.]] Leta 1268 (do 1275) najdemo Gijsbrehta na čelu Kennemerjev, ki so po sproženem kmečkem uporu v Holandiji za kratek čas zavzeli Utrecht in uničili več gradov. Ni neverjetno, da je po kasnejši spravi z novim utrechtskim škofom Janezom Nassauskim dobil v varovanje grad Vredelant, ki ga je zaman oblegal. Leta [[1273]] so se škofovi vazali ponovno uprli. To je bila deloma posledica dejstva, da škof od svojih podrejenih zemljiških gospodov, ki so se dejansko želeli osamosvojiti, zahteva vse višje obresti. Gijsbreht se odloči za prodajo zemljišč, tako kot med drugim Sveder Abcoudski in Herman VI. Woerdenski npr. na [[Texel|Texelu]] in Calslagnu, tako da ju [[Knezoškofija Utrecht|utrechtska škofija]] ni mogla več prevzeti. Škof nato sklene, da ne more več obvladovati oblasti nad svojimi vazali, in se odloči prodati zemljišča na zahodni strani reke Sticht [[Floris V. Holandski|Florisu V. Holandskemu]]. 6. aprila 1278 je bila dosežena nova sprava med vsemi strankami (Holandskim grofom, utrechtskim škofom in različnimi gospodi). Leta 1279 pa so se med Utrechtom in Amstelom ponovno pojavili spori, tokrat glede cestnine, ki jo je Gijsbreht pobiral v Vreelandu. Poleti 1279 je novoizvoljeni škof Janez Nassauvski pri Soester Engu doživel poraz proti Amstelskim gospodom. Vendar je grof Floris V. zdaj priskočil na pomoč škofu. Aprila 1280 je Gijsbrehta premagal in ujel Janez II. Renessejski pri Loenenu. Zato je moral njegov brat Arent predati grad Vreeland, ki ga je oblegal Floris. Oba brata sta bila ujetnika v Zelandiji. 27. oktobra 1285 je bila sklenjena pogodba, v kateri se je Gijsbreht podredil grofu in postal njegov vazal. Upor je bil zdaj v rokah grofa Florisa, ki ga je leta [[1288]] uspel zatrti. Floris je Gijsbrehta zavezal, da mu plača 2000 funtov, kar je bil prvotni dolg utrechtskemu škofu. Ta znesek si je izposodil od Janeza II. Ledeškega. Kasneje so se odnosi med Florisom in Gijsbrehtom popravili. === Zarota === Gijsbreht je bil okoli [[1290|leta 1290]] eden najpomembnejših holandskih plemičev. Leta 1291 je zasedel prvi sedež v svetu, ki je pomagal grofovi soprogi Beatrisi med moževo odsotnostjo. Stvari so šle narobe, ko se je Floris leta 1296 zaradi spora glede trgovine z volno postavil na stran francoskega zaveznika [[Filip IV. Francoski|Filipa IV]]. in zapustil svojega zaveznika [[Edvard I.|Edvarda I. Angleškega]]. Angleški kralj je s pomočjo načrta, ki ga je zasnoval njegov zaupnik Janez I. iz Cuijka, ukrepal tako, da bi Florisa odstanil in ga ujel. Domnevno je načrt je bil ugrabiti grofa v Muidenu v ga prepeljati v Anglijo ali v Brabant, kjer je Janez iz Cuijka imel vpliven položaj svetnika brabantskega vojvode Janeza II. Amstelski, Van Cuijk, Van Woerden in drugi so za to prejeli finančno nadomestilo od kralja, kot je razvidno iz zapiskov v 'Wardrobebook' iz njegove 25. letne vladavine. Med lovom na sokole na mestnem travniku, lastnini, ki je pripadala Gijsbrehtu in se nahaja pol milje zahodno od mesta Utrecht (čeprav po mnenju nekaterih zgodovinarjev blizu Egelshoeka pri Hilversumu), so Florisa ujeli Gijsbreht Amstelski, Herman Woerdenski, Viljem Zaandenski, Arent iz Benschopa, Gerard iz Craayenhorsta, Viljem Teylingenski in Gerard Velsenski. Vendar se je novica o njegovem ujetju hitro razširila in med ljudmi, med katerimi je bil Floris zelo priljubljen, zato se je razvil načrt za njegovo osvoboditev. Gijsbreht Amstelski je domnevno že pobegnil v Brabant 23. junija in ga ni bilo na gradu Muiderslot. Herman Woerdenski verjetno tudi ni bil prisoten na dan umora je pobegnil v Brabant. Peti dan po ugrabitvi, 27. junija 1296, so ugrabitelji videli Kennemerje, ki so prihajali na grad, in se pripravili na beg. Popoldne so grofa, ki je bil oblečen v 'grawen rok', da ga ne bi bilo mogoče prepoznati, posadili na konja. Noge so mu zvezali pod konjskim trebuhom in v usta so mu vstavili rokavico. Tako se je procesija odpravila z Velsenskim in nekaj oprod na čelu, ki so bili kot skavti. Glede okoliščin usodnega izida poskusa pobega obstajata dve različici. Po besedah Melisa Stokeja so ugrabitelji ob prihodu v Naarden naleteli na skupino prebivalcev Naardinga, ki so se skrivali na žitnem polju. Na vprašanje Gerarda Velsenskega, kaj iščejo, so odgovorili, da tisto, kar imajo (ugrabitelji) s seboj, grofa. Nato je Gerard Velsenski obrnil konja in odjahal nazaj k skupini. Izvlekel je meč in nameraval z njim udariti grofa. Ta se je poskušal izogniti udarcu in spodbudil konja, naj preskoči jarek. Toda konj je padel v jarek, skupaj z jezdecem. Gerard Velsenski je sestopil s konja in grofa udaril z mečem. Diederik, oproda Hermana Woerdenskega in neimenovani tretji oproda so grofa prav tako udarili in zabodli ter mu povzročili več kot dvajset globokih ran. Medtem je konj Gerarda Velsenskega pobegnil tako daleč, da ni mogel ubežati Naardingerjem, ki so hiteli na kraj nesreče. Zato je zgrabil konja svojega vojaka in takoj odjahal. Enako so storili tudi drugi ugrabitelji. Vojak, ki ni mogel pobegniti, je bil na kraju samem ubit. Po besedah prokuratorja Viljema, ki je gotovo slišal še druge podrobnosti, ugrabitelji niso prišli zelo daleč, ko so zagledali skupino Naardingerjev, ki so se jim približevali. Ugrabitelji so zato zapustili pot in po bližnjiah hiteli naravnost skozi polja, pri čemer so na konjih skakali čez jarke. Toda konj grofa Florisa je bil star in šibek ter ni mogel preskočiti širokega jarka. Konj se je spotaknil in skupaj z jezdecem končal v blatnem jarku. Ker ga niso mogli izvleči in so se Naardingerji že tesno približali, so grofa ubili. Tožilec navaja podrobnost, ki v Stokejevem poročilu manjka, in sicer, da so nekateri ugrabitelji želeli grofa osvoboditi, ker niso nameravali grofa umoriti in so se iz groze obrnili proti svojim krvnim sorodnikom. Ker pa so se drugi bali posledic zase, so grofa ubili. To se je zgodilo »s tako veliko divjostjo (...) med nekaterimi prisotnimi krvniki, da takoj ko so zagledali ugledne ljudi, ki so želeli braniti zelo nežnega grofa, niso pobegnili, ampak so se pustili ujeti z orožjem v krvavi roki.« Gerarda Velsenskega so kasneje ujeli in verjetno mučili zaradi priznanja. Vendar ni gotovo, ali je bil po priznanju tudi usmrčen. Listine z dne 31. maja 1303 , v katerih številni plemiči obljubljajo podporo grofu Janezu II., da bi zarotnike in njihove potomce zadržali zunaj države, izrecno omenjajo Gijsbrehta Amstelskega, Hermana Woerdenskega in Gerarda Velsenskega. Zarotniki, ki so si rešili življenje s pravočasnim pobegom v tujino, so izgubili svojo posest v Holandiji; njihova posestva so se vrnila v grofijo. Gijsbreht IV. Amstelski in Herman VI. Woerdenski sta preostanek življenja preživela v izgnanstvu – kljub poskusom rehabilitacije s strani angleškega kralja in upanju na vrnitev na svojo posest. Gijsbreht je najprej preživel izgnanstvo pod zaščito brabantskega vojvode v Den Boschu v [[Vojvodina Brabant|vojvodini Brabant]]. Kasneje se je naselil v Betuweju (območje okoli Ossa). Po letu 1304 se Gijsbreht ne omenja več. Verjetno je Gijsbreht umrl v Kleefu (Kleve). Tam je živel med izgnanstvom, njegov sin Janez pa je omenjen tudi kot vazal Kleveški. Hiša za veliko cerkvijo v Kleveju je bila verjetno njegov dom in domnevamo lahko, da je tam tudi umrl. Njegovi potomci so ga naseljevali vse do leta 1441, ko ga je Ana iz Wisha, hči Gijsbrehtove pravnukinje Elizabete Amstelske, prodala vojvodi in se preselila v Kalkar. Posledice umora grofa Florisa so bile v mnogih pogledih katastrofalne. Upravno je nastal kaos, ker so bile izločene številne plemiške družine. Tudi tisti, ki niso sodelovali v zaroti, so utrpeli finančne izgube, ker so delovali kot poroki v skladu s prejšnjimi pogodbami. == Viri == * [https://books.google.nl/books?id=JNTxbPYQsIoC&printsec=frontcover&hl=nl&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Th.A.A.M. van Amstel: ''Gospodje Amstelski 1105–1378: Njihov vzpon v Spodnji utrechtski škofiji v dvanajstem in trinajstem stoletju ter njihova naselitev v vojvodini Brabant po letu 1296'' (Hilversum, 1999)] * [https://books.google.nl/books?id=pUhbAAAAQAAJ&printsec=frontcover&hl=nl&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false W.A. (Rijksvrijheer) van Spaen, Zgodovina gospodov Amstelskih, IJsselsteinskih in Mundenskih]; * J.C. van der Loos, Zgodovina Amstellanda pred letom 1300; * E.H.P. Cordfunke, Floris V - Een politieke moord in 1296; * J.W. Verkaik, Umor grofa Florisa V. (De Moord op graaf Floris V); * H. Brugmans, Een en ander over de oudste geschiedenis van Amsterdam, in het Achtste Jaarboek der vereeniging Amstelodamum. Voorts Wagenaar, Beschr. van Amsterdam; ter Gouw, Geschiedenis van Amsterdam, enz. [[Kategorija:Nizozemski plemiči]] n75mso78nu74aipia28ye80jpfseqy7 6766387 6766386 2026-10-17T18:07:27Z JoMK 240261 dodal [[Kategorija:Rojeni leta 1255]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6766387 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba ||name='''Gijsbreht IV. Amstelski''' |image=Gijsbrecht van Amstel Lambertus Zijl Beurs van Berlage Damrak Amsterdam.jpg |caption=Gijsbreht Amstelski na vogalu Beurs van Berlage v Amsterdamu. |succession='''Gospod Amstelski''' |reign=1252 – 1296 |coronation= |full name= |predecessor=[[Gijsbreht III. Amstelski|Gijsbreht III.]] |successor=[[Janez I. Amstelski|Janez I.]] |succession2= |reign2= |spouse= [[Gospodje Ledeški|Johana Ledeška]] |house=[[Gospodje Amstelski]] |father=[[Gijsbreht III. Amstelski|Gijsbreht III.]] |mother= Alejda iz Cuycka |birth_date=okoli 1255 |birth_place= |death_date=1303 |death_place=[[Kleef]] |religion=[[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]}} '''Gijsbreht IV. Amstelski''' (ok. [[1230]] – ok. [[1303]] ) je bil [[Gospodje Amstelski|gospod Amstellanda]]. V zgodovini Nizozemske je Gijsbreht IV. najbolj znan po zaroti proti grofu [[Floris V. Holandski|Florisu V. Holandskemu]]. Bil je sin Gijsbrehta III. Amstelskega in Berte iz Oogstgeesta ali [[Aleidis van Cuyck|Alejde iz Cuycka]]. Gijsbreht IV. se je morda poročil z neko Johano Ledeško, (nezakonsko) hčerko Janeza I. Ledeškega, s katero je imel vsaj enega sina, Janeza I. Amstelskega, in hčer Elizabeto Amstelsko. Janez II. Ledeški velja za Gijsbrehtovega svaka. == Življenje == Gijsbreht se je domnevno rodil v gradu Ouderkerken, ki leži ob reki [[Amstel]], po katerem je družina dobila ime. Temelji gradu verjetno ležijo pod judovskim pokopališčem. Prvič se pojavi v spisih iz [[1252|leta 1252]], kjer je istega leta skupaj z bratoma Gijsbrehtom in [[Wouter Uytengoye|Wouterjem Uytengoyejem]] dal izdelati svoj pečatni prstan. Tako kot njegovi predhodniki je tudi Gijsbreht odločen razširiti svoje ozemlje Amstellanda. Vendar je zaradi incidenta, v katerega je vpleten njegov oče, prisiljen popustiti in se izkaže za zvestega utrechtskemu škofu. Vendar se je prvi spopad s škofom zgodil že leta 1257 in končal se je nesrečno. Na spravi v Bodegravenu leta 1257 so mu bili naloženi ponižujoči pogoji. Kasneje je bil leta [[1257]] prisoten pri spravi med flandrijskim grofom in vojvodo Gelgerskim, leta [[1261]] pa je bil priča pri spravi med škofom Henrikom Viandenskim in [[Oton II. (grof Gelderski)|Otonom II. Gelderskim]]. Poleg tega so bile Gijsbrehtu povrnjene vse njegove pravice. Gijsbrehtu je skupaj z bratoma Viljemom in Arnoldom Amstelskima uspelo pridobiti veliko ozemlja in zaslužiti veliko denarja s fevdalno upravo. Del dobička iz posestev blizu Diemena so porabili za kapitelj sv. Janeza. Desetine iz Kalslagena, Loenena in Nieuwveena so jim prav tako prinašale veliko denarja. Na neki točki se Gijsbreht in njegovi bratje sprejo z lombardskimi gospodi, ki so si prav tako želeli posesti. V tem sporu posreduje in se spravlja utrechtski škof. Leta 1265 se pojavi med štirimi vitezi, ki jih je škof imenoval v arbitražni pogodbi z Gelderskim, leta 1266 pa je bil del sveta mladega grofa Florisa V. Holandskega. === Posesti === Posesti in ozemlja rodbine Amstelskih, ki so jih gradili skozi več generacij, so bila obsežna: * Dežela Amestele; najstarejša posest, po kateri je družina dobila ime * Mijdrecht * Diemen * Bindelmerebroec z Reyghersboschom (Blijmerlanden) * Muiden in Muiderpoort ter vse, kar jima pripada; grad, mesto in ban Muiden * Wispe (Weesp in Weesperkarspel) * 't Goet bi der Vecht (ozemlje na levem bregu Vechta med Weesperkarspel in Loenen) * Loenen s hišo Kroonenburg * Vreeland (v zastavi) * Nardingerlant, znan tudi kot Gooiland, z vsemi pripadajočimi pritiklinami * gospostvo Mijnden (ločeno okoli leta 1200 v korist Egidija, brata Gijbrehta II., čigar potomci so se imenovali Mijnden) * gospostvo IJsselstein (dodeljeno Arentu, bratu Gijsbrehta IV.) in posesti v Lopiku in Schalkwijku === Upor === [[Slika:HUA-202050-Voorstelling_van_de_belegering_van_het_kasteel_Vreeland_in_1278.jpg|desno|sličica|200x200_pik| Obleganje gradu Vreeland leta 1278, ki ga je izvedel Floris V. Holandski, tisk Simona Fokkeja.]] Leta 1268 (do 1275) najdemo Gijsbrehta na čelu Kennemerjev, ki so po sproženem kmečkem uporu v Holandiji za kratek čas zavzeli Utrecht in uničili več gradov. Ni neverjetno, da je po kasnejši spravi z novim utrechtskim škofom Janezom Nassauskim dobil v varovanje grad Vredelant, ki ga je zaman oblegal. Leta [[1273]] so se škofovi vazali ponovno uprli. To je bila deloma posledica dejstva, da škof od svojih podrejenih zemljiških gospodov, ki so se dejansko želeli osamosvojiti, zahteva vse višje obresti. Gijsbreht se odloči za prodajo zemljišč, tako kot med drugim Sveder Abcoudski in Herman VI. Woerdenski npr. na [[Texel|Texelu]] in Calslagnu, tako da ju [[Knezoškofija Utrecht|utrechtska škofija]] ni mogla več prevzeti. Škof nato sklene, da ne more več obvladovati oblasti nad svojimi vazali, in se odloči prodati zemljišča na zahodni strani reke Sticht [[Floris V. Holandski|Florisu V. Holandskemu]]. 6. aprila 1278 je bila dosežena nova sprava med vsemi strankami (Holandskim grofom, utrechtskim škofom in različnimi gospodi). Leta 1279 pa so se med Utrechtom in Amstelom ponovno pojavili spori, tokrat glede cestnine, ki jo je Gijsbreht pobiral v Vreelandu. Poleti 1279 je novoizvoljeni škof Janez Nassauvski pri Soester Engu doživel poraz proti Amstelskim gospodom. Vendar je grof Floris V. zdaj priskočil na pomoč škofu. Aprila 1280 je Gijsbrehta premagal in ujel Janez II. Renessejski pri Loenenu. Zato je moral njegov brat Arent predati grad Vreeland, ki ga je oblegal Floris. Oba brata sta bila ujetnika v Zelandiji. 27. oktobra 1285 je bila sklenjena pogodba, v kateri se je Gijsbreht podredil grofu in postal njegov vazal. Upor je bil zdaj v rokah grofa Florisa, ki ga je leta [[1288]] uspel zatrti. Floris je Gijsbrehta zavezal, da mu plača 2000 funtov, kar je bil prvotni dolg utrechtskemu škofu. Ta znesek si je izposodil od Janeza II. Ledeškega. Kasneje so se odnosi med Florisom in Gijsbrehtom popravili. === Zarota === Gijsbreht je bil okoli [[1290|leta 1290]] eden najpomembnejših holandskih plemičev. Leta 1291 je zasedel prvi sedež v svetu, ki je pomagal grofovi soprogi Beatrisi med moževo odsotnostjo. Stvari so šle narobe, ko se je Floris leta 1296 zaradi spora glede trgovine z volno postavil na stran francoskega zaveznika [[Filip IV. Francoski|Filipa IV]]. in zapustil svojega zaveznika [[Edvard I.|Edvarda I. Angleškega]]. Angleški kralj je s pomočjo načrta, ki ga je zasnoval njegov zaupnik Janez I. iz Cuijka, ukrepal tako, da bi Florisa odstanil in ga ujel. Domnevno je načrt je bil ugrabiti grofa v Muidenu v ga prepeljati v Anglijo ali v Brabant, kjer je Janez iz Cuijka imel vpliven položaj svetnika brabantskega vojvode Janeza II. Amstelski, Van Cuijk, Van Woerden in drugi so za to prejeli finančno nadomestilo od kralja, kot je razvidno iz zapiskov v 'Wardrobebook' iz njegove 25. letne vladavine. Med lovom na sokole na mestnem travniku, lastnini, ki je pripadala Gijsbrehtu in se nahaja pol milje zahodno od mesta Utrecht (čeprav po mnenju nekaterih zgodovinarjev blizu Egelshoeka pri Hilversumu), so Florisa ujeli Gijsbreht Amstelski, Herman Woerdenski, Viljem Zaandenski, Arent iz Benschopa, Gerard iz Craayenhorsta, Viljem Teylingenski in Gerard Velsenski. Vendar se je novica o njegovem ujetju hitro razširila in med ljudmi, med katerimi je bil Floris zelo priljubljen, zato se je razvil načrt za njegovo osvoboditev. Gijsbreht Amstelski je domnevno že pobegnil v Brabant 23. junija in ga ni bilo na gradu Muiderslot. Herman Woerdenski verjetno tudi ni bil prisoten na dan umora je pobegnil v Brabant. Peti dan po ugrabitvi, 27. junija 1296, so ugrabitelji videli Kennemerje, ki so prihajali na grad, in se pripravili na beg. Popoldne so grofa, ki je bil oblečen v 'grawen rok', da ga ne bi bilo mogoče prepoznati, posadili na konja. Noge so mu zvezali pod konjskim trebuhom in v usta so mu vstavili rokavico. Tako se je procesija odpravila z Velsenskim in nekaj oprod na čelu, ki so bili kot skavti. Glede okoliščin usodnega izida poskusa pobega obstajata dve različici. Po besedah Melisa Stokeja so ugrabitelji ob prihodu v Naarden naleteli na skupino prebivalcev Naardinga, ki so se skrivali na žitnem polju. Na vprašanje Gerarda Velsenskega, kaj iščejo, so odgovorili, da tisto, kar imajo (ugrabitelji) s seboj, grofa. Nato je Gerard Velsenski obrnil konja in odjahal nazaj k skupini. Izvlekel je meč in nameraval z njim udariti grofa. Ta se je poskušal izogniti udarcu in spodbudil konja, naj preskoči jarek. Toda konj je padel v jarek, skupaj z jezdecem. Gerard Velsenski je sestopil s konja in grofa udaril z mečem. Diederik, oproda Hermana Woerdenskega in neimenovani tretji oproda so grofa prav tako udarili in zabodli ter mu povzročili več kot dvajset globokih ran. Medtem je konj Gerarda Velsenskega pobegnil tako daleč, da ni mogel ubežati Naardingerjem, ki so hiteli na kraj nesreče. Zato je zgrabil konja svojega vojaka in takoj odjahal. Enako so storili tudi drugi ugrabitelji. Vojak, ki ni mogel pobegniti, je bil na kraju samem ubit. Po besedah prokuratorja Viljema, ki je gotovo slišal še druge podrobnosti, ugrabitelji niso prišli zelo daleč, ko so zagledali skupino Naardingerjev, ki so se jim približevali. Ugrabitelji so zato zapustili pot in po bližnjiah hiteli naravnost skozi polja, pri čemer so na konjih skakali čez jarke. Toda konj grofa Florisa je bil star in šibek ter ni mogel preskočiti širokega jarka. Konj se je spotaknil in skupaj z jezdecem končal v blatnem jarku. Ker ga niso mogli izvleči in so se Naardingerji že tesno približali, so grofa ubili. Tožilec navaja podrobnost, ki v Stokejevem poročilu manjka, in sicer, da so nekateri ugrabitelji želeli grofa osvoboditi, ker niso nameravali grofa umoriti in so se iz groze obrnili proti svojim krvnim sorodnikom. Ker pa so se drugi bali posledic zase, so grofa ubili. To se je zgodilo »s tako veliko divjostjo (...) med nekaterimi prisotnimi krvniki, da takoj ko so zagledali ugledne ljudi, ki so želeli braniti zelo nežnega grofa, niso pobegnili, ampak so se pustili ujeti z orožjem v krvavi roki.« Gerarda Velsenskega so kasneje ujeli in verjetno mučili zaradi priznanja. Vendar ni gotovo, ali je bil po priznanju tudi usmrčen. Listine z dne 31. maja 1303 , v katerih številni plemiči obljubljajo podporo grofu Janezu II., da bi zarotnike in njihove potomce zadržali zunaj države, izrecno omenjajo Gijsbrehta Amstelskega, Hermana Woerdenskega in Gerarda Velsenskega. Zarotniki, ki so si rešili življenje s pravočasnim pobegom v tujino, so izgubili svojo posest v Holandiji; njihova posestva so se vrnila v grofijo. Gijsbreht IV. Amstelski in Herman VI. Woerdenski sta preostanek življenja preživela v izgnanstvu – kljub poskusom rehabilitacije s strani angleškega kralja in upanju na vrnitev na svojo posest. Gijsbreht je najprej preživel izgnanstvo pod zaščito brabantskega vojvode v Den Boschu v [[Vojvodina Brabant|vojvodini Brabant]]. Kasneje se je naselil v Betuweju (območje okoli Ossa). Po letu 1304 se Gijsbreht ne omenja več. Verjetno je Gijsbreht umrl v Kleefu (Kleve). Tam je živel med izgnanstvom, njegov sin Janez pa je omenjen tudi kot vazal Kleveški. Hiša za veliko cerkvijo v Kleveju je bila verjetno njegov dom in domnevamo lahko, da je tam tudi umrl. Njegovi potomci so ga naseljevali vse do leta 1441, ko ga je Ana iz Wisha, hči Gijsbrehtove pravnukinje Elizabete Amstelske, prodala vojvodi in se preselila v Kalkar. Posledice umora grofa Florisa so bile v mnogih pogledih katastrofalne. Upravno je nastal kaos, ker so bile izločene številne plemiške družine. Tudi tisti, ki niso sodelovali v zaroti, so utrpeli finančne izgube, ker so delovali kot poroki v skladu s prejšnjimi pogodbami. == Viri == * [https://books.google.nl/books?id=JNTxbPYQsIoC&printsec=frontcover&hl=nl&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Th.A.A.M. van Amstel: ''Gospodje Amstelski 1105–1378: Njihov vzpon v Spodnji utrechtski škofiji v dvanajstem in trinajstem stoletju ter njihova naselitev v vojvodini Brabant po letu 1296'' (Hilversum, 1999)] * [https://books.google.nl/books?id=pUhbAAAAQAAJ&printsec=frontcover&hl=nl&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false W.A. (Rijksvrijheer) van Spaen, Zgodovina gospodov Amstelskih, IJsselsteinskih in Mundenskih]; * J.C. van der Loos, Zgodovina Amstellanda pred letom 1300; * E.H.P. Cordfunke, Floris V - Een politieke moord in 1296; * J.W. Verkaik, Umor grofa Florisa V. (De Moord op graaf Floris V); * H. Brugmans, Een en ander over de oudste geschiedenis van Amsterdam, in het Achtste Jaarboek der vereeniging Amstelodamum. Voorts Wagenaar, Beschr. van Amsterdam; ter Gouw, Geschiedenis van Amsterdam, enz. [[Kategorija:Nizozemski plemiči]] [[Kategorija:Rojeni leta 1255]] g61469sj1h2kia3d0x4wsm4ndq5cdpw 6766388 6766387 2026-10-17T18:07:54Z JoMK 240261 pp 6766388 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba ||name='''Gijsbreht IV. Amstelski''' |image=Gijsbrecht van Amstel Lambertus Zijl Beurs van Berlage Damrak Amsterdam.jpg |caption=Gijsbreht Amstelski na vogalu Beurs van Berlage v Amsterdamu. |succession='''Gospod Amstelski''' |reign=1252 – 1296 |coronation= |full name= |predecessor=[[Gijsbreht III. Amstelski|Gijsbreht III.]] |successor=[[Janez I. Amstelski|Janez I.]] |succession2= |reign2= |spouse= [[Gospodje Ledeški|Johana Ledeška]] |house=[[Gospodje Amstelski]] |father=[[Gijsbreht III. Amstelski|Gijsbreht III.]] |mother= Alejda iz Cuycka |birth_date=okoli 1255 |birth_place= |death_date=1303 |death_place=[[Kleef]] |religion=[[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]}} '''Gijsbreht IV. Amstelski''' (ok. [[1230]] – ok. [[1303]]) je bil [[Gospodje Amstelski|gospod Amstellanda]]. V zgodovini Nizozemske je Gijsbreht IV. najbolj znan po zaroti proti grofu [[Floris V. Holandski|Florisu V. Holandskemu]]. Bil je sin Gijsbrehta III. Amstelskega in Berte iz Oogstgeesta ali [[Aleidis van Cuyck|Alejde iz Cuycka]]. Gijsbreht IV. se je morda poročil z neko Johano Ledeško, (nezakonsko) hčerko Janeza I. Ledeškega, s katero je imel vsaj enega sina, Janeza I. Amstelskega, in hčer Elizabeto Amstelsko. Janez II. Ledeški velja za Gijsbrehtovega svaka. == Življenje == Gijsbreht se je domnevno rodil v gradu Ouderkerken, ki leži ob reki [[Amstel]], po katerem je družina dobila ime. Temelji gradu verjetno ležijo pod judovskim pokopališčem. Prvič se pojavi v spisih iz [[1252|leta 1252]], kjer je istega leta skupaj z bratoma Gijsbrehtom in [[Wouter Uytengoye|Wouterjem Uytengoyejem]] dal izdelati svoj pečatni prstan. Tako kot njegovi predhodniki je tudi Gijsbreht odločen razširiti svoje ozemlje Amstellanda. Vendar je zaradi incidenta, v katerega je vpleten njegov oče, prisiljen popustiti in se izkaže za zvestega utrechtskemu škofu. Vendar se je prvi spopad s škofom zgodil že leta 1257 in končal se je nesrečno. Na spravi v Bodegravenu leta 1257 so mu bili naloženi ponižujoči pogoji. Kasneje je bil leta [[1257]] prisoten pri spravi med flandrijskim grofom in vojvodo Gelgerskim, leta [[1261]] pa je bil priča pri spravi med škofom Henrikom Viandenskim in [[Oton II. (grof Gelderski)|Otonom II. Gelderskim]]. Poleg tega so bile Gijsbrehtu povrnjene vse njegove pravice. Gijsbrehtu je skupaj z bratoma Viljemom in Arnoldom Amstelskima uspelo pridobiti veliko ozemlja in zaslužiti veliko denarja s fevdalno upravo. Del dobička iz posestev blizu Diemena so porabili za kapitelj sv. Janeza. Desetine iz Kalslagena, Loenena in Nieuwveena so jim prav tako prinašale veliko denarja. Na neki točki se Gijsbreht in njegovi bratje sprejo z lombardskimi gospodi, ki so si prav tako želeli posesti. V tem sporu posreduje in se spravlja utrechtski škof. Leta 1265 se pojavi med štirimi vitezi, ki jih je škof imenoval v arbitražni pogodbi z Gelderskim, leta 1266 pa je bil del sveta mladega grofa Florisa V. Holandskega. === Posesti === Posesti in ozemlja rodbine Amstelskih, ki so jih gradili skozi več generacij, so bila obsežna: * Dežela Amestele; najstarejša posest, po kateri je družina dobila ime * Mijdrecht * Diemen * Bindelmerebroec z Reyghersboschom (Blijmerlanden) * Muiden in Muiderpoort ter vse, kar jima pripada; grad, mesto in ban Muiden * Wispe (Weesp in Weesperkarspel) * 't Goet bi der Vecht (ozemlje na levem bregu Vechta med Weesperkarspel in Loenen) * Loenen s hišo Kroonenburg * Vreeland (v zastavi) * Nardingerlant, znan tudi kot Gooiland, z vsemi pripadajočimi pritiklinami * gospostvo Mijnden (ločeno okoli leta 1200 v korist Egidija, brata Gijbrehta II., čigar potomci so se imenovali Mijnden) * gospostvo IJsselstein (dodeljeno Arentu, bratu Gijsbrehta IV.) in posesti v Lopiku in Schalkwijku === Upor === [[Slika:HUA-202050-Voorstelling_van_de_belegering_van_het_kasteel_Vreeland_in_1278.jpg|desno|sličica|200x200_pik| Obleganje gradu Vreeland leta 1278, ki ga je izvedel Floris V. Holandski, tisk Simona Fokkeja.]] Leta 1268 (do 1275) najdemo Gijsbrehta na čelu Kennemerjev, ki so po sproženem kmečkem uporu v Holandiji za kratek čas zavzeli Utrecht in uničili več gradov. Ni neverjetno, da je po kasnejši spravi z novim utrechtskim škofom Janezom Nassauskim dobil v varovanje grad Vredelant, ki ga je zaman oblegal. Leta [[1273]] so se škofovi vazali ponovno uprli. To je bila deloma posledica dejstva, da škof od svojih podrejenih zemljiških gospodov, ki so se dejansko želeli osamosvojiti, zahteva vse višje obresti. Gijsbreht se odloči za prodajo zemljišč, tako kot med drugim Sveder Abcoudski in Herman VI. Woerdenski npr. na [[Texel|Texelu]] in Calslagnu, tako da ju [[Knezoškofija Utrecht|utrechtska škofija]] ni mogla več prevzeti. Škof nato sklene, da ne more več obvladovati oblasti nad svojimi vazali, in se odloči prodati zemljišča na zahodni strani reke Sticht [[Floris V. Holandski|Florisu V. Holandskemu]]. 6. aprila 1278 je bila dosežena nova sprava med vsemi strankami (Holandskim grofom, utrechtskim škofom in različnimi gospodi). Leta 1279 pa so se med Utrechtom in Amstelom ponovno pojavili spori, tokrat glede cestnine, ki jo je Gijsbreht pobiral v Vreelandu. Poleti 1279 je novoizvoljeni škof Janez Nassauvski pri Soester Engu doživel poraz proti Amstelskim gospodom. Vendar je grof Floris V. zdaj priskočil na pomoč škofu. Aprila 1280 je Gijsbrehta premagal in ujel Janez II. Renessejski pri Loenenu. Zato je moral njegov brat Arent predati grad Vreeland, ki ga je oblegal Floris. Oba brata sta bila ujetnika v Zelandiji. 27. oktobra 1285 je bila sklenjena pogodba, v kateri se je Gijsbreht podredil grofu in postal njegov vazal. Upor je bil zdaj v rokah grofa Florisa, ki ga je leta [[1288]] uspel zatrti. Floris je Gijsbrehta zavezal, da mu plača 2000 funtov, kar je bil prvotni dolg utrechtskemu škofu. Ta znesek si je izposodil od Janeza II. Ledeškega. Kasneje so se odnosi med Florisom in Gijsbrehtom popravili. === Zarota === Gijsbreht je bil okoli [[1290|leta 1290]] eden najpomembnejših holandskih plemičev. Leta 1291 je zasedel prvi sedež v svetu, ki je pomagal grofovi soprogi Beatrisi med moževo odsotnostjo. Stvari so šle narobe, ko se je Floris leta 1296 zaradi spora glede trgovine z volno postavil na stran francoskega zaveznika [[Filip IV. Francoski|Filipa IV]]. in zapustil svojega zaveznika [[Edvard I.|Edvarda I. Angleškega]]. Angleški kralj je s pomočjo načrta, ki ga je zasnoval njegov zaupnik Janez I. iz Cuijka, ukrepal tako, da bi Florisa odstanil in ga ujel. Domnevno je načrt je bil ugrabiti grofa v Muidenu v ga prepeljati v Anglijo ali v Brabant, kjer je Janez iz Cuijka imel vpliven položaj svetnika brabantskega vojvode Janeza II. Amstelski, Van Cuijk, Van Woerden in drugi so za to prejeli finančno nadomestilo od kralja, kot je razvidno iz zapiskov v 'Wardrobebook' iz njegove 25. letne vladavine. Med lovom na sokole na mestnem travniku, lastnini, ki je pripadala Gijsbrehtu in se nahaja pol milje zahodno od mesta Utrecht (čeprav po mnenju nekaterih zgodovinarjev blizu Egelshoeka pri Hilversumu), so Florisa ujeli Gijsbreht Amstelski, Herman Woerdenski, Viljem Zaandenski, Arent iz Benschopa, Gerard iz Craayenhorsta, Viljem Teylingenski in Gerard Velsenski. Vendar se je novica o njegovem ujetju hitro razširila in med ljudmi, med katerimi je bil Floris zelo priljubljen, zato se je razvil načrt za njegovo osvoboditev. Gijsbreht Amstelski je domnevno že pobegnil v Brabant 23. junija in ga ni bilo na gradu Muiderslot. Herman Woerdenski verjetno tudi ni bil prisoten na dan umora je pobegnil v Brabant. Peti dan po ugrabitvi, 27. junija 1296, so ugrabitelji videli Kennemerje, ki so prihajali na grad, in se pripravili na beg. Popoldne so grofa, ki je bil oblečen v 'grawen rok', da ga ne bi bilo mogoče prepoznati, posadili na konja. Noge so mu zvezali pod konjskim trebuhom in v usta so mu vstavili rokavico. Tako se je procesija odpravila z Velsenskim in nekaj oprod na čelu, ki so bili kot skavti. Glede okoliščin usodnega izida poskusa pobega obstajata dve različici. Po besedah Melisa Stokeja so ugrabitelji ob prihodu v Naarden naleteli na skupino prebivalcev Naardinga, ki so se skrivali na žitnem polju. Na vprašanje Gerarda Velsenskega, kaj iščejo, so odgovorili, da tisto, kar imajo (ugrabitelji) s seboj, grofa. Nato je Gerard Velsenski obrnil konja in odjahal nazaj k skupini. Izvlekel je meč in nameraval z njim udariti grofa. Ta se je poskušal izogniti udarcu in spodbudil konja, naj preskoči jarek. Toda konj je padel v jarek, skupaj z jezdecem. Gerard Velsenski je sestopil s konja in grofa udaril z mečem. Diederik, oproda Hermana Woerdenskega in neimenovani tretji oproda so grofa prav tako udarili in zabodli ter mu povzročili več kot dvajset globokih ran. Medtem je konj Gerarda Velsenskega pobegnil tako daleč, da ni mogel ubežati Naardingerjem, ki so hiteli na kraj nesreče. Zato je zgrabil konja svojega vojaka in takoj odjahal. Enako so storili tudi drugi ugrabitelji. Vojak, ki ni mogel pobegniti, je bil na kraju samem ubit. Po besedah prokuratorja Viljema, ki je gotovo slišal še druge podrobnosti, ugrabitelji niso prišli zelo daleč, ko so zagledali skupino Naardingerjev, ki so se jim približevali. Ugrabitelji so zato zapustili pot in po bližnjiah hiteli naravnost skozi polja, pri čemer so na konjih skakali čez jarke. Toda konj grofa Florisa je bil star in šibek ter ni mogel preskočiti širokega jarka. Konj se je spotaknil in skupaj z jezdecem končal v blatnem jarku. Ker ga niso mogli izvleči in so se Naardingerji že tesno približali, so grofa ubili. Tožilec navaja podrobnost, ki v Stokejevem poročilu manjka, in sicer, da so nekateri ugrabitelji želeli grofa osvoboditi, ker niso nameravali grofa umoriti in so se iz groze obrnili proti svojim krvnim sorodnikom. Ker pa so se drugi bali posledic zase, so grofa ubili. To se je zgodilo »s tako veliko divjostjo (...) med nekaterimi prisotnimi krvniki, da takoj ko so zagledali ugledne ljudi, ki so želeli braniti zelo nežnega grofa, niso pobegnili, ampak so se pustili ujeti z orožjem v krvavi roki.« Gerarda Velsenskega so kasneje ujeli in verjetno mučili zaradi priznanja. Vendar ni gotovo, ali je bil po priznanju tudi usmrčen. Listine z dne 31. maja 1303 , v katerih številni plemiči obljubljajo podporo grofu Janezu II., da bi zarotnike in njihove potomce zadržali zunaj države, izrecno omenjajo Gijsbrehta Amstelskega, Hermana Woerdenskega in Gerarda Velsenskega. Zarotniki, ki so si rešili življenje s pravočasnim pobegom v tujino, so izgubili svojo posest v Holandiji; njihova posestva so se vrnila v grofijo. Gijsbreht IV. Amstelski in Herman VI. Woerdenski sta preostanek življenja preživela v izgnanstvu – kljub poskusom rehabilitacije s strani angleškega kralja in upanju na vrnitev na svojo posest. Gijsbreht je najprej preživel izgnanstvo pod zaščito brabantskega vojvode v Den Boschu v [[Vojvodina Brabant|vojvodini Brabant]]. Kasneje se je naselil v Betuweju (območje okoli Ossa). Po letu 1304 se Gijsbreht ne omenja več. Verjetno je Gijsbreht umrl v Kleefu (Kleve). Tam je živel med izgnanstvom, njegov sin Janez pa je omenjen tudi kot vazal Kleveški. Hiša za veliko cerkvijo v Kleveju je bila verjetno njegov dom in domnevamo lahko, da je tam tudi umrl. Njegovi potomci so ga naseljevali vse do leta 1441, ko ga je Ana iz Wisha, hči Gijsbrehtove pravnukinje Elizabete Amstelske, prodala vojvodi in se preselila v Kalkar. Posledice umora grofa Florisa so bile v mnogih pogledih katastrofalne. Upravno je nastal kaos, ker so bile izločene številne plemiške družine. Tudi tisti, ki niso sodelovali v zaroti, so utrpeli finančne izgube, ker so delovali kot poroki v skladu s prejšnjimi pogodbami. == Viri == * [https://books.google.nl/books?id=JNTxbPYQsIoC&printsec=frontcover&hl=nl&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Th.A.A.M. van Amstel: ''Gospodje Amstelski 1105–1378: Njihov vzpon v Spodnji utrechtski škofiji v dvanajstem in trinajstem stoletju ter njihova naselitev v vojvodini Brabant po letu 1296'' (Hilversum, 1999)] * [https://books.google.nl/books?id=pUhbAAAAQAAJ&printsec=frontcover&hl=nl&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false W.A. (Rijksvrijheer) van Spaen, Zgodovina gospodov Amstelskih, IJsselsteinskih in Mundenskih]; * J.C. van der Loos, Zgodovina Amstellanda pred letom 1300; * E.H.P. Cordfunke, Floris V - Een politieke moord in 1296; * J.W. Verkaik, Umor grofa Florisa V. (De Moord op graaf Floris V); * H. Brugmans, Een en ander over de oudste geschiedenis van Amsterdam, in het Achtste Jaarboek der vereeniging Amstelodamum. Voorts Wagenaar, Beschr. van Amsterdam; ter Gouw, Geschiedenis van Amsterdam, enz. [[Kategorija:Nizozemski plemiči]] [[Kategorija:Rojeni leta 1255]] 4h56obsgtltocw1zyjkpuo5xgpdcy9g 6766389 6766388 2026-10-17T18:13:24Z JozefD 5744 /* Posesti */ 6766389 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba ||name='''Gijsbreht IV. Amstelski''' |image=Gijsbrecht van Amstel Lambertus Zijl Beurs van Berlage Damrak Amsterdam.jpg |caption=Gijsbreht Amstelski na vogalu Beurs van Berlage v Amsterdamu. |succession='''Gospod Amstelski''' |reign=1252 – 1296 |coronation= |full name= |predecessor=[[Gijsbreht III. Amstelski|Gijsbreht III.]] |successor=[[Janez I. Amstelski|Janez I.]] |succession2= |reign2= |spouse= [[Gospodje Ledeški|Johana Ledeška]] |house=[[Gospodje Amstelski]] |father=[[Gijsbreht III. Amstelski|Gijsbreht III.]] |mother= Alejda iz Cuycka |birth_date=okoli 1255 |birth_place= |death_date=1303 |death_place=[[Kleef]] |religion=[[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]]}} '''Gijsbreht IV. Amstelski''' (ok. [[1230]] – ok. [[1303]]) je bil [[Gospodje Amstelski|gospod Amstellanda]]. V zgodovini Nizozemske je Gijsbreht IV. najbolj znan po zaroti proti grofu [[Floris V. Holandski|Florisu V. Holandskemu]]. Bil je sin Gijsbrehta III. Amstelskega in Berte iz Oogstgeesta ali [[Aleidis van Cuyck|Alejde iz Cuycka]]. Gijsbreht IV. se je morda poročil z neko Johano Ledeško, (nezakonsko) hčerko Janeza I. Ledeškega, s katero je imel vsaj enega sina, Janeza I. Amstelskega, in hčer Elizabeto Amstelsko. Janez II. Ledeški velja za Gijsbrehtovega svaka. == Življenje == Gijsbreht se je domnevno rodil v gradu Ouderkerken, ki leži ob reki [[Amstel]], po katerem je družina dobila ime. Temelji gradu verjetno ležijo pod judovskim pokopališčem. Prvič se pojavi v spisih iz [[1252|leta 1252]], kjer je istega leta skupaj z bratoma Gijsbrehtom in [[Wouter Uytengoye|Wouterjem Uytengoyejem]] dal izdelati svoj pečatni prstan. Tako kot njegovi predhodniki je tudi Gijsbreht odločen razširiti svoje ozemlje Amstellanda. Vendar je zaradi incidenta, v katerega je vpleten njegov oče, prisiljen popustiti in se izkaže za zvestega utrechtskemu škofu. Vendar se je prvi spopad s škofom zgodil že leta 1257 in končal se je nesrečno. Na spravi v Bodegravenu leta 1257 so mu bili naloženi ponižujoči pogoji. Kasneje je bil leta [[1257]] prisoten pri spravi med flandrijskim grofom in vojvodo Gelgerskim, leta [[1261]] pa je bil priča pri spravi med škofom Henrikom Viandenskim in [[Oton II. (grof Gelderski)|Otonom II. Gelderskim]]. Poleg tega so bile Gijsbrehtu povrnjene vse njegove pravice. Gijsbrehtu je skupaj z bratoma Viljemom in Arnoldom Amstelskima uspelo pridobiti veliko ozemlja in zaslužiti veliko denarja s fevdalno upravo. Del dobička iz posestev blizu Diemena so porabili za kapitelj sv. Janeza. Desetine iz Kalslagena, Loenena in Nieuwveena so jim prav tako prinašale veliko denarja. Na neki točki se Gijsbreht in njegovi bratje sprejo z lombardskimi gospodi, ki so si prav tako želeli posesti. V tem sporu posreduje in se spravlja utrechtski škof. Leta 1265 se pojavi med štirimi vitezi, ki jih je škof imenoval v arbitražni pogodbi z Gelderskim, leta 1266 pa je bil del sveta mladega grofa Florisa V. Holandskega. === Posesti === Posesti in ozemlja rodbine Amstelskih, ki so jih gradili skozi več generacij, so bila obsežna: * Dežela Amestele; najstarejša posest, po kateri je družina dobila ime * Mijdrecht * Diemen * Bindelmerebroec z Reyghersboschom (Blijmerlanden) * [[Grad Muiden|Muiden]] in Muiderpoort ter vse, kar jima pripada; grad, mesto in ban Muiden * Wispe (Weesp in Weesperkarspel) * 't Goet bi der Vecht (ozemlje na levem bregu Vechta med Weesperkarspel in Loenen) * Loenen s hišo Kroonenburg * [[Grad Vreeland|Vreeland]] (v zastavi) * Nardingerlant, znan tudi kot Gooiland, z vsemi pripadajočimi pritiklinami * gospostvo Mijnden (ločeno okoli leta 1200 v korist Egidija, brata Gijbrehta II., čigar potomci so se imenovali Mijnden) * [[Grad IJsselstein|gospostvo IJsselstein]] (dodeljeno Arentu, bratu Gijsbrehta IV.) in posesti v Lopiku in Schalkwijku === Upor === [[Slika:HUA-202050-Voorstelling_van_de_belegering_van_het_kasteel_Vreeland_in_1278.jpg|desno|sličica|200x200_pik| Obleganje gradu Vreeland leta 1278, ki ga je izvedel Floris V. Holandski, tisk Simona Fokkeja.]] Leta 1268 (do 1275) najdemo Gijsbrehta na čelu Kennemerjev, ki so po sproženem kmečkem uporu v Holandiji za kratek čas zavzeli Utrecht in uničili več gradov. Ni neverjetno, da je po kasnejši spravi z novim utrechtskim škofom Janezom Nassauskim dobil v varovanje grad Vredelant, ki ga je zaman oblegal. Leta [[1273]] so se škofovi vazali ponovno uprli. To je bila deloma posledica dejstva, da škof od svojih podrejenih zemljiških gospodov, ki so se dejansko želeli osamosvojiti, zahteva vse višje obresti. Gijsbreht se odloči za prodajo zemljišč, tako kot med drugim Sveder Abcoudski in Herman VI. Woerdenski npr. na [[Texel|Texelu]] in Calslagnu, tako da ju [[Knezoškofija Utrecht|utrechtska škofija]] ni mogla več prevzeti. Škof nato sklene, da ne more več obvladovati oblasti nad svojimi vazali, in se odloči prodati zemljišča na zahodni strani reke Sticht [[Floris V. Holandski|Florisu V. Holandskemu]]. 6. aprila 1278 je bila dosežena nova sprava med vsemi strankami (Holandskim grofom, utrechtskim škofom in različnimi gospodi). Leta 1279 pa so se med Utrechtom in Amstelom ponovno pojavili spori, tokrat glede cestnine, ki jo je Gijsbreht pobiral v Vreelandu. Poleti 1279 je novoizvoljeni škof Janez Nassauvski pri Soester Engu doživel poraz proti Amstelskim gospodom. Vendar je grof Floris V. zdaj priskočil na pomoč škofu. Aprila 1280 je Gijsbrehta premagal in ujel Janez II. Renessejski pri Loenenu. Zato je moral njegov brat Arent predati grad Vreeland, ki ga je oblegal Floris. Oba brata sta bila ujetnika v Zelandiji. 27. oktobra 1285 je bila sklenjena pogodba, v kateri se je Gijsbreht podredil grofu in postal njegov vazal. Upor je bil zdaj v rokah grofa Florisa, ki ga je leta [[1288]] uspel zatrti. Floris je Gijsbrehta zavezal, da mu plača 2000 funtov, kar je bil prvotni dolg utrechtskemu škofu. Ta znesek si je izposodil od Janeza II. Ledeškega. Kasneje so se odnosi med Florisom in Gijsbrehtom popravili. === Zarota === Gijsbreht je bil okoli [[1290|leta 1290]] eden najpomembnejših holandskih plemičev. Leta 1291 je zasedel prvi sedež v svetu, ki je pomagal grofovi soprogi Beatrisi med moževo odsotnostjo. Stvari so šle narobe, ko se je Floris leta 1296 zaradi spora glede trgovine z volno postavil na stran francoskega zaveznika [[Filip IV. Francoski|Filipa IV]]. in zapustil svojega zaveznika [[Edvard I.|Edvarda I. Angleškega]]. Angleški kralj je s pomočjo načrta, ki ga je zasnoval njegov zaupnik Janez I. iz Cuijka, ukrepal tako, da bi Florisa odstanil in ga ujel. Domnevno je načrt je bil ugrabiti grofa v Muidenu v ga prepeljati v Anglijo ali v Brabant, kjer je Janez iz Cuijka imel vpliven položaj svetnika brabantskega vojvode Janeza II. Amstelski, Van Cuijk, Van Woerden in drugi so za to prejeli finančno nadomestilo od kralja, kot je razvidno iz zapiskov v 'Wardrobebook' iz njegove 25. letne vladavine. Med lovom na sokole na mestnem travniku, lastnini, ki je pripadala Gijsbrehtu in se nahaja pol milje zahodno od mesta Utrecht (čeprav po mnenju nekaterih zgodovinarjev blizu Egelshoeka pri Hilversumu), so Florisa ujeli Gijsbreht Amstelski, Herman Woerdenski, Viljem Zaandenski, Arent iz Benschopa, Gerard iz Craayenhorsta, Viljem Teylingenski in Gerard Velsenski. Vendar se je novica o njegovem ujetju hitro razširila in med ljudmi, med katerimi je bil Floris zelo priljubljen, zato se je razvil načrt za njegovo osvoboditev. Gijsbreht Amstelski je domnevno že pobegnil v Brabant 23. junija in ga ni bilo na gradu Muiderslot. Herman Woerdenski verjetno tudi ni bil prisoten na dan umora je pobegnil v Brabant. Peti dan po ugrabitvi, 27. junija 1296, so ugrabitelji videli Kennemerje, ki so prihajali na grad, in se pripravili na beg. Popoldne so grofa, ki je bil oblečen v 'grawen rok', da ga ne bi bilo mogoče prepoznati, posadili na konja. Noge so mu zvezali pod konjskim trebuhom in v usta so mu vstavili rokavico. Tako se je procesija odpravila z Velsenskim in nekaj oprod na čelu, ki so bili kot skavti. Glede okoliščin usodnega izida poskusa pobega obstajata dve različici. Po besedah Melisa Stokeja so ugrabitelji ob prihodu v Naarden naleteli na skupino prebivalcev Naardinga, ki so se skrivali na žitnem polju. Na vprašanje Gerarda Velsenskega, kaj iščejo, so odgovorili, da tisto, kar imajo (ugrabitelji) s seboj, grofa. Nato je Gerard Velsenski obrnil konja in odjahal nazaj k skupini. Izvlekel je meč in nameraval z njim udariti grofa. Ta se je poskušal izogniti udarcu in spodbudil konja, naj preskoči jarek. Toda konj je padel v jarek, skupaj z jezdecem. Gerard Velsenski je sestopil s konja in grofa udaril z mečem. Diederik, oproda Hermana Woerdenskega in neimenovani tretji oproda so grofa prav tako udarili in zabodli ter mu povzročili več kot dvajset globokih ran. Medtem je konj Gerarda Velsenskega pobegnil tako daleč, da ni mogel ubežati Naardingerjem, ki so hiteli na kraj nesreče. Zato je zgrabil konja svojega vojaka in takoj odjahal. Enako so storili tudi drugi ugrabitelji. Vojak, ki ni mogel pobegniti, je bil na kraju samem ubit. Po besedah prokuratorja Viljema, ki je gotovo slišal še druge podrobnosti, ugrabitelji niso prišli zelo daleč, ko so zagledali skupino Naardingerjev, ki so se jim približevali. Ugrabitelji so zato zapustili pot in po bližnjiah hiteli naravnost skozi polja, pri čemer so na konjih skakali čez jarke. Toda konj grofa Florisa je bil star in šibek ter ni mogel preskočiti širokega jarka. Konj se je spotaknil in skupaj z jezdecem končal v blatnem jarku. Ker ga niso mogli izvleči in so se Naardingerji že tesno približali, so grofa ubili. Tožilec navaja podrobnost, ki v Stokejevem poročilu manjka, in sicer, da so nekateri ugrabitelji želeli grofa osvoboditi, ker niso nameravali grofa umoriti in so se iz groze obrnili proti svojim krvnim sorodnikom. Ker pa so se drugi bali posledic zase, so grofa ubili. To se je zgodilo »s tako veliko divjostjo (...) med nekaterimi prisotnimi krvniki, da takoj ko so zagledali ugledne ljudi, ki so želeli braniti zelo nežnega grofa, niso pobegnili, ampak so se pustili ujeti z orožjem v krvavi roki.« Gerarda Velsenskega so kasneje ujeli in verjetno mučili zaradi priznanja. Vendar ni gotovo, ali je bil po priznanju tudi usmrčen. Listine z dne 31. maja 1303 , v katerih številni plemiči obljubljajo podporo grofu Janezu II., da bi zarotnike in njihove potomce zadržali zunaj države, izrecno omenjajo Gijsbrehta Amstelskega, Hermana Woerdenskega in Gerarda Velsenskega. Zarotniki, ki so si rešili življenje s pravočasnim pobegom v tujino, so izgubili svojo posest v Holandiji; njihova posestva so se vrnila v grofijo. Gijsbreht IV. Amstelski in Herman VI. Woerdenski sta preostanek življenja preživela v izgnanstvu – kljub poskusom rehabilitacije s strani angleškega kralja in upanju na vrnitev na svojo posest. Gijsbreht je najprej preživel izgnanstvo pod zaščito brabantskega vojvode v Den Boschu v [[Vojvodina Brabant|vojvodini Brabant]]. Kasneje se je naselil v Betuweju (območje okoli Ossa). Po letu 1304 se Gijsbreht ne omenja več. Verjetno je Gijsbreht umrl v Kleefu (Kleve). Tam je živel med izgnanstvom, njegov sin Janez pa je omenjen tudi kot vazal Kleveški. Hiša za veliko cerkvijo v Kleveju je bila verjetno njegov dom in domnevamo lahko, da je tam tudi umrl. Njegovi potomci so ga naseljevali vse do leta 1441, ko ga je Ana iz Wisha, hči Gijsbrehtove pravnukinje Elizabete Amstelske, prodala vojvodi in se preselila v Kalkar. Posledice umora grofa Florisa so bile v mnogih pogledih katastrofalne. Upravno je nastal kaos, ker so bile izločene številne plemiške družine. Tudi tisti, ki niso sodelovali v zaroti, so utrpeli finančne izgube, ker so delovali kot poroki v skladu s prejšnjimi pogodbami. == Viri == * [https://books.google.nl/books?id=JNTxbPYQsIoC&printsec=frontcover&hl=nl&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Th.A.A.M. van Amstel: ''Gospodje Amstelski 1105–1378: Njihov vzpon v Spodnji utrechtski škofiji v dvanajstem in trinajstem stoletju ter njihova naselitev v vojvodini Brabant po letu 1296'' (Hilversum, 1999)] * [https://books.google.nl/books?id=pUhbAAAAQAAJ&printsec=frontcover&hl=nl&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false W.A. (Rijksvrijheer) van Spaen, Zgodovina gospodov Amstelskih, IJsselsteinskih in Mundenskih]; * J.C. van der Loos, Zgodovina Amstellanda pred letom 1300; * E.H.P. Cordfunke, Floris V - Een politieke moord in 1296; * J.W. Verkaik, Umor grofa Florisa V. (De Moord op graaf Floris V); * H. Brugmans, Een en ander over de oudste geschiedenis van Amsterdam, in het Achtste Jaarboek der vereeniging Amstelodamum. Voorts Wagenaar, Beschr. van Amsterdam; ter Gouw, Geschiedenis van Amsterdam, enz. [[Kategorija:Nizozemski plemiči]] [[Kategorija:Rojeni leta 1255]] r39n14k1rphcwm7cd47ykkllur04xvy 10 609919 6766373 2026-10-17T17:40:07Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Morski piškur|Petromyzon |parent=Petromyzontidae |refs= {{Cof family|family=Petromyzontidae|access-date=22 October 2024}} }}« 6766373 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Morski piškur|Petromyzon |parent=Petromyzontidae |refs= {{Cof family|family=Petromyzontidae|access-date=22 October 2024}} }} pyg08nmqj0i3ye71fbsegn7ez3pmkfu 0 609920 6766375 2026-10-17T17:41:27Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Morski piškur]] 6766375 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Morski piškur]] ti7ackhxkupko3pw77m77n2r6yfoawy 10 609921 6766382 2026-10-17T17:46:38Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Eudontomyzon |parent=Petromyzontidae |refs= {{Cof family|family=Petromyzontidae|access-date=22 October 2024}} }}« 6766382 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Eudontomyzon |parent=Petromyzontidae |refs= {{Cof family|family=Petromyzontidae|access-date=22 October 2024}} }} 90qvbqmbyny63vkihdp5vbe1nm1blvv 0 609922 6766393 2026-10-17T18:23:17Z JoMK 240261 preusmeritev na [[Cerkev sv. Jožefa, Orešje]] 6766393 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Jožefa, Orešje]] 6o9yvoz1gyo4mmeo7rjg8wuey13izvg 0 609923 6766394 2026-10-17T18:23:35Z JoMK 240261 preusmeritev na [[Cerkev sv. Jožefa, Orešje]] 6766394 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Jožefa, Orešje]] 6o9yvoz1gyo4mmeo7rjg8wuey13izvg 0 609924 6766416 2026-10-17T18:57:29Z Zupi 576 nova stran z vsebino: »'''Kritični motor''' je pri večmotornih [[Letalo|letalih]] tisti motor, katerega odpoved povzroči največje poslabšanje zmogljivosti ali upravljivosti letala. == Opis == Ko pri večmotornem letalu pride do odpovedi enega od motorjev, nastane razlika v [[Potisk|potisni sili]] med levo in desno stranjo letala, kar povzroči neželeno zavijanje po smeri v stran, kjer je prišlo do odpovedi motorja. Obenem zaradi zmanjšanja hitrosti obtekanja zraka okoli krila pr...« 6766416 wikitext text/x-wiki '''Kritični motor''' je pri večmotornih [[Letalo|letalih]] tisti motor, katerega odpoved povzroči največje poslabšanje zmogljivosti ali upravljivosti letala. == Opis == Ko pri večmotornem letalu pride do odpovedi enega od motorjev, nastane razlika v [[Potisk|potisni sili]] med levo in desno stranjo letala, kar povzroči neželeno zavijanje po smeri v stran, kjer je prišlo do odpovedi motorja. Obenem zaradi zmanjšanja hitrosti obtekanja zraka okoli krila pride tudi do zmanjšanja [[Vzgon#Dinamični vzgon|sile vzgona]] na krilu z okvarjenim motorjem, kar povzroči nagibanje letala proti strani z okvarjenim motorjem. [[Slika:Criticalengine1.jpg|sličica|220x220_pik|Moment zavijanja pri sournem vrtenju motorjev. ]] Zaradi [[Letalski vijak#Moment propelerja|nesimetričnega potiska]] [[Letalski vijak|propelerja]] (P-faktor) ima krak propelerja, ki se giblje navzdol, večjo potisno silo od kraka, ki se giblje navzgor, kar povzroči zavijanje po smeri v nasprotni strani od vrtenja propelerja. Spuščajoči krak propelerja, ki je bolj oddaljen od [[Težišče|težišča]] letala, zaradi daljše ročice povzroča večji moment zavijanja po smeri. To pomeni, da bo pri vrtenju propelerjev v smeri urinega kazalca (gledano z zadnje strani) desni motor povzročil večjo nesimetrijo potiska, kot levi motor. [[Kategorija:Aerodinamika]] [[Kategorija:Letalski motorji]] 37gnf0zosbbejn7mk76cd3qsxy17bjs 6766432 6766416 2026-10-17T19:57:53Z Zupi 576 6766432 wikitext text/x-wiki '''Kritični motor''' je pri večmotornih [[Letalo|letalih]] tisti motor, katerega odpoved povzroči največje poslabšanje zmogljivosti ali upravljivosti letala. == Opis == Ko pri večmotornem letalu pride do odpovedi enega od motorjev, nastane razlika v [[Potisk|potisni sili]] med levo in desno stranjo letala, kar povzroči neželeno zavijanje po smeri v stran, kjer je prišlo do odpovedi motorja. Obenem zaradi zmanjšanja hitrosti obtekanja zraka okoli krila pride tudi do zmanjšanja [[Vzgon#Dinamični vzgon|sile vzgona]] na krilu z okvarjenim motorjem, kar povzroči nagibanje letala proti strani z okvarjenim motorjem. === Nesimetričen potisk === [[Slika:Criticalengine1.jpg|sličica|250x250px|Moment zavijanja pri sournem vrtenju motorjev. ]] Zaradi [[Letalski vijak#Moment propelerja|nesimetričnega potiska]] [[Letalski vijak|propelerja]] (P-faktor) ima krak propelerja, ki se giblje navzdol, večjo potisno silo od kraka, ki se giblje navzgor, kar povzroči zavijanje po smeri v nasprotni strani od vrtenja propelerja. Spuščajoči krak propelerja, ki je bolj oddaljen od [[Težišče|težišča]] letala, zaradi daljše ročice povzroča večji moment zavijanja po smeri. To pomeni, da bo pri vrtenju propelerjev v smeri urinega kazalca (gledano z zadnje strani) desni motor povzročil večjo nesimetrijo potiska, kot levi motor, večja nesimetrija potiska med levo in desno stranjo pa bo nastala pri odpovedi levega motorja, kar pomeni, da je levi motor kritičen. Če se propelerja vrtita v nasprotni smeri, sta spuščajoča kraka propelerjev na levi in desni strani enako oddaljena od težišča, zaradi česar odpoved kateregakoli motorja ne povzroči večje nesimetrije potiska, torej sta oba motorja kritična. Je pa vpliv na upravljivost letala večji, če se propelerja vrtita navzven, kot če se propelerja vrtita navznoter. Pri letalih z [[Reaktivni motor|reaktivnimi motorji]] ni razlik v momentu zavijanja po smeri pri odpovedi levega ali desnega motorja. === Vpliv na upravljivost letala === Odpoved motorja vpliva tudi na upravljivost letala. Standardi za načrtovanje letal od proizvajalcev zahtevajo določitev kritičnega motorja in minimalne hitrosti V_MC, pri kateri je ob odpovedi motorja možno upravljati letalo v najbolj neugodni konfiguraciji le z uporabo aerodinamičnih krmilnih površin letala. Minimalna hitrost upravljanja V_MC je odvisna od: * Gostote zraka - večja gostota zraka omogoča motorjem doseganje večje moči in posledično večjo nesimetrijo potiska ob odpovedi motorja * Položaja točke težišča letala - zadnja lega težišča skrajša momentno ročico smernega stabilizatorja in s tem učinkovitost smernega krmila. Proizvajalec lahko poda dve hitrosti - minimalno hitrost upravljanja na tleh V_MCG in minimalno hitrost upravljanja v zraku V_MCA. Hitrost V_MCA je večinoma nižja od V_MCG, saj je v zraku možno poleg smernega krmila za nasprotovanje nesimetriji potiska možno uporabiti tudi nagib proti delujočemu motorju (do 5°). [[Kategorija:Aerodinamika]] [[Kategorija:Letalski motorji]] suqjker265ioku3b0nue6z9z5qrb4ko 1 609925 6766455 2026-10-17T20:35:13Z JoMK 240261 /* Morebitni predlog za izbris? */ 6766455 wikitext text/x-wiki == Morebitni predlog za izbris == Je obstoj tele strani sploh smiseln? Navaja skope podatke o prebivalstvu Luksemburga, ki niso podprti z nobenimi sklici, in ki se jih večinoma vključi v infopolje oz. besedilo na [[Luksemburg|glavnem članku o državi]]. --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 22:35, 17. oktober 2026 (CEST) c8c209hct3x2l9gci2388ms1kzuftpo 6766463 6766455 2026-10-17T20:45:03Z Yerpo 8417 /* Morebitni predlog za izbris */ mnenje 6766463 wikitext text/x-wiki == Morebitni predlog za izbris == Je obstoj tele strani sploh smiseln? Navaja skope podatke o prebivalstvu Luksemburga, ki niso podprti z nobenimi sklici, in ki se jih večinoma vključi v infopolje oz. besedilo na [[Luksemburg|glavnem članku o državi]]. --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 22:35, 17. oktober 2026 (CEST) :{{ping|JoMK}} se strinjam s prestavitvijo vsebine (kar je je uporabne) kar v matični članek [[Luksemburg]], še bolje bi jo bilo pa tudi posodobiti in vključiti vire iz kake od večjih Wikipedij. Pmm ne rabiš formalnega zapisa soglasja pri tako nesporni zadevi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:45, 17. oktober 2026 (CEST) hz640h5vfruhjr0kcm86s83b0dq4y9z 6766468 6766463 2026-10-17T20:48:03Z JoMK 240261 /* Morebitni predlog za izbris */ odgovor 6766468 wikitext text/x-wiki == Morebitni predlog za izbris == Je obstoj tele strani sploh smiseln? Navaja skope podatke o prebivalstvu Luksemburga, ki niso podprti z nobenimi sklici, in ki se jih večinoma vključi v infopolje oz. besedilo na [[Luksemburg|glavnem članku o državi]]. --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 22:35, 17. oktober 2026 (CEST) :{{ping|JoMK}} se strinjam s prestavitvijo vsebine (kar je je uporabne) kar v matični članek [[Luksemburg]], še bolje bi jo bilo pa tudi posodobiti in vključiti vire iz kake od večjih Wikipedij. Pmm ne rabiš formalnega zapisa soglasja pri tako nesporni zadevi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:45, 17. oktober 2026 (CEST) ::V redu, mogoče pa jaz v naslednjih dneh malo razširim in dodam iz enwiki. Lep večer, --[[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] 22:48, 17. oktober 2026 (CEST) lewh0yqlg4pe8kcdqnr4cpqmuiyd2ar 118 609926 6766474 2026-10-17T20:59:26Z Ihana Aneta 242446 Ihana Aneta je prestavila stran [[Osnutek:Angela Kerin Kotnik]] na [[Angela Kerin Kotnik]]: [[WP:Osnutki|premik med osnutke]] 6766474 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Angela Kerin Kotnik]] ddv5o7t433bjlnyyv27npqyhcfo3vfk 10 609927 6766475 2026-10-17T20:59:30Z MZaplotnik 13263 44. t. 2026 6766475 wikitext text/x-wiki <center>[[Slika:Feistritz Suetschach Kulturpark Gorše Anton-Matin Slomšek 15012014 649.jpg|250px|Anton-Matin Slomšek]]<br/>'''Dopsni kip škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]]''', delo slovenskega kiparja [[France Gorše|Franceta Goršeta]] v Kulturnem parku [[Sveče]] (Kulturpark Suetschach), [[Bistrica v Rožu]], [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]]</center> <br/> <small class=navadnapovezava>Avtor fotografije: [[Uporabnik:Johann Jaritz|Johann Jaritz]]</small><noinclude> [[Kategorija:Predloge za izbrane slike 2026]]</noinclude> m55x11ew0iad6bwhp1kx41nwml0955a 10 609928 6766476 2026-10-17T21:00:13Z MZaplotnik 13263 45. t. 2026 6766476 wikitext text/x-wiki <center>[[Slika:Ljubljana portal seminary.jpg|450px|Bogoslovno semenišče Ljubljana]]<br/>'''Portal [[Bogoslovno semenišče Ljubljana|ljubljanskega bogoslovnega semenišča]]''' je l. 1714 zasnoval in verjetno tudi izklesal padovanski kipar [[Angelo Pozzo de Putis]], čeprav so to delo včasih pripisovali kamnoseku [[Luka Mislej|Luki Misleju]].</center> <br/> <small class=navadnapovezava>Avtor fotografije: [[:c:User:Moroder|Moroder]]</small><noinclude> [[Kategorija:Predloge za izbrane slike 2026]]</noinclude> ru1ghkdm7vwyjrf2t35gqrnwvpcbv2e 4 609929 6766478 2026-10-17T21:05:39Z MZaplotnik 13263 nov predlog 6766478 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Castle Ponoviče, Municipality Litija, Slovenia (2026).jpg|Slika:Castle Ponoviče, Municipality Litija, Slovenia (2026).jpg]]=== [[Slika:Castle Ponoviče, Municipality Litija, Slovenia (2026).jpg|400px|Slika:Castle Ponoviče, Municipality Litija, Slovenia (2026).jpg]] * {{info}} '''Pogled iz zraka na grad [[Ponoviče]], Občina Litija''', foto [[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]] * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 23:05, 17. oktober 2026 (CEST) scfo50h9boajqtgre15ttfrd6e9ujj5 6766552 6766478 2026-10-18T07:21:09Z Janezdrilc 3152 /* Slika:Castle Ponoviče, Municipality Litija, Slovenia (2026).jpg */ za 6766552 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Castle Ponoviče, Municipality Litija, Slovenia (2026).jpg|Slika:Castle Ponoviče, Municipality Litija, Slovenia (2026).jpg]]=== [[Slika:Castle Ponoviče, Municipality Litija, Slovenia (2026).jpg|400px|Slika:Castle Ponoviče, Municipality Litija, Slovenia (2026).jpg]] * {{info}} '''Pogled iz zraka na dvorec [[Ponoviče]], Občina Litija''', foto [[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]] * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 23:05, 17. oktober 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 09:20, 18. oktober 2026 (CEST) f4268fgt7wfg1a53deqfoe075ga0c7v 4 609930 6766492 2026-10-17T21:41:02Z MZaplotnik 13263 nov predlog 6766492 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:FIFA World Cup 2026 at 2026 FIFA World Cup by YantsImages.jpg|Slika:FIFA World Cup 2026 at 2026 FIFA World Cup by YantsImages.jpg]]=== [[Slika:FIFA World Cup 2026 at 2026 FIFA World Cup by YantsImages.jpg|400px|Slika:FIFA World Cup 2026 at 2026 FIFA World Cup by YantsImages.jpg]] * {{info}} Sodniška ekipa Andraž Kovačič, Sandro Schärer, '''[[Slavko Vinčić]]''' (glavni sodnik), Tomaž Klančnik in Stéphane De Almeida pred začetkom tekme [[Brazilska nogometna reprezentanca|Brazilija]]–[[Maroška nogometna reprezentanca|Maroko]] '''[[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Skupina C|23. svetovnega nogometnega prvenstva]]''' 13. junija 2026. Vinčić je bil v vlogi glavnega sodnika tudi na finalni tekmi in bil izbran za najboljšega sodnika turnirja. Foto [[:c:User:YantsImages|YantsImages]] * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 23:41, 17. oktober 2026 (CEST) e5bih1i2dusx1twxzusn31vfbbls2ae 4 609931 6766502 2026-10-17T23:00:32Z GeographieMan 179499 GeographieMan je prestavil stran [[Wikipedija:Urejevalski maratoni/Gorizia-Nova Gorica 2025]] na [[Wikipedija:Urejetoni/Gorizia-Nova Gorica 2025]] 6766502 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Wikipedija:Urejetoni/Gorizia-Nova Gorica 2025]] st3rf3i23386g7z63zldowa4s4zbdra 6766504 6766502 2026-10-17T23:02:01Z GeographieMan 179499 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Wikipedija:Urejetoni/Gorizia-Nova Gorica 2025]] na stran [[Wikipedija:Urejatoni/Gorizia-Nova Gorica 2025]] 6766504 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Wikipedija:Urejatoni/Gorizia-Nova Gorica 2025]] ji9djictamfl7vpb6xwy4c8iwinfsq0 4 609932 6766509 2026-10-17T23:27:42Z GeographieMan 179499 n 6766509 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Armensko-slovenski urejaton}} '''Armensko-slovenski urejaton''' je enomesečno urejevalsko tekmovanje, ki ga organizirata [[:meta:Wikimedia Armenia|Wikimedija Armenija]] in [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]. Projekt bo povezal urejevalce iz obeh skupnosti z namenom ustvarjanja in izboljševanja enciklopedičnih vsebin, povezanih z [[Armenija|Armenijo]] in [[Slovenija|Slovenijo]]. Projekt je eden od rezultatov iniciative [[:meta:CEE Wiki Peer Learning Exchange|CEE Wiki Peer Learning Exchange]]. V novembru 2026 bodo udeleženci obdelovali izbrane teme, ki zajemajo kulturo, ljudi, ženske, šport, geografijo in zgodovino obeh držav. Cilj pobude je okrepiti sodelovanje med armensko in slovensko Wiki skupnostjo ter hkrati bralcem Wikipedije omogočiti boljši dostop do znanja o obeh državah. ==Datum in čas== Urejaton bo potekal od '''1. novembra ob 00.01''' do '''30. novembra ob 23.59'''. V natečaj bodo vključeni le članki, ki bobo urejani med tema datumoma. ==Organizatorji== === Kontaktne osebe === * [[:meta:User:Mher (WMAM)|Mher Bekaryan]] (Wikimedija Armenija) * [[:meta:User:GeographieMan|Nal Mencin]] (Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti) <gallery class=center> Wikimedia Armenia logo.svg Wikipedians of Slovenia User Group.svg </gallery> [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] esb9f8veerrr0cdoaoexpjclkn1gcfl 6766523 6766509 2026-10-18T00:06:01Z GeographieMan 179499 6766523 wikitext text/x-wiki {{Armensko-slovenski urejaton}} '''Armensko-slovenski urejaton''' je enomesečno urejevalsko tekmovanje, ki ga organizirata [[:meta:Wikimedia Armenia|Wikimedija Armenija]] in [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]. Projekt bo povezal urejevalce iz obeh skupnosti z namenom ustvarjanja in izboljševanja enciklopedičnih vsebin, povezanih z [[Armenija|Armenijo]] in [[Slovenija|Slovenijo]]. Projekt je eden od rezultatov iniciative [[:meta:CEE Wiki Peer Learning Exchange|CEE Wiki Peer Learning Exchange]]. V novembru 2026 bodo udeleženci obdelovali izbrane teme, ki zajemajo kulturo, ljudi, ženske, šport, geografijo in zgodovino obeh držav. Cilj pobude je okrepiti sodelovanje med armensko in slovensko Wiki skupnostjo ter hkrati bralcem Wikipedije omogočiti boljši dostop do znanja o obeh državah. ==Datum in čas== Urejaton bo potekal od '''1. novembra ob 00.01''' do '''30. novembra ob 23.59'''. V natečaj bodo vključeni le članki, ki bobo urejani med tema datumoma. ==Organizatorji== === Kontaktne osebe === * [[:meta:User:Mher (WMAM)|Mher Bekaryan]] (Wikimedija Armenija) * [[:meta:User:GeographieMan|Nal Mencin]] (Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti) <gallery class=center> Wikimedia Armenia logo.svg Wikipedians of Slovenia User Group.svg </gallery> [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] a6yg0dvjdz8of4fnzb61eh68fqheb5v 6766607 6766523 2026-10-18T11:03:46Z GeographieMan 179499 pp 6766607 wikitext text/x-wiki {{Armensko-slovenski urejaton}} '''Armensko-slovenski urejaton''' je enomesečno urejevalsko tekmovanje, ki ga organizirata [[:meta:Wikimedia Armenia|Wikimedija Armenija]] in [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti]]. Projekt bo povezal urejevalce iz obeh skupnosti z namenom ustvarjanja in izboljševanja enciklopedičnih vsebin, povezanih z [[Armenija|Armenijo]] in [[Slovenija|Slovenijo]]. Projekt je eden od rezultatov iniciative [[:meta:CEE Wiki Peer Learning Exchange|CEE Wiki Peer Learning Exchange]]. Novembra 2026 bodo udeleženci obdelovali izbrane teme, ki zajemajo kulturo, ljudi, ženske, šport, geografijo in zgodovino obeh držav. Cilj pobude je okrepiti sodelovanje med armensko in slovensko wiki skupnostjo ter bralcem Wikipedije omogočiti boljši dostop do znanja o obeh državah. ==Datum in čas== Urejaton bo potekal od '''1. novembra ob 00.01''' do '''30. novembra ob 23.59'''. V natečaj bodo vključeni le članki, ki bodo urejani med tema datumoma. ==Organizatorji== === Kontaktne osebe === * [[:meta:User:Mher (WMAM)|Mher Bekaryan]] (Wikimedija Armenija) * [[:meta:User:GeographieMan|Nal Mencin]] (Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti) <gallery class=center> Wikimedia Armenia logo.svg Wikipedians of Slovenia User Group.svg </gallery> [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] g04o1klvog7jww7amd1yquinxeg4xm2 10 609933 6766510 2026-10-17T23:43:43Z GeographieMan 179499 n 6766510 wikitext text/x-wiki {{#ifeq:{{#titleparts:{{FULLPAGENAME}}|{{{2|}}}}}|{{{1}}}|<span class="active-menu-item" style="display:none"></span>}}<noinclude> {{documentation}} </noinclude> gnkqkummwylkbrfbq1kxauyia2vi9rx 10 609934 6766511 2026-10-17T23:43:59Z GeographieMan 179499 n 6766511 wikitext text/x-wiki <templatestyles src="WSUG header/style.css"/> <div class="header_menu"><!-- -->{{active marker|Armensko-slovenski urejaton}}[[Armensko-slovenski urejaton|<div class="page">Glavna stran</div>]]<!-- {{active marker|Armensko-slovenski urejaton}}[[Armensko-slovenski urejaton|<div class="page">Glavna stran</div>]] --><!-- -->{{active marker|Armensko-slovenski urejaton/Članki}}[[Armensko-slovenski urejaton/Članki|<div class="page">Članki</div>]]<!-- -->{{active marker|Armensko-slovenski urejaton/Pravila}}[[Armensko-slovenski urejaton/Pravila|<div class="page">Pravila</div>]]<!-- -->{{active marker|Armensko-slovenski urejaton/Nagrade}}[[Armensko-slovenski urejaton/Nagrade|<div class="page">Nagrade</div>]]<!-- -->{{active marker|Armensko-slovenski urejaton/Udeleženci}}[[Armensko-slovenski urejaton/Udeleženci|<div class="page">Udeleženci</div>]] </div><noinclude> [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] </noinclude> jrb9wipt4ebafkxuyr22yi6hzefl806 6766513 6766511 2026-10-17T23:45:47Z GeographieMan 179499 6766513 wikitext text/x-wiki <templatestyles src="WSUG header/style.css"/> <div class="header_menu"><!-- -->{{active marker|Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton}}[[Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton|<div class="page">Glavna stran</div>]]<!-- {{active marker|Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton}}[[Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton|<div class="page">Glavna stran</div>]] --><!-- -->{{active marker|Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton/Članki}}[[Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton/Članki|<div class="page">Članki</div>]]<!-- -->{{active marker|Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton/Pravila}}[[Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton/Pravila|<div class="page">Pravila</div>]]<!-- -->{{active marker|Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton/Nagrade}}[[Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton/Nagrade|<div class="page">Nagrade</div>]]<!-- -->{{active marker|Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton/Udeleženci}}[[Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton/Udeleženci|<div class="page">Udeleženci</div>]] </div><noinclude> [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] </noinclude> gmfs9il845vjbkzroftd8s5hhk9vtl5 10 609935 6766512 2026-10-17T23:44:20Z GeographieMan 179499 n 6766512 sanitized-css text/css /* Wikipedians of Slovenia User Group */ /* Header image */ .header_image { padding: 1em 0; } .header_image img { max-width: 100%; height: auto; } /* Main navigation */ .header_menu { display: flex; flex-direction: row; justify-content: space-between; flex-wrap: wrap; text-align: center; padding: 0.5em 0; font-family: Montserrat, Arial, sans-serif; gap: 0.4em; } .header_menu a { background-color: #F0F4F8; flex: 1 1 auto; padding: 0.85em 1em; transition: background-color 200ms ease, color 200ms ease, border-color 200ms ease; border-bottom: 4px solid transparent; text-decoration: none; font-size: 1.05em; font-weight: 600; color: #244B78; } /* Active page */ .header_menu .active-menu-item + a { background-color: #FFFFFF; border-bottom: 4px solid #244B78; color: #244B78; transition: none; } /* Hover effect */ .header_menu a:hover { background-color: #E2EAF2; border-bottom-color: #C9363E; text-decoration: none; color: #173653; } .header_menu .active-menu-item + a:hover { background-color: #FFFFFF; border-bottom-color: #244B78; color: #244B78; } /* Content area */ .content-block { padding: 1em; } /* Mobile layout */ @media screen and (max-width: 600px) { .header_menu a { padding: 0.65em 0.5em !important; font-size: 1em; } .content-block { padding: 0 0.5em !important; } } /* Respect reduced-motion preferences */ @media (prefers-reduced-motion: reduce) { .header_menu a { transition: none; } } gskn0ti250jij6t21nso1ajcodqyspd 14 609936 6766515 2026-10-17T23:47:22Z GeographieMan 179499 n 6766515 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Tekmovanja Wikipedije|Gorizia-Nova Gorica 2025]] [[Kategorija:Wikipediatoni]] 91eml37y8gm28qzr6ed655f3fbp4ptk 4 609937 6766516 2026-10-17T23:50:21Z GeographieMan 179499 n 6766516 wikitext text/x-wiki {{Armensko-slovenski urejaton|2}} Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska Wiki skupnost. Na enkrat si lahko rezervirate največ en članek. [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] jyo6fyscikgtkqlssx53r4cyx9zcl7j 6766614 6766516 2026-10-18T11:24:50Z GeographieMan 179499 6766614 wikitext text/x-wiki {{Armensko-slovenski urejaton|2}} == Zapis armenskih imen in poimenovanj == Pri pisanju člankov o Armeniji upoštevajte slovenska pravopisna pravila za prevzemanje armenskih imen in besed. * '''Osebna imena:''' lastna imena iz armenščine praviloma pisno podomačujemo. Pri tem upoštevamo priporočeni zapis in izgovor, ne zgolj angleškega prečrkovanja. Pri zgodovinskih osebnostih preverimo tudi, ali se je v slovenščini že uveljavila določena oblika imena. * '''Zemljepisna imena:''' uporabljamo uveljavljene slovenske oblike, kjer obstajajo (glej [https://www.termania.net/ Slovar slovenskih eksonimov na Termaniji]), sicer pa sledimo pravopisnim pravilom za prevzemanje armenskih imen. Primer: ''Erevan'' namesto angleškega ''Yerevan''. * '''Občna poimenovanja:''' armenske besede večinoma prevajamo. Če jih ne prevajamo, jih praviloma pisno podomačimo. Primer: ''hačkar'' (armensko ''խաչքար''), poimenovanje za značilni armenski kamniti križ. Za podrobnejša pravila glejte [https://pravopis8v2.amebis.si/gen/sp8.pdf Slovenski pravopis 8.0 –Vzhodna Armenščina.] == Seznam člankov == Spodnji seznam člankov je namenjen lažji orientaciji. Pripravila ga je armenska wiki skupnost. Naenkrat si lahko rezervirate največ en članek. ''TBA'' [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] h7te4mqad0q459487rschnfggt2vqhg 4 609938 6766517 2026-10-17T23:55:46Z GeographieMan 179499 n 6766517 wikitext text/x-wiki <noinclude>{{Armensko-slovenski urejaton|3}} ==Pravila==</noinclude> * Članek mora biti dolg vsaj 5000 bajtov in vsebovati vsaj 500 besed. * Članek mora izpolnjevati smernico o [[Wikipedija:Pomembnost|pomembnosti]]. * Članek mora vključevati [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljive vire]]. Vse vprašljive ali sporne trditve morajo biti potrjene z verodostojnimi viri. * Članek ne sme biti v celoti strojno preveden. * Članek ne sme biti seznam. * Članek mora biti neposredno povezan z Armenijo. ''Opomba: O tem ali članek ustreza natečaju na koncu presodijo organizatorji.'' <noinclude> [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] </noinclude> r9fsios28qdduscda9jk2fkahinj816 4 609939 6766518 2026-10-17T23:57:21Z GeographieMan 179499 n 6766518 wikitext text/x-wiki <noinclude> {{Armensko-slovenski urejaton|4}}</noinclude> * '''1. mesto''': Armenski srjep, knjiga z armensko tematiko in armenska kava. </translate> * '''2.-3. mesto''': Knjiga z armensko tematiko in armenska kava. </translate> [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] ltxjyvsjvnitz5srw20la1wujc39xud 6766519 6766518 2026-10-17T23:57:30Z GeographieMan 179499 6766519 wikitext text/x-wiki <noinclude> {{Armensko-slovenski urejaton|4}}</noinclude> * '''1. mesto''': Armenski srjep, knjiga z armensko tematiko in armenska kava. * '''2.-3. mesto''': Knjiga z armensko tematiko in armenska kava. [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] bu81o36x1bmkwzp5hfshybfej7avl90 6766597 6766519 2026-10-18T10:43:30Z A09 188929 tn 6766597 wikitext text/x-wiki <noinclude> {{Armensko-slovenski urejaton|4}}</noinclude> * '''1. mesto''': Armenski srjep, knjiga z armensko tematiko in armenska kava. * '''2.–3. mesto''': Knjiga z armensko tematiko in armenska kava. [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] i3367wn4mp8zckk0fm0r1tp0e8btg0m 4 609940 6766520 2026-10-18T00:04:34Z GeographieMan 179499 n 6766520 wikitext text/x-wiki <!-- Za pridružitev natečaju na dnu dodajte tole: "# ~~~" --> # — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} lquicnf63uxk1gwvs05l6wt7g3icht5 6766556 6766520 2026-10-18T07:56:52Z PetarM 129205 6766556 wikitext text/x-wiki <!-- Za pridružitev natečaju na dnu dodajte tole: "# ~~~" --> # — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} # [[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]] ([[Uporabniški pogovor:PetarM|pogovor]]) mc4n09kp3a1n7p6cnlcebkkzgdgnwp8 6766561 6766556 2026-10-18T08:09:58Z JoMK 240261 6766561 wikitext text/x-wiki <!-- Za pridružitev natečaju na dnu dodajte tole: "# ~~~" --> # — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} # [[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]] ([[Uporabniški pogovor:PetarM|pogovor]]) # [[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] ifl19o2lmrh09sfyxcf9oibtgrvj7nl 6766570 6766561 2026-10-18T09:08:09Z Upwinxp 126544 +1 6766570 wikitext text/x-wiki <!-- Za pridružitev natečaju na dnu dodajte tole: "# ~~~" --> # — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} # [[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]] ([[Uporabniški pogovor:PetarM|pogovor]]) # [[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] #—[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 2urfz9u9btrcy2feqeolau98rd8o7vc 6766595 6766570 2026-10-18T10:43:01Z A09 188929 +1 6766595 wikitext text/x-wiki <!-- Za pridružitev natečaju na dnu dodajte tole: "# ~~~" --> # — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} # [[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]] ([[Uporabniški pogovor:PetarM|pogovor]]) # [[Uporabnik:JoMK|<span style="color:#000">J</span><span style="color:#777">o</span>]][[Uporabniški pogovor:JoMK|<span style="color:#073">M</span>]][[Posebno:Prispevki/JoMK|<span style="color:#c12">K</span>]] #—[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] #--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] kalpzag65lyvpdioek3nman9z4wb7s7 4 609941 6766521 2026-10-18T00:04:48Z GeographieMan 179499 n 6766521 wikitext text/x-wiki {{Armensko-slovenski urejaton|5}} Če želite sodelovati v tem natečaju, spodaj dodajte svoje ime z uporabo <nowiki>#~~~</nowiki> ==Udeleženci== {{:Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton/Zainteresirani udeleženci}} <div style="text-align:center">{{Clickable button 2|1=<translate><!--T:4--> Pridruži se</translate>|url=https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski_urejaton/Zainteresirani_udeleženci&action=edit|class=mw-ui-constructive}}</div> [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] qv7wpglr8txlu1kyduaey0mi5rly97y 6766522 6766521 2026-10-18T00:05:03Z GeographieMan 179499 6766522 wikitext text/x-wiki {{Armensko-slovenski urejaton|5}} Če želite sodelovati v tem natečaju, spodaj dodajte svoje ime z uporabo <nowiki>#~~~</nowiki> ==Udeleženci== {{:Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski urejaton/Zainteresirani udeleženci}} <div style="text-align:center">{{Clickable button 2|1=Pridruži se|url=https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Urejatoni/Armensko-slovenski_urejaton/Zainteresirani_udeleženci&action=edit|class=mw-ui-constructive}}</div> [[Kategorija:Armensko-slovenski urejaton]] 5ku30ujea6cw1jizfo86fji2nst441w 0 609942 6766577 2026-10-18T09:58:39Z Jan Arh 204962 -- ustvaritev osnutka s [[Wikipedija:Čarovnik za članke|čarovnikom za članke]] -- 6766577 wikitext text/x-wiki [[File:Grad Leskovec.jpg|thumb|400 px|right]] '''Legenda s Šrajbarskega turna''' je povezana z leseno zibelko, ki je bila najdena na gradu [[Šrajbarski turn]] v [[Leskovec pri Krškem|Leskovcu pri Krškem]], ter z dogodki, ki so se odvijali v povezavi z njeno izdelavo. Gre za zgodbo o nesrečni ljubezni, ki jo lahko povežemo z resničnimi zgodovinskimi osebami, med drugimi z [[Anastazij Grün|Anastazijem Grünom]], ter jo dokaj natančno umestimo v začetek devetnjastega stoletja. == Lesena zibelka == Na našem prostoru poznamo več primerkov ohranjenih lesenih zibelk, ampak so te večinoma iz kmečkega okolja. Pri omenjeni pa gre za predmet iz premožnejšega sloja in celo z znanim izvorom, kar pa je precej redko. Povezujejo jo predvsem z enim od zadnjih lastnikov gradu, to je grof Anton Aleksander Auersperg, znan tudi kot pesnik pod psevdonimom Anastazij Grün. Zibelka je ostala, skupaj z nekaterimi drugimi predmeti, del grofove delovne sobe na Šrajbarskem turnu od njegove smrti leta 1876 do leta 1910, ko pa je prišla v last [[Narodni muzej Slovenije|Narodnega muzeja Slovenije]]. (Lozar Štamcar 2004, 232-35) Če želimo najti še nekoliko starejše vire o omenjeni zibelki, ugotovimo, da ta ni bila navedena med drugim pohištvom, ki je bilo popisano v zapuščinskem inventarju ob smrti [[Alexander Auersperg|Aleksandra Auersperga]] (Grünovega očeta) leta 1818. Kljub temu pa je bila »viseča zibelka iz češnjevine s predalom« popisana kot del grofove družinske hiše na [[Novi trg, Ljubljana|Novem trgu v Ljubljani]], za katero lahko z dokajšnjo gotovostjo sklepamo, da je tista, ki jo danes hrani Narodni muzej (Lozar Štamcar 2004, 236). O zibelki pa govori tudi [[Anton Schlossar]], ki je bil strokovni pisec ter knjižničar, in ravno on je tisti, ki je v enega svojih poročil vključil z zibelko povezano legendo s Šrajbarskega Turna (Lozar Štamcar 2004, 237). == Zgodba == Gre za legendo, v kateri nastopa že prej omenjeni Grünov oče, ki se ni smel poročiti z dekletom, ki jo je ljubil, temveč je bil primoran vzeti roko baronice Polhograjske oziroma Marije Cecilije. Dekle, ki mu je ljubezen vračala je bila revna in živela s svojo mamo v skromni hišici, ki se je nahajala nedaleč od grofovega gradu. Aleksandrova starša seveda o takšni zvezi nista želela slišati ničesar. Bil pa je med Turom in hišico prijeten in tih vrt z velikim hrastom ter klopco, kjer sta se ljubimca lahko nemoteno srečevala. Medtem sta Aleksandrova starša sprejela odločitev, da bosta sina poročila, in nastopil je zadnji dan pred poroko. Prirejena je bila fantovščina in na gradu je vladalo splošno veselje, razigranost in ples. Mladi grof, ki pa je hrepenel po drugi ljubezni, se je ponoči izmuznil iz gradu in se odpravil pod omenjeni hrast, da bi se še zadnjič lahko poslovil od svojega dekleta. Aleksander ji je govoril kako se mu zaradi poroke para srce, toda ona ga je skušala opogumiti ter potolažiti. Moral ji je obljubiti, da bo kljub vsemu ljubezniv do svoje žene, ona pa se je odločila, da bo odšla daleč stran, saj bi jo preveč bolelo, če bi ga videla ob drugi. Ko sta se poslavljala mu je želela podariti večni spomin na njune izgubljene mladostne sanje in ljubezen, zato mu je rekla, naj podre hrast in iz njegovega lesa naredi zibelko, v katero bo položil svojega prvorojenca. Tako se je na koncu tudi zgodilo, saj je dal Aleksander hrast podreti, iz njega iztesal zibelko, in v njo po enem letu položil sina, poznejšega pesnika Anastazija Grüna. (Schlossar 1907, 21-22) == Raziskovanje legende == Zgodba vsebuje klasične tematike nesrečne ljubezni, poroke in prvorojencev, ki so bile priljubljene v ljudskih pesmih in pripovedkah. Tudi tema povezana z graščaki in njihovimi podložniki je sama po sebi pogosta in nič nenavadna, gre pa pri tej legendi vseeno za izjemo, saj lahko v njej določimo povezavo z resničnimi osebami in jo celo umestimo v precej točno določen čas. Še vedno pa ob tem obstaja uganka, kdo je bilo revno dekle, ki jo je ljubil grof Aleksander. Nerazkrito ime si lahko razlagamo s tem, da je bil v zgodbi večji poudarek na zibelki kot spominskem predmetu, ki je postala povezana z pomembno osebo. (Lozar Štamcar 2004, 238) Schlossar vsekakor zatrjuje, da je zgodba resnična in da naj bi bila zibelka narejena leta 1805 ali 1806. Postavi pa se vprašanje, ali je zibelka, ki jo danes hrani Narodni muzej, res tista iz zgodbe. Iz Schlossarjevega opisa njenega ogrodja, korita in spodnjega zaboja za perilo lahko to potrdimo, pojavi pa se neskladnost glede vrste lesa, saj je muzejska zibelka narejena iz [[Navadni oreh|orehovine]], v legendi je omenjena hrastovina [[Hrast|hrastovina]], v zapuščinskem inventarju družinske hiše pa je omenjen [[Češnja|češnjev les]]. (Lozar Štamcar 2004, 238) [[File:Mavzolej Anastazija Grüna (46087133834).jpg|thumb|300 px|right| Mavzolej Anastazija Grüna ob Šrajbarskem turnu]] Anastazij Grün je bil zaradi zgodbe zaznamovan kot otrok, ki je bil spočet v nesrečnih okoliščinah, to podobo pa je prenesel tudi v nekatere od svojih pesmi. Ker je bila legenda o Šrajbarskem turnu v začetku dvajsetega stoletja objavljena v časopisu in knjigi, je s tem tudi utrdila to romantično podobo grofa ter kar nekaj let po smrti nekoliko obudila spomin nanj. O zibelki lahko sklepamo, da jo je uporabljal tudi Grün sam, ko je postal oče in se mu je rodil sin Teodor. Kakor pa bi se tragična usoda nadaljevala, je njegovega edinca doletela smrt, ko je le nekaj let po očetovi smrti umrl pri padcu s konja. == Literatura == *Maja Lozar Štamcar (2004): Zibelka in legenda z gradu Šrajbarski turn. ''Etnolog''. Nova vrsta (Ljubljana), letnik 14, številka 1, str. 231-241. *Anton Schlossar (1907): Anastasius Grüns sämtliche Werke, Leipzig. 1. knjiga. *Marija Jagodic-Makarovič (1959): Zibelka na Slovenskem. ''Slovenski etnograf'' letnik 12, str. 9–28. *Franc Vardjan (2009): Moji spomini na leskovški grad. Anton Aleksander grof Auersperg – Anastazij Grün. ''Razprave'' (ur. Mira Miladinović Zalaznik in Stane Granda). Nova revija (Ljubljana), str. 195‒201. ==Glej tudi== *[[Šrajbarski turn]] *[[Anastazij Grün]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija: Kultura]] 50oolv3pbiuhddfktithaxshs4o1z5g 6766578 6766577 2026-10-18T10:06:32Z Jan Arh 204962 Jan Arh je prestavil_a stran [[Osnutek:Legenda o Šrajbarskem turnu]] na [[Legenda s Šrajbarskega turna]]: Napačno črkovan naslov 6766577 wikitext text/x-wiki [[File:Grad Leskovec.jpg|thumb|400 px|right]] '''Legenda s Šrajbarskega turna''' je povezana z leseno zibelko, ki je bila najdena na gradu [[Šrajbarski turn]] v [[Leskovec pri Krškem|Leskovcu pri Krškem]], ter z dogodki, ki so se odvijali v povezavi z njeno izdelavo. Gre za zgodbo o nesrečni ljubezni, ki jo lahko povežemo z resničnimi zgodovinskimi osebami, med drugimi z [[Anastazij Grün|Anastazijem Grünom]], ter jo dokaj natančno umestimo v začetek devetnjastega stoletja. == Lesena zibelka == Na našem prostoru poznamo več primerkov ohranjenih lesenih zibelk, ampak so te večinoma iz kmečkega okolja. Pri omenjeni pa gre za predmet iz premožnejšega sloja in celo z znanim izvorom, kar pa je precej redko. Povezujejo jo predvsem z enim od zadnjih lastnikov gradu, to je grof Anton Aleksander Auersperg, znan tudi kot pesnik pod psevdonimom Anastazij Grün. Zibelka je ostala, skupaj z nekaterimi drugimi predmeti, del grofove delovne sobe na Šrajbarskem turnu od njegove smrti leta 1876 do leta 1910, ko pa je prišla v last [[Narodni muzej Slovenije|Narodnega muzeja Slovenije]]. (Lozar Štamcar 2004, 232-35) Če želimo najti še nekoliko starejše vire o omenjeni zibelki, ugotovimo, da ta ni bila navedena med drugim pohištvom, ki je bilo popisano v zapuščinskem inventarju ob smrti [[Alexander Auersperg|Aleksandra Auersperga]] (Grünovega očeta) leta 1818. Kljub temu pa je bila »viseča zibelka iz češnjevine s predalom« popisana kot del grofove družinske hiše na [[Novi trg, Ljubljana|Novem trgu v Ljubljani]], za katero lahko z dokajšnjo gotovostjo sklepamo, da je tista, ki jo danes hrani Narodni muzej (Lozar Štamcar 2004, 236). O zibelki pa govori tudi [[Anton Schlossar]], ki je bil strokovni pisec ter knjižničar, in ravno on je tisti, ki je v enega svojih poročil vključil z zibelko povezano legendo s Šrajbarskega Turna (Lozar Štamcar 2004, 237). == Zgodba == Gre za legendo, v kateri nastopa že prej omenjeni Grünov oče, ki se ni smel poročiti z dekletom, ki jo je ljubil, temveč je bil primoran vzeti roko baronice Polhograjske oziroma Marije Cecilije. Dekle, ki mu je ljubezen vračala je bila revna in živela s svojo mamo v skromni hišici, ki se je nahajala nedaleč od grofovega gradu. Aleksandrova starša seveda o takšni zvezi nista želela slišati ničesar. Bil pa je med Turom in hišico prijeten in tih vrt z velikim hrastom ter klopco, kjer sta se ljubimca lahko nemoteno srečevala. Medtem sta Aleksandrova starša sprejela odločitev, da bosta sina poročila, in nastopil je zadnji dan pred poroko. Prirejena je bila fantovščina in na gradu je vladalo splošno veselje, razigranost in ples. Mladi grof, ki pa je hrepenel po drugi ljubezni, se je ponoči izmuznil iz gradu in se odpravil pod omenjeni hrast, da bi se še zadnjič lahko poslovil od svojega dekleta. Aleksander ji je govoril kako se mu zaradi poroke para srce, toda ona ga je skušala opogumiti ter potolažiti. Moral ji je obljubiti, da bo kljub vsemu ljubezniv do svoje žene, ona pa se je odločila, da bo odšla daleč stran, saj bi jo preveč bolelo, če bi ga videla ob drugi. Ko sta se poslavljala mu je želela podariti večni spomin na njune izgubljene mladostne sanje in ljubezen, zato mu je rekla, naj podre hrast in iz njegovega lesa naredi zibelko, v katero bo položil svojega prvorojenca. Tako se je na koncu tudi zgodilo, saj je dal Aleksander hrast podreti, iz njega iztesal zibelko, in v njo po enem letu položil sina, poznejšega pesnika Anastazija Grüna. (Schlossar 1907, 21-22) == Raziskovanje legende == Zgodba vsebuje klasične tematike nesrečne ljubezni, poroke in prvorojencev, ki so bile priljubljene v ljudskih pesmih in pripovedkah. Tudi tema povezana z graščaki in njihovimi podložniki je sama po sebi pogosta in nič nenavadna, gre pa pri tej legendi vseeno za izjemo, saj lahko v njej določimo povezavo z resničnimi osebami in jo celo umestimo v precej točno določen čas. Še vedno pa ob tem obstaja uganka, kdo je bilo revno dekle, ki jo je ljubil grof Aleksander. Nerazkrito ime si lahko razlagamo s tem, da je bil v zgodbi večji poudarek na zibelki kot spominskem predmetu, ki je postala povezana z pomembno osebo. (Lozar Štamcar 2004, 238) Schlossar vsekakor zatrjuje, da je zgodba resnična in da naj bi bila zibelka narejena leta 1805 ali 1806. Postavi pa se vprašanje, ali je zibelka, ki jo danes hrani Narodni muzej, res tista iz zgodbe. Iz Schlossarjevega opisa njenega ogrodja, korita in spodnjega zaboja za perilo lahko to potrdimo, pojavi pa se neskladnost glede vrste lesa, saj je muzejska zibelka narejena iz [[Navadni oreh|orehovine]], v legendi je omenjena hrastovina [[Hrast|hrastovina]], v zapuščinskem inventarju družinske hiše pa je omenjen [[Češnja|češnjev les]]. (Lozar Štamcar 2004, 238) [[File:Mavzolej Anastazija Grüna (46087133834).jpg|thumb|300 px|right| Mavzolej Anastazija Grüna ob Šrajbarskem turnu]] Anastazij Grün je bil zaradi zgodbe zaznamovan kot otrok, ki je bil spočet v nesrečnih okoliščinah, to podobo pa je prenesel tudi v nekatere od svojih pesmi. Ker je bila legenda o Šrajbarskem turnu v začetku dvajsetega stoletja objavljena v časopisu in knjigi, je s tem tudi utrdila to romantično podobo grofa ter kar nekaj let po smrti nekoliko obudila spomin nanj. O zibelki lahko sklepamo, da jo je uporabljal tudi Grün sam, ko je postal oče in se mu je rodil sin Teodor. Kakor pa bi se tragična usoda nadaljevala, je njegovega edinca doletela smrt, ko je le nekaj let po očetovi smrti umrl pri padcu s konja. == Literatura == *Maja Lozar Štamcar (2004): Zibelka in legenda z gradu Šrajbarski turn. ''Etnolog''. Nova vrsta (Ljubljana), letnik 14, številka 1, str. 231-241. *Anton Schlossar (1907): Anastasius Grüns sämtliche Werke, Leipzig. 1. knjiga. *Marija Jagodic-Makarovič (1959): Zibelka na Slovenskem. ''Slovenski etnograf'' letnik 12, str. 9–28. *Franc Vardjan (2009): Moji spomini na leskovški grad. Anton Aleksander grof Auersperg – Anastazij Grün. ''Razprave'' (ur. Mira Miladinović Zalaznik in Stane Granda). Nova revija (Ljubljana), str. 195‒201. ==Glej tudi== *[[Šrajbarski turn]] *[[Anastazij Grün]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija: Kultura]] 50oolv3pbiuhddfktithaxshs4o1z5g 118 609943 6766579 2026-10-18T10:06:33Z Jan Arh 204962 Jan Arh je prestavil_a stran [[Osnutek:Legenda o Šrajbarskem turnu]] na [[Legenda s Šrajbarskega turna]]: Napačno črkovan naslov 6766579 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Legenda s Šrajbarskega turna]] iobv2wj678voszgg41yix9t9dcwlr6n 0 609944 6766581 2026-10-18T10:17:10Z JozefD 5744 ustvarjeno s prevodom strani »[[:nl:Special:Redirect/revision/71542403|Slot Haamstede]]« 6766581 wikitext text/x-wiki {{Infobox kasteel|afbeelding=Slot Haamstede (1).JPG|onderschrift=Slot Haamstede met poortgebouw en wapenschild (2013)|plaats=|land=|afbeelding2=Slot Haamstede.jpg|onderschrift2=Achterzijde van het slot (2008)}}'''Grad Haamstede''' je star grad v vasi Haamstede na Schouwen-Duivelandu. Najbolj znan prebivalec tega gradu je bil Witte Haamstedenski, nezakonski sin grofa [[Floris V. Holandski|Florisa V.]] [[Bivalno-obrambni grad]] in prizidek h gradu izvirata iz [[13. stoletje|trinajstega stoletja]]. Okoli leta 1470 je flamski plemič in vodilni upravitelj v Burgundskem cesarstvu, Ludvik iz Gruuthuseja, kupil grad, ga prenovil in razširil z dvema stolpoma in ogromnim, ločenim zahodnim krilom, ki je bilo verjetno uničeno že leta 1525. To krilo, katerega slike niso znane, je bilo odkrito med izkopavanji v letih 1964–1965 in 1969 kot del obsežne, 10-letne obnove med letoma 1963 in 1973.<ref>{{Navedi revijo |last=Van Straalen |first=Thomas |date=1971 |title=Kasteel Haamstede |magazine=Bulletin KNOB |pages=79-84 |language=nl |volume=70 2/3}}</ref> Leta [[1525]] je grad uničil požar, vendar so se stolp, vhodna stavba in oba stolpa ohranili, kot so pokazale nedavne arhitekturne in dendrokronološke raziskave.<ref>{{Navedi knjigo |last=Dekkers |first=Ernst |title=Slot Haamstede. Tussen zand en zout. Geschiedenis, bouwgeschiedenis en archeologie van een kasteel op Schouwen |date=17 juni 2021 |publisher=Nederlandse Kastelenstichting (NKS) |isbn=978-90-74205-09-2 |page=80-90}}</ref> Zahodnega trakta, ki ga je postavil Ludvik iz Gruuthuse, niso obnovili. Grad je bil obnovljen v letih 1963–1973, leta 1981 pa je bil skupaj z grajskim gozdom in obsežnim območjem sipin prodan združenju naravnih spomenikov Vereniging Natuurmonumenten. Lastnica in prodajalka, družina Van der Lek de Clercq, je z izkupičkom od prodaje ustanovila fundacijo, iz katere se še vedno plačuje vzdrževanje gradu. Družina si je pridržala pravico do uporabe gradu in gozda. Grajski gozd je edini listopadni gozd na otoku Schouwen-Duiveland. == Literatura == * Thomas van Straalen, Jaap Renaud: Kasteel Haamstede, v: Bilten KNOB 70, 2/3 1971, 79-84. * Ernst Dekkers, Liesbeth van Nispen, Ben Olde Meierink, Michiel Purmer, Fred Vogelzang: ''Grad Haamstede. Med peskom in soljo. Zgodovina, zgodovina gradnje in arheologija gradu na Schouwenu'' . Nizozemska fundacija gradov (NKS), Amersfoort, 2021, {{ISBN|9789074205092}} {{Appendix}}{{Kategorija v Zbirki}} {{Normativna kontrola}} 2l1c25vz2rvpconvy7fdet7l6d8xaks 6766583 6766581 2026-10-18T10:20:04Z JozefD 5744 6766583 wikitext text/x-wiki {| class="infobox vcard" style="width:25.5em;border-spacing:2px;" ! colspan="2" class="infobox-above" style="background-color:#C3D6EF;text-align:center;vertical-align:middle;font-size:110%;" |Grad Haamstede |- | colspan="2" class="infobox-subheader" style="background-color:#C3D6EF;text-align:center;vertical-align:middle;font-size:110%;" |<div class="nickname" style="display:inline;">''Slot Haamstede''</div> |- | colspan="2" class="infobox-subheader" style="background-color:#DCDCDC;text-align:center;vertical-align:middle;" |<span class="label">[[Haamstede]], {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Nizozemska]] </span> |- | colspan="2" class="infobox-image" |[[File: Slot Haamstede (1).JPG|brezokvirja]]<div class="infobox-caption">Vhod na grad Haamstede z grbom (2013)</div> |- | colspan="2" class="infobox-image" |[[File: Slot Haamstede.jpg|brezokvirja]]<div class="infobox-caption">Zadnja stran gradu Haamstede (2008)</div> |-| colspan="2" class="infobox-image" |<templatestyles src="Module:Location map/styles.css"></templatestyles><div class="center"><div class="locmap" style="width:250px;float:none;clear:both;margin-left:auto;margin-right:auto"><div style="width:250px;padding:0"><div style="position:relative;width:250px">[[Slika:Netherlands_location_map.svg|class=notpageimage|282x282_pik|Haamstede Castle is located in Netherlands]]<div class="od" style="top:41.119%;left:34.602%"><div class="id" style="left:-5px;top:-5px">[[Slika:Red_pog.svg|link=|class=notpageimage|10x10_pik|Grad Haamstede]]</div><div class="pr" style="font-size:91%;width:6em;left:6px"><div>Grad Haamstede</div></div></div></div><div style="padding-top:0.2em"></div></div></div></div> |- ! class="infobox-label" scope="row" style="padding-right:1em" |Koordinate | class="infobox-data" |<templatestyles src="Module:Coordinates/styles.css"></templatestyles><span class="plainlinks nourlexpansion">[//geohack.toolforge.org/geohack.php?pagename=Brederode_Castle&params=51.4151_N_3.4430_E_type:landmark <span class="geo-nondefault"><span class="geo-dms" title="Maps, aerial photos, and other data for this location"><span class="latitude"></span> <span class="longitude"></span></span></span><span class="geo-multi-punct">&#xFEFF; / &#xFEFF;</span><span class="geo-default"><span class="geo-dec" title="Maps, aerial photos, and other data for this location">51.4151°N 3.4430°E</span><span style="display:none">&#xFEFF; / <span class="geo">51.4151; 3.4430</span></span></span>]</span><span style="font-size: small;"><span id="coordinates">[[Geografski koordinatni sistem|Coordinates]]: </span></span><templatestyles src="Module:Coordinates/styles.css"></templatestyles><span style="font-size: small;"><span id="coordinates"><span class="plainlinks nourlexpansion">[//geohack.toolforge.org/geohack.php?pagename=Grad Haamstede&params=51.4151_N_3.4430_E_type:landmark <span class="geo-nondefault"><span class="geo-dms" title="Maps, aerial photos, and other data for this location"><span class="latitude">51°41′51″N</span> <span class="longitude">3°44′30″E</span></span></span><span class="geo-multi-punct">&#xFEFF; / &#xFEFF;</span><span class="geo-default"><span class="geo-dec" title="Maps, aerial photos, and other data for this location">51.4151°N 3.4430°E</span><span style="display:none">&#xFEFF; / <span class="geo">51.4151; 3.4430</span></span></span>]</span></span></span> |- ! class="infobox-label" scope="row" style="padding-right:1em" |Tip | class="infobox-data" |grad |- ! colspan="2" class="infobox-header" style="background-color:#C3D6EF;text-align:center;vertical-align:middle;font-size:110%;" |Informacija o spomeniku |- ! class="infobox-label" scope="row" style="padding-right:1em" |Odprto za javnost | class="infobox-data" |da |- ! class="infobox-label" scope="row" style="padding-right:1em" |Stanje | class="infobox-data" |delno obnovljen |- ! colspan="2" class="infobox-header" style="background-color:#C3D6EF;text-align:center;vertical-align:middle;font-size:110%;" |Zgodovina |- ! class="infobox-label" scope="row" style="padding-right:1em" |Zgrajeno | class="infobox-data" |13. stoletje |- ! class="infobox-label" scope="row" style="padding-right:1em" |Graditelj | class="infobox-data" |Janez I. Ledeški |- ! class="infobox-label" scope="row" style="padding-right:1em" |Material | class="infobox-data" |opeka |} '''Grad Haamstede''' je star grad v vasi Haamstede na Schouwen-Duivelandu. Najbolj znan prebivalec tega gradu je bil Witte Haamstedenski, nezakonski sin grofa [[Floris V. Holandski|Florisa V.]] [[Bivalno-obrambni grad]] in prizidek h gradu izvirata iz [[13. stoletje|trinajstega stoletja]]. Okoli leta 1470 je flamski plemič in vodilni upravitelj v Burgundskem cesarstvu, Ludvik iz Gruuthuseja, kupil grad, ga prenovil in razširil z dvema stolpoma in ogromnim, ločenim zahodnim krilom, ki je bilo verjetno uničeno že leta 1525. To krilo, katerega slike niso znane, je bilo odkrito med izkopavanji v letih 1964–1965 in 1969 kot del obsežne, 10-letne obnove med letoma 1963 in 1973.<ref>{{Navedi revijo |last=Van Straalen |first=Thomas |date=1971 |title=Kasteel Haamstede |magazine=Bulletin KNOB |pages=79-84 |language=nl |volume=70 2/3}}</ref> Leta [[1525]] je grad uničil požar, vendar so se stolp, vhodna stavba in oba stolpa ohranili, kot so pokazale nedavne arhitekturne in dendrokronološke raziskave.<ref>{{Navedi knjigo |last=Dekkers |first=Ernst |title=Slot Haamstede. Tussen zand en zout. Geschiedenis, bouwgeschiedenis en archeologie van een kasteel op Schouwen |date=17 juni 2021 |publisher=Nederlandse Kastelenstichting (NKS) |isbn=978-90-74205-09-2 |page=80-90}}</ref> Zahodnega trakta, ki ga je postavil Ludvik iz Gruuthuse, niso obnovili. Grad je bil obnovljen v letih 1963–1973, leta 1981 pa je bil skupaj z grajskim gozdom in obsežnim območjem sipin prodan združenju naravnih spomenikov Vereniging Natuurmonumenten. Lastnica in prodajalka, družina Van der Lek de Clercq, je z izkupičkom od prodaje ustanovila fundacijo, iz katere se še vedno plačuje vzdrževanje gradu. Družina si je pridržala pravico do uporabe gradu in gozda. Grajski gozd je edini listopadni gozd na otoku Schouwen-Duiveland. == Literatura == * Thomas van Straalen, Jaap Renaud: Kasteel Haamstede, v: Bilten KNOB 70, 2/3 1971, 79-84. * Ernst Dekkers, Liesbeth van Nispen, Ben Olde Meierink, Michiel Purmer, Fred Vogelzang: ''Grad Haamstede. Med peskom in soljo. Zgodovina, zgodovina gradnje in arheologija gradu na Schouwenu'' . Nizozemska fundacija gradov (NKS), Amersfoort, 2021, {{ISBN|9789074205092}} == Sklici == {{Kategorija v Zbirki}} {{Normativna kontrola}} 8d2z86ctoiqg3c2xa0252brk2brgcnb 6766589 6766583 2026-10-18T10:28:49Z JozefD 5744 6766589 wikitext text/x-wiki {| class="infobox vcard" style="width:25.5em;border-spacing:2px;" ! colspan="2" class="infobox-above" style="background-color:#C3D6EF;text-align:center;vertical-align:middle;font-size:110%;" |Grad Haamstede |- | colspan="2" class="infobox-subheader" style="background-color:#C3D6EF;text-align:center;vertical-align:middle;font-size:110%;" |<div class="nickname" style="display:inline;">''Slot Haamstede''</div> |- | colspan="2" class="infobox-subheader" style="background-color:#DCDCDC;text-align:center;vertical-align:middle;" |<span class="label">[[Haamstede]], {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Nizozemska]] </span> |- | colspan="2" class="infobox-image" |[[File: Slot Haamstede (1).JPG|brezokvirja]]<div class="infobox-caption">Vhod na grad Haamstede z grbom (2013)</div> |- | colspan="2" class="infobox-image" |[[File: Slot Haamstede.jpg|brezokvirja]]<div class="infobox-caption">Zadnja stran gradu Haamstede (2008)</div> |-| colspan="2" class="infobox-image" |<templatestyles src="Module:Location map/styles.css"></templatestyles><div class="center"><div class="locmap" style="width:250px;float:none;clear:both;margin-left:auto;margin-right:auto"><div style="width:250px;padding:0"><div style="position:relative;width:250px">[[Slika:Netherlands_location_map.svg|class=notpageimage|282x282_pik|Haamstede Castle is located in Netherlands]]<div class="od" style="top:41.119%;left:34.602%"><div class="id" style="left:-5px;top:-5px">[[Slika:Red_pog.svg|link=|class=notpageimage|10x10_pik|Grad Haamstede]]</div><div class="pr" style="font-size:91%;width:6em;left:6px"><div>Grad Haamstede</div></div></div></div><div style="padding-top:0.2em"></div></div></div></div> |-51.6975, 3.741667 ! class="infobox-label" scope="row" style="padding-right:1em" |Koordinate | class="infobox-data" |<templatestyles src="Module:Coordinates/styles.css"></templatestyles><span class="plainlinks nourlexpansion">[//geohack.toolforge.org/geohack.php?pagename=Brederode_Castle&params=51.6975_N_3.741667_E_type:landmark <span class="geo-nondefault"><span class="geo-dms" title="Maps, aerial photos, and other data for this location"><span class="latitude"></span> <span class="longitude"></span></span></span><span class="geo-multi-punct">&#xFEFF; / &#xFEFF;</span><span class="geo-default"><span class="geo-dec" title="Maps, aerial photos, and other data for this location">51.6975°N 3.741667°E</span><span style="display:none">&#xFEFF; / <span class="geo">51.6975; 3.741667</span></span></span>]</span><span style="font-size: small;"><span id="coordinates">[[Geografski koordinatni sistem|Coordinates]]: </span></span><templatestyles src="Module:Coordinates/styles.css"></templatestyles><span style="font-size: small;"><span id="coordinates"><span class="plainlinks nourlexpansion">[//geohack.toolforge.org/geohack.php?pagename=Grad Haamstede&params=51.6975_N_3.741667_E_type:landmark <span class="geo-nondefault"><span class="geo-dms" title="Maps, aerial photos, and other data for this location"><span class="latitude">51°41′51″N</span> <span class="longitude">3°44′30″E</span></span></span><span class="geo-multi-punct">&#xFEFF; / &#xFEFF;</span><span class="geo-default"><span class="geo-dec" title="Maps, aerial photos, and other data for this location">51.6975°N 3.741667°E</span><span style="display:none">&#xFEFF; / <span class="geo">51.6975; 3.741667</span></span></span>]</span></span></span> |- ! class="infobox-label" scope="row" style="padding-right:1em" |Tip | class="infobox-data" |grad |- ! colspan="2" class="infobox-header" style="background-color:#C3D6EF;text-align:center;vertical-align:middle;font-size:110%;" |Informacija o spomeniku |- ! class="infobox-label" scope="row" style="padding-right:1em" |Odprto za javnost | class="infobox-data" |da |- ! class="infobox-label" scope="row" style="padding-right:1em" |Stanje | class="infobox-data" |delno obnovljen |- ! colspan="2" class="infobox-header" style="background-color:#C3D6EF;text-align:center;vertical-align:middle;font-size:110%;" |Zgodovina |- ! class="infobox-label" scope="row" style="padding-right:1em" |Zgrajeno | class="infobox-data" |13. stoletje |- ! class="infobox-label" scope="row" style="padding-right:1em" |Graditelj | class="infobox-data" |Janez I. Ledeški |- ! class="infobox-label" scope="row" style="padding-right:1em" |Material | class="infobox-data" |opeka |} '''Grad Haamstede''' je star grad v vasi Haamstede na Schouwen-Duivelandu. Najbolj znan prebivalec tega gradu je bil Witte Haamstedenski, nezakonski sin grofa [[Floris V. Holandski|Florisa V.]] [[Bivalno-obrambni grad]] in prizidek h gradu izvirata iz [[13. stoletje|trinajstega stoletja]]. Okoli leta 1470 je flamski plemič in vodilni upravitelj v Burgundskem cesarstvu, Ludvik iz Gruuthuseja, kupil grad, ga prenovil in razširil z dvema stolpoma in ogromnim, ločenim zahodnim krilom, ki je bilo verjetno uničeno že leta 1525. To krilo, katerega slike niso znane, je bilo odkrito med izkopavanji v letih 1964–1965 in 1969 kot del obsežne, 10-letne obnove med letoma 1963 in 1973.<ref>{{Navedi revijo |last=Van Straalen |first=Thomas |date=1971 |title=Kasteel Haamstede |magazine=Bulletin KNOB |pages=79-84 |language=nl |volume=70 2/3}}</ref> Leta [[1525]] je grad uničil požar, vendar so se stolp, vhodna stavba in oba stolpa ohranili, kot so pokazale nedavne arhitekturne in dendrokronološke raziskave.<ref>{{Navedi knjigo |last=Dekkers |first=Ernst |title=Slot Haamstede. Tussen zand en zout. Geschiedenis, bouwgeschiedenis en archeologie van een kasteel op Schouwen |date=17 juni 2021 |publisher=Nederlandse Kastelenstichting (NKS) |isbn=978-90-74205-09-2 |page=80-90}}</ref> Zahodnega trakta, ki ga je postavil Ludvik iz Gruuthuse, niso obnovili. Grad je bil obnovljen v letih 1963–1973, leta 1981 pa je bil skupaj z grajskim gozdom in obsežnim območjem sipin prodan združenju naravnih spomenikov Vereniging Natuurmonumenten. Lastnica in prodajalka, družina Van der Lek de Clercq, je z izkupičkom od prodaje ustanovila fundacijo, iz katere se še vedno plačuje vzdrževanje gradu. Družina si je pridržala pravico do uporabe gradu in gozda. Grajski gozd je edini listopadni gozd na otoku Schouwen-Duiveland. == Literatura == * Thomas van Straalen, Jaap Renaud: Kasteel Haamstede, v: Bilten KNOB 70, 2/3 1971, 79-84. * Ernst Dekkers, Liesbeth van Nispen, Ben Olde Meierink, Michiel Purmer, Fred Vogelzang: ''Grad Haamstede. Med peskom in soljo. Zgodovina, zgodovina gradnje in arheologija gradu na Schouwenu'' . Nizozemska fundacija gradov (NKS), Amersfoort, 2021, {{ISBN|9789074205092}} == Sklici == {{Kategorija v Zbirki}} {{Normativna kontrola}} pfgwnhcb8bkuehoxqmiqmd91ldpgoen 6766602 6766589 2026-10-18T10:54:23Z JozefD 5744 6766602 wikitext text/x-wiki {{Infobox military installation | name = Grad Haamstede | native_name = Slot Haamstede | location = pri [[Haamstede]], {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Nizozemska]] | image = Slot Haamstede met poortgebouw.JPG | caption = Grad Haamstede s sprednje vhodne strani | pushpin_map = Nizozemska | map_size = 275px | map_caption = Nizozemska | type = grad | coordinates = {{Coord|51.697914|N|3.742163|E|type:landmark|display=inline,title}} | code = | built = 13. stoletje | builder = | materials = opeka | height = | demolished = * drugi grad iz leta 1525 * ohranjen stolp | condition = | open_to_public = Ne | controlled_by = | occupants = | battles = | events = }} '''Grad Haamstede''' je star grad v vasi Haamstede na Schouwen-Duivelandu. Najbolj znan prebivalec tega gradu je bil Witte Haamstedenski, nezakonski sin grofa [[Floris V. Holandski|Florisa V.]] [[Bivalno-obrambni grad]] in prizidek h gradu izvirata iz [[13. stoletje|trinajstega stoletja]]. Okoli leta 1470 je flamski plemič in vodilni upravitelj v Burgundskem cesarstvu, Ludvik iz Gruuthuseja, kupil grad, ga prenovil in razširil z dvema stolpoma in ogromnim, ločenim zahodnim krilom, ki je bilo verjetno uničeno že leta 1525. To krilo, katerega slike niso znane, je bilo odkrito med izkopavanji v letih 1964–1965 in 1969 kot del obsežne, 10-letne obnove med letoma 1963 in 1973.<ref>{{Navedi revijo |last=Van Straalen |first=Thomas |date=1971 |title=Kasteel Haamstede |magazine=Bulletin KNOB |pages=79-84 |language=nl |volume=70 2/3}}</ref> Leta [[1525]] je grad uničil požar, vendar so se stolp, vhodna stavba in oba stolpa ohranili, kot so pokazale nedavne arhitekturne in dendrokronološke raziskave.<ref>{{Navedi knjigo |last=Dekkers |first=Ernst |title=Slot Haamstede. Tussen zand en zout. Geschiedenis, bouwgeschiedenis en archeologie van een kasteel op Schouwen |date=17 juni 2021 |publisher=Nederlandse Kastelenstichting (NKS) |isbn=978-90-74205-09-2 |page=80-90}}</ref> Zahodnega trakta, ki ga je postavil Ludvik iz Gruuthuse, niso obnovili. Grad je bil obnovljen v letih 1963–1973, leta 1981 pa je bil skupaj z grajskim gozdom in obsežnim območjem sipin prodan združenju naravnih spomenikov Vereniging Natuurmonumenten. Lastnica in prodajalka, družina Van der Lek de Clercq, je z izkupičkom od prodaje ustanovila fundacijo, iz katere se še vedno plačuje vzdrževanje gradu. Družina si je pridržala pravico do uporabe gradu in gozda. Grajski gozd je edini listopadni gozd na otoku Schouwen-Duiveland. == Literatura == * Thomas van Straalen, Jaap Renaud: Kasteel Haamstede, v: Bilten KNOB 70, 2/3 1971, 79-84. * Ernst Dekkers, Liesbeth van Nispen, Ben Olde Meierink, Michiel Purmer, Fred Vogelzang: ''Grad Haamstede. Med peskom in soljo. Zgodovina, zgodovina gradnje in arheologija gradu na Schouwenu'' . Nizozemska fundacija gradov (NKS), Amersfoort, 2021, {{ISBN|9789074205092}} == Sklici == {{Kategorija v Zbirki}} {{Normativna kontrola}} a3qeavn577w0zp2k36ihncps8jcpov7 6766605 6766602 2026-10-18T11:00:31Z JozefD 5744 6766605 wikitext text/x-wiki {{Infobox military installation | name = Grad Haamstede | native_name = Slot Haamstede | location = pri [[Haamstede]], [[Slika:Flag_of_Zeeland.svg|22px|Zastava Zelandije]][[Zelandija, Nizozemska|Zelandija]] {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Nizozemska]] | image = Slot Haamstede met poortgebouw.JPG | caption = Grad Haamstede s sprednje vhodne strani | pushpin_map = Nizozemska | map_size = 275px | map_caption = Nizozemska | type = grad | coordinates = {{Coord|51.697914|N|3.742163|E|type:landmark|display=inline,title}} | code = | built = 13. stoletje | builder = | materials = opeka | height = | demolished = * drugi grad iz leta 1525 * ohranjen stolp | condition = | open_to_public = Ne | controlled_by = | occupants = | battles = | events = }} '''Grad Haamstede''' je star grad v vasi Haamstede na Schouwen-Duivelandu. Najbolj znan prebivalec tega gradu je bil Witte Haamstedenski, nezakonski sin grofa [[Floris V. Holandski|Florisa V.]] [[Bivalno-obrambni grad]] in prizidek h gradu izvirata iz [[13. stoletje|trinajstega stoletja]]. Okoli leta 1470 je flamski plemič in vodilni upravitelj v Burgundskem cesarstvu, Ludvik iz Gruuthuseja, kupil grad, ga prenovil in razširil z dvema stolpoma in ogromnim, ločenim zahodnim krilom, ki je bilo verjetno uničeno že leta 1525. To krilo, katerega slike niso znane, je bilo odkrito med izkopavanji v letih 1964–1965 in 1969 kot del obsežne, 10-letne obnove med letoma 1963 in 1973.<ref>{{Navedi revijo |last=Van Straalen |first=Thomas |date=1971 |title=Kasteel Haamstede |magazine=Bulletin KNOB |pages=79-84 |language=nl |volume=70 2/3}}</ref> Leta [[1525]] je grad uničil požar, vendar so se stolp, vhodna stavba in oba stolpa ohranili, kot so pokazale nedavne arhitekturne in dendrokronološke raziskave.<ref>{{Navedi knjigo |last=Dekkers |first=Ernst |title=Slot Haamstede. Tussen zand en zout. Geschiedenis, bouwgeschiedenis en archeologie van een kasteel op Schouwen |date=17 juni 2021 |publisher=Nederlandse Kastelenstichting (NKS) |isbn=978-90-74205-09-2 |page=80-90}}</ref> Zahodnega trakta, ki ga je postavil Ludvik iz Gruuthuse, niso obnovili. Grad je bil obnovljen v letih 1963–1973, leta 1981 pa je bil skupaj z grajskim gozdom in obsežnim območjem sipin prodan združenju naravnih spomenikov Vereniging Natuurmonumenten. Lastnica in prodajalka, družina Van der Lek de Clercq, je z izkupičkom od prodaje ustanovila fundacijo, iz katere se še vedno plačuje vzdrževanje gradu. Družina si je pridržala pravico do uporabe gradu in gozda. Grajski gozd je edini listopadni gozd na otoku Schouwen-Duiveland. == Literatura == * Thomas van Straalen, Jaap Renaud: Kasteel Haamstede, v: Bilten KNOB 70, 2/3 1971, 79-84. * Ernst Dekkers, Liesbeth van Nispen, Ben Olde Meierink, Michiel Purmer, Fred Vogelzang: ''Grad Haamstede. Med peskom in soljo. Zgodovina, zgodovina gradnje in arheologija gradu na Schouwenu'' . Nizozemska fundacija gradov (NKS), Amersfoort, 2021, {{ISBN|9789074205092}} == Sklici == {{Kategorija v Zbirki}} {{Normativna kontrola}} t9zldb1t6slqkei9h0jnzqqabgpqypb 6766610 6766605 2026-10-18T11:09:11Z JozefD 5744 6766610 wikitext text/x-wiki {{Infobox military installation | name = Grad Haamstede | native_name = Slot Haamstede | location = pri [[Haamstede]], [[Slika:Flag_of_Zeeland.svg|22px|Zastava Zelandije]][[Zelandija, Nizozemska|Zelandija]] {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Nizozemska]] | image = Slot Haamstede met poortgebouw.JPG | caption = Grad Haamstede s sprednje vhodne strani | pushpin_map = Nizozemska | map_size = 275px | map_caption = Nizozemska | type = grad | coordinates = {{Coord|51.697914|N|3.742163|E|type:landmark|display=inline,title}} | code = | built = 13. stoletje | builder = | materials = opeka | height = | demolished = * drugi grad iz leta 1525 * ohranjen stolp | condition = | open_to_public = Ne | controlled_by = | occupants = | battles = | events = }} '''Grad Haamstede''' je star grad v vasi Haamstede na Schouwen-Duivelandu. Najbolj znan prebivalec tega gradu je bil Witte Haamstedenski, nezakonski sin grofa [[Floris V. Holandski|Florisa V.]] [[Bivalno-obrambni grad]] in prizidek h gradu izvirata iz [[13. stoletje|trinajstega stoletja]]. Okoli leta 1470 je flamski plemič in vodilni upravitelj v Burgundskem cesarstvu, Ludvik iz Gruuthuseja, kupil grad, ga prenovil in razširil z dvema stolpoma in ogromnim, ločenim zahodnim krilom, ki je bilo verjetno uničeno že leta 1525. To krilo, katerega slike niso znane, je bilo odkrito med izkopavanji v letih 1964–1965 in 1969 kot del obsežne, 10-letne obnove med letoma 1963 in 1973.<ref>{{Navedi revijo |last=Van Straalen |first=Thomas |date=1971 |title=Kasteel Haamstede |magazine=Bulletin KNOB |pages=79-84 |language=nl |volume=70 2/3}}</ref> Leta [[1525]] je grad uničil požar, vendar so se stolp, vhodna stavba in oba stolpa ohranili, kot so pokazale nedavne arhitekturne in dendrokronološke raziskave.<ref>{{Navedi knjigo |last=Dekkers |first=Ernst |title=Slot Haamstede. Tussen zand en zout. Geschiedenis, bouwgeschiedenis en archeologie van een kasteel op Schouwen |date=17 juni 2021 |publisher=Nederlandse Kastelenstichting (NKS) |isbn=978-90-74205-09-2 |page=80-90}}</ref> Zahodnega trakta, ki ga je postavil Ludvik iz Gruuthuse, niso obnovili. Grad je bil obnovljen v letih 1963–1973, leta 1981 pa je bil skupaj z grajskim gozdom in obsežnim območjem sipin prodan združenju naravnih spomenikov Vereniging Natuurmonumenten. Lastnica in prodajalka, družina Van der Lek de Clercq, je z izkupičkom od prodaje ustanovila fundacijo, iz katere se še vedno plačuje vzdrževanje gradu. Družina si je pridržala pravico do uporabe gradu in gozda. Grajski gozd je edini listopadni gozd na otoku Schouwen-Duiveland. == Literatura == * Thomas van Straalen, Jaap Renaud: Kasteel Haamstede, v: Bilten KNOB 70, 2/3 1971, 79-84. * Ernst Dekkers, Liesbeth van Nispen, Ben Olde Meierink, Michiel Purmer, Fred Vogelzang: ''Grad Haamstede. Med peskom in soljo. Zgodovina, zgodovina gradnje in arheologija gradu na Schouwenu'' . Nizozemska fundacija gradov (NKS), Amersfoort, 2021, {{ISBN|9789074205092}} == Sklici == {{Kategorija v Zbirki}} [[Kategorija:Gradovi na Nizozemskem|Haamstede]] {{Normativna kontrola}} pj92cyx5gpx0yka3hcnpauhevjrahmp 0 609945 6766598 2026-10-18T10:43:54Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Konjiška gora]] 6766598 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Konjiška gora]] 1kl2w0cn14a6zzpr8bdz8moi12pvxk7 0 609946 6766613 2026-10-18T11:10:43Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Misijonar]] 6766613 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Misijonar]] 28irnt4lz3awtcn5yydo6tbpzrsywtv